UpravništvoDomovine« v LJubljani. Knaflova ulica 5 llHala VSS^ Četrtek ZSSST'»»"SV, tSSSS £ Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 ' ineriu letno i dolar. -r»{b« poštne hranilnice, polnilnice»i|«bi|*«i,it 10.711. ji Poštnina plačana v gotovini* Štev. 23. V Lfubliani. dne 8.iuniia 1933. Tretji tabor vsedržavne stranke Na binkoštno nedeljo se je v Sarajevu nad 100.000 ljudi izreklo za narodno slogo Kakor v Nišu in Novem Sadu je tudi v Sarajevu tabor JRKD veličastno uspel. Vršil se je na binkoštno nedeljo ob ogromni množici nad 100 tisoč ljudi. Sarajevski zbor Je bil izraz skupne volje doslej ločenih plemen in ver, da bodo odslej živeli skupno za resno delo in za moč enotne in nerazdeljive Jugoslavije. Posebno važnost pa Je sarajevski shod dobil še z govorom predsednika vlade g. dr. A\ilana Srškiča, ki Je dal več pomembnih izjav o nadaljnjem razvoju naše notranje politike. Po lepem sprevodu je po 11. uri otvoril shod član banovinskega odbora JRKD za drinsko banovino g. Šolar s kratkim nagovorom in predlagal za predsednika zbora g. dr. Nikolo Perica, predsednika banovinskega odbora in narodnega poslanca, ki se je zahvalil za izvolitev v krajšem govoru. S shoda je bila Nj. Vel. kralju Aleksandru odposlana nastopna udanostna brzojavka: «Z velikega shoda JRKD v Sarajevu, kjer so se zbrali sinovi iz vseh krajev naše močne in lepe domovine, da se v bratski ljubezni in soglasju izrečejo za enakost in slogo vsega Jugoslovenskega naroda, pošiljajo svoje prve želje za zdravje, slavo in veličino našega ljubljenega kralj in kličejo v podaniški zvestobi ,Živel kralj! Živel kraljevski dom!'» Nato je sarajevski župan g. Hasa Beg Mute-velič pozdravil goste in množice v imenu sarajevskega mesta. PREDSEDNIK VLADE O DRŽAVNI POLITIKI. Prisotni so priredili predsedniku vlade dr. Milanu Srškiču dolgotrajne počastitve, ki so se stopnjevale, ko je dr. Srškič stopil h govorniški mizi in dal znamenje, da bo govoril. Izvajal je med drugim: Po velikih taborih za državno in narodno misel v moravski in dunavski banovini smo se danes zbrali v tako ogromnem številu v Sarajevu, da pokažemo na znotraj in na zunaj, kako je tudi drinska banovina prešinjena z mislijo nove državne politike. Desetletna bridka izkušnja nas je naučila, da nihče ne sme ogražati celote naše države, zakaj edinstvo našega naroda je velika resnica, ki je nihče več ne sme in ne more zanikati. Zato odreja zakon o društvih, da sme sicer vsak jugoslovenski državljan ustanavljati nove politične stranke, da pa morajo biti te stranke splošno narodne, jugoslovenske! Naša politična organizacija mora zbrati vse Slovence, Hrvate in Srbe, da izbriše preteklost, ki nas je razedinjevala. To pa ne pomeni, da bi ne varovali in spoštovali popolne plemenske enakosti in ravnopravnosti. To tudi ne pomeni, da ne spoštujemo svojih plemenskih imen. Z odločnostjo pa se bomo borili tudi proti vsem tistim, ki bi v naše javno življenje vnašali plemenske ali verske borbe in izkušali ustvarjati politične tvorbe na plemenski ali verski podlagL Spoštujemo in varujemo vsako vero. Vere pa naj svoje visoko poslanstvo opravljajo strpno in na blaginjo skupnosti. Z ustavo 3. septembra 1.1931. so bile za trajno zbrisane meje bivših pokrajin in so bile ustanovljene banovine, ki so jim poverjene gospodarske, socialne in prosvetne naloge njihovih področij. Na te banovine bomo prenesli najširše posle javne uprave, zahtevajoč samo eno, da so ti samoupravni posli v skladu z enotno, veliko in nerazdeljivo celoto. To bomo dosegli z dekoncentracijo (razsredišče-njem) naše uprave. Zakon o posplošitvi in uvedbi banovinske samouprave Je že sestavljen in bo v kratkem predložen narodnemu predstavništvu. Novi občinski zakon pa stopi že 13. junija v veljavo in prve občinske volitve bodo v kratkem razpisane, najprej v dveh banovinah, kesneje pa v ostalih. Te občinske volitve nas morajo dobiti popolno organizirane. V občinske odbore moramo poslati svoje najboljše pristaše. Hkratu pa morajo biti občinske volitve tudi nekakšen ljudski izrek o tem, kolika Je vera našega naroda v narodni program in kako enoten Je naš narod za politiko, ki jo zdaj izvajamo. Še nikoli ni bilo na dnevnem redu toliko življenjskih vprašanj kakor jih je dandanes. Med prve spadajo strašne posledice gospodarske stiske. Pri nas se je gospodarska stiska pokazala v silnem padcu cen kmetijskim pridelkom, v polomu kreditnih odnošajev za kmetovalca, v znižanju njegove kupne moči. V uteho nam je lahko to, da naša gospodarska stiska ne kaže tiste zamotanostl kakor drugod, kjer se vrhu vseea pojavlja še ostra sod^na stiska. Čeprav pa pri nas ni tolike brezposelnosti kakor drugod, je vendar naša dolžnost, da brezposelnim poskrbimo delo. Zato je vlada sestavila velik načrt javnih gradenj in zanje odredila redne proračunske kredite kakor tudi posebne izredne kredite. Zaposliti hočemo s tem tiste, ki so brez dela, zlasti pri izvrševanju velikih prometnih gradenj. Sprejeli smo zakon o kmetijski zaščiti in o moratoriju za kmetovalce. Mi se pri teh ukrepih ne bomo ustavili. Kmetovalcu ne zadošča samo zaščita, potrebni so mu tudi novi krediti za nova sredstva, za novo kmetijsko delo. Z zakonom o kmetijski zaščiti smo mu samo začasno pomagali, toda istočasno smo mu s tem zakonom vzeli kredit Zato bomo našemu kmetijstvu poskrbeli nova sredstva, njegove dolgove pa bomo uredili z dolgoročnimi odplačili in proti obrestim, ki Jih bo vsak kmetovalec zmogel, da se s temi posojili reši dosedanjih dolgov, da s tem lahko zadosti svojim dosedanjim dolŽ-nostim in si s tem pridobi novih kreditov. Nadejam se, da bo mogla vlada v kratkem ukreniti vse potrebno, da pomore našemu kmetu. Glede na našo finančno politiko moram po vseh dosedanjih ukrepih izjaviti, da se ne bo iz-premenila in da je zdrava finančna politika osnova vsega državnega življenja. Storili bomo vse, da tudi letos ohranimo ravnotežje državnega proračuna. Odklanjam tudi vsako misel o tem, da bi Narodna banka ustvarila nova sredstva brez primernega kritja. Na mednarodnem področju je položaj naše države sedaj trdnejši, kakor je bil kdaj doslej. Z našimi zavezniki, s Češkoslovaško in z Rumu-nijo, smo združeni v Mali antanti, ki Je s svojim novim dogovorom postala nedotakljiva trdnjava proti vsakemu napadu na našo varnost ali na red in mir v tem delu Evrope. Politika Male antante ima nalogo, da varuje vse naše ozemlje in da našim narodom ohrani mir. V zadnjem času so pričeli v tujini govoriti o izpremembah mirovnih pogodb in celo o izpre-membah državnih mej. Z vso odločnostjo izjavljam, da to vprašanje za nas ne obstaja in *da iz-prememb nikoli ne bomo sprejeli. Mala antanta sama je dovolj močna, da se ubrani tega z lastnimi silami. Z združitvijo v močno stranko boste podprli vlado, da bo mogla izvršiti vse te velike naloge tako, kakor to zahtp^i našega kralja in Jugoslavije! Govor predsednika vlade so prisotne množice poslušale z največjo pozornostjo. POMEMBEN GOVOR MINISTRA DR. KRAMERJA O SMOTRIH VSEDRŽAVNE STRANKE. Po daljšem presledku, ko je odobravanje množice utihnilo, je mogel povzeti besedo drugi govornik, minister g. dr. Albert K r a m e r, glavni tajnik JRKD. Med drugim je izvajal: G. predsednik vlade je rekel, da predstavlja ta veličastni shod pregled jugoslovenske politične vojske v drinski banovini. Nad vse številni odziv iz vseh drugih krajev naše domovine pa pretvarja današnje zborovanje v splošno državni dogodek. Niš, Novi Sad in sedaj Sarajevo so mogočni valovi splošnega velikega gibanja, ki je objelo ves naš narod. To gibanje si je postavilo za smoter, da organizira vse sile našega naroda do poslednje vasi, da ves narod presnuje z jugo-slovensko mislijo in edinstvom ter ga pretvori v disciplinirano vojsko za ohranitev in izvedbo programa narodnega in državnega edinstva, na katerem počivajo sedanjost in bodočnost Slovencev, Hrvatov in Srbov, neodvisnost in svoboda našega naroda in njegove države. Misel državnega in narodnega edinstva je ustvarila Jugoslavijo. Brez tega edinstva za vse nas ni življenja in napredka. Še v nedavni preteklosti smo imeli mnogo političnih strank in strančic. Bili smo kot vojska, kjer so posamezne čete komaj čakale, da naskočijo druga drugo. Nočemo več biti razbita vojska! Tu v Sarajevu ni treba velikih govorov o držar- nem in narodnem edinstvu. Nam, ki smo živeli stoletja v suženjstvu, sta bila Bosna in Sarajevo tnučenika naših narodnih vzorov. Vam ni treba mnogo dokazovati, kolik blagoslov sije iz pravilno pojmovane jugoslovenske misli za naše plemenske, verske, gospodarske, socialno in prosvetne razmere. Vi veste iz preteklosti in iz sedanjosti, kolikšno škodo lahko povzročijo plemenska razdvojenost in verska borba, -socialna neenakost, gospodarski nered in prosvetna zaostalost. Ako pogledate sliko naše Jugoslavije, vidite, da leži vaša banovina v prirodnem in zemljepisnem središču močne državne tvorbe. Vi dobro veste, da bi se vaša naravna bogastva ne mogla razviti, če bi med vami prevladovala plemenska nesoglasja. Vendar pa se najdejo ljudje, ki se iz ggodovine niso ničesar naučili in ki s svojega nizkega stolpa postavljajo načrte, ki v svojih posledicah ne morejo imeti drugega uspeha kakor oslabitev naše narodne moči in razedinjenja na-lega naroda. Ta gospoda bi morala spoznati svoje pogreške že iz tega, da jim ploskajo predvsem tisti, ki našemu narodu ne žele ničesar dobrega. Toda ti punktaši bi morali dobro premisliti tudi to, da je jugoslovenska misel pohutlila k življenju stoletja teptan narod in da je ta misel močna dovolj, da potepta vse, ki bi ji hoteli nasprotovati. Ta misel, v kateri se lepo zrcalita vzajemnost in Skladnost vsega našega naroda, je danes živa sila celotnega našega naroda. Cilj naše stranke je organizirati soglasno sodelovanje najširših slojev našega naroda pri izvajanju državne in narodne politike. Gre za drobna, pa tudi usodna življenjska vprašanja nagega človeka. V teh hudih časih bi pomenilo trojni greh, če ne bi naroda pritegnili k javnim poslom. Mi hočemo, da gre narod po ravni in trezni poti. Ta pot ni lahka, v sedanjih časih je fce posebno huda. Toda pot je edina, ki vodi k ostvarljivim smotrom; to je edini način, da se korak za korakom približamo smotru splošnega narodnega blagostanja in napredka. Slovenci, Srbi in Hrvati, vsi kraji morajo v vrsto, da sodelujejo v popolnem soglasju. Mi hojemo, da naš kmetovalec in naš duševni in ročni delavec, ki je na njih ramah zgrajena naša Jugoslavija, postanejo pravi graditelji svoje prosvete in nositelji moči in blaginje velike, močne in svobodne jugoslovenske države. Program JRKD je program bratske ljubezni In ustvarjajočega dela. Nikogar ne odklanjamo, ki ljubi to državo in ki ji hoče pomagati. Naša narodna dolžnost je, da položimo na oltar domovine tudi svoja življenja, če je treba. Toda zdaj nihče ne zahteva naše smrti, naših življenj, zahtevamo le, da delamo. Zdaj je naša najvažnejša narodna dolžnost v tem, da pozabimo spore med nami, da povsod varujemo enakopravnost in enakost, ki sta osnovni prvini jugoslovenske misli. Med Slovenci, Hrvati in Srbi ne more biti razlik ne v dolžnostih ne v pravicah. JRKD zahteva od vas disciplino. Ona vzgaja ljudstvo k državljanski treznosti in k ustvarja-jočemu delu. JRKD hoče vzbuditi v vsakem našem človeku občutek njegove volje in moči, da bodo vsi videli, kolikšna je vojska tistih med nami, ki si žele miru in dela! Naša stranka ustvarja zdaj vsenarodno, jugoslovensko politično fronto. Stvarna izvajanja ministra dr. Kramerja so izzvala viharna odobravanja. Dolgo so se ponavljali vzkliki za kralja, državno in narodno edinstvo, preden je mogel povzeti besedo naslednji govornik minister Hamdija Karamehmedo-v i č. Ta je v svojem govoru pojasnil zborovalcem dosedanje stališče bosanskih muslimanov. Dokazoval je, kako je zdaj nastopila nova doba, ki onemogoča povratek tistih časov, ko so posamezna plemena v vrtincu političnih bojev in kupčij mogla igrati važnejše politične vloge. Sledili so govorniki iz posameznih banovin. Pozdrave iz dravske banovine je tolmačil senator Ivan Hribar, ki je za svoje tople besede dosegel prisrčno zahvalo vseh prisotnih. Tabor je bil zaključen šele ob pol 14. V prisotnih je zapustil neizbrisen vtisk. Nekaj važnejših določb iz novega občinskega zakona Dne 13. t. m. stopi v veljavo novi občinski zakon, ki bo izmenjal zdaj veljajoče občinske zakone. Veljavnost pa izgubijo tudi one določbe vseh ostalih zakonov, uredb in odredb, ki bi bile z novim zakonom v nasprotju. Novi zakon prinaša mnogo novega. Čeprav je nekaj določb vzetih tudi iz naših dosedanjih zakonov, ima le-ta vendar toliko novega, da pomeni za dravsko banovino popolno preureditev občin. Da se bo ta preureditev laže in brez kakšnih hujših pretres-liajev izvedla, ne stopijo vse določbe takoj v veljavo. Treba bo namreč najprej sedanje male občine zložiti v velike, jim določiti meje, imena in sedeže, jim nato dati z volitvami nove odbore in organe, kakršne določa novi zakon, in izvesti razpust starih občin. Tu bo seveda treba še nekaj odredb, ki bodo uredile ta prehod. Nasprotno pa js v novem zakonu dokaj določb, ki stopijo takoj 13. t. m. v veljavo. Zato bomo izkušali podati čitateljem najvažnejša določila novega zakona. Najvažnejša določba vsakega občinskega zakona je domovinstvo. Dosedanji občinski redi so delili prebivalstvo občine v tri vrste: v domačine, ki že imajo v občini domovinsko pravico, v občinske družnike, ki sicer nimajo v občini domovinske pravice, pač pa plačujejo v njej davek od posesti ali kateregakoli dohodka, in v tujce, ki nimajo v občini ne domovinstva ne davčnega predpisa, pač pa v njej stalno ali začasno bivajo. Novi zakon ne deli prebivalcev več po davku, temveč jih loči samo kot člane in prebivalce občine. Član občine Je tisti, ki ima v njej domovinsko pravico in Je članstvo občine že zvezano z domovinstvom. Vsi drugi so pa prebivalci občine. Zakon postavlja načelo, da mora biti član občine samo državljan kraljevine Jugoslavije in da mora biti vsak državljan član ene občine. Kakšne ugodnosti pa ima član občine nasproti prebivalstvu? Član ima: 1.) pravico do nemotenega bivanja in je izgon iz domovne občine nedopusten; 2.) pravico do stalne ubožne oskrbe za primer obubožanja; 3.) pasivno volilno pravico v občinski odbor; 4.) pravico pritožbe, odnosno ugovora proti občinskim odločbam splošnega značaja. Prebivalec občine ima: 1.) pravico bivanja (dosedanji izgon tujca zaradi nemoralnega življenja ali prosjačenja ni več mogoč; za izgonstvo veljajo zadevni policijski predpisi); 2.) pravico do začasne ubožne podpore v nujni potrebi na račun dofnovne občine. član in prebivalec pa imata pravico do uživanja občinske imovine in njenih naprav, kolikor so namenjene javni rabi, ter morata oba nositi tudi bremena (občinske davke, takse, tlako itd.). Novi zakon pozna tudi častne člane, ne daje jim IvanAlbreht: 4 Bogastvo zvestobe * «Takoj, gospod Podveznik, smem še pol litrčka?* je Krošnetova že pri mizi, medtem ko bni s pogledom obvisi na rejenki. «Je tam vaša sestra?* ga čuje vpraševati Pavla, a Mica ponosno: «To ne, ampak rojakinja, ožja rojakinja. Z naše grede cvet!* «Mmm,) se muza gost, «pa bi naj vendar malo prisedla.* «Če bo le hotela*, se smeje Krošnetova, ko pride po vino. «To imaš srečo>, šepeče Pavli. «Dedec ima denarja, joj, terno si zadela! Kar pojdi!* jo nalahno rine pred seooj. «Oh,* se izmika sirota, «ko me je pa tako sram.* «Se že privadiš*, jo posadi Mica za mizo k Podvezniku in Pavla spozna: To je agent, ki ji je bil nekoč tako sladko govoril v Prelomu. Podveznik je sladek in tudi ženska, ki mu sedi nasproti, je vsa medena. Za gospo Nelo jo kličejo. Obraz ima rumenkast in "že nekoliko zgu-ban. Oba silita v Pavlo, po kakšnih opravkih je prišla v mesto, dokler se rejenki ne razveže jezik. Pa začne pripovedovati in s toplo odkritostjo razodene vse, kar ji teži srce. Gospa Nela se dobrohotno muza, gospod Podveznik pa samo kima, Češ: «Nič se ne boj, dete, službo ti preskrbimo tako, da boš gospa.} Naj bi kar ostala v mestu, ji prigovarjata, Pavla pa se izmika. Domov mora na vsak način, da pove botri in morda tudi Klemenu. «Njemu ne smeš črhniti niti besede*, jo posvari gospa. «Ti še ne razumeš, kako je to.* Pavla res ne razume. Samo občutek tesnobe jo muči in nerazumljiv strah ji navdaja srce. Komaj čaka, da sme s Krošnetovo oditi. V nizki podstrešni sobici, kjer domuje natakarica Mica, se Pavli udero so'ze. «Zakaj pa jokaš?* «Ker sem tako sama na svetu*, si slednjič Strženova olajša srce. Mica se smeje, češ: «Saj ne boš dolgo. Taki, kakršna si, ti ne bo manjkalo druščine.* Rejenka presliši in se ne zave, kam merijo nagajive besede. Izkuša si dopovedati, da je našla v Krošnetovi sestro, ki si je je često želela. S toplim glasom ji pripoveduje, kako se spominja gospoda Podveznika še iz Preloma, kako je bil tedaj mimogrede prijazen z njo, čeprav se nista nič poznala, in kako se ji je sinoči takoj zazdel znan, ko ga je opazila. Zvon javlja že tretjo uro čez polnoč, ko dekleti še vedno kramljata. Mica hoče vedeti vse novice iz domačih krajev, Pavla pa bi rada v teh nekaj urah izvedela vse čudne posebnosti mestnega življenja in kdo in kaj je prav za prav ta gospod Podveznik in kaj je gospa Nela. Ali je njegova žena ali nemara samo sorodnica? Zakaj je tako rumenkasta v obraz in čemu ima tako medle vodene oči? Krošnetova se napol v dremavici zagonetno smehlja. Da bo Pavla vse to že izvedela, pravi, nemara še prezgodaj. «Kako to misliš?* «Kaj?* «No, zastran teh dveh.* «Oh, saj vidiš, da že napol spim in ne vem, ka j žlobudram*, se prevali Mica in res že ne sliši več Pavle, ki ji pripoveduje, kako ji je gospod Podveznik do velikega Šmarna obljubil priti po-njo v Prelom. Samo doma da ne sme povedati, niti botri ne, ker bi se sicer og^silo za službo preveč deklet. Vsem je on seveda ne more preskrbeti in tudi ni vsaka sposobna. Potem bi bila samo zamera in nazadnje nemara še Pavla sama ne bi prišla na vrsto. Ker se Mica nič več ne oglasi, tudi Pavla počasi zadremlje, vendar spi nemirno in je zjutraj, ko z natakarico vstaneta, vsa metuljasta in kakor stepena. Šele doma v Prelomu si opomore, skrita skrb pa ji vse dni kakor breme stiska srce. Brez sledu. Čas bliskovo beži in Pavla se bolj in bolj boji Klemena. Kolikor more, se mu izmika,'najsi jo tudi še tako vleče k njemu. Drugo nedeljo v rožniku pride Podveznik v Prelom. Tako mimogrede se oglasi in kakor nalašč sreča Pavlo, ko se popoldne vrača od večer- s i.-';,'; Vsaka gospodinja mu ostane zvesta! Po pravici! Lepo Čisto — dolgo dobro ohranjeno perilo: vse veselje, ki ga ima gospodinja s svojim dragocenim parilom, izvira iz Schichtov ega terpentinovega mila. Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko „JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih mil. £CHICHT^ TERPENTINOVO MILO S.T.3.5-53 PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDELEK! V sporih o članstvu odloča v prvi stopnji sreski načelnik, v drugi pa ban. Važen za pridobitev članstva je 13. junij tega leta: Osebe, katerih domovinstvo bo ta dan spor- občine, v kateri imajo ta dan službeni sedež, razen če izjavijo, da obdržijo staro članstvo. Vst ostali pa ostanejo člani občine, v kateri imajo ta dan domovinsko pravico. Kdor je torej do 13. t. m. no, bodo člani one občine, v kateri bodo ta dan biva' stalno najmanj 10 let v kakšni občini in je stalno nastanjeni. Javni nameščenci bodo člani'to dobo užival častne pravice, postane s tem pa posebnih ugodnosti. Podrobne določbe deželnih ubožnih zakonov veljajo še naprej, kolikor so y skladu z novim občinskim zakonom. Kakor po starem zakonu se pridobi domovinstvo tudi po novem zakonu aH samostalno ali ne-samostalno. Samostalno se more članstvo pridobiti: 1.) s sprejemom v članstvo občine (sprejem mora biti prostovoljen ali neprostovoljen; za poslednjega velja pogoj, da biva prosilec najmanj pet let stalno v občini, da mora vzdrževati sebe in svojo rodbino, da uživa častne pravice in da ni v sodni preiskavi ali pod obtožbo za dejanja, ki imajo za posledico izgubo častnih pravic); 2.) po zakonu; brez izrečnega sprejema, to je s potekom časa samega, odnosno službeno namestitvijo si pridobijo članstvo občine: a) kdor biva v njej stalno najmanj 10 let in je vso to dobo užival častne pravice in ni bil v preiskavi ali obtožbi zaradi dejanj, ki imajo za posledico izgubo častnih pravic; b) državni in javni samoupravni uslužbenci in duhovniki (ti postanejo člani občine, v kateri je njih stalen službeni sedež). Nova je določba, da se pridobi članstvo že s potekom lOletne dobe same in da morejo pod a) in b) navedene osebe prejšnje domovinstvo obdržati, ako to želijo in to željo v danem roku Izjavijo. Za osebo pod a) pa je za pridržanje potreben pristanek prejšnje občine. Nesamostalno dobijo članstvo: mladoletni zakonski otroci po očetu, mladoletni nezakonski otroci po materi, mladoletni pozakonjeni otroci po očetu in mladoletni posvojeni (za svojega vzeti) otroci po svojitelju, najdenci pa v občini, kjer so jih našli. Žena sledi v članstvu možu, tudi če je ločena (od mize in postelje). Če se zakonska zveza razveljavi, se vrne žena v članstvo občine, kateri je pripadala pred poroko, razen če želi sama obdržati novo članstvo, kar mora pa v danem roku izjaviti. Ločena žena pravoslavne, protestantske ali kakšne druge veroizpovedi, kjer je ločitev mogoča, je v pridobivanju članstva samostojna. Za osebe, katerih članstvo se ne da ugotoviti, določa tudi novi zakon dodelitev in navaja vrstni red, po katerem se morajo dodeliti. Za tujce, ki se ne morejo izkazati s prostovoljnim zagotovilom domače občine, da jih sprejme v članstvo, prinaša zakon kot nadomestilo za prejšnje neprostovoljno zagotovilo pridobitev članstva po določenem vrstnem redu. Izgubi se članstvo občine samo s pridobitvijo članstva druge občine ali z izgubo državljanstva. nic. Samo nekaj besedi izpregovorita. Pove ji, da je prišel zastran vinske kupčije, in jo hkratu vpraša, kako je z njeno molčečnosjo. «Nič nisem povedala.* «Tudi botri ne?* «Njej sem rekla samo toliko, da kmalu odidem in da čakam na pisanje, kdaj naj nastopim.* «Potlej je dobro. Na Šmaren pridem med ma. oš. Glej, da boš pripravljena.* Pavla obljubi in gre. Na ovinku, kjer se s ceste odcepi pot k Plaznikovim, jo pod visoko tepko pričakuje Klemen. «Kdo pa je bil ta pritepenec?* , gori v njem, da je ves kakor divji. «Pasti so ti nastavili. Čeprav ne vem, kakšne, vem, da so ti jihl Zakaj mi ne zaupaš, Pavla?* Toliki ognjevitosti rejenka ni kos. Počasi se otajajo misli, besede, počasi, v pretrganih stavkih začne govoriti. Kako se je odločila, pove, kako sta se domenili z materjo in kako je potem šla v mesto iskat primernega dela. Vse pove: Kako je iskala Krošnetovo in kako jo je nazadnje našla, kaj sta se menili in ... Pred hišo zaškriplje korak. Pavla se vsa vroča izmuzne iz Klemenovega objema in stopi po sobi proti prednjemu oknu v sredi, Klemen pa začne hoditi po sobi. «Ali sta že oba doma?* se dela Plaznička nevedno. «Danes se vama je pa mudilo.* «Božja volja, da molčim*, je obšlo Pavlo, ki je bila tik pred botrinim prihodom hotela povedati Klemenu vse natanko, kaj sta se v mestu dome: nila z gospodom Podveznikom. Proti njeni nekdanji navadi ni mati to nedeljo nič sitnarila in Klemen je bil zdaj tem bolj trden v prepričanju, da mati po Drevenkinih navodilih odpravlja Pavlo v svet. Brez besede je odšel in zavil na vas. «Kaj pa je hotel?* je bila Plaznička prijazna s Pavlo. «Ničesar.» «No, no, odkod je spet ta veter?* «Oh,» je skomignila Pavla, «taka sem že, da ne vem, kje se me glava drži. Da bi le prišlo pisanje!* Rednica ni več silila vanjo in popoldne 3e je vleklo kakor jesenska megla nad močvirjem, najsi je tudi sijalo toplo poletno solnce in je bil dan jasen in čist. Na nebu so se vžigale zvezde, a Klemena še vedno ni bilo domov. «Križ božji,* je zaskrbelo mater, czdaj se je vdal pijači.* Pavla je vzdihnila. sVse hudo se vali name,* je kakor sama zase tožila Plaznička, cto imam za dobroto.* Rejenko je zaščemelo v očeh. «Če bi vam mogla pomagati...» «Saj ti nič ne rečem,* je bila gospodinja previdna, «a tak pa le ni bil, dokler se ni zagledal vate.* Pavlo je zaskeleb, vendar je molčala. Plaznica pa: dnem član dotične občine. Za takšno članstvo ni treba vlagati nlkakih prošenj. Kdor je prebival najmanj pet let stalno v občini, pa dokaže, da more vzdržati sebe in svojo rodbino in da uživa častne pravice, pa more vložiti prošnjo in ga mora občina sprejeti za občinskega člana. Ker je še vedno mnogo takšnih državljanov, ki si po dolgoletni odsotnosti še niso pridobili domovinstva v občinah, kjer stalno bivajo, ker fce niso brigali za to, je 13. junij za nje prav važen, da si uredijo svoje domovinstvo. Mnogokrat namreč potrebuje človek domovinsko občino in ga stane mnogo časa in denarja, da poišče svojo dostikrat zelo oddaljeno občino, kjer se po dolgih prerekanjih šele d£ ugotoviti njegovo domovinstvo. BRASLOVČE. Marljivemu braslovškemu Sokolu se je izpolnila davna želja, da ima svoj dom, ki je res lepa stavba in bo v vsem ustrezala društvenim potrebam. Slavnostna otvoritev doma bo v nedeljo 11. t. m. ob 14. Kumoval bo ban g. dr. Marušič. K slovesnosti so vabljeni vsi So-kolstvu naklonjeni domačini in okoličani. Z obilnim obiskom pokažimo braslovškemu Sokolu, da znamo ceniti njegovo delo. Društvu k lepemu domu iskreno čestitamo! HRASTNIK. Trošarino na vino in žganje morajo zdaj po odredbi banske uprave plačevati občini poleg gostilničarjev tudi privatniki. Vsako W občino uvoženo vino ali žganje se mora prijaviti v teku 24 ur finančni kontroli, sicer sledi petkratna globa. KRŠKO. Gojenje hmelja je za naše kraje za-fadi velikih stroškov in negotove dobičkonosnosti oblastveno odsvetovano. Tozadevne razglase je objavilo sresko načelništvo v Krškem. PONIKVA OB JUŽNI ŽELEZNICI. V nedeljo 11. t. m. bo po rani maši v prostoru nove šole politično in gospodarsko zborovanje JRKD. Poročal nam bo narodni poslanec gospod Vekoslav Spindler. Udeležite se sestanka vsi brez izjeme. Krajevni odbor JRKD. STARI TRG PRI RAKEKU. Redna seja krajevne organizacije JRKD bo v nedeljo 11. t. m. ob običajni uri. STUDENEC-IG. Gasilno društvo priredi Z5. t. m. veliko javno tombolo in opozarja javnost na lepe dobitke, ki so: nov ženski šivalni stroj, novo moško kolo, brzopralnik, voziček, podplati, usnje, čevlji, blago za moške in ženske obleke in mnogo za gospodarstvo in gospodinjstvo praktičnih predmetov v vrednosti več tisoč dinarjev. Tablice so po 2 Din in jih je še nekaj na razpolago. Društvo bo praznovalo letos tudi 501etnico obstoja, združeno z zletom ižanske gasilske župe, ki bo 13. avgusta. Istega dne bo tudi blagoslovitev nove motorne brizgalne z celodnevno prireditvijo. Pokroviteljstvo nad proslavo je prevzel minister g. Ivan Pucelj. Društva ižanskega okoliša in sosednih žup vabimo, da se te proslave udeleže v čim večjem številu. ŠMARJE PRI JELŠAH. Dne 11. t. m. priredi Sokol okrožni zlet šentjursko-šmarskega sokolskega okrožja. Dopoldne se bodo vršile med-društvene lahkoatletske tekme za pokal šmar-skega Sokola, popoldne pa bo javni nastop vseh oddelkov. Po nastopu narodna veselica «pod kozolcem*, združena s srečolovom. Igrala bo domača polnoštevilna društvena pihalna godba. Vabimo zlasti vsa društva v okrožju, da se zleta udeleže v častnem števil'1. ŠT. VID PRI GROBELNEM. Tudi pri nas je postalo društveno delovanje živahnejše. Dne 21. maja je sklical učitelj g. Fraujo Bevc tukajšnje može in mladeniče na ustanovni občni zbor strelske družine. G. dr. Lorger, član upravnega odbora strelskega okrožja v Celju, je v lepem govoru razložil navzočnim pomen strelskih družin. Pristopilo je k družini čez 40 članov ter se je nato soglasno izvolil odbor s predsednikom g. Antonom Antlejem, ki nam bo porok, da je obstoj družine zagotovljen, in da se bo delalo v prid domovini. — Dne 28. maja je tukajšnja narodna šola priredila s pestrim sporedom materinski dan. Vmes je zapela pod vodstvom g. Antona Vračka tudi odrasla mladina nekaj lepih pesmic. — V nedeljo 25. t. m. takoj po prvi maši bo pri nas velik politični shod JRKD na prostem, ob 6labem vremenu pa v šoli. Poročal bo narodni poslanec g. Vekoslav Spindler o političnem in gospodarskem položaju v naši državi. Za shod je veliko zanimanje. Na svidenje] Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe? Otvoritev trinajstega Ljubljanskega velesejma V soboto je ob navzočnosti zastopnika visokega pokrovitelja velesejma Nj. Vel. kralja bri-gadnega generala komandanta dravske divizije g. Vladimira Cukavca, ministra za socialno politiko in narodno zdravje gosp. Ivana Puclja in ob častni udeležbi najvišjih predstavnikov oblastev, zastopnikov tujih držav, mest in društev po pozdravnem govoru predsednika velesejma g. Frana Bonača otvoril XIII. ljubljanski velesejem ban g. dr. Marušič. Sejmišče, ki obsega 40.000 mJ, je docela napolnjeno. Razstavlja 620 tvrdk, od tega 15 odstotkov tujih. Tako se letošnji ljubljanski velesejem vrši predvsem v znamenju domače industrijske in obrtne delovnosti in je zares zrcalo jugoslovenske podjetnosti in žilavosti. Ta velesejem je najlepši dokaz, da je v našem gospodarstvu navzlic težkočam še dovolj veselja do dela. Posebno omembo zaslužijo velika razstava pohištva in stanovanjske opreme, dalje razstava usnja, usnjenih izdelkov, tkaninska razstava, razstava papirja in knjigoveških izdelkov, živilska razstava, kovinska in strojna razstava in razstava male obrti. Velesejem bo trajal do vštetega 12. t. m. Tedensld tržni pregled ŽIVINA. Na mariborskem živnskem sejmu so bile za kilogram žive teže naslednje cene: debeli voli 4 do 4-50, poldebeli 3 do 3-50, voli za rejo 3 do 3*75, biki za klanje 3 do 3-25, krave za klanje, debele 2-25 do 3-50, plemenske krave 2-50 do 3-50, krave klobasariee 1-50 do 2, krave molznice in breje 3 do 3-75, mlada živina 3 do 4, teleta 4 do 5 Din. HMELJ. Stanje hmeljskih nasadov je v Savinjski dolini kakor tudi sploh po vsej Evropi zelo različno, vendar je povsod, kjer se prideluje žlahtni hmelj, rastlina precej zaostala v razvoju in trpi zaradi raznih bolezni in škodljivcev. V hmeljski kupčiji je naraščanje cen nekoliko ponehalo. «Ponj bi šla. Tebe bo ubogal.* Pavla se je branila. Kaj poreko ljudje, ki imajo že zdaj take jezike! In tudi on! Bo mislil, da si lasti kakšno oblast nad njim in nalašč ne bo hotel domov. Kakor so se zdeli pomisleki tudi materi tehtni, je le prigovarjala, dokler se nista domenili, da pojdeta obe. Plaznička bo počakala zunaj, a Pavla pojde noter. Klemen je bil že nekoliko vinjen, ko je zagledal Pavlo. «No, salament,* se mu je razlezel obraz, «no-eoj pa, oh, nocoj, ko mesec svetil booo .. Na vsem lepem je začel peti in je posadil dekle kraj sebe za mizo. Kar je bilo mladine, jo je urezala s Klemenom, še stari so pritisnili, dokler ni pela vsa soba. Kakor Da ukaz so fantje privedli dekleta in začeli dajati za vino, da je trdonogi oštir z vso služinčadjo vred komaj utegnil sproti dostreči. «Plaznik, na tvoje zdravje!* cPavla, le srkni ga, le!* «Tam na vrtni gredi*, je nastavil krepek glas, ki so se mu zopet pridružili vsi. «Poj, Pavla, in vesela bodi!* je prigovarjal Klemen, Če bi se zdaj zbudila v posteiji in se privila k njemu... Če bi ga poljubila in mu rekla: cJanez, kralj si na Goljavi. Pa še naslednika nimaš...>' Janez kliče: «Anica, Anica!...» Le odmev njegovih lastnih besed se vrača od sten. Soba je prazna. Le njegova samotna duša blodi v njej... Ijenju več reda, dela in poštenosti. Sinovi slovenske matere smo in hočemo biti združeni v močni Jugoslaviji. Govornik je nadalje menil, da bi se morali vojni dolgovi črtati, kajti vojne nočemo in samo, če bodo enkrat za vselej odpadli vojni dolgovi, bodo previdnejši tudi oni, ki dajejo denar za vojne pokole. Govornik je zaključil zbor z vzklikom kralju Aleksandru, ^darski hiši Kara-djordjevičev in domovini. * Odkritje spominske plosce pokojnemu nad-učitelju Franju Lovšinu na Vinici. Na binkošti so na Vinico prihteli številni gostje, da počaste spomin izredno zaslužnega moža, ki je več kakor štiri desetletja vzgajal belokrajinsko mladino. Pokojni Lovšin je oral edino v tem lepem delu naše slovenske žemljice. Ni nosil jugoslovenske misli le skrite v svoji duši, nego jo je hrabro izpovedoval. Njegovo prosvetno in gospodarsko delo za prebivalstvo kaže vsepovsod dobre posledice. Na večer pred slavnostjo so priredili Vi-ničani baklado z obhodom po trgu, katere so se udeležili skoro vsi domačini in gasilci v krojih. V nedeljo so od ranega jutra prihajali okoličani na Vinico, da se udeleže slavnosti, ker je še vsem v srcu globoko vtisnjeno delo slavljenega pokojnika. Gasilske zastave so se trikrat priklonile v pozdrav, ko je župan g. Malič odkril izredno okusno izdelano spominsko ploščo s poudarkom, naj bi vsakdo po svojih skromnih močeh izkušal slediti velikemu delu pokojnega Lovšina. * Absolventom kmetijskih šol krškega ln bre-tHikega sreza. Dne 11. t. m. bo v Krškem ob 14. v Gregoričevem hotelu sestanek absolventov kmetijskih šol za krški in brežiški okraj. Vpbite se vsi. da se sestanka gotovo udeležite! * Sprejemni pogoji za kmetijsko Šolo pri Bv. Juriju ob južni ieleinici. Sprejme se okrog 80 prosilcev, v prvi vrsti kmečkih sinov, ki ostanejo na kmetijah. Biti morajo telesno in duševno »dravi, od 16 do 20 let stari. Izjemno se sprejmejo tudi starejši. Dovršiti morajo vsaj 4 razrede osnovne šole z uspehom. Mesečna oskrbovalnina tnaša 25 do 300 Din, ker dovoljuje banska uprava potrebnejšim delne štipendije. Tudi sreski kmetijski odbori podeljujejo prispevke. Zato je najbolje, da oni, ki zaprosijo steski kmetijski odbor ta podporo, vlože celotne prošnje za sprejem na zavod po sreskem kmetijskem referentu, da ve ta glede podpore, koliko je prosilcev v srezu. Prosilci naj se obrnejo tudi na domače posojilnice in občine za podpore. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane po 5 Din morajo dospeti na upravo Meta je spet oživela. Deset, dvajset, trideset let je izgubila. Kar čez noč je izginilo pol njenih gub, ki so prej razorale njeno čelo. Same gube »o je bile prej. Utrujena je uodila spat, med skrbmi je zaspala. Se v sanjah so jo mučile. Zdaj mirno spi. Mlade moči so ji vzele vse skrbi. Mlade roke so pograbile za delo. Tisti par konj, ki je zvozil les v dolino, je kupil Janez od soseda. S svojim denarjem ga je plačal. Saj je bil to spet goljavski denar. In ko sta prvi večer stala konja v hlevu, ju je Bel gledat. Srce mu je zaigralo. D&, časih so stali štirje pari v vrsti, zadaj pa je šele eden. Toda kmalu pride čas, ko jih bo spet prav toliko. Tisto noč ga je prijelo, da ni šel spat. Po Goljavi je hodil. Njene rane je gledal. Bolelo ga je, ko je videl, da še povsod krvavi. Pa se je potolažil. Vedel je, da bo kmalu vse bolje. Sneg leži nad Goljavo. Sneg leži na preteklosti. Tlači jo, da se ne bo mogla nikdar več zbuditi, nikdar več vstati. Vse je pokopano... Tudi oče... Tudi Anica ... Tudi njena mati... Kdaj je že umrla njegova! On sam je še. Poslednji. Ostal bo poslednji... Ni je ženske, ki bi ji mogel dati tisto, kar je Anici podaril. Ni je zavoda vsaj do srede avgusta. Prošnji naj se priložijo krstni list, domovnica, zadnje šolsko izpričevalo, nravstveno spričevalo in obveza staršev, odnosno varuha (kolek 2 Din), da bodo krili stroške. Kdor prosi za podporo, naj navede v prošnji gospodarsko stanje staršev, županstvo pa lahko ob koncu prošnje to potrdi, priporoči prošnjo in navede velikost posestva in višino državnega davka, ali se pa priloži kolka prosto uve-renje o imovinskem stanju z navedbo teh podatkov. Tiskovine za to se dobe pri srezih. Zavod ima namen odgojiti čim več kmečkih sinov za bodoče gospodarje. Novo šolsko leto 1933/34 se začne 9. oktobra. O sprejemu se prosilci obveste pismeno. * Sprejemni pogoji za kmetijsko gospodinjsko šolo pri Sv. Juriju ob južni železnici. Šolsko leto se začne 2. oktobra in bo trajalo 10 mesecev. Namen šole je izobraziti dekleta srednjih in malih kmetov za dobre kmečke gospodinje. Pogoji so: starost vsaj 16 let, dovršena osnovna šola, moralna neoporečnost in popolno telesno zdravje. Učenke stanujejo v internatu, kjer imajo vso oskrbo. Mesečna oskrbnina znaša 25 (50) do 350 dinarjev po gospodarskem stanju staršev, ker dovoljujejo banska uprava in sreski kmetijski odbori gospodarsko šibkejšim mesečne štipendije. Zato morajo one, ki žele biti deležne banovinske podpore, priložiti uradna potrdila o gospodarskem stanju, obsegu posestva staršev in višino državnega davka, najbolje na formularju za uve-renje o imovinskem stanju, ki «e dobe pri srezu, in vlože prošnje zato po sreskih kmetijskih referentih. Vsaka gojenka si mora oskrbeti potrebne šolske in učne pripomočke sama. Lastnoročno spisano prošnjo s kolkom za 5 Din je vposlati na vodstvo šole direktno ali po sreskem kmetijskem referentu vsaj do srede avgusta. Prošnji je priložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko izpričevalo, nravstveno Izpričevalo in obvezo staršev, odnosno varuha (kolek 2 Din), da bodo plačevali oskrbnino. One, ki se potegujejo za štipen^He, morajo priložiti tudi predpisana uverenja. * Razstava Dolenjske Ljubljansko društvo «Krka> je prav okusno priredilo tujsko-prometno razstavo Dolenjske na ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. junija. Razstava je nameščena v velikem paviljonu J, ki ga ima «Krka> skoro polovico pridržanega zase. Razstave se udeležujejo vsa dolenjska mesta in večje občine. * Koliko je vseh Jugoslovenov. Beograjski profesor Todor Radivojevič se bavi že dolgo časa 8 Zato je Goljavi zapisal srce. S krvjo je pisal takrat. Janez hodi okoli. Po globokem snegu stopa, da se mu vdira do kolen. Po gozdovih hodi, po njivah. Pod snegom spi ozimina. Malo so jeseni posejali, je rekla Meta ... Saj bo on drugo leto bolj sejal! Po travnikih hodi. Spodaj spi trava. Letos je ne bo dosti treba. Hlev je skoraj prazen. Drugo leto bo zrasla nova. A1' je bo takrat dovolj za hlev? Poln bo, poln! Po gozdovih hodi. Nekoč je bila tema v njih. Še podnevi. Goste so bile veje. Zdaj obliva srebrna mesečina sneženo odejo na tleh. Hribčki štrle iz njih. Posekana debla so stala tam. Zdaj so samo še nizki štori. V hrib gre. Mimo njiv. Skozi grmovje. K studencu. Tam je takrat Anico prvič poljubil. Tam ji je povedal, da bo samo njegova. Nemo se zastrmi v studenec. Tam ji je obvezal ranico. Gleda v drobne valove. Voda curlja po ozki strugi. Pada na led. Kakor bi padala na kovino. Janez se zastrmi v potok. Gleda, gieda. Ne čuti, da je mraz, da mu noge skoraj ozebajo. Potem se zdrzne. Počasi se obrne pod hrib. Zapahnjena so vrata v koči, v kateri je prebivala Anica, v kateri je stanoval on. Potemnele oknice molče. Osamljena je koča pod hribom. številčnimi podatki o našem narodnem življu ln objavlja svoje razprave v «Glasniku Jugosloven-skega profesorskega društva>, kjer je navedel, da je bilo v začetku letošnjega leta okrog 14 in pol milijonov Jugoslovenov, in sicer doma v Jugoslaviji 12,200.240, v vseh drugih državah pa 2,280.500. Po njegovih ugotovitvah živi v Italiji okrog 600.000, v Grčiji okrog 300.000, na Madžarskem nad 100.000, prav toliko v Albaniji, v Avstriji okrog 118 000, v Rumuniji nad 60.000, raztreseno po ostali Evropi in Mali Aziji nad 120.000, v prekomorskih deželah pa okrog 870.000 naših rojakov. * Gostilničarsko zborovanje. Zborovanje Zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in imetnikov javnih kuhinj za ljubljansko okolico, ki se je vršilo te dni v Ljubljani v prostorih salona «Pri levu>, je pokazalo, da so naši gostilničarji zelo ogražani v svoji obrti. Zbor je vodil predsednik zadruge g. Fran Šušter-šič iz Zapuž in podal sliko razmer, v katerih žive danes gostilničarji. Omenjal je razne primere, ki so na kvar gostilničarski obrti. Protestiral je proti krošnjarjenju in omenil tudi neuspeh v zadevi prošnje za podaljšanje policijske ure v ljubljanski okolici. Daljše poročilo o razmerah v gostilničarskem stanu je podal tajnik g. Pintar, ki je posebno naglasil, da bodo lastniki malih točilnic zaradi neprimerno visokih trošarinskih dajatev počasi prisiljeni, ustaviti svoje obrate. Tudi je omenil, da je zadruga napela vse sile, da se omeji krošnjarjenje. Zadruga šteje 321 članov in imamo v ljubljanski okolici največ gostiln v vsej banovini. Na predlog preglednika računov g. Mrcine iz Spodnjega Kašlja je bil proračun odobren in podana odboru razrešnica. Zborovalci so sklenili, da ostane dosedanja članarina v znesku 40 Din letno. Med živahno razpravo je bil na predlog g. Suhadolca sprejet sklep, naj se zviša pristopninekn taksa za nove koncesije od sedanjih 500 na 1000 Din. Soglasno »o bila sprejeta nova pravila. Ravnatelj zveze g. Petelin je v obširnem govoru očrtal borbo za uveljavljeni* pravic gostiln ičarskega stanu. * Huda nesreča. Z Rakeka so prepeljali v bolnišnico v Ljubljani 651etnega posestnika Andreja Knapa, očeta letalskega podporočnika Knapa, ki je postal nedavno žrtev letalske nesreče. Mož je peljal iz Cerknice na Rakek voz drv, pa je prišel pod kolesa voza prav pred kolodvorom na Rakeku. Zlomilo mu je obe nogi, obenem pa je dobil tudi več notranjih poškodb. Ničesar ni več tam, kar bi ga spominjalo nje: Vse je odnesel na Goljavo... Nagelj je na kuhinjskem oknu. Vsak dan ga zaliva. Met* blizu ne pusti... Gre mimo hiše. Molči, še s srcem molči. Mrtvo je srce. Zavije v breg. Spomni se, kako je zadnjikrat hitel tja gor. Tam je bil gozd. Stoletne bukve. Goljavi so vrnile življenje, goljavskemu kralju so ga vzele. Na razsvetljeni jasi postoji. Tam je vzelo starega Kosmača. Prekriža se. Pomoli. Potem se s počasnimi koraki obrne proti vasi. Mimo pokopališča gre. Vidi temno gomilo. Vse druge so s snegom pokrite. Le premrla stebla jesenskih rož štrle iz snega. Očetova gomila je temna. Povsod drugje je sneg. Svež je še grob... Tam za zidom spi stara Smrekarica, njena mati... Kje spi ona, Anica?... Žalostne so njegove misli. Vrača se na Goljavo. Kakor bi bila tudi Goljava samo grob, ki skriva v sebi smrt. Vse tiho. Nikjer glasu. Vsaj psa bo moral kupiti, da bodo ljudje čutili, da Goljava živi. Odklene vrata. Na oknu je bil ključ. Stopi v vežo. Pri ognjišču na stolu sedi Meta. «Kaj še niste šli spat, Meta?> se zasmeje. Meta ne odgovori. Spi. Blažen nasmešek se ji igra na ustnicah. Srečna je Meta. Vse skrbi ji je vzel in naprtil sebi. * Veliko izbiro usnja in usnjenih izdelkov nudi letošnji ljubljanski velesejem od 3. do 12. t. m. Zastopane so vse večje domače tvrdke s svojimi izdelki. Temu oddelku je priključena razstava vsakovrstnih čevljarskih strojev, na kar posebno opozarjamo naše čevljarske mojstre. * Strela v Ravnah. Pred vnebohodom so imeli okrog Blok že dve nevihtti s hudim treskanjem. ,V Ravnah je treščilo v Španov kozolec, pa so pravočasno vaščani sami pogasili. Pod kozolcem je stal in vedril mož, pa mu strela ni napravila ničesar hudega, le nekoliko ga je omamila. * Huda avtomobilska nesreča. Nedavno sta se vozila z avtomobilom mariborski trgovec Alojzij Usar z Aleksandrove ceste in 501etni ključavničar Ignacij Ledvinka iz Košakov proti Mariboru. V bližini Wogererjeve tovarne suhomesnatih izdelkov v Košakih je izgubil Usar, ki je vodil avtomobil, oblast nad krmilom in je avtomobil zavozil z vso brzino v obcestni brzojavni drog ter se prevrnil. Kmalu se je zbralo na kraju nesreče več ljudi, ki so potegnili izpod razbitega vozila oba ponesrečenca. O nesreči so bili ne-mudno obveščeni tudi mariborski reševalci, ki so prepeljali Usarja, ki ima hude poškodbe na glavi, na njegovo stanovanje, smrtno nevarno ranjenega Ledvinko pa v bolnišnico. Ledvinka si je zlomil levo roko in obe nogi. dobil r>i tudi hude notranje poškodbe. * Dve smrtni nesreči. Na binkoštno nedeljo ijutraj so našli orožniki iz Gaberja pri Celju na železniški progi pod Vipoto pri Pečovniku razmesarjeno moško truplo. Neznanca je bil povozil tovorni vlak. Kolesa bo nesrečniku odtrgala obe nogi; eno so našli med tirom, truplo in drugo nogo pa je vlak vlekel še kakih 25 m s seboj. Istovetnost ponesrečenca so ugotovili v ponedeljek. Gre za 301etnega Ivana Kralja, doma iz Velikega NedeljiŠča, srez Cakovec, ki je bil usluž-ben za hlapca pri trgovcu Francu Kalanu v Celju. — Na binkožtni ponedeljek dopoldne se je zgodila ob nezavarovanem železniškem prelazu za okoliško dekliško narodno šolo pri Celju druga železniška nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. 271etni šofer Albin Jurjovec se je peljal z motornim kolesom skozi Gaberje do Celja. Ko je prispel do prelaza savinjske železnice, je privozil iz Celja osebni vlak. Jurjovec je kljub žvižgu lokomotive vozil čez progo. Lokomotiva je treščila v »adnji del motornega kolesa in ga vrgla s proge. Jurjovec je odletel 7 m daleč v jarek ob progi za šolskim vrtom, kjer je obležal ves krvav in je kmalu nato izdihnil. Nesrečniku je počila lobanja, zlomil si je levo nogo in zmečkal prste na levici. Motorno kolo samo se je popolnoma razbilo. Cenjenim naročnikom dJUMOVINE*! Le še en mesec in pretekla bo polovica leta. Zato smo opozorili s priloženimi položnicami one naročnike, ki še za prvo poluletje niso poravnali naročnine, da store to vsaj v prvi polovici meseca junija in tako opravijo svojo naročniško dolžnost. Starejše zamudnike pa opozarjamo, da hočemo počakati na plačilo naročnine samo še teden dni, nato pa jim pošiljanje lista brez podaljšanja kakega roka ustavimo. Vsak naročnik naj se i&veda, da brez denarne pomoči ne more izhajati noben list. Naročniki za cDomovino>, (Domovina* za naročnike, je staro naše geslo. Kdor je položnico izgubil ali komur se je pokvarila, naj zahteva od uprave drugo. Uprava «DOMOVINE». • Žrtev strele. Posestni kova hči, 281etna Jožefa Ahlinova iz Srednje vasi pri Rudniku, je te dni delala na polju in se okrog poldneva vračala domov. Med potjo je srečala dve svoji tovarišici in nekega domačina, pa so vsi štirje obstali v kratkem razgovoru sredi polja. Baš tedaj so se zgrnili od Krima sem Črni oblaki. Nekajkrat je zagrmelo in ko so se hoteli vsi raziti je nenadno silno za-grmelo. Pri priči so padli vsi štirje po tleh, kajti treščilo je nekam v bližino. Ostali dve ženski in moški so se hitro spet pobrali, a Jožefa Ahlinova je obležala nezavestna. Imela je močno ožgane lase, ožgana pa je bila tud> m nrsih. Pro^Mi so jo morali v bolnišnico. • Triletna irtev narasle vode. Huda nesreča se je pripetila nedavno v Tržiču. Triletni Ivanček Kosmač, gojenec zavetišča na Skali, je na nepojasnjen način padel v naraslo Bistrico, ki ga je odnesla neznano kam. Neki mesarski pomočnik, ki se je oblečen vrgel v vodo, bi ga bil že kmalu dobil, toda v tistem trenutku ga je voda odnesldj na drugi breg. Ker tu Bistrica ni lahko dostopna^ so hiteli drugi reševalci na glavni most, a bilo že prepozno. Hudo narasla voda je opravila svoja delo in mlado življenje je bilo izgubljeno. Nadjj zorstvo v zavodu je nad vse skrbno in vestno, pa je zato nesreča tem bolj tragična, ker je zadel^ skrbne šolske sestre. * Strela je zažgala poslopje. Ob nevihti net davno je strela švignila v veliko gospodarski poslopje posestnika Kegljeviča v Dolenjem Vrh polju in ga užgala. V zadnjem trenutku so reši' živino, medtem ko nekaterih strojev in treh kon; skih komatov niso mogli več iztrgati iz kremfl ljev uničujoče ognjene sile. Zgorela je tudi koklja ki je tedaj skupno s piščeti vedrila pod nesrečn< streho. Strela je našla pot tudi v vinski hra; kjer je izbila dogo iz velikega soda, da se ji črno vino razlilo po tleh in poplavilo vso kle Na kraj nesreče so takoj prihiteli gasilci iz do mače. vasi z ročno, gasilci iz Št. Jerneja pa : motorno brizgalno. Po dolgem trudu se jim j posrečilo ogenj omejiti— Na večer istega dne j« divjalo silno neurje tudi v okolici Cerovega loga Padala je debela toča, ki je napravila prece škode po vinogradih. «+rela pa je uničila in po« drla nekaj dreves. * Smrt berača pod vlakom. xe dni je br vlak v smeri od Središča proti Ormožu nedal od Središča povozil neznanega berača. Stroj siromaku odrezal obe nogi. Vlak je takoj obsta! Ker je bil ponesrečenec še živ, so ga naložili vlak ter ga odpeljali v ormoško bolnišnico, kjei je kmalu nato umrl. Istovetnost se ni mogla ugi toviti, ker neznanec ni imel pri sebi nikakih listinžj * Avto ie povozil konja. V Kamnici se je doi godila huda nesreča. Po cesti je privozil iz Drav^ ske doline tovorni avto ključavničarskega moj| stra Ladislava Rutarja iz Dravograda, v smer! iz Maribora pa je peljal z enovprežnim vozom Juro Klasič nove škafe v Kamnico. Nesreča M hotela, da se nista avto in konj zadosti izognil« drug drugemu ter je prišla žival pod kolesa tort vornega vozila. Konju je zdrobilo obe prednji nogi in je uboga žival obležala sredi ceste. Lasti nik jo je nekaj časa obupano gledal, nato pa se j« sporazumel z okoli stoječimi, nekdo je posodil revolver in oočil je strel, ki ie konju končal vs« muke. * Huda nesreča uruzinskega očeta. LectaP» skih sejmov ob priliki birme okrog Škocijana s« je udeleževal tudi trgovec Anton Škrbe iz 2u• Po prstih odide iz veže. Spit stopi na hišni prag. Zavije v hlev. Vrata zaškripljejo. Dolgo jih že nihče ni namazal. Kdo j* mislil na mazanje vrat v teh hudih dnehl Nihče ni utegnil. Temno je v hlevu. Samo ozek pas mesečine sili vanj. Na Mihovo posteljo pada. Toda postelja je prazna. Mihe ni. Le kam je šel. Janez se ozre okoli. Tam v kotu pri konjih vidi senco. Tam je Miha. Bdi. Pri konjih stoji in jih boža. cMiba, kaj ne spiš?* «Nisem mogel zaspati, Janez. Res nisem mogel.* Janez se smeje. Pozabil jb, kod je vse hodil nocoj. Pozabil na prazne gozdove, na hišo pod hribom, na temni grob. Vse je pod snegom, vse. Goljava vstaja! Na njej se zbuja novo življenje. Tudi v njem .. Zdaj ve, zakaj ji je starec dal vse. Tudi živ-"enje... In vrne se v svojo sobo. Leže in zaspi, prvič v i.iru, v pokoju. Enajsto poglavje. Božič se bliža. Meta je v skrbeh. Prazna je skoraj shramba. Kaj bo spekla? Kaj bo skuhala? še lani so ob istem času klali. Letos je en sam prašič v svinjaku, pa je tako suh ... Saj bo Janez za vse poskrbel. Meta mu zaupa. Pove mu svoje skrbi. Janez se smeje. Seže v žep in ji d£ dva stotaka. «Le poskrbite, da ne bomo stradali*, ji pravi. «Za božič ne smemo skopariti. Maihen praznik zmage naj bo!> Kakšna zmaga? misli pri sebi. Saj je on • • e-magan! Goljava ga je premagala. Meti se iskre oči. Da, tak gospodar, i a je pravi. Prav tak je, kakršen je bil Kosmač, goljav-ski kralj, ko je bil še mlad. Samo sam je tako. Ce bi prišla še gospodinja k hiši... Ko je Meta v mladih letih prišla na Goljavo, so jo že imeli in dobra je bila., (Gospodinje bi bilo treba*, pravi na glas. «Stara sem že. Kdo bo kuhal in skrbel za go=no-dinjstvo, ko mene ne bo. Kmalu ležem.* v Ljubljani in odnesla ročno blagajno z 2532 Din gotovine in dvema vinkuliranima hranilnima knjižicama. Martin Praček in Pavel Kodelja sta ponoči 21. septembra lani vdrla v ljubljansko mestno zastavljalnico in odnesla 34.747 Din gotovine. Plen sta si pošteno razdelila. Nagradila pa sta tudi nekatere svoje znance, da so o vlomu molčali. Praček si je dal napraviti pri nekem kovaču na Viču posebno vlomilsko orodje, svinjsko nogo. Kovač ni vedel, za kaj bo to orodje. Na zatožno klop so prišli tudi razni Pračkovi pomagači m njegova žena. Obsojeni so bili zaradi vlomov in poizku- Pred nakupom za birmo ne premišljujte, kje si boste dobavili poceni blago ali storjene oblekce in obleke, svilene robce, klobuke, nogavice, čevlje, ampak se podajte ali pišite po vzorce in cenik Trgovskemu domu ftermckL Celje št. 97, kateri Vam nudi gorenje predmete v veliki izbiri, po najnižjih cenah in v dobri kakovosti. Obleke se izdelujejo po meri v lastni tovarni. datke in mu pisalni stroj poslala po povzetju, katerega Bauman seveda ni dvignil. Te dni pa je za lažnega trgovca prispela na postajo Sv. Lovrenc od tvrdke h zdaj gradijo. X Plinska maska kot rešiteljica pri vlomu. V Marseillu so te dni kaj slabo odrezali neki vlomilci, ki so se poslužili pri svojem delu najmodernejših tehničnih sredstev. Vlomili so v neko vilo in najprej vrgli vaiyo več plinskih bomb, nato pa čakali na vrtu, da domačine v vili omami plin in da bi se šele potem napotili na delo. Lastnik vile, ki je organiziran član mar-seillskega društva za obrambo proti zračnim napadom, si je naglo nataknil plinsko masko, vzel v vsako roko samokres in pričel streljati na ničesar hudega sluteče zločince, ki so se na vrtu razgovarjali o plenu. Enega izmed njih je ubil, dva pa ranil, medtem ko so ostali pobegnili. X Angleški petelinji boji. Ze od prastarih časov imajo Angleži v čislih zabavo s petelinjim bojem. Nekaj časa je že kazalo, da bodo opustili to sirovo zabavo, a stara navada je železna srajca. Prav v zadnjih tednih je morala angleška policija ponovno posredovati v petelinjih bojih in ločiti besne nasprotnike, prireditelje in občinstvo pa aretirati. Petelinji boji so bili v 18. stoletju največja strast angleškega plemstva. Za te boje so izdali bogati Angleži dosti več denarja kakor za konje, lov in razne umetniške zbirke. Za te boje so imeli Angleži posebne mize, ki so jih prinesli L v jedilnice po končani jedi, kakor prinašajo danes mize za igro bridge. Znameniti umetniki tedanje dobe so izdelovali te mize, ki so še danes redkosti v posameznih zasebnih in javnih zbirkah. Večina teh miz je izginila v teku 19. stoletja, ko se je razglasila huda kazen za te sirove boje. Te petelinje mize so stale sredi salonov, na njih pa so bile velike kletke, ki so služile kot bojišča za peteline. Odlična družba je posedavala okrog miz, pila, kadila in izgubljala ogromne vsote na strastnih stavah. Kljub visokim kaznim te sirove zabave le ni bilo mogoče popolnoma izkoreniniti. X Za 300 frankov ne dobiš lepega ženina. V Parizu živi 501etna samica, ki se je naekrat spomnila, da človeku ni dobro samemu biti. Obrnila se je na posredovalno pisarno s prošnjo, naj ji preskrbi ženina. Plačala ]e 300 frankov, kar ni mnogo, če bi se res našel kaj prida ženin. Iz pisarne so ji poslali kar dva, toda nobeden ji ni bil po volji. Eden je imel grbo, drugi pa krive noge. Najbrž je pričakovala, da ji pošljejo še tretjega kandidata, kar se pa, žal, ni zgodilo. Ljubezni željni Parižanki se je zazdelo, da je vrgla denar proč. Zato je zahtevala svojih 300 frankov nazaj, češ, da so ji poslali samo dve pokveki, kar pomeni, da z njo niso pošteno mislili. Lastnica posredovalne pisarne je pa vsa ogorčena zaklicala: «Kaj pa hočete imeti za teh piškavih 300 frankov? Za majhen denar boljše robe tudi niste smeli pričakovati! Storila sem pač, kar sem mogla.> Zadeva je prišla pred sodišče in sodnik je dal obtoženi lastnici posredovalne pisarne prav. Upošteval je pač pregovor: Malo denarja, malo godbe. X Meje telesnih sil. Na neki športni prireditvi je mlado dekle v 11-8 sekunde preteklo 100 m. Za kilometer bi bilo torej potrebovalo 1 minuto in' 38 sekund in če bi bila v tej hitrosti vztrajala eno j uro, bi bila v tem času pretekla 30 km, torej do- j segla hitrost osebnega vlaka. Za primero naj navedemo, da traja navaden korak odraslega človeka 0-99 sekunde in bi torej človek v tem koraku v 11-8 sekunde prišel 18 m daleč. Deklica je stopala po tem računu pet in polkrat hitreje. Ta čudežna deklica je morala vsak gib med hojo, odnosno tekom, izvršiti bolj kakor petkrat hitreje od povprečnega človeka. Kako je sploh mogoče, da človeško telo vzdrži to veliko hitrost, kako more dihati in kakšno delo mora medtem opravljati srce? Vse to se da doseči in še več, toda po znani resnici, da je mnogo poklicanih, a malo izvoljenih. Te hitrosti so pridržane le zelo krepkim ljudem. Človek, ki teče z brzino 30 km na uro, lahko diha, da celo prav dobro in enakomerno mora dihati, ker sicer ne hi mogel vzdržati take hitrosti. Čim hitrejši so gibi, tem hitrejše je tudi dihanje. Zaradi hitrejšega dihanja pa kroži hitreje srce in vse telo deluje z vsemi silami. Meji. telesnih sil sega torej do tjakaj, ko srce ne more več delovati hitreje, ko začne pojemati sapa in previsoka telesna toplota ovira presnavljanje. Seveda je ta meja pri raznih ljudeh različna in se z vajo lahko izpreminja. Če mora kdo, ki ni vajen kakšnega dela, kar naenkrat pričeti tako delo, mu postane vroče, srce mu bije hitreje, dihanje se pospeši in posledica vsega tega je, da je kaj kmalu izčrpan. Kdor hoče doseči, da mišice delujejo kar najpravilneie in najsmotreneje, se mora vaditi. X Papež bo vodil procesijo. Na telovo zapusti papež vatikansko ozemlje in povede procesijo na italijanska tla. Odpelje se z vatikanskim vlakom do glavnega rimskega kolodvora, kjer ga počaka in sprejme italijanski k alj Viktor Ema-nuel z Mussolinijem. Procesijo, ki jo bo vodil papež, bo ena najsvečanejših v zadnjem času in njen namen bo, pokazati tudi na zunaj spravo med Vatikanom in italijansko državo. Z mon-štranco v roki, sredi kardinalov, nadškofov in škofov bo vodil Pij XI. procesijo , ki se ji priključi tudi vatikanska vojska. Procesija bo imela samo dober kilometer poti. vendar pa računajo, da jo bo gledalo nad 200.000 ljudi. Procesija krene iz vatikanske bazilike in na čelu bo korakala stotnija švicarske garde. Iz Laterana drži ravna, zelo široka cesta na Piazzo Santa Croce, kjer stoji cerkev enakega imena. Ker so na obeh straneh ceste travniki, bodo lahko postavili velike tribune za gledalce. Na obeh straneh ceste bo stala italijanska vojska, da izkaže «tujemu vladarju« vojaške časti. Papeža bodo nosili v papeški nosilnici. Monštranca, ki jo bo držal v roki, bo počivala na krasnem podstavku. Vse rimske bogoslovne šole, vsi redovniki in vse redovnice pojdejo za procesijo. Tudi papežev dvor bo zastopan polnoštevilno. Procesije se udeleži vse rimsko plemstvo v zgodovinskih krojih in predstavniki duhovnih viteških redov v svojih slikovitih plaščih. V cerkvi sv. Križa opravi papež molitve, potem se pa procesija vrne. X Predor med Evropo in Afriko. Zopet krožijo po tujih listih vesti, da nameravajo v kratkem začeti kopati pod gibraltarsko ožino predor, ki naj bi vezal Evropo z Afriko. O tem pravljičnem predoru je pa zaenkrat znano samo toliko, da bi ga bilo mogoče zgraditi. Polkovnik Pedro Jevenoix je za špansko vlado že pripravil podroben gradbeni načrt. Kot izhodišče v Evropi priporoča Tarifo, kot izhodišče v Afriki pa Punto Eerdiguo. So pa skoro nepremagljive ovire, ki bodo najbrž še dolgo zadrževale gradbo predora med Evropo in Afriko. Predor bi vezal Španijo z Marokom, toda Španija je vojaška sila samo druge vrste in ji ni treba računati s strategičnim pomenom predora. Francija bi pa imela korist od tega, da bi se predor zgradil in da bi tako lahko po potrebi hitro prepeljala svojo kolonijalno vojsko v Evropo. Seveda bi bila Španija v tem primeru prehodna dežela. Poleg teh političnih ovir so pa še splošno gospodarske. Do predora in skozi predor bi morali zgraditi železnico, ki bi se zdaj ne izplačala. Poleg tega so železnice v Španiji in na Portugalskem širše, tako da na primer francoski vlaki po Španiji ne morejo voziti. Tudi če bi predor zgradili, bi se ne bilo mogoče voziti iz Pariza ali Berlina naravnost v Afriko, kar že vnaprej znatno zmanjšuje pomen predora. Važno je tudi denarno vprašanje. Španski kapital kaže malo veselja za tako pustolovščino, poleg tega bi pa v Španiji nelahko spravili skupaj tako ogromna sredstva. Francoski kapital bi bil pripravljen omogočiti gradbo predora, toda Španija bi s tem najbrž ne bila zadovoljna. Angleški kapital bi imel malo zanimanja za predor, ker bi bil s tem omajan strategični pomen angleškega Gibraltarja. Preostaja še upanje na ameriški kapital, toda tudi z njim so težkoče. Če upoštevamo vse to, je skoro gotovo, da ostane predor med Evropo in Afriko še dolgo samo na papirju. X Da bi ne bili živi pokopani. Gotovo ni človeka, ki bi bil rad živ pokopan. V zadnjih letih je od časa do časa šinila v svet vest, da so tega ali onega pokopali živega. Navadno je preiskava dokazala, da ni bilo nič res. Vendar zdravniki ne izključujejo možnosti, da so taki primeri mogoči. V Londonu so nedavno ustanovili društvo, ki ima namen, skrbeti, da bi koga ne doletela strašna nesreča, da bi se nenadno več metrov pod zemljo znašel živ med tesnimi stenami rakve. Društvo je že zgradilo primerne mrtvašnice s posebnimi električnimi zvonci. Ti pričnejo zvoniti pri najmanjšem gibu mrliča, ki ga prinesejo v to mrtvašnico. V tem trenutku že priskočijo na pomoč zdravniki. Ti s posebnimi pripravami preiščejo mrliča, ali ni morda dal kakega znaka življenja. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Jabolka. Hčerkica: «Mamica, kupi mi jabolka!« Mati: «Ne, Uršica, prepozno je. Jabolka so šla že spat.» Hčerkica: «Toda samo majhna jabolka, velika še ne!» Maščevanje. Gledališka igralka: «Saj prav zato se poročim ročim s tem brezobzirnim kritikom?* Prijateljica: «Saj te je vendar nedavno v časopisju neusmiljeno raztrgal, da ne znaš igrati.* Gledališka igralka: Saj prav zato se poročim z njim. Maščevanje je sladko.. .* Trgovec Gospa (se pritožuje pri trgovcu): «Naroči!a sem vendar ducat limon, vi ste mi jih pa poslali samo 11, dasi ste mi jih zaračunali 12.» Trgovec: «Poglejte, gospa, ena od njih je bila slaba, jaz sem jo takoj vrgel stran, da vam prihranim delo.» Pojasnilo. Sinko: «Oče, kaj je debitor?« Oče: «To je človek, ki je drugemu dolžan.* Sinko: «Kaj pa je kreditor?« Oče: «To je čloVfek, ki misli da bo dobil svoj denar nazaj.» Ni razumela. Mož: «Pomisli, ženica, kako lepo bi bilo, če bi bili že trije. Tu na preprogi bi se igralo dražestno bitje z velikimi očmi, jaz bi mu nosil sladčice, ti bi se pa igrala z njim.* Zena: «Oh, dragec, kako si dober! Prosim te samo, nikar ne kupi buldoga, ker mi njegove izbuljene oči ne ugajajo, rajši bi imela jazbečarja.* MALI OGLASI Poceni posojila počenši od dva tisoč dinarjev do pet sto tisoč dinarjev za vse svrhe, stano- e in poklice, odplač-ljivo v malih mesečnih obrokih, dajejo: «Stavbue Mobilne Zadruge*, Ljubljana, Mestni trg št. 25/1. Iščejo poverjenike. 158 Zastopnike išče posojilnica za obisk privatnih strank za zaključevanje posojil. Ponudbe sprejema: «Kreditna zadruga*, Ljubljana, poštni predal 307. Znamki za odgovor! 158 Dobro idoča pekarna na deželi se kupi. Ponudbe sprejema uprava «Domovine*. 153 Zelo se boste veselili, če prečitate nepozabni roman „Prokletstvo ljubezni" ki ga dobite v upravi «Slovenskega Naroda*, Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5, za 30 Din (oba dela, po pošti 5 Din več); lepa v platno vezana knjiga 50 Din. Brž ga naročite, ne bo vam zaL 1 mm,^ i Zahvala. Podpisana se iskreno zahvaljuje Ljudski Samopomoči v Mariboru za točno izplačilo pripadajoče podpore po smrti njenega moža g. Franca Muleca ter priporoča to važno podporno ustanovo vsakomur najtopleje. Pri Sv. Trojici v SI. gor., dne 8. maja 1933. Marija Mulec. Izdaja za konzorcij «Domoviue» Adolf R i b u i k a r. Urejuje Filip O m 1 a d 16. Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek,