POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
DELAVSKA ENOTNOST
GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE • ŠT. 24. • 7. JUNIJ 1957 S LETO XVI. • CENA 10 DIN
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
? r! ij
f	»Is# .
#«4 4
Spet se bodo skoro zaprla šolska vrata. Očetje in matere — morda bolj nemirni in zaskrbljeni kot otroci — pričakujejo trenutke, ko jim bodo njihovi sinovi in hčere pokazali ocene svojih prizadevanj. In bolj kot otrokom, ki so prešli svojo obvezno šolsko dobo, nekateri uspešno, nekateri so zaostajali v tem ali prejšnjih letih, lega na obraze njihovih staršev skrb: kaj in kam sedaj? Otrok se je nenadoma znašel na križišču življenja. Katero pot si bo izbral, katera pot bo zanj najprimernejša? Da, izbira poklica je postala skoro nepričakovano za otroka življenjsko pomembna. In tega se vsi naši dobri in skrbni starši zavedajo. Zavedajo se, da je delo, bodisi ročno bodisi umsko, ne samo častno, temveč življenjska nuja. Kajti »kdor ne dela, naj tudi ne je«.
Zato tolikšna skrb v njihovih srcih. AH bodo prav svetovali svojemu sinu, hčeri? Ali mu bodo našli tisto pot, na kateri bo najbolje razvil svoja nagnjenja in sposobnosti, da mu bo življenje radostno in njegovi napori družbi v korist. Vsi želimo, da bi naši otroci bili srečni, kot so srečni vsi, ki so našli svoje pravo mesto, ta v nadaljevanju študija, drugi spet, in teh je največ, v delavnicah, strokovnih šolah, na gradbiščih in poljih. Domovina daje vsakemu velike možnosti, na nas je, da jih prav izkoristimo, da bo naš mladi rod srečen, kot so srečni vajenci industrijske šole v Ljubljani, ko si z zadovoljstvom ogledujejo svoje mojstrske izdelke, delo njihovega uma in rok. (Slika na levi: Z razstave vajencev Kovinarske Industrijske šole v Ljubljani.)



PRED KONGRESOM DELAVSKIH SVETOV JUGOSLAVIJE
Višja storilnost dela je vsekakor najvažnejši ključ, ki nam odpira vrata do višje življenjske ravni. Delavski sveti kot n.aj-višji organi upravljanja so prvi poklicani posvetiti temu vprašanju kar naj večjo pozornost in skrb. Konkurenčen boj na svobodnem trgu, težnja za povečevanjem in pocenitvijo proizvodnje in podobne stvari ao zares vzpodbudile delavske svete v minulem času, da so se začeli ukvarjati z vrsto vprašanj s področja storilnosti dela. Vendar moramo takoj reči, da ta prizadevanja niso bila dovolj vsestranska, stalna in sistematična.
Večja zmogljivost, storilnost manjša
Zmogljivosti podjetij, preskrba s surovinami in pogonsko energijo, povečanje števila visokokvalificiranih delavcev m uslužbencev, so vprašanja s področja produktivnosti dela,
h
, m,
f- <W..
o katerih so od časa do časa delavski sveti na svojih zasedanjih največkrat razpravljali. Dosedanji sistem preskrbe podjetij s surovinami in pogonsko energijo v glavnem m bil odvisen 'od vpliva svobodnega trga (plafoninane cene (surovin jln energije, razdelitev količin in področij) in zato organi upravljanja niso imeli neke stalne spodbude, da bi zgradili svoj lastni sistem in svojo lastno politiko preskrbo vanj a in dia bi si prizadevali čim racionalneje izkoriščati surovine. Vsako podjetje je hotelo čimbolj povečali svoje zmogljivosti. To je dostikrat doseglo, ne glede na to, ali bodo realne možnosti za preskrbo s surovinami in pogonsko enepgjjo, (glede teh vprašanj so vsa podjetja pričakovala neko administrativno intervencijo). Zavoljo takšnih teženj se je dogajalo, da so zmogljivosti večje, da je na-rasitlo število zaposlenih in da je istočasno storilnost dela pad-
Sl.
V
-v
A- .Vy-=a.
Marjanca Jemec: Z zasedanja klubov mladih proizvajalcev
Ja, kajti podjetja so se konec koncev znašla pred dejstvom, da -ni mogoče dobiti dovolj surovin al!i dovolj električne energije (spomnimo se samo težav, ki smo jih pred kratkim čutili, deloma pa jih čutimo tudi še danes, tako glede proizvodnje električne energije iin premoga).
Zanimanje za kooperacijo in specializacijo je premajhno
Organi delavskega upravljanja so si upravičeno prizadevali izboljšati tehnološki proces proizvodnje, vendar so se večji del — neupravičeno — usmerili le na • generalne rekonstrukcije ali na drago modernizacijo svojih podjetij. Zelo pomembne možnosti za povečanje zmogljivosti obstoječih podjetij s pomočjo kooperacije, to je sodelovanja z drugimi podjetji ali specializacijo za manjše število artiklov, so ostale neizkoriščene.
Res, treba je reči, da do sedaj tudi niso obstajali najboljši pogoji za sistem kooperacije. Prejšnja delitev dohodka je vplivala pa je tudi na komune, borila za čimvečjio samostojnost, vplivala pa j tufli na komune, da so si le-te prizadevale spodbujati podjetja, naj ustvarjajo čim več ji dobiček, pri čemer bi bile seveda komune deležne čim večjih sredstev. Ra z me. roma drag transport j® prav tako preprečeval in še preprečuje to vrsto sodelovanja med podjetji. Zato so uspehi na tem področju razmeroma majhni. Celo čisto navadno prenašanje izkušenj med sorodnimi podjetji — vsekakor dober način, da se v mnogih primerih doseže večja storilnost del.a v kratkem času in brez velikih stroškov — m razširjeno tako, kot si želimo. Organi upravljanja so tu ali
UPRAVLJANJE V GOSTINSTVU
pred in med sezono
Pravijo, da je gostinstvo med tistimi gospodarskimi dejavnostmi, v katerih je prišlo samoupravljanje najmanj do izraza. Gostinci odgovarjajo različno: ali trde, da to ni res ali s številnimi razlogi pojasnjujejo, zakaj je v gostinstvu talko.
Tudi na prvem zasedanju novega delavskega sveta v hotelu Toplice na Bledu so razpravljali o tem. K aiko uvelj a viti delavsko - upravljanje v sezonskem gostinstvu, kamor spada tudi hotel Toplice?. V sezoni dela v tem hotelu blizu 150 delavcev, izven sezone pa le 30. Le-ti volijo nov delavski sivet, katerega člani postanejo vsi. Njihove naloge pa so izven sezone težje in bolj odgovorne kakor med sezono: izven sezone se postavlja plan im s tem v zvezi cene. Delo v sezoni je precej odvisno od (dobro ali slabo) postavljenih cen. 'Navadno se ob koncu leta popravlja tarifni pravilnik ali pa se sestavlja novi. Tudi to je zelo važno in odgovorno delo. Sploh je treba v tem čaisu pri-
praviti podjetje na novo sezono, kar pa ni samo tehnično delo: trelba je odločiti, katera večja dela (popravila, preureditve, zamenjave dotrajanega inventarja) se izplačajo in katera ne. Tudi zaključni račun potrjuje delavski svet izven sezone.
Vse to kaže, da je delo organov upravljanja izven sezone odgovorno, vendiar odvisno od dela v sezoni, ko se ustvarjajo gmotna sredstva. In narobe: brez dobre priprave izven sezone, ne bo mogel delavski svet uspemo voditi podjetje v sezoni. Dostikrat slišimo sezonoa, ki pravi: »Ml ustvarjamo promet, m,i smo važni«; in odgovor ne-sezomoa: »Če ne bi bilo nas, tudi vi ne bi mogli delati«. Res pa je, da sta oba enako potrebna in tudi oba enako koristna. To mnenje je prevladovalo tudi v hotelu »Toplice« in tako so letos prvič izvolili v delavski .svet štiri čistio sezonske delavce. Brez dvoma bo to delu \ korist.
Veliko so razpravljali o letošnjih cenah. Tudi letos se je po-
novilo, kar se dogaja vsako leto: cene so postavljene konec leta 1956, od takrat pa do danes (do začetka sezone) so se cene blagu občutno dvignile. Delavski svet je sklenil, dia bo kljub" vsemu vztrajal pri postavljenih cenah in je odobril popust, ki ga je direktor predložil za domače goste v višini 30 odst. Tako lahko dobi naš človek v hotelu Toplice na Bledu penzion izven sezone že za 760 dinarjev, kar je za to podjetje' izredno nizka cena. Vendar to ne pomeni, da bo zaradi te cene obisk kdo ve kako povečan fctiuib močni reklami, saj je tudli ta cena še vedno visoka.
Delavski svet je sklenil, da bo posvetil vso pozornost varčevanju. razen tega pa proučil vse možnosti, kako bi bilo mogoče pridobiti čiimveč gostov, da bi vsaj obdržali, če že ne znižali sedanje cene. Če novi delavski svet v tem uspe, bodo vse druge naloge, ki ga čakajo, lažje.
Marijan Seničar
tam sicer priredili medsebojne obiske, lani pa so .poslali mlade delavce na specializacijo in izpopolnjevanje v domača in ituja podjetja, toda vse to so redki, večidel kratki 'in premalo pripravljeni obiski, ki seveda niso rodili večjih praktičnih koristi. Dovolj je, če omenimo le primer ene same velike tovarne, kot je Ivo Lola Rfbar v Železnikih, ki je v desetih letih poslala v tujino na izpopolnjevanje samo 6 inženirjev, 5 tehnikov in 7 delavcev.
S problemi organizacije dela v podjetjih so se v glavnem ukvarjali strokovni organi podjetja in sicer več kot delavski sveti, toda tudi ti so samo sem ali tja sistematično proučevali najracionalnejše izkoriščanj e delovne sile in zmogljivosti. Navadno so vprašanja, ki se tičejo storilnosti dela, reševali le posamezno in sicer tudi tedaj, kadar so stvari zavzemale večje obsege.
Nekateri delavski sveti so izvolili komisije za proučevanje posameznih problemov proizvodnje; za izkoriščanje odpadkov in podobno, toda tudi ta praksa ,n,i bila dovolj pogosta.
Zadnji čas so organi upravljanja bistveno spremenili svoje stališče do birojev za storilnost dela v podjetju, katerih naloga je, sistematično spremljati vse komponente tega širokega i,n zelo obsežnega problema. Bred časom so organi upravljanj,a celo nasprotovali ustanovitvi takšnih organov, ker je bilo treba povečati število uslužbencev, dokajšnjo povpraševanje po blagu na domačem itrgu pa je omogočalo precej gotovo vnovčenj e blaga tudi tovarnami katerih poslovanje ni bilo donosno. Sedanje gibanje gospodarstva spodbuja vse več podjetij, da ustanavljajo podobne službe z različnimi naslovi.
Razlogov je precej
Sedaj pred kongresom delavskih svetov je moč razbrati iz Mevfltiih anatHz, da storilnost dela ni bila prva skrb delavskih svetov. To lahko pripišemo številnim vzrokom. Nekateri od njih sodijo v pristojnost organov upravljanja in če bi vplivali na rajih, bi lahko dosegli večje uspehe. Drugi pa so izven tega področja. Zelo enostransko bi bilo, če bi razloge za takšno stanje iskali edinole v preljšnnem sistemu delitve dohodka, čeprav je res, da so ti instrumenti usmerjali kolektive na to, da dosežejo nek splošen poslovni gospodarski uspeh in niso vplivali na to, d,a bi porastla proizvodnja na posameznega zaposlenega. Novi predpisi o razdelitvi dohodka vsebujejo številne elemente, ki smo jih v prejšnjih predpisih pogrešali fin *to ibo (vsekakor vplivalo na porast storilnosti dela. Toda premalo časa so še v veljavi in zato še ni mogoče na osnovi praktičnih izkušenj ugotavljati, kakšne spremembe bodo povzročili. Res pa je, da se bodo morali delavski sveti bolj kioit doslej ukvarjati z vprašanji večje storilnosti dela, kajti ta je vsekakor najvažnejši ključ, ki nam odpira vrata do višje življenjske .ravni. Z.S.
Dne 27. maja Je tovariš Tito pritisnil na vzmet velike turbine v hidrocentrali Mavrovo. Prvi agregat tega energetskega velikana je tedaj začel dajati prve kilovate električne energije mladi makedonski industriji. Tovariš Tito je v naslednjih dneh v spremstvu predsednika narodne sobranja Makedonije Lazara Koliševskega, predsednika Izvršnega sveta Ljubče Arsova in drugih obiskal več kmetijskih posestev v Negotinu in Vardarju ter Kavadarju, si v Stipu ogledal tovarno »Makedonko«, tamkaj prisostvoval posvetovanju sekretarjev občinskih komitejev ZK in predsednikov občinskih ljudskih odborov iz skopljanskega, kumanovskega, tetovskega in štipskega okraja, si ogledal v Ohridu med drugim hidrobiološki inštitut ter tudi tamkaj pri-sostoval posvetovanju sekretarjev občinskih komitejev ZK in predsednikov občinskih ljudskih odborov s področja bitoljskega in ohridskega okraja. V ponedeljek pa se je okoli 100.080 ljudi pred železniško postajo v Skoplju poslovilo od tov. Tita. Tovariš Tito je ob tej priložnosti med drugim dejal, da je življenjska raven naših delovnih ljudi odvisna od nas samih, od delavcev v tovarnah, od kmetov v vaseh, zadružnikov in od individualnih kmetov. Od nas samih je odvisno izboljšanje življenjskega standarda, in tega se moramo zavedati.
Obiski prijateljev
V nedeljo, 2. junija, Je državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič (na sliki desno) prispel v Oslo, glavno v e sto Norveške, na uradni in prijateljski obisk. Obisk Koče Popoviča na Norveškem bo še bolj okrepil prijateljsko sodelovanje Jugoslavije in Norveške ter socialističnih gibanj v obeh deželah. Tovariša Kočo Popoviča je povabil na Norveško zunanji minister norveške vlade Halvard Lange, 1to je lani obiskal Jugoslavijo.
Pred dnevi je obiskal našo deželo bivši predsednik britanske vlade in nekdanji vodja laburistične stranke Člement Attiee. V Jugoslaviji je ostal 5 dni. Ob prihodu je izjavil, da je zelo zadovoljen, ker se bo lahko ponovno sestal 8 svojimi starimi prijatelji. Clement Attiee
Je zadnjič obiskal Jugoslavijo pred dvema letoma. Na sliki (desno spodaj):	Clement
Attiee, Miha Marinko, Janko Rudolf in Tone Fajfar med zadnjim Attleejevim obiskom v Ljubljani.
Pogosto, prepogosto naletimo v naših kolektivih na tovariše, tovarišice, ki potožijo o tem ali onem, povedo o tej .ali oni nepravilnosti ali celo krivici, ki je bila Storjena. Potem te zaprosijo naj za božjo voljo tega nikomur ne poveš, ker sicer...
Tudi niso redki primeri. da nam naši bralci pišejo o tem, da je odkrita in jasna beseda v njihovem kolektivu nezaželena in da se jo preganja. Iz strahu ne podpišejo niti svojega imeni niti ne povedo, kje je tako stanje.
Celo na nekaterih zborovanjih in sestankih kolektiva. sindikata ali organov delavskega upravljanja je v govorjenju in razpravah opaziti posploševanje stvari, ob čemer je čutiti namigovanje na nepravilnosti, krivice.
To so kaj boleče stvari. In človek se vpraša, kje je vzrok, da se kdo boji glasno izreči jasno, odkrito besedo. Brez dvoma je osnovni vzrok v tem, da so nekateri, predvsem vodeči ali bolje odgovorni bodisi tisti iz proizvodnje ali iz uprave, ali iz družbenih organizacij (n organov bolj ali manj birokratsko zarjaveli, da večkrat celo podzavestno izrabljajo svoj položaj In ne puste, da bi jih kdorkoli ocenjeval v njihovem delu ali nedelu. Ne dopuste nikomur, da bi sodi; 0 njihovem ravnanju. Ce pa je že kdo, in to dobronamerno, opozoril na nepravilnosti, tako.) najdejo primeren način, da »zavežejo« predr-znežu jezik. Manj, mnogo manj so nevarni tisti, kj v takem primeru takoj »lopnejo« po glavi. Nevarnejši so tisti, ki tiho •n spretno brez posebne naglice Iščejo vzroke za šikaniranje, prestavljanja na slabša mesta itd.
Zal mnoge naše sindikalne organizacije stoje ob takih primerih ob strani namesto da bi vselej z odkrito in jasno besedo pripomogle k odpravi teh, tako bolečih primerov, ki večkrat jemljejo zaupanje posameznikom in celo vsemu kolektivu v resnične socialistične odnose med ljudmi.
V takem primeru se posamezni tovariši in tovarišice umaknejo iz dejavnega delovanja in zaprejo vase ali prikrito rovarijo, kar je vse prej kot prav in dostojno delavca - proizvajalca - u-Pravljavca. Rekel bi, da zbeži z bojnih položajev, kjer se bije bitka za socialistične humane odnose ljudi v proizvodnji in izven nje. Ta beg pa le podžiga z birokratizmom okužene ljudi, ki se le še bolj smatrajo za nedotakljive v svojem dejanju in nehanju.
Naše delavske organizacije morajo vedno in vselej biti nosilci jasne in odkrite besede in odločno Preprečevati vse, kar bi dušilo ali zaviralo zdravo in dejavno delovanje delovnih ljudi.
B. F.
I n h z o j i v / /; :f
!ii' *--ssss,,,. , .......	s, rsssjSSSsSsSsSSs /sssssss//s.'////syA
%
■zm&
Centralni delavski svet jeseniške železarne je na enem izmed zadnjih zasedanj odobril na predlog tovarniškega sindikalnega odbora 10 milijonov dinarjev za obnovo kovinarskih počitniških domov ter za prijetno in ceneno letovanje članov kolektiva in njihovih svojcev, člani kolektiva jeseniške železarne bodo letos letovali v počitniškem domu na Mežaklji, v Crikvenici ali pa v taborl«ču v Vodicah pri Šibeniku. Nekaj pa jih bo šlo tudi v sindikalni dom Otokar Keršovani v Opatijo. Predvidevajo, da bo 'preživelo svoj dopust v planinah ali ob morju okrog 200» članov kolektiva jeseniške železarne in njihovih svojcev. — TJ. Z.
9 Za praznik mladosti je sindikalni odbor pri Elektro-Maribor okolica priredil tekmovanje, ki se ga je udeležilo več sindikalnih podružnic in na katerem je pomerilo svoje moči 98 tekmovalcev. V šahu je bila najboljša mariborska ekipa, med posamezniki pa je zmagal Turin iz Slovenske Bistrice, v odbojki prav tako Maribor, v kegljanju Murska Sobota, najboljši med posamezniki v kegljanju pa je bil Vidrih iz Slovenske Bistrice. Najboljši strelec je bil Pernačič iz Radvanja, medtem ko je v ekipnem tekmovanju zmagalo moštvo iz Radvanja. V • namiznem tenisu je zmagalo moštvo iz Slovenske Bistrice, med posamezniki pa je bil prvi Zmavcer, prav tako iz Slovenske Bistrice. Na tem tekmovanju so sestavili moštva, ki bodo 22. in 23. junija nastopila na II. športnih igrah ELES v Novi Gorici. — La.
9 DPD Svoboda v Divači je priredila v počastitev dneva mladosti šahovski turnir, na katerega je povabila Svobodo iz Senožeč. Tekmovali so za prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta Divača. Turnir bo odslej vsako leto v tem času in bo prešel v trajno last sekcije, ki si ga bo priborila trikrat zapovrstjo. Želeti bi bilo, da bi se turnirja udeležila tudi ostala prosvetna društva v občini. Ta Svoboda pa je priredila še literarni večer, na katerem so recitirali dela tukajšnjega rojaka Srečka Kosovela. Prav tako je bil tudi večer slovenskih pesmi in napevov, pri katerem sta sodelovali pevska in godbena sekcija. V nedeljo pa bo v Matavunu velika proslava.
L. š.
9 V nedeljo, 19. maja je bik/ v Ljubljani republiško prvenstvo pionirjev v streljanju z zračno in malokalibrsko puško. Iz strelske družine »Kovinar« iz Štor se je tega tekmovanja udeležilo 8 pionirjev, ki so si priborili dve zlati, tri srebrne in dve bronasti znački mojstra strelca. Ekipa mesta Celja, ki so jo sestavljali tudi pionirji iz Štor in eden iz družine »Ivo-Lola Ribar« iz Celja, je v tekmovanju moštev zasedla prvo mesto. Med posamezniki je bil najboljši pionir strelske družine »Kovinar« iz Štor, sin padlega partizana, dvanajstletni pionir Franc Brečko, ki je dosegel 172 od 200 možnih krogov ter postal tako prvak LRS za leto 1957. Za nagrado je dobil zračno puško, razna praktična darila pa so dobili še štirje drugi pionirji iz Štor. — J. M.
9 Pretiran izvoz mesa v zadnjih nekaj mesecih je občutno vplival na podražitev mesa tudi v ruški občini. Potrošniki se s skrbjo sprašujejo, kam bo to pripeljalo, ker cene še kar rastejo. Medtem se je podražil še električni tok in so na občini izračunali, da bodo morali podražiti meso še za pet dinarjev pri kilogramu, ker imajo večjo hladilnico. Potrošniki pravijo, naj bi usJužnostnim podjetjem toka ne podražili, ker bodo sicer ona podražila svoje usluge, kar bo spet vplivalo na poslabšanje življenjske ravni. — G. G.
9 Občinski ljudski odbor v Rušah bi moral imeti po sistematizaciji 35 uslužbencev. Ker pa občina nima toliko denarja, da bi jih mogla namestiti, jih je danes le 22. Na občini pravijo, da delo kljub temu ne zaostaja. Uslubenci so sorazmerno mladi in upravljajo hkrati več resorjev. — G. G.
® Na drugem zasedanju delavskega sveta Tovarne dušika v Rušah dne 21. maja so imeli prisrčno slovesnost. Predsednik občinskega ljudskega odbora Drago Magdič je podelil dolgoletnemu in zaslužnemu članu tega delovnega kolektiva ing. Srečku Kotniku Red dela III. stopnje. Čestitamo! — G. G.
9 Pred nedavnim so se na pobudo upravnega odbora zdravstvenega doma iz Ruš sestali predstavniki vseh zainteresiranih ustanov, ter se pogovarjali o možnostih nadzidave zdravstvenega doma. Po daljši razpravi so prišli do zaključka, da bi bilo pametneje graditi nov dom. Ta bi stal od 25 do 30 milijonov dinarjev in bi spravili pod njegovo streho vso zdravstveno službo, lekarno in podružnico Zavoda za socialno zavarovanje. Ker zdravstveni dom in lekarna nimata dovolj lastnih sredstev, pričakujejo, da jih bodo gmotno podprli občinski ljudski odbor, Zavod5za socialno zavarovanje, zlasti pa podjetja. — G. G.
9 Fotosekcija kultumo-umetniškega društva Tine Rožanc v Ljubljani je priredila pred nedavnim razstavo svojih del. Razstavili so nekaj odličnih prirodnih motivov in fotografij naših mest. Najboljši pa so vsekakor posnetki iz vsakdanjega življenja. — I. V.
9 Občinski sindikalni svet v Kranju je pred nedavnim priredil prvenstvo sindikalnih podružnic mesta Kranja v kegljanju. Zmagalo je moštvo iz »Inteksa« pred »Iskro I« in Obrtniki. — I. V.
9 V Industrijski kovinarski šoli tovarne »Iskra« v Kranju so pred kratkim ustanovili osnovno organizacijo Zveze komunistov, v katero bodo sprejeli najboljše mladince. -IV,
9 Dramska sekcija Svobode v Tržiču se je pred kratkim predstavila z uspelo naštudirano komedijo »Skupno stanovanje«. Številni gledalci so bili z izvajanjem nadvse zadovoljni in so ob zaključku premiere nagradili nastopajoče z dolgotrajenim aplavzom. — I. V.
9 Pionirska dramska skupina Svobode v Kranju je uprizorila pred dnevi mladinsko igro Josipa Ribičiča »Kraljestvo palčkov«. Delo je režiral Riko Poženel, sceno pa je pripravil Saša Kump. — I. V.
9 Republiški odbor Sindikata lesnih, ki je Imel 22. maja sejo tajništva, na kateri so pregledali razultate ankete o normah. Tajništvo se strinja s stališči tarifne _ komisije ter so sklenili, da bodo vso problematiko obravnavali na posvetovanju, ki bo 9. junija. Takrat bodo proučili tudi analizo o premiranju.
9 Republiški odbor združenja vzgojiteljev je sredi maja proučeval referat tovariša Kardelja na plenumu So-ceialistične zveze tet tov. Vide Tomšičeve, ko govorita o ustanavljanju predšolskih ustanov v okviru komunalnih stanovanjskih skupnosti. Predsedstvo je posebej opozorilo, da bo treba preskrbeti za vodstva teh ustanov kvalificiran strokovni kader,
9 Republiški odbor komunalnih in obrtnih defavcev je imel 21. maja sejo tajništva. Razpravljali so med drugim tudi o vplivu uredbe o delitvi dohodka na obrt in komunalo. Na podlagi ankete in gradiva, ki ga je zbrala gospodarska komisija, so sklenili, da bodo s to problematiko seznanili Centralni odbor ter republiško Obrtno zbornico. Zavzemajo se namreč za to, da bi določila Uredbe glede komunalne in obrtne dejavnosti spremenili, ker po njihovem mnenju ti panogi ne moreta prenesti tolikšnih obremenitev, sicer bodo šle te na škodo potrošnikov.
9 Zadnje čase se je športno udejstvovanje močno poživilo v sindikalni podružnici Ljubljanske mlekarne. Imajo nogometni odsek, ki je odigral letos dve tekmi. Pred prvim majem so se srečali z moštvom podjetja Sadje-zelenjava, na dan mladosti pa z moštvom podjetja Ardel. V namiznoteniškem odseku sta moška in ženska skupina. Pomerili so se že s Sloveni j a-športom, junija pa bo še več srečanj z ljubljanskimi kolektivi. Strelska skupina vadi z zračno in vojaško puško. Tri moštva so se udeležila okrajnega tekmovanja v počastitev dneva mladosti. V programu je še tekmovanje s strelsko skupino podjetja Tesar. Ustanoviti nameravajo še odbojkarsko sekcijo in sekcijo za mali rokomet. Urejajo si tudi lastno igrišče. Manjka jim pa denarja in zato nameravajo prirediti družabne večere. Takrat bodo odprli tudi strelišče ter igrišča za odbojko in rokomet. — A. Z.

S PLENARNEGA ZASEDANJA REPU BLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV KEMIČNE INDUSTRIJE SLOVENIJE
iiin ulitimi
V soboto 1. junija je bilo v Rušah plenarno zasedanje Republiškega odbora Sindikata delavcev kemične industrije Slovenije. Uvodni referat o volitvah delavskih svetov in pripravah na kongres delavskih svetov je imel predsednik FRANC PLAZ AR, o analitični oceni delovnih mest pa tajnik JOŽE MAROLT. Zasedanja se je udeležil tudi sekretar Centralnega odbora tega sindikata tovariš MILAN KAJGANIČ.
spremenila in vise danes vse številke precej v zraku. Tako se zgodi, da stane popravilo več kot pa .so vse naprave po knjigah vredne in se prostega amortizacijskega sklada pe nabere toliko, da bi naprave lahko vzdrževali.
Kooperacija — nadvse pereča zadeva
Marjanca Jemec: S posvetovanja klubov mladih proizvajalcev
Uvodoma so ugotovili, da je letos sestava delavskih svetov
precej boljša kot lani, da so
izvolili več članov Zveze komunistov, mladine in žena ter da
POSVETOVANJE KLUBOV MLADIH PROIZVAJALCEV
Podprimo prizadevanja mladih
je v delavskih svetih 40 visokokvalificiranih delavcev več kot lani, kvalificiranih prav toniko, medtem ko je polkv^H-f Miranih iin nekvalificiranih vsega skupaj le 35.
Olani puetnuma so se v razpravi zlasti zadržali na nekaterih vprašanjih, do katerih naj bi bližnji kongres delavskih svetov dotočil svoje stališče.
»Le organi za delitev plena...«
Preteklo nedeljo dopoldne je bilo v prostorih Kluba poslancev v Ljubljani drugo republiško posvetovanje klubov mladih proizvajalcev, ki ga je priredil Centralni komite LMS. Posvetovanje je vodil predsednik LMS. tovariš FRANČEK MIRTIČ, poročal pa je tovariš RUDI BREGAR.
Izkušnje dobrega leta delovanja 42 iktobov mladih proizvajalcev, kolikor jih je do danes v Sloveniji, kažejo, da je to madrvs# koristna oblika udejstvovanja in uveljavljanja mladih ljudi v proizvodnji ter delavskem upravljanju. V tem pogledu je naj dalije prišel klub v Litostroju, ki je opravil zares pionirsko delo. Ta klub se je lotil proučevanja nekaterih proizvodnih problemov in je svoje izsledke potem posredoval delavskemu svetu. Tako je na primer opozoril na nekatere vzroke nizke storilnosti (čakanje na žerjav, odreditev dela, netočno prihajanje na delo in odhajanje z dela itd.) in je delavski svet njihove predloge tudi sprejel. Klub uživa že tak uigled, da se vodstvo delavskega sveta posvetuje s klubom o vsakem važnejšem vprašanju.
V Industriji kovinskih izdelkov v Mariboru so odredili vrsto stvari, ki jih je predlagal klub mladih predavaj aloev. Na njihovo pob urilo razmišljajo, kako bi povečali konstrukcijski biro, da v proizvodnji ne bi bilo več aastanika zaradi tega, ker ni načrtov; postavili so ko-
misijo, ki naj pregleda orodje za nekatere vrste izdelkov, itd. Ko jim je lani manjkalo toka, je klub predlagal, naj bi tiste dni, ko je toka dovolj. delati Po 12 ur, delavcem pa naj bi dali malico. Delegat iz te tovarne je dejal, da po zaslugi kluba niso dobiti manjših plač.
Povsod tam, kjer so se klubi mladih proizvajalcev s takimi konstruktivnimi predlogi uveljaviti. v 'kolektivu, so jih delavci tudi vodili v delavski svet. Tako je v Litostroju 12 mladincev v delavskem svetu, v IKI Maribor 9, ISKRI 10, Strojnih tovarnah Trbovlje 9. Tovarni avtomobilov v Mariboru 8 itd. V teh kolektivih ni bilo delavcev treba prepričevati, naj volijo mladince zato, da bi jih bito nekaj v delavskem svetu, saj so že sami v klubu dokazali, da eo sposobni prevzeti nase tako družbeno odgovornost in so vredni zaupanja delovnega kolektiva.
Ena izmed temeljnih ugotovitev nedeljskega posvetovanja je bila torej, naj se klubi mladih proizvajalcev usmerijo zlasti na proučevanje proizvodnih in
gospodarskih problemov podjetja, saj je praksa sama najboljši učitelj iin vzgojitelj upravljavcev. O tem pričajo tudi tisti klubi, ki so začeli zgolj s predavanji in se danes ne morejo pohvaliti z kdo ve kakšnimi uspehi, dasi tudi te oblike ne kaže zanemarjati, zlasti, če požive predavanje z raznimi slušnimi in vidnimi ponazoriti. Ponekod hišo vedeti, kako naj bi začeli, ker jim sam namen kluba mladih proizvajalcev ni bil jasen. Nekateri so poskusili s klubom, ker z organizacijo LMS niso uspeli, drugi smatrajo, da je klub pot, po kateri bodo prišli mladi delavci do višje kvalifikacije, tretji so s klubom nadomestili klub Ljudske tehnike.
No, danes je že povsem jasno, kaj naj klub pečne, in 'glede tega ne bo več iskanja. Seveda ne pričakujemo, da bodo v klubih »odkrili Ameriko«, vendar je nedvomno, da bodo mladi ljudje s svojimi predlogi veliko prispevali ne le k razvoju delavskega upravljanja, ampak k boljši organizaciji delia, Slednji itd. Zato zaslužijo prizadevanja klubov vso moralno in gmotno podporo sindikalnih. organizacij, delegati sami pa so povedati, da nalete včasih pri starejših delavcih in celo pri sindikatu na gluha ušesa. In to ni prav, saj so v pravem pomenu besede šoliia mladih pro-
Nekdo izmed članov plenuma je precej drastično opisal vlogo strokovnih združenjin zbornic:	»To so le onganj za
delitev plena. Prerekamo se na vse mile viže, kako bomo razdelili devize, dobi pa jih tisti, ki ima najbolj namazan jezik in boljše zveze.« Vlogo združenj im zbornic smo si takrat, ko smo jih ustanavljali, čisto drugače 'Zamišljati. To naj b; bil nekakšen centralni delavski svet, ki naj bi skrbeli v prvi vrsti za gospodarsko In posebej za proizvodno sodelovanje med podjetji. Razen tega pa je po mnenju zborovalcev skrajni čas, da se potegne meja med tem, kje se nehajo pravice državnih organov in kje začenja družbeno upravljanje, da zbornice ne bodo le privesek nekega referenta organov Oblasti, prek katerega izvršuje svoje naloge. Ker se ta gospodarska združenja niso uveljavila kot organi delavske samouprave, je tudi odnos delavskih svetov do združenj in zbornic sila šibak. Delavski sveti ne vedo, kaj ona počno, niti nimajo vpliva na nijlihovo delo. Kajpak je to le ena stran kolajne. Drži namreč tudi to, da delavski sveti imenujejo svojega človeka v združenju, da je to največkrat direktor in da že zavoljo takega sestava združenje težko postane tisto, kar od njega pričakujemo.
O kooperaciji v kemični industriji že dolgo govore, vendar kam daleč še nismo prišli. Morda podjetja nimajo dovolj strokovnjakov, ki hi znali to speljat; do kraja, morda pa so še premočne avtarkične težnje, da skuša vsak sam vse napraviti, ne glede na to, ali s« mu to izplača, ati tega še drugod ne delajo in ne glede na trg. To se izraža najbolj v programih rekonstrukcij tovarne, ko si nekdo idealno zamisli, kaj vse bi pri njih izdelovati. Razen tega sta v Beogradu še programa za dve novi tovarni mila,
pa še sedanje ne delajo s polno zmogljivostjo.
Upravljanje ni zgolj razpolaganje z denarjem
izvajalcev in upravljavcev
Zamrznjeni amotizacijski skladi
S plenuma Sindikata gradbenih delavcev Slovenije
V® •
Mi slini im u
V nedeljo, 2. Junija je bil v Ljubljani v Domu sindikatov plenum Republiškega odbora Sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Na plenumu so poudarili, da bo % novo delitvijo dohodka dana Širša možnost za ustvarjanje materialnih osnov, posameznikom pa bo zagotovil, da z večjo storilnostjo in za bolje opravljeno delo prejmejo večje zaslužke.
Večkrat kadar je beseda o gradbenih delavcih, slišimo: Oh, kaj pa hočete, saj gradbeni delavci skoraj nič ne delajo! Tudi na zborih volivcev smo že stiSati nekaj takih pripomb, ne da bi se volivci pri tem vprašati, s kakšnimi težavami se borijo gradbeni delavci. Ustavimo se kar pri stanovanjih. Mariborski gradbinci o tem takole menijo. Ce gradimo hiše, potem bi jih radi graditi tudi za sebe. Kakor pa kaže, pa letos ne bomo kaj prida gradili ... Prav bi bilo, da b; okrajni ljudski odbori dodeljevati stanovanjskim zadrugam v podjetjih določena zemljišča. Razen tega naj bi podjetja sama ustanovila poseben fond za gradnjo stanovanj.
storilnosti. Sedaj pa bodo morali to popraviti s točno preračunanimi akordnimi ceniki. Delo v akordu pa bo uspešno šele tedaj, ko bodo delavci trdno prepričani, da bodo za opravljeno deilo dobit« prav toliko kot jim je bilo obljubljeno-Tudi terenske dodatke, kd so
bili že dalj časa kamen spotike v podjetju, bodlo zdaj dodeljevati drugače. Terenski dodatek bodo vezali na storilnost dela in 'bo ta deli osebnega dohodka. Prejemali pa naj bi ga na določenem kraju vsi delavci ne glede na njihovo prebivališče.
V gradbenih podjetjih pa je še kopica ostalih problemov, v pretežni meri zaradi gradbenega materiala, kakor je to opeka, apno in cement. Vse to pa jim onemogoča, da bi gradili hitreje in izpolniti tisto, kar od njih pričakujemo. N. B.
Naslednja stvar, ki močno tišči zlasti kemično industrijo, je amortizacija. Tovarna dušika v Rušah ho na primer prihodnje leto že tretjič amortizirana. Tudi druge tovarne so precej stare to izrabljene, amortizacijski skladi so pa zamrznjeni im se niti ne obrestujejo, ts sploh so. ker smo tudi iz njih 'gradili nove tovarne. Zato j® razumljiva želja podjetij, da b; se ta sredstva »odtajala«, da bi Imeli denar vsaj za tekoča popravila, ki v starih tovarnah niso majhna. Poleg tega tudi ocenitev osnovnih sredstev več ne drži in ni v skladu z novimi nabavami. V ruški tovarni na primer so kupiti z devizami majhen drobilec za fero-kirom. Stal j'ih je več kot znaša vrednost celotnih naprav za ferokrom — po tem seveda, kar imajo v svojih bukvah napisano. Od zadnje cenitve se je namreč vrednost dinarja močno
Vsi se strinjamo, da je gmotna osnova delavskega upravljanja še dokaj pičla in da bi moralo ostati podjetjem več sredstev. Z novo delitvijo dohodka gospodarskih organizacij je tudi kolektivom kemične industrije dana večja spodbuda za izboljšanje in racionalizacijo proizvodnje. Vendar je plenum opozoril na to, da upravljanje ne pomeni zgolj delitve denarja, ampak je v podjetju še vrsta stvari, od boljšega izkoriščanja strojev, organizacije proizvodnje do štetim j e itd., kar vse pomeni gospodarjenje. Ko smo že pri denarju, omenimo še to, da so nekateri člani plenuma predlagali, naj bi dali delavski sveti raje nekaj denarja občimi za najrazličnejše družbene organizacije, ki se vs» obračajo na podjetja za gmotno pomoč, in naj občima ta denar deli. Z reševanjem takih prošenj izgube delavski sveti in upravni odbori zelo veliko časa — včasih samo to rešujejo —1 im bi ta čas lahko izkoristiti za pametnejše razprave o gospodarskih in proizvodnih problemih podjetja.
Seveda so na zasedanju dati že vrsto pobud in našteti goro problemov, o ‘katerih naj bi reke; svojo besedo kongres delavskih svetov, skleniti pa so, naj tajništvo Republiškega odbora vse to gradivo zbere, se pogovori o ujem z delegati in vsakemu izmed njih naroči, kateri problem naj posebej prouči, da bo o njem govoril na kongresu.
Glede analitske ocene delovnih mest pa so bo-T; v informacijo poročati, kako to delo poteka v podjetjih, -ter opozorili tiste, ki se ga še niso lotiti, naj nikar več ne odlašajo in »čakajo navodil«.	V. J.
Preklic sindikalnih knjižic
Preklicujem sindikalno knjižico na ime Ferenčak Ivan, jamski zidar Železarne Store in Jo proglašam za neveljavno, ker sem jo Izgubil.
Preklicujem sindikalno knjižico na Ime M a 1 o v 1 č Rudi, delavec pri gradnji ceste Štore—Svetina In jo proglašam za neveljavno.
;Q fc R O 6 U
Izvolimo upravne odbore menz
Na plenumu je bila najbolj zanimiva razprava o menzah. Udeležene; eo povedali, da so te danes za podjetja bolj ali manj nedonosne. Ati naj podjetja še naprej krijejo določen del zneska ati na; v menzah uvedejo ekonomske cene, plače delavcem 'pa temu primerno zvišajo ali pa maj v podjetjih ustvarijo posebne fonde. To so vprašanja, ki terjajo čimprejšnje rešitve, Edi se pa, dia je od vseh najbolj posrečena zadnja misel. V menzah naj bi tudi izvolili nekakšne kuharske, oziroma upravne odbere, k' naj b; skrbeti za čim okusnejšo prehrano gradbenih delavcev.
DO GOD KOV
Bliže delovnim ljudem
Pomembne spremembe v upravljanju sovjetskega gospodarstva
V Sovjetski zvezi se dogajajo izredno pomembne spremembe v sistemu upravljanja gospodarstva. Zvezna gospodarska ministrstva razpuščajo, na terenu pa ustanavljajo svete ljudskega gospodarstva, ki bodo samostojno upravljali podjetja. Na zasedanju Vrhovnega sovjeta, ki je bilo v prvi polovici maja, je Hru-ščev dejal, da začenjajo ti ukrepi novo obdobje v razvoju Sovjetske zveze, za katerega bo značilno vedno večje sodelovanje delovnih ljudi v upravljanju gospodarstva.
Kaj pa akordno delo?
Do sedaj je bilo v gradbeništvu opnavljenegj 3» do 40°/i> dela v akordu. To pa je prav
gotovo premalo za hitrejši dvig
Zakon o reorganizaciji upravljanja sovjetskega gospodarstva, ki ga je sprejel Vrhovni sovjet, temelji na tezah februarskega plenuma Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze. Takoj po partijskem plenumu se je v sovjetski javnosti razvila zelo živahna razprava. Bilo. je nad pol milijona diskusijskih sestankov, ki se jih je udeležilo kakih 40 milijonov ljudi. Na teh sestankih so sprejeli nad 2 milijona predlogov, časopisi pa so objavili 6.800 člankov in pisem o reorganizaciji upravljanja proizvodnje. Takšno ogromno zanimanje sovjetske javnosti je razumljivo, saj je šlo za korenite spre-
membe dovčerajšnjega sistema upravljanja, ki ga je razvoj prerasel.
Izredno hitra industrializacija po Oktobrski revoluciji, zlasti pa po 1929. letu, ko so sprejeli prvi petletni plan, je spremenila Sovjetsko zvezo iz zaostale dežele, polne notranjih nasprotij, v moderno, industrijsko razvito državo, ki se je uvrstila med najrazvitejše dežele Zahoda in v tej mednarodni tekmi v kratkem obdobju zavzela drugo mesto. Obenem s tem hitrim tempom gospodarske graditve pa niso spreminjali tudi sistema upravljanja, niso ga prila-gojevaii rasti proizvajalnih sil. Administrativno upravljanje iz Moskve kakih 2(10.000 modernih podjetij težke in lahke industrije in 100.000 gradbenih podjetij je nujno povzročalo težave, ki so končno privedle do neracionalnega izkoriščanja gospodarskih zmogljivosti, do zastoja v rasti proizvodnosti dela, zvišanja proizvodnih stroškov, do nenormalnih gospodarskih odnošov med posameznimi industrijskimi vejami in seveda tudi do zaviranja iniciative proizvajalcev. Takšno centralizirano vodenje gospodarstva pa je obenem z razvojem proizvajalnih sli, graditvijo novih tovarn itd., zahtevalo tudi ustrezno povečanje administrativnega upravnega aparata, ki je
sčasoma postal vsemogočna sila nad družbo.
Sistem , centraliziranega državnega upravljanja gospodarstva, ki je bil nujen v dneh po Oktobrski revoluciji in v prvih korakih obnove ter izgradnje, je zaradi zakonitosti ekonomskega razvoja postal zastarel, neučinkovit in škodljiv. To pa se ni odrazilo samo v gospodarstvu, temveč tudi na ostalih področjih družbenega življenja- Osredotočenje oblasti v rokah upravnega aparata je porajalo birokratizem in druge negativne pojave v družbenih odnosih, ki so skoro popolnoma omrtvili sovjete kot demokratična predstavništva organov sovjetske oblasti. Takšen položaj je privedel tudi do zastoja na področju znanosti, umetnosti in družbenih ved ter povzročil številne kršitve zakonitosti. In iz tega se je rodil tudi kult osebnosti.
Obsodba kulta osebnosti na 20. kongresu sovjetskih komunistov sicer ni razjasnila družbenih vzrokov, ki so omogočili ta socializmu škodljiv pojav, vendar je sprožila proces odpravljanja napak, ki je že zelo širok in se je že približal bistvu problema. Dejstvo, da so relativno hitro prešli od propagandnega boja proti negativnim manifestacijam kulta osebnosti k praktičnim ukrepom na ekonomskem področju, priča, da je »nova smer« resnično nova, odločna in smela. Ukrepi, ki so jih sprejeli sovjetski voditelji po 20. kongresu KP Sovjetske zveze, govore, da sovjetsko vodstvo ne namerava odpravljati le napake subjektivnih činiteljev, temveč da je začelo konsAtiktivno reševati mnoga
1



* % *«*•*-« ** » 6-^ % * *V*
innnnunnnv^


L
p
. BE SEDA BRALCEV
~	"■ k.■■■■■
r**S * m *<
Kokckcko-ko-ko se je repen- se prah nabere v pisalnem strogi lep, popolnoma bel petelin ju. Ne pomaga nič drugega kot
z val;ik0 rdečo rožo na Slavi. Kar po strani ga je zaneslo tlle,d (jato vrabcev, M so prišli ba gosllijo na njegovo dvorišče. Vrabci so zleteli — toda samo ha ograjo in -od tam nevoščljivo ogledovali petelina, ki je Rastno pobiral nametano zrnje, “va predrznega se nista dala odgnati. . Le vzletela sta, se spustila na It.la ti;k za petelinom jn čakala ugodne priložnosti... Na petelinov klic sta prileteli ® strehe še dve putki, ena ta-nerodno, da je padla med tramovje in od tam presunljivo kokodakala. Ta čas so spet Vrabci nabrali dovolj korajže, bojazljivo poskakali na tla in s° od daleč bližali petelinovi »interesni sferi«, dvakrat, tri— •trat šavsnili, vsakokrat postra-ni ogledovali petelina, dokler 5e ni spet zaprašil mednje in »nanravil red«.
To je bilo zadnjega maja ob devetih dopoldne na dvorišču med tovarnama TONOSA — to-Varna nogavic Savlje in TOPS ~~ tova.rne pisalnih strojev.
Zgodilo se je torej na dvori-®ču- zaradi katerega sta si sir ,ctr dobra soseda skoraj skoči-a v lase.
Toda s tem nimajo tisti pete-•'n in vrabci nič opravka,
Zarodi štirinajstih kvadratnih metrov...
Spor se po malem vleče že ,ri 'eta. pravzaprav, odkar t)e bil° jasno, da bo prišla tovarna Pisalnih strojev v Savlje. j"aPletl0 pa se je, ko so oni iz T°PS začeli kopati na dvorišču ’amo, da bi zgradili podzemno skladišče za gorivo in mazivo, takrat so v TONOSI sklicali dr' aviki svet i.p odločili so: na bašem svetu ne boslie gradili, P? sredi dvorišča naj se takoj Posedi živa meja med obema tovarnama...
,;b gradnjo so prt priči usta-v,ii. čeprav sta se upravi obeh Podjetij prej domeniti, da TOPS ‘ehko zgradi skladišče, ki ga bosta uporabljali na P0*1' °be ovarni. vmes bo kajpak stena 1:,t Vsaka tovarna bo limela hod vanj s svoje strani. Vse graške gradnje bi plačal TOPS. Na seji delavskega sveta TO-NOse pa so ugotovili, da skladišča za gorivo in mazivo sploh be potrebujejo ter da lahko ti-®ta soda bencina in olja spravljajo tam 'kot doslej.
, Heg, skladišče bi bilo v celomi na zemljišču TONOSE. Toda otroško bi olačal TOPS in temu mudi, ker bi radi čimprej »Pravilj zidarje od hiše. To je Vendar precizna mehanika, ki
Ji
Oovzroča prah veliko škode.
Kahk-, .si mislite. . tako je, če
Dnnnšnfi številki smo wHi*SHi položnice Ta nakupilo naročnine. Prosimo vse naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, to nakažejo še tokom tega meseca, da Se izognejo nepotrebnim shoškom, ki nastanejo v zvezi s terjatvami. Ob-enem pa prosimo vse naočnike, da nakažejo na Očnino vsaj za četrt leta vnaprej.
UPBAVA
da ga popolnoma razstaviš in očistiš.
Taka so se domenili, naročili načrte, zaprosili Notranjo upravo, naj jim odobri lokacijo m TOPS je vse skupaj stalo okoli 300.000 dinarjev.
Delavski, svet TONOSE je potem rekel: ne.
Takrat je prišlo tudi jasneje na dam, kaj hočejo v TONOSI. Tam bi namreč Itiudi rekonstruirali tovarno in bi si radi že vnaprej zagotovili pristor. Vendar točnega programa le še nimajo.
•	Salomonska rešitev
Vmes de maral poseči projektant. Inženir Didek je napravil skico ureditve dvorišča, ob kateri je upošteval želje obeh kolektivov. Po njegovem predlogu bi pridobila oba kolektiva na prostoru in prihranila kar 8 milijonov dinarjev. Na sestanku, ki ga je organiziral inženir Didek, sta se obe tovarni strinjali . in sprejeli njegov načrt. Po tem načrtu ne bi im.fla vsaka tovarna svojega vhoda, marveč bi bil skupen. Notranjo kontrolo bi imela vsaka tovarna v svojih prostorih, pri glavnem vhodu bi bil le vratar, ki bi pregledoval, kalj vozijo avtomobili Torej vratarnica bi bila skupna. Skupna bi bila tudi cesta med obema tovarnama. To in ploščo pred garažama zgradi TOPS, vzdrževali pa bi jo kasneje obe tovarni. Tudi gasilska postaja bi bila ena sama za obe tovarni, prav tako transformator in kanalizacija. Po prejšnjih načrtih bi bilo vse to ločeno.
S tem bi TONOSA pridobila precej prostora za razširitev svojega obrata na dvoriščno stran. V tem primeru bi odpadlo tildi prej nameravano skladišče na dvorišču, TOPS pa bi na svojem prostoru zgzhdil zase podzemno Skladišče za gorivo in mazivo. Idejo o ograji med obema kolektivoma so že v načelu zavrgli, ko je inženir Didek povedal, da j e videl po svetu tovarne., ki jih je po pet na kupu in imajo skupne 'komunikacijske naprave, na so to kapitalisti. Nerazumljivo bi bilo, da se kaj takega pr j, nas. v socialistični državi, ne bi dalo naoraviltj.
To naj bi bij most k tesnejšemu sodelovanju obeh kolektivov. Sklicati je bilo treba še delavska sveta obeh podjetij, da dogovor potrdita.
•	»Saj nismo v Sing-Singu«
Glavno finančno breme bomo nosili mi, je dejal predsednik delavskega sveta TOPS. tovariš Ota. Nam gre za čas in bi res radi čimprej spravili zidarje od hiše. Sicer nas bo kakšna drugačna rešitev precej več stala in še ograjo bi imeli po sredi dvorišča, kot da nismo v socialistični Jugoslaviji, marveč v Sing-Singu. Tudi zanje je takšna rešitev ugodnejša, saj pridobe 7 metrov prostora za razširitev tovarne, kar bi sicer ne imeli, ker bi morali zgrditi svojo cesto za tovarno.
•	»Vemo, da to ni socialistično«
Tisto halo, v TOPS, smo mi
kateri je dame,s zgradili in pre-
cej našega prostovoljnega dela je v njej — je , pripovedoval predsednik delavskega sveta TONOSE, tovariš Kulovec. Upirali smo se, da bi se vselil TOPiS vanjo, k,er je bilo predvideno, da bomo dobili dtiroje za izdelavo ženskih nogavic iz vse Slovenije, svoje stroje za trikotažo In dežnik, arijo »mo oddali drugim 'tovarnam. Nekaj novih bi morali dobiti še Iz Vzhodne Nemčije. Vmes pa je prišel Iniiormhiro i,n naša nova tovarna je splavala po vodi.
Potlej se je pojavil TOPS. Morali smo popustiti. V zapisnikih pa je zapisano, da smo bili proti, da bi nas zanamci ne krivili, da smo sami odstopili halo. Vendar doslej nismo imeli denarja za rekonstrukcijo tovarne, zdaj pa se je začelo jasniti. Dobili bomo nekaj strojev, stare moramo preurediti za gostejše pletenje.
Ograja? Takrat, fco so začeli zidati TOPS, smo jo postavili. Stala je le štirinajst dni. .Za ograjo smo zato, keir je v tovarno moč piriti z vseih strani lin ni mogoča nobena kontrola. To nas je vodilo, da je delavski svet sklenil, naj se postavi med tovarnama ograja...
Tako je pripovedoval predsednik delavskega sveta in še povedal, kako se je s,por zadnje dni zaostril zaradi onega skladišča za gorivo in mazivo. Na odnose med obema kolektivoma pa vpliva še marsikaj, je nadaljeval. Oni so si zgradili razkošno stavbo, še vedno so v poskusni proizvodnji, imajo avtobus, naši morajo peš. Skratka na eni strani razkošje, mi se pa stiskamo. Plače so jim zagotovljene, če kaij n are de ali nič itd. itd. In še je pristavil, da so jim šli doslej vedno na roko, če so le mogli, vendar morajo le gledati na svojo tovarno. »To je naše«, pravijo delavke, kar kaže, da so močno navezane na tovarno. Saj vemo, da to ni socialistično, da se prepiramo zaradi dvorišča, vendar tako 4« ne gre. No, inženir Didek je našel kompromisno rešitev...
• »Prof smo se dobro razumeli...«
Da, včasih smo bili v dobrih odnosih, Mi smo jih vabilj na prlredilbve, oni so nas povabili. Tako je bilo vse do nedavnega. Zdaj pa so se odnosi ohladili. Sosedi so se zaprli sami vase, čeprav z naše strani nismo storili ničesar, kar bi nam lahko zamerili, saj smo vendar družbena organizacija, ki se je prva poklicana boriti za socialistične družbene odnose v in med delovnimi kolektivi, j:e povedal predsednik sindikalne podružnice Tovarne pisalnih strojev, tovariš Dobravc.
Pri sosedu- niso istega mnenja.
Predsednika nisem našel, ker je bil na popoldanski izmeni, pa mi je odbornica tovarišica Minka Ložar raztolmačila stališče njihove sindikalne pou družni ce.
»Sprti smo bili vsi skupaj — tudi sindikat.«
»Zdaj je menda spor rešen, ko je inženir napravil kompromisni predlog?«, sem jo vprašal.
»Da, saj ni bilo dolgo. Najbolj ' vroče je bilo, ko so oni začeli graditi skladišče n® našem svetu. To pa ne ,gre, da se

Pogled na streho hale, v kateri teče proizvodnja Tovarne pisalnih strojev. V ozadju poslopja je dimnik tovarne nogavic v Savljah, vmes pa dvorišče, zaradi katerega se kolektiva ne moreta sporazumeti. V TOPS so pripravljeni sami zgraditi cesto, ki bi jo uporabljali obe tovarni V »Tonosi« so kljub temu proti.
nas nič ne vpraša. Takrat smo tudi zahtevali, da se postavi na dvorišču ograj«. Sicer pa odnosi tudi prej niso bili ne vem kako dobri. Oni so -kovinarji in zviška gledajo na nas teksltiilike. Saj smo se prav v začetku dobro razumeli, pa so našo vljudnost izrabili, Ta zadeva je sicer -rešena. Tudi mi se bomo širili, dobili bomo osem modernih strojev i:n nekaj standard strojev. Cim bomo te plačali, bomo gradili. Zato potrebujemo prostor. Oni ga imajo vse do Kleč. Pri nas smo lani ustvariti 1,400.000 din dohodka na enega zaposlenega, oni pa sio v poskusni proizvodnji... «
In še je nadaljevala: »Naši ljudje najbolj občutijo, da si lahko tam privoščijo luksuz. Vozijo se z 'avtobusom, ki nas škropi ali praši, ilco gremo peš domov. Pa dobiček ei dele, saj je pri njjh dobiček, karkoli napravijo, ko so v poskusni proizvodnji ... « Se dosti je očitkov, ki lete na račun TOPS A, ki pa vsi iz zvene v enega samega: Tam imajo to in ono, pri nas pa ne, prezirajo nas itd.
Ko sem Ml tisti dan v obeh tovarnah, je bilo »ozračje« že precej čisto. Čutiti je bilo, da so z načrtom ing. Didka oboji zadovoljni. Zdaj pa smo zvedeli, .da spor -le še ni rešen, da je namreč delavski svet TONO-|SE odk-lonil to rešitev in tako so tem, kjer so biti prej.
Ob vsem tem le kaže reto nekaj besed. Kolektiv Tovarne pi-salniih strojev je ves poln poleta, načrtov in mu je že sedaj tesno, čeprav je že v novih prostorih. In ima veliko bodoč-
ii!'',asania, ki izhajajo iz burnega ob-kblvnega razvoja.
e riavno vprašanje je upravljanje snr-B°tiarstva- Izkušnje dežel, ki grade ciahzem, nas uče, da centralizirano in Sf^n,n'strativno upravljanje gospodar-Snria ne odgovarja več stopnji razvoja nrn!*nih proizvajalnih sil. Čimbolj so ht„ ‘Zvaialne sile razvite, toliko bolj za-vaio decentralizirano upravljanje in Cp_, ajanjc delovne pobude proizvajal-veij Te Izkušnje potrjuje tudi najno-da a reorganizacija upravljanja gospo-tVa v Sovjetski zvezi.
kn r-°y?ebsko gospodarstvo je doslej ff.nk -?'0 kakih 40 zveznih in več sto vi 'r'Skih ministrstev, s pomočjo šte-U„ direkcij, uprav, oddelkov itd. r-i rn Vn‘ apara< te bil tako ogromen, da kaj s°fe* kontrolirati niti svojega dela, k,jer . e» tl« bi učinkovito deloval tam, vsak 16 bajpotrebneje — v podjetjih. Za v0rn° najmanjšo zadevo je bilo odgo-vrševa,ministrstvo- Podjetje pa je le iz-Verena 0 ukaze- Ministrstva so bila su-dejava na svojem področju in s svojo n0st nosti° so razbijala zakonito enot-gospodarstva. Električne zavode v thjm T' so si na primer razdelila tri Ijaln trs*va- V ruski federaciji je uprav-»»iiniof0<IletJa 84 zveznih in republiških <% rstev. Tako je bilo tudi drugod. Snvjp(P/e{1 kakimi tremi leti so začeli v aParat ' zvozi zmanjševati upravni Posiai- doslej so 900.000 uslužbencev skl dr” V Proizvodnjo. Nekateri sovjet-Četka Zavn.' ,in partijski voditelji so spo-da bodo že samo z zmanj-Vovit"1 “Pravnega aparata dovolj učin-1 zboljšali upravljanje gospodar-
stva, kasneje pa se je v sovjetskem vodstvu vedno bolj krepilo prepričanje, da je bistvo zboljšanja v približanju upravljanja delovnim ljudem. Hrnščev je na majskem zasedanju Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze dejal: »Rešitev je v pritegovanju delovnih množic v upravo.... v zboljšanem, enostavnejšem gospodarskem upravljanju.«
Novi ukrepi sovjetskega vodstva temelje na dveh bistvenih ugotovitvah:
1.	Razvite sodobne proizvajalne sile zahtevajo decentralizirano upravljanje (dejstvo, da sovjetski tisk nerad uporablja izraz decentralizacija ni bistveno), pri tem pa je seveda treba ohraniti nujno potrebno enotnost nacionalnega gospodarstva.
2.	Osvoboditi je treba osebno iniciativo proizvajalcev, to pa je možno doseči le s približanjem upravljanja delovnim ljudem.
Na majskem zasedanju Vrhovnega sovjeta so ugotovili, da je skrajni čas za spremembo sistema upravljanja gospodarstva. Bilo je izrečenih precej ostrih besedi o škodljivosti dotedanjega sistema upravljanja, nekateri poslanci pa so grajali celo teze februarskega partijskega plenuma, češ da so še premalo radikalne, da ne omogočajo dovolj učinkovitega sodelovanja proizvajalcev v upravljanju narodnega gospodarstva.
Zakon, ki ga je sprejel Vrhovni sovjet, ukinja 26 zveznih ministrstev, štiri pa združuje v dva. (Zaenkrat bo ostalo 10 zveznih gospodarskih ministrstev). Ozemlje Sovjetske zveze razdeljuje na 92 rajonov, v katerih ustanavljajo te dni sovnarhoze — svete ljudskega go-
spodarstva. Ti sveti bodo upravljali vse gospodarstvo v rajonu. Imeli bodo posvetovalne organe, v katerih bodo predstavniki lokalnih oblasti, družbenih organizacij in sindikatov, ugledni strokovnjaki, delavci, ljudje iz proizvodnje. Zvezna vlada bo le usmerjala razvoj gospodarstva, vsklajevala dejavnost sovnarhozov in posameznih gospodarskih panog, zadržala pa bo tudi osnovno planiranje. Sestav svetov ljudskega gospodarstva bo odvisen od pogojev v posameznem rajonu. Tudi republike bodo ukinile skoro vsa gospodarska ministrstva. Mnoga podjetja pa bodo prepustili lokalnim oblastem. S tem se bo administrativni aparat spet občutno zmanjšal.
Reorganizacija je torej zelo široka. Zajela je vse gospodarske veje in tudi najbolj oddaljena področja. Končana mora biti v dveh mesecih. Potem bodo izpopolnjevali nov sistem upravljanja, ki bo prav gotovo že letos obrodil koristne sadove. Teh sadov pa bo toliko več, kolikor več pravic bodo imeli milijoni proizvajalcev, kolikor bolj bodo upoštevali demokratične zahteve sovjetskih delovnih ljudi, ki so najnovejše ukrepe za zboljšanje upravljanja gospodarstva sprejeli z živahnim odobravanjem.
Socialistična javnost naše dežele in vse socialistične in napredne sile sveta — ne glede na ideološke in druge razlike — z zanimanjem spremljajo proces decentralizacije in demokratizacije upravljanja sovjetskega gospodarstva, v prepričanju, da bodo izkušnje sovjetskih . tovarišev obilo koristile mednarodni stvari socializma.
nost, saj bo nedvomno po velikosti druga tovarna v Ljubljani., takoj ,za Litostrojem. Piri vsem tem ti e pokazal veliko pripravljenost, da tudi pomaga svojemu sosedu, saj je levji delež bremen pri ureditvi spornega dvorišča prevzel na svoja pleča. Pri sosedu ni naletel n-a .razumevanje, ker se drži načela: ne dam, to je moje in na našem svetu ne boste gradili . Tako »o spravili kolektiv TOPS v dokaj težak položaj, dia ne morejo naprej, dokler te stvari niso urejene, ali pa Jih izpostavijo velikim stroškom, d-a sami zgrade svoj vhod v tovarno, svojio gasilsko postajo itd.. Od sodelovanja bi imel kolektiv TONOSE le korist, saj bi za mal ctena.r veliko stvari uredili. To .res nima prav nikakršne zveze s socialističnimi načeli, česar se v TONOSI sicer sami zavedajo in vendar ostajajo pri svojem. Se manj pa se da pri tej zadevi razumeti stališče sindikalne podružnice TONOSE, ki se je še sama vključila v ta spor, čeprav bi moral. prav sindikat vplivati na organe delavskega samoupravljanja, da najdejo takio rešitev, ki bo gospodarsko in politično najustreznejša. In takio rešitev je že predlagal projektant. Socialistični družbeni odnosi se grade na sodelovanju med posameznimi člani družbe in kolektivi, nikakor pa ne s tem, da iz zavidanja preprečujemo drugemu, d,a bi se razvijal.
Nekaj pa imajo tudi v TONOSI prav, Tovarna pisalnih strojev je precizna mehanika in bodo vedno bolje zaslužili 'kot v tekstilni industriji. Vendar bi ne bilo prav, da bi zavoljo tega podcenjevali druge. Vsako delo je častno in modrec je tisti, ki zna ceniti vsako delo. Odnosi v naši družbeni ureditvi se dajo graditi le na spoštovanju enakopravnosti vsakega člana družbe in mirnem sožitju med njimi. Te pripravljenosti je pa treba na obeh straneh.
V. J.
Store partizanske mamice ni več
Sredi maja je v Stični na Dolenjskem prenehalo biti srce znani partizanski mamici Tereziji Oblak doma iz Dolenje Trebuše na Tolminskem.
Vzgojila je šest otrok ln so se vsi vključili v narodnoosvobodilni boj. Eden izmed sinov je dal svoje življenje za svobodo.
Vsi, ki so partiizanili na Primorskem, so poznali Skrbinško-vo mamo. Vsakomur je pomagala, če j,e le mogla, bodi tudi s poslednjim koščkom kruha bodi z bodrilno besedo. Dlje časa so prebivali v njeni hiši tov. Jože Vilfan in Aleš Bebler.
Po osvoboditvi se je z vso družino preselila v kmetijsko obdelovalno zadrugo v Stični, kjer so jo kmalu vzljubili, kar se je pokaralo tudi na pogrebu.
Hvala ti mamica Oblakova za vse, kar ši storila za našo svobodo. V spominu boš živela še dolgo med nami.	S. O.
RAD BI SAMO NEKAJ VPRAŠAL
K pisanju se kaj težko pripravim. Tokrat pet sem se le odločil, ker me nekaj stvari teži in bi imel rad jasen odgovor.
Najprej glede tarifnega pravilnika. Pri nas v podjetju >Kambrus« so ga dolgo sestavljali in upravni odbor je sklenil, da ga je treba razobesiti v vseh obratih tako, da ga bo poznal vsak delavec. Tega pa niso napravili, marveč so postavili tričlansko komisijo, ki je vse sama opravila. Tako so obratovodje uvrstili med visokokvalificirane delavce, čeprav nimajo izpita. Njim so določili 14.000 dinarjev plače, nam kvalificiranim pa le 11.000. Oboji imamo isto kvalifikacijo pa imajo oni višjo tarifno postavko kot mi, kar mislim, da ni prav. Delamo v akordu in moramo vso odgovornost pri kamnoseštvu prevzeti nase delavci sami. Od obratovodje je to kaj malo odvisno. Ali imam prav?
Potlej glede premij. Ne morem razumeti, zakaj delavci nismo upravičeni do premij. Te dobe spet samo obratovodje in oni iz vodstva podjetja. Mi delavci bi morali dobiti ob povišanju plač za 8 odstotkov višje plače pa ni bilo nič iz tega in tudi premij nam ne priznajo. Komu res pripada premija?
In še zaradi deževnih dni. Kako nam jih morajo plačati? Tu pravijo, da nam odstotki ne pripadajo. Kako je torej s tem?	Ivan Kobale
Odgovor uredništva: Pojdimo lepo po vrsti. Ze v našem časopisu smo neštetokrat pisali in tudi z debelimi črkami na prvi strani natisnili, da tarifni pravilnik ne sme mimo delovnega kolektiva. No, tovariš Kobale pravi, da so v »Kambrusu« prepustili vso zadevb komisiji in da delovni kolektiv za to ni dosti vedel. To je seveda napak in če bi mi imeli kaj besede pri komisiji, ki potrjuje tarifne pravilnike, bi takega ne potrdili. Kolikor vemo, pa mora biti predlogu tarifnega pravilnika priložen zapisnik seje delavskega sveta, na kateri je delavski svet ta tarifni pravilnik potrdil. In drugo: tudi v »Kambrusu« imajo sindikalno podružnico. Kaj je neki ta počela, če delovni kolektiv ni vedel ničesar, kakšen tarifni pravilnik so poslali v potrditev in o kakšnem tarifnem pravilniku je razpravljal delavski svet? Če so res tako napravili, kot pravi pisec, so napravili narobe.
No, pojdimo naprej! Glede tarifnih postavk za obratovodje pa tov. K. nima prav. Sam bo po premisleku priznal, da si organizacije proizvodnje ni moč zamisliti brez ljudi, ki jo vodijo in ki tudi odgovarjajo zanjo. Zato imamo pač obratovodje. To so dostikrat stari izkušeni delavci, ki jim zaupamo vodstvo enega obrata. In te je treba tudi nagraditi posebej za to. Če bi n. pr. tov. Kobaleta postavili za obratovodjo — to pišemo le za primer — bi najbrž debelo pogledal, če bi moral prevzeti nase še novo odgovornost, plačo bi imel pa isto. Pri tem kvalifikacija ni bistvena in bi tudi ne mogla biti odločilnega pomena, čeprav je veliko bolje, da ima obratovodja tudi višjo strokovno izobrazbo. Zato je kar prav, da imajo obratovodje višjo tarifno postavko.
S premijami je pa malce drugače. Premij je več vrst: ene dajemo tistim, ki vodijo proizvodnjo, če jo vodijo tako, da je le-ta večja, da se porabi manj surovin, orodja itd., skratka tistim, ki jo dobro organizirajo. Na te premije so vsekakor upravičeni obratovodje, tehnični vodja, direktor itd. Druge vrste premij pa so premije za prihranek surovin, materiala, pogonske energije itd. Na take premije pa je upravičen tudi tisti na delovnem mestu, če se kaj prihrani po njegovi zaslugi. Seveda pa morajo biti postavljeni normativi porabe materiala in še vrsta takih podrobnosti, ka*■ se vse zapiše v pravilnik o premijah. V nekaterih podjetjih priznavajo delavcem premije tudi za prekoračenje norm, drugod so določili še drugačna merila tako, da je vsak delavec zainteresiran za proizvodnjo.
Na koncu še glede plačila deževnih dni. Te stvari morajo bi ti podrobno določene s tarifnim pravilnikom. Kakor je tam določeno, tako morajo tudi izplačevati.
ALI JE TO SOCIALISTIČNA TRGOVINA?
Trgovsko podjetje •Komuna« Prevalje ima svojo podružnico na Lešah pri Prevaljah. To je prijazna vasica z okrog 700 prebivalci. Večina njih so rudarji, zaposleni v rudniku Mežica in tovarniški delavci, zaposleni v Ravnah.
Človek bi mislil, da je v tej vasi vse v redu, ker se le redko kdaj kdo oglasi v časopisu. Pa ni! Vsaj kar se tiče trgovine ne. Ne mislim s tem dopisom komu škoditi, pač pa želim, da bi se stanje popravilo.
Cenik, ki bi moral biti obešen v trgovini na vidnem mestu, je prislonjen pred trgovino na tleh, seveda brez označenih cen.
Ce hočeš kupiti neka) dekagramov kvasa ali sladkorčkov, ti jih zavijejo v star papir, ki je še izza rajnke Avstrije, debel in ves pomazan. V tak papir so v tej trgovini precej časa zavijali tudi mast in marmelado. Tega sicer sedaj ne delajo več, ker je lastnik hiše zaklenil podstrešje, da ne morejo več do papirja.
Če hočeš kupiti v tej trgovini vrečo otrobov, pravi poslovodja: »Če hočete imeti celo vrečo otrobov, morate kupiti tudi krmilno moko. Drugače otrobov ne dam!« Posiovodja je še drugačen ptič. Napravi ti račun za kupljene stvari po višjih cenah kar na navaden papir. Če pa zahtevaš predpisani račun na bloku, ti 'pa zna zaračunati pravilno ceno. Seveda je v tej trgovini še več nepravilnosti, kakor popivanje pozno v noč. Pa tudi pomočnica Vida ni nič kaj prijazna, posebno z otroci. Prenekaterega večkrat nadere: »Hudič zeleni, boš že počakal!«
Sedaj presodite, ali je to res socialistična trgovina?
S. L
PISMO ALI OGLAS
Odkar so potrjeni zaključni računi podjetij, lahko beremo vsak dan v dnevnikih, da, celo v tednikih, takle oglas:
»Vodstvo podjetja poziva delavce in uslužbence, ki so bili pri nas zaposleni v letu 1956 in so upravičeni do dobička, da se zglase v podjetju do dne ... sicer ...«
Takšne oglase smo lahko prebirali predlanskim, lani, prebiramo jih letos. Ko jih človek prebira, se vprašuje ali stvari res ni mogoče urediti drugače, na bolj tovariški, način. Kaj ne bi bil delavec, ki je delal v nekem podjetju, hvaležen vodstvu podjetja, če bi mu lepo pismeno sporočilo, da prejme še nekaj denarja. Ce bi dobil takšno pismo, bi spoznal, da ga kolektiv še ni pozabil, pismo bi bilo dokaz skrbi kolektiva za svoje nekdanje člane.
Torej v tem primeru pismo ali oglas? Vsekakor pismo, saj ne gre samo za neko golo knjigovodsko formalnost, temveč za odnos do človeka, ‘do delavca, do nekdanjega člana kolektiva, ki je iz takšnih ali drugačnih razlogov odšel drugam. Za vsakogar, ki bo prejel takšno pismeno obvestilo, bo to hkrati tudi opozorilo, kaj pomeni zbliževanje v okinru kolektiva, kaj pomeni delati za skupnost, za skupne koristi.
C. R.
,****»• msfu&ž '-C-i

PET ODGOVOROV NJI NAŠO ANKETO 0 POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU


Marjanca Jemec: V bolnišnici
O UGOVOR/ NA

Plačevanje	®
j. s. Maribor: Z novim tehnološkim procesom se je znižal čas ® »trojne obdelave na delovnem mestu, ki je v podjetju ozko grlo, O za 25”/». S tem pa je bil dosežen poleg večje proizvodnje tudi © večji finančni efekt. Kako se izračuna pripadajoča nagrada? — © Odgtfvor: Iz vašega opisa je dopustno razbrati, da je znižanje <6 potrebnega časa za strojno obdelavo uspeh racionalizacije tehno- © loškega procesa te obdelave. Vsekakor je treba predlagatelju te @ racionalizacije priznati nagrado. Zal pa ni predpisa, ki bi določal 0 v kakšnem odstotku se izračuna ta nagrada. Praviloma se nagrada ® ravna po finančnem efektu racionalizacije. Pripomniti je še, da 0 se sredstva za take nagrade črpajo iz sklada za samostojno • razpolaganje.	.	©
Potrošnja, Videm-Krško: 2e 1954. leta je uslužbenec stopil $ v bolniško stanje, ker je zbolel na TBC. Ker je še vedno v bol- 0 niškem stanju in se mu zdravje ni popravilo, vas zanima ali ima ta uslužbenec pravico do plače nad plačami po tarifnih a
postavkah in kdaj mu bo prenehalo delovno razmerje. — @ Odgovor: Po 24. čl. zakona o zdravstvenem zavarovanju ima q delavec, ki je v bolniškem stanju, pravico do plače nad plačami g po tarifnih postavkah ne glede na trajanje bolniškega dopusta, g Potemtakem tudi temu vašemu uslužbencu ne morete odreči te £ pravice za leto 1956. Nadomestilo plače za čas bolezni se namreč £ ravna po zaslužku, obračunanem po tarifni postavki. Zato citiran p predpis določa, da se smatra čas zavarovanca, ki ga ta prebije £ v bolniškem dopustu, kot da bi bil na delu. Glede na trajanje bolniškega stanja pa priporočamo, da pokrenete postopek ali za priznanje invalidnine zaradi bolezni ali zaradi invalidske pokojnine, če ta uslužbenec še ne izpolnjuje pogojev za starostno pokojnino. Ce pa jih izpolnjuje, potem zahtevajte, da se začne postopek za upokojitev. Sicer se pa čudimo, kako more to stanje trajati toliko časa, ne da bi prišla zadeva pred invalidsko-pokojninsko komisijo. Obrnite se glede tega na Okrajni zavod za socialno zavarovanje.
Jambor, Črnuče: Imate 3 vratarje, ki delajo v turnusu 12:24.
V njihovi tarifni postavki je že vračunana ta posebnost delovnih 0 pogojev njihove službe, da opravljajo delo tudi na dneve teden- © skega počitka in izmenoma tudi ponoči. Glede na novo uredbo 0 o plačah delavcev gospodarskih organizacij pa je nastalo vpra- 0 žanje, ali je treba tem vratarjem za nočno delo obračunavati 0 plače po tarifni postavki, povečani za 12,5”/»? — Odgovor: Upo- 0 števati je treba elemente, od katerih zavisi tarifna postavka, ki 0 je le vrednostni izraz vseh elementov posameznih delovnih mest 0 oz. del. Če ste že v sedanji tarifni postavki dejansko upoštevali 0 tudi okoliščino, da morajo ti vratarji izmenoma opravljati svoje 0 .delo tudi v času od 22. do 5. ure ponoči, potem jim nočnega 0 'dela ni treba obračunavati posebej. Ponekod so pa v takih pri- 0 tnerih upoštevali dosedanji predpis, ki ni dovoljeval obračuna- 0 vati plačila za nočno delo, če je bilo to izmenoma in ne najmanj 0 mesec dni nepretrgoma. Ce ste morda tudi pri vas v konkretni 0 zadevi upoštevali to, sedaj ne več veljavno določilo, potem bo 0 seveda potrebno vsako nočno delo vratarjev obračunati posebej. 0
ItT aš zavod ima izpostave in Iv podružnice, ki komple-tirajo pokojninski zahtevek i,n ga predlože zavodu v talki oblilki, da je močna takojšnja rešitev — vsaj v večini-pramenov. V bivšem krškem okraju sta v Brežicah in sedaj še v Sevnici' ustanovljeni izpostavi, toi bosta kompletiinaili pokojninske zahtevke. Poudariti je treba, da so zavarovanci v bivšem trboveljskem okraju prav dobro obveščena o svojih pravicah, kar je zasluga sindikata in društev upokojencev, d očim zavarovanci iz bivšega krškega okraja niso poučeni in večkrat iščejo informacije pri zavodu - začenja svoje pismo direktor okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Trbovlje, tov. Karel Rupnik. In tako nadaljuje:'
»Na zavlačevanje nekaterih pokojninskih zahtevkov vpliva poleg drugega tudi preobremenjenost uslužbencev. Pokojninsko službo za področje bivšega trboveljskega okraja, ki šteje nad 5000 upokojencev, opravljata samo dva uslužbenca. Poleg pokojninske službe rešujeta tu<y zahtevke o pravici do otroškega dodatka upokojencev, zaslišujeta priče v pokojninskem zahtevku in o delovni dobi zavarovancev. Prav tako zaslišujeta priče, ko se zavarovanec pritoži. Uslužbenca sta stisnjena v pisarni in zaslišujeta poleg uslužbencev, ki opravljajo drugo delo. Negodovanji zavarovancev nt pripisati malomarnosti uslužbencev, ampak gornjim okoliščinam. Stanje se bo zboljšalo, če bomo že letos pričeli graditi upravno poslopje. Najboljši pokojninski referent je bil imenovan za okrajnega pravobranilca.
težko ga bo nadomestiti. Zelo nam primanjkuje strokovnjakov.
Mnogi neupravičeni zahtevki zelo obremenjujejo zavod. Navajamo samo en primer: Neki po-* sestnik, ki je bil nazadnje zaposlen leta 1926, je s svojim zahtevkom ponovno propadel v vseh Instancah. Kljub temu, da po veljavnih predpisih ne more dobiti niti zakonite niti izredne pokojnine, je pred nekaj tedni zaprosil za obnovo postopka in vsa procedura se bo začela skraja, verjetno spet do upravnega spora pri Vrhovnem sodišču. Podobnih brezizglednih primerov je veliko In dajejo dosti dela uslužbencem. Ne zanikamo, da ni včasih tudi uslužbenec prevelik formalist in kriv zavlačevanja, oziroma, da ne bi bilo mogoče že pri podružnici pripo znati to, kar zavarovanec pozneje doseže s pritožbo.
Glede na novi predlog o pokojninskem zavarovanju, po katerem naj bi bile plače glavno merilo za višino pokojnine, menimo. da ta predlog ne bo zagotovili zavarovančevih pravic v celoti. Znamo je, da dolgoletno naporno delo zavarovanca izčrpa ift da zadnja leta pred' upokojitvijo svojega dela ne more opravljati tako uspešno kakor prej, ko je bil v polni močil. To pa vpliva nd' višimo njegovih prejemkov, kar bi se pokazalo tudi pri pokojnini. Prav bi bilo, da tudi za naprej vpliva na višino pokojnine v glavnem kvalifikacija, d očim naj bi bila plača le regulator, kot doslej. To se nam zdi potrebno tudi zaradi upokojencev iz prejšnjih let; pri katerih plača ne bo merilo. Ob enaki delovni dobi dn kvalifikaciji bi bil e torej še večje razlike med pokojninami startih in novih upokojencev.«
»Zaradi dopolnilnih predpisov«
Tudi iz okrajnega Zavoda za socialno zavarovanje v Ptuju, nam predsednik Izvršnega odbora tovariš Stane Vičar in direktor Zavoda tovariš Adi Sar-man, pišeta:
»Prvi med razlogi za zastoj pri reševanju pokojnin, (v zadnjih letih) so nenehne im zelo pogoste spremembe v predpisih,
IZ RUS
Več zavarouancev
Razočarana, R.: Imate za 4 dinarje višjo tarifno postavko, toda ne priznajo vam več 500 dinarjev dodatka, ki ste ga prejemali lani? — Odgovor: Z novimi tarifnimi postavkami je bil povsod ukinjen dodatek po 500 dinarjev na mesec. Motite se, če mislite, da tega dodatka niso ukinili po drugih tovarnah. Nikjer več ga ne izplačujejo. Ta dodatek je bil štet tudi pri povišanju plač, ki so bili deležni državni uslužbenci in upokojenci. Sicer pa je v vašem pismu res mnogo tožbe. Mnogo nepravilnosti omenjate. Toda po tem, kar se dogaja v vašem kolektivu, nikakor ni mogoče presojati vsega. Omenjate, da so v vašem kolektivu zelo slabe razmere in da se vsakdo boji tako za svoj kruh, da raje molči. Toda verjemite, da stanja nihče ne bo popravil, če ga ne boste popravil sami. Iz vašega pisma je dopustno sklepati na to, da nekateri nekako zlorabljajo svoj položaj v podjetju. Človek se vpraša, ali nimate delavskeg'a sveta, kaj dela pri vas sindikalna organizacija. Dvomimo, da bi se še moglo dogajati kar popisujete, če bi nastopila sindikalna organizacija in bi omogočila, da vsi delavci glasno in odločno razkrijejo, kar se v gospodarski organizaciji dogaja, kar škoduje
njenemu delu, kar zadeva pravice in dolžnosti delavcev. Od $ molka in razočaranja ne bo prav nič boljše, kvečjemu je tako ravnanje potuha tistim, ki so krivi razmer, ki jih opisujete.
Raino
Na področju antike padružnlu ce Zavoda za socialno zavarovanje je preko 3.900 zavarovancev, od tega 72 odstotkov moških in 28 odstotkov žensk. V lanskem letu se je povečalo število ženske delovne sile (za 3 odstotke v primerjavi z letom 1955). Tudi lani je ruška podružnica Zavoda za socialno zavarovanje uspešno poslovala in je dosegla 16,773.235 dinarjev presežka. Preko ilf? milijonov so plačali bolnišnicam, preko 8 milijonov din za hranarino, za ambulantno zdravljenje preko 6 in pol milijonov dinarjev, ' za zdravila preko 5, za zobno nego nad 2 in pol in za opremo novorojenčka nekaj manj kot dva milijona dinarjev. V preteklem letu je zaradi dela-. nezmožnosti na področju ruške podružnice bilo izgubljenih 40.992 delovnih dni ali 3.30 odstotkov. Kljub dokaj ugodnemu stalieču bolnikov, ki ga podružnica izkazuje za preteklo leto,
je le-ita v nekaterih podjetjih še visok. Odstotek bolnih je znašal v Granitni industriji Josipdoi 6:48 odstotkov, I/ipu — Lovrenc 6.47 odstotkov, Gozdni upravi Lovrenc 5.50 odstotkov, ruški tekstilni tovarni 4.81 odstotkov, tovarni dušika 4.11 odstotkov in prr Llpu Ruše 4,10 odstotkov. Izmed vseh podjetij je imela najmanjši stalež z 2.71 odstotki Elektrarna Fala. V	G. G.
ki urejaijio te dajatve. Razumljivo je, da vsaka sprememba povzroči ogromno dela in ker morajo biti te zadeve največkrat rešene v enem mesecu ali dveh po izidu takega predpisa, je seveda nujno, da vse uslužbence zaposlimo pri tem, pokojnine pa morajo čakati. Veliko je tudi neutemeljenih pritožb. Letno se pritoži povprečno 80 odstotkov pritožnikov popolnoma neopravičeno. Tudi te pritožbe moramo reševati in sipet morajo »počivati« redne pritožbe.
Še posebej v našem zavodu delo na pokojninah zelo trpi zaradi nezadostnim uradnih prostorov in pomanjkanja sposobnega kadra. Uslužbenci tega referata že vet kot poldrugo leto delajo vsako popoldne v nadurah in še vedno imamo 120 nerešenih pokojnin.«
»Zaslužek na} vpliva na višino pokojnine«
Odgovor iz Okrajnega Zavoda za socialno zavarovanje Kranj sta nam napisala predsednjk Izvršnega odbora zavoda tov. Albin Jensterle in direktor Zavoda tov. Ivo Majdič:
»Reševanje predlogov za pokojnino se zavleče Iz več razlogov. Naj pogostejši so:	predlagatelji
dokazujejo svoje zaposlitve s pričami in je treba priče šele zaslišati. Ce prebivajo priče na območju tukajšnjega zavoda, se postopek sicer zavleče, če pa so priče na področju drugega zavoda. traja rešitev tudi po več mesecev. Znova zaslišujemo predlagatelja samega, priče, ki so že bile zaslišane oziroma nove priče, kar seveda postopek za izdajo odločbe zelo zavleče. Ali če predlagatelj ne priloži k predlogu za pokojnino vseh potrebnih listin In potrdil... kar povzroči obširno dopisovanje in zavleče celoten postopek. To se v glavnem dogaja zaradi neobveščenosti večjega dela predlagateljev in zaradi zamotanih predpisov o pokojninskem zavarovanju. Naš Zavod je že večkrat sklical uslužbence podjetij in ustanov, ki delajo na personalnih poslih, in jih je podučil, kaj vse je potrebno priložiti k predlogu za pokojnino, vendar kljub temu predlogi niso, oziroma so redkokdaj popolni.
Tretji razlog pa je na našem zavodu preobremenjenost uslužbencev, M vršijo pokojninske posle (nimajo sposobnega kadra, obilica izrednih del, še posebno lani v pokojninskem oddelku in drugo).
Naše stališče o novem predlogu o potenj minskem zavarovanju je takšno: predlog je v
O TEBI, TVOJEM DELU, » TVOJIH USPEHIH IN • TEŽAVAH PIŠE 9 DELAVSKA • ENOTNOST
vsaikem pogledu napredek v so- • dobe v zadnjih treh letih. Sta-ciialni zakonodaji, vendar tudi postna meja ostane Po novem
ta vsebuje vrsto zamotanih predpisov. ki ne bodo k hitrejšemu reševanju prav ničesar doprinesli. če bi bil zaslužek osnova za odmero pokojnine, bi po našem mnenju postal pokojninski sistem enostavnejši, odmera pokojnin pa pravilnejša in hitrejša.«	•
»14.000 odločb o pravici do pokojnine«
Tov. Albin Kovač, predsednik Izvršnega odbora Republiškega zavoda za socialno zavarovanje LRS nam sporoča:
»Okrajni zavodi za socialno zavarovanje so v lanskem letu izdali preko 14.000 odločb o pravici do pokojnine, oziroma do invalidnine. Glede na tako obsežen posel je razumljivo, da zavodi niso povsem na tekočem pri reševanju zahtevkov za pokojnine, posebno še. ker je treba v večini primerov zaslišati priče o delovni dobi. Mislim, da bi bilo treba opozoriti delavce in uslužbence, naj vložijo prošnjo za upokojitev štiri do šest mesecev preje, preden formalno izpolnijo pogoje. Zahtevki za družinske pokojnine se rešujejo nekoliko hitreje, vendar bi morali zavodi gledati, da vdovam in otrokom priznajo in izplačajo vsaj predujem in otroški dodatek.
Skupščina Republiškega zavoda za socialno zavarovanje je imenovala posebno komisijo, M ugotavlja, zakaj se v posameznih primerih postopek tako zavleče. Ko bo komisija končala svoje delo, bomo o tem poročali.«
Kakšne bodo nove pokojnine?
Potem nam Je tovariš Albin Kovač razložil novosti, ki jih bo prineslo novo pokojninsko zavarovanje.
»Sedanje pokojninsko zavarovanje s,e bo razdelilo na pokojninsko zavarovanje, ki bo urejalo starostne in družinske pokojnine, in na invalidske pokojnine in Invalidnine.
Spremembe v pokojninskem zavarovanju ne bodo obsežne, čeprav bodo pogoji za pridobitev starostne pokojnine poostreni, s tem, da se bo zahtevala določena gostota delovne
ŽELEZARNA JESENICE
sprejme v službo
3 kurjače parnih kotlov
z Izpitom za upravljanje stabilnih parnih kotlov,
Plača po tarifnem pravilniku. — Samsko stanovanje preskrbljeno.
Nastop službe takoj.
Ponudbe pošljite na personalni oddelek Železarne Jesenice.
P. I., Žalec: Dvomimo, da vam niso v banki obrazložili in 0 povedali, zakaj prihranjenih nemških mark ni. Takoj po osvobo- 0 ditvi je bilo po časopisih, v radijskih oddajah, na številnih 0 sestankih nič kolikokrat povedano, kako je treba ravnati za 0 zamenjavo nemških mark. "Dovolj je bilo opozoril na čas, v 0 katerem je bilo treba to zamenjavo opraviti. Oči vidno vsega 0 tega vi niste upoštevali in sedaj se ne da ničesar več pomagati. 0 Ce bi pravočasno zaslužene marke zamenjali v dinarje, bi danes 0 imeli prihranek. Tega niste storili,	0
ŠOLSTVO
RAZPIS
za sprejem dijakov (-lnj) na EKONOMSKO SREDNJO SOLO V KOPRU, ki bo sprejela v šolskem letu 1957/58 v gospodinjski odsek le 25 dijakinj, v ekonomski odsek pa samo 35.
Sprejemni pogoji:
L Dovršena nižja gimnazija ali osemletka z najmanj dobrim uspehom.
2.	Starost od 14. do 17. leta.
3.	Uspešno opravljen sprejemni Izpit lz slovenskega ln tujega jezika ter matematike, ki bo od 16. VI. dalje ob 8. uri v prostorih ESS v Kopru.
Lastnoročno pisani prošnji za vpis, kolkovani s 30 din državne in 20 din občinske takse, ki Jo vložite najkasneje do 10. junija t. 1., je treba priložiti:
1.	Spričevalo o dovršeni nižji gimnaziji.
2.	Rojstni list.
3.	Pristanek staršev In izjava, v kateri odsek želi biti sprejet.
Pri velikem številu priglašencev bodo Imeli prednost dijaki z boljšim uspehom ter otroci padlih borcev.
-Zlasti priporočamo vpis na gospodinjski odsek, edini te vrste v Sloveniji, ki usposablja dijakinje za gospodinjske tehnike. Absolventkam Je priznana popolna srednja strokovna izobrazba s specializacijo v gospodinjstvu. Sola vzgaja neposredno za življenje in seznanja dijake in dijakinje s knjigovodstveno. gospodarsko in gospodinjsko tehniko. Povpraševanje po tem kadru Je zelo veliko in imajo absolventke najlepše izglede za takojšnjo zaposlitev v raznih podjetjih, obratih in ustanovah.
Šolanje na obeh odsekih traja štiri leta.
V internatu so zagotovljena mesta z mesečno vzdrževal-nino 5506 din.
Ravnateljstvo ESS v Kopru
IZ ŠKOFLJICE
TEŽAVE S PITNO VODO
V Škofljici imajo težave s pitno vodo. V letošnjem letu bodo speljali glavni vodovod iz Ljubljane, za kar imajo že zagotovljena finančna sredstva. Drugo važno vprašanje pa je vzniklo v zvezi z naravno tekočo pitno vodo od Pleš preko Barja. Sedaj je ta voda stalno umazana od odtoka nove banitne separacije rudnika barita Pleše. To vodo so do sedaj uporabljali za napajanje živine, ponekod tudi za kuhanje in pranje perila. Ker pa ta -sparacijska voda nosi s seboj droben material in s tem. napolnjuje strugo kanala, uničuje ribe. Za živino je voda neužitna in so o tem že razpravljali na raznih sejah in sestankih, kako omogočiti kmetom in ostalim prebivalcem, da bi vsaj nekaj ur na dan imeti čisto vodo. Upamo, da bo uprava Posavskih rudnikov rešila to vprašanje v zadovoljstvo vsega prebivalstva Škofljice.	H. F.
	fl	fl	1	
	mi			
				
OB ŠTIRIDESETLETNICI VELIKEGA OKTOBRA
Po svetu je šla revolucija
Objavljamo odlomek iz romana »Proletarka Ana«, v katerem znani češki revolucionarni pisatelj Ivan Olbracht opisuje razmere na Češkoslovaškem v revolucionarnem letu 1920, ko razredno zavedni češki proletariat, razočara** nad izdajstvom desnih socialnih demokratov, zapušča socialno demokracijo in se združuje v novo stranko, borbeno in revolucionarno, v stranko proletarske revolucije. V vrstah revolucionarnega proletariata sta tudi Tonik, livar v Kolbe-novih železarnah, in plavolasa služkinja Ana...
V tovarnah je bilo takrat živahno. Delavci so prihajali na delo že poučeni. Kajti že zgodaj zjutraj doma, pri zajtrku, so begale njihove oči po vrsticah časnikov, in medtem ko je desnica segala zdaj po lončku
oanfr ZkiHePdišafČt^n	J!TiC4a4drŽala D°3evau v inozemskih vojsKan, prehajali
kvLie nrifli P° tlskarz1^	Pre” ujetništvo in zelene kadre, organizirali
možje so tlačili čLm^e^v žepe! Wte!i armadi upore ,n v' zaledju razvrat' »
so nacm časnike v žepe, hiteli na ulice, skakali v natrpane jutranje vozove cestne železnice ter so skušali brati še tam, med ramo nekoga, k.1 se je tiščala njihove brade, in svojim nosom. Zakaj svet je bil v gibanju. In tega gibanja niso več določali diplomati in generali z zlatimi ovratniki, marveč delavske množice. Ogrsko, Monakovo in Nemčija, Finska, Estonska, Italija. In Rusija. Posebno ta. RSFSR, črkč, ki si jih bo treba za vedno zapomniti. Debatirali so v gneči električnih voz in jutranjih vlakov. Izpreminjale so. se vesti spotoma od postajališč cestne železnice do tovarniških vrat. Sklepali so pri preoblačenju pred omaricami z delovno obleko, z eno roko v rokavu modre halje, in z drugo, ki je Iskala odprtino. In med livarskimi kalupi tovarniških dvoran in nakovali med siemensktmi pečmi, premogovnimi skladišči in peskovinami so izmenjavali svoje nazore" navdušenci in dvomljivci poučeni in nevedni ljudje. V vseh tovarnah je bilo tako: pri stružnicah, žagah, gladilnikih, pri barvarskih mizah, pri pečeh, mesilnicah in mrežah,, pri mikalnikih ln seifaktorjih. Tkalci so si med hrupom statev vpili na ušesa nova poročila, in dekleta v ekspedicijah, ki so z urnimi prsti prekladala papir in stanlol, so se bolj kot za to, ali je fant tovarišice Ružene rjavolas ali plavolas zanimala, ali je sokol ali pri delavski telovadni zvezi. Zakaj po svetu je šla revolucija.
Seje so bile burne. In na vseh važnejših Je bil Tonik. Na mnogih z Ano, kajti prvega ni šla od stavbenikovih, in pravico, odhajati zvečer z doma, si je priborila s trpnim odporom. Sedela sta skupaj v predmestnih gostilnah za karirastimi prti ln upirala oči na usta govornikov; vsa sta se predajala struji, ki je gnala delavstvo stalno naorej. Toda nista se držala za roko, kakor v mir-
nih časih. Tonika Je preveč prevzemalo žilno utripanje sveta, da bi mogel čutiti utripanje Anine krvi. In bilo je malo sej, na katerih bi se ne oglasil Tonik sam.
»Tovariši!« Zdaj so zazveneli štirje udarci njegove besede z odra vrtne dvorane Ljudskega doma. In dvoranica s stenami iz okenskih šip je svetila v noč in z vrta se Je videlo vanjo kakor v laterno. Bila je prenapolnjena. Vsi so sedeli pri okroglih mizicah, z ramo ob rami in s kolenom ob kolenu: stali so ob stenah, na vsem prostoru pred odrom, in nad glavami so plavale v tobakovem dimu zmede dogodkov in na,dej. K podnožju odra je bila primaknjena dolga miza, in pri tej so sedeli sooi-alnodemokratični poslanci.
»Tovariši! Preverjeni smo bili. Tole republiko smo priborili mi. Mi. ki smo se bojevali v inozemskih vojskah, prehajali v
v
li upore ln v, zaledju razvrat, Mi smo se bojevali in umirali in stradali, medtem ko so se buržuji izmikali, bogateli z veri-ženjem in slačili našim ženam za košarico krompirja poslednjo srajco. Toda kdo vlada republiki? Oni! Mi smo stari sužnji. Kaj se je izpremenilo? Poglejte svoje roke, kovači! Ali imate vi, lončarji, manj upognjene hrbte? Je na ulicah manj beračev? Ali se manj umira za jetiko? Poglejte svoje otroke, delavske žene! AH' so bolj siti in manj suhi kakor v Avstriji?«
»Na Prikopih Je debelih otrok dovolj!« je sovražno zavpila žena v ozadju dvorane.
Tonik je strastno nadaljeval: »Obetali so nam hribe in doline. Toda obljubovati in ne izpolnjevati so znali tudi cesarji. V Avstriji se je to imenovalo kraljevski re-skript, danes se to imenuje vvashingtonska deklaracija. Kje je obetana socializacija rudnikov in težke industrije?«
»Opeharili so nas!« Je ostro završalo v tišino dvorane. Tako Je zakričal tajnik bajtarjev. suh. kitast, z ozkim, zakrivljenim nosom kakor kragulj, in njegove male črne oči so žgale kakor ogenj. In velikan kamnosek, čigar trde poteze so bile kakor izklesane s kamnolomskim dletom, Je položil pest na mizo in rekel počasi, kakor dd prenaša kamne: »Zato, da bi nas uspavali in si pridobili časa, da izgrade republiko po svoje!«
»Kje Je razdelitev veleposestev med ljudstvo? Kje je zaplemba imetja, pridobljenega z oderuštvom?« Tonik Je vrgel med zborovalce kratke stavčke kakor zažigalne ouščice. »Kje je ločitev cerkve od države?«
»Kje je nadomeščanje stalne vojske z milico?« je nadaljeval Tonik. »Republika povečuje vsak mesec armado. Zakaj? Videli ste letos poleti, zakaj. Da bi mogli v službi svetovnega kapitala v krvi zadušiti revolucijo ogrskih tovarišev,, da bi ubijali ma-
džarski proletariat, ki Je hrepenel po človeškem življenju.«
»Sramota! Sramota!« Je zagrmelo v zboru. To je bil krik besnega sramu. Nad tem, kar se je zgodilo. Da se je sploh moglo zgoditi, Nad tem. da so se tudi takrat dali prevariti. »In naše delavske enotft so tudi šle igrat rablje!« »Sramota! Sramota!« To je donelo kakor eksplozija ekrazitnih mio, hitro -in zapovrstjo.
»Da, sramota, tovariši!« Je klical Tonik, »nesmrtna sramota za tiste, ki so dali povelje, naj armada, ki Jo je ustvarila revolucija, duši ogrsko revolucijo, prav tako kakor Je poskusila zadušiti rusko revolucijo. Nesmrtna sramota tudi za tiste izmed naših voditeljev, ki so s tepi soglašali in poslali na Slovaško naše telovadne enote.«
Tonik je v razburjenju premolknil. Pa tudi dvorana je čudno utihnila. Govornik se je dotaknil bolečega mesta. Tišina je bila zamračena. le nekaj glasov je jezno zaklicalo: »Da, Je tako!« Nihče sd ni upal reči več. Vedeli so: brž ko pade strašna beseda izdaje, bo treba vsekati v živo telo stranke. Tega so se vsi bali. Samo tajnik malih poljedelcev se je s kragulj trni očmi ozrl po zboru, iztegnil krempelj proti mizi poslancev in sekal s kljunom: »Vi ste to storili!« Zborovalce je stresel mraz,
»Bili smo prevari eni,« je hitro nadaljeval Tonik, da bi zopet obrnil pozornost nase. »Od vseh. Čakajte! nam pravijo. Kakor so nam pravili to vsa štiri vojna leta. Kako dolgo še? Povem vam, kako dolgo. Dokler si buržuji ne uredijo svojega gospodarstva, dokler si ne zorganizirajo svoje vojske, orožnikov in policajev. Ko bo to dovršeno, nam skočijo za vrat in stisnejo grlo: ,Tako, in zdaj dovolj delavčki! Dovolj te komedife in dovolj igračkanja s svobodo in demokracijo! Mezde sem, osemurni delavni čas proč! Zdaj boste plesali kakor bomo mi žvižgali!’«
Tonik Je končal. Dvignil je roko kakor za met krogle, in oči so mu gorele: »V Rusiji se bojuje velikanski boj. Za nas vse. V Rusiji teče proletarska kri. V Rusiji se gradi nov svet. Za delavce vsega sveta. Ne bomo ostali samo gledalciI Pokazali se bomo vredne tega boja!«... In Tonik je zaklical: »Slava ruski revoluciji!« Vrtna dvorana Ljudskega doma se je stresla od navdušenja. Tonik se Je pomaknil prav tfa rob odra. »Slava svetovni revoluciji!« V dvorani je bučal vihar »Slava!« »Slava!« »Slava Leninu!« »Slava revoluciji!« In v viharju so se premetavale in se zadevale drugo drugo dlani, glasovi, tobakov dim, rdeči prapori, žareče oči. Tonik, rdeč v obraz, Je kričal z rampe na odru: »Slava revoluciji češkoslovaški!« Steklena stena vrtne dvo-rane Je grozila, da se s črepinjami razleti v noč. Vse je bilo kakor vrtinec. Lesene odrske kulise, predsedniška mizica, kozarci, prenapolnjeni pepelniki, karirasti prti. žarnice pod stropom. Nakijub vsem in na-kljub vsemu: »Slava revoluciji češkoslovaški!« To je bila strast starih sovraštev, hrepenenje po bodoči radosti, navdušenje, ki je osvobojevalo; to je bjl hrup bodočih pouličnih bojev, maščevanja in zmage. Ljudje so vstajali od miz. Nad glavami 50 se prikazovale roke. »Slava Tretji internacionali!« je še zaklical Tonik »Da: slava J11*
Pišejo nam, da pri uvelj avljanju pravice do pokojnine ni posebnih težav, čeprav pride do večkratnega odlašanja zaradi dopolnilnih predpisov in sploh, ker so le-ti precej zamotani. Skoraj pri vseh zavodih trpe zaradi pomanjkanja prostorov, kar zavira delo. V glavnem sodijo, da so prosilci dobro obveščeni o postopku, o tem, kaj morajo priložiti k prošnji, čeprav se tudi v tem pogledu odgovori bistveno razlikujejo. Prav tako nismo sprejeli istih odgovorov o tem, ali bi naj bila plača (za: Kranj) ali pa kvalifikacija (Trbovlje) oziroma kombinacija prvega in drugega merilo za pokojnine (Maribor).
načrtu nelzpramenjena, olajšave bodo samo za borce in aktiviste NOV glede starosti oziroma delovne dobe.
Tudi delovna doba bo ostala nespremenjena. Glede delovne dobe vsebuje načrt malenkostne novosti, s katerimi bodo odpravljene neskladnosti v sedanjih predpisih (za poljedelske delavce, invalide, delavce na zdravju škodljivih in težkih delih itd.)
Pri družinskih pokojninah vsebuje načrt v glavnem olajšave za vdove, zlasti za vdove z več otroki. Sicer pa bodo predpisi ostali v glavnem isti. Glavna sprememba je v tem, da bo opuščen sedanji sistem pokojninskih razredov ter bodo uvedeni plačilni razredi. Za plače v določenem razponu bo ena pokojninska osnova. Plačilnih razredov bo dvajset. Tako se bo lahko izvršila prevedba že priznanih pokojnin. Odslej ne bo več razlik med delavci in uslužbenci in tudi ne razlik med državnimi uslužbenci in uslužbenci v podjetjih. Prednost je v tem, da bodo polne pokojnine znašale pri nižjih plačah okrog 90% plače in bodo pokojnine degresivno padale, pri višjih plačah tako, da ne bo pokojnina znašala manj kot 70% plače. Torej vsakemu zavarovancu je zagotovljena pokojnina od 90 do približno 70% plače. Po dosedanjem sistemu pa se dogaja, da polna pokojnina včasih ne doseže niti 50% plače.
Določanje pokojninske osnove po plačah bo imelo za posledice večje izdatke za pokojnino. Zaradi tega bo morda potrebno prispevno stopnjo zvišati. Pri tem je treba pripomniti, da j® znižanje te stopnje od nekdanjih 45'/* na sedanjih 38 bilo omogočeno, ker so pokojnine ostale na nivoju plač iz leta 1952,
Po novem načrtu zaposlitev upokojenca z nepopolnim delovnim časom ne bo vplival* na pokojnino. Zaposlitev s polnim delovnim časom ne bo imela za posledico .počivanje pokojnine, temveč se bo del pokojnine (verjetno 50 */•) izplačeval, poleg tega bo dobil upokojenec za vsaka Iet0 polne zaposlitve povišanje pokojnine z* pet odstotkov.«

GOSPODARSKE
VESTI
Rekonstrukcija tekstilne tovarne Duga Resa
J ugoslov ansk a in ves ticij-ska banka je 'odobrila podjetju Duga Resa 376 milijonov dinarjev investicijskega posojila za rekonstrukcijo podjetja. Podjetje bo potrebovalo za celotno rekonstrukcijo 776 milijonov dinarjev. Primanjkljaj bo krilo iz lastnih sredstev, nekaj denarja pa jim bo posodil tudi okrajni ljudski odbor Karlovac.
Novo naftno polje
Pri Virovitici so odkrili novo naftno polje. 16. maja so navrtali vrtino, iz katere je pod pritiskom 16 atmosfer izbruhnila nafta, in to iz razmeroma majhne globine 54-o metrov. Poizkusno vrtino so izvrtali v 26 delovnih dneh. Hrvat-sko podjetje Nafta-plin bo poslalo na to polje še več vrtalnih garnitur.
Posvetovanje industrijskih psihologov
V	Mariboru je bilo v soboto v prostorih Tekstilnega inštituta prvo širše posvetovanje industrijskih psihologov iz vse države. Psihologi so razpravljali, kako naj bi vplivali na pospeševanje delovne storilnosti in na uspešnejše urejanje odnosov med delavci v podjetjih. Med drugim so sklenili, da se bodo odslej pogosteje sestajali in si posredovali praktične Izkušnje.
Nov odielek in steklarska peč
V	steklarski šoli v Rogaški Slatini je začela obratovati nova steklarska toplina peč s tremi lonci. Za šolo je ta peč precejšnja pridobitev, saj so se morali doslej učenci šole praktično učiti pri pečeh v obratih steklarne Boris Kidrič. Stroški izgradnje topline peči in delavnice v steklarski šoli znašajo okoli 50 milijonov dinarjev.
V Kobaridu so odprli sirarno
V	Kobaridu so te dni odprli moderno sirarno. Nova sirarna bo predelala vsak dan 15.000 litrov mleka v sir in maslo.
Sol v novih vrečah
Solarne razpošiljajo sol v vrečah iz jute. Letno porabijo za to okoli pol milijona vreč, ki so vredne okoli 150 milijonov dinarjev. Ker zahtevajo sanitarni organi za razpošiljanje soli vsakokrat nove vreče iz jute in ker morajo juto uvažati, razmišljajo solar-ska podjetja o drugačnem razpošiljanju. Sol mislijo najprej spraviti v vreče iz polietilena, te pa potlej vložiti v vreče iz jutinega platna. Tako bi vreče iz jute večkrat uporabili, zahtevam sanitarnih organov bo ugodeno in stroški za uvoz jute bodo manjši.
Trgovanje z Marokom
Ta mesec se bosta trgovinski delegaciji Jugoslavije in Maroka pričeli pogajati o bodoči trgovinski izmenjavi. Ta pogajanja bodo prvi neposredni gospodarski stik med našo državo in Marokom, odkar je Maroko postal samostojna država.
Razgovori z Madžarsko
Te dni se mudi pri nas madžarska kmetijska dele-dacija, ki se bo z našimi predstavniki razgovarjala o sklenitvi konvencije o živinskih okužbah in ribolovu.
Litostroj izvaža v Avstrijo
Litostroj je letos prvič Izvozil v tujino nekaj večjih obdelavnih strojev. Avstrijska tvrdka Andrltz lz Gradca je naročila 176 ton ulitkov za razne aparate kemične industrije. Po prvi pošiljki je omenjena tvrdka naročila v Litostroju nadaljnjih 176 ton ulitkov za iste namene. Litostroj Je pred kratkim dobavil avstrijski tovarni GFM lz Stejerja trodelno posteljo stružnic velikih dimenzij, ki je tehtala 27 tisoč 460 kg. V toku so pogajanja za nove dvodelne postelje za stružnice.
NA KAJ NAS OPOZARJAJO DELAVCI MARIBORSKE LIVARNE
J
To, kar sem želel zvedeti in kar mi je pokazal itn razložil Ivan Kržan, vodja delavnice za popravita. Mariborske livarne, bi mi lahko pokazalo in razložilo vsaj 300 ostalih delavcev podjetja ali nešteto delavcev v starih tovarnah. Seveda bi moral v tem primeru osi ati v Mariborski livarni nekaj dni, kajti vsakdo bi na široko razlagal kolikokrat se mu stroj pokvari, kako se zaradi tega jezi in za zaključek bi mi vsakdo dejal, da bi lahko naredil več in bolje, če bi imel— nov stroj.
• Zato, da ne bi vsakogar motil pri delu, kar bi vplivalo na njegov zaslužek in proizvodnjo, da ohranim čas sebi in drugim, sem poprosil tovariša Kržana, naj me pospremi v oddelke in razloži, kaj jih najbolj tare.
Kržana so mi svetovali za spremljevalca in prav so storili. Kržan im njegovih 25 sodelavcev poznajo vsak stroj do potankosti, saj so ga morali že nič kolikokrat doslej popraviti. Za spremljevalca so mi ga svetovali zato, ker je že 11 let zaposlen v livarni in je izkušen orodjar in strojni ključavničar in že nekaj let uspešno vodi repara turno delavnico, pred tem je bil mojster v vajenski šoli, ker pozna tako ic,ot njegovi sodelavci, vsak stroj do potankosti.
Povsod enako: start iztrošeni stroji
Hodila sva iz obrata v obrat. Do voj j bi bilo, če bi se ustavila samo ob stari stiskalnici, krožni žagi ali v livarni. Toda hodila sva iz obrata v obirat in spremljevalec me je opozarjal vsepovsod na iste stvari: na zastarele in iztrošene stroje. Ti-sočfcmska stiskalnica:	okoli
60 let je stara, frikcijska stiskalnica z na pol transmisij, skim pogonom: 60 let, krožna žaga spet 60 let; livarna: ročno delo najtežje vrste v proizvodnih in higienično nemogočih prostorih. Če bi hoteli nekje namestiti ročno dvigalo, bi morali marsikaj porušiti in preurediti; kotlarna: obrtniški stroj, znešen iz vseh 'strani in način dela — obrtniški; remontna delavnica: že pred dvanajstimi, trinajstimi leti so bili vsi stroji amortizirani, toda še vedno so v pogonu, v pogonu tako. da jih ni mogoče popravljati, kajti na njih popravljajo stroje in naprave, ki eo proizvodnji nujno potrebni . ..
Skratka, v vseh oddelkih razen v novem A oddelku enaka podoba, enaki podatki:	po-
vprečno 50 odstotkov fizično iztrošenih in tehnično zastarelih strojev in naprav. V nekaterih oddelkih je slabše, v drugih oddelkih bolje. Konec koncev, to ni nič čudnega, Podjetje je nastalo pred leti iz treh starih manjših podjetij: Uniona-, Tovarne pecilnih praškov in Zvo-nolivaime. Spočetka tudi niso kupili kaj novega in tako so staro popravljali, krpali. Fizična izrabljenost strojev se je torej postopoma približuje svoji skrajni meji.
Popravljamo staro ln...
V remontni delavnici imajo vsak ponedeljek polne roke dela. Takrat naročila kar dežujejo: pokvarilo se je to, popravite ono. Ob koncu tedna vsak nekako »vleče«, češ, popravljali bomo v ponedeljek in
. . Bazen popravil pa se re-
POPttAVEK
V članku »Stiki s slovenskimi delavci« v številki »Delavske enotnosti« z dne 31. maja 1957 se je vrinila napaka. V prvem odstavku je treba brati, da Je v Zagrebu odprta stalna razstava dokumentov iz delavskega gibanja Hrvatske in Slavonije za dobo od leta 1848 do leta 1880, ne pa te delavskega gibanja v Hrvatskl ln Sloveniji za dobo od leta 1880 do leta 1948.
montna delavnica ukvarja še z izdelavo novih strojev in naprav. V zadnjih desetih letih je remontna delavnica izdelala za nad 75 milijonov dinarjev strojev in opreme v lastni režiji.
Kljub vsemu vrednost proizvodnje 3,24-krut večja
V upravi podjetja so mi postregli s podatki o zastarelem strojnem parku, uspehih podjetja in načrtih za v bodoče. Priznati je treiba, da uspehi niso majhni. V desetih letih (od leta 1946 do 1956) je vrednost bruto proizvodnje porasla za 3,24-krat ali od 627 milijonov na 1.969,200.000 dinarjev. Število zaposlenih se je povečalo za 2,21-kra-t ali od 280 na 621 zaposlenih. Se hitrejšo rast produktivnosti, in proizvodnje pa je moč opaziti letos ob prvem četrtletju, ko eo se že začeli kazati prvi uspehi delne obnove podjetja. Lani v' prvem četrtletju je znašala vrednost bruto proizvodnje 515,600.000 dinarjev, letos 773,964.000 dinarjev. Dobiček je porast,el od
152.220.000	milijonov na 258 milij-onov 815 tisoč dinarjev, zaposliti so 121 novih delavcev, vrednost osnovnih sredstev se je povečala od 309,450.000 dinarjev na 441,803.000 dinarjev, izvoz pa se je povečal od 7 milijonov 76 tisoč dinarjev na
209.004.000	dinarjev. Če upoštevamo, da je osnovna surovina Mariborske livarne odpadni material (bakreni, medeninasti, dnikovi iin aluminijasti odpadki itd,), ki so ga drugi zavrgli, potem korist za vse naše gospodarstvo še bolj poraste. Denar, kolikor ga je podjetje potrošilo za investicije. v tovarni in družbeni standard v desetih! letih, se je koristno obrestoval. Investicijski izdatki so znašali 583,088.547 dinarjev, podjetje pa je v tem
M«M«I !«•••*«•• *«M#M«9 •«WfW««t4
času ustvarilo 4.840,606.619 dinarjev akumulacije, to je dobička in davka na promet proizvodov.
Vodstvo podjetja si prizadeva s preusmeritvijo proizvodnje iz zlitin bakra na zlitine aluminija in cinka to koristnost še povečati in sicer a pridobivanjem in predelavo surovin iz žlindre in odpadkov in z izdelovanjem gradbenega materiala (okenskih in vratnih okvirjev, okovja itd.). Te in ostale načrte bo podjetje lahko uresničilo, če bo dobilo potreben kredit za postopno obnovo strojev in naiprav, kiredit za gradnjo oddelka B, kjer bodo izdelovali gradbeni material. Načrt za gradnjo B oddelka, kjer naj bi proizva jali gradbeni material, je v delu. V tem objektu mislijo izdelovati letno okoli tri tisoč ton gradbenega materiala v vrednosti 2 in pol do 3 milijarde dinarjev. Toda niso le načrti, usvojili so že proizvodnjo kompletne ključavnice iz stisnjenega liva. Ko bo stekla proizvodnja, bodo lahko izdelali mesečno 20 tisoč ključavnic skupno s ščiti in kljukami. Prav tako že ueva-jajo proizvodnjo za ohišje oken in vrat iz stisnjenega liva.
Usvojili so postopek za predelavo žlindrinih odpadkov in tudi že usvojili načrt za pridobivanje in predelavo surovin iz teh odpadkov. Potrebujejo le 32 milijonov deviznih dinarjev za nabavo investicijske opreme, to je flotacijskih naprav, da bo lahko proizvodnja tekla. Izdatki za to se bodo izplačali že v prvem polletju, kajti. s tem bodo pridobili surovine za proizvodnjo armatur in ostalih izdelkov in lahko povečali tudi izvoz. Boje se le, da ne bo njihov načrt padel v vodo, kajti tudi vodstvo valjarne bakra v Sevojnu misli na pridobivanje in predelavo surovin iz žlindre in odpadkov, toda za uresničitev svoje zamisli terja
• >»««»«•»
\	RAZPIS
za sprejem učencev v Grafično industrijsko šolo v Ljubljani
Združenje grafičnih podjetij Jugoslavije — sekcija za LR Slovenijo sporoča, da bo vpisovanje učencev za podjetja grafične in predelovalne stroke od 15. junija do 1. julija 1957.
Vpisovanje bo vsak dan od 7. do 14. ure v prostorih Sekcije Združenja v Ljubljani, Trg Osvobodilne fronte
St. 14-IV.
Pogoji za sprejem učencev;
4 razredi nižje srednje šole, fizično in duševno zdravje. Pri vpisu je treba predložiti lastnoročno pisano prošnjo in »pričevalo 4, razreda srednje šole.
ZDRUŽENJE GRAFIČNIH PODJETIJ JUGOSLAVIJE SEKCIJA ZA LR SLOVENIJO
skoraj desetkrat večji kredit.
Kredit bi vsekakor moral dobiti tisti, ki bo denar hitreje obračal, ki ga terja manj, ker se bodo vložena sredstva hitreje obrestovala. Odločitev Jugobanke bo pokazala, aJi bo prevladala gospodarska premišljenost in obziri do starih tovarn kot je tudi ta mariborska, obziri do starih tovarn, ki so že doslej pokazale svojo gospodarsko sposobnost, čeprav obratujejo z iztrošenimi stroji in napravami
Včasih so naši pogledi uprti le v nove tovarne
Potlej, ko sem zapustil kolektiv mariborske livarne, sem razmišljal tole: Včasih, kadar razpravljamo o tovarnah, smo enostranski. Naši pogledi so vse preveč uprti le v nove tovarne. Obetamo si, da si bomo hitreje opomogli, ko bodo stekle. To je seveda pravi če bi pri tem ne pozabljali na stare- tovarne. Te že proizvajajo, to je v teku so. Če nam tu kaj popusti, bomo z novimi zakrpali luknje, ki so nastale, in nič več. Kadarkoli mislimo na povečanje proizvodnje, moramo torej misliti tudi na razširitev in modernizacijo obstoječih podjetij. To eo namreč že bolj ali manj trdno organizirane tovarnic, imajo strokovna vešče delavce in lahko z novimi stroji v kratkem času dosežejo večje uspehe kot podjetja, ki lih šele ustanavljamo, kjer delavci še‘niso taiko vešči. Teh gospodarsko koristnih načel pa nekateri gospodarski strokovnjaki pri določanju in uresničevanju investicijskih načrtov ne upoštevajo vselej in dovolj.
Ne gre za zapostavljanje tovarne s sicer zaostalo tehniko, vendar so tu strokovno izvež-bani delavci, ki izdelujejo kakovostne proizvode. Prav zaradi strokovne sposobnosti delavcev kaže strojni park v takšnih tovarnah hitreje obnavljati, ker je to v korist skupnosti.
Včasih so naši pogledi pre-
več uprti samo v nove tovarne! in zdi ee nam, da lahko le v novih tovarnah usvajamo nove proizvode. In teženj za osvajanje novih proizvodov je pri nas veliko. To je. vsekakor prav, vendarle, če bi bilo pri tem več reda, več planskega usmerjanja. Tega pa dostikrat manjka. Gradimo nove tovarne, stare zapostavljamo, usvajamo proizvodnjo istovrstnih predmetov v številnih podjetjih. hkrati in drobimo svoje moči. Tako proizvaja, oziroma še usvaja sedaj proizvodnjo hladilnikov kar 6 tovarn 1 (na tem področju proizvodnje je, kot smo že poročali, zadnji čas vendarle prišlo do koordinacije). Imamo štiri tovarne radio-apairatov, tri tovarne motornih koles, tri podjetja usvajajo proizvodnjo šivailnih strojev, skratka, načrtov in poskusov je toliko, kot da je naš trg večno nezasičen.
Takšno razsipanje sil, ki je že gospodarsko škodljivo, bo mogoče preprečiti edinole z
V Mariborski livarni so obnovili že precej strojev, zgradili so nov oddelek A, zgraditi mislijo še Tddelek B in slej ali prej bodo morali zamenjati stare iztrošene stroje z novimi. (Na sliki: Delo v livarni.)
zdravim usmerjevanjem teh pobud glede razširitve proizvodnje, s tem, da rekonstruiramo stara podjetja in izdelujemo v njih to, kar se le da, in gradimo nova, če je to rea gospodarsko nujno in potrebno. Pri sedanji organizaciji državne uprave bodo morala priti prav n.a iem področju, na področju vsklajevanja in usmerjanja, proizvodnje bolj do izraza združenja in zbornice kot višja oblika združejrih proizvajalcev. Ti organi bi morali skupno z državnimi organi usmerjati nadaljnji razvoj posameznih panog, pri čemer na noben način ne bi smeli zapostavljati starih tovarn.
P. D.
Mladi predlagajo
Da smo letos praznovali praznik mladosti, zdaj ni več nobena novost. Po vseh mestih in vaseh širom naše domovine so bile akademije, telovadni nastopi, zborovanja in posvetovanja. Tudi v Ljubljani _ so se zbrali mladi delavci iz vseh večjih kolektivov in delegati — mladinci, ki bodo prisostvovali kongresu delavskih svetov. Tega posvetovanja morda ne bi niti zabeležili, če ... Mladi delavci so več kot dve uri razpravljali o našem delavskem upravljanju in predlagali, kaj naj bi na kongresu delavskih svetov govorili.
Pa pojdimo po vrsti. Na posvetovanju so menili, da so klubi mladih proizvajalcev odlična
šola za mlade upravljavce, a vendar jim delavski sveti nudijo vse premalo pomoči. Razen tega so predlagali, naj bi na srednjih strokovnih' šolah več pozornosti posvečali družbenemu upravljanju... V podjetjih naj bi v okviru delavskega sveta izvolili nekakšno ožje predsedstvo, ki bi pripravljalo dnevni red za seje delavskega sveta. Seje organov delavskega upravljanja naj ne bi bile med delovnim časom itd. itd.
To so v glavnem predlogi mladih proizvajalcev, o katerih bodo prav gotovo spregovorili tudi na bližnjem kongresu delavskih svetov v Beogradu.
P R O I Z V 0 D , N >A"
5 V' E T U
•■■■■■eeeeeeeMeeEeeeB*B«*«saeM*Meeeaeee**e,B,lliee,eeeel,eieei
Nabiralci zdravilnih zelišč!
Izkoristite priliko za nabiranje:
CVETJA: belega trna ali gloga, šmarnice (samo dd cvetočega stebla), bezga osutega, mačjih tačic, rdeče deteljice, male bele marjetice in grenke deteljice.
LISTJA:	šmarnice, ozkolistnega trpotca, pekoče ko-
prive, lapuha, gozdne jagode, pelina sle-zenovca, breze, melise in grenke deteljice. Vse liste nabiramo brez pecljev. RASTLINE:	krvavega mlečka, dišeče perle, materine
dušice, ženikla, gosje trave, inodronščice, navadne plahtice a-li hribske rese, bele mrtve koprive (pazite, da bo prava), njivske mačehe, njivske preslice, ptičje kaše, vodne kreše, melise, kurja črevca, zdravilnega jetičnika, rumene lakote.
LUBJE: krhlike.
KORENINE:	baldrijana, šmarnice in ženiklja.
SEME: jesenskega podleska.
VRŠIČKE:	belega trna ali gloga (cvet in list osmu-
kamo z vej).
Cene lahko dobite pri vaši kmetijski zadrugi ali pa pri GOSAKU, Ljubljana, Prečna eliea 4.
NOTRANJI TRANSPORT
je mogoče izboljšati tudi v starih tovarnah
Pogostokrat je mogoče in tudi koristneje modernizirati stare prostore, kot graditi nove. Ce upoštevamo osnovna načela, ki veljajo za notranji transport in ki ga urejamo v starih prostorih, bomo lahko vselej prihranili precej sredstev. Ta načela so bila že pogostokrat razčlenjena in zato nekatera omenimo tudi sedaj:
—	material prenašajmo v kolikor mogoče enotnih tovorih;
—	izogibajmo se tega, da material nekje puščamo in ga znova jemljemo
—	prizadevajmo si uravnotežiti delovno silo in opremo;
—	izberimo najugodnejšo opremo za določene posle;
—	uredimo transport tako, da bodo poti, na katerih prenašamo material, čim krajše.
Kadar moderniziramo notranji transport v starih prostorih, bodo rezultati še bolj vidni, zato ker lahko primerjate dosežene uspehe s starimi. Stroški transporta, ki jih boste poslej izračunali, bodo potrdili, da ste prav storili.
Direkcija starega podjetja je vedno pripravljena obdržati stare metode in navade tudi glede transporta in šele z graditvijo novih prostorov se voditeljem podjetja vzbude želje po uvajanju sodobnih metod prevoza znotraj podjetja. Vam je zelo težko samo pomisliti na to, da je res mogoče izboljšati transport v obstoječih poslopjih. Eh, če bi imeli nova poslopja, bi lahko storili to, kar si želite — toda ta ideal vam preprečuje videti tisto, kar bi lahko storili takoj.
Stara poslopja so bila grajena v času, ko so bile mišice edina delavna moč. Sedahja mehanična oprema tedaj ni bila znana; višina stropa, zdržljivost tal, razpon med podpornimi stebri itd.. vse to je bilo predvideno za ljudi in ne za stroje. Vendar vse to ne pomeni, da v takšnem položaju ne bi mogli uresničiti učinkovitih operacij, čeprav
je res, da omenjenih pomanjkljivosti . ne velja podcenjevati. Kaj torej storiti? Graditi znova ali najti ugodnejšo rešitev z združitvijo starega in novega, torej v takih prostorih urediti transport po novih načelih.
Samo direkcija posameznega podjetja lahko odgovori na to vprašanje, zato ker so problemi zelo različni. Toda metode, ki omogočajo rešiti ta problem, so zelo enake in zato jih bomo poskušali v tem sestavu razčleni)!.
Izračunajte kakšni so sedanji stroški notranjega transporta in njegovo organizacijo
Pomen notranjega transporta je za vodstva podjetij vse bolj privlačen. Voditelji proizvodnje so čedalje bolj prepričani, da je od časa, ko pripeljejo material v tovariio in do tedaj, ko dobijo končni proizvod, velik del stroškov, ki sestavljajo ceno proizvodov, porabljenih prav za notranji transport. Ti izdatki so pogostokrat skriti v operacijah, ki jih sicer imenujemo produktivne, in to zato, ker navadno metode računovodstva ne izločajo teh stroškov.
Neko proučevanje v Združenih državah Amerike — znano je, da se tam poslovni ljudje zelo zavedajo, kako pomemben je notranji transport — je pokazalo, da ve samo 30 odstotkov podjetij od 120 koliko jih stane notranji transport. V teh najmodernejših podjetjih so stroški notranjega transporta predstavljali povprečno 36,6% skuphe lastne cene. A kaj bi podobna anketa pokazala pri nas? Bolje je, da na to niti ne mislite.
Dodati je treba, da vam bodo voditelji odgovornih služb v podjetju zatrjevali, da vedo koliko jih stane notranji transport. Podrobna analiza pa bo pokazala, da so njihove številke napačne.
Prvi korak je torej točno spoznati, koliko nas stane transport v vsaki posamezni službi in za vsako posamezno operacijo. Proučevanje teh stroškov bo pokazalo, kam je treba usmeriti napore za izboljšanje. Izboljšanje ne bo uresničljivo prej, dokler ne boste imeli podatkov, kakšna bo vaša korist v primerjavi s prejšnjimi metodami dela.
Določiti je treba osebo, ki bo odgovorna za notranji transport
Ko spoznate stroške notranjega transporta, ne bo pametno; če svoje napore osredotočite na tiste službe in funkcije, kjer so stroški največji, če namreč mislite kupiti moderno opremo ali preurejati zgradbe. Razne službe in funkcije so namreč medsebojno odvisne. Lahko se dogodi, da bo modernizacija na enem mestu, ki nas sicer veseli, izzvala skoro enako povečanje stroškov na drugem mestu. Zato je zelo velika napaka, če pri urejanju notranjega transporta spregledamo njegove zveze s celotnim proizvodnim procesom.
Kadar boste iskali vzroke težav v svojem notranjem transportu boste lahko pogostokrat ugotovili, da te nastajajo zavoljo slabe kontrole ali organizacije. V številnih podjetjih nimajo odgovornih oseb za urejanje transport ta, manipulacije in vskladiščenja. Sprejem in vskladiščenje surovin je odvisno od nabave; transport v obratu in pakiranje je odvisno od vodstva proizvodnje; razpošiljanje od transportne službe; vskladiščenje v rajonskih skladiščih od prodaje itd. Toda res je, da je težko vse te funkcije ločiti od notranjega transporta. Zaradi tega je takšna pomanjkljiva organizacija glavni vzrok za slab notranji transport.
Nekatera ameriška podjetja so doumela, da je takšna koordinacija nujno potrebna, da je napak, če je ni, in zato so ustanovila važno delovno mesto, ki bi ga lahko Imenovali: vodenje premeščanja materiala.
Izračunajte koliko stroškov nastaja zaradi zastarelosti stavb
Ko ste spoznali stroške notranjega transporta in določili odgovorno osebo zanj, začnite analizirati posledice, ki
jih Ima sedanje stanje poslopij za posle notranjega transporta, vskladiščenje, sprejeme in razpošiljanje blaga. Ce ste bili doslej prepričani, da so stroški visoki zaradi lokalov, boste potlej iznenadeni.
Analizirati morate kroženje materiala, zato da bi s premeščanjem med posameznimi operacijami čimbolj zmanjšali stroške. Poizkušajte zmanjšati gibanje materiala nazaj ali na stran poti, ne samo med delovnimi mesti, temveč tudi med nadstropji.
Sploh lahko trdimo, da stari prostori niso nikoli tako napolnjeni, kot si to voditelji proizvodnje zamišljajo. Prostori so res polni, toda neizkoriščeni. Malo je tistih voditeljev v podjetjih, ki štejejo skladišče In proizvodnjo za celoto in ki upoštevajo to, da je potrebna kubatura in izkoriščen prostor, eden od proizvodnih vprašanj podjetja.
Bolj gospodarnostim je modernizirati skladišča kot zidati nova. Moje osebne izkušnje so me prepričale, da je mogoče z reorganizaaijo povečati prostore za 20 do 40%, pri čemer nisem niti upošteval koristi, ki so nastale zaradi olajšanja kontrole zalog in zmanjšanja obratnih sredstev.
Prihranek v prostoru ima v starih zgradbah še večjo vrednost, kajti ti niso bili zidani za sedanje oblike proizvodnje ln • za mnogo večje količine proizvodov. Razen tega si brez pravilnega izkoriščanja razpoložljivega prostora ne moremo niti zamisliti koristnih sprememb v razporeditvi.
Nedavno je neka tovarna kotlov v Parizu pred uvajanjem nove proizvodnje hotela zgraditi nova poslopja v prepričanju, da so stari prostori prenapolnjeni. Toda popolnoma preprosta reorganizacija namestitve . surovin v skladišču kot tudi končnih proizvodov, ob istočasnem boljšem izkoriščanju svobodnega prostora je omogočila, da je dobilo podjetje skupno 30% novih skladiščnih površin. Proučevanje organizacije dela, skladiščenje itd., kt je trajalo nekaj tednov, je omogočilo podjetju, da je prihranilo več milijonov frankov izdatkov. Lahko bi navedli še nekaj takšnih uspešnih primerov, toda žal precej več primerov je, da podjetja na to sploh ne mislijo.
Nadaljevanje prihodnjič

N-l
ALI ZE VESTE
Da nam deska ne bi počila
V tanko desko je treba včasih zabiti precej debel žebelj. Ko krepko udarjate s kladivom po žeblju, se nenadoma deska prekolje. Kaj pa zdaj? Poiskati bo treba novo desko. Spet boste vzetli v roke žebelj, nato kladivo in krepko zamahnili. Toda rajši počakajte, zakaj bi se po nepotrebnem mučili z iskanjem lepih deščic. Preden boste žebelj ponovno zabili, ga na spodnjem koncu sploščite in ne bo se vam treba bati, da vam bo deska spet počila.
Kako najbolje izkoristimo hladilnik
T' a bi hladilnik čim bolje izkoristili, to se pravi, da bi v prostoru .za razhlaje-vanje dobili čim nižjo temperaturo, moramo hladilnik postaviti na tako mesto, da bo čimbolj oddaljen od kakršnegakoli vira toplotne energije (peči, štedilnika in celo sonca).
Kako pretakamo tekočino
Prav gotovo ste si že večkrat belili glavo, kadar ste morali pretakati kakšno tekočino iz posode v posodo. Če je treba pretočiti večjo količino tekočine, ste to zlahka opravili. Pri mešanju barv ali lakov pa je treba včasih po kapljicah dodajati te ali one barve. Kaj naj torej storimo, da se nam ne bi barva pocejala po posodi.
Vzeli bomo tanko deščico in jo položili na posodo, kot to kaže naša skica. Zdaj bomo lahko brez skrbi tudi po kapljicah pretakali tekočino oziroma barvo.
Zamašek na dnu steklenice
Mnoge gospodinje se večkrat ne znajdejo, kadar je treba iz steklenice izvleči zamašek. Toda tega lahko
s pomočjo vrvice lz-leče-mo iz steklenice. fr'Hši kos vrvice zavijemc in jo potisnemo v steklenico. Z vrvico objamemo zamašek in ga potisnemo v grlo steklenice in z močnim sunkom zamašek izvlečemo.
Na področju Potpornje blizu Vršca so meseca aprila začeli graditi glavni del kanala Donava—Tisa—Donava. Verjetno bodo še letos na posameznih odsekih prekopa izkopali nad 3,4 milijona kubič. metrov zemlje. Pri kopanju prekopa v Potpomju bodo uporabili 6 velikih bagrov, katerih skupna zmogljivost znaša 200 kub. metrov zemlje na uro. Na sliki pa vidimo mogočna kolesa za kopanje kanalov, ki v eni uri nakopljejo tisoč kub. metrov zemlje. To napravo so zgradili plzenski kovači.
Prvo stalno telefonskd zvezo med Severno Ameriko in Evropo so vzpostavili 25. decembra lanskega leta, ko so spustili, v Atlantski ocean nov telefonski kabel. Strokovnjaki so se 20 let pripravljali na ta dogodek. Dalj časa so se ukvarjali s podvodnim amplitifikatorjem ali ojačevalcem, električno napravo, ki pojačuje glasovne signale. Za dvojni podvodni kabel dolžine 3600 km pa je bilo treba napraviti tak am-
plifikator, katerega so lahko skozi katero običajno spuščajo kable z ladij na morsko dno. Te naprave, ki so dolge dva in pel metra, so postavili Vzdolž kabla na razdalji vsakih 64 kilometrov. Na sliki: Kilometri kabla v tovarni Simplex Wire and Cable Plant v Newingtonu v New Hampshireu, ki so jih natovorili na ladjo »Mornar«, ki je kabel spuščala na dnu oceana med New Found-ladom in škotsko.
Že od nekdaj je veljalo, da je zlato najivečje bogastvo sveta. Zlato so ljudje nenehno odkrivali in gorje tistemu, ki s je oprijel zlatosledstva, kajti zlata mrzlica se ga je oprijela in se ni več iztrgal iz njenega objema.
Le koliko je bilo že posnetih filmov in napisanih knjig o •.latosledcih. Pa kaj bi govorili. To je že preteklost. Namesto lata danes nastopa nova ruda, ki jo visoko cenijo zlasti atomski strokovnjaki. To je uran.
Pred dve' sto leti so na Češkoslovaškem našli smolnato črn kamen. Sele leta 1789 so ga analizirali in mu dali ime uran. Najprej so. ga začeli u-porabljati v metalurgiji in v kemični industriji. V zadnjih petnajstih letih pa je postal
uran najdragocenejša ruda na svetu.
Uran je zelo razširjen element. Najdemo ga povsod: v zemeljski skorji, tudi v morju in v jezerih in celo v zdravem človekovem organizmu. Urana je prav toliko, kakor cinka, bakra in svinca, a precej več kot srebra, živega srebra in zlata.
In kljub temu, da uranove rude ne borno našli na kupu, ima vendar neko posebnost. Uran je radioaktiven. Njegovi atomi sevajo skozi zrak radioaktivne žarke, ki puščajo za seboj dolg neviden rep eiektri-ziranih delcev. (Kot na primer meteor, lci vleče za seboj meglo. žarečih plinov). Radioaktivnost nam • omogoča da laže najdemo uranovo rudo.
NOVA TURBINA
Po letu 1945 smo zgradili mnogo hidrocentral. Pri gradnji manjših hidrocentral pa so konstruktorji večkrat naleteli na težave. Le katoo bi tudi nestalne vode z majhnim padcem tn z veliko količino vode dale dovolj električne energije? S tem vpraša*jem si je dolgo časa
V SVETU ATOMA
Ce bi človek pogledal ameriški seznam igrač za otroke pa tudi že za odrasle, potem bi opazil marsikaj zanimivega in poučnega. Opazil bi, da so atomi in njihova energija vedno bolj blizu otroku in njegovim igram, da pa se tudi skušajo prilagoditi potrebam gospodarstva in udobnostim odraslih.
Pred igračkami, na primer pred radimktlvoimi žogami za golf (ki se ne morejo izgubiti) človek začuden obstane. Počuti se prav tako kot njegovi predniki pred davnimi časi, ko so v svoji neposredni bližini občutili vilo čarovnico.
Atom — čarovnik, ni nemogoča stvar. Dolgo časa nas je strahoval, toda zdaj mora dati za ves strah, ki smo ga užili, nekaj odškodnine.
Atomi v službi policije
Z željo, da bi oskrbeli policijske inšpektorje z »atomskim nosom«, je londonska policija
V	nekem drugem primeru so poizkusili loviti tatove v raznih skladiščih. Z radioaktivnim prahom so napolnili nekaj manjših zabojev, v glavnem so napolnili nekaj manjših zabojev, ki naj bi jih vzeli tatovi. Gaigerjev števec so zvezali z alarmnim zvoncem, kii so ga montirali ob izhodu. V trenutku, >ko je zvonec pozvonil, so zaprli vse izhode in tatovi so bili ob kruh.
Otroci in atomi
Da bi ugotovili koliki del avtomobilske gume se navadno porabi, so izdelali tako vrsto avtomobilske gume, pri kateri so osno-vni surovini dodali nekaj radioaktivne snovi. Gumo preizkusijo tako, da avtomobil pri veliki brzini naglo zaustavijo. Strokovnjaki nato proučijo sledove gum na cesti in z Geigerjevim števcem takoj ugotovijo, kolikšen je del porabljene pnevmatike.
V	državah, kjer golf ni ravno ljudska igra, pa je kljub te-
napravila nekaj poizkusovi. Po- mu zelo priljubljen, -ljudje več-sippek pri teh poizkusih je eno- krat delj časa iščejo žoge, ki so ~....................... • - se pri igri skotalile neznano
staven. Storilci bodo postali radioaktivni, ne da bi' se tega zavedali.
Zasledovanje teh oseb v takšnih okoliščinah bo otročja igra. Znano je, da človek -radioaktivne snovi z lahkoto odkrije, čeprav so te v zelo majhni količini prisotne na zemlji in predmetih. Lahko jih odkrije s pomočjo posebnih malih apa-ratov, med katere! sodi Geigerjev števec.
Pri prvih poizkusih so zločince odkriva-li, kadar so ti ropali po železniških vozovih. Izvedli so tale poizkus: V poseben vagon so natresli belkast prah z radioaktivnimi lastnostmi. Nato je nek policaj v vlogi razbojnika stopil v vagon, nato pa še hitreje izstppil. Zatekel se je v gost. Njegovi šoto variši so ga z Geigerjevim števcem zlahka našli.
kam. Le s težavo jih po dolgem iskanju najdejo. Znana ameriška družba G. C. pa je začela izdelovati radioaktivne žoge za golf. Le-te zlahka najdemo ob pomoči Geigerjevega števca.
Američani danes izdelujejo razne atomske igrače. Te igrače se bodo dale hitro poiskati z Geigerjevim števcem, pa čeprav jih bedo mali nagajivci skrili pod posteljno blazino ali pa v stenske ure. Tudi odrasli se ne bodo več jezili, ker so založili očala, kajti če jih bodo napravili radioaktivne, jih bodo pozneje z Geigerjevim števcem laže našli. (Po »Radniku«)
Jamski človek
V jamah si je v ledeni dobi človek poiskal varno zavetje. Zelo rad se je nastanil v bližini vode. V jami si je zgradil enostavno kameni!o ognjišče. Odet je bil v kože ubitih živali. Raziskovalci so večkrat naleteli na ostanke prebivališča jamskega človeka.
belil glavo tudi inženir S. Veselinovič. P-red dvema letoma pa je prijavil svoj izum. Imenoval ga je vodna akcijska turbina.
Kakšne prednosti ima nov patent pred starimi vodnimi turbinami, kot so Peltonova, Kaplanova in Francis turbina? Izdelava akcijske turbine je cenejša od vseh ostalih, njeni proizvodni atrošk-i s-o dvakrat nižji in kar je najvažnejše, novo turbino s pridom lahko uporabimo pri tistih hidrocentra-lah, kjer imamo na razpolago reke z nizkim padcem in veliko količimo vode. Takih rek je v Jugoslaviji precej. Veselino-vičeva turbina potrebuje manjši padec 30 cm in v sekundi lahko sprejme 30 kubičnih metrov vode. Piri takšni količini vode im pri tako nizkem padcu pa nam bi Peltonova in Francis turbina prav gotovo popolnoma odpovedali.
Model nove turbine je izumitelj že zdavnaj napravil. Toda kot običajno je ostal njegov izum le na papirju. In vendar bi se dal njegov patent izkoristiti z malenkostnimi sredstvi.
Turbino bi lahko izdelal,; v vsaki delavnici, kjer le imajo varilni aparat in preprosto orodje. Izumitelj celo meni, da bi lahko vsak vaški kovač izdelal takšno turbino. Kar bi jo lahko namestili ob majhnih vaških potokih in kanalih, bi jo s pridom uporabila kmečka posestva, zadruge, majhne delavnice pa tudi večja podjetja. Vprašanje pa je, koliko časa bo še minilo, da bomo imeli od tega izuma tudi praktične koristi.
Geigerjev števec je na videz podoben poljskemu telefonu, . nosimo ga preko ramena ali pa v roki in z njim brez težav odkrivamo novo bogastvo. Posebno kovinsko cev pritisnemo ob steno, nataknemo si Slušalko in pritisnemo na tipko števca. Lovci na uranovo rudo — prospektorji — se z Geigerjevim aparatom plazijo po skalnatih stenah, grebenih, spuščajo se v soteske in kadar zaslišijo v slušalkah značilno prasketanje, tedaj vedo, da so na sledi surovini za proizvodnjo atomske energije. Poleg Geigerjevega šiey»a raziskovalci uporabljajo še drugo napravo. scintilometer, ki je več tisočkrat občutljivejši cd Geigerjevega števca. Z njo lahko odkrijemo uranovo ru.do celo iz letala ali helikopterja. To napravo spravimo v poseben zaboj in jo spustimo v morske globine. Tako odkrivamo globoko pod morjem uran. To niso sanje, uran so našli že ob obalah Floride, Madagaskarja, Avstralije in Sirije.
Tudi Jugoslaivija je bogata na uranovi rudi. Vrsto let so naši strokovnjaki neumorno iskali to rudo. Danes je pri nas odkritih že na stotine nahajališč. Prav vse leto po naši deželi križarijo skupine raziskovalcev. Z modernimi napravami večkrat kilometre daleč od naseljenih mest preživijo dneve in noči pod milim nebom, da bi odkrili še več podobnih nahajališč. Njihov trud ni zaman. Nekje v Jugoslaviji bomo kmalu začeli izkoriščati uranovo rudo.
dtom&fce gtojHfe
Tekmovanje v oboroževanju z atomskimi in vodikovimi bombami se nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. Človeštvo se upira temu strahotnemu orožju, znanstveniki, državniki in politiki protestirajo, milijonske množice demonstrirajo pred poslanstvi držav, ki proizvajajo in preizkušajo jedrsko orožje, velesile pa v svoji blokovski
zaslepljenosti proizvajajo nova in nova strahotna orožja. Atomskim silam (ZDA in SZ) se je pred dnevi pridružila tudi Velika Britanija. In v Londonu se hvalijo (ne da bi pomislili na posledice), da je njihova vodikova bomba, ki , je eksplodirala na Božičnih otokih, »najmočnejša, kar jih je bilo vrženih iz letala«, in da bi lahko v trenutku »uničila pol Londona ter pobila nad milijon ljudi«, kot piše »News Cronicle«. Oglasili pa so se tudi v Moskvi in zatrdili svetu, da je njihova vodikova bomba najmočnejša, saj je tako močna, kot je dejal Hruščev, da se je sploh ne upajo preizkusiti. Če bi jo vrgli na Severni tečaj, bi stopila »ledeno kapo« in oceani bi narasli za 21,34 metrov ter potopili vsa obalna mesta, med njimi New York in London, Nevarnost je torej tolikšna, da ni drugega izhoda, kot takojšnja prepoved proizvodnje jedrskega orožja in uničenja teh grozotnih bomb. Jedrsko energijo pa naj izkoriščajo v miroljubne namene, za dvig blaginje človeštva.
Dne 29. maja 1957 je odpotovala v Frankfurt jugoslovanska delegacija zdravnikov na zasedanje Mednarodnega odbora zdravnikov. To zasedanje bo predstavljalo protest proti dr. Claubergu in drugim nemškim zdravnikom, ki so v Auschwitzu in drugih taboriščih delali poskuse umetne sterilizacije moških in žensk.
Podatki so vzeti iz uradnih dokumentov in bili objavljeni v italijanski reviji »IL PONTE«.
Ko je HimmLer poklical dr. Clau-berga k sebi, je bil ta že sloveč ginekolog in direktor specializirane klinike v Konigs hiiitite ter docent na univerzi v Kbnigsbergu. Primeri, ko so jalove ženske na osnovi zdravljenja pri dr. Claubergu. postale spet rodovitne, so se množili. To je bilo za ma-cifasiste izredno pomembno, kajti pripadniki SS so bili izbrani med izbranci, cvet geirmanstva. Oni morajo dati najtepše otroke Velikemu Reichu. Samo s strogo »selekcijo, s favoriizacijo reprodukcije najboljših eksemplarjev« in s preprečevanjem, da bi se tudi dirugi razmnožili, je bilo mogoče očistiti nemški narod, ki se je okužil v stoletnih stikih s sosednjimi nižjimi narodii. Samo tako je mogoče vzpostaviti trajno hegemonijo, ki bo temeljila na krvi in zemlji (Bliut und Bo-den). Hitler je tem »naukom tz genetike« (ob katerih so se naslajali milijoni Nemcev), posvetil precej strani v svoji knjigi »Mein Kampf«, in Ro-senberg je ustvaril o tem celo posebno doktrino Zaradi tega se je »parjenje med SS-ovcj vršilo po strogih in detajiMiranih pravilih«, če se iz katere izmed teh združitev med »višjimi bitji« niso rodili otroci, je bilo to skoraj izdajstvo, predvsem z ozirom na dejstvo »da so se židovski in ciganski psi, Cehi. Poljaki in Rusi, blazno razmnoževali«.
Karli Clauberg je bil tudi oficir SS. Himmler ga je vprašal, kako bi se dalo zagotoviti plodnost izbranih in jalovost sovražnikov Reicha. Clauberg .je bil mnenja, da vedno sicer ni mogoče odpraviti Jalovosti vsake Nemke, vendar pa je mogoče narediti jalovo
vsako žensko. »Je to dolg proces? Ima trajen in zanesljiv uspeh? koliko ljudi na dan bi lahko sterilizirala skupina 8 do 10 specialistov?« *
Na vsa ta vprašanja Clauberg ni mogel takoj odgovoriti, treba je bilo najprej narediti poskuse, Reichfuhrer naj mu dovoli, da bo najprej delal poskuse na »človeških prašičkih«, potem bo lahko dali zadovoljiv odgovor. Himmler je obljubil, da mu bo poslal točna navodila. Toda preteklo je nekaj tednov in Himmler se sploh ni ogliasil. Hiimmiler je bil namreč že drugim »specialistom« dali nalog, naj proučijo možnosti sterilizacije moških
uspeh »znanstvenih eksperimentov« tn je vztrajal na tem, da se doseže pozitiven uspeh v sterilizacija človeških bitij. K temu so ga nagovarjali tudi njegovi prokonzuli. Oberfuhreir SS Braok je namreč v poročilu svojemu šefu pisal: »Med 10 milijoni evropskih Zidov je najmanj dva do tri, milijone moških in žensk, ki so sposobni za delo. V sedanji delovni krizi sem mnenja, da moramo absolutno očuvati ta dva ati tri milijone, seveda tako, da jih onesposobimo za plojenje.«
Himmler j« bil vedno širok z nemškimi znanstveniki. Ze večkrat jim je bil dal na razpolago »človeške pra-
strupljall s Bickenbach
»Negativna demografija« DOKTORJA CLAIIBKKGA
in žensk, vendar pa kaže, da niso dosegli uspešnih rezultatov. Clauberg Pa ni hotel zamuditi krasne priložnosti, ki se mu je nudila, zato je sam osebno pisal mogočnemu šefu SS in sicer dne 30. maja 1942:
»Moj Fuhrer«, nočem sicer s tem vplivati na Vaš sklep, vendar si dovoljujem predlagati Vam, da bi izvršili eksperimente in namestili potrebne naprave v taborišču v Auschwitzu, Kakor sem Vam že predlagal ob priliki najinega osebnega razgovora, bi bil neizmerno srečen, če bi lahko delal po Vaših navodilih in vodil taik poskusni zavod. Mnenja sem. da bi v pogledu prostorov, potrebnih živali, spremnega osebja in človeškega materiala eden izmed Vaših oficirjev v taborišču v Zgornji Sleziji nudil lahko najboljše možnosti....
Istočasno ie pisal ObersturmbamnfU-brerju SS Rudolfu Brandtu, ki' Je bil ‘Htmmleirjev spremljevalec: »Ponižno prosim, da me toplo priporočite Reichsfuhrerju SS«.
Himmler se je še vedno ukvarjal s tem vprašanjem m ni izgubil upanja v
šičke« v velikih množinah, različne »naprave« in podobno.
Dr. Seigmund Rascher je v Dachauu vodil poskuse v velikem obsegu, prav tako prof. Ruff In njegov asistent Rom-berg. Rascher je skupno s profesorjem Holzlohnerjem in Finkejem vršil poskuse kongelacije na političnih jetnikih. Kadar so moški izgubili zavest, so jih položili med dve nagi ženski, ki sta bili polni življenja (običajno ciganki), da bi Jim ti vrnili življenje in toploto.
Himler je kazal za te poskuse posebno zanimanje. 24. oktobra 1942 je pisaj Rascherju: »Zelo me zanimajo poskusi s človeško toploto. Osebno sem mnenja, da bodo ti poskusi dosegli boljši in trajni rezultat. Seveda, lahko se tudi motim.« Kmalu nato pa je odpotoval v Dachau in sam osebno prisostvoval tem poskusom.
V	Dachauu so dali drugemu slavnemu zdravniku, dr. Schieillngu na razpolago kakih tisoč deportirancev. Ta j Im je vbrizgaval malarijo in jih potem skušal zdraviti s svojimi preparati. Dosegel le take rezultate, da so ga po vojni sicer zelo milostni nurnberški sodniki ob-sodili na smrt na vešalih
V	Natzvvellerju sta profesorja Hirt tn dr. Wlmmer morila deportirance tako. da sta na njih eksperimentirala plin »mustard«. Druge deportirance so za-
plinom phosgene prof. dr. iz strasburške univerze in njegova asistenta Ruehl in Letz.
V	Ravensbriicku je prof. Gebhardt iz berlinske univerze (osebni Himmlerjev zdravnik in direktor ortopedske klinike Hohenlycen, šef kirurg generalštaba SS in po samomoru dr. Grawitza, predsednik nemškega RK) s pomočjo dr. F. E. Fischerja in dr. Herte Oberheuser. brizgal deportirancem stafilokoke. strep-tokoke tn bacile gangrene, ki jim jih je dobavljal Višji higienski zavod SS. Gebhardt Je ob sodelovanju zdravnikov Oberheuserjeve. Fischerja. Schulze-1a, Schiedlauskyja in Stumpfeggerja (osebnega Hitlerjevega zdravnika) rezal deportirancem zdrave organe in jih presajal »dobrim« Nemcem v zameno za bolne organe. Deportiranca, kateremu so odvzeli zdrav organ, so eliminirali z injekcijami evipana.
V	Dachauu so nadalje dr. Berka. SchS-fer, Schroder, Eppinger (z dunajske univerze) in Belgebock vršili poskuse, da bi ugotovili če bi in koliko časa bi posadke, ki so ostale brez pitne vode, lahko vzdržale ob morski vodi. kateri so spremenili okus. ne pa sestava. Ti »poskusi« so se nadaljevali toliko časa. da so vsi deportiranci, na katerih so delali poskuse, pomrli.
V	taborišču Buchewald sta dr. Ding-Schuber in njegov asistent Ho ve n vodila poskuse, s tifusom, z rumeno mrzlico, s kozami, s kugo, z difteritisom. Klice je dajal v ta namen Robert Koch Institut v Berlinu
Delali so tudi poskuse s staro plazmo. Cesto so kirurške operacije, presaditve organov ln vbrizgavanje vršili kar me-dicinci, ki Riso imeli niti dovolj znanja niti prakse.
Clauberg Je kmalu dosegel svoj namen. Kmalu je Brandt lahko poročal:
»7. VIL 1942 je Reichsfuhrer SS imel konferenco z Brigadefuhrerjem SS prof. dr. Gebhardtom. Brigadefuhrer-jem SS Glucksom im Bri,gadeftihreir-jem SS prof. Claubergom ir. Konigs-'nutteje. Reichfuhrer je obljubil) prof. Claubergu, da bo za svoje poskuse Ra ljudeh in živalih lahko dobil na razpolago jetnike v taborišču Auschvvitz. Na osnovi nekaterih osnovnih poskusov bo treba najti postopek za sterilizacijo ljudi, ne da bi za to vedeli. Reichsfuhrer je nadalje izrazij željo, da ga obveščajo o rezultatih raziskovanj. da se lahko začne v praksi tos-a-tatl sterilizacija Židinj. Istočasno bo treba začeti, s pomočjo radiologa specialista prof. dr. Hohfelderja, z iskanjem možnosti sterilizacije moških s s pomočjo žarkov X
(Nadaljevanje prihodnjič)
MOGOČNA
filmska freska
Pred štirimi leti na filmskem festivalu v Cannesu. Videl sem mnogo zelo lepih del, Prvič na mednarodnem filmskem srečanju, ki je bilo zaznamovano z vnanjim bliščem in sijajem, vsak dan novi vtisi, srečanja z velikimi ljudmi iz filmskega sveta ... V tej množici vtisov, ki jih je kratkomalo nemogoče spraviti v red, je bilo najmočnejše srečanje z japonskim barvnim filmom »Vrata pekla«.
Videl sem lepo vrsto filmov — toda v toojih srečanjih z japonsko filmsko ustvarjalnostjo se je polagoma izoblikovala podoba o mojstrskih oblikovalcih velikih zgodovinskih tem. Srečal sem nekaj režiserjev, ki so bili kos sodobnim temam s tisto ustvarjalno Pj°čjo, da. so jim vdihnili pečat japonskega življenja in človeka. Srečal sem več takšnih japonskih filmov s sodobno temo, ki so opo-hašali hollywoodski ali evropski film. Celo Poizkuse neorealizma sem srečal. Toda vsi ti Piso zapustili v meni takšnega vtisa, kakor P pr. »Rashomon«, »Princeza Sen«, »Sedem samurajev«, »Križana ljubimca«, predvsem pa ‘Vrata pekla«. Japonci so se uveljavili nesporno kot največji mojstri zgodovinskega lilma. Dolga vrsta nagrad na filmskih sreča-Pjih potrjuje resnico, ki so jo Japonci utrdili 8 svojimi nastopi v Evropi.
XXX
Zgodovinski film je doživel mnogo sprememb v zgodovini filma. Ze v prvih začetkih filma se je na primer Italija odločila za zgodovinske filme in prvo obdobje italijanskega filma zaznamujejo zgodovinski spektakli, to Je filmi, ki so skušali z razkošnim dekorjem, zgradbami, kostumi in monžico igralcev oživ-filmskem jeziku zgodovinske teme. Iz _ je se jp zgodovinski film razširil na vse strani, a zanimiv je ostal za filmske producente vse do današnjega dne, le da je doživel obilo transformacij. Najpreje so producenti zahtevali spremembe zgodovinskih resnic in dobili smo psevdozgodovinske, lažne filme, ki so navadno izpreminjali zgodovinske resnice 8'i iž komercialnih ali pa faradi idejno-poli-fičnih razlogov. Potem je oblika zgodovinskega filma postala priljubljena oblika za velike spektakle, ki so se pogosto izpremenili v revijske nastope in izumetničeno, v zgodovinske kostume oblečeno pašo za oči. Znane so besede nekega ameriškega producenta, ki Je zahteval od mladega režiserja, naj mu haredi film o Kristusovem življenju: »Kaj hočete bolj dobičkanosnega kakor Kristusovo tvljenje? Malo zgodovine, malo religije, malo erotike — uspeh nam ne more uiti.«'Največji pmjster takšnih zgodovinskih filmskih spek-aklov je postal ameriški režiser' Cecil B. de tille, ki se je specializiral za biblijske teme.
mal6 je danes zgodovinskih filmov, ki nam •tušajo posredovati objektivno podobo nek-anjih časov, dogodkov in ljudi.
Japonskega zgodovinskega filma ne more-0 Postavljati v vrsto takšnih evropskih in -edvsem ameriških »zgodovinskih spekta-^ °v«. Japoncem je uspelo najti obliko, v ka-,eri 50 filmsko izpovedali velike t,eme svoje redno bogate preteklosti na poseben, zgo-°vinski tematiki izredno adekvaten način, im ^*ove*c Sleda njihove zgodovinske filme, ». a vtis, da stoji pred mogočno fresko, ki _ Sovori o času, dogodkih, ljudeh. »Vrata Pekla« zavzemajo med temi filmi najbolj s . hp mesto, ker je režiserju Nagati. Ma-lchiju uspelo v filmskem jeziku izpovedati ^ aro dramo Kikuchija Kana o zvesti ljubezni ^ p-e Keše in strastni in slepi ljubezni Morita. tinbfaV drama 0 tej ljubezni obarvana s -Plenim japonskim koloritom, nam je tako h(lzu> kakor da bi jo že dolgo poznali. Skriv-dp]St PPiverzalnosti tega japonskega filmskega {.k; a 3e v čistem, neponarejenem, zgodovin-
m dogodku, zvestem prenosu drame v . ki ni koketiral s komercialnimi in dru-shni oziri.
je ^rat Pekla« je barvni film. Mislim, da ba- e°a ot> tem delu zapisati tudi besedo o j„ , 1 v filmu. Cisto zgrešeno je mnenje, da p arva le element, ki naj naredi film bolj ja - j1"’ boli Privlačen. Filmski jezik ima svo-orn1Zrazna sredstva: sliko, zvok, igro — če je eaim te tri najvažnejše elemente. Barva i2D^rav tako sredstvo, s katerim ustvarjalec Tor V.eciu'e misel, ki nam jo hoče povedati. barv3 mora v barvnem filmu biti element pra^e vključen v celotno zgradbo filma, Plat ln«’ ba mora prevzeti barva svojo dra-fPor i ° funkcij0- Kjer barva v filmu ni ko 1 , jena v tem smislu, jo sprejmemo lah-eie ® kot bolj ali manj posrečen dekorativni kič v"1’	P3 jo ponižajo tudi v navaden
bar, Vldell smo vrsto filmov, kjer so uporabili arvo le v ta namen-
retj,rez dvoma imajo prav tisti filmski teo-nu ki zatrjujejo, da bodo ostale kljub bud edku filmske tehnike filmske teme, ki ne hioč° prenesle barve, pač pa bodo najbolj n° govorile gledalcu v črno-beli tehniki, težko zamišljamo filmsko dramo,
Velika trojica japonskih igralcev Nasega-wa, Kazno, Machi-Ko Kyo in Tamagata Isao (od leve proti desni) so nosilci dejanja v japonskem filmu »Vrata pekla«.
lekcijo o dramaturški funkciji barve v filmu. »Vrata pekla«, ki so jih posneli po do danes verjetno najbolj popolnem postopku barvnega snemanja (Eastmancolor), so šolski primer za takšno uporabo barv ne samo filmskemu ustvarjalcu, temveč tudi nam gledalcem. Dosegli so takšno skladnost med barvami in dogajanjem, da človek kaj hitro pozabi, da gleda barvni film. Tudi barve so eno izmed izraznih sredstev, s katerimi nam ustvarjalci filma pripovedujejo to tragično ljubezensko zgodbo.	,
XXX
Končno menim,. da je treba ob »Vratih pekla« zapisati še besedo o igralcih. Nase-gawa Kazuo, Vamagata Isao, posebno pa Machi-Ko Kyo, so največja imena sodobnega japonskega filma. Nikoli ne bomo v »Vratih pekla« doživeli, da bi režiser postavil v ospredje le enega izmed te velike trojice, ker bi ga rad poudaril kot igralca z velikim slovesom, temveč smo od začetka do konca priče izredno skladni, resnično ansambelski igri, v kateri ne izstopa niti eden izmed številnih igralcev.
Ko sem se mudil letos v Cannesu, sem šel gledat ameriški film »Anastazija«. V njem poleg novinca Yula Brynnerja nastopa Ingrid Bergmanova, ki je dobila za to svojo vlog« letos »Oscarja«, svetovno znano filmsko nagrado. Končni vtis filma je takšen, da sem bil prepričan, da je Anatole Litvak snemal film samo zato, da bi postavil v ospredje zvezdnico Ingrid Bergmanovo. Ne zaradi tega, ker bi celotna zgradba zgodbe, tako narekovala, temveč iz zgradbe filma je hitro razvidno, da so zgodbo tako zgradili, da bo stala Ingrid Bergmanova (in ne lažna kneginja Anastazija!) v ospredju. No, človek kljub temu rad gleda veliko igralko, četudi je postavljena umetno v ospredje in so ji napisali vlogo »na kožo«. Dan za dnem pa imamo priložnost gledati filme, kjer iz najrazličnejših razlogov umetno in na silo porivajo v ospredje slabe, nesposobne, pogosto tudi zelo neokusne igralke in igralce. To je posledica zvezdništva, o katerem bi kazalo pisati posebej.	>
Machi-Ko Kyo je japonska filmska zvezda »prve stopnje«. Toda režiser je dobro vedel, da bi podrla celotno zgradbo te mogočne zgodovinske freske, če bi stala brez potrebe in nujnosti, ki bi izvirala iz dela samega, v ospredju. Videl sem tudi velik zgodovinski japonski film »Princeza Sen«. Tam je postavljena Machi-Ko Kyo tako v ospredje, da tako rekoč vidiš samo njo. Toda »Princeza Sen« je nekakšna japonska varianta na temo O Lukreciji Borgii in zgodba je zahtevala nosilko dejanja v »prvem planu«.
Samo nekaj drobnih zapiskov o najpomembnejših značilnostih velike umetnine, kakor so »Vrata pekla«. Z njimi sem hotel opozoriti na film in ga res iskreno priporočiti vsem, ki bi radi doživeli lepo umetnino.
Vitko Musek
im
m
©
©
s
e
©,
©
©
©
e
©
©
m
m
Pismo iz parterja
Ljubljana, dne 31. maja 1957.
Tovariš Torkar!
Sinoči sem v Mestnem gledališču gledal Tvojo novo dramo »Izgubljeni ljudje«. Po pravici Ti povem, da sem šel na predstavo z nekakšno skepso, kajti pred nekaj dnevi sem bil priča ponovitvi Potrčevih »Kreftov« in me predstava ni ogrela. S »Krefti« smo šili na Štorij ino pozorje v Nov,j Sad in bi potemtakem morala biti ta drama nekaij najboljšega, kar imamo. Sicer sem bili ob njej prevzet zaradi čudovite igre igralcev, posebej pa še obeh Potokarjev, vendar sem spoznal, da nekaj ni prav tam. kjer nevidni lutkar pregiba lutke našega gledališkega udejstvovanja. Od Tvoje predstave pa sem se vračal vesel, zadovoljen in prevzet s prisrčnim optimizmom.
Pred začetkom predstave sem polistal po »Gledališkem listu« in videl, da si napisal kar lepo vrsto odrskih del:	»Veliko
preizkušnjo«. »Pravljico o smehu«, in »Delirij«, zq katerega,si dobil celo nagrado. Zvedel sem. da igrajo Tvoje stvairi po vsej Jugoslaviji, Iz odlomkov kritik Pa videl, da »o Te povsod sprejeli s priznanjem razen pni nas. ki gremo v cerkev šele takrat, ko zazvone vsi zvonovi.
»Izgubljeni ljudje« so me prevzeli. Usode, ki jih vpletaš, so, kakor bi zrasle iz nas samih, na naših tleh. iz naše zagrenjenosti im našega hrepenenja; vsi ti dobri ljudje se s sivo jo notranjo veličino dvignejo iz dna in se nam pokažejo v vsej svoji človeški polnosti In toploti..., majhni otroci z velikimi dušami. Za njiimi se pred nami odgrne vsa njihova preteklost, kot -mogočen rezultat neizprosne lo-
gike življenja, v katerem so se oblikovali v to, kar so, prednjimi pa zeva, globina njihove usode, smrt, beg nazaj, jok nad nemočjo, sesedenost, spreobrnitev ... le blazni Kronos. profesor Mende, ostane negiben od začetka do konca, kot je negiben čas.
Ni vsaik človek vreden, pravijo. literarne obdelave, čeprav je vsak posameznik človek s svojim dobrim in slabim v sebi, s svojo preteklostjo in bodočnostjo, s svojim takim eill drugačnim značajem. Tvoja ustvarjalna sita se' je dotaknila teh, ki jim pravimo majhni ljudje. Oživela jih je in potrdila, d,a je prav vsak človek tista glina, ki -iz nje umetnik zgnete umetnino. Imeti je le
treba pravo roko, da vdahneš glini življenje in svojo misel. Ti si z »Izgubljenimi ljudmi« ustvaril dramsko umetnino, kii iz nje diha prisrčna toplota dobrote. ljubezni in človečnosti, ker si umetniško pošten in razgrneš zastor za vse svoje osebe v igri enako na široko in daš vsem svoj prijazni ustvarjalni nasmehljaj. Nič zato, da bi bilo potrebnih še nekaj dramaturških sprememb, literarnih obdelavic itd. Stvair stojli.
Veš, česa si ob Tvoji predstavi lahko še posebno vesel? Tega, da so režiser in igralci izkazali Tvojemu delu prav toliko ljubezni, kot si jo Ti svojim osebam v igri. Od režiserja Igorja Pretnarja do zadnjega stranskega akterja so vsi so-
delovali pri reprodukciji Tvoje stvari z globokim prijateljstvom i:n spoštovanjem, še posebej pa 7. zavestjo, da botrujejo slovenski noviteti, ki j-e otroško smehljaje stopila v našo dramatiko. Arja, Tilka, Ror, Niko, Klemen, Van,e. Lipe, Nande, Andro, Uta, Bela," Polikarp. Flori, Marta, detektiv, policaj... vsi ti ljudje, natakarice, postreščki, propali industrijski greznioarji, vrtnarji, kolporterji, študente, cipe težaki pijanci, pesniki, pometači policisti... komu od oblikovalcev teh Mu* naj hi diai prednost, ko so vsi dali vse. kar so imeli. Zate! Srečen bodi ob takih igralcih, verjemi pa mi, da je Igor Pretnar in njegov kolektiv prav tako srečen, da je zmagal s Tabo. Jože Kranjc
Nova Pregljeva spevoigra
Skladatelj Ciril Pregelj, H letos praznuje svoje sedemdeseto leto življenja, je predlanskim skomponiral novo spevoigro »Srce nikdar ne laže« po libretu naše znane pisateljice Mimi Mailenškove. Dve sezoni (lani in predlanskim) so to spevoigro, ki je že nekakšna ope-recica, z velikim upehom predvajali na Šentjakobskem odru v Ljubljani. Ker to delo spada v spored naše zabavne ljudsko-prosvetne dejavnosti po svoji literarni in muzikalni plati, je prav, da o njem spregovorimo nekaj besed, ker je verjetno, da bo Prosvetni servis prej ali slej razmnožil to prikupno delce, da zamaši vrzel zabavnemu de-
lu ljudsko-prosvetnega ustvarjanja.
Ciril Pregelj je že od nekdaj imel veliko nagnjenje do odrskih del. Uglasbil je že več odrskih del za mladino, (na primer »Čudežne gosli« in druge igrice), pozneje se je ukvarjal z resno glasbeno ustvarjalnostjo, zdaj pa se je spet vrnil k odru nazaj. Glasita te spevoigre je kljub diatoničnemu postopku in neiskanim harmoničnim tvorbam silno izvirna, nikjer banalna, a topla in čustvena. Interpretacija je pestra in prozorna, za pevca naravnost vzorna.
Mimi Malenškova je to svoje veselo delo napravila po ne-
Ob radijskih oddajah za otroke
Povsod na svetu je navada, da se radijskim oddajam za otroke posveča posebna pazljivost. Naj bo to pažnja, ker so otroci bodoči radijski poslušalci, naj bo zato, da se otrokom že v mladih dneh vceplja določena ideja, dejstvo je, da se radijske postaje po svetu prav krepko brigajo za spored, vsebino in izvedbo otroških oddaj, saj na primer v Angliji stalno nastopa Orson Wells, v Moskvi sodelujejo najboljši igralci Itd.
Pri nas pa se zdi, da te pazljivosti še ni. Vse kaže, da je dejavnost za otroke potisnjena v stran, saj se večkrat čuti pri oddajah nedognanost, nekakšna igralska monopolnost, kot bi se pozabilo, da poslušalec igralca ne vidi, temveč samo sliši to da si po glasu ustvarja njegov videz. Glas pa je zmerom eden in isti in žal tudi dostikrat pred-našanje. Ta mo-
0	TEBJ, TVOJEM DELU,
1	TVOJIH USPEHIH IN ® TEŽAVAH PIŠE
• DELAVSKA • ENOTNOST
nopolnost je torej škodljiva za mladega poslušalca, ker ne daje poleta njegovi fantaziji, obenem pa tudi igralca počasi spravi do tega, da je zmeraj enak, češ za otroke je vse dobro, odbrenka.imo še to in a-men! Še huje je seveda, če med igralci nastopajo napovedovalci in napovedovalke, ki s svojimi komercialnimi, radia privajenimi monotonimi toni ubijejo še zadnji žarek domišljije.
Da bi se stvari popravile, so pri oddajnem svetu sporeda za otroke sklenili, da bodlo poskušali, da te pomanjkljivosti in napake popravijo. Skušali bodo izboljšati spored. Za vsako delo jim bo prva skrb, da bo predvajano kar najskrb-neje in kar najbolj dognano. Razširili bodo krog sodelavcev, tako v literarnem ustvarjanju kakor v režijskem in igralskem delu. Predvsem pa se bodo naslonili na mlade in starejše kritike vseh krajev naše domovine, ki naj bi s tem, da bi Radiu Ljubljana pošiljali' o-cene vseh predstav za otroke, pomagali! dvigniti tumebniško raven oddaj za toliko, da vodstvo teh oddaj spozna, kje so tiste storjene glavne napake
v literarnem, vzgojnem in reproduktivnem delu posamezne oddaje.
Tej želji Radia Ljubljane bi morali ustreči prav vsi starši, ki poslušajo oddaje za otroke, še več, svoje otroke bi morali opozarjati, da povedo svoje misli o vsaki igri, svoje želje, kaj je po njih mnenju bilo prav in kaj neprav, skratka drobna ocena nekega dela, na-napisanega za otroke, otrok samih
' Seveda se bodo poslušalci odzvali tej želji, če bodo videli, da so tudi ljudje pri oddajah storili res kar morejo. Ko bodo na primer zvedeli, da zdaj nastopajo ljubljanski igralci, zdaj mariborski, zdaj iz Kranja, zdaj z Jesenic, zdaj iz te zdaj iz druge igralske družine »Svobod« — in da ni izvajalna stran oddaj le stvar nekaj ljudi (sposobnih ali nesposobnih), potem se ne bodo več bali enoličnosti in bodo radi o vsaki oddaji povedali svoje mnenje, saj jih bo vleklo razen visega še to, da bodo tako primerjali različne igralce iz raznih kolektivov med sabo.
Skratka: vsa stvar se pravzaprav spet začne pri glavi
kem resničnem dogodku s Štajerske, kjer je neki zdolgočaseni advekat potegnil za nos vse tržane in okoličane, češ da je zadel milijon. Iz tega so v igri nastali drobni zapleti j a ji in razpletki, ki jih oživlja topel sproščen humor, jih poglabljajo duhovite domislice, prepletajo situacijske zmešnjave — vse pa ostane lepo v estetski posodi: zdravo, živo in radostno.
Igra z glasbenimi vložki ali opereta z dramskimi mozaiki, kakor bi že hoteli reči, je nekakšna domača, prisrčna opereta, saj je Pregelj glasbo napisal po situacijah, našel čisti ljudski ton, dopolnil še z moderno glasbo in vendar s čutom odgovornosti resnega ustvarjalca — krepko pa mu je stala ob strani Mimi Malenškova s sočnostjo svoje fantazije in s svojo literarno'iskrenostjo.
Operetka bo prav gotovo šla po vseh naših odrih, če ji bo omogočena razmnožba.
8. junija 1508 se je rodil na Rašici pri Turjaku začetnik slo-vehskega književnega jezika Primož Trubar. Vse njegovo delo je versko reformatorsko in prosvetiteljsko. Zraslo je iz ljubezni do domovine in bilo glasnik novih demokratičnih idej v okviru verske reformacije. V svojih delih je zavračal ljudsko praznoverje in se potegoval za organizacijo slovenskega šolstva.
OB ROBU RAZSTAVE DEL SLIKARJEV AMATERJEV
VESELJE IN PRIZADEVANJE ki smo ga iskali, smo našli
ki k, težko zamišljamo filmsko dramo, §§§ bar ' lrnela šarasto, pisano in kričavo zunanjo g
Re Po govorile gledalcu v črno-beli tehniki.
1.	a St tflTtn — —	1811*, n, „	«11 w,.1,n	»-1„
a 11
t-n° P°d°bo. Nočem trditi, da ni mogoče __ TodaVe*ik;e drame upodobiti v barvnem filmu. f§§ barv drama sama bo narekovala 'uporabo	gH
•klari ,arek°vala bo posebne tone, ki se bodo	gS
ali z vzdušjem celotnega dela. aPonci so filmskemu svdtu dali veliko
V dvorani Doma JLA v Ljubljani so nam slikarji amaterji, ki so zbrani v risarskih krožkih kulturno umetniških skupin, pokazali svoja dela: risbe, akvarele, olja in plastiko. Razstava je bila odprta v okviru okrajnega ljudsko-prosvetnega festivala od 20. do 25. maja.
Del je veliko, saj je tudi sodelujočih mnogo. Tu so rahli, boječi začetki s svinčnikom, glava deklice, sedeči akt, pa avtoportret v olju, cvetice,z bolj hrabrimi potezami, lov za slikarskimi učinki, poskus modernizma, pa zopet risba, olje, plastike, relief... Dela, ki so nastajala v prostem času posameznikov:	uslužbencev,
delavcev, vajencev, študentov itd V te krožke jih je gnalo veselje do dela, veselje do likovnega ustvarjanja. Ob delu in vodstvu si počasi nabirajo potrebno tehnično znanje — anatomijo, risbo, čisto barvo, čisto formo.
Toda zdi se, kot da to znanje, ki je potrebno za vsako umetniško delo, stoji pred vsemi kot nekak zid, preko katerega jim ni uspelo priti. Nekateri se trudijo, da bi pot
do njega čimpreje prehodili, drugi bi jo radi kar preskočili, tretji slikajo »samo za zabavo« in ostajajo več ali manj na začetni stopnji. Toda, vidi se, da je zid še daleč, daleč pred njimi. Pot do njega je trda, polna truda, vztrajnosti in požrtvovalnega dela. To je pot, na kateri sam s seboj ne smeš biti im tudi ne moreš biti nikdar zadovoljen, če hočeš doseči kaj več kot samo to, da pač »slikaš«, da vlečeš s čopičem po platnu in ob tem misliš, da že ustvarjaš. Podoba je mrtva, če ne razodeva umetnikove duše. In to je tisto, kar je v človeku samem, kar mu ne more dati niti šola niti dolgotrajno delo. Umetnik ni tisti, ki slika in modelira predmet kakor je, temveč tisti, ki poje, slika in modelira tisti vtis, Iti ga je predmet napravil na njega samega. Morda ga je dojel tako samo on, povsem drugače od drugih. Zato nastajajo v upodabljanju različne deformacije teles, ki naj vsaka gledalcu nekaj pove, če je nastala po notranji potrebi umetnika in le če je taka, gledalca prepriča, drugače ne. V nasprotnem primeru nastane le golo zvo-
denelo posnemanj e raznih »izumov«.
Da slikar ta vtis lahko izrazi, naslika tisto, kar občuti, da ustvari nekaj, mu tehnika ne sme delati težav. Za vsako umetnino je dovršena tehnika predpogoj, naj bo to v pisani besedi, likovnem izražanju ali v glasbi. Zid, ki ga sestavlja tehnično znanje, je moral pustiti daleč za seboj, kajti umetnost se začenja šele za tem zidom.
Zgrešeno bl bilo, če bl na tej razstavi iskali umetnike ali umetnine, dela, ki nosijo, določeno umetniško vrednost in če bi jo s tega gledišča tudi ocenjevali. Iskali smo veselje do dela, veselje do slikarske oziroma kiparske umetnosti, prizadevanje in trud — in to smo tudi našli. Pred njimi je pot, dolga pot, in morda nosi kdo v sebi zaklad, ki se bo na tej poti izluščil v tisto, čemur pravimo umetnost.
kar je z ozirom na zmeraj večje kulturne potrebe rastočega novega mesta — Gorice — še zlasti hvale vredno.	S
ŽIVAHNA DEJAVNOSI goriških slikarjev
Se ni dolgo tega, odkar je bil v Novi Gorici ustanovljen Klub slikarjev - amaterjev »Nikolaj Pirnat« in že smo te dni videli prve sadove vztrajnega in požrtvovalnega dela njegovih članov. V okviru praznovanja Dneva mladosti in rojstnega dne maršala Tita sta v avli upravne zgradbe OLO Gorica od 25. maja dio 4. junija razstavljala Pavle Zamar in Bruno Tutta. Razstavila sta nekaj svojih najboljših del v raznih slikarskih tehnikah, med katerimi je nekaj res lepih in kažejo, da sta oba, čeprav sta redno zaposlena, žrtvovala mnogo ur svojega prostega časa tudi učenju in izpopolnjeva-
nju v tej zvrsti umetnosti.
Pod okriljem kluba »Nikolaj Pirnat« deluje tudi Krožek mladih, od katerih se' jih bo nekaj verjetno že v mesecu juniju javnio predstavilo. Njihova dela so sicer še začetniška, vendar po svoje zanimiva in vredna, da si jih ogledamo.
Za letošnjo jesen pa je v načrtu razstava del vseh likovnih umetnikov, ki živijo in delajo na Goriškem, vtem ko bo akademski slikar Rafael Nemec imel samostojno razstavo.
Kakor se iz teh nekaj skopih podatkov vidi, so tudi tu na skrajni zapadni meji naši slikarji — od akademikov do pionirjev — aktivni in delavni,
Petar Palivičini: Pomlad
POBUDA ZA SKLICANJE AZIJ-
SKO-AFRIŠKE SINDIKALNE KONFERENCE
Umiti i ii
Po obisku delegacije kitajskih sindikatov v Sudanu in Egiptu sita Federacijia sindikatov arabskih dežel in Vsiekitajska sindikalna federacija objavili skupno iizjavo, v kateri se zsivtzemia za sklicanje aziijsko-afriške simdi-kailne Ikomf eirence. Na te j kont|3-rencii, ki bi jo bilo treba sklicati climpirej, Ibiirazpravljati o problemih, ki so skupni delovnim ljudem teh dveh velikih celin.
Obe sindiikialni zvezi ugotavljata, dia imperializem in kolo-Kiiafeem ogrožata nacionalno neodvisnost, varnost in mir v deželah Azije in Afrike. »Da bi zavarovali nacionalne in življenjske interese,« je rečeno v njuni izjavi, »se morajo delavci azijskih in afriških dežel zavzeti za vsestransko uresničenje sklepov Biaimdlunšikie konference ta se odločno upreti kolonialistični politiki ter agresivnim napadem imperialistov kakor tudi intrigam in aktivnosti ekspanzioni-etičnih sil v teh deželah.«
Kitajski in arabski sindikalni voditelji se zavzemajo za solidarnost in enotnost azijskih in afriških sindikatov, z;a vzajemno pomoč v boju proti sovražnikom delavcev in neodvisnosti razvoja dežel Azije in Afrike.
Azijtiko- afriška sindikalna konferenca bo po mišljenju arabskih ita kitajskih voditeljev morala temeljiti na načelih popolne neodvisnosti, enakopravnosti, vzajemnega spoštovanja In prijateljske izmenjave pogledov tor izkušenj. S tem bi si zagotovila široko podporo, privabila vse sindikate, ne glede na njhovo politično usmerjenost, in obilo koristila razvoju sindikalnega gibanja na teh dveh celinah.
E:I.SE:Isfa0WBRJEVA" DOKTRINA POTUJE PO DEŽELAH
ARABSKIH
M četrtek v lil*
bilo je v Četrtek, so. maja popoldne, v bei-RUTU, GLAVNEM MESTU LIBANONA. LJUDSTVO JE PRIVRELO NA ULICE IN DEMONSTRIRALO PROTI ZAHODNO USMERJENI VLAD I. PRIŠLO JE DO SPOPADOV, TEKLA JE KRI (BILO JE VEC MRTVIH IN RANJENIH) IN POLICIJA JE ZAPRLA VEC STO DEMONSTRANTOV.
Nova keralska vlada, ki jo je po parlamentarnih volitvah februarja in marca letos sestavil indijski komunistični voditelj Namboodiripad.
NACIONALIZACIJA PLANTAŽ V KERALI
PREDSEDNIK KERALSKE VLADE, KOMUNIST NAMBOODIRIPAD, JE OBISKAL NEHRUJA IN MU SPOROČIL, DA NJEGOVA VLADA PREDLAGA NACIONALIZACIJO PLANTAŽ TUJIH DRUŽB V KERALI.
Pri voiivah februar ja in marca letos so v Ker ali zmagali komunisti in sestaviti vlado z izrazitim socialnim programom. Ne-

kateri indijski kr-ogi so spočetka upali, dia bo kanalska vlada (zaradi svojega programa socialnih iin gospodarskih reform) kmalu prekršila nedavna določila in da jo bodo zato lahko odstavili. To pa se najbrž ne bo zgodilo. Predsednik keralteke vlade je po nedavnem razgovoru z Nehrujem izjavil, dia »zaenkrat ni razlik v pogledih njegove osrednje vlade« in dia bo osrednja vlada v kratkem razpravljala o predlagani nacionalizaciji.
Indijska kongresna vlada načelno ne nasprotuje nacionalizaciji, sodi pa, da jo je treba izvajati postopno, ker država še ni sposobna plačati odškodnine za nacionalizirano imovino. Za podržavljeno lastnino tujih družb bn morati plačati odškodnino v devizah, ki jiih ima Indija presneto malo. Razen tega bi nacionalizacija povzročila precejšnje težave v odnosih med Indijo in evropskimi, državami, katerih družbe so lastnice plantaž v Kerali.
Demonstracije pa niso izbruhnile ie v Bejrutu. V vseh mestih so deset tisoči javno zahtevali, naj vlada odstopi. Libanon že nekaj' let ni doživel tako ogorčenega protesta 'ljudstva proti vladni politiki.
Ogorčenje je povzročila Eisen-how-erjeva doktrina.
Libanonske vlade Skušajo že nekaj let uveljaviti nekakšno nevtralistično politiko v odnosu do različno usmerjenih dežel arabskega sveit-a, ki jo opravičuj ejb z gospodarskimi koristmi dežele. Preprosto rečeno: nobenemu se ne bi rade zamerile, z vsemi 'bi rade trgovale. Sedanja vlada pa je po mnenju libanonskih opozicijskih strank prekršila takšno nevitiralistično politiko, ko je pozdravila Bisen-h-ovvenjevo doktrino. Vladna pro-s,meniška preusmeritev je naletela na odpor združene opozicije, ki meni, dia se vlada ne bi smela odpovedati nevtralizira, če pa bi to že stori na. bi morala podpreti Egipt in Sirijo, nikakor pa me Iraka, Britanije in ZDA.
V	Libanonu bodo čez mesec dni paniaimeintairne volitve. Opozicija je sodila, da bi le nova vlada, ki bi ji ljudstvo zaupalo, lahko odločala o odnosu Liba-nona dio zunanjega sveta. Zato je zahtevala, naj vlada od steni obla«* d a naj prevzame nevtralna vlada, ki bi pripravila volitve.
Predsednik sedanje vlade Sami Solfaa je odklonil zahtevo
Stavka grških učiteljev
V	ponedeljek je začelo stavkati 20.000 grških učiteljev. Njihovi sindikati so napovedali stavko zato. ker vlada premalo skrbi za socialne ta druge probleme učiteljev. Stavka bo trajala tako dolgo, dokler viadane bo ustregla zahtevam stavkajočih.
Pred proglasitvijo neodvisnosti Malaje
Dne 31. avgusta bo Malaja, britanska kolonija v Aziji, postala neodvisna. Tega dne bodo v vsej Malaji velike svečanosti.
prvakov opozicije. • Prišlo je do demonstracij, do spopadov ta tekla je kri. Aretirali so več sto demonstrantov, med njimi nekaj bivših visokih državnikov. Zaplenili' so opozicijske liste. Vojska je zasedla ulice glavnega mesta.
Vlada je objavila poročilo, v katerem trdi, da so varnostne sile preprečile -zaroto, ki so jo organizirali »egiptovski agenti, z egiptovskim, sirskim in komunističnim denarjem.« Nekaj podobnega je pred dobrim mesecem dni trdil tudi jordanski kralj Husein, ko je z naijibru-ta.lnejšimi sredstvi strmoglavil napredno, Egiptu ita Siriji naklonjeno vlado. Lahko bi celo trdili, da so libanonski dogodki neposredno nadaljevanje jordanskih, s-aij je njihovo ozadje podobno, čeprav je bil njihov potek drugačen. Gre za. spopad dveh svetov: starega, kolon,Mističnega, na nbvo pobarvanega z Eis enh owe;rj evo doktrino, din novega, prebu!ajočega se neodvisnega arabskega sveta.
Libanonci, ki so 30. maja popoldne zavzeli uli-ce B sirota im umirali na teh ulicah, so prelivali svoj-o kri za svobodni in neodvisni Libanon.
SOCIALNE PRIDOBITVE EGI PTOVSKIH DELAVCEV
Tudi številne zahodnonemške sindikalne organizacije se pridružujejo znanstvenikom, državnikom in politikom, ki protestirajo proti atomskemu oboroževanju in pozivajo vse vlade, naj se zavzamejo za prepoved poizkusnih eksplozij jedrskih bomb. V zadnjih dneh so proteste proti jedrskemu orožju podprle sindikalne organizacije Bavarske, Spodnje Saksonije in Essena. Sindikat kovinarjev pa je celo zahteval, naj Zveza sindikatov skliče izredni kongres, na katerem bi razpravljali le o nameravani oborožitvi zahodnonemške vojske z atomskim orožjem. — Zahodno-neniški list »Bie VVelt« je objavil tole karikaturo s podpisom: »Nočejo nič slišati, nič videti, nič vedeti...«
Mahmud Ibrahim El Agam je generalni sekretar Splošne konfederacije dela Egipta, v se egiptovske sindikalne zveze, ustanovljene letos januarja, ki ima že 600.000 članov. Egiptovski tisti so pred dnevi objavili njegovo izjavo, v kateri jie rečeno, da so sindikati Egipta v letih po revoluciji izredno hitro n,a-
KONFERENCA LABURISTIČNIH STRANK BRITANSKE ‘SKUPNOSTI
llii in želje Iritiiskll
Konferenco v Darfotagu je sklicala britanska laburistična Etramkia. Glavni govornik je bil Griffits, inameisitnilk britanskega laburističnega predsednika Gajt-skella. Goivbnil je o »enotnosti Britanske skupnosti natrodtorv«. Zasedanje sicer ni imelo nobe-niega vnaprej določenega dnevnega reda (ibiiilo je' boilj pomenek kot pa uradna konferenca), vendar sta na njem prevladovali dve osnovni temi:	1. ideološki
problemi, 2. vprašanje organizacijskih načel.
Britanske iaiburiistične funkcionarje pa so bolj zanimala or-gamiBacijlsIka vprašanja socialističnih gibanj v odvisnih deželah. Prevladuje prepričanje, da so sklicali konferenco prav zaradi, tega, kajti britanskim laburistoma ni vseeno, kam se bodo tia gibanja nagnila in kakšna sm-r bo v njih prevladala. Razen tega pa želi Gaitsfcellovo vodstvo podrobneje določiti svoja stališča do gibanj za neodvisnost v kolonialnih deželah Britanski laburisti upajo, da se bodo v kratkem ponovno znašl: na vladi ta zato sii ne bi radi zvezali rok si prevelikimi obljubami, ki jiiih kot vladajoča stranka ne bi mogli tepoilimiti. Njihova stališča ;pa so bila previdna in polna kompromisov ter so zato za marsikatero socialistično gibanje v kolonijah nesprejemljiva.
Konferenca v Darfcingu naj bi c krepila Britansko skupnost narodov, uitrdila stike med socia-
listi v te hdežeiah predvsem tr- in odvisnih deželah Britanske dnio :povezala mlada socialistična skupnosti narodov. Zaenkrat še gibanja z britansko laburistično nimamo podrobnejših poročil o stranko, ki naj postane nekakšna poteku konference, sicer pa bo-»glavna telefonska centrala«, mo lahko prav kmalu videli, če kjer bodo registrirali želje ta je izpolnila upe dri želje britan-zahteve socialistov v neodvisnih skih laburističnih voditeljev.
•	Izvršni svet socialistične internacionale je sprejel predlog Delavske stranke Norveške, naj na prihodnjem kongresu socialistične internacionale, ki bo na Dunaju, razpravljajo o alžirskem vprašanju.
® Med nedavnimi neredi v glavnem mestu Haitija je bilo ubitih 225 ljudi, ranjenih pa 350. Življenje se v deželi polagoma normalizira. Nova vlada veliko obljublja, ni pa še gotovo, če bo svoje obljube tudi uresničila. Delavci so se v glavnem že vrnili na delo.
•	Preteklo nedeljo je bil v Lyonu (Francija) izvoljen za poslanca desničarski kandidat Fulchiron. Zanj so glasovale vse desničarske in sredinske stranke. Dobil je 109.000 glasov.
Levičarske stranke sicer niso dobile niče manj glasov, toda nastopile so samostojno. Med njimi prednjači Komunistična partija s 60.000 glasovi.
9 V resoluciji nedavnega plenuma Centralnega komiteja Komunistične partije Čila je rečeno, da se čilski komunisti zavzemajo za korenite gospodarske in socialne spremembe v deželi. KP Čila predlaga vsem demokratičnim silam, da se združijo in skupno zahtevajo izvedbo agrarne reforme, nacionalizacijo družb za eksploatacijo bakra, razširitev zunanje trgovine itd. govorili o odnosih med Arab-
——	.	____n_~_	_	... z »si ir* Tr? »o olni F' lan D ni 11 b l rnn
9 »Times of India« piše, da se je pri zadnjih volitvah močno okrepil vpliv Komunistične partije Indije, ki je razen v Kerali utrdila svoje pozicije tudi v Zahodnem Ben-galu, Andri, Maharastri, Giv<-zeratu, Pendžabu, Utar Prade-šu, Biharju in Asamu. Pri volitvah 1952. leta je Komunistična partija Indije dobila 5 milijonov glasov, letos pa je zanjo glasovalo 13 milijonov volivcev. S tem je postala druga največja indijska stranka.
9 Predsednik Madžarske socialistične delavske partije ,J a n oš Kadar je v partijskem listu »Tarsadalmi Seinle« ostro obsodil dogmatizem kot napako, ki je v preteklosti zavirala socialistični napredek na Madžarskem. Med drugim je zapisal: »Dogmatizem je onemogočal svoboden razvoj komunistov in usvajanje kritičnega duha ter metod marksizma. Zato so naši tovariši ocenjevali skoro vse notranje in zunanje dogodke na temelju določenih šablon. Te šablone so oddaljevale množice od Partije, kajti množice se vsak dan srečujejo s stvarnostjo in iz izkušnje vedo, da dejstva ne odgovarjajo dogmatičnim oblikam.«
9 Na kongresu Komunistične partije Izraela so precej
Resolucija opozarja, da grozi človeštvu nevarnost atomske vojne in poziva vse delovne ljudi, naj se bore za mir, ra-zorož&ev in prepoved jedrskega orožja.
9 Predsednik indonezijske vlztde Džuanda je izjavil, da so razmere v Indoneziji še vedno zelo resne. Vlada je pripravljena na razgovore z vojaškimi poveljniki, ki so se uprli bivši osrednji vladi. Pripravljena je tudi proučiti zahteve posameznih pokrajin in sestaviti posebno komisijo, ki bo proučila možnosti za večjo samostojnost pokrajin.
ci iz Izraelci. Član Politbiroja CK KP Izraela, Habib, je med razpravo dejal, da uživa izraelska Komunistična partija podporo Arabcev, ker se zavzema za mirno rešitev spora med Izraelom in arabskimi deželami. Ostale izraelske stranke pa so šovinistične in povzročajo le izolacijo Izraela ter povečujejo nasprotja med Arabci in Izraelci.
9 Iz Milana poročajo, da bodo italijanski sindikati žele-zarjev verjetno v kratkem napovedali novo stavko, kajti nedavna stavka železarjev ni obrodila pričakovanih sadov.
IZ ITALIJANSKEGA DELAVSKEGA GIBANJA
Bili stavKajDilh Mislil Mura
vini [sipin
predevali in se že uveljaviti kot pomembna napredna sila v deželi.
Odnosi med vlado ta sindikati so zelo dobri. Vlada ne sprejme nobenega socialnega alj ekonomskega ukrepa, ne da bi se poprej posvetovala s sindikalno zvezo. Rezultat skupnih prizadevanj so tudi novi predpisi o socialnem savano vanju, ki bodo -prvič v zgodovini Egipta zagotoviti egiptovskim delavcem zdravstveno zaščito, hrameri-no in invalidnino, pokojnino, pomoč za nezaposlene. Vse to ‘bo se vedla zahtevalo ogromna finančna sredstva, zato se sindikati strinjajo z vlado, da so potrebni skupni napori za dvig proizvodnosti dela, odpravo zaostalosti in industrl-alliizaeirjio dežele, kajti brez tega je nemogoče občutno dvigniti življenjsko raven delovnih ljudi Egipta.
Delegacija londonskih žena, ki je obiskala predsedstvo britanske vlade in zahtevala, naj vlada preneha s poskusnimi eksplozijami vodikovih in atomskih bomb ter se zavzame za prepoved tega
grozotnega orožja.
V Pokrajinah Rovigo in Polesine, kjer je pred nekaj leti reka Pad uničila na tisoče hektarov plodne zemlje in kjer so se mati kmetje in poljski delavci ob občudovanju vse javnosti z izredno požrtvovalnostjo pognali proti elementarnim silam, da bi rešili polja, že mesec dni traja stavka poljskih delavcev. Tprej isti ljudje, ki so pred leti — tako zase in še predvsem za veleposestnike — reševali vsako ped zemlje pred poplavo, se morajo danes že mesec dni boriti za to, da bi dobili 1.500 do 1.800 lir več plače na mesec, ter za to, da bi ohranili tiste pravice, ki so si jih priborili že prej, ki pa jim jih njihovi delodajalci hočejo sedaj odvzeti.
Pred mesecem dni je stopilo v stavko 80 tisoč poljskih delavcev tega področja, da bi ohranili to, kar že imajo, ter od delodajalcev izsilili, kar jim gre. Njihove zahteve so že stare, saj so bile delodajalcem že pred meseci predložene in prav gptovo ne predstavljajo nikakih »nemogočih stvari«, kot jih določen — nikakor ne nezainteresiran — tisk skuša prikazati, saj zahtevajo le, da se tudi v bodoče ohrani na posameznega delavca ista obdelovalna površina, ki so jo veleposestniki že leta — hote ali nehote — priznavali. Nadalje zahtevajo, naj se obdelovalna površina klasificira, kar je prav tako že bilo uveljavljeno. Tretja zahteva pa je, naj se dnevna mezda poljskega delavca poveča za 64 lir.
Kar se povišanja mezd tiče, bi bil vsak komentar odveč, posebno če vemo, da povprečni dohodki družine poljskega delavca ne presegajo 350.000 lir na leto, dočim ni redek primer, da ti dohodki ne sežejo niti do 250 tisoč lir na leto. Tudi kar se površine na posameznega poljskega delavca tiče, bi ne bilo kaj reči, kajti ta površina, ki so jo veleposestniki priznavali že doslej, je poljskemu delavcu zagotavljala določeno število dnevnih mezd na leto. Veleposestniki skušajo to zahtevo pobijati s trditvijo, da jim ta onemogoča uvajanje mehanizacije v poljedelstvo. Toda to je le neutemeljen izgovor, kajti kdo si bo bolj želel mehanizacijo poljskega dela kot prav tisti, ki mora danes z lastnimi mišicami, z lastnim trudom in z znojem nadomeščati motorno silo traktorjev, sejalnikov, plevnih strojev in vse.tiste mehanizacije, ki bi poljsko delo napravila lažje in znosnejše. Toda uvajanje mehanizacije v poljedelstvo nikakor ne sme iti izključno na račun tistega, ki jo je do sedaj nadomeščal s svojim fizičnim delom. Sicer pa je vse to le izgovor veleposestnikov, ki bi tudi brez uvedbe novih strojev hoteli s svojih posestev izgnati čim več delovne sile in delo odpuščenih delavcev naprtiti preostalim delavcem.
Ta namen pa ni mogel uspeti. Neki poljski delavec je že prve dni stavke na nekem zborovanju dejal: »Dokler bo v Padu še rib in ob njem še količkaj zelenega, ne bomo popustili.« In dejansko'niso popustili, pa čeprav so oblasti podprle veleposestnike s tem, da so v ta področja poslale toliko policijskih sil, kot bi šlo za nekakšen upor. Stavkajočih delavcev pa ni ustrašilo, da so karabinjerji v mesecu dni aretirali nad 350 poljskih delavcev in delavk ter njihovih sindikalnih voditeljev. Tudi skrajno pomanjkanje jih ni strlo.
Popuščati pa so začeli veleposestniki, kajti ob strnjenosti kmečkega proletariata in zaradi velikanske škode, ki se ob. tem letnem času iz dneva v dan veča, so posamezniki začeli uvidevati, da je njihova trma jalova. Najprej so začeli popuščati posamezniki, nato skupine veleposestnikov celih občin in tako so se množili podpisi pogodbe, ki so jo predložile vse tri sindikalne organizacije. Agrarna fronta pa se je močno razcepila in po splošnih ocenah je bilo doslej podpisanih že nad tisoč posameznih in skupnih pogodb, dočim vztraja v svoji trmi le ožja skupina finančnih agrar-cev in tistih posestnikov, ki so povezani z industrijo. Tem je pač malo mar, če gre pridelek večjega ali manjšega kompleksa po zlu, saj so gmotno zaščiteni s svojim kapitalom v bankah ali s svojimi delnicami v raznih industrijah. Vse pa kaže, da se niti ta ožja skupina velikih veleposestnikov, ki je' skoncentrirana v pokrajinski zvezi velepo-
sestnikov, ne bo mogla dolgo upirati in da bo pod pritiskom javnega mnenja morala kloniti, kajti čeprav se je del poljskih delavcev po podpisu pogodb vrnil na delo, se s tem solidarnost 'med njimi in stavkajočimi ni zrahljala. Zgleden primer za to nam nudi predstavnik Zveze poljskih delavcev iz Bel-lombra, ki je v soboto na zborovanju Zveza poljskih delavcev v Rovigu izjavil, da bo ves višek, ki ga bodo s povečano plačo imeli poljski delavci njegove zveze, šel v sklad za pomoč tistim delavcem, ki jih trma velepo-
Italijanski kmetijski delavci protestirajo proti izkoriščanju veleposestnikov, zahtevajo pravico do dela in se zavzemajo za enoten nastop vseh delavcev.
sestnikov sili, da stavko nadaljujejo. Sicer pa je takih primerov nešteto. Zapisati pa moramo še, da so v nedeljo v vseh cerkvah škofij Roviga in Chioggie prebrali škofovsko poslanico, ki vabi vernike, naj molijo k materi božji, da bi pri svojem sinu izprosila, »naj se v deželo povrne mir«. Cerkveni krogi se pač nočejo zameriti veleposestnikom, zato prosijo za mir, poljski delavci pa kljub žrtvam in lakoti vztrajajo v borbi, pri kateri uživajo vsestransko podporo vsega proletariata. V Rimu pa se ne zganejo, čeprav bi morala nova vlada že poseči vmes in če drugega ne, vsaj umakniti policijske sile, ki jib je tod nakopičila, da bi z njimi ustrahovala stavkajoče. Če pa policijski teror doslej rti uspel, prav gotovo ne bo uspel tudi v bodoče in poljski delavci bodo k dosedanji amagi zabeležili še končno zmago, ko bodo prisiljeni k podpisu pogodbe tudi ljudje iz pokrajinska zveze veleposestnikov iz Roviga.
Glasilo sindikatov Slovenije izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. — Odgovorni urednik France Boštjančič. — Tisk Casopisno-zalošniškega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. — Naslov uredništva in uprav« Ljubljana, Čufarjeva ulica 3. — Dom sindikatov. — Telefon uredništva in uprave 32-031, uredništvo 32-538, uprava 30-046. — Poštni predal 284. — Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-606-1-221. — List izhaja vsak petek. •—
Rokopisov ne vračamo. — Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka 10 din.