Po mestni občini Ptuj • Samobor: „Kultura je na težki preizkušnji"
O Stran 4
Zaposlovanje
Ptuj • Ženske se v krizi zaposlujejo prej kot moški
Z> Stran 7
Ptuj, torek, 12. februarja 2013
letnik LXVI • št. 12 Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Danes priloga
Q*Ub4>A/4*lo
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Štajerski TEB1ÍIK
Spodnje Podravje • Pust 2013 se končuje
Čas norčij se izteka
Šport
Dejan Zavec •
»Za srečo je treba garati in včasih tudi tvegati.«
O Stran 11
Atletika • Hitre noge in dolgi skoki Maje Bedrač
O Stran 14
S prireditvami ob današnjem pokopu pusta se bo izteklo letošnje že po tradiciji nadvse bogato pustno dogajanje.
Prineslo je nekatere novosti, od etno scene mladih do poskusa vrnitve starega urbanega meščanskega pu-stovanja s prvim mestnim pustnim korzom ob 140. obletnici prve karnevalske povorke na Ptuju 25. februarja 1873. Na osrednji povorki 53. Kurentovanja je nastopilo 3000 udeležencev iz desetih držav, ogledalo pa si jo je 30 tisoč gledalcev. V karnevalskem delu so ponovno slavile skupine iz okolice Ptuja, ki že tradicionalno bogatijo ta del nedeljske ptujske pustne povorke, ker so mestne maske utrujene od sobotnega plesnega dogajanja. Med karnevalskimi skupinami je letos v Ptuju (in tudi v Markovcih) slavila skupina Fantazija KUD Maska Stojnci (na fotografiji), ki se je ne bi branili niti na brazilskem karnevalu; osvajala je z ritmom, barvami in mistiko.
MG
Ljutomer • Novost komunalnega podjetja
Kmetijstvo
Odvoz kosovnih odpadkov na klic Rok podaljšan
Komunalno stanovanjsko podjetje (KSP) Ljutomer zelo uspešno opravlja poslanstvo javne službe zbiranja in odvoza odpadkov. V lanskem letu so od gospodinjstev v občinah Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej skupaj odpeljali več kot 4100 ton odpadkov, vse več gospodinjstev pa komunalne odpadke, zlasti kosovne, odvaža na zbirni center pri čistilni napravi v Ljutomeru.
Kmetje, ki so upravičenci do pavšalnega nadomestila DDV, so morali na DURS letos prvič oddati pavšale v elektronski obliki, o čemer smo že poročali. Rok za oddajo je bil 31. januar, vendar je Davčna uprava ta rok podaljšala do konca februarja.
Sicer pa bistvenih novosti pri zbiranju in odvozu odpadkov na območju štirih občin upravne enote Ljutomer za letos ni - odpadke gospodinjstev bodo še naprej odvažali tedensko, na sedem oziroma štirinajst dni bodo odvažali tudi biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad. Uvaja pa se novost v načinu zbiranja kosovnih odpadkov. Namesto vsakoletne velike spomladanske akcije zbiranja in odvoza kosovnih odpadkov bodo gospodinjstva imela možnost kadarkoli naročiti tovrstni odvoz v akciji zbiranja kosovnih odpadkov na klic. Naročnik ob klicu posreduje podatek o predvideni količini odpadkov, v dveh delovnih dnevih po prejetju naročila pa bo naročnik obveščen o
sprejetju naročila in načrtovanem datumu izvedbe odvoza. Kot so povedali na KSP, se odvoz odpadkov z manjšim dostavnim vozilom opravi takoj, odvoz polnega zabojnika pa predvidoma naslednji delovni
dan. In še to: letošnja novost za naročnika ne pomeni dodatnih finančnih izdatkov, saj so stroški odvoza že zajeti v ceni zbiranja komunalnih odpadkov po gospodinjstvih.
NŠ
Zbirni center za odpadke pri čistilni napravi v Ljutomeru
Številni kmetje namreč še nimajo kvalificiranega digitalnega potrdila in so zato za oddajo obrazca pooblaščali druge; na Ptujskem predvsem svetovalce na KGZ Ptuj, pa tudi zadruge ipd. Zaradi tega se je zelo povečalo število prejetih pooblastil na davčnih uradih in zato je ponekod prišlo do podaljšanja roka vnosa pooblastil v sistem eDavki.
„Nekateri kmetje, kljub temu da so pravočasno oddali pooblastilo, zaradi bistveno podaljšanega postopka poo-blaščanja niso mogli v roku oddati obrazca DDV-OPN za leto 2012. Na Kmetijsko-goz-darski zbornici smo Davčni urad zaprosili, da zamudnikov zaradi tega ne bi kaznovali. Davčna uprava je našo prošnjo upoštevala in sklenila, da
ne bo kaznovala zavezancev, ki bodo obračun pavšalnega nadomestila DDV za leto 2012 oddali do 28. februarja 2013," so sporočili iz zbornice.
Omenjena sprememba elektronskega podajanja obrazca je sicer zajela kar okoli 32.000 kmetov, ki so t. i. „davčni pa-všalisti".
SiM
Foto: NS
2 Štajerski TEDNIK
Po Sloveniji
torek • 12. februarja 2013
Slovenija • Ob letošnjem kulturnem prazniku
Ulice prestolnice zavzeli državljani, kulturniki kritični do vlade
Ulice prestolnice so na kulturni praznik zavzeli državljani. Okoli 9000 se jih je dopoldne zbralo na Kongresnem trgu na shodu Zbora za republiko, popoldne pa se jih je okrog 20.000 udeležilo t.i. tretje vseslovenske ljudske vstaje, ki se je po pohodu po ljubljanskih ulicah končala na Trgu republike. Obe zborovanji sta minili mirno.
Zbor za republiko je potekal pod geslom Za Slovenijo, za vse, ki tukaj smo se zbrali, ker dobro v srcu mislimo. Vrstili so se pozivi k strpnosti in enotnosti. Udeleženci shoda - po navedbah organizatorjev se jih je zbralo okrog 12.000, po navedbah policije okoli 9000 - so s seboj prinesli slovenske in evropske zastave. S transparenti so opozarjali, da gre za državo, pozivali k srčnosti ter izražali tudi podporo predsedniku vlade Janezu Janši. Tako je v množici med drugim opaziti napis »Janez Janša, reši nam Slovenijo« in »Pomagajmo Janševi vladi«.
Ob govorih je potekal tudi kulturni program, ki je izzvenel z močno domoljubno noto. Na odru na Kongresnem trgu se je zvrstilo več govorcev, med njimi predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm, nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar, minister za obrambo Aleš Hojs in nekdanji predsednik DZ France Cukjati. Prek videonagovora je udeležence nagovoril tudi premier Janez Janša. Poudaril je, da je treba odločno nastopiti proti levemu
fašizmu in grožnjam, nasilju ter kaosu, ki sta največja sovražnika svobode in pravičnosti.
Kot je dejal, je največji ekonomski problem države večmi-lijardna bančna luknja. »Tisti, ki so jo povzročili, tisti so nam ukradli državo. In to želijo početi še naprej - za vsako ceno,« je izpostavil. Protivladna ofenziva pa je po njegovih besedah dobila »epske razsežnosti«, ko je vlada predlagala zakon o slabi banki in za štirikrat podaljšala zastaralni rok pri kaznivih dejanjih, narejenih pri ustvarjanju bančne izgube. Kot drugi razlog za protivladno ofenzivo je Janša ocenil ustanovitev Slovenskega državnega holdinga.
Igralec Bine Matoh je prebral deklaracijo Zbora za republiko na kulturni praznik, s katero podpisniki izjavljajo, da je slovenski narod uresničil mnoge cilje, ki so se zdeli nemogoči dobri dve desetletji nazaj. Zato zahtevajo državo vseh državljanov ter preglednost gospodarskega in bančnega sistema.
»Želimo živeti v državi z urejenim pravosodjem, kjer bodo zakoni veljali za vse in ne le za
peščico. Pričakujemo pluralne medije in profesionalno delo novinarjev,« piše v deklaraciji. Poleg tega se zavzemajo za konkurenčno državo odgovornih posameznikov, v kateri je država v službi državljanov. »Želimo sprostiti ustvarjalne sposobnosti slovenskih državljanov ter tako ujeti standarde najbolj razvitih držav. Pri tem združujemo moči vseh ljudi, ki dobro v srcu mislijo,« so še zapisali v deklaracijo.
Udeleženci shoda so se nekaj minut po končanem programu razšli, nekatere so v bližini čakali tudi avtobusi. Dve uri zatem pa se je na Kongresnem trgu začela t. i. tretja vseslovenska vstaja, uperjena proti političnim elitam. Po oceni policije se je na njej zbralo okrog 20.000 ljudi. Dogajanje pa se je s Kongresnega trga kmalu preselilo na ulice prestolnice.
Protestniki so se sprehodili po Slovenski, Gosposvetski in Bleiweisovi ulici, nato pa so se po Šubičevi odpravili do Trga republike, kjer je množica vztrajala več ur. Na spremljajočem premičnem odru so jih spremljali glasbeni nastopi. Program pa se je nato z različnimi nastopajočimi in govori posameznih protestnikov na Trgu republike nadaljeval do večera.
Med številnimi govorci so bili močno zastopani tudi kulturniki, med katerimi so bili igralec in glasbenik Janez Škof, igralec Primož Bezjak, pesnik Iztok Osojnik ter igralec Andrej Rozman Roza. Govore so dopolnjevali glasbeniki, med njimi skupine Čompe, Kar češ brass band in Otroci oportunizma ter Iztok Mlakar.
Govorniki so opozarjali, da je država last državljanov. Sli-
Uveljavlja se nova policijska zakonodaja
Poslanci so s 45 glasovi za in 32 proti sprejeli zakon o organiziranosti in delu v policiji. S tem zakonom se bo uveljavila nova policijska zakonodaja, ki zamenjuje sedaj veljavni zakon o policiji.
Prejšnji teden so namreč poslanci sprejeli tudi zakon o nalogah in pooblastilih policije. Zakon o organiziranosti in delu v policiji med drugim spreminja sistem imenovanja generalnega direktorja policije, ki se izenačuje s sistemom imenovanja ostalih generalnih direktorjev v javni upravi. Tako ministru, preden bo kandidata predlagal v imenovanje vladi, ne bo treba dobiti mnenja posebne strokovne skupine, pač pa bo celoten postopek preverjanja primernosti kandidata izvedel kadrovsko-akreditacijski svet. Prav tako zakon spreminja status Nacionalnega preiskovalnega urada in ga umešča pod okrilje uprave kriminalistične policije. Prejšnji teden pa so poslanci sprejeli še zakon o nalogah in pooblastilih policije, ki
šati je bilo pozive k odstopu predsednika vlade Janeza Janše in tudi ljubljanskega župana Zorana Jankovica. Protestniki pa so s transparenti in tudi glasnim vzklikanjem sporočali »Ne bomo plačali vaše krize«, »Dajte prostor poštenim«, »Pride čas, ko mora domoljub braniti svojo domovino« in podobno. Med sprehodom po mestu pa so ob poti, na ceste ter nekatera poslopja, tudi Banke Slovenije, lepili letake z napisom Naša last.
Organizatorji so protestnike vseskozi opozarjali, naj se ne odzivajo na provokacije, saj si v prvi vrsti želijo mirnega protesta. Z izjemo nekaj petard in manjšega incidenta, ko je skupina nekaj deset protestnikov poskušala podreti ograjo in jih je policija razgnala s solzivcem, je shod tudi minil mirno. Protestniki pa so se nekaj po 20. uri razšli.
V Državnem svetu posvet o stanju kulture v Sloveniji
V državnem svetu je že pred kulturnim praznikom potekal posvet Kultura včeraj, danes, jutri. Minister, pristojen za kulturo, Žiga Turk je poudaril, da kultura ni bila ukinjena, opozoril pa je na splošno pomanjkanje kulture v državi. Predstavniki različnih kulturnih področjih pa so spregovorili o težavah, s katerimi se soočajo, in bili večinoma kritični do vladnih ukrepov.
Predsednik DS Mitja Bervar je uvodoma poudaril, da bi morali Slovenci kot edini narod, ki ima kulturni dan za praznik, »dati prednost muzam in ne ideologijam«. Kulturna politika je po njegovih besedah v 20 le-
ureja policijska pooblastila in jim dodaja nekatera nova. Med temi so tudi pooblastila, s katerimi bo policija lažje preprečila izgrede na športnih prireditvah. Policisti bodo lahko posameznikom preprečili udeležbo na športni prireditvi ali potovanje na tako prireditev. (sta)
V SV Sloveniji v nakup avtobusa za odvzem krvi
Center za transfuzijsko medicino UKC Maribor, ki s priključenimi enotami na Ptuju in v Murski Soboti izvaja dejavnost preskrbe s krvjo za področje severovzhodne Slovenije, je začel z uresničevanjem dolgoletnih načrtov nakupa avtobusa za odvzem krvi.
V Slovenski Bistrici je bil konec prejšnjega tedna ustanovljen konzorcij za zagotovitev finančnih sredstev. Avtobus za odvzem krvi krvodajalcem je v veliko državah že ustaljena praksa, zdaj pa so se tudi v mariborskem Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) odločili sprožiti prve korake za realizacijo cilja. V okviru seje sveta podravske
tih poskrbela za varno okolje za kulturo, »celo tako varno, da nekateri nočejo sprejeti posodobitev«. Obenem je bil kritičen do osnutka Nacionalnega programa za kulturo 2013-2016, ki po njegovih besedah »nikogar k ničemur ne obvezuje«.
Po besedah ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Turka »kultura ni bila ukinjena, pa če je v kolumnah o tem še tako prikladno lagati«. Zaradi varčevanja je bilo sredstev nekaj manj, »podobno kakor za kaj drugega v državi«, je poudaril. Celotno ministrstvo ima dva državna sekretarja, od katerih se eden se ukvarja izključno s kulturo. Opozoril je na financiranje ministrstva, med drugim t.i. kulturne žepnine in desetih milijonov evrov za EPK. Izpostavil je tudi tri osnutke dokumentov, ki so jih dali v javno razpravo: predlog novele zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo ter nacionalna programa za kulturo in za jezikovno politiko 2012-2016.
Med drugim je opozoril na problem odsotnosti kulture v širšem smislu. »Če ni kulture, potem se laže, zavaja, psuje, krši nedotakljivost človekovega domovanja, obešajo se lutke, ljudi se pošilja v Barbarin rov«. Sicer meni, da tudi nasprotovanje - če je kulturno, resnicoljubno in civilizirano - lahko koristi demokraciji in poudarja naravno veličino človeka.
Po mnenju predsednika Nacionalnega sveta za kulturo Mirana Zupaniča »živimo v diktaturi kulture«. Kultura je po njegovih besedah ogrožena, saj se jo »programira za potrošnjo in pokornost«. Želi si države, v kateri bi Slovenci lahko živeli in ne le životarili ter vzposta-
regije v Slovenski Bistrici so tako podpisali konzorcijsko pogodbo za ustanovitev konzorcija za zagotovitev finančnih sredstev za nabavo avtobusa. Poleg ustanovnih članic konzorcija, UKC Maribor in Območnega združenja Rdečega križa, so članice konzorcija tudi pravne osebe javnega in zasebnega prava ter fizične osebe. Z avtobusom bodo lahko zbirali kri na prizorišču javnih kulturnih in športnih prireditev, pri večjih trgovskih centrih, šolah, in se na ta način približali krvodajalcu. (sta)
Veliki Prešernovi nagradi Stupici in Simčiču
V Cankarjevem domu (CD) so na predvečer državnega praznika podelili velike in male Prešernove nagrade. Kot je v nagovoru dejal predsednik UO Prešernovega sklada akademik Jože Trontelj, danes številne človeške usode že razkrivajo eksistenčno stisko, revščino in malodušje, kulturne dobrine pa postajajo luksuz.
Ljudje za preživetje kot človeška
vitev dialoga med kulturno in politično sfero. Za to pa je po njegovem mnenju nujna vzpostavitev samostojnega ministrstva za kulturo, ureditev položaja javne agencije za knjigo in Slovenskega filmskega centra (SFC) ter zagotovitev dobrega izobraževanja na akademijah in vsaj minimalen standard za samozaposlene.
Predsednica kolegija direktorjev slovenskih gledališč Tina Kosi je predstavila problematiko javnih zavodov s področja uprizoritvenih umetnosti. Med glavnimi težavami je izpostavila negotovost in nejasnost financiranja, s čemer težko napovedujejo svoj program in abonmaje, še težje pa zagotavljajo plačila tako zunanjim sodelavcem kot svojim zaposlenim. Direktor SFC Jožko Rutar je spregovoril o problematiki filma, ki je po njegovem najdražja umetnost, a obenem največji ambasador Slovenije. Trenutno stanje opisuje kot »ubijanje filma«, ob čemer kot največji problem izpostavlja državno financiranje, ki zaradi prevelike birokratizacije slabo deluje.
Zelo kritična do ministrovih besed je bila samostojna ustvarjalka na področju kulture Jedrt Jež Furlan. Meni, da so področja, ki jih ima Turk za malenkosti, za kulturnike ključnega pomena. Pri tem je izpostavila samozapo-slene v kulturi, ki da so »slovenski unikum« in dodala: »Vsi nas potiskajo na trg, tega trga pa ni«. Opozorila je na podrejen položaj v primerjavi z redno zaposlenimi. Večina samozaposlenih dela praviloma več kot osem ur, nima plačane malice, prevoza, nima nadomestil za čas, ko ne dela, je opozorila.
STA (Pripravlja: SiM)
bitja potrebujemo tudi umetnost in kulturo, kultura in umetnost morata prežemati vsa polja človeškega delovanja in ustvarjanja, je v svojem nagovoru še poudaril Trontelj. Nagrado za življenjsko delo sta prejela pisatelj Zorko Simčič za življenjsko delo in bogat literarni opus in slikarka Marlenka Stupica za življenjsko delo in bogat ustvarjalni opus. Prvakinja ljubljanskega baleta Regina Križaj je nagrado Prešernovega sklada prejela za baletni opus v zadnjih dveh letih. Mezzosopranistka Bernarda Fink in basbaritonist Marcos Fink sta skladovo nagrado prejela za zgoščenko Slovenija! in odmevni cikel koncertov po Sloveniji. Pesnik Go-razd Kocijančič je prejel nagrado Prešernovega sklada za pesniško zbirko Primož Trubar zapušča Ljubljano. Baritonist Jože Vidic je skla-dovo nagrado prejel za vlogi vojvode Lorenza v operi Črne maske in Grudna v operi Ljubezen kapital. Prevajalka Marija Javoršek je nagrado Prešernovega sklada prejela za prevod Rimskih političnih tragedij Pierra Corneilla. Metodu Pevcu so skladovo nagrado podelili za scenarij in režijo dokumentarnega filma Aleksandrinke. (sta)
Uvodnik
Najbolje brez praznikov - in še brez plač?!
Letos smo prvič ostali brez praznika takoj na začetku leta, saj je bil po dolgih desetletjih 2. januar delovni dan. To baje prinaša pozitivne učinke tako v gospodarstvu kot v javni upravi. V slednji so uspeli celo izračunati, da so na račun ukinjenegaprazni-ka, ker ni bilo treba izplačati dodatkov za praznično delo nekaterim kategorijam poklicev, prihranili polnih 300.000 evrov. Znesek je videti lep (čeprav pri našem negativnem poslovanju države ne pomeni praktično nič), priznam pa, da me je skoraj zadela kap, ker je popolnoma vse privarčevano šlo v žepe politikov. Poslanci so si namreč, kot gotovo veste, prav za takšen znesek, torej 300.000 evrov, povišali stroške za izobraževanje, ker je to po njihovem mnenju nujno potrebno. Glede na to, kakšna je v povprečju njihova izobrazba in kako si kupujejo vse od srednješolskih spričeval do diplom, jim je to povišanje res nujno...
Se pa očitno pri enem izgubljenem prazniku pri nas ne bo končalo. Gospodarska zbornica Slovenije s predsednikom Miličem namreč že glasno govori o tem, da bi bilo treba ukiniti vsaj še dva praznika; 15. avgust in 31. oktober. Sicer v mojem poklicu prazniki nimajo nobene veljave, zato lahko zaradi mene ukinejo prav vse praznične dni po vrsti. Ampak nikakor ne za to, da si bodo s prihranki na račun delavcev izbrani politiki filali svoje riti.
Pri tem pa delodajalci v gospodarstvu priznavajo, da en ukinjen praznik (še) ne prinaša nekih vidnih pozitivnih učinkov; govori se le o neki polovički odstotka višji produktivnosti dela. Z več ukinjenimi prazniki bi bila produktivnost mogoče še majčkeno višja, kar se seveda pri plači delavca ne bi poznalo, prej obratno, saj bi tisti, ki so prej dobivali dodatek za delo ob praznikih, ostali brez njega. In upam si staviti, da delodajalci ne bi jamrali nič manj kot danes, češ kako smo zaradi drage delovne sile popolnoma nekonkurenčni. Tako kot je nedavno dejal eden direktorjev preko malih ekranov, da pri tako visokih minimalnih plačah, kot jih imamo pri nas, ne moremo konkurirati poceni delovni sili npr. na Slovaškem, kjer delajo že za 300 evrov na mesec. Ob takšnem razmišljanju me je pa res zmrazilo in tega gospoda bi z veseljem vprašala, kako lahko potem Slovaški konkurira recimo Avstrija ali Švica, kjer je zajamčena plača 3000 evrov?! In ne mi spet ob tem prodajati pravljic o razliki v visoki dodani vrednosti, kajti ta je v prvi vrsti odsev sposobnosti menedžer-ja oz. direktorja, ne pa delavca. Zato so pri nas tudi zelo redka uspešna podjetja.
Simona Meznarič
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radi^tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radi^tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
torek • 12. februarja 2013
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
Foto: Črtomir Goznik
Državni politični vrh je v nedeljo na Ptuju predstavljal podpredsednik DZ Jakob Presečnik; na fotografiji v družbi ptujskega župana Štefana Čelana in vodja Kurentovanja 2013 Branka Brumna.
Foto: Črtomir Goznik
Pernati »bratje« kurentov iz Razloga v Bolgariji, skupina Mummer grupe Starchevata, se ponašajo z že 107-letno tradicijo.
Ptuj • 53. Kurentovanje
V	karnevalskih skupinah prizanesljivi do aktualnega dogajanja
V	okviru mednarodnega KarnevalFesta je v nedeljo na ptujskih ulicah in trgih nastopilo tri tisoč udeležencev iz desetih držav, ki so predstavili tradicionalne pustne like svojega okolja, poleg Slovenije še iz BiH, Bolgarije, Črne gore, Hrvaške, Madžarske, Makedonije, Nemčije, Rusije in Srbije.
Vreme, ki je sprva kazalo slabo, se je pred pričetkom povor-ke, ki se je pričela viti po ptujskih ulicah in trgih ob trinajsti uri, zjasnilo. Povorko etnografskih in karnevalskih skupin si je ogledalo okrog 30 tisoč obiskovalcev. Med njimi so bili tudi predstavniki državnega političnega vrha, Jakob Preseč-nik, podpredsednik državnega zbora, in začasna predsednica PS Alenka Bratušek, predstavniki nekaterih tujih ambasad v Sloveniji, partnerskega mesta Burghausen, sosednjih lokalnih skupnosti, FECC Slovenije in tujine ter nekaterih tujih pustnih skupin. Prišli so tudi dosedanji princi ptujskega Kurentovanja.
V pustno prestolnico Slovenije in tega dela Evrope je po popoldanski nedeljski povorki pripotoval tudi častni predsednik 53. Kurentovanja Hernry van der Kroon, ki si je včeraj ogledal še mednarodno otroško povorko in fašenk v Dor-navi, danes pa se bo ustavil na pustovanju v Mozirju. Na sprejemu pred nedeljsko osrednjo pustno povorko, ki ga je ptujski župan Štefan Čelan pripravil skupaj z vodjem Kurentova-nja 2013 Brankom Brumnom, predsednikom FECC Slovenije Andrejem Klasincem in 14. princem karnevala Miroslavom Slodnjakom, je še posebej izpostavil pomen ptujskega pustnega dogajanja, ki je v osrečevanju ljudi; kurentov duh in duh vsega pustnega dogajanja bi moral v Sloveniji vladati vseh 365 dni, ko bi se vsi skupaj morali zavedati, da je dobro delati dobro. Pomembno pa je tudi vedeti, da kurenti ne odganjajo zime, temveč slavijo vse štiri letne čase. V prvi vrsti gre za zahvalo zimi in povabilo za čaščenje pomladi.
Skupaj je na nedeljskem mednarodnem KarnevalFestu nastopilo blizu sto pustnih skupin, prevladovale so etnografske, v karnevalskem delu jih je nastopilo 30. Te so stavile predvsem na lep videz, koreografijo in zabavo, za šaljiv spopad z aktualnimi političnimi temami pa se v glavnem niso odločile, s čimer so na nek način sporočile, da imajo vsega dovolj in da
je skrajni čas, da se najodgovornejši v državi končno streznijo. V Klubu malega nogometa Sv. Trojica so si sicer zaželeli, da bi se zbudil Tito, ker so zadeve ušle izpod nadzora, ker so oblastniki dobesedno ponoreli, z vprašanjem izplena arbitražnega sporazuma se je ukvarjala skupina Slovensko morje, z »dobrodelnimi« radarji karnevalska skupina iz Cirkulan, s korupcijo skupina Papige iz KED Juršinci, ki bi vse, ki krizo povzročajo, strpala tja, kamor spadajo, v kletke, skupina Dvorski norčki iz Spuhlje pa se je odločila pomagati vladi, »da bo razumno
sprejela odgovornost«. Čisto slučajno pa se je v nedeljo med nastopajoče pripeljal sedaj že odstavljeni mariborski župan Franc Kangler.
Nagradni fond 53. Kurento-vanja je znašal šest tisoč evrov. Ocenjevalna komisija (Marija Hernja Masten, predsednica, ter člani Aleš Arih, Majda Goznik in Sanja Veličkovic), ki je sodelujoče karnevalske skupine ocenjevala po petih kriterijih (izvirnost, aktualnost, izdelava, nastop in številčnost) je nagrade razdelila med deset skupin. Skupina Fantazija, KUD Maska Stojnci, je zasedla prvo mesto
in s tem 1200 evrov, na drugo mesto se je uvrstila skupina Vesoljci iz Bukovcev, pripadlo ji je 1000 evrov, tretja je bila skupina Asteriks in Obeliks KTD Klo-potec Soviče-Dravci, ki je prejela 900 evrov. Mravljice iz Sodne dežele, TD Sodinci, so zasedle četrto mesto, pripadla jim je nagrada v višini 800 evrov, pete so bile Papige KED Juršinci, ki so prejele 600 evrov, na šesto
mesto so se uvrstile Hobotnice iz Male vasi, prejele so 500 evrov, na sedmo mesto se je uvrstila skupina Dvorski norčki iz Spuhlje, prejeli so nagrado v višini 400 evrov, osmo mesto in nagrada v višini 300 evrov je pripadla skupini Dravske deklice in škratje iz Stojncev - Sige-ta, deveta je bila skupina Koste-vska šnajdarija, ki je prejela 200 evrov, na deseto mesto pa se je uvrstila skupina Človek ne jezi se KUD Sobetinci, ki je prejela nagrado v višini 100 evrov.
Organizatorji so zadovoljni tako z odzivom skupin kot tudi obiskovalcev. Kot je povedal vodja 53. Kurentovanja Branko
Brumen, so glavni strateški cilji uresničeni, ob prenosu naše tradicije na mlade, znanstvenem simpoziju oziroma tlakovanju poti kurenta v Unescovo zaščito varovanja kulturne dediščine, začetku ptujskega mestnega pustnega korza, letošnji je bil namenjen obeležitvi 140. obletnice prve organizirane ptujske mestne pustne povor-ke, in nastopi mladih glasbenih skupin, četudi nismo dosegli rekordnih številk. Na Ptuj smo letos pripeljali prvič tudi nekatere nove pustne skupine, vsako leto pa je bogatejše tudi karnevalsko dogajanje.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Asteriks in iz Obeliks iz KTD Klopotec Soviče-Dravci, tretja skupina letošnjega ptujskega karnevala
Foto: Črtomir Goznik
Pustna skupina Vesoljci iz Bukovcev je bila druga najboljša skupina 53. ptujskega karnevala.
V karnevalski dvorani, kjer je v soboto na osrednjem karnevalskem plesu plesalo več tisoč mask, je bila za najboljšo karnevalsko skupino izbrana skupina Kralj Matjaž z 32 udeleženci.
Foto: Črtomir Goznik
Greh raja, Mulen ruž iz Strumice v Makedoniji
4 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 12. februarja 2013
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Ob slovenskem kulturnem prazniku
„Kultura je na težki preizkušnji"
Na osrednji slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku je Mestna občina Ptuj podelila po dve plaketi, oljenki in veliki oljenki. Najžlahtnejše priznanje ptujske občine za dosežke na področju kulture je tokrat šlo v roke Igorja Samoborja in Branke Bezeljak. Ob njiju so slavili še v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, društvu Arsana in KD Rogoznica.
Osrednja slovesnost ob kulturnem prazniku je potekala v petek ob 18. uri v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. Ob tem, da so kulturniki počastili spomin na velikega pesnika Franceta Prešerna in spregovorili o pomenu kulture, so med drugim podelili in izročili priznanja najzaslužnejšim kulturnim ustvarjalcem v našem mestu.
Slovesnost se je pričela z Zdravljico v izvedbi Pihalnega orkestra Ptuj pod vodstvom Fredija Simoniča. Slavnostni govornik je bil tokrat Franc Simonič, prejemnik velike oljenke MO Ptuj za leto 2012. Najprej je govoril o pomenu kulture in tega, da je Ptuj kot partner sodeloval v projektu Evropske prestolnice kulture 2012. Izpostavil je dogodke, ki so v sklopu tega potekali v našem mestu, in dejal, da smo Ptujčani lahko na lanskoletne dogodke ponosni. Nekoliko manj pa je Simonič zadovoljen s poimenovanjem le-teh, saj da so premalo slovenski, v njih je preveč tujk in so vse prevečkrat nerazumljivi. Opozoril je tudi na nekatere druge pomanjkljivosti, ki so za mesto, ki želi razvijati turizem in kulturno ustvarjanje, pomembne, a velikokrat prezrte. Med drugim je izpostavil dejstvi, da na železniški postaji ni zemljevida Ptuj in da de-
Prejemniki oljenk v družbi župana MO Ptuj Štefana Celana: od leve Mladen Delin, predsednik društva Arsana, Mira Petrovič, Knjižnica Ivana Potrča, in Matjaž Neudauer, direktor Knjižnice Ivana Potrča
Foto: Črtomir Goznik
Veliki oljenki sta šli v roke Branke Bezeljak in Igorja Samoborja (v sredini); na fotografiji sta v družbi ptujskega župana in Gorazda Žmavca.
jansko sploh nimamo prave avtobusne postaje. Potem ko je napel nekaj krepkih, je sicer pojasnil, da njegov namen ni kritizirati, ampak le spomniti na pomanjkljivosti, ki se z nekaj truda lahko izboljšajo tudi v luči razvoja turizma.
Govoru je sledilo osrednje dejanje tega večera, podelitev plaket in priznanj. Plaketi Zveze kulturnih društev Ptuj, ki ju je podelila predsednica ZKD Ptuj Nataša Petrovič, sta šli v roke KD Rogoznica in predsednika Marjana Cajnka.
Podeljene so bile tudi oljen-ke in velike oljenke - priznanja Mestne občine Ptuj ter Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Letošnja prejemnika oljenk, ki jih podeljuje Mestna občina Ptuj, sta Igor Samobor (predlagatelj Mestno gledališče Ptuj) in Branka Bezeljak (predlagatelj Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ptuj). Prejemniki oljenk - te podeljuje župan MO Ptuj -pa so: društvo za glasbeno umetnost Arsana, mag. Matjaž
Neudauer, direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, in Mira Petrovič, knjižničarka domoznanskega oddelka in vodja številnih projektov v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj.
Aplavz, ki o prejemnikih pove vse ...
Sodeč po odzivih kulturnikov, ki so se udeležili tokratnega praznika, so priznanja in plaketi šli v prave roke. V imenu prejemnikov nagrad
Ljutomer • Ob kulturnem prazniku Miklošičeva priznanja
Kultura je način življenja
Na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Ljutomeru je slavnostna govornica kiparka Irena Brunec Tebi med drugim poudarila, da je kultura ljubezen in spoštovanje do sočloveka ter spoštovanje do zgodovinskih izkušenj in lastnega jezika.
»Kultura je sposobnost prenašanja družbenih in osebnih izkušenj na sočloveka. Kultura je nivo življenja, način življenja, obnašanja, je raven izobrazbe, je skladnost različnih osebnih prepričanj, je zmožnost obvladovanja nestrpnosti in jeze, je sposobnost za ustvarjanje novih idej in vzpostavitev vedno boljših razmer za življenje. Ampak kultura je predvsem nekaj, o čemer ni dovolj samo govoriti. Še manj pa pred drugimi moralizirati o njenem pomenu. To namreč zmore vsakdo. Tudi - in predvsem nekulturni ljudje,« je povedala.
Občina Ljutomer vsako leto na tovrstni prireditvi podeli Miklošičevo nagrado in priznanja. Letos je pomen teh odlikovanj še večji in pomembnejši, ker gre za Miklošičevo leto, saj mineva natanko 200 let od rojstva prleškega jeziko-
slovca svetovnega formata dr. Franca Miklošiča. Ljutomerska županja Olga Karba je tokrat najvišje priznanje za dolgoletno življenjsko, požrtvovalno in nesebično delo na širšem kulturnem področju podelila upokojeni učiteljici, 75-letni Mariji Prelog iz Ljutomera, rojeni v Lahoncih v ormoški ob-
čini. Najprej je delovala v manjši šoli v Logarovcih, nato pa se leta 1964 zaposlila na takratni posebni šoli v Ljutomeru. Kot izredna slušateljica je na Pedagoški akademiji v Ljubljani diplomirala na skupini orto-pedagogika za duševno prizadeto mladino. Leta 1970 je bila imenovana za ravnateljico. Pri
Županja občine Ljutomer Olga Karba z letošnjimi prejemniki Miklošičeve nagrade in priznanj
svojem delu se je izkazala s prizadevnostjo in sočutnim razumevanjem drugačnosti. Leta 1990 se je upokojila. Vključila se je v Društvo upokojencev Ljutomer in takoj postala gonilna moč na področju športa, kulture in humanitarnosti.
Miklošičeva priznanja so prejeli: Peter Žibrat z Mote za dolgoletno delovanje na področju ljubiteljske kulture, Vi-tomir Kaučič iz Krištancev za dosežke na filmskem področju ter Klub prleških babic iz Pristave za aktivno delovanje na področju ohranjanja prleške-ga ljudskega izročila. »Kulturo živimo in jo čutimo. Kultura je del nas in iz tega razloga ostajam optimistka, da bomo na tej bogati kulturni podlagi kmalu dosegli preboj tudi v javnih razpravah,« je ob zaključku slovesnosti dejala ljutomerska županja.
NŠ
je govoril priznani igralec, sicer Ptujčan, ki že 30 let živi in dela v prestolnici in je letošnji prejemnik Borštnikovega prstana, Igor Samobor. V izjemno zanimivem govoru je govoril o tem, kako je dejstvo, da je rojen v najstarejšem slovenskem mestu, vplivalo nanj in njegovo kariero. Kot je dejal, se je to potrdilo tudi, ko je na njegovo veliko veselje po 35 letih ponovno stal na odrskih deskah ptujskega Mestnega gledališča s predstavo Žabe, ki je dosegla izjemen uspeh.
Govoril je seveda tudi o kulturi nasploh in v tej luči prebral nekaj zanimivih misli, ki jih je Srečko Kosovel napisal že pred 100 leti. Te odlično kažejo podobnost takratnega in današnjega časa. „To, da je delo Srečka Kosovela aktualno še danes, komentiram tako, da se časi na Slovenskem še niso spremenili. Mi ostajamo nebogljeni pred tem velikim svetom in sami sebi prepuščeni, a očitno ne znamo pravilno ravnati. Vse te slovenske avtorje je treba veliko prebirati in se od njih učiti," pravi Samobor in ob tem dodaja, da je kultura na težki preizkušnji in da je treba dojeti, da kultura ni nekaj, kar nam je naloženo, ampak je del nas, naše bistvo. Prav zato letošnji prejemnik velike oljenke ne more razumeti tistih, ki ne prepoznajo pomena kulture na vseh ravneh našega življenja.
O samem priznanju pa Samobor pravi: „Nagrada za narejeno delo in nagrada, ki jo je podelilo mesto ter ni vezana na konkretno stvaritev, ampak na kompleten opus in držo, ki jo imaš, je še posebej zanimiva in pomembna. Kar tresem se ob tem, na kakšen način me Ptujčani še vedno dojemajo".
Izjemno vesela velike oljen-ke pa je bila tudi Branka Be-zeljak, ki jo je dodatno razveselilo tudi dejstvo, da je bila v ptujskem gledališču v dijaških letih mentorica Samoborju, tokrat pa sta skupaj prejela najžlahtnejši priznanji ptujske občine. „Vesela sem, da sem se pridružila vsem tistim, ki že imajo oljenko, in da je bilo danes tu toliko mojih prijateljev in učencev. Tokrat sva na odru stala skupaj z Igorjem, in ko sva začenjala, sva se oba nekako učila. Jaz sem bila mlada in neumna mentorica, željna znanja, oni pa so bili avanturisti. In takrat smo se res našli kot odlična skupina, drug drugega smo navdihovali in se medsebojno učili," je po prejeti veliki oljenki dejala Bezeljakova.
Za scenarij in režijo prireditve je bil tudi letos zadolžen Peter Srpčič, v programu pa so zraven ptujskega pihalnega orkestra nastopili še sopra-nistka Sandra Vidovič, recita-tor Gorazd Jakomini ter vokalna skupina Cantilena pod vodstvom Jaka Feguša.
Dženana Kmetec
|pL
\
V.:;	W _
% Cf
1
Foto: Črtomir Goznik
Plakete je predsednica Zveze kulturnih društev Ptuj Nataša Petrovič podelila KD Rogoznica in predsedniku Marjanu Cajnku.
Foto: NS
torek • 12. februarja 2013
Po naših občinah
Štajerski TEDNIK 5
Od tod in tam
Miklavž pri Ormožu • Kulturni praznik
Foto: Viki Ivanuša
V kulturni dvorani Miklavž pri Ormožu je bila v četrtek dopoldne prireditev z naslovom V mladih brezah tiha pomlad. Proslavo ob kulturnemprazniku so pripravili učenci in učitelji OŠ Miklavž pri Ormožu s podružnico Kog, Glasbene šole Ormož in člani Društva upokojencev iz Miklavža pri Ormožu. Začela se je s himno, ki jo je zapel zbor, sestavljen iz učiteljev in vzgojiteljic šole. V nadaljevanju je bila proslava koncipirana kot razvoj pesnika in njegovega iskanja, ki se skozi trud in iskanje razvije v ljubezni do življenja in se smiselno zaključi z vrnitvijo h koreninam s pesmimi domačega pesnika Stanka Janežiča, je povedala knjižničarka Fleur Tkalčec. Nastopili so učenci in učitelji, pri izvajanju pesmi različnih slovenskih pesnikov pa so se jim z veseljem pridružili tudi nekdanji učitelji. Na proslavi so nastopili tudi učenci Glasbene šole Ormož, ki so predstavili domala vse instrumente, ki se jih je mogoče učiti na njihovi šoli. Slavnostni govornik ravnatelj Vlado Hebar je spregovoril opome-nu praznika, ki ne slavi le pesnika, ampak naš odnos do čudovitega bogastva slovenske besede, ki je srčika narodovega duha in obstoja.
Viki Ivanuša
Ptuj • Poli žur, pustna zabava za otroke
Foto: Črtomir Goznik
Med tradicionalnimi ptujskimi pustnimi prireditvami za otroke z bogatim zabavnim programom, ki vsako leto pritegne nekaj tisoč malih pu-stovalcev in njihovih staršev, je Poli žur, največja pustna prireditev za otroke v organizaciji^ Perutnine Ptuj. Stalni zabavljavci te prireditve so Čuki in Ribič Pepe, ki so letos vabili v karnevalsko dvorano v četrtek, 7. februarja. Male maškare in njihovi starši so že po tradiciji nadvse prijetno zabavali. Sicer pa je tudi letošnji ptujski pustni program prinesel vrsto prireditev za mlade, ki se je včeraj zaključil z veliko mednarodno povorko najmlajših. Njihov nastop je pozdravil tudi častni pokrovitelj 53. kurentovanja, predsednik Zveze evropskih karnevalskih mest FECC Henry van der Kroon.
MG
Ljutomer • Fašenk tokrat skromnejši
Tradicionalna pustna prireditev Fašenk v Lot-merki, ki jo že vrsto let na pustno nedeljo pripravlja domače Turistično društvo, je tokrat v mestno središče privabila nekoliko manj pustnih šem kot minula leta. Razloge je iskati v mrzlem in zasneženem popoldnevu, sicer pa sodelujočim devetim skupinam v povorki pristnih šaljivih zamisli ni primanjkovalo. Večina se jih je nanašala na aktualne razmere in problematiko, ki se odražajo na gospodarskem in političnem področju.
NŠ
Ptuj • 140. obletnica prve karnevalske povorke
Na korzu obudili mestni pust
Letošnje Kurentovanje je prineslo v pustno dogajanje novo prireditev, prvi ptujski mestni korzo, s katerim je mesto počastilo 140. obletnico prve karnevalske povorke na Ptuju. Gre za prireditev, ki naj bi v bodoče tradicionalno vabila urbane maske, da se na pustno soboto pokažejo na ptujskih ulicah in trgih.
Letošnji korzo je bil šele začetek, največjo težo so mu dali domači karnevalski princi, ki jih je vodil letošnji princ Miroslav Slodnjak, vitez Dornavski ter pustna in pihalna godba; mestnih mask je bilo manj, kot so jih pričakovali, a to ni zmotilo pomena dogodka. Udeleženci so se zbrali na Vrazovem trgu, se ustavili na Slovenskem in nato še na Mestnem trgu ob spremljajočem programu, od tam pa so se odpravili na dvorišče Ptujske kleti, kjer je potekala osma tradicionalna Obarjada.
Ptujska zgodovinarka Marija Hernja Masten je ob tej priložnosti predstavila še eno ptujsko tradicijo, vredno vse pozornosti. Letos mineva 140 let, odkar so meščani na Ptuju priredili prvo pustno karnevalsko sprehajalno vožnjo po mestnih ulicah. Gre za zavidljiv jubilej, ki uvršča Ptuj med evropska mesta z dolgoletno tradicijo urbanega pustovanja, v Mainzu so na primer karnevalski komite ustanovili leta 1838, v Kolnu leta 1823. Kot pravi zgodba iz leta 1873, so se meščani vozili po glavnih ptujskih ulicah s štirimi vozovi, 20 je bilo konjenikov, številni našemljeni pa so hodili kar peš. Že leto kasneje se je skozi mesto vila velika povorka pustnih mask, ki jo je sestavljalo 14 vozov, 16 konjenikov in okrog 60 lepo kostumiranih meščanov. Kot je povedala Marija Hernja Masten, so maškare duhovnikov, škofov in nun iz te povorke pri Cerkvi sprožile velik val negodovanja, duhovščina in škof iz Maribora so se pritožili pri političnem uradu. Vsi udeleženci so bili kaznovani, vsak je moral plačati 25 goldinarjev kazni, kar je bila visoka kazen za malo zabave v enem popoldnevu. Ptujčani se zaradi tega niso dali, pust so ohranili, niso jim ga vzele kazni, niti prepoved oblasti, ne policijsko pre-
Foto: Črtomir Goznik
Marija Hernja Masten: »25. februarja 1873 so se na pustni torek samoiniciativno zbrali ptujski meščani in po mestu priredili prvo pustno povorko.«
ganjanje. V vseh sistemih so znali najti način, da so lahko praznovali, se šemili, se predajali norčijam in veselju ob pustu.
»Kulturna tradicija je vrednota, ki raste in nastaja stoletja. Naša pustna, pisno dokazana sega do leta 1610. Protireformacija komisija, ki je tistega leta prišla na Ptuj, da bi naredila red med nepo-kornimi meščani, je ugotovila, da živimo pregrešno in da so v mestu 'v navadi pustne igre, ki so v prvem tednu v postu in naslednjo nedeljo. Prirejajo jih mesarski pomočniki. Mestni svet tega ni prepovedal, stanje v mestu, kjer meščani živijo v pregrehi in se nihče ne drži posta, ne more biti boljše, saj sami člani mestnega sveta ne dajejo nobenega dobrega zgleda'. Komisija je mestu ukazala ukiniti te nesmiselne pustne igre vseh izučenih mesarskih pomočnikov in drugih meščanov. Odlok ni pomagal. Ptujska invalidska uprava je leta 1757 izvedla svoj pustni bal kljub prepovedi prirejanja pustnih
plesov zaradi sedemletne vojne in plačala davek na glasbo ob prireditvi.
Izhodišče modernemu pu-stovanju in polet pustnim in karnevalskim prireditvam na Ptuju je dalo okrepljeno meščanstvo 19. stoletja, razvoj mesta in nastanek raznih društev. Številna so kar tekmovala med seboj, katero bo imelo iz-virnejšo in bolje obiskano pustno prireditev. Popularni so bili maskenbali s posebno tematiko. Na vasi je pust potekal ob kolinah, kurentih, picekih, rusah in krajevno običajnih fašenskih maškorih, ki so hodili od hiše do hiše z dobrimi voščili. Tudi te je starojugoslo-vanska oblast želela ukiniti. Pa se je kurentom uspelo mimo mitnice pod kupom slame na vozu pretihotapiti v mesto in meščanom predati svoje pogansko sporočilo.
Tudi po letu 1945 je pust na Ptuju živel dalje. Leta 1960 je bilo organizirano prvo kurentovanje modernega časa, ki ga izvajamo še danes. Pripravilo ga je Zgodovinsko društvo
Ptuj skupaj z etnografsko skupino iz Markovcev. Zasluge gredo številnim organizatorjem. Karnevalski program je rastel, se izoblikoval v največji etnografski pregled šem na Slovenskem in karnevalsko-za-bavni del, ki doseže svoj višek z vsakoletno nedeljsko pustno karnevalsko povorko.
Za meščana Ptuja je pust pomenil, da smo se na pustno soboto vsi dobili doma, namreč vsi tisti, ki smo šli na zabavo. To je bil najlepši del maskira-nja. Ptujčanom poskušamo vrniti staro urbano meščansko pustovanje. Upam, da nas bo čim več, ki bomo samoiniciativno obudili mestni pust, pustni ples in šaljive pustne običaje. Tradicije se ne da zatreti, prepovedati, odpraviti z odlokom ali pa jo samovoljno uvesti. Tradicijo mesto ima ali pa je nima. Verjamem, da jo Ptuj ima,« je med drugim povedala ptujska zgodovinarka in velika častilka ptujske pustne tradicije in tradicije nasploh Marija Hernja Masten.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Udeleženci prvega mestnega korza, s katerim so počastili 140. obletnico prve ptujske karnevalske povorke.
Foto: NS
6 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 12. februarja 2013
Markovci • Na 22. fašenski povorki 2000 nastopajočih
Fantazija, Kenguruji in Dvorni norčki ...
Tudi letos so na mastno soboto v Markovcih pripravili tradicionalno, tokrat že 22. fašensko povorko, na kateri je po oceni organizatorjev nastopilo okrog 2000 maskiranih, združenih v 40 etnografskih in karnevalskih skupin.
Tradicionalna, letos že 22. fašenska povorka je v deželi korantov potekala v razmeroma hladnem, a na čase sončnem zimskem vremenu. Okoli 2000 maskiranih, ki so bili združeni v več kot 40 etnografskih in karnevalskih skupin, se je tudi tokrat zbralo ob gostilni v Zabovcih, od koder so v po-vorki nadaljevali pot po vasi do občinskega poslopja v centru Markovcev, kjer so predstavljali posamezne skupine. Da med potjo ni bil nihče žejen in lačen, so skrbeli gostoljubni domačini, saj jih je skoraj pred vsako hišo čakala obložena miza z jedačo in pijačo. Med nastopajočimi velja posebej pohvaliti lepo maskirane skupine učencev in otrok iz domače osnovne šole in vrtca; šolarji in učitelji so se letos našemili v snežinke, otroci iz vrtca pa so skupaj z vzgojiteljicami in starši predstavljali snežake. Poleg markovske godbe na pihala, kopjašev in etnografskih likov rus, gamel, picekov, vil, medvedov in kokotičev je nastopilo več skupin korantov z orači in dornavski cigani, med gostujočimi pa so izstopale skupine Liški pustje iz Kanala ob Soči
Foto: M. Ozmec
Med domačimi etnografskimi liki je bilo kopjašev letos več kot običajno, pa tudi pomlajeni so bili.
ter karnevalski skupini iz sosednje Hrvaške in Hunyadovi vitezi iz Madžarske.
Poleg okoli 6000 gledalcev je karnevalsko povorko budno spremljala tudi strokovna komisija organizatorjev in po tehtnem premisleku osem na-jizvirnejših karnevalskih skupin nagradila. Po povorki so se vsi nastopajoči zbrali v prireditvenem šotoru, kjer so podelili letošnje nagrade. Za osmo mesto je bila nagrajena skupina
Kobilarna Borovci, za sedmo skupina KUD Sobetinci, ki je uprizorila igro Človek ne jezi se, za šesto mesto skupina Hobotnice iz Male vasi, peta je bila skupina Gostilna išče goste iz Trgovišča, četrta Vesoljci iz Bukovcev, tretja Dvorni norčki iz Spuhlje, drugo mesto so dodelili skupini Kenguruji iz Bukovcev, nagrado za prvo mesto pa je prejela skupina Fantazija iz Stojncev z latino plesalkami, oblečenimi v čudo-
vite večbarvne kostume.
V Markovcih so v norčavem pustnem času tudi letos poskrbeli za pisan spored nastopov pevk in pevcev ter glasbenih skupin na pustnih zabavah, ki so se vrstile v velikem prireditvenem šotoru. Program je potekal od 7. do 12. februarja v prireditvenem šotoru, ki je bil tako kot lani postavljen v industrijski coni Novi jork.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Zelo lepa je bila tudi skupina Dvorni norčki iz Spuhlje
Foto: M. Ozmec
Nekaj posebnega je bila tudi skupina Hobotnice iz Male vasi
Draženci • S proslave ob slovenskem kulturnem prazniku
Poklon domovini in slovenski kulturi
Osrednja slovesnost ob kulturnem prazniku v občini Hajdina, katere rdeča nit je bila domovina, slovenska kultura in vse, kar je slovensko, je bila 7. februarja v Dražencih.
V bogatem kulturnem programu so nastopili Me PZ Društva žena in deklet Gerečja vas, igralci ŠUS teatra Draženci, ŽPZ učiteljic in vzgojiteljic OŠ
Hajdina, Štajerski frajtonarji, učenci OŠ Hajdina (frulice in folklorna skupina), MePZ župnije sv. Martina Hajdina, ljudske pevke Skorba, ljudske
Foto: Silvestra Brodnjak
Z osrednje slovesnosti ob kulturnem prazniku v občini Hajdina
pevke KPD Stane Petrovič Haj-dina in MoPZ PGD Hajdoše. Slavnostni govornik je bil župan občine Hajdina Stanislav Glažar, ki je ob tej priložnosti spomnil, da je problem z identiteto v Sloveniji še zmeraj akuten in da se moramo Slovenci naučiti ohraniti svoje, česar očitno še vedno ne znamo.
Na slovesnosti so se zahvalili nekaterim posameznikom in skupinam za njihove prispevke na kulturnem področju. Podelili so štiri zahvale in eno priznanje. Zahvalo Zveze kulturnih društev občine Haj-dina so ob 15-letnici delovanja podelili KD Skorba. Za petnajst let aktivnega delovanja je zahvalo ZKD občine Hajdina
prejelo tudi KD Draženci. Simoni Hazimali iz KD Skorba je ZKD občine Hajdina zahvalo podelilo za uspešno delo in prispevek k razvoju kulture v občini Hajdina, Janez Feguš, član MePZ Društva žena in deklet Gerečja vas pa je zahvalo ZKD občine Hajdina prejel za večletno delo na področju zborovskega petja in prispevek k razvoju kulture v občini Hajdina. S priznanjem za delo na kulturnem področju pa se je ZKD občine Hajdina zahvalila Alfonzu Strnadu, ustanovnemu članu KD Valentin Žumer Hajdoše, za izjemne dosežke na področju kulture v občini Hajdina.
MG
Od tod in tam
Markovci • Mladi in kultura danes
Foto: M. Ozmec
V občini Markovci so prireditev ob kulturnem prazniku letos pripravili učenci in učitelji tamkajšnje šole, potekala je v četrtek, 7. februarja, naslovili pa so jo Mladi in kultura. Učenci vseh razredov so pod vodstvom svojih učiteljev in mentorjev skozi pesem, recitacije in ples obujali spomine na velikega Prešerna in njegova najbolj znana dela. Zbrane, med katerimi so bili tudi svetniki občine Markovci, je ob kulturnem prazniku nagovoril ravnatelj Ivan Štrafela, kije poudaril pomen ohranjanja kulture med mladimi, saj še vedno velja, da na mladih svet stoji. Za izviren in prisrčen kulturni program se je zahvalil vsem učencem, njihovim mentorjem in učiteljem ter vodji celotne prireditve, učiteljici Vidi Vajda.
-OM
Kidričevo • Srž kulture - naše bogastvo
Foto: M. Ozmec
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so se z osrednjo občinsko proslavo v dvorani restavracije PAN poklonili spominu velikega Franceta Prešerna tudi v občini Kidričevo. V pestrem in vsebinsko bogatem kulturnem programu so mladi iz kulturnih društev v občini Kidričevo, predvsem člani literarne sekcije DPD Svoboda Kidričevo in kulturnega društva Lovrenc, obiskovalce popeljali skozi čas, življenje in delo našega največjega pesnika. Župan Anton Leskovar je v slavnostnem nagovoru poudaril, da je srž kulture naše največje bogastvo, saj je prav kultura vselej imela pomembno vlogo pri ohranjanju identitete. Z ubrano pesmijo so večer popestrili pevci mo-škegapevskega zbora Talumpod vodstvom Oliverja Bučka, na klavirju je zaigrala Ženet Vidovič, zaplesali in zapeli so tudi veterani folklorne skupine Vinko Korže iz Cirkovc, kulturni večer pa je povezovala učiteljica iz Lovrenca Sonja Stepanov.
-OM
Majšperk • V brezčasnost kulture skozi odrsko kavarno
Foto: M. Ozmec
Ob slovenskem kulturnem prazniku so prešerno recitirali, prepevali in plesali tudi kulturni ustvarjalci občine Majšperk, ki so brezčasnost kulture ponazorili z odrsko kavarno kulture. Ponos in veselje, da so se na osrednji proslavi ob kulturnem prazniku prvič zbrali v dvorani novega kulturno-poslovnega centra, je v slavnostnem nagovoru poudarila tudi županja Darinka Fakin in pohvalila vse kulturne ustvarjalce v občini. Po idejni zasnovi literarne sekcije KPD Stoperce so na prireditvi zapeli pevci MoPZ DPD Svoboda Majšperk, MPZ KUD Majšperk in mladinski zbor OŠ Majšperk, zaplesali so člani folklorne skupine KPD Stoperce, KUD Ustvarjalec Majšperk je predstavilo odlomek iz Linhartove veseloigre Matiček se ženi, s citrami in flavto sta se pridružili Patricija in Aleksandra Kunstek, nastopili so člani društva Smoteater izMajšperka, program pa sta povezovali Marjana Kamenšek in Lea Gregurec.
-OM
torek • 12. februarja 2013
Od tod in tam
ŠtajerskiTEDHiK 7
Ptuj • ¡zbira poklica v luči zaposlovanja
Ženske se v krizi zaposlujejo prej kot moški
Naslednji teden bodo potekali informativni dnevi, na katerih bodo šole poskušale devetošolcem predstaviti svoje delovanje, predvsem pa prednosti in razloge za vpis ravno v njihove programe. Ker na izbiro poklica vedno pogosteje vpliva tudi stanje na trgu dela, smo se o tem pogovarjali z mag. Tomažem Žirovnikom, direktorjem Zavoda za zaposlovanje RS (ZZRS), Območna služba Ptuj.
Mag. Tomaž Žirovnik, direktor Zavoda za zaposlovanje RS, Območna služba Ptuj
Foto: CG
Izbira srednje šole je za de-vetošolce izjemno zahtevna. Nanjo po navadi vpliva več faktorjev, prevladuje pa interes šolarja in želja po opravljanju nekega poklica. Tako bi vsaj moralo biti. A vedno pogosteje na odločitev najstnikov vpliva tudi stanje na trgu dela oziroma podatki o zaposljivo-sti določenega kadra.
Statistika na tem področju trenutno ni spodbudna, še več, ambicije, želje in cilji devetošolcev so si velikokrat lahko nasprotujoči s potrebami delodajalcev. Na ptujski območni službi ZZRS je v tem trenutku skupaj prijavljenih 4.653 iskalcev zaposlitve, od tega 484 diplomantov in 674 mladih do 25. leta starosti. Kot pojasnjuje Žirovnik, imamo trenutno največji problem v Sloveniji z dolgotrajno brezposelnimi in starejšimi od 50 let.
„Z vidika posameznika je seveda zaposlovanje mladih problematično, statistično gledano pa v tem trenutku to ni naš največji problem," pojasnjuje direktor ptujske službe ZZRS. Ob tem dodaja, da opažajo, da se je razmerje med brezposelnimi ženskami in moškimi bistveno spremenilo. Zanimiv je podatek, da je v krizi manj brezposelnih žensk, saj so te, kot ugotavlja Žirovnik, bolj fleksibilne in pripravljene delati tudi pod slabšimi pogoji kot moški. Ob tem še dodaja: „Preživitvena strategija je pri ženskah očitno zelo močna, to ugotavljamo tudi s sociološko-antropološkega vidika."
Ali je po vašem mnenju pri izbiri šole, programa in poklica treba upoštevati tudi potrebe na trgu dela?
„Vsak posameznik se mora odločiti za tisti poklic, za katerega čuti življenjsko poslanstvo. Poklic je tisto, kar moramo čutiti, samo tako ga bomo opravljali dobro, ne glede na to, ali bo na trgu dela razmere takšne, da bomo svoje znanje lahko unovčili v lokalnem okolju ali bo treba iti kam v tujino. Odločiti se je treba za tisto pot, ki jo veleva srce."
To pa ni zmeraj lahko.
„Seveda, jasno je, da to ni vedno lahko in da je treba gledati tudi razmere na trgu dela."
Kakšne pa so te trenutno? Kaj opažate, kdo se v tem trenutku lažje zaposli: diplomanti ali tisti s srednješolsko izobrazbo?
„Po potrebah delodajalcev je gotovo največ možnosti za zaposlovanje na poklicni ravni, in sicer s 4. stopnjo izobrazbe. Iskani so tudi kovinarski poklici, poklici s področja turizma in gostinstva ... "
Kdo bi v tem trenutku lahko takoj dobil delo, za
kateri poklic oziroma s kakšno izobrazbo?
„V tem trenutku iščemo varilce, monterje, elektroinštala-terje..."
Domnevam, da za delo v tujini? Kaj pa pri nas?
„Tako je, to je v glavnem za delo v tujini. V Sloveniji v januarju beležimo slabe potrebe po delavcih, zelo malo se zaposluje. Iskan kader pa je na področju strojništva, kovi-narstva, tudi kakšno računalništvo, še vedno so aktualni poklici s področja medicine in farmacije. Ustavilo pa se je zaposlovanje v javni upravi, ni potreb po družboslovcih, pravnikih, ekonomistih, predvsem za področje računovodstva, komerciale."
Katerih diplomantov je trenutno največ brez dela?
„Po statističnih podatkih so to ekonomisti, profesorji raznih profilov, pravniki in vse smeri družboslovja."
Je v tej luči po vašem mnenju uvajanje sprememb, ki se jih je lotila vlada, smiselno?
„Samih sprememb ne poznam toliko. Glede zniževanja vpisnih mest pa mislim, da to ni smiselno, dolgoročno gledano nikakor. Ti ljudje bodo prihajali na trg dela šele čez 4 ali 5 let in v tem obdobju se bodo tudi razmere gotovo spremenile. Načrtovanje izobraževanja
Dijaška sekcija Kluba ptujskih študentov že drugo leto zapored organizira projekt Študent dijaku. Ta ponuja možnost dijakom, da
je sila težko, posebej z vidika sedanjega stanja. Treba je gledati trende za prihodnost."
Kakšni pa bodo ti po vašem mnenju?
„Gotovo se bodo zaposlitve dogajale. Slovenija mora iti v delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, strokovna delovna mesta. Izobraževalni sistem bi moral temu tudi slediti in postavljati svoje trende. Poznamo avstrijsko-nemški model, ki temelji na poklicnih šolah z možnostjo nadaljevanja študija tudi do strokovnega magisterija. Te možnosti so pri njih odprte, medtem ko so pri nas nekoliko bolj zaprte. Če se odločiš za poklicno šolo, je veliko možnosti omejenih in tam, kjer so, učenci nadaljujejo brez delovnih izkušenj. Tudi opravljanje prakse je v avstrij-
se seznanijo s potekom dela na nekaterih šolah. Študentje izbranih študijskih smeri predstavljajo ptujskim dijakom posamezne
sko-nemških modelih bolje urejeno."
Tudi pri nas poskušajo na srednjih šolah krepiti sodelovanje z gospodarsko sfero. Se to že kaj opaža pri usposobljenosti srednješolcev po končani izobrazbi ali je praktičnega znanja še vedno premalo?
„Razkorak med sfero izobraževanja in dela je vedno prisoten. Podjetja si želijo delavca, ki obvlada njihov stroj, njihovo sfero dela, tega pa v šolstvu ni mogoče zagotoviti drugače, kot da se praksa opravlja ravno pri delodajalcu, kjer je največja možnost kasnejše zaposlitve. Zagotovo se to izvaja tudi pri nas, zlasti srednje šolstvo je dokaj odprto. Na visokih šolah in fakultetah pa se ta razkorak nekoliko poveča, ni takšne
smeri in življenje v študijskih središčih. „Glavni namen projekta je, da bodočim študentom ponudimo vse tiste informacije, ki so
prakse razen redkih izjem na področju specialnih študijev, na primer na področju strojništva, medicine ... Gotovo bi se na tem področju še dalo kaj napraviti. Delodajalci bi morali več mladih sprejeti na prakso in jim pomagati. Je pa res težko tudi delodajalcem v času krize. Tudi tisti, ki so mladim nudili prakso, se v zadnjih letih tega redkeje poslužujejo, saj imajo manj zaposlenih in s tem tudi mentorjev."
Kdaj bo bolje?!
Pat pozicija pri zaposlovanju traja že kar nekaj časa. So na vidiku kakšne izboljšave?
„Odvisno od posameznega delodajalca in panoge. V zadnjih letih v kovinskoprede-lovalni industriji zlasti v tujini opažamo rast. Ne čuti tako krize kot panoge, ki so vezane na domači trg."
Ni pa to spodbuden podatek, saj gre za vpliv zunanjega trga, posebej ko govorimo o opravljanju teh del v tujini?
„Vsekakor. Prav zato poskušamo delodajalcem svetovati, da poskušajo kak obrat odpreti tudi na domačem trgu. V tem trenutku je veliko takih, ki opravljajo razna montažna in podobna dela v tujini."
Kateri pa so po vašem mnenju poklici prihodno-
za njih pomembne in uporabne," pojasnjuje predsednik Dijaške organizacije Slovenije Alen Hliš, idejni vodja projekta.
Prve predstavitve so bile že v ponedeljek v učilnicah Gimnazije Ptuj in Šolskega centra Ptuj, trajale pa bodo do vključno četrtka. Predstavitve študijskih smeri se vsak dan pričnejo ob 14.10, po končanem predstavitvenem delu pa v Kavarni KPŠ potekajo tudi različne delavnice z vsebinami, ki bodo dijakom in študentom koristile pri iskanju zaposlitve. Podrobne informacije o tem, kdaj je kateri program predstavljen, so objavljene na spletu.
V vseh štirih dneh se bo ptujskim dijakom predstavilo 35 različnih smeri na posameznih fakultetah univerz v Ljubljani, Mariboru in Gradcu. Bodoči študentje si lahko na ta način najlažje pridobijo kar največ informacij in tako izberejo pravi študij.
Dženana Kmetec
sti, ki bi jih bilo smiselno razvijati?
„Zanesljivo je to po demografskih trendih jasno. Prebivalstvo Slovenije se stara, zato so pomembni poklici na področju gerontologije. Treba je poiskati drobne niše, ki se jih še da zapolniti. Upokojenci so pripravljeni za kakovost svojega poznega življenjskega obdobja dobro plačevati, njihov dohodek pa je zanesljiv in reden. Tudi področji zdravstva in sociale sta perspektivni. Dobri smo gotovo tudi v ko-vinarstvu, kar se kaže tudi v krizi. Tudi računalništvo ostaja poklic prihodnosti. Mislim pa, da je primanjkljaj v lokalnem okolju na področju kemijske tehnologije, zelene industrije, potrebni bodo tudi novi pristopi h gradbeništvu. Gotovo so še priložnosti, treba jih je le najti. Ne smemo pozabiti niti na mlade, tako da bodo počasi tudi pedagoški poklici postali bolj zaposljivi. Nenazadnje pa sta tudi umetnost in kultura dejavnosti, ki morata obstati, čeprav v tem trenutku stanje nikakor ni najboljše."
Javna dela - 110 zaposlitev
Kako pa je z zaposlovanjem v okviru javnih del? Tudi to je ukrep, ki omogoča vsaj začasno zaposlitev.
„Gre za ukrep, s katerim spodbujamo socialno vključenost nekaterih ciljnih skupin, zlasti dolgotrajno brezposelnih. Po drugi strani pa želimo v lokalnem okolju narediti nekaj za javno dobro. Nikakor pa javna dela ne smejo ovirati rednega zaposlovanja. V začetku leta 2013 smo imeli možnost v to obliko dela vključiti 110 ljudi. Na razpolago smo imeli 903 tisoč evrov, podobno kot lani, naš delež financiranja pa je 65-75-odstoten. To je časovno omejena zaposlitev, in sicer za eno leto, razen za invalide, v tem primeru lahko traja do dve leti. Vsako leto je razpis in izvajalci se prijavijo, z leti pa se spreminjajo tudi pogoji. V lokalnem okolju je odvisno tudi, kateri delodajalci se prijavijo. Trenutno spodbujamo zaposlovanje tistih s 7. stopnjo in nekateri izvajalci se odločajo ravno za te. Res pa je, da gredo včasih občinski proračuni na tesno skozi. A letos to ni bil tak problem, večja težava je omejena kvota od zavoda. Denarja je zmanjkalo, ampak upamo, da bo nov razpis že maja. Upam, da bo ta možnost, saj je bilo povpraševanje izjemno veliko, ugodili smo lahko le polovici izvajalcev. Vse bo odvisno od odločitve države."
Dženana Kmetec
Ptuj • Študent dijaku
Kateri študij izbrati - brez leporečenja?
Ta teden se dijakom ponuja možnost, da študijske programe spoznajo iz prve roke, preko študentov, ki te že obiskujejo. Predstavili jih bodo karseda realno in utrip na posameznih fakultetah opisali brez odvečnega leporečenja.
8 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 12. februarja 2013
Ptuj • Dražba likovnih del
Bejži, čopič, kurent gre
Dobrodelna dražba LEO kluba Ptuj, ki je bila izvedena minuli teden, je bila nekoliko manj uspešna kot lanska. Kljub temu da je bilo zbranih precej manj sredstev, bodo tista, ki so jih uspeli zagotoviti, namenjena za zelo dober namen.
Tradicionalni projekt, 9. likovna kolonija z naslovom Bejži, čopič, kurent gre, se je minuli teden zaključil z dobrodelno licitacijo. Ta je potekala v četrtek ob 18. uri v Mestnem gledališču Ptuj. Dražili so deset del, od tega devet likovnih in eno skulpturo. Prav vsa ponujena dela, ki so nastala v sklopu kolonije, so bila prodana, a letos za bistveno manjše zneske kot v preteklosti. Medtem ko so člani LEO kluba Ptuj na ta način lani zbrali 1700 evrov, ki so jih namenili za nakup terapevtske mize za OŠ dr. Ljudevita Pivka, so letos na dražbi iztržili skoraj 1000 evrov manj. Skupaj so za deset del zbrali 650 evrov, ki jih bodo namenili za nakup elektronske lupe za slabovidnega učenca OŠ Grajena Nika Zorca. Cena lupe znaša skoraj pet tisoč evrov, starša, sicer zaposlena, pa je sama ne moreta kupiti. Prav zato so jima na pomoč priskočili mladi do-
Dražba del za dobrodelne namene je bila nekoliko manj uspešna kot lani.
brodelniki, ki bodo sredstva za ta namen še zbirali. Umetniška dela s pustno tematiko so letos prispevali Doroteja Avguštin, Adelina Bombek, Matjaž Born-šek, Jože Foltin, Tina Gradišer,
Severa Djurin, Aleksandra Hu-tinski, Metka Kidrič in Franc Simonič. Kot pravi Vid Izlakar, predsednik Leo kluba, je bil odziv umetnikov tudi letos zelo dober, skupaj pa želijo
pomoči potrebnim pomagati ne le finančno, ampak tudi z lepo besedo in prostovoljnim delom, kar so v preteklosti že večkrat dokazali.
Dženana Kmetec
Prejeli smo
Dvolična EU
Vsak dan slišimo več in več zahtev državam skupnosti EU (Evropske unije) od EU parlamenta (tudi nam). Zahtevajo vse mogoče in nemogoče, vendar niti malo ne poskušajo disciplinirati SEBE in vsaj pričeti z varčevanjem. Sicer njim tega ni treba, saj ko jim zmanjka denarja, ga vzamejo članicam, ki pa slepo vplačujejo vedno več novih prispevkov. Poleg vsega si prisvajajo pristojnosti brez pravne podlage in katere so popolnoma v domeni posameznih držav članic.
Naletel sem na knjigo Crai-ga in Elliotta »Ukradena Evropa«. Ko berem, kaj vse sta novinarja ugotovila in se pravkar dogaja v EU, kako razmetavajo nabrani denar, kako si delijo nemogoče plače in imajo nerazumne privilegije, poleg plač za sebe in svoje družine, me navdaja misel, da bi morale članice ali takoj izstopiti iz tega »diktatorskega združenja« ali pa zahtevati popolno prenovo zbirokratizirane združbe, ki nam vlada in vse bolje grabi sredstva za sebe, ropa EU skupnost in živi na veliki nogi. Zakaj so potrebne te stalne tedenske selitve iz Bruslja v Strassbourg (samo za 4 dni!), ki letno stanejo milijarde €? Zadevo blokira Francija zaradi zaslužka hotelov v francoskem Strasbourgu. Da nas to stane milijarde, NI VAŽNO!
Tudi plače in sredstva, ki jih dobijo na razpolago brez kontrole porabe, gredo v milijone € mesečno. Nam pa, če ne bomo varčevali, grozijo s »trojico« iz Bruslja. Sicer pa, kaj
sploh tam delajo EU poslanci? NIČ. Samo glasujejo, največkrat brez možnosti razprav in predlogov, za kar čez 2500 odredb na leto. Čez 700 jih je, vsak z bajno plačo in brezplačnimi ugodnostmi milijonskih vrednosti v svojem 5-letnem mandatu, pa še družine lahko zaposlijo. Nepotizem je na višku!
Hkrati pa lahko ugotovimo, da nam vsak dan prinašajo nove in nove zakone in omejitve. EU se vtika v zadeve popolnoma suverene države. Seveda so tudi izjeme: Nemčija, Francija in Anglija. Slednja celo želi »izstopiti« iz EU, ker preveč daje v skupno blagajno, pa bo še vedno članica (pridružena). Če bi Grčija hotela izstopiti, bo bankrotirala do kraja.To je enakopravnost v EU.
To enakopravnost smo tudi mi občutili ob pristopu. Kot POLNOPRAVNA ČLANICA smo morali 5 let čakati za prosto gibanje delovne sile. Je to potem enakopravnost? Če so oni rabili ceneno delovno silo, so jo lahko takoj zaposlili.
Diktirajo nam ukrepe glede vode, čistega zraka v mestih itd., čeprav nimajo nobene podlage za to v EU zakonodaji. Po vsiljeni Lizbonski pogodbi morajo VSE članice slepo slediti vsem pravilom in odredbam (niso zakoni), brez možnosti komentarja, pa čeprav je to morda popolnoma lokalni in specifičen problem članice. To delajo pod okriljem neke »skupne vrednote vseh držav članic«. Sedaj nam hočejo še vsiliti »skupno državo«. Izgu-
bili bomo lastno suverenost in identiteto (veliko smo je že!), ki nam jo počasi in vsak dan vedno bolj jemljejo. Na koncu bo EU postala vladar nad vsemi. Bo cesarstvo velikih nad malimi, novodobno suženjstvo malih narodov?? Bodoči vladarji elite pa se že šolajo v specialnih privatnih šolah po Evropi in svetu.
Vse to so ugotovitve večletnih raziskav angleških novinarjev, opisanih v omenjeni knjigi (pri nas izšla v založbi Ciceron). Ne gre za reklamo prodaje, ampak za ugotovitve, ki nas vsak dan bolj uničujejo
Prejeli smo
in ogrožajo skoraj bolj kot neo-liberalizem, ki ga prav EU podpira. Si res še to želimo??
Spremembe, ki jih sedaj zahtevajo naši ljudje, skoraj da nimajo možnosti za uspeh, saj jih bo EU takoj blokirala in nas kaznovala, ker rušimo zakonodajo EU. Bomo doživeli Grčijo ali še kaj hujšega? Zaradi tega zahtevajmo takojšnje spremembe tudi v EU, preden se ta hobotnica ne razbohoti do konca!!
Nihče nam ne bi smel vzeti komaj izborjene svobode, samostojnosti in države.
Vladimir Kužnik, Ptuj
Čistilna naprava zgrajena, sodba oprostilna
Ker nekdanji ormoški župan, Vili Trofenik, zahteva moje opravičilo v zvezi s člankom, objavljenim v Štajerskem tedniku dne 22. 1. 2013, kjer je med drugim poleg tega, da sem bil na ljutomerskem sodišču oproščen vseh obtožb v zvezi s čistilno napravo v Sodincih, pisalo »sedaj pa je omenjeni baje na občino prinesel potrdilo, da mu je to dovolil bivši župan«, lahko k zapisanemu dodam le to, da je bilo soglasje za priključitev na cesto in soglasje za gradnjo mulde ob cesti res izdano s strani upravnega organa občine Ormož v letu 2007.
A ti dve soglasji ne predstavljata zakonsko določenega dokazila o pravici graditi na občinski parceli št. 760/4, k. o. Sodinci. Uradna meritev, opravljena v letu 2010, je nedvomno pokazala, da del parkiri-
šča in otok z drevesi stojita na omenjeni parceli, ki je v naravi lokalna cesta (LC 302-030).
Gradbeno dovoljenje za gradnjo stavbe in parkirišča, torej za poseg na občinsko zemljišče, je Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja občine Ormož, št. odločbe 351-0472/92, izdal dne 16. 6. 1993. Ne vem, ali se je takrat g. Trofenik imenoval predsednik IS Občine Ormož ali je že bil župan občine Ormož. Kakor koli se je že imenoval, pooblastila so bila bolj ali manj ista oz. še veliko večja, ker danes občine ne izdajajo gradbenih dovoljenj, ampak to dela država.
Toliko o opravičilu in toliko o trditvah g. Trofenika, da se jaz pogosto zatekam k neresnicam, kot je zapisal v Štajerskem tedniku dne 1. 2. 2013.
Alojz Sok, dr. vet. med.
Od tod in tam
Ptuj • Čebelice iz Pomaranče
Foto: SM
Da je v pustnem času na Ptuju skorajda grešno, če človek ni namaskiran tudi v službi, če mu slednja to seveda dopušča, se strinjajo dekleta iz Pomaranča bara na Špindlerjevi ulici. Že lani so se za pusta pre-oblekle v Miki miške, letos pa so se odločile, da bodo goste stregle preoblečen v pridne čebelice. Kot so povedale čebelice Lili, Mateja, Svetlana, Doris, Manuela in čebelica „šefinja" Ivanka, se za idejo o pustnih kostumih vedno dogovorijo skupaj, sešije pa jih prijateljica. Gostje so bili nad čebelicami navdušeni, pa tudi sicer, kot so povedala dekleta, doslej še ni bilo nikogar, ki ne bi z veseljem pozdravil maskiranih gostink. „Zapust 2014 imamo že idejo; takrat se bomo preoblekle v jamske ženske," je še povedala Lili, nato pa so se čebelice iz Pomaranče takole postavile pred naš objektiv.
SiM
Ptuj • Prva letošnja razstava v Miheličevi galeriji
Foto: DK
Razstavno leto se je v Miheličevi galeriji na Ptuju pričelo s postavitvijo razstave risb Stojana Graufa, ki bodo na ogled vse do 24. marca. Akademski slikar, Mariborčan Stojan Grauf, v Miheličevi galeriji razstavlja celo plejado vtisov iz narave, povezanih z vodo. To je v zadnjem času njegov priljubljeni motiv. Stanka Gačnik, kustosinja v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož, vidi Gra-ufa kot sublimnega zapisovalca časa in prostora, ko se v samoti narave sooča s samim seboj. V naravi tudi nastajajo dela, ki jih je razstavil v ptujskem stolpu ob Dravi.
Dženana Kmetec
Podlehnik • Svečniške pevke
Foto: ZG
Svečnica je bila v starih časih prvi večji praznik na pragu pomladi. Takrat so kmetje začeli opazovati, koliko časa bo še trajala zima, kar se izraža v pregovorih: Če je svečnica zelena, bo cvetna nedelja snežena. Če na sveč-nico prej od sveče kakor od strehe kane, bo topla pomlad. Pred tem praznikom so hodile od hiše do hiše svečniške kolednice. To so bila mlada dekleta, oblečena v belo in z venčkom na glavi. Nosile so Marijin kipec, ponavadi pritrjen na deščico, okoli njega pa je bil venček iz papirnih rož. Ko so jih domači povabili v hišo, so kipec postavile na mizo, na vsaki strani prižgale svečo in zapele koledni-co. Domači so jim darovali denar in odpravile so se dalje. Veroučenke petega razreda pri Sv. Trojici v Halozah so se navdušile, da bi bile tudi same svečanske pevke tako kot njihove babice in prababice. S p. Martinom Gašparičem so se naučile pesmi, ki jih je sam poiskal med ljudskim izročilom. Pripravil je še poseben oltarček z Marijo. Venč-ke za na glavo so si deklice izdelale same. Nekaj dni pred svečnico so skupaj obiskovali domove in povsod so bili toplo sprejeti in deležni prav posebne pohvale, saj so obudili običaj, ki je bil že skoraj pozabljen.
Zdenka Golub
torek • 12. februarja 2013
Od tod in tam
ŠtajerskiTEDHiK 9
Sp. Podravje • Odločbe za plačilo vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov
Denar se pobira, naredilo pa se je bolj malo
Davčna uprava republike Slovenije je prejšnji teden začela pošiljati odločbe za odmero sredstev za vzdrževanje in redno delovanje hidromelioracijskih sistemov (HMS) v letu 2012. V odmero je zajetih 213 HMS po državi, za katere naj bi se skupno zbralo približno 670.000 evrov. Zavezanci za plačilo morajo določene zneske poravnati do 30. aprila letos, morebitne pritožbe pa vložiti pri davčnem uradu v roku 15 dni od vročitve odločbe.
Zavezanci za plačilo so vsi lastniki in zakupniki zemljišč, ki so vključena v omenjenih 213 HSM, tako pravne kot fizične osebe. Podjetij je 296, posameznikov pa 18.734. Podatke za odmero je pripravil Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije, ki je od novembra 2011 uradni izvajalec javne službe upravljanja in vzdrževanja HMS. Sredstva iz odmere se zbirajo na posebni proračunski postavki kmetijskega ministrstva in so ločena po posameznih melioracijskih sistemih. Sklad pa zdaj tudi že pripravlja razpis za izbor podizvajalcev, ki bodo poskrbeli za vzdrževanje posameznih sistemov.
Po odredbi, ki je bila objavljena v Uradnem listu 82/2012, so višine letnih nadomestil po občinah in tudi znotraj njih za različne HMS precej različne; npr. v občini Ajdovščina znašajo od 20 do 30 evrov na hektar, v Brežicah od 15 do 25 evrov, v Celju od 22 do 25 evrov, v Domžalah in Gornji Radgoni od 15 do 25 evrov, v Izoli od 31 do 41 evrov, v Kopru od 20 do 41 evrov, v Krškem od 18 do 30 evrov, v Lenartu od 6 (Zgornja Senarska) do 22 evrov, v Lendavi od 21 do 24 evrov, v Ljubljani od 15 do 25 evrov, v Ljutomeru od 10 do 20 evrov, v Murski Soboti od 17 do 35 evrov, v Novi Gorici od
30 do (v pretežni večini HMS) 40 evrov, v Novem mestu od 13 do 20 evrov, na območju Ormoža od najmanj 17 evrov (območje južno od ceste Or-mož-Ptuj) do največ 20 evrov (Osluševci in Velika Nedelja), v Piranu od 31 do 41 evrov, v Slovenski Bistrici se cene gibljejo od 15 do 25 evrov, v Slovenskih Konjicah od 18 do 20 evrov, v Šmarju pri Jelšah od 22 do 26 evrov, v Trebnjem od 15 do 22 evrov, v Žalcu od 23 do 30 evrov, v Mariboru od 5 do 18 evrov, v Pesnici pa od 10 do 18 evrov.
Na širšem območju Ptujskega, kjer je evidentiranih največ HMS, pa se cene po hektarju gibljejo od najmanj pet evrov na območju dela Pesniške doline in osem evrov v Gajevcih do največ 22 evrov (Janežovci pri Placarju, Lovrenc na Dravskem polju-Apače, Župečja vas-Mi-hovci, Velovlak II. in namakalni sistem Formin-Zamušani).
Več let brez minimalnega vzdrževanja ali z njim
Sicer je vseh obstoječih HMS v Sloveniji kar 874, večinoma pa so bili zgrajeni v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja. Redno se jih danes vzdržuje le pribli-
Tudi v Sp. Podravju (tako kot v celotni državi) je večina hidromelioracijskih sistemov zelo slabo vzdrževana, kar je dediščina preteklih let; jaški so zamuljeni, cevi zamašene ... Zgolj z rednimi letnimi prispevki zavezancev za plačilo vzdrževalnine bo sanacija zapuščenih sistemov precej težka, država pa za te namene ne bo dala niti centa več.
žno 300. Od vseh HMS je 478 osuševalnih sistemov na skupno 50.000 hektarjih in 396 namakalnih sistemov, ki zajemajo 6689 hektarjev zemljišč.
Odmera sredstev za vzdrževanje HMS se je sicer prvič izvedla leta 2003, a le za fizične zavezance, leto kasneje pa je bila napaka že popravljena in so bile v odmero vključene tudi pravne osebe oz. podjetja. Potem se dve leti sploh ni izvajala, zaradi slabega vzdrževanja oziroma ponekod sploh brez vzdrževanja pa so HMS danes marsikje v zelo slabem stanju in jih zgolj z zbranim denarjem ne bo možno sanirati za nor-
malno delovanje.
Na to težavo je opozoril tudi predsednik OE KGZS Ptuj Milan Unuk: „Težava je že v tem, da so se v preteklosti upravljavci kar menjevali; najprej je za to skrbela upravna enota, denar se je zbiral preko zadrug, za HMS pa so skrbeli posebni melioracijski odbori. Potem je vse skupaj prevzelo kmetijsko ministrstvo, ki je nastavilo izvajalce, pri nas npr. VGP Drava in ostala večja podjetja, ki so se lahko prijavljala na razpise. Ti so denar od kmetov pobrali, naredili pa bore malo; enkrat letno pokosili in morda navo-zili kakšen tovornjak gramo-
za. Za ta denar se je naredilo hudo premalo. Zato so danes HMS pri nas pretežno v zelo slabem stanju; jaški so zarasli, zamuljeni, voda ne more odtekati itd. Potem je konec leta vzdrževanje preko petletne koncesije prevzel Sklad kmetijskih zemljišč, kar je in ni dobro. Sklad je sicer nekoliko boljši gospodar, vendar po besedah vodstva naj predstavniki melioracijskih odborov ne bi bili zainteresirani za sodelovanje, češ da za to ne dobijo nič in samo zapravljajo čas, pa tudi to je zelo nehvaležno delo. Dejstvo je namreč, da je ta človek potem kriv vsega, kar je slučajno narobe in slabo narejeno. Tudi sam vem, da so zaradi kritik ti ljudje pač izgubili voljo do tega."
Rešitev v občinah, režijskih obratih ali Strojnih krožkih?
Kot je še povedal Unuk, je bilo precej kritike tudi na račun tega, da Perutnina Ptuj kot velik zakupnik in imetnik zemljišč ne plačuje odmere za vzdrževanje, a je bila kritika neupravičena, saj podjetje samo skrbi za vzdrževanje svojih površin: „Melioracijski odbori imajo sicer tudi možnost spre-
jeti enako odločitev, se pravi, da se kmetje in odbor dogovorijo, da bodo sami skrbeli za določen HMS, kot je bilo to možno do leta 1995. Seveda pa vzdrževanje, ki mora biti narejeno v skladu s sprejetim programom, potem pregleda kmetijski inšpektor. Menim, da je s tem vseeno narejen korak naprej, a še vedno ne dovolj velik. V okviru zbornice smo tako iskali najoptimalnejše rešitve glede kakovostnega vzdrževanja HMS in prišli do tega, da bi bilo najbolje, če bi bile upravljavci občine preko svojih odborov za kmetijstvo, izvajalci pa bi lahko bili odbori ali pa tudi javne službe oziroma režijski obrati. Prav tako bi lahko bili odlični izvajalci tudi Strojni krožki. Vse to je danes možno, včasih, ko je kmetijsko ministrstvo podeljevalo koncesije podjetjem, pa to ni bilo možno. Dejstvo je tudi, da se je država povsem umaknila s področja vzdrževanja HMS in za to ne bo dala več niti evra. Zato bo treba pač z denarjem, zbranim od zakupnikov in lastnikov zemljišč, narediti čim več in čim bolj kakovostno. Predvsem bo treba v prvi vrsti očistiti zamuljene in zaraščene jarke, pa izprati zamašene cevi, sicer sistemi ne bodo delali, kot morajo."
SiM
Foto: SM
Ormož • Odprli prenovljen Bar ribnik
Mladi dobili novo možnost za druženje
Ribiška družina Ormož ima skupaj z mladimi 236 članov. Razpolaga z dvema ribiškima domoma - v Savcih in ob ormoškem ribniku, kjer ima tudi svoje društvene prostore. V zadnjih treh letih so ribiči svoje nepremičnine obnovili in zgledno uredili, za kar so najeli tudi kredit in ga v celoti odplačujejo z najemnino od prostorov, ki jih dajejo v najem.
V Savcih so pred dvema letoma dali dom v najem najemniku, ki je vložil v objekt in razširil ponudbo, saj ima ob vikendih tudi ponudbo ribjih jedi in jedi z žara. Ormoški ribiški dom ima že daljšo tradicijo, saj je priljubljeno zbirališče ribičev in drugih, ki radi pose-dijo in se družijo v zelenju. V kletnih prostorih imajo dovolj prostora za različne društvene prireditve, prostor pa dajejo tudi v najem za različne priložnosti, saj imajo urejeno zelenico in različna igrišča. Pred tremi leti so ob ureditvi objekta lokal, ki je v sklopu ribiškega doma, oddali v najem za obdobje 10 let. Najemnik se je odločil pogodbo prekiniti, zato so poiskali novega. Glede na prispele prijave je postal najemnik Rado Antolič, predsednik društva, ki je zadnje dni lokal temeljito posodobil. Lokal je prepleskan, uredili so
moderno razsvetljavo, zamenjali opremo in ustvarili ambient, v katerem se bodo čez dan prijetno počutili starejši obiskovalci, ki se družijo ob kavici, ob vikendih zvečer pa bodo prostor namenili mladim, ki sedaj v Ormož nimajo kam. Lokal bo ob petkih odprt do 1. ure zjutraj, na pustno soboto in druge praznike pa do 3. ure zjutraj.
V Savcih bodo zgradili brunarico
Med letošnje cilje so ribiči uvrstili ureditev brunarice ob savskem ribniku, saj bi radi obiskovalcem nudili možnost ribarjenja čez vikend. Ribiči namreč prihajajo v Savce iz različnih koncev, prenočevanje v šotorih pa zlasti ob slabem vremenu ni prijetno. Če bodo gostje brunarico sprejeli, bi lahko zgradili še kakšno. Več
kot polovica ribičev, ki lovijo ribe v Savcih, prihaja iz drugih ribiških družin, okoli 20 % pa je tujcev, predvsem Avstrijcev. Sicer pa radi pridejo ribiči iz vse Slovenije, ker je savski ribnik znan po velikih ribah, zlasti krapih.
Večjih ciljev si za letos ne bodo zastavljali, saj so, kot je
povedal predsednik Rado An-tolič, po vseh obnovah končno nekoliko bolj neobremenjeno zadihali. Seveda pa je idej in želja vedno veliko. Vedno je treba vlagati v vodo, sanirati gramoznice.
V preteklih letih je bila na parkirišču ribiškega doma v Ormožu narejena tudi postaja
Foto: Viki Ivanuša
Čez dan je prenovljeni Bar ribnik priljubljeno zbirališče za klepet, ob vikendih zvečer pa bo prostor namenjen mlajši publiki.
za avtodome z vsemi priključki. Gre za občinsko investicijo. Ribiška družina pa daje koristnikom prostor, elektriko in vodo zastonj. Gostje to možnost počasi odkrivajo, saj je nekaj časa potrebno, da avto-domarji odkrijejo kotiček ob ribniku. Naslov je bil objavljen v vse njihovih revijah in na internetu, opažajo pa vedno več Italijanov, ki se na svojih potovanjih radi ustavijo v Ormožu.
Vode čistejše, težave s kormorani
Rado Antolič nam je ob tej priložnosti povedal, da se je problem čistoče vode nekoliko ustavil, saj se je začela poznati pozitivna evropska zakonodaja. Počasi so vodovja čistejša. Precej težav pa imajo ribiči z ribojedimi pticami. Gre za
zloglasne kormorane, ki so nekatere ribje vrste povsem zdesetkali, krivda za to pa je tudi v tem, da ni ribjih stez čez elektrarne. Tudi lansko leto se ni dobro končalo za ribiče. „Po-leti je bila suša, vode so bile tople in nekatere vrste rib, ki jim drst uspe vsakih nekaj let, so se zelo lepo razmnožile, saj je bilo ogromno mladic, da jih je bilo veselje gledati. S poplavami pa je voda to spet vzela. Poginilo je tudi precej velikih rib, saj jih je poškodovalo kamenje in vejevje, občutljivejšim vrstam pa močno kalna voda zamašila škrge.
Ribiči se ob ribnikih družijo tudi organizirano na tekmah za državno prvenstvo ter društvenih tekmovanjih članov. Družinska tekma za carja - tistega, ki ulovi največjo ribo - in ovinek tekme, ki so se uveljavile v zadnjem času, so priljubljena sprostitev ormoških ribičev. Ovinek tekme, ki potekajo ob petkih, so namenjene druženju in zabavi, saj je med njimi ogromno smeha. Tekmovalci, ki se glede na rezultat uvrstijo v spodnjo polovico lestvice, morajo namreč plačati ovinek klobaso (pasjo radost) tistim, ki zasedajo mesta v zgornjem delu tabele.
Viki Ivanuša
10 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 12. februarja 2013
Videm • Ob Prešernovem dnevu
Če je kultura tudi poštenost - se ji pri nas slabo piše ...
Na predvečer letošnjega kulturnega praznika so se s kratkim kulturnim programom in otvoritvijo likovne razstave Prešernu poklonili tudi člani videmskega društva, ki nosi njegovo ime: KD Franceta Prešerna.
V intimnem zavetju Drvarnice, kakor so videmski kulturniki poimenovali majhen kletni prostor, ki jim je na voljo za njihovo delo, se je zbrala peščica občanov in najprej prisluhnila himni, nato pa kratkemu in jedrnatemu nagovoru prvega moža kulturnega društva Jožeta Šmigoca. Ta je najprej povedal, da kultura ni le obiskovanje koncertov, gledaliških predstav in razstav, ampak se odraža v vsakdanjiku vsakega posameznika, tudi v tem, da zna reči „dober dan" drugim ob srečanju. Sicer je kulturo razdelil v tisto vsakdanjo, ki ljudi ločuje od živali in tisto, ki jo ustvarjajo umetniki in ki življenje nadgrajuje ter ga plemeniti.
Brez politične konotacije, ki je ožigosala letošnji Prešernov dan povsod po državi, pa tudi v Vidmu ni šlo. „Kultura je tudi poštenost. Tudi to je nekaj, kar človeku privzgojimo od malih nog. Ampak kako bomo uspeli naše najmlajše prepričati, da morajo biti pošteni, če pa najvidnejši politiki s svojim dejanjem kažejo, da se splača vse kaj drugega, samo poštenost ne? In ko jih zalotijo pri nečednostih, je njihov izgovor ta, da je tudi tisti, ki jih je zalotil, pravi fakin. Ne upajo si priznati, da so lopovi; pomen svojih dejanj poskušajo zmanjšati s tem, da kažejo še na vse druge podobne. Motiti se je človeško. Vsi se kdaj zmotimo ali storimo kakšno nepremišljenost. Ampak kulturno je, da človek svojo napako prizna, ne pa da svojim zmotam doda še laž," je tako med drugim
V kulturni prireditvi ob letošnjem Prešernovem dnevu so v videmski Drvarnici nastopili domači tam-buraši, prvi mož KD in orkestra Jože Šmigoc, recitatorki Biserka Selak in Manja Vinko, solistka Milena Grabrovec, svoja umetniška dela pa je razstavil ljubiteljski slikar Zlatko Lazar.
v svojem nagovoru povedal Šmigoc, peščici zbranih pa se je tako zahvalil za udeležbo na večerni prireditvi: „Hvala, ker ste prišli, četudi vam nismo obljubili vsakemu 30 evrov in vam ne bomo povrnili potnih stroškov, kot naj bi jih tistim, ki so šli na miting resnice v Ljubljano. Prepričan sem, da ste z nami, ker vam je z nami prijetno. Člani KD Videm pa vam obljubljamo, da se bomo še naprej trudili, da v svoje in vaše življenje kdaj pa kdaj prinesemo tudi kanček veselja in umetniškega užitka."
Šmigoc se je zahvalil tudi ljubiteljskemu slikarju Zlat-ku Lazarju iz Kicarja, ki je v Drvarnici postavil na ogled nekaj svojih likovnih del. V
pogovoru z Manjo Vinko je izdal, da se poleg slikarstva, ki je njegov hobi že od otroških let, začenja spogledovati tudi s kiparstvom; izziv mu predstavlja kamen, čeprav je po poklicu lesarski tehnik. Včasih je največ uporabljal oljno tehniki, danes pa pretežno akrilno, najljubši motiv so mu tihožitja, okvirje za vse svoje slika si Lazar kot mizarski mojster v svoji delavnici izdela sam, doslej pa je razstavljal praktično po vsej severovzhodni Sloveniji in na Hrvaškem.
Kulturni večer so z glasbo zaokrožili videmski tamburaši oz. Pickova banda, kot jih nedavno poimenoval njihov vodja in prvi mož KD Videm Jože Šmigoc (kot smo lahko pre-
brali v našem časopisu, zato ker pač ne bodo plačali 90 evrov prijavnine za nastop na regijskem koncertu pod taktirko JSKD, s čimer naj bi imelo ljubiteljsko ustvarjanje „do-datno veljavo", kar pomeni, da visoka prijavnina tamburaše postavlja na raven filharmoni-kov, brezplačen nastop pa na raven Pickove bande ...), ki so poleg himne odigrali še nekaj melodij iz tamburaške zakladnice, zapela je solistka Milena Grabrovec, kot recitatorki pa sta nastopili Manja Vinko in Biserka Selak.
V petek, na Prešernov dan, pa so videmski kulturniki že tradicionalno organizirali pohod po Srakačevi poti.
SiM
Ptuj • Koncert učencev v samostanu sv. Petra in Pavla
Ptujski mladi glasbeni talenti
Najboljši učenci Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla so tretje leto zapored nastopili na gala koncertu. Kljub temu da gre za mlado in majhno šolo, imajo talentov več kot dovolj.
Aldina Clarisa Ban - violina, Ana Ogrin - citre, Gabrijela Anžel - violina, Gal Žirovnik -rog, Jerca Feguš - klavir, Rok Beguš, Andraž Šuta, Žan Mun-da, Mitja Kostanjevec - kvartet rogov, Laura Simonič - klavir, Nika Janžekovič Toplak - harfa, Pia Majerič - flavta, Rebe-ka Skok - viola, Sara Emeršič - klavir in klarinetist Urban Erker, to je skupina učencev, ki so nastopili na tokratnem koncertu, ki so ga pripravili v Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. Gre za najboljše učence šole, tiste, ki se zaradi svoje
nadarjenosti udeležujejo naj-	Foto: Davorin Munda
različnejših tekmovanj mladih Učenci, ki so nastopili na koncertu.
Mojca Zemljarič, Radio Ptuj
Komentar tedna
O fašenku nekoč in danes
Te dni bi v komentarju tedna težko razmišljali o čem drugem kot o pustu oziroma o fašenku. V našem okolju je to pravi praznik in od novega leta dalje skoraj ni bilo pogovora, v katerem beseda ne bi nanesla tudi na to temo. Začelo se je bučno in glasno, ob svečnici - s skokom in pokom v fašenski čas. To so prireditve, ki jih poznamo desetletje ali morda še kakšno leto več. Ampak tradicija govori drugače. Fantje, ki so si po svečnici prvič nadeli korantove zvonce in se podali po vasi, niso nikoli zaplesali okrog ognja. Korantovi zvonci so se najprej po tihem in od daleč zaslišali iz temne noči, nato pa vse bližje in glasneje. Podobno je bilo s pokanjem bičev. Prvič, drugič, tretjič in tako naprej. Tako je skozi ostrino zimske noči počil bič. Sam fašenk pa se je obhajalo samo na pustni ponedeljek in torek. S ptujskim kurentovanjem, ki ima več kot 50-letno tradicijo, se je marsikaj spremenilo. Zadnjih nekaj let je fašenk ritual, ki traja deset dni. Pokanje z biči in prvo zvonjenje s korantovimi zvonci sta postala organiziran dogodek. Fašenk na Ptuju pa traja kar deset dni. In upam reči, da je Ptuj v tem času res pustna prestolnica Slovenije in tega dela Evrope. Ob bok ptujskemu kurentovanju so se pred dvema desetletjema razvili tudi okoliški fašenki. Sprva sicer morda kot tiha konkurenca Ptuju, kasneje so se prireditve razporedile in danes druga drugo dopolnjujejo oziroma bogatijo. Ne znam sicer pojasniti, ali je oblika, kot jo ima danes ptujsko kurentovanje, tista prava. Je pa res, da se ob etnografskem in kulturnem delu uspešno odvija tudi komercialni del. Bogata dediščina, ki jo imamo in tudi ohranjamo v Podravju, je neizmerno bogastvo. In pogosto so prav na temo ohranjanja dediščine različne prireditve, ki pa s tržnega vidika niso zanimive oziroma organizatorji po-tarnajo, da jim namesto kakšnega evra dobička prinesejo izgubo. In roko na srce - tudi same pustne povorke niso dobičkonosne, čeprav se na nekem mestu zbere po več deset tisoč obiskovalcev. Takoj ko je dogajanja konec, se razidejo vsak zase. In prav zato je bilo treba najti način in pot, da se s fašenkom zasluži tudi kakšen evro. In rodile so se karnevalske dvorane. Najprej na Ptuju, potem v Lancovi vasi, kasneje še v Markovcih in letos prvič tudi v Dornavi. In danes si pusta na Ptujskem brez karnevalskih dvoran skoraj ne predstavljamo več. Res je, da je bilo v času pred šotori več pustnega dogajanja v lokalih in ptujskih hotelih ter v gasilskih domovih in vaških dvoranah. A kljub vsem spremembam, ki so se okrog fašenka dogajale skozi desetletja, je ta mistični čas ohranil svojo prvinsko poslanstvo. Organizacija fašenka in fašenskih zabav je spreminjala svojo podobo, dediščina pa se je v tem času ohranila in morda še bolj zakoreninila. Vseh devet etnografskih pustnih likov iz našega okolja živi. Tudi karnevalske skupine, ki jih je na našem območju vsaj trideset ali še več, so postale tradicija. In tradicija je postalo tudi veseljačenje v karnevalskih dvoranah. Takšen je pač fašenk v letu 2013. Naj bo čim bolj prvinski in doživet!
glasbenikov. Na tokratnem koncertu so nastopili ob spremljavi korepetitorke, učiteljice Žive Horvat.
„Se morda kdo sprašuje, kaj mora otrok pokazati, da postane najboljši učenec? Tak učenec se je rodil s talentom. Vendar je to daleč premalo. Učenec s talentom mora imeti prekrasne starše, da ga vpišejo v glasbeno šolo. Skrbno mora biti izbran inštrument in učitelj, da pride do velike povezanosti, ljubezni med učencem in učiteljem. Naslednji korak pa je delo, delo in delo učenca ter učitelja. Zraven pa še veliko ljubezni in vseskozi podpore domačih. Malokdo to zmore in učenci, ki so se predstavili na gala koncertu, to zmorejo," je o tokratnih nastopajočih
dejala ravnateljica šole Klavdi-ja Zorjan-Škorjanec.
Da gre res za odličen izbor talentiranih učencev, dokazuje tudi polna dvorana mino-ritskega samostana. Sredstva, ki so jih zbrali na tokratnem koncertu, bodo v veliki meri namenili ravno tistim, ki so nastopili na koncertu. Zbran denar bo šel namreč v poseben sklad, ki ga uporabljajo za udeležbo na različnih tekmovanjih, saj so ta za šolo in starše velik finančni zalogaj. Vsi, ki so se udeležili tokratnega koncerta, so tako ob tem, da so neizmerno uživali, naredili še nekaj dobrega in s svojimi prispevki pomagali, da se bodo mladi ptujski talenti lahko udeležili še več tekmovanj.
Dženana Kmetec
Rokomet
Odlična predstava in zmaga Jeruzalema
Stran 12
Rokomet
Gorišnica blizu, Velika Nedelja ne
Stran 12
Nogomet
Remi in zmaga Aluminija in Zavrča
Stran 13
Odbojka
Korošice zaenkrat še premočne
Stran 13
Atletika
Hitre noge in dolgi skoki Maje Bedrač
Stran 14 Gregor Zafoštnik
Reprezentanca je še vedno želja
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Dejan Zavec
»Za srečo je treba garati in včasih tudi tvegati.«
Termin morda res ni bil najbolj posrečeno izbran, vendar so dobre novice pretehtale: Dejan Zavec je na pustno soboto uradno potrdil, da se bo 9. marca v New Yorku boril s Keithom Thurmanom. O tem smo sicer že poročali v četrtkovi številki, a je bil dodan zaznamek, da novica še ni uradna. Po dveh dneh rahle negotovosti je v soboto z ramen Dejana Zavca in njegove ekipe odpadlo tudi to breme. Dvoboj bo trajal 12 rund, zmagovalec pa bo postal »eliminator« - prvi izzivalec Ti-mothya Bradleya, svetovnega prvaka velterske kategorije po verziji WBO.
»Pogovori so potekali zelo dolgo, odprtih je bilo več možnosti, tudi z nekaterimi drugimi tekmeci. Keith je bil najbolj verjeten in tudi sam sem bil najbolj psihično pripravljen nanj. S tem dvobojem se mi odpirajo nove možnosti, zato sem vesel: čakanje se je splačalo,« je povedal Dejan, o katerem se je na medmrežju spoštljivo izrazil tudi Thurman. Ta je dejal, da Dejan v ringu še ni bil ustavljen, spomnil se je tudi dvoboja v Biloxiju z Bertom. »Tudi sam sem si ogledal nekaj njegovih dvobojev na youtubu, vendar se na njih ne vidi veliko. Kdor uspe v ZDA tako opozoriti na sebe in se uspe vključiti v tako siloviti klub, kot je Golden Boy Promotion, mi pove zelo veliko. V tem klubu ni naključnih, so le najboljši, ki svoj položaj opravičujejo z rezultati. Keith je imel tudi blestečo amatersko kariero, zato je za svoja leta precej izkušen borec. Tudi jaz njega spoštujem, nikakor pa ne čutim do njega nobenega strahospoštovanja.
Mlad, lačen zmag
Dirk Dzemski, Dejanov trener: »Doslej smo delali dobro, prejšnji ponedeljek smo začeli tudi s sparingi. Do dvoboja so še štirje tedni, v katerih upam, da bo šlo vse po načrtih. Keith je mlad borec, lačen zmag, z dobro boksarsko šolo. Na drugi strani je še precej 'netestiran', ni se še boril proti največjim. Prav zaradi tega mislim, da bi lahko imel težave z Dejanom, ki je v ringu že zelo preizkušen, tudi tehnično zelo dovršen.«
MMTii
ZAVEC
Foto: Matija Brodnjak
Dejan Zavec je na pustno soboto v hotelu Primus na novinarski konferenci uradno potrdil, da se bo 9. marca v New Yorku boril z Američanom Keithom Thurmanom. Ob njem je trener Dirk Dzemski.
V teh letih svoje kariere sem naredil veliko, zato verjamem, da bom ob pravem času znova prišel na pravo mesto in bom 9. marca neustavljiv,« je bil vase prepričan Dejan.
»Gre za tveganje moje celotne kariere«
Želja po vrnitvi v ZDA je bila ves čas prisotna, sedaj res prihaja do realizacije. Dejstvo je, da so evropski borci v ZDA poskušali že nekajkrat, a niso bili uspešni. »Od poraza proti Bertu sem se veliko naučil. Zagotovo je bilo to potrebno, da lahko danes čutim in razmišljam na ta način. Sam gledam pozitivno, tudi na tisti poraz z Bertom, saj sem spoznal veliko drugih stvari v ozadju. Glede
povratka v ZDA pa je tako: vedno, ko sem v življenju izbiral med težjo in manj težko potjo, sem se odločil za težjo. Edino to me izpolnjuje in poteši mojo željo po napredku - bližnjice me ne zanimajo. Za srečo je treba garati in včasih tudi tvegati - jaz vse to počnem. Zavedam pa se, da to ni dovolj in da se bo treba za uresničitev želj v New Yorku trdo boriti. Gre za tveganje moje celotne kariere, a mi lahko Keith na drugi strani odpre vrata do najvišjih dvobojev, ki sem si jih vedno želel,« pove Dejan, ki je imel zadnji dvoboj lani marca. »Sam sem si vmes želel kakšen dvoboj, tudi delal sem trdo v tem obdobju, a do realizacije ni prišlo, tudi zaradi moje poškodbe. S trenerjem pa sva to obdobje izkoristila za drobne izboljšave, ki bodo v prihodnosti morda odločilne. Na srečo trenutno nimam
Legendarni Bernard Hopkins
Glavni dvoboj večera v Barclays Centru (19 tisoč sedežev) se bo odvijal med legendarnim, 48-letnim Bernardom Hopkinsom in izzivalcem Tavorisom Cloudom. Borca se bosta merila za IBF-naslov v poltežki kategoriji. Hopkins (62 dvobojev, 52 zmag, 32 s KO, 2 neodločena, 6 porazov) je že sedaj s 46 leti najstarejši svetovni prvak, če bo zmagal v tem dvoboju, bo ta rekord le še povečal. V svoji dolgi karieri se je že boril z Oscarjem de la Hoyo, Felixom Trinidadom, Keithom Holmsom, Royom Jonesom ml., bil je večkratni hkratni svetovni prvak po verzijah WBO, WBA, IBF in WBC...
nobenih težav s poškodbami. Do odhoda v ZDA nas čaka še veliko dela, na vse skupaj pa gledam zelo optimistično. Začeli smo že s sparingi, na Ptuju sem se meril s Hamidom, ki je interkontinentalni prvak lahke srednje kategorije po verziji WBO. Vedno znova poudarjam, da je sparinge najtežje 'preživeti', sam dvoboj je s tega vidika lažji, a težji zaradi vseh drugih vidikov.«
Vprašanja navijačev so deževala
V zadnjem času so Dejana številni navijači spraševali o točnem datumu in kraju dvoboja, odgovora pa jim ni mogel ponuditi. Sedaj je to za njim. »Res sem bil v nerodnem položaju, saj so vprašanja deževala iz vseh strani. Moji navijači so res neverjetni, tudi za New York se jih zanima veliko. Za vsakega posebej sem že sedaj neskončno hvaležen, njihova podpora tam in seveda tudi doma mi pomeni zelo, zelo veliko.«
Dejan je v nedeljo že odpotoval v Magdeburg, v Nemčijo, kjer bo ostal do 3. marca. Takrat pride v Slovenijo »zamenjat kovčke«, sledi polet v ZDA.
Jože Mohorič
Nogomet • Mitja Rešek
»Ohraniti želim pravo minutažo
«
Foto: Črtomir Goznik
Mitja Rešek (Aluminij): »Najraje spremljam špansko ligo, kot klub pa mi je najbolj všeč Juventus, verjetno zaradi Alessandra Del Pie-ra, ki je moj vzornik. Od slovenskih igralcev bi izpostavil Aleša Me-jača, ki pri Mariboru igra na podobnem igralnem mestu kot jaz.«
21-letni Mitja Rešek je »otrok Maribora«, vendar si v izjemno močni konkurenci pri vijoličastih na začetku sezone ni uspel zagotoviti prave minu-taže. Po šestih krogih je zaradi tega prestopil k Aluminiju, kjer se je hitro uveljavil kot eden izmed članov začetne enajste-rice: v tej je začel devet tekem, trikrat je vstopil s klopi.
V pripravah na spomladanski del sezone je eden izmed tistih, ki kljub napornemu ritmu s svojimi šalami velikokrat vnese sprostitev v ekipo. »Priprave so naporne, noge so trenutno res 'težke' - morda so to celo moje najnapornejše priprave doslej. Večinoma delamo na tekih, na pridobivanju kondi-cije in fizične pripravljenosti,« pove in se dotakne tekme z Malečnikom, ki so jo Kidričani dobili z rezultatom 2:0. »Zdi se mi, da napredujemo iz tekme v tekmo, da igramo dobro. Vsekakor pa pripravljalne tekme niso pravi pokazatelj, saj igramo na umetni travi, ki je trenutno zaradi nizkih temperatur zelo trda. Sam komaj čakam na prehod na pravo travnato površino. Veliko bo odvisno od zadnjih dveh tednov priprav, ko se bomo bolj posvetili odpravljanju drobnih napak, podrobnostim. Vsekakor pa so prvenstvene tekme nekaj drugega, takrat se bo videlo naše realno stanje.«
Kako si se sicer znašel v Kidričevem in kako si zadovoljen s svojimi predstavami?
M. Rešek: »Znašel sem se kar dobro, soigralci so me zelo dobro sprejeli, so odlični
karakterji. Tudi s predstavami sem kar zadovoljen. V jesenskem delu sem dobil precejšnjo minutažo; upam, da bo tako tudi v spomladanskem.«
Prišel si iz Maribora, ki je precej drugačen klub od Aluminija.
M. Rešek: »Razlika je seveda velika: Maribor je le Maribor. A tudi pri Aluminiju se dobro dela, imamo izvrstne pogoje. Po mojem mnenju bo v Kidričevem vsako leto boljše tudi glede rezultatov.«
Veliko igralcev iz mariborske nogometne šole odhaja v druge slovenske klube, tudi ti si med njimi.
M. Rešek: »Mladinska šola Maribora ima dober sloves, v zadnjem času se veliko mladih podaja tudi v ugledne tuje klube. Mislim, da je to pokazatelj kakovosti. Ta proces uveljavljanja v drugih sredinah se mi zdi povsem normalen.«
Kateri so bili tvoji trenerji v mlajših selekcijah?
M. Rešek: »Najprej me je treniral Zvonko Breber, kasneje Vlado Fatur, kratek čas tudi Matjaž Kek.«
Pred pripravami se je Aluminiju priključil tudi Matic Črnic, tvoj nekdanji soigralec iz Maribora.
M. Rešek: »Gre za mladega, obetavnega nogometaša, ki bo v Kidričevem zagotovo dobil več priložnosti za igranje, kot bi jo dobil v Mariboru. Za Aluminij je Matic prava okrepitev. Z njim in drugimi igralci smo se veliko družili v Mariboru, sedaj bomo to nadaljevali tukaj. Super je, da je pričel.«
Jože Mohorič
12 Štajerski
Šport
torek • 12. februarja 2013
Rokomet • 1. A SRL (m)
Odlična predstava Jeruzalema
Jeruzalem - SVIS 31:23 (18:8)
JERUZALEM: Žuran (2 obrambi), Belec (12 obramb), T. Cvetko; Mavrič, Rajšp 1, Bogadi 4, Žmavc, Radujkovic 4, Čudič 8 (3), Gregorc 3, Kirič, Šišmanovič 7, Kljajič 3, Mesaric 1. Trener: Saša Prapotnik
SVIŠ: Marjanovič (4 obrambe), Medved (4 obrambe); Polak 4, Po-tokar, Rotar 2 (2), Muhovec 3, S. Stopar 6, Pekolj 1, Kalabic 1, Marin-čič, Sašek 1, Kristan 1, G. Stopar 1, Sendelbah 1, Murčehajic 2. Trener: Gorazd Potočnik
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 3/3; Sviš 6/4. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 18; Sviš 2 minuti. IGRALEC TEKME: Aleš Šišmanovič (Jeruzalem).
Rokometaši Jeruzalema so pred več kot 200 gledalci zasluženo ugnali ekipo Sviša iz Ivančne Gorice, ki jih je v prvem delu sezone premagala (30:23). Domačini so tekmo pričeli z dvema obrambama Boštjana Belca (od tega ena sedemmetrovka) in zadetkoma Bojana Čudiča za vodstvo z 2:0.
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Jeruzalema Ormoža so si že v uvodnih minutah priigrali visoko prednost in jo obdržali do konca. Na fotografiji je Aleš Šimanovič, strelec sedmih zadetkov.
1 A SRL (m)				
REZULTATI 19. KROGA: Jeruza-				
lem Ormož - Sviš Pekarna			Grosu-	
plje 31:23 (18:8), Gorenje -			■ Cimos	
Koper 35:28 (20:15), Celje				Rib-
nica Riko hiše 37:23 (15:10), Istra-				
benz plini Izola -	Maribor		Branik	
21:23 (13:10), Krka -		Trimo Treb-		
nje 28:32 (11:20),	Sevnica		- Krško	
22:20 (11:10).				
1. GORENJE 19	18	0	1	36
2. CELJE PIVO. LAŠKO 19	16	1	2	33
3. CIMOS KOPER 19	13	2	4	28
4. MARIBOR BRANIK 19	13	2	4	28
5. TRIMO TREBNJE 18	9	2	7	20
6. KRKA 19	6	5	8	17
7. SVIŠ P. GROSUPLJE 19	7	1	11	15
8. RIBNICA RIKO HIŠE 19	6	2	11	14
9. ISTRABENZ IZOLA 18	5	2	11	12
10. JERUZ. ORMOŽ 19	5	2	12	12
11. SEVNICA 19	4	0	15	8
12. KRŠKO 19	1	1	17	3
Šele v 7. minuti so igralci Sviša preko levičarja Aleša Muhovca prvič zadeli mrežo Ormoža-nov. Obramba gostiteljev je bila čvrsta tudi v nadaljevanju in prednost Ormožanov je naraščala iz minute v minuto. Gostom v obdobju od 15. do 25. minute ni uspelo zadeti mreže domačega vratarja. Komaj osem zadetkov, od tega dva iz sedemmetrovke, so Ormožani dovolili nasprotniku, ki je še enkrat več dokazal, da gre za izjemno »domačinsko« ekipo, ki pa veliko težje zbira točke v go-steh. V 1. polčasu se je pri Jeruzalemu med strelce vpisalo kar 8 igralcev, s petimi točkami je prednjačil kapetan Bojan Ču-dič. Poleg igralcev so bili izjemno razpoloženi in glasni tudi ormoški navijači Ormožani, ki so se zbrali v lepem številu in na najlepši mogoči način po-
magali svojim rokometašem.
Ti so tudi v 2. polčasu nadaljevali z izjemno igro in prednost je narasla že na +13 (26:13). V zaključku so gostje izkoristili številne izključitve Ormoža (18 minut Jeruzalem; 2 minuti Sviš) in s serijio 1:4 znižali zaostanek na končnih -8 (31:23). Če bodo varovanci
trenerja Saša Prapotnika zbirali točke proti sebi primerljivim ekipam, potem ne bo straha za obstanek v elitni ligi. Že v sredo, 13. februarja, čaka Ormo-žane gostovanje pri Mariboru, ki je čez vikend remiziral v Pokalu EHF na težkem gostovanju na Danskem.
UK
Jan Gregorc, Jeruzalem: »Vedeli smo, da le s pravim pristopom in borbenostjo lahko premagamo ekipo Sviša, ki nam je na prvi tekmi prizadejala težek poraz. S trdo obrambo in lahkimi zadetki smo si že v 1. polčasu ustvarili visoko prednost in jo v nadaljevanju rutinirano obdržali. Pozitivna stvar je tudi, da so na koncu svoje minute za dokazovanje dobili tudi mladi. Mi se moramo potruditi, da jo do konca sezone dobijo še večkrat. Osnovni cilj ostaja, da dobivamo točke pri neposrednih tekmecih in si čimprej zagotovimo obstanek.«
Gorazd Potočnik, trener Sviša: »Tokrat nismo bili sposobni zmagati tekme. Ne vem, kaj je bilo narobe: obramba katastrofa, vratarja katastrofa. Tako je bil nemočen Ormož prejšnji teden v Ribnici. Najprej smo zapravili sedemmetrovko, pa dva 'zicerja', tri žoge smo vrgli v avt in po tem se več nismo vrnili v tekmo.«
Rokomet • 1. B SRL (m)
Gorišnica blizu, Velika Nedelja ne
Moškanjci Gorišnica - Slovenj Gradec 27:28 (12:14)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Bra-tuša, Petek 7 (4), Zorli 1, Kovač 1, M. Bedrač 6, Valenko 4, Arnuš, Balas 1, Lozinšek 3, Lukaček, Vin-cek 4, Anderluh. Firbas, Preac, T. Bedrač, Gerčar. Trener. Sebastijan Oblak
SLOVENJ GRADEC: Kersnik, Vor-šič 4, Zbičajnik 1, Vrečer 3, Šavc, Merdanovič 5, Ošlovnik, Mujanovič, Kašnik 2, Krevs, Levc 11 (1), Vižin-tin. Trener. Sebastjan Sovič.
SEDEMMETROVKE: Moškanjci-Gorišnica 5 (4), Slovenj Gradec 1 (1); IZKLJUČITVE: Moškanjci-Go-rišnica 8, Slovenj Gradec 6 minut.
Rokometaši iz Gorišnice so v prvem krogu nadaljevanja prvenstva gostili tretjeuvrščeno ekipo iz Slovenj Gradca. Gostje so takoj prišli do prednosti dveh zadetkov in to razliko obdržali vse do konca prvega polčasa. Domačini so se dobro borili, želeli so to prednost izničiti, vendar jim kljub vsem naporom ni uspelo.
V drugem polčasu je roko-metašem Moškanjcev-Gori-šnice v 45. minuti le uspelo rezultat izenačiti na 17:17. Go-
Foto: Črtomir Goznik
Gorišničani so bili pred domačim občinstvom blizu osvojitve točke v dvoboju s Slovenjgradčani, a jim je na koncu zmanjkalo tudi kanček sreče. Na fotografiji je Matej Bedrač.
1. B SRL (m)			
REZULTATI 12.	KROGA:		Mo-
škanjci Gorišnica -	Slovenj Gradec		
27:28, Dobova -	Velika	Nedelja	
Carrera Optyl 31:21, Grča Kočevje			
- Damahaus Cerklje 28:29, Slovan			
- Mokerc Ig 34:20, Šmartno -			Dol
TKI Hrastnik 27:21, Grosuplje -			
Škofljica 35:23.			
1. ŠMARTNO 12	10 2	0	20
2. SLOVAN 12	9 1	2	
3. SLOVENJ GRADEC 12	9 1	2	
4. DOL TKI HRASTNIK 12	7 2	3	
5. DAMAHAUS CERKLJE12	7 1	4	
6. DOBOVA 12	5 1	6	
7. MOKERC IG 12	5 1	6	
8. MOŠKANJCI-GOR. 12	4 0	8	8
9. ŠKOFLJICA 12	2 2	8	6
10. V. NEDELJA C. O. 12	2 2	8	6
11. GRČA KOČEVJE 12	2 2	8	6
12. GROSUPLJE 12	2 1	9	5
stje so v nadaljevanju znova prišli do minimalne prednosti, Gorišničani pa so do novega izenačenja prišli šele v zaključku tekme. Takrat je bilo v 58. minuti na semaforju izpisano 27:27. V naslednjem napadu so Slovenjgradčani še enkrat več povedli (27:28), varovancem Sebastjana Oblaka pa do konca ni uspelo izenačiti. Glede na prikazano bi si domačini zaslužili točko, vendar je ta ostala
le med željami. Med navijači je bila tokrat tudi skupina kurentov iz Formina, celotna tekma pa je minila v dobrem navijaškem vzdušju.
Dobova - Velika Nedelja Carrera Optyl 31:21 (17:11)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-
Rokomet • 2. SRL (m)
Igra mačke z mišjo
Foto: Črtomir Goznik
2. SRL - moški			
REZULTATI 15.	KROGA:		Drava
Ptuj - Pomurje 41:23, Loka 2012 -			
Radeče MIK Celje 32:15, Nova Go-			
rica - Ajdovščina 27:27, Col			- Bre-
žice 28:35, Arcont Radgona			- Mitol
Sežana 25:22.			
1. LOKA 2012 14	12	1	1 25
2. DRAVA PTUJ 14	11	1	2 23
3. RUDAR 13	9	2	2 20
4. RADEČE MIK CELJE 13	9	1	3 19
5. ALPLES ŽELEZNIKI 13	7	2	4 16
6. BREŽICE 14	6	2	6 14
7. MITOL SEŽANA 14	5	1	8 11
8. ARCONT RADGONA 14	5	1	8 11
9. ČRNOMELJ 13	5	0	8 10
10. AJDOVŠČINA 14	4	1	9 9
11. NOVA GORICA 14	4	1	9 9
12. COL 14	3	1	10 7
13. POMURJE 13	2	0	11 4
Rokometaši Drave so bili vsaj za razred boljši tekmec od gostov iz Murske Sobote. Na fotografiji David Verdenik (modri dres).
Drava Ptuj - Pomur-je 41:23 (20:12)
DRAVA PTUJ: Janžekovič 11, Verdenik 3, Fridrih 5, Reisman 2, Bez-jak 2, Maroh, Čeh 2, Bedenik, Sabo 3, Pukšič 2, Šalamun 2, Grm, Žuran 5, Lesjak 4. Trener: Tomi Matjašič
Rokometaši Drave so zelo resno odigrali vseh 60 minut tekme proti Pomurju, na kateri je domači trener Tomi Matja-šič ponudil priložnost za igro vsem igralcem. To priložnost je večina dobro izkoristila in na koncu so Ptujčani prišli do visoke zmage.
Gostje iz Murske Sobote so pričeli tekmo z zadetkom in edinim vodstvom na tekmi. Takoj nato je svoja vrata praktično zaklenil vratar Boštjan Grm, ki je na zelo visokem nivoju branil približno 50 minut. V končnici ga je zamenjal mladi Žiga Bedenik, ki je tudi ubranil nekaj strelov. Ptujska ekipa, ki je imela v športni dvorani Center ponovno bučno spodbudo s tribun, je vso tekmo zelo solidno odigrala v obrambi. Že v uvodu so dobro »stisnili« ter gostom niso dovolili čistih metov. Z zadetki Miha Saba iz levega zunanjega položaja in hitrimi polprotinapadi, v katerih je v prvi vrsti blestel izjemni Nejc Janžekovič (skupno kar 11 zadetkov), je prednost Ptujčanov hitro naraščala. Tudi na postavljeno gostujočo obrambo so domači našli dobre rešitve in so povedli 12:4. Sledilo je nekoliko bolj ležerno nadaljevanje, tako da so se gostje z nekaj lahkimi zadetki približali na minus pet, končnica pa je ponovno pripadla domačim rokometašem.
V nadaljevanju so gledalci v prvih desetih minutah videli
izredno obrambo Ptujčanov, saj so gostje uspeli doseči le zadetek. Na drugi strani so se med strelce v domači vrsti vpisali skoraj vsi igralci v polju, z izjemo Jana Maroha, ki je dobil sredi drugega polčasa zaradi namernega udarca rdeči karton. Ob Janžekoviču, ki je bil najbolj učinkovit igralec tekme, je bil dobro razpoložen tudi Rok Fridrih s petimi zadetki, v zadnjem delu tekme pa je svojo minutažo dobro izkoristil mladi Marko Žuran (5 zadetkov). Rokometaši Drave v drugem polčasu proti zadnje-uvrščeni ekipi lige niso imeli nobenih težav v napadu (41 zadetkov) in so prišli do visoke zmage s 16 zadetki razlike. Pri gostih so s po petimi doseženimi zadetki izstopali Robi Kreft, David Petraš in Mitja Kozelj.
V naslednjem krogu čaka Ptujčane nova domača tekma, saj se bodo v soboto, predvidoma ob 19. uri, pomerili z Ar-contom iz Radgone.
David Breznik
TYL: Zorec, Majcen 2, Kaučič, Hržič, Hanželič 2, Horvat 2, Bezjak, Vesel-ko 2, Bračič 1, Preac, Ivančič 12, Špindler, Tušak, Dogša, Lorenčič, Hojžar. Trener: Bojan Munda.
Po zimskem premoru so igranje ligaških tekem pričeli tudi rokometaši Velike Nedelje Carrera Optyl. Start v drugi del sezone ni bil tak, kot so si želeli. Doživeli so namreč prepričljiv poraz, ki meji na katastrofo. S tem ne zmanjšujemo vrednosti zmage domačih, saj
so bili superiorni v vseh elementih igre.
Pred nadaljevanjem prvenstva se je veliko govorilo o tekmecih, ki bi se lahko do konca borili za obstanek. Ekipa Dobo-ve je bila eden od teh kandidatov, vendar je po prikazanem na sobotni tekmi primat kandidatov pripadel Veliki Nedelji. Kljub temu varovancev Bojana Munde ne sme zajeti pesimizem, saj je do konca sezone še deset tekem in priložnosti za popravljanje vtisa z začetka bo še dovolj.
Zmaga Dobove je tokrat povsem zaslužena, saj so si veliko bolj želeli uspeha kot gostje. Po izenačenem začetku so si domači hitro priigrali vodstvo, ki je v 25. minuti že znašalo plus devet (15:6). Gostje so v za-
dnjih minutah uspeli vodstvo nekoliko znižati in so odšli na odmor z zaostankom šestih golov. Tudi v nadaljevanju je bilo videti razigrano igro domačih, ki so vodstvo neustavljivo višali. V 45. minuti je to znašalo že 14 zadetkov (27:13). Gostom res ni uspevalo prav nič, če pa so že prišli do kake priložnosti, pa sta realizacijo preprečila domača vratarja. V zadnjih 15 minutah so gostje sicer uspeli znižati zaostanek in pokazati, da niso pozabili igrati, vendar to ni popravilo slabega vtisa, ki so ga kazali skozi celotno srečanje. Edini razpoloženi igralec pri Veliki Nedelji je bil Dejan Ivančič, ki je prispeval več kot polovico zadetkov svoje ekipe.
Danilo Klajnšek
torek • 12. februarja 2013
Gremo v šolo
Štajerski	1
Izberite le tisto, kar vas veseli!
Nekako smo se že navadili, da je politika vpeta v vse pore našega življenja, a to, kar se je dogajalo v zadnjih mesecih, je preseglo meje zdravega razuma. Ne le, da so politiki želeli uvajati v osnovne, srednje šole in na
univerze nelogične in celo škodljive spremembe, še več: vsem nam so otežili življenje in nas tako rekoč poskušali oropati še tistega kančka upanja, ki nam je ostalo. Varčevanje, ki je sedaj seveda po vseh pokradenih
milijonih nujno, želijo prenesti na pleča vrteških otrok, osnovnošolcev, dijakov in študentov. Veliko staršev pa tako ali tako težko shaja iz meseca v mesec. Neumne poteze naših politikov že čutimo in še jih bomo čutili
mi vsi. Zato je toliko pomembneje, da vztrajamo pri svojem. Da svojim otrokom zagotovimo kakovosten vrtec, šolo, da imajo možnost iz sebe kaj narediti in da perspektiva in izobrazba ne postaneta ponovno povezani s
socialnim položajem v otroštvu. Naj vsi otroci dobijo enaka izhodišča, naj se ima vsak možnost izkazati, nenazadnje ni vse zapisano v neumnih birokratskih zakonih, nekaj je vendarle zapisano tudi v zvezdah. Naj vsak
devetošolec pri izbiri srednje šole izbere svojo pot, tisto, ki ga zanima, in naj mu bodo pri tem zvezde naklonjene bolj kot neumni uradniki!
Dženana Kmetec, urednica priloge Gremo v šolo
2 Štajerski
Gremo v šolo
torek • 12. februarja 2013
Razpis za vpis v srednješolske programe in dijaške domove
Ena najpomembnejših življenjskih odločitev
Najkasneje do 5. aprila morajo učenci osnovnih šol oz. kandidati, ki se za vpis v 1. letnik programov nižjega in sre-
dnjega poklicnega, srednjega strokovnega oz. tehniškega izobraževanja ter gimnazij prijavljajo prvič, oddati prijavnico.
Odločitev, katero šolo izbrati, je izjemno pomembna, zato seveda tudi težka.
23. januarja je Ministrstvo za
šolstvo objavilo Razpis za vpis v srednješolske programe in dijaške domove za šolsko leto 2013/14. To je dan, ki so ga
RAZMESTITEV PROGRAMOV: Ptuj in Ormož
			Trajanje izobraže-	Predvi-
Vzgojno izobraževalni zavod	Program	Naziv poklicne/strokovne izobrazbe		deno št. mest za
			vanja	
				novince
Gimnazija Ptuj	Gimnazija		4	112
	Gimnazija (športni oddelek)		4	18
Šolski center Ptuj				
Biotehniška šola	Pomočnik v biotehniki in oskrbi	Pomočnik v biotehniki in oskrbi	2	16
	Gospodar na podeželju	Gospodar na podeželju	3	26
	Cvetličar	Cvetličar	3	26
	Vrtnar	Vrtnar	3	26
	Kmetijsko-podjetniški tehnik	Kmetijsko-podjetniški tehnik	4	28
	Okoljevarstveni tehnik	Okoljevarstveni tehnik	4	28
Ekonomska šola	Trgovec	Prodajalec	3	26
	Ekonomski tehnik	Ekonomski tehnik	4	56
	Aranžerski tehnik	Aranžerski tehnik	4	28
Elektro in računalniška šola	Elektrikar	Elektrikar	3	26
	Mehatronik operater	Mehatronik operater	3	26
	Elektrotehnik	Elektrotehnik	4	28
	Tehnik računalništva	Tehnik računalništva	4	56
	Tehnik mehatronike	Tehnik mehatronike	4	28
Strojna šola	Pomočnik v tehnoloških procesih	Pomočnik v tehnoloških procesih	2	16
	Oblikovalec kovin - orodjar	Oblikovalec kovin - orodjar	3	26
	Klepar-krovec	Klepar-krovec	3	26
	Inštalater strojnih inštalacij	Inštalater strojnih inštalacij	3	26
	Avtoserviser	Avtoserviser	3	26
	Avtokaroserist	Avtokaroserist	3	26
	Strojni tehnik	Strojni tehnik	4	28
Gimnazija Ormož	Gimnazija		4	28
				
ISKANI IN VEDNO AKTUALNI -POKLICI V GOSTINSTVU IN TURIZMU
Turistični informator Prodajalec turističnih storitev Receptor
Turistični animator Vodja cateringa Dietni kuhar Kuhar Natakar Oskrbnik
Izvajamo poklicni tečaj za program gastronomija in turizem.
SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM MARIBOR vljudno vabi na informativna dneva 15. in 16. februarja 2013
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor Mladinska ulica 14 a 2000 Maribor Telefonska številka: 02 / 23 50 010 Elektronska pošta: ss.gtmb@guest.arnes.si
DIGITALNA TISKARNA
DOGfPtisk
(žlDgjDftDgfenSO V—UJrv
Na postajo 15, Ptuj
02 780 57 90 knjige, brošure
žična spiralna vezava tisk in vezava diplomskih nalog prospekti «vabila* zgibanke «koledarji vizitke * etikete
ŠTAMPILJKE
DANES NAROČIŠ - JUTRI DOBIŠ
» Menim, daje dijaški dom primerna odločitev. Vedno smo na toplem, namesto, da čakamo in zmrzujemo na avtobusnih in železniških postajah. Imamo toplo, redno hrano in ne živimo le na tisti tako imenovani hitri prehrani. Družimo se več z vrstniki, ker imamo več prostega časa, kot bi ga drugače imeli. Vzgojitelji v domu nam nudijo strokovno pomoč. Imamo dovolj časa za učenje in pripravo na šolske obveznosti. V prostem času se lahko udeležujemo različnih interesnih dejavnosti, gremo v kino... Dijaški dom je velikokrat tudi pomembna stopnica v razvoju naše samostojnosti.«
Mateja
Naslov: Ljubljanska 21, 3000 Celje Spletna stran: http://www.ddcelje.si E-pošta: dd.celje@guest.arnes.si Telefon: 03 426 66 00 Fax: 03 426 66 21
Če želite, da bi bil vaš srednješolec uspešen, ga vpišite v
Dijaški dom Lizike Jančar v Mariboru
Razpisujemo: -120 prostih mest za dekleta in - 40 prostih mest za fante.
Spletna stran: «mww.d-lizjan.mb.edus.si.
Pričakujemo vas ob informativnih dnevih, v petek, 15. 2. 2013, od 8. do 18. ure in v soboto, 16. 2. 2013, od 8. do 12. ure na Titovi cesti 24 a v Mariboru.
MI IMAMO VSE. KAR IMAJO DRUGI IN ŠE VEČ!
Kaj se bo dogajalo v prihajajočih mesecih?
Mesec	Točen datum	aktivnosti
FEBRUAR	15. in 16. februar	informativni dan
MAREC	do 5. marca	prijava za preizkuse nadarjenosti oziroma spretnosti
APRIL	5. april	zadnji dan za prijavo na vpis v prvi letnik SŠ za šolsko leto 2013/2014
	10. april	informacija o številu prijav za vpis
MAJ	do 10. maja	prenos prijav
JUNIJ	do 21. junija	vpis kandidatov, ki bodo izbrani v prvem krogu
AVGUST	do 30. avgust	vpis na srednjih šolah, ki še bodo imele prosta mesta
devetošolci in njihovi starši nestrpno čakali.
Vse srednje šole bodo organizirale informativni dan, na katerem bodo učenci in dijaki lahko dobili podrobnejša pojasnila o vpisu in izobraževanju ter druge informacije v zvezi s programi. Ta bo potekal 15. in 16. februarja.
Datumi, ki si jih velja zapomniti
Vsi, ki se nameravajo v šolskem letu 2013/2014 vpisati v 1. letnik programov nižjega in srednjega poklicnega, srednjega strokovnega oz. tehniškega izobraževanja in gimnazij, morajo
znih srednjih šolah. Na podlagi te informacije ali kakšne druge, ki bi pripeljala do spremembe o nameri vpisa, se bodo prijave lahko prenašale najkasneje do 10. maja, kasneje to več ne bo mogoče. Postopek za vpis dijakov bo končan 28. junija.
Dokazila o izpolnjevanju pogojev morajo učenci in dijaki izbranim šolam posredovati praviloma med 19. in 21. junijem, natančne termine bodo dobili na šolah. Učenci in dijaki, ki bodo izbrani v prvem krogu izbirnega postopka, bodo do 21. junija tudi vpisani. Učenci in dijaki, ki v prvem krogu ne bodo izbrani, bodo na šolah seznanjenj s prostimi
izbrani srednji šoli v predpisanih rokih in na predpisanih obrazcih oddati prijavo za vpis. Obrazec je objavljen na spletnih straneh Ministrstva za šolstvo in šport, na razpolago pa je tudi v knjigarnah.
Na ministrstvu opozarjajo, da je treba pred prijavo preveriti, ali je treba za vpis v program, ki si ga je posameznik izbral, poleg splošnih izpolnjevati tudi morebitne posebne pogoje in do kdaj je treba predložiti dokazila o njihovem izpolnjevanju.
Učenci osnovnih šol prijavnico skupaj s potrebnimi dokazili praviloma oddajo na osnovni šoli, izjema so učenci, ki osnovno šolo končujejo v tujini, ti prijavo pošljejo neposredno srednji šoli, na kateri se želijo izobraževati. Po končanem prijavnem roku bo šolsko ministrstvo, najkasneje do 10. aprila, na svoji spletni strani objavilo informacijo o številu prijav za vpis po posame-
Učenci osnovnih šol oz. kandidati, ki se za vpis v 1. letnik programov nižjega in srednjega poklicnega, srednjega strokovnega oz. tehniškega izobraževanja ter gimnazij prijavljajo prvič, morajo prijavnico oddati najkasneje do 5. aprila 2013.
vpisnimi mesti, na katera bodo lahko kandidirali. O razvrstitvi na eno od naštetih srednjih šol bodo obveščeni 28. junija. Če bodo razvrščeni na šolo, na kateri so oddali prijavnico, se bodo tam tudi vpisali. Če pa bodo razvrščeni na drugo šolo, bodo svojo prijavnico in dokumente dvignili ter jih do 28. junija odnesli na srednjo šolo, na katero bodo razvrščeni in se tam tudi vpisali.
Prosta vpisna mesta bodo objavljena na spletnih straneh Ministrstva za šolstvo in šport 1. julija. Srednje šole bodo sprejemale prijave oz. vpisovale, dokler bodo imele prosta mesta, vendar najdlje do 30. avgusta. Če bo na šoli število prijavljenih učencev in dijakov za vpis v posamezni program srednjega izobraževanja tudi po koncu prenosa prijav (10. maja) večje od razpisanega števila mest v tem programu, bo šola s soglasjem ministra za šolstvo in šport sprejela sklep o omejitvi vpisa. O tem bodo učenci in dijaki obveščeni najpozneje do 3. junija. Ministrstvo za šolstvo in šport bo na svojih spletnih straneh 30. maja objavilo, katere šole bodo v katerih programih omejile vpis za šolsko leto 2013/2014.
Dženana Kmetec
(Vir: MSŠ)
Foto: CG
Vidimo se na informativnih dnevih: v petek, 15. 2. in v soboto, 16. 2. 2013.
torek • 12. februarja 2013
Gremo v šolo
Štajerski	3
Dileme: Kam po končani srednji šoli
Se zaposliti ali nadaljevati študij?
Tisti, ki ste v zadnjem letniku srednje šole, se boste kmalu znašli pred zelo pomembno odločitvijo, saj zagotovo že razmišljate o tem, kaj boste počeli po končani srednji šoli. Ali se boste šolali naprej ali boste odšli na študij ali pa se boste zaposlili?
V ptujski območni službi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje je na oddelku za poklicno orientacijo samostojni svetovalec Tomaž Lašič, ki o tem pojasnjuje: „V okviru naše območne službe deluje Center za informiranje in poklicno svetovanje (CIPS), ki je namenjen mladini in vsem drugim, ki načrtujejo izobraževalno ali zaposlitveno kariero. Na CIPS-u lahko obiskovalci dobijo vse potrebne informacije glede šol in izobraževalnih programov tako v Sloveniji kot tudi v tujini (seznanijo se lahko z aktualnimi razpisi glede vpisnih mest na posameznih šolah, omejitvah vpisa, razpisnih pogojih, štipendijah). Vsi obiskovalci lahko tudi rešijo računalniški vprašalnik Kam in kako, ki posamezniku predlaga ustrezne poklice, poleg tega pa imajo na voljo tudi pogovor s poklicnim svetovalcem. Poleg informacij glede izobraževanja pa se lahko obiskovalci seznanijo tudi z informacijami glede trga dela (pregledujejo prosta delovna mesta, se seznanijo z delovanjem in stanjem na trgu dela ter se seznanijo z aktualnimi razpisi, možnostmi samo-zaposlovanja itd.) Vse storitve so na voljo brezplačno." Ne glede na to, katero srednjo šolo obiskujete, nižjo poklicno, srednjo poklicno, srednjo strokovno ali gimnazijo, imate dve možnosti, in sicer da se odločite za nadaljnje izobraževanje ali zaposlitev. Da bi bila vaša odločitev lažja, so na Zavodu RS za zaposlovanje pripravili nekaj koristnih informacij, ki vam jih v skrajšani obliki posredujemo, saj vam bodo zagotovo v pomoč pri načrtovanju vaše nadaljnje izobraževalne poti ali delovne kariere. Ne glede na to, kakšno stopnjo izobraževanja zaključujete, imate možnost, da izobraževanje nadaljujete. Čeprav trenutno ne razmišljate o nadaljnjem formalnem izobraževanju, boste na delovnem mestu, pri prostovoljnem delu, delu v klubih, tabornikih ter na različnih tečajih pridobivali nova znanja in uresničevali vseži-vljenjsko učenje. Pri načrtovanju

izkus znanja na ravni tretjega letnika gimnazije kandidat opravlja na šoli, ki izvaja maturitetni tečaj. Izobraževanje po programu maturitetnega tečaja traja eno leto. Kandidati, ki uspešno končajo izobraževanje po tem programu, lahko pristopijo k splošni maturi.
V poklicni tečaj pa se lahko
vpišete, če ste uspešno zaključili: četrti letnik gimnazije ali zaključni letnik izobraževalnega programa za pridobitev srednje strokovne izobrazbe in izpolnjujete druge, z izobraževalnim programom določene pogoje. Na ta način si pridobite srednjo strokovno izobrazbo. Izobraževanje po programih poklicnih te-
čajev traja eno leto, konča pa se s poklicno maturo. V poklicnem tečaju se lahko redno izobražujete samo enkrat. Vrste poklicnih tečajev na srednjih šolah v Sloveniji: Ekonomski tehnik, Gastronomsko-turistični tehnik, Elektrotehnik računalništva in Vzgojitelj predšolskih otrok.
-OM
izobraževalne poti so vam lahko v pomoč strokovnjaki v različnih ustanovah, bodisi šolski svetovalni delavci, ki dobro poznajo izobraževanje, ki ga zaključujete ter vaše morebitne prednosti ali slabosti, so vam najbližje, zato se boste z njimi najlažje dogovorili za srečanje.
Lahko pa se posvetujete tudi s kariernimi svetovalci na Zavodu, v Centru za informiranje in poklicno svetovanje (CIPS), kjer dobro poznajo trg dela, področje zaposlovanja in zahteve delodajalcev. Če želite svetovanje, jih pokličite in se dogovorite za srečanje, medtem ko informacije v knjižnici CIPS-a lahko iščete sami na naslovu: http://.ess. gov.si. Lahko pa se posvetujete tudi s kariernimi svetovalci Kari-ernih centrov univerz v Sloveniji, ki vam lahko svetujejo glede izobraževalnih programov njihovih članic - fakultet, saj jih zelo dobro poznajo. Več informacij o centrih pa lahko najdete na njihovih spletnih naslovih. Če se želite vključiti v nadaljnje izobraževanje, je seveda treba izpolnjevati nekaj pogojev. Naj vas spomnimo, da pojem vseži-vljenjsko učenje ni le fraza, ki se zadnje časa pogosto uporablja, ampak dejstvo, ki ga je treba sprejeti. Razvoj na vseh področjih življenja je tako hiter, da se je treba ves čas na novo učiti ali poglabljati že pridobljeno znanje. Spričevalo o zaključnem izpitu vam omogoča zaposlitev in tudi vpis v prvi letnik kateregakoli izobraževalnega programa srednjega poklicnega oziroma srednjega strokovnega izobraževanja. Šolanje lahko nadaljujete v dveletnih poklicno-tehniških programih in si po uspešno opravljeni poklicni maturi pridobite srednjo strokovno izobrazbo. Tisti, ki se boste zaposlili, si lahko po treh letih delovnih izkušenj z opravljanjem ustreznega mojstr-
skega oziroma delovodskega ali poslovodskega izpita pridobite srednjo strokovno izobrazbo. Če opravite še izpite iz splošnih predmetov poklicne mature, lahko nadaljujete izobraževanje na višji strokovni šoli. Zaključeno srednje strokovno izobraževanje omogoča neposreden vpis v vse programe višjega strokovnega izobraževanja in v visokošolske strokovne študijske programe prve bolonjske stopnje. Univerzitetni študij omogoča poklicna matura, štiripredmetni zaključni izpit in dodatni maturitetni izpit v okviru stroke.
Gimnazija se konča z zunanjim izpitom iz petih predmetov -maturo, ki omogoča vpis na katerokoli nadaljnjo stopnjo izobraževanja. Če se ne boste odločili za nadaljnje izobraževanje v višjem ali visokem šolstvu, se lahko odločite za poklicni tečaj in pridobite tista strokovna znanja, ki jih boste potrebovali za opravljanje poklica na izbranem področju. Za vse tiste, ki ste se odločili za poklicno izobraževanje in se zdaj odločate za univerzitetni študij, pa so na voljo maturitetni tečaji. V maturitetni tečaj se lahko vpišete, če ste uspešno končali: srednje poklicno, srednje tehniško oz. strokovno izobraževanje, tretji letnik gimnazije, če ste (v slednjem primeru) prekinili izobraževanje za najmanj eno leto ali četrti letnik programa waldorfske gimnazije, pa tudi če ste uspešno zaključili osnovnošolsko izobraževanje in hkrati opravili preizkus znanja na ravni tretjega letnika gimnazije. Pre-
Mudmo od\ične biv^nein učne
Ve *o\v L^onan ^^-TTTT
v noži	rohop
. mo±no^ bvonp v mežon ^u?ini
ISP-
lobcirnap \ai\no
Of*« ?o^ prce+oM* sto** l+rdono ue?oeMFn ^r za ¿e\o z <m\ad\<<ri\.
Kardeljeva pl. 28, 1000 Ljubljana 01 53 42 867 Fax: 01 53 42 874 e-mail: info@ddb.si, dd.lj.bezigrad@guest.arnes.si
Študij zaposljivih poklicev na ECM
Prihodnost miadih. Je v poklicih, po katerih obstajajo dejanske potrebe.
ECM. "Izobraževati je treba predvsem za poklice, po katerih obstajajo dejanske potrebe na domačem ali tujem trgu," pravijo na Alma Mater Europaea - Evropskem centru Maribor (ECM), kjer izvajajo javnoveljavne študije, ki zagotavljaj o zaposlitev. Mladi, ki se odločaj o za poklic, bi morali imeti cilj biti iskan in ne iskati.
Diplomirani fizioterapevti in diplomirane medicinske sestre so izredno ivkan pokiic, tako v Slovaniji kot v Evropi. S
teoretičnim tnanjem in študijsko prakso v klinikah, bolnišnicah ter zdravilišč ih doma in v tujinibo vaš poklic pravi odgovor za vse zahtevnejši način zdravljenja.
Socialni gerontolog je izjemko iskan poklic, ki ga p oznajo povsod v tazvitem svetu. Geron-tologija ie ukvarja z integracijo startjših v družbo. Njihov delež se bo v naslednjih 15 ietih podvojil, zato Oo poklic socialni gerontolog vse bolj iskan. Vpis je možen na visokošolski, univerzitetni, magistrski in doktorski program.
Tudi študij arhivistike in do-kumentologije (MAG) je nov
in deficitaren nt trgu dela, saj bi po zakanu (ZDAGA) morale vse javnopravne osebe, nosilci javn iti pooblastil in javnih olužb, imeti izobražen kader arhivistov, ki jih "v Sloveniji primanjkuje vsaj 30V0,
STUDIJSKI PROGRAMI:
•	FIZIOTERAPIJA (WS)
•	ZDRAWSTWENA NEGA (WS) •SO CINLNA GERONTOLOGI JA
(WS, UNI, MAG in DR)
•	U PRAWL J AN J S IN WODENJE POSLOWNIH SISTEMOW (WS in M AG)
•	EWROPSKN POSLOWNE ŠTUDIJE (MAG)
•	NOWOST : ARHIWISTIKA IN DOKUMENTOLOGIJA (MAG)

ALMA MATER EUROPAEA
Evropski Center, Mar i bor
www.almamater.si ¡nfo@almamater.si
ECM
sodeluje z mnogimi mednarodnimi partnerskimi univerzami in številnimi profesorji iz prakse in tujine, kamor študenti i««inrlhaiain tudi na prakso in izmenjavo Erasmus.
Informacije: www.esm.si • e-posta: info@esm.si • tel. št.: 02/ 25019 99
Foto: CG
OGLAS
4 Štajerski
Gremo v šolo
torek • 12. februarja 2013
_Intervju z Alenom Hlišem, predsednikom Dijaške organizacije Slovenije
Vedno več je lačnih dijakov •••
Politika, ki tako ali drugače z varčevalnimi in drugimi spremembami posega v delovanje šol in nenazadnje tudi položaj dijakov, je v zadnjem obdobju dosegla občutno poslabšanje položaja srednješolcev. Nekaj pa jim je vendarle uspelo: zagotovili so si subvencije prehrane za bistveno več dijakov. Kljub temu pa ostaja dejstvo, da je vedno več lačnih dijakov.
Dijaška organizacija Slovenije je konec lanskega leta dobila novo vodstvo. Predsedniško mesto je zasedel 18-letni Ptuj-čan Alen Hliš, ki predstavlja kar 80 tisoč dijakov iz vse države. Ob imenovanju je napovedal, da bodo njegove prve aktivnosti v celoti usmerjene v problematiko štipendij in ukinjenih subvencij malic za dijake. Pri štipendijah sicer sprememb (še) niso dosegli, so pa bili zelo uspešni pri prehrani. S 1. februarjem ima namreč pravico do subvencije okrog 15 tisoč dijakov več kot doslej. To je posledica soglasne odločitve poslancev na zadnji lanskoletni seji, ki je povezana tudi z vztrajnostjo in pogajalskimi spretnostmi DOS. O tem, kako so dijaki zadovoljni z novourejenim področjem subvencioniranja prehrane, s katerimi težavami se ukvarjajo trenutno in katere spremembe, ki se obetajo v šolstvu, bi jih najbolj prizadele, smo se pogovarjali z Alenom Hlišem.
Težav, s katerimi se srednješolci soočate, je precej. Kateri pa so trenutno najbolj pereči problemi dijakov v Sloveniji?
»Po moji oceni je štipendijska politika trenutno največji problem dijakov. Precej dijakov in študentov, ki so zaprosili za Zoisovo oz. državno štipendijo, do danes še ni prejelo odločbe in posledično tudi ne štipendij. DOS in ŠOS na tem področju aktivno sodelujeta in si prizadevata za sprejetje novele zakona o štipendiranju. Ugotovili smo, da se moramo pač za svoje pravice boriti sami. Politika je že večkrat dokazala, da bo zarezala tam, kjer je to najlažje, ne pa tam, kjer je to primernejše. Mladi na koncu potegnemo vedno kratko. To je pokazal že »varčevalni eksperiment«, ki je mladim in njihovim staršem naložil dodatno breme.«
Pri šolski prehrani ste dosegli izboljšave. Število upravičencev do subvencij je s spremembo zakona bistveno višje. Ste zadovoljni?
»Ob prvih demonstracijah smo dijaki jasno povedali, da naši želodci že glasno krulijo. Prepričan sem, da je ta sprememba posledica tega opozorila in hkrati zavedanja prejšnje in sedanje vlade, da sta na tem področju zamočili ... Prehrana dijakov se bo s 1. februarjem zagotovo izboljšala, saj smo dosegli, da bo približno 15.000 dijakov več prejemalo vsaj del subvencije. To je seveda velik
preskok in to spremembo pozdravljamo.«
Tudi pri subvencioniranju vozovnic ste dosegli pozitiven premik, a se že pojavljajo težave ...
»Moram priznati, da je subvencioniran prevoz dijakov in študentov eden redkih zelo pozitivnih ukrepov vlade za mlade. V trenutku krize je tudi več kot dobrodošel. Moti me le to, da ga ministrstvo spreminja še prej kot v treh mesecih od uveljavitve. O spremembi pa z nami ne komunicira odkrito. To meče po nepotrebnem slabo luč na dober ukrep. DOS in ŠOS sta se podražitvi odločno uprla in na koncu dosegla zagotovilo vlade, da se bo cena v februarju spet znižala na obstoječo ceno, preplačan znesek vozovnic za januar pa bodo dijakom in študentom povrnili v prihajajočih mescih. Upam, da bo subvencioniran prevoz ostal dolgoročna rešitev za dijake in študente, ne le ukrep do volitev.«
Napovedanih sprememb v šolstvu je zelo veliko. Katere se vam dijakom zdijo najbolj nesprejemljive?
»Zagotovo je treba opozoriti na zniževanje sredstev v srednjem šolstvu, dvigovanje učne obveze za profesorje, kar tudi posredno vpliva na zadovoljstvo dijakov in tudi njihove rezultate. Ne predstavljam si, da bo profesor delal več za manjšo
plačo z enako vnemo in željo, kot je to delal do zdaj. Opozoril bi tudi na razslojevanje dijakov z ukinjanjem oddelkov na nekaterih srednjih šolah, saj s tem bodočim dijakom omejujejo možnost do proste izbire nadaljnjega šolanja. Bojim se, da bomo najkrajšo v vseh teh ukrepih potegnili prav dijaki.«
Kakšna je vaša naloga v teh težkih časih?
»Dijaška organizacija Slovenije zastopa interese vseh dijakov in dijakinj v Sloveniji. Želimo biti neke vrste informacijski servis za vse dijake, ki se lahko v vsakem trenutku obrnejo na nas. DOS aktivno sodeluje pri oblikovanju zakonov na področju
srednjega šolstva, ustvarjamo pa tudi svoje projekte, s katerimi želimo dijake dodatno izobraziti, jih motivirati in jim tudi pomagati.«
DOS ima tudi razpise, s katerimi ponujate pomoč tistim, ki prihajajo iz socialno šibkih družin. Kdaj in kje se lahko prij avijo?
»Iz leta v leto spremljamo naraščanje števila socialno šibkih družin. V DOS tudi zato vsako leto pripravimo vsaj tri razpise za finančno pomoč, s čimer želimo vsaj nekoliko omiliti slabo finančno stanje posameznih družin z dijaki, pa tudi opozoriti na stanje v državi. Vse informacije o delu organizacije in razpisih lahko najdete na naši spletni strani.«
Kot predstavnik dijakov se srečujete z mnogimi srednješolci po državi. Kakšno je vaše videnje, je v Sloveniji v teh časih lepo ali težko biti dijak? »Osebno mislim, da oboje. Zagotovo je lepo in je lažje biti dijak zdaj kot pa pred nekaj desetletji, tudi pogoji v srednjih šolah so bistveno boljši, učitelji so fleksibilnejši, pa tudi možnosti za vpis na univerzo so bistveno boljše. Vendar opažam, da je vedno več lačnih dijakov, pa tudi dijakov, ki si izobraževanja ne morejo več privoščiti. Problem je tudi v tem, da dijaki po zaključku šolanja težko najdemo zaposlitev.«
Dženana Kmetec
SAMOOBRAMBA • ŠPORTNA BORBA KARATE • JIUJITSU • Al KI DO BUDOKAI REKREACIJA /^«M KICKBOXING	(i[pfW
B BORILNIH
VEŠČIN PTU
VPIS VSAK PONEDELJEK IN SREDO OD 18. DO 20. URE V NADZIDAVI ŠPORTNE DVORANE MLADIKA (KICKBOXING CENTER).
VPISUJE VTEČAJ ZA ZAČETNIKE
NOVE ČLANICE IN ČLANE OD 6. LETA DALJE!
Srednja zdravstvena šola Murska Sobota
Ulica dr. Vrbnjaka 2, Rakičan
9000 Murska Sobota
TELEFON: tajništvo (02) 521-1450
Elektronski naslov: ravnatelj@s-szs.ms.mss.edus.si
Spletna stran: http://www.szs-ms.si
Srednje strokovno izobraževanje ■ 4-letna programa
ZDRAVSTVENA NEGA
KOZMETIČNI TEHNIK
Srednje poklicno izobraževanje -3-letni program BOLNIČAR-NEGOVALEC
Izobraževanje odraslih:
Srednje strokovno izobraževanje (prekvalifikacija) ZDRAVSTVENA NEGA
Srednje poklicno izobraževanje (v celoti ali
prekvalifikacija)
BOLNIČAR-NEGOVALEC
Poklicno tehniško izobraževanje (v celoti)
ZDRAVSTVENA NEGA
Jeseni se v šolo ali na fakulteto lahko zapelješ še ceneje. Na voljo so ti posebno ugodne subvencionirane dijaške in študentske mesečne vozovnice* za:
. 20,00 EUR (oddaljenost do vključno 60 km) . 30,00 EUR (oddaljenost več kot 60 do vključno 90 km) • 50,00 EUR (odaljenost več kot 90 km)
Vloga za izdajo subvencionirane mesečne vozovnice in veljavni Pravilnik z navodili, kako do vozovnice najdeš na naši spletni strani www.veolia-transport.si.
Dodatne informacije o posebni ponudbi in voznih redih so na voljo na tel. št. 02 / 2350 219, lahko nam pa tudi pišeš na ¡nfo@veolia-transport.si.
Tudi jeseni do šole varno in udobno
z Veolio Transport Štajerska d.d.
* Upravičenci do subvencioniranja prevoza so dijaki, študentje in udeleženci izobraževanja odraslih, ki imajo bivališče najmanj 5 km oddaljeno od kraja izobraževanja In imajo status dijaka ali Študenta, ki ni zaposlen.
QveoLiA
TRANSPORT

parovnLnfiflGEnajA
-	programi obveznih in izbirnih vsebin
-	strokovne ekskurzije
-	obiski sejmov
■ maturantske in absolventske ekskurzije
-	avtobusni prevozi, letalske vozovnice
VEOLIA TRANSPORT ŠTAJERSKA d.d., PE TURISTAGEMT: +386 (0)2 74 81 881, +386 (0)31 713 880, suzana@hlrislagent.si, www.turistagent.si
torek • 12. februarja 2013
Gremo v šolo
Štajerski	5
Strojna šola Ptuj
Šola, ki vsako leto ponuja novo pot do želenega poklica
V tem šolskem letu imajo na Strojni šoli Ptuj vpisanih 392 dijakov. Ponašajo se s programi, ki dijakom ob zaključku šolanja nudijo veliko možnosti za zaposlitev. Največ zanimanja je za poklica v avtomobilski dejavnosti ter v zadnjih nekaj letih ponovno za poklic strojnega tehnika. Strojna šola Ptuj bo tudi v šolskem letu 2013/2014 ponudila nespremenjeno programsko shemo, in sicer naslednje programe: Strojni tehnik tehniško ali poklicno-tehniško izobraževanje, Oblikovalec kovin - orodjar, Klepar-krovec, Instalater strojnih instalacij, Avtoserviser in Avtokaroserist ter v nižjem poklicnem izobraževanju program Pomočnik v tehnoloških procesih. Kot pojasnjuje ravnatelj Strojne šole Ptuj, Bojan Lampret, je največ zanimanja za oba poklica v avtomobilski dejavnosti ter v zadnjih nekaj letih ponovno za poklic strojnega tehnika. Prenova programov, ki smo
ji bili priča pred leti, je Strojni šoli Ptuj pomagala pri realizaciji že prej začrtanih idej. O tem Lampret pravi: „Bistvo prenove je bila sprememba dela v razredu, kjer želimo uvajati predvsem metode aktivnega dela dijakov in povezovanje teorije in prakse v skupne module. To zahteva drugačne pedagoške pristope, ki smo se jih naučili, sedaj pa se trudimo to uvesti v prakso."
Prednost programov, ki jih ponujajo, Lampret vidi tudi v tem, da vsak posamezni uspešno zaključeni program omogoča nadaljevanje šolanja na naslednji stopnji izobraževanja in dodaja: „To daje našim dijakom možnost izbire popolnoma individualne poti do želenega poklica. Vsak torej lahko izbira, ali bo do poklica prišel postopno, torej tako, da se bo izobraževal dalj časa in pridobil več poklicev, ali bo izbral pot, ki ga bo na cilj pripeljala čim prej. Naslednja prednost je vsekakor ta, da ponujamo programe in
poklice, ki so trenutno zelo iskani, zato naši dijaki pravilom hitro dobijo zaposlitev." Tudi v tem šolskem letu na Strojni šoli Ptuj pričakujejo dijake, ki jih v prvi vrsti zanima tehnika, ki radi konstruirajo in projektirajo ter takšne, ki jih navdušuje delo z obdelovalnimi stroji, računalnikom ali avtomobilom.
Prepričani so, da je prihodnost programov, ki jih izvajajo, svetla. Ker izobražujejo za poklice v strojništvu, ki zajema najnovejše tehnologije, s katerimi se in se bo človeštvo ukvarjalo tudi v bodoče, v prihodnost zrejo z optimizmom. „Ravno razvoj in implementacija sodobnih tehnologih prinaša napredek človeštvu, ki ga beležimo skozi stoletja. Strojniki so torej široko uporabni profili, ki so temeljni v marsikateri industrijski panogi. Veliko industrijskih panog pa naši profili podpirajo (oddelki vzdrževanja), zato je zaposlitev tudi v teh časih mogoče najti," pojasnjuje Lampret.
Bojan Lampret, ravnatelj Strojne šole Ptuj
O napovedanih spremembah v šolstvu pravi, da si želi, da bi politiki končno prisluhnili pedagoški stroki. „Vsaka vlada (politična opcija) želi v izobraževanju nekaj spremeniti, pa pri tem, z njihovega zornega
kota, niti ni pomembno, ali na boljše ali na slabše. Zato v teh procesih sprememb, ki so stalnica v šolstvu, pogrešam predvsem sodelovanje pedagoške stroke in upoštevanje izkušenj širšega kroga pedagoških prak-
tikov, seveda brez vmešavanje te ali one politične dogme," zaključuje ravnatelj Strojne šole Ptuj, na kateri vsaj za prihajajoče šolsko leto večjih sprememb ni na vidiku.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Elektro in računalniška šola
Za ljubitelje tehnike, računalništva, robotov ...
Na Elektro in računalniški šoli Ptuj ponujajo programe, ki pokrivajo tri velika tehnična področja: elektrotehniko, me-hatroniko in računalništvo. Trenutno je na šoli 452 dijakov in dijakinj. Največje zanimanje že nekaj let beležijo na področju računalništva. Dijaki lahko na ptujski Elektro in računalniški šoli izbirajo med tremi programi srednjega strokovnega izobraževanja (Elektrotehnik, Tehnik mehatronike in Tehnik računalništva), dvema programoma srednjega poklicnega izobraževanja (Ele-ktrikar in Mehatronik operater) in enim programov za pridobitev poklicno tehniškega izobraževanja, Elektrotehnik. Za novince bodo v šolskem letu 2013/14 razpisali 56 mest za tehnike računalništva, po 28 mest za tehnike mehatronike
in elektrotehnike, 26 mest bo za novince v obeh programih srednjega poklicnega izobraževanja - elektrikarje in mehatronike operaterje, 28 novincev pa bodo sprejeli v poklicno-teh-niškem izobraževanju v programu elektrotehnik. Prenova programov, v katero so bili aktivno vključeni tudi učitelji Elektro in računalniške šole Ptuj, je po ocenah Rajka Fajta, ravnatelja šole, prinesla nekatere zelo pozitivne spremembe, predvsem na področjih povezovanja z okoljem in ponudbi programske pestrosti. Programi, ki jih ponujajo, omogočajo veliko možnost izbir-nosti, saj dijaki lahko izbirajo med različnimi moduli in s tem izbirajo poklicno kvalifikacijo znotraj programa. Med prednosti si štejejo tudi povezovanje splošnega, strokovnega in
praktičnega znanja ter umeščanje praktičnega izobraževanja v delovnem procesu. Da bi čim bolje ustregli potrebam gospodarstva, imajo tudi ure odprtega kurikula, ki so namenjene uresničevanju specifičnih potreb gospodarstva lokalnega okolja. „Šola v sodelovanju z gospodarstvom lokalnega okolja opredeli vsebine ur odprtega kurikula, s katerimi dijaki pridobijo kompetence, potrebne za uresničevanje potreb trga dela. Pedagoški proces je usmerjen k dijaku, procesnemu učenju ter razvijanju celovite poklicne usposobljenosti, razvijanju samostojnosti in prevzemanju odgovornosti za njegovo ravnanje. Vloga učitelja se spreminja od 'prenašalca' znanja k 'usmerjevalcu k znanju1," pojasnjuje Fajt. Kar se tiče uvajanja sprememb

Dijaški dom Vič Gerbičeva 51/A 1000 Ljubljana Tel.: 01 / 47 901 11 http://www.dd-vic.si
DRAGA UČENKA, DRAGI UCENEC SE ODLOČAŠ ZA ŠOLANJE V LJUBLJANI?
VABIMO TE, DA SI V ČASU INFORMATIVNIH DNI 15. IN 16. 2. 2013 S SVOJIMI STARŠI OGLEDAŠ TUDI NAŠ DOM IN SPOZNAŠ NAŠO PONUDBO.
VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA!
	BBPPI	
		
K'1		
	^□runK H ji *	
	HHajt -	
Rajko Fajt, ravnatelj Elektro in računalniške šole Ptuj
na področju razmerja vpisa v gimnazije oziroma strokovne šole, je Fajt prepričan, da je šolsko ministrstvo sledilo apelom delodajalcev, gospodarske in obrtne zbornice in da so spremembe posledica primanjkljaja kadrov s področja strokovnega izobraževanja.
Tudi uvajanje sprememb na področju dodatnega subvencioniranja prehrane za dijake ocenjuje kot zelo pozitivno. „Bil sem eden največjih zagovornikov - tudi v vlogi državnega svetnika - subvencioniranja toplih obrokov v času uvajanja 2008 in tudi sedaj. Subvencio-
íPoítuíajÍE naí na iuttounzm íjitzbul
^RADIOPTUJ
^^^ tut áfiíetu^
www.radio-ptuj.si
2
niranja ne jemljem kot reševanja socialnih stisk, (ali pa tudi - predvsem v našem okolju) ampak kot navajanje mladih na zdravi način prehranjevanja," pojasnjuje ravnatelj ptujske Elektro šole.
O prednostih poklicev, za katere izobražujejo, pravi, jih je veliko. Najpomembnejše: dijaki si pridobijo znanje in poklic, s katerim se lahko zaposlijo. Ob tem pa je pomembno tudi to, da dijaki lahko po končanem šolanju nadaljujejo izobraževanje na višjih in visokošolskih strokovnih programih, z dodatnim maturitetnim predmetom pa na številnih univerzitetnih programih. Prednost njihovih maturantov so tudi delovne izkušnje, saj se v okviru praktičnega usposabljanja z delom preizkusijo na trgu dela. „Ponujamo tri velika tehnična področja: elektrotehniko, me-hatroniko in računalništvo. Pri vpisu naj učenci upoštevajo v prvi vrsti svoj interes. Če jih tehnika zanima, če bi želeli to področje raziskovati in se veliko naučiti, so pravi za našo šolo. Seveda pa se na nobeni šoli ne bodo mogli izogniti splošno izobraževalnim predmetov, ki so prav tako pomembni kot strokovni predmeti. Vsi razpisani programi so zelo primerni tudi za dekleta," pravi Fajt, ki je prepričan, da je prihodnost poklicev, za katere izobražujejo, zelo svetla. „Videti je, da ni več področja brez informacijske tehnologije, robotov, pa tudi življenja brez elektrike si ne znamo predstavljati. Jasno je, da bomo potrebovali strokovnjake, ki bodo na različnih ravneh obvladovali ta področja," zaključuje Fajt.
Dženana Kmetec
Foto: CG
6 Štajerski
Gremo v šolo
torek • 12. februarja 2013
_Ekonomska šola Ptuj
Dijaki ekonomske šole - možnost za izhod iz krize
V	tekočem šolskem letu je na Ekonomski šoli Ptuj vpisanih 492 dijakov v programih ekonomska gimnazija, ekonomski tehnik, aranžerski tehnik in trgovec. Novost je ta, da novincev v ekonomsko gimnazijo septembra niso več vpisovali in jih tudi v prihodnjem letu ne bodo. Skupaj pa bodo za šolsko leto 2013/2014 razpisali 112 mest za novince.
V	šolskem letu 2013/14 na Ekonomski šoli Ptuj ponujajo vpis v naslednje programe: Ekonomski tehnik (56 vpisnih mest), Aranžerski tehnik (28 vpisnih mest) in Trgovec (28 vpisnih mest).
Izobraževalnega programa Ekonomska gimnazija, ki je bil edini program, ki je dijakom omogočal direktno opravljanje splošne mature, kljub predlogu Sveta zavoda Šolskega centra Ptuj in argumentom gospodarstva, staršev ter nekdanjih dijakov na šoli v tekočem šolskem letu ne izvajajo. Takšna je bila odločitev ministrstva za šolstvo, ki je podobno potezo potegnilo pri več slovenskih ekonomskih gimnazijah. „Zato bomo vse naše znanje,
kompetence, profesionalnost, mednarodne izkušnje usmerili v razvoj poklicnega izobraževanja, kjer že vrsto let dosegamo odlične nacionalne in mednarodne rezultate, denimo sedemletna izmenjava s Finsko, udeležba na državnem tekmovanju naših aranžerjev na EURO SKILIS-u v Belgiji, kjer so zastopali Slovenijo, in še mnoga druga," pojasnjuje ravnateljica Ekonomske šole Ptuj mag. Branka Kampl Regvat. Najštevilčnejši vpis še vedno beležijo v izobraževalnem programu Ekonomski tehnik, za katerega izobraževanje na šoli poteka že več kot 50 let. Prenovljeni programi v srednjih šolah pa pri njih že kažejo pozitivne rezultate. „Prenova programov je na osnovi izpeljane evalvacije v okviru Konzorcija Unisvet pokazala, da sta se v našem poklicnem izobraževanju povezala splošno in strokovno znanje, ki temelji na sodobnih metodah poučevanja in omogoči dijakom ustreznejšo usposobljenost in lažji dostop na trg dela. S prenovo se je povečala avtonomnost šole in učiteljev, kar je prine-
slo tudi večjo odgovornost za poklicno in strokovno usposobljenost dijakov, ko ti zaključijo izobraževanje. Slednje se je že pokazalo pri doseženem učenem uspehu in pridobitvi nekaterih pomembnih priznanj," pojasnjuje ravnateljica ptujske Ekonomske šole, ki pa na nove napovedane vladne namere v šolstvu gleda z zaskrbljenostjo. Prepričana je, da bodo škodovale kakovosti pouka, torej dijakom, pa tudi delodajalcem in razvoju gospodarstva Spodnjega Podravja, ki da že tako zaostaja za republiškim povprečjem v znanju in izobrazbi prebivalcev in zaposlenih. Po njenem mnenju je prihodnost poklicev, za katere izobražujejo, ključnega pomena za razvoj Slovenije. Meni namreč, da lahko le dobri strokovnjaki s področja ekonomije in tehnike Slovenijo popeljejo na višjo gospodarsko raven. „Ni podjetja ali ustanove brez dobrega ekonomista in ne trgovine brez profesionalnega, izobraženega trgovca. Ker pa kupujemo z očmi, aranžerji oz. oblikovalci tržnega prostora poskrbijo za pospeševanje pro-
daje blaga in storitev," še pravi Kampl Regvatova in dodaja, da o kakovosti dela na Ekonomski šoli Ptuj pričajo dobri rezultati dijakov ob zaključku šolanja in socialne kompetence, ki jih v teku tega pridobijo, tudi na osnovi vsakoletne izmenjave učiteljev in dijakov s Finsko, Avstrijo, Hrvaško in BiH.
„Že v tem šolskem letu smo bili tri tedne gostitelji Fincem, obisk vračamo 3. marca 2013. V februarju bomo še izpeljali projekt ACES. Naši dijaki so na nacionalne in še druge projekte zelo ponosni in v tujini se hitro navzamejo kulture in odgovornosti," ponosno ugotavlja ravnateljica Ekonomske
šole Ptuj, ki vpis v ekonomske programe priporoča mladim, ki bi želeli postati menedžerji, finančniki, tržniki, oblikovalci tržnega prostora - aranžerji, prodajalci, ki si bodo odprli lastno podjetje ali nadaljevali v sferi gospodarstva, javne uprave in javnih zavodov.
Dženana Kmetec
Gimnazija Ptuj
Letos bo borba za gimnazijska mesta še težja
Za nekatere gimnazije po državi se je leto 2012 izteklo z nekoliko grenkim priokusom, saj je šolsko ministrstvo predlagalo znižanje števila mest za novince na 17 slovenskih gimnazijah, med drugim tudi ptujski. Preverili smo, kaj to pomeni za devetošolce. Konec decembra lani je Ministrstvo za šolstvo, znanost, kulturo in šport 17 slovenskih gimnazij obvestilo, da bo za novince v šolskem letu 2013/2014 manj vpisnih mest. Med temi je tudi Gimnazija Ptuj, na kateri bo 28 mest manj kot v tekočem šolskem letu. V novem razpisu, ki je izšel 23. 1. 2013, je tako za novince na Gimnaziji Ptuj za šolsko leto 2013/2014 razpisanih 130 mest, od tega 112 v splošnem oddelku in 18 v športnem. »To pomeni, da se bo na 112
in 18 razpisanih mest prijavilo le 23 % devetošolcev, ki bodo junija končali osnovno šolo na ptujskem območju, saj v naših analizah o dijakih, ki končujejo osnovno šolo in izkazujejo namero za vpis na Gimnazijo Ptuj, zajemamo le osnovne šole v Ptuju in v bližnji okolici (22 šol). V lokalni skupnosti to pomeni dolgoročno siromašenje potencialov, ki želijo doseči višjo in visoko izobrazbo in s tem tudi uravnotežen slovenski razvoj. Ptujski bazen bo v prihodnosti osiromašen na akademskem, kulturnem, ekonomskem in industrijskem razvoju. Skrbi nas, kaj bo z razporeditvijo delovnih mest in številom brezposelnih v tej že tako slovensko najslabše razviti regiji,« potezo ministrstva komentira ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih. Takšna odločitev pa ne bo
imela za posledico zgolj manjši vpis, posledično naj bi po napovedih Centrihove v prihodnjih letih delovno mesto izgubilo od 20 do 25odstotkov gimnazijskih profesorjev. »Glede na to, da je MIKZŠ kot merilo za ukinjanje 28 vpisnih mest navajalo potrebo po ohranjanju Gimnazije Ormož in preusmeritev vpisa v strokovne in poklicne šole, se z argumenti nismo strinjali. Zmanjšanje vpisnih mest s 158 na 130 postavlja ptujsko gimnazijo na sam rep vpisnih možnosti v določeni regiji. V Ljubljani se 42 % devetošolcev vpisuje v gimnazijske programe, v Ptuju pa 23 %. Namera, da bomo z zmanjšanjem vpisa v gimnazijske programe preusmerili vpis v poklicne in strokovne šole, je napačna, saj to pomeni reševanje problema na napačni strani. Gimnazijski
KONSERVATORIJ
ZA GLASBO IN BALET MARIBOR
Srednješolski program:
UMETNIŠKA GIMNAZIJA GLASBENE IN PLESNE SMERI v modulih: GLASBENA SMER	PLESNA SMER
modul A - glasbeni stavek,	modul A - balet,
modul B - petje, instrument.
Drage učenke, dragi učenci,
pot do glasbenika ali baletnega plesalca je dolga in zahtevna. Povezana je z veliko dela, odrekanja, vzponov in padcev. Delo na šoli oblikuje paleta aktivnosti; od poučevanja v klasičnem pomenu besede do vzgoje za oder, nastopov, koncertov in tekmovanj v državnem in mednarodnem okviru.
Veseli bomo, če se nam boste pridružili in doživeli utrip šole na informativnih dnevih v petek, 15.2.2013, ob 9.00 in 15.00 in v soboto, 16.2.2013, ob 9.00 v dvorani Konservatorija.
Učiti se, da bi vedeli, učiti se delati, naučiti se živeti skupaj, učiti se biti!
(Jaques Delors)
www.konservatorij-maribor.si, info@konservatorij-maribor.si, TEL: 02 2287 287,02 2287 281
Melani Centrih

VPISUJE V SOLSKEM LETU 2013/2014 V PRVI LETNIK PROGRAMOV:
-	SPLOŠNA GIMNAZIJA,
-	FARMACEVTSKI TEHNIK in
-	KEMIJSKI TEHNIK.
INFORMATIVNI DAN bo v petek, 15. februarja 2013, ob 9. in ob 15. uri in v soboto, 16. februarja 2013, ob 9. uri na šoli v Rušah, Šolska ul. 16.
Vljudno vabljeni!
program je zanimiv, privlačen in pomeni varno odločitev. Ko bodo poklicne in strokovne šole enako atraktivne in zanimive kot gimnazije in se bo mladina spontano odločala za vpis v strokovne in poklicne šole, potem bomo dosegli pravilen družbeni trend. Ko izsiljujemo zvišanje vpisa v strokovno in tehnično izobraževanje, šole silimo v nezdravo konkurenčno pozicijo, kjer prevladuje moč lo-bijev in politike in ne argument kakovosti,« je prepričana ravnateljica ptujske Gimnazije, ki po vsebinski kakovosti sodi v sam vrh slovenskih gimnazij, kar dokazujejo s številnimi uspehi, projektnim delom, uvajanjem novosti, pa tudi z mnogimi, tudi čezoceanskimi mednarodnimi izmenjavami. »Ponosni smo, da znamo premišljeno prisluhniti potrebam mladih, se prilagoditi njihovim različnostim in poskrbeti, da poletijo na življenjsko pot, ki so si jo začrtali,« še dodaja Centrihova. Čeprav je svoje videnje negativnih učinkov nižanja mest za novince predstavila tudi na ministrstvu, želenega učinka ni dosegla. Na ministrstvu so pojasnili, da je na njihovo odločitev pri izbiri gimnazij, ki so jim nižali vpisna mesta, vplivalo več dejavnikov: starost šole, velikost šole, dostopnost nerazvitih območij do šole, kakovost šole in števila prvih prijav za vpis v preteklih petih letih. »Za Gimnazijo Ptuj vemo, da je 28 mest izgubila na račun ohranjanja enega oddelka ormoške gimnazije in preusmeritve vpisa v Šolski center Ptuj,« dodaja Centrihova, ki pa vendarle ostaja optimistična in upa na boljše čase, tudi za gimnazije.
Dženana Kmetec
Foto: CG
torek • 12. februarja 2013
Gremo v šolo
Štajerski	7
Zgrabi sedanjost, stopi v prihodnost
V 144 letih je Gimnazija Ptuj pomagala poiskati in razviti znanje številnih generacij dijakov, ki so zaznamovale domače okolje in pustile pečat v tujini. Je središče humanističnega, znanstvenega in kulturnega dogajanja v regiji, biti ptujski gimnazijec pa je življenjska priložnost in privilegij, ki zaznamuje za vse življenje.
Znanje je v tebi!
Zraven tega pa še odgovornost, spoštovanje in lastna integriteta - dimenzije ptujskih gimnazijcev, katerih razvoj omogoča dinamična šola, polna priložnosti za odskoke. Če jim dijaki dodajo svojo notranjo motiviranost, zapuščajo šolo kot vztrajni učenci, kreativni misleci, suvereni voditelji in kultivirani posamezniki, ki so konkurenčni v slovenskem, evropskem in svetovnem prostoru.
Priložnosti so združene v šolske, nacionalne in mednarodne projekte, tekmovanja, tabore, raziskovalne dejavnosti, ekskurzije, izmenjave, dejavnosti za spod-
bujanje socialne angažiranosti dijakov in še mnoge druge, je povedala pedagoginja Darja Ro-kavec.
Dijaki Gimnazije Ptuj se udeležujejo tekmovanj iz vseh predmetnih področij, prav tako tudi tekmovanja iz astronomije, de-batnega tekmovanja, dokazujejo znanje o sladkorni bolezni in mnogih drugih, na katerih dosegajo najvišja priznanja na državnem in mednarodnem nivoju. Tekmujejo na srečanjih mladih raziskovalcev, obiskujejo parlament in evropsko hišo. Posebej so ponosni na Tadejo Vaupotič, članico Mednarodnega izvršilnega odbora za mlade voditelje pri ACES Akademiji s sedežem na Dunaju.
Na številnih športnih tekmovanjih posegajo po najvišjih mestih, pri čemer gre spomniti na prvo mesto rokometašev Gimnazije Ptuj na mednarodnem rokometnem turnirju na Madžarskem, na tretje mesto na državnem in peto mesto na svetovnem srednješolskem rokometnem prvenstvu. Med projekti ima prav pomemb-
Neomejene možnosti, edinstvene priložnosti
Gimnazija Ptuj je edina slovenska šola, ki sodeluje v AEC Network, mreži azijsko-evropskih učilnic. Skupaj z dijaki iz številnih azijskih držav v virtualnih učilnicah vodijo intelektualni in medkulturni dialog in razvijajo veščine v informacijsko-komunikacij-ski tehnologiji. Na Gimnaziji Ptuj ta projekt nadgrajujejo z dijaško izmenjavo s šolo Millenia Institute iz Singapurja. Dve leti zapored so za svoj projekt (Homeseek 1 in Homeseek 2) prejeli naslov zlati nagrajenec in lansko šolsko leto za projekt Crossing The Borders Feeling The Others naslov projekt z odliko. Oba pomenita najvišje priznanje, ki ga je moč prejeti.
lil « «m «
mm ffltf
Zgrabi sedanjost. Stopi v prihodnost.
no mesto DSD, nemška jezikovna diploma. To je mednarodni certifikat, ki ga je možno opravljati le na šestih gimnazijah v Sloveniji, ptujska je ena izmed njih. Izredna vrednost certifikata je, da omogoča direkten študij na vseh nemških univerzah v Evropi. Prinaša pa tudi veliko prednosti pri zaposlovanju v tujini.
Razvoj in trud za znanje vsakega posameznika
Danes gimnazijo obiskuje 717 dijakov v splošnih, evropskih in športnih oddelkih. V njej pridobivajo temeljno znanje in široko
tuje učitelje za nemški, francoski in italijanski jezik, prav tako pouk tedensko obiskujeta dva učitelja angleščine. Dijaki pa se letos lahko fakultativno učijo tudi kitajščino.
Po znanje in izkušnje tudi v svet
Na šoli se zavedajo, da mladi potrebujejo vpetost v korenine lastne nacionalne pripadnosti, krila za svoje mladostne želje in cilje ter vedenje, kako se vrti svet izven domačih meja. Zato jim s projekti ponujajo Evropo v vsej njeni kulturni, socialni in razvojni pestrosti, Azijo, nam drugačno v
Boš izpustil/a življenjsko priložnost?
Dijakinja generacije v šolskem letu 2011/2012 Nika Rožanc po uspešno končani maturi razmišlja takole: »Tudi sama sem se kar nekaj časa spraševala, zakaj na Gimnazijo Ptuj. Sedaj, po štirih letih, mi je jasno. Brez tega koraka ne bi nikoli pridobila tako kakovostne izobrazbe, ne bi znala zraven angleščine tekoče govoriti še italijansko, ne bi šla na mnoge izmenjave, ne bi imela prijateljev z Madžarske, z zborom ne bi gostovala in videla prečudovitih znamenitosti Dunaja, Firenc, Pariza, Bruslja, Škotske, Danske, ne bi prišla v stik z raznimi svetovnimi kulturami, ne bi jedla najboljših zrezkov s sirom na svetu, ne bi vedela, kaj je pre-valenca, sinestezija, evfonija, abrazija, polder ...« Če se ne bi vpisala na Gimnazijo Ptuj, meni Nika Rožanc, bi izpustila življenjsko priložnost.
4 * «t m 1
GIMNAZIJA PTUJ
^.gimptoj-s»
splošno izobrazbo, kar po besedah ravnateljice Melani Centrih dosegajo z bogatim poukom in raznovrstnimi privlačnimi dejavnostmi, ki zagotavljajo visoke rezultate na splošni maturi, več kot polovica dijakov namreč dosega odličen in prav dober uspeh, ki ga zaokroži nadpovprečno število zlatih maturantov. To široko odpira vrata na vse študijske programe v Sloveniji in tujini, zagotavlja uspešno poklicno kariero in srečno osebno življenjsko pot. Zraven tega mladim pomagajo tudi do znanja za 21. stoletje, kot so multikulturna in informacijska pismenost, sposobnost komuniciranja in javnega nastopanja, znanje za timsko delo, spoštovanje do narave in svojega okolja, predvsem pa znanje, kako delati, biti, sodelovati in učiti se, še dodaja Centrihova. Gimnazija Ptuj je danes ena izmed vodilnih gimnazij na področju razvoja vzgojno-izo-braževalnega dela v Sloveniji. Na šoli izvajajo več didaktičnih in posodobitvenih projektov: didaktična prenova, posodobitev gimnazijskega programa, poskus diferenciacije pri matematiki in angleškem jeziku in obogateno učenje tujih jezikov. So modelna šola za uvajanje tujih učiteljev v gimnazijski program. V svetu hitrih sprememb so visoko strokovno usposobljeni, široki in razgledani profesorji največja vrednost, zato na Gimnaziji Ptuj razvoju profesorjev posvečajo posebno vrednost. Le-ti se izobražujejo v Sloveniji in tujini, tudi mednarodna strokovna javnost je prepoznala njihovo usposobljenost in so pogosto vabljeni na mednarodne strokovne konference s področja izobraževanja.
Skrb za razvoj mladih, ki bodo na svoji življenjski poti potrebovali različna znanja in kompetence, jih spodbuja, da poleg zanimivega in s sodobno tehnologijo podprtega pouka vodijo veliko mednarodnih izmenjav, v katerih mladi pridobivajo izkušnje, ki so v današnjem svetu nujno potrebne.
Na Gimnaziji Ptuj gostijo tudi
razmišljanju, ter Afriko, tako diametralno v svojem razvoju. Že petič so bili kot edina slovenska šola izbrani v projekt ACES (Academy of Central European Schools), v katerem se letos dijaki skupaj z vrstniki iz Bolgarije učijo o kritičnem odnosu do medijev, o pasteh spletnih medijev ter razvijajo veščine, kako se znajti v medijskem prostoru in v njem oblikovati lastna stališča.
V	globalnem projektu ENO (Environment Online) dijaki pridobivajo znanje in v razrednih projektih razvijajo ideje, kako ohraniti naš planet zdrav in čist. Vsako leto ob svetovnem dnevu miru tudi posadijo drevo, s čimer se pridružujejo svetovni akciji sajenja dreves, v kateri bo do leta 2017 zasajenih predvidoma 100 milijonov dreves.
Z evropskimi projekti Vseživljenj-sko učenje (Comenuis, Cedefop, Comenius Reggio, E-Twinning) na šoli in v slovenskem šolskem prostoru razvijajo evropski dialog že več kot 15 let. Delo na skupni temi izmenjave med vrstniki in učitelji ter izobraževanje tujih učiteljev so stalnica in številne priložnosti, da predstavljajo Slovenijo v Evropi in da Evropo pripeljejo na Gimnazijo Ptuj. Mladi, ki so izbrali za svojo šolo prav Gimnazijo Ptuj, so imeli priložnost doživeti zanimive izkušnje z vrstniki iz Španije, Norveške, Estonije, Nizozemske, Grčije, Avstrije, Italije, Nemčije, Francije, Albanije, Moldavije, Madžarske, Srbije, Makedonije in mnogih drugih držav.
V	svetovni mreži UNESCO šol de-
Azijsko-evropski projekt Homeseek II je bil nagrajen z zlatim priznanjem, zanj so na Gimnaziji Ptuj posneli tudi film.
luje ptujska gimnazija že od leta 1998. Z UNESCO projekti usmerjajo dijake k zanimanju za svetovne probleme, kot so revščina, lakota, otroško delo, k spoštovanju temeljnih človekovih pravic in demokracije, k medkulturnemu dialogu vseh drugih in drugačnih, k varovanju kulturne in naravne dediščine in k razvijanju kulture miru v sebi, med seboj in v svetu. V svetovni in slovenski mreži UNESCO šol ima Gimnazija Ptuj vidno mesto in velikokrat z dijaki in učitelji zastopa Slovenijo na srečanjih UNESCO šol. Živa slovenščina, Mladost, Šport in zdravje - življenjski slog mladih, Angleščina in umetnost sta univerzalna jezika, Ein Stein -Zwei Steine Mozaik, Življenje z masko, Praznik na domači mizi
Lani so se v času pusta ptujski gimnazijici predstavili s predstavo Cirkus Gimnazius, nastalo v sklopu projektnega tedna.
so bili izzivi tradicionalnih projektnih tednov, ki jih v decembru ponudijo dijakom in ko pouk zamenjajo za atraktivno povezano učenje iz učnih načrtov s sproščenim prednovoletnim vzdušjem.
Raziskovanje, socialna angažiranost, umetniški odtisi
Vsako leto organizirajo tudi raziskovalne tabore - športne, glasbene, jezikovne, filozofske. V številnih dejavnostih spod-
Mladi želimo raziskovati svet!
Na Gimnaziji Ptuj se tega zelo dobro zavedajo. V učnih načrtih gimnazijskega programa je veliko vsebin, ki jih na šoli znajo spretno vplesti v strokovne ekskurzije. Uravnoteženo po predmetnih področjih in upoštevajoč želje dijakov organizirajo poti v Cern, na Dunaj in v Gradec, v Rim, Raveno, Firence, Burghausen, München, Achen, Rostock, Krakov in Auschwitz, v Atene, Meteoro, Epidaver, Mikene, London, Pariz, Strasbourg, Bruselj, v Bosno in na Hrvaško. Kljub raznovrstni ponudbi poti v tujino se najbolj veselijo in so ponosni, da ravno ekskurzije po Sloveniji med dijaki uživajo velik sloves. Obiskujejo kulturnozgodovinske spomenike, naravne in geografske znamenitosti, domačije pomembnih slovenskih osebnosti, odmevne razstave in najprivlačnejše koncerte in predstave.
bujajo socialno angažiranost dijakov - krvodajalstvo, prosto-voljstvo, medgeneracijske povezave v programu Simbioz@, predavanje in vpis v slovenski register nesorodnih darovalcev krvotvornih matičnih celic. Dijakom ponujajo tudi vrsto možnosti za razvijanje kreativnosti in prebujanje umetniškega navdiha v različnih umetniških zvrsteh. Pevci prepevajo v mladinskem mešanem pevskem zboru, s katerim se pogosto odpravijo na gostovanja v Sloveniji in tujini, solisti pa se zadnji dve leti preizkušajo tudi v tujejezič-nem muzikalu. Likovniki imajo že vrsto let možnost ustvarjati v likovnem krožku, ki ga vodi akademski slikar Dušan Fišer. Veliko pozornost namenjajo vzpodbujanju telesnega gibalnega izraza pogosto slučajno odkritih plesalk in plesalcev, ki v raziskovanju lastnih občutkov in misli, sami ali v dotiku z drugimi, iščejo svoj izraz v odplesanih zgodbah, ki se nas v danem trenutku in prostoru vede ali nevede dotikajo. Na kulturnih prireditvah, ki jih je v celotnem šolskem letu precej, pa vedno znova navdušijo tudi gimnazijski glasbeniki. Umetnost, za katero v učnih načrtih pogosto zmanjka prostora, je za razvoj mladih osebnosti zelo pomembna, zato k sodelovanju pogosto pritegnejo zunanje strokovnjake, ki dijakom odpirajo nov pogled v neznani, prostrani svet še neslu-tenih izraznih možnosti. Knjižnica na Gimnaziji Ptuj je najbogatejša šolska knjižnica po številu knjig in pestrosti periodike v Sloveniji. Knjižnica je najbolj dinamičen prostor v šoli, saj se v njej zvrstijo številni dogodki: razstave, obiski priznanih strokovnjakov, umetnikov, okrogle mize, debate ... in tudi neformalni klepet ali brskanje po računalnikih. Knjižni molji pa potešijo svojo bralno lakoto v bralnem klubu. Knjižnica je zatočišče in ustvarjalno stičišče šole, kjer se dijakom in profesorjem kljub slabemu dnevu ali razpoloženju vrne nasmeh na usta. Vsi, ki imajo literarno, novinarsko ali kako drugo besedno ustvarjalno potrebo, jo lahko izrazijo v šolskem glasilu Prebliski.
Ob vsem naštetem, nenaštetega je ostalo še veliko, pa ne smemo pozabiti, da je na Gimnaziji Ptuj veliko smeha, zabave (sprejem novincev - Fazanijada, pustni ples v maskah), sproščenega posedanja na kavčih, zaljubljenih pogledov in objemov, pomoči in prijateljstva.
Naj se torej radovedno iskanje znanja v tebi nadaljuje na Gimnaziji Ptuj. Zato zgrabi sedanjost .1 in s pametno odločitvijo za vpis ° na Gimnazijo Ptuj pogumno sto- J pi v svojo prihodnost!	E
8 Štajerski
Gremo v šolo
torek • 12. februarja 2013
_Biotehniška šola Ptuj
Šola, ki skrbi za zdravo prihodnost
Biotehniška šola Ptuj je ena izmed štirih srednjih šol Šolskega centra. V tem šolskem letu je v njihovih programih vpisanih 241 dijakov, 140 mest pa bodo imeli na razpolago za novince v šolskem letu 2013/2014. Na Biotehniški šoli Ptuj ponujajo prenovljene srednješolske programe, in sicer Okoljevarstveni tehnik, Kme-tijsko-podjetniški tehnik, Cvetličar, Gospodar na podeželju, Vrtnar, Pomočnik v biotehniki in oskrbi, Kmetijsko-podjetniški in hortikulturni tehnik. V teh programih bo v šolskem letu 2013/2014 na voljo skupaj 140 vpisnih mest za deveto-šolce.
Upad generacij se je v tekočem šolskem letu nekoliko poznal tudi pri njih, kar je imelo za posledico manj vpisanih dijakov
Na Biotehniški šoli Ptuj ponujajo naslednje programe: Okoljevarstveni tehnik, Kmetijsko-podjetniški tehnik, Cvetličar, Gospodar na podeželju, Vrtnar, Pomočnik v biotehniki in oskrbi, Kmetijsko-podjetni-ški in hortikulturni tehnik.
kot razpisanih mest. Zato so na posameznih nivojih izobraževanja oblikovali kombinirane oddelke, združili so programa Kmetijsko-podjetniški in Okoljevarstveni tehniki pri splošnih predmetih, ki so enaki, ter srednje poklicne programe Cvetličar, Vrtnar in Gospodar na podeželju pri tistih predmetih, ki so skupni. Tudi na ta način jim je pestro programsko shemo uspelo ohraniti v celoti. Omejitve vpisa v preteklih letih ni bilo na nobenem programu in je tudi letos ne pričakujejo. Kot pojasnjuje dr. Vladimir Korošec, ravnatelj Biotehniške šole Ptuj, je v zadnjih letih zanimanje dijakov največje za svež, aktualen program Okoljevarstveni tehnik. Gre za noviteto v slovenskem srednjem šolstvu, prve maturante pa so imeli v preteklem šolskem letu. „Gre za program, ki omogoča zaposlitev na področju varstva vode, zraka in tal tako v industriji kot v zavodih. Dijaki lahko po zaključeni srednji šoli nadaljujejo izobraževanje na višjih in visokih strokovnih šolah," dodaja Korošec. Čeprav je delež dijakov vpisanih v biotehniške šole v primerjavi z nekaterimi drugimi
šolami precej nizek, je to pri zaposlovanju lahko tudi njihova prednost. Bistvenega zmanjševanja števila vpisanih dijakov pa v zadnjih letih ne opažajo, kot je trend na nekaterih drugih strokovnih in poklicnih šolah. Korošec pravi, da si na Biotehniški šoli Ptuj prizadevajo, da bi se več dijakov vpisovalo v kmetijske programe, kot sta Gospodar na podeželju in Kmetijsko-podjetniški tehnik. Prepričan je, da so to dobre opcije tudi zato, ker imamo v regiji veliko možnosti za pridelavo hrane in trženje kmetijskih pridelkov in storitev. Njihova prednost so vsekakor tudi prenovljeni programi. Konec leta 2012 so v slovenskih biotehniških šolah zaključili projekt Biotehniška področja, šole za življenje in razvoj, v okviru katerega so v obdobju 2008-2012 uvajali prenovljene programe v prakso. S prenovo so izobraževalne programe prilagodili potrebam gospodarstva in delovnega okolja ter hkrati izoblikovali nove pristope izvajanja pouka. Kot pravi Korošec, je rezultat prenove tudi tesnejše povezovanje z gospodarskim okoljem. „Vedno poudarjam, da je eksi-
Dr. Vladimir Korošec
stenčna prihodnost človeštva odvisna od zdrave in varne hrane, ki je mora biti v zadostnih količinah, ter od zdravega okolja. Zato menim, da imajo dijaki, ki se usposabljajo in izobražujejo na področju kme-
tijstva in okoljevarstva, veliko poklicnih in delovnih priložnosti. V šoli poleg poklicnih kom-petenc krepimo tudi njihovo podjetniško in inovativno usposobljenost," še dodaja ravnatelj ptujske Biotehniške šole.
Iz vseh teh razlogov dela dosedanjih slovenskih vlad ne razume najbolje. Prepričan je, da aktualna vlada ne ravna bistveno drugače od prejšnjih, ki so vse po vrsti spregledala stališče gospodarskega in družbenega okolja, v katerih šole delujejo: „Šolske politike ni mogoče usmerjati in določati iz centra, temveč morajo o vpisni politiki vsaj soodločati šole, lokalne skupnosti in predvsem gospodarstvo. Razvojna vizija naše regije je usmerjena v razvoj kmetijstva, podeželja ter turizma, zato bi tudi na področju izobraževanja morali slediti tem ciljem."
Eden izmed ciljev Biotehniške šole Ptuj pa je tudi odprtje novih delavnic, kar naj bi se zgodilo marca letos, ko bodo pričeli redni pouk v novih delavnicah za dopolnilne dejavnosti na šolskem posestvu na Turniščah. Tam bodo med drugimi tudi prostori za skladiščenje sadja in zelenjave ter za predelavo mesa, sadja in zelenjave. Delavnice so namenjene tudi usposabljanju odraslih in predstavljajo novo, pomembno pridobitev za razvoj podeželja v naši regiji.
Dženana Kmetec
_Dijaški dom Ptuj
V ptujskem dijaškem domu vidijo prihodnost
Dijaški domovi v Sloveniji so se v preteklem letu znašli v nezavidljivem položaju, saj se je marsikateri dijak zaradi spremenjene zakonodaje odločil za vožnjo, sredstev za oskrbnino v domovih je enostavno zmanjkalo. Kljub temu pa so v ptujskem dijaškem domu ohranil pozitiven pogled v prihodnost. Vsi negativni ukrepi, ki so dijake in njihove starše udarili po žepu, so se poznali tudi pri vpisu v dijaške domove po Sloveniji. Nič drugače ni bilo niti na Ptuju, kjer imajo trenutno v Dijaškem domu 42 stanovalcev, ki obiskujejo srednje šole, od tega jih je 14 vpisanih v prvi letnik srednjih šol in so v dijaškem domu prvo leto. Število na novo vpisanih pri srednješolcih ostaja enako glede na prejšnja leta in upajo, da ga bodo uspeli obdržati tudi v prihodnosti. Je pa skupno gledano vpis upadel, z lanskih 76 dijakov na letošnjih 42. Da prostori ne bi samevali in da bi si čim več dijakov lahko privoščilo prijetno bivanje, ki je za tiste, ki so od kraja šolanja oddaljeni več deset kilometrov, bistveno lažja varianta kot vožnja, v domu izvajajo številne aktivnosti.
S Šolskim centrom Ptuj urejajo štipendije tudi za dijake iz držav zahodnega Balkana. V teku je razpis štipendij za šolsko leto 2013/2014, dogovarjajo pa se z osnovnimi šolami in dijaškimi domovi v Makedoniji in Srbiji. Za bivanje v ptujskem dijaškem domu pa se je odločilo tudi pet študentov, ki obiskujejo Višjo strokovno šolo na Ptuju, eden Univerzo v Mariboru. Ravnateljica mag. Danica Star-
kl je posebej ponosna tudi na dejstvo, da so eden od le treh dijaških domov v Sloveniji, ki izvaja Vzgojni program za otroke s posebnimi potrebami. Trenutno biva v domu 12 učencev Osnovne šole Ljudevita Pivka, dva učenca OŠ Olge Meglič pa prihajata vsak dan od ponedeljka do četrtka na učno pomoč. »Učenci potrebujejo izvendru-žinsko nastanitev preko tedna zaradi oddaljenosti ali boljših pogojev za življenje in učenje, ki jim jih nudimo v dijaškem domu. Skupno število stanovalcev dijaškega doma Ptuj na dan 23. januarja 2013 je 59. V primerjavi z istim obdobjem v letu 2012 je število upadlo. Glede na zmogljivost dijaškega doma, to je 186 ležišč, imamo trenutno zasedenih 31,8 %,« pojasnjuje
Starklova.
Velik problem jim predstavlja nova zakonodaja, ki je v veljavo stopila pred letom dni in ki regulira dodelitev socialnih transfer-jev. Dijaki, stari do 18 let, tako ne prejemajo več štipendije, ampak le otroški dodatek. V štipendije za dijake nad 18 let starosti pa ni več vključen dodatek za bivanje v dijaškem domu. »Plačevanje oskrbnin dijakom, ki so izgubili štipendije 'pokrivamo' s humanitarnimi sredstvi (domski sklad) - to ne more biti na ramenih humanitarnosti, to mora rešiti država s spremembo Zakona o štipendiranju, za kar se zavzemamo in upamo, da bo ta napaka popravljena. Na nižji vpis v dijaški dom vpliva tudi subvencioniranje mesečnih vozovnic. Dobro je to, da lahko dijaki, ki
so nastanjeni v dijaškem domu, kupijo mesečno vozovnico za prevoze ob vikendih; sicer pa se vedno več mladostnikov dnevno vozi v šolo (tudi nad 60 km dnevno) zaradi nižjega stroška, kot pa bi bil nastanjen v dijaškem domu. Nekateri starši so se ne glede na izgubo štipendije in subvencioniranih vozovnic odločili za nastanitev otroka v dijaški dom, saj so z izvajanim vzgoj-no-izobraževalnim programom doma zelo zadovoljni in pravijo, da bodo njihovi otroci v domu ostali, ne glede na nižje prejete otroške dodatke,« še ugotavlja ravnateljica ptujskega Dijaškega doma.
Kljub temu in dejstvu, da je zgradba dijaškega doma stara in prepotrebna obnove, novega pohištva in energetske sanacije
celotne stavbe, pa v prihodnost zre z optimizmom. Eden izmed pozitivnih načrtov za prihodnost je tudi še tesnejše sodelovanje z OŠ dr. Ljudevita Pivka. V domu upajo, da bo do izgradnje novih prostorov za to šolo prišlo kmalu in bodo tako skupaj nudili čim boljše pogoje
za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Nadaljujejo s pridobivanjem finančnih sredstev iz Evropskih strukturnih skladov za izvajanje novih programov vzgojnega dela za otroke in mladostnike.
Dženana Kmetec
[ju
Arbajterjeva 6,2250 Ptuj Tel.: 02/78-70-700, faks: 02/78-70-707 E-naslov: dd.ptu|@guest.ames.si PTUJ Spletna stran: http://www2.arnes.si/~ddmbptuj
Spoštovani bodoči dijak/dijakinja, spoštovani starši
V kratkem boš postal/-a dijak/-inja enega od izobraževalnih programov Šolskega centra Ptuj, zato smo se v Dijaškem domu Ptuj odločili, da te seznanimo z možnostjo bivanja v našem domu.
Kaj ti prinaša bivanje v dijaškem domu?
•	DD Ptuj se nahaja v neposredni bližini ŠC Ptuj, zato ti zagotavlja večjo varnost, kot jo nudi vsakodnevna vožnja z vlakom ali avtobusom.
•	Bivanje v dijaškem domu prihrani veliko časa, zato ga več ostane za učenje in prosti čas.
•	Poskrbljeno je za urejeno in zdravo prehrano, lepe in čiste spalnice in sanitarije.
•	Novincem pedagoški delavci namenimo posebno pozornost in jim pomagamo pri vključevanju v domsko in šolsko življenje in delo.
•	Vzgojitelji tedensko sodelujemo s šolami, sproti preverjamo učni uspeh in morebitne izostanke, ter skrbimo za dobre učne rezultate naših dijakov.
•	Vzgojitelji dijakom pomagamo pri učenju, načrtovanju dela za šolo, ter jih seznanjamo z učinkovitimi metodami in tehnikami učenja.
•	Nudimo jim oporo in pomoč pri reševanju osebnih težav, s katerimi se
dijaki srečujejo v občutljivem obdobju odraščanja - stalno sodelujemo s starši.
•	Možnost vključevanja v interesne dejavnosti v domu in izven njega, kakovostno preživljanje prostega časa (mali nogomet, boks, bowling, košarka, internet, ročna dela, fitnes...).
•	Bivanje v dijaškem domu je priložnost za osamosvajanje in sprejemanje odgovornosti, vendar še vedno pod budnim očesom vzgojiteljev.
•	Življenje v domu je tudi priložnost za intenziven razvoj socialnih veščin, saj se dijaki učijo medsebojnega prilagajanja in strpnosti, ki sta potrebna za življenje pod skupno streho.
•	Življenje med vrstniki, sklepanje novih prijateljstev.
•	Sodelovanje v projektih Socialnih strukturnih skladov in vključevanje dijakov v mednarodne izmenjave.
V kolikor bi želel/-a pridobiti več informacij o bivanju v domu ali vpisu, ali le iz radovednosti pokukati v naš dom, smo ti na voljo vsak dan od ponedeljka do petka v prostorih DD Ptuj.
Lep pozdrav, Pedagoški delavciin mag. Danica Starki, ravnateljica
Foto: CG
torek • 12. februarja 2013
Gremo v šolo
Štajerski	9
šolski (Renter ptuj
Volkmerjeva cesta 19, Ptuj tel: +386 (0)2 7871 700 www.scptuj.si	fax: +386 (0)2 7871 711
ekonomija
tel.: 02 7871 740
Smo šola z dolgoletno tradicijo, kar izpričuje že 50 let življenja in dela Ekonomske šole Ptuj. Kljub temu, da je bilo že veliko doseženega, se vsako leto trudimo postati še boljši. Zavedamo se velikega pomena znanja In kakovostne priprave dijakov za zaposlitev In študij. Soočamo se z izzivom, kako vzgojiti mlade, da se bodo sposobni prilagajati zahtevam hitro spreminjajočega se okolja, da bodo kompetentnl v svojem poklicu in konkurenčni na evropskem tržišču. Pedagoški proces spremlja 55 strokovno usposobljenih profesoijev, ki jih odlikuje strokovnost In posluh za delo z mladimi. Izvajamo prenovljen sistem izobraževanja, ki omogoča obogatltveno prenovo kurlkuluma v programu ekonomske gimnazije, pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij v naslednjih programih: ekonomski tehnik, aranžerskl tehnik, ekonomski tehnik PTI In trgovec. Prenovljeni programi so posledica potreb partnerskih podjetjih, s katerimi sodelujemo. Programi so ovrednoteni s kreditnimi točkami in s tem mednarodno primerljivi, hkrati pa omogočajo večjo zaposljlvost našim dijakom. Značilnosti prenovljenih programov se odražajo v skupnem splošnem delu predmetnika, obveznih strokovnih modulih, Izbirnih strokovnih modulih, praktičnem Izobraževanju v šoli in pri delodajalcih, Interesnih dejavnostih In odprtem delu kurikuluma. Poleg razširjenih znanj Iz splošnolzobraževalnlh predmetov tako dijaki pridobivajo še znanja s področja ekonomije, komerciale, bančništva, zavarovalništva, financ, vrednostnih papirjev, dela z računalnikom, aranžerstva in oblikovanja, razvijajo likovno estetski čut, ročne spretnosti, ustvarjalne fantazije, usvajajo veščine podjetništva In menedžerske spretnosti...
Na šoli Izvajamo široko paleto Izvenšolsklh dejavnosti, v katerih lahko dijaki razvijajo svojo ustvaijalnost, Interese, sposobnosti In hoblje. Svojo radovednost lahko tako potešijo na strokovnih ekskurzijah, pri raziskovalnem ali projektnem delu, in na tekmovanjih iz različnih strokovnih področij. Ponujamo jim tudi možnost sodelovanja v mednarodnih projektih In Izmenjavi dijakov in profesoijev v okviru Evropske unije. Veliko podrobnejših informacij o delu In dogajanju na naši šoli najdete tudi na spletni strani: http://ekonomska.scptuj.sl/
Elektrotehnika računalništvo
tel.: 02 7871 800
Na Elektro in računalniški šoli poskrbimo za vse navdušence tehniškega področja, saj Izvajamo programe elektrotehnike, računalništva In mehatronlke. Danes se lahko pohvalimo z različnimi stopnjami Izobraževanja (3-ietnl in 4-letnl programi), s prostori na Vlčavl, z mednarodno izmenjavo, s kompetentnlmi delavci šole ter s prizadevnimi dijaki in dijakinjami. Veliko energije in sredstev namenjamo sodobnim učilnicam, laboratorijem In opremi, brez katere si priprave dijakov na zaposlitev aH nadaljnje Izobraževanje ne moremo predstavljati. Poklicna matura omogoča dijakom vpis na višje In visokošolske strokovne programe, z dodatnim maturitetnlm predmetom pa tudi vpis na številne univerzitetne programe.
Življenje na šoli popestrimo s športnimi In kulturnimi prireditvami ter strokovnimi ekskurzijami. Dijaki so aktivni pri krožku robotike, udeležujejo se tekmovanj na različnih področjih, še posebej pa so uspešni pri praktičnem usposabljanju z delom, kjer teoretična in praktična znanja, pridobljena v šoli, prenašajo na različna področja dela.
Za razvoj novih programov in zagotavljanje nadstandardne opreme se vključujemo v različne projekte. V projektu Leonardo da Vinci tako dijaki kot delavci šole zadnjih nekaj let bogate izkušnje pridobivajo v tujini.
Znanje je največji kapital, ki nas bogati, zato ga z veseljem prenašamo na mlade generacije.
Dodatne Informacije dobite na spletni strani šole:http://elektro.scptuj.sl ali na telefonski številki 027871800 (tajništvo). Če nas želite obiskati, nas poiščite na Vičavi 1.
kmetijstvo okolje varstvo
tel.: 02 787I 7B0
biotehniška šola
Biotehniška šola na Ptuju že več kot 55 let izobražuje mlade, ki jih zanima področje naravoslovja in se želijo več naučiti o živalih, rastlinah, dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, podjetništvu in turizmu na podeželju, o cvetličarstvu ter varstvu okolja. Teoretična znanja dijaki pridobivajo v učilnicah Šolskega centra Ptuj. Praktični pouk cvetličarstva, vrtnarstva, poljedelstva in živinoreje izvajamo v Turnišču pri Ptuju, sadjarstvo, vinogradništvo in gospodinjstvo pa na Grajenščaku. Ob rednem izobraževanju pridobivajo dijaki in dijakinje izkušnje tudi na razstavah in različnih sejemskih prireditvah, svojo radovednost potešijo na ekskurzijah, mladostno razigranost pa sprostijo na športnih dnevih, na prireditvah ob sprejemu novincev, predaji ključa ipd. Nenehno se trudimo, da se dijaki na šoli počutijo prijetno, dosegajo uspehe in pogumno oblikujejo svojo pot v življenje.
Dijaki imajo možnost nadaljevati izobraževanje po vsakem programu. Kmetijsko podjetniški, hortikulturni in okoljevarstveni tehniki, ki uspešno opravijo poklicno maturo, se lahko vpišejo na vse višješolske programe in večino visokošolskih strokovnih programov, z opravljenim dodatnim maturitetnim predmetom pa tudi na številne univerzitetne programe. Zraven izobraževanja mladih izvajamo celo paleto tečajev, na primer nosilec turistične dejavnosti na kmetiji, izvajalec varstva rastlin in voznik traktorja ter vrsto poklicnih kvalifikacij kot so: predelovalec sadja, zelenjadar, čebelar...
Dodatne informacije dobite na spletni strani:http://kmetijska.scptuj.si ali na telefonski številki 02 78717 30 (tajništvo) in 02 78717 34 (šolska svetovalna služba).
strojništvo
tel.: 02 787I 720
■¿K
strojna šola
Med šolami, ki so združene v ŠC Ptuj, ima Strojna šola najdaljšo tradicijo, saj je od pričetka obrtnega izobraževanja na Ptuju minilo že več kot 130 let. Strojništvo je bilo za človeški razvoj vedno izjemnega pomena in tako bo tudi v bodoče. Čeprav so strojniški poklici bolj naklonjeni fantom, skušamo prednosti in predvsem možnost zaposlitve predstavljati tudi dekletom. Mnogi strojniški poklici zahtevajo natančnost, potrpežljivost, spretnost in iznajdljivost, vse to pa bi lahko pri svojem poklicnem delu izkoriščala prav dekleta. Strojna šola ponuja možnost izobraževanja za vse poklice v strojništvu, izpostavljamo pa predvsem možnost takojšnje zaposlitve in nadaljnjega izobraževanja. Poleg rednega šolskega dela lahko naši dijaki sodelujejo v številnih izvenšolskih dejavnostih, krožkih, kulturnih prireditvah in raziskovalnih projektih, tudi v sodelovanju z drugimi šolami. Udeležujejo se strokovnih ekskurzij doma in v tujini in se vključujejo v mednarodno izmenjavo mladih, omeniti pa velja tudi, da so strojniki dobri športniki in dobitniki mnogih nagrad in priznanj na številnih tekmovanjih. Vabimo vas, da svojo prihodnost poiščete v strojniških poklicih na Strojni šoli Ptuj, ki vam bodo odprla mnoga vrata v svet znanosti in tehnike. Za dodatne informacije smo vam na voljo na spletni strani: http://strojna.scptuj.si ter na telefonski številki tajništva šole (02) 7871720 in svetovalne službe (02) 7871724.
višji strokovni študij
tel.: 02 787I 8I2
Višja strokovna šola Ptuj ima sodobno opremljene prostore v bivši vojašnici na Vičavi 1 in je najmlajša ¡zmed organizacijskih enot v Šolskem centru Ptuj. Izvajamo redne in izredne programe BIONIKA, EKONOMIST, MEHATRONIKAter UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE. Trenutno študira pri nas preko 600 študentov. Naša vizija je, postati in ostati ugledna in mednarodno priznana višja strokovna šola, ki študentom omogoča, da razvijejo in izrabijo svoje sposobnosti, znanja in veščine. Prizadevamo si za uresničevanje načel vseživljenjskega učenja. Pri svojem delu se uspešno povezujemo s številnimi podjetji v ožjem in širšem okolju in s tem omogočamo našim diplomantov lažjo zaposljivost.
Podrobnejše informacije najdete na spletni strani http://vss.scptuj.si, lahko pa nas tudi pokličete na tel. št. 02 7871812.
KAMP
O ekonomski tehnik
(4 leta, poklicna matura) O aranžerski tehnik
(4 leta, poklicna matura) O trgovec
(3 leta, zaključni izpit) O ekonomski tehnik- PTI
(2 leti, poklicna matura) O izobraževanje odraslih
O tehnik mehatronike
(4 leta, poklicna matura) O tehnik računalištva
(4 leta, poklicna matura) O elektrotehnik
(4 leta, poklicna matura) O mehatronik operater
(3 leta, zaključni izpit) O elektrikar
(3 leta, zaključni izpit) O elektrotehnik - PTI
(2 leti, poklicna matura) O izobraževanje odraslih
O kmetijsko podjetniški tehnik
(4 leta, poklicna matura) O okoljevarstveni tehnik
(4 leta, poklicna matura) O kmetijsko podjetniški tehnik (PTI 2 leti, poklicna matura) O hortikulturni tehnik tehnik (PTI 2 leti, poklicna matura) O gospodar na podeželju (3 leta, zaključni izpit) O cvetličar
(3 leta, zaključni izpit) O vrtnar
(3 leta, zaključni izpit) O pomočnik v biotehniki in oskrbi
(2 leti, zaključni izpit) O izobraževanje odraslih
O strojni tehnik
(4 leta, poklicna matura) O oblikovalec kovin - orodjar
(3 leta, zaključni izpit) O klepar - krovec
(3 leta, zaključni izpit) O izdelovalec kovinskih konstrukcij
(3 leta, zaključni izpit) O inštalater strojnih instalacij
(3 leta, zaključni izpit) O avtoserviser
(3 leta, zaključni izpit) O avtokaroserist
(3 leta, zaključni izpit) O metalurg
(3 leta, zaključni izpit) O pomočnik v tehnoloških procesih
(2 leti, zaključni izpit) O strojni tehnik - PTI
(2 leti, poklicna matura) O avtoservisni tehnik - PTI (2 leti, poklicna matura) O izobraževanje odraslih
Študentom ponujamo naslednje programe: Obionika O ekonomist O mehatronika
O upravljanje podeželja in krajine
Višješolski študijski programi trajajo dve leti za redni študij ter dve leti in pol za izredni študij.
10 Štajerski
Gremo v šolo
torek • 12. februarja 2013
Gimnazija Ormož
Privlačne priložnosti za uspešne dijake
Poleg običajnih učnih vsebin in obšolskih dejavnosti Gimnazija Ormož ponuja tudi nekaj dodatnih priložnosti za dijake, ki si želijo več in ki so za to pripravljeni tudi kaj narediti. Zadnja tri leta Gimnazija Ormož za svoje najboljše dijake pripravlja nagradno ekskurzijo.
Kot je povedala profesorica Karmen Plavec, ki je lani skupaj s kolegico Polono Kosec Krajnc dijake spremljala na ekskurzijo, je le-ta namenjena najboljšim dijakom. Gimnazija ima izdelan poseben pravilnik, po katerem točkujejo prispele prijave. Kriteriji upoštevajo celotno udejstvovanje dijaka, ne le učni uspeh, ampak tudi tekmovanja, raziskovalno delo, krožke, natečaje, prostovoljno socialno delo, ocenjuje pa se
tudi odnos dijaka do sošolcev. Da si priborijo sedež na avtobusu, je potrebne tudi nekaj samoiniciativnosti in iznajdljivosti, saj morajo dijaki sami oddati vloge do določenega roka. Komisija iz prispelih vlog izbere 15 dijakov, ki se udeležijo ekskurzije, ki je za dijake brezplačna, saj s sredstvi pomagajo tudi občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Skupina se pridruži drugim organiziranim skupinam s profesionalnimi vodiči, isti dijak pa lahko gre na ekskurzijo tudi večkrat. Ekskurzija se organizira v septembru, ko še ni veliko učnih obveznosti, traja pa od petka do ponedeljka. Ker se v bistvu ocenjuje preteklo leto, se je lahko udeležijo le dijaki od 2. letnika naprej. Zanimanje je vsako leto zelo veliko, saj po-
menijo takšne ekskurzije lepo izkušnjo, priložnost za spoznavanje drugih kultur, zgodovine, geografije, ne gre pa zanemariti tudi prijetnega druženja in aktivne uporabe tujih jezikov. Letos so si tako ogledali Zürich, ki slovi po najboljši kakovosti življenja na svetu, se odpravili do Renskih slapov, ki so največji in najbolj vodnati v Evropi. Naslednja postojanka je bila Bodensko jezero, ki povezuje Švico, Nemčijo in Avstrijo, dan pa so končali na otočku Mainau, ki je navdušil z botaničnim razkošjem. Naslednji dan so se zapeljali v kneževino Liechtenstein, si ogledali glavno mesto Vaduz in nato pot nadaljevali do St. Moritza, od koder se jim je razkril veličasten pogled na čudovito gorsko pokrajino. Dijakinja Lea Rajh iz 3. letnika
Foto: zasebni arhiv
Utrinek z letošnje nagradne ekskurzije v Švico
Rastejo z
znanjem
Gimnazija Ormož deluje že 15. leto. Do sedaj je uspešno maturiralo že 11 generacij. Šola se nahaja v mirnem in varnem okolju. Pouk poteka v novejših sodobno opremljenih prostorih, zgradba pa ima tudi pokriti bazen, ki ga srednješolci večinoma uporabljajo pri pouku športne vzgoje. Dnevno dijakom ponujajo kakovosten, zdrav in bogat topel obrok, poskrbljeno pa je tudi za ustrezne prevozne linije. Glede števila dijakov se uvršča med manjše slovenske gimnazije. Majhnost pa štejejo kot veliko prednost, saj pomeni, da se profesorji lahko posvetijo vsakemu posameznemu dijaku in ob sodelovanju staršev vzpostavijo kakovosten medsebojni odnos. Vse to dijaku pomaga ohranjati integriteto, obenem pa pozitivno vpliva na njegovo samopodobo, motivacijo in posledično boljši učni uspeh. Gimnazija Ormož izvaja program splošne gimnazije, ki je izvrstna izobraževalna podlaga za nadaljnje izobraževanje, saj po opravljeni maturi omogoča možnost vpisa tako rekoč v vse študijske programe.
Poudarjajo znanje kot vrednoto in ga dijakom skušajo posredovati s sodobnimi oblikami pouka, jih pri učenju spodbujati ter jim privzgajati pozitiven odnos do dela.
Imajo jasno zastavljeno vizijo razvoja, prizadevajo si za kontinuirano dvigovanje kakovosti izobraževalnega procesa, pri čemer upoštevajo sodobne didaktične smernice. Dijakom pomagajo tudi osebnostno rasti ter jim privzgajajo tudi zavest o vrednosti pridobivanja vseži-vljenjskih in posebnih znanj. Učenje je namreč proces, ki ga vsak dijak doživlja drugače. Pomembno je, da poučevanje zapusti vtis in da je zaznamovano s pozitivnim odnosom ter pristopom učitelja. Seveda pa je najpomembnejši tisti drobec znanja, ki ga dijaki z individualnim učenjem in raziskovalnim delom uspejo pridobiti sami, saj to spodbudi njihov
uspeh. Zato je zelo pomembno, da se v izobraževalnem procesu naučijo tudi, kako se učiti, kako raziskovati in odkrivati. Na Gimnaziji Ormož si prizadevajo, da pred dijaki razgrnejo širno obzorje znanj, ki ponujajo priložnosti za življenje.
Na šoli poteka mnogo interesnih, šolskih in obšolskih dejavnosti, tako na področju naravoslovja kot tudi družboslovja, športa, glasbe. Dijake glede na njihove sposobnosti in interese spodbujajo k vključevanju vanje. Ti aktivno tekmujejo v znanju na skorajda vseh predmetnih področjih in njihovi rezultati so velikokrat celo presežni. Iz leta v leto uspešno razvijajo in izvajajo projektno delo na aktualne teme, zlasti na osnovi medpredmetnega povezovanja, spodbujajo raziskovalno dejavnost.
Gimnazija Ormož Hardek 5a 2270 Ormož Tel.: 02 / 7400 - 147 spletna stran: www.gimnazija-ormoz.si e-naslov:
gimnazija.ormoz@guest.arnes.si
Na Gimnaziji Ormož si želijo, da bi se njeni dijaki, seveda v okviru zaposlitvenih možnosti, po končanem študiju kot strokovnjaki v čim večjem številu vrnili v domači kraj, v svoje izvorno okolje, ter ga sooblikovali.
Kot šola uspešno spletajo vezi z različnimi generacijami in okolji. Posebej se lahko pohvalijo s številom ur prostovoljnega dela, ki ga dijaki opravijo v bližnjih ustanovah (Center starejših občanov Ormož, Vzgojno-varstveni zavod Ormož) in z dobrodelnimi akcijami za pomoči potrebne.
Dijaki se lahko udeležujejo strokovnih ekskurzij, ki jih tudi med-predmetno zasnujejo in so kot take priložnost za dijake, da povežejo svoja znanja in jih ciljno nadgradijo, najboljši dijaki se po zastavljenih šolskih kriterijih lahko udeležijo večdnevne nagradne ekskurzije po Evropi, sodelujejo pa tudi v okviru slovensko-danske-ga prijateljstva in se vsako leto v omejenem številu udeležijo tudi potovanja na Dansko.
Zavedajo se neprecenljive moči motivacije; med drugimi spodbujajo tako nadarjene dijake, ki jih evidentirajo ter jim pomagajo razviti njihovo močno področje, kakor tudi take, ki pri učenju naletijo na težave. Za oboje pripravljajo individualne programe, ki dijaku omogočijo boljšo razporeditev učenja in dela v želji po čim večji uspešnosti. Veliko vlagajo v vseživljenjsko učenje dijakov in kakovostne priprave na maturo, zaradi česar njihovi gimnazijci ob zaključku šolanja iz leta v leto dosegajo vse boljši rezultat. Vse to izkazuje, da je Gimnazija Ormož kakovostna šola, in njeni zaposleni si želijo, da bi jim v okolju vse bolj zaupali in se odločali za šolanje pri njih. Biti dijakinja ali dijak Gimnazije Ormož je poseben privilegij in pomeni trajno graditi temelje znanja za študij in življenje ob vodilu »Rastemo z znanjem«, obenem pa razvijati vzajemno spoštovanje in socialni čut za sočloveka. Vsi skupaj se trudijo, da znanje postaja in ostaja dragoceno darilo, ki bo njihovim dijakom omogočilo, da se bodo dotaknili svoje prihodnosti.
Biti dijak Gimnazije Ormož pomeni razvijati vzajemno spoštovanje ter verjeti vase in vztrajno graditi trdne temelje znanja, ki bodo zanesljiva podlaga za študij in življenje. Zaupajte Gimnaziji Ormož!
se je tokrat udeležila ekskurzije prvič in najbolj ji je bilo všeč v St. Moritzu, kjer si je imela priložnost ogledati mesto prestiža. Povedala je tudi, da dijaki med letom precej razmišljajo o ekskurziji in naredijo kakšno dodatno stvar tudi za to, da bodo dobili več točk pri izboru. Tudi dijakinja 4. letnika Anja Lukman se je prvič udeležila ekskurzije, najbolj pa je bila navdušena nad Zurichom, ki se ji je zdel izjemno urejeno in čisto mesto. Meni, da je ekskurzija pozitivna motivacija za delo, saj dijaki vedo, da bodo za trud potem tudi nagrajeni. Glede na to, da gre za najboljše dijake, je ekskurzija prijetno doživetje, ki se ga brez skrbi udeležijo tudi spremljajoči profesorji, ki pravijo, da na poti dijaki pokažejo veliko mero odgovornosti in samostojnosti. Na nagradno ekskurzijo se gre vedno v tujino. Doslej jih je pot vodila v Berlin, Krakov in po Švici, kam bodo šli letošnji september, še ne vedo.
Izmenjave, mobilnost in radijsko ustvarjanje
Dijaka Lea Rajh in Denis Žuran sta bila letos deležna posebne priložnosti - dva tedna sta v organizaciji Društva danskega prijateljstva preživela na Danskem. Društvo vsako leto na Dansko popelje slovenske dijake. Gotovo ni treba poudarjati, da je bila to izjemna priložnost za spoznavanje dežele, ljudi, kulture in jezika. Udeleženca sta v poti neizmerno uživala, sošolcem pa sta po povratku pripravila lepo predstavitev. Na Gimnaziji Ormož dijakom ponujajo tudi individualno mobilnost preko projekta Comeni-us. Lani je dijakinja Nuša Rajh kar tri mesece preživela v Franciji, za letošnje leto pa še iščejo primerno partnersko šolo. Ravnateljica Blanka Erhartič je povedala, da svojim dijakom želijo ponuditi čim več možnosti, da spoznajo svet, sebe in si pridobijo izkušnje za življenje. Vključili so se tudi v nagradno igro za obisk evropskih institucij v Bruslju.
Gimnazijo Ormož in Gimnazijo Vič povezuje že večletno sodelovanje, v okviru katerega vsako leto spomladi potuje 11 dijakov drugega letnika na Gimnazijo Vič, jeseni pa pridejo
Ljubljančani v Ormož. Izmenjava traja teden dni, v okviru tega projektnega tedna pa dijaki v Ormožu spoznajo vse na temo vina, Ormožani pa se v Ljubljani posvečajo spoznavanju medijev. V teh letih je nastalo veliko prijateljstev tako med dijaki kot tudi med profesorji. Ormoški dijaki so ob koncu leta sodelovali tudi v dobrodelni akciji zbiranja igrač na Gimnaziji Vič. Poleg tega imajo dijaki možnost sodelovati tudi v radijski ekipi, ki na šoli deluje že peto leto. Pripravljajo samostojno dijaško oddajo na Radiu Prlek - Dijaški koktajl, pri ustvarjanju katere jih usmerja novinarka Urška Maučič. Vsakih 14 dni v enourni oddaji povzamejo dogodke, ki so se zgodili na šoli, pripravljajo svoje prispevke, pogovarjajo se s strokovnjaki, sošolci, govorijo o sebi in tako uspešno promovirajo šolo in se hkrati urijo kot dobri govorci, je povedala ravnateljica Blanka Erhartič. Naučijo se tudi podjetniško dojemati pomembnost oglaševanja. V dejavnost so vključili tudi dve dijakinji iz Hrvaške, ki se na tak način urita v slovenskem jeziku in pridobivata potrebno suverenost v izražanju.
Ni ga čez domačnost in dobro hrano!
Sicer pa dijaki pravijo, da jim je na Gimnaziji Ormož všeč tudi to, da je na šoli sproščeno vzdušje, saj so urejeni številni prostorčki za prijetno druženje in posedanje ob odmorih ali dejavnostih. Domačnost, ki vlada na šoli, daje dijakom občutek varnosti in sprejetosti, bližina doma pa pomeni tudi to, da ostane veliko časa za učenje.
V obdobju odraščanja je zelo pomembna tudi urejena prehrana. Na šoli ponujajo sveže pripravljene obroke, ki jih kuhajo v Osnovni šoli Ormož, ki je prostorsko povezana z gimnazijo. Obroke razdelijo v gimnazijski jedilnici, zato dijakom ni treba odhajati iz šole in imajo v odmoru dovolj časa, da se v miru najejo. Obroki so sestavljeni kot kompletna kosila od juhe do sladice, cena pa je zelo ugodna. Kuhinja se prilagaja željam, sledi trendom zdrave prehrane, pripravljajo pa tudi vegetarijanske obroke in dietne obroke za diabetike.
Informativna dneva - dneva odprtih vrat Gimnazije Ormož »Rastemo z znanjem«
Informativna dneva bosta izpeljana v sklopu dnevov odprtih vrat Gimnazije Ormož z naslovom Rastemo z znanjem, tako da jih lahko obiščete 15. februarja od 9. do 17. ure in 16. februarja od 9. do 13. ure. Za obiskovalce bodo pripravili več izobraževalnih predavanj in delavnic.
Vljudno vabljeni na informativna dneva v petek, 15. februarja 2013, ob 9. in ob 15. uri, in v soboto, 16. februarja 2013, ob 9. uri.
torek • 12. februarja 2013
Gremo v šolo
Štajerski	11
Predlog novega Zakona o štipendiranju
V prihodnje tudi štipendije za deficitarne programe?
Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Viz-jak in direktorica Direktorata za trg dela in zaposlovanje Damjana Košir sta konec januarja predstavila predlog novega Zakona o štipendiranju. Med pomembnejšimi novostmi je tudi t. i. štipendija za deficitarnost, ki jo bodo lahko prejemali tudi dijaki, mlajši od 18 let. Predlog zakona bo v javni razpravi do 22. februarja.
Kot je pojasnil minister Vizjak, je ključni namen zakona v tem, da so na enem mestu evidentirane vse štipendije, ki se podeljujejo. S predlogom pa želijo tudi odpraviti pomanjkljivosti v sedanjem zakonu. Sicer pa naj bi se z novim za-
konom nekoliko povečalo število prejemnikov štipendij, in sicer predvsem na račun sofinanciranih kadrovskih štipendij in štipendij za deficitarne poklice.
Predlagan zakon ureja državne in Zoisove štipendije ter štipendije za deficitarne poklice, štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu in štipendije Ad futura, ureja pa tudi sofinanciranje kadrovskih štipendij.
Med pomembnimi novostmi, ki jih prinaša nov Zakon o štipendiranju (Zštip), pa so še naslednje: štipendije se bodo podeljevale zgolj za do-diplomski študij (1. in 2. bo-lonjska stopnja) in ne več za podiplomski študij (3. bolonj-
ska stopnja), razen v primeru štipendij Ad futura, ki so namenjene mednarodni mobilnosti. Štipendist bo upravičen do prejemanja štipendije za obdobje zveznega (kontinuiranega) izobraževanja do zaključka dodiplomskega študija. Štipendist bo upravičen do dodatnega leta prejemanja štipendije v primeru ponavljanja letnika zaradi starševstva, zdravstvenih razlogov, izjemnih družinskih oziroma socialnih okoliščin in višje sile. Poleg tega bo upravičen še do dodatnega leta prejemanja štipendije za podaljšan status študenta, bodisi po 1. ali po 2. bolonjski stopnji. V primeru prejemanja štipendije za absolventski staž bo

1872
Biotehniška šola Maribor
2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30
BIOTEHNIŠKA SOLA MARIBOR je šola z najstarejšo tradicijo kmetijskega izobraževanja v Sloveniji. Ustanovljena je bila 11. marca 1872 in letos praznuje 140-letnico obstoja na prostoru, kjer se nahaja od ustanovitve dalje. Splošna in strokovno-teore-tična znanja dijaki pridobiva-
jo v specializiranih učilnicah, praktična znanja in veščine pa na šolskem posestvu, ki obsega kmetijske površine na Kalvariji ter v Svečini, kjer je tudi šolski hlev s konji. Šola ima na šolskem posestvu več objektov z ustrezno opremo za izvajanje praktičnega dela pouka, kot so vinska klet s
obveznost štipendista ta, da mora do konca absolventskega staža diplomirati. Nagrada za štipendista, ki konča izobraževanje prej, kot je določeno z izobraževalnim programom, pa bo ta, da se mu štipendija izplača v višini preostalih zneskov štipendij.
Štipendisti bodo lahko prejemali več štipendij, in sicer: kadrovska štipendija se lahko prejema istočasno z vsemi štipendijami, razen s štipendijo za deficitarne poklice. Štipendija za deficitarne poklice se lahko prejema istočasno z vsemi štipendijami, razen s kadrovsko štipendijo. Štipendija Ad futura za študijske obiske pa se lahko prejema istočasno z vsemi štipendijami.
polnilnico, sadno skladišče, sušilnico sadja in zelenjave, objekt za žganjekuho in predelavo kisa ... Dijaki in profesorji se vključujejo v evropske projekte, ki jim omogočajo opravljanje prakse in pridobivanje izkušenj v tujini. Šola ima tudi svojo avtošolo za opravljanje vozniškega izpita vseh kategorij.
Programi, ki jih Biotehniška šola Maribor izvaja za SV-regijo:
VETERINARSKI TEHNIK (4-letni program): dijaki se usposobijo za zahtevnejša tehnično-operativna dela v veterinarstvu. Izvajajo dela na področju oskrbe, nege, vzreje in zdravstvenega varstva živali. Možnost zaposlitve je v veterinarskih ambulantah, v veterinarsko-higienski službi, v proizvodnji živil živalskega izvora, v laboratorijih, v živinorejskih obratih, kmetijski
proizvodnji;
NARAVOVARSTVENI TEHNIK (4-letni program): dijaki se usposobijo za varovanje naravnih vrednot, pridobivanje biodizla, bioplina in bio-mase, vzdrževanje naravne in kulturne krajine. Možnost zaposlitve so zavodi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, državni uradi, delo v komunalnih podjetjih, v vodnih gospodarstvih in službah za prostorsko planiranje;
MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV (3-letni program): dijaki se usposobijo za vzdrževanje in popravilo kmetijskih, gradbenih in komunalnih strojev. Možnost zaposlitve je v delavnicah kmetijske, gradbene in komunalne mehanizacije, v podjetjih za izdelavo in montažo tehnološke opreme, na kmetijah, v prodajalnah kmetijske mehanizacije.

1872
Biotehniška Šola Maribor
2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30
Na Biotehniški šoli Maribor v šolskem letu 2013/2014 vpisujemo v naslednje izobraževalne programe:
4-letni programi:
NARAVOVARSTVENI TEHNIK VETERINARSKI TEHNIK KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK
KMETIJSKO-PODJETNISKI TEHNIK-PTI
3-letni programi:
MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV CVETLIČAR
Informacije o vpisu dobite po tel.: 02/235 37 00 ali na internetu: http://www.bts.si.
Dodatki k štipendijam
Novi Zakon o štipendiranju (Zštip) pa ureja tudi dodatke k štipendiji; k državni štipendiji naj bi se tako podelili dodatek za bivanje (60 evrov mesečno), dodatek za uspeh (od 17 do 40 evrov mesečno) in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami (50 evrov mesečno).
Glede Zoisovih štipendij pa novi zakon pravi, da je prvi pogoj za njeno pridobitev izjemni dosežek (izvzeti so športni dosežki); nižajo pa se povprečne vstopne ocene na 4,7 za dijake ob prehodu iz osnovne na višjo raven izobraževanja, na 4,1 za dijake in 8,50 za študente. Višina mesečne Zoisove štipendije za dijaka naj bi znašala 120 evrov na mesec za izobraževanje doma in 240 evrov na mesec v tujini. Za študenta naj bi mesečna Zoisova štipendija znašala 140 evrov na mesec doma (280 evrov v tujini). K Zoisovi štipendiji bi se lahko podelila še dodatek za bivanje (60 evrov mesečno) in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami (50 evrov mesečno).
Popolna novost v štipendijski shemi pa so štipendije za deficitarnost; namenjene pa bodo dijakom in študentom, ki se izobražujejo na programih, opredeljenih kot deficitarni.
Štipendija za deficitarne poklice naj bi znašala 100 evrov na mesec, na podlagi javnega razpisa pa naj bi jo dodeljeval Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije vsako leto. Štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu naj bi znašale 200 evrov mesečno, novost pa je, da mora biti prejemnik obvezno zdravstveno zavarovan (razen za državljane EU). Višino in namen štipendije Ad futura pa naj bi vsakoletno z javnim razpisom določal Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije. Glede sofinanciranja kadrovski štipendij pa ZŠtip predlaga, naj Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije ali RRA-ji sofinancirajo kadrovske štipendije delodajalcem, za sofinanciranje pa naj se ne bi upoštevali starostni pogoj za pridobitev. Predlaga pa se višji delež sofinanciranja, in sicer v višini 50 odstotkov (vendar največ do 30 odstotkov minimalne plače), fleksibilnejša zakonska ureditev glede obveznosti štipenditorja oz. štipendista, vračanja štipendije itd. Predlog zakona pa kot novost uvaja pojem poskusne dobe, enomesečno delovno prakso, ki tako štipendistu kot delodajalcu omogoča vzajemno seznanitev in prinaša možnost, da brez kakršnihkoli obveznosti prekineta štipendijsko razmerje.
SM
VISOKA SOLA
za varstvo okolja
Malo stvari je pomembnejših od skrbi za okolje
Informativni dnevi:	s.
-15.2. 2013 ob 10.00 in 15.00| -16. 2. 2013 ob 10.00
Trg mladosti 2 | Velenje
t: 03 898 6410 | info vsvo.si | www.vsvo.si
12 Štajerski
Gremo v šolo
torek • 12. februarja 2013
Revivis Ptuj
Predvidoma oktobra vpisujejo prve študente
Če bo vse teklo po načrtih, bo Ptuj oktobra letos dobil prvi visokošolski program. Tega naj bi začeli izvajati na Visoki šoli na Ptuju, katere ustanovitelj je REVIVIS, zavod, katerega vodenje je pred letom dni prevzela mag. Darja Harb. V zadnjih mesecih ji je namreč uspel velik premik in Revivis, ki deluje že skoraj 10 let, a trenutno nima enega samega študenta, bi končno, v okviru Visoke šole na Ptuju, lahko ponovno zaživel. »Moje prve aktivnosti so bile usmerjene v selitev iz stavbe na Krempljevi v nove prostore na Vičavi 1, kjer ima Revivis v sklopu Šolskega centra sedaj na voljo bistveno manj prostorov, ki pa zadoščajo za dejavnosti, ki se v zadnjem letu dogajajo. Predvsem smo vse sile usmerili v akreditacijo visokošolskega zavoda in pripravo novega programa. Visoka šola na Ptuju je sicer že bila akreditirana, vendar smo morali, da smo lahko nadaljevali postopke, v ustanovitveni akt vnesti nekatere spremembe, kar pa nam je vzelo skoraj dva meseca. Šele potem smo lahko formirali vse organe visoke šole, to je akademski zbor in senat, slednji pa je bistven organ glede akreditacijskih postopkov
visokošolskega programa,« pojasnjuje mag. Darja Harb, direktorica Revivisa.
Ob tem pravi, imajo največji problem pri pripravi visokošolskega programa z zagotavljanjem kadra in financami. »Res je, da imamo na Ptuju in v okolici veliko ustreznega kadra, žal pa to ni dovolj. Vsak nosilec posameznega predmeta mora namreč imeti habilitacijo za visokošolskega učitelja in le-to imajo po navadi tisti, ki so zaposleni na univerzah in fakultetah, ki pa v sedanjih razmerah svojim zaposlenim niso pripravljene dati soglasja, ki je obvezna priloga k vlogi za akreditacijo, da lahko sodeluje pri izvedbi programa samostojnega visokošolskega zavoda. Tako smo bili prisiljeni kadre in potencialne predavatelje iskati po celi Sloveniji,« še o prvih težavah pri pripravi visokošolskega programa, za katerega si prizadeva, odkar je prevzela vodstvo Revivisa, pravi Harbo-va.
Program, ki ga pripravljajo, povezuje tehniko in naravoslovje. V času priprav nanj so se uspeli preko pisem o partnerstvu povezati že z več fakultetami v tujini, v okviru mednarodnega sodelovanja pa so izvedli tudi
konferenco na temo. Vlogo za akreditacijo programa so oddali že julija lani, oktobra so bili obveščeni, da je vloga formalno ustrezna in Svet NA-KVIS (Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu) je imenovala strokovne poročevalce. V decembru so opravili ogled prostorov ter razgovore s potencialnimi predavatelji. Sedaj pa na Revivisu čakajo le še končno odločitev, od katere bo odvisno, ali bodo oktobra 2013 vpisani novi študentje. Sprememba, ki jo je lani doživel Revivis, je tudi ta, da ima po novem le enega ustanovitelja in financerja: Mestno občino Ptuj.
Na vprašanje, kakšne so napovedi za Revivis, ki deluje od leta 2004, nima pa vpisanih študentov, in ali se končno obetajo boljši časi, Harbova odgovarja: »Revivis je bil omenjenega leta ustanovljen, da se v naši regiji vzpostavijo pogoji za višješolsko in visokošolsko izobraževanje, ki bi temeljili na lastnih programih. Podobno so ravnale tudi druge občine v Sloveniji, saj zakonodaja onemogoča, da višješolski ali visokošolski zavod ustanovi občina. Vmes se je zakonodaja spremenila in višješolsko
¡II rtlli
Mag. Darja Harb
izobraževanje omogočila v srednjih šolah in tako se danes višješolsko izobraževanje na Ptuju izvaja v okviru Šolskega centra Ptuj, kjer izvajajo štiri programe za redne in izredne študente. Zavod Revivis pravzaprav ni imel in tudi v bodoče ne bo imel vpisanih študentov. To ni njegova naloga. Temeljna dejavnost javnega zavoda Revivis Ptuj, ki deluje v javnem interesu, je opravljanje organizacijskih, strokovnih, razvojnih, raziskovalnih, svetovalnih, koordinacijskih in izobraževalnih
Študij na Višji strokovni šoli Šolskega centra Ptuj
»Naša prednost je praktično
naravnan študij
«
Višja strokovna šola Šolskega centra Ptuj, ki izvaja štiri študijske programe, bo v naslednjem študijskem letu 2013/2014 razpisala 230 prostih mest za novince na rednem in 185 mest v izrednem študiju.
Višja strokovna šola Ptuj razpisuje za študijsko leto 2013/14 prosta mesta za naslednje študijske programe: Bionika, Ekonomist, Mehatronika in Upravljanje podeželja in krajine. Najnovejši študij, ki so ga začeli v tekočem študijskem letu, je program, ki je v slovenskem prostoru popolna novost: bio-nika. Gre za študij energetskih sprememb delovanja živih organizmov in uporabe le-teh pri razvoju sodobnih tehničnih sistemov in naprav kakor tudi za proizvodnjo energije. »Bio-nika je poklic prihodnosti, je popolnoma nov in je edinstven v Sloveniji,« pravi mag. Robert Harb, ravnatelj Višje strokovne šole Šolskega centra Ptuj, ki je vesel in ponosen, da smo ravno na Ptuju pričeli izvajati še en povsem nov, svež študijski program.
Še vedno pa ostaja med študenti priljubljen tudi študij me-hatronike, ki je prav tako nastal na Višji strokovni šoli ŠC Ptuj. Je interdisciplinarni študij tehnike, ki študentom omogoča pridobitev uporabnih znanj strojništva, elektrotehnike, komunikacij, informatike in podjetništva. Med njihovimi programi je tudi
Robert Harb, ravnatelj Višje strokovne šole SC Ptuj
študij Ekonomist, v katerem študentje pridobijo sodobna praktična znanja s področja vodenja in učinkovitega poslovanja podjetij.
Dobro pa je bil sprejet tudi študijski program Upravljanje podeželja in krajine, v katerem študentje pridobijo znanja za uporabo okolju prijaznih tehnologij kmetovanja in trženja kmetijskih proizvodov, zelena delovna mesta.
Da je Višja strokovna šola Ptuj ena izmed izobraževalnih institucij, ki v zadnjih letih dosegajo viden napredek, dokazuje tudi statistika. V tem trenutku je vpisanih preko 550 študentov, od tega 425 rednih. Največ je
študentov mehatronike, in sicer 225.
Novost, ki je namenjena njihovim študentom, je študijska soba, ki so jo uredili skupaj z Visoko šolo na Ptuju, v kateri je preko 800 strokovnih gradiv. Ob tem si med svoje prednosti štejejo mentorstvo študentom, projektno delo, sodelovanje s podjetji, urejeno prehrano za študente ... »Naša prednost je tudi praktično naravnan študij. Študentje se v času študija 40 % časa nahajajo v podjetju,« še pojasnjuje Harb. Posebej je ponosen tudi na mnenja študentov, ki so zelo pozitivna. Sodobna in moderna stavba, kakovosten profesorski kader,
nalog na področju višješolskega in visokošolskega izobraževanja. V preteklosti so se v Revivisu sicer izvajali določeni visokošolski programi, vendar le preko gostujočih fakultet (podobno takšno izobraževanje izvaja LU Ptuj), v prihodnosti pa je to naloga Visoke šole na Ptuju, katere ustanovitelj je Revivis. Skratka o vpisu študentov na Revivis ni možno govoriti, Revivis ni akreditiran visokošolski zavod. Seveda je možno ponovno vzpostaviti sodelovanje z gostujočimi univerzami in fakultetami, vendar se potem postavlja vprašanja smiselnosti lastne Visoke šole na Ptuju, ki lahko razvija lastne programe za potrebe regije, zaposluje predavatelje iz svoje
regije in se povezuje z lokalnim okoljem v okviru skupnih interesov.«
V tej luči Harbova dodaja, da bo visokošolski strokovni program, ki ga pripravljajo, prvi in hkrati edini v Sloveniji, njegova prednost pa je v interdisciplinarnosti in povezovanju lokalnega ter širšega slovenskega okolja. Največji problem pa predstavljajo finančna sredstva, prav to je razlog, da se bo oktobra program, če bo akreditiran, izvajal le izredno, na podlagi šolnin. Redni študij se bo izvajal samo v primeru koncesije, ki pa jo je v tem letu od države, ki krči denarna sredstva za te namene, težko pričakovati. A lepa prihodnost je na strani optimističnih.
Dženana Kmetec
Ponujamo vam izobraževanje za pridobitev poklicev:
-	pomočnik v biotehniki in oskrbi,
-	pek,
-	slaščičar,
-	mesar,
-	živilsko prehranski tehnik,
-	inženir živilstva in prehrane,
-	organizator socialne mreže.
IZOBRAŽEVALNI CENTER PIRAMIDA MARIBOR
Srednja iola za prehrano in živilstvo
ViSja strokovna Sola
PARK MLADIH 3
2000 MARIBOR
Tel-št.: (02) 33 13 432
Spletni naslov: www.icp-mb.si
Elektronska poŠta: ic-piramida.maribor@guest.arnes.si
ki poučuje na šoli, dobro zastavljeni in skrbno izbrani programi ostajajo njihova popotnica tudi v prihodnosti. O poteku dela in podrobnostih študijskih programov bodo govorili tudi na informativnih dneh. Ti bodo potekali v petek, 15. februarja, ob 10.00 za redni študij in ob 16.00 za izredni študij ter dan kasneje, v soboto, ob 10.00 za redni in izredni študij. Vsaka izmed predstavitev na informativnem dnevu bo trajala predvidoma dve uri v veliki predavalnici (prostor 304) Višje strokovne šole, na naslovu Viča-va 1 (bivša vojašnica).
Dženana Kmetec
Foto: CG
Foto: CG
torek • 12. februarja 2013
Gremo v šolo
Štajerski	13
Ljudska univerza Ptuj
Znanja nimamo nikoli dovolj
Na Ljudski univerzi Ptuj ponujajo zelo raznolike izobraževalne programe za pridobitev izobrazbe. Velika večina teh je verificirana in jih izvajajo samostojno. Samo v preteklem letu jim je uspelo v razne izobraževalne programe in delavnice vključiti več kot 3000 ljudi.
Ljudska univerza Ptuj se ponaša s tradicijo, sočasno pa sledi potrebam časa in trga dela, kar jo uvršča med izjemne izobraževalne zavode. Ponuja raznolike izobraževalne programe, zanimanje zanje pa se iz leta v leto razlikuje. Kot ugotavlja direktorica Ljudske univerze Ptuj mag. Klavdija Markež, je trenutno največ zanimanja za programe za pridobitev srednje strokovne izobrazbe (Ekonomski tehnik, Predšolska vzgoja, Trgovec).
Priljubljeni so tudi višješolski programi in programi za pridobitev visokošolske izobrazbe, ki pa jih izvajajo gostujoče izobraževalne organizacije in fakultete.
»Večina izobraževalnih programov ponuja zelo pomembna in zanimiva znanja s področja tako imenovanih poklicev prihodnosti. Eden izmed teh programov je Socialna geron-tologija, ki rešuje problematiko starejše populacije. LU Ptuj je prijazno ponudila svoje prostore v uporabo in program na ta način približala prebivalcem lokalnega okolja,« pravi direktorica ptujske Ljudske univerze.
Zraven formalnega izobraževanja postajajo vedno pomembnejša tudi neformalna izobraževanja, za katera Mar-keževa pravi, da so v zadnjem letu doživela preporod, tudi v našem lokalnem okolju. Ljudska univerza Ptuj s svojimi prizadevanji in uspehi na raznih razpisih precej teh ponuja tudi brezplačno.
»Ljudem smo uzavestili pomen neformalnega in vseživljenjske-ga učenja. S kandidaturami na različnih projektih predvsem na nacionalnem nivoju smo pridobili pomembna sredstva za izobraževanje, ki omogočajo udeležencem brezplačno vključitev v izobraževalni sistem. Pri tem smo precej uspešni in na račun projektnega dela nam je uspelo v zadnjem letu vključiti več kot 3000 ljudi v razne izobraževalne programe in delavnice. Ta podatek je za nas navdušujoč - kaže, da je med ljudmi velik interes za izobraževanje ali vsaj za izpopolnjevanje že pridobljenih znanj,« je prepričana Markeževa. Ob tem, pravi, jim je v posebno čast dejstvo, da so uspeli v izobraževanje vključiti tudi odrasle s posebnimi potrebami oziroma osebe posebne družbene skrbi. Ti so njim prilagojene programe z veseljem sprejeli. Načeloma pa na ptujski Ljudski univerzi ugotavljajo, da je še vedno veliko povpraševanje po različnih računalniških programih, tečajih tujih jezikov, ponujajo pa tudi široko
Mag. Klavdija Markež, direktorica Ljudske univerze Ptuj
vanje odraslim in še mnogo pomembnih dejavnosti, ki jih v nasprotnem ne bi izvajali. Želimo sodelovati in se povezovati z drugimi izobraževalnim institucijam, organizacijami, gospodarskimi družbami v naši državi in tujini. S svojim strokovnim, kakovostnim delom, idejami in aktivnostmi si želimo postati boljši, prepoznavnejši, prijazni do uporabnikov. Vse to lahko dosežemo le s povezovanjem in partnerskim sodelovanjem z organizacijami in podjetji, s katerimi bomo skupaj uresničevali ideje vseživljenjskega učenja, izobraževanja odraslih. S svojim strokovnim in kvalitetnim delom želimo prispevati k razvoju občine in regije, saj so pridobljena znanja pomembno gibalo osebnega in družbenega razvoja.
Menimo, da je spodbujanje in širjenje kulture vseživljenjskega učenja ključnega pomena za vse nas,« o viziji ptujske Ljud-
ske univerze pravi direktorica. Ker je prepričana, da znanja nikoli nimamo dovolj, in ker, kot pravi, nas globalna družba in tempo vsakdanjega življenja silita v nenehno nadgrajevanje že usvojenih znanj, je po njenem v času gospodarske krize potreba po novih znanjih ključna.
Ob tem dodaja, da se morajo izobraževalne ustanove velikokrat znajti po svoje, a jim to ne jemlje poguma. Verjame, da se bo negativni trend obrnil v pozitivnega: »Nenazadnje je znanje nekaj, česar ti nihče ne more vzeti. Pri tem ne gre samo za suveren nastop pri potencialnih delodajalcih ali pa za izboljšanje kakovosti svojega dela in delovnih obvez, temveč za krepitev samozavesti pri posamezniku, dvig samopodobe, zmanjšanje stresa, rast pozitivnega dojemanja sveta in samega sebe.«
Dženana Kmetec
paleto usposabljanj za življenjsko uspešnost, namenjenih specifičnim ciljnim skupinam (dolgotrajno brezposelni, predšolski otroci in njihovi starši, prva tirada OŠ in njihovi starši, zaposleni v podjetjih, osebe s posebnimi potrebami, upokojenci ...)
Optimistično zrejo tudi v prihodnost, saj se bodo tudi v teh težkih časih trudili pridobivati sredstva in vključitev v izobraževanje omogočiti čim večji skupini ljudi, tudi preko brezplačnih delavnic.
Vizija Ljudske univerze Ptuj
»Zavedamo se, da je pomen opravljanja dejavnosti Ljudske univerze Ptuj v tem, da z izo-
braževanjem odraslih in vseži-vljenjskim učenjem prispeva k razvoju mestne občine Ptuj in socializacije ter vključitve v družbo njenih prebivalcev, predvsem socialno ogroženih in ranljivih skupin, katerim je prav naš zavod velikokrat edini izhod v sili in možnost pomoči. Za vse nas je ključnega pomena vlaganje v znanje tako zaposlenih kot predavateljev in tudi udeležencev, da bi ostali v stiku z modernimi razvojnimi trendi in možnostmi. Prizadevali si bomo biti uspešni pri pridobivanju razpisnih sredstev iz evropskih finančnih skladov, saj je za nas to mnogokrat najpomembnejši vir prihodkov za delovanje zavoda in obenem lahko na ta način ponujamo popolnoma brezplačne izobraževalne programe, brezplačno sveto-
E
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
2250 Ptuj
* 02 7« 21 50	WWWJu-nUiJJ!
13 lfltujOwi.net	i«ww,cviu-podrjyjt.il
Brezplačna izobraževanja: TUJI JEZIKI
RAČUNALNIŠKA PISMENOST ZA ODRASLE
SPLOŠNO NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE ODRASUH
-Učim se učiti ■ Aktiviraj se
-	Skrbim zase
-	Pridobivanje socialnih veičin
-	Moji prvi koraki v angleščino
DVIG RAVNI PISMENOSTI (DRP);
MOST DO IZOBRAZBE MOJE DELOVNO MESTO BEREMO IN PIŠEMO SKUPAJ IZZIVI PODEŽELJA MOJ KORAK
RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE Z UČENJEM BRANJE ZA ZNANJE, ZA ZABAVO
Izobraževalne programe SNIO ter DRP financirata MIZKŠ in ESS, zato so za udeležence brezpfačnl. Vabljeni!
Vseživljenjsko učenje - izbirajte po foitnlb potrebah.
Foto: CG
14 Štajerski
Gremo v šolo
torek • 12. februarja 2013
_Otroška soba
Kakovost materialov in varnost na prvem mestu
Če je le mogoče, naj bi imel vsak otrok v družini svojo sobo primerne velikosti, v kateri se bo lahko igral, učil, srečeval s svojimi bratci in sestricami, prijatelji, sošolci in starši ter počival. Ureditev sobe je v največji meri odvisna od starosti otroka, od njegovih potreb. Še z najmanj zahtevami je povezano opremljanje sobe za dojenčka. Cicibanova soba bo že malo drugačna, saj naj bi bilo v njej nameščenih že več igrač, pohištvo pa mora biti tako kot pri dojenčku brez nevarnih ostrih robov. Podobno
kot pri opremljanju drugih prostorov v stanovanju ali hiši je treba pri opremljanju otroške sobe, ki navadno raste z otrokom, izhajati iz uporabnosti in predvsem varnosti, ki je še posebej pomembna pri izbiri pohištva, pri električni napeljavi in svetilih ter grelnih telesih in oknih, da je vse nameščeno tako, da otroka v prvi vrsti varuje pred morebitnimi poškodbami. Tudi izbira tal zahteva ustrezno pozornost. Nasploh je treba uporabiti naravne in zdravju neškodljive materiale, ki so povrhu tudi vzdržljivi, saj je otroška soba
tudi soba, ki bo morala prestati marsikatero otroško »kreativnost in raziskovanje«, od risanja, packanja, polivanja, preizkušanja moči ... Temu primerne naj bodo tudi stene, da po vsakem risanju ne bo potrebno novo pleskanje. Še najbolje bo, če bo oprema otroške sobe vsebovala tudi kakšno tablo, ki bo občasno lahko služila tudi kot opomnik za obisk krožka, treninga, glasbene šole in podobno. Vešči risanja pa bodo kakšno steno tudi poslikali, bodisi sami, bodisi skupaj s starši. Tudi kakšna fototapeta, ki jo
Otroška soba mora biti op bivanje in razvoj otrokove
je mogoče hitro odstraniti, bo prišla prav, pa še monotonost bo pregnala.
S primerno razporeditvijo opreme bomo veliko prispevali k sami funkcionalni uporabi prostora, otroku oziroma najstniku pa omogočili, da bo lahko v največji meri tudi sam vzdrževal red v svojem prostoru, da ga bomo k temu privadili že zelo zgodaj. Medtem ko so pri opremljanju dojenčkove in cicibanove sobe starši tisti, ki odločajo v pretežni meri, je z najstniki že malo težje, zato je najbolje, da jim prisluhnemo,
tako, da omogoča kakovostno
ko gre za opremljanje njihovih kotičkov oziroma bivalnih in
delovnih prostorov, v katerih bo na vidnem mestu pisalna miza z računalnikom. Ob poplavi vse mogoče informacijske in podobne tehnologije je treba vedno imeti v mislih tudi skrb za zdravje. Da bi te frekvence imele čim manj negativnih učinkov na mlado-stnikovo zdravje, jih je treba po uporabi vedno izklopiti. Ponudba slovenskih trgovin s pohištvom je, kar zadeva opremljanje otroških sob oziroma kotičkov, dobra tako po dizajnu kot kakovosti materialov in barvni lestvici, četudi je slovenskih izdelovalcev pohištva iz leta v leto manj. Nič manj kakovostna pa ne bo sobica, ki jo bo po domačih načrtih izdelal kakšen mizar, ki bo lahko še bolj kot industrijski izdelovalec prisluhnil individualnim željam in potrebam mladega uporabnika, da se bo v njej kar najbolje počutil in da bo lahko uresničeval svoje življenjske potrebe.

Bodi sam svoj
mojster! ^^^^
H#BBY
SMVENUW

pestra izbira barv
razrez lesnih plošč, robljenje in ostale mizarske storitve
pohištveno okovje, dodatki, orodje
^jf-
POPUSTI v februarju
na material za izdelavo postelje
na gotove pohištvene elemente
Delo zagotovljeno
MOJA POT je MOJA ODLOČITEV
Vabimo te na informativni dan
SREDNJA LESARSKA ŠOLA MARIBOR
Lesarska ulica 2,2000 Maribor, tel.: 02/ 42166 50 (tajništvo šole)
www.slovenijales-trgovina.si
facebook.com/Slovenijales
i \ \
fTTiiJajVTTM
IliliGAjljllil 1HHÜQUIIÜ
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
v
Studijski programi
Biokemija UN
Kemijsko izobraževanje
Bolonjski 1. stopenjski študijski programi
dipl. kem. (UN)
L
dipl. biokem. (UN)
Kemijsko inženirstvo UN
dipl. inž. kem. inž. (UN)
Kemijska tehnologija VS
Bolonjski 1. stopenjski študijski programi
dipl. inž. kem. tehnol. (VS)
j *
Bolonjski 2. stopenjski študijski programi
1	1 .		1		1
mag. kem.	mag. biokem.		mag. prof. kem.		mag. inž. kem. inž.
					
Doktorski študij					
1	1		1		1
d. ■	dr.		dr.		dr.
Tehniška varnost UN
dipl. inž. teh. var. (UN)
mag. inž. teh. var.
Kemija je vsepovsod
*** **
* z diferencialnimi izpiti, ** v pripravi, *** v sodelovanju z UL PEF
Aškerčeva 5, Ljubljana www.fkkt.uni-lj.si
Kemija je vsepovsod, v zraku, v odnosih, v stvareh ... Je tudi raznovrstna: organska, anorganska, analizna, fizikalna, biokemija. Najdemo jo v inženirskih in tehnoloških vodah pa tudi pri varovanju in zaščiti našega okolja pride prav.
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani nudi bogato paleto študijskih programov in usmeritev. Študij poteka skladno s prenovljenimi »bo-lonjskimi« programi.
Dobro opremljeni laboratoriji, majhne študijske skupine, posluh za želje in potrebe študentov, so stvari, ki jih boste našli na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.
Več informacij na: http://www.fkkt.uni-lj.si.
Aškerčeva cesta 5, 1000 Ljubljana, telefon: 01 2419 100, telefaks: 01 2419 220
Univerza v Ljubljani Fakulteta za Arhitekturo
Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA ARHITEKTURO Zoisova cesta 12 1000 Ljubljana
Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani je šola z 90 letno tradicijo, ki izobražuje magistre inženirje arhitekture, doktorje znanosti in letos drugič inženirje arhitekte urbaniste. V šolskem letu 2013/14 razpisujemo:
Enoviti magistrski študij ARHITEKTURA
www.uni.farlj.si
Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM
unvw. uni.farlj. si/urbanizem
Drugostopenjski študij URBANIZEM (prvič v 2013/14) Doktorski študijski program ARHITEKTURA (3.stop.)
www.uni.farlj.si
Vabljeni na informativni dan 15. in 16. februarja 2013 v prostorih Fakultete za arhitekturo na Zoisovi cesti 12 v Ljubljani. S tradicijo in znanjem v lepšo prihodnost.
Foto: Črtomir Goznik
torek • 12. februarja 2013
Gremo v šolo
Štajerski	15
GASTRONOMIJA IN TURIZEM - VIZIJA PRIHODNOSTI -
STOPITE V TA SVET ŽE DANES
Devetošolci/devetošolke se boste v februarju odločali, kateri poklic boste izbrali. V času, ko se srečujemo z veliko nezaposlenostjo, si vsi želimo omogočiti mladim izobraževanje v programih, ki zagotavljajo delovna mesta.
Na Srednji soli za gostinstvo in turizem Radenci dijakom ponujamo pridobitev poklicev, po katerih trenutno vlada največje povpraševanje tako doma kot v tujini.
SSI: SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE
4-LETNI PROGRAM: GASTRONOMIJA IN TURIZEM
Nazivstrokovne izobrazbe: GASTRONOMSKO-TURISTIČNI TEHNIK
•	POKLICNA MATURA in ZAPOSLITEV ali
•	NADALJEVANJE ŠTUDIJA:
•	v programih višjega in visokega strokovnega izobraževanja
•	v univerzitetnih programih (ob dodatno petem predmetu ali maturitetnem tečaju)
4-letni program Gastronomija in turizem zagotavlja, da z opravljeno poklicno maturo udeleženci izobraževanja pridobijo poklic gastronomsko-turistični tehnik, kar omogoča zaposlitev ali nadaljevanje študija v programih višjega in visokega strokovnega izobraževanja oz. v univerzitetnih programih (ob dodatno petem predmetu ali maturitetnem tečaju).
Bogata tradicija Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci sega v leto 1962. Na SSGT Radenci, ki torej že petdeset let izobražuje za delo v gostinstvu in turizmu, se vedno znova trudimo, da bi bili ponos prostoru na obrobju Slovenije.
Poklici v gostinstvu in turizmu, za katere izobražujemo na naši šoli, so prav gotovo poklici prihodnosti - zanimivi, lepi in zaposljivi, kar je še zlasti v času, v katerem živimo, > zelo pomembno. Odlikuje nas dobro strokovno delo v šoli, povezanost z delodajalci," sodelovanje pri različnih mednarodnih projektih in tekmovanjih v državnem merilu. |
SPI: SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
3-LETNI PROGRAM: GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE
Naziv strokovne izobrazbe: GASTRONOM HOTELIR
•	ZAKLJUČNI IZPIT in ZAPOSLITEV ali
•	NADALJEVANJE v programu GASTRONOMIJA (2 leti) in poklicna matura ter nadaljevanje študija
3-letni program Gastronomske in hotelske storitve zagotavlja, da z opravljenim zaključnim izpitom udeleženci izobraževanja pridobijo poklic gastronom hotelir, kar omogoča zaposlitev ali nadaljevanje izobraževanja na naši šoli v programu poklic-no-tehniškega izobraževanja GASTRONOMIJA. Izobraževanje traja 2 leti, konča se s poklicno maturo, kar omogoča poleg zaposlitve tudi nadaljevanje študija.
DIJAŠKI DOM SSGT RADENCI
Del naše šole ¡e tudi DIJAŠKI DOM SŠGT RADENCI, kjer lahko bivajo dijaki v času šolanja. Dom ¡e v mreži Youth hostlov. Je manjši dom z vso oskrbo ter varnim okoljem podnevi in ponoči. Dijaki šole in dijaškega doma imajo v dijaškem domu na voljo brezplačno učno pomoč iz matematike in drugih predmetov. Zagotovljena je zdrava prehrana in skrb za ustrezno telesno aktivnost.
SSGT RADENCI JE SOLA, KI PONUJA USTVARJALNOST
Da je šola prepoznavna, je dijakom treba ponuditi veliko možnosti za pridobitev in izpopolnjevanje znanja. Tega se vedno bolj zavedamo vsi, ki delamo z mladimi, saj so le-ti željni novih izzivov. Tako ni naključje, da dijakom, ki se izobražujejo na SSGT Radenci, kakovost izobraževanja zagotavljamo z nacionalnimi in mednarodnimi projekti in s številnimi drugimi aktivnostmi:
•	vključeni smo v mrežo UNESCO šol, ZDRAVIH šol inEKO šol;
•	v okviru projekta Leonardo da Vinci, kjer se naši dijaki udeležujejo enome-
sečne prakse v hotelu Kempinski Bahia Estepona v Španiji, smo bili nagrajeni z zlatim jabolkom kakovosti; v okviru projekta Leonardo da Vinci poteka tudi praksa naših dijakov na Malti ...;
v okviru projekta mobilnosti - izmenjave učiteljev v Estoniji (Raising the Importance of CLIL in Vocational Education) bomo maja 2013 gostili dijake in študente iz Estonije; v okviru Operativnega programa Slo-venija-Avstrija 2007-2013 sodelujemo v projektu Nove perspektive čezmejne-ga razvoja zaposlovanja in ustvarjanja vrednosti v zdravstvenem turizmu s partnerskim, v prihodnost usmerjenim
sodelovanjem pri delu, gospodarstvu in regij (akronim Regio Vitalis);
•	v okviru Operativnega programa Slo-venija-Madžarska 2007-2013 sodelujemo v projektu Mreža zdravega načina življenja srednjih šol (akronim HealthyYouth);
•	uspešni smo na tekmovanjih;
•	sodelujemo s krajem in okolico;
•	organiziramo ekskurzije po domovini in tujini;
•	uspešni smo na športnih tekmovanjih;
•	aktivni smo na raznih delavnicah in pri humanitarnem delu;
•	aktivnosti potekajo v okviru krožkov (učenje tujih jezikov španščine in francoščine ter italijanščine);
•	izvajamo izredne obroke ob raznih svečanostih (stregli smo angleški kraljici ob obisku v Sloveniji ...).
Pouk izvajamo v dopoldanskem času.
MOŽNOSTI NADALJNJEGA IZOBRAŽEVANJA po končanem izobraževanju na SSGT Radenci
Odločitev za poklic ni lahka, kajti poklic, katerega boste izbrali, bo vodil in usmerjal vaše nadaljnje življenje. Zato vas vabimo, da pridete na informativni dan, morda bo potem vaša odločitev lažja!
Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci Mladinska ulica 5 9252 Radenci
Tel.: 02 566 91 60
E-pošta: sola@s-ssgtr.ms.edus.si
Splet: www.s-ssgtr.ms.edus.si
SREDNJA ŠOLAZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI IN DIJAŠKI DOM SŠGT RADENCI
VABITA NA INFORMATIVNA DNEVA:
v petek, 15. 2. 2013, ob 9. in 15. uri;vsoboto, 16. 2. 2013, ob 9. uri v prostorih šole na Mladinski ulici 5, 9252 Radenci.
16 Štajerski
Gremo v šolo
torek • 12. februarja 2013
Gimnazija, šola Piran
Katerim učencem priporočamo programe na GEPŠ Piran (po programih)
Gimnazija, elektro in pomorska šola je edinstvena šola v državi, ki izvaja štiri izobraževalne programe, ki so tesno povezani z morjem in sodobno tehnologijo 21. stoletja, ter splošno izobraževanje za učence, ki že sedaj vedo, da bodo nadaljevali študij na Univerzi.
POMORSKA PROGRAMA
Zelja po potovanjih, navezanost in ljubezen do morja, svoboden pogled prek modrega horizonta v daljave, nekoliko poguma in zdrav duh v zdravem telesu so pogoji za izbiro poklica, ki vam v nekaj letih ponuja mesto poveljnika ali upravitelja stroja na velikih čezoceankah, potniških križarkah, mega jahtah, raziskovalnih ladjah in različnih plovilih v obalni plovbi. Poklica, za katera se odločajo le pravi fantje ali dekleta, sta plovbni tehnik in ladijski strojni tehnik
Izobraževalni program iJffVbiiMnninkl nudi osnovno izobrazbo, s katero lahko postanete častnik trgovske mornarice na katerikoli ladji na kateremkoli morju in oceanu. Z vodenjem ladje kot tretji, drugi in prvi častnik krova ter dodatnim izobraževanjem je postati poveljnik ladje pred tridesetim letom starosti realno dosegljiv cilj. Kaj pomeni poveljevati 300.000-tonskemu tankerju ali 400-metrski ladji s 17.000 kontejnerji, morebiti velikanski beli potniški ladji s 3.000 potniki
Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran, sedež
Bolniška ulica 11, 6330 Piran Enota Elektro in Pomorska šola, Pot pomorščakov 4, 6320 Portorož
Enota Dijaški dom, Sončna pot 20, 6320 Portorož
Enota Akvarij Piran, Kidričevo nabrež-I je 4, 6330 Piran
SeBSSSŠSSŠS^^Kl
IZBIRA POKLICA IN
MOŽNOSTI ZAPOSLITVE
Odločitev kam po osnovni šoli je za dijaka ena težjih odločitev, ki pa je v času visoke brezposelnosti in vse splošne krize postala še težja. Tudi starši težko svetujejo svojemu otroku pri izbiri poklica, ker si želijo pri tem upoštevati otrokove želje in poklicne ambicije, na drugi strani pa imajo pred seboj veliko dilemo, kakšna je verjetnost, da bo njihov otrok z izbranim poklicem na koncu tudi zaposljiv.
Pri tem je pomembno spremljati predvsem vpliv neposredne okolice, ki danes bolj kot kadarkoli prej določa aktualnost poklicev. Potrebe delodajalcev so različne in se razlikujejo od potreb, ki so bile aktualne leta nazaj. Zato mora biti sodelovanje med izobraževalnimi institucijami, gospodarstvom in državo še toliko bolj intenzivno, rezultat tega sodelovanja pa mora biti prilagajanje izobraževalnih programov aktualnim razmeram na trgu, kjer se trenutno povpraševanje zelo razlikuje od ponudbe.
Pri odločanju za smer izobraževanja gre torej za pomembne odločitve, s katerimi si zastavljamo svojo karier-
elektro in pomorska
in 1.000 člani posadke, si lahko danes predstavljate le v sanjah. Vendar te vztrajnost, strokovnost in odgovornost pripelje do dobro plačanega delovnega mesta, s katerega vidiš in doživiš svet.
izzivi istega okolja kot za poveljnika ladje, le področje dela je drugačno. Sodobna strojnica z megavati energije, ki bi zadostovala sprotni porabi našega glavnega mesta. Obvladovanje računalniško avtomatiziranega sistema strojnih naprav, ki jih ne premore nobena tovarna na kopnem, šest- in večvaljni glavni dizelski ali turbinski pogonski stroj, pomožni motorji, najrazličnejše črpalke, stotine kilometrov cevovodov, električnih kablov, sodobnih optičnih mikro in makro povezav, destilatorjev slane vode, tovorna oprema, napredna satelitska komunikacijska tehnologija in vrsta drugih tehničnih naprav. To je področje, ki ga obvladuje upravitelj stroja v tesnem sodelovanju s timom strojnikov in elek-
tronikov - elektročastnikov. Temeljna naloga je, da vsi stroji delujejo brezhibno 24 ur 365 dni na leto z jasnim spoznanjem, da za vogalom ni 1™lili razpolago servisne delavnice. Servis ste vi, lO[-jlj|l dijski strojniki, strojni častniki, elektro častniki/iH|l||| upravitelj.
Pomorski poklic je poklic za vse življenje samol|||| za izbrane posameznike. Za vse druge je le del življenja za začetek kariere in pridobivanje izkušenj, ki jih nikjer drugje niste deležni v takem obsegu kot na ladji. Zaposlitev na kopnem je »majhna malica«, marsikatera dela pa rezervirana le za ljudi, ki imajo vsaj nekaj let izkušenj na morju. Ladje kot temelj pomorskega gospodarstva prepeljejo več kot 90 odstotkov vsega blaga v mednarodni blagovni menjavi in so najvarnejši, okolju prijazen ter najcenejši način prevoza blaga. Zaradi velikega pomena pomorskega častnika je temu primerna tudi njegova cena. Častnik začetnik pri dvajsetih letih zasluži kot tridesetletni diplomirani strokovnjak na kopnem. Pomorščaki so deležni posebne pozornosti v direktivah Evropske komisije, saj so osnova zdravega in konku-lll renčnega trga, ki brez blaga ne obstaja.
Pomorska programa sta namenjena vsem mla- D dim iz Republike Slovenije ter iz sosednjih držav, .2. ki želijo izzive, spremembe v vsakodnevnem delujM in istočasno hočejo dobro in bogato živeti življe-IH nje. Pogoj za delo na ladji je dobro zdravje. T^
Priključi se tudi ti!

Informativna dneva:
v petek, 15. februarja, ob 10.00 in 15.00 ter v soboto, 16. februarja, ob 10.00,
v prostorih fakultete v Krškem in Velenju.
Univerza v Mariboru
Fakulteta za energetiko
FAKUUE1AZA BMRGETKO
OPTIKA ELA ČAČKOVIČ KUKOVICA Minoritski trg 5 2250 PTUJ
Telefon: 02/ 771-0414

OKUUSIICNE PREGLEDE OPRAVLJA:
Josip Cačkovic, dr. med.
Vsak ponedeljek od 14. ure

10 % POPUST - KOREKCIJSKA OČALA
v februarju in marcu
no pot. Velikokrat so takšne odločitve povezane z vprašanjem, ali smo izbrali pravo pot, pri čemer je pozitivno to, da se v zadnjem obdobju spodbuja multifunkcionalnost tudi pri izobraževanju, kar pomeni, da lahko z zamenjavo delovnih mest pridobimo tudi več poklicev.
V Talumu smo letos organizirali že 2. dan praktičnega prikaza poklicev. S tem dogodkom želimo mladim približati realno delovno okolje in jim na ta način olajšati odločitev za nadaljnje šolanje. V Talumu glede na predvidene potrebe po zaposlovanju spodbujamo izobraževanje za srednje poklicno izobraževanje in srednje tehnično izobraževanje na elektro in strojnem področju, za te smeri vsakoletno podeljujemo tudi kadrovske štipendije.
Našemu vabilu se je letos odzvalo večje število mladih in njihovih staršev kot v lanskem letu in ravno to nam daje potrditev, daje takšen pristop gospodarstva dobra oblika podajanja dodatnih in koristnih informacij, kijih potrebujejo tako starši kot otroci. Med obiskovalci je bilo kar nekaj takih, ki so bili v Talumu
Darja Vodušek Vtič, vodja kadrovske službe v Talumu.
prvič, je pa prišlo tudi nekaj naših sodelavcev, ki so otroke pripeljali v svoje delovno okolje. Morda nekoliko utrujeni, pa vendar večina s pozitivnimi vtisi in polno glavo novih
informacij so odhajali proti »kapiji« naše »fabrike«. Verjamemo, da bo kdo od njih v prihodnosti tako odhajal tudi s svojega delovnega mesta, ko bo nekoč postal naš sodelavec.
Promocijsko sporočilo
četrtek • 7. februarja 2013
Šport
Štajerski	13
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
Korošice premočne
Kostmann Slovenj Gradec - ŽOK AC Prstec Ptuj 3:0
(25:20, 25:21, 25:20)
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Vidovič, Mohorko, Intihar, Vahen, T. Miliče-vič, M. Miličevič, Kokol, Stanet. Trener: Iztok Novak.
Ptujske odbojkarice so do sobote nanizale izredno serijo šestih zaporednih zmag, ki je bila prekinjena proti drugou-vrščeni ekipi lige Kostmann. Glede na sestavo moštva iz Slovenj Gradca in predvsem na dejstvo, da skupaj trenirajo štirikrat na teden, je bilo pričakovati, da bo ŽOK AC Prstec težko nadaljeval zmagovalni niz. Če k navedenih stvarem pri-štejem še dejstvo, da v ptujski ekipi ni zaigrala Jasna Zajšek, potem se je tehtnica zares že zelo nagibala na stran Korošic.
Te so vse tri nize veliko bolje začele in si priigrale nekaj točk prednosti. Ptujske igralke so jih lovile in se jim v sredinah niza tudi približale, vendar so igralke Kostmanna v končnici nizov znova zaigrale odlično in so jih dobile na
2. DOL vzhod (ž)
REZULTATI 13. KROGA: Kost-man Slovenj Gradec - AC Prstec Ptuj 3:0, Braslovče - Swaty Comet Zreče 3:0, Nova KBM Branik II. - Mislinja 3:0, Murska Sobota - Prevalje 1:3, Aliansa II. - Benedikt 3:0.
1. BRASLOVČE	13	13	0	39
2. KOSTMAN SLOV. GRADEC 13		11	2	32
3. BENEDIKT	13	9	4	27
4. ALINSA II	13	8	5	24
5. AC PRSTEC PTUJ	13	6	7	20
6. PREVALJE	13	6	7	18
7. NOVA KBM BRANIK II.	13	6	7	17
8. MURSKA SOBOTA	13	5	8	14
9. SWATY COMET ZREČE	13	1	12	4
10. MISLINJA	13	0	13	0
Foto: Črtomir Goznik
Nika Intihar, ŽOK AC Prstec
20, 21 in 20. Odločilni faktor za zmago Slovenjgradčank je bila njihova uigranost, kar se je skozi vse tri nize zrcalilo skozi njihov prodoren napad, prav tako pa so izredno dobro igrale tudi v obrambi. Tu so »dvignile« veliko težkih žog in si s tem vedno znova pridobile psihološko prednost. Varovanke Iztoka Novaka so skozi celotno tekmo igrale zelo solidno, občasno jim je manjkalo nekoliko več ekipnega duha. Ta je bil bolj izrazito prisoten na nekaterih prejšnjih tekmah, na Koroškem pa so Ptujčanke kot po pravilu popustile v zaključkih trenutkih.
ŽOK AC Prstec je tokrat izgubil proti trenutno boljši ekipi Kostmann, katerih želja je preboj v 2. slovensko ligo. Želja ptujske ekipe je nekoliko skromnejša in sega do sredine lestvice 2. lige Za potrditev te pozicije se bodo morale zelo potruditi v naslednjem krogu, ko se bodo v Centru Draš v Mariboru v petek ob 18. uri pomerile z drugo ekipo Nove KBM Branik.
David Breznik
Šahovski kotiček
Društveni turnirji v februarju
Nadaljeval se je ciklus rednih mesečnih turnirjev v hitropote-znem in pospešenem šahu za prvenstvo Šahovskega društva Tehcenter Ptuj za leto 2013.
Na februarskem turnirju v hitropoteznem šahu je sodelovalo 17 igralcev, ki so odigrali 13 krogov po švicarskem sistemu. S prednostjo dveh točk je zmagal Rok Vraban, član ŽŠK Maribor, ki je med vsemi udeleženci prikazal najboljšo in predvsem najhitrejšo igro.
Doseženi so bili naslednji rezultati: Rok Vrban 12,5 točke, Igor Iljaž 10,5 točke, Viktor Napast in Jožef Kopše po 10 točk, Branko Orešek 8,5 točke, Janko Bohak in Darko Dominko po 7,5 točke, Branko Sedlašek 7 točk, Martin Majcenovič 6,5 točke, Ivan Krajnc 6 točk, Ciril Kužner, Milan Fijan in Leon Selišek po 5,5 točke itd.
Na turnirju v pospešenem šahu je v februarju sodelovalo 20 igralcev, ki so odigrali sedem kol po švicarskem sistemu.
Doseženi so bili naslednji rezultati: Viktor Napast in Boris Žle-neder po 5,5 točke, Danilo Polajžer in Andraž Šuta po 5 točk, David Murko in Janko Bohak po 4,5 točke, Igor Iljaž in Darko Dominko po 4 točke, Branko Orešek, David Zagoršek, Ciril Kužner, Milan Fijan in Tomaž Šuta po 3,5 točke, Klemen Kovačec in Branko Sedlašek po 3 točke, Martin Majcenovič in Ivan Krajnc po 2,5 točke itd.
Janko Bohak
Karate • Mladinsko EP
Vrbnjakova izvrstna tretja
Tanja Vrbnjak, članica karate sekcije TVD Partizan Ljutomer, je na evropskem mladinskem prvenstvu v Turčiji z osvojitvijo 3. mesta dosegla doslej največji uspeh. V ka-
tegoriji +59 kg je zapovrstjo slavila proti tekmovalkam iz Avstrije (3:0), Rusije (7:2) in BiH (po sodniški odločitvi). V polfinalu je 17-letna lanskoletna najboljša športnica Ljutomera izgubila z Latvijko (1:9), v boju za 3. mesto pa je bila s 6:1 boljša od Avstrijke.
NŠ
Nogomet • Prijateljske tekme
Remi in zmaga Aluminija in Zavrča
ALUMINIJ - MALECNIK 2:0
(1:0)
STRELCA: 1:0 Žagar (6). 2:0 Drevenšek (75)
ALUMINIJ: Lipovac, Medved, Lonzarič, Bingo, Sagadin, Spahič, Pečovnik, Žagar, Jovanovič, Vrba-nec, Petek. Igrali so še: Murko, D. Rešek, Ožvald, Hodžura, Topolo-vec, Drevenšek, Bloudek, Bingo, Zajc, M. Rešek, Kurež. Trener: Bojan Flis.
MALECNIK: Peršuh, Cesar, Harl, Tišma, Hesus, Stančič, Fili-povič, Karič, Marc, Vindiš, Bosil. Igrali so še: Kramberger, Musič, D. Preša, G. Peša, Kaloh, Štefic. Trener: Silvo Berko.
Nogometaši Aluminija so v četrtek ugnali Malečnik, za katere pod taktirko Silva Berka igra nekdanji reprezentant Amir Karič in nekaj mladih nogometašev iz Kidričevega. Po pričakovanjih so bili boljši domači nogometaši, ki so zadeli po enkrat v vsakem polčasu. Gostje so se dobro in organizirano branili.
ALUMINIJ - CELJE 1:1
(1:0)
STRELCA: 1:0 Kurež (30.), 1:1 Centrih (55.)
ALUMINIJ: Murko, D. Rešek, Hodžura, Ožvald, Topolovec, Bingo, M. Repek, Drevenšek, Blou-dek, Kurež, G. Zajc. Igrali so še: Lipovac, A. Medved, Črnic, Spa-hič, Vrbanec, Petek. Trener: Bojan Flis.
CELJE: Mujčinovič, Korošec, Centrih, Gobec, K. Medved, Vrho-vec, M. Zajc, Bajde, Verbič, Žurej, Vidmajer. Igrali so še: Kotnik, Romih, Šeruga, Plesec, Bajič, Ceba-
ra, Horvat, Bilalija, Srdič. Trener: Miloš Rus.
V pripravljalnem srečanju dveh prvoligaških ekip so gledalci videli dokaj dobro nogometno predstavo. Igra je bila hitra in borbena, pojavljalo se je tudi precej napak. Domači so bili boljši v 1. delu: v 5. minuti je imel lepo priložnost Drevenšek, premoč pa so unovčili šele v 30. minuti, ko je zadel Kurež. Vodstvo bi lahko nekaj minut kasneje povečal Denis Rešek, a ni zadel. V drugem polčasu so imeli rahlo pobudo gostje, ki pa niso bili dovolj zbrani v zaključku svojih akcij, razen v 55. minuti, ko je Centrih iz bližine rezultat izenačil. Sledilo je nekaj napadov domačih, ki pa niso bili realizirani.
Igra Aluminija polagoma dobiva prave obrise, kar se je doslej najbolje videlo prav proti prvoligaški ekipi Celja. Časa za nadgradnjo pa je še dovolj.
MURA 05 - ZAVRČ 1:1 (0:0)
STRELCA: 0:1 Benko (52.), 1:1 Maruško (65.)
MURA 05: Luk, Cipot, Majer, Kurbus, Vaš, Travner, Mlinaric, Ploj, Ciglarič, Maruško, Rep. Igrali so še: Drakovic, Sačer, Maroša, Vinko, Botjak, Barbič, Bohar, Ata-nasov, Šipoš, Mauko. Trener: Ante Šimundža
ZAVRČ: Fink, S. Čeh, Sambo-lec, Murko, Sreš, A. Čeh, Kuser-banj, Golubar, Benko, Buzeti, Matjašič. Igrali so še: Sagadin, Kouter, Dugolin, Murat, Kelenc,
Nogometaši Ljutomera in Zavrča so v Lendavi odigrali prijateljsko srečanje na igrišču z umetno travo.
Gabrovec, Avguštin, Letonja, Ko-kot. Trener: Viktor Trenevski
V četrtek so nogometaši Za-vrča odigrali prijateljsko srečanje s prvoligašem Muro. Tekma je bila odigrana na igrišču z umetno travo v Murski Soboti, gostje pa so se predstavili v solidni luči. V prvem polčasu ni bilo zadetkov, čeprav priložnosti za to na obeh straneh ni manjkalo (domačini so med drugim zadeli tudi okvir zavr-ških vrat). V drugem delu je bil Zavrč boljši in v 52. minuti je iz bližine za 0:1 zadel Jože Benko. Izenačenje je sledilo v 65. minuti, ko je za Muro zadel Maruško. Izid se do konca srečanja ni več spremenil. Za moštvo Zavrča ni nastopil Roškar,
Foto: Črtomir Goznik
V prijateljski tekmi sta se v soboto merili prvoligaški ekipi Aluminija in Celja. Zmagovalca ni bilo.
Kikboks • Promocija mojstrov borilnih veščin
ki se je z mlado reprezentanco mudil na Portugalskem, Kokol pa je poškodovan.
AVTO RAJH LJUTOMER -ZAVRČ 0:4 (0:0)
STRELCI: 0:1 Sambolec (49), 0:2 A. Čeh (69), 0:3 Matjašič (71), 0:4 Benko (85).
AVTO RAJH LJUTOMER: Kuz-ma, Munda, Bertalanič, Smol-kovič, Žinko, Bogdan, Grizold, Novak, T. Vogrinec, D. Vogrinec, Šnajder. Igrali so še: Mlinarič, Fa-svald, Leben, Jelen, Kardinar, Pa-nič, Rudolf, Oletič. Trener: Boštjan Zemljič.
ZAVRČ: Sagadin, Kokot, Gabrovec, Murko, Kouter, Kuser-banj, Buzeti, Avguštin, Kelenc, Murat, Letonja. Igrali so še: A. Čeh, Benko, Matjašič, Dugolin, Golubar, Sambolec, S. Čeh. Trener: Viktor Trenevski.
V soboto, 9. 2., so Zavrča-ni na igrišču z umetnotravo v Lendavi odigrali še eno v nizu tekem ter se pomerili z ambicioznim tretjeligašem iz Ljutomera. Tega je pred kratkim prevzel Boštjan Zemljič, obenem pa okrepil dolgoletni član Zavrča Goran Šnajder. V prvem polčasu golov ni bilo (Kelenc je v 36. minuti iz prostega strela zadel prečko), zato pa je drugoligaš v drugem polčasu pohodil plin in zadel štirikrat, priložnosti za še več zadetkov pa ni manjkalo. Zaradi poškodb so manjkali Kokol, Roškar in Sreš.
Naslednje pripravljalno srečanje bodo varovanci Viktorja Trenevskega odigrali v četrtek v hrvaškem Novigradu, kamor v sredo odpotujejo na priprave.
DK, TP, NŠ
Slovenijo predstavljala Edvard Štegar in Vladimir Sitar
V Zagrebu je bila v nedeljo, 27. januarja, promocija mojstrov borilnih veščin z območja bivše skupne države. Promocija je kot vsako leto potekala v dvorani na Gornjem Gradu. Iz Ptuja so se promocije udeležili glavni trener v klubu Vladimir Sitar in trener v KBV Ptuj Edvard Štegar.
Naša predstavnika sta sodelovali na seminarju in treningu, ki je potekal približno 2 uri. Sledila je slavnostna podelitev diplom, s katero so dobitniki potrdili članstvo v Galeriji slavnih. Tako sta Vladimir Sitar in Edvard Štegar
Foto: Franc Slodnjak
S podelitve v Zagrebu (v sredini): Vladimir Sitar in Vjekoslav Ša-franič
podaljšala licenco in prejela diplome. Diplome je podeljeval glavni inštruktor in legenda borilnih športov pri nas in v svetu dr. Emin Topič, ki je bil gostitelj tradicionalnega srečanja v Zagrebu.
Kot zanimivost je treba povedati, da je na promociji to letu prisostvoval tudi Vjeko-slav Šafranič, legenda kibo-ksa, ki je znan kot prvi profesionalni borec v full kontaktu. Najbolj znan je njegov nastop na Dunaju in povratni dvoboj v Zagrebu s Francozom Domi-niqom Valero.
Franc Slodnjak
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 12. februarja 2013
Atletika • Atletski klub Cestno podjetje Ptuj
Hitre noge in dolgi skoki Maje Bedrač
Obetavna Maja Bedrač je v letošnji sezoni izboljšala hitrost v tekih na 60 metrov, kar je podlaga za dolge skoke v daljino v poletni sezoni. S svojimi rezultati se uvršča med najboljše tudi v kategorijah starejših atletinj.
Športni napovednik
Nogomet • Prijateljska tekma
V sredo, 13. 2., bodo nogometaši Aluminija ob 16.30 v prijateljski nogometni tekmi gostili ekipo Šmartno 1928
Rokomet • 1. NLB leasing liga
20. KROG: Maribor Branik - Jeruzalem Ormož (sreda ob 19.00)
Danilo Klajnšek
Nogomet • Lige MNZ Ptuj
Marko Kmetec odslej v Gerečji vasi
Foto: Črtomir Goznik
Marko Kmetec bo po upokojitvi na najvišjem - prvoligaškem - nivoju, igranje nadaljeval v Gerečji vasi.
Dvoranska atletska sezona v Sloveniji je v polnem razmahu, kar pomeni, da so ptujski atleti predvsem ob koncih tedna polno zaposleni na državnih prvenstvih različnih starostnih kategorij in na različnih mitingih.
DP mlajših mladincev
Prejšnji konec tedna so se na državnem prvenstvu pomerili mlajši mladinci, med Ptujčani pa je spet največ pokazala Maja Bedrač, ki po starosti še vedno sodi v pionirske kategorije. Tokrat se je s starejšimi sotekmo-valkami pomerila v tekih na 60 metrov z ovirami in brez njih. V sprintu na 60 metrov si je pritekla bronasto medaljo, ob tem pa se je prvič v karieri spustila pod mejo osmih sekund. Tako v predteku kot v samem finalu je tekla identični čas - 7,96 sekunde. Za las se ji je izmuznila kolajna v teku na isti razdalji z ovirami, kjer je bila četrta. S časom 8,99 sekunde je bila v predteku sicer druga najhitrejša, a se ji finalni nastop (9,10 sekunde) ni najbolj posrečil. »Maja je v obeh disciplinah postavila svoja osebna rekorda. Pozna se, da sva to zimo dala prednost hitrosti ter teku čez ovire kot pa skoku v daljino, ki je njena paradna disciplina. Seveda vse delamo z namenom, da v letni sezoni skoči čim dlje. Obe disciplini imata namreč veliko korelacijo s skokom v daljino,« je po tekmovanju pojasnil njen trener Aleš Bezjak. Od ostalih mlajših mladincev velja omeniti še sprinterja Grega Pavloviča in Jana Bezja-ka, ki pa se v močni konkurenci nista uspela uvrstiti v finale teka na 60 metrov.
V preteklem letu smo pogosto pisali o velikih uspehih Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj, ki je stopil na novo pot, brez članske ekipe. S tem so se še bolj posvetili delu z mladimi, doma vzgojenimi nadebudnimi kolesarji in prvi sadovi dela so že vidni. Ptujčani so praktično povsod, kjer so nastopili, stali na stopničkah, nase pa opozarjali tako doma
Vrnitev na steze Nine Kolarič
Dan za DP je v Slovenski Bistrici potekal miting, kjer je prvič po daljšem tekmovalnem premoru nastopila Nina Kolarič. Pravzaprav Kolari-čeva v lanski zimski sezoni ni skakala, lani poleti pa je zaradi poškodbe nastopila le na državnem prvenstvu v Kopru, kjer je morala potrjevati že doseženo normo za nastop na olimpijskih igrah v Londo-
kot v tujini, in kar je najpomembneje, nekateri tudi v dresu z državnim grbom. Vse to je seveda velika obveza za naprej, saj nameravajo v klubu, ki se je pred kratkim preseli v nove prostore (Ob Dravi), ostati še naprej zvesti kakovostnemu delu z mlajšimi selekcijami, ob tem pa želijo še nadgraditi izide iz pretekle sezone.
V ta namen se mladi kolesar-
nu. Kot je znano, je Olimpijski komite Slovenije z naknadno spremembo pravil Kolaričevi onemogočil nastop v Londonu. Prvi nastop Kolaričeve po dolgem času se je končal s šestimi prestopi, kar pomeni, da ni zabeležila nobenega veljavnega rezultata. Trener Goraz Rajher ni bil zaskrbljen, saj se zaveda, da njegovi varovanki primanjkuje skokov na tekmovanjih. Načrt je podrejen poletni sezoni, kar pomeni, da zimska ni prioriteta. Kolaričeva
ji ptujskega kluba že kar nekaj časa potijo, pridno nabirajo kondicijo, kar je predpogoj za dobro in uspešno nadaljevanje. Treningi potekajo trikrat tedensko (za selekcije dečkov), ob nedeljah pa se člani Perutnine Ptuj udeležujejo tudi organiziranega vzpona na mariborsko Pohorje (Snežni stadion-hotel Bellevue). Nekaj časa so bazične priprave potekale
sedaj trenira brez bolečin, saj je uspela sanirati poškodbo. S trenerjem načrtujeta še nastop na državnem prvenstvu konec tedna, kjer bo tudi zadnja možnost za morebitno izpolnitev norme za nastop na letošnjem evropskem prvenstvu v švedskem Goteborgu. Na mitingu je v skoku v daljino zmagala Bedračeva s 559 centimetri, kar je še en v vrsti njenih osebnih rekordov.
Na isti dan in v isti dvorani je potekalo tudi prvenstvo Slovenije v posamičnem in ekipnem mnogoboju v dvorani za kategorijo U14. S sedmim mestom med več kot petdesetimi tekmovalkami v četveroboju se je izkazala Sara Serdinšek. Dekleta so ekipno zasedla šesto mesto, fantje pa enajsto.
Mladinsko DP
V nedeljo so se v Ljubljani na državnem prvenstvu srečali še mladinci. V ptujski ekipi so največ pričakovali od sprinterjev v teku na 60 metrov. S petim mestom, pa tudi z osebnim rekordom 7,25 sekunde, se je izkazal trenutno najhitrejši Ptujčan Aljaž Brlek. V naskok na kolajno v mladinski konkurenci se bo lahko podal tudi naslednje leto. Njegov uspeh je s šestim mestom v B-finalu dopolnil Tomaž Rakuš (7,42 sekunde). Tudi dekleta v skakalnih disciplinah so nastopala v znamenju petih mest. Peti sta bili tako Nastja Klajnšek v troskoku (11,42 metra) in ponovno Maja Bedrač (550 centimetrov), ki bo v tej starostni kategoriji nastopala še naslednjih pet let. V teku na 60 metrov z ovirami je bila Maru-ška Korpič Lesjak sedma.
Uroš Esih
kar na prostem, toda nedavna obilica snega je mlade kolesarje prisilila, da treninge nadaljujejo v telovadnici, obenem pa jim zelo koristijo tudi novi klubski prostori. Tako trenirajo na t. i. trenežerjih, kjer zadnje kolo vpnejo v napravo, in na valjih, kjer kolo samo postavijo na valje. Še posebej je zanimiv trening na trenežerjih, kjer sprednje kolo miruje. Je primeren za težje treninge, saj se lahko simulirajo težavnostne stopnje. Kot vsako leto se bodo Ptujčani tudi letos v februarju odpravili v Istro in nekaj dni preživeli na kolesih na cesti. To bo letos v času šolskih zimskih počitnic, ko bodo v Strunjanu opravljene krajše priprave, kjer se bodo mladi kolesarji pravzaprav šele dodobra pričeli spoznavati s kolesarskim življenjem (režim, prehrana ...)
Trenerski kader za prihodnjo sezono ostaja enak, saj so nedavni uspehi pokazali, da je klub na pravi poti, seveda pa je končna postaja vsega ponovno članska ekipa, ki jo na Ptuju načrtujejo v najkrajšem možnem obdobju. Obenem je Kolesarski klub Perutnina Ptuj razširil svoje »obtekmoval-ne« dejavnosti, saj ravno v tem obdobju poteka tradicionalna predstavitev kluba in vadbe po šolah Spodnjega Podravja, kjer želijo mladim predstaviti ta atraktiven šport, obenem pa navdušiti kakega mladeniča, da se jim priključi v klubu.
Tadej Podvršek
Marko Kmetec v Gerečji vasi
Nogometaši Gerečje vasi, ki po jesenskem delu prvenstva v ptujski super ligi zasedajo 4. mesto, so priprave na spomladanski del pričeli na začetku meseca. Cilji ostajajo enaki kot pred pričetkom prvenstva in segajo do 2. mesta. Pod vodstvom trenerja Ivana Ornika, njegovega pomočnika Romana Kaisersbergerja in kondi-cijskega trenerja Francija Zu-paniča vadi 19 nogometašev. V igralskem kadru je glede na jesenski del prišlo do precejšnjih sprememb, saj so klub zapustili Gerečnik (Hajdina), Gavez, Tominc (oba Majšperk), Vrabl, Bratkovič (oba Markov-ci) ter Kancler in Breg. Novi igralci so Uroš Peršon (Železničar), Alen Rajh (Hajdina) ter Marko Kmetec iz Aluminija, ki je vsekakor najbolj znano ime v tem prestopnem roku.
Do pričetka prvenstva (22. 3.) v Gerečji vasi načrtujejo, da bodo odigrali najmanj sedem
Zmaga
Eve Magdalenc
V Ljubljani je v začetku meseca v organizaciji TK Radomlje potekal 4. odprti turnir sezone v konkurenci od 8. do 11. leta starosti. Na njem so nastopile tudi mlade ptujske igralke.
Med deklicami U-10 je odlično nastopala Eva Magdalenc in osvojila 1. mesto. Nika Stra-šek, Ana Paternost in Taja Lončarič so nastopale v kategoriji U-11. Ana je izgubila v 1. krogu, Nika se je uvrstila med najboljšo osmerico, najvišjo uvrstitev pa je dosegla Taja, ki
prijateljskih srečanj. V prvem so v soboto v Slovenski Bistrici z visokih 15:1 premagali ekipo Vidma (1. liga MNZ Ptuj). Strelci so bili Kmetec, Kaisers-berger (oba 5), Leben (3) ter Lončarič in Rozman (1). Naslednje srečanje bodo odigrali v soboto, 16. 2., ob 18. uri v Kidričevem, tekmec bo ekipa NK Duplek.
Priprave pričel tudi Boč
Prejšnji ponedeljek so priprave na drugi del prvenstva v ptujski super ligi pričeli tudi nogometaši Boča iz Poljčan, ki po jesenskem delu prvenstva zasedajo 6. mesto. Trener Bojan Brodnjak bo imel na voljo 22 nogometašev, ki bodo trenirali trikrat tedensko in do prvenstva odigrali pet pripravljalni tekem. V prvem so z avstrijskim nižjeligašem slavili 1:0 (zadel je Hajšek).
Danilo Klajnšek
se je prebila do finala. Tam jo je ustavila Tjaša Klevišar (Triglav), ki je slavila 6:2.
JM
^tá	i		
I AL d.o.o. I			
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČN0-TEHNIČN0 VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIK0V IN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Mladi kolesarji pridno vadijo
Tenis • TK Terme Ptuj
torek • 12. februarja 2013
Šport
Štajerski	15
Športnik januarja
Namizni tenis • Gregor Zafoštnik
V	Štajerskem tedniku bomo v letošnjem letu podrobneje ocenjevali dosežke športnikov ali ekip iz Spodnjega Podravja. Vsak mesec posebej bomo razglasili športnika meseca ali izstopajoči dosežek in z najboljšimi opravili kratek pogovor.
V	januarju bi na najvišjem nivoju lahko izpostavili Ormožana Marka Bezjaka (Gorenje Velenje), ki je s slovensko reprezentanco na rokometnem SP v Španiji osvojil odlično 4. mesto. Med člani ekip iz Spodnjega Podravja se je na tekmi svetovnega pokala v Nemčiji izkazala Majda Rau-šl (SK Ptuj), ki je v izjemni konkurenci osvojila 13. mesto.
JM
Reprezentanca je še vedno želja
V ■■
Majda Raušl: odličen rezultat v Munchnu
Ob koncu januarja se vsako leto elita svetovnega strelskega športa zbere na močni mednarodni tekmi v Munchnu. V zadnjih letih je na tem tekmovanju redno nastopala tudi Ptujčanka Majda Raušl. Članica Strelskega kluba Ptuj je po nekaj spremenljivih rezultatih odlično nastopila na drugi tekmi, ko je v izredno močni konkurenci z odličnim rezultatom 381 krogov prišla do visokega 13. mesta. Omenjen rezultat je glede na dosežke naših športnikov, športnic in ekip izstopajoč dosežek v januarju.
Številke v športu marsikaj odkrivajo in včasih tudi zakrivajo: kaj odkriva vaše 13. mesto v Munchnu?
M. Raušl: »Glede na veliko število tekmovalk zame odkriva lep pogled na razvrstitev blizu vrha. Mislim, da bi ob pogojih, ki so jih deležne tekmovalke pred in tudi za mano, ta uvrstitev postala stalnica.«
Kako ste zadovoljni z rezultatom 381 nastreljanih krogov?
M. Raušl: »Rezultat od 380 krogov navzgor je na velikih tekmovanjih zelo dober, saj vedno omogoča vidno uvrstitev. Sicer je veliko odvisno od dneva, včasih je to tudi dovolj za vrhunski rezultat.«
Kakšne malenkosti odločajo v streljanju, da tekmovalec doseže vrhunski rezultat?
M. Raušl: »Strelstvo je eden
izmed športov, kjer poleg tehnične, kondicijske, predvsem pa zelo dobre psihološke pripravljenosti odločajo tudi malenkosti, kot so dnevna forma, tekmovalni pogoji in tudi sreča. Ko npr. v rednem delu tekmovanja zadeneš 9,9 namesto 10, se ta dejanska razlika 0,1 kroga šteje za cel krog. Ta krog pa te lahko stane uvrstitve tudi do deset mest.«
Kje so razlike med peščico top svetovnih strelk z zračno pištolo in vami?
M. Raušl: »Razlika med top vrhunskimi strelkami in mano je v tem, da so te tekmovalke profesionalke, za sabo pa imajo tudi večjo strokovno podporo.«
Z rezultatom iz Munch-na ste izpolnili eno izmed dveh potrebnih norm za nastop na evropskem prvenstvu. Kljub možnostim, da bi nastopili na tem tekmovanju, ste se temu odpovedali. Zakaj?
M. Raušl: »Rezultatsko sem to sezono kar nihala, kolegica iz reprezentance Petra Do-bravec pa je imela povprečno boljše rezultate od mene. Čeprav norme ni izpolnila, sva se s selektorjem dogovorila, da mesto na evropskem prvenstvu prepustim njej.«
Kam so usmerjeni vaši letošnji tekmovalni cilji?
M. Raušl: »S trenerjem Šter-manom sva se odločila, da bo naslednji cilj dobra uvrstitev na tekmah svetovnega pokala in mednarodnem prvenstvu, nato pa na podlagi dobrih nastopov tudi udeležba na sredozemskih igrah.«
David Breznik
Ptujčan Gregor Zafošnik
je eden najboljših slovenskih igralcev namiznega tenisa, tudi občasni državni repre-zentant. Svojo kariero je začel v ptujskem klubu, sedaj pa že vrsto let nastopa za prvoliga-ško ekipo Zavarovalnice Maribor. Ta je dvakratni zaporedni državni prvak, pri čemer je imel veliko zaslug za ta dosežek tudi 33-letni Ptujčan.
Ste občasni reprezen-tant: kakšen je vaš pogled na stanje v izbrani vrsti?
G. Zafoštnik: »V reprezentanci je bolj ali manj jasno, kdo so trije stalni kandidati: Bojan Tokič in Jan Žibrat sta prva izbira, tretje mesto najpogosteje zasede Saš Lasan. Po eni strani ni pošteno, da se kar določijo trije, ki vsi igrajo v tujini, na domače pa se pozablja. Morda bi lahko kateri dobil priložnost, pa četudi kot četrti igralec ekipe. S tem bi lahko pridobivali mednarodne izkušnje, ki bi bile zagotovo koristne. Trenutno mladi domači igralci še niso na nivoju članske reprezentance, zato bi bilo dobro, če bi nekoliko starejši dobili priložnost kot nagrado za dobre rezultate v ligi in na domačih tekmovanjih.«
Lani si vseeno bil na nekaterih reprezentančnih akcijah.
G. Zafoštnik: »Res sem bil zraven, kar sem si zaslužil z napredkom in igrami v državni ligi. Morda se je ta odnos začel krhati zaradi odpovedi, ki sem jo moral podati pred lanskim svetovnim prvenstvom, vendar do nje ni prišlo zaradi moje krivde, ampak zaradi mojega bivšega delodajalca, ki mi ni dovolil odhoda. Zaradi tega sem bil razočaran. Pozneje sem še bil zraven na mednarodnem turnirju v Zagrebu. Še vedno imam cilj, da bi bil član reprezentance, vendar se ta zaenkrat po mnenju selektorja predstavlja le kot Bojan Tokič in nič drugega, kar pa po mojem mnenju ni dobro.«
Omenil si turnir v Zagrebu: za kakšno tekmovanje je šlo?
G. Zafoštnik: »To je bilo mednarodno prvenstvo Hrvaške in je po novih pravilih potekalo pod okriljem svetovne namiznoteniške organizacije (ITTF). Na njem so nastopili
Foto: Črtomir Goznik
Gregor Zafoštnik: »Ze dve leti sodelujem z angleško invalidsko namiznoteniško reprezentanco, ki jo vodi Gorazd Vecko. Z njimi opravljam sparinge in pomagam pri treningu.«
igralci iz evroafriškega območja. Dosegel sem moj največji uspeh v reprezentančni karieri - uvrstil sem se v četrtfina-le, med najboljšo osmerico. Na poti do te uvrstitve sem premagal dobrega igralca iz Hrvaške in dobrega Poljaka Shimanskega - tega sem ugnal 4:3. V četrtfinalu sem moral priznati premoč mlademu Belgijcu.«
Ekipi Maribora si že dve leti zapored pomagal do naslova državnih prvakov.
G. Zafoštnik: »Predvsem lani smo igrali dobro, zadovoljen sem bil tudi s svojimi predstavami. Tudi letos smo v podobnem položaju, morda nam forma nekoliko preveč niha. Kljub temu upam, da se bo državno prvenstvo za nas dobro izteklo (Kema Puconci ima pred mariborsko ekipo trenutno dve točki prednosti). S tem bo verjetno tudi povezan odhod na letošnje svetovno prvenstvo v Pariz.«
Poleg igranja za ZM imaš še številne druge obveznosti, povezane z namiznim tenisom.
G. Zafoštnik: »Dobrega pol leta sedaj treniram mlado igralko iz Maribora, Ano, ki v tem obdobju v slovenskem merilu dosega vedno boljše rezultate. Tedensko treniram
tudi 13-letno igralko iz Gradca, ki je članica avstrijske reprezentance. Ob tem že dve leti sodelujem z angleško invalidsko namiznoteniško reprezentanco, ki jo vodi Go-razd Vecko. Z njimi opravljam sparinge in pomagam pri treningu. Člani te ekipe so lani na olimpijskih igrah dosegli odlične rezultate in osvojili kar pet medalj; na OI pred štirimi leti še nobene. Vesel sem, da so vidni sadovi skupnega dela.«
Kako usklajuješ vse te obveznosti in službo?
G. Zafoštnik: »Dan ima 24 ur in v te lahko pač strpam določeno število treningov. Če imam službo dopoldan, potem treniram popoldan, sicer
Kakšno je tvoje mnenje o našem najboljšem igralcu Bojanu Tokiču?
G. Zafoštnik: »Je res
dober, kakovosten igralec, ki lahko res veliko prinese k uspehom reprezentance. Kljub obveznostim, ki jih ima s svoji nemškim klubom, mislim, da mora še naprej igrati v izbrani vrsti, saj lahko predvsem s spa-ringi na pripravah veliko pripomore k napredku ostalih članov.«
obratno. Na srečo nimam delovnih obveznostih v soboto in nedeljo, zato se lahko udeležujem tekmovanj.«
Kakšne cilje si si zastavil v tem letu?
G. Zafoštnik: »Predvsem želim nadaljevati z dobrimi igrami in obdržati visoko formo. Želim si osvojiti naslov državnega prvaka, kar ob Urošu Slatinšku, Janu Žibratu in Mitji Horvatu zagotovo ne bo lahko. S tem je tudi povezan odhod na svetovno prvenstvo, kar je prav tako moja skrita želja.«
Katere mlade igralce v Sloveniji vidiš kot najperspektivnejše?
G. Zafoštnik: »Je nekaj dobrih, najbolje mi deluje Darko Jorgič iz Hrastnika. Tega trenira Jože Urh, ki dela zelo dobro in napredek je viden. V to kategorijo spadajo še Deni Kožul, Ludvik Peršolja in Pa-trik Sukič. V te in tudi ostale bi morali več vlagati, več bi jim bilo treba pomagati glede treniranja, prilagajanja šolskih obveznostih treningom ...«
Spremljaš nastope ptujske ekipe?
G. Zafoštnik: »Seveda jih spremljam: nekoliko me je presenetil njihov zadnji poraz v Mengšu. Vsekakor si želim, da obstanejo v ligi, čeprav bo borba letos precej težka.«
Jože Mohorič
Nogomet • Reprezentanca U-21
Iz Portugalske z remijem
Slovenska reprezentanca do 21 let je pretekli teden na Portugalskem igrala svojo prvo prijateljsko tekmo pred novim kvalifikacijskim ciklom za nastop na EP. Selektor Tomaž Kavčič je bil po tekmi zadovoljen z remijem in igro svojih varovancev. Med njimi so bili tudi Matic Črnic (Aluminij), Denis Perger, Matej Pučko (oba Koper) in Marko Roškar (Zavrč).
Portugalska - Slovenija 0:0
SLOVENIJA: Oblak; Palčič, Blažič, Krajnc, Janža; Vrhovec, Žibert, Črnic, Jelenič; Valenčič, Šporar. Igrali so še: Mitrovič, Jug, Valenčič, Praprotnik, Kovjenič, Poplatnik, Pergar, Klinar, Roškar, Pučko. Selektor: Tomaž Kavčič
JM
MHi ■ H H_ sm .- ■ . «
Foto: Črtom
Nekdanji igralec ptujske Drave Denis Perger (sedaj Koper) je del reprezentance U-21.
16 Štajerski TEDNIK
Valentinov horoskop, zanimivosti
torek • 12. februarja 2013
d
j
OVEN (21.3. - 20.4.)
Ona: Odlikovala vas bo ognjevitost. V ljubezni bo razbrati napredek na intenziven način. Modro pa se bo pogovoriti, kaj vas moti in kaj boli. Romantični izzivi se bodo nadaljevali.
On: Čas v svojem bistvu prinaša ključne spremembe. Slediti boste morali sebi in svojim sanjam. Ljubezenska sreča bo odvisna od vaših modrih in premišljenih odločitev.
m
BIK
(21.4. - 20.5.)
Ona: Ljubezen bo za vas cvet vrtnice. Negujte svoje romantične občutke in lastno srečo. Slediti morate tisti varnosti, ki jo potrebujete. Drobna presenečenja se bodo vrstila.
On: Izpolnila se vam bo srčna želja. Skozi prizmo odnosa bo razbrati napredek, tako na osebni kot duhovni ravni. Ljubljena oseba vam bo prinesla nasmeh in izpolnjenost.
™\ DVOJČKA
^ (21.5. - 20.6.)
Ona: Razigranost vam bo koristila v ljubezni. Doumeti morate, da ste sami tisti, ki si postavljate pravila igre. Samske predstavnice: marca vam bodo zvezde zelo naklonjene.
On: Kljub resnosti se boste znali preobraziti. Planetni vplivi prinašajo novo in svežo energijo. Bodite načelni in svoje občutke povejte. Resnica se vam bo zelo izplačala!

n
RAK (21.6. - 22.7.)
Rak
(21.06. - 22.07.)
Ona: Spremljala vas bo nežnost, občutljivost in romantičnost. Vaše misli bodo zelo intenzivne in tako dosežete vse. Sreče ne iščite v ljubezni, ampak jo najdite v svojem srcu.
On: Ljubezensko življenje bo nekoliko nemirno. Postaviti si boste morali svoje omejitve. Ne bodite neučakani, ampak se učite. Mozaik usode vam prinaša bogata spoznanja in uspeh.
m LEV
'PJ (23.7. - 22.8.)
Ona: Zvezde v ljubezni bodo na vaši strani. Odprli se vam bodo romantični izzivi in hrepenenje. Odločiti se morate in stopiti v ospredje. Štele bodo prijetne besede in diplomacija!
On: Odkrili boste delček lastne popolnosti. Popaziti morate na način razmišljanja in doumeti, da je življenje prijetno. Ljubezen bo prinesla razcvet in od vas bo odvisno, kako to sprejmete.
m
DEVICA
(23.8. - 22.9.)
Ona: Prisluhniti boste morali svojim občutkom. Omenjeno vam bo podarilo upanje in prijetnosti. Ne bodite pretirano strogi do sebe, kajti življenje je večno učenje.
On: Valentinovo vam odpira val ugodnih priložnosti V ljubezni bo zelo dinamično in nepredvidljivo. Omenjeno si vzemite kot izziv in šolo, v kateri boste napredovali.
Simbolika ljubezni je lahko perut bele golobice, ki v sebi združuje čarobnost, krhkost in romantičnost. V ljubezni je potreben pogum in ognjeno srce, tako lahko nekdo premaga vse ovire in najde tisto popolnost, ki mu je tf dana. Preizkušnje v dvoje so vedno lažje in ljubljena oseba je vaše ogledalo, v prenesem pomenu pa tudi učitelj ali učenec. Imejte radi življenje in življenje bo imelo rado vas. Romantično valentinovo želimo!

Obiščete me lahko tudi na moji spletni strani www.tadej-sink.si Možno je naročiti karto skupnega ujemanja - za vas in vašega partnerja. Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
TEHTNICA
c'^ (23.9. - 23.10.)
Ona: Ljubezen in prijateljstvo bo šlo z roko v roki. Odlikovala vas bo magnetičnost. Po zvezdnih namigih najdete v sebi tudi moč, voljo in energijo in tako greste naprej po svoji poti.
On: Prizma odnosa bo vaše učenje. Na intenziven način se boste morali znati prilagoditi. Pokukali boste tudi v alternativo. Literature je veliko in omenjeno vam prinese nove
škorpijon^M strelec
(24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.)
Ona: Modro bo, da si boste Ona: Ljubezenska sreča bo za določili osebne meje in pravila vas kot labirint. Doumeti boste igre. Tako najdete v sebi ugodne morali, kako pomembne so pri
Ona:
iztočnice za osebno in duhovno rast. Popaziti morate na svoje misli in verjeti v moč ljubezni.
On: Ključen vam bo duhovni vidik življenja. Na odnose boste pogledati iz druge dimenzije. Omenjeno vam bo podarilo skrito moč in smerokaze. Vsekakor so pomembne malenkosti!
oritete. Pogovor, dolgi sprehodi in skupne urice vam bodo vlili zaupanje in poglobili vero.
On: Naredili boste rez s preteklostjo. Omenjeno vam bo podarilo ugodne iztočnice. Pomembno bo, da si zapisujete svoje občutke. Sledite tistim idealom, na katere ste lahko ponosni!
KOZOROG
(22.12. - 20.1.)
Obiskala vas bo vila ga izražanja. To vam daje notranjo moč in trdnost. Svoje prave občutke boste ljubljeni osebi povedali. Romantična doživetja vam bodo podarila krila!
On: Na svoj način boste stopili v ospredje. Zgodili se bodo ključni premiki v ljubezni. Skozi pogovor boste lahko sprejeli neke novosti. Ne iščite pa tistega, česar ne morete najti.
ede.
Ravnateljica OŠ Ivanjkovci Nada Pignar je povedala, da se v naslovu prireditve skriva trud malih korakov, za katerega na šoli menijo, da se obrestuje in nadgrajuje, in če združijo moči vsi, ki v procesu sodelujejo - od učencev in staršev do učiteljev - je mogoče dosegati velike zgodbe: „OŠ Ivanjkovci je usmerjena v prihodnost. Naše učence želimo naučiti vsega, kar imajo na voljo v velikih mestih, zato ko prihajajo s sovrstniki na srednje šole in fakultete, se naši učenci lahko brez težav postavijo ob bok vrstnikom iz ostalih šol. Poskušamo jim dati dobro popotnico za življenje."
OŠ Ivanjkovci je tipična eno-oddelčna šola s 150 učenci in 52 otroki v vrtcu. Na šoli je 33 zaposlenih. Svojo majhnost vidijo kot pomembno prednost, ki jim omogoča obvladljivost, saj menijo, da so mali sistemi napredni sistemi. Hkrati pa jim to omogoča skrb za vsakega učenca posebej, saj se jim zdi pomembno, da je na šoli zaznan vsak učenec, starš in učitelj.
Na vprašanje, kateri dosežek šole bi ravnateljica Nada
Pignar izpostavila, je povedala, da dosežke v šolstvu rangirajo bistveno drugače kot le s priznanji z doseženimi prvimi mesti. Najpomembneje je, da ima vsak možnost, da se razvija v skladu s svojimi zmožnostmi. Pomemben je uspeh učenca, ki z veliko truda, pomoči in vzpodbude vseh služb doseže pozitivne ocene, na drugi strani pa je prav tako pomemben uspeh učenca, ki ima močne intelektualne sposobnosti in je zmožen dajati bistveno več od sebe na vseh področjih in je skozi to uspešen. Predpogoj za uspeh pa je, da se učenci na šoli počutijo varne, sprejete in zadovoljne. Sicer pa vidi učence šole kot vljudne, prijazne in takšne, ki znajo pomagati drug drugemu.
Nekdanji učenci OŠ Ivanjkovci so uspešni na različnih področjih, nekaj se jih je predstavilo tudi v programu. To dokazuje, da je šola močno povezana s krajem. Šola v kraju je pomembna tudi za širšo skupnost, ne le kot izobraževalni, ampak tudi kot kulturni subjekt. Čeprav je društveno življenje v kraju bogato, pa so
najboljši takrat, ko stopijo vsi skupaj in pripravijo program, pravi ravnateljica Nada Pignar, ki prizna, da se v današnjih težkih časih včasih tudi zboji za prihodnost šole, vendar zaupa v razumnost tistih, ki odločajo.
V programu so nam razgrnili tudi zgodovino OŠ Ivanjkovci, ki se je začela leta 1816 na Svetinjah, kjer je okrog 20 otrok zahajalo v majhno sobico, kjer jih je verouka in branja poučeval tamkajšnji župnik Andrej Polanec. Leta 1820 je začel poučevati prvi učitelj, 1870 pa
VODNAR (21.1. -18.2.)
Ona: Združili boste svobodo in prijateljstvo. Omenjeno vam podarja dobre iztočnice za napredovanje v ljubezni. Res pa je, da sledite svojim sanjam v celoti in to bo zelo dobro.
On: Življenje vam bo prineslo darilo. Tako najdete v sebi moč in modrost. Ljubezen vam prinaša močno potrebo po varnosti. Narediti bo treba tudi prerez in ločiti zrno od plev.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Ona: Ljubezen vam prinaša bogato sporočilo. Čustveno se boste znali preleviti v čutno žensko. Tako najdete v sebi možnost, da zasijete. Odlikovali vas bosta romantičnost in skladnost.
On: Sreča se skriva na strani pogumnih. Omenjeno boste lahko dokazali in tako šli osvobojeni naprej. Prijetne besede bodo našle ključ do srca.
Pa brez zamere
Ivanjkovci • 130 let osnovne šole
Z majhnimi koraki do velikih zgodb
Telovadnica OŠ Ivanjkovci je bila ob praznovanju 130-letnice delovanja nabito polna. Praznovanja so se udeležili krajani, starši učencev, nekdanji učenci in zaposleni, precej pa je bilo tudi povabljenih gostov, med njimi župan občine Ormož Alojz Sok, predsednica KS Ivanjkovci Slavica Rajh, predstavnica enote Zavoda za šolstvo RS Leonida Novak in ravnatelji okoliških šol.
je šola postala enorazrednica, ki jo je obiskovalo 205 otrok (157 fantov in 48 deklet). Ker so imeli na voljo le eno učilnico, so starejši šolo obiskovali dopoldan, mlajši pa popoldan. Leta 1883 so sezidali novo šolsko zgradbo na Svetinjah, šola pa je postala trirazrednica. Skozi leta je pridobivala na številu razredov. Z različnimi organizacijskimi oblikami so se na Svetinjah prebijali do junija 1990, ko so se preselili v novo šolo v Ivanjkovcih.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Z zares majhnimi koraki so slavnostni program pričeli malčki iz vrtca, ki deluje v okviru šole.
Kupid s pištolo
Kulturniško-zaljubljeno razmišljanje
Ob minulem kulturnem prazniku ter prihajajoči potrošniški pokveki se čutim dolžnega podati naslednje razmišljanje.
Joseph Goebbels, minister za propagando v nacističnem Tretjem rajhu, je nekoč bojda izjavil nekaj v smislu naslednjega: ''Ko slišim besedo kultura, se primem za pištolo.'' To je seveda popolnoma razumljivo. Totalitarni režimi namreč svojo trdnost gradijo na unitarnem, črednem mišljenju, enoumju, na kultu odrešenika, na kultu ene in edine Resnice. Kultura pa je popolno nasprotje vsega omenjenega. Kultura prevprašuje človekovo bistvo, ne pa da ga zacementi-ra v nekih idiotskih sloganih in kultu nacije. Kultura se dotika presežnega, ne pa raznih ''Blut und Boden'' ideologij. Človeka vzdiguje, ne poniža v orodje Ideje. Izziva avtoritete, ideje, ''resnice'', enoumja, odkriva večplastnost sveta in ljudi.
Kultura nikoli ni in ne bo unitarna ter enoumna. Če se za katero kulturo zdi, da je taka, potem to ni kultura, ampak nekaj, kar služi nečemu drugemu - tistemu, kar prava kultura zavrača, je nastrojena prav proti temu. Kultura je in mora biti svobodna. Ne demokratična (ah, ta v današnjem času tolikokrat in vedno znova brutalno posiljena, izmaličena beseda), ampak svobodna. Izraz najvišjega, kar človek premore - svobodnega duha. V tem smislu (pa tudi v drugih) sta si kultura in filozofija izjemno blizu. Kultura mišljenja, umetnost razmišljanja. Razumljivo torej, da nacisti in kultura niso bili v ljubezenskem razmerju.
A to še ne pomeni, da Goebbels ni imel prav. Seveda se je, kot pri večini stvari, motil; a če bi ta stavek usmeril proti neki drugi stvari, ki se nam obeta po kulturnem prazniku, ne bi kaj dosti zgrešil (seveda, figurativno, saj mahanje s pištolami in podobnimi pokalicami ni ravno najprimernejši način izražanja); potrošniški praznik, ki se nam obeta čez par dni, bi si v veliki meri zaslužil, če bi ga odstavili na smetišče pop zgodovine. Res, ampak prav res ne morem ugledati niti enega pametnega razloga za obstoj valentinovega (poudarek na ''pametnega''). Če osmi marec, dan žena, še nekako prebavljam v smislu zgodovinskega ozadja in enakopravnosti, pa valentinovo na izpitu verodostojnosti in smisla pogrne na celi črti (seveda, razen v primeru, če se ukvarjate z dejavnostjo, pri kateri vam ta pop cuker omogoča boljši zaslužek).
Torej, imamo 14. februar, valentinovo, in na ta dan bi se morali imeti radi. Na ta dan imamo praznik ljubezni, zaljubljencev, ljubimcev in kar je še takih emocionalno vzhičenih ljudi. Ok, kaj pa ostalih 364 dni v letu? Takrat se lahko pretepamo, varamo, ustvarjamo disfunkcionalne družine, prizadevamo partnerja na vse možne načine? Ali pa, bolj korektno, se samo nimamo radi oziroma smo do partnerja indiferentni? Mah, dajte no. Drugo osebo imaš rad takrat, ko ji rdečo vrtnico prineseš na katerikoli drugi dan, razen 14. februarja. Ko ji tisto pocasto bonboniero pokloniš recimo 2. marca, jo na romantično večerjo povabiš 23. junija, jo pelješ na koncert 10. oktobra. Drugo osebo imaš rad takrat, ko jo ceniš, spoštuješ in ljubkuješ vse dni v letu, ne pa samo na nek 14. februar.
Ljudje, obilo kulturne ljubezni in ljubezni do kulture vam želim. Pištole in ostale pokalice pa le pustite tam, kjer so. Zmeraj.
Gregor Alič
torek • 12. februarja 2013
Zanimivosti, kronika
ŠtajerskiTEBHlK 17
Piše: Dani Zorko • Spet na potepu po Albaniji (5.)
Prelaz Thethi
Po devetih urah smo prišli nazaj na domačijo kar precej zdelani. Moji Nizozemki sta se vsakih nekaj metrov ustavljali, občudovali rastlinje ter kramljali. Ženske kot ženske pač ... Ob vrnitvi smo opazili, da se nam je pridružil nov gost Chris, zanimiv patron iz Amerike, ki pa me je pri mojih kolegih nehote spravil tudi v malce slabo luč.
Namreč na potovanjih se vedno poskušam čim manj vpadljivo obnašati, pri tem pa še na vse pretege hvalim našo lepo deželo, kulturo in običaje. Tako sem tudi v naši skupinici prikazal Slovence kot precej 'evropske', civilizirane in kulturne. Zadeva s tem ameriškim pobom pa je bila takšna, da se je njegov ded rodil v Sloveniji nekje pri Ilirski Bistrici, Chris pa se je odločil to vasico poiskati in spoznati. In ko bi vi videli, kako navdušeno je razlagal, kako so teden dni skupaj pili, streljali divjad in kuhali golaž ter nasploh delali oslarije skupaj s temi 'sokrajani' . Nizozemki sta me začeli gledati kar nekako izpod čela, kot da prihajam iz dežele najbolj razposajenih razgrajačev. No ja, glavno da je poba odnesel pozitiven vtis iz naše dežele, za lastne vtise pa si jo vsak naj pride pogledat, kajne?
Tudi tokrat smo dobili obilno večerjo, po njej pa smo se zapletli v zanimiv pomenek, kjer ni manjkalo politike, vere in drugih načeloma prepovedanih tem. Prepovedanih v tem smislu, da pri njih najprej pride do razhajanj ali celo kon-
fliktov. Bili smo bolj zmerni, a smo vseeno izvedeli marsikaj, kar je marsikdaj zamolčano ali prikrito. Endrit mi je povedal en kup štorij in razlogov, zakaj se Albanci in kosovski Albanci ne marajo, čeprav imajo iste korenine. Veliko Albancev se je namreč preselilo na Kosovo kot v obljubljeno deželo in pustilo svojo deželo na cedilu, najbolj pa mi je bila zanimiva zgodba, kako so na tej strani meje gostili ogromno beguncev s Kosova, ti pa so izkoristili gostoljubje in se izkazali za močno nehvaležne. Tako pač to je in Albanci takšne zadeve najbolj sovražijo.
Naslednji dan smo se ločili, saj se je celotna ekipa odpravila nazaj proti Tirani, jaz pa peš proti hribom. Namenil sem se peš prečkati gorovje in do večera prispeti v Thethi, od koder bi potem nekako poskusil priti nazaj do Skadra. Po suhi strugi reke sem odpujsal proti vasici Rrogami na koncu doline, tam pa sem med pastirskimi hišami zagrizel v breg. Gorski pastirji s seboj nosijo puške zaradi volkov, zato mi ni bilo čudno, da je bila puška poleg nekaj psov njihov stalni spremljevalec. Po gozdni poti sem kmalu prispel na odprto, kjer ni manjkalo čudovitih razgledov ter pašnikov z ovcami. Gorovje v Albaniji je zares težko prehodno, saj ko sem gledal naprej, mi niti približno ni bilo jasno, kod naj bi vodila pot, a je vseeno šlo naprej. Vedeti je treba, da te poti niso nastale zaradi turistov, ampak zaradi praktičnih potreb, saj enostav-
Foto: Dani Zorko
Začetek poti v gorovje
Foto: Dani Zorko
Pogled na prekrasno gorovje
Foto: Dani Zorko
Osamljeni grob ene izmed neštetih žrtev balkanskih vojn
Foto: Dani Zorko
Del varnejše kozje poti
no drugače ni bilo mogoče priti do sosednje vasi. S sabo sem imel nekaj hrane, vodo pa sem zajemal kar iz kristalno čistega potoka. S tem še nikoli nisem imel težav in sem enako metodo brez prekuhavanja preizkusil kar na nekaj celinah.
Nekaj delov je bilo kar strmih, vendar sem po štirih urah prišel do skritega prelaza na višini približno 1.800 metrov. Zanimivo je, da nekateri popotniki pa tudi lokalci za nošenje prtljage najemajo tudi mule. Meni z mojim nahrbtni-
Foto: Dani Zorko
Moje prenočišče v Valboni
kom ni padlo na pamet, da bi še koga najemal. Saj pa nisem šel na Himalajo ... Pri spustu sem sredi gozda naletel kar na nekaj posamičnih grobov, pri nekaterih je šlo za žrtve krvnega maščevanja. Ja, to je še ena značilnost Albancev, a so jo na srečo opustili.
Thethi je zelo 'razmetan' kraj, zato nisem kaj dosti po-mišljal in sem zavil kar k prvi bajti povprašat za prenočitev. Pa tudi hoditi mi ni bilo več, saj so me čevlji kar precej ogulili, kar je bila očitna posledica mokrega pohoda iz prejšnjega dne. Najprej me je pozdravilo kup prašičev in kur, nato pa sem zagledal zgledno domačijo, kjer je zunaj nekdo polagal kamen. Lepo se zaderem, nakar ven pride priletna teta, vsa bela od moke ter me povabi naprej. Ženska ni znala besede angleško, zato je trajalo nekaj časa, da sva se dogovorila za prenočitev. Vse je bilo čisto in prav fajn je izgledalo, tako da sem kar pograbil prvo priložnost. Ženska je pekla kruh, kot sem videl pozneje, pa je vmes hodila še tlakovat dohod. Lepa kombinacija. Če sem do sedaj poznal Albance kot patriarhalno skupnost, pa je njen mož ovrgel vse stereotipe, saj je bil copata kot iz učbenika. Kje pa je še kdo videl, da moški 'flanca' in pometa, medtem ko mu žena polaga tlakovce?
Nadaljevanje prihodnjič
Na valovih časa
Torek, 12. februar
1774 se je rodil slovenski pesnik in planinec Valentin Stanič. 1924 so v newyorški dvorani Aeolian Hall premierno izvedli Rapsodijo v modrem (Rhapsody in Blue) Georgea Gershwina. 1940 se je rodil ameriški igralec Richard Lynch. 1979 je umrl francoski režiser Jean Renoir. Sreda, 13. februar
1571 je umrl italijanski kipar in zlatar Benvenuto Cellini. 1769 se je rodil ruski pesnik in basnopisec Ivan Andrejevič Kri-lov. Uveljavil se je z basnimi, pisanimi po zgledu antičnih avtorjev in La Fontaina.
1873 se je rodil ruski basist Fjodor Ivanovič Šaljapin. Proslavil se je v naslovni vlogi opere Boris Godunov, od leta 1899 do 1918 je pel v Bolšoj teatru v Moskvi. Leta 1920 je emigriral. 1883 je v Benetkah umrl nemški skladatelj Richard Wagner, mojster romantične opere.
1894	sta Auguste in Louis Lumiere patentirala t. i. Cinematographe, kombinacijo filmske kamere in projektorja.
1903 se je rodil belgijsko-francoski pisatelj, pisec kriminalnih romanov Georges Joseph Christian Simenon. Njegov najbolj znani junak je inšpektor Maigret. Četrtek, 14. februar
1404 se je rodil italijanski slikar, pesnik in filozof Leone Batti-sta Alberti.
1602 se je rodil italijanski skladatelj Francesco Cavalli.
1918	je v kinematografe prišel film Tarzan of the Apes. 1933 je izšla prva številka neodvisne slovenske revije Sodobnost.
1944 se je rodil angleški filmski režiser Alan Parker.
1948 je umrl nemški fotograf Hugo Erfurth.
1956 je umrl slovenski pesnik Fran Eller.
1959 se je rodila kanadska sopranistka Renee Fleming.
1975 je umrl angleški pisatelj, filozof in biolog sir Julian Sorell
Huxley.
1895	so v londonskem gledališču St. James prvič izvedli dramo Oscarja Wilda Pomembno je imenovati se Ernest (The Importance of Being Earnest
Petek, 15. februar Danes goduje Jurka.
1564 se je rodil italijanski astronom in fizik Galilejo Galileji, ki velja za začetnika moderne znanosti. Sestavil je daljnogled in prvi z njim proučeval nebo.
797 se je rodil Heinrich E. Steinweg, ustanovitelj podjetja za
izdelovanje glasbenih inštrumentov Stenway $ Sons, ki se še
danes odlikuje po izredni kakovosti.
1902 so odprli v Berlinu prvo podzemno železnico.
1971 so v Britaniji uvedli decimalne enote.
1989 so zadnji sovjetski vojaki zapustili Afganistan.
1919	je trboveljska podružnica Svobode ustanovila prvo politično šolo.
Sobota, 16. februar
Danes goduje Julijana.
1519 se je rodil voditelj francoskih hugenotov admiral Gaspard de Coligny.
1822 se je rodil čudežni otrok angleški znanstvenik Francis Galton. Ko je bil star tri leta, je že znal brati, pisati ... 1834 se je rodil nemški zoolog Ernst Haeckel. Podpiral je darwi-nizem in ga širil v Nemčiji.
1873 je bila v Španiji razglašena republika, ki pa se je obdržala samo eno leto.
1877 se je rodila srbska pisateljica Isidora Sekulic.
1457 so v Gradcu zbrani plemiči sodniki priznali vitezu Janu
Vitovcu pravico do celjskih posestev in gradov.
Nedelja, 17. februar
Danes goduje Silvin.
1600 so na trgu Campo del Fiori v Rimu na grmadi zažgali filozofa Giordana Bruna, ker je trdil, da se zemlja vrti okoli sonca. 1752 se je rodil nemški pesnik Maximilian Klinger. S svojo dramo Sturm und Drang je dal umetniško ime smeri, ki se je pojavila med letoma 1767 in 1785.
1781 se je rodil francoski patolog Rene Theophile-Hyacinthe Laennec, izumitelj stetoskopa.
1844 se je rodila v Lurdu v Franciji Bernardka Soubirous, s katero sta povezani dve božji poti, in sicer v Lurd in Nevers, kjer so njeni posmrtni ostanki.
1856 je umrl v Düsseldorfu najvidnejši lirik nemške romantike Heinrich Heine.
1909 je daleč od svoje domovine v rezervatu za Indijance umrl stari poglavar Apačev Geronimo. Ponedeljek, 18. februar Danes goduje Simeon.
1516 se je rodila Marija I. Katoliška ali Krvava Mary, burgun-dska kraljica, hči angleškega kralja Henrika VIII. in Katarine Aragonske.
1519 je odplul z 11 ladjami proti Mehiki Hernando Marques del Valle Oaxa - Cortez, konkvistador in osvajalec Mehike. 1745 se je rodil italijanski fizik Alessandro Volta. Izdelal je prvi galvanski člen, prvo galvansko baterijo, iznašel elektrofor, elek-troskop in kondenzator.
1838 se je rodil avstrijski fizik Ernst Mach. Danes označujejo hitrost letal, ki letijo hitreje od zvoka, z Machovim številom.
18 Štajerski TEDNIK
Nasveti
torek • 12. februarja 2013
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Čas za prve setve na toplem
Zunaj še ni nič kaj pomladno, a kljub temu so nekateri že posejali prve rastline, seveda na toplem. Tisti, ki boste plodovke sadili v rastlinjake, posejete zdaj paradižnik, papriko in jajčevec pa ste, upam, že posejali. Plodovke naj zagotovo spremlja tudi bazilika, zato posejte tudi to.
Spomladi med sadike paradižnika posadimo še sadike solate.
Foto: Miša Pušenjak
Naj vas spomnim, da danes v Sloveniji lahko kupimo seme različnih bazilik. Najbolj sicer res poznamo tisto z bleščečimi zelenimi listi, reče se ji Bazilika Genovese, vendar je tale na prostem dokaj občutljiva. Enako koristno delovanje imata tudi tajska in sveta bazilika, ki pa veliko bolje prenašata mokra in vlažna poletja. Za tiste z majhnim zeliščnim vrtom pa je prava drobnolistna bazilika. Bazilika je pri vzgoji sadik občutljiva. Najprej je treba vedeti, da je svetlokalilka. To pomeni, da semena ob setvi ne prekrijemo z zemljo. Samo potisnemo ga v zemljo, lahko ga prekrijemo z vermikulitom. Sama setev potem zavijem v folijo za živila in pustim vse skupaj pokrito do vznika. Tako zagotovim, da pri kalitvi rastlinici kdaj čez dan ne bo zmanjkalo vlage. Ker pa so mlade rastlinice bazilike izredno občutljive na preveč vlage, posebej ne marajo kapljic vode, takoj po vzniku folijo odstranim. Setev postavimo na okno, da zagotovimo svetlobo. Zalivanje naj bo zelo, zelo zmerno in predvsem poskusimo najti način, da na mlade rastlinice ne bodo padale predebele kaplje vode, voda naj bo topla in postana. Če boste sadike vzgajali v rastlinjaku, ne pozabite na zračenje.
Za sajenje na prostem pa sejemo zdaj jajčevec, prvo papriko in zeleno. Tudi nekatera zelišča, kot so majaron, bazilika, timijan, kitajski drobnjak, drobnjak posejemo že zdaj. Poleg bazilike so svetlo-kalilke med zelišči še kamilica, ki pa jo sicer sejemo direktno na prosto. Večina kobulnic, kot so koprc, kumina in janež, ki ne smejo biti posejana globoko, ravno tako za vznik potrebujejo svetlobo. Enako velja tudi za enoletni majaron. Na svetlem kali tudi seme trajnega majarona oziroma origana in šetraja. Tudi čebulnice, kot so čebula, por, drobnjak, kitajski drobnjak ne kalijo dobro v popolni temi, kar
pomeni, da jih ravno tako ne sejemo globoko. Tudi med cvetlicami najdemo svetlokalilke. Med njimi so predvsem vodenke, lobelia in tudi »trski«, begonije za okrasne gredice, najbolj znana svetlokalilka med cvetlicami pa je verjetno ognjič. Namesto prehitrih setev na prosto lahko na toplem zdaj posejete tudi prvi peteršilj. Izberite listnate sorte, saj korenov pri peteršilju iz sadik ne bo. Peteršilj je kobulnica, zato ga ne sejte globoko, oziroma ne pokrivajte z zemljo na debelo. Paradižnik, ki bo rasel na prostem, naj še počaka v semenskih vrečicah, sejemo ga proti koncu januarja.
Pred nami je tudi valentinovo
Če govorimo o rožicah, seveda mimo tega praznika ne morem. Čeprav verjamem, da se kurenti res trudijo, zime še niso in je do 14. februarja ne bodo pregnali. Zato ne pozabite, da so nežne cvetlice v cvetličarnah občutljive na mraz in prepih. Police vrtnih centrov so polne orhidej, ki so res prelepo darilo. A pri nakupu naj vam jih res debelo zavijejo, saj jih lahko prehladi že sprehod do avtomobila ali do stanovanja. Nikakor pa naj ne čakajo v avtomobilih še na kakšen vaš nakup. Odpadanje cvetov, rumene-nje popkov je lahko posledica podhladitve.
Vsem, ki boste lepa, cvetoča darila dobili, pa svetujem, da jih vsaj za mesec dni postavite v karanteno, stran od vaših domačih lepotic. Nekateri ste že izkusili, drugim pa ne želim tega, kako si lahko s kakšno novo domačo ljubljenko prinesete tudi nezaželene goste, škodljivce. Pogosto jih opazimo, ko je že prepozno.
Orhideje zalivamo šele, ko se substrat (lubje) posuši. V nasprotnem primeru jih lahko utopimo. To ne pozabite tisti, ki se boste z njo srečali prvič. Cvetoče orhideje gnojimo, vendar ne pretiravajte. Danes dobite na policah vrtnih centrov tudi gnojila v obliki šumečih tablet, ki se mi zdijo najbolj uporabna, tudi za orhideje jih najdemo.
Za tiste, ki niso najbolj vešči ravnanja z rastlinami, so najprimernejše cvetoče kalanhoje. Prekrasne se sedaj dobijo v trgovinah. Zato so primernejše darilo od orhidej za začetnike.
Nekateri zahtevnejši kolobarji
V preteklem prispevku sem nekoliko več napisala o kolobarju. Na vrtu kolobarjenje ni težko, saj pridelujemo veliko različnih vrtnin. Zatakne pa se v žičnici visokega fižola in v rastlinjakih.
Napačno je mišljenje, da je lahko fižol več let na istem mestu. Ne mara sam sebe. Ker je žičnico nemogoče vsako leto prestaviti, je treba pač v njej zagotoviti pestrost. To lahko naredimo tako, da vsako leto posadimo fižol samo v polovico žičnice, drugo polovico pa izkoristimo kot vrt, najbolje za vrtnine, ki potrebujejo oporo. To so paradižnik, ki ga lahko vzgajamo na vrvici povsem enako kakor visok fižol - le da vrvico privežemo na rastlino ali poseben količek. Samo posajena v zemljo se bo izpulila, saj je paradižnikova rastlina težja od fižolove. Med kole žičnice lahko postavimo manjše kole, nanje namestimo mrežo in na njej pridelamo kumarice. Kumare so sploh zelo zadovoljne, če rastejo za fižolom. Med ostalimi vrtninami imajo fižol kot predhodno rastlino najraje kapusnice. Kombiniramo lahko tako, da
Foto: Miša Pušenjak
Tudi mesečno redkvico lahko sejemo v rastlinjak že zelo zgodaj.
v jeseni za visokim fižolom posejemo žito (pšenica, ječmen ...), ga prekopljemo v začetku aprila in potem najprej posadimo sadike solate, za njimi pa posadimo zelje in predvsem brstični in listnati ohrovt. Tla ob rastlinah zagrnemo z naravnimi zastirkami, kot so slama, seno ali pokošena trava. Pozimi lahko v žičnici rastejo tudi zimska solata, prezimni radič, ki ga sadimo po zgodnjem krompirju, prepričana sem, da boste sami našli še kakšno uspešno kombinacijo. Naslednje leto pa polovici obrnete. Tako boste lahko fižol pridelovali na istem mestu veliko časa brez večjih težav.
Naslednja težava se zadnja leta pojavlja v rastlinjakih. Po večini so postavljeni za pridelavo paradižnika, saj ima na prostem lahko kar nekaj težav. Čeprav paradižnik, za razliko od fižola, sam sebe dokaj dobro prenaša, to bolj velja na prostem kakor v zaščitenem prostoru. Tam se hitro pojavijo težave s padavico sadik in posebnimi škodljivci, ki jih sploh ne vidite, vendar redno, leto za letom močneje slabijo rastline. To so nematode. Zato je tudi v rastlinjaku potrebno zastaviti vrstenje vrtnin - kolobar. Meni se zdi to najbolje storiti tako, da bodo razhudniki (poleg paradižnika so to paprika, jajčevec in seveda feferoni in čiliji) samo na polovici rastlinjaka, na drugo polovico lahko sadite poleg kumar (ki same niso dovolj za popestritev kolobarja v zaščitenem prostoru) predvsem dolgo vigno. To je nekoliko novejša stročnica, ki vas bo v toplem delu poletja razveselila z dolgimi, ozkimi stroki. V rastlinjaku uspevajo tudi lubenice, melone, blitva, morda celo por in zelje poleti. Pozimi pa naj tam, kjer so bili razhudniki, rastejo motovilec in špinača, lahko pa samo žita. Na drugi polovici prezimimo seveda blitvo, posadimo zimsko solato, tja presadimo nekaj peteršilja, drobnjak, lahko tudi radič. Odlična za rastlinjak pozimi sta tudi čebula in česen. Seveda ju bomo sadili samo za pridelovanje mlade čebule in česna, saj bomo poleti prostor potrebovali za poletne vrtnine. V rastlinjaku poleti dobro uspevata tudi okra in andska jagoda, čeprav slednja pogosto dobi nezaželene goste - pršice. Ob paradižniku in ostalih razhudnikih naj raste seveda bazilika, spomladi izkoristimo prostor še za solato. Med solato pa posejemo mesečno redkvico. To bomo kmalu že lahko sejali, sadike solate, če jih kje že najdete, pa lahko že sadite. Ob rastlinjaku pa naj obvezno rastejo cvetoče in dišeče rastline - enoletnice in zelišča.
Skratka, tako kot na vrtu naj bo pisano tudi v rastlinjaku, da se boste dolga leta lahko veselili zgodnjih in poznih pridelkov vrtnin.
Miša Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
Čeveljček je ena izmed zahtevnejših orhidej in je samo za potrpežljive ljubiteljice cvetja.
Zdravstveni nasveti
Urinska inkontinenca (3.)
Zdravljenje in preprečevanje pa ni vedno učinkovito. Zato so danes pacientom na voljo medicinski pripomočki, ki omogočajo tudi tem bolnikom kakovostno življenje. To so katetri, urinal kondomi (urinali) in predloge ter hlačne pleničke. Sistem zdravstvenega zavarovanja omogoča vsem bolnikom dostopnost do teh pripomočkov. Pred mnogimi leti so zlasti za nepokretne bolnike uporabljali katetre z vrečko za zbiranje urina. Danes se tega načina poslužujejo redko, saj kateter pomeni manjšo svobodo gibanja, predstavlja tujek v telesu, in kar je najslabše, pogosto je vzrok okužb.
Predloge in hlačne pleničke
Kakovostne predloge omogočajo bolniku normalno gibljivost, zaradi svoje sestave kakovostne predloge ščitijo bolnika in okolico pred neprijetnim vonjem. To je zelo pomembno, saj ugotavljamo, da je inkontinenca pogost vzrok za socialno izključenost oseb s temi težavami. In danes res ni nobenega razloga za to. Ob pravi izbiri predloge, pri tem mislimo na velikost, vpojnost in način nameščanja, ob dovolj pogostem menjavanju predlog in seveda ob ustrezni kakovosti je lahko bolnik z inkontinenco enako aktiven kot prej. In še enkrat - bolniki imajo pravico
do teh pripomočkov. Seveda v okviru cenovnega standarda, ki ga prizna Zavod za zdravstveno zavarovanje. Bolnikom pripadajo predloge ali hlačne pleničke glede na določeno stopnjo in-kontinence, to je srednja, težka in zelo težka. V primeru lažje in-kontinence pripadajo bolnikom nepropustne hlačke. Praviloma pripada bolnikom 270 kosov na mesec, spet je to odvisno od tega, kako potrebo bolnika oceni zdravnik, lahko bolniku pripada tudi manj. Vedno pa lahko vse te pripomočke, to je predloge oz. kot jim rečemo vložke, pleničke in hlačke kupite v lekarni. Zlasti za blažje oblike inkontinence so ti izdelki postali tudi cenovno precej dostopni. Farmacevti dobro poznamo te pripomočke in brez težav bolniku svetujemo ustrezne predloge. Če bolnik izbere nadstandardno predlogo, mora sicer nekaj doplačati, vendar je to še vedno veliko manj, kot če v celoti kupuje izdelek. Pogoj pa je, da o težavi spregovori s svojim zdravnikom ali z ustreznim specialistom.
V lekarni še vedno ugotavljamo, da si bolniki na različne načine pomagajo sami. Vsi ostali pripomočki, npr. navadni higienski vložki, niso primerni za lajšanje težav z inkontinenco. Ti vložki namreč ne vsebujejo komponente za nevtralizacijo vonja. Seveda bolnice to zaznajo in se družbi izogibajo. Res se morajo bolniki zavedati, da
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
nihče ne more zaslutiti njihove težave. O tem morajo spregovoriti.
Bolniki pogosto poiščemo pomoč tudi v lekarni, zlasti za naj blažjo obliko inkontinence. Lekarniški farmacevti se dobro zavedamo dejstva, da je to povezano z veliko mero zadrege s strani bolnika ali svojcev. Zato nam povejte, da se želite pogovoriti v bolj zasebnem okolju in farmacevt vas bo povabil v prostor za svetovanje, kjer nihče ne bo poslušal tega pogovora. Vemo tudi, da je zlasti prvič potrebno nekaj več časa, da se izbere pravi izdelek. In ta čas vam bomo zagotovo namenili. Le povedati nam morate, kaj vas teži. Za veliko večino teh izdelkov so vam v naših lekarnah na voljo tudi brezplačni vzorci.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
torek • 12. februarja 2013
Odraslim prepovedano
ŠtajerskiTEBHlK l9
S svetovne
glasbene
scene
Ameriška pevka Beyonce, ki je pred dnevi blestela na Super Bowlu, se po nekaj letih znova odpravlja na svetovno glasbeno turnejo. Pevka je tudi tokrat poskrbela za presenečenje, saj je za kraj prvega koncerta svoje turneje imenovane The Mrs. Carter Show World Tour izbrala Beograd. Koncert v Beogradu bo 14. aprila, le dan za tem bo nastopila še v zagrebški Areni. Omenjena turneja, v okviru katere bo obiskala skoraj vsa večja evropska mesta, bo njena prva velika turneja po letu 2009, ko je svetovne glasbene odre osvajala s turnejo, imenovano
I AM...WORLD TOUR. V Londonu bo nastopila kar štirikrat, evropski del pa bo zaključila 29. maja v Stockhol-mu. Beyonce obljublja, da bo The Mrs. Carter Show World Tour njena največja in najam-bicioznejša turneja doslej. Trajala naj bi kar tri leta, v katerih bo obiskala tudi ZDA, Avstralijo in Azijo.
Beyonce
http://3.bp.blogspot.com
®@®
Legendarna škotska rock skupina Simple Minds bo
25. marca izdala zbirko svojih največjih uspešnic Celebrate - The Greatest Hits. Zbirka bo res bogata, saj bo izšla na različnih formatih in bo zajemala dve zgoščenki, na katerih bo 36 njihovih največjih hitov. Za vse tiste, ki pa jim tudi to ne bo dovolj, pa so pripravili še tri zgoščenke, na katere so uvrstili kar 50 svojih skladb. Zasedba Simple Minds je bila na višku svoje kariere v zlatih glasbenih osemdesetih, ko so posneli tudi svoje največje uspešnice, kot so Don't You (Forget About Me), Alive and Kicking in Belfast Child. Prav tako so osvojili številne pomembne glasbene nagrade, po celem svetu pa so prodali več kot 60 milijonov albumov.
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	THRIFT SHOP - MACKLEMORE & RYAN LEWIS feat. WANZ
2.	LOCKED OUT OF HEAVEN - BRUNO MARS
3.	SCREAM & SHOUT - WILL I AM FT BRITNEY SPEARS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	GET UP (RATTLE) - BINKO PLAYERS FT FAR EAST
2.	THRIFT SHOP - MACKLEMORE / RYAN LEWIS / WANZ
3.	SCREAM & SHOUT - WILL I AM FT BRITNEY SPEARS
NEMČIJA
1.	SCREAM & SHOUT - WILL I AM FT BRITNEY SPEARS
2.	TROUBLEMAKER - OLLY MURS feat. FLO RIDA
3.	I LOVE IT - ICONA POP feat. CHARLI XCX
Večkratna dobitnica glasbene nagrade grammy in z več kot 200 milijoni prodanih albumov najbolje prodajana glasbenica vseh časov Mari-ah Carey je posnela naslovno skladbo za novi Disneyjev film Mogočni Oz (The Great and Powerful). Skladba z naslovom Almost Home bo uradno objavljena 19. februarja. Videospot za omenjeno skladbo bo režiral njen dolgoletni sodelavec David LaChapelle. Zvezdniška pa je tudi igralska zasedba, saj bodo v filmu Mogočni Oz nastopili James Franco, Mila Kunis, Rachel Weisz in Michelle Williams.
Novi glasbeni izdelek napoveduje tudi John Fogerty, ki je svetovno slavo požel v legendarni zasedbi Creedence Clearwater Revival. Novi album Wrote a song for everyone naj bi izšel v naslednjih mesecih. Na albumu bo 14 skladb, med njimi kar 12 njegovih velikih uspešnic v novi glasbeni preobleki. Znano je že tudi, da je na novi plošči sodeloval z nekaterimi veliki imeni s svetovne glasbene scene, med njimi najdemo zasedbo Foo Fighters ter izjemna pevca Kid Rocka in Boba Segerja. John Cameron Fogerty je zaznamoval svojo glasbeno kariero kot tekstopisec, aranžer, kitarist in pevec legendarne skupine Cre-edence Clearwater Revival, ki jo je ustanovil skupaj s svojim bratom Tomom. Po razpadu skupine v osemdesetih je nadaljeval svojo glasbeno pot in izdal še nekaj uspešnih albu-
mov, kot so Centerfied, Eye of the Zombie in Blue Moon Swamp.
®@®
Legendarni angleški pevec David Bowie bo 15- aprila ob 40. obletnici izida kultnega albuma Aladdin Sane s pomočjo producenta Raya Staffa v nekoliko predelani inačici omenjeni album znova poslal na trgovske police. Album Aladdin Sane je bil že njegov šesti studijski album, izšel je leta 1973 in nasledil album The Rise and Fall of Ziggy Stardust and The Spiders From Mars. Na njem so še zadnjič skupaj zaigrali Mick Ronson (kitara, klavir, back vokali), Trevor Bolder (bas) in Mick »Woody« Woodmansey (bobni).
Seznam skladb na albumu Aladdin Sane:
Watch That Man Aladdin Sane (1913-1938-197?) Drive-In Saturday Panic In Detroit Cracked Actor Time
The Prettiest Star Let's Spend the Night Together The Jean Genie Lady Grinning Soul
Svetovno znana irska alternativna rock zasedba My Bloody Valentine je po dolgih 22 letih glasbenega premora na svoji spletni strani objavila novi album. Vodja zasedbe Kevin Shields je že v letu 2012 napovedal, da se nameravajo v kratkem vrniti z novim glasbenim izdelkom. Člani zasedbe so to res storili brez velikega medijskega pompa in izdali album z imenom MBV. Album, na katerem je devet novih skladb, bo v prodaji le preko njihove spletne strani. Takoj po objavi se je zaradi prevelikega števila navdušencev njihova spletna stran tudi zrušila. Zasedba My Bloody Valentine je bila ustanovljena leta 1983 v Dublinu. Prvi album so izdali štiri leta zatem, drugega in hkrati zadnjega Loveless pa v letu 1991.
Janko Bezjak
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
j Ime in priimek:.
I Naslov: _
I
i Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj do Raičeva 6 2250 Ptuj
To je to
Moderna demokracija - 2. del
Za začetek samo to ... v prejšnji kolu-mni je pravi podatek, da so si poslanci zvišali sredstva za stranke na skoraj 2,7 milijona, ne za.
Torej, protesti. Za neposredno demokracijo in glasno proti kapitalizmu in globalizaciji. Spet kar tako, ker se sliši lepo in prosvetljeno. Sicer ne zagovarjam sistema takšnega, kot je sedaj, in smeri, v katero gremo, vendar poskušajmo ohraniti trezno glavo. Kapitalizem kot tak ni nujno slab. Samo na povodcu ga je treba držati; torej regulirati na državnem nivoju. Dreti se tja v tri dni, kako je vse skupaj slabo, nima smisla. Konec koncev ti isti protestniki uživajo prav vse sadove kapitalizma in globaliza-cije.
To je pravzaprav vsa sodobna tehnologija, spodobna oblačila, vse mogoče storitve, avtomobili in tako naprej. Poglejmo namreč situacijo s tega zornega kota in poskušajmo biti objektivni. Mar namreč ni res, da je kljub strašanski razslojenost na določenih nivojih danes navadnim ljudem dostopno to, o čemer so včasih lahko sanjali samo najbogatejši ali pa še ti ne. Potujemo lahko v eksotične dežele, imamo računalnike in praktično vsak posameznik premore avtomobil in celo stanovanje ali hišo. Vsak sodoben zajtrk je bolj prestižen od kraljeve hrane pred sto leti in to relativno poceni. Vse to je dobro, ali ni?
Tudi globalizacija ni slaba. Dejstvo je, da smo samo ena vrsta in vsi živimo na istem planetu. Ta planet pa je danes globalen in še bolj globalen bo postal. To je normalen proces razvoja. Meje padajo. Dandanes lahko izbiramo med rečmi s celega sveta, celo ne da bi se sploh premaknili. Samo računalnik je treba prižgati. Sanjarjenja o neki popolni samozadostnosti so iluzorna. Neumno se je izolirati. A veste, kaj za Slovenijo pomeni samozadostnost? Krompir, ječmen in kurjava na drva. To je standard Severne Koreje.
S tem seveda ne trdim, da je treba podivjati in odpisati kakršnokoli zadostnost; niti slučajno. Gre samo za to, da je trg globalen in da to ni bav-bav. Pravzaprav je tudi in predvsem priložnost. Brez zadržkov in carin recimo lahko vsak izmed nas trguje skoraj po celotnem evropskem kontinentu. A ni to izjemno?
Enako je s kapitalizmom. Ni nujno slab, slabi in škodljivi so ekstremi. Narobe je, ko se ga goreče širi z bombami in ko center vesolja postanejo banke, vlade pa zamenjajo korpo-racije. Za to smo krivi ljudje. Enako velja za globalizacijo. Ni nobene potrebe za slepo zaletavanje, vendar ne trditi, da je grozna in kriva za vse zlo sveta. Oboje nam namreč omogoča standard, ki ga živimo, zato se mi zdi takšno površno dretje, ki ima korenine v enem dokumentarcu, povsem odveč. Razlogi za probleme, ki jim imamo, so drugje in definitivno niso tako jasno črno-beli.
Matic Hriberšek
t V
JRITNEY
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	HO HEY - THE LUMINEERS
2.	SCREAM & SHOUT - WILL I AM FT BR SPEARS
3.	GIRL ON FIRE - ALICIA KEYS
4.	IMPOSSIBLE - JAMES ARTHUR
5.	DIAMONDS - RIHANNA
6.	TRY - PINK
7.	EVERYTHING AT ONCE - LENKA
8.	LOCKED OUT OF HEAVEN - BRUNO I
9.	DIFFERENT - ROBBIE WILLIAMS
10.	BENEATH YOUR BEAUTIFUL - LAE EMELI SANDE
11.	WHERE ARE WE NOW - DAVID B<
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
ARS
NTH FT.
AAA
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 12. februarja 2013
Kaj bomo danes jedli
TOREK
riževa musaka, zelena solata SREDA
prekajena krača, krompirjeva solata ČETRTEK
ričet s kranjsko klobaso, jabolčna čežana PETEK
gobji golaž, pire krompir SOBOTA
prebranec, panakota NEDELJA
brokolijeva kremna juha, polnjeni dunajski zrezki, riž, radič
PONEDELJEK
narastek iz ajdove kaše, solata
Riževa musaka
Sestavine: 400 g mlete svinjine in govedine, 200 g riža, 1 manjša čebula, 3 žlice olja, 2 dl kisle smetane, 2 žlici na-ribanega parmezana, 30 g masla, 2 dl rdečega vina, sol, beli poper v zrnu, 3 vejice peteršilja.
V ponvi segrejemo olje in na njem med mešanjem postekle-
nimo na drobno sesekljano čebulo. Prepraženi čebuli dodamo meso in ga pražimo, da se sivo obarva. Zalijemo z vinom, dodamo sol, sveže mlet poper in sesekljan peteršilj. Sestavine ukuhamo, da vino skorajda izhlapi. Riž operemo, odcedimo in stresemo v krop; skuhamo ga na zob. Ognjevarno posodo na-mažemo z maslom. Vanjo stresemo pol riža in ga enakomerno razporedimo po dnu. Po njem razdelimo prepraženo meso ter pa prekrijemo s preostalim rižem. Potresemo z naribanim parmezanom, prelijemo s tekočo smetano in potresemo s kosmi masla. Posodo za 30 minut postavimo v segreto pečico.
Gobov golaž
Sestavine: 600 g različnih vrst gob, 3 žlice olja, 1 čebula, 2 korenčka, list zelene, peteršilj, poper in sol, lovor-jev list, timijan, 3 stroki česna, 100 ml kisle smetane, 1 žlička škroba, kis, 1 žlica vegete.
Na olju popečemo sesekljano čebulo, nato dodamo korenje. Vmešamo še nasekljane gobe. Dobro prepražimo in dodamo vegeto. Med praženjem dodamo nekoliko vroče vode in kuhamo, da voda izpari. Ko so gobe napol zmehčane, dodamo lo-vorjev list, zeleno, posolimo in popramo. Kuhamo na zmernem ognju. Dodamo škrob, ki smo ga predhodno stopili v vodi (namesto škroba lahko kakšno gobjo kremno juho iz vrečke), kislo smetano, nasekljan česen in peteršilj ter dodamo malo kisa. Postrežemo s pirejem.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Smeh ni greh
MESOJEDE RASTLINE »Ali imate v prodaji morda mesojede rastline?« »Imamo. Kako velike naj pa bodo?«
»No, za žensko, ki je težka okoli 85 kg!
tretjemu oficirju na prekooce-anski ladji, »če vaši izračuni držijo, potem se bomo natanko čez dve minuti z ladjo nahajali pod Tromostovjem v Ljubljani.«
TROJČKI
Milan čestita Marku: »Marko, čestitam ti za trojčke. Ali boš sedaj kakšno povišico plače?«
»No, ne ravno direktno.« »Ja, kako boste pa živeli?« »Direktor me je takoj prestavil na delovno mesto šefa proizvodnje.«
RAČUNANJE
Kaj pomeni, če vidiš blondin-ko, ki ima eno nogo boso? Da je računala do petnajst.
SMEH
Mož ženi med plesom: »Tista plavolaska se mi je nasmehnila.«
»Saj sem se tudi jaz morala smejati, ko sem te prvič videla.«
NOVA ROČKA
»Potrebujem novo ročko za merjenje nivoja olja v motorju avtomobila. Moja je prekratka in ne seže do olja.«
SKAMP
»Si slišal, da so v pristanišču Sydney odkrili 160 cm velikega škampa?«
»Potem pa francoski jedrski poskusi na Mururoju le niso bili zaman.«
NAJPRIMERNEJŠI MESEC »Kateri je najprimernejši mesec za obiranje sadja?« je vprašala profesorica biologije. »Mesec sploh ni važen!« se je oglasil Grega. »Važno je, da gospodarja in njegovega psa ni doma!«
IZRAČUN
»Mladi mož,« je rekel kapitan
ZADNJIČ
Profesorica slovenščine se jezi:
»Erik, upam, da sem te danes zadnjič zalotila pri prepisovanju od sošolca!« »To upam tudi jaz!«
SESTAVIL
EDI KLASINC
OMOTIČNOST OD KAJENJA
ANDERSENO-VA PRAVLJICA
IZRASTEK NA GLAVI
AGAVI PODOBNA RASTLINA
IZDELOVALEC SEDEL
SREDNJEAMERIŠKA DRŽAVA
INSERAT
NACIST
VZDEVEK BOJANA PRAŠNIKARJA
KROGLA PRI BALINANJU
VAS PRI SODRAŽICI
OBSODBA, RAZSODBA
JANKO IBER
HERCEGOVEC
MANJŠI TOLMUN
ZNAK ZA PREPLAH
ALUMINIJ
BEKETANJE
ADAM BOHORIČ
PERJE PRI REPI
MOŠKO IME
VSAKDANJI RIBIČ
KRUŠNI OČE
TINA DROLE
NEON
SNOPIČ, ZVEZEK
TONE KUNTNER
ODCEP
SPODNJI DEL AVTOMOBILSKEGA OKOVJA
NAVADNA OLJKA (LJUDSKO)
NAŠA PEVKA (KARMEN)
IZDELOVALEC KOPIT
5. MESEC
KONČNI ZNESEK
MOŠKO IME, FELIKS
PODZEMNI ROV
VOJAŠKI ROK
VODJA MENIHOV
JEZIKOSLOVEC
KOŠARKA
LOJZE ARKO
POSUŠENA TRAVA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRETEKLOST
VREŠČEČE PTICE
ŽELEZOV OKSID
PEVKA SADE
NAOČNIKI
VITAM. SOK RADENSKE
MAJDA FISTER
ČEBELJI STRD
MODEL DAEWOOJA
ANDREJ FEKONJA
MODEL FORDA
ELEGANTNA ŽENSKA
NAŠA PTICA SELIVKA
PLAHTA, ODEJA
PISANA TROPSKA PAPIGA
NAPLAČILO, NADAV
KROMPIRJEVA PLESEN
POPRAVLJA-LEC UR
Foto: AŠV
Foto: AŠV
UGANKARSKI SLOVARČEK: ADU = nigerijsko-angleška pevka Sade, FACIT = končni znesek, FITOFTORA = krompirjeva plesen, KOMODA = predalnik, KRAČALI = naselje pri Sodražici, OLJIKA = ljudsko ime za navadno oljko, OTIŠ = manjši tolmun, PLAZAR = slovenska pop pevka (Karmen, "Najlepša misel"), PRALE = vzdevek slovenskega nogometnega trenerja Bojana Prašnikarja.
■jejn 'ejoyo^ 'eje 'e^ep
'^egjeuüLU 'euiep 'z^blu 'peui 'eoy 'e|ego 'ep 'e^ejs 'seg nnujw 'neqje^seq '^eo 'jedo 'do^pod Teui 'je^do^ 'je^eq 'jeques 'oeupq 'qx 'jeipes 'oüai 'eo|e 's^o 'se| '^egej pg 'isouefodo :ouAejopoA IMNVZIdM 31 A31IS3d
torek • 12. februarja 2013
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se ...
... da smo prelubi Slovenci še vedno na velikem razpotju, kot smo bili pred stoletjem. To je dokazal dobitnik najvišjega poetovionskega kulturnega priznanja, znan gledališki igralec, ko je recitiral Kosovelove resnice, zapisane pred 100 leti, ki so še vedno aktualne, in ob tem ugotovil, da smo kot pes, ki lovi svoj rep.
... da je osrednjapoetovion-ska (pa še katera)proslava ob kulturnem prazniku sicer postala dobra priložnost slavnostnih govornikov za kritiziranje aktualnih razmer.
...da je letošnji slavnostni govornik na omenjenem kulturnem prazniku imel precej težav s prebiranjem tujk; bojda se je zato potem odločil, da bo tiste, ki so prireditve tako poimenovali, kar javno kritiziral.
...da niti »bogataši« niso več, kar so bili. Na dražbi likovnih del letos ni bilo niti enega predstavnika lionsov, čeprav so dražbo pripravili njihovi
podmladkarji.
. da se je kultura naroda pokazala tudi na predvečer kulturnega praznika, saj so poetovionski policisti imeli posebej veliko dela s tistimi, ki jih je neka druga kultura -vinska - tako prevzela, da so omamljeni omagali.
... da so nekateri, ko si videli predsednika države v Ptuju deliti obaro, glasno razmišljali: 'O, kako lepo se je ta maski-ral v Pahorja. Samo - Pahorje vseeno lepši!'
... da je naš svetovni boksarski prvak Dejan na sobotno tiskovno konferenco prišel z modrico na očesu: in osebno zatrdil, da je ni dobil od žene.
Vidi se ...
... da so bili na tradicionalni fašenski povorki v deželi korantov nekatere pustne maske aktualnopolitične, iz napisa na kostumu pa je bilo možno razbrati, iz katere opcije je bila katera.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
• t
s.
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 18.2. pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika. Nagrado podarja Založba Oka. Nagrado prejme Milan Ovčar, Podlehnik.
Foto: arhiv Bolfenškega društva
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik. si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat so nam pisali člani Bolfenškega društva ljubiteljev stare tehnike Trnovska vas, ki so ustvarili snežaka velikana, v katerega so vložili veliko truda, saj meri v višino malo manj kot 6 m in je narejen iz okrog 50 m3 snega.
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
	5	8		2		6		
4								
				3		9	7	
				6			8	9
		1	7		2	5		
	8					2		
5				4				8
		7	1					2
		4						3
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€	GG
Bik	VV	©©©	€€	G
Dvojčka	VVV	©	€€€	GG
Rak.	V	©©©	€€	G
Lev	VV	©©©	€	GGG
Devica	V	©©	€€€	GG
Thtnica	VVV	©	€€	GGG
Škorpijon	V	©©©	€	GG
Strelec	VV	©©	€	GGG
Kozorog	VV	©©©	€	GG
Vodnar	VVV	©©	€€€	G
Rièi	VV	©©©	€	GGG
(Vir: www.pregovor.com)
»Človek se je rodil svoboden, vendar je povsod v veri-
gah.« Jean-Jacques Rousseau
•kifk
»Človek je svoboden, ko se ničesar ne boji in ničesar ne želi.« Claude Louis Petiet
»Če dober govornik misli, daje tudi dober politik, se lahko Zgodijo usodne stvari.« Sigmund Graff
»Če država greši, opravljajo pokoro njeni državljani.«
Žarko Petan
»Korupcija je najbolj nezmotljivo znamenje ustavne svobode.« Edward Gibbon
•k**
»Najuspešnejši je politik, ki najpogosteje reče z močnim glasom tisto, kar vsi mislijo.« Theodore Roosevelt
Rebus • Rebus • Rebus
Rešitev rebusa iz prejšnje številke: NUŠKA DRAŠČEK
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 12. do 18. februarja 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Avtor: Edi Klasinc
22 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam, poslovna sporočila
torek • 12. februarja 2013
Ptuj • Narejeno v Ptuju
Hiša treh mamic
Ce ste mislili, da so mamice majhnih otrok kreativne le ob previjanju in hranjenju, ste se dodobra zmotili. Kljub pomanjkanju časa jih kar nekaj uspe ob vsakodnevnih opravilih pokazati tudi svojo ustvarjalnost. Tako so tri mlade mamice, polne idej in entuziazma, na decembrski zimski pravljici imele svojo stojnico, ki so jo poimenovale Hiša treh mamic. V tej so kraljevali edinstveni in unikatni izdelki, na katerih za spremembo ni pisalo Made in China.
Tisti, ki so se decembra sprehajali ob hiškah, postavljenih pred ptujsko Mestno hišo, so stojnico treh mamic gotovo opazili. Pisana in živahna, kot ustvarjalke, ki so v njej ustvarjale in ponujale svoje izdelke same. Lea Kolednik, Jelica Ilic in Jasna Cafuta so svojo hiško opremile v razgibanem in nevsakdanjem stilu. Prav takšne so tudi same. Ustvarjale in ponujale so različne unikatne izdelke, od nakita in torbic do kap, trakov za ušesa do unikatnih oblekic za otroke.
Vsak izdelek, ki ga ustvarijo, je poseben, unikaten in mamljiv, kar je ena izmed skupnih točk mladih ustvarjalk. Druga je ta, da imajo vse majhne otroke in da si kljub številnim obveznostim uspejo nekaj časa vzeti tudi za svoj konjiček: ustvarjanje.
Jasna Cafuta za izživljanje svoje ustvarjalne žilice ne potrebuje veliko: šivalni stroj, nekaj različnega blaga - tudi rabljenega, ki bi ga marsikdo zavrgel, saj v njem ne bi videl vrednosti - in predvsem veliko gumbov. To je vse, kar sama potrebuje za ustvarjanje. Vsi izdelki, ki jih ustvari, so unikatni in nastanejo kot rezultat trenutne inspiracije. Barve, ki jih med seboj kombinira, so pisane,
Prejeli smo
Ne sežiganje, ampak popolno recikliranje
V 10. številki Štajerskega tednika, ki je izšel 5. 2. 2013, smo lahko prebrali nekaj izjav gospoda Štrucla, za katere je mogoče dokazati, da temeljijo na napačnih informacijah ter predpostavkah in so zato lahko za nepoučenega bralca zavajajoče. V svojem intervjuju gospod Štrucl brez rezerv podpira gradnjo sežigalnice, medtem ko zavajajoče trdi, da naj bi v prenovljenem centru za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem obstajala tveganja po sproščanju škodljivih snovi v okolje. Podjetju Saubermacher pa celo zameri, da organizira dogodke, na katerih želi projekt prenove zbirnega centra predstaviti občanom in jim argumentirano odgovoriti na vsa njihova morebitna vprašanja in pomisleke.
Sežigalnice odpadkov, ki jih promovira gospod Štrucl, so objekti, ki so veljali za napredno tehnologijo pred dvajsetimi ali celo tridesetimi leti. Dejstvo je, da je ta čas Slovenija zamudila. Danes tovrstna tehnologija prinaša precej več slabosti kot prednosti, gradnje sežigalnic odpadkov pomenijo vračanje na zastarele tehnologije, ki se bodo v prihodnosti v veliki meri opuščale. Na to je opozoril evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik, ki je poudaril: S prakso sežiganja
raznolike in razgibane, nikoli monotone in dolgočasne. Vse, kar počne, ustvari, zašije, dela z veliko volje. Pravi, da na ta način izrazi sebe, svojo domišljijo. Medtem ko nekateri za to potrebujejo glasbo, slikarsko platno ali plesni podij, ona uživa ob šivalnem stroju.
Po poklicu profesorica biologije in filozofije se je našla v povsem drugem svetu. Ker dela z izobrazbo, ki jo ima, še ni uspela dobiti, se je posvetila šivanju. Ob dveh hčerkah, Mari in Rosi, je doslej za konjičke sicer imela malo časa, a vendar si je uspela uro ali dve na teden priboriti tudi zase. In takrat prosto pot pusti svoji domišljiji. „Ko začnem šivati, je to zame proces. Ko delam, si stvar približno zamislim, a med delom dobivam nove ideje, porajajo se mi različne kombinacije in nastanejo samo moji, unikatni izdelki, drugačni kot jaz sama," pravi Cafutova.
Idej ji v glavnem nikoli ne zmanjka, veliko prej se bori s časom kot pomanjkanjem kreativnosti. Čeprav je njena izobrazba pedagoška in je na področju šivanja samouka, stvari zelo dobro obvlada, saj je z vajo postajala vse boljša in boljša. Danes tako ustvarja različne izdelke, ki jih ponuja tudi na
odpadkov je treba prekiniti in takoj začeti s popolnim recikliranjem.
Z gradnjo sežigalnic, namesto da bi investirala v popolno recikliranje odpadkov, bi torej Slovenija zamudila še en vlak tehnološkega in okoljskega napredka.
Na nekaterih drugih področjih Slovenije se civilno družbene organizacije teh dejstev dobro zavedajo, zato gradnjam sežigalnic ostro nasprotujejo. Že pred desetletjem so obalne civilne iniciative opozarjale, da izkušnje iz okolj-sko razvitih držav, kot so Švedska, Nizozemska, Danska, Belgija, kažejo, da je v okolici sodobnih sežigalnic precej več strupenega dioksina, kot ga predvidevajo izračuni izmerjenih emisij iz dimnika. Kontinuirano zaporedno jemanje vzorcev v teh državah je pokazalo tudi od 30- do 50-krat večje koncentracije dioksinov, kot jih je pokazal enkratni odvzem. Gospod Janez Matos iz društva Ekologi brez meja pa je nedavno poudaril, da tudi ekonomske statistike ne kažejo v prid sežigalnicam, saj se desetkrat več delovnih mest ustvari z reciklažo kot s sežigom odpadkov. Ob tem je reciklaža v večini primerov pod nadzorom ali upravljanjem lokalnih skupnosti, medtem ko so sežigalnice v rokah zasebnih lastnikov, po večini multinacionalk, ki investirajo v njihovo gradnjo. Gospod Štrucl je navedel Švedsko kot primer dobre prakse z najve-
Jasna Cafuta, mamica, ki svoji domišljiji pusti prosto pot
svoji facebook strani Drugač pač by Ansay. Na tej ponuja različna pokrivala, otroške stvari, simpatične in kakovostne oble-
čjim številom sežigalnic, gospod Matos pa opozarja, da tej državi danes primanjkuje odpadkov in jih zato uvaža in še dodaja, da te napake v Sloveniji ne smemo ponoviti, saj so projekti sežigalnic pri nas predimenzionirani.
Dejstvo je, da lahko s sežiganjem odpadkov pridobivamo energijo in bistveno zmanjšamo količine odpadkov za odlaganje, vendar je treba pri vseh tehnologijah poznati in odprto spregovoriti tako o prednostih kot o slabostih. Kot opozarja tudi evropski komisar dr. Janez Potočnik, je v tem trenutki sežigalniški lobi še precej močnejši od reciklir-nega, zato se nekaterim zavajajočim trditvam v javnosti ni čuditi.
V svoji kritiki in vehemen-tnem nasprotovanju prenovi centra za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem gospod Štrucl zanemarja nekaj pomembnih dejstev. Center namreč v okviru Taluma deluje že zadnjih 20 let. V podjetju Saubermacher smo ponosni, da ves ta čas obratuje brez zaznavnih vplivov na okolje. Drugo dejstvo pa je, da je prenova namenjena predvsem bistvenemu izboljšanju njegove varnosti in minimiziranju možnosti okoljskih vplivov tudi v primeru vseh možnih scenarijev izrednih dogodkov, kot so naravne in druge nesreče. Zakaj bi gospoda zmotilo dodatno izboljševanje okolj-ske varnosti centra, v podjetju Saubermacher ne razumemo.
Podjetje Saubermacher deluje družbeno odgovorno in
želja ponuditi nekaj novega. Nekaj, kar ne prihaja iz Kitajske, kar je narejeno z dušo in mislijo na tistega, ki bo to nosil. „Moji izdelki so Made in Ptuj in bila sem zelo zadovoljna, ko sem na stojnici decembra ugotovila, da se vedno več ljudi odloča za takšne izdelke, saj so drugačni, unikatni in ročno narejeni," pravi Cafutova.
Tisto, kar odlikuje njene izdelke in je tako rekoč njen zaščitni znak, so gumbi v tisoč in eni obliki in barvi. Vsak ima
na njenih izdelkih posebno mesto in smisel. „Odvisna sem od gumbov, sonca, kljukic, vetra, lesa, blaga, kave, mavrice," pravi simpatična mamica in dodaja, da s svojimi izdelki štri-ka skozi življenje. Ob vsem tem pa si najde čas tudi za risanje po stenah, barvanje in restavri-ranje starega pohištva. Vse, kar počne, pa ima vsaj eno skupno točko: ustvarja z veseljem in pisano, včasih že igrivo domi-
Dženana Kmetec
r
kice, pa tudi krila za starejše in nevsakdanje predpasnike, ki povezujejo mavrico barv. Kot pravi Cafutova, je njena
se v svoji politiki poslovanja venomer drži načela popolne transparentnosti. To pa lahko dosežemo zgolj s kontinuiranim komuniciranjem z vsemi zainteresiranimi javnostmi. Temeljni razlog, da organiziramo različne dogodke, namenjene javnosti in predstavnikom različnih družbenih skupin, je zavedanje, da se pri različnih okoljskih projektih med občankami in občani pojavljajo številna vprašanja ter skepse. V skladu s politiko transparentnosti zato želimo v vseh primerih odgovarjati nanje čim bolj neposredno in z dokazljivimi dejstvi.
Zato nas je začudil kritičen odnos gospoda Štrucla do politike transparentnosti našega podjetja. Hkrati pa moramo zapisati, da smo bili tudi razočarani, ker se našemu vabilu za ogled modernega centra za ravnanje z nevarnimi odpadki v Avstriji ni odzval. Vabilu se je odzvalo kar lepo število občinskih svetnikov in občanov Kidričevega.
V podjetju Saubermacher nameravamo organizirati javne predstavitve projekta tudi v prihodnje in upamo, da se bo gospod odzval na naša vabila, saj v nobenem primeru ne bi želeli misliti, da ima njegovo nasprotovanje projektu ob hkratni podpori gradnje sežigalnice kakšne druge podlage ali motive kot zgolj pomanjkanje seznanjenosti z dejstvi.
Za podjetje Saubermacher: Žana Leskovar, Agencija Odmev

PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 12,2. 9:00 9nevnkTVMaribor-pon. 9=25 Kuhinj ca - pnn. 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:45 Predstavitveni film Slednje šale m
gostinstvo in turizem Radenci 11:00 Modro -101. oddajo 12:00 Ptujska kronika 12:20 Ptuj v pustu - 9, oddaja-pon. 13J5 Pomurski tednik -pon. 13:56 Predstavitveni film Srednje Šole za
gostinstvo in turizem Ban ene I 14:10 Srečanje veselih maš kar iz vrtcev - pon. 14:50 Ptujvjiustu-9.oddaja-pnn. 15:36 Kubmjica 6:00 Ptujsko kronika - pon. 7:00 Spoit{no) ■ 14. odcaja 7=4Q Ptuj v pustu -10. oddaja 18:00 Ptujska kraka-pon. 18:20 Predstavitveni film Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci
19:1 19 L
20:00 Ptiijslia kronika - pon! 20:20 Ptuj v pustu -10. oddaja - pon. 20:40 KamevalFest - 63. mednarodna pustna in karnevalska povorka - pon.
Sreda 13.2.
9:00DnevnikTVMaribor-pon. 9:25 Kufrinjica - pon. 10:00 Ptujska kronika - pon. 11:00 Mcora - pon. 12J0 Ptuj v pustu 10. oddaja - pon. 14:15 Ptuj v pustu -10. oddaja - pon. 14:35 Gostilna pr Francet -10. oddaja - pon. 15:35 Kultinjiea 10:00 Ptujska kronika-pon. 17:25 Cista umetnost -16. oddaja - pon. 17:40 Ptuj v pustu-11. oddaja 19:00 Povabilo na kavo 18:35 Siilanka - Med rajem in peklom 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Ptuj v pustu -11. oddaja - pon. 20:46 Mofoseena -19. oddaja - pon. 21:10 Povabilo na kavo-pon. 1:45 h!
PROSKAMSKfl SHEMA PeTV Četrtek 14.2.
9:00 Dnevnik TV Maribor - pon, 9:25 Kuhinjica- pon. 10:00 Ptuj v pustu -11, oddaja - pon. 10:20 Modro - pon. 12:00 Ptujska kronika
____________________ PSI
13:15 Predstavitveni film Srednje šole za ostinstvoin turizem Radenci
12:20 Povabilo na kavo-pon. 13:16 Pred:
gosti........
13:30lnfo kanal 14:45 Ptujv pustu -11. oddaja - pon. 15:30 Kuhmjica 16:00 Ptujska kronika-pon. 17:45 Predstavitveni film Srednje šole za
gostinstvo in turizem Ranenci 19:00 Ptujska kronika - pon. 19:20 Sportfnal -14. oddaja - pon. 20:00 Ptujska Kronika - pon. 20:20 Predstavitveni film Srednje šole za
gostinstva in turizem Ranenci 20:35 Cista umetnost -16. oddaja - pon. 20:50 Športnik leta 2012-pon.
---------- ™ JJ "" -pon.
■pon,
ujska kronika - pon.
21:45 Cista umetnost -16. oddaja - pun. 22:00 Ptuj v pustu 11. oddaja - pon. 22:20 RegiTVGoriSnica
PTUJSKA TELEVIZIJA
MALE OGLASE, OSMRTNICE,
OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 8. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov j usti na. lah @ rad io-ted ni k. si, za večje objave predhodno pokličite.
171170 A M0J 2013
V XV CL ■ ZDRAVNIK Glasujem za:
Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika:
Mojo ginekologinjo ali ginekologa: _
Mojo pediatrinjo ali pediatra:
ime in priimek: _
naslov: _
ZLATI POKROVITELJ AKCIJE:
AdriaticSlovenica P
kraj in poštna številka: telefon: _
datum rojstva:
e-pošta: _
Studio Moderna Storitve d.o.o. kot upravljalec vodi, vzdržuje in nadzoruje zbirko osebnih podatkov posameznikov v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov IZVOP-1-UPB1I. Upravljalec zbirke podatkov, obdeluje zbrane osebne podatke za namene: statistične obdelave podatkov, raziskave trga, obveščanja o ponudbah, novostih in ugodnostih, ter za pošiljanje drugega reklamnega gradiva. Za namene kontaktiranja posameznik dovoljuje uporabo različnih komunikacijskih kanalov, kot npr.: telefon, osebna pošta, elektronska pošta, mobitel in drugo. Navedene podatke lahko Studio Moderna Storitve d.o.o. obdeluje za lastne potrebe do preklica pisne privolitve posameznika oz. do časa, ko podatki več ne bodo služili svojemu namenu. V času upravljanja osebnih podatkov ima posameznik možnost vpogleda in ažuriranja podatkov v zbirki podatkov, ter lahko od upravljalca zahteva trajno ali začasno prenehanje uporabe njegovih osebnih podatkov. Pogodbeni obdelovalec podatkov za podjetje Studio Moderna Storitve d.o.o. je podjetje Linea Directa d.o.o., Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi. Studio Moderna Storitve d.o.o., Cesta Borisa Kidriča 15, 1410 Zagorje ob Savi
Datum
_ Podpis: _
Glasovnice pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj d.o.o., Raičeva ul. 6, 2250 Ptuj.
Foto: DK
torek • 12. februarja 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Prireditvenik
Torek, 12. februar
9:00	Dornava, prostori občine: izredna seja občinskega sveta sekcije oračev
TED Lukari, seja je brezplačna
9:00	Podlehnik: pohod oračev po vasi, od hiše do hiše, do 16:00
11:00	Slovenska Bistrica: otroška pustna povorka
14:00	Bukovci: 16. fašenk v Bukovcih
14:00	Ormož: tradicionalna pustna povorka s podelitvijo priznanj
14:00	Stojnci: 14. fašenk po stojnsko
15:00	Cirkovce: 21. cirkovški fašenk, od 22. do 24. ure - zadnji zven korantovih zvoncev
15:00	Podlehnik, krajevna dvorana: pokop pusta
16:00	Spodnja Polskava: pustna povorka
17:00	Oplotnica, knjižnica: pravljična ura za otroke od 5. leta starosti dalje
17:00	Ptuj, Mestni trg: pokop pusta in predaja oblasti
17:00	Ptuj, refektorij Minoritskega samostana: koncert v pustnih maskah
Sreda, 13. februar
17:00 Tinje, knjižnica: pravljična ura za otroke od 5. leta starosti dalje
Četrtek, 14. februar
11:00 Ptuj, Mestno gledališče: Plesna produkcija Ženske, Božene Krivec, za šole in izven
14:00 Ormož, Bela dvorana GŠ: regijsko tekmovanje klarinetistov - mladih glasbenikov Štajerske in Pomurja
16:30 Slovenska Bistrica, pionirska knjižnica: pravljična ura za otroke od 5. leta starosti dalje
17:00 Podgorci, Kulturni dom: območna revija otroških folklornih skupin - Ringa raja 2013
17:00 Ptuj, Miheličeva galerija: Odeto v pozabo, predavanje Izidorja Janžekovi-ča o začetkih srednjeveškega Ptuja, PM Ptuj Ormož
17:00 Ptuj, sedež Vrtca (Prešernova 29): predavanje dr. Mitja Muršiča Ali je otrok lahko hudoben
18:00 Slovenska Bistrica, knjižnica J. Vošnjaka: potopisno predavanje Andreja Morelja, Križarjenja
20:00 Ptuj, DomKULTure, Muzikafe: koncert Na valentinovo, Chili art Quartet
Petek, 15. februar
10:30
17:00
:00 :00 :00 :00
:00 :00
Ormož, Bela dvorana GŠ: regijsko tekmovanje saksofonistov - mladih glasbenikov Štajerske in Pomurja
Ptuj, CID: odprtje razstave likovnih del Gregorja Samasturja, Iskanje poti Hajdoše, gasilski dom: občni zbor KD Valentina Žumra Hajdoše Jeruzalem, dvorec: valentinovo v romantičnem vzdušju dvorca Jeruzalem Ormož, Gimnazija: informativni dan
Ptuj, Dom krajanov Budina-Brstje: Zdravo življenje, predavanje mag.
Zmaga Godine, Ključna soočenja
Sveti Tomaž, telovadnica OŠ: dobrodelna prireditev
Zg. Polskava, Kulturni dom: 15. območno srečanje pevcev ljudskih pesmi
in godcev ljudskih viž, 1. del
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 14. februar: 19:00 Skok čez plot
Petek, 15., sobota, 16., in nedelja, 17. februar: 16:00 Mali volkodlak Dolf; 18:00 Hčerka najbogatejšega prijatelja; 20:00 Skok čez plot
Mali oglasi
STORITVE
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
KMETIJSTVO
ODKUPUJEMO vse vrste krav in telic za zakol, plačilo takoj. Tel. 040 673
009._
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
MED na dom - kostanjev in akacijev - vam dostavimo, če naročite vsaj 3 kg. MOBI - 031 722 268.
VSAJ
TRTEK
»a um
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051
667 170._
PRODAM drva z razrezom na 25 ali 33 cm in pelete za kurjavo. Možnost
dostave. Tel. 041 723 957._
PRODAM lesene letvice za balkonske in vrtne ograje. Tel. 031 671 754. KUPIM traktor, lahko Zetor, Ursus, Ferguson, Deutz, Univerzal ali podobno. Tel. 041 235 349._
PRODAM kolje za vinograd. Tel. 041
856 192._
KUPIM luščilec in mlin za zrnje. Tel.
761 02 97._
PRODAM mesnate prašiče v teži 25100 kg. Možnost dostave. 041 670
766._
PRODAM brejo kozo. Tel. 753 11 81.
MOTORNA VOZILA
AVTOPLAŠČI, zimski in letni, ugodno. Razprodaja v Vulkanizerstvu Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel 02 629 62 77.
SLOVENSKIH! 7
pom m valčkov
1.	MLADI GODCI-Poročni dan
2.	GADI-Lahko noč
3.	Ans. STANKA PETRlCA-Melodija zame
4.	VESELE ŠTAJERKE In DOMEN KUMER - Daj pir na hladno
5.	VERA & ORIGINALI - Lepo je bit CELJAN
6.	Ans. VIKEND - Najin zimski čas
7.	Ans. VASOVALCI -Ni več prela
1.	SPEV in MIRAN RUDAN - Neko noč
2.	ČUKI in MAJČI-Marilyn Monroe
3.	MILI-Daljave
4.	ZORAN CILENŠEK - Slovenec sem
5.	ŽANSERČIČ-Zate
6.	AT0MIK HARMONIK-Skoči
7.	AQUALUNA-Spomini
Orfejčkove talente lahko prijavite vsak četrtek med 20:00 in 20:45 na tel.: 02 771 22 61.
____________________________________________________________________
SLOVEiSCOH POP 7
Ime in priimek:
Glasujem ¡ta: _
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:_
Naslov: _ Tel, številka:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o., p.p. 13, 2288 Hajdina
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči. Skozi življenje boriti si se znal, a v tihi zimski noči utrujen za vedno si zaspal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka
Alojzija - Slavka Zemljiča
IZ PRECLAVE 15
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, dar za cerkev in za svete maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino, nosilcu križa, nosilcem zastave in prapora ter pogrebnemu podjetju Aura. Vsem še enkrat iskrena hvala, da ste bili z nami na naši najtežji poti.
Njegovi najdražji
Človek, ki ljubljen je, nikoli ne umre, le daleč je, daleč je.
ZAHVALA
ob boleči izgubi nam najdražje sestre in tete
Alojzije Slana
IZ BUKOVCEV 1 A (1927-2013)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem ostalim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala Patronažni službi Ptuj in doktorju Lazarju ter pogrebnemu podjetju Mir, gospodu župniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem in govornici. Vsem iskrena HVALA.
Vsi njeni
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, da je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
SPOMIN
11. februarja mineva eno leto, odkar nas je zapustil
Lovrenc Kuharič
IZ LEŠNICE 10, ORMOŽ
Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižgete svečo na njegovem grobu.
Žena z otroki
www.radio-tednik.si
3SSD avtomobili P.R.& avto filipič
Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
ZNAMKA LETNIK CENA			« OPR.	BARVA
BMW 325I AVT.4 VRATA	2005	13*0,00	XENON, TEIWOMAT, SP. PODVOZ.	ČRNANOV.
CnROEH C41.EI 1EV VIR. S VRAT	2006	5JSO.OO	nWOHAT.DVOPODAVT.KUIU	ČRNAKOV.
FOfiD FIESTA TRIM) 1.4 5 VRAT, SLO	2001	5JSO.OO	MEGL, I.LAST^POTRSERVKNJKA TANGO ORANGE KOV.	
FORD FIESTA IRENO I2SL S VRAT	2011	9.1)0,00	KOMUNIK.FAKETGARAIICIM	VIS®MODRA KOV.
FORD FIESTA TREND 12SI, i VRAT	2009	M»,00	AID FIAT, AVT.KUMAjBW.IOU.	«MODRA KOV.
FORD FIESTA TREND 1.4I,SVHAT	2010	1.1)0,00	LE 23 JI71 bi, ALU PLATTŠČA	MOREI1MIETKOV.
FORD FOCUS 1.E Ti-VCTTREND, 5 VRATNIM MODEL	2012	12*0,00	AID PUT., KOMUNIK. RAKET	UMNA«
FORD FOCUS 1.G RUHAVAM	2007	7.490,00	11AMZN.GUHNAFIAT.	SRBIRNAKOV.
FORDFUSHH1JCOMFORT	2000	0*0,00	AID FIAT, POTOV. RAČINAINIK	TEIINO SIVAKOV.
FORD FUSION Ii EBONY	2011	0*0,00	IE 0A45 Im, GARANC. Do 03/2013 ČRNAKOV.	
KIACBDUGSLLXFRESH.S VRAT	2007	S*0,00	11ASTNK, MEGUPOIDVJIAČUN.	ČRNAKOV.
FORD FIESTA 1.4,5 VRAT	2006	4390,00	PAR* SEE,POTOV, RAC.,ABS	TAKGO ORANGE KOV.
RBIAULT MODUS 1.5 DCI, SLO	2000	U»,00	1lAST.,PtnR^BW.KHJ. KLIMA	SVNODRAKOV.
VWGOlf UCL RABBIT 5 VRAT.SLO	1997	1*0,00	1.IAST,SBHI0 VOLJE 99.201 h	SRBIRNAKOV.
RBIAULT MEGAW 1.G KARAV.-OUUČEM	1009	1*0,00	li1K.6B2km,l.lAST,POmSERV. MAKOV.	
SE VEC VOZIL NAJDETE NA: www.avto.net/avtomobilipr
Ptuj • Osma tradicionalna dobrodelna Obarjada
Pozitivni duh Obarjade vsako leto močnejši
Na dvorišču Ptujske kleti je v soboto, 9. februarja, že osmo leto zapored dišalo po piščančji obari, tradicionalni slovenski jedi, ki si je tudi po zaslugi te največje dobrodelne pustne prireditve daleč naokrog ponovno dobila mesto v vsakodnevni prehrani, kot ga je imela že nekoč.
Foto: Črtomir Goznik
V delitvi obare se je poskusil tudi predsednik države Borut Pahor, ki je pohvalil idejo o organizaciji dobrodelne in hkrati družabne prireditve.
Tudi letošnjo Obarjado je pripravil Lions klub Ptuj. Gre za največjo dobrodelno prireditev Lions kluba Ptuj, ki jo pripravi vsako leto, zbrana sredstva pa nameni pomoči potrebnim. Sporočilo Obarjade je vsako leto močnejše; letošnja je imela še poseben dodatni prizvok, saj jo je obiskal predsednik države Borut Pahor.
Obarjado je spremljal bogat kulturni program, nastopilo je več glasbenih skupin od blizu in daleč. Med kuhanjem obar, večinoma so kuhale že znane ekipe, pa so se po dvorišču Ptujske kleti sprehodili tudi udeleženci prvega ptujskega mestnega korza s 14. princem karnevala Miroslavom Slodnja-kom, vitezom Dornavskim na čelu.
Svojevrstno presenečenje 8. Obarjade pa je bil neformalen obisk predsednika države Boruta Pahorja, saj je želel mimo protokola doživeti nekaj edinstvenega ptujskega pustnega vzdušja, ki ima tudi dobrodelno noto. Pred Mestno hišo na Ptuju ga je najprej pozdravil ptujski župan Štefan Čelan s kurenti, nato pa je v njihovem spremstvu obiskal delovišče Obarjade, kjer so ga letošnji kuharji in drugi udeleženci te dobrodelne pustne prireditve toplo pozdravili. Organizatorjem in pobudnikom Obarjade je namenil pohvalne besede o organizaciji te dobrodelne in hkrati družabne prireditve, ptujsko kurentovanje pa po njegovih besedah predstavlja pomemben del slovenske identitete; na Ptuju živijo prijazni in pridni ljudje, ki
skrbijo, da se ta pomembna dediščina, identiteta, ohranja. Predsednik države se je v soboto na Ptuju preizkusil tudi v delitvi obare, ki jo je mimo tekmovanja skuhal Lions klub Ptuj, da bi je bilo dovolj za vse obiskovalce, ki so v soboto prišli na dvorišče Ptujske kleti. Tudi letos je je bilo za okrog dva tisoč porcij.
Predsedniku države je ob njegovem obisku Ptujske kleti predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser podaril vino letnika njegovega rojstva, muškat otonel, letnik 1963. V Ptujski kleti se lahko pohvalijo z eno najpomembnejših zbirk arhivskih vin v tem delu Evrope, med njimi je tudi vinski arhivski biser iz leta 1917, zato tudi ni bilo težko najti letnika predsednikovega rojstva.
Letos 15 tekmovalnih ekip
Člani komisije so letos po-kusili 15 obar, kolikor je bilo tekmovalnih ekip. Od obare do obare jih je vodil predsednik komisije Marko Volk, preostali preizkuševalci pa so bili še Roman Glaser, Danilo Toplek, Brigita Selinšek, Vinko Mandl in Franc Ferčič kot izžrebani predstavnik ene od ekip - ekipe Občine Markov-ci. Že drugo leto zapored so najboljšo obaro skuhali v ekipi Ilkosa, drugo mesto sta si delili ekipi Zavarovalnice Maribor in Perutnine Ptuj, četrti so bili talumovci, peto mesto je zasedla ekipa Goje, šesta je bila ekipa Komunalnega podjetja Ptuj, na sedmo mesto se je uvrstila ekipa Radia-Tednika Ptuj, osma je bila ekipa Občine Markovci, deveta MO Ptuj,
Bii
Radio tednih Pluj.d.o.a.
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Radia-Tednika z očetom Obarjade Slavkom Visenjakom
Foto: Črtomir Goznik
Že drugo leto zapored je zmagovalno obaro skuhala ekipa Ilkosa.
deseta sestavljena ekipa Ograje Rogina, Bar Zinka in hotela Botra, na enajsto mesto se je uvrstila ekipa VGP Drava Ptuj, na 12. mesto ekipa podjetja Čisto mesto, na 13. mesto ekipa podjetja Tenzor, 14. je bila Perutninarska zadruga Ptuj, 15. pa ekipa Cestnega podjetja Ptuj. Sicer pa je bolj kot tekmovalni duh ekipe pri njihovi
kuhi spodbujal topel občutek dobrodelnosti, da bodo s svojo kuho lahko nekomu pomagali na konkreten način.
Sodelujoče ekipe so ob kuhi poskrbele tudi za druge kulinarične in tekoče dobrote. V Ptujski vinski kleti kot glavnem sponzorju Obarjade, pa so letos za razliko od lanskega leta natočili več čistega vina.
Lani je zaradi nizke temperature, ko so udeleženci Obarjade kuhali pri minus 18 stopinjah Celzija, bolj šlo v promet kuhano vino. Zahvala za dober namen gre vsem sponzorjem in donatorjem, ki vsako leto tako ali drugače pomagajo, da prireditev ohranja svoje poslanstvo in ga širi v okolje.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Za veselo vzdušje na letošnji Obarjadi je poskrbelo tudi več glasbenih skupin od blizu in daleč, pa tudi Luka in Pepi nista bila od muh.
Napoved vremena za Slovenijo
Če se pust na soncu greje, letina med dobre šteje.
Osebna kronika
Rojstva: Franja Vogrinec Brodnjak, Ormoška c. 83 c, Ptuj - deklica Venita; Urška Horvat, Ul. 5. prekomorske 6, Ptuj - deček Filip; Barbara Voh, Ravna ul. 5, Miklavž na Dravskem polju - deklica Alina: Jožica Mesarec, Vičanci 44 b, Velika Nedelja - deček Nei; Mojca Rezar, Lovrenc na Dravskem polju 128, Lovrenc na Dr. polju - deklica Alja; Janja Trop, Selska cesta 17 a, Ptuj - deček Bor; Mateja Lavrenčič, Močna 38 a, Pernica - deček Anže; Natalija Grabar, Svržnjakova ul. 1, Ptuj - deklica Špela; Maja Petrovič, Vintarovci 75, De-strnik - deček Leon; Natalija Godec, Ul. pri izviru 4 a, Slov. Konjice - deklica Julija; Maja Mohorko, Vinterjeva ulica 14, Zg. Polskava - deklica Lana; Martina Korent, Črmlja 20, Trnovska vas - deklica Tina. Umrli so: Alojzija Podgoršek, roj. Marinič, Dolena 34, roj. 1925 - umrla 29. januarja 2013; Marija Zupanič, roj. Kelenc, Muretinci 37 b, roj. 1934 - umrla 31. januarja 2013; Matilda Teskač, roj. Vidovič, Zgornje Gruškovje 33, roj. 1932 - umrla 31. januarja 2013; Ivan Krajnc, Nova vas pri Ptuju 45, Ptuj, roj. 1934 - umrl 28. januarja 2013; Angela Berčič, roj. Čeligo, Sela 39 a, roj. 1938 -umrla 22. januarja 2013; Marija Glažar, roj. Drobnič, Ilčeva ul. 8, Ptuj, roj. 1923 - umrla 3. februarja 2013; Ivana Za-goranski, roj. Selič, Turniška ul. 17, Ptuj, roj. 1927 - umrl 1. februarja 2013; Maksi-miljan Rebernak, Ptuj, Gaj-zerjeva ulica 11, roj. 1924 -umrl 3. februarja 2013; Ivan Bratušek, Gruškovec 101, roj. 1927 - umrl 2. februarja 2013; Marija Hasenmali, roj. Gorčenko, Skorba 27, roj. 1927 - umrla 2. februarja 2013; Alojzija Slana, Bukovci 1 a, roj. 1927 - umrla 2. februarja 2013; Janez Zafo-šnik, Pleterje 68, roj. 1921
-	umrl 3. februarja 2013; Katarina Šprah, roj. Senčar, Draženci 2, roj. 1926 - umrla 3. februarja 2013; Jožef Ivan-čič, Župečja vas 24, roj. 1940
-	umrl 3. februarja 2013.
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Padavine se bodo ponoči okrepile in razširile nad vso Slovenijo. Po nižinah Primorske bo deževalo, drugod snežilo. Popoldne in zvečer bodo padavine slabele in predvsem na zahodu prehodno ponehale. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja, veter bo ponekod gradil snežne za-mete. Temperature bodo od -5 do 0, na Primorskem od 1 do 6 stopinj C.
Obeti
V sredo bo oblačno, občasno bo še snežilo, na Primorskem pa bo povečini brez padavin. V četrtek bo pretežno oblačno, ponekod v notranjosti bo še naletaval sneg. Na Primorskem bo oba dneva pihala zmerna burja.