St 73.
vtoreli 27. junija.
IV. tečaj. 1871.
Vtorek, četrtek in no-hoto izhaja in velja v Mariliom tirez pošiljanja na dom za l«to 8 g. — k.
„ jiol leta 4 „ — „ „   ćetrt   „   1 „ 20 „
l»o posli:
ta vse leto 10tf.—k „ pol leta •> „ — n H   Ćetrt „    9. OO .
NAROD,
llr.nni.i ia
Za navadno tristopno vrsto      plačuje ■
ti kr. {-f ,lr> tiska 1 krat • >» >» ii »» Skrttt, 4 m i» h Hkrat. veče piimienko ae pla
.'■ujejo po prortorn.
Za  vsak titmk je plaćati koluk (fito'mpeli) za 80 kr.
vredniitTO in opravniifrvo je na »tolnem trgu (Domplats) hiš. it.
170.
Rokopisi te ne vračajo, dopisi naj te blagovoljno frankujejo
Vabilo na naročbo
Koncem tega meseca poteče prvo poletje našega lista in večini naših bralcev naročilo, bimo tedaj vse p. ti. naročnike, jemati naš list tudi v prihodnje, naj svoja naročila brž ko brž ponove, da moremo določiti potrebno število iztisov in da se razpošiljanje nikakor ne pretrga.
Program našemu listu ostane nepremenjen, držali se ga bodemo zvesto in neustrašeno ter neglede na žrtve skrbeli, da bode list v vsacem oziru ustrezal tirjatvam, kakoršne slovenski narod dandenes staviti more do političnega časopisa.
list  velja v Mariboru  brez posilanja
na
Naš dom :
za
vse leto pol leta četrt „
kr.
8 gld.
4   „   — n 2   „   20 „ S pošilanjem na dom ali po poŠti: za vse   leto 10 gld. — kr. „   pol   leta   6   „   — „ „   četrt   „     2   „   60 „ Naročnina  se   naj blagovoljno posila. po poštnih nakaznicah in vsigdar napise natančna adresa, kjer treba tudi zadnja posta, dolžni naročniki so lepo prošeni, da svojo zaostalo naročnino nemudoma dopo.Uejo.
V Mariboru, 16. junija 1871.
„Slov. Narod."
Svoboda tiska in Slovenci.
t** Vladinim organom, t. j. vladi, časniki niso več po godu. Rada bi jim pristrigla peresa in — jezike, ko bi 8«5 po zakonih to tako lahko dalo Vsaka stvar, ho tako dobra, se zloporablja; kako se „svoboda tiska" (od ktere pa smo še daleč) ne bi ? Tudi mi Slovenci od nekterih časopisov nemških trpimo mnogo škode in mnogo sramote, ali tudi našemu časopistvu bi Nemci in nemškutarji (z birokracijo vred) lehko ugovarjali: proč z vami! Ako bi mi zagovarjali pogin drugim, ki so proti vladi v enakem položenji, kakor mi proti nekterim avstrijskim Btrankam, kopali bi si sami svojo jamo po znanem pregovoru :  „Kdor drugemu jamo kopijo itd.'
Ako se  hoče  vlada — mi joj tu kakor prijatelj Avstrije svetujemo   —   hudih napadov na eni stran znebiti, z druge strani pa koga imeti, ki jo bode zago varjal, recimo federalistične liste, tedaj je najbolje, ka more ona storiti,   da   kaj   pozitivnoga tud stori, ne samo lepe besedo ponuja. Tedaj bode ona klika , ktera se vladinemu programu vse stranskega pomirja upira, omolknila, kodar se ministri sami ne bodo licemerno vedli, kakor da se on najostrejši zagovorniki sedanje kontumacirajoče in samo žrešne sisteme.   Naj se vlada ne čudi, ako jej rečemo ti si sama sebi kriva, da te napadajo ; saj ti onej strank sama najboljšo potuho daješ ter se v načelih ž njo popol noma zavezuješ.   Kdor so pa z menoj  zavezuje, teg imam kakor zaveznik pravico karati, ako se z menoj i
mojimi načeli popolnoma ne sklada. Za pridobitev federalističnih listov in strank itak g. Hohenvvartu ni mar, in tako se mu tod:ij čisto dosledno godi, da mu niti eni niti drugi listi niso prijazni. samo s tem raz-Vrt-iločkom, da so oni bolj vroče , drugi bolj mirno krvi. kteri hote pj'e-'Kako se moro vlada časnikarskim napadom na-se čuditi ?
Žalostno je, da so nektori, ki imajo najmenj vzroka, IIohonwartovo in Jiročkovo politiko obožavati, tako važnoj zadevi, kakor jo svoboda tiska, z njo zavezujejo. Mi nočemo imenom imenovnti one nemške stranke, ktora ima dosti tožob na Bedanji ustav — saj jih mi Slovenci nimamo men j tehtnih in važnih — ktora pa sama sebi podporo, na kterej edino sloni, podžaguje: da namreč oni prirodni consequens svobodnega tiska, poroto (jury) nasvotujo odpraviti. Poroto v tiskarskih zadovah odpravljati se pravi svobodo tiska odpravljati, pravi se Bamega sebo lišati (opleniti) najboljšo pravice, pravi so, z zvezanimi rokami izročati so državnoj oblasti kakor toŽnici in sodnici, pravi se, težko priborjeno pravico državljansko motati daleč od sebe, pravi se : sobe v lico biti.
Izgovori, kakor da so porotniki krivični, ne pomagajo nič in niso resnični. Kakor nobena porota ne bode to-ko brezbožna, da bi proti avojej prisegi in proti svojej esti ali očito krivico za pravico spoznala ali pa očito edolžnega za dolžnega obsodila, tako so tudi na drugi strani nikakor ni bati, dn se bodo od strasti, ki so na nevnem redu vsoh dvanajst  porotnikov dalo voditi. Na soglasjo dvanajstih mož pri krivičnem obsojenji ni niti z daleka misliti.   Tudi vladi se ni bati, da se ji ode krivica  godila;   kjer dvanajst mož soglasno ne ajdo krivico na obtoženci, tam tudi krivica gotovo ne moro očita in gotova hiti.
Skušnjo, ktore jo ravno „Slov. Nar." prod poro tami prestal, nas potrjujejo v tem, kar smo gore v občo trdili. Bilo je pri drugi ali tretji tiskarski pravdi — na vrsti tu ni nič ležeče — ko jo med porotniki gotovo večina takih bila, ki niso nobenega postranskega vzroka imeli, vrednika tega lista osvoboditi; ali ipak so ga sijajno osvobodili. Zakaj? Ker niso krivde na njem našli, in ker se niso od politične strastnosti dali voditi, dobro vede, da je svoboda tiska občna zadeva v h o h strank, da gre tu za državljansko pravico vseh, da je tu trebalo varovati svobodno načelo vseh strank brez razločka. —
Mi ne živimo v Angliji, ali trditi smemo, da vse kar Angličaui za svobodo tiska  navajajo, tudi nam sploh vsomu človeštvu velja, liroz svobodnega tiska — pravijo oni — si ni misliti svobode;  ako bi v še tako samovladnej  državi samovladar v edino svobodo tiska privolil in porote  uvedel,   tedaj si državljani z edinim tem pripomočkom lehko vso in VBako svobodo priborijo Resnico teh stavkov  dokazovati ni odveč, kakor nas žalibog skušnje uče.   Zavoljo tega so hočemo tu sklicati  na  znanega Juni ub a,   kteri je po svojih Bpismih" („Juniusbriefo") po vsem izobraženem svetu znan,  in kteri na nekih mestih („angličanskemu na rodu" piše:  „Zapišite si v svoje  dušo, vaši otroci naj so tega na pamet uče :  da je svoboda tiska paladium ali ščit vseh državljanskih, političnih in verskih pravic Dalje pravi (v „predgovoru"): „Svoboda tiska jo edino pribežališče nasproti  kroni, kedar  nobenega moža ne bi bilo, ki bi za narod prosto govoriti si upal".   In iz „Lolroe-jaa  navaja Junius to-le   mesto (ravno tam „Ako bi svobodi tiska mogoče bilo, v despotični deželi .živeti, tedaj bi  edina ta svoboda v stanji  bila, moč
vladarjevo ograditi." Tem, ki zahtevajo, naj tisek samo cesarski uradniki nadzirajo brez porot, Junius (ibidem) odgovarja : „Ako porotnikom ne zaupamo, hočerao-li opravilo sodnika in porotnikov, ktera dva sta po ustavu tako modro ločena, zediniti in najvišemu Budu izročiti? Soli so dn i Ki \isokega soda morebiti brez menjše strasti in pristranosti, kakor pa dvanajstero kmetov, mostjanov ali imenitnih ljudi, kteri so po zakonu iz celega okraja vzeti?" —
Vsaki  nepristranski in svobodomiselni človek mi mora pritrditi, da bi za Bvobodo tiska najhuje in najslabšo bilo, nko bi se gosposkam zopet popolnoma prepustila. To naj bi pomislili oni ljudje, kteri imajo svoj sedanji uspeh edino svobodi  tiska, dosledno porotam, zahvaliti.   Mi Slovenci vemo, kaj imamo do sedaj porotam zahvaliti ;  brez njih bi morebiti že mnogega lov en skoga lista ne bilol Zato in kor smo dobroti porot prepričani, se protivimo vsem nakanam, ktere hote naše časnike in z njimi javno mnenje c. k. sodnikom izdati, ter želimo,  da bi se svoboda tiska šo pomnožila, ne pa prikrčila. Brez svobode tiska bi Avstrija zapadla v čase Metternicha in Bacha, ktori časi naj K. I. P. I
Želje ..severnih 1»arl»arov."
Pri obletnici slavonskega društva v Moskvi, pri obedu banketu), ki so ga slavenofili po zborovanji imeli, go-oril je znani ruski domoljub P o g o d in  daljši govor, kterega   smo stoprv zdaj  čitati  dobili  v moskovskih Sovremenija Izvjeatija."
„Praznujoči po običaji (rokel jo Pogoditi) prihod dragih slavonskih gostov v Moskvo v letu 18G7, kakor važni dogodek v historiji vsega Slavenstva, smo navadno spominjali se osode slavenskih plemen, njih naprodo-vanje v prošlem letu, in poleg tega smo davali kratek obris delovanja našega društva. Denes pa, ko vidimo vršeno strašne dogodjaje na zapadu, zanimamo so za te, pozabimo v sebi Ruse in Slavene ter smo samo Evropejci.*
Obrazloživši potem obširno nesrečno stanjo lehko-miselnega, samoljubivega francoskega naroda, pad ti-ranstva in uka, ki ga naj Rusi iz teh dogodkov imajo, zreka Pogodio h koncu te-le pomenljive želje :
„Izrazimo namostu običnih naših slavenskih tostov, skreno željo, da se Bog usmili nad strahovitim polo-ženjem Evrope; da bi se njo nesreča skratila; da bi so Francozi umirili, Nemci streznili, in Rusi ? — da bi so Rusi izobrazili; da bi Slaveni, soglasni mod seboj, Čestokrat v svojem delu spominjali se latinsko poslovico: „gutta cavat lapidem uon vi, sed saepo cadendo" (kaplja zdolbo kamen, no 8svojo močjo tomuč ako vodno nanj pada) ; z eno besedo da bi ac mir vrnil v svet. To so želje, ktero mi tako imenovani so v c rn i barbari pošljemo evropskim narodom, ki stoje, ali kakor se je ravno dokazalo no trdno na glavi civilizacije."
In mi si moramo prizadevati, da izmed želj brata „barbara" izpolnimo ono, kar od nas pričakuje : da se zmerom domislimo prislovico: „gutta cavat lapidem." Držeč se v naši borbi neutrudljivoga dela in neupogljivega zaupanja v svojo stvar, bodemo dosegli ustvaritev oni naših namer, ktorim se naši nasprotniki rogajo in ktere doseči se našim plašljivcem nemogoče vidi. t i \ \ J.
1513
Dopisi.
<r+p. Iz Izubijane, 22. junija. [Izv. dop.] Naši ustavovemeži niso več tako zgovorni in se več tako slastno ne zbirajo, odkar vlada Hohenvvart. Po jako mlačni Dollingerjevi veselici, vlada sveta tihota v njih vrstah. Kje ste vendar ustavoverni junaci, ho Vam li usta zamrznila? Kako lepo priliko ste pustili vnomar! Vaši poslanci nehote privoliti budgeta in Vi molčite? Če le kedaj, bi bili morali takrat izreči svoje soglasje
tichambre", kjer Čaka c. kr. zdravstveni svetovalec, da napravi dolžni poklon. Policijski svetnik Aličin v uradnih poslovili nazoč. Dr. Gauster (omeni Črnomaljskih roparjev) rekoč: »Nun die kroatisehen Briider haben sicb bei ouch bereits angemoldet, sehr charmanto Kerle, fuhtvvahr!" Ahčin k dr. Gaustorju: „Je nun, die vvird man schon einfangen, aber es giebt viel gefahrlichere Kerh in Krain, das sind die proussischen Agenten, die im Stillen hantiren, die man nicht so leicht einfangen kanu!"   Gaustor na to i.e odgovori nič. Pravijo,
P«, pozabil sem, da ste vi zviti kakor ovnov rog, kako ka je n e odgovor tudi odgovor, pa no vemo kako gosp
sem mogel kaj tacega zahtevati od Vas, kajti če se budgot ne privoli, potem dve tretjini konst. društa ne dobe niti plače niti penzije. Da, da, previdni politiki ste ; pa kako ste se mogli premagati in pomiriti bvojo liberalno vest, da svoji edini zvezdi, toliko poveličanemu grofu Margheri-jn niste poslali nezaupnice ? Pa tudi pri tem imate svoje uzroko in ste kalkulirali tako-le : Grofa Mnrghori-ja nismo volili mi, ampak kranjski veleposestniki, veleposestniki pa niso konst. društvo, taceamus igitur. In nekako neprijetno je vendarle, grofu, prnvemu grofu poslati nezaupnico, ker prvič bi se Vi morali sramovati, da svoje ljudi tako slabo izrejato in drugič je grof vendar-le grof in ostane grof, treba to jemati v ozir, kajti demokratičnega lesa pri Vas ne raste toliko, da bi komu oči podprl. Nekaj Vam pa ne morem odpustiti , da ste bili tako umazani in niste brzojavili na „ta višega teh županov" v Berolinu o zmagini svečanosti ? Saj Še ni šol mesec h koncu in bi morali vendar še imeti nekoliko be-ličev v žepu, ker je bilo šo daleč do „erštega." Potem nas pa ljudje po svetu opravljajo in pravijo, da je Kranjska siromošna, kaj bi tudi ne, če Vi vsi vkup, ki zastopate kapital in inteligenco, no spravite vkup za telegram. Kaj pa miBlite, ali Vam ja mar nemški duh vSel? Dežman, SchBffer, Perger, Laschan, Dimitz in drugi „Schmerzenskinđer", šo Mariborčani so Vas prekosili ! Kako lepo bi se bralo po novinah, da jo nemška Ljubljana tudi brzojavila v Btrolin. Pazite, konečno se še Bisrasrk več za Vas ne zmeni in kaj potem V Potem niste več „Schmerzeoskinder", ampak postanete Avstrijci in Slovenci, k večem če pošljete Dolfeta v Berolin, da gre prosit odpuščenja. Dolfi so znstopi na take reči in ima prostega čaBa v izobilji. Todaj le napravite mu brešno in odrežite mu palico ! — Gosp. dr. Gauster se je srečno preselil v Ljubljano in pomnožuje število tukajšnjih nemškutarjev z veliko silo za enega. Ta gospod doktor se do zdaj peča bolj z liberalnimi frazami nego zdravljenjem in premika svoj jeziček še vedno tako, kakor hi imel diurnisto Kronabetvogelnovc in nemčurske uradnike v Kamniku pred seboj, kteri so ga poslušali, kakor ribe sv. Antona. V Ljubljani pa ■e tacim blebetačem slabši godi. Povedati hočem namreč, kako je dr. Gauster obsedel: Mesto prizora jo „nn-
Gauster to reč razumeva. Prihodnjič tedaj, gospodine Gaustor, le polagoma, in pomislite da ste v Ljubljani, no pa med diurnisti v Kamniku. Človek so mora nove družbo navaditi ! — Kakor se čujo napravi tekom meseca julija čitalnica na vrtu koncert, čigar Čisti znezek se bo izročil odboru za Tomšičev spominek.
Iz Št. Lenarta v slov. Gor. [Izv. dop.] Ker nam posebno zadnji čas nemško tarski liberalci pretijo ljudstvo za sobo pridobiti in med pšenico ljuliko sejati, Be je po predlogu več domoljubov zaključilo, da se postopanju liberalcev dalja pot, zapre in katoliško po-litiško društvo s sedežem v Št. Lenartu ustanovi.
Dotična pravila so so žo pred 4 tedni c. k. okrajnemu glavarstvu za potrjenje odpravila • bodočo nedeljo, to je 2. julija popoldne ob tretji uri pa se bode v vrtu gospoda Loserera, poštarja v St. Lenartu to društvo posebno slovesno odprlo, ktere svečanosti se bodo razve celega našega okraja tudi katoliško politično društvo iz sv. Iluprehta iti kakor slišimo velika množina mariborske gospode udeležila.
Ker ta svečanost obota posebno sijajna biti in bode tako rekoč prvi shod domoljubov v krasnih slovenskih goricah, se nadejamo od vsih krajev posebno veliko ljudstva; ob enem pa vabimo tudi vso domorodce od blizo in z daljnih krajev najuljudneji k tej svečanosti. Začasni odbor.
Iz Haloz, 22. junija. [Izv. dop.] Namerno smo pozvedeli iz prvotne izvirnice, kn je sedanje c. k. po-pcčitcljstvo račilo naznaniti našim štirskim slovenskim poslancem zahtevajoČhn določen obrok, do kterega bi naj znal vsak uradnik na slovenskem Štirskem v naščini urno in vrstno uradovati, inači naj so znebi službe, tole : „to je težavno zbog starejših uradnikov, kteri se ne morejo več jezika naučiti; vendar v vsakem primerku, kder bi bili urnženi na svojih pravicah, troba so jo pritožiti, in pravica so spozna."
Skušnja neukanljivo svodoči, ka le odločno postopanje je /darno, vso drugo polovičenjo no rodi namo-njonegn vspeha. Na Ogrskem in Hrvaškem so je stavil celo kratek obrok, in potegnolo je, sposobnjnki so mu zadovolili, a posmotuhe in klatečo kiuhoborco pa so pomeli kakor so dohaja, vsaj peli so jim popotnico za slovo in srečen pot: Boš šo domu dragi Premru. Od-
lične učiteljske vrstnjake slovenske še dnes imamo delajoče na hrvaških učiliščih, in mi se temi ponašamo. Pri delitvi in priznavi narodnih pravic izgovarjati se na nezmožne in nevedne starjnke nima nikako veljavne ali pravno podlogo in najmanje se prilega c. k. popo-čitelju, kteri je skupno z drugimi svojimi družniki v nastopnim črteži slovesno obrekel, pravico raznim avstrijskim narodom dejanski deliti. Jo li naša krivnja, ako kak stari nevedne/ naščino po krivičnem sodi na visokem uradniškem stolu, vsaj se je znanje slovenskega je/.ika zahtevalo tudi prvlje spričevaloma, kterim potem so tora j vlezli volkovi v okol ? plot predrevši? ali je stražnik hote ali ne hote dremal ? Krivičnimi Čini krčiti ali ovirati vsaj kratiti naravno in narodne pravice no da so nikakor inači opravičiti, negoli posiljem in sa-mosiljom, kar se razumnejše reče: pravo morilotn tolči po glavi. Zavoljo nekoliko nemških ali nemškutarskih škricev pisarniških naj bi vos narod stradal svojih pravic, vsaj v njih bil zaničevalno zatiran? Smeli so narod darovati zadelo nekterih izrodnikov in za nas nesposobnih tujcev? Kdo vam jo narekoval pravila o zdravem miselstvu? Kdo vas učil sramotno oskornjevati častje boginje pravice? Tako gadna prikazen si jo navpik navskriž z nravnimi in pravnimi načeli, ter nedostojna za pravno in ustavno državo. Mi Slovonci brezobzirno in odločno zahtovamo povse kratok obrok ;:a točno naučenjo in znnnjo slovenskega jezika pri uradnikih, kdor tega no spolni, vzemi mu so mahoma služba in daj se sposobnjaku; ako pa ne, tedaj naj so zahteva od vsakega posamnega uradnika k času znanje našega jezika na Slovenskem, na to nas opravičuje grudenski zakon. Morebiti se kdo komu dozdeva, ka nas je volja šo dolže potrpljivo prenašati v nebo kričečo krivico, vsled ktore še bi nadalje najjakše službo uživali na Slovenskem novedneži našoga jo/.ika, a našinci z nož-niki naj bi se zadovaljali odpadajočim drtinjetu in oglabljanjem polučenih kosti, čepeči na repini urednih služeb. Kar dva naroda v naši razdvojeni državi uživata, hočemo tudi mi imeti, vsaj naše dačo kamor krvne tamo penezno ničim niso menjše, todaj no smejo tudi pravico biti ožega obsežja. Tako mi razumovamo pravno in nstavno državo a nikakor inači.
Sedanjo popečiteljstvo nam nasvotuje v vsakem primerku, kder smo žaljeni na svojih pravicah, pritoževati se njemu; ta pot je trnov, kterim hoditi dana jo maloktoremu junaku dovoljna moč in srčnost, sicor tem se pogubi in po nepotrobnem potrati obilno dragega časa, treba jo mnogo ujedanja, pisanja, potroškov, stranke prihajajo nevoljne in kvar trpe, o čemur bi lehko navajali resničen prizor. Jo li so po takem nam vselo vernim Slovencem nakanjeni grenki otrobi, a drugim prednostjo so mastečim narodom sladek moljek? so li nam naprčena bremena lažejša? Zastran Jircčka in Ilabictinka pritrjujemo češkim časnikom naBvetujo-
Josip Jurij Strossmayer.
(Po „Svetozoru" posnel Lavsl. UoruDJec. — Podgoričan.) (Dalje.)
Ta ogromna žrtvovalnost vendar ni vzbudila mnogo začasnega hruma, pač pa bo je tem vspešnejše širilo hvaležno čutilo in nesmrtna ljubezen do neumornega dobrotnika svojemu narodu. Strossmajerjevo ime ■e je proslavilo, če prav vladika ni očito ponašal so s svojo darežljivostjo. Hrvaški narod je za tega dolj z najvećim veseljem prejel vest, ka je cesarsko pismo (patent) Strossmajerja pozvalo v pomnoženo državno ■vetovalstvo, ko so po vojski z Italijo obravnavali nesrečne razmere. Vsakdo je bil do dobrega prepričan, da bode Strossmajer junaški in očito zagovarjal svojega naroda pravice in pobratimskih slovanskih plemen pravo. A znanoBtim in učilništvu neumorni podpornik je resnično pokazal in dokazal svojo politiško krepkost. V svetovalstvu bo je takoj pridružil tistim udom, ki so zahtevali, da se pripozna zgodovinski-politiška individualnost posameznih kraljevin in dežel v državi. Njegovo razodetje : „ista bremena, ista prava," — to je bilo potlej politiški-narodno geslo vsem nemadjarskem
lin nenemškim avstrijskim narodom. V 4. in 5. seji pomnoženega svetovalstva je zahtoval zavezno uravnavo (federativno organizacijo) v carjevini in zagovarjal svo-zakonstvo troedino kraljevino na podlogi njeno pragma-tiško sankcije; posobno so je z grofom Majlathom boril za pravico in ravnopravnost vseh ogrskih narodov. Posle je bil glava narodno stranke na Hrvaškem v Slavoniji, in izdatno so jo vdeleževal vnenjega življenja.
Strossmajer jo bil duša bansko konferenco novembra meseca 1860. leta, v kterej jo vstalo vprašunje o Granici : ali bi se staknila z Dalmacijo; toj konferenciji se jo posrečila uravnava zvlastnega hrvaški-sla-vonskega dvorskega dikasterija, ki so ga poznejo pre-menili v kr. dalmatinski-hrvaški-slnvonsko dvorsko kan-celijo. O tej konferenciji je Strosamajer postavil zaklad jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti; na ta namen je dal 58.200 gld., kasneje pa je šo posobo založil 20.000 gld.
Strossmajerjeva politiška delavnost se je najizdat-nojše pokazala v hrvaški-slavonskera zboru v Zagrebu 1801. leta. Načeloval jo narodni stranki, ktera jo zavrgla cesarski patent 2G. februarja 1861. leta in ki je ustanovila načela o državopravni razmeri trocdioe kraljevine federativne vladne uravnave. Vladika je v vsih svojih govorih in v   vsaki priliki   pozor  obračal na
svojo ožo domovino, pa no lo na-njo, temuč tudi na drugo deželo v carjevini, k vlasti na češko krono, kteri bi prisojal tiste pravice, ktere ogerski. Hrvaški zbor je zavrgel diplomo in fobruarjevo pismo, odrekel je volitev v drž ivui zbor, in naposled se je na ukaz, dan novembra meseca 1861. leta, razšel.
Po Strossmajerjovej prizadotvi so v zboru sestavili pravila za jugoslovansko akademijo ; po njegovem vodstvu bo priredili sobe za zemski narodni muzej in vsled njegovega razvnotnanja so sklonili jugoslovansko vseučilišče Da bi bilo mogoče vstanoviti vseučilišče, založil jo vladika 50.000 gld. Po odstranjenih različnih zaprekah jo vlada naposled vendar dovolila vseučiliščo, ki so slavno odprli ga 28. dan julija meseca 18G7. leta. Ta dan ima Strossmajer za najsrečnejši dan svojega živenija. Kakor jo bil vztočnik akademiji, tako se no boji tudi dalje nikakoršnih žrtev. Listoma je 2. dan oktobra meseca 1868. lota podaril jej svojo jako dragoceno zbirko samih obrazov, ki je bil za-njo izdal najmenj 100.000 gld. S tem jo položil zaklad ume-teljniškej galeriji v Zagrobu. A to ni bilo še dosti: dal je 5.000 gld., in akademiji kupil bogato Kukuljevićevo knjižnico; podaril je 1.000 gld., da so kupili listine (5.000) od groTa S. Kegloviča; podaril je 800 gld., da 30 po generalnenT konzulu Mihanoviću kupili zbirko
čim jima, da prostor napravita drugim moževora, kteri bi bili po svoji stanovitosti istinita podpora Ilnhen-wartovemu črtežu, ker sta pro poka/ena in zarjavela v dunajski birokratni dresuri; Jireček jo bil prod 20 leti duša „Videnskega denika" nnperenega proti EI a v-ličkovemu „Slovanu", brancčonm brc/ straha češko in poprek slovanske koristi, toraj malo ali nič nado odtod. Mi Slovenci nimamo za novega popečiteljstva dosle nijeno nam prijetno zgodbe pokazati, nijenega resnega tolažila naznauiti, ne čutimo nikakše polekšice; kotov, za ktero se lovimo v nezgodnih prigodkih, še jo vedno §. 19. državnih osnovnih zakonov, stvorjenih za Jiskri-nega popečiteljstva.
Za kaj koli se glasimo, odreče nam se, ali konci ne podeli, bodi si ka trkamo pri c. k. dunajskem po-pečiteljstvu, bodi si v predlitavskem nedušljivem, od 8ušično sirnice so tresočem zboru; še mršavih 3600 gl. niso nam namenili za naučno namene tiste bire ljudje, kterih udje so rabili na stotine tisoč goldinarjov iz kvarljivega in kvarečega razpolagalo-ega zakladišč;i. Vse naše prošnjo na Dunaji ali V Gradei niso druga nego li po nepotrebnem čas kradoči trud, čimur nabirajo podpise motimo narod, kteri že je prepričan o broz-uspešoosti te vrste večkratnih početij; če bi komur mar bilo za taka pisma, poišči si je v bečkih pismo-hrambah. Trdno nam so čo dozdevati sode po tem, kar se ie dosle vršilo, ka z Beča ne bodo za našo boljšo bodočnost zveličanja. Kaj tratite zlato dneve in izvrstno sposobnosti g. Kosta in drugi vredni tovaruši v bečki lesenjači ? Zato, da vas in nas posmehujejo nemški prekšenci in za bedako imajo. Doma je mnogo posla, a na Dunaji sedaj za nas nikakšega; doma si moramo urediti svoje stvari žuleči in mol/oči §. 19. do poslednjo kapljice.
Iz Zagreba, 25. jun. [Izv. dop.] NnŠ sabor se je vendar odgodil, in sicer tjo do 20. septembra 1 — Kakšni so to razlogi, da so je že drugokrat, tako rekoč o dvanajsti uri, in sicer za polčetrti mesec nazaj po rinil ? Te razloge jo lahko vganiti. Prvi razlog je strah pred ujim , drugi razlog je spet strah pred njim, in tretji  razlog ni  nič drugega,   kakor sami zgoljni
— Kdo pa ima za božji čas toliko
— Prvi, ki ima strah pred njim, jo ki  ima strah prod njim je naš mi-
— in tretji imata strah prod njim naša dioskura, bratića ban Bodokovič in njegov d ob radnik Šuhaj. — Zakaj nek se ga vsa ta česiita in plemenita gospoda tako silno, tako strahopetno boji? — Odgovor na to uprašanjo jo lahek. Zavolj nič drugega, kakor samo zgoljno zavoljo tega, ker je večina izvoljenih zastopnikov narodnjaška. V tem grmu jo zajec skrit. Će bo vlada odgodenjo sabora z drugimi razlogi opravičevala, bo s svojo palico po tistem grmu tolkla, ktorem zajec no leži, in s tom so bo šo le prav smešno in šemasto naredila. —  Vlada si morebiti domišljuje
da mi za njen strah ne vemo. To domnevanje je kaj otročje. Pesem o njenem strahu je že tako stara in Ifl tako ob8oletna, da jo že kosi po Tuškancn žvižgajo. Sicer pa ima naša vlada zares dosta razlogov so sabora bati. Ona ve, da bo pred njim stala, kakor debutant pred kritikujočem občinstvom, ki njena dola na drobnem situ presojava. Šo več razlogov našega sabora se bati ima pa ogorska vlada. Ona ne bo stala kakor debutant pred njim, ampak kakor obtoženec javnega mnenja pred svojimi sodniki. — Odgodenje sabora jo naj bolj kričeče znamenje, kako našim in ogerskim državnikom naša politična situvacija na dlani gori. S tem, da je naša vlada o svojom času saborsko volitve odgodila, ni — kakor je i/id volitev pokazal — prav nič prido bila, ampak narobe le zgubila, če denes misli, da bo s tem, ker je sabor žo drugokrat odgodila , kaj prido bila, se spet ravno tako moti, kakor se jo z odgodenjom saborskih volitev motila. Njena zguba ho po odgo-denji veča kakor njen dobiček. Švedski državni kan celar Oxenštirna je bojda rekel, da je za vladanjo strašno   malo  razuma  treba.   O  našoj  vladi  so moro
strah pred njim I straha pred njim ? Andraši, — drugi, nister Pojačevič,
eči, da še ta minimum razuma nima!
V Slavoniji se je začela neka, in sicer precej od krita agitacija, ki na to deluje, da naj se Slavonija od Hrvaško odtrga, ter da so naj — zavrgli svojo avtonomijo kol sannMalna kraljovina — v poedinc županije azkrhne, in tako neposredno pod Pešto postavi. Javno mnenje krivi, da ima ta agitacija eno krilo v banskem Ivoru v Zagrebu , drugo v Andrašijevem kabinetu v Pešti, svoj kljun pa v Oscčkcm listu „Drau." Vlada hoče s to agitacijo narodnoj stranki brco pod nos dati. Mi pa rečemo : naj bo ona sama na oprezu, ter naj pazi, da brco od narodno strani od drugo strani telesa vrnjeno no dobi! Šo vse dosedanje zavratno vladine nakane proti narodnjaški stranki so na njo nazaj svojo os obrnile, tudi ta jo bo. Sicer naj pa vlada in njeni pomagači pomislijo, da s to agitacijo rujejo proti deželnemu ustavu, in da moro krvni sod po stanovitih pa-ragrafib Zuvičovoga „galgenpatonta" proti njim kot ro-varom tožbo nategniti. Tako bi so moglo pripetiti, da bi magjaroni sami v tisto jamo padli , ktero so narodnjakom skopali.
staroslovanBkih rokopisov ; s šo 1.000 gld. je prihitel na pomoč, da so kupili egipško zbirko Kollerove rodovine
O najnovejšem časi jo 5.GO0 gld. zakupil za ne ktere dragocoue obraze po rajnkem kardinalu Ilavliku itd. itd. Vse, kar je Strossmajer kupil jugoslovansk akademiji, vse skupaj je vredno najmenj 200.000 gld Poleg tega ni zabil drugih slovanskih dežel. Matici Zadru, v Ljubljani in pri sv. Martinu jo podaril po 1000 gld., srbskemu učenjaškemu društvu v Bolem gradi 1868. leta 100 rumenjakov, češkemu muzeju pa 1000 gld., ko so ga bili na Riogrov nasvet enoglasno izvolili za častnega uda. Sploh pa na slovanskem jugu ni ene čitalnice skoro, da bi no bila od njega dobila kakega daru. Skoro vse jugoslovanske knjige so na Bvitlo prišlo z njegovo pomočjo, — da, mnogo jih jo založil celo sam Bebi na zgubo.
To so znatne podpore — žrtve, ki jo hvaležnost razodela jih občinstvu. Nihče pa ni šo objavil, živa duša ni še seštela ogromnih daritev, ki je vladika raz delil jih na podporo umeteljnikom, slovstvonikom revnim dijakom, na podporo narodnej žurnalistiki itd tako, da njegova darežljivost sega na vse strani vne njega življenja, umeteljniškega in slovstvenega.
(Konec prih.)
udeležitvo
Poliiirni razgled.
O nameravali avstrijsko vlado poročajo listi, da bo po končanih delegacijah tudi državni zbor nehal zborovati, da pa zbornica poslancev no bo popolnem razpuščona. Moravski deželni zbor so bo razpustil in razpisalo novo volitve. Tako upa vlada po federalistih iz Češkega in Moravskoga, ki so obljubili svoj prihod v državni zbor, zadobiti večino, ktera bi bila za spravo Ali se bodo razpustili tudi drugi usta-verni deželni zbori ter razpisalo novo volitve, še ni znano.
Za G a 1 i c i j o  bo imenovan  za namestnika poslanec Horodvski,   po   druzih   kombinacijah   pa grof VVodzicki.   Vseučilišče  v Lvovu so  bo popolnem po poljščilo in tamošnje nemško glodalico zaprlo.
O spravi s Cehi so zadnja poročila jako ugodna, sprava jo neki žo gotova.
Zanimivo jo, kako pišo pruska „N a t i o n a 1-Zeitung" o Avstriji in o Nemcih v Avstriji, pravi namreč: „To jo vendar naravno, da nemški narod so čutno gloda na nemško Avstrijco in njih osodo. V tem pa ni nikakoišno željo si pridobiti in prilastiti deželo, kterih prebivajo; in če sood blizo in od dalječ sliši besedovanje, ka prido skoro ali vsaj noogihljivo o svojem času vrsta tudi na te deželo, da so vtolovijo nemški državi, smo vendar mi v Nemčiji monj iskri za tako čino, za tako razsodbe. Našemu nemškemu narodu se take reči ne zde tako lahko, ampak on smatra obstoječe državo, posebno, kar je večih in starejih, kot poslopja ki so no podere, kakor hišice iz kvart. Po našem miš ljenji in po mnozih dokazih iz zgodovine lahko velika in stara država boleha na raznih in težkih boleznih pa se vendar vzdržuje močjo navade in potrebe da, doživi lahko tudi boljše dni. In tako je sosebno pri habsburški državi."
Pripravljanje za volitvo na Francosko m je čim daljo bolj zamotano in nikakor šo ni razvidno, kak bode izid volitev. Med v Parizu izhajočimi dnevniki jih je 18 stopilo v zvezo, da bi bolj enotno vpljivali na volitve, pa tudi vsled te zvezo strastnost raznih strank šo ni omolknila. Vrh tega priporočajo časniki kakor „Tenips", „Siecle" in „Avonir National", ki niso nobeni zvezi pristopili, svoje kandidato med kterimi so najznaneji Lofebure, Leonce Detrovnt, in Jouvencel. Posobe pa 8e v Parizu še snujo odbor z naslednjim programom : Odobravanje programa Thicrs-ovega, vzdr-žavanje republiko in spoštovanje narodno suverenosti.
V seji narodnoga zastopa 20. t. m. je govoril Thiers o posojilu dveh miljard in rekel med drugim tako-le: Za kake obresti se bo posojilo zgotovilo, ne povem, občinstvo bo to samo uganilo. Obrosti bodo znašali kacih 6 °/o- Ako se dobro zadržimo, so bodo znižali na 5'/2. celo na 5 %i m potem bodomo lahko dobili posojilo boljšimi pogoji. K državnem proračunu pride tedaj še 356,500.000 frankov obresti za razne dolgove in posojila. S tom da odpade ,,Civillisto" in da se pri javnih delih varčno postopa, se bo deficit znižal na 431 miljonov, kteri so bodo poplačali novimi davki. — Naša dežela izdeluje vsako loto za 15 ali 16 miljard, tedaj bo tudi še 400 miljonov zmogla.
Mod novimi davki se bo vpeljal posebni potratni davek (Luxusstc uer), kteri se bo plačeval od kočij, zlatnine, srebrnine, bisorov, Btrežajev i. t. d.
V narodnem zastopu so izvolili 15 poslancev, ktori s Thicrs-om vkup so pomilostilni odsek za vjoto upornike. Ta posel jo grozen in vsak ni sposoben zanj. Vojaške sodnijo so začelo včeraj svojo krvavo* delo z Rochefort-om, Rossol-om in Lullier-om.
Poljaci, na Francoskem bivajoči, imajo zbog svojo pri pariškem uporu, popolnem brezupno stanje. V posvotovanji ministrov so jo sklenilo, da se vsi Poljaci, ki bo v državnih službah , odpuste in vsi na Francoskem živeči le kolikaj sunini izsoljonci (erai-grantjo) iz doželo spode. Francodca železniška društva so vao Poljake že dela ob službo in poljska učilnica v Parizu na MontparnaBse so je zaprla.
Ruska vlada jo po svojem poslancu v Vorsailles napravila imenik vsili Poljakov, kteri so so udeležili komunističnega upora in jih izključila od vsacega po-miloščenja. Imenik so jo poslal na vse urado na ruski meji in obsega 700 oseb, med kterimi je tudi knjigo-tržeč Vladislav Mickiewicz, sin slavnega pesnika.
Vjeti pariški komunisti bo bodo prepeljali na otok Novo Kaledonijo v južnem morji (Siidsee). Najpred odpošlojo take , ki bo za rabo za staviti hiše in vasi. Vsaka vas bo imela druga k drugi 250 ognjišč in bo obdana obilim zemljiščem. Najzadnji bodo poljedelstvu odločeni. Pri prihodu dc^bi vsak svoj kos zornije, orodje in živeža do prvo novine. Lastniki zemljo bodo pa šo le tedaj, ako so tri leta dobro zadrže. Vlada jim hoče tudi iti na roko, ako bi hotele njih družine tudi iti v Novo Kaledonijo. Obnebjo je prijetno, zdravo, tla so rodovita in posebna ugodna za kavo, čaj in vse ovrop-ske in tropično rastline.
A n g 1 e ž k i listi poročajo, da so se evropsko vlado dogovorile, ka bodo vzajemno postopalo proti društvu „Internationale".
Onemogla Turčija živi v neprestanem nemiru, komaj so je upor Albanczov na pol vkrotil, že švigne drugod plamen na kvišku. Najzadnjo vesti poročajo, da se v Bolgariji razprostirajo razglasi podpisani od bolgarsko vlade, v kterih se narodu prigovarja ae odločiti, pomagati denarno tajnomu odboru tor pripravljati so na odločilen trenutek, ko se Bolgarija oslobodi turškega jarma.
Kazne stvari.
* (Dragocena slika.) Izmed 83 slik, ktero so pripisujejo popolno gotovostjo voleslavnemu Rafaelu, se je pred kratkim odposlala eno in petdeseta iz Italije. To jo mala, okrogla podobica, malana na los in znana po imenu „Madonnn del libro" ali „Madonna Conestabilo",   iz  mladeniško   dobo   Rafaelovo. Laška
vlada si je mnogo prizadevala, da bi obdržala imenitno sliko v deželi, ter je delala mnogo zaprek. Koncem preteklega meseca pa je dobil laški 'minister naukov in prosvete naznanilo, da jo ruski car za to sliko ponudil 330.000 lir, a si izgovoril le 24 ur premisleka, kor hoče to sliko 28. dati carici v dar. Vlada jo sklicala posebno posvetovanje in celo v državnem zboru laškem se o tem obravnalo, pa prodajo slike vendar niso odrekli tolažeči se s tem, da so nikdar še ni nobena Rafaelovih slik prodala tako ogromno drago. Sikstinska sMadonnau se je v preteklem stoletji prodala za 53.000 lir in bi njena sedanja vrednost v primeri z .Madonna del libro", ako so samo velikost vzame v poštev, znašala 50 miljonov.
* („Prvi učenjak".) Ker se je zadnjič „Tag-blatt" nekako dozdevno satirično repenčil o „erste Jurist" in na podlagi neke nemško kritike zagrešil jako drzovite psihologične doslednosti, so oslobodujemo svojim bralcem v poduk in kratek čas podati malo dogod-bico iz življenja ,,prvega učenjaka" izmed ljubljanske inteligencijo: Gospod Čižman na Dunaji, dober prijatelj Dežmanov, jo bil namreč pred leti izdal učeno delce, ktero so pa nemški kritiki, čo so ne motimo zlasti neki gosp. Sickl, prav brezozirno razstrgali. Dež-manu je bilo to povoda dovolj, da jo prijatelju Ćiž-inami pisal list, v kterem se mu jo prav prijateljski posmehoval, kakor bi hotel reči: „Da hast es!" Čižman tako že zarad slabega vspeha jake novšečen, je baje kazal pismo prijateljem in pristavljal : ,,Nun der Dežman hat es vvahrlich noth, er bat ja nicht eiuma! die Prufung fiirs Untergimnasium machen kounen 1" — „Da hast es!" —
* (Z a p r a v d o ž c 1 j n e.) Na Ogerskom in Er-deljskem je po najnovejši štetvi 3730 odvetnikov, tako da je v Pešti na 307, v Prošovu pa na 262 ljudi že en odvetnik. —
•(Nasledki republike.) Severna Amerika je svojo vojsko razorožila in odpustila na mirovno stanje. Vsled tega šteje cela vojska dejanski: le enega generala, 1 generallajtnanta, 4 generalmajorje in 12 brigadnih poveljnikov. Vojska obsega deset polkov ko-njikov, pet topničarskih polkov in pet in dvajset peskih polkov, vsega vkup pa samo 35.284 mož in vendar je ta država po obsegu in prebivalcih mnogo veča, nego Avstrija.
* (Statistika vojske.) Iz dotičnih razkazil se bere, da je med avstrijskimi vojaki Slovanov 338.772, Nemcev 205.278, Magjarov 130.421, Rumunov 60.478 in Lahov 7.595. Če se pomisli, da vrh tega tudi veliko več davka nego Nemci mi Slovani plačujemo, potem res ni očividno,  zakaj bi oni prevagovali.
* (Prebivalstvo Angležke) iznaša po naj-novoji štetvi 7. aprila t. 1. 31,465.480 duš in sicer v Angliji in Wales-u 22,704.108; na Irskem 5,402.754 in na Škotskem 3.358.613. Od leta 1861. jo tedaj samo v Angliji in Wales-u 2 637.884 prebivalcev več.
* (Z d ra v n i ko v) je v zadnjem francosko-pius-kem bojevanji po statističnih razkazihb samo na strani Nemcev padlo 101, ranjenih je bilo 63, vsled bolezni jib je umrlo 25, 2 Bta po nesreči izgubila življenje.
* (Kako se bod orno dejansko bližali jugoslavenskomu edinstv u.) Idejo jugoslovanskega edinstva, zopet vzbujeno po sestanku decembra lanjskega leta v Ljubljani so Slovenci z navdušenjem sprejeli, in ni ga narodnjaka, kteri bi ne želel in dejansko pospeševati no hotel narodno zbli-ženje Slovencev s Hrvati. A treba je, da vsak izobraženec sam pri sebi počne s tem, da so sam uči jugoslavenske brate poznavati; osobito, da si prilasti njih jezika in jih gre poiskat v njih najlepšem delu, v delu duševnega izobraževanja in napredovanja. Naj bi nobenega izobraženega Slovenca ne bilo, ki ne bi poleg svojega znal tudi hrvatsko-srbski jezik, jezik najkras-nejšo narodne poezije v svetu. A jezik, od kterega je naš skoro samo na videz različen, se igraje nauči čitanjem. Zato priporočamo Slovencem posebno vsem čitalnicam in bralnim društvom hrvatski beletri-stiČni list „Vienac" ki izvrstno uredovan od najboljih hrv. književnikov podpiran izhaja v Zagrebu in stane na pol leta 3 gld. 50 kr.
Za Tomšičev spominek:
Prenesek   .   . 898 gld. 30 Gosp. Matija  Absoc, duhovnik v Svib-
nem na Dolenjskem     ....     2   „ — Gospića Lucija Kraljičeva v Šent Vidu
nad Ljubljano....... 1    „ —
(iosp. Anton Volf,  e. k. okrajni sodnik
v Pliberku........ 2   „ —
„     Janez  Kumer,  c, k. bilježnik v
Pl.berku......... 1    „ —
„     Anton   Švaršmk,   posestnik v
Monšperku........ 2   „ *-
Na Ptuji nabrano 35 gold. in sicer: Gosp.  dr. Ivan Geršak, odv. koncipijent     5 gld „     0.   Škender Sovič,   župnik sa-
samostanu........ 5   „ —
„     Jože HorŽič, duhovnik ....     1   „ —
„     dr. J. Ploi, odvetnik.....8   „ —
„     dr. Kajetan Križan, odvetnik 7   „ —
„ Šenbetcr, c. kr. bilježnik ... 5 „ — „     Jože Griiu, posestnik v Kaniži  .     1   „ —
„     J. Meško, župnik...... 2   „ —
„ Josip Kukovec. kaplan .... 1 „ — „     Jakob Tomec, mestni komisar v
Ljubljani ........ 1   „ —
„     Lovro Janžekovič, kaplan v Galiciji.......... 1   „ —
„     dr. Vojteh Majntinger, zdravnik
v Kraljevici ....... 1   „ —
„ Ivan Hribar v Pragi .... 1 w — „     France  Šabec, trgovec v Pod-
gradu.......... 1„ —
„     dr. Lavoslav  Gregorec  v Mariboru .......... 1 „
„     dr. Josip Čučok, odvetnik v Šent.
Lenartu......... 5   „ —
Skup .   . 952 gld. 30
Dunajska borsa 26. junija.
Srebro...........122 gl. — kr.
Napol............ 9 „ 88 „
kr.
Na prodaj
— kr.
kr.
jo posestvo, ki iiui 4 onde dobra obdelanega zemljišča, lepo, prostorno in zidano hišo g enim nadstropjem, dobro klot, spodaj 2 sobi, kuhinjo, „štibole", v prvem nadstropji ravno tako. t\ hiši spada tudi kozolec v najboljšem stanji in zidan konjak za 10 repov. — Posestvo jo pri sv. Janezu, okraj Šmarje pri JTellab, in bi bilo Bosebno zi v pokoji živečega prikladno. Več o tem pove lastnik
(2) Jurij Vratarič,
posestnik in krčmar v Laškem trgu.
Vbog pravoslovec
prosi blago duše, naj mu pomagajo z 20 gld., da bo učnino plačati zamogel. Adresa : „Vrabič, Btud. jur "\Vien, Universitat."
Za kil ovc in pretrgane.
Mazilo za kilo od O. Sturzenoggor-a v Herisau-u v Švici sije vsled posebnega vspeha zoper kile, trut ali malrnico in zlato žilo pridobilo mnogostran-sko hvalo. Veliko Bpričeval potrjuje popolno ozdravljenje celo pri issrtarnni li Mliii-ajili. Na frankovana vprašanja bc po&lje navod za rabo zastonj. — Dobi se v lončkih po 3 gld. '20 kr. a. v., ali pri ienajdniku samem, ali pri gosp. Jos, AVolss-u, Mohrenapotheke Tuch-laubon Nr. '27 na Dunaji,
(4)
Preselitev Stacune.
Kalota
umetno izdelanih tkanin in krasnih veznin za cerkvene oprave iz stavnoznane
umotvornice
kteremu so pri lanski mednarodni razstavi cerkvenih oprav v Rimu papež        IX. prvo zlato svetinjo in tudi
vitežki križ reda sv. Silvestra podelili jo v Izubijani od sv. Jurja, zvezdnemu drevoredu nasproti, it. 32, pred nunsko cerkvijo.
Ob enem se čestitim kupovalcem, posebno visokočestiti duhovščini srčno zahvaljujem za dosedaj sknzovano zaupanje, ter se priporočam proseč, da bi mi tudi v prihodnje svoje zaupanjo skazovati blagovolili. Imenovane reči se pri meni dobivajo po fabriški ceni.
Z velicim spoštovanjem ZOlZOI*
obsegajoča (4)
vse pridelke  poljedelstvu. gojziliiiurstva, o>l»i"tiii|«% r€»koclel-
ni v a iii živinoreje,
bode
od 31. septembra do 3. oktobra ISTI-
Pridelki  obrtnije in rokodelstva se lahko razstavijo iz  cel o ga avstrijskega cesarstva; pridelki vseh druzih vrst pa le iz Štajera.
Vsi predmeti naj so blagovoljno naznanijo saj do 1. avgusta t. 1. — Natanjčno programe in oglasilne liste zahtovajočim razpošilja
Razstavni odbor v Ptuji.
Izdatelj in odgovorni vrednik Martin JelovAek.
Lastnik: Dr. Jmm Voinjak in drogi.
"Tiskar Eduard JansehltE.