Pottnlna platana v gotovini U OutUiaal, sccda 3. macca 193? Stco. 50 Z Uustdcnno pcllooo „Tcdcn o slikah*4 leto II. Po sklepih fašistovskega sveta - Mussolinijev govor v Tripolisu Rim, 3. marca. o. Prav take važnosti, kakor sklepi fašističnega sveta, če ne Se pomembnejši, bo govor voditelja Italije Mussolinija, ki ga bo imel 9. marca v Tripolissu. Mussolini bo tedaj odprl veliko avtomobilsko cesto od Egipta do tuniške meje, katero je zgradil maršal Balbo. Ta cesta je čisto vojaškega pomena in Francozi smatrajo, da je naperjena proti njihovi kolonijalni posesti v Afriki. »Duce«, utemeljitelj imperija, kakor se glasi Mussolinijev novi uradni naslov, bo v svojem govoru povdaril tisto idejo, ki danes vso Italijo razgibava, namreč idejo imperija, kolonialnega cesarstva. Nobenega dvoma ni, da se Italija vsebolj oddaljuje od Evrope in obrača svoje oči na Sredozemlje in Airiko, kar ji narekuje skrb za njeno politično in gospodarsko bodočnost. V Evropi gre Italiji za to, da si zagotovi prijateljstvo bližnjih držav, ki predstavljajo za njo dosti večjo vrednost ali nevarnost, kakor pa vojaško slabo pripravljena Anglija. Govor Mussolinija bo zaradi tega zelo zanimiv, ker bo načel celo vrsto vprašanj, ki so evropskega pomena, zraven pa bo manifestiral soglasje med Nemčijo in Italijo. Rim, 3. marca. o. Sklepi velikega faustovskega sveta o oboroževanju Italije in o sodelovanju vseh narodnih sil za obrambo Italije, so vzbudili po vsej Evropi velik odziv. Angleško in francosko časopisje, ki je pred -dobrim tednom proglašalo angleški orjaški oboroževalni načrt za najuspešnejšo obrambo miru, proglaša italijanski odgovor na ta oboroževalni načrt za odločilni napad na mir. Zakaj nobenega dvoma ni, da je sklepe fašistovskega sveta treba smatrati kot odgovor na angleško pripravljanje. Ti sklepi pomenijo tudi, da je Anglija Italijo razočarala s svojo politiko slepomišenja v Španiji m na Sredozemskem morju. Zaradi tega se bo Italija od zdaj naprej docela naslonila na Nemčijo in lahko govorimo o popolni istovetnosti nemške in italijanske politike v vseh evropskih vprašanjih. O tem priča tudi dosledni italijanski in nemški molk o vprašanjih srednje Evrope in Avstrije. Veliki fašistični svet je poslušal obširno poročilo vodje o stanju vojaškega pouka in je prepričan, da je vsaka še tako oddaljena možnost omejitve oboroževanja zdaj dokončno izključena. Zato je sklenil: 1. Da se izvaja načrt za nadaljno povečanje oborožene sile; 2. da se podaljša za pet let pristojnost glavnega komisarijata za industrijo državne obrambe; 3. da se popolnoma miiitarizirajo vse sile naroda od 18. do 55. leta življenja s klicanjem na orožne vaje; 4. da si mora Italija prizadevati, da doseže čim višjo gospodarsko neodvisnost glede stvari, ki služijo vojaškim potrebam, in da se civilne potrebe popolnoma žrtvujejo vojaškim. Italijansko znanost in tehniko je treba povabiti na čim intenzivnejše sodelovanje, da se to doseže, ker bodo po naravi manj obdarjene dežele kos bogatejšim le po hrabrosti in moči svoje znanosti in svojega duha. Nato je veliki svet sprejel tole resolucijo: Poslušali smo ekspoze zunanjega ministra grofa Galezza Ciana o mednarodnem položaju. Veliki svet izraža svojo solidarnost z nacionalistično Španijo in pozdravlja vojsko generala Franca, katere zmaga naj pomeni konec vseh boljševiških poskusov na zahodu in začetek novega razdobja slave, moči in socialne pravice za španski narod, združen z italijanskim narodom s stoletnimi vezmi zgodo vine, vere in sprodstva po krvi in jeziku. Veliki fašistični svet je v resoluciji povdaril pomen angleško-italijanskega sporazuma, turško-italijanskega dogovora v Milanu, ki sta pokazala, da je Italija pripravljena sodelovati z vsemi državami, ki priznavajo njene pravice in njeno državno obliko. Nadzorstvo nad Španijo šele 20. marca Pariz, 3. marca. o. »Echo de Pariš« piše, da je maloverjetno, da bi se začel načrt za nadzorstvo španskih meja izvajati pred 20. marcem. — Odbor za nevmešavanje se ne bo sestal pred petkom in ni gotovo, če bo sprejel načrt, ki ga je izdelal pododbor. Težava je v tem, ker so za zdaj odpotovali iz Anglije na Portugalsko samo zastopniki nadzorstvenih oddelkov, ker angleška vlada ni mogla tako hitro nabrati prostovoljcev aa nadzorstvo portugalske meje, V Lizbono je dospel samo kapitan Mac Donald, ki bo vodil nadzorno delo angleških odposlancev. Kapitan Smith pa v Londonu nabira opazovalce, Praktično je nemogoče, da bi te opazovalce razmestili na njihova mesta prej, kakor v dveh tednih. Opazovalci bodo uživali pravice diplomatov in popolno podporo vladnih ustanov. Njihova naloga pa bo samo to, da bodo ugotavljali kršitve dogovora o nadzorstvu meja, ne bodo pa mogli teh kršitev na kraju samem preprečiti in onemogočiti. Vse kršitve bodo sporočali angleškemu poslaništvu v Lizboni. Druga težava, ki tudi zavlačuje začetek nadzorstva pa je v tem, da se države branijo plačati pristojbine za vzdrževanje nad-zorovalcev. Tako bi morala Nemčija plačati 160-tisoč funtov šterlingov, ponuja jih pa samo 2000. Oboroževalna industrija in prevozniki izrabljajo te zmede v odboru za nevmešavanje in so organizirali že pravo tihotapsko brodovje, ki dovaža orožje, zlasti rdeči Španiji iz Holandije. Holandska vlada daje za izvoz živeža v Španijo celo premije in se obračunavanje za ta izvoz vrši izven kliringa. Vesti o ladjah, ki zadevajo na mine, jasno pričajo s kakšno vnemo izrabljajo nevmešavanje in zavlačevanja nadzorstva tisti, ki imajo od šipansike državljanske vojne edino korist. Iz poteka dela v odboru za nevmešavanje tn iz zavlačevanja začetka nadzorstva nad mejami, je jasno razvidno, da nobena od držav, ki propagirajo komedijo o nevmešavanju ne misli resno in hoče z zavlačevanjem omogočiti svojim prijateljem v Španiji, da se čim bolj oborože in čim bolj preskrbe s prostovoljci. Toliko nemških in italijanskih prostovoljcev, kakor se jih je izkrcalo, po poročilih raznih listov, zadnji čas v Španiji, ni prišlo prej ves čas vojne. Po drugi strani pa Francija z vso silo pospešuje prehod rdečih prostovoljcev čez mejo. Ti prostovoljci dobivajo v Pertignanu španske potne liste in španisko državljanstvo. Dalje gredo prostovoljci iz Francije na podlagi različnih delavnih pogodb kot specialisti. Nekateri se predstavljajo pri francoskih oblasteh kot begunci iz nacionalističnega španskega ozemlja, ki prosijo, da bi smeli čez francosko ozemlje v Katalonijo. Nekateri dobivajo celo diplomatske potne liste ali pa mornarske knjižice. Francove izjave o bodoči Španiji London, 3. marca. o. General Franco je sprejel posebnega dopisnika >Timesa< in mu je dal izjavo o bodoči Španiji. Rekel je, da ne dvomi v to, da bodo posamezne skupine španskega nacionalističnega gibanja znale ohraniti v miru isto slogo in sodelovanje ter edinstvo, kakršno so kazale v vojni. Pri vseh so podlage za priznanje nove politične organizacije pod vodstvom odločnega voditelja. Monarhisti iz vrst španskega ljudstva so bili za Francovo gibanje neprecenljivega pomena, zlasti kar se tiče pomožne službe v vojski. V nekaj dneh so postavili na noge vojsko 30.000 mož, ki je postala branik nacionalizma na severu Španije. Zaradi tega bodo hoteli imeti v novi Španiji veliko besedo. Kljub temu je Franco izrazil prepričanje, da ne bo težko združiti karlistov in novih španskih nacionalističnih organizacij, ki jih ene kakor druge veže duhovna vez katolicizma. Nova Španija se bo morala ozirati tudi na stranko, ki jo vodi Gill Robles, in na španske falangiste, ki štejejo danes milijon organiziranih pristašev. Falangisti ^so za monarhijo in za korporativno ureditev države s sindikati, v katerih bi sodelovali delavci in delodajalci, ter za državno nadzorstvo gospodarstva in industrije. O obliki bodoče španske vladavine pa general Franco ni dal nobenega neposrednega od-jgovora. Poročila z bojišč Rabat, 3. marca. AA. Tukajšnja radijska postaja objavlja, da bi kmalu padla vsa Španija v roke nacionalistom, ko bi padel Madrid. Vlada je namreč vse svoje orožje spravila v Madrid in tega materijala ne bo mogla več izvoziti v druge dele Španije. Tudi Almerija je že v veliki nevarnosti in nekatere hiše v predmestjih so že izobesile bele zastave. Vladno brodovje je že zapustilo Cartageno in odplulo v Valenci jo. Ob koncu pravi poročilo, da bo Valencija kmalu padla. Zunanji minister del Vayo je včeraj odpotoval v Valencijo in še poprej izjavil dopisniku Havasa, da je prepričan, da sovražnik nikdar ne bo zavzel Madrida. Razpoloženje branilcev Madrida je sijajno in vlada je storila vse za prehrano Madrida. Na fronti severne pete divizije so nacionalistične čete zavzele Portal Rubio. Na bojišču je sovražnik pustil veliko število mrtvih. Na fronti 6, in 8. divizije, kakor tudi pred Madridom in na južni fronti ni bilo ničesar novega. Nasprotujoče si vesti o Zamorrl Pari*, 3. marca. Bivši predsednik španske republike Alcala Zamora, ki sedaj živi v Parizu, je povabil k sebi časnikarje in jim baje rekel v zvezi z vestmi, da misli oditi v Burgos h generalu Francu, da so take govorice popolnoma izmišljene. Jaz sem predstavnik tistega, kar sem bil poprej, to je zastopnik republikanske ustavnosti in sem proti sedanji državljanski vojni. Japonci nafamejo holandske kolonije Tokio, 2. marca. Tokijski listi poročajo, da je ministrski predsednik general grof Hajaši na zadnji seji proračunskega odbora izjavil, da dela japonska vlada na to, da dobi za zmerom v zakup holandsko Novo Gvinejo. Poudaril je, da ponuja japonska vlada Holandski razen zakupnine, ki bi se šele dogovorila, tudi sklenitev japonsko-holand-skega pakta o nenapadanju. Grof Hajaši je dodal, da se je novi japonski poslanik v Haagu odipeljal na Novo Gvinejo, da bo tam videl, kakšne možnosti so za razvoj te kolonije in da se bo tam prepričal o sodbi tamkajšnjih holandskih oblasti in naseljencev. Če bodo rezultati tega prvega sondiranja ugodni, se bo vlada začela definitivno pogajati 8 Haagom. 'Vesti o japonskem najemanju holandskih ko* lonij, se vzdržujejo, čeprav Holandci pravijo, da ne vedo nič o tem. Anglija se boji združene Evrope London, 3. marca. AA. Reuter: Tudi v spodnji zbornici je bila včeraj debata o zunanji politiki. Lord Lothian je predlagal, da naj se Anglija odstrani iz evropske politike in da naj raje z Ameriko sklene angloameriški blok. Ta blok bi bil zelo dobro sprejet v Ameriki. V Evropi se razvija položaj tako, da se bližamo federalizaciji Evrope. Zato se moramo približati Ameriki, predno se izvede ta organizacija skupne Evrope, ki se lahko obrne proti nam. ' N Angleži o nemški manjšini v ČSR London, 3. marca. AA. (Havas) Včerajšnji »Times« piše o govoru, ki ga je imel v nedeljo v Ustih, na Lavi vodja stranke sudetskih Nemcev Henlein. Veliki londonski list omenja pri tej priliki s pohvalo način, po katerem je vlada češkoslovaške republike uredila vprašanje narodnih manjšin na svojem ozemlju. Sklepi češkoslovaške vlade, pravi list dalje, so tako modri in pravični, da je povsem razumljivo, če te je Henlein zbal, da bi utegnila njegova stranka po takšnih vladnih sklepih izgubiti mnogo pristašev. Zato se je Hen-lein podvizal, da proglasi te sklepe za nezadostne. Njegov govor pa ne more spremeniti okolnosti, da so sklepi vlade dr. Milana Hodže zelo ugodni in v korist nemške manjšine na Češkoslovaškem. Na kraju ugotavlja list, da se je tudi gospodarsko stanje v obmejnih pokrainah, kjer žive večinoma Nemci, zboljšalo. Tudi ta okolnost bo pripomogla, da Henlein ne bo več imel pri svojih rojakih tolikšnega odziva. Socialno zavarovanje v Grilji Atene, 3. marca. AA. (Atenska agencija) Ministrski predsednik Metaxas je izjavil časnikarjem, da bo pravkar ustanovljeni urad za socialno zavarovanje pričel ta teden uradovati. Zaradi sestav-lenega in kočljivega značaja te ustanove, bo naj-prvo posloval v velikih mestih kakor v Atenah, rireju in Solunu, postopno pa jo bodo ustanovili tudi v drugih krajih, tako da bodo v določenem roku vsi grški nameščenci zavarovani. Listi pozdravljajo socialno politiko grške vlade, ki je zdaj delavstvu ustvarila ustanovo, ki jo je že davno želelo in ki pomeni močan korak k napredku in civilizaciji. Grški listi pišejo, da odpotuje grški kralj v petek s križarko Averov na Kreto, ker obišče vse večje kraje. Spremljal ga bo ministrski predsednik Metaxas. 104 leta stari general Montanari je umrl včeraj v Parmi. General je sodeloval v vseh italijanskih vojnah od leta 1848 dalje. Stavka v 2000 rudarskih podjetjih grozi, če lastniki premogovnikov in državne oblasti ne bodo ustregli 350 rudarjem v Uniontownu, ki so zasedli rove in nočejo iz njih. 8eja francoske vlade je bila včeraj pod predsedstvom predsednika republike Lebruna. Seja 6e je bavila z nadzorstvom v Španiji. Sprejela je tudi sklep, da bodo srednješolski učitelji odslej morali v Franciji gimnazijsko maturo. Italijanski letalski Industrije! so dospeli v Nemčijo, da si ogledajo zadnje izpopolnitve v nemški letalski stroki. Vremensko poročilo (po stanja danes zjutraj) Itatcie: —3. oblačno, mirno, 40 cm snega, sren. Planica: —S, oblačno, mirno, 50 cm snega, mala in srednja skakalnica uporabni. Kranj/tka gora: —2, barometer se dviga, oblačno, mirno. 20 cm snoga, sren, sankališče uporabno. Vriit-Krnica: KO cm snega, prSič. Bled: —2, oblačno. Pokljuka: —5, oblačno, S cm pršiča na 80 cm podlage, mala in srednja skakalnica uporabni. Bistrica-Boh. jezero: 4-1, oblačno, 5 cm snega, sren. Komna; —8, jasno, 120 cm snega, pršič. Krvavec: —S, jasno, 40 om snega. Vel. Planina: —3, jasno, 80 cm snega, po robovih splban. Mozirska koča: jasno, S cm pršiča na 100 om podlage. Logarska dolina: 100 cm snega. Seniorjev dom: jasno, 70 cm snega, sren. Proti temu se je izjavil lord Cecil, ki je rekel, up oooocnost: je, aa se izvede federalizacija Evrope, v kateri bi bila tudi Anglija. Lord Cecil je še dodal, da je odločen pristaš vladne politike obo roževanja, --------- Vesti 3. marca Eksplozija v smodnišnici blizu Varšave je bila včeraj. Eksplozija je ubila štiri delavce, 43 pa jih je ranila. Trgovsko pogodbo med Francijo in ČSR so včeraj podpisali v Pragi. V ta namen je prišel T Prago tudi francoski zun. minister Paul Bastid. Vesti o spremembah v nemški diplomaciji pri« občujejo francoski listi, ki v ostalem niso točno poučeni ali pa netočno poročajo o nemških raz« merah. Po teh vesteh bi Ribbentrop šel iz Lon« dona za poslanika v Washington. Raba tujega jezika v Turčiji je prepovedana id jo je vlada proglasila za žalitev turškega naroda. Gre za to, da se prepove raba arabščine, zlasti med muslimanskimi verskimi dostojanstveniku Avstrijski kancler dr. Schuschnigg bo po ne« kih zatrdilih koncem tega tedna odpotoval v Rim, kjer bo referiral Mussoliniju o dunajskem sestanku. Poljski katoliški episkopat bo podpiral akcijo ministra Koca v toliko, v kolikor njegovo gibanje pomenja trditev pozicij katoliške cerkve v poljskem javnem življenju. Angleški ministrski predsednik Baldvin K« baje takoj po svečanosti kronanja podal ostavko in prepustil po starem parlamentarnem običaju kralju pravico, da izbere ministrskega predsednika. Pričakujejo pa, da ne bodo nastopile nobene iz« premembe. Prostozidarske lože bo razpustila Romunija, kakor kaže pooblastilo, ki ga je dobil notranji minister. Kakor povsod, tudi v Romuniji framasoni {>ospešujejo z ozirom na svojo novo politiko revo« ucionama gibanja. Tabor narodnega edinstva, tako se bo imeno* vala nova vladna stranka, katere program je pred nedavnim objavil polkovnik Koc. Njene funkcionarje bo imenoval polkovnik sam. V novo stran« ko se je prijavilo že 212.000 železničarjev ter or« ganizacije trgovcev, obrtnikov iz poljskih mest. Vrnitev nemških kolonij lahkopride na dnevni red v kratkem, toda samo pred ZN. Tako odgo^ varja Ribbentropu včerajšnji »Daily Telegraph«. Znižanje plač izpred nekaj let je ukinala če*« koslovaška vlada in bodo uradniki od 1. januarja letos dobivali stare plač«. Nemčija bi pristala na monarhijo ▼ Avstriji, toda samo, če bi na prestol prišel kak nemški £rinc. O tem sta se baje razgovarjala avstrijski ancler in nemški zun. minister na Dunaju. Zakon o izmenjavi sodnikov najvišjega sodišča t USA je podpisal Roosevelt. Ta zakon daje predsedniku pravico, da lahko namesto sodnikov, ki so dosegli 70 let imenuje mlajše moči. S tem je Roosevelt v glavnem dosegel, da vrhovno sodišče ne bo več moglo onemogočati njegovih za« konov. 300 tisoč frankov iz avtomobila francoske na« rodne barake »o odnesli razbojniki, ki so avto napadli v neposredni okolici Pariza. 6 milijard dinarjev sa pasivne kraje v Angliji je izdala angleška vlada, po večini iz proračuna za oboroževanje. Zgradili so namreč vse oborožitvene tovarne v pasu v teh krajih. 0 Ribbentropovem govora glede vrnitve kolonij in bodočih poti nemškega gospodarstva pišejo angleški listi, da je s tem Ribbentrop zagrešil novo diplomatsko netaktnost, ko je odgovarjal na uradna aporočila angleškega zunanjega ministrstva. Turški proračun, ki so ga včeraj predložili državnemu zboru, je za 17 milijonov lir večji, kakor pa je bil lansko leto. Vendar vlada ne namerava zvišati davkov. Vsa romanska vseučilišča so zaprli zato, da bi lahko nemoteno reorganizirali pouk po novem zakonu o visokih šolah. Ta zakon bo prepovedoval študentom članstvo in sodelovanje pri političnih strankah. Pia* je zasul lokomotivo električnega vlaka. na progi iz Milana proti Brennerju in jo skoraj uničil. Progo so očistili šele čez pol dneva neprestanega dela. Stavka mornarjev je izbruhnila v Bordeaum, odkoder odhajajo veliki francoski parniki. Pet potniških ladij zaradi te stavke ni moglo odpotovati. Upravo francoskega Tunisa namerava vlada preurediti tako, da bi sprejela v upravno službo večje število domačinov. Temu bodo gotovo nasprotovali Francozi, ki so do zdaj uživali prvenstveno stališče. Odlikovanje ca graditelja Zeppelinov dr. Ecke-nerja pripravlja angleška kralj, letalska družba. Mozaik ia 5. stol. po Kristusu so našli v (jerkvi sv. Lovrenca v Milanu. Mozaik je dragoceno delo neprecenljivega pomena za proučevanje prve krščanske umetnosti, o kateri imamo kaj malo spomenikov. Belgijski kralj Leopold je odpotoval iz Stockholma v Bruselj. S tem so obiski med skandinavskimi vladarji in Belgijo končani. Rektorja so napadli trije študentje vseučilišča v Yassiu in ga precej ranili. Študentje so pripadali razpuščeni organizaciji Železne garde romunskih fašistov. Obisk italijanskega kralja v Budimpešti še ni točno določen in niti madžarska vlada ne ve dneva, kdaj namerava kralj Viktor Emanuel potovati na Madžarsko. Zunanji minister Kaniya je dejal, da bo to najbrž v majo, " Strokovno nadaljevalne šole in strokovni tečaji Ljubljana, 1 marca. Ljudska šola postavi temelj splošni izobrazbi, ne more pa radostno pripraviti mladine za življenje in jo usposobiti za doloSen poklic. In ravno to morajo sedanje obrtne nadaljevalne šole začeti ■ strogo poklicnimi šolami. Zaradi tega so skoraj v»e evropske države uvedle poseben tip šole, ki gradi na ljudskošolskem znanju, ga poglobi in izpopolni ter usmeri za določen poklic. Te šole, ki nadaljujejo izobraževalno-vzgojno delo ljudskih šol, «e imenujejo nadaljevalne šole. Poklicani laktorji so uvideli, da nadaljevalna šola ne sme samo ponavljati, poglabljati in razširjati splošnega znanja, ampak mora pouk usmeriti bolj v dejanske življenjske razmere, bolj upoštevati poklicno delo obrtne mladine. Splošno nadaljevalna šola se mora nujno takoj razviti v poklicno šolo, ki bo zadovoljila našo delavsko mladino in gospodarske kroge, da ne bo treba zaposlovati v naši državi pri obrti in industriji tujih državljanov. Vsak večji kraj ali mesto bo moral postaviti nove, moderne zgradbe za poklicne šole in jih opremiti z delavnicami ta posamezne stroke. Temu odgovarjajoče se bo moralo na teh šolah nastavljati posebne učne moči s strokovno izobrazbo in popolno praktično izvežbanostjo v 6voji stroki. Vedno večje zahteve stavi napredek v vseh strokah na doraščajočo generacijo. Vedno večja je konkurenca, vedno ostrejši postaja boj za obstanek. Stare delovne metode ne zadoščajo več, poklicna šola mora delavsko mladino pripraviti za poklicno delo. Zato se slišijo vedno pogosteje zahteve po strokovni izobrazbi, ki naj nadaljuje delo poklicnih šol. Dokaj v jasnih obrisih se že dviga šola bodočnosti: temelj tej tvori ljudska delovna šola, na njo zida poklicna šola. Zanimivi so etatistični podatki, ki ▼ številkah Poziv avtobusnim podjetjem Podjetja, vršeča obrt rednega prevažanja oseb z motornimi vozili, ki nameravajo svoj sedanji vozni red ali cenik izpremeniti za poletno sezono, se pozivajo, da ga ugotove in predloie v odobritev do 1. aprila 1937. Novi vozni red stopi skupno z železniškim v veljavo dne 22. maja 1937. • Smernice za sestavo in predložitev voznega reda in cenika so razvidne iz zadevnih okrožnic, zlasti one z dne 21. februarja 1984 VIII. No. 551-4. Izrecno se opozarja, da se je pri sestavi voznih redov ozirati na vozni red železnice, poštne avtobusne službe in interesiranih nedržavnih avtobusnih podjetij, vsled česar jih je v primeru možne kolizije ugotoviti sporazumno Podjetja, ki prevažajo pošto, morajo po možnosti upoštevati tudi potrebe' po čim ugodnejši poštni zvezi. Izpremembe železniškega voznega reda morejo podjetniki zaznati pri železniških postajah, ki so po izjavi Direkcije državnih železnic o njih že obveščene, izpremembe voznega reda poštnih avtobusov pa pri Direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani. Prekasno predloženi vozni redi se ne bodo . odobrili, kakor se ne bodo odobrile izpremembe žo odobrenih voznih redov med sezono. Poleg tega Re opozarja na kazenske posledice namernega zavlačevanja oblastvenega poslovanja. Kraljevska banska uprava dravske banovine. Med ameriškimi Slovenci Verno ogledalo življenja ameriških Slovencev so njihovi časopisi, med katerimi je nekaj dnevni-kot, petdnevnikov, tednikov, Štirinajstdnevnik, ostali so mesečniki, vseh skupaj okrog 19 časopisov v Severni in Južni Ameriki. Po 6meri in svetovnem nazoru so razdeljeni na tri skupine: katoliški, liberalni in socialistični listi. Vsi pa poudarjajo slo-censko pripadnost. Listi so večinoma glasila raznih narodnih in podpornih društev. Nosijo deioma podnaslove »List slovenskih delavcev v Ameriki«. Imajo skoro vsi angleško prilogo, da jih vzamejo radi v roke tudi tisti, ki so že napol Amerikanei. Radi gornje opredelitve nastajajo seveda precejšnja trenja med listi, borbe, v katerih prednjači socialistično časopisje v neverjetnih psovkah na katolištvo, na papeža, na duhovnike. Psovke so poulične, najnižje vrste, kot pri nas menda že leta in leta niso bile natisnjene. Socialisti ne pustijo v miru niti že ukoreninjenih katoliških praznikov kot so božič in velika noč. Ameriško slovensko časopisje ima vedno kakšno kost, ki jo gloda včasih do neokusnosti dolgo. Se zdaj ee vrši borba za Cankarja, kateremu so clevelandski Slovenci postavili spomenik v kulturnem parku (odmev tega nam je znati najbolj od takrat, ko je bila Cankarjeva soha — ukradena), krešejo ee misli o njegovem svetovnem nazoru, katoliki ga hočejo zase in socialisti. Ponazorili bi lahko to borbo v sliki z mislijo, da sta se za človeka, ki je iz duše in telesa, v vseh vekovih tako borila Bog in satan. Ker nam je spor o Cankarju v domovini odveč radi enodušnega priznanja večine dobrega hotenja, bi bilo to misel treba vcepiti tudi ameriškim Slovencem. Najnovejša kost, ki jo glodajo listi slovenskih izseljencev v Ameriki, je S p a n i j a, ki jih je razdelila spet na dva tabora. Slovenski socialisti so strašno divji na fašiste, vsak dan je kakšna slika iz porušenih mest Španije v njihovih listih. A to Še ne bi bilo najhujše: glavno je, da so v tem boju tudi aktivni, zbirajo namreč pri posameznikih in društvih denar za ►vdove in sirote« španskih rdečih bratov. Slovenska narodna podporna jednota (SNPJ) sama objavlja v »Prosveti«, da je nabrala že skoro 100.000 Din v ta namen. Iz navedenega je razvidno, da moramo Slovenci v domovini polagati več važnosti na kulturni razvoj bratov za mejami, sicer bodo ti šli svojo pot Pred rešitvijo #fsarajevskegaff spora Ljubljana, 3. marca. Z izrednimi razmerami, ki ao nastale v Jugoslovanski zimsko športni zvezi po dogodkih v Sarajevu in spori, ki so se začeli med zvezo in raznimi podzvezami, so *« včeraj bavili na »eji Zve-je, ki ji j* predsedoval dr. Marušič, vendar do kakšnih končnih sklepov še ni prišlo. Zdi se, da se bodo nasprotja izgladila na mnogo bolj športni način, kakor je to spočetka kazalo. Tako do razpustov podzvez, ki so se izrekle proti odločitvam zveze, najbrž« le ne bo prišlo. V športnih krogih prevladuje prepričanje, da bo »por rešen v najkrajšem času m na način, kakršen bi bil včast slovenskemu športu in njegovim predstavnikom. točno podajajo stanje, ki vlada na strokovno nadaljevalnih šolah in občasnih strokovnih tečajih za leto 1986-37. Iz teh podatkov se vidi, da Imamo za trgovski in obrtni naraščaj v Sloveniji letos 70 strokovnih nadaljevalnih šol z 246 razredi in 4596 učenci ter 1633 učenkami. Učnih moči, ki so zaposlene v teh šolah, Je 621. Na teh Šolah traja pouk devet mesecev po 8 ur na teden, na občasno strokovnih tečajih pa le 7 mesecev. Da so ponekod v tem oziru razmere gotovo še daleč nezadostne, kažejo tudi številna imena onih okrajev, kjer lotos eploh ni bilo nobene vajenske šole. Med te okraje spadajo tudi Maribor levi breg, Ptuj in Gornji grad. Mnogo večje pa je še število onih okrajev, kjer vsaj 50% vajencev niina nikakršnega strokovnega šolskega pouka. Z ozirom na tako stanje, ki je ponekod že nevzdržno in da slutiti o skorajšnjih težkih posledi-cah, ki 6e bodo gotovo pokazale, če bo šlo tako naprej, se zdi zelo primerno in tudi nujno potrebno, da bi v omenjenih krajih ustanovili vsaj strokovne tečaje, če že ni možnosti za ustanovitev strokovnih nadaljevalnih šol. S tem bi se vsaj malo zacelila tudi druga rana: do kruha bi prišli učitelji, ki jih je 6edaj toliko brez posla. Praznik šolske mladine v Planici V nedeljo, 7. marca bo r Planici edinstvena prireditev v naši državi; osnovne šote Dovje-Mojstrana, Kranjska gora in Rateče nastopijo na medsebojnem tekmovanju v smuških skokih. Pri-lično 80 učencev, ki so obiskovali šolo v smuških •kokih v Planici, nastopi ta dan in pokaže svoje znanje. Vsi ti učenci nastopijo pod vodstvom svojih učiteljev in so v starosti od 10—14 let. Skakali bodo na mali 25-m skakalnici, a ocenili se bodo po šolah, pa tudi medsebojno. Occnjevali jih bodo sodniki, ki jih je imenovala naša Zimsko-sportna zveza, povsem po tekmovalnih pravilih te zveze za skoke. Učenci teh šol so se pozimi vadili v smuških skokih (smučati znajo itak vsi) in predstavljajo danes prvi razred našega skakalnega naraščaja, sistematično izvežbani in dobro podkovani. Svoje delo bodo vsa nadaljnja leta izpopolnjevali, dokler ne dobimo v njih odličnih športnikov za to disciplino. Ker so isti dan tudi mednarodne tekme v smuških skokih na 65 m skakalnici, bo organiziral Putnik posebni vlak v Planico, ki bo vozil ob 6 zjutraj in prispe v Planico ob pol 9. Cena temu vlaku obenem z vstopnino k tekmam je 35 Din. Prijave za vlak sprejema Putnik, Gajeva ulica in hotel Miklič. Največja filmska atrakcija KRALJ ARTISTOV TRUXA Premiera danes v kino Sloga. Več previdnosti pred tramvajem in vozovi Ljubljana, 3. marca. Nesreče na progah cestne železnice v Ljubljani se zadnje čase kaj hitro ponavljajo. Kakor kažejo zadnji primeri, je vzrok teh nesreč največkrat velika neprevidnost pešcev, ki zamišljeni hite za svojimi vsakodnevnimi opravili in se, kakor bi bili gluhi, niti ne zmenijo za znake, ki jih daje »prevodnik cestne železnice. Dostikrat pa, kakor kaže ravno včerajšnji primer, pa je kriva mladeniška razposajenost, ki «i v takih trenutkih ne najde toliko prisotnosti duha, da bi spoznala nevarnost, ki se kljub največji pazljivosti in pozornosti sprevodnikov na cestnih železnicah lahko pripeti. — Sinoči okoji tri četrt na 8. se je pripetila tramvajska nesreča na Masarykovi cesti. Tramvaj je povozil tam 12 letnega dečka Jagermana Alfonza, doma iz Most, Pokopališka ulica št. 5. Dobil je težke poškodbe na glavi in je obležal na mestu nezavesten. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer se do časa našega poročanja njegovo stanje še ni spremenilo. V ljubljansko bolnišnico so včeraj pripeljali iz Rakitne 44 letno Frančiško peršin. Povozil jo je doma na Rakitni neki voznik. Dobila Je poškodbe po vsem životu. V nedeljo, dne 7. marca vsi v Union na sportno-g mnastično akademMo, ki bo ob 11 dopoldne Cene iitu Sombor: Pšenica: bč. okolica Sombor, g. bač„ srem. in gornjo ban. 151—153, slav. 152— 154, ban. 149—157, bč. ladja Tisa 160—162, bč., ban. potiska Slep 160—162. Rž: bč. 137.50—140. Ječmen: bč., srem. 63-64 kg 127.50—130, bč. spomlad. 67-68 kg 130—132.50, bar. spomladanski 67-68 kg 132.50—135. Koruza: bč. nova garant, kval. 79—84. Moka: bč. Og, Ogg 235—250, 215 —230, 195—215, 175—185, 147.50—157.50, 105— 110. Otrobi: bč., srem. 87—89. Fižol: ne-izpremenjen. Tendenca nespremenjena. Prometa 41 vagonov. Oboroževanje - udarec za naše vinogradnike Maribor, 2. marca. Slovenjegoriški vinogradniki so močno prizadeti zaradi nenadnega porasta cen modre galice. Cene so se dvignile sunkoma za 30% napram lanskemu letu in izgleda, da bodo Se porastle. Slovenjegoriški vinogradniki, ki so lansko leto zelo trpeli zaradi peronospore. ki je nekatere vinograde dobesedno uničila. Trosi te bolezni so ostali še na trti in letos bi bilo treba vinograde prav posebno škropiti, da bi se bolezen zatrla. Zaradi porasta cen galice in pa zaradi padca cen vina pa bodo le redki vinogradniki v stanju, da nakupijo potrebne količine tega obrambnega sredstva. Cene vina padajo predvsem zaradi dovoza banaških vin, katere uvažajo trgovci v vedno večji količini, dasi je v mariborski okolici mnogo boljšega vina več kot dovolj na razpolago. Cene galici pa naraščajo zaradi porasta cen bakra, kar je zopet v zvezi z mrzličnim obroževanjem evropskih držav. Potrebno bi bilo, da bi naša država ukinila uvozno carino za modro galico, da na ta način pomaga ogroženim vinogradnikom. Razprava o proračunu za prosv. ministrstvo Na vrsto pride proračun notranjega ministrstva Belgrad, 3. marca. m. Na sinočnji seji narodne skupščine je bil na vrati proračunski predlog za prosvetno ministrstvo v podrobnostih. Govorilo je več poslancev, med drugimi tudi JNS-ar Pleskovič, ki se je v svojem govoru pretežno ba-vil z napadi na referenta za ljudske šole v prosvetnem ministrstvu za Slovenijo g. Erjavca. Poslanec Pleskovič je skušal izrabiti to priliko tudi za to, da je znova prinesel na dan primer pokojne učiteljice Mrakove. Tu mu je vpadel v besedo poslanec JRZ g. Koce ter glasno poudaril, da ja to čisto navadno zločinstvo klevete. S podobnimi medklici so poslancu Pleskoviču vpadali v besedo tudi drugi poslanci JRZ. Za Pleskovičem je govoril poslanec dr. Šemrov. V obširnem in lepo izklesanem govoru je od začetka do konca pobil sleherno trditev predgovornika, kar se tiče premeščanja učiteljstva v Sloveniji. Dr. Šemrov je obrnjen proti levici glasno povedal, da je bolje, če se ta obleka ne dvigne in da je v interesu samih premeščenih učiteljev, da se te stvari ne vlačijo na dan. Nato je podrobno navajal Iz kakšnih razlogov so bili premeščeni nekateri učitelji ▼ Sloveniji. Končno se je zavzemal za razširitev kemičnega instituta v Ljubljani ter za povečanje dotacije za ustanove, o katerih ]e govoril že za časa proračunske razprave v finančnem odboru. Izvajanja poslanca dr. Šemrova so izzvala dolgotrajno odobravanje. Poslancu pa je čestital k njegovemu govoru tudi prosvetni minister Do-brivoj Stošovlč. Za tem je stopil na govorniški oder poslanec JNS g. Koman, ki je kakor ponavadi zopet bruhal svoj srd na klerikalce. Sinočnja seja je trajala do 2 ponoči in se je nadaljevala zjutraj ob 8. Pred prihodom na dnev- ni red je podpredsednik narodne skupščine Vojko Čvrkič ovrgel trditve poslanca Mite Dimitrijeviča, ki je namigav&l na nek milijonski fond. Med drugim je Vojko Čvrkič dejal, da je Mita Dimitrijevič bil prvi, ki je dvignil denar ter da so njegovi očitki imeli za cilj samo to, da bi zasejali v predsedstvu nesporazum. Ko je skupščina prešla na dnevni red, je prvi govoril poslanec Horvat. Na današnji seji bodo govorili ie poslanci Kabalin, Banič, Milan Petkovič in kot zadnji dr. Kosič. Za tem bo proračun prosvetnega ministrstva sprejet in bo prišel na vrsto takoj proračunski predlog za notranje ministrstvo. K temu proračunu bo podal še obširno poročilo notranji minister g. dr. Anton Korošec. Nastanek kraških jam Osemnajsto poljudno-znanstveno predavanje Prirodoslovnega društva. Ljubljana, 3. marca V ciklusu predavanj, ki jih prireja Prirodoslovno društvo v Ljubljani, je bilo tudi predavanje o nastanku kraških jam, ki ga j« imel včeraj zvečer v dvorani mineraloškega instituta na ljubljanski univerzi g. dr. Alfred Serko mlajši. Kakor vsa tovrstna predavanja, je bilo tudi včerajšnje prav dobro obiskano in to kljub zgodnji večerni uri. (ob 6). Različna so mnenja nemških, angleških m francoskih ter naših učenjakov o nastanku kraških jam. Najbolje pač razlaga neki angleški strokovnjak, ki pravi takole: podlaga Krasu je mehko topljivi apnenec. Ko pride voda skozi propustna kraška tla do gotovega prostora, začne svoje delo kemičnim potom. Razkraja in topi apnenec, njen prostor postaja vse večji in večji. Voda •spodjeda stene, ki se rušijo, kamen pada na dno jame in ga voda razkraja kar naprej, nivo vodne gladine pa tako postaja čedalje višji. Končno voda razje že toliko kamna, da se nazadnje podre celo strop in jama, ki jo na Krasu imenujejo kolčinka je narejena. Kraško kamenje je zelo topljivo in vode, ki vanj pronicajo ter se nato združujejo, z veliko lahkoto izvršujejo svoje delo pri kopanju kraških jam, ki so za kraški svet velika značilnost. _______ Predavatelj je tudi omenil lepo število kraških jam, s krasnimi kapniki. Prvo mesto zavzema brez dvoma svetovno znana Postojnska jama. Prav lepe in zanimive pa so tudi jame v Cerkniškem jezeru kot Velika in Mala Karlo vica ter pa znana Križna jama pri Ložu. Veliko je že odkritih lepot, ki jih je wtvarila narava brez človekovega sodelovanja. Kraški svet ^ vzrok mnogih in zanimivih raziskovanj. Mnogo je bilo učenjakov tujcev, ki so ee pečali s problemom kriškega sveta. Velike zasluge pa sta si 6tekla tudi Valvazor in pa srbski geolog Cvijič. Po predavanju je bil ktotam občni zbor društva za raziskovanje jam. Občni zbor Kmečke zveze V nedeljski številki »Slovenca« 6mo pomotoma objavili, da je prometno ministrstvo dovolilo vsem udeležencem na občni zbor Kmečke zveze četrtinsko voznino. Neljuba pomota je nastala zaradi netočnega telefonskega poročila. Res pa je prometno ministrstvo z odlokom pod S. M. 3824-37 z dne 27. februarja dovolilo polovično voznino od 4.—10. marca. Ta popravek smo dali tudi v »Domoljuba« in upamo, da ne bo zaradi tega kakšnega nesporazuma. Kdor se bo hotel poslužiti te ugodnosti in ne nedeljsike povratne karte, bo moral dobiti na odhodni postaji legitimacijo, katero bo dal žigosati pred vhodom v dvorano z našim žigom in s tem pri povratku dokazal, da se je zborovanja udeležil. Na odhodni postaji si nabavi celo vozno karto, katera pa bo veljala tudi za nazaj. Kaj vse pomeni kratica JNS Južno nezrelo sadje. Jesti ne smeš. Jugoslovanska nar. svinjereja. Jokati nas sili. Jugoslovanska narodna sramota. Južne neblage sajie. Južna narodna suznoet. Juriš na Slovence. Jedro nesreče Slovencev. Jugoslovanska narodna smrt. Jasno, nesreča sledi! Južni neznosni smrad. Jugoslavija ni sita? Južna nesrečna situacija. Jug ne sliši. Jetično nesrečno seme. Jo nosi satan! Južne nesramne spletke. Jug nas straši. Jubilej neznanske smole. Jalova neveduost strankarska. (Ponatisnjeno iz novega slovenskega humorističnega lista »Posebna izdaja«. 100 let slovenske cerkvene glasbe. Pod tem geslom bo Ciril-Metodov pevski zbor v Ljubljani pod vodstvom Ludovika Puša priredil prvi koncert v 6oboto, 6. t. m. ob 8 zvečer v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda z naslovm Gregor Rihar. — Izvajala se bodo sledeča malo znana dela slavnega slovenskega cerkvenega skladatelja: 1. Pot proti nebesom: 2. Benedictus iz slovenske maše; 3. Velika maša (slovenska); 4. Na sveto Devico; 5. Črna maša (slovenska); 6. Očitanje; 7. Jezus v grobu; 8. Žalostna Mati božja; 9. Sv. rožni kranc. Dajmo dela in kruha mladini intelektualcem Resolucija društva brezposelnih profesorskih kandidatov Ljubljana, 2. marca. Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov dravske banovine je na svojem rednem občnem zboru dne 26. februarja 1987 sprejelo naslednjo resolucijo: Število brezposelnih profesorskih kandidatov stalno narašča. Vzrokov temu dejstvu pa ne moremo iskati le v morebitnem večjem številu dijakov, ki obiskujejo filozofsko fakulteto, ampak tudi v tem, da prosvetna oblast nastavlja na srednjih šolah toliko euplentov, kolikor bi jih bilo potrebno, da bi ee pouk mogel vršiti neovirano. T Pol leta marib. pomožne akcije Maribor, 2. marca. Maribor jc prvo mesto v državi, ki je uvedlo sistematično pomožno akcijo za pobijanje brezposelnosti in revščine v mestu. Ustanovljena je bila Pomožna akcija že leta 1931. in od tega časa posluje ves čas naravnost vzorno. Cela vrsta velikih javnih del je bila med tem časom izvršena s pomočjo pomožne akcije. Mariborska pomožna akcija je že takoj pri svoji ustanovitvi uvedla pomoč brezposelnim na ta način, da jih zaposluje pri javnih člelih. za delo nesposobne pa podpira^ z natu-ralijaml in 1« v izjemnih slučajih z gotovino. Tu-d: v letošnji zimi je pomožna akcija v Mariboru izvršila izredno delo. Vidimo to iz primerjave z Ljubljano. Nedavno je poročalo časopisje o delo- vanju pomožne akcije v Ljubljani v času od septembra do 20. februarja. V tem času j« imela Ljubljana skupnih izdatkov 330.0C0 Din za pomožno akcijo, in siccr 280.000 Din za zaposlitev pri javnih delih in 50.000 Din za razne podpore. Maribor pa je v istem času izdal za svojo pomožno akcijo 405.333 Din, in sicer za zaposlitev 368.450 Din in za podpore v obliki življenjskih potrebščin 36.883 dinarjev. V teb zneskih niso zapopadeni proračunski izdatki, temveč zgolj izdatki iz pomožne akcije. Primerjava z Ljubljano je tem zanimivejša, ker šteje Maribor samo 35.000 prebivalcev, Ljubljana pa 90.000. Ta primerjava kaže, da je Maribor v letošnji zimi veliko storil za pobijanje revščine in brezposelnosti. Splošno je že znano, da je moral biti in da je Se zaradi tega pouk na nekaterih srednjih šolah reduciran na najnižjo stopnjo in da ni v tem pogledu prizaneseno niti tako imenovanim nacionalnim predmetom, kakor sta slovenski jezik in narodna zgodovina. Zato želimo in apeliramo na vse odločujoče Činitelje v naši prosvetni in socialni politiki, naj bi z vsemi silami delali za tem, da ee odpravi zlo, ki tlači našega brezposelnega intelektualca, s tem: da se krediti za srednješolski pouk povečajo, da se skrajša kakor v drugih državah službena doba profesorjev na 30 let. ker že 80 let naporno službe v šoli človeka popolnoma izčrpa, in da se spokoje vsi oni, ki so to ie zaslužili, da se nastavljajo novi snplentje p« vrstnem u 8“ diplomirali, brez ozira na spol in naj bi vejjale izjeme le pri tistih s težkimi socialnimi prilikami, ki naj bi imeli pri tem prednost pri nastavitvi, da se zaposle brezposelni diplomirani filozofi na meščanskih šolah ako primanjkuje izprašanih mesčanskošolsklh učiteljev in to z vsakočasno možnostjo nastavitve na srednji šoli, da se s študijskimi podporami omogoči brez- Soselnim profesorskim kandidatom nadaljnje štu-ijsko in znanstveno delo v okviru njihovih strok. V zavesti, da so naše želje kar najbolj osnovane v naših slabih gmotnih prilikah, naprošamo naše obtasti, predvsem pa prosvetno ministrstvo in ministrstvo za socialno politiko, da se za na* položaj zavzamejo in upoštevajo vse naštete možnosti, da ee doba čakanja skrajša ali vsaj izrabi na najkoristnejši način, kar bo pač važnega pomena zp I našo narodno kulturo. Kulturni koledar Karel Lavrič S. marca 1876 je nesrečno končal 6voje življenje v Gorici politik Karel Lavrič. Rodil se je 1. nov. 1818 na gradu Premu na Notranjskem. — Gimnazijo je končal v Gradcu, kjer je najbrž končal tudi pravo. Leta 1850 je prišel kot odvetnik v Tolmin, potem je bil v Ajdovščini in Gorici. — Najbrž je ustanovil tolminsko čitalnico, v kateri ee je precej živahno udejstvoval. Pozneje, ko je odšel v Ajdovščino, je ustanovil tudi tu čitalnico. Mnogo je predaval in vodil prireditve v čitalnicah po go-riški okolici. — Živahno se je tudi udeleževal taborskega gibanja in je govoril na različnih taborih o slovenskih zahtevah. — V tem času je dopisoval v Novice. — Ko se je leta 1869 ustanovilo v Gorici politično društvo Soča in dve leti pozneje istoimensko glasilo, se je živahno vrgel na društveno delo. Bil je predsednik društva. Veliko je pisal tudi v Sočo, kjer je zagovarjal federalistično ureditev Avstrije. Leta 1870 je bil izvoljen za deželnozborskega poslanca. V zbornici je govoril dosledno slovensko. Tu je zagovarjal predvsem slovenski jezik in enakopravnost. — Bil je prvi slovenski odvetnik, ki je uradoval že od leta It*-slovensko. Vse vloge na sodišča in celo na cesarja je pisal slovensko. Ljubljana danes Koledar Danes, sreda, 3. marca: Kunigunda. Četrtek, 4. marca: Kazimir. • Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; nnr. Ramor, Miklošičeva 20 in mr. Gartue, Moste, Zaloška cesta. • Drama: »Dež in vihar«. Red Sreda. Opera: »Madame Butter!ly«. Izven. Kino Union: »Njegova hčerkica je Peter«. Kino Maticas »Lumpaci Vagabundus«. Kino Sloga: »Truxa«. Resolucija samoupravnih uslužbencev Od tu in tam B3E 1 E TEI. 22-21 UNION Premier at TRAtJDL STARK, tudovlto dunatsko dete ▼ svoll prvi filmski veseloigri Njegova hčerkica Je Pefer Paul HSrblger Carl Ludvig DlcUl TEI. 27-30 SLOGA Premiera Nallepll v ar le te l sit 1 film Kralj artistov TRUXA La Jana m* MATICA Triurni Hum orla Lumpaci Vagabundiis Paul Hormger, ueinz Ruhmann, Prit* imnotl, Hilde Kram — 0\xjcUiiam- o& 16., 19.'5 in 21.''’ ma! Putnikov osebni vlak dne 7. marca v Planico odhaja iz Ljubljane gl. kolodvor ob 6.00 ter odhaja iz Planice ob 17.50, tako da je v Ljubljani ob 21.10. Cena vožnje in vstopnica k mladinski in mednarodni skakalni tekmi je 35 din. Kmečka zveza v Ljubljani ima v nedeljo, dne 7. marca svoj redni letni občni zbor, ki bo v frančiškanski dvorani. Začetek je ob 10 dopoldne. Po občnem zboru pa se vršli veliko kmečko zborovanje, na katerem bodo govorili g. načelnik Brodar, g. Puš in delegat od Okrožnega odbora v Mariboru. Diplomirana je bila v februarskem terminu na filozofski fakulteti v Ljubljani iz pedagoške predmetne skupine gdč. Suhadolnik Vida. Čestitamo! Bolgari r Ljubljani. Mešani zbor Rodna pesem, koncertira prihodnji torek v veliki filharmonični dvorani in nam bo prinesel najlepše bisere bolg. glasbene literature in jih izvajal na našem koncertnem odru. Zastopani so skladatelji: Dobri, Hri-stov, Petko Stajnov, Dimitrij Tum-angelo.v, Morfov, Prokopova, Dimitrov, Josipov in Obretenov. Mešani zbor Rodna pesem šteje 85 članov, vodi ga dirigent Lazar Maksimov. Na koncert opozarjamo vse prijatelje Bolgarov in ljubitelje glasbe. Koncert bo 9. marca ob 20. Sedeži v knjigarni Gl. Matice. Ljubljansko gledališče Zagreb, 2. marca. Samoupravni uslužbenci, ki jih je v naši državi okoli 60.000, so imeli dne 28. februarja svojo plenarno sejo v Zagrebu in na njej sprejeli resolucijo, ki med drugim vsebuje tole: 1. Vsi komunalni uslužbenci mestnih in kmetskih občin zahtevajo, da se nepravični in nesocialni predpisi zakona o občinah in zakona o mestnih občinah razveljavijo s takojšnjo spremembo in z dopolnilom teh zakonov, ker so zlasti z reakcionarnimi predpisi predhodnih določil zakonov uničene mnoge zakonito pridobljene pravice tisofev in tisočev samoupravnih uslužbencev. — OsDovno načelo vsake pravno urejene države je spoštovanje zakonito pridobljenih pravic, kakor tudi načelo, da zakon nima povratne moči. Obe ti pravni načeli pa sta težko prizadeti z zakonom o mestnih občinah, kakor tudi s predpisi poedinih banovinskih odredb, izdanih na podlagi nepopolnega zakona o občinah. 2. Glede novih statutov za mestne uslužbence ugotavlja plenum delegatov državne Zveze, da tako načelo pravne demokratske samouprave, kakor tudi predpisi veljavne zakonodaje odrejajo, da morejo izdati mestne statute edino le od naroda izbrani mestni sveti. Samoupravni uslužbenci mest in občin kraljevine Jugoslavije v zavesti, da se delovna občina more temeljito organizirati in poživiti samo na temelju z ene strani širokih samouprav, z druge strani pa s pomočjo stalnega samoupravnega osebja, preskrbljenega in zagotovljenega moralno in materijalno, zahteva, da se izdelava mestnih statutov prepusti izvoljenim mestnim svetom, da oni v okviru polne samouprave in z aktivnim sodelovanjem združenja občinskih uslužbencev predpišejo statute za uslužbence in normirajoč socialno pravično vsa uslužbenska vprašanja zagotovijo mož- na plenarni seji v Zagrebu nost vsem komunalnim uslužbencem, da se v celoti posvete svojemu delu, visoko dvignjeni nad vsemi skušnjavami življenja in vsemi škodljivimi vplivi katerekoli prirode. 3. Z ozirom na predlog ene skupine narodnih poslancev, da se §-u 85 zakona o občinah doda nov odstavek, po katerem bi občinski uslužbenec mogel biti odpuščen iz službe, kadar to iz važnih državnih razlogov zahteva nadzorna oblast, ugotavljajo predstavniki vseh organizacij, da je ta zakon popolnoma nepotreben ter da njegov sprejem ne zahtevajo nobeni stvarni državni interesi, ker so le-ti popolnoma zaščiteni že z obstoječimi predpisi zakona o zaščiti države, s kazenskim zakonom in z disciplinskimi odredbami. Ustava ne dopušča, da bi bil kdo kaznovan brez predhodnega zaslišanja in obrane, dočim bi bili s tako odredbo občinski uslužbenci kaznovani z najtežjo kaznijo brez kakega predhodnega postopka in zaslišanja: da bi bil tak predpis .škodljiv za ugled naše zakonodaje, ker bi se stalnost občinskih uslužbencev, ki ni bila ukinjena niti pod prejšnjimi režimi, ukinila v času, ko se vse bolj bližamo svobodnemu političnemu življenju in zakonitosti. 4. Plenum vseh organizacij ugotavlja, da so se tekom poslednjih šest let toliko zmanjševali prejemki mestnih in občinskih uslužbencev, da so oni danes v večini primerov daleč pod minimom za najosnovnejšo eksistenco. Obsojajoč to kot nepravično, nesocialno in za zdravo komunalno politiko škodljivo, plenum ugotavlja, da je znižanje usluž-benskih^ prejemkov izzvalo ne le neugoden odjek in nezaželjeno reakcijo v krogih vseh samoupravnih uslužbencev, marveč tudi nepovoljen vpliv na pravilen razvoj narodnega gospodarstva, ker se je z zmanjšanjem kupne moči občinskih uslužbencev gospodarsko življenje mest in občin še bolj umrtvi-lo, zlasti glede na male proizvajalce, na lokalno trgovino in obrte, ki so že tako v neznosni krizi. DRAMA Začetek ob osmih Sreda. 3. marca: »Dež in vihar«. Red Sreda Četrtek, 4. marca: Simfonija 1937. Red Četrtek. OPERA Začetek ob osmih Sreda, 3. marca: »Madame Butterlly«- Izven. Gostovanje tenorista g. Antona Dermote. Četrtek, 4. marca: »Ero z onega sveta«. Premierski abonma. Petek, 5. marca: Zaprto. Sobota, 6. marca: »La Boheme«. Gostovanje tenorista Antona Dermote. Izven. OPERA Anton Drmota je oo karijeri eden naših naj* mlajših opernih pevcev, vendar pa je po svojih uspehih kmalu prišel med odličnike. Po njegovih nastopih na dunajski državni operi ee lahko nadejamo od njega največjih uspehov. V Ljubljani bo pel danes v Puccinijevi »Madame Butterfly«, katere naslovno partijo poje ga. Gjungjenac. Mariborsko gledališče Sreda. 3. marca: Zaprto. Četrtek, 4. marca, ob 20: »Dežela smehljaja«. Red C. Gledališka uprava naproSa one abonente in lastnike blokov, ki so s plačevanjem obrokov v zastanku, da jih izvolijo čim.prej poravnati. Maks Froman in ljubljanski balet v Mariboru. V kratkem bo v mariborskem gledališču baletni večer, na katerem bo nastopil znani baletni mojster zagrebške opere Maks Froman in balet ljubljanske opere. Ker so taki nastopi v Mariboru prava redkost, opozarjamo že danes na ta večer. Kamniška gasilska iupa Kamnik, 2. marca. Na občnem zboru tukajšnje gasilske župe, dne 28. februarja t. 1. je dobila lista Stebe Antona 57 glasov, lista dosedanjega dolgoletnega starešine Antona Cererja — bivšega narodnega poslanca pa 31 glasov. »Slovenski Narod* od 1. marca poroča o tem občnem zboru in pravi med drugim: Nekdo izmed članov imenovane začasne uprave je namreč izjavil, da mora pri volitvah zmagati »Katoliška akcija«. — Vprašali smo udeležence občnega zbora, koliko je resnice o »Katoliški akciji«, ker se nam je čudno zdelo, da bi se »Katoliška akcija« bavila z gasilstvom. Dobro poučeni udeleženec nam je dal pojasnilo. Poročevalec »Slovenskega naroda« se jo zmotil v naslovu. Res je bila akcija, a ne »Katoliška akcija«, ki je spodnesla stolček dosedanji upravi. Dogovorjena je bila »akcija usmiljenja«, ki je hotela razbremeniti dosedanje člane prevelikega dela, zlasti člane uprave, ki delujejo pri gasilski četi v Kamniku. Ti člani imajo vse preveč dela pri svojem kinu in imajo velike načrte za nove zgradbe. Tudi za blagajno gasil, čete v Kamniku bo potrebno veliko dela. Na občnem zboru te čete je nadzorstveni odbor poročal med drugim sledeče: Pri končnem zaključku se je ugotovilo, da znaša blagajniško stanje 3541 Din, za katerega pa izjavi blagajnik, da ga nima — ter je v kritje istega zaprosil pri četi za posojilo. Zato se nadzorni odbor ni dalje 6puščal v pregled, ker tudi zadeva z nadzornim odborom še ni razčiščena. Kakor slišimo, so člani uprave kamniške gasil, čete zadevo uredili lako, da so si razdelili poroštvo za to »posojilo« blagajniku. Četna blagajna še nima gotovine, pač pa ima bone. Četna uprava bo imela nehvaležno delo, da bo iztirjala denar od članov uprave — (torej od samih sebe) — če bivši blagajnik ne bi mogel vrniti posojila. Vse te stvari so bile v našem okraju znane. Iz golega sočustvovanja do preobremenjenih članov kamniške gasilske čete smo ustanovili »Akcijo usmiljenja«, katere uspeh je bil v glasovanju 31 : 57, v korist liste Štebe Antona. Smrt preprostega starčka Moravče, 2. marca. V Cešnjienh pri Moravčah je te dni umrl hi-šar Janez Makove v 78. letu življenja. Moža smo šteti svoj čas med najboljše krojače. Poznala ga je vsa moravška dolina, saj je bil nekaj časa tudi za cerkovnika. Službe, ki je pokojnemu tako ugajala, pa mu usoda ni privoščila. Najhujša mu je bila ločitev od zvonenja. V nadomestilo si je potem omislil v svoji hišici železen lonec ter ga obesil v ostrešje. Vrvica je visela skozi strop na posteljo. Zvon je bil namenjen namreč tudi krotenju miši in podgan, ki so uganjale pod streho svoje nočne burke. Kadar starček nadležnega ropotanja ni mogel več prenašati, tedaj je potegnil za vrv in golazen se je poskrila. »Pa sem jo pa panal, paualU je dejal veselo in ko se je škrblja-nje ponovilo, je bilo treba spel pozvoniti. Goršek, tako smo mu rekli po domače, se je bavil tudi z vremenom ter ga je včasih pogodil bolje nego kaka vremenska napoved. Otroci smo občudovali njegovega lesenega vojaka, ki ga je vsako leto postavil v koruzo. Vojak je bil narejen tako, da se je ob najmanjši sapici sukal okrog sebe. Vrane se zato njegove turščice niso dotaknile. Razen svojih posebnih navad je bil pokojni Makove tudi praznoveren. Pred leti je umrl njegov sosed in mož si je domišljal, da ga bo videl po smrti. Njegovo praznovernost je izrabil vaški navihanec ter ga prestrašil pod odprtim oknom. Prepričan, da govori z umrlim sosedom, ga je vprašal, kaj potrebuje. »Kruha«, mu je odgovoril paglavec, stisnjen k steni; roko, pobeljeno z apnom, pa je pomolel skozi okno. — Goršek mu je urezal velik kos— zato, da bo sosed prej rešen. »Ampak roka, rokalc se je plašil pozneje. Tako mrliško bele roke eš ni videl; kadar se je spomnil ga je bilo groza. Kamnik Kamnik, 2. marca. Na kolikih občinskih sejah prejšnje občinske uprave se je razmotrivalo vprašanje postavitve spomenika padlim vojakom občine Kamnik. Izdelani so bili razni načrti, ki so razbremenili občinsko blagajno za lepe jurčke. Vsako okoliško pokopališče diči spomenik padlim junakom v svetovni vojni in se čuje, da so se tudi Podgorci zavzeli za to akcijo. V prvem polletju t. I. bodo .■»pomenik odkrili. Spomenik bo v obliki trioglate piramin« in tri metre visok. Hofmenkofnske tekme » Največja smučarska prireditev severnih narodov, ki je postala nekak norveški praznik, je končana. S tekmami v klasični kombinaciji in v skokih so Norvežani ponovno dokazali, da so še vedno gospodarji teh disciplin, vendar se je pa tudi že pokazalo, da postajajo Švedi in Finci zelo nevarni nasprotniki. To je bilo zlasti vidno v teku na 17 km, ki se je končal s krasno zmago dveh Švedov. Lanski olimpijski zmagovalec Larsson in njegov rojak Matsbo, sta s štartno številko 15 in 16 prehitela vse pred seboj, na boljšem je bil Matsbo s startno številko 16, ki je tudi po trdem boju z Larssonom zmagal v času 1:07:14. Larsson je dosegel z 1:08:34 drugo me^to. Isti čas pa je dosegel tudi Finec Pitkanen. Skupno je startalo 200 tekmovalcev. Najboljši srednjeevropejec je bil Nemec Eisgruber, ki je porabil za progo 1:14:56. Nemec Herhenberger je bil s časom 1:20:30 komaj 154. Tek je bil obenem dostopen tudi za tekmovalce v klasični kombinaciji, kjer so Norvežani na čelu z Brodahlom v času 1:10:12 zasedli vseh 10 prvih mest. Tekme so se zaključile s skoki, ki jim je kljub slabemu vremenu prisostvovalo 50.000 gledalcev. Ves čas je bila pri tekmah navzoča norveška kraljevska dvojica. Senzacija dneva je bil dvojni poraz dvakratnega olimpijskega zmagovalca Birgerja Ruuda. Zmagal je Norvežan Reidar Andersen s skoki 48.5 m in 47 mj dosegel je 236.70 točk. Drugi je Šved Eriksson z 232 točk (48,5 m, 48.5 m), 3. Birger Ruud 224 točk (47 m 45.5 m). Najboljši sred-njeevropejec je bil Nemec Paul Kraus 220.80 točk (47 m, 38 m). Naš planiški znanec Avstrijec Bradi je pri enem skoku padel in seveda potem ni prišel več v poštev. V klasični kombinaciji je zmagal Norvežan Sverre Brodahl s 446.49 točkami, 2. Hofsba Kken (Norveška) 430.55 točk, 3. Sigural Roen (Norve- ška) 426.30 točk. Razpis prvenstvenega tekmovanja LZSP v klasični kombinaciji za sezono 1936-37. LZSP razpisuje podzvezino prvenstvo v klasični kombinaciji — v teku in skokih — v dneh 6. m 7. marca 1937 v Mojstrani. Program: v soboto dne 6. marca 1937./oh 16.30 tek: a) seniorji (letniki 1917 in starejši) na ca 15 km dolgi progi. — Tek se ocenjuje posamezno in v kombinaciji. V nedeljo, 7. marca 1937 ob 9.30 skoki za kombinacijo (istočasno konkurenčno tekmovanje v skokih — za juniorje, seniorje ter naraščaj za letnike 1922 do 1920 na skakalnici v Mojstrani. Tekmuje se po pravilnikih JZSS. Udeležba je dovoljena vsem podzvezam, pravico tekmovanja imajo samo oni, ki so nad 18 let stari, z izjemo naraščaja, ki nastopi v skokih. Prijavnine ni. Prijave je poslati na predpisani tekmovalni prijavnici na naslov: LZSP, Ljubljana, L. Mahkovec, kavarna Evropa; ali trgovini Kolb & Predalič, Kongresni trg 4. Na tekmovalni prijavnici je brezpogojno navesti rojstno leto in pa discipline, v katerih bo startal. Zdravniški pregled in žrebanje eno uro, obrazložitev proge pa pol ure pred startom. Prvak v kombinaciji prejme naslov »Prvak LZSP v kombinaciji za sezono 1936-37«. — Prvi trije iz vsake tekme (grupe) prejmejo darila. Ako prejme tekmovalec že eno darilo v kombinaciji, ne more prejeti tudi darila za tek. — Prvi trije najboljši tekmovalci izven ljubljanskih klubov, članov LZSP prejmejo diplome. Razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad v nedeljo 7. marca 1937 ob 11 v hotelu Triglav v Mojstrani. „Vojvoda Windsorski v Mariboru'1 Maribor, 2. marca. Sinoči se je nsnadoma razširila po Mariboru ] vest, da bo danes potoval skozi Maribor z dunajskim brzovlakom bivši angleški kralj, sedanji vojvoda Windsorski. Zanimivo, da je vest izšla iiz tukajšnjih dobro informiranih bančnih krogov, ki so dobili neke tozadevne informacije iz inozemstva, potrdil pa jo je še prihod nekaterih časopisnih poročevalcev. Danes popoldne je bilo precej Mariborčanov pri prihodu dunajskega brzovlaka na j kolodvoru, vendar so zaman čakali. Kmalu je nam- i reč dospela vest, da se nahaja vojvoda Windsorski še vedno na svojem gradu v Enzensleldu pri Du- ] naju.,. V vasi Pojatni pri Zagreba so kmetje pred dnevi odkrili v vinogradu zakopane kosti člove-I škega trupla. Komisija, ki je bila poklicana, je ugotovila, da je moralo truplo ležati v zemlji že I najmanje 15 let. Po kositeh pa še niso mogli ugotoviti, so li od ženske ali moškega. Prav gotovo j pa je, da gre za zločin. Čim so kmetje odkrili kosti, se je takoj pojavila govorica, ki je vedela povedati, kdo bi bil umorjenec. Ljudje se še dobro spomnijo, da je pred 18 leti odšel z doma | kmet Mato Martinjak na lov, od koder ga ni bilo več nazaj. Ljudje so bili prepričani, da so ga ubili ali njegovi sovražniki ali pa lovski tatovu Vendar pa je vse doslej ostalo v tajnosti. Preiskava se nadaljuje. Rečni promet se je spet odprl na Savi in na ostalih rekah. Razmere so se namreč toliko zbolj-! šale, ledu ni več, reke so se dvignile spet do normalnih višin, le Donava je nekoliko narasla zaradi zadnjega deževja. Viharji na morjn so bili zadnje dni hudi. —> j V tem času s« je potopila tudi italijanska tovor-| na ladja »Etna«, ki je pred tremi tedni nasedla na pečine in se pretrgala. Takrat so jo poskušali rešiti, vendaT pa se je izkazalo, da bi reševanje stalo mnogo več kakor je pa ladja vredna. Zato so ladjo prepustili svoji usodi. Preden pa so mor-| ski valovi požrli ladjo, so z nje pobrali šc 800 ton moke, ki pa je bila zaradi vode že pokvarjena. Vseeno pa bodo poskušali z ladje, ki leži j le nekaj metrov pod gladino morja, rešiti še nc~ | kaj tehničnih naprav in instrumentov, ostalo pa bodo razstrelili, ker ovira promet. Francoski minister pošte Jardillier je v družbi našega ministra za pošte dr. Kaludijerčiča odpotoval iz Kotorja v Split s parnikom »Jugoslavija«. V Splitu 6i bo razgledal mesto in vise znamenitosti, nakar bo odšel t Sarajevo. Od tod pa | nazaj v Split in Dubrovnik. Akademske smučarske tekme bi se morale vršiti prihodnji teden na RožcL Akademski smuški klub Ljubljana je priprave dovršil, ni pa še prišla podpora, ki jo je obljubil minister za telesno vzgojo. Tako se utegne zgoditi, da bodo šle tekme, za katere 60 se pjrijavili tudi številni avstrijski akademiki, zaradi pomanjkanja denarja po vodi. Nečloveško so premlatili delavca Franja Du-kariča iz Rezovca pri Virovitic! neznanci in ga nato pustili ležati nezavestnega na tleh. Dukarič se je vračal pozno zvečer po bližnjici domov. Nenadno sta skočila izza grma dva neznanca, za katera so pozneje ugotovili, da sta bila tudi delavca. Začela sta ga mlatiti kar s koli. Ko sta pa mislila, da sta ga že do smrti potolkla, sta odšla. Pobiti pa je prišel kasneje k sebi, vendar se zaradi težkih notranjih poškodb ni mogel premakniti z mesta. Šele mimoidoči so ga našli in prepeljali v bolnišnico. Hercegovski sadilci tobaka so se organizirali in zahtevajo, da v bodoče ocenjujejo kakovost tobaka domači monopolski uradniki in ne ljudje, ki prihajajo med nje iz drugih krajev. Sadilci pravijo, da so zaradi nepravilnega ocenjevanja trpeli veliko škodo, ki je ne bi, če bi ocenjevali tobak uradniki strokovnjaki Direktor londonskega dnevnika »Timesa« g. Walter, je včeraj prišel v Zagreb, kjer bo imel predavanje o preteklosti in razvoju največjega angleškega dnevnika »Times«. Nemška železniška central« v Belgradu je povabila uradnike in ravnatelje naših turističnih uradov na potovanje v Nemčijo, da si bodo tam ogledali nemške naprave za pospeševanje turizma. Obisk je v zvezi z izmenjavo turistov med Jugo-| slavijo in Nemčijo. V Dubrovnika »o včeraj pokopali nekega delavca ter so se ob tej priliki razvile demonstracije proti ravnateljstvu okrožnega urada za zavarovanje delavcev in zdravnikom. Delavec Dušan. Carevič je zbolel na težki gripi, vendar pa mu zdravnik okrožnega urada, ruški emigrant, dr. [ Kozincof' ni hotel odobriti niti pripadajoče odškodnine niti ga pustiti prepeljati v bolnišnico. Šele ko se je stanje delavca močno poslabšalo, ga je zdravnik poslal v bolnišnico. Toda tam je kmalu umrl. Ko so delavci zvedeli za tako postopanje, so začeli po pogrebu demonstrirati. Obr-| nili se bodo s posebno resolucijo tudi na socialnega ministra. Lonjsko polje je še vedno pod vodo, od vsega je ostalo pTi Novem selu nepoplavljeno le dr-j žavno posestvo Topolova«, ker je zavarovano z nasipom. Ker so se pa nekateri kmetje bali, da bi jim zaradi tega potok Sepčina poplavil zemljo, so razdrli nasip in spustili vodo na državno posestvo. čuvaji 60 to še pravočasno opazili in raztrgani nasip takoj zamašili. Kmetje, ki so mislili od sebe odvrniti škodo na račun drugega, bodo poklicani na odgovor. V Mostarju se je ustanovilo čudno druitvo, v katerega se vpisujejo samo samski polnoletni moški, ki imajo sigurno eksistenco. Tako društvo *e | je najprej pred 75 leti ustanovilo v Pragi. Društvo ima stroga pravila, ki prepovedujejo vsak pogovor o narodnosti, veri in politiki. Baje se morajo člani medsebojno obvezati, da bodo drug drugemu pomagali, kadar koli nastopi za to potreba. Knjige so mu padle v vodo, pa je skočil za njimi sedemletni učenček ljudske šole v Sarajevu Albert Varhon. Reka Miljaeka je te dni visoka in je dečka takoj pograbilo valovje in ga vleklo naglo s seboj. Mnogi ljudje so opazovali borbo | dečka z valovi, vendar pa se od njih ni nihče upal dečku na pomoč. Sele neki zavarovalniški I uradnik je skočil v vodo in potegnil dečka na | suho. Tako mu je rešil življenje v zadnjem tre-1 nutku. Zanimivo prijavo je poslal knjaievski policiji | tamkajšnji mesar Niko Mirkovič. Mesar je zahte-I val, da policija prime njegovega sina, ki je nepoboljšljiv tat in goljuf, sicer ga bo oče sam, če-| prav edinca; ubil. Seveda je policija prijela mladeniča, ki ima na vesti že več kakor 50 tatvin. I Vklenjenega so ga peljali skozi mesto, na roke pa | so mu položili obleko, ki jo je bil pravkar ukradel. Demonstracije v Belgradu ob priliki nedelj-| skega shoda Ljotičevega zbora so prinesle kinu »Triglav« škode za 45 tisoč dinarjev. Tako je I ugotovila uradna komisija, dočim pravijo oškodovani lastniki, da je škode mnogo več kakor sto jurjev. Težko bo le določiti prave krivce in zlasti tiste,, ki bodo morali škodo poravnati. Pravilnik za umetne vžigalnike stopi v velja-I vo dne 29. aprila 1937, to se pravi, da do tega dne še veljajo stari predpisi, torej tudi zaplemba l vžigalnikov. Nemčija hoče kolonije Ob vsaki priliki Nemčija sproži zahtevo po kolonijah in pri tem uporno vztraja Vsak tak ponoven krik vznemiri Angleže in Francoze, ki so »i bili razdelili večino nemških predvojnih kolonij. Nemška zahteva po kolonijah ni tako nova, kakor pa je nova sila in zaporednost, s katero se danes postavlja. Že leta 1933 je Hitler dejal, da ima Nemčija preveč prebivalstva in da je v interesu vsega sveta, da ne odteguje Nemčiji tega, kar ji po vsej pravici gre. To so »življenjski interesi Nemčije«. Vendar pa j« takrat Hitler pristavil, da kolonije niso tak činitelj, da bi mogla Nemčija zaradi njega izzvati vojno. To je bilo pred štirimi leti. Do danes se je Nemčija v mnog oče m spremenila. Raztrgala je skoraj vse vezi versajske mirovne pogodbe, oborožila se je do zob, seveda je lahko danes postavila vprašanje kolonij na dnevni red z vso večjo silo in z večjim poudarkom. Toda ne samo v Nemčiji, tudi v nekih krogih v Angliji in Franciji na-glašajo, da nemške zahteve niso taiko neupravičene. Čeprav je Nemčija raztrgala vezi versajskega miru, vendar so na njej ostala nekatera bremena in ostalo mnenje, da nima pravice do kolonij, kakor jih imajo ostale druge evropske države. Prav zanimive ®o številke, ki jih znajo Nemci navajati pri propagandi za vrnitev predvojnih kolonij. Primerjave med kolonijalnimi posesti vseh evropskih držav in med kolonijami, ki jih je Nemčija imela pred vojno, jasno povedo, da nemška zahteva po kolonijah ni samo izraz hujskaSke propagande, temveč dejstvo, ki je bilo v nemškem gospodarstvu pred vojno odločujoče. Anglifa Velika Britanija je bila tudi pred svetovno vojno prva kolonijalna sila. Po vojni pa je pridobila večji del nemških afriških kolonij, da je potegnila neposredno zvezo med svojimi severnimi in južnimi afri&kimi kolonijami. Tako iima angleški imperij površino 35 milij. kvadratnih km, torej tri in pol krat več kot je velka vsa Evropa, Anglija z Irsko sama pa meri komaj 241.000 kvadratnih kilometrov. Na ozemlju, ki je n«koliko manjše kakor Jugoslavija, živi 48 milij. ljudd, ki vladajo tako rekoč polovici sveta. Sami britanski dominijoni imajo površine 19,400.000 kvadratnih km; indijsko cesarstvo meri 4,700.000 kv. km, ozemlja, ki so pa po vojni prišla pod angleški mandat, merijo kar 2,200.000 kv. km. Franclja Tudi francosko kolonijalno gospodarstvo je za petino večje kakor vsa Evropa. Kolonije merijo 12,000.000 kv. km, ki na njih prebiva okrog 100 milijonov prebivalcev. Francija pa meri 550.000 kv. kilometrov a 41,000.000 prebivalcev. Ozemlja, ki se v Afriki nahajajo pod francoskim mandatom, torej bivše nemške kolonije, merijo nekaj več kakor pa vsa Francija. Poleg tega ima Francija mandatarne zemlje tudi še v Aziji (Sirija in Libanon), o čemer pa smo mnogo brali zadnje čase, ko se je sprožil problem Aleksandrette in zraven spor s Turčijo. ——~^ '| Čeprav je francoska kolonijalna posest po izmerah tako ogromna, vendar še zdaleka ne predstavlja gospodarsko take vrednote, kakor jih imajo vse angleške afriške kolonije Gospodarskega pomena za Francijo ostanejo največ le njene predvojne kolonije v Severni Afriki, dočim povojne pridobitve razen malih izjem niso nobeni veliki dobički. Belgija Majhna Belgija, ki meri komaj nekaj nad 30.000 kv. km in ima 8,500.000 prebivalcev, ima v Afriki prav za prav velikansko cesarstvo. To je Belgijski Kongo, ki meri 2,400.000 kv. km. Po vojni je dobila bivšo nemško kolonijo »Ruanda-Urundi», ki meri 54.000 kv km in ima 4,000.000 prebivalcev, in jo pripojila kar h Kongu. Italija Pred abesinsko vojno je bilo italijansko kolo-nijalno posestvo sicer ogromno (2,200.000 kv. km), vendar pa gospodarsko malo pomembno. Četudi je bila Italija med zmagovalci po svetovni vojni, ii vendar velesile riso prisodile niti koščka bivših nemških kolonij. Sele Francija ji je za vlade La-vala odstopila nekaj zemlje v Afriki, ki je imela le mnogo peska pa nič drugega. Zato je Mussolini ob neki priliki dejal, da mu ni za to, da bi zbiral puščavski pesek. Sele srečno končana abesinska vojna je prinesla Italiji veliko zemlje in veliko bogastev, katera pa zaenkrat še z velikimi upi pričakujejo. Kolonijalna posest se je Italiji s tem povečala za dober milijon kv. km in za 13 milij. frebivalcev. S tem je postala Italija za Anglijo in rancijo tretja evropska kolonijalna sila. Portugalska Portugalska je nekoč pomenila mnogo več kakor danes. Toda še vedno je velikost njenih kolonij tolikšna, da se šteje še med večje kolonija! n e sile. Majhna država v Evropi (90.000 kv. km in 8 milij. prebivalcev) ima v Afriki velike kolonije, ki merijo 2,080.000 kv. km. To sta portugalska Angola in Mozambique. Ne bo še tega mesec, odkar je svetovno časopisje mnogo pisalo o pogajanjih med Nemčijo in Portugalsko zaradi odstopa dela Angole. Pozneje so nekateri časopisi javili, da je Portugalska odstopila Angolo za 99 let Nemčiji v gospodarsko eksploatacijo. Brez ozira na nemško eksploatacijo, ki je pri tem prodrla v kolonije, je treba naglasiti, da bodo Nemci vse drugače črpali to kolonijo in jo gospodarsko tudi bolj dvignili, kakor so jo pa Portugalci. Znano je, da je Angola v tem oziru zelo zanemarjena in neizkoriščena kolonija. Nizozemska In Španija Za nekaj tisoč kv. km manjše pa so kolonije Nizozemske, ki je po velikosti le nekoliko večja kakor sosednja Belgija. Njene kolonije so izredno bogate in izkoriščane. Nekdaj največja kolonijalna sila, a danes najmanjša, je Španija. Danes ima v oblasti le male dele Severne Afrike in Španski Tanger. Vsa njena posestva, z gospodarskega stališča ne pomenijo mnogo. Španija sama pa meri nekaj nad pol milij. kv. km ter je imela pred državljansko vojno okrog 24 milij. prebivalcev. Rusija Sovjetska Rusija svoje Sibirije prav za prav ne šteje med kolonije. Tako se ta velika država razteza na ogromni površini 21 milij. kv. km, od lili v::1'- ■■ A” :-k - Ip- &A mm Tekmovanje z modeli jadrnic. Slika v trenutku pred startom. Dekleta onemogočila klub samcev katerih pa odpade na Evropsko Rusijo dobra četrtina s 128 milijoni prebivalcev. Sibirija je velika 16 in pol milij. kv. km, prebivalcev pa je le 37 milijonov. Rusija ima tako ogromne zemlje, da se ji še 100 let ni tTeba bati prenatrpanosti in pomanjkanja zemlje. Kolonizacija se tamkaj nima boriti z nobeno drugo večjo zapreko, kakor z mrazom. Narava pa je Sibirijo obdarila z neizmernim bogastvom nad in pod zemljo. USA Le še Združene Ameriške države prihajajo za evropskimi v število kolonijalnih sil. Ogromna država (7,850.000 kv km in 125 milij. ljudi) ima tudi velike in vredne kolonije, ki merii« 1,630.000 kvadratnih kilometrov. Nemčija brez kolonij Nemčija je imela pred vojno velike kolonije, ki so merile 3 milij. kv. km in je v njih prebivalo 14 milijonov ljudi. Vojna je vse to odnesla. Doma pa je velika prenatrpanost, industrija rabi velike množine surovin, ki jih brez kolonij ne more imeti. Kar gotovo je, da se bo Nemčija vztrajno borila za povrnitev vsaj dela 6vojih bivših kolonij. Nemški zunanji minister von Neurath na Dunaju, kjer ga je pozdravila tudi častna četa avstrijske garde. Obvestila Odmevi bratske zveze med Bolgarijo in našo državo se oglušujo tudi že na gospodarBkem polju, kar je dokaz, da ideološka stremljenja obeh narodov postajajo realna praksa. Tako je Trgovsko-iudustrijska koitioru v Varni ob Črnem morju poslala Ljubljanskemu velesejmu prijazno pismo s tudi za naše gospodarske kroge spodbudno izjavo, da so za splošen pregled gospodarskega življenja obeh bratskih držav najbolj pripravni velesejmi, ki zato najučinkovitejše pospešujejo pojaeanje medsebojne izmenjave blaga. Varilska Trg.-industrijska zbornica hkratu zagotavlja, da bo med bolgarskimi gospodarskimi krogi poskrbela za nnjiz-datue*Ao propagando za 6im voejo udeležbo Bolgarijo na Ljubljanskem velesejmu. Ljudski oder v Ljubljani. Ljudski oder vprizori dne 6. marca ob 8 zvečer in 7. marca ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani Drabosnjakovo: Igro v izgubljenem sinu. Vstopnice se dobijo v predprodaji v pisarni Pax et bonum v frančiškanski pasati. Gorelli, italijanski skladatelj in predstavnik baroka je napisal »Conccerto Grosso< št. 8 za Sveti večer. Ljubljanska filharmonija ga bo izvajala na svojem VI. koncertu 8. t. m. v Unionu v predelavi mojstra dirigenta Rhene-Batona, ki ni le velik dirigent, temveč tudi priznan skladatelj. - Poleg tega je na sporedu Haydnova simfonija štev. 8. Webrova vedno sveža in očarljiva uvertura V Bržnutu je dal župan za nas in za vas vsakemu novo obleko in obutev, povrh pa že za vsakega precej denarja. Jaz sem si šel razgledovat mesto in sem se seznanil z neko nemško gospo, ki mi je podarila to zlato verižico. Zdaj pa hočejo, da bi to darilo prodal in razdelil izkupiček mednje. Jaz pa pravim, naj oni razdele najprej med vas tri denar, ki ga imajo za vas in šele potem bodo lahko zahtevali od mene, naj po bratovsko delim z njimi.« Seve smo takoj zahtevali denar od Cehov. Vdali so se, da imajo res nekaj denarja za nas, in ga nam tudi izplačali. Hranili, oz. kuhali smo si odslej razdeljeni na dve partiji. Špalek je bil pri nas treh. Po večdnevni hoji smo dospeli v večje inesto Sarud. Policija nas je odvedla pred gubernatorja, toda ta nas je še tisti večer dal odpeljati s poštnim vozom do princa Omirazama, ki je imel svoj grad v kakih pet kilometrov od mesta oddaljenih gorah. Princ nas je zelo prijazno sprejel, le škoda, da ni znal rusko. Vprašal nas je francosko, če kdo obvlada ta jezik. Ceh Grešel se je vso pot hvalil, kaj vse zna in kako je živel na Francoskem, ko je bil kapelnik pri muziki. Zdaj smo ga takoj predstavili princu. Princ mu je začel nekaj pri- povedovati, Grešel je pa le kimal in venomer gonil svoj vuj, vuj. Princ je moral uvideti, da ga Grešel ne razume, ker mu je po dvakrat, trikrat govoril ene in iste besede. Nas je pa lomil smeh, ko je učeni Grešel pokazal, kaj zna. Princ je nato dal poklicati Perza, ki je nekoliko razumel rusko in nam je po njem povedal, da je zelo vesel našega prihoda in da bomo ostali pri njem tri dni in da nas bo po vojaško oblekel. Sele potem nas bo poslal naprej. Po zajtrku smo si ogledali prinčev grad. Bila je krasna stavba, postavljena v skalnate pečine. Ko sem zunaj pred mogočnim portalom opazil, da stojita na straži dva vojaka z golim mečem v rokah, oba v slikovitih uniformah, se mi je zdelo, kakor da sanjam. Ko je prišel princ iz gradu, je moralo topništvo pokazati nekaj vaj. Opoldne pri kosilu je sedel princ sredi med nami. Kosilo je bilo po perzijsko pripravljeno, z raznimi zelenjavami in z več vrst mesa. Za pijačo smo pa imeli sladko vodo. Po kosilu nas je princ fotografiral take, kot smo se pripeljali. Drugi dan smo že dobili nove uniforme: plave hlače in rumene bluze, kape, čevlje in perilo. Bili smo popolni perzijski vojaki. Manjkale so nam še puške, pa nas sam Franc Jožef ne bi spoznal! Zdaj nas je princ zopet fotografiral. Tretji dan je razdelil med nas še svoje vizitke, prišel je po nas poštni voz in v spremstvu prinčevega častnika smo se odpeljali proti Teheranu. Od Mešeda do Šaruta in potem naprej na Teheran je vozila pošta, zategadelj so bile zelo na gosto orožniške postaje. Na teh postajah so bili vedno pripravljeni štirje konji, ki so takoj zamenjali četvorko, čim so pošto prevozili v največjem diru. Kadar smo se pripeljali do kake večje postaje, nam je spremljajoči častnik preskrbel kaj za pod zobe. Ko smo se pripeljali v mesto Damgan, je častnik odšel po opravkih, medtem pa sta prišla na postajo dva Perza, ki sta nas začela ogovarjati — rusko. »Vi sle avstrijski vojaki, kajneda? Za- kaj se kot kristjani koljete drug drugega? Ali ni to največja sramota za vas? Slabši ste kot Turki!« Ko smo jima začeli dopovedovati, da nismo prostovoljno odšli na vojno, temveč da so nas prisilili, sta se pomirila in sta nas vprašala, ali kaj pijemo in kadimo. »Seveda, ako le kaj imamo!« Takoj je eden odšel in nam prinesel cel zavoj cigaret in steklenico žganja. V tem trenutku je vstopil častnik. Kot bi treščilo vanj se je zresnil. Navidezna Perza je spodil, potem pa je dal Perzu iz našega spremstva denar, naj takoj prinese cigaret in žganja, ker ima že sam toliko denarja, da lahko kaj takega kupi. Obrnil se je nato k nam in nam povedal po perzijsko, vpletajoč vmes ruske besede: »Ako boste kaj potrebovali, se obrnite name! Od tujcev ne jemljite daril, ker jih ne poznate! Ta dva preoblečena Rusa Vam gotovo ne želita dobro!« Kot bi slutil, da se bo iz tega dogodka kaj skuhalo, je ukazal častnik takoj napreči in smo oddirjali z veliko naglico. Iznenada je pridirjal za nami jezdec in povedal, da hiti za nami cela stotnija ruskih kozakov. Takoj smo zavili s ceste v stran. Že se je mračilo, ko smo pribežali do nekih hribov. Morali smo z voza, da so mogli konji drveti v hrib. Mi smo pa po temi in dežju tavali za njimi. Slednjič smo prišli do pastirske ute, kjer smo si skuhali čaj. Od dežja smo bili pošteno mokri. Jaz sem legel poleg ognja in trdno zaspal. Ponoči mi je kapa zlezla z glave in se mi nekoliko osmodila, (fa je imel Sajevic zjutraj zopet priliko po-zabavljati. Drugi dan se je pri vozu strlo kolo. Kaj bo pa zdaj? Bili smo sredi pustinje. Mimo nas je prišla karavana kamel. Prinčev častnik je ukazal, naj sedemo vsak na eno in na njih nadaljujemo svojo pot. Kako je kolo popravil, ne vem. Najbrž ga je v mestu zamenjal, ker je bil drugi dan že z vozom za nami. Zanimiva je bila ježa na kameli. Kot bi zelje ribali, smo se zaganjali z životom naprej. Žival je šla počasi, vendar je pot hitro zgi-nevala za nami. Kadar smo hoteli doli in potem zopet gori, je vodnik samo dal signal »ššššššš« in žival se je lepo vlegla. Pripeljali smo se do mesta Semnan. Tukaj se je prinčev častnik poslovil od nas. »Samo do tukaj sega oblast mojega gospoda!« se nam je opravičil. Kakšen vtis je dobil od nas? Gotovo bolj slab! V tem mestu je bila orožniška postaja. Zglasili smo so pri komandantu, ki nas je tudi prijazno sprejel in nam dal s seboj priporočilno pismo za komandanta žandarmerije v Teheranu. Od Semnana v Teheran smo se vozili brez spremljevalcev. Cehi so izborno živeli, kar pa nam naša blagajna ni dopuščala. Po večdnevni Vožnji smo se končno pripeljali do zadnjih hribov, s katerih se je videlo glavno mesto Perzije Teheran. Težko bi bilo popisati misli in čustva, ki so me navdajala ob pogledu na to mesto. Ni me toliko zavzela krasota tega eksotičnega mesta, kolikor premišljevanje o tem, kakšna bo naša usoda, ki se ima odločiti v tem mestu. Bo li nam sreča tako mila kot doslej? Pripeljali smo se v mesto. Poštni voz se je ustavil, ker je prišel do svojega cilja. Kam pa mi? Nihče ni vedel kam. Vprašali smo po avstrijskem konzulu, toda nihče nas ni razumel. Nekdo nam je dejal, naj_ gremo skozi visoka vrata. Tu so nas prijeli orožniki in odpeljali na njihovo komando. Mlad častnik je imel službo. Ukazal je, naj nam prineso jesti. Ker so orožniki ravno pokosili, smo dobili to, kar jim je ostalo. To pa Sajevicu ni bilo po volji. Ravno ta olikanec pa nas bi kmalu pahnil v največjo nesrečo. Kosilo, ki mu ni bilo po volji, je porinil od sebe, zabavljal po slovensko in grdo gledal, da smo ga morali miriti. Častnik ga je nekaj časa od strani gledal, potem pa skočil kvišku in pokazal z rokami, da moramo dvigniti roke. Orožniki so nas nato obstopili s puškami in nam prevrnili vse žepe. Cehi so imeli polne žakeljčke denarja, dočim smo bili Slovenci pravi reveži v primeri z njimi. Vse, kar so nam pobrali, so tudi zapisali. Po tej viziti so nas odgnali na dvorišče in za^tražili. »Sloveimki dom« »»hn-in vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din. ta inozemstvo 25 Din OredniStvo: Kopitarjeva oliea 6flIL Telefon 2994 in 2996, Uprava) Kopitarjeva k Telefon 2331 Za Jugoslovanko tiskarno t Ljubljani; & Ceč. Izdajatelj; Ivan Rakoveo. Urednik; Jože Kotiček.