JList 74.
X petik 14. Himovca
1849.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 1 gold., za polleta 3 gold. in '/,, za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še '/, gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold.
Gospodu ministru pravice.
(Iz Koroškega.)
Z največi radostjo in pohvalo je blo od cele naše razprostrane carevine pozdravljeno pismo ministra znotra jnih zadev gosp. Dr. Aleksandra Bacha na vse deželne poglavarje. Zakaj v tem slavnim pismu je pred celim svetam izrečeno in zagotovljeno, da ima cesarsko vladarstvo resnično voljo, občno blagostanje uterditi in ustavno deržavo dogotiviti; da cesarsko vladarstvo želi in tirja, da naj duh deržavne ustave vse deržavne služabnike prešine, in da se vsaki vodil v deržavnej ustavi in njo dopolnijočih postavah izrečenih zvesto derži.
Novo sodniško uravnavo izpeljavna komisija za koroško in kraj neko kronovino je 4. dan t. m. v Celovških novinah oznanila uradno potrebne lastnosti tistih gospodov, ki hočejo zanaprej kako službo si pridobiti. V tem razglasu smo brali sledeče besede: „Bie Be\ver-ber haben ihre Sprachkenntnisse anzufiihren",
Te besede so nas Slovence globoko ranile; ker se nam po teh besedah zdi, da znanost slovenskega jezika novim uradnikam na slovenskim ne bo potrebna.
Spomnivši se na §. 5. deržavne ustave, in na §. 4. temeljnih pravic, spomnivši se na besede ministra Al. Bacha, „da v tistih kro-novinah, ki obsežejo več narodnost, vsakteri uradnik znanje v deželi navadnih jezikov za-dobi in sploh si prizadene; enako pravico vseh narodov podpirati in v djanju ji veljavo pridobiti," — svečavno protestiramo in se zoper-stavimo namenu, nam Slovencem uradnike vsiliti, kteri našega slovenskega jezika ne znajo. Visoko ministerstvo pravice naj bode opomnjeno in prošeno, tistej izpelavnej komisiji navka-zati, da v novim oglasu oznani, da morajo vsi snubenci slovenskih uradov popolno znanost slovenskega jezika neobhodno dokazati, kakor je to storila izpelavna komisija na Štajerskim. — Vladarstvo samo mora na ustavnej stezi deržavljanam naprej iti, vsi deržavni služabniki morajo z duham postavnosti in spoštovanja ustavnih pravic navdani biti: le tako se zamore motjeno zopet vzdigniti!" —
Časopis Istrija in Slavenam ko ristni navki v njrnu.
(Konec.)
Nar pervič moramo opomniti, de istrijan-ski Valahi ali Bimlani ne prebivajo v Baši temuč v Čepički dolini. Bašo imenujejo Slaveni ozko, globoko in dolgo dolino, po kateri potok teče al v kateri se ozki zatok morja zarine. Tako je Baša blizo Snožeč izviravši pod Nanosam in skozi gojzd Berdo vijavši se Isterska Raša začne še le pod Šumberkam, se pod Barbano v morski zatok razlije, in do karničkiga ladjostaja (porto Carnica) seže. Više nad šumberkam je obširni grez Bakita, in na njega izhodni strani čepičko jezero; nad jezeram proti severu leži lepa od Učke na izhodu, od rodovitnih gričov pa na zahodu omenjena dolina. To je Čepička dolina, pa ne Raša, in potok, ki se po nji vije in v je-
zer razlije, je Roljunšica. V ti prijazni čepički dolini leže vasi Sušnjavica, Nova vas (vila nova) Jesenavica na levo, Letaj na desno potoka, Gradinje Grobnik, in Besdopa na gričih, in njih prebivavci govore med seboj valaški al rumenski jezik. Razun tih, le še v Žejanah novograjskiga kantona ta jezik najdemo. Prebivavci nar bližnjih vasi — Mun, komej četertinko — in Berguda pol ure oddaljenih Žejanče clo nič ne umejo, in ni ga med nju nar manjšiga sledu, dc bi oni nekdaj valaški jezik govorili bili.
Čiči, ki med Klano in Gotacam v novo-grajskimu kantonu stanujejo, niso Bomanci al Rumeni in se niso nigdar tako zovali. Serbi so, ki so se lesem naselili v pičlo res de, pa ne popolno puste kraje, med svoje od nekdaj tu bivajoče slavenske brale, prave odraslike starih Japidov. Imena čičkih vasi, prijemki družin , navade , obnašanje (šega), pesmi in pripovedke, vse vse je zgol slavenskiga duha. Njih sedajna noša (obleka) je ravno tista, kakoršno vidimo v podobah njih prededov Japidov v Valvazorovem deželopisu, in enaka je noši slavenskih Goralov v Tatranskih (Kar-pathen) gorah med Galicjo in Silezjo in Slo-vakijo. Ravno tak malo sledu se najde, de bi prebivavci leržaškiga okrožja kdaj valaški jezik govorili bili. Nar starejši možje ne pomnijo, de bi bili kaj od valaškiga jezika slišali. Tudi ti prebivavci so odrasliki starih Japidov in Karnov, to je Kranjcov, pa ne zmešani s poznej v deželo pridšim izhodnim Slavenam namreč Serbam in Bulgafcam, temuč čisti kranjski zarod.
Zdaj govorimo od jezika. Pisavec zgora opomneniga sostavka imenuje valaški jezik sirovo ktnečho latinšino, katero je tisto ljudstvo govorilo, ki si je pred 2000 letami Istrije, polastilo. Be prosto rimsko ljudstvo ni govo rilo omikaniga latinskiga jezika, kakor ga v knigali poznamo, ravno tak malo kakor tudi prosto nemško ljudstvo nemški kniževni jezik ne govori, tega ne bomo odrekli. Pa terditi, de je rimsko ljudstvo sedajni jezik naših primorskih Valahov govorilo, to je misel, katera bi /komaj v glavi kakšniga nevedneža okliti zamogla, in katero tudi pisavec sostavka sam kmalo overže, zakaj on pravi, de ia valaški jezik ni nič različen od tistiga, kateri seje med naslednikatni rimskih naselnikov v Dacji obderžal. O tem pa nas ne samo poročila, ne samo dozdevanje — temuč živi zgodopis uči de se je valaški jezik v nekdajni Dacji iz po-mešenja Latincov s Slavenam in obeh s po znej naseljenim Valaham osnoval. Nekdajna Dacja je bila silno obširna dežela, in je ob-segla, paPtolomeju, današni Banat, del zdo-Iajniga Ogerskiga, Erdeljskiga, Moldavo in Va-lahijo, se je dolgo dolgo deželo-lakomnosti Rimlanov branila, in je bila še lej 105 let po Kristusovim rojstvu od rimskiga Cesarja Trojana premagana. V deželo po dolgih ker-vavih vojskah močno zapušeno pošle Trojan množico rimskih naselnikov; Latinci se s Sla-venkami, Slaveni pa bolj po redkama z La tinkami združijo, njih otroci se obeh jezikov
uče, obderže od obeli kar jim bolj gladko gre in tako se slavensko-riinski jezik osnova Pozneje pridejo Valahi in Bulgarci, kateri so se po Šlocerju (Algemeine Nordische Ge-schichte) slavnimu prejiskovavcu dogodivšine še lej konc petiga stoletja iz Azje v današnjo
Bulgarijo, Valahijo, Moldavjo in druge sosedne kraje naselili, in svoj lastni ne evro-pejski jezik govorili. Premagavci dežele so sicer nad starim domorodcam gospodovali, pa postali so v šegah in v jeziku Slaveni, kakor Mongolci Kitajci v Kini. Trojno različni zarodi, slovenski, latinski in valaški so se tedaj v edin narod raztopili, in njega jezik mora tedaj pri prevagavnimu duhu trojne dele go-vorjenja v sebi imeti; slovenske, latinske in valaške dele. Ako pripovedko v sostavku v zgled pisano, od najdene sekire pazljivo preberemo, najdemo v njemu med 86 besedami slovenskih ali slavenske korenine, kakor sekira (secura) ca, zač am ali sani moresti ma (mi dva) pocle al potlej, esmo, počnita — za tata i. o. d. Posebno pa zapazimo v pregibanju glagolov slavenski dvobroj, kate-riga latinski jezik nima in nigdar imel ni, p.r. Jot omir amnata dva moža hodita al prehajata; salec pocle verita: kmalo potlej al po tem prideta (tista, ki sta sekiro zgubila); počnita maltratal za tata: in počneta dolžiti (ga) za tata. Duha stariga valaškiga jezika v da-našnimu valaškimu učeni jezikoslovci dosti najdejo, resnično je, de dosti besed ni ne slovenskiga ne latinskiga izvirka in podobe. Glagol emnata ima sicer slavensko končnico pa razum lete ne slovenske ne latinske podobe, tako aflat (najditi) mera (manus, roka) ur številka ena itd. Valaški jezik tedaj ni, kakor pisave terdi, skoz iz skoz romanski al latinski, ker mu po prevagavnim slavenskim in obilnim staro-valaškim obraženju še tretji del latinšine ne ostane. Sedajni valaški jezik je tedaj veliko mlajši od rimskiga al latinskiga, in nemogočno je, de bi se omikan latinski jezik iz sedajniga valaškiga, al iz stariga valaškiga evropejskim jezikam čisto nepodobniga jezika osnoval bil. Bimlani tedaj, v Istrijo pridši niso valaški jezik, temuč svoj lastni latinski jezik govorili, in sedajni isterski Valahi niso ostanek tistih Rimlanov, temuč so morali poznej v Istrijo priditi, ali saj, če bi rimski ostanek bili, so morali poznej z dacov-skim Valaham pomešani biti. Od kod so pa nek prišli ti Vlahi v isterske zdaj od njih po-sedene kraje? Od Žejancov ni dvomiti de so se dolgo po rimskim u gospodovanju tu nase-Ne more se misliti od Rimlanov, de bi bili v tak samotnim, med gorami in gojzdi skritim, v politiški in vojaški zadevi čisto ne-važnim kraju, kakor žejanska vas leži, posadko deržali. Razun tega Žejanci zmiraj radi v poddonavske dežele popotvajo, kjer s palenjem oglja in z drugim dervarskim delani dosti zaslužijo, in domu pridši z veseljam od prebivavcov tistih dežela perpovedujejo in jih naši ljudi imenujejo, Hrez dvoma so v sedmim stoletju iz Valahije, nekdajne Dacje le sem prišli, morde 778 po Kristusam, ob času kadar so bili Obri (Avari), katerim je bila tačas tudi Dacja podveržena, z parskim vojvodam Tasilam zvezani in do Friula prihrumeli, iz med katerih so tedaj nekteri prebivavci Dacje, ali Vlahi tu med svojim slovenskimi bratami ostali. Od čepiških Vlahov terdi časopis Istrija de niso novejši naselniki temuč pravi odrasliki Rimlanov. To ni resnično. Vasi, kraji, hribi, potoki kjer istrijanski Vlahi stanujejo nimajo latinskih iinenov. Rimlani so morali tedaj že te kraje od drugiga ljudstva obljudene najti, sicer bi bili oni kraje po svo-
jim jeziku imenovali, in rimske imena bi se bile morale med njih naslednikami do današniga dne obderžati. Katero ljudstvo je pa bilo tisto ki so ga Rimlani, v lete kraje pridši naj dili? Japidji so bili, iz sedajniga novograj-skiga kantona prek gora v gorajno Istrijo do čepičkiga jezera segajoči, prek jezera pa in Raše Liburnci, oba zaroda, kakor nju sosedje Vindi in Karni al Krajnci odraski velikiga slavenskiga debla, kateri je svoje veje od jadra nskiga do černiga in baltanskiga morja rasprosteval. Kakor v Uacji, se je znal tudi v čepički dolini brez de bi dacovski in istri jamski stanovavci med seboj kaj znanosti al zveze imeli bili, iz slavenskiga in latinskiga novi jezik še ne današnimu valaškimu čisto enaki, osnovati, zakaj enaki vzroki imajo enake nasledke. Ker pa pisavec sostavka 01 istrijanskih Valahov sam terdi, de je njih je zik enak tistimu, kateriga v nekdajni Dacji, to je v današni Valahiji najdemo, in ker smo zgora skazali, de se je današni valaški jezik iz treh jezikov, slavenskiga, rimskiga in sta rovalaškiga izobrazil, brez tega pomešenja bi bil jezik v čepički dolini, če ravno valaškimu podoben pa vonder od njega veliko različen ostal. Verjetno je, de so Valahi v Istrijo ravno ob tem času prišli, kakor smo od že janske naselitve perpovedali. To terdenje, ako ravno ne do jasniga skazano, se vonder na temelj dogodivšine opera, terdenje časopisa Istirja pa, de so stari Rimlani ali Latinci da našnji valaški jezik govorili, in ga, Istrije polastivši se, v deželo prinesli, to jc domi-slik bolnih možgan , opert na ravno tak smešno kakor poredno strast vse polatinčiti in potaljančiti.	(Slavj. Rod.)
Nove politične in sodniške oblasti na Koroškim.
Narodna ravnopravnost je od naše vlade
proglašena; z veselim sercam smo terdno upali, da bo cesarska beseda gotovo tudi v živlenje stopila. Naša nada je se začela majati, ko smo brali v predlogu gosp. ministra Racha zastran sodniške uravnave na Koroškim , »da od Slovencov veliko tudi nemško razumi in govori;" bati smo se jeli, ko smo zvedeli, da so pri vpelavnej komisiji terdi Nemci; clo ostermeli smo pa, ko smo v Celovških no-vinah brali: „Die Bevverber haben ihre Sprach-kenntnisse anzufiihren." Že pod slaboglasnim Meterniham je blo potrebno znanost deželnih jezikov dokazati, sedaj to ni več potrebno, dosti je sedaj, da se jeziki omenijo (zna-biti je mnogolščina potrebna, ali kaj?)! Daleč smo prišli!! Hvala ino slava pa političnej de-želnej komisiji, ktera deržeča se ustavnih vodil uradno oznani, da se mora v slovenskih okrajih znanost slovenskega jezika dokazati. Le samo to z ,,Slovenijo" želimo, da bi se pri tih dokazih golufije ne godile!
Zastran narodnosti, če ravno zagotovlcne se nam ni nič dobrega nadjati; vender ne hen-jamo, naše pravice terditi in tirjati: naj velja kar rado, pravica mora enbart obveljati. Zato izkažemo nove politične in sodniške oblasti na _ Koroškim in zraven pristavimo, pri kterih bo slovenski jezik potreben. I. Deželne oblasti; pri vseh teh je slov. jezik potreben, ker je na Koroškim 120 slovenskih far z 112,059 Slovenci.
A. Politične: 1. deželno poglavarstvo; R. Sodniške: 1. deželno nadsodništvo za Krajnsko in Koroško; 2. deželno sodništvo za Koroško; 3. deržavno pravdništvo (Staatsan-vvaltschaft) za Krajnsko in Koroško.
II. Krožne oblasti.
A. Politične: 7 krožne glavarstva; med temi je slovensko: Velikovec; name-šane so: Celovec, Volfsberg, kamor sliši slov. Dolnidrauburg in več drugih slov. srenj, Relak, št. Mahor in zavolj št. Jajnža na
mostiču in nekih drugih srenj še tudi št. Vid; — nemško je: Špital.
R. Sodniške: a) 6 krožne sodništva per-vega reda; zvunaj špitala je pri vsih: v Celovcu, v Volfsbergu, Velikovcu, Delaku, št. Mahoru in št. Vidu slov. jezik potreben; — b) ravno tudi 6 krožnih deržavnih pravništev (Slaatsan-waltschaften); c) 25 krožnih sodništev drugega reda. Pri sledečih 13 je slov. jezik potreben: v Celovcu I. in II. odseka, za oko lico, Pliberku, št. Pavlu zavolj Dolnidraubur-ga itd., št. Mahoru, Rožeku, Terbižu, Ka-plu, Doberlej vesi, Horovlah, pod kloštram, v Svincu zavolj št. Jajnža itd.; une 12 sodništva so pa nemške. —
Gosp. minister Rach v svojim slavnim pi smu na vse deželne poglavarje »priporoči živo vsim uradnikam, vedno paziti na pravo očitno mnenje, njega razodevanje po časopisih in postavnih družtvih dobro pred očmi imeti;" — da je pa lete izkaz pravično in resnično na-pravlen, se vsakteri lahko sam prepriča, ako šematizma Kerške in Lavantinske škofije prečita, in tiste župe ali fare za slovenske šteje, v kterih se, kakor je v šematizmih omenjeno, božja beseda po slovensko oznanuje. Če narodna ravnopravnost ni prazna beseda, naj se posluša na pravični glas »Slovenije," ako ne bomo morali tistim verjeti, ki smeje ter-dijo, da hoče Austrija vse ponemčiti! — Celovec 10. Septembra 1849.
Svečan.
Austriansko Cesarstvo.
Slovenska dežela.
Ljubljana 13. t. m. Ravno oznani novica po daljnopisu prejeta, de je presvitli cesar nekoliko zbolel, in de bode za tega voljo namesti njega nj. c. v. nadvojvoda Albrecht pri pervi vožnji na Celjsko-Ljubljanski železnici prihodnjo nedeljo v Ljubljano prišel. V pondelik se bodo visoki gostje iz Ljubljane nazaj na Dunaj in ne v Terst podali.
*	V pondeljik smo imeli domorodno veselico v Ljubljanskim gledišu, ker so nam častiti rodoljubi in rodoljube lepe domače pesmi peli in pa po Ceskim poslovenjeno igro »Dobro jutro" igrali, ki je prav dopadla. Konec igre je storila pesmica tako prijetna, de imamo malo tacih. Razun naših že zdavnej dobro znanih pevcov iz K rak o vi ga in iz me sta, ki svojo reč vselej slavno izpeljajo, smo slišali v pondeljik pervikrat 2 lepi pesmi gosp. Med i čar j a, in pa novo gospodično pevko, ki se je v izverstni gosp. Fleišma-novi pesmi kaj dobro obnesla. Tudi v igri, ktera je bila sploh dobro igrana, smo vidili neko gospodično in nekiga gospoda pervikrat igrati, in sicer tako dobro in umetno, de si smemo zares srečo vošiti k taki imenitni pridobitvi! Polovica dohodkov današnjiga večera je namenilo slovensko družtvo našim v vojskah ranjenim vojakam; tedej so gospodične in gospodje, ki so danes igrali in jeli, dva dobra dela ob enim dopernesli. Slava in hvala jim! Posebna hvala pa tudi gosp. l)r. H—rju, ki je bil vrednik petja in igre današnjiga večera! —	(Novice.)
*	Presvitli Cesar Franc Jožefi, bodo 16. dan t. m., to je, v nedeljo popoldne 20 minut po štirih, s pervo vožnjo po železnici iz Dunaja v Ljubljano prišli in ž njimi Njih ministri in čez 300 povabljenih Dunajčanov in Gradčanov. Cesarju naproti v Celje se bo jeljalo 50 Ljubljančanov. Cesar so dovolili, de bo pervo početje vožnje po železnici z veliko častjo obhajano. Gromenje topov z Ljub-Ijanskiga grada bo oznanilo prihod presvitliga Cesarja. Ko se bojo mestu približali, bojo začeli zvonovi v vsih cerkvah mesta in predmestij peti. V kolodvoru, krasno okinčanim , Jih bo spodobno sprejel odbor mestne srenje. Berž po tem bojo Ljubljanski knezo-škof bla-
svitli Cesar o gromenju lopov z Ljubljanskiga grada in zvonenju vsih zvonov po Dunajski cesti skoz nalaš napravljene veličastne vrata v mesto v svoje stanovanje, ki ga bojo v tisti hiši imeli, kjer sicer deželni poglavar stanuje. Kmalo po prihodu bo gostam kosilo v kazini napravljeno (pravijo, de jih bo v vsim skupej 450 povabljenih.) Zvečer bo mesto razsvitljeno. Drugo jutro (17. Kimovca) se bojo Cesar s svojimi ministri naprej v Terst podali; vsi drugi gosti pa se bojo spet v Gradec in na Dunaj po železnici nazaj vernili. — * 11. dan Kimovca zvečer ob devetih je maršal Radecki prišel v Ljubljano, in se je včeraj zjutraj ob sedmih po železnici na Dunaj odpeljal. Svitliga cesarja bo kakor pravijo, tudi spremil v Ljubljano; tudi bana Jelačiča takrat v ti častitljivi družbi semkej pričakujejo, ker bi se znali Cesar iz Tersta skoz
Reko in Zagreb nazaj na Dunaj podati. —
(Zgod. Dan.) * Minister učeništva grof Thun je predložil Nj. V. cesarju načert, kako se imajo gimnazialni profesorji izbirati, cesar je ta predlog tudi poterdil. Namesto poprejšnih kon-kursov, kterimu se je vsak prosivec učitelj-stva podvreči mogel, je ustanovljeno zdaj eno edino izpraševanje (skušnja), po kterim je prosivec za vse čase za pripravniga spoznan.
Kandidat se bo poglavitno izpraševal iz eniga predmeta in iz tistih ki se taistiga nar bolj tičejo, pa tudi v drugih mora sploh iz-obraženje razodeti. Izpraševanje se godi pred lastnimi komisijami in je zlo ojstro. Prosivec mora nekoliko izdelkov podati, k kterim se mu popolna prostost doma pusti, zraven se pa mora tudi pismeni in ustni skušnji vpričo komisije podvreči.
Zraven tega mora vsak kandidat eno leto na poskušnjo učiti, preden se za stanovitno postavi. Ako pa svojo zmožnost in pripravnost v enim letu ne izkaže, mora od učitelj-stva odstopiti.
Vsak prosivec mora tisti jezik, v kterim se uči (Unterrichtssprache) popolnama znati, če tudi tisti jezik ravno njegov predmet ni. Kdor pa hoče kaki jezik učiti, mora še veči znanost zlasti v literaturi imeti.
Za učenje češki ga jezika se tirja znanost staročeske slovnice in nekterih del sta-reji literature, kakor so Lubušin soud, kra-Ijodvorski rokopis, Dalemilova kronika, Ro-senbergove pravdne knjige.
Za učenje poljskiga jezika je treba znati literarne spominke iz 14. in 15. stoletja od Lelevela izdanih staropolskih pravdnih bukev in Margaretniga psalterja.
Za rusinski jezik je treba gramatikalno znati staroslavjanski.cerkveni jezik, junaško pesem od Igorja in Volhinsko kroniko.
Kdor hoče slovenski jezik učiti, mora nekoliko soznanjen biti z Karantanskimi ostanki, z deli Rohoričiča, Truberja, Dalmatina in drugih mož iz 16. stoletja.
Prosivci za ilirski in hervaški jezik morajo poznati imenitniši dubrovniške (ragu-zejske) pisatelje iz 16. in 17. stoletja p. Gunduliča, Palmotiča, Zlatariča, Georgiča; kdor hoče serbski jezik učiti, mora vediti razloček med narodnim serbskim in staroslav-janskim cerkvenim jezikam, dalej Serbov stare literarne spominike, v Relgradu natisnjene pisma in postave (zakonik) Štefana Dušana.
Kdor hoče slovaški jezik učiti, mora v češkim izurjen biti. —
* Po sklepu ministerstva pride prepoved, zlati in sreberni dnar iz cesarstva v ptuje dežele pošiljati, 18. t. m. ob moč.
Celovec 8. Septembra 1849. Slišal sim od neke žlahtne rožice, ki tiho in skrito cveti na Koroškim, za to jo svetu oznanim. Vaclav Janda, rojen na Češkim (Schiit-tenhofen), zavolj bolehovanja na počitek djan ali pensijonirani fajmošter živi, od nehvaležnega sveta malo poznan, v nemškim Štras-
goslovili železnico. Potem se bojo peljali pre-|burgu v Kerškej dolini, in se v svojej bolezni
in samoti trudi z nekim za slavjanstvo zlo imenitnim delam. Kar sim zvediti mogel je sledeče: Gosp. Vaclav Janda že več kot 20 let dela na slovarju, v kterem bojo oznanjene in presojene vse znane korenine vsili slavjanskih narečij; nektera češka obseže 120 — 150 pol; do svečence (Lichtmess) bode to obširno delo dokončano, in potem, kakor sim slišal, narodnemu museumu v Pragu za natisnjene darovano. Bog ohrani leta marljivega vlastenca! On sam mende v svojih bolečinah Boga Ie samo to prosi, „da mu saj tako dolgo moč in življenje podari, da to opravilo srečno dokonča; po tem naj se zgodi božja volja." To je ljubezen do drage domovine, do svojiga naroda! —
Naprava gosp. ministra Bacha zastran zbora učenih in iskrenih Slavjanov, da sko-vajo slavjansko vlado- in pravdoslovsko pra-vorečje, je odperla pot austrijanskim rasce-pljenim Slavjanam do boljši, veselejši prihodnosti. Vsaki pravi Slavjan z veliko opaznostjo gleda na vse, kar tisti zbor dela. Kakor novine oznanijo, posebno severoslavjanski odsek napreduje in se zjedinuje; od jugoslavjanov ni nič kaj posebniga slišati; ja, da odkritoserčno rečemo, že to ni dopadlo, da so se jugoslaveni razdelili na 2 odseka; približa-vati, ja zjediniti jugoslavjanska kolena, je potreba in naloga sedajnih časov. Nekteri pravijo: „Slovenci ne znajo brati, ne pisati; sedajne razglase ne zastopijo itd.; to je: se morajo začeti učiti pri abcdu; sedaj se bojo učili slovensko, ne bo dolgo in časi in okol-nosti bojo ojstro tirjale učiti se tudi ilirsko; alj bi po tem takim ne blo modrejši, ravno sedaj v šolah z ilirskim narečjem začeti, ki je slovenskemu tako zlo enako , zlasti ako bi se tudi Ilirci in Serbi malo po Majerjovih pravi-lah ravnati hotli." Slavna komisija! na tvojih ramah sloni težka butara, pa tudi ti v svojih rokah nosiš srečo in nesrečo Slavjanov; ne zameri, da te lepo prosimo, od svoje delavnosti včasi kaj oznaniti: „više očib vidi više," in se na vso moč truditi, da se namesto rajnega gosp. Mažgona novi gospod izvoli; saj je učenih Slovencov bodi Bogu hvala! dosti.
Jutre je na novim tergu velika meša in „te deum" da se Bogu zahvalimo za srečno dokončanje madjarske in laške vojske! —
Bog daj občni mir in zadovoljnost!
Svečan.
Od s. Bolfanka medVišom inoTer-novci. Kakor že lani, tak ima tudi letos vesela svečenost, ktero po navadi obhajilo perve s. meše obdaja, pri Slovencih med Muro in l)ravo čisto domačo obliko, krepko nadušeno z duhom domorodnirn. — Per dvema, ki ste se pri s. Bolfanki zvun Ptuja na anjgelsko ino poprejšo nedelo obslužavale, je bilo od konca do kraja vse domorodno, vse slovensko. — V cerkvi krasno okinčani se je na razpeti ko-preni v slavjanskih bojali (barvah) bralo: „Slava večnemu Bogu ino čast njegovemu slu-
žebniku J........"! — Doma sta bila za
200 gostov prostorna šatora postavlena, podobna tako imenuvani švicarski hiši ali bajti, s slamoj pokrita, pa od znotrah tako gosto z zelenado prepletena ino z venci preprežena, de ni bilo viditi, ni strehe, ni desk, ni popre-ških tramičev. Zdelo se je, ko da bi prijazna višja moč živi gaj umetno v hrame prestvari-Ia. — Pri enemu ste bile okni nad velkimi (Ivermi iz prozornega papira slavjanskih boj; znad slemena se je zibala ino privše goste radostno pozdravljala premila slavjanska zastava (bandera). Podnjoj znotrah se je svetil prozorni napis Slovencem serčno zaželjene edinosti: „Bog Živi naše brate Korošce, Krajnce, Primorce, Štajerce! Živili vsi SI avj ani!" — Sedež ino nadzglavje no-voposvečenca je lepotil napis: „Bog živi viso-
kovredniga g. primicianta J.....!" Nekaj
pred njim je visel blagi venec, ki mu je per pervem s. obhajilu glavo kinčal. — V drugem šatori je bilo predi trobojo kolo slavjansko,
nad njim s. kip božji, na desnici Jelačič eva, na levici Badeckova ovenčana podoba. Tra-ki ali verbci pri svatericah ino na cimerih so bili troboji slavjanski, vse pesmi, vse igre slavjanske — (slovenske ino ilirske). — Ve se, da so tudi enakiga duha bili vsi mnogi napitki. — Tudi na čast poštene, lepe, domače, narodne nošje, ktero je silna ptujka z jezikom vred nemilo preganjala, se je serčno napijalo, ino čisto veselje oživljalo, da je vse bilo židane vole. — Kar pa kmeta nar bolj veseli, je to, de mu spet domača reč ino šega obvelja, ino da ga ne loči več ptuja beseda od gospode — ali celo od lastnih poptujče-nih sinov! Očivestno se vidi, da se Slovenec svoje narodne časti ino vrednosti od dne do dne bolj zave, serčno veseli, ino veselo vži-va! — Bog daj srečo !	Živkov.
Hervaska lu slavonska dežela.
Ban Jelačič je pustil vso hervaško domačo vojašnjo domu odpraviti, ker se je vojska na Ogerskim dokončala.
Narodnim Novinain se piše iz Z a valje 1. t. m.: Pišem vam po obljubi, kar se je v Turški krajini od 20. p. m. zgodilo. Verodostojne pisma in tudi osebe, ki so iz Travnika sem prišle, enoglasno poterdijo, de se je bosanski vezir 24. p. m. z armado iz Travnika vzdignil. Njegova armada obstoji iz peš-čov, konjikov in topništva skupej iz 15,000 mož, včeri je mende prišel v Banjoluko. Obseda Bihaškiga grada se množi dan na dan. Strel med obleženimi in med obsedniki nikoli ne preneha. —
Dunajske novine podajo naslednje oznanilo:
Njeg. prevzv. ban f. c. m. baron Jelačič da na znanje 6. t. m. iz Vinkovc, „de se je Petrovaradinska terdnjava tistiga dne dopoldne obleživni armadi podvergla."
Iz Zemuna se piše Lloydu 5. t. m. Po dostovernih novicah se je ruski general Lov-cin z sultanovim fermatiam predvčeranjem iz Belgrada v Turčio podal s tem namenam opraviti, de bi se madjarski vodje Košut, Dem-binski in drugih 190 oseb z turško pomočjo polovili in Austrii izročili. ■—
V Zagrebu 10. t. m. Včeri po poldne ob štirih je prišel sem prevzvišeni gosp. ban s svojim generalstabam. Na južnim spreho-dišu so pokali možnarji, in na tergu pred hišo ga je čakal oddelik tukej postavljenih Leopol-dovcov, in tukajšna narodna straža z muziko, kakor tudi vse vojniške in deželne oblasti. V imenu naroda je pozdravil bana g. korar Vu-kovič z dolgim nagovoram, po kterim mu je ban odgovoril kratko, pa krepko, sklenivši svoj govor s besedami: „Res sem premagal sovražnika, ali ne za to, de drugiga doma najdem."
Z prevzvišenim g. banani je prišel v Zagreb tudi hrabri in nepremagani junak in serb-ski general gosp. Štefan P. Kničanin; po-potvaje tod v Beč z junaškim majorjem gosp. Milivojein Petrovičem, in hrabrimi ka-petani gg. Štefanovičem in Gjuričem, ki so se o času te vojske posebno skazali in neprestrašljivost pred sovrašnikam razodeli. Mi smo se posebno razveselili viditi, in spoznati med nami slavo in ponos naroda serb-skiga. Gen. Kničanin je v narodni obleki in junaške persi so mu okinčana z svetlimi redovi, ktere je v priznanje svojih zaslug dobil. K njem je vrela množica noter do ter-diga mraka, vsak je želil viditi, vsak kaj slišati iz ust tistiga moža, ki je pridši v pomoč svojim bratam, slavo dosegel, ki mu doni po celim Slavjanstvu. Ljubljeni naš gost, katerimu je nj. v. naš milostijivi kralj v znamenje priznanja podelil vitežki križ reda Ma-rie Teresie in serbski knez in gospodar drago sabljo, ostane pri nas še danas in jutri in potlej odide v Beč.
Ko je Jelačič ban v hišo stopil, mu je, kakor Slav. Jug popiše, gospa Mraovičeva izročila lovor-venec s naslednjimi besedami:
„Svetli bane! Vsaki si prizadeva te danas pozdraviti z lepimi izrazi. Tudi jez ti pozdrav od ljubeznjivih domorodk, ki so tukej na slavo
tvoje svečanosti zbrane, izročim. Prepričal si nas, de z dušo in sercam svoj rod ljubiš, de si brez de bi življenje varval njegoviga sovražnika vničil. Vzdignil si slavjanski rod in ga postavil v red slavnih narodov. Prejmi serčno zahvalo za brambo domovine in narodnosti naše. Ta spomin ti z zedinjeno ljubeznijo izročimo, dragocenost tega spomina naj obstoji v obrano naše domovine s to željo, de Bog tebe zdraviga, zadovoljniga v sredi naše domovine obderži. Bog živi našiga svitliga bana Jožefa Jelačiča na mnogaja leta."
V	večer je bilo mesto razsvitljeno.
Danas so se vse tukejšne oblasti (gosposke) prevzvišenimu g. banu svečano poklonile in spremljane od bana tudi pozdravile hrabriga junaka g. Ivničanina.
Danas o devetih dopoldne se je razglasila v veliki seji mestniga magistrata nova deržavna ustava. Zraven ustave so se tudi pisma Jelačiča bana prebrale.
(Narodne Xoviny.)
Ban Jelačič je 11. t. m. Zagreb zapustil in se je na Dunaj podal. Kničanin pojde za njim in misli tudi „zlatni Prag" poglftvitno mesto od njega čislanih Čehov obiskati.
Jelačič je bil že pred v vseh okrajih ali kantonih vojniške granice komisije sostavil, ki se imajo posvetvati, kako bi se vojniška gra-nica ali meja uravnala. Predloge teh komisij bo ban v posebnim zboru mož, kterim zaupa, pretresel in potlej svoje misli ministerstvu izročil. —
Ceska dežela.
Poljni podmaršal grof Khevenhiiller-Metsch je imenovan za vojaškiga komandanta na Češkim.
V	Teplicah, kamor je naž mladi cesar šel, se znajde zraven pruskiga tudi saksonski kralj. —
Komisija, ki je iz uradnikov ministerstva očitniga uka in iz narizverstniših mož Dunej-skiga vseučiliša v ta namen pod predsedni-štvam gr. Thuna sostavljena bila, de bi se posvetvala čez učenje na vseučiliših, je svoje delo dokončala. Kar zadene pravdoslovje je mende sklenila, de se taisto privatno učiti ne sme. Naravno, rimsko, kriminalno in cerkveno pravo de se bode mende za naprej celo leto učilo. Na mesti kameralistike bi se učile finančne postave, in politika se bo v dva dela razdelila. —	(_D. Z.)
Svitli cesar je ob 3»/„ 10. t. m. zopet iz Pilnic v Prago prišel in se je od ondod ob štirih na Dunaj nazaj podal, kamor je ob 5'/4 zajutra srečno prišel. 31ed Przelavčem in Pardubicam so se vozovi čez na železnici ležečo kravo prepeljali, brez de bi se bila kaka nesreča zgodila. —
Ogerska dežela.
Še ena terdnjava (komarnska) je v mad-jarskih rokah, in že se obdaja od vsih strani od naših in ruskih vojakov, ki jo bodo oblegli.
Kakor se Pražkim nemškim novinam iz Pešta piše, se bode kakor Češka, tako tudi Ogerska dežela v okrožja razdelila in sicer se bo pri razdelenju kolikor je mogoče na razne narodnosti pazilo; kar bo nepotrebno število dozdajnih uradnikov v 53 županijah zmanjšalo in tudi ogerskim narodam pokazalo, de deržavna ustava 4. Sušca, ktera od enakopravnosti narodov govori, ni gola sanjarija in Jaž. Severne županije bodo slavjanske, izhodne nemške, zahodne madjarske in južne večidel serbske. Bog daj, de bi res tako bilo! -	°
General Haynau je poklical vse tiste c. k. oficirje, in sploh vse austrij. podložnike, ki so kako službo pod Košutam opravljali, se v treh mescih pred kako c. k. vojaško sodništvo postaviti in odgovor dati; ako ne se bo proti njem ediktalno ravnanje vpeljalo, in nasledke taistiga naj sebi samim pripišejo. —
Ptuje dežele.
Laška. Namesti generala Oudinota je poslan v Rim general Bostolan. Predsednik Irancozke republike je poslal obristlajtnantu Edgardu Ney v Itim pismo, ki s naslednjimi besedami prične: „Francozka republika ni svoje armade v Rim poslala, de bi tam laško svobodo udušila, temuč de bi taisti terdno podlago dala. — •—
Pod ustanovljenjem deželne vlade papeža razumim: popolno odpušenje, svetovno der-žavno vladarstvo, vpeljanje Napoleonoviga zakonika, in svobodno opravništvo." — Dalej pravi, de je francozka armada povsod le svobodo za sabo pustila, in de se ne sme reči, de bi bila taista armada leta 1849 sužnost v kako deželo prinesla. —
HT C P o 1 i i i s k i del.
Nekdajna Gorutanija jc I»Ia slovenska.
Po starih zgodovinskih in zemljopisnih hukvih je bla »Slovenija« ali „Gorutania" nekdaj razprostrana in sloveča dežela. Ona je obsegla vso Koroško, Krajnsko do Karnar-skega zaliva, Tirolsko do slovenske Matre z Bistersko dolino (Pusterthal), Goriško knje-žijo ino lep kos od Frijnlskega, kar sedaj pod Videm sliši, Gornjo Štajersko, Doljno Štajersko pod imenam: slovenska medja,in še drugo slovensko medjo v Istriji. Od te široke in slavne dežele so Slovenci kos za kosam zgubili, iz Tirolskega in Solnogradskega je slovenski jezik že čisto zibnil, 2 tretjine Koroškega sle že ponemčane, in vsako leto nemščina dalej in dalej proti jugu sili in tlači. Nobeden svoje lastine rad ne zgubi; zato upamo in pričakujemo, da je ustava in enakopravnost vsih narodov zagromela: »Nemščina! dotod in nikar dalej"! —
Pa je jih dosti — nevednežev ali hudob-nežev — ki taje, da je stara Gorutanija bla tako razprostrana, da se jc slovenski jezik govoril v takih krajih, kjer sedaj od njega ni več sluha ne duha. Zatorej bomo podali nektere sostavke iz Celovškega časopisa: „Ca-rinthia", in tako po tem v nemškim duhu vre-dovanim časopisi dokazali, da je slovenski narod in slovenski jezik bil nekdaj po svetu razširjen.
Slavjani v Lungavi na Solnogradskini,
Od Avguština Winkelhofer-ja, fajmoštra v št. Mihelu tamej; Ivarintbije tečaj 1826 list 15.
Oa so se Slavjani, piše imenovani gospod, v Lungavi vterdili, njo dolgo v svojej oblasti imeli, se v njej razprostirali, in njo bolj obdelovali , pričajo očitno slavjanske, še sedaj navadne imena.
„Zederhaus" od „čede" Herde; po gosp. Jarniku od „čediti" ausgeriideter Wald.
„Biding" od „rut" Gorauth ali „ruda" Erz.
wWeissbriach\vinkel" morebiti od „viša" Hohe in „ pre '■ iiber, durch; „višprije" ein hochgclegener Ort.
„Lignitzwinkel" od ,,!og" Aue ali po U. Jarniku od „lina" linica „kleines Uaclifcnster.
„G6riachwinkeI" od „gora" Berg; — „Les-siachvvinkel" od „les" Holz; —
„Lasa" „Lasaberg" od „lah", „laška" vvallisch, romisch,ker je skoz te kraje peljala cesta iz Laškega; morebiti po U. Jarn. od „lesa" eine geflochtene Zaunschliesse; —
„Lassnitzgraben" od „lesnica" wilder Apfelbaum.
„Prebern" od „prebernen" umgevvendet, verkebrt, in to ime je prav naravno, ker se pri temu kraju dolina poprej proti severju od-perta, proti izhodu preberne; — ali pa tudi po U. Jarn. od staroslavjenske besede: „pre-variti," iiberlisten, kar se v tistim kraju prav lehko zgodilo, ali pa „prevariti" iibersieden, mogoče, da so tam obvarili, zato tudi „Broy", Brauer, „prevar" Uebersieder.
„BogiIden" od „rogoviIe" Hirschgewcihe; „Wolting" od „vol" Oclis.
„Nekerndorf" od „nekeda" von Alters her; ali pa po U. J. od „Medjorjah", in pokaženo „Niegerjah" Zwischenbergen.
,,Pischeldorf" od ,,pišal" Pfeife; „Flat-schach" od „blato" Moos; blizo je tudi ves „Moosheim".
„Lintschning", „Lingnitzwinkel" od „log" Aue, „les" Holz ali pa „Iinični" dem kleinen Dachfenster gehorig.
„ Tschitschauer " ena hiša pri cesti od .,čičan" „čičati" sitzen; „Gautsch" od „kavc" VVeber; „Gaumitsch" od „hom" „homic" Hii-gcl; „P611itz" od „polica" Stelle ali pa od „pole" Feldner.
Nektere čisto slovenske besede so pri ]Judih še sedaj v navadi; postavim: Keusche kajža, — Kepernik, Beitmantel, kepernik,— Kartatschen, kertača.
Da so Slavjani v Lungavi stanovali, ma-like molili, in drugi tam unostran Tur (Tau-ern), poterdijo Solnegradske gramote (Ur-kunden). Indieulus Arnonis str. 33 in 35 pravi: Št. Maksimiliansko jizbico (Zelle) v Pongavi, sedaj „Bischofhofen" v Solnigrad-skej Pongavi, ktero je sv. Rupret blizo leta 700 kot podporo telesne in duševne omike v tistej puščavi napravil, so oni (Slavjani) kmalo po tem razdjali; minihe razpodili, ki so bli iz Solnograda sem poslani, in dolgo časa je ta kraj bil zapuščen; zakaj Slavjani so Idi mali-kovavci, ljuti ali grozovitni, ino so blizo zraven stanovali." To jc v donašnej Lungavi. (
Dolgo se niličer ni upal, v št. Makšilijanskej jizbici vdomoviti se, ker zavolj njegovih napadov dolgo ni blo varno. *)
Moč Gorutanije, ktero je zmagonosni in junaški Samo tako strašno povišal, je jela po njegovej smerti v letu 658 opešovali posebno, odkar se je med mnogo samostalnih vojvodov rasdrobila. — Slovenci čujte! „Složnost"! —
(Dalje sledi.)
Predpisi
latinsko - in cirilsko - slavenski.
Spisal in na svetlo izdal Matia Majav.
(Konec.)
4.
Pred ko se pisanje začne, pripravi pisav-no orodje, namreč: prav černo ne prevodnato in ne pregosto černilo, sošivaj in načertaj pi-savne knjižice, ureži peresa ne premehko, pa tudi ne pretverdo. 0(1 velike, velike koristi bi bilo, ako bi se na deželi učencam in učenkam moglo pisavno orodje zaštonj dajati. Po cčle tedne mora pogosto hlapčič ali deklica okolo svojih slarejšev prosijačiti, popred kakor dobi krajcar, da pero kupi. Potle mora imeti še papir, potle černila, med tem spet pero, pa papir in lako dalje. Starejši se tega terjanja, hlapčiči in deklice tega prosijačenja že naveličajo, še popred kakor se pisati začne. Nčkadaj rečejo starejši: „lvadar nčka-daj u terg, u mesto pojdem, kupim ti vsega, kar potrčbuješ." Med tem mine teden za ted-nam in s pisanjem gre slabo napred. Še u vsakej sosedščini bi se najšel nekak domorodec in vlastenec, kteri bi dva ali tri goldinarje iz rodoljubja daroval in domačemu uči-lišču pisavno orodje priskerbel. Ako starejši te stvari po drobnim kupujejo, pridejo jim mnogo drajše; ako se kupijo na jedenkrat za vso učilišče, se pa dobe za mertev kup. S malemi novci (denarji) storiš dobroto množici učeneov in učenek, tudi njihovim starejšem in podpiraš močno veselje k pisanju.
Černila si napravi sam, da bode prav iz-verstno, uzami:
1 libro izverstne turške šiško-vine (1 Pf. feinen turkisehen
Gallus)........— gl. 48 kr.
1 libro bakrenice (Kupfervvas-ser).........— „ 4 „
pero urezati ali popraviti! Ako si u tem prijazno pomagate, je Bogu in ljudem všeč."
Prav bi bilo, da bi se na koncu leta po izpitu večim učencam in učenkam tudi peresni nožički darovali.
6.
U vsakej pisavnej uri se morajo tri opravila sveršiti: Naj pred jim na velikej tabli nekaj novega pokaži in razloži, in u poprejš-nih urah razloženo kratko ponovi — zatim naj učenci pišejo in se vadijo — zadnič, proti koncu pisavne ure, popravljaj, kar se je napisalo.
11
8 lotov arabskega gumi ... —
velja vkup . . 1 gl. 3 kr.
Nalij na to 10 mer (pint, Mass) vode in imaš prav dobro černilo. Kadar upotrčbiš od tega černila že pet mer, prilij še 5 mer vode in pridaj 4 lote arabskega gumi — je 6 krajcarjev — tako dobiš za 23 grošov 15 mer prav izverslnega černila.
Pri pisavnim orodju u učilišču dobičkarili se mi zdi u nebu upijoči greh.
5.
Skerbi, da hlapčiči in deklice prostorno sede, da klopi tverdno stoje in da svetloba od leve strane pisavcem na roke pride.
Peresa urezati in pisavne knjižice načer-tati moraš vsigdar pred učenjem, de se pri učenju s tem ne mudiš in učeneov ne zader-žuješ. Na vsakej knjižici mora biti napisano ime vlastnikovo, in vsako pero mora imeti skoz viteho perteknjen listič, papirič, na kterim je tudi ime vlastnikovo napisano, da se lehko in naglo bez pomote razdčle.
Pokaži večim učencam in učenkam, kako se čerta (linira) in kako se peresa režejo, naj se nauče in naj ti pomagajo; naj čertajo in peresa režejo učenci učencam, učenke učenkam. Kteremu od manjših se knjižica čerta ali pero reže ali popravlja, mora zraven stati in paziti, da se časom tudi sam nauči. Reci jim: „Slab senosek, kteri bi ne znal si koso sam sklepati in nabrusiti — pa tudi slab pisavec, kteri bi ne znal si sam načertati in
Interea contigit, ua vicinis sclavis illi fratres, qui ad Pongov de Salzburgensi sede ibi-dem destinati erant, inde expellebantur, et ita multis temporibus erat devasta eadem cella pro-pter imminentes Sclavos et erudeles paganos. In-dič. Arn. pag. 33.
Propter Šclavos crudelissimos paganos eadem cella (s. Maximiliani) multis temporibus erat deso-lata. pag. 35.
S veseljem podaj hlapčičem in deklicam pisavno orodje, rčci: „Le veselo se primite pisanja; kdor rad piše, že na pol zna " — Pokaži jim, kako se ima k pisanju usesti in kako pero prijeti. „Seni poglejte, tako le se usede naravno k pisanju: Pisavno knjižico položili pred se, pod njo dejte podlogo (Un-terlage). Na golej tverdej klopi se ne da lepo pisati. Predpis (Vorschrift) se položi nad knjižicoj, da se lehko na njega ozira." Sadaj primi pero rekoč: „Sem poglejte! pero se prime s palcam, kazavnikam in s srčdnikam, ne previsoko in ne prenizko. Izrez mora proti človeku gledali. Cela prava roka počiva na mazimcu, da se lehko gible. Laket mora biti prost, pa ne ležati na klopi. Glava se ne sine pregloboko, preblizo k papirju, prikloniti, da si oči ne skazite. Pero se ne sme pregloboko pomočiti u černilo, da se persti ne po-černijo in da se u knjižico ne naredi mačka (Tintenkleks); zamazati knjižico je gerdo. Kadar se henja pisati, se ima pero ubrisati s papirjem propustnim (Fliesspapier), pa ne oblizati, ker je černilo zlo nezdravo; tudi se ne sme černiio iz peresa šterkati po knjigah in oblačilih. — Pri pisanju ne nog križoma imeti."
„Sadaj usedite se še vi tako in primite pero." Potle jidi prijazno od jednega do drugega in poravnaj, kar bi nekaj prav ne bilo. „Sadaj odložite pero in ga spet primite in se usedite, kakor k pisanju, da vidim."
Usedi se Ti tudi napčno, da vide, kako ni prav sedeti.
8.
Sadaj pokaži učencam na černej deski po malo različne čerte in pismena. Pisaje neprenehoma govori, kaj pišeš in kako pišeš.
j,Tukaj na deski so četiri zraven sebi po-tegnjene pruge (Linien). Nčktera pismena se pišejo samo med srčdnji dve prugi in se imenujejo srednja pismena, druga gredo visoko do gornje pruge in se imenujejo visoko pismena (mit Oberlange), spet druga gredo globoko do dolnje pruge, to so globoka pismena (mit Unterlange). Pismena se narede iz različnih čert. S peresnim režam se narede tenke čerte (Haarstriche) s širjavo debele (Schattenstriche). Zavihana čerta se naredi vsigdar s peresnim rezani. — Čerte morajo biti vse gladke, ne kosmate, tudi morajo jednako, jedna kakor druga, malo na pravo viseti. Podstatne čerte (Grundstriche) so tiste, iz kterih se pismena sostavljajo. Piše se od leve roke na pravo." — „Sadaj poglejte sem na desko! Pokažem vam nektere podstatne čerte. Tukaj potegnem od zgoraj dol ravno, debelo čerto, malo na pravo visečo, to je perva podstatna čerta. Poglejte pervi predpis, pervo redko, na pervim mestu tudi stoji. Napišite tudi vi nekoliko takovih poredoma!" Med tem hodi pohlevno po učilišču, pogleduj, kako pišejo in pohvali, ako le maličko pogodijo, da serčnejši postanejo. „Sadaj naredim še jedno podstatno čerto. Od zgoraj se potegne ravna debela čerta navdol in spodaj se tenko zaviha. To je druga podstatna čerta. U predpisu tudi stoji na drugim mestu. Skušajte jo tudi vi narediti."
Po dve čerti ali pismeni pokazati, je dosti za jedno uro.
Toliko na pokušnjo.
Na Višarjih 24. Avgusta leta 1849.
Matia Majar.
Popravek.
v V predposlednjiin listu Slovenije ste v pesmi iz kraljodv. rokopisa sledeči dve versti izpušeni bile, ki se imate po sedmi versti od zdolej vinestiti:
In maline Zaboj z mečem, Ščita kos odbije vragu.