jamo delovne organizacije med seboj, ugota-
vljamo "mokre" dejavnosti, denarno uspešnost 
pri upoštevanju vode kot surovine itd. 
Za celovito preučitev vloge industrijskega 
obrata v pokrajini glej še: Navodila za raziska-
vo (D.Radinja, Geografski obzornik 3-4. 
1980). 
V drugem delu naloge pa ugotavljamo še 
širši gospodarski pomen reke, npr. v preteklo-
sti (viri: stare karte, opuščeni mlini, različna 
literatura) o transportni vlogi reke (čolnar-
stvu, plavlenju lesa...), žagah in mlinih ipd. Z 
vidika preživljanja prostega časa in rekreacije 
upoštevaj podatke ribiških družin o številu 
članov, prodanih ribolovnih dovolilnicah na 
preučevanem delu reke (ali jezera), poletnem 
obisku kopalcev oz. sprehajalcev ob bregovih, 
številu spustov s kajaki, na zimsko drsanje itd. 
Ob upoštevanju analiz odpadne in rečne 
vode sklepaj na možne vplive poslabšanja 
kakovosti (zastrupitve) življenja v reki ob 
loku navzdol, možnem onesnaženju zajetij 
pitne vode, ki so ob reki ild. Rezultate analiz 
(vir: občinski vodnogospodarski inšpektor, 
Hidrometeorološki zavod SR Slovenije) odpa-
dnega blata iz čistilnih naprav primerjaj z 
MDK vrednostmi za težke kovine, ki so dolo-
čene za poljedelske površine v ZRN (glej 
prispevek o Degradacijski vlogi prometa). 
ODLAGALIŠČA TRDIH IN TEKOČIH 
ODPADKOV - NOV ANTROPOGENI ELEMENT 
V POKRAJINI 
Dušan Plut* 
Količina odpadka narašča vzporedno z 
gospodarskim razvojem in dvigom življenjske 
ravni prebivalstva. Odlaganje odpadkov posta-
ja vedno bolj pereče, odlagališča trdili, pa tudi 
tekočih odpadkov pa nov antropogen element 
v pokrajini, ki je vzbudil tudi pozornost geo-
grafov. Posledice kopičenja odpadkov v pokra-
jini so vsesiranske in se kažejo v različni stop-
nji onesnaženosti posameznih pokrajinskih 
elementov (relief, prsi, voda, vcgctacija).Od-
lagališča odpadkov ogrožajo ali prizadenejo 
torej različne pokrajinske elemente in celotno 
pokrajino, vplivajo pa ludi na človekovo poču-
tje ali celo zdravje in kazijo estetski izgled 
pokrajine. Zmanjšujejo torej njeno bivalno in 
*, dr.. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, 
Aškerčeva 12, Ljubljana. 
rekreacijsko vrednost, v primeru lokacije na 
primerih kmetijskih zemljišč pa tudi ekonom-
sko vrednost zemljišča. 
METODOLOGIJA RAZISKOVANJA 
Poudarek je na terenskem delu, saj prevla-
dujejo divja, nedovoljena smetišča. Zato je 
potrebno opravili terenski ogled in iz pogovo-
ra z domačini odkriti, kakšna je usoda gospo-
dinjskih odpadkov. Poslužujemo se tudi čim-
bolj podrobnih kart (merilo 1 : 5000, 1 : 10 
000 ali I : 25 000), ki nam služijo kot "detek-
tor" za sklepanje o možnih lokacijah smetišč. 
Rečni bregovi, kamnolomi, ježe teras, pesko-
kopi in gramoznice so praviloma mesta za 
odlaganje smeli. Organiziran odvoz smeti ni 
zanesljivo merilo, da v bližini naselja ni slarej-
42 
šega ali celo svežega smetišča. V prvem razgo-
voru z domačini najprej povprašamo glede 
načina zbiranja in odstranjevanja odpadkv ter 
se pozanimamo glede mesta odlagališča odpa-
dkov za del ali celo naselje. Nato se odpravimo 
(s kartami, tudi pedološkimi ali geološkimi ) na 
smetišča, zabeležimo njegovo lokacijo na karti 
ter pričnemo z. vnašanjem odgovorov na prilo-
ženi vprašalnik. Zbrani podatki predstavljajo 
osnovo za izdelao katastra smetišč KS ali 
občine. Po natančnem ogledu smetišča dopol-
nimo zbrane podatke ob ponovnem razgovoru 
z domačini, zlasti glede posledic lokacije in 
starosti smetišča. Koristno je smetišče tudi 
fotografirati, saj nam služi fotografija (s skico 
smetišča) kol pripomoček pri presoji o skupni 
oceni smetišča in iskanju ustreznejših rešitev 
pri odlaganju smeti. 
V področjih, kjer je organiziran odvoz, sme-
li, je potreben razgovor v delovni organizaciji 
(navadno komunalno podjetje), ki skrbi za 
zbiranje, odvoz in odlaganje odpadkov. Poza-
nimamo se o skupni letni količini snovi, nači-
nu in pogostosti odvoza, deležu industrijskih in 
gospodinjskih odpadkov, številu naselij, ki 
imajo organiziran odvoz itd. Posebno pozorno-
st namenimo vprašanjem o centralnem odlaga-
lišču smeti, ki smo ga predhodno na terenu že 
podpisali. Seznanimo se s težavami pri zbiran-
ju, odvozi in odlaganju smeti, deležu in količi-
ni sekundarnih surovin ter načrtih o bodočem 
odlaganju smeti. Srž celotnega raziskovanja je 
kartografska predstavitev in izdelava podrob-
nega katastra smetišč v okviru ene ali več 
krajevnih skupnosti ali občine ter sugestije za 
reševanje. Pri izdelavi katastra smetišč in 
eventuelnih predlogih je potrebno imeli pred 
očmi naravovarstene, podnebne, hidrogeolo-
ške, urbanistično-prometne, estetske in rekre-
acijske zahteve in omejitve, katere mora zado-
voljevali najbolj ustrezna lokacija za odlaganje 
smeti. 
Ivane, M., 1979, Kontrola izdelanih vod iz 
deponij odpadkov, Naše okolje 1979/5-6, 
Ljubljana. 
Orožen Adamič, M., Pleskovič B., 1975, Pro-
blemi okolja in odlaganje odpadkov v 
Ljubljani, Geografski vestnik XLVIII, 
Ljubljana. 
Pevc, J., 1979, Nekateri zdravstveni in higien-
sko-epidemiološki vidiki odpadnih snovi, 
Naše okolje 1979/3-4. Ljubljana. 
Plut, D., 1981, Neurejena odlagališča odpad-
kov v Beli Krajini, Geografski vesinik Lil, 
Ljubljana. 
Plut, D., 1981, Odlagališča odpadkov v Blej-
skem kolu kol degradacijski element turi-
stične pokrajine. Zbornik 12. zborovanja 
slovenskih geografov, Ljubljana. 
KATASTER SMETIŠČ -
TERENSKE RAZISKAVE 
I. NEPOSREDNE UGOTOVITVE 
1. Tekoča številka smetišča (številko vpišemo 
ludi na karto): 
2. Nadmorska višina (s pomočjo karte in ev. 
višinomerom): 
3. Oddaljenost: 
a) najbližjega naselja (N - P - V) (pri 
manjših razdaljah zaokrožiti na 10 m, 
pri večjih na 100 metrov; N = nad nase-
ljem, P = pod naseljem, V = v isti višini 
- vodoravno) 
b) najbližjega potoka, reke, izvira, talne 
vode (N-P-V) 
c) ceste (N-P-V) 
d) do smetišča pelje steza, kolovoz, cesta 
4J Izpostavljenost: 
a) skrila lega (reliefna - v vdolbini, vegeta-
cijska - sredi grmovja ipd.) 
b) izpostavljena; od daleč vidna, moteča 
ipd. (neustrezna) 
c) štrleča (kup na ravnem) 
d) prilagojena površju (zapolnjevanje 
vdolbine, podaljševanje jame, kroga 
itd.). 
43 
5. Drobna lega: 
a) na bregu tekoče vode ali v strugi 
b) v kamnolomu, gramoznici, glinokopu, 
jarku ali kakršnemkoli odkopu ipd. 
c) na robu terase oziroma na ježi 
d) v nalašč za smetišča izkopani jami 
e) drugo. 
6. Širša reliefna lega: 
a) v vdolbini (grapi, dolini, ipd.) 
b) na ravnem (ravnina, planota, sleme, 
vznožje, terasa 
c) na nagnjenem svetu (pobočje česa). 
7. Velikost in oblika smetišča: 
a) manjše (le nekaj kvadratnih in kubičnih 
metrov, ŠxDxV) 
b) srednje veliko (več deset kvadratnih in 
kubičnih metrov, ŠxlxV) 
c) večje (več sto kvadratnih in kubičnih 
metrov, ŠxDxV) 
d) v obliki kupa. nasipa; stisnjene oz. raz-
vlečene oblike, izravnava površja, delno 
ali v celoti izpolnjen ... 
8. Sestava odpadkov: 
a) mešana 
b) prevladuje 
c) izjema 
9. Poreklo odpadkov: 
a) gospodinjski d) gradbeniški 
b) obrtni e) jalovišče (kakšno) 
c) industrijski f) ostalo (katero) 
10. Vrsta smetišča (ustrezno obkroži); 
a) naključno (enkratno, spontano odvrže-
ni odpadki) - znak 
b) priložnostno, spontano nastalo, vendar 
stalno smetišče, ki ga uporablja več 
ljudi oziroma več hiš, zaselek, na-
selje - 0 
c) organizirano (KS. občina, podjetje) ali 
legalizirano, urejeno, ki je bodisi splo-
šno (C l ) ali specializirano (C2) 
11. Kamninska podlaga smetišča in okolice: 
a) prst (preperlina) odstranjena (umetno 
ali naravno) 
b) karbonantna - silikatna 
c) podrobnejši opis (prod, pesek, ilovica 
oziroma glina, apnenec, dolomit, lapor, 
glinasti skrilavci ipd.) (vzorec kameni-
ne; zlasti v spornih primerih) 
12. Lega glede na izrabo tal (zemljiške kate-
gorije) in vode: 
a) v gozdu ali njegovem robu, 
b) v grmovju ob poti, rečnem bregu, živi 
meji ipd. 
c) na travniku, pašniku ali njunem robu 
d) na robu njiv 
e) na robu naselja 
f) v opuščenih antropogenih oblikah 
g) oh kolovozu, cesti, železnici 
h) v zaledju neurejenega - urejenega (iz-
vira potoka, povirja,talne vode - ali 
nad njo . v vodnem rezervatu, lik ob 
tekoči vodi ipd.) 
I.V) Stanje: 
a) sveže smetišče 
b) napol sveže (napol zarastlo ipd.) 
c) opuščeno (zastarano), skoraj zarastlo; 
ker je vdolbina zapolnjena, razlog ni 
očiten) 
d) sanirano (zasuto, izravnano) ali celo 
spremenjeno v travnik, pašnik, njivo ipc 
e) sveže, a vzdrževano (sproti ga zasipa-
vajo, izravnavajo, prekrivajo itd.). 
14. Izrazito slabe poteze smetišča: 
a) smrad (glede na prevladujoče odpad-
ke) 
b) možnost neposredne okužbe, ker je 
blizu naselja 
c) nevarnost za vodne vire (ker je v nji-
hovem neposrednem zaledju). 
d) naravne smeti med odpadki so za oko-
lje posebej nevarne snovi, ki bi terjale 
posebna odlagališča (olja, nafta, kemi-
kalije oz. strupi, zaščitna sredstva itd.) 
e) bližina rekreacijskih objektov,zelenega 
pasu iid. 
f) preveč vidno (predvsem vizualno ozi-
roma estetsko neugodno) 
g) nevzdrževano (razmetano, razvlečeno). 
44 
15. Presoja stanja: 
a) izrazito neustrezna lega (glede na re-
lief, sestavo tal, prsti, vode, bližino 
naselja, komunikacij itd.); smetišče bi 
bilo treba nujno ukiniti, odstraniti, 
prekriti ipd.; absolutno neperspektiv-
no, nujna je ureditev (sanacija) 
b) deloma ustrezna lega (glede enih potez 
ustrezno, drugih neustrezno); smetišče 
je dopustno, potrebna pa je preureditev 
c) ustrezna lega (zlasti glede na sestavo 
tal, relief, vode, itd.); smetišče velja 
obdržati, celo razširili vendar urediti; 
je perspektivno, ker je tudi dovolj veliko, 
16. Urejenost smetišča, oblike in stopnje ure-
janja: 
a) delno ali v celoti ograjeno 
b) dohodna rampa 
c) opozorilna tabla 
d) sežiganje 
e) čuvaj 
f ) izravnavanje, zasipavanje, ozelenjc-
vanje ipd. 
g) neurejeno. 
17. Skupna ocena smetišča oziroma naselja: 
a) naselje je sploh brez smetišča (vsak 
odlaga po svoje) 
b) ima smetišče, vendar neurejeno in 
neustrezno 
c) ima napol urejeno smetišče s še spre-
jemljivo lego 
d) ima urejeno smetišče (z. ustrezno lego -
neustrezno lego) 
18. Fotografija smetišča (panorama, detajl) ali 
vsaj označiti, zakaj bi ga bilo treba foto-
grafirati. 
II. MNENJE PREBIVALCEV (ljudi) 
1. Podatki o stanju po mnenju ljudi (tudi o 
opuščenih, že zapolnjenih oziroma neopa-
znih smetiščih): 
2. Zakaj je takšno stanje? 
3. Prizadevanja in načrti: 
4. Ali zbirajo odpadke in jih prodajajo kot 
surovine - sekundarne (kako, katere, kdaj): 
III. PODATKI, ZBRANI NA KS, OBČINI, 
PODJETJIH 
IV. PODATKI KOMUNALNE SLUŽBE 
1. Organizacija in delovanje: 
2. Način odvoza smeti: 
3. Plačevanje prispevkov: 
4. Težave: 
5. Sodelovanje s podjetji in ustanovami, ki z 
odpadki najbolj bremenijo okolje (industri-
ja, klavnice, bolnišnica itd.): 
6. Načrti (strokovna obdelava problematike): 
VPLIV CESTNEGA PROMETA NA 
DEGRADACIJO OKOLJA 
Mitja Bricelj* 
Število motornih vozil registriranih v Slo- število 6()0.(M)0 (oz. 3,6 preb./ osebni avto), 
veniji še zmeraj raste; leta 1988 je že preseglo zaradi geografske lege Slovenije pa ima velik 
delež tudi tranzitni promet. Hkrati pa se veča 
*, Inštitut za geografijo Univerze L. Kardelja, Trg tudi s ta ros t a v t o m o b i l o v k a r p o m e n i m a n j š o 
francoske revolucije 7, (> 1000 Ljubljana. p r o m e t n o va rnos t , v e č j o p o r a b o n a f t n i h der i -
45