Št. 5.
V. Gorici, dne 18. januvarja 1898.
Tečgg xxvm.
Izhaja dvakrat na teden v Štirih izdaujlli, in sicer: vsak torek in petek, izdaja za Oorico opoldne, izdaja za deželo pa ob 4 uri popoldni«, in stane z ,.(«osj)odarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vivd po posti prijemana ali v Ooriei na dom nošiljsuia:
Vse leto.......gld. G-—
pol leta........»    3-—
četrt leta.......•    I-."rti
Posuiiičnc številke stanejo ti kr. Naročnino  sprejema upravtiištvo  v* Oosposki  lili«'1--. štv. (! v (ioriei v - (Soriški Ti>kan.i     A. Gal.rSuek  vsak" dan ud S, ure /.jutraj do <>. y.woVr;  <>'> nedeljah )>a ml !). do I a. ure. Nji naročilu brez doposlaue naročnine so ue oziramo.                                                       •
„l»UIMOUEr<'izhaja nc-lviMi.. od -Suče   trikrat
incs<«Lii.i  iu stiiue  \m«  l.-to  "lil.   1-2(1.
Soi-u in 1'riinon-.- s,« pnNJnjiit!) vjU.in.-i v to-Uakarni S.-hwar/. v S.Uki inVi iu .! .¦fleY\i t ž~v Nunski u!i«i: — v TrMu v t«l>.ikanii Lav n« uči č na ti-u della Cii>.-niia iu 1'ipan v ulici P..ntc delia FaM.r.i.
(Izdaja za deželo).
Uredništvo in odpravnlštvo
se naltaja v Gosposki ulici 5t 9 v Gorici v II. nadstr.
zadoj. — Urednik sprejemlje stranko vsak dan od 11.
do 12. uro predpoldne. •
Popisi naj se pošiljajo 1« uredništvu.
Naročnina, reklamacije in drugo reči, katero no spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le upravništvn.
Neplačanih pisem ne sprejemi jo ne uredništvo no
upravništvo.                  ______
Oglasi in poslanice se račtinijo po petit-vrstah, ce tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat G kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — \ečj<« črke po prostora.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
„«oriška Tiskarna« A. GahrSFck tiska in >,ala^i razen Sof-e - i„ <Primorca- še „SloVaiisko knjižnico*, katera i/.liaja inoeeiio v .snopičih obsežnih 5 do (i pol irr stane vseletno 1 -Id- SO kr. _ Oglasi v <Hlov. Knjižnici > se račun i jo po 20 kr. potit-vr.stiea.
Odgovorni  urednik in  izdajatelj  Fran  Strel v Gorici.
•>»> Bog" in narod! €€«•
Gor. Tiskarna > A. Gabršček (odgov. J. Knnpolič) tiska in zal.
Po odhodu viteza Rinaldinija.
Zvezda vitezu H i n a I d i n i j a je ko-neeuo vendarle zatouila na politiškem obzorju razdivjane Primorske, in v rumeni hiši v Trstu je zagospodoval novi namestnik grof (ioess.
Ako hočemo sodili pravično, moramo reči, da (jrrolu (.Joessu niso pola posula z rožicami, kajti njegov prednik je poskrbel z občudovanja vredno prel-kanosljo, da so se do skrajnosti poostrila vsa možna nasprotja kolikor v Trslu. toliko v Istri in na Goriškem ..,
Na Goriškem je središče vseli težav — mestni za s to p v Gorici. Tu so zagospodovali najnestrpnejši živ-Iji, zagrizeno nasprotni vsakorsnemu sporazmnljenju z večino prebivalstva v deželi, s .Slovenci, od katerih mesto živi. Iu da je prišlo v Gorici lako daleč, to je poskrbel vitez Hiualdiiii! -•- Bilo je že vse napravljeno, da bi dobili mestne vajeti v roke zmernejši možje, s katerimi bi bilo mogoče sporazumeti se, toda vite/. Itiualdini je liotel imeti drugače iu        dosegel   je svoj   namen.         Ne-
oporečna resnica je, da vlada ima v Gorici tako večino v mestnem zastopu, kakoršno hoče imeli. Ako je zavladala torej tu neka ošulmosl iu nadutost, je kriva temu edino le vlada!
Enako je v d e ž e I n e m z b o r u goriškem. Vlada ima italijanske poslane«' na vrvici, da jih pelje, kamor le hoče. Ako bi ue hoteli iti, ima vlada v rokah bič. da jih požene za seboj ali pa da jih -~ ra/.žene. V hipu ima vlada lahko drugo večino v deželnem zboru.
Da so t( »j razmere v deželnem zboru goriškem tako razdivjane, je kriva edino le vlada in nikdo drugi! - Ko je bi! deželni zbor razpuščen, je tržaška vlada vtaknila svoj nos v volitve na slovenski strani, tu je delala zgago k j e r j e j s p i o h ne k a že p r a v n i-kak uspeli. V volitve na laški strani pa, kjer ima vlada velikansko moč, se ni prav nič vtaknila, marveč dopustila je, da so   bili   izvoljeni   sami   pristaši
PODLISTEK.
•BEH-HUR
Roman iz Časov Kristusovih.
ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACE.
Poslov. Podravski.
PRVA KNJIGA.
VI.
Marija tu Jožef mi poti v Hetlehcm.
Bito je ob treh popoldne. Gneča pri Jafejskih vratih se je nekoliko zmanjšala, ko so jo prikazni pri njih resnoben človek z dolgo črno brado ter v obleko močno zavila ženska, sodeča na oslu. Mo':u Je bilo že kakih petdeset tet; lice je imel prijetno, ki je kazalo plemenit zr.ačaj. Obleka je razodevala v njeni zida; toda ta obleka je bila čista, oči-vidno praznično. Na oslu sedeča ženska je imela na sebi temno volneno obleko, nagubano v debele gube.
„Ali nisi Jožef iz Nazarctu?" vpraša prišleen žld, stoječ poleg vrat.
„Tako me kličejo11, odvrne Jož.f, o)t-nivši se k govorečemu. »Ah, to si ti, Samuel; ¦mir bodi s teboj, moj prijatelj!"
»Naj se to voščilo izpolni tudi nad teboj!"...
Obrnivši pogled na žensko, je dodal:
najsoviažniše si rti je proti nam Slovencem.
V Trstu vladajo podobne razmere. Mestni zaslop in deželni zbor je prišel v roke rudečkarjem najhujše vrsto.   To se je   zgodilo   sporazumno   z
vitezom liinaldinijem. .......- Sramotno so
propadli kandidati one stranke, ki je nam Slovencem sicer tudi sovražna, a se je vsaj na videz še imenovala -avstrijsko, konservativno. - Kako razdivjane razmere vladajo v leh dveh zaslopih, to dokazuje več kol dovolj afera i\ a b e r g o j e v a in a b s t i n e n e a slovenskih deželnih poslancev.
Uboga, Istra pa je srečno dospela pod Punaldinijevo vlado na prag revolucije. 'Argumenti z ulico*'so zmagovali, avtoriteta zakona in države je bila pogažeiia v blato!
Iu zastopniki Primorski1 v drža\-nem zboru ?! Vlada Rinaldiuijeva je odvzela Slovanom tri mandate in dala jih Lahom! italijanska manjšina je dobila II zastopnikov, slovanska večina pa le 1. Propadel je dični N a-bergoj. odlikovan z viležkim križcem, a na njegovo mesto je bil izvoljen nekdanji Garibaldiurc Mauroner. - Nabor-goj se je bojeval za Avstrijo, Mauroner pod zastavo Garihaldijovo, a danes je Mauroner zmagovalec nad Nabergo-jem. Trst je dobil pod liinaldinijem prvič svoje zastopnike iz vrste proslule progressovsko stranke!
Umevno je. kolika ogorčenost jo zavladala med slovanskim prebivalstvom vsled tolike pristranosli merodajuih krogov v prilog italijanski manjšini. Italijanskih šovinistov pa se je bila polotila vsled milosti tržaškega solnca iz rumene hiše tolika šopirnost, da so šli v svoji brezmejni predrznosti tako daleč čez meje skrajno možne dopustnosti, — da so kunečno omajali stališče istemu svojemu velikemu dobrotniku vitezu Hi-ualdiniju, ki se je moral umaknili in naredili prostor -¦¦- grofu (Joessu.
Toda kakošna ded še i na po vitezu Jliualdiniju! Kako pomiriti razburjeno slovansko večino v vseh Ireli de-
„tn nad tvojo hišo in rodbino ! Vajina obleka ni zaprašena. Gotovo .sla prenočevala na  vrhi  naših  očetov r'"4
„Ne", odvrne Jožef, „prebilu sva noč v krčmi v Bulaniji*.
B Iva ni sla namenjena ?•*
„Potujeva v Bcllelicm",
Lice Samuela se zmrači, ko čujo te besede.
„Tako, tako, razumem. Bojen si v Bc-tleliemu in cesarjev ukaz le kliče tjekaj s tvojo hčerko. Rimljani te zapišejo med prebivalce velike svojo države. Otrokom Jakoba se godi kakor njih prednikom v Egiptu. Ne-doslaja jim samo Mojzesa ali Jozvela. Kako so bili ponižani oni, ki so bili nekdaj mogočni*.
»Ta ženska ni moja hči", seže mu v besedo Jožef.
Toda rabin, pogreznon v svoje niKsli in ne briga joč se za to pojasnilo, vpraša:
»Kaj delajo Zelanlje v Judeji?4
„J.iz sem reven lesar. Prebivam v Na-zaretu, malem mestecu. Ulica, oh kateri sloji moja koča, ni enaka ulitam velikih most. Tu leseni iu skoblam, ne brigaje se za borbe strank".
»Toda vendar si žid", omeni resno rabin, »žid iz rodu Davidovega. Ali tvoja kri ne vskipi, ko plačnješ davek sovražniku? Mi
žolah, da bi ostali Lahi mirni? — Ako misli grof Goess doseči kaj lakega, se vsu*'močno! Slovanom ne bo mogel ugoditi v najprimilivniši zahtevi, da bi Lahi ne zagnali hurouskega krika! ~ Treba bo torej ukrotili slovanožrske težnje primorskega lahonslva z vse od-ločuišimi sredstvi, katerih ima vlada obilo na razpolago. Vlada naj se sama odloči za to, kar je prav, naj izvede to brezobzirno, za kar ji bodo hvaležni vsi avstrijski Slovani in sploh vsi avstrijski misleči življi, — za divjanje ir-redenle pa se no sme brigati, ako noče, da bi zopel zmagali slovanofobni in irrodonlovski < argumenti z ulice !>
Slovenci iq mednarodni promci.
ili-.vii-i.il .lupin iz AloUmiii.h-IJi«).
:$. Tr«ov I n a z lesom.
Trgovina z lesom je za slovenski narod veleva/no vprašanje. Slovenskemu Korolann, Soški dolini. Gorenjskemu in veeini slovenskega Šinjerja je prodaja lesa prvo življeiisko vprašanje. Nušu legu pri morju, luhku. hit ni iu eeim parohrodarslui zvena naših morskih pristanišč s krajina j n^n in vzhodu Sreilozem.skeoa morja, ki nimajo les«, je fo trgovino znatno razvila.
Vrnem se v svojo rodno vas na Koroško. Kako se zdaj izvršuje (a trgovina. koliko dobička prinaša naši narodni masi. kmetom V Kniolu". proda svoj les sosedu, ki je srečen posestnik /.afre. Zlikat' prodaja desko in stebre t rjoveli, reeimo v l.oljaku. Tr-jovee v Iteljnkn jih prodaja veletr»oven v Trstu ali v (ioriei. Tržaški tryovee jih izvaža čez morje in pr.nla velelr-oven reeimo v Aleksandriji, ki ta les zopet oddaja .eehno volotrgove.u v Kaliiri -'' dno. K^ijilski veletvjjovee <rjt oddaj*« nmliut arabskim tr^oveem po dcv.eli, in ti jja š««le prodajajo za vsakdanjo rabo. Naj zdaj še kdo reče. da slovanski kmet ni n a j <"• 1 o v e k o-I j n b u e j š e b i t j e na svetu, ki pusti eelo vrsto Nemcev, l.aliov in Arabcev živiti in bogatiti se o svojih pridelkih.
Karavanske in Julske Alpe imajo obširne gozde, ki v srečo naših kmetov hranijo za hude čase zaklad, ki se da hvala naši legi blizu morja, kjer železnična prevoznimi ni predraga, vsaki čas spraviti v denar, bes je zbok <»oo-grafiške lege našega ozemlja glavno, specifično slovensko narodno bogastvo, glavni in naj-gotovejši pridelek več kot jedne polovice celokupne slovenske ljudske mase. Da kmetu toča poljski! pridelke pobije, da mu slabo leto sadje in vino uniči, da ga  bolezni  spravijo ob
židje smo dolžni skladali samo po postavi naznačen Bsekel" (zl;>t ali srebrn denar, vreden kakih 40 kr.) /.a Johova".
Jožef je molčal.
„Ne priložiijem so*, nadaljuje Samuel, „čcz visoke davke. O, ne! Saj jedca „denar* ne šteje toliko. Samo to, da moramo plačevati davke, je za nas sramota. Pa vendar jih plačujemo, prigibajcsvojvr.it pred tirani. Povej mi, ;di je resnica, da se Judaš oglaša za Mosijasa?"
„Slišal sem res trdili njegove učence, da je Mesijas".
V lom hipu je ženska odgrnila nekoliko zavoj. Rabin Samuel jo je radovedno pogledal ter opazil, da je mlada lepo vzrasla in polna neizrekljive milino, loda ni imel časa, nagledati se je dovolj. Zopet jo je zakril zavoj.
»Tvoja hči je zala", reče v. nekoliko bolj lihim glasom.
„Ženska ni moja hči", odvrne Jožef.
Rabin se je kazal še bolj radovednega. Ko Jožef to zapazi, reče:
/fo je hči Joahima in Ano iz Belle-licina. Gotovo si ču! o njima, ker sla slovela daleč naokrog".
»Tako", odvrne rabin z velikim spoštovanjem. Poznam ju. Ona sta potomca kralja Davida. Dobro ju poznam".
živino, kmet, ki iinnio gospodari 7, gozdom, bo vedno znal uteči največji potrebi. V velikem delu naših goratih krajev stoji kmečki gospo-darski nksijoni takole: Kmet, ki ima gozd, to jo, ki ž njim premi JU j en o gospodari, m ohrani; in kdor ga nima, aH ga 11 o p remi Sij eno prodaja, pride prej ali slej na boben. V speci Nč 11 o slovenskem narodnem gospodarstvu naše knioi'ko maso je prodaja in gospodarstvo v. lesom u a j v itn I n o j se v p rasa 11 jo. Vsi drugi prirodni zakladi, če so tudi na slovenski zemlji, so žalibog po veliki večini v rokah tujčevih, in nas Slovence, torej ne zanimajo v toliki meri. Koroški slovenski kmet n. pr. jemlje po navadi % vseh letnih dohodkov iz svojega lesa in drugo polovico iz prodaje ži vino. Če pa živina nič ne dii, ali eelo poljski pridelki nedostajajo, mora pokriti les vso stroške. V mnogih krajih sosednih dežel ho isto razmerje, posebno tam, kjer ni no vina 110 umnega sadjarstva. Los služi tod a j po-lovie I slovenskega naroda v nadomestilo proti raznim nesroeani iu jo torej  najvažnejši specifično slovenski
Pustimo kvarno kvnnlo nemških vseučb I liških profesorjev, oksnktno podatke, ki nič ne povejo in ki naši inteligenci samo pojmo mešajo, navadno tako, da popolnoma zablode. Nl-li znak strašne jteveduoiti slovenskih potreb od strani onih naših poslancev, ki so n. pr. slavili trgovsko pogodbo z Itolgarijo kot veliki čin, ki nam Slovencem šo beliča ne da, ki pomaga lo n<«kojim židovsko-neinškiin tovarnarjem do bogastva, ia morejo potem med Slovane riti in ob našem srcu glodali! Napravimo jasen račun, jasen specifično slovenski gospodarski račun, - in dobro razumljeno, kar ima Lah ali Nemec na slovenski zemlji, to ni naše dobro, to .11 naš Hahen , to je naš Soli >. - in na podlagi tega narodnega računa skusimo povzdigniti posamezno produktivno sloje. In kar je avstrijsko, n i 11 a š e. če nima specifičnega slovenskega znaka. Kašo] sem malo od svojega predmet:;, da opozorim na veliko važnost našo trgovine 7. lesom.
Celo Jutrovo nima lesa, no za pohištvo ne za stavbe, nima niti jedne žage. Potreba na lesu od strani Jutrovcev jo tedaj r o e l n a. stalna in so korakoma p o v z d i g u j o s potrebami napredujoče omike. Oni kraji na severu Sredozemskega morja, ki imajo najkrajšo, najcenejšo in najhitrejšo parobrodno zvezo 7. jugom, si pribore nadvlast in obdrži« največ dobička. Mi Slovenci s Trstom smo brez dvojbe v prvi vrsti, imamo jodno najboljših postojank; žalibog, da so naši slovenski ljudski ekonomi popolnoma prezrli toli važno in vitalno vprašanje našega naroda.
Deželo, ki les v prvi vrsti uvažajo, so Kgipet,   Arabija, Sirija,   Sveta dežela, Tripolis
„Sedaj sla že oba nulva. Joahimni bil bogal, vendar pa je zapaslil iiišico z vrtom svojima dvema hčerkama: Marijani in Mariji. Jedna izmed njih jo tukaj. Da doseže dedščino, morala se je, kakor veleva postava, omožili 7. najbližjim sorodnikom. Sedaj je moja žena"
BIn U si bil poprej?*...
„Njen ujec".
„Tako, tako, razumem; ker sta pa oba rojena v Bellehemu, so vama Ri ulj mi ukazali, prili v Betlehem k popisovanju".
Rabin grozno dvigne pest kvišku.
„Toda Bog Izraelov je mogočen. Maščevanje Njegovo za naše krivice bo strašno!"
Izgovorivši le prelilne besede, se je urno oddaljit.     1
,Rabin Samuel pripada k ,vročim", pojasnuje začudenemu Jožefu neki žid, ki je poslušal ta razgovor. B3am Judaš ni vnetejši od njega*.
Jožef, ne hoteč se spustili v razgovor s tem človekom, se je del d, kakor da ne sliši, ter pognavši osliča odrinil dalje s soprogo.
Čez malo časa sta bila že zunaj za vralmi svetega mesta, na poli v Bellehem.
Pot je bila kaj slaba. Na levi strani, okrog Sijona, se je dvigalo obzidje Jeruzalema,- na .desni pa so strmi griči zapirali dolino  od  zapada.   Polagoma  sla   prekoračila
in francoska severna Afrika. Središče vse ju-trovske lesne trgovine je A1 e k s a n d r i j a. ki ima toli velikanske zaloge lesa, da bi jih na-zvali lahko predmestje za se. Od tod se les prevaža po vsem Jutrovskem. Les v Aleksandrijo prihaja z Odese (ruski, sibirski in deloma gališki les), Carigrada, Soluna, Beke, Trsta, Renetek (in drugih laških mest), Ženove, Marseilla in jsko znaten del iz Švedske in Norveške.
Slovenski les bo prehajal brez dvojbe in brez izjeme ves Aleksandrijo, p r e j i n slej. Pota ima različna. Koroški les gre večinoma mimo Beljaka, Pontebe in Vidma v Benetke ali druga laška mesta, in se tam ukrca na laške ladje na Jutrovo. Drugi del gre mimo Trsta ali pa Reke na Jutrovo. In tretji povsem majhni del, gre po Dravi in Savi do
Črnega morja in od tod Jia Jutrovo._________
Kako naš slovenski kmet les prodaja, sem že začetkoma omenil; on je tako bogat, da celo vrsto kupcev živi. Saj ima denarja več kot zadosti naš kmet. on si lahko privošči toliko raz-fcošaost! Predno se slovenski les definitivno na Jutrovero posamezno prodfi, izbili so si razni kupci že */„ vsega dobička v svoje žepe. (Dalje pride).
Dr. Karol Peftnlk.
»Tesneje združenje" Slovencev
na Goriškem.
V zadnji »Soči" in „Primorcu" smo omenjali nekak poziv „Prim. Lista" za „tesneje združenje* goriških Slovencev, ki naj bi se doseglo na občnem zboru »Sloge« 20. t. m. — Namen sam hi bil lep, toda v 8P. L." je bil nesrečno povit v neko bojevito obleko, ki je vzbudila takoj nezaupnost v vsakem čitatelju, ki ni vroč pristaš imenovanega lista. Kakor drugim, tako se je godilo tudi nam, zato ni čuda, ako nismo mogli povsem prezreti onega poziva v »P. L."
Po raznih glasovih, ki so narn došli od zadnjega petka, hočemo verjeti, da gospodje, ki so vzročih" oni poziv, n im a j o bojevitih namenov, marveč da žele le ko-nečnega sporazumljenja s sedanjim vodstvom v »Slogi", ne da bi nameravali udariti po tej ali oni osebi, ki jim je morda manj ljuba. V očigled takemu stremljenju si dovoljujemo danes nekoliko besed.
Vsakdo, ki pride v četrtek na občni zbor, pač ve, kako so se razvijale reči na j Goriškem od I. 1889. naprej. Dne 2. avg. ' 18S9. je prišla „Soča" v sedanje roke, proste na vse strani, in od takrat lahko zazfla-menujeino novo dobo v politiškem in r.*.--rodnem življenju Slovencev na Goriškem. Nič domišljavosti, t a k 6 j e ! — Za tem prvini korakom je sledil drugi: zmaga v ,Siogi* septembra meseca L 1890. Tretji korak: zmaga pri državnozborskih volitvah 1. 1891. Celili: popolna prenovitev deželnega zbora. — In kaj je storila „Slogatt od l. 1890. na polju narodne izomike? Iz jed-nega otroškega vrtca in dveh uhornih razredov smo dobili: t r i otroške vrle, deset razredov ljur.ske šole, tri razrede deške in dva dekliške obrtne šole. Nad 11.000 gld. je bilo stroškov za vse te zavode od zadnjega obč. zbora »Sloge". — Naše na-.rodno in politiško življenje se je poživilo, da smo začeli hitreje živeti z duhom časa, sicer bi nas prehiteli marsikateri dogodki in našli nas povsem nepripravljene. — V Gorici smo
šele začeli prav živeti^ Kdor je poznat Gorico prej ali danes, je kmalu več ne spozna. Posojilnica in trgovska zadruga sla zavoda, na kateri smo lahko ponosni; v malo letih bosta ta zavoda velikanski trdnjavi naši I Ah naj bo dosti tega naštevanja, kdor ima oči, ta pač sam vidi!
Zakaj pa omenjamo vse to? Zato, ker ves ta ¦ napredek je v neposredni zvezi s preobratom, kateri smo uzročili v prvi vrsti mi od 2. avgusta 18S9. naprej. Brez „Soče'* 1. 1889. v sedanjih rokah bi najbrže ne bilo veleč. g. dr. Gregorčič a ne v državnem ne v deželnem zboru, ne na čelu „Sloge", niarveč bili bi ga duševno ubili, kakor so pesnika Simona Gregorčiča, m ostat bi bil semeniški profesor v Gorici. On je bil že na tej poti! Četa njegovih srditih nasprotnikov je bila tedaj še jako mot.:«, a kar je glavno: imela je vse vajeti v svojih rokah, katere jim je bilo treba š e 1 e i z t r g a t i. — In, hvala Bogu, iztrgali smo jih, a pri tem delu smo bili na čelu in v sprednjih vrstah najsrditejših bojev —uit! In pri vseh naslednjih bojih smo bili zopet mi na čelu vsemu gibanju. Zmaga je rodita zmago in od tega v«e dobre posledice za naš narod! Dobili smo potem še visokor. g. grofa Goroninija, pozneje dr. Henrika T um o itd., ki sta za naš narod na Goriškem neprecenljivi pridobitvi... Brez preobrata 1. 1889. in poznejših uspehov bi tudi teh dveh gospodov ne imeli v svoji sredi... In kdo se ne spominja, kako velikanske boje smo doživeli od l. 1889. naprej. Koliko hujskanja, koliko obrekovanja, koliko okrožnic, koliko podpisov se je zbiralo proti nam, koliko pridig po cerkvah, koliko pre-čudnih zahtev v spovediv-ah itd. itd.!! Nočemo niti mislili na vse, kar je bilo!
Ali sodimo hladnokrmo! Nekatere osebe, ki so stale vedno v ospredju vsega bojevanja, ki so nosile takorekoč svojo kožo na trg, da jo je smel vsakdo o p l j u v a t i, te osebe so seveda dregnile ob marsikako sršenjc gnezdo, trčile so neposredno ob nasprotnike, spopadale se ž njimi, kakor se godi ob vsakem takem boju: o d i j u m je padal torej na nje...
Toda danes se rado pozablja na U«, kako blagodejen je bil preobrni • I. 1889., ki nam je prinesel ves poznejši napredek, I fcaieri sicer že skoro vsakdo odobrava in se ga veseli, t o d a odi j u m na no k a le r e osebe ni izginil, zlasti š e traja dalje roržnja proti „Soči" in „Primorcu** m še posobe proti — glavnem uredniku in lastniku teh listov, — ž njim se zdi nekaterim gospodom najtežja sprava. — Kdor pametno in trezno misli, poreče pač: Stali smo si nasproti kot p o 1 i t i š k i in ne osebni nasprotniki, ki smo skušali drug drugega podreti 1 Danes pa polit, nasprotij več ni, ergo: tu je roka! — Mi opazujemo, da so do nas nepremenjena vsa stara nasprotja. Ne vemo, ali je naročen na naš list le eden nasprotnikov iz minulih bojev, dočitn izhaja »P. L." v velikem delu ob podpori naših sobojevnikov, ki list naročajo in celo podpirajo..., ker gre o njem glas, da se bori za katoliška načela, katerim „Soča" ne more posvečevati dovolj pozor-
nosti in prostora, ker ima drugih poslov odveč! Da, še letos na novo leto je neki pristaš „P. L.** v cerkvi r o p o-tal proti — „Soči"!
Kaj je bito pa na nasprotni strani, kak6 se je obnašal isti „P. L." še ob zadnjih volitvah in do najnovejšega časa, čez to pogrnemo plušč krščanske potrpežljivosti in prizanesljivosti.
Rečemo pa le še to-te: Gospoda! „Soču" ima svojo zgodovino, ki je globoko ukoreninjena v narodu. Zlasti od I. 1889. si je pridobita stališče, katero so skušali zaman omajati vsi možni mogočni stroji..., katerih naj tu pobtiže niti ne označujemo.' Vse je bito zaroan, vsak« spletk« je le podkrepila naše stališče! Zategade! bo zaman tudi v.->ak novi poskus...
Kdor torej govori o „tesnejem združenju'*, mora račutiiti s temi nepo-bitnimi dejstvi, zlasti mora sprejeti in p r i p o z n a t i „Soči" (in tt.di osebam za njo!) listo mest o, tisto veljav o, li^lo priznanje, katero si je pridobila. Mi ne moremo lolfti sami sebe po zobeh danes — po tolikih uspešnih borbah, niti odrekati se zvezam, katere smo si pridobiti, toliko manj pa nasjevolja igrati ulogo lisice v brlogu, kateri seje v hudi stiski približal — jež! Upamo, da nas vsakdo prav urne!
Mi smo za „t e s n e j e z d r n ž e n j e", toda z uvaževanjem vsega razvilka našega narodnega življenja od I. 1889. naprej in z vrednim pripoznanjein pridobljenih zaslug vsakomur, torej tudi „S o č i", ne pa da bi se lepo reklo danes, I. 1898. po rojstvu Gospodovem: „D u r M o h r h a t s e i n e S c h u l d i g k e i t g e t h a n, e r k a u n gehen!"\ češ: zdaj te ne trebamo več, odslej si bomo lahko pomagali tudi s s p o-korjenim „Prim. Listom*' v znamenje miru itt sprave. — Skoraj najivno je, govoriti take reči na tem mestu, v c n d a r tako misli roje po nekaterih glav a h!
Sicer pa že imamo jako „t e s n o z d r liže nje" na Goriškem! Izjemo delajo gospodje okoli ,,P. L." Ti gospodje naj se pridružijo „Slogi'\ saj vendar tudi oni zdaj priznavajo vodstvo veleč. g. dr. Ani. Gregorčiča, pa bo vse v redu, „Sloga'* jih rada sprejme v svoje okrilje, saj potrebuje "ovih delavnih močij za marsikako neob le-lano njive, recimo uprav za pameten krščanski socijalizem! — Mnogo bi se Se dalo storiti, ako bomo skupno delovali pod enim ir; istim vodstvom! Saj s no prav mi v prejšnjih letih cesto obžalovali, da moramo tratiti toliko časa in močij za domači boj, dočim moramo zanemarjali marsikaj, kar bi lahko storili v i-liin času za blagor našega naroda. Delajmo torej skupno, saj dela je dovolj za v«e!
Koiicčuo si še dovoljujemo opazko, da občni zbor „Sloge" ni prava prilika za tako daleč segajoče razgovore, marveč izjavili se more v slovesni obliki le želja in misel o tem „tesnejem združenju", vse drugo pa se mora dognati v zasebnih dogovorih, kajti javno nikakor ne gre razpravljati raznih podrobnostij___
mimo jezera Gibon ter potovala naprej polej vodovoda   Salomonovega  do   mesta,   ki   se | imenuje sedaj grič Zlobnega Sveta. Tu seje odprla pred njima dolina Sefajm.
Solnce je zalivalo s svojimi žarki skalnato okolico, bogato n« zgodovinskih spomenikih. Radi vročine je Marija, hčerka Joahima, popolnoma dvignila zavoj, ki je pokrival njeno mično lice.
Jožef je začel pripovedovati, kako je David tu nenadoma napadel tabor Filistejcev. Pravil je z resnim, toda mirnim glasom. Ženska ga je sicer poslušala, mislila pa je vse kaj drugega.
Ni imela več nego petnajst let. Njeno lice, glas in sploh vse obnašanje je kazalo, da je postala pred kratkim iz deklice žena. Lice je imela nekoliko podolgasto, črte na njem pravilne, polt bledo, oči velike, modre, obrobljene z dolgimi trepalnicami; njeni jasni lasje so se ji vsipavali, kakor je bdo pri Židih navada, na ramena. K tej mičnosti črt in postave pa se je družila še druga, ki je ni moči izrazili z besedami. Raz obraz se ji je čitala neotnadeževana čistost duše, bivajoče pogosteje v krajinah nadzemeljskih, nego v tej dolini solz. Večkrat je dvignila svoje oči k nebesom, pri čemur so se ji premikale ustnice v tihi molitvi.
Jožef, obširno pripovedujoč znane do-
DOPISI.
Iz Itene. — Naš nevmomo delavni deželni poslanec in odbornik gospod dr. Turna je blagovolil tudi v Renčali prirediti javen shod z jako podučljivi n predavanjem, za katero mu bodo vedno bolj zavedni Renčanje iskreno hvaležni. Dne 6. t. m. popoludne se je pripeljal gosp. poslanec v spremstvu uradnega vodje trgovsko zadruge gosp. Sajovica. Gosp. župan ju je sprejel, ter ju peljal v župnišče, kjer se je imel vršiti shod. (Žalibog, tla nimamo še sedaj primerne dvorane za enake slučaje, toda kmalu se rešimo to neprijetnosti, ker se snuje obširnejša dvorana za tukajšnjo .Čitalnico").
Točno ob "i., ko se je nabralo v prostorni veži gosp. župnika precejšno število ljudij, olvori gospod doktor napovedani shod, kateremu predsednikom je h.l izvoljen soglasno gosp. župnik. Po kratkem pozdravu da predsednik besedo gosp. poslancu. Slednji nam najprej ob kratkem razloži pravila »vipavske železnice", ovrže dvom mnogih, tla bi se železnica zidala, zatrjujoč, da je že vse v redu, d.i je spravljenih onih oO.OOO gld. od zasebnikov in občin, da manjka le še politični ogled, kateri se ima pa v kratkem vršiti, in hitro na to se začne gradili železnica. Povedal je nam tudi, da bodo imeli pri železnici glavni vpliv koneesijonarji, slov. občine in zasebniki, in da črta se ne bo imenovala „Gorz-lIaideiiscliafl" nili ,Gori/,ia-Ai-dussina* marveč „ Vipavska železnici". (Živahno ndnhruvaiije).
Kdor ima vpliv pri železnici, naj skrbi, da bode tu-li na po-iainezuili postajah vse v redu, da se ne bodo šopirili na .slovenskih tleh b'-ki ali nemški napisi!
Gospod pu.-dalicc je omenil, da je pml-vzelje v slovenskih rokah, tedaj bi bilo dobro, ako bi imeli pri železnici domačini zaslužka, posebno zidarji, katerih je v Renčali nad .">00; in v ta namen naj bi se osnoval,i v Iten-čah zidarska zadruga, kalera bi prevzela najprej zidanje pri vipavski železnici, poleni pa (udi druga dela, katere namen bi bil (udi, iia bi ne hlapčcvali naši zidarji se vedno tujcem, večinoma Lahom, po celem svetu bodisi v iinsni-llereegoviui, bodisi v Lji'1'-Ijani, ampak da bi bili sami svoji, il.i bi jemali združeni več;a dela na svojo roko in da bi imeli dobiček sami, ne pa italijanski palir.ji. K temu naj bi pripomogla zidarska zadruga, Bes krasne, izborite misli! Bog daj, da se vresničijo!
Nadalje nam je priporočal gosp. poslanec trgov-ko-obrtno zadrugo, katere naj bi se poprijeli; razložil je nam nje namen, iu tudi poved,d, kako se lahko vplačuje zunaj Gorice, zunaj Primorskega — kar je posebno za naše zidarje pripravno. Da bi imeli Renčanje lepio priliko za vlaganje v omenjeno zadrugo, se je dalo poverjeniitvo za Benče g. nadučilelju B ijcu. lako je pot do Gorice prihranjen, iu na ta način imamo, jekel bi. zadrugo doma.
Slednjič nam je govoril gospod doktor o zavarovalnici za -jovej > živimi. Misel za osuulje te zavarovalnin« je že prodrla med ljudstvom, in na delo piiilcmo koj, ko pri-iejo   potrjena pravila   za   Ink.   hiMuilulco   iu
godbf% jo je zdaj pa zdaj pogledal, in pri nebeškem siju, ki je odseval od tega bitja, je končno pozabil na svoj predmet ter molče šel dalje.
Tako sta prekoračila prostorno ravan ter dospela naposled na grič Mar-Elias, Pred njima, na oni strani doline, je ležal Betlehem. Tu sta si nekoliko počila ter se spnstifa v dolino, k cilju svojega potovanja. Čim bolj sta se mu bližala, lem več sta srečala ljudij, namenjenih tudi tjekaj, in Jožefa je jelo že skrbeti, če mar najde zavetišče, kjer bi si mogla počiti sladka Marija po težavnem potovanju.
Naposled  sta  se ustavila  pred vratni! gostilnice, stoječe pri vhodu v mesto. VII. Votlina t Bctlchciuii. Da čitatelju pojasnimo  to,  kar  se je našima popotnikoma  lu  pripetilo,  treba je omenili, da so se gostilnice na vzhodu  dokaj razločevale  od  onih,  ki  jih   nahajamo    na zahodu (n. pr. v Evropi). Gostilnica v jutrovih deželah, imenovann «khan", je bila prav za prav velika ograja,  obkrožena z visokim zidom, ^večkrat celo brez hiše in strehe. Prostor za nje se je izbral navadno v senci dreves, ali vsaj blizo studenca.
V >aki   gostilnici je  naše!   prenočišče Jakob, potujoč po svojo ženo v Padam-Aram;
lakošne se nahajajo še dandanašnji v puščavi. Samo one, ki so stale ob cestah, držečih v velika mesta, kakor v Jeruzalem ali Aleksandrijo, so se po stavbi odlikovale od drugih.
Vsak „khan" je pripadal šejku dotičnega okraja; iz njega, kot iz glavnega svojega bivališča, je vladal on svoje pokolenje.
V obče pa te gostilnice niso bile namenjene za prenočišča popotnikov: lože si jih smatral za sejmišča, mešetarisča ali tabore. Pogosteje so prihajali semkaj trgovci in rokodelci za iobičkom, nego popotniki iskat prenočišča. Sredi tega obzidja se je vršita vse leto barantija; kupovalo in prodajalo se je tu kakor na sejmu.
Samo stražnik, postavljen pri vratih, je pričal, da »khan« ni javna zgradba, marveč da ima lastnika. Popotnik ga vendar nikdar ni videl, lahko je bival tukaj, dokler je hotel, lahko odšel, kedar se mu je zljubilo, ne da bi moral poprej poravnati svoj račun: čisto vodo in zavetišče pod milini nebom je imel zastonj, hrano je mora! imeti s seboj, alt kupovati si jo od prekupnikov.
Sredi popotnikov, semkaj dospevših, je navadno vladala sloga. V sinagogah je zavladal včasih nemir, toda v »khanu* nikdar.
„Khan* v Bt Jhemu, p^rul katerim se je ustavil Jožef s soprogo   .    bil ni preprost,
nili odličen. Bila je to čvcleronglalu >tavlu z jednim uad-trnpjem, se/.i lana iz klesanega kamenja, z ravno streho brez oken ter z samo jednimi vratmi od vzhodne strani, ('.•»sla je držala uprav mimo praga in prah je na debelo pokriva! njegove podboje.
S kamenjem zagrajen vrl na sevenio-vzhodni strani se je r.i/.le/.al na nekoliko laktov daljave po griču du kvišku štrleče apnena>te skale ter služil za varno za vel je ži-v;.lim. kar je tinti popotnikom najbolj ugajalo. V Betlvhemu je bil samo jeden šejk, torej tudi le jeden  „klun*.
Jožef, d.iMMvno rojen v mestu, ni imel radi dolge odsotnosti tam mnogo znancev, torej tudi ni mogel računati na njih gostoljubje. Vrhu lega je bila tudi počasnost rimske gosposke splošno znana in lahko da vtegne trajati ceh mesce, predno bo razpisano popisovanje končano, Čemu torej bili svojim znancem tako dolgo v nadlego? Bil je torej odkazan na lo prenočišče, in pri pogledu *>a toliko popotnikov, tjekaj tulečih, so je Jožefu srce čimdalje bolj sliskalo od bojazni, da nemara ne najde tam več prostora. Radi tega je tutti hitel kolikor le mogočo ter čimdalje bolj priganjal osla. Ko se je približal k vratom, je opazil, da se je njegova bojazen uresničila, prenočišče je bilo polno. (Dalje pride).
posojilnico, katera so bila odposlana v potr-jenje že pred tremi meseci.-
S tem je zaključil gosp. dr. Turna svoje predavanje lajajoče nad l1/, uro. Na to se mu je zahvalil gosp. predsednik za dobre in koristne nauke našemu ljudstvu posebno zidarjem, je izrekel nado, da bi današnje predavanje obrodilo obilen koristen sad, ter s pozivom na zburovalce, n;ij se zakliče našemu vrlemu poslancu^ trikratni- živin, jejcaključil zborovanje.
Jj5 Kocin j a. — Odbor bralnega in pevskega društva se je sestavil lako-le: pred-'* sednik č. g. Minit I. Jarec. podpredsednik g. And. Slergar. tajnik g. Leop. Pavlin, blagajnik č. g. kaplan Edv. Mržnaršič. ¦pM-ovodji*-jr l L^biin, odbornika gg. Andrej Dugar in Anton Jpavee.
Društvo šteje nad 70 udov in ima lepo bralno sobo. v katero pridno pribijajo možaki in mladeniči ler z zanimanjem prebirajo ilosle časnike. Kaj pridno se pa tudi vadijo možki in dekhta v cerkvenem in narodnem pelju pod vodstvom vrlega pevovodjo Janeza I/'bana, V-a Casljim! Le tako naprej in tudi Slovencem zašije kedaj  boljša prihodnost!
končana. Zdaj je na obeh klubih  vrsta,  da I vedano., A na dan novega leta in v nedeljo
Iz Komna, 12.	jaimvarj	i. — Gospod
urednik t Moj dopis   z	dne 4. t	. m.   ste u«-
pačno iiineli iu nekoje	vrste na	lacuo popr.i-
vili. pis.-il sem Vam.   d	i   preje,	t,   j.  ilO  no-
vega leta,   je pri nas	odhajala	pošta ob (1.
uri zjutraj iu priliajal.i ob 11. zjutraj. Prihajala in odhajala je tedaj samo enkrat u a d a n. Po novem letu pa odhaja iu pri-haja dvsikn.t na dan in sicer zjutraj, kakor je zgoraj o-tieuj»'nn, in popoldne pa odhaja ob ;!, uri popoldne in prihaja ob 7. uri zvečer, h vsega je tedaj jasno, da pošta pri nas odhaja v Na h rež i no zjutraj o I) O. uri i n p o p o I «1 n e ob :}. uri; p r i-haja pa zjutraj ob 11. in z v e čer ob 7. uri. Toliko, g. urednik, v pojasnilo, ki-r ste slabo tolmačil moj zadnji dopis in kvarljivo popravil njega vsebino.
Dostavek c nas hudo prijel, sič nismo popravili, .-«I:i \n*Ui. Oprostite
d niš /.javljam U: staw-tor«'j!
: (i. dopisnik la dopisa kar
Domačs in razne novice.
OMduie   H's1i        ulv.lm-ki   i/pil    n
piln/il / odl.k>> dm 11 t m g di I t m 1 o m i i «i k i,lt dm p i |( bil bi d n,..'m g Ji -ip 'I o m i n v» k, ,,'iiitn m il< I v hi m u pioiiM-Mi m iluklni i m modi oslovi i
(.   1\ m Miim II i i h u. i  kt.   n-kul-
(Uit	pil   lil/llll(ltl     vodl-lll   V    L.llbl, IIH,    |i   )>!>
r.	1     m    piomov tu    doktoi,! m   p' u i   m
\-i u	ih-ui  v   (,, mImi   <  i titinio'
	DillNt\o   ,Slo^.i"   no   iituli \   utihk
JU	1     m    di    II      pt t'|>    i» d n i   11 t n i
O i),	III   /bol    v   pitali nh    J.on^k.     <.td
U (	,P   L "    i   opn/ i  i u  svii i    1 U h s  po-
-.»H	ti tmnii   / o/iumii m   m^ovi"   bi-suh
.po'	u   ono  u i  d  n -*i i   d nit k    „ I < mic |e
/ (ll	il/iii|i-     (io-pod,(   n i|  >i i* ili< k dv i-
Kt A	plMltljO.   lil    IlOllo     pi  U      llllli M     M.illll|l
pu'o	/i      Novih    i i/doiov    tii|!»/i     nikdo   lic
/. ll.	mi pi tudi m    n   ot p> bil    ktkoi-in-
koli	l i/dot    upu/011111    bomo   /i     /n di    i  i-
s|„p	h     II     ...VO    il       hlkoi      MI.O     /lil 1      \m!
do '	'   -      i K    Wpiri.U      ,P      h '      < pO/ ll      tlio
tlllli	i I    t   .    ti    ()')(   11    /IlOI        p t    V    t) 1 I t M,     d 1
h.<	« /Oojov i't    i! i\/o   . ko   bo   odboi    po-
h.	I II llll     O    Ntll ( HI      it   ov tli u      O inoi    v
*-\t>	i ( i li    i    - o i i d , i i  n     vi    no     <   \u-
•    i	v   i  mi )iii|ii!ni   i d > ll o«, t     Iu   od-
hi	!ll il   v,     ,!!     j,„          ,ult     ,,, ii         {,,        ivil> g)
i i ,;	o\..i i  n  v „(iii d lov in u
	<Mlnu    i   m t i  vu i n   popo' hit   /o   to
v    o	pit d  i !n     /bi tulil      <n    ' i     •     !li    ll!
i	i iv   upu   .   J^\ u !. jo   Jo/ uM   -   h-
1    >	t o iboi i    \   t  k it   o ttio-   ti     p ti    n mi
Iti -	i».   d' \»\u*    ličilu      MkiMii     v ihiun
	Vh Milit  les   „m\iu"  i  dt/eli?!
(11	i    k1    r um   divKUii   \   '?oiiii te jhui
I    KI	t    C. f it n t k   \    U\; i u    vf     1M)   iivki
I1      '	•U  hii>r   (nidui    iti  pi_'in » nlo) / i /IH-
*•    K	_d    !I "»o, kil    i    hiipil   m ko   pu-i-tu)
1       I	o   i   pmmI i  <(o dl i/be   .tioil-^i    ! inhK i
pll«<	lit*      —   krnil   (im'niix   ni   i.i/tinil
*•	11  n ti iu <t   in   i   pnVi 1   1 tkoj  \  uo-
)   (1	o tvitniNii, d t   mu    i    i i/to m m1   ti
.01	i i    di pyamu.'ok
	i  Mt   v,    i tvn t / n um   ^ o\i ui'    Pa
'1	>u io   * n iiii,   />kt     stm   .t (vojiu   do
-ki	< le    mi. *  —   (»iivet   dt\kitisi   v<\idi
dol	1 tko,    i/_ovo:     / k ii   )i    i/dih   Ii*ki
.1)1	»»•u  di pirMiiitutii*  v)||,Lo gi tudi dobi
lil   Ulkl)   —    ^pi^r,,   sLdV0" '
»Trgovsko-ohrti!« zadruga*.— Opozarjamo tia uradni oglas o prvem občnem-zboru tega prekoristnega društva. Kdor more, »>;»j se tega zbora udeleži, ker bo treba spremeniti neke določbe v pravilih. Za sklepčnost bo ireba nad 300 članov! Zato naj pride vsakdo, kdor le more! —
Delovanje te zadruge je izvrstno že v začetku. Ako pojde tako naprej, bo imel prvi odsek do 2000 deležev! In že prvi odsek bi prvo leto poplačal vse ustanovne stroške, ves inventar in še bi ostalo nekaj slotakov! Takega začetka ni imela kmalu kaka zadruga! — Naprej!
Kaj ho z deželnim zborom? — Tega ni še mogočo povedati!  Pogajanja   niso  še
se izrečeta. — Vemo le toliko, da na strani se je že toliko hujskalo proti Slovencem, da bo sploh težko, nadaljevati skupno delo v blagor dežele! — Kar so nagromadili Lahi v svojih izjavah proti slovenskim poslancem, to presega vse meje!
II. koncert ženske podružnice sv. Cirila in Metoda se je vršil v soboto večer v dvorani ^Goriške Čitalnico" po sporedu, kateri smo priobčili v zadnjem,t .Primorcu". Lpdeležba je bila prav številna, da je znašala vstopnina tudi ob *LniLa'i1itPWntih še vedno nad 220 gld. Videli smo tudi mnogo rodbin iz okolice, kakor K I a n č i č e vo iz Podgore, Lokarjevo iz Mirni1, celo vso rodol.ubno obitelj T o r o š e v o iz Medr.no oziroma iz Kormina itd., dalje rodoljube, iz Kanala, Sv. Lucije in Tolmina,, iz St. Pelrii. Prvačine in Dornberga. — V leni pogledu vsa čast našemu občinstvu!
Vojaška godba je izvršila svojo nalogo v polni meri, svirala je s e d e m ločk, ki so izzvale vsakikral viharno odobravanje. Posebno hvalo je žel prvi goslist v Svedsenovi romanci za solo-gosli. — Pri t»'j priliki si dovoljujemo malo opazko naši m I a d e ž i: Vojaška godba praviloma n e p o n a. v 1 j a ločk; toliko manj pa se odlikovanee o p e-lovauo zahvaljuje. Zategadel Ireba v tem' zmislu tudi umerili izraze poliva'" od strani občinstva. Hrupno in dolgotrajno ploskanje itd. torej ni na mestu, zlasti ne pri takem konceriu, kaknršen je bil v soboto.
Mešani pevski zbor pod vodstvom g. Ivami Mereina je pel dvoje obsežnih skladb: Forslerjev „Vciiec, Vodnikovih i u u ji n j e tf a i z I o ž e n i h ji e s m i j* ter Medvedov „N a /. a j v p I a n i n s k i raj"; oba je spremljala vojaška godba. ¦•¦• Zbora sla se pela mojslerski dovršeno; vsi glasovi so izbrani, uglajeni, prijetno doneči, skladbi pa sla bili naučeni z veliko pozornostjo in strokoviijaškim razumom. Dasi sta skladbi obširni, vendar je moral zbor ponavljali pre-kr. sni „Nazaj!" Odlična zahvala požrtvovalnem pcvovnilji, pa tudi gg.čiiaiu pevkam iu gg. pevcem. Ko smo slišali la zbora, rekli smo vsi: Evo, kaj premoremo Slovenci v (Jerici, ako le hočemo!
Predslavii ,M i k I o v e Z a I e« v osmih živili podobah je bila nekaj čarobnega, nekaj i/viim,i. iu oh<'iudvo ji bilo od p idoli do podobi m dno bol| nivdiiMiio in u ^ipuo v piu ikov nijii novih pM/oioi. /ne podobi so bih   li~lt     I   podobi    Muko m  /uoii / /iln.
II    podobi Muko, nilhi|i|oi v bo| pioli 'I m kom m> posivil i od /il< III podobi / d i m Vlinii i po mu i u i lobit pn p ni i l\ podobi Muko m tov um ii)c 11 \ lin.k. III tiboiu \ podobi On S<li|iuk \ |.uin s vvo|iim v nov mu trn n / t Muk i M podobi Mmii i i/d t /do liit-ki mil po\i l|inkii. VII podobi      /lil,   VllllVhl   M    I/   llll-kl     MI/IIOSlI,   «.!'
pni i/i nt Makovim /imlov.ii|ii VIII po dobi Muko -po/n i /do, ki oilvi/i /goni|o tm>ko hil|o, |o ob| um m pol|iibl|i, vsi s« ilje |o i i "ostiu po/di tvl| i|o, A 1 m i i t p i m  v  < bupu litih  vi m <   m I isi   / pl ivi
\-tkt podobi se |c pok t/tli jti tki ti 1/viiiiun jiodobim so poskibde dum tudi piiiiKim i/v ime kocluiiR kotnikih ^Iomiimv iu luikov Pti/vi^tiUv posiiiiiiiiih o-tb, i/-ii/iiiIom' nt obia/u tu \ -lo|i, \se ]e bilo t iko dovi-it)^ k tkoi moli pogoditi li uiiuliiik In i's |e upii/oiilt \s( {( podobe p ibltgo'o.1 i t Pospi piids(diiui \vgiisti s i n I i I, kt < s ii» i t im" mi t umi tu1« t \ m"i-ktiM"\u m iist^tvii         PomIhio   siemo   |e
t/bi d t rl iv m osi be / i / t 1 o V I m i i o m Milk i, ki -o dovi>ino l/l i/ilt dtisilo položi n e v piisumuiili iiodobih pusiimui|c, i dosi /les!iilii|( sli di obi p stoično muno-.| \ oii^lid Min Im in vu uosli i(d \ obi e pi so bilt v-t osi be m svo|tm imMu, \sc> tul piv t do /.idnji so i/pohiili '•voji i tlogo j Iv ni v vini, livdt poMbno iiimii n Hodnim d imun. pOM bno m^ j pndsidnui. ki so nam jin-ki!>i!i tako i/utlen diisiu u/iti k i i kon-uit  bi bil v Čim"  \sikemu več|( mu mi m^u iu
III    il   V    ,(iollM\l   <  itllllKl".   k|(l   se  |(>  bojev tli
s tolikimi m pnlik um \-!(dpi,i tivnnstioht — I h ih win, ki so piipomogli ktkoikoh, di • ,i I tko si ljiio i/vimI tudi u diugi ko'i nI n i-o viii /iii-ke podiu/uice dtu/be v\   (nh  m Milodt" Ilvila, hvala'
Lepi di»c>i. — Po obilni de/evnih ¦ Ii ¦ i   vino dobili   pi i\  lipo \Kine.   'toplo   |e
11   pO   W|    okolld   (t0ll((      st    0/|\|jl     II 11.U I
ll /mvivlni ro/Ki k i.f ,o vvoie ghviie i/pod m ihu ah hd;i
.,L(ira ^a/Ionale•' — N.isi Liln s( \ i i\ ptidno gibi i o, th bi pndobili .Legi" kolikoi u i goče viliko diiiiiiiih Midslcv Z t 1< lovii i pudpul |c n i|)o\i d tinli jucmnogo \(v(Iil njo; m konst. Pojdimo po doseli a n j i m z g 11 d u m dobi o bode. Pn-hodnjič podamo račun »Sioginih" zavodov do konca 1. 1807., iz katerega bo jasna velika požrtvovalnost goriških Slovencev. Po taki poli naprej!
Trudno beračenje v popolnih uui-ibrmah je uiogoče menda samo še pri nas v .Gorici. Na novega lela dan m še šest d ni j potem do vključno sv. treh Kraljev ne velja prepoved beračenja od hiše do hiše za uniformirane osebe mestnega magistrata Goriškega. Ko je svoječiisno bolna vdova Ja-voršek prosila na mestnem uradu, da bi se ji potrdilo, da je res v skrajni stiski in da sme pod roko pri znanih usmiljenih obileljih prositi podpore, takrat jej je bilo to zabra-njeno z  razlogom, da je beračenje propo-
$. jahuarija ni bilo zabranjeno uradno beračenje uradnim osebam v popolnih uradnih uniformah. To uradno beračenje — izsiljevanje in izsesavanje — v uniformah se je začelo novega leta dan na vse zgodaj. Dež je neprestano bil, toda to naših uniforinovanili magislratovcev ui strašilo. Vstrajno, kakor bi Šlo za življenje ali smrt. so si podajali kljuko za kljuko in delili prisilno priberačeni denar javno na cesti. „Vse, kar l.ijze inu gre" pod Venutijevim komando je bilo la dva dni na nogah. Pobirali ^o novoletni darek depulacije ognjegascev, cestnih pometačev, prižigalcev lučij, ponočnih varuhov itd. itd. itd. in celo slavna (po moji sodbi popolnoma nepotrebna) mestna policija je voščila srečno iu veselo novo leto nič kaj posebno srečnim in veselim -hišnim gospodarjem. Saj jim privoščimo v uradnih uniformah uradno priberačene neuradne novce, 1« to bi radi videli, da bi li Venulijevi novoletni berači prizanašali Slovencem z laško tiskanimi voščili, in da bi beračili v prihodnje le pri Lahih. Slišali smo, da je tem zastopnikom mestne oblasti goriško tudi slovenski groš bil dobro došel in da so ti ljudje v golovih hišah tudi dobro slovensko znali. — Revčki so bili mokri do kože od zunaj — od z no I raj pa so so „po-fajhlali" na cilju svojega romanja.
Ljubi gospod župan Venuti! Da se bo to uradno beračenje novega lela dan še dosloj-neje vršilo nego do sedaj, bi Vam priporočali, da v prihodnje, -~ če' boilele še živi in zdravi — tudi Vi zadenete bisago in daste svojim ljudem .,direkcijon", da se ne bodo po dvakrat ali celo trikrat zaletavali v jod no in ravno isto hišo. Če bode sedaj leto tako deževalo, kakor letos, bi bilo priporočati, da ne bi hodile cele depulacije beračil, ker jo dovoli, če jo jeden do kože moker, Kedar bode danes ali jutri kaka politična pravda in bode pričevanje uradnih oseb le Bsorle" na vrsti, navedemo hišne številke, kje da se je „von Amstvvegon" beračilo.
Slovenski dijaki v Gorici imajo pouk v plesu v dvorani »Slovenske Čitalnice" vsak •orel; in soboto. Prvi pouk začne danes. Zu-/;el,ek ob f>. uri zv. K temu pouku so iiljudno vabljeno gospice iz slovenskih krogov v lin-rici. V plesu hode poučeval učitelj g. M a-r e ga.
Vo/, dlnainU.i. - Govori se, da nekdo H piipil|.il / Ogi rskega čez Kranjsko do Slan ga <li pn Kobaridu voz raznih zabojev. '1 .mi jih |e i i/lo/il, konje pa je šel prodajal in Lisko.         Olioci so nekaj  lolkli po za-
bo|ih, ki so iiidiio odmevali; ljudje (?) so |tdiu odpili m u isli •— poln d in a mita. Tudi diu„i / ibo|i so bili polni dinamila. — l) \si>| uu se visi sodna preiskava. —Prosimo bol| niluičniga poročila.
, kolesarsko društvo M0or!ea" vabi nljudiio m di i JI. januarja 1808 ob 8. uu /vini v diiislveno sobo „Tri krone" k itilm mu obuiemii zboru na podlagi §. 9 dilivlvomh pi ud Zdravo! Predsedmšlvo Jvolistiskegi diiislva Gorica".
Z.ilnala. - Goriška ženska podružnica sv. ( in M sle|e si v dolžnost, izreči v novic u i|iskn iiojso / iln tlo vsem časlilim damam in gospodom, kitni so z blagohotnim sode-lo\iii|ini omogoi ih ponavljanje koncerta 15. dm t. m in t tko pripomogli do novega giiio'ii(ga iivpihi v prid našim šolskim poln bi.n. V (Jonu, 10. jati. t807. Načelnišlvo. I/ nase Sibirije smo dobili '.) šopke svi/ih ivi lit \ pismu, ki slove: Dole, IG. j m liSOs olivno uredništvo! Kaj vi Vi-pivu' llv.ihsiu se, da vam trobenlice cvelo, i to pn kopnim vremenu! liolčauoiii pa rvelo tiobeutui in leloh pri 33 cm snežne <nh i — to je gotovo večje čudo. Evo, gosjj   ui edink'
Kako dose/ema najlepšo žetev. — Pod Um ntslovom priobčuje g. M. Ivan-lič, }>iistav de/ kmet. šole v gospodarskem Li-tu" /anunivo razpravo, na katero nive krni lovih e posebno opozarjamo. — Gin pnlogo
Ostala Slovenija.
Tr/.iska skupina „ZaIege" je imela v niirolem h tu 10.000 gld. dohodkov. Na jedni sli uu ,hgd", na drugi »Schulverein*, ki obi dolm di /oper nas pomoč ludi izven Avstnjc' Da se lešiino narodne smrti in da se Ubiannno v0via/nikov, treba, da se zaveda in da slon \t.ak Slovence svojo dolžnost. Podpiiajino našo riiužbo sv. Cirila in Metoda!
V Ljubljani so dobili sedaj nove dvo-le/iuie uhene m hišne table; kedaj bodo nam pnvosiili n isi magialralovci dvojezične table?
Nesreča n.i železnici. — Dne 13. t. ni. sti liuh vkup tj dva tovorna vlaka na progi Miškolc-Fulek ogerskih državnih železnic. Ubiti, so 3 kurilci, težko ranjeni 4 drugi uslužbenci; 3 lokomotive in 22 ?oz je razbitih, proga pa močno poškodovana.
Potres. — Iz Gradaca v gornjem Pri-morju piše prijatelj našega lista:
Na sv. Silvestra zvečer ob 6. uri 20 min. je bil lu s početka lahek in valovit potres, pozneje pa nam je streslo hišo tako, da je v sobah belilo odpadlo in je zvonec zazvonil. Zelo smo se bili prestrašili. Trajal je potres do štiri sekunde. Dne 7. t. m. okolu 6. ure zvečer se je čul zopet lahek sunek.
Koroško. — Občinske volitve na Koroškem so izpadle za Slovence skoraj na celi črti nopovoljno. Koroški Slovenci bijejo smrtni
boj. Pritisk od nemške in nemškutarske strani je nepopisen. Najhujše za Koroške Slovence je pač jo, da nimajo kar. nič narodne posvetne inteligence. Najhujši sovražnik koroškim Slovencem, „Bauernbund8. je začel izdajati „Kmetski List*, da bi laglje slepil slovenskega kmeta — volk v ovčji koži.
Zadnji „Mir" piše: „Kedaj se vendar otresete, slovenski kmetje, zaspanosti in politične lenobe, kedaj vas prešine malo narodnega ponosa, da ne bodele hiapčevali drugim, marveč postali sami svoji gospodarji?" Lepe beseue! — Toda: Ko 'dobite kakega posvetnega moža, delavca na narodnem polju, ga duševno umorile z ostudnimi napadi v »Slovencu!"
Razgled po svetu.
V češkem deželnem zboru silno vre. Vsa spravljivost, katero so kazali češki poslanci, da bi omogočili zasedanje deželnega zbora, nič ni pomagala. Že pri razpravi, glede oprostitve osebne dohodarine dne 12. t. ni, se je pokazalo nasprotje mej Nemci in Čehi. Poslanec Iro, kateri je bil svojeas primoran zapustiti poslansko zbornico na Dunaju, je izjavil, da je Nemcem težko so udeleževati razprav, dokler se ne prekličejo jezikovne, naredbo. Ko je začel potem princ L o h kovic utemeljevati predlog o jezikovnem zakonu, so zagnali Nemci velik hrup in začeli razgrajati. Wnlf jo kričal, da ne razume češkega jezika in da mora princ nemški govorili. Lohkovic se je udiil in Nemcem na ljubo nc.uški nadaljeval, kar je zopet obudilo na češki strani ogorčenje, tako, da je zapustilo dvorano mnogo čeških poslancev. Nemci se branijo vstopiti v od- • sek, kateri naj bi izdelal jezikovni zakon, trdeči, da se mora rešili jezikovno vprašanje le v državnem zboru. Očividno je, to kažejo tudi vsi drugi deželni zbori nemških pokrajin, da Nemcem ni za spravo, oni hočejo nemški državni jezik in nemško Avstrijo. Že so tudi sklenili nemški poslanci, da bodo brezobzirno nadaljevali zapričelo opozicijo. Deželni zbor Štajerski je imel dne 10. I. m. svojo drugo sejo, Na dno vnem rodu je bil tudi predlog o zakonskem na-črlu, pod katerimi pogoji izgubi poslanec svoj mandat. Ta predlog je v prvi vrli naperjen zoper Slovence za slučaj, ako hi li hoteli oslu vil i zbornico in so ne več udeleževali sej. Vsekakor volu nemška večina deželnega zbora zopetno nevihto ler i«i namerava s tako prisiljeno naiedbo vzdržali staro metodo.
Mi d sejo je prodajal neki nemški na-cijonalec kosčeke v državni zbornici na Dunaju razbitega puliti ministerskega predsednika Dadenija ,— na korist ^Sihlmarkel'1 •— Pri volitvi v odseke je zbor popolnoma prezrl nemško katoliško ljudsko stranko, ker sede v njej državnozborski poslanci, ki so stali na Dumi ju na strani večine. V seji 14. t. m. so predlagali združeni nacijonalci in liberalci nujno, da se odstranijo jezikovne naredbe za Češko iu Moravsko. Predlog je bil seveda sprejet. Stavil se je ludi predlog glede pretiiembe deželnega volilnega reda, s katerim se nasvetujejo tajne in direktne volitve v kmečkih občinah.
Tudi v koroškem deželnem zboru je poslanec Steimveuder slavil nujni predlog, da se razveljavijo jezikovne naredbo. Ustanovili so dva nova odseka, kmetijski iu gospodarski; v kmetijski odsek je voljen ludi poslance Muri.
V predarelskem deželnem zboru, kamor še ne seže Schonererjeva moč, je deželni glavar z najostrejšimi izrazi obsodil nemške obslrukcijoniste in jo nazival vele-izdajalce. To je pač huda obsodba iz nemških ust.
Trgovsko-ohrtna registrovana zadruga v Gorici
P. Sli, 2   1                 vabi             .    S. m, 7-1
m pni redni diii zlnr
trgovsko-obrtne registrovane zadruge z neomejenim jamstvom  v Gorici
dne lb. februvarja 1898. v prostorih »Slovenske Čitalnice"  ob
11. uri dop. s sledečim dnevnim redom:
1.  Volitev dveh overovateljev zapisnika. ¦¦¦;¦
2.  Poročilo ravnateljstva.
3.  Poročilo o računu in bilanci.
4.  Volitev   dveh   članov   mesto   odstopivših ravnateljev.
5.  Prememba pravil.             .Ravnateljstvo..
Kinematograf i odprtem trp i ML
Žive podobe vsak dan.
Predstave: ob 4, 5,s 6. in 7, pop.
Izključno samo za molke
posebna predstava ob 8. uri zv.
Razgled po slovanskem svetu.
Reka in Madjari. — Novovoljani občinski svet, ki pa je ostal stari, in  kije
Dunajska borza
13. jan avarja 1S98.
fckupni državni dolg v notah   . . Skupni državni dolg v srebru .  . . Avstrijska zlata renta ......
Avstrijska kronska renta 4-%   . .
Ogerska zlata renta 4%.....
Ogerska kronska renta 4-& . -  . . Avslro-ogerek.e bančne delnice   .  .
Kredilne delnice........
London vista.........•
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark............
20 frankov...........
Italijanske lire.........
C. kr. cekini..........
102 gld. 30    kr.
. 102   ,   30     ,
. 121    ,   75     ,
. 102   „    70     .,
.121    ,    23    ,
.   !>!>•   ,   «0    ,
.030,—    ,
.35«    .    —    „ . 120 .   f.8
'82 «/*,
Zaloga
i/^\   šivalnih strojev, pušk in streljiva
SAUSIG & DEKLEVA
V Gsrlei — Nunska ulica 14-10 — V Eirici
Delavni?« dvokoles in madraeev
iz žtee.             31 «2-2
,jjHP» obročno odplačevanje. **•!¦
Btlfe in kolči Rupestris Mcnticola, Scktiis in Riparija
ter   volik   sortiment  krepkih,   najmo-dernejih
VRTNIC
oddaja   za  polovično   vrtnarsko   ceno
Josip Štrckolj v Komnu.
2(i 23   2                 Za pristnost jamfi.
ANTONA VODOPIVCA
gostilna
C. kr.
privileg
krojni aparati.
Sdina slov. zaloga dežnikov, solenikov in rokavic za dame gospode in uradnike.
,POIEBIJ
krojaški njshr I« (rime r Siricl in Traw»H
v hodniku in v I. nadstropju v h. št. 22.
Bojstfa zalotpi vsakovrstnega blaga, gotovih oblek, perila,
•h priprav za oblek«za wsaki letni čas. — Ulago
so prodaja tudi na in eter
in sieer le v prvem nadstropju.
Sprejema se naročila za izdelovanja raznih oblek (Jake te, pelerine, haveloke) tudi za dame po najnovejši modi.
d. f avlin y lorici
v Nunskih ulicah
št 10
n  "proti gostilno .Kolegu zajca*.
duhovščini in slavn.
veliko zalogo nagrobnih vencev
vsake vrste, kakor tudi biserne; rož z:t cerkev, i palm, cvetkov za nove maše in poroke, vošč>
tiih sveč, krtžme, čevlje, nogovice. rakev (truge) vsake velikosti, zlatih črk i. t. d
U^»   Vse  po  nizkih   cenah!!!   -"*fl|
lNcrliofcr'8 Aputliekc »Zhiii goMeiien Reiclissinfiel*
Wien, T., Siiigerstra-ise Nr. 15.
i
pit
J. Pserhoferjeve odvajajoče krogljice
ie staroznano, lahko odvajajoče domače sredstvo.    - Te kro-ljire so Me, ki hi znane ol.r-in-tvii že ve.- desetletij pod imenom J   PSERHOFERJEVE KRIČISTILNE KROGLJICE in se iz.h-lu-luiejo in-isiiu* samo v lekarni „pri zlatem državnem jabolku", Dunaj, I. 3in»ei>lia<se 13. Te kroglice suiiujo: 1 ik. z IS kroglj. 21 nč., jeden zavitek 6 šfc. 1 gld. 5 nč.        Ako
-e denar naprej   posije,   ni treba  plačati  porto.   in slane:   I   zavitek   kiojdjic I  gld.   23 nč.,  2   zavitka 2 gld. 30 n.\, :i zavitki 3 gld. 33 ne., i- zavitki i gM  -to ti.".,  3 zavitkov 3 gid. 20 uC:. H» zavitkov !» gbl. 20 ne. (Manj kot jeden zavilek se ne pošilja).                             27 »»    I
Prosimo, da se izrecno zahteva 3. Pserhoferjeve odvajajoče krogljice
in pazili je. da ima pokrov vsake žkatljicc isti podpis J. Pserhofer v rudečih pismenih, katerega
je videli
Balzam za ^\m\J^$*U^r Trpotcev sok,» »¦i.-lu.ih.m •¦" ^. Balzam za pžo, ,'.-;,I;il,",ir-1 ,f) ,iF- ,,,,"",i" Siollov .Knla-preiiarat', !"-?%^T^,
na navodilu za poiabo.
j. PserliofErjeva grenka tinktura za želodec,,':;;.'
li'.ete.   Ki
J. Pserhoferjev balzam za rane » ^'«». ¦¦» Tannochininska poniaiia k*r%$* IX"1" ' Ranocelni MKl'^rfnStV,rr'''k Univerzalna čistilna sol L* ^^Z^ :,.
[ozemske farmaceulične speciju-i zahlevanje točno in ceno plc-
llazven imenovanih izdelkov dobivajo se še druge tn-5o  bile po  vsili avstrijskih časopisih  oznanjene ter skibljajo tudi predmeti, kojih ni v zalogi.
I!azpošil.j;tnja po pošti više se 'turno, n treba je denar naprej poslati; vefjti naročila |.o poštnem povzetju.
j$5T~ Vvi nosiljatvi denarja po poštni nakaznici stane porto dosti manj kakor po povzetju.
ŠtV. 73.
Javna dražba.
Dne 18. januvarja 1398. od 10. do 11. ure predpoldne v gostilni na Volčji-dragi, se bodo oddalo v zakup po javni dražbi predelovanje mostiča na okrajni cesti nad potokom «Struga« pri Volčji-dragi. Načrt in proračun je razpoložen na ogled v občinski pisarnici pri Soči-nem mostu v Povrni vsaki pondeljek in četrtek od 8. do 10. ure predpoldne.
Delo jo cenjeno 1453 gld. 38 kr. Vsaki dražbenik bo moral pred začetkom dražbe položiti 10% varščino.
i odbor za goriško okolico
Pod gor i,  dne 29. decembra 1807. Načelnik:
Anton Klaueič.
Prinz Eugen Denkmal-Lose.
Trstu
v
ulici 6hega     ^~i
št 7 selcilopiipri.čaStoenivTrsiuinz^le.^ &Lfa&LMffi&fo&L±ft
Otvorjenje trgovine!       Vg|
Podpisani  naznanja  slavnemu slovenskemu  občinstvu v Gorici   in  z de- g^m želo, da je  otvoril   v   ulici   Sv.   Antona %^M\ š!. -Z i v (jiom-i                                                    #^|
trpvlno z jedilnim blapm.ej
kjer prodaja raznovrstno sveže jedilno ftj blago po pošteni ceni. Pri poroča je se ^*jw| p. ii. občinstvu za obila naročila, beleži OJi •/. vsem spoštovanjem udani                     *E%\
p »_i                    Anton Bcrsinc,    QJ
"' I
Eipria - Solonis - Ripestrisgl
za ee])ljenje, katerih se   ne prime /r/;;/r^J ušf   kakor tudi  mladike  drugih   kako-^r' vostij   domačih in francoskih  najboljšo ^*J vrste iz lastnih, trtne  uši prostih nasa-^1 dov, priporoča                                           ^^
>81:-3             G. G- Ssrcchel,          Q]
M
Žrebanje ^WM i SMr* H. februarja
Glavni dobitek 75.000  kron.
11 Srečke po 5D h. priporočajo B. Bonfilli, i. 9. hm, Mžchsiadfcr S G.
Anton Potatzky v Gorici.
«                     Na sredi IluSfelJa 7.                     *
t           TRGOVINA NA DROBNO IN UEBELO.             t
«;                                                                             ¦
^  Najceneje kupovališče nirnberškega In drobnega  jj
it              blaga ter tkanin, preje in nitij.             *
*                       POTREBŠČINE                     |
|  za pisarnice, kadilce in popotnike.  |
*   Najboljše sivanko za šivalno stroje,   f %                        1'OTIircildČINK                     *
*           za kroja&e in čevljarje,          %
«  SvetiiijiiT. — Kožni venci. — Masne  *
*                            kuj i/J ee.                         »
|  Hišna obuvala za vso letno caso.  \
«                           I'osebnost:                          ¦
i  Semena za zelenjave, trave in detelje.  |
«                                                                                                 >¦
*   Najbolje  oskrbljena zalogu za  kramarje.   *
*   kroSnjarje. prodnjahte po sojinih in trdili   * «                           ter na deželi          i> :>,:>   -1      &
*:•                                                                                                           ••>
MladiSt    (sadike in odrezki) rikanskih trt
»elepos. v Senienižki ulici v (lorici.
tt**«*«ft^*!««'.«Ž**********««««##«**1
Prava in edine želoične kapljice,
Zdravilna moč teh
kapljic je  nepre-
kosljiva.     Teka-
pljice vre-dijo redno
frebcvljenje, če se
jih dvakrat na dan
po   j'edno   žlicico
poj)ije. Okrepi po-
Sv. Anton !*aiii»r. kvarjctti želodec,
store da zgine, v kratkem času
omotica in živo f ca lenost (mrtvost).
Te kapljico tudi store, da človek
roji je.            ±(\--j.
Cena steklenici L0 kr.
Prodajajo se v vseh glavnih le-kernah na svetu.  Za nnročitve in pošiljatve pa |edno le v lekarni
Crisloroietti v Gorici.
Zeb 1881. s Gorici ustanovljena tvrdka
E.Rie»rjIisBici3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča proč. doliovsriui in slavnemu občinslvii svojo laslno izdelovalnieo uinuliiih cv.-tlie za v>ako-trsliie cerkvene potrebe. Itna veliko zalogo iiajjrob-llih vencev, r..\ lutlviiške potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni rriii.          Naročilu   za   deželo   izvršuje
tono in solidno. Priporoči slav občinstvu tudi svojo (S. cl.)                 tisksmio črk na perilo.                  ([' .,•!.)
m
m m
LINiE^T. GAPSIGi COMPOS.
tf»**»»»»»»»9»»»»99»«»»9y999$^
l*f&sHi; zdravju škodljivih snovij bobove kave ima edino Kathroiner.Knelppova sladna kava te dišavo in prijetni ukus. Ker M&P^&tekto\elahko prebavljiva, seKaihreiner-Kneippova ^ad.na kava. izkazuje že leta jednako dobro za odrasle in p^b^fi. Z ozirom na zdravje in varčnost bi pristne „Kathreiner-b:pW'J^mn^m6\o nedostajati v nobenem gospodinjstvu.
fc-¦¦"L; tm\ se pred ničvrednimi ponaredbamf.                im^ .. t.tl
Y»% 5Atf^lff^ Zaščitna namka: SIDRO. A^A^A^A^Aj
Si
II
iz Ricliterjeve lekarne v Prag-i pripo/nano kot izvrstno bol ablažujoče mazilo; /a ceno 40 kr.. 70 kr. in I  ^kl. se d"i,i po vseh Ud aniiili. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo \ dno le v ori«;. si vlile ni-* f*»ll z naši. / ščitno znamko, s »Sidrom" K -< in.mreč iz  R IC H T K K | E V E lek-rne in rQ < j vzame  kot   orUrfiisiltii  |/ili>|ck le tako »-       " • stekici.ic",  ki je prevalcna s to  zaščitno znamko.
rm
•r"^*v*f-?*ˇ*?•?»?*ˇ•ˇ*ˇ¦