St 73. vtoreli 27. junija. IV. tečaj. 1871. Vtorek, četrtek in no-hoto izhaja in velja v Mariliom tirez pošiljanja na dom za l«to 8 g. — k. „ jiol leta 4 „ — „ „ ćetrt „ 1 „ 20 „ l»o posli: ta vse leto 10tf.—k „ pol leta •> „ — n H Ćetrt „ 9. OO . NAROD, llr.nni.i ia Za navadno tristopno vrsto plačuje ■ ti kr. {-f ,lr> tiska 1 krat • >» >» ii »» Skrttt, 4 m i» h Hkrat. veče piimienko ae pla .'■ujejo po prortorn. Za vsak titmk je plaćati koluk (fito'mpeli) za 80 kr. vredniitTO in opravniifrvo je na »tolnem trgu (Domplats) hiš. it. 170. Rokopisi te ne vračajo, dopisi naj te blagovoljno frankujejo Vabilo na naročbo Koncem tega meseca poteče prvo poletje našega lista in večini naših bralcev naročilo, bimo tedaj vse p. ti. naročnike, jemati naš list tudi v prihodnje, naj svoja naročila brž ko brž ponove, da moremo določiti potrebno število iztisov in da se razpošiljanje nikakor ne pretrga. Program našemu listu ostane nepremenjen, držali se ga bodemo zvesto in neustrašeno ter neglede na žrtve skrbeli, da bode list v vsacem oziru ustrezal tirjatvam, kakoršne slovenski narod dandenes staviti more do političnega časopisa. list velja v Mariboru brez posilanja na Naš dom : za vse leto pol leta četrt „ kr. 8 gld. 4 „ — n 2 „ 20 „ S pošilanjem na dom ali po poŠti: za vse leto 10 gld. — kr. „ pol leta 6 „ — „ „ četrt „ 2 „ 60 „ Naročnina se naj blagovoljno posila. po poštnih nakaznicah in vsigdar napise natančna adresa, kjer treba tudi zadnja posta, dolžni naročniki so lepo prošeni, da svojo zaostalo naročnino nemudoma dopo.Uejo. V Mariboru, 16. junija 1871. „Slov. Narod." Svoboda tiska in Slovenci. t** Vladinim organom, t. j. vladi, časniki niso več po godu. Rada bi jim pristrigla peresa in — jezike, ko bi 8«5 po zakonih to tako lahko dalo Vsaka stvar, ho tako dobra, se zloporablja; kako se „svoboda tiska" (od ktere pa smo še daleč) ne bi ? Tudi mi Slovenci od nekterih časopisov nemških trpimo mnogo škode in mnogo sramote, ali tudi našemu časopistvu bi Nemci in nemškutarji (z birokracijo vred) lehko ugovarjali: proč z vami! Ako bi mi zagovarjali pogin drugim, ki so proti vladi v enakem položenji, kakor mi proti nekterim avstrijskim Btrankam, kopali bi si sami svojo jamo po znanem pregovoru : „Kdor drugemu jamo kopijo itd.' Ako se hoče vlada — mi joj tu kakor prijatelj Avstrije svetujemo — hudih napadov na eni stran znebiti, z druge strani pa koga imeti, ki jo bode zago varjal, recimo federalistične liste, tedaj je najbolje, ka more ona storiti, da kaj pozitivnoga tud stori, ne samo lepe besedo ponuja. Tedaj bode ona klika , ktera se vladinemu programu vse stranskega pomirja upira, omolknila, kodar se ministri sami ne bodo licemerno vedli, kakor da se on najostrejši zagovorniki sedanje kontumacirajoče in samo žrešne sisteme. Naj se vlada ne čudi, ako jej rečemo ti si sama sebi kriva, da te napadajo ; saj ti onej strank sama najboljšo potuho daješ ter se v načelih ž njo popol noma zavezuješ. Kdor so pa z menoj zavezuje, teg imam kakor zaveznik pravico karati, ako se z menoj i mojimi načeli popolnoma ne sklada. Za pridobitev federalističnih listov in strank itak g. Hohenvvartu ni mar, in tako se mu tod:ij čisto dosledno godi, da mu niti eni niti drugi listi niso prijazni. samo s tem raz-Vrt-iločkom, da so oni bolj vroče , drugi bolj mirno krvi. kteri hote pj'e-'Kako se moro vlada časnikarskim napadom na-se čuditi ? Žalostno je, da so nektori, ki imajo najmenj vzroka, IIohonwartovo in Jiročkovo politiko obožavati, tako važnoj zadevi, kakor jo svoboda tiska, z njo zavezujejo. Mi nočemo imenom imenovnti one nemške stranke, ktora ima dosti tožob na Bedanji ustav — saj jih mi Slovenci nimamo men j tehtnih in važnih — ktora pa sama sebi podporo, na kterej edino sloni, podžaguje: da namreč oni prirodni consequens svobodnega tiska, poroto (jury) nasvotujo odpraviti. Poroto v tiskarskih zadovah odpravljati se pravi svobodo tiska odpravljati, pravi se Bamega sebo lišati (opleniti) najboljšo pravice, pravi so, z zvezanimi rokami izročati so državnoj oblasti kakor toŽnici in sodnici, pravi se, težko priborjeno pravico državljansko motati daleč od sebe, pravi se : sobe v lico biti. Izgovori, kakor da so porotniki krivični, ne pomagajo nič in niso resnični. Kakor nobena porota ne bode to-ko brezbožna, da bi proti avojej prisegi in proti svojej esti ali očito krivico za pravico spoznala ali pa očito edolžnega za dolžnega obsodila, tako so tudi na drugi strani nikakor ni bati, dn se bodo od strasti, ki so na nevnem redu vsoh dvanajst porotnikov dalo voditi. Na soglasjo dvanajstih mož pri krivičnem obsojenji ni niti z daleka misliti. Tudi vladi se ni bati, da se ji ode krivica godila; kjer dvanajst mož soglasno ne ajdo krivico na obtoženci, tam tudi krivica gotovo ne moro očita in gotova hiti. Skušnjo, ktore jo ravno „Slov. Nar." prod poro tami prestal, nas potrjujejo v tem, kar smo gore v občo trdili. Bilo je pri drugi ali tretji tiskarski pravdi — na vrsti tu ni nič ležeče — ko jo med porotniki gotovo večina takih bila, ki niso nobenega postranskega vzroka imeli, vrednika tega lista osvoboditi; ali ipak so ga sijajno osvobodili. Zakaj? Ker niso krivde na njem našli, in ker se niso od politične strastnosti dali voditi, dobro vede, da je svoboda tiska občna zadeva v h o h strank, da gre tu za državljansko pravico vseh, da je tu trebalo varovati svobodno načelo vseh strank brez razločka. — Mi ne živimo v Angliji, ali trditi smemo, da vse kar Angličaui za svobodo tiska navajajo, tudi nam sploh vsomu človeštvu velja, liroz svobodnega tiska — pravijo oni — si ni misliti svobode; ako bi v še tako samovladnej državi samovladar v edino svobodo tiska privolil in porote uvedel, tedaj si državljani z edinim tem pripomočkom lehko vso in VBako svobodo priborijo Resnico teh stavkov dokazovati ni odveč, kakor nas žalibog skušnje uče. Zavoljo tega so hočemo tu sklicati na znanega Juni ub a, kteri je po svojih Bpismih" („Juniusbriefo") po vsem izobraženem svetu znan, in kteri na nekih mestih („angličanskemu na rodu" piše: „Zapišite si v svoje dušo, vaši otroci naj so tega na pamet uče : da je svoboda tiska paladium ali ščit vseh državljanskih, političnih in verskih pravic Dalje pravi (v „predgovoru"): „Svoboda tiska jo edino pribežališče nasproti kroni, kedar nobenega moža ne bi bilo, ki bi za narod prosto govoriti si upal". In iz „Lolroe-jaa navaja Junius to-le mesto (ravno tam „Ako bi svobodi tiska mogoče bilo, v despotični deželi .živeti, tedaj bi edina ta svoboda v stanji bila, moč vladarjevo ograditi." Tem, ki zahtevajo, naj tisek samo cesarski uradniki nadzirajo brez porot, Junius (ibidem) odgovarja : „Ako porotnikom ne zaupamo, hočerao-li opravilo sodnika in porotnikov, ktera dva sta po ustavu tako modro ločena, zediniti in najvišemu Budu izročiti? Soli so dn i Ki \isokega soda morebiti brez menjše strasti in pristranosti, kakor pa dvanajstero kmetov, mostjanov ali imenitnih ljudi, kteri so po zakonu iz celega okraja vzeti?" — Vsaki nepristranski in svobodomiselni človek mi mora pritrditi, da bi za Bvobodo tiska najhuje in najslabšo bilo, nko bi se gosposkam zopet popolnoma prepustila. To naj bi pomislili oni ljudje, kteri imajo svoj sedanji uspeh edino svobodi tiska, dosledno porotam, zahvaliti. Mi Slovenci vemo, kaj imamo do sedaj porotam zahvaliti ; brez njih bi morebiti že mnogega lov en skoga lista ne bilol Zato in kor smo dobroti porot prepričani, se protivimo vsem nakanam, ktere hote naše časnike in z njimi javno mnenje c. k. sodnikom izdati, ter želimo, da bi se svoboda tiska šo pomnožila, ne pa prikrčila. Brez svobode tiska bi Avstrija zapadla v čase Metternicha in Bacha, ktori časi naj K. I. P. I Želje ..severnih 1»arl»arov." Pri obletnici slavonskega društva v Moskvi, pri obedu banketu), ki so ga slavenofili po zborovanji imeli, go-oril je znani ruski domoljub P o g o d in daljši govor, kterega smo stoprv zdaj čitati dobili v moskovskih Sovremenija Izvjeatija." „Praznujoči po običaji (rokel jo Pogoditi) prihod dragih slavonskih gostov v Moskvo v letu 18G7, kakor važni dogodek v historiji vsega Slavenstva, smo navadno spominjali se osode slavenskih plemen, njih naprodo-vanje v prošlem letu, in poleg tega smo davali kratek obris delovanja našega društva. Denes pa, ko vidimo vršeno strašne dogodjaje na zapadu, zanimamo so za te, pozabimo v sebi Ruse in Slavene ter smo samo Evropejci.* Obrazloživši potem obširno nesrečno stanjo lehko-miselnega, samoljubivega francoskega naroda, pad ti-ranstva in uka, ki ga naj Rusi iz teh dogodkov imajo, zreka Pogodio h koncu te-le pomenljive želje : „Izrazimo namostu običnih naših slavenskih tostov, skreno željo, da se Bog usmili nad strahovitim polo-ženjem Evrope; da bi se njo nesreča skratila; da bi so Francozi umirili, Nemci streznili, in Rusi ? — da bi so Rusi izobrazili; da bi Slaveni, soglasni mod seboj, Čestokrat v svojem delu spominjali se latinsko poslovico: „gutta cavat lapidem uon vi, sed saepo cadendo" (kaplja zdolbo kamen, no 8svojo močjo tomuč ako vodno nanj pada) ; z eno besedo da bi ac mir vrnil v svet. To so želje, ktero mi tako imenovani so v c rn i barbari pošljemo evropskim narodom, ki stoje, ali kakor se je ravno dokazalo no trdno na glavi civilizacije." In mi si moramo prizadevati, da izmed želj brata „barbara" izpolnimo ono, kar od nas pričakuje : da se zmerom domislimo prislovico: „gutta cavat lapidem." Držeč se v naši borbi neutrudljivoga dela in neupogljivega zaupanja v svojo stvar, bodemo dosegli ustvaritev oni naših namer, ktorim se naši nasprotniki rogajo in ktere doseči se našim plašljivcem nemogoče vidi. t i \ \ J. 1513 Dopisi. l»i"tiii|«% r€»koclel- ni v a iii živinoreje, bode od 31. septembra do 3. oktobra ISTI- Pridelki obrtnije in rokodelstva se lahko razstavijo iz cel o ga avstrijskega cesarstva; pridelki vseh druzih vrst pa le iz Štajera. Vsi predmeti naj so blagovoljno naznanijo saj do 1. avgusta t. 1. — Natanjčno programe in oglasilne liste zahtovajočim razpošilja Razstavni odbor v Ptuji. Izdatelj in odgovorni vrednik Martin JelovAek. Lastnik: Dr. Jmm Voinjak in drogi. "Tiskar Eduard JansehltE.