POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE • ŠT. 24. • 7. JUNIJ 1957 S LETO XVI. • CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! ? r! ij f »Is# . #«4 4 Spet se bodo skoro zaprla šolska vrata. Očetje in matere — morda bolj nemirni in zaskrbljeni kot otroci — pričakujejo trenutke, ko jim bodo njihovi sinovi in hčere pokazali ocene svojih prizadevanj. In bolj kot otrokom, ki so prešli svojo obvezno šolsko dobo, nekateri uspešno, nekateri so zaostajali v tem ali prejšnjih letih, lega na obraze njihovih staršev skrb: kaj in kam sedaj? Otrok se je nenadoma znašel na križišču življenja. Katero pot si bo izbral, katera pot bo zanj najprimernejša? Da, izbira poklica je postala skoro nepričakovano za otroka življenjsko pomembna. In tega se vsi naši dobri in skrbni starši zavedajo. Zavedajo se, da je delo, bodisi ročno bodisi umsko, ne samo častno, temveč življenjska nuja. Kajti »kdor ne dela, naj tudi ne je«. Zato tolikšna skrb v njihovih srcih. AH bodo prav svetovali svojemu sinu, hčeri? Ali mu bodo našli tisto pot, na kateri bo najbolje razvil svoja nagnjenja in sposobnosti, da mu bo življenje radostno in njegovi napori družbi v korist. Vsi želimo, da bi naši otroci bili srečni, kot so srečni vsi, ki so našli svoje pravo mesto, ta v nadaljevanju študija, drugi spet, in teh je največ, v delavnicah, strokovnih šolah, na gradbiščih in poljih. Domovina daje vsakemu velike možnosti, na nas je, da jih prav izkoristimo, da bo naš mladi rod srečen, kot so srečni vajenci industrijske šole v Ljubljani, ko si z zadovoljstvom ogledujejo svoje mojstrske izdelke, delo njihovega uma in rok. (Slika na levi: Z razstave vajencev Kovinarske Industrijske šole v Ljubljani.) PRED KONGRESOM DELAVSKIH SVETOV JUGOSLAVIJE Višja storilnost dela je vsekakor najvažnejši ključ, ki nam odpira vrata do višje življenjske ravni. Delavski sveti kot n.aj-višji organi upravljanja so prvi poklicani posvetiti temu vprašanju kar naj večjo pozornost in skrb. Konkurenčen boj na svobodnem trgu, težnja za povečevanjem in pocenitvijo proizvodnje in podobne stvari ao zares vzpodbudile delavske svete v minulem času, da so se začeli ukvarjati z vrsto vprašanj s področja storilnosti dela. Vendar moramo takoj reči, da ta prizadevanja niso bila dovolj vsestranska, stalna in sistematična. Večja zmogljivost, storilnost manjša Zmogljivosti podjetij, preskrba s surovinami in pogonsko energijo, povečanje števila visokokvalificiranih delavcev m uslužbencev, so vprašanja s področja produktivnosti dela, h , m, f- dela v akordu. To pa je prav gotovo premalo za hitrejši dvig Zakon o reorganizaciji upravljanja sovjetskega gospodarstva, ki ga je sprejel Vrhovni sovjet, temelji na tezah februarskega plenuma Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze. Takoj po partijskem plenumu se je v sovjetski javnosti razvila zelo živahna razprava. Bilo. je nad pol milijona diskusijskih sestankov, ki se jih je udeležilo kakih 40 milijonov ljudi. Na teh sestankih so sprejeli nad 2 milijona predlogov, časopisi pa so objavili 6.800 člankov in pisem o reorganizaciji upravljanja proizvodnje. Takšno ogromno zanimanje sovjetske javnosti je razumljivo, saj je šlo za korenite spre- membe dovčerajšnjega sistema upravljanja, ki ga je razvoj prerasel. Izredno hitra industrializacija po Oktobrski revoluciji, zlasti pa po 1929. letu, ko so sprejeli prvi petletni plan, je spremenila Sovjetsko zvezo iz zaostale dežele, polne notranjih nasprotij, v moderno, industrijsko razvito državo, ki se je uvrstila med najrazvitejše dežele Zahoda in v tej mednarodni tekmi v kratkem obdobju zavzela drugo mesto. Obenem s tem hitrim tempom gospodarske graditve pa niso spreminjali tudi sistema upravljanja, niso ga prila-gojevaii rasti proizvajalnih sil. Administrativno upravljanje iz Moskve kakih 2(10.000 modernih podjetij težke in lahke industrije in 100.000 gradbenih podjetij je nujno povzročalo težave, ki so končno privedle do neracionalnega izkoriščanja gospodarskih zmogljivosti, do zastoja v rasti proizvodnosti dela, zvišanja proizvodnih stroškov, do nenormalnih gospodarskih odnošov med posameznimi industrijskimi vejami in seveda tudi do zaviranja iniciative proizvajalcev. Takšno centralizirano vodenje gospodarstva pa je obenem z razvojem proizvajalnih sli, graditvijo novih tovarn itd., zahtevalo tudi ustrezno povečanje administrativnega upravnega aparata, ki je sčasoma postal vsemogočna sila nad družbo. Sistem , centraliziranega državnega upravljanja gospodarstva, ki je bil nujen v dneh po Oktobrski revoluciji in v prvih korakih obnove ter izgradnje, je zaradi zakonitosti ekonomskega razvoja postal zastarel, neučinkovit in škodljiv. To pa se ni odrazilo samo v gospodarstvu, temveč tudi na ostalih področjih družbenega življenja- Osredotočenje oblasti v rokah upravnega aparata je porajalo birokratizem in druge negativne pojave v družbenih odnosih, ki so skoro popolnoma omrtvili sovjete kot demokratična predstavništva organov sovjetske oblasti. Takšen položaj je privedel tudi do zastoja na področju znanosti, umetnosti in družbenih ved ter povzročil številne kršitve zakonitosti. In iz tega se je rodil tudi kult osebnosti. Obsodba kulta osebnosti na 20. kongresu sovjetskih komunistov sicer ni razjasnila družbenih vzrokov, ki so omogočili ta socializmu škodljiv pojav, vendar je sprožila proces odpravljanja napak, ki je že zelo širok in se je že približal bistvu problema. Dejstvo, da so relativno hitro prešli od propagandnega boja proti negativnim manifestacijam kulta osebnosti k praktičnim ukrepom na ekonomskem področju, priča, da je »nova smer« resnično nova, odločna in smela. Ukrepi, ki so jih sprejeli sovjetski voditelji po 20. kongresu KP Sovjetske zveze, govore, da sovjetsko vodstvo ne namerava odpravljati le napake subjektivnih činiteljev, temveč da je začelo konsAtiktivno reševati mnoga 1 * % *«*•*-« ** » 6-^ % * *V* innnnunnnv^ L p . BE SEDA BRALCEV ~ "■ k.■■■■■ r**S * m *< Kokckcko-ko-ko se je repen- se prah nabere v pisalnem strogi lep, popolnoma bel petelin ju. Ne pomaga nič drugega kot z val;ik0 rdečo rožo na Slavi. Kar po strani ga je zaneslo tlle,d (jato vrabcev, M so prišli ba gosllijo na njegovo dvorišče. Vrabci so zleteli — toda samo ha ograjo in -od tam nevoščljivo ogledovali petelina, ki je Rastno pobiral nametano zrnje, “va predrznega se nista dala odgnati. . Le vzletela sta, se spustila na It.la ti;k za petelinom jn čakala ugodne priložnosti... Na petelinov klic sta prileteli ® strehe še dve putki, ena ta-nerodno, da je padla med tramovje in od tam presunljivo kokodakala. Ta čas so spet Vrabci nabrali dovolj korajže, bojazljivo poskakali na tla in s° od daleč bližali petelinovi »interesni sferi«, dvakrat, tri— •trat šavsnili, vsakokrat postra-ni ogledovali petelina, dokler 5e ni spet zaprašil mednje in »nanravil red«. To je bilo zadnjega maja ob devetih dopoldne na dvorišču med tovarnama TONOSA — to-Varna nogavic Savlje in TOPS ~~ tova.rne pisalnih strojev. Zgodilo se je torej na dvori-®ču- zaradi katerega sta si sir ,ctr dobra soseda skoraj skoči-a v lase. Toda s tem nimajo tisti pete-•'n in vrabci nič opravka, Zarodi štirinajstih kvadratnih metrov... Spor se po malem vleče že ,ri 'eta. pravzaprav, odkar t)e bil° jasno, da bo prišla tovarna Pisalnih strojev v Savlje. j"aPletl0 pa se je, ko so oni iz T°PS začeli kopati na dvorišču ’amo, da bi zgradili podzemno skladišče za gorivo in mazivo, takrat so v TONOSI sklicali dr' aviki svet i.p odločili so: na bašem svetu ne boslie gradili, P? sredi dvorišča naj se takoj Posedi živa meja med obema tovarnama... ,;b gradnjo so prt priči usta-v,ii. čeprav sta se upravi obeh Podjetij prej domeniti, da TOPS ‘ehko zgradi skladišče, ki ga bosta uporabljali na P0*1' °be ovarni. vmes bo kajpak stena 1:,t Vsaka tovarna bo limela hod vanj s svoje strani. Vse graške gradnje bi plačal TOPS. Na seji delavskega sveta TO-NOse pa so ugotovili, da skladišča za gorivo in mazivo sploh be potrebujejo ter da lahko ti-®ta soda bencina in olja spravljajo tam 'kot doslej. , Heg, skladišče bi bilo v celomi na zemljišču TONOSE. Toda otroško bi olačal TOPS in temu mudi, ker bi radi čimprej »Pravilj zidarje od hiše. To je Vendar precizna mehanika, ki Ji Oovzroča prah veliko škode. Kahk-, .si mislite. . tako je, če Dnnnšnfi številki smo wHi*SHi položnice Ta nakupilo naročnine. Prosimo vse naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, to nakažejo še tokom tega meseca, da Se izognejo nepotrebnim shoškom, ki nastanejo v zvezi s terjatvami. Ob-enem pa prosimo vse naočnike, da nakažejo na Očnino vsaj za četrt leta vnaprej. UPBAVA da ga popolnoma razstaviš in očistiš. Taka so se domenili, naročili načrte, zaprosili Notranjo upravo, naj jim odobri lokacijo m TOPS je vse skupaj stalo okoli 300.000 dinarjev. Delavski, svet TONOSE je potem rekel: ne. Takrat je prišlo tudi jasneje na dam, kaj hočejo v TONOSI. Tam bi namreč Itiudi rekonstruirali tovarno in bi si radi že vnaprej zagotovili pristor. Vendar točnega programa le še nimajo. • Salomonska rešitev Vmes de maral poseči projektant. Inženir Didek je napravil skico ureditve dvorišča, ob kateri je upošteval želje obeh kolektivov. Po njegovem predlogu bi pridobila oba kolektiva na prostoru in prihranila kar 8 milijonov dinarjev. Na sestanku, ki ga je organiziral inženir Didek, sta se obe tovarni strinjali . in sprejeli njegov načrt. Po tem načrtu ne bi im.fla vsaka tovarna svojega vhoda, marveč bi bil skupen. Notranjo kontrolo bi imela vsaka tovarna v svojih prostorih, pri glavnem vhodu bi bil le vratar, ki bi pregledoval, kalj vozijo avtomobili Torej vratarnica bi bila skupna. Skupna bi bila tudi cesta med obema tovarnama. To in ploščo pred garažama zgradi TOPS, vzdrževali pa bi jo kasneje obe tovarni. Tudi gasilska postaja bi bila ena sama za obe tovarni, prav tako transformator in kanalizacija. Po prejšnjih načrtih bi bilo vse to ločeno. S tem bi TONOSA pridobila precej prostora za razširitev svojega obrata na dvoriščno stran. V tem primeru bi odpadlo tildi prej nameravano skladišče na dvorišču, TOPS pa bi na svojem prostoru zgzhdil zase podzemno Skladišče za gorivo in mazivo. Idejo o ograji med obema kolektivoma so že v načelu zavrgli, ko je inženir Didek povedal, da j e videl po svetu tovarne., ki jih je po pet na kupu in imajo skupne 'komunikacijske naprave, na so to kapitalisti. Nerazumljivo bi bilo, da se kaj takega pr j, nas. v socialistični državi, ne bi dalo naoraviltj. To naj bi bij most k tesnejšemu sodelovanju obeh kolektivov. Sklicati je bilo treba še delavska sveta obeh podjetij, da dogovor potrdita. • »Saj nismo v Sing-Singu« Glavno finančno breme bomo nosili mi, je dejal predsednik delavskega sveta TOPS. tovariš Ota. Nam gre za čas in bi res radi čimprej spravili zidarje od hiše. Sicer nas bo kakšna drugačna rešitev precej več stala in še ograjo bi imeli po sredi dvorišča, kot da nismo v socialistični Jugoslaviji, marveč v Sing-Singu. Tudi zanje je takšna rešitev ugodnejša, saj pridobe 7 metrov prostora za razširitev tovarne, kar bi sicer ne imeli, ker bi morali zgrditi svojo cesto za tovarno. • »Vemo, da to ni socialistično« Tisto halo, v TOPS, smo mi kateri je dame,s zgradili in pre- cej našega prostovoljnega dela je v njej — je , pripovedoval predsednik delavskega sveta TONOSE, tovariš Kulovec. Upirali smo se, da bi se vselil TOPiS vanjo, k,er je bilo predvideno, da bomo dobili dtiroje za izdelavo ženskih nogavic iz vse Slovenije, svoje stroje za trikotažo In dežnik, arijo »mo oddali drugim 'tovarnam. Nekaj novih bi morali dobiti še Iz Vzhodne Nemčije. Vmes pa je prišel Iniiormhiro i,n naša nova tovarna je splavala po vodi. Potlej se je pojavil TOPS. Morali smo popustiti. V zapisnikih pa je zapisano, da smo bili proti, da bi nas zanamci ne krivili, da smo sami odstopili halo. Vendar doslej nismo imeli denarja za rekonstrukcijo tovarne, zdaj pa se je začelo jasniti. Dobili bomo nekaj strojev, stare moramo preurediti za gostejše pletenje. Ograja? Takrat, fco so začeli zidati TOPS, smo jo postavili. Stala je le štirinajst dni. .Za ograjo smo zato, keir je v tovarno moč piriti z vseih strani lin ni mogoča nobena kontrola. To nas je vodilo, da je delavski svet sklenil, naj se postavi med tovarnama ograja... Tako je pripovedoval predsednik delavskega sveta in še povedal, kako se je s,por zadnje dni zaostril zaradi onega skladišča za gorivo in mazivo. Na odnose med obema kolektivoma pa vpliva še marsikaj, je nadaljeval. Oni so si zgradili razkošno stavbo, še vedno so v poskusni proizvodnji, imajo avtobus, naši morajo peš. Skratka na eni strani razkošje, mi se pa stiskamo. Plače so jim zagotovljene, če kaij n are de ali nič itd. itd. In še je pristavil, da so jim šli doslej vedno na roko, če so le mogli, vendar morajo le gledati na svojo tovarno. »To je naše«, pravijo delavke, kar kaže, da so močno navezane na tovarno. Saj vemo, da to ni socialistično, da se prepiramo zaradi dvorišča, vendar tako 4« ne gre. No, inženir Didek je našel kompromisno rešitev... • »Prof smo se dobro razumeli...« Da, včasih smo bili v dobrih odnosih, Mi smo jih vabilj na prlredilbve, oni so nas povabili. Tako je bilo vse do nedavnega. Zdaj pa so se odnosi ohladili. Sosedi so se zaprli sami vase, čeprav z naše strani nismo storili ničesar, kar bi nam lahko zamerili, saj smo vendar družbena organizacija, ki se je prva poklicana boriti za socialistične družbene odnose v in med delovnimi kolektivi, j:e povedal predsednik sindikalne podružnice Tovarne pisalnih strojev, tovariš Dobravc. Pri sosedu- niso istega mnenja. Predsednika nisem našel, ker je bil na popoldanski izmeni, pa mi je odbornica tovarišica Minka Ložar raztolmačila stališče njihove sindikalne pou družni ce. »Sprti smo bili vsi skupaj — tudi sindikat.« »Zdaj je menda spor rešen, ko je inženir napravil kompromisni predlog?«, sem jo vprašal. »Da, saj ni bilo dolgo. Najbolj ' vroče je bilo, ko so oni začeli graditi skladišče n® našem svetu. To pa ne ,gre, da se Pogled na streho hale, v kateri teče proizvodnja Tovarne pisalnih strojev. V ozadju poslopja je dimnik tovarne nogavic v Savljah, vmes pa dvorišče, zaradi katerega se kolektiva ne moreta sporazumeti. V TOPS so pripravljeni sami zgraditi cesto, ki bi jo uporabljali obe tovarni V »Tonosi« so kljub temu proti. nas nič ne vpraša. Takrat smo tudi zahtevali, da se postavi na dvorišču ograj«. Sicer pa odnosi tudi prej niso bili ne vem kako dobri. Oni so -kovinarji in zviška gledajo na nas teksltiilike. Saj smo se prav v začetku dobro razumeli, pa so našo vljudnost izrabili, Ta zadeva je sicer -rešena. Tudi mi se bomo širili, dobili bomo osem modernih strojev i:n nekaj standard strojev. Cim bomo te plačali, bomo gradili. Zato potrebujemo prostor. Oni ga imajo vse do Kleč. Pri nas smo lani ustvariti 1,400.000 din dohodka na enega zaposlenega, oni pa sio v poskusni proizvodnji... « In še je nadaljevala: »Naši ljudje najbolj občutijo, da si lahko tam privoščijo luksuz. Vozijo se z 'avtobusom, ki nas škropi ali praši, ilco gremo peš domov. Pa dobiček ei dele, saj je pri njjh dobiček, karkoli napravijo, ko so v poskusni proizvodnji ... « Se dosti je očitkov, ki lete na račun TOPS A, ki pa vsi iz zvene v enega samega: Tam imajo to in ono, pri nas pa ne, prezirajo nas itd. Ko sem Ml tisti dan v obeh tovarnah, je bilo »ozračje« že precej čisto. Čutiti je bilo, da so z načrtom ing. Didka oboji zadovoljni. Zdaj pa smo zvedeli, .da spor -le še ni rešen, da je namreč delavski svet TONO-|SE odk-lonil to rešitev in tako so tem, kjer so biti prej. Ob vsem tem le kaže reto nekaj besed. Kolektiv Tovarne pi-salniih strojev je ves poln poleta, načrtov in mu je že sedaj tesno, čeprav je že v novih prostorih. In ima veliko bodoč- ii!'',asania, ki izhajajo iz burnega ob-kblvnega razvoja. e riavno vprašanje je upravljanje snr-B°tiarstva- Izkušnje dežel, ki grade ciahzem, nas uče, da centralizirano in Sf^n,n'strativno upravljanje gospodar-Snria ne odgovarja več stopnji razvoja nrn!*nih proizvajalnih sil. Čimbolj so ht„ ‘Zvaialne sile razvite, toliko bolj za-vaio decentralizirano upravljanje in Cp_, ajanjc delovne pobude proizvajal-veij Te Izkušnje potrjuje tudi najno-da a reorganizacija upravljanja gospo-tVa v Sovjetski zvezi. kn r-°y?ebsko gospodarstvo je doslej ff.nk -?'0 kakih 40 zveznih in več sto vi 'r'Skih ministrstev, s pomočjo šte-U„ direkcij, uprav, oddelkov itd. r-i rn Vn‘ apara< te bil tako ogromen, da kaj s°fe* kontrolirati niti svojega dela, k,jer . e» tl« bi učinkovito deloval tam, vsak 16 bajpotrebneje — v podjetjih. Za v0rn° najmanjšo zadevo je bilo odgo-vrševa,ministrstvo- Podjetje pa je le iz-Verena 0 ukaze- Ministrstva so bila su-dejava na svojem področju in s svojo n0st nosti° so razbijala zakonito enot-gospodarstva. Električne zavode v thjm T' so si na primer razdelila tri Ijaln trs*va- V ruski federaciji je uprav-»»iiniof0Kambrus« so ga dolgo sestavljali in upravni odbor je sklenil, da ga je treba razobesiti v vseh obratih tako, da ga bo poznal vsak delavec. Tega pa niso napravili, marveč so postavili tričlansko komisijo, ki je vse sama opravila. Tako so obratovodje uvrstili med visokokvalificirane delavce, čeprav nimajo izpita. Njim so določili 14.000 dinarjev plače, nam kvalificiranim pa le 11.000. Oboji imamo isto kvalifikacijo pa imajo oni višjo tarifno postavko kot mi, kar mislim, da ni prav. Delamo v akordu in moramo vso odgovornost pri kamnoseštvu prevzeti nase delavci sami. Od obratovodje je to kaj malo odvisno. Ali imam prav? Potlej glede premij. Ne morem razumeti, zakaj delavci nismo upravičeni do premij. Te dobe spet samo obratovodje in oni iz vodstva podjetja. Mi delavci bi morali dobiti ob povišanju plač za 8 odstotkov višje plače pa ni bilo nič iz tega in tudi premij nam ne priznajo. Komu res pripada premija? In še zaradi deževnih dni. Kako nam jih morajo plačati? Tu pravijo, da nam odstotki ne pripadajo. Kako je torej s tem? Ivan Kobale Odgovor uredništva: Pojdimo lepo po vrsti. Ze v našem časopisu smo neštetokrat pisali in tudi z debelimi črkami na prvi strani natisnili, da tarifni pravilnik ne sme mimo delovnega kolektiva. No, tovariš Kobale pravi, da so v »Kambrusu« prepustili vso zadevb komisiji in da delovni kolektiv za to ni dosti vedel. To je seveda napak in če bi mi imeli kaj besede pri komisiji, ki potrjuje tarifne pravilnike, bi takega ne potrdili. Kolikor vemo, pa mora biti predlogu tarifnega pravilnika priložen zapisnik seje delavskega sveta, na kateri je delavski svet ta tarifni pravilnik potrdil. In drugo: tudi v »Kambrusu« imajo sindikalno podružnico. Kaj je neki ta počela, če delovni kolektiv ni vedel ničesar, kakšen tarifni pravilnik so poslali v potrditev in o kakšnem tarifnem pravilniku je razpravljal delavski svet? Če so res tako napravili, kot pravi pisec, so napravili narobe. No, pojdimo naprej! Glede tarifnih postavk za obratovodje pa tov. K. nima prav. Sam bo po premisleku priznal, da si organizacije proizvodnje ni moč zamisliti brez ljudi, ki jo vodijo in ki tudi odgovarjajo zanjo. Zato imamo pač obratovodje. To so dostikrat stari izkušeni delavci, ki jim zaupamo vodstvo enega obrata. In te je treba tudi nagraditi posebej za to. Če bi n. pr. tov. Kobaleta postavili za obratovodjo — to pišemo le za primer — bi najbrž debelo pogledal, če bi moral prevzeti nase še novo odgovornost, plačo bi imel pa isto. Pri tem kvalifikacija ni bistvena in bi tudi ne mogla biti odločilnega pomena, čeprav je veliko bolje, da ima obratovodja tudi višjo strokovno izobrazbo. Zato je kar prav, da imajo obratovodje višjo tarifno postavko. S premijami je pa malce drugače. Premij je več vrst: ene dajemo tistim, ki vodijo proizvodnjo, če jo vodijo tako, da je le-ta večja, da se porabi manj surovin, orodja itd., skratka tistim, ki jo dobro organizirajo. Na te premije so vsekakor upravičeni obratovodje, tehnični vodja, direktor itd. Druge vrste premij pa so premije za prihranek surovin, materiala, pogonske energije itd. Na take premije pa je upravičen tudi tisti na delovnem mestu, če se kaj prihrani po njegovi zaslugi. Seveda pa morajo biti postavljeni normativi porabe materiala in še vrsta takih podrobnosti, ka*■ se vse zapiše v pravilnik o premijah. V nekaterih podjetjih priznavajo delavcem premije tudi za prekoračenje norm, drugod so določili še drugačna merila tako, da je vsak delavec zainteresiran za proizvodnjo. Na koncu še glede plačila deževnih dni. Te stvari morajo bi ti podrobno določene s tarifnim pravilnikom. Kakor je tam določeno, tako morajo tudi izplačevati. ALI JE TO SOCIALISTIČNA TRGOVINA? Trgovsko podjetje •Komuna« Prevalje ima svojo podružnico na Lešah pri Prevaljah. To je prijazna vasica z okrog 700 prebivalci. Večina njih so rudarji, zaposleni v rudniku Mežica in tovarniški delavci, zaposleni v Ravnah. Človek bi mislil, da je v tej vasi vse v redu, ker se le redko kdaj kdo oglasi v časopisu. Pa ni! Vsaj kar se tiče trgovine ne. Ne mislim s tem dopisom komu škoditi, pač pa želim, da bi se stanje popravilo. Cenik, ki bi moral biti obešen v trgovini na vidnem mestu, je prislonjen pred trgovino na tleh, seveda brez označenih cen. Ce hočeš kupiti neka) dekagramov kvasa ali sladkorčkov, ti jih zavijejo v star papir, ki je še izza rajnke Avstrije, debel in ves pomazan. V tak papir so v tej trgovini precej časa zavijali tudi mast in marmelado. Tega sicer sedaj ne delajo več, ker je lastnik hiše zaklenil podstrešje, da ne morejo več do papirja. Če hočeš kupiti v tej trgovini vrečo otrobov, pravi poslovodja: »Če hočete imeti celo vrečo otrobov, morate kupiti tudi krmilno moko. Drugače otrobov ne dam!« Posiovodja je še drugačen ptič. Napravi ti račun za kupljene stvari po višjih cenah kar na navaden papir. Če pa zahtevaš predpisani račun na bloku, ti 'pa zna zaračunati pravilno ceno. Seveda je v tej trgovini še več nepravilnosti, kakor popivanje pozno v noč. Pa tudi pomočnica Vida ni nič kaj prijazna, posebno z otroci. Prenekaterega večkrat nadere: »Hudič zeleni, boš že počakal!« Sedaj presodite, ali je to res socialistična trgovina? S. L PISMO ALI OGLAS Odkar so potrjeni zaključni računi podjetij, lahko beremo vsak dan v dnevnikih, da, celo v tednikih, takle oglas: »Vodstvo podjetja poziva delavce in uslužbence, ki so bili pri nas zaposleni v letu 1956 in so upravičeni do dobička, da se zglase v podjetju do dne ... sicer ...« Takšne oglase smo lahko prebirali predlanskim, lani, prebiramo jih letos. Ko jih človek prebira, se vprašuje ali stvari res ni mogoče urediti drugače, na bolj tovariški, način. Kaj ne bi bil delavec, ki je delal v nekem podjetju, hvaležen vodstvu podjetja, če bi mu lepo pismeno sporočilo, da prejme še nekaj denarja. Ce bi dobil takšno pismo, bi spoznal, da ga kolektiv še ni pozabil, pismo bi bilo dokaz skrbi kolektiva za svoje nekdanje člane. Torej v tem primeru pismo ali oglas? Vsekakor pismo, saj ne gre samo za neko golo knjigovodsko formalnost, temveč za odnos do človeka, ‘do delavca, do nekdanjega člana kolektiva, ki je iz takšnih ali drugačnih razlogov odšel drugam. Za vsakogar, ki bo prejel takšno pismeno obvestilo, bo to hkrati tudi opozorilo, kaj pomeni zbliževanje v okinru kolektiva, kaj pomeni delati za skupnost, za skupne koristi. C. R. ,****»• msfu&ž '-C-i PET ODGOVOROV NJI NAŠO ANKETO 0 POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU Marjanca Jemec: V bolnišnici O UGOVOR/ NA Plačevanje ® j. s. Maribor: Z novim tehnološkim procesom se je znižal čas ® »trojne obdelave na delovnem mestu, ki je v podjetju ozko grlo, O za 25”/». S tem pa je bil dosežen poleg večje proizvodnje tudi © večji finančni efekt. Kako se izračuna pripadajoča nagrada? — © Odgtfvor: Iz vašega opisa je dopustno razbrati, da je znižanje <6 potrebnega časa za strojno obdelavo uspeh racionalizacije tehno- © loškega procesa te obdelave. Vsekakor je treba predlagatelju te @ racionalizacije priznati nagrado. Zal pa ni predpisa, ki bi določal 0 v kakšnem odstotku se izračuna ta nagrada. Praviloma se nagrada ® ravna po finančnem efektu racionalizacije. Pripomniti je še, da 0 se sredstva za take nagrade črpajo iz sklada za samostojno • razpolaganje. . © Potrošnja, Videm-Krško: 2e 1954. leta je uslužbenec stopil $ v bolniško stanje, ker je zbolel na TBC. Ker je še vedno v bol- 0 niškem stanju in se mu zdravje ni popravilo, vas zanima ali ima ta uslužbenec pravico do plače nad plačami po tarifnih a postavkah in kdaj mu bo prenehalo delovno razmerje. — @ Odgovor: Po 24. čl. zakona o zdravstvenem zavarovanju ima q delavec, ki je v bolniškem stanju, pravico do plače nad plačami g po tarifnih postavkah ne glede na trajanje bolniškega dopusta, g Potemtakem tudi temu vašemu uslužbencu ne morete odreči te £ pravice za leto 1956. Nadomestilo plače za čas bolezni se namreč £ ravna po zaslužku, obračunanem po tarifni postavki. Zato citiran p predpis določa, da se smatra čas zavarovanca, ki ga ta prebije £ v bolniškem dopustu, kot da bi bil na delu. Glede na trajanje bolniškega stanja pa priporočamo, da pokrenete postopek ali za priznanje invalidnine zaradi bolezni ali zaradi invalidske pokojnine, če ta uslužbenec še ne izpolnjuje pogojev za starostno pokojnino. Ce pa jih izpolnjuje, potem zahtevajte, da se začne postopek za upokojitev. Sicer se pa čudimo, kako more to stanje trajati toliko časa, ne da bi prišla zadeva pred invalidsko-pokojninsko komisijo. Obrnite se glede tega na Okrajni zavod za socialno zavarovanje. Jambor, Črnuče: Imate 3 vratarje, ki delajo v turnusu 12:24. V njihovi tarifni postavki je že vračunana ta posebnost delovnih 0 pogojev njihove službe, da opravljajo delo tudi na dneve teden- © skega počitka in izmenoma tudi ponoči. Glede na novo uredbo 0 o plačah delavcev gospodarskih organizacij pa je nastalo vpra- 0 žanje, ali je treba tem vratarjem za nočno delo obračunavati 0 plače po tarifni postavki, povečani za 12,5”/»? — Odgovor: Upo- 0 števati je treba elemente, od katerih zavisi tarifna postavka, ki 0 je le vrednostni izraz vseh elementov posameznih delovnih mest 0 oz. del. Če ste že v sedanji tarifni postavki dejansko upoštevali 0 tudi okoliščino, da morajo ti vratarji izmenoma opravljati svoje 0 .delo tudi v času od 22. do 5. ure ponoči, potem jim nočnega 0 'dela ni treba obračunavati posebej. Ponekod so pa v takih pri- 0 tnerih upoštevali dosedanji predpis, ki ni dovoljeval obračuna- 0 vati plačila za nočno delo, če je bilo to izmenoma in ne najmanj 0 mesec dni nepretrgoma. Ce ste morda tudi pri vas v konkretni 0 zadevi upoštevali to, sedaj ne več veljavno določilo, potem bo 0 seveda potrebno vsako nočno delo vratarjev obračunati posebej. 0 ItT aš zavod ima izpostave in Iv podružnice, ki komple-tirajo pokojninski zahtevek i,n ga predlože zavodu v talki oblilki, da je močna takojšnja rešitev — vsaj v večini-pramenov. V bivšem krškem okraju sta v Brežicah in sedaj še v Sevnici' ustanovljeni izpostavi, toi bosta kompletiinaili pokojninske zahtevke. Poudariti je treba, da so zavarovanci v bivšem trboveljskem okraju prav dobro obveščena o svojih pravicah, kar je zasluga sindikata in društev upokojencev, d očim zavarovanci iz bivšega krškega okraja niso poučeni in večkrat iščejo informacije pri zavodu - začenja svoje pismo direktor okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Trbovlje, tov. Karel Rupnik. In tako nadaljuje:' »Na zavlačevanje nekaterih pokojninskih zahtevkov vpliva poleg drugega tudi preobremenjenost uslužbencev. Pokojninsko službo za področje bivšega trboveljskega okraja, ki šteje nad 5000 upokojencev, opravljata samo dva uslužbenca. Poleg pokojninske službe rešujeta tu»««»«•» \ RAZPIS za sprejem učencev v Grafično industrijsko šolo v Ljubljani Združenje grafičnih podjetij Jugoslavije — sekcija za LR Slovenijo sporoča, da bo vpisovanje učencev za podjetja grafične in predelovalne stroke od 15. junija do 1. julija 1957. Vpisovanje bo vsak dan od 7. do 14. ure v prostorih Sekcije Združenja v Ljubljani, Trg Osvobodilne fronte St. 14-IV. Pogoji za sprejem učencev; 4 razredi nižje srednje šole, fizično in duševno zdravje. Pri vpisu je treba predložiti lastnoročno pisano prošnjo in »pričevalo 4, razreda srednje šole. ZDRUŽENJE GRAFIČNIH PODJETIJ JUGOSLAVIJE SEKCIJA ZA LR SLOVENIJO skoraj desetkrat večji kredit. Kredit bi vsekakor moral dobiti tisti, ki bo denar hitreje obračal, ki ga terja manj, ker se bodo vložena sredstva hitreje obrestovala. Odločitev Jugobanke bo pokazala, aJi bo prevladala gospodarska premišljenost in obziri do starih tovarn kot je tudi ta mariborska, obziri do starih tovarn, ki so že doslej pokazale svojo gospodarsko sposobnost, čeprav obratujejo z iztrošenimi stroji in napravami Včasih so naši pogledi uprti le v nove tovarne Potlej, ko sem zapustil kolektiv mariborske livarne, sem razmišljal tole: Včasih, kadar razpravljamo o tovarnah, smo enostranski. Naši pogledi so vse preveč uprti le v nove tovarne. Obetamo si, da si bomo hitreje opomogli, ko bodo stekle. To je seveda pravi če bi pri tem ne pozabljali na stare- tovarne. Te že proizvajajo, to je v teku so. Če nam tu kaj popusti, bomo z novimi zakrpali luknje, ki so nastale, in nič več. Kadarkoli mislimo na povečanje proizvodnje, moramo torej misliti tudi na razširitev in modernizacijo obstoječih podjetij. To eo namreč že bolj ali manj trdno organizirane tovarnic, imajo strokovna vešče delavce in lahko z novimi stroji v kratkem času dosežejo večje uspehe kot podjetja, ki lih šele ustanavljamo, kjer delavci še‘niso taiko vešči. Teh gospodarsko koristnih načel pa nekateri gospodarski strokovnjaki pri določanju in uresničevanju investicijskih načrtov ne upoštevajo vselej in dovolj. Ne gre za zapostavljanje tovarne s sicer zaostalo tehniko, vendar so tu strokovno izvež-bani delavci, ki izdelujejo kakovostne proizvode. Prav zaradi strokovne sposobnosti delavcev kaže strojni park v takšnih tovarnah hitreje obnavljati, ker je to v korist skupnosti. Včasih so naši pogledi pre- več uprti samo v nove tovarne! in zdi ee nam, da lahko le v novih tovarnah usvajamo nove proizvode. In teženj za osvajanje novih proizvodov je pri nas veliko. To je. vsekakor prav, vendarle, če bi bilo pri tem več reda, več planskega usmerjanja. Tega pa dostikrat manjka. Gradimo nove tovarne, stare zapostavljamo, usvajamo proizvodnjo istovrstnih predmetov v številnih podjetjih. hkrati in drobimo svoje moči. Tako proizvaja, oziroma še usvaja sedaj proizvodnjo hladilnikov kar 6 tovarn 1 (na tem področju proizvodnje je, kot smo že poročali, zadnji čas vendarle prišlo do koordinacije). Imamo štiri tovarne radio-apairatov, tri tovarne motornih koles, tri podjetja usvajajo proizvodnjo šivailnih strojev, skratka, načrtov in poskusov je toliko, kot da je naš trg večno nezasičen. Takšno razsipanje sil, ki je že gospodarsko škodljivo, bo mogoče preprečiti edinole z V Mariborski livarni so obnovili že precej strojev, zgradili so nov oddelek A, zgraditi mislijo še Tddelek B in slej ali prej bodo morali zamenjati stare iztrošene stroje z novimi. (Na sliki: Delo v livarni.) zdravim usmerjevanjem teh pobud glede razširitve proizvodnje, s tem, da rekonstruiramo stara podjetja in izdelujemo v njih to, kar se le da, in gradimo nova, če je to rea gospodarsko nujno in potrebno. Pri sedanji organizaciji državne uprave bodo morala priti prav n.a iem področju, na področju vsklajevanja in usmerjanja, proizvodnje bolj do izraza združenja in zbornice kot višja oblika združejrih proizvajalcev. Ti organi bi morali skupno z državnimi organi usmerjati nadaljnji razvoj posameznih panog, pri čemer na noben način ne bi smeli zapostavljati starih tovarn. P. D. Mladi predlagajo Da smo letos praznovali praznik mladosti, zdaj ni več nobena novost. Po vseh mestih in vaseh širom naše domovine so bile akademije, telovadni nastopi, zborovanja in posvetovanja. Tudi v Ljubljani _ so se zbrali mladi delavci iz vseh večjih kolektivov in delegati — mladinci, ki bodo prisostvovali kongresu delavskih svetov. Tega posvetovanja morda ne bi niti zabeležili, če ... Mladi delavci so več kot dve uri razpravljali o našem delavskem upravljanju in predlagali, kaj naj bi na kongresu delavskih svetov govorili. Pa pojdimo po vrsti. Na posvetovanju so menili, da so klubi mladih proizvajalcev odlična šola za mlade upravljavce, a vendar jim delavski sveti nudijo vse premalo pomoči. Razen tega so predlagali, naj bi na srednjih strokovnih' šolah več pozornosti posvečali družbenemu upravljanju... V podjetjih naj bi v okviru delavskega sveta izvolili nekakšno ožje predsedstvo, ki bi pripravljalo dnevni red za seje delavskega sveta. Seje organov delavskega upravljanja naj ne bi bile med delovnim časom itd. itd. To so v glavnem predlogi mladih proizvajalcev, o katerih bodo prav gotovo spregovorili tudi na bližnjem kongresu delavskih svetov v Beogradu. P R O I Z V 0 D , N >A" 5 V' E T U •■■■■■eeeeeeeMeeEeeeB*B«*«saeM*Meeeaeee**e,B,lliee,eeeel,eieei Nabiralci zdravilnih zelišč! Izkoristite priliko za nabiranje: CVETJA: belega trna ali gloga, šmarnice (samo dd cvetočega stebla), bezga osutega, mačjih tačic, rdeče deteljice, male bele marjetice in grenke deteljice. LISTJA: šmarnice, ozkolistnega trpotca, pekoče ko- prive, lapuha, gozdne jagode, pelina sle-zenovca, breze, melise in grenke deteljice. Vse liste nabiramo brez pecljev. RASTLINE: krvavega mlečka, dišeče perle, materine dušice, ženikla, gosje trave, inodronščice, navadne plahtice a-li hribske rese, bele mrtve koprive (pazite, da bo prava), njivske mačehe, njivske preslice, ptičje kaše, vodne kreše, melise, kurja črevca, zdravilnega jetičnika, rumene lakote. LUBJE: krhlike. KORENINE: baldrijana, šmarnice in ženiklja. SEME: jesenskega podleska. VRŠIČKE: belega trna ali gloga (cvet in list osmu- kamo z vej). Cene lahko dobite pri vaši kmetijski zadrugi ali pa pri GOSAKU, Ljubljana, Prečna eliea 4. NOTRANJI TRANSPORT je mogoče izboljšati tudi v starih tovarnah Pogostokrat je mogoče in tudi koristneje modernizirati stare prostore, kot graditi nove. Ce upoštevamo osnovna načela, ki veljajo za notranji transport in ki ga urejamo v starih prostorih, bomo lahko vselej prihranili precej sredstev. Ta načela so bila že pogostokrat razčlenjena in zato nekatera omenimo tudi sedaj: — material prenašajmo v kolikor mogoče enotnih tovorih; — izogibajmo se tega, da material nekje puščamo in ga znova jemljemo — prizadevajmo si uravnotežiti delovno silo in opremo; — izberimo najugodnejšo opremo za določene posle; — uredimo transport tako, da bodo poti, na katerih prenašamo material, čim krajše. Kadar moderniziramo notranji transport v starih prostorih, bodo rezultati še bolj vidni, zato ker lahko primerjate dosežene uspehe s starimi. Stroški transporta, ki jih boste poslej izračunali, bodo potrdili, da ste prav storili. Direkcija starega podjetja je vedno pripravljena obdržati stare metode in navade tudi glede transporta in šele z graditvijo novih prostorov se voditeljem podjetja vzbude želje po uvajanju sodobnih metod prevoza znotraj podjetja. Vam je zelo težko samo pomisliti na to, da je res mogoče izboljšati transport v obstoječih poslopjih. Eh, če bi imeli nova poslopja, bi lahko storili to, kar si želite — toda ta ideal vam preprečuje videti tisto, kar bi lahko storili takoj. Stara poslopja so bila grajena v času, ko so bile mišice edina delavna moč. Sedahja mehanična oprema tedaj ni bila znana; višina stropa, zdržljivost tal, razpon med podpornimi stebri itd.. vse to je bilo predvideno za ljudi in ne za stroje. Vendar vse to ne pomeni, da v takšnem položaju ne bi mogli uresničiti učinkovitih operacij, čeprav je res, da omenjenih pomanjkljivosti . ne velja podcenjevati. Kaj torej storiti? Graditi znova ali najti ugodnejšo rešitev z združitvijo starega in novega, torej v takih prostorih urediti transport po novih načelih. Samo direkcija posameznega podjetja lahko odgovori na to vprašanje, zato ker so problemi zelo različni. Toda metode, ki omogočajo rešiti ta problem, so zelo enake in zato jih bomo poskušali v tem sestavu razčleni)!. Izračunajte kakšni so sedanji stroški notranjega transporta in njegovo organizacijo Pomen notranjega transporta je za vodstva podjetij vse bolj privlačen. Voditelji proizvodnje so čedalje bolj prepričani, da je od časa, ko pripeljejo material v tovariio in do tedaj, ko dobijo končni proizvod, velik del stroškov, ki sestavljajo ceno proizvodov, porabljenih prav za notranji transport. Ti izdatki so pogostokrat skriti v operacijah, ki jih sicer imenujemo produktivne, in to zato, ker navadno metode računovodstva ne izločajo teh stroškov. Neko proučevanje v Združenih državah Amerike — znano je, da se tam poslovni ljudje zelo zavedajo, kako pomemben je notranji transport — je pokazalo, da ve samo 30 odstotkov podjetij od 120 koliko jih stane notranji transport. V teh najmodernejših podjetjih so stroški notranjega transporta predstavljali povprečno 36,6% skuphe lastne cene. A kaj bi podobna anketa pokazala pri nas? Bolje je, da na to niti ne mislite. Dodati je treba, da vam bodo voditelji odgovornih služb v podjetju zatrjevali, da vedo koliko jih stane notranji transport. Podrobna analiza pa bo pokazala, da so njihove številke napačne. Prvi korak je torej točno spoznati, koliko nas stane transport v vsaki posamezni službi in za vsako posamezno operacijo. Proučevanje teh stroškov bo pokazalo, kam je treba usmeriti napore za izboljšanje. Izboljšanje ne bo uresničljivo prej, dokler ne boste imeli podatkov, kakšna bo vaša korist v primerjavi s prejšnjimi metodami dela. Določiti je treba osebo, ki bo odgovorna za notranji transport Ko spoznate stroške notranjega transporta, ne bo pametno; če svoje napore osredotočite na tiste službe in funkcije, kjer so stroški največji, če namreč mislite kupiti moderno opremo ali preurejati zgradbe. Razne službe in funkcije so namreč medsebojno odvisne. Lahko se dogodi, da bo modernizacija na enem mestu, ki nas sicer veseli, izzvala skoro enako povečanje stroškov na drugem mestu. Zato je zelo velika napaka, če pri urejanju notranjega transporta spregledamo njegove zveze s celotnim proizvodnim procesom. Kadar boste iskali vzroke težav v svojem notranjem transportu boste lahko pogostokrat ugotovili, da te nastajajo zavoljo slabe kontrole ali organizacije. V številnih podjetjih nimajo odgovornih oseb za urejanje transport ta, manipulacije in vskladiščenja. Sprejem in vskladiščenje surovin je odvisno od nabave; transport v obratu in pakiranje je odvisno od vodstva proizvodnje; razpošiljanje od transportne službe; vskladiščenje v rajonskih skladiščih od prodaje itd. Toda res je, da je težko vse te funkcije ločiti od notranjega transporta. Zaradi tega je takšna pomanjkljiva organizacija glavni vzrok za slab notranji transport. Nekatera ameriška podjetja so doumela, da je takšna koordinacija nujno potrebna, da je napak, če je ni, in zato so ustanovila važno delovno mesto, ki bi ga lahko Imenovali: vodenje premeščanja materiala. Izračunajte koliko stroškov nastaja zaradi zastarelosti stavb Ko ste spoznali stroške notranjega transporta in določili odgovorno osebo zanj, začnite analizirati posledice, ki jih Ima sedanje stanje poslopij za posle notranjega transporta, vskladiščenje, sprejeme in razpošiljanje blaga. Ce ste bili doslej prepričani, da so stroški visoki zaradi lokalov, boste potlej iznenadeni. Analizirati morate kroženje materiala, zato da bi s premeščanjem med posameznimi operacijami čimbolj zmanjšali stroške. Poizkušajte zmanjšati gibanje materiala nazaj ali na stran poti, ne samo med delovnimi mesti, temveč tudi med nadstropji. Sploh lahko trdimo, da stari prostori niso nikoli tako napolnjeni, kot si to voditelji proizvodnje zamišljajo. Prostori so res polni, toda neizkoriščeni. Malo je tistih voditeljev v podjetjih, ki štejejo skladišče In proizvodnjo za celoto in ki upoštevajo to, da je potrebna kubatura in izkoriščen prostor, eden od proizvodnih vprašanj podjetja. Bolj gospodarnostim je modernizirati skladišča kot zidati nova. Moje osebne izkušnje so me prepričale, da je mogoče z reorganizaaijo povečati prostore za 20 do 40%, pri čemer nisem niti upošteval koristi, ki so nastale zaradi olajšanja kontrole zalog in zmanjšanja obratnih sredstev. Prihranek v prostoru ima v starih zgradbah še večjo vrednost, kajti ti niso bili zidani za sedanje oblike proizvodnje ln • za mnogo večje količine proizvodov. Razen tega si brez pravilnega izkoriščanja razpoložljivega prostora ne moremo niti zamisliti koristnih sprememb v razporeditvi. Nedavno je neka tovarna kotlov v Parizu pred uvajanjem nove proizvodnje hotela zgraditi nova poslopja v prepričanju, da so stari prostori prenapolnjeni. Toda popolnoma preprosta reorganizacija namestitve . surovin v skladišču kot tudi končnih proizvodov, ob istočasnem boljšem izkoriščanju svobodnega prostora je omogočila, da je dobilo podjetje skupno 30% novih skladiščnih površin. Proučevanje organizacije dela, skladiščenje itd., kt je trajalo nekaj tednov, je omogočilo podjetju, da je prihranilo več milijonov frankov izdatkov. Lahko bi navedli še nekaj takšnih uspešnih primerov, toda žal precej več primerov je, da podjetja na to sploh ne mislijo. Nadaljevanje prihodnjič N-l ALI ZE VESTE Da nam deska ne bi počila V tanko desko je treba včasih zabiti precej debel žebelj. Ko krepko udarjate s kladivom po žeblju, se nenadoma deska prekolje. Kaj pa zdaj? Poiskati bo treba novo desko. Spet boste vzetli v roke žebelj, nato kladivo in krepko zamahnili. Toda rajši počakajte, zakaj bi se po nepotrebnem mučili z iskanjem lepih deščic. Preden boste žebelj ponovno zabili, ga na spodnjem koncu sploščite in ne bo se vam treba bati, da vam bo deska spet počila. Kako najbolje izkoristimo hladilnik T' a bi hladilnik čim bolje izkoristili, to se pravi, da bi v prostoru .za razhlaje-vanje dobili čim nižjo temperaturo, moramo hladilnik postaviti na tako mesto, da bo čimbolj oddaljen od kakršnegakoli vira toplotne energije (peči, štedilnika in celo sonca). Kako pretakamo tekočino Prav gotovo ste si že večkrat belili glavo, kadar ste morali pretakati kakšno tekočino iz posode v posodo. Če je treba pretočiti večjo količino tekočine, ste to zlahka opravili. Pri mešanju barv ali lakov pa je treba včasih po kapljicah dodajati te ali one barve. Kaj naj torej storimo, da se nam ne bi barva pocejala po posodi. Vzeli bomo tanko deščico in jo položili na posodo, kot to kaže naša skica. Zdaj bomo lahko brez skrbi tudi po kapljicah pretakali tekočino oziroma barvo. Zamašek na dnu steklenice Mnoge gospodinje se večkrat ne znajdejo, kadar je treba iz steklenice izvleči zamašek. Toda tega lahko s pomočjo vrvice lz-leče-mo iz steklenice. fr'Hši kos vrvice zavijemc in jo potisnemo v steklenico. Z vrvico objamemo zamašek in ga potisnemo v grlo steklenice in z močnim sunkom zamašek izvlečemo. Na področju Potpornje blizu Vršca so meseca aprila začeli graditi glavni del kanala Donava—Tisa—Donava. Verjetno bodo še letos na posameznih odsekih prekopa izkopali nad 3,4 milijona kubič. metrov zemlje. Pri kopanju prekopa v Potpomju bodo uporabili 6 velikih bagrov, katerih skupna zmogljivost znaša 200 kub. metrov zemlje na uro. Na sliki pa vidimo mogočna kolesa za kopanje kanalov, ki v eni uri nakopljejo tisoč kub. metrov zemlje. To napravo so zgradili plzenski kovači. Prvo stalno telefonskd zvezo med Severno Ameriko in Evropo so vzpostavili 25. decembra lanskega leta, ko so spustili, v Atlantski ocean nov telefonski kabel. Strokovnjaki so se 20 let pripravljali na ta dogodek. Dalj časa so se ukvarjali s podvodnim amplitifikatorjem ali ojačevalcem, električno napravo, ki pojačuje glasovne signale. Za dvojni podvodni kabel dolžine 3600 km pa je bilo treba napraviti tak am- plifikator, katerega so lahko skozi katero običajno spuščajo kable z ladij na morsko dno. Te naprave, ki so dolge dva in pel metra, so postavili Vzdolž kabla na razdalji vsakih 64 kilometrov. Na sliki: Kilometri kabla v tovarni Simplex Wire and Cable Plant v Newingtonu v New Hampshireu, ki so jih natovorili na ladjo »Mornar«, ki je kabel spuščala na dnu oceana med New Found-ladom in škotsko. Že od nekdaj je veljalo, da je zlato najivečje bogastvo sveta. Zlato so ljudje nenehno odkrivali in gorje tistemu, ki s je oprijel zlatosledstva, kajti zlata mrzlica se ga je oprijela in se ni več iztrgal iz njenega objema. Le koliko je bilo že posnetih filmov in napisanih knjig o •.latosledcih. Pa kaj bi govorili. To je že preteklost. Namesto lata danes nastopa nova ruda, ki jo visoko cenijo zlasti atomski strokovnjaki. To je uran. Pred dve' sto leti so na Češkoslovaškem našli smolnato črn kamen. Sele leta 1789 so ga analizirali in mu dali ime uran. Najprej so. ga začeli u-porabljati v metalurgiji in v kemični industriji. V zadnjih petnajstih letih pa je postal uran najdragocenejša ruda na svetu. Uran je zelo razširjen element. Najdemo ga povsod: v zemeljski skorji, tudi v morju in v jezerih in celo v zdravem človekovem organizmu. Urana je prav toliko, kakor cinka, bakra in svinca, a precej več kot srebra, živega srebra in zlata. In kljub temu, da uranove rude ne borno našli na kupu, ima vendar neko posebnost. Uran je radioaktiven. Njegovi atomi sevajo skozi zrak radioaktivne žarke, ki puščajo za seboj dolg neviden rep eiektri-ziranih delcev. (Kot na primer meteor, lci vleče za seboj meglo. žarečih plinov). Radioaktivnost nam • omogoča da laže najdemo uranovo rudo. NOVA TURBINA Po letu 1945 smo zgradili mnogo hidrocentral. Pri gradnji manjših hidrocentral pa so konstruktorji večkrat naleteli na težave. Le katoo bi tudi nestalne vode z majhnim padcem tn z veliko količino vode dale dovolj električne energije? S tem vpraša*jem si je dolgo časa V SVETU ATOMA Ce bi človek pogledal ameriški seznam igrač za otroke pa tudi že za odrasle, potem bi opazil marsikaj zanimivega in poučnega. Opazil bi, da so atomi in njihova energija vedno bolj blizu otroku in njegovim igram, da pa se tudi skušajo prilagoditi potrebam gospodarstva in udobnostim odraslih. Pred igračkami, na primer pred radimktlvoimi žogami za golf (ki se ne morejo izgubiti) človek začuden obstane. Počuti se prav tako kot njegovi predniki pred davnimi časi, ko so v svoji neposredni bližini občutili vilo čarovnico. Atom — čarovnik, ni nemogoča stvar. Dolgo časa nas je strahoval, toda zdaj mora dati za ves strah, ki smo ga užili, nekaj odškodnine. Atomi v službi policije Z željo, da bi oskrbeli policijske inšpektorje z »atomskim nosom«, je londonska policija V nekem drugem primeru so poizkusili loviti tatove v raznih skladiščih. Z radioaktivnim prahom so napolnili nekaj manjših zabojev, v glavnem so napolnili nekaj manjših zabojev, ki naj bi jih vzeli tatovi. Gaigerjev števec so zvezali z alarmnim zvoncem, kii so ga montirali ob izhodu. V trenutku, >ko je zvonec pozvonil, so zaprli vse izhode in tatovi so bili ob kruh. Otroci in atomi Da bi ugotovili koliki del avtomobilske gume se navadno porabi, so izdelali tako vrsto avtomobilske gume, pri kateri so osno-vni surovini dodali nekaj radioaktivne snovi. Gumo preizkusijo tako, da avtomobil pri veliki brzini naglo zaustavijo. Strokovnjaki nato proučijo sledove gum na cesti in z Geigerjevim števcem takoj ugotovijo, kolikšen je del porabljene pnevmatike. V državah, kjer golf ni ravno ljudska igra, pa je kljub te- napravila nekaj poizkusovi. Po- mu zelo priljubljen, -ljudje več-sippek pri teh poizkusih je eno- krat delj časa iščejo žoge, ki so ~....................... • - se pri igri skotalile neznano staven. Storilci bodo postali radioaktivni, ne da bi' se tega zavedali. Zasledovanje teh oseb v takšnih okoliščinah bo otročja igra. Znano je, da človek -radioaktivne snovi z lahkoto odkrije, čeprav so te v zelo majhni količini prisotne na zemlji in predmetih. Lahko jih odkrije s pomočjo posebnih malih apa-ratov, med katere! sodi Geigerjev števec. Pri prvih poizkusih so zločince odkriva-li, kadar so ti ropali po železniških vozovih. Izvedli so tale poizkus: V poseben vagon so natresli belkast prah z radioaktivnimi lastnostmi. Nato je nek policaj v vlogi razbojnika stopil v vagon, nato pa še hitreje izstppil. Zatekel se je v gost. Njegovi šoto variši so ga z Geigerjevim števcem zlahka našli. kam. Le s težavo jih po dolgem iskanju najdejo. Znana ameriška družba G. C. pa je začela izdelovati radioaktivne žoge za golf. Le-te zlahka najdemo ob pomoči Geigerjevega števca. Američani danes izdelujejo razne atomske igrače. Te igrače se bodo dale hitro poiskati z Geigerjevim števcem, pa čeprav jih bedo mali nagajivci skrili pod posteljno blazino ali pa v stenske ure. Tudi odrasli se ne bodo več jezili, ker so založili očala, kajti če jih bodo napravili radioaktivne, jih bodo pozneje z Geigerjevim števcem laže našli. (Po »Radniku«) Jamski človek V jamah si je v ledeni dobi človek poiskal varno zavetje. Zelo rad se je nastanil v bližini vode. V jami si je zgradil enostavno kameni!o ognjišče. Odet je bil v kože ubitih živali. Raziskovalci so večkrat naleteli na ostanke prebivališča jamskega človeka. belil glavo tudi inženir S. Veselinovič. P-red dvema letoma pa je prijavil svoj izum. Imenoval ga je vodna akcijska turbina. Kakšne prednosti ima nov patent pred starimi vodnimi turbinami, kot so Peltonova, Kaplanova in Francis turbina? Izdelava akcijske turbine je cenejša od vseh ostalih, njeni proizvodni atrošk-i s-o dvakrat nižji in kar je najvažnejše, novo turbino s pridom lahko uporabimo pri tistih hidrocentra-lah, kjer imamo na razpolago reke z nizkim padcem in veliko količimo vode. Takih rek je v Jugoslaviji precej. Veselino-vičeva turbina potrebuje manjši padec 30 cm in v sekundi lahko sprejme 30 kubičnih metrov vode. Piri takšni količini vode im pri tako nizkem padcu pa nam bi Peltonova in Francis turbina prav gotovo popolnoma odpovedali. Model nove turbine je izumitelj že zdavnaj napravil. Toda kot običajno je ostal njegov izum le na papirju. In vendar bi se dal njegov patent izkoristiti z malenkostnimi sredstvi. Turbino bi lahko izdelal,; v vsaki delavnici, kjer le imajo varilni aparat in preprosto orodje. Izumitelj celo meni, da bi lahko vsak vaški kovač izdelal takšno turbino. Kar bi jo lahko namestili ob majhnih vaških potokih in kanalih, bi jo s pridom uporabila kmečka posestva, zadruge, majhne delavnice pa tudi večja podjetja. Vprašanje pa je, koliko časa bo še minilo, da bomo imeli od tega izuma tudi praktične koristi. Geigerjev števec je na videz podoben poljskemu telefonu, . nosimo ga preko ramena ali pa v roki in z njim brez težav odkrivamo novo bogastvo. Posebno kovinsko cev pritisnemo ob steno, nataknemo si Slušalko in pritisnemo na tipko števca. Lovci na uranovo rudo — prospektorji — se z Geigerjevim aparatom plazijo po skalnatih stenah, grebenih, spuščajo se v soteske in kadar zaslišijo v slušalkah značilno prasketanje, tedaj vedo, da so na sledi surovini za proizvodnjo atomske energije. Poleg Geigerjevega šiey»a raziskovalci uporabljajo še drugo napravo. scintilometer, ki je več tisočkrat občutljivejši cd Geigerjevega števca. Z njo lahko odkrijemo uranovo ru.do celo iz letala ali helikopterja. To napravo spravimo v poseben zaboj in jo spustimo v morske globine. Tako odkrivamo globoko pod morjem uran. To niso sanje, uran so našli že ob obalah Floride, Madagaskarja, Avstralije in Sirije. Tudi Jugoslaivija je bogata na uranovi rudi. Vrsto let so naši strokovnjaki neumorno iskali to rudo. Danes je pri nas odkritih že na stotine nahajališč. Prav vse leto po naši deželi križarijo skupine raziskovalcev. Z modernimi napravami večkrat kilometre daleč od naseljenih mest preživijo dneve in noči pod milim nebom, da bi odkrili še več podobnih nahajališč. Njihov trud ni zaman. Nekje v Jugoslaviji bomo kmalu začeli izkoriščati uranovo rudo. dtom&fce gtojHfe Tekmovanje v oboroževanju z atomskimi in vodikovimi bombami se nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. Človeštvo se upira temu strahotnemu orožju, znanstveniki, državniki in politiki protestirajo, milijonske množice demonstrirajo pred poslanstvi držav, ki proizvajajo in preizkušajo jedrsko orožje, velesile pa v svoji blokovski zaslepljenosti proizvajajo nova in nova strahotna orožja. Atomskim silam (ZDA in SZ) se je pred dnevi pridružila tudi Velika Britanija. In v Londonu se hvalijo (ne da bi pomislili na posledice), da je njihova vodikova bomba, ki , je eksplodirala na Božičnih otokih, »najmočnejša, kar jih je bilo vrženih iz letala«, in da bi lahko v trenutku »uničila pol Londona ter pobila nad milijon ljudi«, kot piše »News Cronicle«. Oglasili pa so se tudi v Moskvi in zatrdili svetu, da je njihova vodikova bomba najmočnejša, saj je tako močna, kot je dejal Hruščev, da se je sploh ne upajo preizkusiti. Če bi jo vrgli na Severni tečaj, bi stopila »ledeno kapo« in oceani bi narasli za 21,34 metrov ter potopili vsa obalna mesta, med njimi New York in London, Nevarnost je torej tolikšna, da ni drugega izhoda, kot takojšnja prepoved proizvodnje jedrskega orožja in uničenja teh grozotnih bomb. Jedrsko energijo pa naj izkoriščajo v miroljubne namene, za dvig blaginje človeštva. Dne 29. maja 1957 je odpotovala v Frankfurt jugoslovanska delegacija zdravnikov na zasedanje Mednarodnega odbora zdravnikov. To zasedanje bo predstavljalo protest proti dr. Claubergu in drugim nemškim zdravnikom, ki so v Auschwitzu in drugih taboriščih delali poskuse umetne sterilizacije moških in žensk. Podatki so vzeti iz uradnih dokumentov in bili objavljeni v italijanski reviji »IL PONTE«. Ko je HimmLer poklical dr. Clau-berga k sebi, je bil ta že sloveč ginekolog in direktor specializirane klinike v Konigs hiiitite ter docent na univerzi v Kbnigsbergu. Primeri, ko so jalove ženske na osnovi zdravljenja pri dr. Claubergu. postale spet rodovitne, so se množili. To je bilo za ma-cifasiste izredno pomembno, kajti pripadniki SS so bili izbrani med izbranci, cvet geirmanstva. Oni morajo dati najtepše otroke Velikemu Reichu. Samo s strogo »selekcijo, s favoriizacijo reprodukcije najboljših eksemplarjev« in s preprečevanjem, da bi se tudi dirugi razmnožili, je bilo mogoče očistiti nemški narod, ki se je okužil v stoletnih stikih s sosednjimi nižjimi narodii. Samo tako je mogoče vzpostaviti trajno hegemonijo, ki bo temeljila na krvi in zemlji (Bliut und Bo-den). Hitler je tem »naukom tz genetike« (ob katerih so se naslajali milijoni Nemcev), posvetil precej strani v svoji knjigi »Mein Kampf«, in Ro-senberg je ustvaril o tem celo posebno doktrino Zaradi tega se je »parjenje med SS-ovcj vršilo po strogih in detajiMiranih pravilih«, če se iz katere izmed teh združitev med »višjimi bitji« niso rodili otroci, je bilo to skoraj izdajstvo, predvsem z ozirom na dejstvo »da so se židovski in ciganski psi, Cehi. Poljaki in Rusi, blazno razmnoževali«. Karli Clauberg je bil tudi oficir SS. Himmler ga je vprašal, kako bi se dalo zagotoviti plodnost izbranih in jalovost sovražnikov Reicha. Clauberg .je bil mnenja, da vedno sicer ni mogoče odpraviti Jalovosti vsake Nemke, vendar pa je mogoče narediti jalovo vsako žensko. »Je to dolg proces? Ima trajen in zanesljiv uspeh? koliko ljudi na dan bi lahko sterilizirala skupina 8 do 10 specialistov?« * Na vsa ta vprašanja Clauberg ni mogel takoj odgovoriti, treba je bilo najprej narediti poskuse, Reichfuhrer naj mu dovoli, da bo najprej delal poskuse na »človeških prašičkih«, potem bo lahko dali zadovoljiv odgovor. Himmler je obljubil, da mu bo poslal točna navodila. Toda preteklo je nekaj tednov in Himmler se sploh ni ogliasil. Hiimmiler je bil namreč že drugim »specialistom« dali nalog, naj proučijo možnosti sterilizacije moških uspeh »znanstvenih eksperimentov« tn je vztrajal na tem, da se doseže pozitiven uspeh v sterilizacija človeških bitij. K temu so ga nagovarjali tudi njegovi prokonzuli. Oberfuhreir SS Braok je namreč v poročilu svojemu šefu pisal: »Med 10 milijoni evropskih Zidov je najmanj dva do tri, milijone moških in žensk, ki so sposobni za delo. V sedanji delovni krizi sem mnenja, da moramo absolutno očuvati ta dva ati tri milijone, seveda tako, da jih onesposobimo za plojenje.« Himmler j« bil vedno širok z nemškimi znanstveniki. Ze večkrat jim je bil dal na razpolago »človeške pra- strupljall s Bickenbach »Negativna demografija« DOKTORJA CLAIIBKKGA in žensk, vendar pa kaže, da niso dosegli uspešnih rezultatov. Clauberg Pa ni hotel zamuditi krasne priložnosti, ki se mu je nudila, zato je sam osebno pisal mogočnemu šefu SS in sicer dne 30. maja 1942: »Moj Fuhrer«, nočem sicer s tem vplivati na Vaš sklep, vendar si dovoljujem predlagati Vam, da bi izvršili eksperimente in namestili potrebne naprave v taborišču v Auschwitzu, Kakor sem Vam že predlagal ob priliki najinega osebnega razgovora, bi bil neizmerno srečen, če bi lahko delal po Vaših navodilih in vodil taik poskusni zavod. Mnenja sem. da bi v pogledu prostorov, potrebnih živali, spremnega osebja in človeškega materiala eden izmed Vaših oficirjev v taborišču v Zgornji Sleziji nudil lahko najboljše možnosti.... Istočasno ie pisal ObersturmbamnfU-brerju SS Rudolfu Brandtu, ki' Je bil ‘Htmmleirjev spremljevalec: »Ponižno prosim, da me toplo priporočite Reichsfuhrerju SS«. Himmler se je še vedno ukvarjal s tem vprašanjem m ni izgubil upanja v šičke« v velikih množinah, različne »naprave« in podobno. Dr. Seigmund Rascher je v Dachauu vodil poskuse v velikem obsegu, prav tako prof. Ruff In njegov asistent Rom-berg. Rascher je skupno s profesorjem Holzlohnerjem in Finkejem vršil poskuse kongelacije na političnih jetnikih. Kadar so moški izgubili zavest, so jih položili med dve nagi ženski, ki sta bili polni življenja (običajno ciganki), da bi Jim ti vrnili življenje in toploto. Himler je kazal za te poskuse posebno zanimanje. 24. oktobra 1942 je pisaj Rascherju: »Zelo me zanimajo poskusi s človeško toploto. Osebno sem mnenja, da bodo ti poskusi dosegli boljši in trajni rezultat. Seveda, lahko se tudi motim.« Kmalu nato pa je odpotoval v Dachau in sam osebno prisostvoval tem poskusom. V Dachauu so dali drugemu slavnemu zdravniku, dr. Schieillngu na razpolago kakih tisoč deportirancev. Ta j Im je vbrizgaval malarijo in jih potem skušal zdraviti s svojimi preparati. Dosegel le take rezultate, da so ga po vojni sicer zelo milostni nurnberški sodniki ob-sodili na smrt na vešalih V Natzvvellerju sta profesorja Hirt tn dr. Wlmmer morila deportirance tako. da sta na njih eksperimentirala plin »mustard«. Druge deportirance so za- plinom phosgene prof. dr. iz strasburške univerze in njegova asistenta Ruehl in Letz. V Ravensbriicku je prof. Gebhardt iz berlinske univerze (osebni Himmlerjev zdravnik in direktor ortopedske klinike Hohenlycen, šef kirurg generalštaba SS in po samomoru dr. Grawitza, predsednik nemškega RK) s pomočjo dr. F. E. Fischerja in dr. Herte Oberheuser. brizgal deportirancem stafilokoke. strep-tokoke tn bacile gangrene, ki jim jih je dobavljal Višji higienski zavod SS. Gebhardt Je ob sodelovanju zdravnikov Oberheuserjeve. Fischerja. Schulze-1a, Schiedlauskyja in Stumpfeggerja (osebnega Hitlerjevega zdravnika) rezal deportirancem zdrave organe in jih presajal »dobrim« Nemcem v zameno za bolne organe. Deportiranca, kateremu so odvzeli zdrav organ, so eliminirali z injekcijami evipana. V Dachauu so nadalje dr. Berka. SchS-fer, Schroder, Eppinger (z dunajske univerze) in Belgebock vršili poskuse, da bi ugotovili če bi in koliko časa bi posadke, ki so ostale brez pitne vode, lahko vzdržale ob morski vodi. kateri so spremenili okus. ne pa sestava. Ti »poskusi« so se nadaljevali toliko časa. da so vsi deportiranci, na katerih so delali poskuse, pomrli. V taborišču Buchewald sta dr. Ding-Schuber in njegov asistent Ho ve n vodila poskuse, s tifusom, z rumeno mrzlico, s kozami, s kugo, z difteritisom. Klice je dajal v ta namen Robert Koch Institut v Berlinu Delali so tudi poskuse s staro plazmo. Cesto so kirurške operacije, presaditve organov ln vbrizgavanje vršili kar me-dicinci, ki Riso imeli niti dovolj znanja niti prakse. Clauberg Je kmalu dosegel svoj namen. Kmalu je Brandt lahko poročal: »7. VIL 1942 je Reichsfuhrer SS imel konferenco z Brigadefuhrerjem SS prof. dr. Gebhardtom. Brigadefuhrer-jem SS Glucksom im Bri,gadeftihreir-jem SS prof. Claubergom ir. Konigs-'nutteje. Reichfuhrer je obljubil) prof. Claubergu, da bo za svoje poskuse Ra ljudeh in živalih lahko dobil na razpolago jetnike v taborišču Auschvvitz. Na osnovi nekaterih osnovnih poskusov bo treba najti postopek za sterilizacijo ljudi, ne da bi za to vedeli. Reichsfuhrer je nadalje izrazij željo, da ga obveščajo o rezultatih raziskovanj. da se lahko začne v praksi tos-a-tatl sterilizacija Židinj. Istočasno bo treba začeti, s pomočjo radiologa specialista prof. dr. Hohfelderja, z iskanjem možnosti sterilizacije moških s s pomočjo žarkov X (Nadaljevanje prihodnjič) MOGOČNA filmska freska Pred štirimi leti na filmskem festivalu v Cannesu. Videl sem mnogo zelo lepih del, Prvič na mednarodnem filmskem srečanju, ki je bilo zaznamovano z vnanjim bliščem in sijajem, vsak dan novi vtisi, srečanja z velikimi ljudmi iz filmskega sveta ... V tej množici vtisov, ki jih je kratkomalo nemogoče spraviti v red, je bilo najmočnejše srečanje z japonskim barvnim filmom »Vrata pekla«. Videl sem lepo vrsto filmov — toda v toojih srečanjih z japonsko filmsko ustvarjalnostjo se je polagoma izoblikovala podoba o mojstrskih oblikovalcih velikih zgodovinskih tem. Srečal sem nekaj režiserjev, ki so bili kos sodobnim temam s tisto ustvarjalno Pj°čjo, da. so jim vdihnili pečat japonskega življenja in človeka. Srečal sem več takšnih japonskih filmov s sodobno temo, ki so opo-hašali hollywoodski ali evropski film. Celo Poizkuse neorealizma sem srečal. Toda vsi ti Piso zapustili v meni takšnega vtisa, kakor P pr. »Rashomon«, »Princeza Sen«, »Sedem samurajev«, »Križana ljubimca«, predvsem pa ‘Vrata pekla«. Japonci so se uveljavili nesporno kot največji mojstri zgodovinskega lilma. Dolga vrsta nagrad na filmskih sreča-Pjih potrjuje resnico, ki so jo Japonci utrdili 8 svojimi nastopi v Evropi. XXX Zgodovinski film je doživel mnogo sprememb v zgodovini filma. Ze v prvih začetkih filma se je na primer Italija odločila za zgodovinske filme in prvo obdobje italijanskega filma zaznamujejo zgodovinski spektakli, to Je filmi, ki so skušali z razkošnim dekorjem, zgradbami, kostumi in monžico igralcev oživ-filmskem jeziku zgodovinske teme. Iz _ je se jp zgodovinski film razširil na vse strani, a zanimiv je ostal za filmske producente vse do današnjega dne, le da je doživel obilo transformacij. Najpreje so producenti zahtevali spremembe zgodovinskih resnic in dobili smo psevdozgodovinske, lažne filme, ki so navadno izpreminjali zgodovinske resnice 8'i iž komercialnih ali pa faradi idejno-poli-fičnih razlogov. Potem je oblika zgodovinskega filma postala priljubljena oblika za velike spektakle, ki so se pogosto izpremenili v revijske nastope in izumetničeno, v zgodovinske kostume oblečeno pašo za oči. Znane so besede nekega ameriškega producenta, ki Je zahteval od mladega režiserja, naj mu haredi film o Kristusovem življenju: »Kaj hočete bolj dobičkanosnega kakor Kristusovo tvljenje? Malo zgodovine, malo religije, malo erotike — uspeh nam ne more uiti.«'Največji pmjster takšnih zgodovinskih filmskih spek-aklov je postal ameriški režiser' Cecil B. de tille, ki se je specializiral za biblijske teme. mal6 je danes zgodovinskih filmov, ki nam •tušajo posredovati objektivno podobo nek-anjih časov, dogodkov in ljudi. Japonskega zgodovinskega filma ne more-0 Postavljati v vrsto takšnih evropskih in -edvsem ameriških »zgodovinskih spekta-^ °v«. Japoncem je uspelo najti obliko, v ka-,eri 50 filmsko izpovedali velike t,eme svoje redno bogate preteklosti na poseben, zgo-°vinski tematiki izredno adekvaten način, im ^*ove*c Sleda njihove zgodovinske filme, ». a vtis, da stoji pred mogočno fresko, ki _ Sovori o času, dogodkih, ljudeh. »Vrata Pekla« zavzemajo med temi filmi najbolj s . hp mesto, ker je režiserju Nagati. Ma-lchiju uspelo v filmskem jeziku izpovedati ^ aro dramo Kikuchija Kana o zvesti ljubezni ^ p-e Keše in strastni in slepi ljubezni Morita. tinbfaV drama 0 tej ljubezni obarvana s -Plenim japonskim koloritom, nam je tako h(lzu> kakor da bi jo že dolgo poznali. Skriv-dp]St PPiverzalnosti tega japonskega filmskega {.k; a 3e v čistem, neponarejenem, zgodovin- m dogodku, zvestem prenosu drame v . ki ni koketiral s komercialnimi in dru-shni oziri. je ^rat Pekla« je barvni film. Mislim, da ba- e°a ot> tem delu zapisati tudi besedo o j„ , 1 v filmu. Cisto zgrešeno je mnenje, da p arva le element, ki naj naredi film bolj ja - j1"’ boli Privlačen. Filmski jezik ima svo-orn1Zrazna sredstva: sliko, zvok, igro — če je eaim te tri najvažnejše elemente. Barva i2D^rav tako sredstvo, s katerim ustvarjalec Tor V.eciu'e misel, ki nam jo hoče povedati. barv3 mora v barvnem filmu biti element pra^e vključen v celotno zgradbo filma, Plat ln«’ ba mora prevzeti barva svojo dra-fPor i ° funkcij0- Kjer barva v filmu ni ko 1 , jena v tem smislu, jo sprejmemo lah-eie ® kot bolj ali manj posrečen dekorativni kič v"1’ P3 jo ponižajo tudi v navaden bar, Vldell smo vrsto filmov, kjer so uporabili arvo le v ta namen- retj,rez dvoma imajo prav tisti filmski teo-nu ki zatrjujejo, da bodo ostale kljub bud edku filmske tehnike filmske teme, ki ne hioč° prenesle barve, pač pa bodo najbolj n° govorile gledalcu v črno-beli tehniki, težko zamišljamo filmsko dramo, Velika trojica japonskih igralcev Nasega-wa, Kazno, Machi-Ko Kyo in Tamagata Isao (od leve proti desni) so nosilci dejanja v japonskem filmu »Vrata pekla«. lekcijo o dramaturški funkciji barve v filmu. »Vrata pekla«, ki so jih posneli po do danes verjetno najbolj popolnem postopku barvnega snemanja (Eastmancolor), so šolski primer za takšno uporabo barv ne samo filmskemu ustvarjalcu, temveč tudi nam gledalcem. Dosegli so takšno skladnost med barvami in dogajanjem, da človek kaj hitro pozabi, da gleda barvni film. Tudi barve so eno izmed izraznih sredstev, s katerimi nam ustvarjalci filma pripovedujejo to tragično ljubezensko zgodbo. , XXX Končno menim,. da je treba ob »Vratih pekla« zapisati še besedo o igralcih. Nase-gawa Kazuo, Vamagata Isao, posebno pa Machi-Ko Kyo, so največja imena sodobnega japonskega filma. Nikoli ne bomo v »Vratih pekla« doživeli, da bi režiser postavil v ospredje le enega izmed te velike trojice, ker bi ga rad poudaril kot igralca z velikim slovesom, temveč smo od začetka do konca priče izredno skladni, resnično ansambelski igri, v kateri ne izstopa niti eden izmed številnih igralcev. Ko sem se mudil letos v Cannesu, sem šel gledat ameriški film »Anastazija«. V njem poleg novinca Yula Brynnerja nastopa Ingrid Bergmanova, ki je dobila za to svojo vlog« letos »Oscarja«, svetovno znano filmsko nagrado. Končni vtis filma je takšen, da sem bil prepričan, da je Anatole Litvak snemal film samo zato, da bi postavil v ospredje zvezdnico Ingrid Bergmanovo. Ne zaradi tega, ker bi celotna zgradba zgodbe, tako narekovala, temveč iz zgradbe filma je hitro razvidno, da so zgodbo tako zgradili, da bo stala Ingrid Bergmanova (in ne lažna kneginja Anastazija!) v ospredju. No, človek kljub temu rad gleda veliko igralko, četudi je postavljena umetno v ospredje in so ji napisali vlogo »na kožo«. Dan za dnem pa imamo priložnost gledati filme, kjer iz najrazličnejših razlogov umetno in na silo porivajo v ospredje slabe, nesposobne, pogosto tudi zelo neokusne igralke in igralce. To je posledica zvezdništva, o katerem bi kazalo pisati posebej. > Machi-Ko Kyo je japonska filmska zvezda »prve stopnje«. Toda režiser je dobro vedel, da bi podrla celotno zgradbo te mogočne zgodovinske freske, če bi stala brez potrebe in nujnosti, ki bi izvirala iz dela samega, v ospredju. Videl sem tudi velik zgodovinski japonski film »Princeza Sen«. Tam je postavljena Machi-Ko Kyo tako v ospredje, da tako rekoč vidiš samo njo. Toda »Princeza Sen« je nekakšna japonska varianta na temo O Lukreciji Borgii in zgodba je zahtevala nosilko dejanja v »prvem planu«. Samo nekaj drobnih zapiskov o najpomembnejših značilnostih velike umetnine, kakor so »Vrata pekla«. Z njimi sem hotel opozoriti na film in ga res iskreno priporočiti vsem, ki bi radi doživeli lepo umetnino. Vitko Musek im m © © s e ©, © © © e © © m m Pismo iz parterja Ljubljana, dne 31. maja 1957. Tovariš Torkar! Sinoči sem v Mestnem gledališču gledal Tvojo novo dramo »Izgubljeni ljudje«. Po pravici Ti povem, da sem šel na predstavo z nekakšno skepso, kajti pred nekaj dnevi sem bil priča ponovitvi Potrčevih »Kreftov« in me predstava ni ogrela. S »Krefti« smo šili na Štorij ino pozorje v Nov,j Sad in bi potemtakem morala biti ta drama nekaij najboljšega, kar imamo. Sicer sem bili ob njej prevzet zaradi čudovite igre igralcev, posebej pa še obeh Potokarjev, vendar sem spoznal, da nekaj ni prav tam. kjer nevidni lutkar pregiba lutke našega gledališkega udejstvovanja. Od Tvoje predstave pa sem se vračal vesel, zadovoljen in prevzet s prisrčnim optimizmom. Pred začetkom predstave sem polistal po »Gledališkem listu« in videl, da si napisal kar lepo vrsto odrskih del: »Veliko preizkušnjo«. »Pravljico o smehu«, in »Delirij«, zq katerega,si dobil celo nagrado. Zvedel sem. da igrajo Tvoje stvairi po vsej Jugoslaviji, Iz odlomkov kritik Pa videl, da »o Te povsod sprejeli s priznanjem razen pni nas. ki gremo v cerkev šele takrat, ko zazvone vsi zvonovi. »Izgubljeni ljudje« so me prevzeli. Usode, ki jih vpletaš, so, kakor bi zrasle iz nas samih, na naših tleh. iz naše zagrenjenosti im našega hrepenenja; vsi ti dobri ljudje se s sivo jo notranjo veličino dvignejo iz dna in se nam pokažejo v vsej svoji človeški polnosti In toploti..., majhni otroci z velikimi dušami. Za njiimi se pred nami odgrne vsa njihova preteklost, kot -mogočen rezultat neizprosne lo- gike življenja, v katerem so se oblikovali v to, kar so, prednjimi pa zeva, globina njihove usode, smrt, beg nazaj, jok nad nemočjo, sesedenost, spreobrnitev ... le blazni Kronos. profesor Mende, ostane negiben od začetka do konca, kot je negiben čas. Ni vsaik človek vreden, pravijo. literarne obdelave, čeprav je vsak posameznik človek s svojim dobrim in slabim v sebi, s svojo preteklostjo in bodočnostjo, s svojim takim eill drugačnim značajem. Tvoja ustvarjalna sita se' je dotaknila teh, ki jim pravimo majhni ljudje. Oživela jih je in potrdila, d,a je prav vsak človek tista glina, ki -iz nje umetnik zgnete umetnino. Imeti je le treba pravo roko, da vdahneš glini življenje in svojo misel. Ti si z »Izgubljenimi ljudmi« ustvaril dramsko umetnino, kii iz nje diha prisrčna toplota dobrote. ljubezni in človečnosti, ker si umetniško pošten in razgrneš zastor za vse svoje osebe v igri enako na široko in daš vsem svoj prijazni ustvarjalni nasmehljaj. Nič zato, da bi bilo potrebnih še nekaj dramaturških sprememb, literarnih obdelavic itd. Stvair stojli. Veš, česa si ob Tvoji predstavi lahko še posebno vesel? Tega, da so režiser in igralci izkazali Tvojemu delu prav toliko ljubezni, kot si jo Ti svojim osebam v igri. Od režiserja Igorja Pretnarja do zadnjega stranskega akterja so vsi so- delovali pri reprodukciji Tvoje stvari z globokim prijateljstvom i:n spoštovanjem, še posebej pa 7. zavestjo, da botrujejo slovenski noviteti, ki j-e otroško smehljaje stopila v našo dramatiko. Arja, Tilka, Ror, Niko, Klemen, Van,e. Lipe, Nande, Andro, Uta, Bela," Polikarp. Flori, Marta, detektiv, policaj... vsi ti ljudje, natakarice, postreščki, propali industrijski greznioarji, vrtnarji, kolporterji, študente, cipe težaki pijanci, pesniki, pometači policisti... komu od oblikovalcev teh Mu* naj hi diai prednost, ko so vsi dali vse. kar so imeli. Zate! Srečen bodi ob takih igralcih, verjemi pa mi, da je Igor Pretnar in njegov kolektiv prav tako srečen, da je zmagal s Tabo. Jože Kranjc Nova Pregljeva spevoigra Skladatelj Ciril Pregelj, H letos praznuje svoje sedemdeseto leto življenja, je predlanskim skomponiral novo spevoigro »Srce nikdar ne laže« po libretu naše znane pisateljice Mimi Mailenškove. Dve sezoni (lani in predlanskim) so to spevoigro, ki je že nekakšna ope-recica, z velikim upehom predvajali na Šentjakobskem odru v Ljubljani. Ker to delo spada v spored naše zabavne ljudsko-prosvetne dejavnosti po svoji literarni in muzikalni plati, je prav, da o njem spregovorimo nekaj besed, ker je verjetno, da bo Prosvetni servis prej ali slej razmnožil to prikupno delce, da zamaši vrzel zabavnemu de- lu ljudsko-prosvetnega ustvarjanja. Ciril Pregelj je že od nekdaj imel veliko nagnjenje do odrskih del. Uglasbil je že več odrskih del za mladino, (na primer »Čudežne gosli« in druge igrice), pozneje se je ukvarjal z resno glasbeno ustvarjalnostjo, zdaj pa se je spet vrnil k odru nazaj. Glasita te spevoigre je kljub diatoničnemu postopku in neiskanim harmoničnim tvorbam silno izvirna, nikjer banalna, a topla in čustvena. Interpretacija je pestra in prozorna, za pevca naravnost vzorna. Mimi Malenškova je to svoje veselo delo napravila po ne- Ob radijskih oddajah za otroke Povsod na svetu je navada, da se radijskim oddajam za otroke posveča posebna pazljivost. Naj bo to pažnja, ker so otroci bodoči radijski poslušalci, naj bo zato, da se otrokom že v mladih dneh vceplja določena ideja, dejstvo je, da se radijske postaje po svetu prav krepko brigajo za spored, vsebino in izvedbo otroških oddaj, saj na primer v Angliji stalno nastopa Orson Wells, v Moskvi sodelujejo najboljši igralci Itd. Pri nas pa se zdi, da te pazljivosti še ni. Vse kaže, da je dejavnost za otroke potisnjena v stran, saj se večkrat čuti pri oddajah nedognanost, nekakšna igralska monopolnost, kot bi se pozabilo, da poslušalec igralca ne vidi, temveč samo sliši to da si po glasu ustvarja njegov videz. Glas pa je zmerom eden in isti in žal tudi dostikrat pred-našanje. Ta mo- 0 TEBJ, TVOJEM DELU, 1 TVOJIH USPEHIH IN ® TEŽAVAH PIŠE • DELAVSKA • ENOTNOST nopolnost je torej škodljiva za mladega poslušalca, ker ne daje poleta njegovi fantaziji, obenem pa tudi igralca počasi spravi do tega, da je zmeraj enak, češ za otroke je vse dobro, odbrenka.imo še to in a-men! Še huje je seveda, če med igralci nastopajo napovedovalci in napovedovalke, ki s svojimi komercialnimi, radia privajenimi monotonimi toni ubijejo še zadnji žarek domišljije. Da bi se stvari popravile, so pri oddajnem svetu sporeda za otroke sklenili, da bodlo poskušali, da te pomanjkljivosti in napake popravijo. Skušali bodo izboljšati spored. Za vsako delo jim bo prva skrb, da bo predvajano kar najskrb-neje in kar najbolj dognano. Razširili bodo krog sodelavcev, tako v literarnem ustvarjanju kakor v režijskem in igralskem delu. Predvsem pa se bodo naslonili na mlade in starejše kritike vseh krajev naše domovine, ki naj bi s tem, da bi Radiu Ljubljana pošiljali' o-cene vseh predstav za otroke, pomagali! dvigniti tumebniško raven oddaj za toliko, da vodstvo teh oddaj spozna, kje so tiste storjene glavne napake v literarnem, vzgojnem in reproduktivnem delu posamezne oddaje. Tej želji Radia Ljubljane bi morali ustreči prav vsi starši, ki poslušajo oddaje za otroke, še več, svoje otroke bi morali opozarjati, da povedo svoje misli o vsaki igri, svoje želje, kaj je po njih mnenju bilo prav in kaj neprav, skratka drobna ocena nekega dela, na-napisanega za otroke, otrok samih ' Seveda se bodo poslušalci odzvali tej želji, če bodo videli, da so tudi ljudje pri oddajah storili res kar morejo. Ko bodo na primer zvedeli, da zdaj nastopajo ljubljanski igralci, zdaj mariborski, zdaj iz Kranja, zdaj z Jesenic, zdaj iz te zdaj iz druge igralske družine »Svobod« — in da ni izvajalna stran oddaj le stvar nekaj ljudi (sposobnih ali nesposobnih), potem se ne bodo več bali enoličnosti in bodo radi o vsaki oddaji povedali svoje mnenje, saj jih bo vleklo razen visega še to, da bodo tako primerjali različne igralce iz raznih kolektivov med sabo. Skratka: vsa stvar se pravzaprav spet začne pri glavi kem resničnem dogodku s Štajerske, kjer je neki zdolgočaseni advekat potegnil za nos vse tržane in okoličane, češ da je zadel milijon. Iz tega so v igri nastali drobni zapleti j a ji in razpletki, ki jih oživlja topel sproščen humor, jih poglabljajo duhovite domislice, prepletajo situacijske zmešnjave — vse pa ostane lepo v estetski posodi: zdravo, živo in radostno. Igra z glasbenimi vložki ali opereta z dramskimi mozaiki, kakor bi že hoteli reči, je nekakšna domača, prisrčna opereta, saj je Pregelj glasbo napisal po situacijah, našel čisti ljudski ton, dopolnil še z moderno glasbo in vendar s čutom odgovornosti resnega ustvarjalca — krepko pa mu je stala ob strani Mimi Malenškova s sočnostjo svoje fantazije in s svojo literarno'iskrenostjo. Operetka bo prav gotovo šla po vseh naših odrih, če ji bo omogočena razmnožba. 8. junija 1508 se je rodil na Rašici pri Turjaku začetnik slo-vehskega književnega jezika Primož Trubar. Vse njegovo delo je versko reformatorsko in prosvetiteljsko. Zraslo je iz ljubezni do domovine in bilo glasnik novih demokratičnih idej v okviru verske reformacije. V svojih delih je zavračal ljudsko praznoverje in se potegoval za organizacijo slovenskega šolstva. OB ROBU RAZSTAVE DEL SLIKARJEV AMATERJEV VESELJE IN PRIZADEVANJE ki smo ga iskali, smo našli ki k, težko zamišljamo filmsko dramo, §§§ bar ' lrnela šarasto, pisano in kričavo zunanjo g Re Po govorile gledalcu v črno-beli tehniki. 1. a St tflTtn — — 1811*, n, „ «11 w,.1,n »-1„ a 11 t-n° P°d°bo. Nočem trditi, da ni mogoče __ TodaVe*ik;e drame upodobiti v barvnem filmu. f§§ barv drama sama bo narekovala 'uporabo gH •klari ,arek°vala bo posebne tone, ki se bodo gS ali z vzdušjem celotnega dela. aPonci so filmskemu svdtu dali veliko V dvorani Doma JLA v Ljubljani so nam slikarji amaterji, ki so zbrani v risarskih krožkih kulturno umetniških skupin, pokazali svoja dela: risbe, akvarele, olja in plastiko. Razstava je bila odprta v okviru okrajnega ljudsko-prosvetnega festivala od 20. do 25. maja. Del je veliko, saj je tudi sodelujočih mnogo. Tu so rahli, boječi začetki s svinčnikom, glava deklice, sedeči akt, pa avtoportret v olju, cvetice,z bolj hrabrimi potezami, lov za slikarskimi učinki, poskus modernizma, pa zopet risba, olje, plastike, relief... Dela, ki so nastajala v prostem času posameznikov: uslužbencev, delavcev, vajencev, študentov itd V te krožke jih je gnalo veselje do dela, veselje do likovnega ustvarjanja. Ob delu in vodstvu si počasi nabirajo potrebno tehnično znanje — anatomijo, risbo, čisto barvo, čisto formo. Toda zdi se, kot da to znanje, ki je potrebno za vsako umetniško delo, stoji pred vsemi kot nekak zid, preko katerega jim ni uspelo priti. Nekateri se trudijo, da bi pot do njega čimpreje prehodili, drugi bi jo radi kar preskočili, tretji slikajo »samo za zabavo« in ostajajo več ali manj na začetni stopnji. Toda, vidi se, da je zid še daleč, daleč pred njimi. Pot do njega je trda, polna truda, vztrajnosti in požrtvovalnega dela. To je pot, na kateri sam s seboj ne smeš biti im tudi ne moreš biti nikdar zadovoljen, če hočeš doseči kaj več kot samo to, da pač »slikaš«, da vlečeš s čopičem po platnu in ob tem misliš, da že ustvarjaš. Podoba je mrtva, če ne razodeva umetnikove duše. In to je tisto, kar je v človeku samem, kar mu ne more dati niti šola niti dolgotrajno delo. Umetnik ni tisti, ki slika in modelira predmet kakor je, temveč tisti, ki poje, slika in modelira tisti vtis, Iti ga je predmet napravil na njega samega. Morda ga je dojel tako samo on, povsem drugače od drugih. Zato nastajajo v upodabljanju različne deformacije teles, ki naj vsaka gledalcu nekaj pove, če je nastala po notranji potrebi umetnika in le če je taka, gledalca prepriča, drugače ne. V nasprotnem primeru nastane le golo zvo- denelo posnemanj e raznih »izumov«. Da slikar ta vtis lahko izrazi, naslika tisto, kar občuti, da ustvari nekaj, mu tehnika ne sme delati težav. Za vsako umetnino je dovršena tehnika predpogoj, naj bo to v pisani besedi, likovnem izražanju ali v glasbi. Zid, ki ga sestavlja tehnično znanje, je moral pustiti daleč za seboj, kajti umetnost se začenja šele za tem zidom. Zgrešeno bl bilo, če bl na tej razstavi iskali umetnike ali umetnine, dela, ki nosijo, določeno umetniško vrednost in če bi jo s tega gledišča tudi ocenjevali. Iskali smo veselje do dela, veselje do slikarske oziroma kiparske umetnosti, prizadevanje in trud — in to smo tudi našli. Pred njimi je pot, dolga pot, in morda nosi kdo v sebi zaklad, ki se bo na tej poti izluščil v tisto, čemur pravimo umetnost. kar je z ozirom na zmeraj večje kulturne potrebe rastočega novega mesta — Gorice — še zlasti hvale vredno. S ŽIVAHNA DEJAVNOSI goriških slikarjev Se ni dolgo tega, odkar je bil v Novi Gorici ustanovljen Klub slikarjev - amaterjev »Nikolaj Pirnat« in že smo te dni videli prve sadove vztrajnega in požrtvovalnega dela njegovih članov. V okviru praznovanja Dneva mladosti in rojstnega dne maršala Tita sta v avli upravne zgradbe OLO Gorica od 25. maja dio 4. junija razstavljala Pavle Zamar in Bruno Tutta. Razstavila sta nekaj svojih najboljših del v raznih slikarskih tehnikah, med katerimi je nekaj res lepih in kažejo, da sta oba, čeprav sta redno zaposlena, žrtvovala mnogo ur svojega prostega časa tudi učenju in izpopolnjeva- nju v tej zvrsti umetnosti. Pod okriljem kluba »Nikolaj Pirnat« deluje tudi Krožek mladih, od katerih se' jih bo nekaj verjetno že v mesecu juniju javnio predstavilo. Njihova dela so sicer še začetniška, vendar po svoje zanimiva in vredna, da si jih ogledamo. Za letošnjo jesen pa je v načrtu razstava del vseh likovnih umetnikov, ki živijo in delajo na Goriškem, vtem ko bo akademski slikar Rafael Nemec imel samostojno razstavo. Kakor se iz teh nekaj skopih podatkov vidi, so tudi tu na skrajni zapadni meji naši slikarji — od akademikov do pionirjev — aktivni in delavni, Petar Palivičini: Pomlad POBUDA ZA SKLICANJE AZIJ- SKO-AFRIŠKE SINDIKALNE KONFERENCE Umiti i ii Po obisku delegacije kitajskih sindikatov v Sudanu in Egiptu sita Federacijia sindikatov arabskih dežel in Vsiekitajska sindikalna federacija objavili skupno iizjavo, v kateri se zsivtzemia za sklicanje aziijsko-afriške simdi-kailne Ikomf eirence. Na te j kont|3-rencii, ki bi jo bilo treba sklicati climpirej, Ibiirazpravljati o problemih, ki so skupni delovnim ljudem teh dveh velikih celin. Obe sindiikialni zvezi ugotavljata, dia imperializem in kolo-Kiiafeem ogrožata nacionalno neodvisnost, varnost in mir v deželah Azije in Afrike. »Da bi zavarovali nacionalne in življenjske interese,« je rečeno v njuni izjavi, »se morajo delavci azijskih in afriških dežel zavzeti za vsestransko uresničenje sklepov Biaimdlunšikie konference ta se odločno upreti kolonialistični politiki ter agresivnim napadem imperialistov kakor tudi intrigam in aktivnosti ekspanzioni-etičnih sil v teh deželah.« Kitajski in arabski sindikalni voditelji se zavzemajo za solidarnost in enotnost azijskih in afriških sindikatov, z;a vzajemno pomoč v boju proti sovražnikom delavcev in neodvisnosti razvoja dežel Azije in Afrike. Azijtiko- afriška sindikalna konferenca bo po mišljenju arabskih ita kitajskih voditeljev morala temeljiti na načelih popolne neodvisnosti, enakopravnosti, vzajemnega spoštovanja In prijateljske izmenjave pogledov tor izkušenj. S tem bi si zagotovila široko podporo, privabila vse sindikate, ne glede na njhovo politično usmerjenost, in obilo koristila razvoju sindikalnega gibanja na teh dveh celinah. E:I.SE:Isfa0WBRJEVA" DOKTRINA POTUJE PO DEŽELAH ARABSKIH M četrtek v lil* bilo je v Četrtek, so. maja popoldne, v bei-RUTU, GLAVNEM MESTU LIBANONA. LJUDSTVO JE PRIVRELO NA ULICE IN DEMONSTRIRALO PROTI ZAHODNO USMERJENI VLAD I. PRIŠLO JE DO SPOPADOV, TEKLA JE KRI (BILO JE VEC MRTVIH IN RANJENIH) IN POLICIJA JE ZAPRLA VEC STO DEMONSTRANTOV. Nova keralska vlada, ki jo je po parlamentarnih volitvah februarja in marca letos sestavil indijski komunistični voditelj Namboodiripad. NACIONALIZACIJA PLANTAŽ V KERALI PREDSEDNIK KERALSKE VLADE, KOMUNIST NAMBOODIRIPAD, JE OBISKAL NEHRUJA IN MU SPOROČIL, DA NJEGOVA VLADA PREDLAGA NACIONALIZACIJO PLANTAŽ TUJIH DRUŽB V KERALI. Pri voiivah februar ja in marca letos so v Ker ali zmagali komunisti in sestaviti vlado z izrazitim socialnim programom. Ne- kateri indijski kr-ogi so spočetka upali, dia bo kanalska vlada (zaradi svojega programa socialnih iin gospodarskih reform) kmalu prekršila nedavna določila in da jo bodo zato lahko odstavili. To pa se najbrž ne bo zgodilo. Predsednik keralteke vlade je po nedavnem razgovoru z Nehrujem izjavil, dia »zaenkrat ni razlik v pogledih njegove osrednje vlade« in dia bo osrednja vlada v kratkem razpravljala o predlagani nacionalizaciji. Indijska kongresna vlada načelno ne nasprotuje nacionalizaciji, sodi pa, da jo je treba izvajati postopno, ker država še ni sposobna plačati odškodnine za nacionalizirano imovino. Za podržavljeno lastnino tujih družb bn morati plačati odškodnino v devizah, ki jiih ima Indija presneto malo. Razen tega bi nacionalizacija povzročila precejšnje težave v odnosih med Indijo in evropskimi, državami, katerih družbe so lastnice plantaž v Kerali. Demonstracije pa niso izbruhnile ie v Bejrutu. V vseh mestih so deset tisoči javno zahtevali, naj vlada odstopi. Libanon že nekaj' let ni doživel tako ogorčenega protesta 'ljudstva proti vladni politiki. Ogorčenje je povzročila Eisen-how-erjeva doktrina. Libanonske vlade Skušajo že nekaj let uveljaviti nekakšno nevtralistično politiko v odnosu do različno usmerjenih dežel arabskega sveit-a, ki jo opravičuj ejb z gospodarskimi koristmi dežele. Preprosto rečeno: nobenemu se ne bi rade zamerile, z vsemi 'bi rade trgovale. Sedanja vlada pa je po mnenju libanonskih opozicijskih strank prekršila takšno nevitiralistično politiko, ko je pozdravila Bisen-h-ovvenjevo doktrino. Vladna pro-s,meniška preusmeritev je naletela na odpor združene opozicije, ki meni, dia se vlada ne bi smela odpovedati nevtralizira, če pa bi to že stori na. bi morala podpreti Egipt in Sirijo, nikakor pa me Iraka, Britanije in ZDA. V Libanonu bodo čez mesec dni paniaimeintairne volitve. Opozicija je sodila, da bi le nova vlada, ki bi ji ljudstvo zaupalo, lahko odločala o odnosu Liba-nona dio zunanjega sveta. Zato je zahtevala, naj vlada od steni obla«* d a naj prevzame nevtralna vlada, ki bi pripravila volitve. Predsednik sedanje vlade Sami Solfaa je odklonil zahtevo Stavka grških učiteljev V ponedeljek je začelo stavkati 20.000 grških učiteljev. Njihovi sindikati so napovedali stavko zato. ker vlada premalo skrbi za socialne ta druge probleme učiteljev. Stavka bo trajala tako dolgo, dokler viadane bo ustregla zahtevam stavkajočih. Pred proglasitvijo neodvisnosti Malaje Dne 31. avgusta bo Malaja, britanska kolonija v Aziji, postala neodvisna. Tega dne bodo v vsej Malaji velike svečanosti. prvakov opozicije. • Prišlo je do demonstracij, do spopadov ta tekla je kri. Aretirali so več sto demonstrantov, med njimi nekaj bivših visokih državnikov. Zaplenili' so opozicijske liste. Vojska je zasedla ulice glavnega mesta. Vlada je objavila poročilo, v katerem trdi, da so varnostne sile preprečile -zaroto, ki so jo organizirali »egiptovski agenti, z egiptovskim, sirskim in komunističnim denarjem.« Nekaj podobnega je pred dobrim mesecem dni trdil tudi jordanski kralj Husein, ko je z naijibru-ta.lnejšimi sredstvi strmoglavil napredno, Egiptu ita Siriji naklonjeno vlado. Lahko bi celo trdili, da so libanonski dogodki neposredno nadaljevanje jordanskih, s-aij je njihovo ozadje podobno, čeprav je bil njihov potek drugačen. Gre za. spopad dveh svetov: starega, kolon,Mističnega, na nbvo pobarvanega z Eis enh owe;rj evo doktrino, din novega, prebu!ajočega se neodvisnega arabskega sveta. Libanonci, ki so 30. maja popoldne zavzeli uli-ce B sirota im umirali na teh ulicah, so prelivali svoj-o kri za svobodni in neodvisni Libanon. SOCIALNE PRIDOBITVE EGI PTOVSKIH DELAVCEV Tudi številne zahodnonemške sindikalne organizacije se pridružujejo znanstvenikom, državnikom in politikom, ki protestirajo proti atomskemu oboroževanju in pozivajo vse vlade, naj se zavzamejo za prepoved poizkusnih eksplozij jedrskih bomb. V zadnjih dneh so proteste proti jedrskemu orožju podprle sindikalne organizacije Bavarske, Spodnje Saksonije in Essena. Sindikat kovinarjev pa je celo zahteval, naj Zveza sindikatov skliče izredni kongres, na katerem bi razpravljali le o nameravani oborožitvi zahodnonemške vojske z atomskim orožjem. — Zahodno-neniški list »Bie VVelt« je objavil tole karikaturo s podpisom: »Nočejo nič slišati, nič videti, nič vedeti...« Mahmud Ibrahim El Agam je generalni sekretar Splošne konfederacije dela Egipta, v se egiptovske sindikalne zveze, ustanovljene letos januarja, ki ima že 600.000 članov. Egiptovski tisti so pred dnevi objavili njegovo izjavo, v kateri jie rečeno, da so sindikati Egipta v letih po revoluciji izredno hitro n,a- KONFERENCA LABURISTIČNIH STRANK BRITANSKE ‘SKUPNOSTI llii in želje Iritiiskll Konferenco v Darfotagu je sklicala britanska laburistična Etramkia. Glavni govornik je bil Griffits, inameisitnilk britanskega laburističnega predsednika Gajt-skella. Goivbnil je o »enotnosti Britanske skupnosti natrodtorv«. Zasedanje sicer ni imelo nobe-niega vnaprej določenega dnevnega reda (ibiiilo je' boilj pomenek kot pa uradna konferenca), vendar sta na njem prevladovali dve osnovni temi: 1. ideološki problemi, 2. vprašanje organizacijskih načel. Britanske iaiburiistične funkcionarje pa so bolj zanimala or-gamiBacijlsIka vprašanja socialističnih gibanj v odvisnih deželah. Prevladuje prepričanje, da so sklicali konferenco prav zaradi, tega, kajti britanskim laburistoma ni vseeno, kam se bodo tia gibanja nagnila in kakšna sm-r bo v njih prevladala. Razen tega pa želi Gaitsfcellovo vodstvo podrobneje določiti svoja stališča do gibanj za neodvisnost v kolonialnih deželah Britanski laburisti upajo, da se bodo v kratkem ponovno znašl: na vladi ta zato sii ne bi radi zvezali rok si prevelikimi obljubami, ki jiiih kot vladajoča stranka ne bi mogli tepoilimiti. Njihova stališča ;pa so bila previdna in polna kompromisov ter so zato za marsikatero socialistično gibanje v kolonijah nesprejemljiva. Konferenca v Darfcingu naj bi c krepila Britansko skupnost narodov, uitrdila stike med socia- listi v te hdežeiah predvsem tr- in odvisnih deželah Britanske dnio :povezala mlada socialistična skupnosti narodov. Zaenkrat še gibanja z britansko laburistično nimamo podrobnejših poročil o stranko, ki naj postane nekakšna poteku konference, sicer pa bo-»glavna telefonska centrala«, mo lahko prav kmalu videli, če kjer bodo registrirali želje ta je izpolnila upe dri želje britan-zahteve socialistov v neodvisnih skih laburističnih voditeljev. • Izvršni svet socialistične internacionale je sprejel predlog Delavske stranke Norveške, naj na prihodnjem kongresu socialistične internacionale, ki bo na Dunaju, razpravljajo o alžirskem vprašanju. ® Med nedavnimi neredi v glavnem mestu Haitija je bilo ubitih 225 ljudi, ranjenih pa 350. Življenje se v deželi polagoma normalizira. Nova vlada veliko obljublja, ni pa še gotovo, če bo svoje obljube tudi uresničila. Delavci so se v glavnem že vrnili na delo. • Preteklo nedeljo je bil v Lyonu (Francija) izvoljen za poslanca desničarski kandidat Fulchiron. Zanj so glasovale vse desničarske in sredinske stranke. Dobil je 109.000 glasov. Levičarske stranke sicer niso dobile niče manj glasov, toda nastopile so samostojno. Med njimi prednjači Komunistična partija s 60.000 glasovi. 9 V resoluciji nedavnega plenuma Centralnega komiteja Komunistične partije Čila je rečeno, da se čilski komunisti zavzemajo za korenite gospodarske in socialne spremembe v deželi. KP Čila predlaga vsem demokratičnim silam, da se združijo in skupno zahtevajo izvedbo agrarne reforme, nacionalizacijo družb za eksploatacijo bakra, razširitev zunanje trgovine itd. govorili o odnosih med Arab- —— . ____n_~_ _ ... z »si ir* Tr? »o olni F' lan D ni 11 b l rnn 9 »Times of India« piše, da se je pri zadnjih volitvah močno okrepil vpliv Komunistične partije Indije, ki je razen v Kerali utrdila svoje pozicije tudi v Zahodnem Ben-galu, Andri, Maharastri, Giv<-zeratu, Pendžabu, Utar Prade-šu, Biharju in Asamu. Pri volitvah 1952. leta je Komunistična partija Indije dobila 5 milijonov glasov, letos pa je zanjo glasovalo 13 milijonov volivcev. S tem je postala druga največja indijska stranka. 9 Predsednik Madžarske socialistične delavske partije ,J a n oš Kadar je v partijskem listu »Tarsadalmi Seinle« ostro obsodil dogmatizem kot napako, ki je v preteklosti zavirala socialistični napredek na Madžarskem. Med drugim je zapisal: »Dogmatizem je onemogočal svoboden razvoj komunistov in usvajanje kritičnega duha ter metod marksizma. Zato so naši tovariši ocenjevali skoro vse notranje in zunanje dogodke na temelju določenih šablon. Te šablone so oddaljevale množice od Partije, kajti množice se vsak dan srečujejo s stvarnostjo in iz izkušnje vedo, da dejstva ne odgovarjajo dogmatičnim oblikam.« 9 Na kongresu Komunistične partije Izraela so precej Resolucija opozarja, da grozi človeštvu nevarnost atomske vojne in poziva vse delovne ljudi, naj se bore za mir, ra-zorož&ev in prepoved jedrskega orožja. 9 Predsednik indonezijske vlztde Džuanda je izjavil, da so razmere v Indoneziji še vedno zelo resne. Vlada je pripravljena na razgovore z vojaškimi poveljniki, ki so se uprli bivši osrednji vladi. Pripravljena je tudi proučiti zahteve posameznih pokrajin in sestaviti posebno komisijo, ki bo proučila možnosti za večjo samostojnost pokrajin. ci iz Izraelci. Član Politbiroja CK KP Izraela, Habib, je med razpravo dejal, da uživa izraelska Komunistična partija podporo Arabcev, ker se zavzema za mirno rešitev spora med Izraelom in arabskimi deželami. Ostale izraelske stranke pa so šovinistične in povzročajo le izolacijo Izraela ter povečujejo nasprotja med Arabci in Izraelci. 9 Iz Milana poročajo, da bodo italijanski sindikati žele-zarjev verjetno v kratkem napovedali novo stavko, kajti nedavna stavka železarjev ni obrodila pričakovanih sadov. IZ ITALIJANSKEGA DELAVSKEGA GIBANJA Bili stavKajDilh Mislil Mura vini [sipin predevali in se že uveljaviti kot pomembna napredna sila v deželi. Odnosi med vlado ta sindikati so zelo dobri. Vlada ne sprejme nobenega socialnega alj ekonomskega ukrepa, ne da bi se poprej posvetovala s sindikalno zvezo. Rezultat skupnih prizadevanj so tudi novi predpisi o socialnem savano vanju, ki bodo -prvič v zgodovini Egipta zagotoviti egiptovskim delavcem zdravstveno zaščito, hrameri-no in invalidnino, pokojnino, pomoč za nezaposlene. Vse to ‘bo se vedla zahtevalo ogromna finančna sredstva, zato se sindikati strinjajo z vlado, da so potrebni skupni napori za dvig proizvodnosti dela, odpravo zaostalosti in industrl-alliizaeirjio dežele, kajti brez tega je nemogoče občutno dvigniti življenjsko raven delovnih ljudi Egipta. Delegacija londonskih žena, ki je obiskala predsedstvo britanske vlade in zahtevala, naj vlada preneha s poskusnimi eksplozijami vodikovih in atomskih bomb ter se zavzame za prepoved tega grozotnega orožja. V Pokrajinah Rovigo in Polesine, kjer je pred nekaj leti reka Pad uničila na tisoče hektarov plodne zemlje in kjer so se mati kmetje in poljski delavci ob občudovanju vse javnosti z izredno požrtvovalnostjo pognali proti elementarnim silam, da bi rešili polja, že mesec dni traja stavka poljskih delavcev. Tprej isti ljudje, ki so pred leti — tako zase in še predvsem za veleposestnike — reševali vsako ped zemlje pred poplavo, se morajo danes že mesec dni boriti za to, da bi dobili 1.500 do 1.800 lir več plače na mesec, ter za to, da bi ohranili tiste pravice, ki so si jih priborili že prej, ki pa jim jih njihovi delodajalci hočejo sedaj odvzeti. Pred mesecem dni je stopilo v stavko 80 tisoč poljskih delavcev tega področja, da bi ohranili to, kar že imajo, ter od delodajalcev izsilili, kar jim gre. Njihove zahteve so že stare, saj so bile delodajalcem že pred meseci predložene in prav gptovo ne predstavljajo nikakih »nemogočih stvari«, kot jih določen — nikakor ne nezainteresiran — tisk skuša prikazati, saj zahtevajo le, da se tudi v bodoče ohrani na posameznega delavca ista obdelovalna površina, ki so jo veleposestniki že leta — hote ali nehote — priznavali. Nadalje zahtevajo, naj se obdelovalna površina klasificira, kar je prav tako že bilo uveljavljeno. Tretja zahteva pa je, naj se dnevna mezda poljskega delavca poveča za 64 lir. Kar se povišanja mezd tiče, bi bil vsak komentar odveč, posebno če vemo, da povprečni dohodki družine poljskega delavca ne presegajo 350.000 lir na leto, dočim ni redek primer, da ti dohodki ne sežejo niti do 250 tisoč lir na leto. Tudi kar se površine na posameznega poljskega delavca tiče, bi ne bilo kaj reči, kajti ta površina, ki so jo veleposestniki priznavali že doslej, je poljskemu delavcu zagotavljala določeno število dnevnih mezd na leto. Veleposestniki skušajo to zahtevo pobijati s trditvijo, da jim ta onemogoča uvajanje mehanizacije v poljedelstvo. Toda to je le neutemeljen izgovor, kajti kdo si bo bolj želel mehanizacijo poljskega dela kot prav tisti, ki mora danes z lastnimi mišicami, z lastnim trudom in z znojem nadomeščati motorno silo traktorjev, sejalnikov, plevnih strojev in vse.tiste mehanizacije, ki bi poljsko delo napravila lažje in znosnejše. Toda uvajanje mehanizacije v poljedelstvo nikakor ne sme iti izključno na račun tistega, ki jo je do sedaj nadomeščal s svojim fizičnim delom. Sicer pa je vse to le izgovor veleposestnikov, ki bi tudi brez uvedbe novih strojev hoteli s svojih posestev izgnati čim več delovne sile in delo odpuščenih delavcev naprtiti preostalim delavcem. Ta namen pa ni mogel uspeti. Neki poljski delavec je že prve dni stavke na nekem zborovanju dejal: »Dokler bo v Padu še rib in ob njem še količkaj zelenega, ne bomo popustili.« In dejansko'niso popustili, pa čeprav so oblasti podprle veleposestnike s tem, da so v ta področja poslale toliko policijskih sil, kot bi šlo za nekakšen upor. Stavkajočih delavcev pa ni ustrašilo, da so karabinjerji v mesecu dni aretirali nad 350 poljskih delavcev in delavk ter njihovih sindikalnih voditeljev. Tudi skrajno pomanjkanje jih ni strlo. Popuščati pa so začeli veleposestniki, kajti ob strnjenosti kmečkega proletariata in zaradi velikanske škode, ki se ob. tem letnem času iz dneva v dan veča, so posamezniki začeli uvidevati, da je njihova trma jalova. Najprej so začeli popuščati posamezniki, nato skupine veleposestnikov celih občin in tako so se množili podpisi pogodbe, ki so jo predložile vse tri sindikalne organizacije. Agrarna fronta pa se je močno razcepila in po splošnih ocenah je bilo doslej podpisanih že nad tisoč posameznih in skupnih pogodb, dočim vztraja v svoji trmi le ožja skupina finančnih agrar-cev in tistih posestnikov, ki so povezani z industrijo. Tem je pač malo mar, če gre pridelek večjega ali manjšega kompleksa po zlu, saj so gmotno zaščiteni s svojim kapitalom v bankah ali s svojimi delnicami v raznih industrijah. Vse pa kaže, da se niti ta ožja skupina velikih veleposestnikov, ki je' skoncentrirana v pokrajinski zvezi velepo- sestnikov, ne bo mogla dolgo upirati in da bo pod pritiskom javnega mnenja morala kloniti, kajti čeprav se je del poljskih delavcev po podpisu pogodb vrnil na delo, se s tem solidarnost 'med njimi in stavkajočimi ni zrahljala. Zgleden primer za to nam nudi predstavnik Zveze poljskih delavcev iz Bel-lombra, ki je v soboto na zborovanju Zveza poljskih delavcev v Rovigu izjavil, da bo ves višek, ki ga bodo s povečano plačo imeli poljski delavci njegove zveze, šel v sklad za pomoč tistim delavcem, ki jih trma velepo- Italijanski kmetijski delavci protestirajo proti izkoriščanju veleposestnikov, zahtevajo pravico do dela in se zavzemajo za enoten nastop vseh delavcev. sestnikov sili, da stavko nadaljujejo. Sicer pa je takih primerov nešteto. Zapisati pa moramo še, da so v nedeljo v vseh cerkvah škofij Roviga in Chioggie prebrali škofovsko poslanico, ki vabi vernike, naj molijo k materi božji, da bi pri svojem sinu izprosila, »naj se v deželo povrne mir«. Cerkveni krogi se pač nočejo zameriti veleposestnikom, zato prosijo za mir, poljski delavci pa kljub žrtvam in lakoti vztrajajo v borbi, pri kateri uživajo vsestransko podporo vsega proletariata. V Rimu pa se ne zganejo, čeprav bi morala nova vlada že poseči vmes in če drugega ne, vsaj umakniti policijske sile, ki jib je tod nakopičila, da bi z njimi ustrahovala stavkajoče. Če pa policijski teror doslej rti uspel, prav gotovo ne bo uspel tudi v bodoče in poljski delavci bodo k dosedanji amagi zabeležili še končno zmago, ko bodo prisiljeni k podpisu pogodbe tudi ljudje iz pokrajinska zveze veleposestnikov iz Roviga. Glasilo sindikatov Slovenije izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. — Odgovorni urednik France Boštjančič. — Tisk Casopisno-zalošniškega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. — Naslov uredništva in uprav« Ljubljana, Čufarjeva ulica 3. — Dom sindikatov. — Telefon uredništva in uprave 32-031, uredništvo 32-538, uprava 30-046. — Poštni predal 284. — Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-606-1-221. — List izhaja vsak petek. •— Rokopisov ne vračamo. — Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka 10 din.