glasilo socialistične zveze delovnega Ijudstva Leto XVIII Številka 16(630) Titovo Velenje, 22. aprila 1982 Cena 8 din YUISSN 0350 - 5561 Di TEH HESTU POCtVADO BOPCI-HLAOIUCI KATERI SO DAROViLI sy0]A živl3eu3a 8fauećosvobodcuo tBU doliue YDECEHMU1?4* t sl aya udimo vehu 3miuu! Štafeta mladosti Kurirfkovo torbico so velenjski pionirji po desetih dneh predali sovrstnikom iz občine Mozirje Kurirčkova torbica Sedaj pri mozirskih pionirjih V nedeljo sprejem V nedeljo ob 630 bomo na Titovem trgu v Titovem Vele-za štafeto mladosti, simbol bratstva in enotnosti naših narodovinnarodnosti.Štafeto bodo naši mladinci sprejeli od mladih iz slovenjgraške občine terjoponeslinaTitov trg,kjer bo medtem potekal kulturni program, v katerem bodo so-delovali godba, zbori, folklora in recitatorji. Ob prihodu šta-fete bo slavnostni govor, de-legacija pa bo k spomeniku tovariša Tita položila venec. Štafeta bo nato odhitela proti Dobrni, kjer bo naslednja predaja. Tako kot vedno ob prihodu štafete mladosti, se bomo tudi v nedeljo ob 630 polnoštevilno zbrali na Tito-vem trgu. Uresničena pričakovanja m "ivimirft: 'l ttfiMv pir'tm delovni Ijucljc in občani. so s posebnim lanimanjem spremljali delo 9. kongresa Žveze komunistov Slovenije. 1: pogovorov z njimi je mo-goče ugolovili. da je delovni dogovor slovenskih komuni-stov uresničil njihova priča-kovavanja. se pravi. da je us-kladil mnenja in stališča o vseli pomembnejših vpraša-njilt sedanjega trenutka. s konkretnimi sklepi pa zasta-vil akcijo za hitrejšo odpravo težav. s katerimi se soočamo. V pozdravnih brzojavkah. ki so jih komunisli in delovni UuKgrćši't • '¥.WWfComM\S\ Slovenije. so med drugint za-pisali litdt pričakovanja. da bodo kongresni zaključki nova spodbuda za poglablja-nje in razvijanje sislema so-.cialističnega samoupravlja-nja na poti. ki sta jo začrlala tovariša Tito in Kardelj ter odločenost. da bodo kongre-sne zaključke in naloge kar tuijbolj dosledno in odgovor-no uresničevali. Kongresna pričakovanja bomo uresničili le z doslednim in odgovornim izpolnjeva: njem nalog. ki jih bo treba v TnA'uimit)' UplMtitU: y/ še bolj prodorni. Sedanji položajj narekuje, da bo treba v marsičemi prerezati stvari. Stabilizacijo) bomo dosegli le z več dela in malo> već odrekanja. Temu pa še vedno) ni tako, sai še vedno živimo, kot je dejal. po Svedsko, delamo pa po> naše. Zato bo treba v prihodnje še nekoliko bolj zategniti pasove im bolj zavihati rokave«. Vlado Borovnik iz TGO Gorenje pa je razpravljal o rekreativni dejavnosti pn njih m p>o-udaril. da le-ta dobiva v Gorenju vsalko lelo vidnejšo vlogo. Vedno več je dle- lavcev, ki se redno udeležujejo rekire- ativnih akcij med njimi pa je vse več žensk in starejših delavcev. Tone Hladin, je spregovoril o perre-čem položaju gostinstva in turizmai v obćini. Dejal je. da gostinstvo in tutri-zem že vseskozi capljata za razyoje:m ostalega gospodarstva oziroma potrteb občine. Da bi izboljšali stanje. so :se odločili za integracijske procese, kijjih je spodbujala tudi družbenopolitičma skupnost. Poudaril je. da so zaraidi neusklajene politike v obćini ostaali brez treh zelo akomulativnih obratcov (bife Avtobusna postaja, restavraciija Jezero. Rudarski dom). v integraciij-skih procesih pa so dobili Golte nn Rdećo dvorano, ki pa ne ustvarjata niiti toliko dohodka. da bi iahko pokrivaali materialne stroške. Predlagali so vteč rešitev za izhod iz težav. vendar pa ppo njegovih besedah ni bilo ustreznejga odziva. Števi/ka 16 (630) - 22. apri/a 1982 Vsredišču pozornosti 30 let Elektrostrojne opreme Enako strmo tudi naprej Kateri so najpomembnejši mejniki v rašem dosedanjem razvoju? »Poleg leta 1952. ko smo se preselili v novo kovaško delavnico. je bil naslednji pomembni dogodek za naš kolektiv v letu 1963. ko smo se preselili v Mehanično de-lavnico, še pomembnejši mejnik pa je bilo leto 1974. ko smo zgradili prvi na-menski objekt na področju sedanje lokacije oziroma ta-krat smo postavili temeljni kamen za preselitev vseh objektov s področja jaška Preloge na področje novih Prelog. Potem je bila po-membna prelomnica v na-šem razvoju leto 1976. ko smo se preselili v nove pro-store in od tega časa naprej iahko rečem. da smo prak-tično vsako leto dosegii de-lovno zmago in postavili nov proizvodni objckt.« Kako bi predstavili Elek-trostrojno opremo danes? »ESO je danes delovna organizacija. ki zaposluje približno 650 đelavcev. V tem letu pričakujemo. da bomo ustvarili milijardo di-natjev celotnega prihodka. naša dejavnost pa zajema izdelovanje rudarske in tn-dustrijske opreme ter na-prav.Takšnaje tudi raz\ojna usmeritev.- Torej na eni strani naša razvojna usme-ritev zajema program samo-hodnega hidravličnega pod-porja s hidraviiko na eni strani in na drugi industrij-ske naprave z vkljućitvijo avtomatizacije in podobnih elementov. tako da bomo rezultati tega sodelovanja pa se naj bi pokazali prav letos. Dogovarjamo se tudi z dru-gimi proizvajalci v naši dr-žavi. da bi še nadalje delili ta program in res v najkrajšem času lahko proizvajali po-vsem domače samohodno hidravlično podporje. To je tudi ena glavnih nalog vseh delavcev ESO.« Kako boste proslavili vaš jubilej? » Ko smo razmišljali. kako bi obeležili ta za nas po-memben dogodek, smo si dejali. da ga moramo kar najbolj delovno. Osrednjo proslavo bomo imeli 30. aprila s pričetkom ob 11. uri. približno do desetih pa bomo še delali. Ob našem praznovanju smo zasadili tudi 88 dreves v spomin na maršala Tita. ifheli smo več udarniških akcij urfejanja okolja. odkrili pa bomo tudi spominsko obeležje narod-nemu heroju Mihi Pintarju-Toledu. ki je padel v bližini kraja. kjer so objekti naše delovne organizacije. Sim-bolično pa bomo predali namenu tudi proizvodnjo v novozgrajenem objektu — d\ orani. katero smo sicer odprli že lani.« Še želja ob jubileju? »>Ob tridesetletnem delo-vanjusigolovovsiželimo.da bi kljub sedanjemu teža-vnemu gospodarskemu po-ložaju enako smelo nadalje-vali naš razvoj oziroma do-segli še večje uspehe pri na-šem delu.« V novi proizvodni dvorani Zaposleni v Elektrostrojni opremi Velenje bodo v tem mesecu proslavili 30-letnico delovanja. Začetki te delo-vne organizacije segajo še nekoliko dlje nazaj. saj so bile elektrostrojne delavnice že prej v velenjskem pre-mogovniku. Vendar so si za začetek Elektrostrojne opreme (ESO) izbrali leto 1952. zgradili pr\ i objekt na področju jaška Preloge. Od tega časa pa do danes so prešli. kot je dejal predse-dnik koleićtivnega poslo-vodnega odbora ESO dipl. ing. Jelen Vili. s katerim smo se pogovaijali o razvoju de-lovne organizacije. raizlične oblike organiziranosti: od obrata. ekonomske enote in tozda do delovne organiza-cije s štirimi temeljnimi or-ganizacijami združenega dela in delovno skupnostjo skupnih služb. sposobni nuditi kompleksne objekte za potrebe rudnikov in industrije. Lahko rečem. da imamo pri razvoju hi-dravličnega podpoija že do-ločene izkušnje, da pa v gla-vnem delamo le za Rudnik lignita Velenje. Pred Ieti smo podpisali tudi pogodbo z angleško firmo Dowty, prvi Kongresi Komunistične partije Slovenije - Zveze komunistov Slovenije VIII. KONGRES ZVEZE K0MUNIST0V SLOVENIJE Ljubljana: 3.-5. aprila 1978 V obdobju med VII. in VIII. kongresom Zveze komunistov Slovenije, v katerem se je članstvo v zvezi komunistov povečalo od blizu 70.000 na več kot 100.000, je bil naš notranji pa tudi medna-rodni razvoj zelo dinamičen, a hkrati tudi sila zapleten. V svetu smo bili priča poskusom številnih narodov, da bi si tudi s podporo napredne mednarodne javnosti priborili gospodarsko in politično neodvisnost. Na gospodarskem področju je bilo za to obdobje značilno skokovito naraščanje cen energije in surovin, s katerimi sicer v veliki meri razpolagajo nerazvite dežele, vendar z dvigom cen svo-jih dobrin niso .ničesar pridobile, saj so dražje surovine in energijo same silno drago plačevale v uvoženi opremi, tehnologiji in hrani. Jugoslavija si je skupaj z drugimi neuvrščenimi državami tudi v tem obdobju prizadevala okrepiti sodeiovanje na svetu na enakopravnih temeljih. Neuvrščeni so opozarjali na usodne posle-dice takšnih tokov ne le za nadaljnji napredek, marveč zlasti za svetovni mir in enakopravno sožitje. Izkušnje samoupravnega razvoja v Jugoslaviji so utrjevale za-vest ljudi, da morajo povezovati boj za nove družbene odnose z varovanjem»pridobitev socialistične revolucije. Neenakomeren gospodarski razvoj iz začetka sedemdesetih let, ki je npr. v Sloveniji spodbujal le trgovino, bančništvo, turizem, zavaro-valništvo ipd., se je začel umirjati. Pospeševali smo razvoj energe-tike, prometa.. J povezuje med seboj vn.io ngajju-izobraževalnega dela ter tvairao razk-rja razvojne možnosn učencev P&vc-zovanje vseh dejavnosli v cctaen be enoten proces za vse učemce je pired-nostna naloga cclodnevne o&mmmc šolebratov Mravljak.Zvključcvanjcn otrok v prostovoljne iktsvin*.>ac Sola spremlja oblikovanje in razvijjmije lcresov učencev in jim pomaga. Aii uslrezne usmerilve uspešjao vkiljiijjč'.ij^ jejo v vzgojnoizpbraievalno deio ali» delo v krožkih. Sevedasi pvizadev ii^vLj vsak ućenec ustvarjalno delnjie vsjij * eni interesni dejavnos'a. C'elodnevno osnovno ioto bralov Mravljak obiskuje 619 «čei»«:e»_ od tega 70 vozačev. Prostovoljne j&ti-vnosti so na šoli zelo bogaie «t pcsnrr Delijo jih na pet podroćsjj.. Kijllliiiijijnraa' umetniške dejavnosti vk!jyčnijiej>ij prj;-vtjični. redtacijski. hkoviti. Iutkanki krožek. učenci cvd 6. do K irMjroilai gKi delujejo še v recnacijskeinB draifflskem. literamo-novin'arskem. glasbcncm mni knjižničarskem krožku terkinoklmfc« Solarji na nižji »topnji uspeSnoi tck-mujejo v veseli šo!i. zeko množmCna pa je tudi bralna /njćk- v k» iđejijivoiosi sodi še Naša beseda in kiisJko Povedaii mor.imošei dadeaijeiuiau šo!i tudi dva pevskazbora.. Vi«ciK»i.ctr! zh. iru pjiK' 140 ..:' -j- - -. — puMignoitcoi. Vfbjui: bK>k>ei oprjvljajo pmtao nb^D mji področju po-LjuujJlmiO' ziujjjittjiivenBe dcjjvMKtl. V (jUimi^bcmai kanMmcfe Ivomo delajo pdcshsoimi HjičecivU: višjili rjzredov 5ole brjjtio"« MrivlljijJi. Njtdvse u>pešna je gnm dldiuu zcScoj; člam kluba OZN. £j»ulo. pu omlljađi promemiki. N'a šoJii Siiji djiO'kjjj pimdmiE cudlE mLidi varće-vjjlku. V Mfa hmihid »nalaga« svo-jp pnAnBkc 15® vjjrcoajlcev. ki so do> -tfvčijl pmilliiraitsiiE kaur 47.000 dinarjev. V 'skinpčmo' dqamnu «xli še ohra-■gaajjc mdidj \OB. kjiienm mladi «lc puM«eči|||Oi šc pv»eiMK> pozomosL IPti:'(jri:ovinixD> Ge!!EEEijčne dejavnosti vUfCf-lo rateDddski. (ehnični in EmodkdUiinJki kmcwek Naybotj množične •wi »sctjikoiir tdesao ksiiltjime aktivno-kji rjijieiiiiBjiiiO' o»đ ^Eileiske. roko-imnetlji. kjo^JMke. snmniEiiji'sJlnlte- r;:mike še špomffliiic sl!i] toiov Mravijak vodi 30 jpraJijjgHiNkiiiiE «ileiijjvce-» šoie m 12 zuna-nginlbi soddaicr« /± kair auiju>pešnejše irj^-vEjiaanijpr vsettr jktnimsli smajo na wiljMi«Ke Mitefesiiiiji wk telovadnid. 24 iKrfnic- šnjJhkn ugmišče in večitamenski pmo»ii«w Se>t đqjjivno».ia pjj je oreani-airjauii& » prasaoiih czven šole. v dru-SMEliB- UMhiih. NjmjJvsic zjjnimiv je tudi gvvHjiCek. ufljj lakko linćeiEo od I do 4. mzicda intonnmii ddujejo v !(> prosto-!j(oiii|rT:iift jjkOirviiEto^EiDE- od 5. Jo S razreda puj kaur* 35. B«)«jiEji in -jjzvejana deja-vim»I pujjiaoiE pnma&a tunjJi vrito poka-ik'i. pciiabaf in ikpfcn r rjznih jkcij. sckiramianj nm. rjupiHO«. tako v .>bčin-slkiiin kiut tajtffiii ecpmbliikem merilu. Naniil'.'sc2Eliesitaw>jiesoddovanje šole s ' kupevM si.'j.rtEoMjv? Sjilck—Gonca. ■-'-», ... '-«.i'ia:iM - rL>j.s. Pčim ler Jru-•ti.ofliiii pnjijjliei'iiev rm' >>:> i -: "e-trnievne . .: ■ Neizkušenost ovira boljše delo Ritmična skupina med svojim mstopoa Mladi v krajevni skupnosti Paka kar krepko pomagajo pri hitrejšemu razvoju svoje krajevne skupnosti. IX>kaj pnzadevni pa so tudi pri ure-sničcvanju začrtanih nalog. V osnovno organizacijo je vklju-čenih pnbližno50mladih. Od tega le pobližno polovica sodeluje pri ure-sničevanju začrtanih nalog. Med njimi je največ takih. ki so dopolnili manj kot 20 let. kar se seveda še kako odraža pri delu te mladinske orga-ntzacije. »Do tega spoznanja smo prišli pred letom dni. saj smo imeli velike težave pri sestavljanju nove^a vodstva naše organizacije. Starejši in ukušeni člani so zapuSUli našc vrste. miajši. brcz izkušcnj. včasih pa ludi prentalo resni. pa so se mnogo pre-počasi vključevali v naše delo To pa ne pomeni. da ti novi člani niso de-lavni. Na mnogih akcijah so že po-kazah. da so pnpravljeni delati. Le r.ekdojih mora usmerjati in voditi.« jie povedala predsednica osnovne oiganizadje ZSMS Paka l.idija Ma-tijec. Poleg tega opravljajo nekateri mentorska dela pri vodenju šahov-skega. namiznoteniškega. knjižni-čarskega in rokodelskega krožka za ptonirje. Na udarniških akcijah. kijihvtej krajevniskupnosti ni malo. tudi člani osaovne organizacije pndnc v ihiih> krampe in kipate. saj — kot pravijo —je zanje še kako pomem be n r az voj nj.ihove krajevne skupnosli. Da jim to resnično ni \seeno. so pokazali v pripravah in izvedbi delegatskih vo-litev. Med novoizvoljenimi delegati je velika večina mladincev. Seveda niso zanemaijali kultume dejavnosti. kjer so bili v letu 1981 še posebej prizadev ni. V sodelov aniu s pioniiji tamkajšnje osnovne šole so pripravili krajši kultumi program ob pomembnejših praznikih. tretje Ieto zapored nastopajo z recitalom na naši besedi. »Žal. smo vedno bolj razočarani. saj krajani naših prire-ditev. v kaiere viožimo precej truda. ne obiskujejo najbolje Zalo izgubljamo voljo /j šc pe strejšo kuliurno delo Zc od vsega začetka stvdelujemo mladt Pake v Našem klubu. kjcr smo bili do sedaj ž.e dvakrat uvrščeni med nđjboljše osnovne organizacijc v Sloveniji.« jc povedala Lidi|a Mali|ec. Tudi ijvji' ldejnopolitičnegj dela jim ni tuje. Vsak mesec pripra-vijo klubski večer. kjer polea dru-žabnega dela pnpravijo še referaiez zanimivimi lemami. kcit so vk>ea mladih. delegatski sistem in še in še. Tj način idejnopolitičnega izobra-ževania p.1 po nnhovih besedah še \cdno ne zajema dovolj široke množ.icc mbdih. prihodnje bo Ireba poiskati no\ in tvoljši njtčtn lakšnegj dela. Zavedamo sc. da bo i.iiikti-v nnhodnje pre\zem'ai odso-vomc ruioe. > krajoni siupnosii !e pravljajo za nastop v ligr mladih v malem nogometu. Dokaj dobro skrbijo tudi za ob-veščenost vseh krajanov. še posebno mladih. s pomočjo oglasne deske in njihovega glasila Glas mladih. V njem poleg literanih pnspevkov se-znanjajo prav vse z delom in bodo-čimi nalogami. Precej pozornosti namenjajo tudi ohranje\ anju iradidj iz NOB. Seveda ne smemo pozabiti še na sodelovanje z družbenopoli-ličnimi organizacijami v kraju in mladinsko organizacijo RŠC — to-zda Kudarski praktični pouk Loda v se le ne leče lako gladko kol se losliši na prvi pogled Največ teža\ imajo s člani. Njihova krajevna sku-pm>st je dokaj obsežna in raztresena. Veliko časa pa vzamc mladim ludi delo na kmetiji. Delo\ ni program pnpravijo mladi Pake za tri mesece naprej. saj lakt> mnogo lažje poleg svojih nalog ure-sničujejo še naloge. ki jim jih nalaga občinska konferenca ZSMS. V me-secu maju ne bodo na klubskih ve-čerih seznanili z građivom za 11. kongres. ZSMS. pripravih bodo kre-so\anje. krajši kulturni program ob dne\u mladosti in 1 maju. tnm po-hod. udarniške akcije. udeležili se bodoraznih športnih tekmovanj: dva niihova člatjj pa še bosta udeležila miadinske delovne bn§ade.\ Slo-venskih Goricah dobro idejnopolitično tptivdkovan«-č!an osnovne organizacije.« je me-nila Lidija Marijec. Veliko mladih je pnsabilj k delu mladinske organi-zacije njihova bogata športna deja-vnos:. Spodbudo zj še boljše delo n., tcm področju dajejo miadim dobri re/ultati v tekmovanju za Kajuho\ ivk.tl V !cm leiu se ponovno pri- Predsednica mladinske or-ganizacije Paka Lidija Ma-lijec Številka 16 (630) - 22. apri/a 1982 lz delovnih organizacij in skupnosti i\£5 Raziskovalna skupnost Nadaljujejo projekt Velenje 2000 Na podlagi zakona o razisko-valni dejavnosti, ki pa je bil dokaj nedorečen. je bila leta 1975 usta-novljena tudi v velenjski občini občinska raziskovalna skupnost. Ravno zaradi nedorečenosti, se je ta skupnost v prvem mandatnem obdobju srečevala s precej.šnjimi težavami, saj njena vloga v ob-činskem merilu ni bila jasno za-stavljena, za delovanje pa tudi ni imela zadostnih finančnih sred-stev. Za prvo mandatno obdobje občinske raziskovalne skupnosti je bilo torej značilno predvsem iskanje njene vloge. Izdelali so usmeritve za nadaljni razvoj te skupnosti. uspelo pa jim je tudi dogovoriti sredstva za ftnancira-nje lastnega občinskega razisko-valnega programa, ki so ga zdru-žili v projektu Velenje 2000. Nji-hove pravilne usmeritveje potrdil tudi nov zakon o raziskovalni dejavnosti. ki je v Sloveniji izšel leta 1980. Za to srednjeročno obdobje si je občinska raziskovalna skupnost zadala vrsto raziskovalnih nalog, ki se med seboj dopolnjujejo, združujejo pa se v projektu Vele-nje 2000. Ta projekt, končan naj bi bil do konca tega srednjeročnega obdobja, naj bi dal jasno podobo, kako se bo velenjska občina raz-vijala do leta 2000. Ker v Titoveni Velenju ni raz-iskovalnih institucij, koristi ob- činska raziskovalna skupnost Ve-lenje znanstvene ustanove iz drugih krajev. Pri tem pa je po-trebno povedati, da so v ta namen ustanovili številne odbore in pro-jektne svete, ki se aktivno vklju-čujejo ^izvajanje teh nalog. Na ponedeljkovi prvi seji v tretjem mandatnem obdobju, so delegati občinske raziskovalne skupnosti, ki so se zbrali polno-številno konstituirali skupščino terza novega predsednika izvolili Venčeslava Svoljška. Imenovali so tudi še programski odbor, od-bor za in6vacije, odbor za orga-nizacijske zadeve in planiranje ter odbor za SLO in družbeno sa-mozaščito. Veliko pozornosti so namenili de-legati tudi obravnavi finančnega na-črta te skupnosti za letos. S prispevno stopnjo bo zbrala ta skupnost predvi-doma 3.600.000 din. Nadaljevala bo z raziskovalnimi nalogami projekta Velenje 2000 in sicer bo izvajala naloge po zaporedju. ki so planirane za le-tošnje leto. Tako bodo letos končali z nalogo smeri bodočega gospodarskega raz-voja vobčini, demografsko projekcijo s projekcijo delovne migracije. V ietoš-njem letu bodo pričeli z nalogo Pro-storski dejavniki bodočega družbeno-gospodarskega razvoja ter s sociolo-škimi raziskavami. katere bodo pote-kale več let. Pričeli pa bodo tudi s četrto fazo ekološke naloge. Tudi v bodoče bodo podpirali inventivno dejavnost, za kar namenjajo nekoliko več sredstev kot prejšnja leta. Mira Zakošek Varnostni inženirji in tehniki ■ Kakovostno in ceneje Po dveletnem prizadevanju za pridobitev statusa društva se je varnostnim inženirjem in tehnikom končno ponudila priložnost, da kot društvo z vso vnemo nadaljujejo delo. Pravzaprav gre za nadaljeva-nje uresničevanja programa iz preteklih let, saj je prav strokovno delo in sodelovanje med službami varstva pri delu, dežurnega varstva, zdravstvenimi ustanovami, kadrov-skimi službami, socialnimi in drugi-mi strokovnimi ustanovami obrodi-lo mnogo skupnih uspehov. Velike potrebe jx> izobraževanju na področju varstva pri delu in požarnega varstva so narekovale boljšo organiziranost in pocenitev izobraževalnih ciklusov, Instituti so predragi in ne morejo izvajati vseh programov, izobraževalni centri v delovnih organizacijah pa največ-krat ne zagotovijo strokovnosti, z izjemo večjih delovnih organizacii. Člani društva so se zato dogovorili z Delavsko univerzo Titovo Velenje za sodelovanje, ki obeta dobre uspehe. Nekaj oblik izobraževanja je že steklo. Sem sodi izobraževanje za elektrikarje, upravljavce gradbe-ne mehanizacije, šoferje, gradbene delavce, obrtnike in gradbene kooperantske skupine; v kratkem pa bodo nadaljevali tečaji še za druge, odvisno od potreb in mož-nosti. Če bo takšno sodelovanje uspešno, bo mogoče posodobiti učne metode in še zmanjšati stro-ške. Gre seveda za nekaj tisoč de-lavcev na leto, zato predstavlja ta potreba in obveznost za, združeno delo strošek. Ob takšnem sodelova-nju bo prihranek toliko večji, zagotovljena pa bo tudi strokov-nost. J. Miklavc MiatBiMeM Industriji so zelo potrebne V času stabilizacije, ko si prizadevamo, da bi kar najbolj var-čevali, vse bolj poudarjamo pomen zbiranja odpadnih surovin, ki jih na-ša industrija s pridom uporabi in predela v koristne izdelke. Tudi v velenjski občini posvečamo zbira-nju odpadnega maferiala veliko po-zornosti, kjer v zadnjem času dosegamo dokai lepe rezultate. „Najuspešnejši smo bili v pretek-lem letu predvsem na področju zbiranja papirja," je dejala vodja enote Dinosa v Titovem Velenju odpadne surovine Vlasta Rahten in pri tem poudari-la, da so na tem področju zelo veli-ko naredili osnovnošolci v sodelovanju z organizacijami Rde-čega križa na osnovnih šolah. Lani so zbrali več kot 40 ton odpadnega papirja, predvsem časopisov in re-vij, v slabih štirih mesecih letos pa Dinos pripravlja različne propa-gandne akcije, da bi spodbudil to- vrstno dejavnost med mladimi. V ta namen so izdali značke, vse šole, ki so se aktivno vključile v to akci-jo, pa bodo prejele tudi priznanja. Lani so poleg tega pripravili za naj-usjješnejše zbiralce papirja na osnovnih šolah izlet. Popeljali so Občinski inšpektorat Vsem objektom uporabna dovoljenja V občini Velenje. pred-vsem pa v Titovem Vglenju, je bilo kljub poostreni zako-nodaji, v zadnjih letih vse-ljenih več objektov brez uporabnega dovoljenja. Na pobudo izvršnega sveta. je bilo v začetku preteklega leta ugotovljeno, da nima upo-rabnega dovoljenja 12 ob-jektov družbenega standar-da, med katerimi so bili vrtci, šole. telovadnice, dijaški domovi. trgovine in podo-bno, deset stanovanjskih objektov, 19. industrijskih in poslovnih • objektov ter 17 komunalnih objektov. Inve-stitorje so bili opozorili, da morajo uporabna dovolje-nja pridobiti v najkrajšem času. Večina je resno pristo-pila k tej nalogi in po enem ietu ugotavljajo, da so si od 12 objektov družbenega standarda štirje pridobili uporabna dovoljenja. Od 10. stanovanjskih objektov je uporabno dovoljenje prido-bilo 8 investitorjev. Med 19. industrijskimi in poslovnimi objekti pa je tudi že 14 ob-jektov pridobilo uporabno dovoljenje. Najmanj je bilo narejeno na področju ko-munalnih objektov in na-prav. kjer so investitorji pri-dobili le dve uporabni do-voljeni. Pri komunalnih na-pravah je bilo precej objek-tov grajenih brez gradbene-ga dovoljenja in tako sedaj nekatere ceste ter komunal-ne naprave kot so vodovodi in toplovodi, še nimajo uporabnih dovoljen. Vendar naj bi tudi te objekte kar najhitreje tako usposobili. da bodo uradno lahko pre-dani namenu. ki ga že itak opravljajo. Največji in naj-pomembnejši objekt je bila Saleška magistrala, ki si je prav tako šelc konec lan-skega leta pridobila upo-rabno dOvoljenje. Izvršni Svet skupščine ob-čine Velenje je na predzadnji seji obravnaval to proble-matiko in naložil občinske-mu inšpektoratu nalogo, da dosledno vstraja pri zagoto-vitvi uporabnih dovoljenj in da v primerih, ko na zavla-čevanje vplivajo subjektivni vzroki in malomarnost tudi ukrepati skladno z zakono-dajo. B. Z. Vodja enote Dinosa v Titovem Velenju Vlasta Rahten jih v papirnico Ceršak, kamor pre-težno oddajajo star papir iz velenj-ske poslovalnice Dinosa, obiskali so tudi Sladkogorsko ter nekatera obeležja iz časov NOB. Verjetno bodo kakšno podobno akcijo orga-nizirali tudi letos. Da bi zbiralne akcije kar najuspešnejše stekle, so se ćogovorili z mentorji organizacij Rdečega križa, da ima vsaka šola zbiralno akcijo enkrat na mesec. O tem obvestijo enoto Dinosa v Ti-tovem Velenju, ki pred šolo postavi keson za papir. Razredi tudi medsebojno tekmujejo. V preteklih letih je imela vsaka šola zbiralno akcijo le dvakrat na leto. Ugotavlja-jo, da je sprotno pobiranje papirja mnogo uspešnejše, saj tako zberejo mnoeo več. Otroci so zelo prizadevni in do-ma skrbno shranjujeno papir, ki bi ga sicer zavrgli, pridno pa obisku-jejo tudi sosede in znance, tako da se skorajda ne dogaja več, da bi papir zavrgli. Enota Dinosa v Titovem Velenju uspešno sodeluje tudi z delovnimi organizacijami. Pred trgovinami, kjer imajo precejšnje količine odpadnega papirja, postavljajo kesone, prav tako pa tudi pred delovne organizacije. Dobro je tudi sodelovanje s tistimi, ki nima-jo kesonov, saj redno vozijo papir, ki ga ne potrebujejo več. Enako pa ravnajo tudi z vsem ostalim od-padnim materialom. ,,V zadnjem času se je na področju zbiranja odpadkov suro-vin v občini Velenje, precej spremenilo," pravi Vlasta Rahten, saj opažamo, da na odpadu ni več toliko surovin, ki bi jih lahko industrija predelala in jih torej zbiramo pri nas. Z zadovoljstvom pa opažamo tudi, da se šoferji, ki odvažajo smeti in opazijo, da je med smetmi papir, odločijo zato, da smeti odvržejo, papir pa pripe-Ijejo k nam. Prav tako smo tudi veseli raznih akcij, ki jih organi-zirajo krajevne skupnosti. Krajani želijo imeti okolico kar najbolj urejeno in jo očistijo razne navla-ke, med katero pa je tudi veliko pločevine. Na njihovo pobudo pripeljemo v kraj kesone. Takšne-ga sodelovanja si želimo tudi v prihodnje." Vse več je tudi drobnega odkupa. V enoti Dinosa v Titovem Velenju opažajo, da občani ne zavržejo vsega v smeti, temveč se pogosteje kot pred leti ustavljajo pri njih. V Titovem Velenju ima enota Dinosa dobre delovne pogoje. Ima. poslovno stavbo ifi skladiščne pro-store, ki so ograjeni. Pohodne in dovozne poti so asfaltirane. Imajo tudi stiskalnici za papir in ploče-vino ter deponijo, kjer razvrščajo odpadni material. Njihova velika želja pa je, da bi kar najhitreje zgradili industrijski tir. Njihovi prostori so namreč v krajevni skupnosti Stara vas. Ker je skozi to krajevno skupnost prepovedana vožnja s tovornimi vozili, morajo voziti tovore, ki jih potem pošilja-jo po železnici skozi Preloga na železniško postajo v Titovo Vele-nje, kar pa seveda močno podraži njihove jjoslovne stroške. V enoti Dinosa v Titovem Vele-nju so sicer s količinami zbranega odpadnega materiala zadovoljni, vendar pa mislijo, da bi lahko zbrali še več, saj bodo njihova prizadevanja uresničena šele ta-krat, ko v občini ne bomo zavrgli prav ničesar, kar bi naša industrija lahko predelala. Industriji pa so odpadne surovine nujno piotrebne. O tem pričajo tudi precej stimula-tivne ocene odpadnemu materialu. Za kilogram vezanega papirja dobijo občani 3,5 dinarja, kar pa ni malo. Mira Zakošek Vekos - tozd Stanovanjska oskrba Usposobiti kar največ lastnih kadrov Ena izmed temeljnih organizacij združenega dela Vekosa je tudi Sta-novanjska oskrba. Delo in naloge. ki jih opravljajo delavci tega tozda, so nadvse odgovorne in zahtevne. Ra-zumljivo je, da se ob njihovih priza-devanjih pojavljajo tudi težave. Med njimi prednjačijo vzdrževanje obsto-ječih stanovanj, pa tudi drugih ne manjka. Kljub vsemu je 70-članski kolektiv z doseženimi rezultati zado-voljen. Seveda se bodo še naprej tru-dili, da bo njihovo delo kar najbolj uspešno in kakovostno. »S tem bi dosegli zadovoljstvo uporabnikov in nas samih.« je pou-daril vršilec dolžnosti direk-torja tozda Stanovanjska oskrba Ml-HAEL URANJEK in nadaljeval: ■>Naša temeljna organizacija opravlja prav takšno dejavnost kot pred pred združitvijo. Od 1. januarja letos smo namreč vključeni v Vekos. seveda pa bo potrebno za vsebinsko združitev še precej postoriti. Kljub temu smo v našem tozdu dosegli že nekaj vidnih uspe'nov. predvsem pri vzdrževanju in reševanju družbenega stanovanjskega sklada. skrbimo pa tudi za zelenice okrog stanovanjskih objektov. Vsak stanovalec. ki ga tarejo takšne ali drugačne težave s stanovanjem. se lahko oglasi in posvetuje pri nas. C'elotna stanovanjska in komunalna oskrba. skrb za lepši izgled mesta in naselij v občini je naloga novo usta- novljene delovne organizacije Vekos. Na lem področju jt; bilo dosežcnih že nekai vidnih uspehov. Vsi si prizade-vamo za to dejavnost usposobiti kar največ lastni kadrov. Ob tem se seveda zavedamo. da nekaterih del še dolgo ne bodp opravljali strokovno usposob--Ijeni delavci, saj se za naše poklice odloča vse premalo mladih. Še posebej zato. ker je odpravljanje napak, ki nastanejo še med gradnjo. zelo odgo-vorno in težko. Okvare si močno pri-zadevamo kar najhitreje in sproti od-pravljati. pa žal vedno ne uspemo. Sedaj imamo približno 6.000 stano-vanj. predvidevamo pa. da bo za vse-litev nared tudi D — 4. Razumljivo je. da se ob vzdrževanjd tolikšnih stano-vanj pojavljajo tudi določene težave. Da pa je našS delo včasih še dodatno oteženo. prispevajo svoj deležnekateri neučakani stanovalci. ki zahtevajo ta-kojšnjo odpravo napak. celo ponoči. Težave so tudi v tem. da nam nekateri dolgujejo stanarino za več mesecev. Kljub naštetim težavanj števila vzdr-ževalcev ne moremo povečevati. saj bi se dogodilo. da včasih vsi ne bi imeli kaj delati. Za nemoteno in kar najbolj učinkovito delo imamo v naši temeljni organizaciji izdelane delovne načrte. Začrtane naloge izvršujemo po naprej pripravijenih rokih. kar nam bistveno pripomore k lažji razporeditvi delav-cev Ob poimenovanju mesta po tovanšu Titu smo pri urejanju kraja in doline dosegli viden napredek.' V akciji so sodelovali skoraj vsi krajani. Takrat smo se tudi dogovorili. da bomo izgled okolja kar najbolj ohranili. Veliko je zelenic za katere naši ^tanovalci nad-vse lepo skrbijo. Za primer so zelenice obslanovanjskih hišah naTomšičevi2, 4 in 6. Vendar je nekaj tudi takih, ki še zdaleč niso v ponos našemu mestu. Prepričani smo, da bodostanovalci teh zanemarjenih zelenic prišli do spo-znanja. da k lepšemu izgledu okolja lahko prispevajo največ prav sami. To pomeni, da je vsakršna akcija, pa naj bo še tako sitromna, nadvse dobrodo-šla. Zato si želimo. da bi stanovalci in vsi prebivalci našega mesta terokolice s svojim vestnim delom pripomogli k še lepšemu zunanjemu videzu kraja. To še posebej velja sedaj v spomla-danskem času, ko se je zima že povsem poslovila.« B. Mugerle Po srednjeročnem programu stanovanjske izgradnje bo ob koncu leta 1985 že preko 7000 stanovanj v dru/hcni lastnini. Čestitamoza 27. april - obletnico ustanovitve osvobodilne fronte in 1. maj - praznik de/ai Prodajni center gorenje, Titovo Velenje, Celjska 19 Našikrajiin Ijudje Števi/ka 16 (630) - 22. apri/a 1982 Krajevna skupnost Sentilj Obnovili bodo dom V teh dneh v Šentilju končujejo napeljavo tele-fonskega omrežja. To nalo-go uresničujejo skupaj s krajevno skupnostjo Kavče-Podkraj. Predvidevajo, da bodo dela končali do začetka meseca junija. Naročniki telefonov mo-rajo prispevati po 3 tisoč di-narjev na mesec in bo tako potrebno akontacijsko pri-spevati za vsak telefonski priključek po 36 tisoč dina-rjev. Tako so skupno zbrali že 2 milijona 200 tisoč dina-ijev. Poleg tega pa so opravili za približno 600 tisoč dina-rjev udarniškega dela. Sku-pno bo v Šentilju dobilo te-lefonske priključke 80 kra-janov, v središču kraja pa bodo postavili tudi teiefon-sko govorilnico. Imeli bodo skupno telefonsko centralo s krajevno skupnostjo Kavče, v kateri delajo telefonske priključke za 68 krajanov. Zal pa ta centrala ne bo do-grajena pravočasno in bodo najprej lahko priključili na telefonsko omrežje le po 16 Predsednik sveta krajevne skupnosti Šentilj Stanko Tajnšek telefonskih naročnikov iz vsake krajevne skupnosti. Zmogljivost nove telefonske centrale pa bo za 160 tele-fonskih naročnikov, kar je nekaj več. kot gradijo tele-fonskih priključkov. Druga pomembna nalo-ga, ki so si jo Šentiljčani za-stavili za letos je osnovitev doma krajevne skupnosti. Dom je v precej slabem sta-nju. poleg tega pa prostori tudi niso primerni za njihove potrebe. Krajani bi seveda želeli sodobnejši dom. ven-dar pa jim sredstva, ki jih zbirajo v ta namen, ne do-puščajo, da bi v kraju zgra-dili takšen objekt. Zaradi tega so se odločili za osnovo doma krajevne skupnosti. Za to bodo porabili okoli 4 milijone dinarjev, ki jih bodo zbrali s samoprispevkom, v ta namen pa bodo porabili tudi sredstva, ki jih za po-trebe krajevnih skupnosti odvajajo delovne organiza-cije. Kot pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Šentilj STANKO TAJN-ŠEK, bi radi delo pričeli še letos. Posebej delavni so v teh dneh v Šentilju tudi ga-silci, ki si prizadevajo, da bi končali z gradnjo gasilskega doma do 15. avgusta, ko bodo v kraju proslavili pet-desetletnico gasilstva. Ena najpomembnejših nalog. ki so si jih zadali v programu za to srednjeročno V £' ^^ ^ *->V iV -^NfMAKV^aT^Uk-K .'^F V Šentilju bo dobilo telefone 80 krajanov obdobje v krajevni skupno-sti Šentilj je tudi izgradnja vodovoda. Vod naj bi na-mreč tudi v ta kraj napeljali iz mestnega vodovoda. Vprašanje pitne vode na-mreč ni zadovoljivo. rešeno, saj se vse prepogosto dogaja, da morajo krajani v sušnih mesecih voziti vodo v ci-sternah. Nov vodovod naj bi v Šentilju pričeli graditi že prihodnje leto in sicer skupaj s stanovanjsko zadrugo Tr-nava, katera bo pričela z gradnjo stanovanjskih hiš v Sentilju. V Šentilju imajo še nekaj nerazrešenih vprašanj. Predvsem si želijo nove tr-govine. vendar pa v ta na-men nimajo zadostnih fi-nančnih sredstev, saj imajo na voljo le milijon dinarjev. Prav zaradi tega so prosili delovno organizacijo RLV, da bi v njihovem kraju zgradila nekaj stanovanj za svoje delavce, v pritličju tega objekta pa bi bila tudi trgo-vina. Kmetje tega kraja pa si močno želijo tudi, da bi kar najhitreje meliolirali moč-virnate površine, za katero so že izdelani načrti. Mira Zakošek V soboto (o k pomcrfli aa četaem maogoboja 22. april - dan tabornikov Tudi letos bogat program Danes je dan tabornikov, te ene najbolj privlačnih organizacij, ki v svojih vrstah združuje Setvilne cici-bane, pionirje, mladince in tudi sta-rejše občane, saj s pestrim progra-mom življenja v naravi, s skrbjo za ohranjevanje naravnih vrednot, z razvijanjem tovariStva in nesebične pomoči nenehno privablja nove člane in jih plemeniti ter pripravlja za vsakdanje življenje. Pred tem praznikom so velenjski taborniki, člani odreda jezerski zmaj v soboto pripravili četni mnogoboj, v sredo pa je bil odredni mnogoboj, na katerem so člani po-kazali znanje iz različnih taborni-Skih disciplin ter tako kar najbolj aktivno pričeli novo taborniško se-zono, ki v zimskih mesecih, zaradi oteženih pogojev ni tako bogata, kot v polfetnih dneh. Na osnovni Soli Gustav Silih so taborniki ob svojem prazniku odprli razstavo ter na njej prikazali zanimivosti iz dela in življenja v taborih, različna znanja in veščine ter druge zanimivosti. V odredu Jezerski zmaj sedaj de-luje 380 članov, ki so razdeljeni po četah. Čete so na vseh osnovnih 5o-lah v Titovem Velenju, ena četa pa je organizirana tudi v krajevni skupnosti Staro Velenje. V zimskih mesecih taborniki niso bili posebno dejavni. Zato pa jih je na plan zvabilo že prvo pomladansko son-ce, načrti pa so Se bogatejSi za po-letne dni. V zimskih mesecih so predvsem izpopolnjevali teoretična znanja ter usposabijali nove tabor-nike. Pred kratkim pa so se uspeš-no udeležili seminarja za sodnike taborniSkih mnogobojev v Ljublja-ni ter opraviii težke izpite, ki so med udeleženci zahtevali kar 40 od-stoten osip. Pred odhodom na taborjenja, ki so gotovo viSek dejavnosti naSih ta-bornikov, bodo 24. maja sodelovali v akciji Taborniki zbor — Po Tito- vi poti. To je akcija, ki jo pripravi-jo taborniki v svojih krajih po vsej Sloveniji na predvečer dneva mladosti in Titovega rojstnega dne. Na velenjskem gradu bodo postavi-li tabor in zvečer prižgali ognje, ob katerih se bo odvijal zanimiv kul-turni program. V maju se bodo udeležili tudi slovenskega taborniS-kega partizanskega mnogoboja. Nanj se bodo gotovo dobro pripra-vili, saj ne računajo na najslabše uvrstitve. Največ skrbi, pozornosti in želja je seveda usmerjeno k organizaciji poletnih taborjenj. Ta so že tradicionalno dobro pripravljena in zelo zanimiva ter polnoštevilno obiskana. Taborjenja se bodo pri-čela v Ribnem, kjer bo od 26. juni- ja do 4. julija taborili študentje. Predviden imajo zelo bogat športni program, ki obsega kanuistiko, lo-kostrelstvo, kolesarstvo, jahanje ter obvladovanje taborniških ve-ščin, bivakiranja in življenja v na-ravi. Za študenti bodo v tabor prišli člani odreda Jezerski zmaj, ki bodo v tem prelepem gorenjskem kraju do 13. julija. V zadnji izmeni pa bodo odšli na taborjenje še člani vseh ostalih odredov iz naše občine. V teh izmenah bodo pripravili vod-niško šolo, več skrbi kot prejšnja leta pa namenili delu s starejšimi ta-borniki. Vodniškega tečaja na Rib-nem se bodo udeležili taborniki iz celotne celjske regije, kar je prav gotovo posebno priznanje članom odreda jezerski zmaj. Po 22. juliju se bo tabor iz ribnega preselil v Sa-vudrijo. Tu bo najprej konačarski seminar. To je seminar na katerem se taborniki izpopolnjujejo iz znanj o postavljanju tabora. Prvo tabor-jenje se bo pričelo 26. julija in bo trajalo do 5. avgusta. Vprvi izmeni bodo taborniki ostalih odredov iz občine Velenje, v drugi izmeni pa taborniki odreda Jezerski zmaj. Skupno z njimi bodo letovali tudi taborniki druge grupe odredov iz Celja, ki so stalen gost tega tabora. Tudi na tem taborjenju bo večja skrb namenjena delu s starejSimi taborniki. Vsi pa se bodo učili ob-vladovanja vodnih aktivnosti ter življenja v naravi. Ob koncu bodo letovali Se športniki in taborniki iz Mozirja. Tabor v Savudriji bodo zaprli 23. avgusta. Kot zanimivost naj omenimo še, da bodo približno 30. julija prišli v Titovo Velenje ta-borniki iz Cambridgea iz Velike Britanije. V Titovem Velenju bodo ostali približno tri dni. nato pa od- šli v Julijske Alpe. Od tu se bodo napotili v Savudrijo, kjer bodo de-,set dni gostje v taboru odreda Jezerski zmaj. Že tradicionalno bo tudi letos dnevni tabor v Zavodnjah, ki je bil lani zelo dobro obiskan. Taborniki iz Topolšice pa bodo v začetku juli-ja pripravili svoje taborjenje, saj bi radi pridobili kar največ novih čla- V odredih so si očitno za letošnje porr.ladne in poletne mesece zadali zahtevne naloge, ki pa jih bodo, v to smo lahko prepričani, uresničili najbrž še bolj uspešno kot prejšnja leta, saj so bogatejši za številna no-va spoznanja in izkušnje. Paul-Antony Michalak iz Velike Britanije Večni potnik Že pred časom smo v na-šem časniku zapisali, da v Titovem Velenju začasno živijo in delajo tudi tuji dr-žavljani. Eden teh je tudi Paul-Antony Michalak iz mesta Kiasgrova v Veliki Britaniji. Pred dnevi smo ga srečali v hotelu Paka, kjer se hrani in začasno prebiva. V pogovoru, v pomoč nam je bila prevajalka, je med dru-gim povedal, da je službeno prišel v Titovo Velenje pred mesecem in pol. Je diplomi-rani inženir strojništva, še posebej pa ga zanima hi-dravljično podporje. Prav zaradi tega je prišel v Titovo Velenje, kjer v delovni or-ganizaciji Eso opravlja ser-visna dela hidravličnega podporja. Brez pretiravanja lahko zapišemo, da je Paul večni popotnik. Nenehno potuje po svetu ter opravlja podo-bne naloge kot sedaj pri nas. Bil je že v mnogih deželah, kjer se je seznanil z njihovimi običaji in navadami. Kot nam je sam povedal, se je poskušal naučiti tudi tuj je-zik, vendar mu to ni najbolje uspelo zaradi prekratkega bivanja v tej ali oni deželi. Tudi Jugoslavija, posebej še Slovenija, mu ni tako tuja, čeprav je tukaj prvič. Všeč mu je gostoljubnost naših ljudi, lepotakrajev.ki sijihje v tem kratkem času bivanja pri nas utegnil ogledati. Ob navdušenem pripovedova-nju o vsem kar je prijetnega doživel, je dodal, da bo v Jugoslavijo še prišel, le če bo imel še kakšno priložnost. Našel si je že nekaj prijate-ljev, ki jih nadvse ceni. Tudi za sporazumevanje nima večjih težav, saj je nekaj so-delavcev, ki znajo angleško. Naš jezik mu dela precej te- »Še bom prišel v Slovenijo«, je dejal Paul-Antony Mi-chalak žav. Kot pravi, je za učenje dokaj težak. Še je bilo vprašanj, ki smo jih želeli zastaviti našemu sogovorniku, vendar je k mizi prišel natakar in skoraj neopazno napolnil krožnik z juho. Toda mera naše rado-vednosti ne bi bila popolna, če ne bi povprašali, še kaj meni o naši prehrani. Naj-prej se je prisrčno nasmejal m še v istem hipu dejal, da mu je hrana zelo všeč. »It is very good.« S tem vprašanjem smo sklenili pogovor z našim prijetnim sogovornikom iz Velike Britanije. Na hitro smo se poslovili ter mu za-želeli še naprej prijetno po-čutje v našem mestu. Boris Zakošek Člani gasilskega društva Tovarne usnja Sošt&nj so prejšnji teden pripravili delovno akcijo na prostoru namenjenem za vadbo. Akdje se je udeležilo veliko članov. Zasadili so tudi 88 brez v spomin na tovariša Tita. Marija Lebar Veliko radovednežev, malo kupcev Mnogi vedo, da je vTitovem Ve-lenju pri Starem jašku vsako nede-ljo sejem avtomobilov, katerega organizator je Zveza Soferjev in avtomehanikov Velenje. Letos so ga odprli 25. januarja, sicer pa je sejem odprt že dve leti. Vsako nedeljo je tam nadvse živahno, saj pripeljejo lastniki svoje avtomobile od blizu in daleč z željo, da svojega jeklenega konjička prodajo naj-ugodnejšemu kupcu. Organizatorji so poskrbeli za kupoprodajne po-godbe, preizkusne tablice, v bližini pa je moč avto tudi oprati. Spreho-dili smo se po sejmu in napravili ta-le kratek zapis. Vinko Vovk, član Zveze Sofer-jev in avtomeha-nikov Velenje: „Člani izmeni-čno opravljamo dežurno službo na sejmu, in si-cer od osme do dvanajste ure. Poskrbimo za plačilo pristojbine, na voljo pa imamo tudi kupopro-dajne pogodbe in preizkusne tabli-ce. Kadar je nedelja lepa in sončna in ni posebnih prireditev, je avto-mobilov na sejmu zeio veliko, tudi do 160. Zbere se veliko radovedne-žev, resnih kupcev pa je ponavadi manj." _ Stane Videmšek, iz Pirešice: ,,Na ^SSSZSK sejemsem pripe" ^JJBP-' ljal osebni avto- * ' J§» mobil znamke Sl.oda. Zanima-nje zanj ni pose-bej veliko. Za-^l^mPmH kaj, ne vem? Res pa je, da so bo! j iskani avtomobili, ki potrošijo, manj goriva. Če avtomobila danes ne bom prodal, ga bom ponovno pripeljal prihodnjič. Je zeio dobro organiziran in tudi dobro obis-kan." Bojan Podles- nik, iz Titovega Velenja: ,,Na sejmu sem bil že večkrat. Zase 2e-lim kupiti prime-ren avtomobil, ki bo gospoda-ren in malo po-trošil. Najraje bi imel novejšo Skodo, vendar teh avtomobilov ni na tem sejmu. Za velenjski sejem lahko rečem vse najboljše. Prepričan sem, da ve zanj premalo ljudi, saj bi bila v na-sprotnem ponudba in povpraševa-nje mnogo večje." Franc Plazov- nik, iz Viča pri Dravogradu: ,,Na tem sejmu, za katerega sem izvedel od sode-lavca, sem danes prvič. Prodajam star osebni avto-mobil. Kljub nizki ceni, zanimanja ni veliko. Tu pa tam si ga kdo ogleda, povpraša po ceni, in to je tudi vse. Ugotav-ijam, da je več radovednežev, kot pa tistih pravih kupcev. Taki sejmi imajo to prednost, da lahko proda-jalec svoj avtomobil primerja z drugimi in nato postavi primerno ceno." Franc Mastnak, iz Titovega Vele-nja: „Malo je nedelj, da ne pri-dem na sejem, kjer si ogledu-iem avtomobile. Zelim namreč kupiti večji in močnejši avto-mobil, novejšega tipa. Te je na ve-lenjskem sejmu težko dobiti, zato bom moral drugam, kjer sta izbira in konkurenčnost večji. Sicer pa menim, da ni nič narobe kupiti rab-ljen avto na sejmu, saj si ga lahko vsak temeljito ogleda predno se zanj odloči. Tudi cene, ki so za rab-ljene avtomobile dokaj visoke, je moč .zbijati'." B. Mugerle Na vaji enote za protizračno obrambo in minometne enote Šaleški večer v Slovenj Gradcu Slike za bolnišnico Stevilka 16 (630) - 22. aprila 1982 Naši krajiin Ijudje |\57 Predstavili so del Ijubiteljske dejavnosti v SaleSld dolini Na pobudo članov kluba likov-nih ustvarjalcev Saleške doline, ki deluje že 25. let in združuje člane različnih poklicev, je Zveza kultur-nih organizacij občine Velenje prejšnji petek pripravila v Solskem centru Edvard Kardelj v Slovenj Gradcu Saleški večer. Velikemu številu Slovenjgradčanov so se predstavili člani Saleškega okteta, Saleške folklorne skupine Koleda in likovniki Aristid Zornik, Božo Mohorko, Arpad Šalamon, Peter Matko, Adi Pirtovšek, Marjan Vodišek, Andrej Krevzel, Polde Rober, Veronika Svetina, Venče-slav Košeniva, ki so razstavili 25 del. Saleški likovniki so vsa razsta-vljena dela podarili otroškemu oddelku bolnišnice v Slovenj Gradcu. ,,Ko smo na seji odbora za likovno dejavnost spregovorili o tem, da bi nekaj svojih del poklo-nili slovenjgraški bolnišnici, so bili člani takoj za to in vsakdo se je odločij, da bo prispeval kakšno delo." je dejal Polde Rober, glav-ni pobudnik te akcije. Najstarejši član Saleškega kluba likovnih us-tvarjalcev Aristid Zornik pa je de-jal: ,,Z veseljem sem prejel vabilo, da sodelujem na tem šaleškem večeru v Slovenj Gradcu. Razstavil sem tri dela in vsa tri bom podaril otroškemu oddelku bolnišnice." V Slovenj Gradcu — v bolnišnici v Zvezi kulturnih organizacij sc se nadvse razveselili pobude iz Saleške doline. Vodja otroškega oddelka dr. Miloš Lužnik je med otvoritvijo razstave povedal: „Saleški večer tukaj pri nas, dela ki so jih velenjski likovniki poklo-nili naši bolnišnici so nadvse lepa gesta, in vez, ki še bolj združuje prebivalce vaše občine z našo bol-nišnico. Ta vez nas zavezuje, da se bomo tudi v bolnišnici kar najbolj trudili, da bi bili bolniki čimbolje oskrbovani, čimprej zapustili našo ustanovo in se vrnili zdravi — delavci v združeno delo in otroci staršem. Vaši amaterji so pripravili kulturni program, ki je vse nas nadvse navdušil." Tudi predsednik ZKO Slovenj Gradec Edvard Anderlič je bU navdušen nad Šaleškim večerom: ,,Ta večer bo ostal vsem, ki smo prišli na nocojšnjo prireditev, go-tovo dolgo časa v spominu. Zelimo si, da bi še takšni večeri s pred-stavitvijo ljubiteljskega dela v neki občini, konkretno tokrat v velenj-ski, še ponovili, da bi se ta vez trajno ohranila. Program je bil nadvse lep, prisrčen, takšen, kot si ga delovni Ijudje želijo vsak dan. Zbirka, ki so jo likovniki podarili otroškemu oddelku je veliko priznanje strokovnemu osebju bolnišnice, ki se nenehno trudi za življenje naših najmlajših, za življenje odraslih, da bi se čimprej vrnili zdravi domov." S. V. V soboto, 24. aprila bodo v Titovem Velenju predali svojemu namenu prizidek doma za varstvo odraslih. Ob tej priložnosti bodo učenci, člani društva upokojencev in oskrbovanci pripravili krajši kulturni program. Po njem bo ogled novih prostorov doma. Naložba, v kateri je všteta izgradnja in oprema, je veljala pri-bližno 60 milijonov dinarjev, v njej pa bo prostora za 68 oskr-bovancev. Pod prizidkom je tudi zaklonišče za 150 ljudi. Nov prizidek Med streljanjem s tromblonskimi minami Janko Naveršnik Janko Naveršnik iz Šmar-tnega ob Paki: »V desetih letih sodelovanja v teritorialni ob-rambi sem se je veliko naučil. Stalno namenjamo veliko pozornost obnavljanju in iz-popolnjevanju vojaškega znanja. Tudi pripadniki se menjajo. zato je prav da ne-nehno spoznavamo in preiz-kušamo novo orožje. Tu med nami je pravo tovariško ži-vljenje, morala na zadovoljivi ravni. Dobro mi je ostala v spominu lanska vaja v naši krajevni skupnosti. Vso noč smo bili na položajih, budni. v akciji. Zjutraj nasje obiskalo vodstvo in tovariš Melanšek je dejal. da izgledamo tako do-bro kot bi vso noč spali. Stanislav Vodovnik Šmar-tno ob Paki: »Tu se srečujemo vsaj enkrat na leto. da obno-vimo znanje. Prihaja tudi do menjav. Starejši gredo, pri-dejo pa mlajši. Razpoloženje je enkratno. vse naloge pa opravljamo nadvse prizade-vno. Danes zjutraj smo prišli vsi. Tudi to je dokaz velike zavesti. Moram reči. da ne-katerim ni treba priti. vendar sose že tako navadili, dajim je kar težko zapustiti enoto.« Nismo več želeli motiti pripadnikov pri streljanju s trombionskimi minami. am-pak smo se odpravili na og-njene položuje. med pripa-dnike protiietaiske obrarr.be. ki so bili nadvse delovno raz-položeni. Med njihovim de-lom pa jih nismo motili le mi. ampak tudi »sovražno letalo«. Stanislav Vodovnik ki se je nenadoma pojavilo v zraku le nekaj metrov nad zemljo in nekajkrat preletolo njihove položaje. Čeprav je priietelo nepričakovano. so bili fantje takoj pripravljeni za spopad z njim. Letalo je od-letelo. pripadniki pa so o švojem delu povedali nasied- nje: Janez Stres zaposlen v TGO Gorenje. tozd Vzdrže-vanje: »V naši enoti smo se našli delavci Gorenja. Obli-kuje nas kolektivno delo in smo zato tudi lani v Pulju dosegli izreden uspeh. ko smo streljali v tarčo. Kot redka enota smo sestrelili »letalo« in za spomin smo sestreljeni cilj' prinesli kar domov v dom te-ritorialnih enot.« Jože Zagožen: »V pol ure smo se vkopali. Pridno smo delali. in nihče ni niti za tre-nutek odložil orodja. To smo storili šele tedaj. ko je bilo ognjeno gnezdo že narejeno, in ko srno pripravili naš top za bojni spopad«. Tako kot ta skupina. v ka-teri so bili v glavnem delavci Gorenja pa tudi REKA. so bile prizadevne tudi druge enote in če bi se izza hriba pojavilo pravo sovražnikovo ietalo. bi se cevi zelo hitro usmerile proti nebu in kaj kmalu bi bilo v križcu merilne naprave. Tako je bilo med vajo. ko je priletelo namišlje-no sovražnikovo letalo. tako bo tedaj. če bo šlo zares. H. Jerčič, S. Vovk Nad programom so bili prav vsi navdušenl Najprej so nas seznanili z nalogami v tem letu Zadnjo soboto je občinski štab teritorialne obrambe ob-čine Velenje povabil novinarje Našega časa in združenega dela občine na ogled vaje enot teritorialne obrambe Itraje-vnih skupnosti Šmartno ob Paki. Lokovica, Podkraj-Kavče, Topolšica in Skrono Florjan. »Smonaskupnih pripravah protiletaiske enote in mino-metnih enot teritorialne ob-rambe krajevnih skupnosti.« je dejal predstavnik občin-skega štaba Jože Melanšek starešinam na začetku vaje. Starešine in nas novinarje je seznanil z novimi nalogami v tem letu. Podobno kot vsa leta doslej so tudi letos pred vsemi pripadniki in pripadnicami teritorialne obrambe (teh si želijo v njihovih vrstah še več) in starešinami pomembne naloge, kajti ne smemo poza-biti, da smo armada mi vsi. Koncepcijo splošnega Ijudskega odpora in družbene samozaščite gradimo na bo-gatih izkušnjah narodno-osvobodilnega boja. Pri nada-Ijnjem utrjevanju pa mora-mo posvetiti še več pozornostt, zavesti in pripadnosti ter vzgoji ne samo pripadnikom enot teritorialne obrambe ampak vsega ljudstva. Sku-pno z jugoslovansko ljudsko . armado in narodno zaščito, pripadniki raznih organizacij in ijudstvom moramo postati sila. ki je ne bo strlo še tako sodobno orožje. premagal še tako močan nasprotnik. Po teoretičnem delu pa smo odšli prav tako med nje. in sicer najprej k minometnim enotam. Kmalu so začele trom-blonske mine švigati proti namišljenemu sovražniku in že na samem začetku so pri-padniki z dobro odmerjenimi streli potrdili, da morebitne-mu sovražniku gotovo ne bi bilo lahko. V enoti sta bili tudi pripadnici. Tatjana Blagotinšek iz krajevne skupnosti Lokovica je povedala: »V enoti sodelu-jem že pet let. Na takšnih va- jah, kot je današnja sem bila že štirikrat. Lani smo se uspešno vključiti tudi v akcijo Nič nas ne sme presenetiti v Topolšici. Če sem že streljaia, me sprašujete. Seveda! Lani tudi s tromblonsko mino. Priznam. da me je bilo kar strah. ko paje prvič počilo. me je minil ves strah. Moralo bi se več deklet vključiti med teri-toriaice. saj bi vsaki koristilo nekoliko vojaškega življenja. Lani sem bila na vajah več dni kar navadila sem se na tako življenje. Miika vSlrak je doma iz Lokovice in je prav tako že izkušena pripadnica teritori-alne obrambe. »V enoti so-delujem že pet let in mi ni težko če moram na vajo. Spr-va me je bilo strah streljanja, toda ko sem spoznala. kako se rokuje z orožjem. je to prešlo in mislim da sem že kar ena-kovredna moškim.« Tudi voz je uporaben ob sodobni tehniki Tatjana Blagotinšek Na ognjenem položaju Milka Mrak Jezikovno razsodišče (68) Kaj je zrnje in kaj so pleve? „Ceprav maio pozno, vam pošiljam prispevek slovenskega kulturnega ustvarjalca iz sobotne priloge Dela ob slovenskem prazniku pod naslovom Kai ie bilo zrnje in kaj plevel v letini 81. Kaj je hotel avtor povedati s svojim globokoumnim in tujk polnim prispevkom, ne vem, me-nim pa, da si takega izmaličene-ga slovenskega jezika ne sme dovoliti nihče." Pisec je očitno želel biti strokovno in znanstveno na viši-ni, pri tem je pa, kakor se rado zgoai, utonil v morju tujk: .....eksistira alternativa. Gre za znano dualiteto empiričnega proti absolutnosti . . . Komen- zurabilna elementa, ki sta edi-na razmeroma nesporna atri-buta lavreatstva, sta kontinui-teta dela in kreativna rast; kontinuiteta pomeni periodično prisotnost v areni ter regene-rativno sposobnost . . . Vitalna kreativna potenca se afirmira tu-di mimo normativov." Če ta del članka razdelimo na domače in tuje besede, dobimo zanimivo razmerje: Domače so: gre, za, znano, proti, ki sta, edina, razmeroma, nesporna, sta, dela, in, rast, pomeni, prisotnost, v, ter, sposobnost, se, tudi, mimo. Večinoma torej enozložnice (9), povprečie 1,76 zloga na besedo. Tuje so: eksistira, alternativa, dualiteta, empiričnega, absolut-nosti, komenzurabilna, elemen-ta, atributa, lavreatstva, kon-tinuiteta, kreativna, kontinuite-ta, periodično, areni, regene-rativno, vitalna, kreativna, potenca, afirmira, normativov. Večinoma štirizližnice ,(8), povprečje 4,5 zloga na besedo. Domače besede imajo sicer večino (21:20), vendar so v svoji kratkosti in skromnosti (95 črk = 37 zlogov : 195 črk = 90 zlo-gov) neopazno spričo tuje razko-šatenosti. Pa še pravijo, naj bi bi-la znanost jedrnata! To kliče v spomin znani „slovenski" stavek iz tlačanskih časov: „Frboltarjev pedentar na ganku tepihe klofa." Samo da je nemščino zdaj zamenjala mednarodna učenjaščina. O taki tlačanski. vlogi pa je Prešeren zapisal: ,,V teh krajih vajeni se nemškovati (gospe, gospodje, vse, kar ukazuje) slovenščina pri poslih je, za vrati." Razsodišča vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobu-de za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo nasa skupna skrb! Kulturno društvo Škale Gostovanje perujske folklorne skupine - „GASTROMODEL" STROKOV NA RA^STAVA KUHARSKIH UMETNOSJf - MEDNARODNIBAZAR - ZABAVNA ELEKTRONIKA - RAZSTAVA ,,VSE ZA OTROKA" - FOTO — KINO — OPTIKA - ORIENTALSKE PREPROGE - MODNE REVIJE VSTOPNINA 50 DIN Kondorjev let Prireditve kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje V petek, 23. aprlla bo ob 19. uri v knjižnkl Kultumega centra „Ivan Napotnlk" Velenje kulturnl večer, na katerem se bodo s svojimi deli predstavili domači literati. V sredo, 28. aprila bo ob 20. uri v domu kulture v Thovem Velenju gostovala narodno-folklorna skupina „Peru folklorico" s kitarlstom Pepe Torresom. Vstopnice po 150 dinarjev prodajajo v knjižnici v Titovem Velenju ter eno uro pred predstavo. V razstavnem prostoru Kulturnega centra „Ivan Napotnik" Titovo Velenje je odprta razstava slik akademske slikarke Dore Plestenjak. Na velenjskem gradu so odprte muzejske In galerijske zblrke vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob ponedeljkih je muzej zaprt. Ob praznikih je muzej odprt od 9. do 12. ure. V ponedeljek, 3. maja bo ntuzej izjemoma odprt od 9. do 12. ure. V razstavnem prostoru Kuhurnega centra „Ivan Napotnik" Velenje bodo v petek, 7. maja ob 19. url odprli razstavo grafičnlh listov akademskega slikarja Petra Krivca. Sodeloval bo Moški komorni zbor iz Celja pod vodstvom Vida Marcena. GRASKI VELESEJEM 30. APR.— 9. MAJ 1982 V sredo bo v domu kulture v Titovem Velenju gostovala naro-dno-folklorna skupina iz Peru-ja, znana pod imenom „Peru folklorico". Skupina je na krajši turneji po Jugoslaviji in bo v Sloveniji nastopila še v Ljublja-ni, Kranju in na Jesenicah. Ansambel Peru folklorico ima 17 umetnikov, plesalcev, glasbe-nikov in pevcev. Med njimi je najpomembnejša pevka Esmila Zevalos — prva zvezda perujske folklorne glasbe, ki velja za naj-boljšo indijansko pevko in brez vsakih naporov obvlada najvišje in najnižje tone. Je tudi vodi-teljica ansambla, ki ga je sama sestavila iz najboljših perujskih plesalk in plesalcev ter glasbeni-kov in dobila za nastope najvišja priznanja doma in v tujini. Perujska vlada jo je imenovala za ,,ambasadorja perujske glas-be". V skupini je tudi nam že zriani Pepe Torres, eden najboljših kitaristov na svetu. Ustanovil je svojo šolo za kitaro, kjer se je izšolalo že več kot 200 kitaristov. Snemal je tudi za jugoslovanske gramofonske in radijske hiše, saj je v letih 1978 imel 50 solističnih koncertov po Jugoslaviji in smo ga takrat poslušali tudi v Tito-vem Velenju. Imenujejo ga ,,zla-ta kitara Peruja". V zanimivem programu bomo slišali tudi skladbo Kondorjev let (E1 condor passa), v kateri bo Esmila ob spremljavi Pepe Torresa pela to znano pesem o perujski sveti ptici, ki je po indijanskem verovanju sveti glasnik in so njej posvečene mnoge skladbe. 8IV5 Zanimivosti Številka 16 (630) - 22. apri/a 1982 - VARCEVANJE ENERGIJE - OBNOVA IN GRADNJA STANO-VANJ TER STANOVANJSKIH HlS - PROIZVODNE INVESTICIJE - POLJEDELSTVO IN KMETIJSKI STROJI - LOV IN LOVNO OROZJE - POHlSTVO - DOPUSTI IN ODDIH ZA VSAKO-GAR Koncert mešanega pevskega zbora Prosvetno društvo Stane Sever iz Skal praznuje letos desetletnico delovanja. V ta namen so pripravi-li teden kulture. V soboto je bil koncert mešanega pevskega zbora, ki so ga v tej krajevni skupnosti ustanovili pred tremi leti. Zbor so v Škalah ustanovili na pobudo Angelce Lipnik, ki je zbrala kraja-ne, ki so bili pripravljeni peti v zboru. Tako je pred tremi leti pri-šlo na avdicijo okoli 70 krajanov. Zbor vodi pevovodja Pavla Lip-nik, pevske vaje pa imajo enkrat tedensko. Pojejo največ narod-ne, partizanske pa tudi umetne pesmi. Nastopajo na vseh krajev-nih proslavah, lani pa so organizi-rali tudi srečanje pevskih zborov krajevnih skupnosti. Letos na-meravajo nastopiti tudi na ob-činski reviji pevskih zborov, ki bo maja v Titovem Velenju. Preteklo soboto se je pevski zbor prvič nekoliko širše predstavil domačemu občinstvu. Obiskovalci, ki so napolnili dvorano gasilskega doma, pa so bili nad njihovim pet-jem navdušeni. V teh dneh pripravlja kulturno društvo Stane Sever še eno priredi-tev. V nedeljo bo namreč ob 16. uri premiera igre Večna lovišča. Med nastopom mešanega pevskega zbora 43. Gaj je s svojim četami stal pred »lime-som«, utrjenim pasom, ki je ščitil Rim pred barbari s severa. Ostanke zidov najdemo še danes na Notranjskem. Kot se zver zavleče v brlog po boju, da si izliže rane, tako se je Gaj umaknil v okrilje domačih host nedaleč od meje. Izbral si je hladno jaso in tu razpel šotore. Ujetnikejenagnal vvrtačona robu jase, sam pa je na sončnem mestu odprl meho.ve z vinom, zavrtel raženj in v krogu svoje vojske pozabil na tegobe pohoda. Pustimo zdaj za hip Gaja in se pridružimo Kenu, ki je s svojimi zvestimi prav tako stal pred limesom. Bil je sovražniku za petami vse do tod, tu pa so ga možje obstopili. »Ken, storili smo, kar smo mogli!« so mu govorili. »Nobenega upanja ni več, da bi rešili preostale naše ljudi iz ujetništva. In navse-zadnje, požgani domovi nas čakajo!« Ken je molčal. »Naj se vrne, kdor se hoče!« je slednjič rekel mrko. »Hvala za trud, ki je presegal človeške moči — toda jaz odhajam za njimi, če je treba tudi sam ...« Kenovi tovariši so vedeli, kaj teži poveljnika, in niso dvomili, da bo sledil svoji Ijubezni do samega Riina. Mlajši in srečnejši so stopili k njemu. »S teboj pojdemo do konca sveta!« so prisegli. Ostali so se vrnili. Kmalu nato je Ken s svojimi poiskal slabo varovano mesto v obzidju in se kot tiger splazil na ono stran. V nekaj urah je stal na vzpetini nad jaso, kjer je taboril Gaj. Pisano barvani šotori so zaživeli v siju zahajajočega sonca in do vzpetine je odmeva! smeh pohajkujoče vojske. Duh po pečenki je dražljivo silil v nosnice in zvoki neznanih glashil tam spodaj so omamljali utrujene možc. Ken se je naslonil na jelko in iskal z očmi kraj, kjer naj bi bifi ujetniki___ Številka 16 (630) - 22. apri/a 1982 Odtuintam iutkovna skupina VVZ Veienje Še pestrejša dejavnost Za lutkovno izobraževanjc naših najmlajših skrbijo lutkovne skupi-ne v vzgojnovarstvenih zavodih in amatersko lutkovno gledališče Velenje. Lutkovna skupina vzgojnovar-stvenih zavodov Velenje dela približno pet let. Sestavlja jo devet tovarišic, vzgojiteljic. Takole je pripovedovala vodja te skupine IRENA PAVČNIK: „Pobuda za ustanovitev skupine je prišla iz na-ših vrst. Lutka je zelo uspešno vzgojno sredstvo, zato smo se odločile, da bi z njimi vzgajale tudi otroke, ki niso zajeti v vzgojnovar-stveno dejavnost. Pri svojem delu upoštevamo pravilo: pripraviti ta-ko predstavo, ki bo dosegla svoj namen in da bo za mlade gledalce kar najprijetnejša. Igrice izbiramo same, seveda pa mora biti ta sodob-na, imeti mora vzgojno sporočilo, s katerim želimo vplivati na otroka in ga kulturno vzgajati. Do sedaj nam je to kar dobro uspevalo. Odločamo se bolj za pravljične lut-kovne predstave, saj otroci prav v teh zgodbah najdejo svoje junake. Pri predstavah je poleg vsebine igri-ce pomembna tudi lutkovna scena, zato ji namenjamo še posebno po-zornost. Tu nam največkrat pomagajo člani amaterskega lutkovnega gledališča, ki imajo mnogo več izkušenj. Precej skrbi namenjamo tudi lutkam. Te mora-jo biti lepo izdelane, povezati se morajo s samim sporočilom zgodbe. Poleg obdelave besedila izberemo za zgodbo tudi primerno glasbo in jo prilagodimo lutkovrii igrici. S predstavami mladež vzgajamo, zato ni vseeno, kaj jim ponudimo. Mladi gledalci pa so včasih precej kritični." Vendar za dobro predstavo to ni dovolj. Da je igrica za malčke res zanimiva, je potrebno mnogo volje in veselja do takšnega dela in ogromno praktičnih vaj. V svojih prizadevanjih so članice te lutkovne skupine skoraj v celoti uspele. Nji-hovi napori so se v teh petih letih bogato obvestovali. Velik korak dalje so lutkarice naredile na kvaliteti predstav, vendar bo treba 5e krepko, krepko delati in se strokovno izpopolnjevati, pravijo. Prve predstave premiere se največ-krat udeležijo malčki v vzgojno-varstveni ustanovi Tinkara, kjer imajo lutkarice svoje prostore. ,,Do sedaj smo se našemu mladežu predstavile le ob novoletnih pri-reditvah in tednu otroka. Prav v zadnjem letu smo začele delati bolj prizadevno. Naštudirale smo ' iutkovno igrico Zajčja hišica, Hru-5ke gor, hruške dol, glasbeno pravljico Peter in Volk, v tem letu pa smo otroke razveseljevale s Sapramiško. Povedati moram, da smo bile na vseh dosedanjih go-stovanjih nadvse dobro sprejete, predstave si je ogledalo veliko otrok. Zelo razveseljivo je to, da se zanje vse bolj zanimajo tudi starši. V zadnjem letu je naša dejavnost resnično bolje zaživela, saj smo z igrico Sapramiška gostovale v krajevnih skupnostih naše občine kar 10-krat. Poleg tega se je naša lutkovna skupina udeležila še področnega srečanja lutkovnih skupin v Celju, sodelovale pa smo še na republiškem srečanju na Ravnah na Koroškem ter v Kra-nju," je povedala Irena Pavčnik. Brez skupnih moči ne gre. Tako tudi pri lutkaricah vzgojno varstve-nih zavodov Velenje. §e najtesneje Ohvestilo Cenjene stranke obve-ščamo, da Turistična agencija v Rdeči dvorani posluje z novim delovnim časom od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. Nudimo vam naslednje storitve: — letni oddih — potovanja v tujino — posredovanje izletov in strokovnih potovanj — prodaja domačih in mednarodnih avio kart — rezervacije hotelskih storitev — posredovanje nočitev v privatnih turističnih so-bah — organizacijo avtobusnih prevozov — rezervacije za Rent a car Vse podrobnejše informa-cije dobite po telefonu: 852-518, 851-190. TGP DO PAKA-TOZD TR TURISTIČNA AGENCIJA TITOVO VELENJE se povezujejo z lutkovnimi amaterji ter društvom prijateljev mladine Velenje. Za nemoteno razvijanje lutkarske dejavnosti jim daje nai-več denarja občinska zveza kultur-nih organizacij. §e boljše delo te lutkovne skupine velikokrat ovirajo težave, s katerimi se srečujejo na vsakem koraku, pa naj si gre za prostor. Za vse dojenčke v jaslih Soštanjskega vzgojno varstvenega zavoda ni prostora VVZ Šoštanj Zaposliti želijo varuhinje na domu Irena Pa>£nik lutke ali članice skupine seme. ,,Iz odpadnega materiala same izdelujemo lutke. Težje je z likovno sceno in prostori. Članice SKupine se z delom ukvarjamo ljubiteljsko, zato vadimo največkrat ob prostih sobotah in popoldnevih. Naši delavniki so natrpani s sestanki in drugimi dejavnostmi, ki spremljajo naše delo v vrtcih," je poudarila Irena Pavčnik. Delovni program za to leto je mnogo obširnejši in pester kot prejšnji. Ze sedaj se članice lutkov-ne skupine pripravljajo na novolet-ne prireditve, na kateri se bodo predstavile z Muco Copatarico. Po-leg te bodo poskušale pripraviti še kakšno lutkovno igrico, precej pozornosti bodo namenile izo-braževanju. Seveda pa si želijo, da bi si njihove predstave ogledalo kar največ malčkov. Šoštanjski vzgojno varstveni zavod ima prostora za 150 otrok od dveh do sedmih let starosti, to pa je tudi toliko, kolikor jih potrebuje varstvo v tem kra-ju. Imajo pa samo en jaslični oddelek, v katerem je prostora za 14 otrok, potreb po tovrstnem varstvu pa je v Soštanju precej, saj imajo trenutno veliko pro-šenj. Zato si že nekaj časa prizadevajo, da bi pritegnili k sodelovanju kakSno varuhinjo na domu. Tovrstna oblika vzgojno varstvenega dela je v Titovem Velenju že dobro zaživela in imajo na tem področju pomembne izkuSnje. Varuhinje, ki opravljajo to delo, ima-jo vrsto ugodnosti. Na domu varujejo pet otrok starih do tri leta. So v rednem delovnem razmerju. Vzgojno varstveni zavod jim pomaga pri delu s strokovnimi nasveti, nudi pa jim tudi potrebno opre-mo m igraće. Otroci imajo v družinskem varstvu povsem enak dnevni red kot v vrtcu, pa tudi jedilniki, po katerih kuha varuhinja, so enaki kot v vrtcu. Vzgojno varstveni zavod omogoči varuhinji letni dopust, prav tako pa zagotovijo varstvo otrok tudi v času, ko je varuhinja bolna. Starši teh otrok, ki so v družkiskem var-stvu, so opravičeni do znižanega plačila varstva, in sicer po lestvici, ki velja tudi za otroke, ki obiskujejo vzgojno varstve- U I/Ž9kd4 DO za komunabto m stano vanjsko oskrbo Vekos n. sub. o. Titovo Velenje, Koroška 37 b TOZD komunalna oskrba TOZD topkttna oskrba TOZD stano vanjska oskrba DSSS OBJAVA TOZD TOPLOTNA OSKRBA Komisija za delovna razmerja objavlja prosta deia in naloge 1. Vodenje montaže toplotnih naprav POGOJI: SŠ strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj opravljen strokovni izpit 2. Vzdrževanje toplotnih naprav POGOJI: KV ključavničar ' 2 leti delovnih izkušenj 3. Razdeljevanje malic POGOJI: KV ali PK kuharica 2 leti delovnih izkšenj vozniški izpit ,,B" kategorije Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim de-lovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh na rtaslov: VEKOS DO za komunalno in stanovanjsko oskrbo, TOZD TOPLOTNA OSKRBA, kadrovska služba, Titovo Velenje, Koroška 37/b. Kandidate bomo < izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. Možnost ugodnega ■ I I I I I I I m vs letovanja! TURISTIČNA AGENCUA RDEČA DVORANA organizira ietovanje v avtokampu POLARI, oddaljenem 2,5 km od Rovinja. Leži v borovem gozdičku ob morju. p'laža je lepa in urejena, primema tudi za družine z majhnimi otroki. V bližini je špormi center z igrišči za odbojko, ko-šarko, rokomet in nogomei, možne so še druge oblike re-kreacije: vodne dejavnosti. jahanje, tenis... V NEPOSREDNI BLIŽINI JE NUDISTIČNA PLAŽA! ČENA BIVANJA NA OSEBO junij julij.avgust september 7 dni 2.380,- 3.360.- 2.380,- lOdni 3.400,- 4.800,- 3.400,- V ceno je vključeno bivanje v opremljeni prikolici z organi-zirano prehtano v restavraciji VHIas Rubin. Otroci do 7 let imajo 30% popust. Za prevoz z avtobusom je potrebno doplačati 360 dinarjev, za baldahin pa 800 dinarjev POSEBNA UGODNOST ZA DELOVNE ORGANIZACIJE: Za zakup zmogljivosti za daljše obdobje (najmanj 60 dni) priznamo popus' in možnost obročnega odpla- čevanja. ... Vse infor-iaclje dobrte v Turistični agenct|i Rdece dvorane T tovo V*ienje, tel. 852-5181 no ustanovo. ludi osebni dohodek, ki ga prejema varuhinja na domu je enak tistemu, kot ga imajo varuhinje v vrtcu. Poleg tega pa imajo vsi otroci, ki so v družinskem varstvu tudi prednost pri kasnejšem sprejemu v vrtec. Vzgojno varstveni zavod pripravlja ^azlične izobraževalne oblike za varahinje na domu, zaželjeno pa je tudi, da bi te obiskovale šole za varuhinje. Zene, ki se odločijo za to obliko dela, morajo imeti zadovoljive stanovanjske razmere, saj je nujno, da imajo na voljo eno sobo, ki jo lahko opremijo za prijet-no bivanje otrok. Varuhinja mora biti zdrava, prav tako pa mora biti urejena družina, ki sprejme v varstvo otroke. Vso pozornost posveča komisija, ki odloča o tem, ali ima varuhinja pogoje za to delo, tudi higieni. V Soštanjskem vzgojno varstvenem zavodu si bodo v sodelovnnju s patronažno službo 5e naprej prizadevali, da bi pridobili kakšno varuhinjo, ki bi sprejela otroke v varstvo na dom. Seve-da pa vabijo vse tiste žene, ki jih takšno delo veseti in menijo, da imajo pogoje za to, da se oglasijo pri njih, kjer bodo lah-ko dobile dodatne informacije. M. Z. U VćkAL DO za komunalno in stanovanjsko oskrbo Vekos n. sub. o. Titovo Velenje, Koroška 37 b TOZD komunalna oskrba TOZD top/otna oskrba TOZD stano vanjska oskrba DSSS Skladno z določili statuta DO VEKOS in statuta Delovne skupnosti skupnih služb ter sklepom delavskega sveta DSSS, razpis.ia komisija razpisuje PROSTA DELA OZIROMA NALOGE: 1. vodja programsko-razvojnega sektorja 2. vodja gospodarskega sektorja 3. vodja kadrovsko-splošnega sektorja Za vodje sektorja je lahko imenovan kdor poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja in drugih z zakoni določenimi pogoji izpolnjuje še naslednje p>ogoje: pod 1. — da ima visoko ali višjo izobrazbo tehnične smeri — najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju del na razvoju komunalnih sistemov — znanje enega svetovnega jezika — da ima vodstvene in organizacijske sposobnosti — da je družbenopolitično aktiven — da je moralno-politično neoporečen — da predloži program razvoja sektorja za mandatno obdobje pod 2. — da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri — najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del oziroma nalog — da ima vodstvene in organizacijske sposobnosti — da je družbenopolitično aktiven — da je moralno-politično neoporečen — da predloži program razvoja sektorja za mandatno obdobje pod 3. — da ima visoko ali višjo izobrazbo družboslovne smeri — najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del oziroma nalog — da je družbenopolrtičrto aktiven — da ima vodstvene in organizacijske sposobnosti — sposobnost dela z Ijudmi — da je moralno-politično neoporečen — da predloži program sektorja za mandatno obriobje Za razpisana dela oziroma naloge vetja 4-letno mandatno obdobje. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih po-gojev pošljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov DSSS z obveznim pripisom ,,za razpisno komisijo". Vse prijavljene bomo o izbiri pismeno obvestili v 30 dneh po objavi. tt'J 15. maja 1982 zzelenim vlakom znova v Benetke S kuponom iz Našega časa 200 din ceneje TTG Celje in uredništvo Našaga časa vabita 15. maja 1982 na zanimiv enodnevni iziet z modemim zelenim vlakom v BENETKEI Zeleni vlak bo odpeljal iz Titovega Velenja ob 3.40, Pesia ob 3.43. Šoštanja ob 3.48 in Smartnega ob Paki ob 3.55. V Benetke bomo prispeli ob 10.42 (po jugoslovanskem času) in se z vaporettom — beneškim vodnim tramvajem popelfeli po Kanalu grande do Markovega trga, nato pa si ogledali zna-menitosti mesta: Mali trg, Veliki trg, Markovo cerkev, dvorišče in zunanjost Doževe palače, most vzdihljajev, svinčene ječe, urni stolp in zvonik. Po ogledu mesta bo prosto do odhoda vlaka proti domu ob 18. uri (po jugoslovanskem času). Prihod v Tttovo Velenje 9. maja ob 1.20. Na vlaku bomo postregli z zajtrkom in večerjo! Cena izleta: 1380 din, s kuponom iz Našega časa 1180 dinl Otroci do 12. leta starosti plačajo 125 din manj! V ceno je vračunano: prevoz z zelenim vlakom, zajtrk in večerja na viaKu, vožnja z vaporettom, ogled mesta z vodičem, strežba na vlaku ter vodstvo in organizacija izleta. Prijave sprejemata: uprava Našega časa, Thovo Veienje, Fortova 10, totefon 850-087 in TTG Celje, Titov trg 1, telefon 23-448. ŽELIMO VAM PRIJETEN IZLETI ---------------->g Kupon za izlet s TTG Celje in Našim časom v Benetke! Prijavljam se za izlet v Benetke 15. maja 1982 Ime in priimek_______:________________________.—_ Naslov J Kupon je vreden200dinarjev! _____Vašobveščevalec Števi/ka 16 (630) - 22. aprila 1982 gorenjeftg© Tovama gospodmjske oprame, n. sol. o., Titovo Velenje Komisija za deiovna razmerja DSSS, n. sol. .o., Titovo Veienje oglaSa prosta dela in naioge 1. POSLOVNI SEKRETAR 2. VODJA EKONOMSKIH PROJEKTOV 3. VODJA SLUŽBE RNANČNEGA SVETOVANJA Poleg splošnih, z zakonom doiočenih pogojev, morajo kan-didati izpolnjevati še nastednje pogoje: pod 1. — visoka ali višja izobrazba družboslovne smeri, — aktivno znanje enega tujega jezika, — najmanj 3 leta delovnih izkušenj na zahtevnejših delih in nalogah, — smisel za delo z Ijudmi in organizacijske sposobnosti; pod 2. — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, — aktivno znanje enega tujega jezika, — najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj; pod 3. — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, — aktivno znanje ertega tujega jezika, — najmanj 3 oziroma 5 let ustreznih delovnih r • ;nj. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazi.'! izobrazbi in delovnih izkušnjah v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: GORENJE TGO, Kadrovski sektor, 63320 Titovo Veienje. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po poteku roka za prijavo. gorenjeftgj© Razpis štipendij za šolsko leto 1982/1983 DO GORENJE TGO FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO ALI VTŠ — merilno procesna VS 2 — industrijska elektronika VS 12 — industrijska elektronika VŠ 7 — energetika VS 5 — energetika VŠ 2 — računalništvo in inf. VS 13 — računalništvo in inf. VŠ 6 — avtomatika VS 8 — avtomatika VŠ 3 FAKULTfTA ZA STROJNIŠTVO ALI VTŠ — tehnološka VS 5 — tehnološka VŠ 7 — konstrukcija VS 17 — konstrukcija VŠ 2 — energetika VŠ 1 — energetika VS 2 — avtomatizacija VS 5 FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO — kemijska tehnologija VS 1 — tehnična fizika VS 1 — uporabna matematika VS 2 VISOKA ŠOLA ZA ORGANIZACUO DELA — organizacijsko proizvodna VS 1 — organizacijsko proizvodna VŠ 1 — računalništvo VS 3 — računalništvo VŠ 2 — kadrovsko org. VS 2 EKONOMSKA FAKULTETA AU VEKŠ — poslovna informatika VS 5 — poslovna informatika VŠ 5 — računovodska VS 1 — računovodska VŠ 1 — plansko analitska VS 1 FILOZOFSKA FAKULTETA — slovenski jezik s književnostjo VS 1 VIŠJA PRAVNA ŠOLA 2 PROGRAM KOVINAR - STROJNIK (SR) — strojni tehnik V. stopnja 14 — oblikovalec kovin IV. stopnja 3 — preoblikovalec in spajalec kovin IV. st. 62 PROGRAM OBDELOVALEC KOVIN IN UPRAVLJALEC STROJEV (SKR) — spajalec in rezalec kovin II. stopnja 2 PROGRAM ELEKTRO ENERGETIK (ŠR) — elektro tehnik energetik V. stopnja 3 — elektrikar energetik IV. stopnja 10 PROGRAM ELEKTRONIKE (SR) — elektrotehnik elektronik V. stopnja 3 PROGRAM ZA TELEKOMUNIKACIJE (SR) — elektrikar telekomunikacij IV. stopnja 2 PROGRAM RAČUNALNIŠTVA (SR) —•■ programerski tehnik V. stopnja 8 — računalniški tehnik V. stopnja 9 PROGRAM POSLOVNA FINANČNA ĐEJAVNOST (SR) — ekonomski tehnik V. stopnja 2 PROGRAM LESAR (SR) — lesar, široki profil IV. stopnja 4 PROGRAM KUHARSTVA (SR) — kuhar IV. stopnja 1 PROGRAM STREŽBE (SR) — natakar IV. stopnja ' 1 DO GORENJE PROMET SERVIS DSSS PROMET SERVIS EKONOMSKA FAKULTETA ALI VEKŠ — plansko analitska smer VŠ 1 — računovodska smer VS 1 — računovodska smer VŠ 1 PROGRAM POSLOVNA FINANČNA DEJAVNOST (SR) — ekonomski tehnik V. stopnja 1 TOZD PROMET FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO ALI VTŠ — ind. elektronika VS — energetika VS FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO ALI VTŠ — tehnološka smer VS — tehnološka smer VŠ EKONOMSKA FAKULTETA ALI VEKŠ — notranja trgovina VS — notranja trgovina VŠ — zunanja trgovina VS — zunanja trgovina VŠ BIOTEHNIŠKA FAKULTETA — živilska tehnologija VS — agronomija VS PROGRAM KOVINAR - STROJNIK (SR) — strojni tehnik V. stopnja 3 PROGRAM ELEKTRO - ENERGETIK (SR) — elektrotehnik V. stopnja 1 PROGRAM ELEKTRONIKE (SR) — elektrotehnik elektronik V. stopnja 2 PROGRAM KMETIJEC (SR) — kmetijski tehnik V. stopnja 2 PROGRAM METALURG (SR) — metalurški tehnik V. stopnja 1 PROGRAM POSLOVNA FINANČNA DEJAVNOST (SR) — ekonomski tehnik V. stopnja 7 DELOVNA SKUPNOST GORENJE INTERNA BANKA EKONOMSKA FAKULTETA ALI VEKŠ — bančništvo VS 1 GORENJE RA2ISKAVE IN RAZVOJ FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO ALI VTŠ — ind. elektronika VS 1 — energetika VS 1 FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO ALI VTŠ — tehnološka VS 1 — konstrukcijska VS 1 FNT - VTO MONTANISTIKA — metalurgija VS 1 PROGRAM KEMIK (SR) — kemijski tehnik V. stopnja 1 PROGRAM KOVINAR - STROJNIK (SR) — strojnik tehnik V. stopnja 1 PROGRAM ELEKTRO - ENERGETIK (SR) — elektrotehnik energetik V. stopnja 1 PROGRAM RAČUNALNIŠTVA (SR) — programerski tehnik V. stopnja 1 Kandidati za štipendijo naj pošljejo prijave na naslov: GORENJE TGO VELENJE, IZOBRAZEVALNI CENTER, 63320 TITOVO VELENJE, CEUSKA 5/a, najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa z imenom delovne organizacije Gorenja in TOZD v kateri želijo prejemati štipendijo. K prijavi za štipendijo na obrazcu DZS — 8,40 je potrebno priložiti: — kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine in poklicem staršev — potrdilo o vpisu v šolo po programu sredrijega usmerje-nega izobraževanja oz. vpisu na fakulteto oz. višjo šolo — overovljen prepis ali fotokopijo zadnjega polletnega spriče-vala (velja za osnovnošolce in srednješolce) — potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije o opravlje-nih izpitih z navedbo števila predpisanih in že opravljenih izpitov in frekventacijsko potrdilo za tekoče šolsko leto — potrdilo 0 premoženjskem stanju družine in število družin-skih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izda ga davčna uprava pri skupščini občine) — potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta: navedeni morajo biti vsi>dohodki družine, ki štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki. Starši — upokojenci priložijo odrezek nakazila pokojnine za december 1981. Opozarjamo kandidate, da ne bomo obravnavali pomanjkljivo izpolnjenih vlog in vlog brez zahtevane dokumentacije. Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosi kandidat katerega dohodek na družinskega člana prosilca ne presega 85 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. V primeru manjšega števila prosilcev bomo upoštevali tudi vloge kandi-datov, ki presegajo dovoljeni cenzus pa so izbrali poklic oz. študijsko usmeritev, ki je v občini Velenje deficitaren. Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom in slabšim socialnim stanjem, ob izenačenih ostalih pogojih pa otroci delavcev Gorenja. Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipen-dista so usklajene s samoupravnim sporazumom o štipendira-nju v občini Velenje. Študenti višjih in visokih tehniških šol prejmejo k osnovni štipendiji še poseben dodatek za deficitar-nost. Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku bomo z rezultati izbora seznanili do 30. junija 1382. V kolikor ne bomo podelili vseh razpisanih štipendij v rednem roku, bomo naknadno sprejemali prijave za nepodeljene štipendije do 15. avgusta 1982. Ti kandidati bodo o izboru obveščeni do, 15. septembra 1982. 1 6 3 5 1 Izvršilni odbor Samoupravne stavbne zemljiške skupnosti občine Velenje razpisuje na podlagi 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS, št. 7/79) ter na podlagi odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. vestnik občine Velenje, št. 5/80) ter odloka o spremembah in dopolnitvah odloka b upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni vestnik občine Velenje, št. 4/82) JAVNI NATEČAJ za oddajo stavtmih parcei za gradnjo stanovanjskih hiš v zazidalnem okolišu ŠALEK-GORICA I. faza, STARA VAS in KONOVO. L Za gradnjo vrstne hiša tipa „TERASA I" v soseski ŠALEK-GORICA I. faza: — gradbena parcela št. 60 v izmeri 185 kv. metrov — gradbena parcela št. 62 v izmeri 182 kv. metrov — gradbena parcela št. 67 v izmeri 184 kv. metrov — gradbena parcela št. 29 v izmeri 318 kv. metrov — gradbena parcela št. 42 v izmeri 313 kv. metrov Za gradnjo intfividualmh stanovanjskih hiš tipa „HABIT III" v soseski STARA VAS: — gradbena parcela št. 85 v izmeri 660 kv. metrov — gradbena parcela št. 4 v izmeri 706 kv. metrov Za gradnjo individiialne stanovanjske hiše tipa „HABIT III" v soseski KONOVO: — gradbena parcela št. 73 v izmeri 891 kv. metrov POGOJI NATEČAJA: 1. Odškodnina za komunalno opremljenost stavbnega zem-Ijišča v soseski ŠALEK-GORICA I. faza s stroški glavnega sekundarnega toplovodnega omrežja znaša za posamezno gradbeno parcelo din 140.824,00 ter jo mora uspeli ponudnik poravnati v roku 30 dni po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, sicer se zaračunajo tudi 12-odstotne za-mudne obresti. Poleg tega morajo investitorji poravnati tudi stroške izgradnje sekundarne toplovodne mreže, brez hi-šnega priključka, v višini 34.977,60 din v enakem roku kot prejšnjo odškodnino ter z enakimi zamudnimi obrestmi. Za gradnjo na gradbeni parceli št. 29 in 42 v soseski ŠALEK-GORICA I. faza je že pridobljeno geološko poročilo (ZRMK Ljubljana z dne 18. 4. 1960), zaradi česar je potreben popravek tipskega projekta objekta T-1, ki ga je izdelal Pro-jektivni biro iz Titovega Velenja. Vse stroške v zvezi s spremembo projekta, kakor tudi stroške v zvezi z ureditvijo gradbene parcele po zgoraj navedenem geološkem poročilu, nosi uspeli ponudnik. 2. Za gradbeno parcelo št. 85 v soseski STARA VAS znašajo stroški za že zgrajene komunalne naprave 200.765,37 din. Za gradbeno parcelo št. 4 v soseski STARA VAS znašajo stroški za že zgrajene naprave 179.270,00 din. 3. Stroški za že zgrajene komunalne naprave v soseski KONOVO znašajo po zapisniku o ugotovitvi vrednosti ob-stoječih komunalnih naprav ob gradbeni parceli št. 73 din 130.000,00. Da bi se zagotovila vama gradnja objekta (zaradi neugodne geološke sestave tal) je potrebno projekt objefcta prilagoditi po navodilu ZRMK Ljubljana z dne 17. 11. 1981. Vsi stroški v zvezi s posebnim načinom gradnje, kakor tudi stroški v zvezi z ureditvijo predmetne parcele, bremenijo uspelega ponudnika. 4. Odškodnina za oddano pravico uporabe stavbnega zem-Ijišča znaša v vseh zazidalnih okoliših 60,00 din za kvadratni meter zemljišča ter se mora poravnati v roku 8 dni po podpisu pogodbe ooddaji stavbnega zemljišča v uporabo, sicer se zaračunajo 12-odstotne zamudne obresti. V tej odškodnini je že zajeto plačilo prometnega davka, stroški odmere stavbnega zemljišča ter zemljiškoknjižnega prepisa. Uspeli ponudniki morajo podp'isati pogodbo 0 oddaji stavb-nega zemljišča v uporabo najkasneje v 3 dneh po prejemu obvestila, sicer se smatra, da so od nameravane gradnje odstopili, vsled česar jim zapade varščina v korist SSZS občine Velenje. 5. .Varščina za udeležbo na javnem natečaju znaša 10.000 din ter jo morajo ponudniki poravnati na račun št. 52800-662-33033 — Samoupravna stavbna zemljiška skupnost občine Velenje, Šaleška 19/a z oznako, da je varščina. Var-ščina se uspelemu ponudniku vračuna v ceno stavbnega zemljišča, neuspelemu pa se vrne brez obresti. V primeru, da uspeli ponudnik brez upravičenega raztoga odstopi od name-ravane gradnje, mu varščina zapade v korist upravljalca zemlji-šča. Z prro vplačano varščino lahko interesenti navedejo v po-nudbi tri gradbene parcele, na katerih želijo graditi. Dokazilo o vplačani varščini (odrezek) morajo interesenti poslati skupaj z vsemi ostalimi dokazili v zaprti kuverti. Tudi vsa ostala plačila v zvezi z javnim natečajem oziroma oddajo parcel se opravijo na zgoraj navedeni račun. 6. V primeru, da je več interesentov za eno gradbeno parcelo, se smatra, da je ugodnejši ponudnik, kdor poleg splošnih razpisnih pogojev v največji meri izpolnjuje še sta-novanjske, delovne, socialne, posebne !n ostale pogoje. Za vrednotenje teh pogojev veljajo merila, objavljena v Uradnem vestniku SO Velenje, št. 4/82. Izpolnjevanje teh pogojev ugotavlja razpisna komisija na podlagi ustreznih dokazil, ki jih morajo ponudniki predložrti v zaprti pismeni ponudbi. 7. Uspeli ponudniki morajo pričeti z gradnjo na oddanem stavbnem zemljišču najkasneje v roku 6 mesecev ter kon-čati gradnjo v treh letih po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, Sicer se smatra, da so od nameravane gradnje odstopili. SSZS lahko v takem primeru pogodbo enostransko razveljavi, vsled česar uspelemu ponudniku zapade varščina v korist SSZS, pravico uporabe stavbnega zemljišča pa pridobi po-novno SSZS. To velja tudi v primeru, če se investitorji ne pridržujejo tudi ostalih razpisnih p>ogojev natečaja. 8. Vse stroške v zvezi z gradnjo na oddanih stavbnih par- celah (sprememba namembnosti zemljišča, soglasja, pri-spevki za soglasja, lokacijsko in gradbeno dovoljenje, sana-cija stavbnega zemljišča, hišni priključki ter stroški razpisa javnega natečaja) nosijo investitorji sami. Ponudbe morajo interesenti poslati najkasneje do 10. 5. 1962 na nasiov SAMOUPRAVNA STAVBNA ZEMLJIŠKA SKUPNOST OBČINE VELENJE, Šale-ška 19/a z oznako „JAVNI NATEČAJ". O izboru uspelih ponudnikov bo razpisna komisija obvestila vse interesente v roku 15 dni po izvedbi natečaja. Vse informacije v zvezi z oddajo stavbnega zemljišča z javnim natečajem lahko dobijo interesenti pri Samo-upravni stavbni zemljiški skupnosti občine Velenje, Šaleška 19/a, ritovo Velenje. Titovo Velenje, dne 13. 4. 1982 Izvršilni odbor SSZS Številka 16 (630) - 22. apri/a 1982 Vaš ob vešče valec i\511 GRAŠKIVELESEJEM Koledar Cetrtek, 22. april — Kaja Petek, 23. april — Jure Sobota, 24. april — Zora Nedelja, 25. april — Marko Ponedeljek, 26. april — Zdenko Torek, 27. april — Ustanovitev OF Sreda, 28. april — Vital Dežurstva ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVE-NEM DOMU TITOVO VELE-NJE Četrtek, 22. aprila — dr. Pu- stovrh(dnevni),dr.Žičkar(nočni) Petek, 23. aprila — dr. Prenc (dnevni), dr. Grošelj (nočni) Sobota, 24. aprila — dr. Hras-tnikova (glavna). dr. Natkova (notranji) Nedelja, 25. aprila — dr. Hras-tnikova (glavna), dr. Natkova (notranja) Ponedeljek, 26. aprila — dr. Natkova (dnevna, nočna) ZDRAVNIKIV ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ Četrtek, 22. aprila — dr. Do- však Petek, 23. aprila — dr. Menih Sobota, 24,"aprila — dr. Menih Nedelja, 25. aprila — dr. Menih Ponedeljek, 26. aprila — dr. Menih Torek, 27. aprila — dr. Menth ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAV-STVENEM DOMU TITOVO VELENJE Od 8. do 12. ure v zobni am-bulanti Zdravstvenega doma Ti-tovo Veienje, sicer v pripravlje-nosti na domu: Sobota, 24. aprila — dr. Mar-tina ERDELJI. Prešernova 22/b, Tilovo Velenje Nedelja, 25. aprila — dr. Mar-tina ERDELJl. Prešernova 22/b, Titovo Velenje Torek, 27. aprila — dr. Miro-slav PAVLOVIĆ, Petra Stanteta 13. Titovo Velenje VETERINARJI V VETERI-NARSKI POSTAJI ŠOŠTANJ OD 23. aprila do 29,. aprila — Peter RIHTARlC, dipl. vel., Prešernov trg 7. Šoštanj. telefon 881-143. Mali oglasi PRODAM 2100 kv. m zemlje za počitniško hišico na Lomu nad To-polšico. Naslov v uredništvu. UGODNO PRODAM pony ex-press (puch). Naslov v uredništvu. Kino KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek. 23. 4. ob 20. uri: DIA-MANTNI REZ — ameriški triler Torek. 27. 4. ob 20. uri: CALI-GULA — ameriškoO-italijanski. zgodovinski REDNI KINO VELENJE Petek. 23. 4. ob 18. uri: DRU-GA STRAN POLNOČI — ameri.ška drama, v gl. vlogi: Ma-rie-France Pisier Sobota in nedelja, 24., 25.4.. ob 17.30 in 20 uri: CALIGULA — ameriško-italijanski. zgodovinski, V gl. vl.: Malcom McDovell Ponedeljek, 26. 4. ob 18. in 20. uri: ZČNITE Z REVOLUCI-JO,. .. BOM ŽE PRIŠEL, ame-ri.ška komedija. V gl. vl.: Donald Sutherland Torek in sreda, 27.. 28. 4. ob 18. in 20. uri: DIAMANTNI REZ — ameriški triler. V gl. vl.: Burt Re-ynolds Četrtek. 29. 4.. ob 18. in 20. uri: RDEČI KONJ. — domača vojna drama PETEK, 30. 4. FILMSKE PREDSTAVE ODPADEJO KINO DOM KULTURE Ponedeljek, 26. 4. ob 10. uri: RDEČ.1 KONJ — domača vojna drama. V gl. vl.: Bata Zivojinovič Četrtek. 29. 4., ob 20. uri: MI-STER BOO — hongkonška ko-medija. V gl. vl.: Michel Hui KINO ŠOŠTANJ Sobota, 24. 4. ob 19.30: DRU-GA STRAN POLNOČI — ame-riška drama. V gl. vlogi: Marie-France Pisier Nedelja. 25. 4. ob 17.30 in 19. 30: DIAMANTNl REZ — ame-riški triler Ponedeljek. 26. 4. ob 19.30: CALIGULA — ameriško-itali-janski. zgodovinski Sreda, 28. 4. ob 19.30: ZAČ-NITEZ REVOLUCIJO . . . BOM ŽE PRIŠEL — ameriška kome-dija Gibanje prebivalstva MATIČNI URAD VELENJE POROKE: Stanislav ARLIČ. roj. 1960. električar iz Škal in Ivica BRLO-ŽNIK. roj. 1963. kuharica iz Škal: Jasmin CAUŠEVlC. roj. 1961. ključavničar iz Titovega Velenja inZvonka SMREKAR.roj. 1961. vzgojiteljica iz Titovega Velenja; Franc GRMEK. roj. 1927. odve-tnik iz Maribora in Jerica KO-STANJEVEC. roj. 1941. pre'd-metna učiteljica iz Maribora; Rudi JAKOB, roj. 1960. študent rudarstva iz Pongraca in Ema VOVŠEK. roj. 1963. krojačica iz Titoveaa Velenja; Primož GO-LOB. roj. 1957. strojni inženir iz Šmiklavža in Anica VERBIČ, roj. 1960. administrativni tehnik iz Rečice ob Paki; Marjan VI- RUDARSKO-ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT VELENJE, RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT Titovo Velenje Kadrovsko splošni sektor Komisija za delovna razmerja pri DSSS SOZD REK Titovo Velenje OBJAVLJA dela in naloge PLANIRANJE, USMERJANJE IN RAZVOJ KADROV NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA Pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba pedagoške ali andragoške smeri, 3 leta delovnih izkušenj Kandidati naj vložijo pisno prijavo z ustrezno dokumentacijo v roku 15 dni po objavi na naslov: Kadrovska služba S0ZD REK, komisija za delovna razmerja, Rudarska 6, 63320 Titovo Velenje. Dela in naloge se objavljajo za nedoločen čas. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri 30 dni po poteku objave. Opravičiio Vsem sorodnikom pokojne Zofke BERIČNIK. roj. GO-RJUP, se opravičujemo za napako. ki je nastala ob nje-nem pokopu. Napako smo takoj odpravili sporazumno z njentma stno-voma Ivanom in Juretom. VEKOS— Tozd Komunalna oskrba — Uprava pokopališke dejavnosti V DOPOLDANSKO VARST-VO sprejmem dva otroka. In-formacije dobite pč> telefonu 851-259. PRODAM STAREJŠO OHRANJENO SPALNICO, ore-hov furnir, ročno delo. Telefon 852-842, Titovo Velenje UGODNO PRODAM PEČ za centralno, tip RF 11. B Zrenjanin, 37.000 ccal, še v garanciji. Prodam tudi bojler. Anton Mandelc, Letuš 73, nova hiša. UGODNO PRODAM sedežno garnituro (trised s posteljo, dva fo-telja). Informacije po telefonu 852-564. PRODAM ITALIJ ANSKI športni voziček. Cena 3.000 din Telefon dopoldan 851-229. PRODAM JADRALNO DE-SKO. Ogled mogoč v petek, sobo-to ali nedeljo. Lukič, Cesta VI/1, (Gorica), Titovo Velenje. VRTNICE CAJEVKE, mnogo-cvetnice in vzpenjalke različnih vrst, lahko dobite pri JOZlCI KRIL, Laze 30, Sentilj, Titovo Ve- lenje. PRODAM srebrni medaljon Ma-rije Terezije, star 202 leti, kolo Po-ny Pe in baterijski polnilec, še v ga-ranciji 6—12 V. Naslov v uredništ- vu. PRODAM rabljeno sedežno gar-nituro in jedilno mizo s šestimi oblazinjenimi stoli. Ogled vsak dan od 16.—18. ure na naslovu Dobrila GOLIČ, Tomšičeva 53/13, IV. nadstropje, Titovo Velenje. PRODAM SPAČKA, glasbeni center, vikend in prevleko za Golfa. Telefon 852-738; popoldan. PRODAlyl kolo pony. Naslov v uredništvu. PARAPSIHOLOŠKE KNJIGE PRODAM. Goltnik, Gaberke 45, Šoštanj. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in brata Alojza Trapa se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti in darovali cvetje. Posebna zahvala velja lovcem, vsem govornikom, duhovniku za opravljen obred ter sosedom in znancem. Žalujoči: hčerki Mira in Olga, sinovi Alojz, Stane in Ivan z družinami, sestre Pavla, Fanika, Anica, Olga ter brata Ivan in Franc z družinami. ZAHVALA Tiho je odšel od nas naš dragi mož. oče. dedi, pradedi, brat in stric Franc Volk Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom. prijateljem. znancem, sorodnikom tn kolek- tivu bolnišnice Topolšica za izrečeno sožalje, darovano cvetje in pomoč. Zahvala velja govornikoma Dragu MEHU in Milošu VOLKU. Hvala duhovniku KNEZU za opravljen obred. Zalujoči: žena Cilka in otroci z družinami: Franc, Jože, Cilka, Mojca, Edo, Tine, Zdravko. DEMŠEK. roj. 1957. rezkalec iz Titovega- Velenja in Marinka HABJAN. roj. 1961. medicinska sestra iz Titovega Velenja; Ma-ksimiljan SUŠEC. roj. 1958. ru-darski tehnik iz Završ in Ivica KLINC. roj. 1962. cvetličarka iz Pake pri Velenju; Martin GRU-BER. roj. 1949. rudarski nadzor-nik iz Ljubljane in Margareta KOS. roj. 1943. frizerska obrtnica iz Ljubljane. SMRTI: Josip PIRMANŠEK. strojni ključavničar iz Titovega Velenja. Vodovodna 11. star 42; Franči- ška URAN.delavkaizŠoštanja, Koroška 3. stara 78 let. MATIČNI URAD ŠOŠTANJ SMRTI: Marija POČIVALŠEK. pre-užitkarica, Žibiška vas 6, stara 80 let; Ivan VAJDL, invalidski upo-kojenec. Šoštanj. Cesta talcev 15, star 52 let; Stjepan SAKAČ. sta-rostni upokojenec, Masarykova 16. Karlovac, star 85 let; Matevž ŽUREJ. invalidski upokojenec. Klokočovnik 51. Slovenske Ko-njice. star 45 let; Alojz Jožef OSTERC, receptor, Šoštanj, Pre-šernov trg 10. star 48 let. gorenje GORENJE TGO Tovarna gospodinjske opreme, n. sol. o., Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja DSSS, n. sol. o., Titovo Velenje PQNOVNO OGLAŠA prosta dela in naloge PREVAJALCA za francoski in nemški jezik Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandi-dati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba jezikoslovne smeri, — znanje strojepisja, — poskusno delo v trajanju 75 delovnih dni. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: GORENJE TGO TITOVO VELENJE, Kadrovski sektor, komisija za delovna razmerja DSSS TGO, 63320 Titovo Velenje. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. Delavski svet delovne organizacije ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE RAZPISUJE za šolsko leto 1982/83 naslednje kadrovske štipendije za potrebe: TOZD SPLOŠNO ZDRAVSTVO VELENJE Naziv poklica število (program smeri) štipendij Zdravnik—splošna smer 1 laboratorijski tehnik 1 TOZDZOBOZDRAVSTVO zdravnik-stomatolog 1 VELENJE zobotehnik 1 zobni asistent 1 TOZD SPLOŠNO ZDRAVSTVO zdravnik —splošna smer 1 MOZIRJE višja med. sestra 1 TOZD BOLNIŠNICA-ZDRAVILIŠČE višji fizioterapevt 3 TOPOLSICA kuhar 2 natakar 2 Kadrovske štipendije razpisujemo pod enakimi pogoji, kot so objavljeni v skupnem razpisu štipendij v dnevniku Delo. Kandidati za štipendije naj pošljejo vloge s prilogami na naslov Zdravstveni center Velenje, TOZD BOLNIŠNICA-ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA, Kadrovska služba, 63326 Topol-šica, v roku 30 dni od objave. Pri štipendiranju imajo ob izpolnjevanju pogojev prednost učenci višjih letnikov. Trgovska in proizvodna DO ,,ERA" TITOVO VELENJE Svet obrtnikov in delavcev TOK KOPLAS RAZPISUJE prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovor-nostmi POMOČ PRI VODENJU TOK KOPLAS Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da so državljani SFRJ in da izpolnjujejo splošne pogoje, določene z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbe-nimi dogovori, — da imajo najmanj višješolsko izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri, — da imajo najmanj tri leta delovnih izkušenj pri delih s po-sebnimi pooblastili in odgovornostmi, — da imajo ustrezne moralno-politične kvalitete, ki se izražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve ter spo-sobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov, v razvitem čutu odgovornosti do dela, do delovnih Ijudi in v osebni poštenosti. Mandat za razpisane delovne naloge traja štiri leta. Rok za prijavo je 20 dni od dneva razpisa. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnje- vanju pogojev na naslov: DO „ERA" Titovo Velenja, Kersnikova 1, z oznako: ,,Za razpisno komisijo TOK Koplas." Kandidate bomo pisno obvestili v roku 30 dni po konča-nem roku za prijavo. KUD Lipa Konovo Čiščenje Pake Veliko govorimo o tem, da mladi v Titovem Velenju nimajo dovolj možnosti za koristno preživljanje prostega £asa. Veliko govorimo tu-di njihovi neaktivnosti ter premajh-nem zanimanju za družbene probleme. Vendar pogosto ni tako. To dokazujejo tudi dijaki 2. a velenjske gimnazije, ki si znajo poiskati marsikatero zaposlitev, ta-ko da opravijo koristno delo, zaslužijo kakSen dinar in se obenem tudi razvedrijo. Prejšnjo soboto so čistili velenj-ski park, v prihodnjih dneh pa bo-do udarniSko očistili 5e del reke Pa- ke. Kot pravi njihova razredničar-ka Nada Zavolovšek-Hudarin, imajo dijaki 2. a razreda še veliko idej, kako polepšati naše okolje in nekatere želijo tudi uresničiti. Prav gotovo tudi zaslužek ne bo odveč. Izkoristili ga bodo tako, da bodo del počitniškihdni preživeli skupaj. Lani so taborili ob šmartinskem jezeru, na taborjenje pa bodo odšli tudi letos. Akcije, ki jo organizira razredna skupnost 2. a velenjske gimnazije so vsekakor vredne pohvale in posnemanja; pa ne le med mladimi. Socialno skrbstvo Prva seja V ponedeljek je bila 1. konstitu-tivna seja zborov skupščine občin-ske skupnosti socialnega skrbstva Velenje. Na seji so delegati med drugim obravnavali srednjeročni načrt te skupnosti za obdobje 1981—85, ocenili delo skupnosti v preteklem mandatnem obdobju, sprejeli pa so tudi sklep o višini rejnin v tem letu, in sklep o ceni oskrbnega dne v novem prizidku Doma za varstvo odraslih v Tito- vem Velenju. Izvolili pa so tudi nove organe skupščine skupnosti. Za predsed-nika skupščine Franca Lesnika, za predsednika zbora uporabnikov Danielo Lipovšek, za predsednika zbora izvajalcev pa Marjano Celo-figa. fo seji skupščine so si delegati ogledali še nove prostore prizidka Doma za varstvo odraslih. Mi lič nik iso za ipisal ■ i USTRELIL GA JE Z ZRACNO PUSKO Med igro z zračno puško je enajstleten Boštjan Meža iz Koro-ške ceste v Titovem Velenju ustrelil 9-letnega Matjaža Strmčnika v grlo in mu tako poškodoval vratno arterijo. Močno krvavečega Matjaža so takoj odpeljali v celj-sko bolnišnico, od tam pa v Ljub-Ijansko. Zoper očeta Boštjana, Rudolfa Meža, so miličniki vložili predlog pri sodniku za prekrške zaradi malomarnega čuvanja orožja. KRSILI SO JAVNI RED IN MIR — Okoli 18. ure sta 13. aprila letos razbijala kozarce in inventar vinjena Č. B. in S. D., ker jima natakarica ni hotela postreči alko-holne pijače. Posredovati so mora-li miličniki, ki so jima priskrbeli njunemu stanju primeren prostor za prenočišče. V gostišču Grudnik v Soštanju se je 14. aprila nepri-merno vedel in razbijal vinjeni V. T. Miličniki so ga morali prepeljati na Postajo milice, kjer so ga pridržali do istreznitve, čaka pa ga še zagovor pri sodniku za pre-krške. PRECKALA PROGO V Šoštanju je 17. aprila na zavarovanem železniškem prehodu prečkala progo Frančiška Oran v trenutku, ko je po njej pripeljal vlak. Oranova je na kraju nesreče podlegla poškodbam. VINJEN VOZNIK Po cesti Simona Blatnika je pe-Ijal 16. aprila okoli 22. ure vinjen M. B. Zaradi vinjenosti in ne-pazljive vožnje je zapeljal s ceste in se lažje telesno poškodoval. Huje pa je poškodoval osebni av-tomobil. KSSentilj Vse za čisto okolje Tako kot prejšnja leta, je tudi letos organiziraia krajevna kon-ferenca SZDL šentilj akcijo čišče-nja okolja. Akcija je bila v soboto, 17. aprila po vseh zaselkih. Prejšnja leta smo odstranili samo smeti, letošnja akcija pa je bila temeljitejša, saj smo odstranili tudi vsa neprimerna odlagališča starega železa in steklenic. Krajani smo se odločili, da izku-piček od starega železa in steklenic namenimo podružnični osnovni šoli v Sentilju za uresničitev njiho- vih nalog. Zaradi tega se zahvaljujemo vsem krajanom, ki so sodelovali v akciji. Vso pohvalo pa izrekamo šolarjem podružnične osnovne šole šentilj, ki so aktivno in prizadevno zbirali steklo. Tega dne smo zbrali 7650 kg pločevine, 380 kg starega železa in 600 kg stekla, za kar smo dobili 10.278 dinarjev. Prepričani smo, da bodo učenci osnovne šole Sentilj ta denar koristno porabili. Mirko Vranjek »Naš čas« glasdo SZDL izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o., Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965: do 1. januaija 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »ŠA-LESKI RUDAR«, kot tednik pa iz-haja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973 naprej. UREDNIŠTVO: Marijan Lipo-všek (direktor in glavni uredntk). Stane Vovk (odgovorni urednik), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Uredništvo in uprava Titovo Ve- lenje, Cesta FranUška Foita 10, te-lefon (063) 850-087 in 850-316 in 850-317. Brzojavni naslov: Informa-tivni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 8 dinaijev, letna naročnina pa 360 di- narjev (za tujino 720 dinarjev). Ziro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, tisk in odpre-ma: ČGP Večer, Maribor, Nenaročenih rokopisov in foto-grafij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS« se po mnenju Se-kretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, šte-vilka 421-1/72 z dne 8. februaija 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. Prva predstava Pri kulturnem umetniškem društvu Lipa Konovo so pred nedavnim ustanovili tudi dramsko sekcijo. To soboto, 24. aprila ob 19. uri pa se bodo občinstvu tudi prvič predstavili. V domu družbenopolitičnih organizacij na Konovem bodo nastopili z igro Poročil se bom s svojo ženo. C'lani društva vabijo vse krajane in občane, da si njihovo predstavo ogledajo v kar največjem številu. Uspelo tekmovanje V lepem sončnem vremenu se je v nedeljo 19 srednješolcev in 72 osnovnošolcev pomerilo na občinskem tekmovanju Kaj veš o prometu. Tokrat je bilo tekmovanje v Šoštanju na osnovni šoli Biba Roeck, tekmovalci pa so ob dobri organizaciji pokazali solidno znanje iz cestno prometnih predpisov ter v spretnostni vožnji na poligonu. Med sred-nješolci je bil najboljši Matjaž Sentjurc z velenjske Gimnazije, med osnovnošolci pa Andrej Vrhovnik z osnovne šole Bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki. Oba zmagovalca se bosta v soboto udeležila regij-skega tekmovanja, ki bo tokrat v Brežicah. • Spomladanski kros 82 Kje so bili starejši? Tudi v Titovem Velenju so pred nedavnim organizirali tradicionalno srečanje mladih in starejših v naravi — pomladanski kros 82. Na krosu v velenjskem parku se je zbralo približno 400 udeležencev. žal je bilo med njimi zelo malo starejših. V posameznih starostnih kategorijah jih ni bilo niti po pel. Ali to pomeni. da za to obliko rekreacije v združenem delu in krajevnih skupnostih med delavci ni zanimanja ali pa so bile proge pre-dolge. kot so menili nekateri predsta-vniki s krajevnih skupnosti. Skratka. kros bi lahko imenovali tek mladih. Pri tem pa je spodbudno. da so prvič tekli tudi najmlajši iz otroških vrtcev. Kar nekaj več kol sto se jih je zbralo na startu. Rezultati: cicibani — 500 m: 1. Ur-ban Račelj (vrtec); mlajši pionirji (do leta 1971)— 1000 m: 1. Katič (AA. I. ekipa); ekipno — OŠ Anton Aškerc, I. ekipa.mlaišepionirke— 1000m:lrena Volk (VV): ekipno — OŠ Veljko Vla-hovič: mlajši pionirii (do leta 1968) — 1000 m: I. Grega Suhadolnik (MB); ekipno — OŠ Biba Roeck; mlajše pi-onirke (do leta 1968) — 1000 m: 1. Nataša Krenker (MPT); ekipno — OŠ Anton Aškerc. I.ekipa;starejši pionirji { do leta 1967) — 1000 m: 1. Tine Stajner (GŠ); ekipno — OŠ Anton Aškerc; starejše pionirke: I. Andreja Jošt (AA): ekipno — OŠ Veljko Vla-hovi; vseekipni zmagovalec spomla-danskega krosa — OS Anton Aškerc: mlajše mladinke, letnik 1965: — 1500 m: 1. Jan.a Pečovnik (Gimnazija); starejši mladinci. letnik 1962—63 — 3000 m: Dani Ošep (AK Velenje); člani. do 25. let — 5000 m: I. Branko Kranjc (Gorenje); člani do 35 let — 4000 m: I. Dragan Anič (Gorenje): člani - do 45. let — 4000 m: I. Te-opold Zorko (Gorenje); članice — do 25. let - 2000 m: 1. Vida Napotnik; članice — nad 35. let — 1500 m: 1. Anica Kač (Gorenje). Spodbudno, prvič so tekli tudi cicibani in cicibanke Uvrstile so se v četrtfinale Rokometašice Velenja uspešno igrajo tudi v jugoslovanskem pokal-nem tekmovanju. V soboto so gosto-vale v Trepči in v osmjni finala pre-magale prvakinje Kosova z rezultatonl 27:20 (13:10). Že sam rezultat pove. da so hile gostujoče igralke vseskozi boljše in so se zasluženo uvrstile v četrtfinale lega tekmovanja. vanja. V prvenstvcnem tekmovanju pa so igralke Velenja že med tednom od-igrale v Rdeči dvorani srečanje z Izolo in /magale z rezullatom 29:15. Po J5. kolih imajo še vedno največje število možnih točk in so seveda na prvem mcstu. V sobotnem prvenstvenem kolu se bodoV derbiju kola sestale z igralkami Mlinotesta v AjdovSčini. Slovenski derbi Igralci Šoštanja so v 15. kolu izgubili srečanje s Istraturistom v gosteh z rezultatom 29:24. Po pr-vem polčasu je bil rezultat ne- odločen 15:15. v nadaljevanju pa so bili domači igralci nekoliko boljši in so osvojili dve točki. Poraz proti predzadnjemu V 23. kolu je na igrišču Rudarja ob jezeru gostovala ekipa Gošk—Jug. ki je na predzadnjem mestu na prven-stveni lestvici druge zvezne nogometne lige zahod. Približno 300 gledalcev je pričakovalo prvo Rudarjevo zmago v spomladanskem delu prvenstva. Toda igralci. zlasti napadalci. so tudi na tej tekmi pokazali svojo nemoč. saj proti igri gostov mož na moža niso našli pravega orožja. In ne samo to. Gostje so jih tako nadigrali. da so Velenjčani nrvič sirpliali nasprotnikova vrata šele v 41. minuti .ko je Omladič zadel pre-čko. Pred koncem prvega polčasa je bil v dobrem položaju še Narandža. ven-dar je žogo prav tako slabo odmeril in vratar jo j'e zlahka ujel. Tudi v na-daljevanju domači igralci niso zaigrali prav ničbolje. Gostjeso imeliše naprej pobudo in v 61 minuti so povedli prek Juriča. Isti igralec je pet minut pred koncem dosegel še drugi zadetek in tako pokopal upe Velenjčanov, da bi vsaj izenačili. Strelci so se izkazali Republiški ligaš iz Smartnega ob Paki se je v nadaljevanju prvenstva v SNL znova izkazal z izdatno zma-go. Po petih zadetkih, ki so jih v predzadnjem kolu dosegli v gosteh, so z enakim številom zadetkov minulo nedeljo na domačem igrišču odpravili ekipo Lendave. Premagali so jo gladko in brez večjih težav z rezultatom 5:0, z igro, ki je v dežev-nem vremenu nedvomno navdušila približno 400 gledalcev. Šmarčani so bili od prvega do zadnjega sodnikovega žvižga boljši nasprotnik in zlasti v prvem delu narekovali oster tempo, kakršnemu gostje niso bili kos. S kombinator-no in domiselno igro sonizali napad za napadom, kljub temu pa je bilo treba na prvi zadetek čakati vse do 29. minute. Strelec je bil Prašnikar. ki je po predložku z desne strani z natančno odmerjenim strelom v 41. minuti še drugič zadel mrežo Lendave. Le minuto kasneje je izid s strelom z glavo povišal Kopušar. Komaj so Smarčani po odmoru krenili s sredine igrišča, je Hren krenil proti kazenskemu prostoru gostov, preigralnekajnjihovihigral-cev in z močnim strelom pod preč-nik povišal na 4:0. Končni rezultat so postavili gostje sami, potem ko je eden njihovih igralcev hotel pre-streči Zalikov strel, vendar pa mu je le pomagal, da je našel pot v mrežo. Naslednja preizkušnja čaka no-gometaše Smartnega v nedeljo v Izoli. J. K. Atletika Pričeli fekmovati Velenjski atleti so dokaj uspešno pričeli tekmovanje na otvoritvenih tekmovanjih v tej sezoni. Stanko Miklavžina je na teku v Vukovarju zasedel drugo mesto Startali so tudi mlajši atleti. V atletski dvorani celjskega Kladivaija sta se pomerili selekciji Velenja in Ce-Ija. Najuspešnejši od velenjskih pred- Premagale vodilne Rokometašice Šmartnega so tudi v 14. kolu v slovenski rokometni ligi pripravile prijetno presenečenje. saj so na domačem igrišču pred okoli 100 gledalci premagale prvouvrščeno eki-po Itas iz Kočevja. Rezultat srečanja je bil 26:24. polčas 11:12. Gostje so bile vse do 50. minute boljši nasprotnik, v zaključnem delu srečanja pa so domačinke s požrtvo-valno igro rezultat spremenile v svojo korist. Pri domačinkah velja pohvaliti prav vse igralke. še posebej Fevžarjevo in Šmerčevo, pri gosljah pa Jeričevo. Za Šmartno so zaigrale: D. Tajnšek Ledinek. J Tajnšek 2. Trobina 3. Ri-bezel, Jud I. Resnik, Smarc 10, Bole, Tajnik 7. Urankar 3. Fevžar. V na-slednjem kolu bodo rokometašice Šmartnega gostovale v Cerknici. kjer se bodo srečale z ekipo Ete. Janez Dvornik stavnikov sta'bili Jerica Lednik vskoku v daljino (482 cm) in Simona Dolinait v teku na 60 m. Na medklubskem mitingu v Celju je Pečovnikova v teku na 300 m postavila najboljši klubski dosežek z rfezultatom 41.88. V skoku v daljavo je na tem mitingu zmagal Režek. Popetru je bil najhitrejši v teku na 1000 m. Mikla-vžina pa v teku na 3000 m. Na klubskem mitingu v Mariboru se je najbolje izkazala Krenkerjeva. ki je 300 m dolgo progo pretekfa v času 42.2. na 80 m zovirami paje tekla 12.4 B. Salamon Odbojkarska liga Prejšnji teden se je končalo tak-movanje v občinski odbojkarski li-gi za ženske. Srečanja so bila odigrana v telovadnici osnovne šole Karel Destovnik Kajuh. Zmagale so odbojkarice Topolšice, zbrale so 26 točk, druga je bila ekipa OS Karel Destovnik Kajuh 20 točk, tretja DO šoštanjskih termoelektrarn, 18, četrte so bile odbojkarice WZ iz Titovega Vele-nja, 10, šesta pa ekipa OS XVI. divizije, ki je zbrala 8 točk. Družbeni pravobranilec sa-moupravljanja Velenje nam je poslal kot odgovor na članek »Devize za posojila«, obja-vljen v 15. številki Našega časa sestavek, v katerem se vpra-šuje, zakaj se obtoženi funk-cionarji NK Rudar Velenje izgovarjajo na Družbenega pravobranilca samoupravlja-nja Velenje. Odgovor obja-vljamo v celoti. V časopisu Naš čas je bil objav-ljen prispevek glede obtoženih funkcionarjev NK Rudar Velenje, kjer je med ostalim omenjeno, da je obramba obtoženih funkcionar-jev na zadnji razpravi zahtevala, da se tudi zasliši kot priča Družbeni pravobranilec samou-pravljanja Velenje, ki da je pregle-dal in potrdil pravilnik (ali spora-zum) o stimulativnem nagrajeva-nju igralcev NK Rudar Velenje. Na naslov Družbenega pra-vobranilca samoupravljanja Vele-nje v mandatni dobi Albina Amo- na ni dospel nobeden pravilnik NK Rudar Velenje s pred.ogom, da bi ga naj Družbeni pravobrani-lec samoupravljanja Velenje potr-dil, iz česar izhaja, da Družbeni pravobranilec samoupravljanja Velenje ni potrdil nobenega pravil-nika o nagrajevanju igralcev NK Rudar Velenje. Družbeni pra-vobranilec samoupravljanja pa tu-di v skladu z določili Zakona o družbenem pravobranilcu samou-pravljanja (Uradni list SRS št. 21/75) nima pravice potrjevati nobenih samoupravnih splošnih aktov, torej, če bi družbeni pra-vobranilec samoupravljanja potrjeval kakršnekoli samouprav-ne splošne akte, bi delal protizako-nito in takšna potrditev ne bi nikogar obvezala niti bila zelena luč za izvajanje določb sa-moupravnega splošnega akta. Družbeni pravobranilec samou-pravljanja Velenje je obvestil ob-činski komite ZKS Velenje in Ob-činsko konferenco SZDL Velenje o vsem, kar ve okrog samoupravnih splošnih aktov NK Rudar Velenje. Družbeni pravobranilec samou-pravljanja Velenje pa je sedaj tudi ugotovil, da samoupravni spora-zum o ustanovitvi NK Rudar Ve-lenje, ki je bil sprejet ob uvrstitvi v II. zvezno ligo, ni predložen pristojnemu organu skupščine ob-čine Velenje kot dokazilo o novi organiziranosti kluba, ampak je pri pristojnem organu Skupščine občine kot dokument o ustanovitvi kluba, še vedno vloga 10 podpisa-nih oseb iz leta 1959, ko je bil klub po takratnih predpisih registriran. V zbirki listin tudi ni pravil kluba, niti starih, niti tistih, ki so bila sprejeta ob uvrstitvi NK Rudar Velenje v II. zvezno nogometno li- go- Glede mnenja Družbenega pra-vobranilca samoupravljanja Ve-lenje okrog pravilnika o stimula-tivnem nagrajevanju igralcev NK Rudar Velenje pa naslednje: Ko so ob neki priliki predstavni-ki NK Rudar Velenje ob uvrstitvi v II. zvezno ligo spraševali Družbenega pravobranilca samou-pravljanja Velenje, kaj meni o vsebini pravilnika o stimulativnem nagrajevanju igralcev, ob dejstvu, da družbeni pravobranilec samou-pravljanja ni vedel, da je pravilnik v nasprotju z dogovorom o sti-mutativnem nagrajevanju igralcev nogometa v II. zvezni ligi, ker le-tega niti nividel, je družbeni pra-vobranilec samoupravljanja menil, da je v cilju legalizacije kakršnihkoli izplačil igralcem pra-vilno, da ima NK Rudar pravilnik o stimulativnem nagrajevanju ig-ralcev. Nikakor pa ni dal mnenja v tej smeri, da bi se ta pravilnik uporabljal kot osnova za neupra-vičeno razpolaganje z družbeno lastnino. Zaradi tega se tudi postavlja vprašanje, zakaj se ob neupraviče-nem razpolaganju z družbenimi sredstvi in drugih kršitvah toliko govori o pravilih društva, saj izgle-da, kot da bi se hotelo nekoga zavesti, ČeŠ da so obtoženi delali v imenu nekoga tretjega.