Ilustrirani Slovenec
Leto IV        Tedenska priloga »Slovenca« (št. lOO) z dne 29. IV. 1928
Štev. 18
C. Holtnar: av. Jurif
Ta monumentalni kip pomladanskega svetnika bo stal na novi palači ene naših najvažnejših socialnih institucij, to je pokojninskega
zavoda na Miklošičevi cesti.
13S
Amerikanizacija volivnega boja v Nemčiji
Prihodnji mesec se vrše volitve v nemški parlament in vse stranke so že sredi najbolj vročega volivnega boja. poslužujejo se, kakor v Ameriki, za agitacijo že vseh tehničnih pripomočkov in nekatere velike firme so uvedle celo posebne volivne avtomobile, opremljene z radijem in drugimi pripomočki, ki omogočajo, da je slišati govornika po več kilometrov daleč. 
Na desni: Italijanski kralj Emanuel in prvi minister Mussolini 
na katera je bil nameravan 12. t. m. atentat. Kralju je bil nastavljen v Milanu peklenski stroj, ki je usmrtil 18 oseb, za Mussolinija pa položena bomba na želežniški tir, po katerem se je nameraval peljati iz Milana v Rim.
Atlantski ocean premagan
Junija meseca lanskega leta je kot pri preletel Atlantski ocean ameriški letalec Lindbergh, nekaj dni za njun pa še letalca ( luimberlin in Levin. Vsi trije so leteli iz Amerike v Evropo. Od tetlaj so skušali tudi r-inogi evropski letalci premagati okroglo 4000 ndlj dolgo prekomorsko pot iz Lvrope v Ameriko, a nekaterim je upadel poginu že takoj v početku poti. drugi so pa našli smrt v hladnih valovih Atlantika. Prvi. katerim se je sedaj posrečila ta drzna namera, sta .Nemca stotnik koelil in baron lliineleld ter irski li'talski častnik Fiiziiiaurice. ki so oilleteli dne IJ. 1. m. zjutraj z nemškim Junkersovim aeroplaiioiii Bre-iiRMK (glej sliko na levi). Ves svet je z napetostjo pričakoval usodo drznili letalcev iii iločini so izprvu žc mislili, da st' je polet ponesrečil, ie prišla t4. t. m. vest. da je uspel. Letalci sicer niso prileteli, kakor so nameravali, v Nevvvork, temveč so morali zaradi pomanjkuiija bencina in vremenskih nezgod pristati ob /upadni obali Nove Fundlaiulije, Ves svet se veseli tegu uspeha.
Raketni avtomobil
Ogromno senzacijo je vzbudila II. t. m. uspela poizkusila vožnja raketnega avtomobila, ki se je izvršila na Oploveni dirkališču pri Riissels-lieiniii na Meni. Dolgo let se je M. Aalier bavil /. mislijo, da bi uporabil raketne aparate pri avtomobilu in ž njimi dosegel doslej še iie-slutene hitrosti. Vse se je smejalo njegovim načrtom, a sedaj je ing. Francu Saniierju uspelo .sestaviti s sino<lnikom gnan raketni voz, ki je razvil v 8 sekundah strahotno hitrost 100 km. Sunder nameniva sestaviti celo raketno letalo, ki bi v 2 urah priletelo iz Berlina v Nevvvork in fantasti že sanjajo celo o potovanjih v brezzračiie prostore, k zvezdam. K.aj se bo iz le iznajdbe v resnici še razvilo, pu seveda ne more predvitleti še nihče.
139
Dr. Ing. "Peter Kresnik
odličen slovenski vodogradbeni strokovnjak, profesor na nemški tehniki v Brnu, ki je umrl tam konec marca t. l., star 78 let. Pokojnik je bil doma iz Vuzenice ob Dravi. 
K najetju 14 miljardnega inozemskega investicijskega posojila, ki bo polega zakona o izenačenju davkov največji uspeh sedanje vlade in ki bo pomenjal začetek nove dobe našega gospodarstva: palača Narodne banke v Belgradu, ki bo izvrševala akcijo finančnega ministra za postavno stabilizacijo dinarja.  
Ballilla
Laški fašizem hoče vpreči v svojo organizacijo prav vse, od otroka do starčka, od kmeta do industrijca. Posebno pozornost je posvetil mladini, prepovedal in razpustil polagoma prav vse druge mladinske organizacije, zato pa na vso moč podprira svojo. Balliila« po imenu. \ njih sc prcpajajo otroci že v naj-iicžncjšili Ictili ./ uaeionalistitiio nestrpnostjo ter hiijskajo proti drn^'im narodom. — l'a to bi bila končno zadeva Italijanov samih. Žalostno ili vsepi obsojanja vredno je le to. dii ustvarjajo la.ški gospodarji to svojo iiacioiudisti("'iio organizacijo tudi i)o slovenskih primorskih vaseh, ki do prevrata snioh nikoli še niso čule italijanske besede in kamor dotlej sploh še nikoli ni stopila hiška noga. /. iijinn hočejo poitali-jaiičiti našo bodočnost t. j. našo mladino. 1'rcpričaiii smo pa, (hi bode vsi njih napori brezuspešni. Na.šu slika nam kaže nastop Uallille ob priliki zadnjega I nralijcvega obiska v dorici.
Slike k Slovenskemu biografskemu leksikonu
Hren Lenart (1520—1585), Ijiildjanski župan in sodnik.
Horvat Frančišek (* 18T0). cerkveni slikar.
flribar Anton (* 1864), pesnik.
140
141
K letošnjemu prvomajskemu delavskemu prazniku: Naša socialna politika
Socialna politika postaja po vojni v nio-dernili kulturnih državah vedno važnejši či-iiitelj vsega javnega življenja. Liberalna država je odrinila socialno skrbstvo občinam, a čim sta čas in razmere to liberalno |)ojmovanje države prehitela se je začela s socialno politiko baviti tudi država soma. Danes je vsakomur jasno, da velikih socialno skrbstvenih dolžnosti, ki jili ima organizirana družba napram svojim članom, ne more rešiti le občimi ali le država, temveč morajo v tem pogledu inteiiziMio in smo-treno sodelovati najrazličnejši činitelji, predvsem pa občine, okraji, oblasti, država, zuintere-siraid sloji sami v obliki samo|)om<KI. dobrodelnost itd.
Pri nas je bila do prevrata socialna politika skoro neznan pojem, a popolnoma izprenie-njenc gospodarske in socialne razmere, ki so nastopile ob prevratu, so povzročile, da so začele tudi pri luis rasti kar čez noč iz tal institucije in uredbe, ki so skušale reševati pereča socialna vprašanja. Če glcdanu) danes po skoro desetih letih nazaj, moramo prizruiti. da je bilo tedanje delo v splošnem juko doi)ro. Kes je bilo opaziti tu in tam še precej diletantizma, marsikaj smo zasnovali preveliko])otezno. toda čas in potrebe bi v kratkem same vse izravnale. c"'c bi ostalo pri naravnem razvoju prvih dveh poprevratnih let. bi imeli dniu-s v Sloveniji prav gotovo prvo-vrstru) urejeiU) socialno skrl)stvo.
Toda prišlo je žal drugače. Državno kiinilo so vodile v onih letih stranke, ki so hotele čez iH)č iz tako različnih pokrajin in tuirodov s pomočjo brezglavega, slepega in strastiu'ga centralizma ustvariti nekaj popolnoma novega in za vse popolnotna enakega. Odvzeli so posanu-zrnm pokrajinam vso samostojnost in razni diletiinti so \ ministrstvu za socialno politiko hiteli prevajati raziu' francoske zakone ter jih uveljavljati tudi pri nas. Izdali so se zakoni, ki niso niti najmanj upoštevali naših razmer in |iotrci), vlekle so se za lase iz tal institucije, ki so i)ile za večino pokrajin mrtvo rojeni otroci. Ueiikci-ja seveda ni izostala. Zmanjkalo je denarja, znusla pa take stvari v večini pokrajin itak nikoli bilo ni. ustanovljene institucije niso vedele kaj začeti, a zakonskih predpisov in naredb sploh ni jenuil iiiliče resno. Posledica tega razočaranja je bila. da je začela država likvidirati eno institucijo zu drugo.
In dam's, po desetih letih, stojimo dejansko na razvalinah socialnega skrbstva prvih povojnih let. Vse kaže, da bo bližnja prihodnost omajala in poslabšala še to. kar je slučajno še ostalo.
Kaj je storiti? Predvsem se moramo zavedati tega. kar snu) dejali že v začetku, da mim-i:eč socialnega skrbstva nikoli in inkjcr ne more reševati le en činitelj, to jc samo občina ali pa samo država, temveč da nuirajo sodelovati na tem polju uajrajzličnejši činitelji. Mi si moralno brezpogojno biti na jasnem, kaj spada v delokrog občine,   kaj  v  delokrog   okraja,   oblasti, države, samopomoči, dobrodelnosti itd. Če vemo to, potem luij država brez odloga odda dotične agende kompetentnemu činitelju, a sanui naj se res strokovno in smotreno posveti orgaiuzaciji oinli socialno skrbstveruli dolžnosti, ki jih obdrži zase ter popolufuna prilagodi raznuMnm in potrebam posameznih pokrajin, kajti če kje. je ravno na polju socialne politike uinformirunost popoliKuna nemogoča. Prav tako kot z državo, je tudi z drugimi činitelji. Najslabša so polovičarska reševanja posameznih vprašanj, zato nui-ratm) točno vedeti, kaj in kako hočemo, kaj vse bodo dobile oblasti, kaj bo ostalo lui občini, kaj bo prepuščeno samopomoči itd., kajti le v tem slučaju je mogoče vo<liti organizacijo posamez-luli institucij v pravilni smeri in le tedaj je mogoče tudi  vso iu)v() zakonoihijo primerno prirediti (zlasti važno je n. pr. to za bodoči občinski zakon). Tudi nikjer ne vidimo telitnega razloga za to, da bi morala veljati enaka določila za   vso  državo,   če je n. pr. velik del oblasti še lu-organiziran. zato še ni nobenega pravega razloga, da bi se ne prepustilo enega dela socialnega skrbstva, ki nujno spada v delokrog oblasti vsaj onim oblastnim skupščinam, ki delajo in hočejo delati,   v nedelaviiih pa ti problemi, očividno tnso aktualni in luij pač čakajo, potrebe jih boflo že prisilile k delu. Ponekod n. pr. sploh še inmamo organiziranih oi)čin. a  kljub temu bo moral bodoči občinski zakon {KJrediti občinam prav važne socialno skrbstvene funkcije.
Prvotno smo luimcravali napisati Tiekaj besed k socialnim slikam damišnje številke, toda šc potrebiu'je je bilo morda povedati enkrat tudi to.
1>oaređOValniCa Xa delo (borzn dela) na Dunajski cesti v Ljubljani, ki je bila do letos državen zavod, a letos je postal samosvoj.
„DekliJlcJ dom" v TrilčU, ki ga je zgradila za svoje delavke tamošnja predilnico. V njem je prostora za 120 deklet in ga vodijo šol. sestre.
CliihllanaKa memina xaaiavlfalnlca, ki zavzema v življenju revnih slojev tako važno vlogo.
Na levi: IfublfanaRa ^mtartaa" na sv. Jakoba nabrežju, kjer kupujejo reveži toliko svojih potrebščin.
CfublfanaM Okroiai urad xa aavarovanfe
cesti, lui levo od ujega graditev nove
Lfubltanslco mestno xaveilSce xa onemogle v Japljevi ulici.
Kolonlfa »iaaOvant»hi6 fii*ie stavbne zadruge >Stan in dora* na Vieti
pri Ljubljani.
Na desni: Graditev velUcega hlolca meatnlO atanovantsIclO U'*
na Poljanski cesti v Ljubljani, v katerih bo lOT eno- do trisobnih stanovanj.
delavcev na Miklošičevi palače.
142
"Pogled na Meko v Arabiji, rojstni Kraj Mohameda
Na desni:
Motiv z mestne ulice v Meki
Največja  mohamedanska božja
pot
Kdo ih' po/.na tega. Moliamedaiieeiii tako svetega krajn. ki je danes glavno mesto arabskega kraljestva lled/as. leži blizu obale Hdeiega morja in šteje okroglo TO.OOO ])rebi\aleev?
Vleka je že staru arabska trgovska naselbina, ki je prišla v IV. stoletju po Kr. r. v roke severnoarabskega rodu Koraiš. Tamošnje svetišče je bilo že tedaj znano in uvaževano daleč naokrog. Okrog 1. 570. po Kr. r. je bil pa tu rojen Abid kazim Mohamed, ki sse je v ndajšili letih svojega življenja pečal s trgovino, a 1. 612. je nastopil v rojstnem nu'stu pot verskega reb)rmatorja in preroka. Ker je naletel tu na hud odpor, je odšel 1. 622. v .Medino, ki leži severno od .Meke, kjer je našel hitro dovolj privržencev, prišel tudi do politične moči in zavo-jeval 1. 6'^0. Meko. V nadaljnjih letih ni izoblikoval le svojega vi;rstva, temveč položil tudi tenu'lje poznejše državnosti izlanui. Ijmrl je I. 6'i2. v iMedini. a njegovi govori in miredbe so zbrane ter znane pod imencun koran.
(('prav je torej Meka važna za moliamedance le toliko. (In je bil tu rojen utemeljitelj njih vere. velja vendarle že od m-kdaj za njih najsvetejše mesto in cilj vsakega mohanu'danca je. ponmiati vsaj enkrat v življenju sem. V Meki se ruimreč nali.ija najznamenitejša mohaniedaiiska niošeja, delo kalifa .\1 Maihlija C"—785). s svetim vodnjakom in tako zvano kaabo. To je štirioglata stavba iz temnega kamenja, zastrta s črnim brokatom in znotraj prazna, le v vzhodnem kotu je črn kanu'ii. ki ga je baje )riiu'sel nadangel (Jabiijel očaku Abrahamu in ki ga inohame( anski riuuarji poljubljajo kot največjo svetinjo izlanui.
Dvorišče, veličastne mošeje. na katerem stoji kaubu. je skoro neprestano na|)olnjeiio z romarji, kajti deset in deset-, tisoči prispejo sem vsako leto iz vseli delov sveta in moliamedance mora biti pri svojih molitvah vedno obrnjen proti Meki, oziroma kaalii. Vleko tako čistijo kot najsvetejše mesto izluma, da je drngovercem celo (irepovedan vsto) vanjo in slike, ki jih objavljamo v današnji številki, so bi e posnete šele picd par leti, v smrtni nevarnosti fotografa.
Nn levi:
Kaaba.  najsvetejše, kar želi videti vsak mohamedanec, v notranjščini kaabe
sveti kamen.
.Spodaj :
Dvorošče vleike mošeje v Meki s kaabo v sredini, na dvorišču
je zbranih '>'>.000 romarjev.
143
KrišGm Slovenije
Hsgr. Ivan Koiner
(Ickiiii Šaleške ddliiie in /ii|)uik v skalah, ki (la  je tamošnji ohe. svet imenoval  \ /nak priznanja /a JO letno uspešno delovanje v občini za častnega občana.
StarčRI, Kt firn /e na leiošnfi veliRl čeirtek umival Ifublfanslci škof noge
\ prvi vrsti sede od leve nu desno: l'r. Novak iz š;,.|n"nrja (84 let). J. Kadive iz .Nevelj (Hi let), \. Zalaznik z Vrhnike (8') let), knezoškof. J. Jeluikur iz kresnie (80 let), J. Kojf s Prežganj (86 let), M. Žug z Iga (88 let in j. Muru iz Stopič (81 let); v zadnji vrsti pa stoje: kanonik .Mrhar. J.llan|)tman, iz Ljubljane (84 1.), Iv. Vrhovec iz LjubljaiU' (84 let). J. Jager iz Ljubljane 8% let). Iv. (crar iz Ljubljane ("5 let), L. .Sernee iz Ljubljane (85 let) in kyuonik \ ole. Skupna starost stai-
• čkov znaša ravno 1000 let.
Naši rekrutfe
.Nabor in odhod k vojakom sta igrala v življenju naših fantov že od m-kduj jako važno vlogo. !,<• žal. da mibeiui diliga prilika ni dala fantom tidiko povoda za pijančevanje, surovosti, pretepe itd., kot ravno omenjeni dve. kdor gleda časili po mestih na te nabornike ali k vojakom odhajajoče fante, se mora naravnost zgražati nad živinsko pijanostjo, ostiulnim prekliiiji-v anjein itd., ki jih o|>aznje pri teli komaj doraslih mladeničih. — .jako hvalevredno je zato. da se je lotila naša orlovska orgaiiizaeija prav energičnega dela. da zatre te grde razvade. Mnogi orlovski odseki so začeli že (irirejati posebne rekrntne tečaje, drugod jih pa s predavanji pripravijo na vojaški stan in pred odlio-floiu prejmejo skupno sv. zakramente. .Naša slika kaže udeleženee takega rekrutnega tečaja v okrilju Orlu pri Sv. Benediktu v Slovi'iiskili goricah.
Ix gospođin/sticga Eeča/a moščaasRie dekle/
Gospodinjski tečaji so izrednega l.oniena za naše žene in dekleta, zato i;i čudno, če so se že jako razširili po deželi in prosijo zanje stalno od v.seli strani. Indi v .Mostah ))ri l.jublj.iiii je vladalo zanj tako zaiii-iiianje, <la se je priglasilo kar 185 deklet, o<l katerih jih je pa moglo biti sprejetih le 41 najstarejših, a ši; t(^ je bilo treba deliti na dva oddelka, 'lečaj se je vršil pod vodstvom strokovne učiteljice ge. Zore Ruk-1'level.i od 1. novembra t. 1. in se zaključi prihodnje dni, a )ioiik se je vršil dvakrat na teden od ? do 11 zvečer iii ob nedeljah. Predavali so voditeljica suma. dr. I-inkova, dr. kolarjeva, sestra Češarkovu. nadz. .škulj in agronom Jainnik in sicer o negi dojenčka, o ženskih boleznih, o vrtnurstvii in kulilnjski kemiji, u glavna pozornost je bila seveda posvečena iiruktičncmu kuhanju, šivanju in |)rikrojevanjii ter ročnim delom. Tečaj, za katerega gre hvala tulli šol. upravitelju (iradu, dr. Pireu iu dr. Uragašu, zaključi razsluvu.
144
Slike k zemljevidu slovenskega ozemlja
Bohinjsko jezero v občini Bohinjska Bistrica, okraj Radovljica.
Brdo, občina Lukovica, okraj Kamnik.
Ali znam opazovati?
Slika na Ievi nam kaže trgovski lokal. Na njej je narisano več grobih napak in ne-/niislov. kdor jih najde vsaj 10, lidiko tekmuje za nagradi, ki slu: 1. nagrada: .\. Beg, Naše gobe (vez.) 11. nagrada: About, Kralj gora (broširana).
Križanka o šl. 16.
1'raviluili rešitev je j)rispelo 84, izžrebana sta pa bilu: za I. nagrado: M. Brus, kolar, moj
ster z Zg. Brega pri Ptuju, zu 11. nagrado: V. Nachligall, rač. uradnik iz Ljubljaue.
Ifešileo k' kriianke se glasi: I. Rim, 5. Ob, 6. R. k., 7. .\ve, K), sport. 15. smuka, 21. pasta, 16. Puška, sabla. 51. rep, 54. vi. 55. kes, 5"» imog, 58. Pirot, 59. sir, 41. Ulrili, 42. Ivan. .45. les, 45. pi, 4". di, 48. am, 49. eskedrala, 50. pilot, 52. hidroplan, 55. hi, 54. al, 55. olj, 57. sok, 59. Ala, 60. okeda, 61. rat, 65. nit, 65. Ilio, 66. not, 67. asa, 68. Ep, "5. kažipot. 78. tat, 79. Lot, 80. ste, 82. an, 85. bas, 85. agitator, 95. Peka, 95. ena, 98 sto, 100. diva, 101. kr, 110. propeler, 111. Atila, 115. Aerodrom, 116. monoplan, 117! Takov. 118. otava, 119. Ban, 121. ba, 122, os, J25. ris, 126. arena, 150. lapor, 151. unija, 152. nakit, 155. lako, 157. vsaj, 141. Pečan, 142. motor. 144. padalo, 152. dobrava, 159. angerr, 160. bencin, 161. jih, 162. da, 165. as. 164. Ida.
Navpično: 2. iz, 5. Bog. 4. Oka, 7. avijon, 8. vi, 9. ke, 11. bo, 12. amela, 15. rosa, 14. tok, 15. S. P. D., 16. mir, 17. ura.
18. kol, 19. ata, 20. vila. 21. puh. 22. ali, 25. srd. 24. tir, 25. oko, 26. Pel, 27. Avar. 28. Banat, 28. ki, 50, Se, 52. ep, 55. pilot, 55. kis, 56. sak, 59. si, 40. rod, 44. sat. 50. bar, 51. tak, 56. oj, 58. os, 59. as, 62. ta, 64. Ig, 65. iiio, 68. eter, 69. peko, 70. ak, 71. Tane, 72. kasa, 74. Ante, 75. Is, 70. Obir, 77. tamo, 80. srp, 84. sen, 85. etm. 86. ga, 87. ia, 88. to, 89. ar, 90. ta, 91. aj, 92. Rc, 94. ap, 95. el, 97. ravan, 99. or, 100. D. D., 101. km, 102. ro, 105. in, 104. to, 105. ip, 106. kl, 107. da, 108. on. 112. Tit, 115. Ika, 114. lov, 119, bas, 120. nas, 124. galun. 125. karat, 127. rana, 128. epika, 129. noji, 152. led, 154. ara, 155. kal, 156. ono, 157. vaš, 158. so. 159. ata, 140. ja, 145. ra, 146. jaja, 147. lan, 148. oni, 149. ng, 150. srd, 151. ara, 155. oba, 154. bes, 155. r. u., 156. Aci, 157. vid, 158 etna.
'Bals.TottaK Jugoslovanske ilsUarne v CfublfauU