Leto XIV.
V Celju, dne 20. maja 1904. i
Štev. 39.
izhaja dvakrat na teden, in s.cer vsak torek in petek. - Dopisi na) se izvolijo pošiljat- uredništvu, .n sicer trankirano. - Rokopisi se ne vračaj«> -.Za	J« plačuje
1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno msenran,e primeren popust. - Naročnina za celo leto 8 Kron,
za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja Upravništvu „Domovine" v Celiu.
Radi binkoštnih praznikov izide prihodnja številka v petek, 27. maja 1.1.
Volitve v celjski okrajni zastop.
V torek, ko so äe volile kmetske občine, so bile končane za nas tako pomenljive volitve v celjski okrajni zastop. S ponosom, smemo reči, smo sporočili izid teh volitev slovenskemu svetu, kajti priznati se nam mora, da smo v hudem boju s sovražnikom, kakor ga ima le malokateri narod, z naporom vseh svojih moči rešili čast in nado ne samo slovenstva celjskega okraja, temveč cele Sp. Štajarske — da, cele Slovenije.
S strahom in trepetom so zrli slovenski rodoljubi iz vseh strani naše domovine na vroče celjsko bojno polje, s strahom so pričakovali, da jim bo morda prišla tužna vest, da je tudi Celje padlo za Brežicami, Slovensko B'strico in Ptujem v nenasitno žrelo spodnještajarskega nemčurstva, toda strah in trepet sta se izpremenila v burno radost, ko je zaoril klic: Zmaga je naša, celjski okrajni zastop je in ostane slovenski!
O i vseh strani slovenske domovine nam je brzojav prinašal častitke, z nami je čutil in se veselil ves slovenski narod, in to res popolnoma upravičeno. Naj bi bilo padlo Celje, potem pač smemo reči, da bi bil to udarec za slovenski narod na celem Spodnjem Štajarskem, vsled katerega bi bilo narodno delo dolgih let splavalo po vodi/
Ni čuda torej, da je nemško časopisje za gnalo grozen vik in krik zaradi „krivice", ki se je baje zgodila celem nemštvu s slovensko zmago. Celjska „vahtarca" navaja celo vrsto nemških časopisov, ki so baje na široko in dolgo raz pravljali „o prvaškem nasilju" in „sramotnem kršenju pravic* pri volitvah dne 13. maja. Vsi ti listi so baje trdno prepričani, da se morajo I te volitve razveljaviti. — Nam je pač malo mar j zato, kar so napisali celjski Nemci v različne 1
liste, prepričani pa smo ravnotako, da bodo volitve v celjski okrajni zastop potrjene, in naj se župan Rakusch še tolikokrat pelje na Danaj, in naj se v znani kovačnici skuje še toliko pritožb in protestov.
Kakor poročamo na drugem mestu, so Nemci skušali na prav poseben način onemogočiti veljavnost volitev, kar jim je pa seveda iz-podletelo, Naravnost osmešil se je celjski mestni zastop, ko je hotel voliti svojih sedem zastopnikov v okrajni zastop. — V soboto je priobčila „vahtarca" vabilo na mestne odbornike, v katerem se sklicuje seja mestnega odbora v svrho izvolitve sedmih zastopnikov v okrajni zastop. Seja je .bila pravilno sklicana, ali odbor ni bil sklepčen, vsled česar je volitev seveda izostala. Celjsko mesto torej ne bo za prihodnjo poslovno dobo okrajnega zastopa nikakor zastopano in to vsled nemarnosti mestnih odbornikov, ki se v tako važni zadevi niso hoteli udeležiti sklicane seje. Tu se je zopet enkrat pokazala ona hvali-sana nemška deloljubnost in pridnost ter skrb za občni blagor.
Koliko časa je temu, kar je podal celjski župan Rakusch ono izjavo v ustnem zastopu, v kateri je vabil k ,*fc?x.Beum .delu v blagor celjskega mesta in ufcraja. .Okrajni zastop je vobče le zastpp interesov, in kakor odločno po
udarjam svoje — nemško nacijonalno mišljenje, moram jasno in razločno, nikomur na ljubo in nikomur na žal, povedati, da ta naprava ne sme biti narodnostno boji če!" „Dala se nam bo pri lika, da pravljice o našem sovraštvu napram kmetom popolnoma razistinimo in vzpostavimo zopet sporazumljenj* med mestom in deželo". „Kakor je moja. doižnost, sem dobro premislil, kar sem to izjav!, te besede in načrti za bodoče zastopstvo okraj.* mi ostanejo vedno v spominu in bom ž njimi st»l ali ž njimi padel. Prosim vas, da možko zastopate koristi mesta in okraja ne zmene se za hv3!o ali grajo od zgor ali od spod, za sramotenje ali priznanje : zato smo vsi
poklicani, to jè naša dolžnost!"
■
Gospoda, kje je sedaj ona deloljubnost. kje je sedaj ona spravljivost, kje je sedaj oni plemeniti Julius Rakusch, župan celjski, ki je hotel „vzpostaviti sporazumljenje med mestom in deželo", ki stoji in pade „z besedami in načrti za bodoče zastopstvo celjskega okraja" ? — Kje ste sedaj oni, ki ste z navdušenjem odobravali to izjavo svojega župana, saj je pisala „vahtarca" : „Diese Erklärung weckte allseitig den grö38ten Beifall!" — Dajte, dajte, pokažite vendar svojo spravljivost, saj vam je le. za blagor mesta in okraja, za „mir in red" !'Seveda st<t si mislili ta blagor malo drugače, kakor smo ga mislili mi Slovenci.
f
Ne vemo pa seveda tudi ne, kako se strinja v zgornji izjavi tako zelo poudarjana požrtvovalnost z dejstvom, ki ga „vahtarca" konstatuje z notico: „Na 16. t. m. ob 11. uri dopoldne določena volitev sedmih članov v okrajni zastop po celjskem občinskem odboru se ni mogla izvršiti, ker ni prišlo dovoljno število občinskih odbornikov" Kaj je bilo vendar krivo, da je nemška požrtvovalnost in pridnost potrajala samo do prošlega petka, da je v ponedeljek že nikoli in nikjer ni bilo več zaslediti? Ali je mogoče Rakusch res že „padel"?
Nemcem je bilo pač edino le za zmago. — Zmagati so hoteli na vsak način in zato so ob-ljubovali vse mogoče: „okrajni zastop ne sme biti narodnostno bojišče", „narodni čut se bo skrbno varoval in spoštoval", „dolžnost vsakega je, zastaviti vse moči za blagor mesta in okraja"; a ko so izprevideli, da vsi njihovi obeti ne morejo izpreobrniti ni enega slovenskega volilca, je minila navdušenost kakor megla ob solncu. Laž je bila vsa njihova spravljivost, hinavščina njih prijaznost, za njihovimi dobrimi besedami se je le skrivalo poželenje po gospodarstvu v okrajnem za8topu, po gospodarstvu z denarjem slovenskega celjskega okraja! Saj ste jih videli one divje, sovražne poglede, ki so vas, slovenske volilce, spremljali, ko ste šli oddajat svoj glas za slo-
LISTEK.
Zločin.
(Iz cikla A. Čehova: „V mraku".)
„Kdo je tu?"
Nič odgovora. Stražnik ne vidi ničesar, toda skozi žvižganje vetra in šumenje drevja sliši dobro, da gre nekdo po drevoredu. Sušceva noč je zavila zemljo v oblake in meglo, in stražniku se zdi, kakor bi se bil z zemljo in nebom s svojimi mislimi za nekaj grozno velikega, ne-prodirno temnega zedinil. Hoditi more le tipajoč okolu sebe.
„Kdo je tu ?" vpraša stražnik znova, in zdi se mu, kakor bi slišal šepetanje in zadušen smeh. „Ko je tu?"
„Jaz, batjuška---" je odgovoril starčkov glas.
„Da, pa kdo si ti?"
„Jaz---mimoidoč."
„Kakšen mimoidoč?" je vzkliknil stražnik jezno, da bi zakril na ta način svoj strah. „Te že morda hudi pusti tu okolu potepati. Vrag, v taki noči hodiš po pokopališču!"
„Je-li tu pokopališče?*
„Kaj pa drugeg?-' Seveda pokopališče! Ali ne vidiš?
„Ah, ah, ah .. . i' 'ija, ti nebeška kraljica!" Pri tem se sliši v,., nl'anje starega moža. „Ničesar ne - ijutfka, ničesar . . . Glej, kakšna tem;.,	rartima! Kakor v ™gu je
temno, Ta teuit, '	Ah, ab, ah . .
„Da, pa kdo s^ jibiK
„Jaz — romar,,jon, na:*, potujoč človek."
„Pravi vragovi. ^ hi ni$?raoöni metulji. . . Da, to so romarji! Pijaifo.: . " mrmra stražnik pomirjen po besedah in flSjJkih potnikovih. — „Z vami se samo greši. Celi d;;f pijejo in po noči jih goni hudi okrog. Zdelo s»e ji je pa vendar, da nisi sam tu, ampak dva, trije."
„Sam sem, batjuška, sam. Popolnoma sam Ah, ah, ah ... O, naši grehi ..."
Stražnik se zadene ob moža in obstoji. „Kako si prišel sam?" vpraša.
„Izgrešil sem se, ljubi mož. Šel sem v mitri je vski mlin in sem se izgrešil.*
„Kaj, ali js tu pot v mitrijevski mlin? Koštrun! Da s« pride v mitrijevski mlin, se mora iti veliko dalje na levo, iz mesta po veliki cesti. V pijanost si šel dobre tri vrste predaleč. Gotovo si v m«stu pregloboko v čašo pogledal."
„Grešil sem, batjuška, grešil. Res je bilo tako, nočem greha zamolčati. Kako pa naj grem naprej?"
„Pojdi vedno naravnost, da prideš do plota, tam se pa obrni na levo in pojdi po celem pokopališču do vrat Tam odpri in pojdi z Bogom. Pazi pa le, da ne padeš v jarek. Tam za pokopališčem pojdi po polju, dokler ne prideš do velike ceste."
„Bog ti daj zdravje* batjuška. Marija, ne beška kraljica, naj te čuva in ti bodi milostna Toda ti bi me lahko spremljal, ljubi mož! Bodi tako dober in me spremljaj do vrat!"
„Nimam časa! Pojdi sam!"
„Usmili se, bodem zato za tebe molil. Jaz nt. vidim ničesar, tema je, kakor v rogu, ne vidim niti roke pred očmi! Ta tema, ta tema! Spremljaj me, prijatelj!"
„Jaz nimam časa koga spremljati! Ko bi vsakega tako razvadil, bi mi bilo kmalu preveč spremi je vanja."
„Za Kristovo voljo me spremljaj! Jaz ne vidim ničesar in se bojim sam po pokopališču hoditi. Strašno je, batjuška, strašno, jaz se strašno bojim, ljubi mož!"
venske kandidat», saj ste jih videli, kako so besneli, ko so videli, da je bil ves njihov trud zaman, da je zmaga vzlic vsem njihovim lumpa-rijam in sleparijam vendarle slovenska! To niso bili več oni preprijazni. ljudje, ki so vam obetali tisočake, koncesije, in bogvedi, kaj še vse, to so bili že zopet oni, ki so vodili svoj čas nemške poulične tolpe na mirno slovensko ljudstvo, na mirne slovenske goste, ki so vam zaprisegli sovraštvo do zadnje kaplje krvi.
Koliko drugače pa je bilo na naši strani. Slovenci niso obljubovali tisočakov, ne koncesij, in niso se ponašali z ničemer drugim kakor s svojo poštenostjo, s svojim dosedanjim poštenim delom. Tu ni bilo onega krika in vika, ne, ape lo vaio se je samo na poštena slovanska srca slovenskih volilcev, na veliki pomen okrajnega zastopa za duševne in gmotne imetke našega naroda, in prišli so vsi naši možje, da oddajo svoj glas za slovenske može. Izdajalca ni bilo med nami. K večjemu, da se je par njih odteg nilo volitvam iz raznih vzrokov, ali z Nemci ni volil nobeden pravi slovenski volilec.
Kdor je imel priliko biti navzoč po končanih volitvah v celjskem „Narodnem domu", kjer so se zbirali slovenski volilci v petek in torek, je lahko spoznal, kje je pravi čut za dobro stvar, kje je vnetost za delo in vztrajnost. Kdor je videl radosti sevajoče obraze starih kmetskih očakov, kdor je videl kapati solze ra-dostnice po zagorelih licih v narodnem boju osivelih mož, ta je izprevidel, da je bila in mora biti pravica na slovenski strani, tamkaj, kjer živi tako rodoljublje, taka navdušenost, Nemci bi bili zmago praznovali s vpitjem, tulenjem, razbijanjem, napadanjem Slovencev, Slovenci pa smo jo praznovali s solzami radosti v očeh in srcem, polnim hvaležnosti napram vsem onim, ki so nam pripomogli do srečnega izida, Izpre-govorila ae je marsikatera navdušena beseda, osvetil marsikak zloben slučaj, kako so naši na sprotniki hoteli oznanjajoč „mir in red" zatrositi med posamezne sloje slovenskega naroda prepir in neslogo, da bi potem sami laglje prišli do nadvlade. Kako je, vfce nemško časopisje s .Štajercem" vred huj'skalo slovenske kmete zoper slovensko razumništvo, češ kmet naj voli le — kmeta, ne pa izobraženca, toda slovenski kmetje so izpoznali, kako past jim nastavljajo Nemci s svojim hujskanjem, in niso se dali premotiti. — Kakor siva skala trdno so stali vsi za dogovorjene slovenske kandidate; železna disciplina, trdna sloga in edinost nas je morala dovesti do zmage.
„Dohtarjev ne!" so kričali Nemci, „dohtar jev in farjev ne!" je kričal „Štajerc", seveda, ker ravno teh se je treba Nemcem najbolj bati. Koliko krasnih nemških naklepov so že izpodbili slovenski „dohtarji in larji", kolikokrat so celjski Nemci že bili prepričani, da bodo prišli do svojega cilja, a zopet jim je v zadnjem trenotku prečrtal račun kak slovenski „dohtar". Seveda je potemtakem umevno, da je bila prva skrb celjskih Nemcev, da so skušali odvrniti sloven
sko ljudstvo od 'slovenskih odvetnikov in duhov nikov. Toda, kakor smo že rekli, se jim je ta naklep popolnoma izjalovil — slovensko ljudstvo je in bo vedno zaupalo slovenskim odvetnikom in duhovnikom, ki so vendar sinovi istega ljudstva samega, ne pa morda nemškim in nemšku tarskim hujskačem, katerim je očividen namen izkoriščevanje neukega slovenskega ljudstva v svoje politične namene. Koliko je to hujskanje izdalo, kaže najočitnejše izid volitev: niti eden slovenski kmet ni volil nemških kandidatov, da, celo teharska občina, ki je v nemčurskih rokah, ni volila onih kandidatov, katere so ponujali nemški prvaki. — To je bil odgovor na nemška hujskanja.
Splpšni izid volitev nam je dal torej 22 glasov v okrajnem zastopu, dočim imajo Nemci vsled „velikanske brige za blagor mesta in — okraja", ki jo je pokazal celjski mestni odbor, le 11 zastopnikov. Dvakratna slovenska večina bo torej brez ovir mogla redno in uspešno delovati v blagor lepega celjskega okraja in vzdrževati „mir in red" tako, kakor ji naklada njena dolžnost in potrebe okraja. Seveda je pričakovati od celjskih nemških prvakov še vseh mogočih zavijanj, da bi se ovrgle volitve, toda tudi mi Slovenci imamo toliko zaupanja v svojo pravico, da se nam ni treba bati nemških zvijač, kajti naša dobra stvar j«», in bo tudi še nadalje morala zmagati. — Celjski okrajni zastop ne bo nikdar nemški, in če si vsled tega zbruaijo Nemci pete od Celja do Dunaja. Naj le vlada razveljavi volitve, za Nemce bo do tedaj pripravljen še občutnejši poraz, kakor je bil sedaj.
Naše slovensko ljudstvo se ne da več slepiti. To naj bi ai bili celjski Nemci že zdavnaj zapomnili !
Celjske in štajarske novice.
—	Bratje „Sokoli". Dne 12. junija 1.1. priredi „Celjski Sokol" veliko sokolsko veselico v vseh prostorih „Narodnega doma". Najvažnejši del te veselice bo, kakor običajno pri sokolskil» prireditvah — javna telovadba. Z gotovostjo smemo trditi, da še lepše telovadbe ni bilo v Celju, kakor bo ta. Zato pa tudi pokažimo ob
^Cej priliki, ko vabimo v»e štajarske rodoljube v svoj krog na neprisiljeno zabavo in sokolsko slavlje, da smo vredni zaupanja, ki ga stavi narod v „Sokola" — pokažimo mu vsestranski napredek, kolikor dopuščajo za nas pretesni prostori velike dvorane. Naš nastop mora biti v vsem uzoren, zato bratje telovadci pridno na delo.
—	Imenovanja v sodni službi. Kdo bi si bil mislil! Kakor strela iz vedrega je udarilo med naše „višje" sodne uradnike. Neki celjski sodni tajnik, Nemec, se je 3icer zarekel, toda rekel pa je le, da niso niti Nemci imeli nikake „Idee", da je mislil mariborski Greistorfer „iti" in tu se je kar naenkrat kitalo : Cesar je dovolil, da se izrazi dvornemu svetniku in predsedniku okrožnega sodišča v Mariboru Robertu Greistor-
„Ti si siten", vzdihne stražnik. — „Dobro, pojdi."
Stražnik in popotnik sta šla vštric, ramo ob rami, in molčala. Vlažni veter jima veje ravno v obraz in nevidno drevje saje šušteč
in škripajoč velike kaplje na nju.--Drevored
je poln luž.
„Le to se mi čudno zdi," reče stražnik po daljšem molku, — kako si sem prišel ? Vrata so zaklenjena. Sili pr$ko plota skočil, kaj? Preko plota skakati vendar ni za starega moža!"
„Ne vem, batjuška, ne vem. Kako sem sem prišel, tega še sam ne vem. Menda se je vrag z menoj igral. To je božja kazen. Zares vražja igra, satan me je omotil. Ti pa, batjuäjja, si gotovo tu stražnik?"	^r
„Jaz sem stražnik." ^^
„Si-li ti sam stražnik"pokopališča?
Tu je veter, tako hudo<■' potegnil, da sta morala obstati. Stražnik je počakal, da je veter ponehal, in je cd govoril: „Trije amo, eden ima mrzlico, drugi pa zdaj spi. Mi dva se menjava."
„Tako; tako, brate, Kak veter je to, kak veter! Tega slišijo menda tudi mrliči! Rjove kakor divja zver ... Ah, ah, ah ..."
„Odkod pa prideš?*
„Od daleč. Jaz sem od daleč, od Vologde. Romam na svete krajjj in mislim na dobre ljudi. — Gospod, reši, ir .juniji se nasi« stražnik postoji malo časa, dar iažge pipo. Vsede se za popotnikov hrbet ;abi nekaj vžigalic. Plamen prve vžigali jpriQJJva plapolajoč za trenotek kos drevore' & 3esni, bel spomenik z angeljem in temer plamen druge vžigalice, ki svetlo zabliščiSOCJcIfea veter vgasne, švigne kakor bjjsk na 1 Ü o'òsije vogel ograje ; tretja vžigalica obsije bel spomenik na desni, temen križ in ograjo okolu groba na levi, v katerem leži otrafc'.
»Ti ljubi mrtveci spijo!" mrmra popotnik in globoko vzdihne. Bogati in ubogi, pametni in neumni, dobri in zli spijo Zdaj so vsi enaki, in spali bodo do zadnjega dne. Bog jih pelji v svoje kraljestvo in jim daj večni mir."
„Zdaj hodimo mi tu, toda pride čas, ko bodemo tudi mi tu počivali," reče stražnik.
„Tako je, tako. Vsi, vri bodemo počivali. Takega človeka ni, ki bi n» umrl. Ah, ah, ah. Naša dela so hudobna, naše misli zvijačne! O, ti grehi, ti grehi! O, m«ja s prekletstvom
ferju ob priliki premeščenja na lastno prošnjo v pokoj najvišje priznanje za njegovo mnogoletno zvesto in uspešno delovanje. Kakor smo že rekli, se ni niti sanjalo komu, da je kaj takega mogoče, in ko smo to Citali, smo bili takoj prepričani, da je pač dalo sedanje brezparlamentarno stanje dobro došlo priliko predsedniku graškega nadsodišča, da zopet zada zahrbten udarec slovenskim težnjam. Seveda, sedaj mu je stvar lahka, gospodu grofu Gleispachu, in porabil je tudi to priliko. Greistorfer je šel v zasluženi pokoj na njegovo mesto pa pride deželnosodni svetnik Ludovik Perko, dosedaj pri okrožnem sodišču v Celju. Mož je sicer rojen Slovenec, tudi zna slovenski, ali mišljenja je nepobitno nemškega. Celjani nismo z njim ničesar izgubil», a Mariborčani so si pridobili ž njim moža, ki bo veren oproda graškega Gleispacha v vsem in vsakem. Na Perkotovo mesto pa je premeščen iz Kamnika tamošnji okrajni sodnik, deželnosodni svetnik Franc Garzarolli pl. Thurenlack. Kolikor nam je znano, bo Garzarolli v vsem nadomestoval Perkota. Nadsvetnikom sta bila imenovana tudi deželnosodni svetnik Štefan Katziant8chitz v Celju in dr. Ignatz Pevetz, znani vojniški volilec, v Mariboru. Kakor je torej videti, so se vsa ta imenovanja in premeščenja razun Garzarollija zgodila kar doma, da ni prišel v poštev niti eden izvenštajarski višji sodni uradnik, posebno pa ne Slovenec. O stvari bomo izpregovorili še obširnejše.
— „Celjske" oslarije. Če Celjani kaj posebno „kunštnega" iztuhtajo, pravi drugi svet, to je spet prava celjska oslarija. — Takih oslarij pa ni tako malo. Med volitvijo velikega posestva, ko je volilna komisija odklonila nepo-stavno pooblastilo mrtvega Franca Orozelna, za-krulil je nek „nemški volilec" nad Rakaachem „austreten aus der Kommission" — izstopi iz komisije — Rakusch je skočil kvišku, kakor bi ga gad pičil, in bežal od mize volilne komisije. Cela nemška garda je rohnela in šumela, kakor roj razdraženih sršenov, češ, zdaj je pa konec volitve ; zdaj smo jo pa iztuhtali ! Pa kako izne-nadenje ! Vladni komisar je s kratkimi besedami naznanil, da se bo mesto pobeglega Rakuacha izvolil drug ud v komisijo. Čeravno je cela nemška armada razsajala in tulila, kakor da ao že poslanci v dunajskem parlamentu, in so Nemci zgubili na mah zadnje trohico spomina, tako da nobenega slovenskega volilca niso več mogli spoznati, volilo se je in bil je izvoljen v volilno komisijo že stari ljubljenec vsakega nemškutarja g. dr. Gregorec. „Nemška obstrukcija je pogorela. Začeli so drugo obstrukcijo. V soboto so imeli voliti veliki obrtniki in trgovci. V tej skupini imajo Nemci veliko večino, zaradi česar se Slovenci v tej skupini dozdaj niso udeleževali boja. Letos pa je bilo drugače. Slovensko vodstvo je takole mislilo: Nemci bi znali kje v tej skupini obstrukcijo delati, češ, Slovenci ne bodo prišli, Nemci pa ne bomo volili, volitev se ne bo mogla izvršiti, in dokler skupina velikih trgovcev in obrtnikov ne voli, ne more se volitev naprej vr-
obložena duša, nenasitljiva, moje grešno telo Gospoda sem razsrdil in niti na tem niti na onem svetu ne najdem rešitve. Živim v grehu, kakor črv v zemlji."
„Da, pa umreti moramo,"
„To je ravno, da moramo."
„Romar pač ložje umre, kakor eden izmed nas," reče stražnik.
„Romarji so tudi različni. So pravi romarji, ki so Bogu dopadljivi in na svojo dušo pazijo, ao pa tudi taki, ki samo po noči po pokopališčih hodijo in satanu veselje delajo... Da, marsikateri romar te vdari, če se mu ljubi, s sekiro po glavi, da takoj izdihneš."
„Zakaj govoriš take besede?"
„Samo tako . . . Glej, tu so kakor se mi zdi, vrata. Tu so. Odpri!"
Stražnik odpre tipajoč vrata, pelje popotnika za rokav vun in reče: „Tu je konec poko pališča. Zdaj idi po polju, da prideš do ceste. Toda tu je takoj jarek, da ne padeš ... Ko prideš na cesto, se obrneš na desno in greš do mlina..."
„Ah, ah, ah . . ." vzdihne popotnik, ko je nekaj časa molčal — Jaz pa mislim, da mi
Siti in okrajni odbor ne konstituirati. — Vlada bode torej čisto nove volitve razpisala Nemcem na ljubo. — Odredilo ss je torej, da gredo trije slovenski volilci točno ob 9. uri volit. Če ne bo Nemcev na volišče, bodo sami trije „sebe" v komisijo in vseh desetero zastopnikov Slovencev izvolili v okrajni zastop. — Kakor mislili, tako storili. Ko pridejo trije slovenski volilci v volilno dvorano, najdejo res pet nemških volilcev, leno se naslanjati po klopeh. — Po vstopu Slo vencev pa je nastalo med Nemci na mah življenje kakor na mravljišču, če se v istega dregne s palico. Poslali so na vse strani tekače, ki so klicali: „Hanibal ante portas", (Slovenci so tukaj), na kar je prihitelo od vseh strani še pol ducata nemških volilcev, kateri so pa sedaj z vso vnetostjo in pridnostjo volili komisijo in 10 zastopnikov in sijajno „zmago" dosegli. Slo venci pa so zadovoljni šli z volišča. — Tako je pogorela druga obstrukcija. — Kakor pa gre do tretjega rado, tako tudi s to obstrukcijo. Celjani ne bi mogli biti Celjani, če ne bi ostali zvesti svoji „modrosti". V ponedeljek volila so ali imela bi voliti mesta — Celje 7, Žalec 1, Št. Jurij 1, Vojni k 1 — zastopnike v okrajni zastop Žalec, Št. Jurij in Vojnik so izvolili svoje zastopnike, Celjani pa niso volili. Niso prišli k volitvi, najbrž so negovali hudega mačka v postelji, katerega so si vjeli iz žalosti, ker sijajnih demonstracij, ki so jih bili že pripravili za slavljenje svoje-zmage, niso mogli obhajati. — To bo spet tretja bistroumnost Celjanov; ali so res tako bistre glavice njihovi kolovodje, da upajo s to otročarijo konstituiranje okraja zavirati? Ča bi to bilo, potem celjski okraj ne bi nikoli več obstal, kajti čebiceljska obstrukcija sedaj zavrla konstituiranje okrajnega zastopa, pa napravita prihodnjič narodna trga Žalec in Št. Jurij isto. Ta dva trga ne bi volila, kakor Celjani sedaj niso. — Celjanom je torej očitno všla zadnja trohica pameti, in pravijo, da se je Rakusch že peljal v Gradec, da tam spet nekaj pameti sklanfajo in je Celjanom pošljejo. — Bodemo videli, koliko je bode!
—	Medvedovo kožo prodajajc — pa de medveda niso ustrelili. Kako so nemškutarji bili uverjeni, da bodo zmagali, kaže govor, ki ga je Rakuš govoril v mestnem zboru, Če bi že zmago imeli v žepu, ne bi mogel tako bahato govoriti. Pa še več. V četrtek zvečer pred volit vijo praznoval je že Rakuš zmago ter praznil kozarce na „nemško" slavo, na katero so raču nili s pomočjo slovenskih izdajalcev. Slovenskih izdajalcev pa ni bilo, in mesto nemške zmage prišel je velik nemški maček, ki je po „nemški" zacvilil, mesto „heil", „unheil" ! — Rakusch, Rakusch, ne hodi med preroke, za to imaš premalo božjega daru!
—	Vincenc Janič je janičar postal. Ne na ^tak način, da bi bil ob času volitve doma ostal, ampak tako, da je odpadnike volil, to pa baje zato, da bi usmiljenje zbudil pri profesorjih nemškega „Studentenheima". Ima tam sina, ki
že tri leta en gimnazijski razred obiskuje in je menda nekako bolj slaboten. Da bi sinčku milost izprosil, je Nemce volil in jako drzno nastopal. Človek bi mislil, da bi mu vroče postalo, če je kakega Slovenca z očmi srečal, pa nič ne. Vincenc Janič pa s svojim vinom zalaga veliko število narodnih gostilničarjev po Štajarskem, Kranjskem in Hrvatskem, baje celo Narodni dom v Brežicah. Ima se torej za svoje bogastvo Slovencem in Hrvatom zahvaliti. Ko je pa zatajil sveti spomin svojih narodnih roditeljev in Nemce volil, rekel je s tem: Slovencev se nič ne bojim, pač pa na zadnjo plat telesa cepnem iz strahu pred hajlovskimi profesorji. To je pa dobro, da se po svetu izve. — Prosimo slovenske in hrvatske časopise, da objavijo, kaj je Vincenc Janič storil.
—	Južna železnica zoper Slovence Tudi te seveda ni smelo manjkati in volila je v petek kot veleposestnica zoper Slovence po celjskem postajenačelniku in bivšem feldveblu Frankenu. — Podjetje, ki bi se moralo postaviti v službo vseh, kateri mu zaslužka dajo in 30 nanje kot monopol navezani, postavi se v politični borbi zoper ogromno večino prebivalstva, ki v okraju prebiva in mu vsak dan naročila daja! Ali je to prav ? !
—	Štajarska dežela zoper štajarske Slovence Žalostna ironija na naše ustavno življenje je, da se je štajarska dežela kot volilka v vele posestvu zadnji petek postavila zopet na stran največjih sovražnikov slovenskega naroda, ki pa tvori tretjino prebivalstva te dežele same. Dežela se bojuje zoper deželane ! Zapomnite si to, Slovenci. — Zastopnik štajarske dežele je pa razun tega na volišču izmed vseh Nemcev nasproti Slovencem kazal najpredrznejšo ošabnost. Kako neki se morajo počutiti mogočni gospodje iz Gradca, ko vidijo, da je dežela kot strankarska volilka morala biti poražena od prebivalcev iste dežele, ki bi smeli od dežele pričakovati vsaj nepri8tranost, če že ne ljubezen ! — Značilno je, da hoče baje štajarska dežela celo nekega slo venskega veleposestnika, ki ni hotel Nemcev voliti, kaznovati stem, da mu kot industrijalcu odtegne dosedanja naročila za deželno kopališče na Dobrni. — Slovenske poslance poživljamo, da v ti zadevi zahtevajo pojasnila.
—	Tristo klobas so naročili celjski Nemci prošli petek za poulično fakinažo, da bi bila bolj pri moči pri slavljenju zmage. Aranžiran je seveda gotovo bil tudi kak „šturm" na „Narodni dom" in morda na hiše odličnejših Slovencev, kakor je to bilo pred par leti, in zato je bilo treba klobas, da ne bi gospodom barabam zmanj kalo potrebnih moči. Ker pa je h klobasam treba tudi pijače, je bilo pripravljenih baje ogromno število sodčkov pive. Škoda res, da tudi klobase in pivo ni moglo Nemcem priboriti tako zaže-Ijene zmage.
—	„Domovina" v državnem zboru. Vse nemški poslanec M a Ii k je zmašil neko vprašanje na ministrskega predsednika Körberja, v 1 katerem se neusmiljeno pritožuje zoper naš list, '
ki je prinesel dne 3. t. m. članek z naslovom: „Slovenci dravinjske doline v boj proti klevet-nikom". ' Najboljše pri celi stvari je pač, da gospod Malik ni niti vedel, kaj je to „klevetnik", kajti prestavil je to besedo z „Widersacher" ! Celo „vprašanje" govovi le o hujskanju sloven skega ljudstva proti Nemcem. Prav dober se nam zdi tale stavek: „Anarhistični listi se za plenjujejo, ali celjska „Domovina" jih že zdavnaj presega in je vsled vednega prizanašanja njenemu zločinskemu početju po c. kr. drž. pravd ništvu prosta vsake cenzüre". Ali ni to res lepo ? Dalje se laže gospod Malik takole: „Isti hujskaški list......svari slovensko ljudstvo, da
naj ne kupuje pri nemških trgovcih, češ da imajo leti goljufivo mero in vago!" Tega pač „Domovina" ni nikdar pisala, torej se je gospod Malik nesramno zlagal. Najlepši pa je konec, kjer gospod Malik vpraša: „„Ali hoče vaša ekscelenca takoj odrediti, da se zaplenijo inkriminirani odstavki ali celi članek „Slovenci dravinjske doline v boj proti klevetnikom" z dne 3 maja 1904, št. 34?"" — Na, tu ga imaš vraga! Sedaj smo mrtvi. Gospod Malik nas je „fental". Odslej bomo smeli pisati le o vremenu in kako odpravljajo se „Nemcem" garje, preganjajo neoa-čurskim glavam gnide!"
—	C. kr. pošta v Celju! Drznemo se vpra-^ šati gospoda c. kr. poštnega uradnika, ki je bolj rejene, srednje postave in sedi navadno pri bla-bajni, kjer se denar vplačuje, ali je že kaj premišljeval. kako se s strankami občuje, četudi so slovenske, in je li že prišel morebiti do prepričanja, da sedi on v uradu zaradi strank, ter da ne hodijo te slednje morebiti samo ogledovat njegov prijazni obraz? Ker pa smo že tako predrzni, vprašamo še tudi gospoda soseda, dotič-nik, ki ga zadene to vprašanje, bode že vedel — ali se je že spomnil, kako se piše besedica
I „štiri", kajti pred tednom dni mu je bila prišla popolnoma iz spomina? — Na svidenje!
—	„Nemški dijaki, noBite nemške znake" je pred kratkim pisala „vahtarca" in hujskala nemške dijake, da naj vselej in povsod kažejo svoje nemško prepričanje, poživljala jih, da se takorekoč identificirajo z ono celjsko poulično druhaljo, katera je celjskim nemškim prvakom na razpolago, kadar se gre za kako večjo Ium parijo proti Slovencem. In nemški dijaki c. kr. gimnazije — „čast* vzornemu odgojevalnemu načinu c. kr. nemških profesorjev z ravnateljem vred — so že začeli izvrševati službo, ki so jim jo namenili njihovi „politični voditelji". Seveda so lumparije nemškega dijaštva namenjene v prvi vrsti slovenskemu dijaštvu. Ker pa se ta nemška dijaška fakinaža ne upa na dijake višjih razredov, spravi se na nižjegimnazijce, nad katerimi se potem znaša s svojim hajlovskim ju naštvom. Ako teh ni, so pa tudi slovenski kmetje na vrsti. Tako n. pr. je prošlo nedeljo sedmošolec Sittner, pravi tip pouličnega raz-sajača, nahrulil nekega kmeta z besedami: „Die Culukafer sind schlecht, die verdammten Bin-A dischen sind aber noch schlechter!" Le Skoda
zdaj ni treba več v mlin hoditi. .. Kateremu vragu na ljubo bi naj zdaj tja hodil? Ostanem rajši tu, prijatelj, pri tebi ..."
„Zakaj hočeš tu ostati?"
„No tako ... V tvoji družbi je prijetnejše."
„To si si lepega šaljivca izbral! Romar si, jaz pa vidim, da se rad šališ . .."
„Gotovo, da se rad!" reče popotnik hri-pavo se smejoč. — Ah ti moj ljubi, moj ljubi! Ti se bodeš še dolgo spominjal mene romarja!"
„Zakaj naj bi se te spominjal?"
„Da tako. . . Lepo sem te goljufal. . . Sem-li iomar? Saj nisem romar. .."
„Kaj si pa potem?"
„Mrtvec ... Ravnokar pridem iz groba ... Se-li spominjaš ključavničarja Gubareva, ki se je v križevem tednu obesil? Jaz sem tisti Gubarev..."
„Laži še bolj!*
Stražnik mu ne veruje, čuti pa po celem telesu tako težek in mrzel strah, da zapusti svoj prostor in začne po vratih tipati...
„Počakaj, kam hočeš?* reče popotnik in ga prime za roko. — „Ah, ah... glej kakšen si ! Me-li hočeš samega pustiti?*
„Izpusti me!" kriči stražnik in se trudi roko iztrgati.
„Stoj mirno! Če ti zapovem stati, moraš stati ... Ne skušaj se iztrgati, prokleti pes ! Če hočeš živ ostati, stoj mirno in molči dokler zahtevam . . . Meni se ne ljubi krvi prelivati, drugače bi bil že zdavnaj mrtev, prokleti . . . Stoj mirno!"
Stražniku so se noge šibile. V svojem strahu zatisne oči in se nasloni na plot. Rad bi bil kričal, toda vedel je, da bi njegov klic ne dosegel hiše . .. Poleg njega stoji popotnik in ga drži za roko ... Kake tri minute pretečejo v molku.
„Eden leži v mrzlici, drugi spi, tretji pa spremlja popotnika," mrmra romar. „To so vrli stražniki, ki zaslužijo svojo plačo! Ne, bratec, tatje so bili vedno točnejši, kakor stražniki! Stoj, stoj, in se ne makni..." Zopet preteče petnajst minut v molku. Naenkrat se zasliši žvižg.
„Tako, zdaj pojdi," reče popotnik, izpustivši roko. „Pojdi in zahvali Boga, da si ostal živ..."
Popotnik tudi zažvižga, zbeži od vrat, in sliši se, kako skoči preko jarka. Nič dobrega
sluteč in še vedno od strahu se tresoč, odpre stražnik neodločno vrata in zbeži z zaprtimi očmi, nazaj. Na ovinku pota pri velikem drevo redu sliši nekoga teči, in nekdo ga vpraša s sikajočim glasom: „Sili ti, Timofej? — Kje pa je Mitjka?
Ko je pretekel celi, veliki drevored, zapazi v temi mal, moten plamen, Čim bližje prihaja ognju, tem tesnejše mu postaja, tembolj sluti nekaj hudega.
„Ogenj je v cerkvi, kakor se mi zdi,* si misli. „Kako je le prišel tja? Reši, usmili se, nebeška kraljica! Da, tako je!"
Stražnik stoji za minuto pred razbitim oknom in gleda z grozo na oltar . . . Mala voščena sveča, ki so jo tatje pozabili ugasniti, plapola zaradi vetra, ki prodira skozi okno, in obseva v krvavo rdečih progah mašne plašče, prevrnjeno malo omaro in brezštevilne sledove stopinj po oltarju in krog njega. Preteklo je še nekaj časa in veter nese tuleč hitre, neredne glasove zvonov po pokopališču ...
da mu ni kmet prisoJil par poštenih okrog njegovih nemških ušes! — Drugi nemški dijaki, med njimi Rainer, Droll, Neubauer in še šest drugih so se ga pošteno navlekli pri „Hubertusu". V svoji pijanosti so se privlekli do „Narodnega doma", kjer so začeli tu'iti neko pesem. Potem se je tolpa valila dalje po rotovški ulici, kjer je najprej napadla dva slovenska vajenca Vaničeve trgovine in potem pa slovenske nižje gimnazijce, ki so jim prišli ravno nasproti. Rainer (menda glava teh pouličnjakov) se najprej zadere nad njimi: „Prokleti bindišarski psi. ali govorite kitajski ali japonski! V nemškem Celju se govori nemški, ne pa kitajski!" Ker mu ni nihče odgovoril, je sunil zdaj enega, zdaj drugega v zid in jim dajal zaušnice in ko so mu ušli, je še tekel za njimi. Po tem junaškem dejanju se je valila cela tolpa k Dürnbergerju. — Z vso pravico vprašamo šolsko oblast, ali misli kedaj resno posredovati, da se take lumparije ne bodo več dogajale, sicer bomo prisiljeni storiti korake, da bomo za vedno zavarovali naše dijaštvo takih lopovskih napadov. Slavno ravnateljstvo c. kr. višje gimnazije s tem zadnjič opozarjamo, da naj stori svojo dolžnost, kajti odslej se bo vsak tak slučaj direktno naznanil naučnemu ministrstvu in c. kr. državnemu pravdništvu.
—	Celjska mestna klavnica je res pravi unikum. Kolikor nam je znano, je tudi to ne kaka ustanova celjskih nemških prvakov, katera kakor vse druge, prinašajo mestu namesto do bička le izgubo. Toda če bi bilo že to samo, naj bi že bilo, toda klavnica je celo mesarjem, kateri jo ponajveč vzdržujejo, le v škodo. Slišali smo te dni, kako se je neki mesar hudo pritoževal zoper nered, ki vlada v klavnici. Upravitelj klavnice vzdržuje celo jato psov. Ti psi imajo seveda v klavnico prost vstop in tako se dogaja, da si ti psi privoščijo marsikak lep košček mesa v škodo mesarjem. — Pa kaj, gospoda na magistratu imajo pač časa dovolj za vse drugo, samo za to, kar bi bilo treba, ga nimajo. — Malo več nadzorstva bi bilo pač treba, in če že mora ravno imeti upravitelj klavnice svoj bataljon psov, naj bi se vsaj poskrbelo, da zaradi tega drugi ljudje ne bodo imeli škode.
—	„Hundsmutter" se je najbrž preselila v .Narrenthurm" na Breg, kajti pasjega renčanja in cvilenja, kakor ga je čuti iz „ Narrenthurma", si drugače ne moremo tolmačiti. Ljudi že kar glava boli od tega večnega lajanja in tulenja.
—	Smrdeči mlin in moka. Kakor smo že omenjali, je pri smrdečem mlinu vse strupeno, zrak in voda, ki pride od njega. Izrekli smo tudi bojazen, da bode tudi moka ostrupljena. Glejte, lastniki sami že izprevidevajo, da bo moka nezdrava, ker so že vse mogoče ukrepali, da bi zabranili pristop strupenemu zraku do moke. Pa bodo to mogli doseči? Gotovo ne. Smrad je v zraku, smrdljive strupene snovi plavajo v zraku, zrak pride povsod in tako se bodo mešale strupene snovi z zrakom med moko. In kakor ta strupeni zrak škoduje človeku, da ga boli glava in se mu v želodcu dviga, in kakor ribe crkajo, ki pridejo v dotiko z vodo tega mlina, tako bodo čutili ljudje, ki vživajo zastrupljeno moko v želodcu čudne „uspehe" smrdečega mlina. Nemci in nemškutarji bodo z navdušenjem seveda vži-vali to moko. Mi jim jo iz srca privoščimo ter jim želimo: dober tek!
—	Starogrof Jnrij Salm, graščak v Novem Celju, je bil edini izmed mož, ki niso slovenskega rodu, ki pa vendar ob volitvah v velepo-sestvu ni stal na strani sovražnikov tukajšnjega prebivalstva. Vzdržal se je volitve. Zdi se nam dolžnost, da prebivalstvu naznanimo, da je edino ta pravični gospod imel srce na pravem mestu, in ni, kakor so drugi storili, omadeževal svojega častitljivega plemstva s tem, da bi pomagal re-negatom v boju zoper lastni narod. Zahvaljujemo se mu, slava nepristranskemu možu!
—	Edini žalski „Nemec" — Lorber — je imel prošli petek tudi že nabite topiče, da bi streljal v proslavo nemške zmage. Hodil je vedno poslušat, kedaj bo zagromelo na Miklavževem hribu, toda glej vraga, po Žalcu se pokažejo slovenske trobojnice in Lorber jo je z dolgim nosom pobrisal skrivat topiče.
—	Zaveden veleposestnik v Št, Juriju ob už, železnici. Gospod I. Kartin iz Št, Jurija ob
juž. jžel. je eden izmed onih veleposestnikov, ki je obenem opravičen voliti v skupini velike obrtnije. Vsi nemški in slovenski možje, ki so bili v enakem položaju, so na vprašanje oblasti, v kateri skupini hočejo voliti, izjavili, da v vele-posestvu, ker je tu bilo pričakovati odločilnega volilnega boja. — Tudi gospodu Kartinu se je s slovenske strani k temu nujno prigovarjalo, a on se je iz osebne maščevalnosti zoper celjske Slovence izjavil za veliko obrtnijo, samo da bi mu ne bilo treba slovensko voliti. — Njegova rodbina se ima za vse, kar je in kar pomeni, Slovencem zahvaliti, on pa zdaj, ko je obogatel od Slovencev, slovenskemu narodu tako plačuje. Slovenski narod ga je kruha prosil, Kartin pa je slovenskemu narodu kačo dal. *
—	Izjava Naprošeni potrjujemo, da nam je prepis vloge krajnega šolskega sveta na Go rici z dne 15. oktobra 1903 št. 104, doposlal načelnik Deleja Josip s prošnjo, naj jo v listu objavimo. Ti vlogi smo dodali mi uvod ali nekaki predgovor, v katerem smo bičali predsed-ništva vseh okrajnih šolskih svetov na Štajar-skem zaradi samonemškega uradovanja in pre-ziranja slovenskega jezika. S to zadevo ni torej nadučitelj g R. Knaflič na Gorici v nobeni zvezi. Ker nas on odvezuje od uredniške tajnosti, izjavljamo, da nam ni on dopošiljal nobenega-drugega dopisa, kakor samo one tikajoče se „Javne šolske narodne knjižnice v Gorici".
Uredništvo „Domovine".
—	Svetina se je tresla pretečeno soboto. Mar je bil potres ? Ne, par mlečnozobih nemških študentkov je prišlo semkaj k nam, da si s svo jimi profesorji vred ohlade svoje ne baš malo puhle glave ! No, to bi še bilo, saj jim privoščimo
; svežega zraka, pa nekaj drugega je, česar ne ! moremo pozabiti; obnašali so se namreč tako predrzno in ošabno, kakor bi biia vsa Svetina njihova. Ko jim je namreč stopil duh sloven-| skega vina tja, kjer bi morali biti možgani, pričelo se je vpitje in hajlanje, da so se gotovo čudile še svetinske krave; seveda tudi „Wacht am Rhein" se je morala peti ali pravzaprav tuliti. Še sedaj se ženice pogovarjajo, da tako grdega petja še niso slišale nikoli. Da torej Sve-tinčanke ne zgube posluha, skrbeli bodemo zato, da taki in enaki dijački ne pridejo nikoli več na to stran Pečovnika. Upam, da Svetinčani nismo Slovenci samo z jezikom, ali pač? Mi ne potrebujemo nikake celjske nemške svojadi tukaj in mislim, da bo tudi gostilničar lahko brez tistih krajcarjev, kakor bi bil lahko tudi že zadnjič. Svetujemo jim prav resno, naj se nikoli več ne prikažejo na Svetino, sicer se jim zgodi lahko kaj človeškega, kakor pred kratkim Brežičanom ; svoje nemške krofe napenjate lahko v Celju, v vašem „študentenheimu", ne pa med nami poštenimi Slovenci. Ste razumeli?
—	Iz Letuša. 1. m 2. majnika obhajali so Letušani redko slavnost, namreč blagoslovljenje novega mosta, ki je res dika cele okolice. Blagoslovljenje je bilo združeno z gledališko predstavo in drugimi zabavami. Ta dva dni je imela prijazna vasica čisto praznično lice. — Povsod, kamor si pogledal, videl si plapolati trobojnice in različne druge zastave; zlasti pa je bil most, kakor tudi za igro določeni prostor, okrašen z venci in mlaji, na obeh koncih mosta pa sta stala slavoloka s krasnimi napisi. To vse pa je v prvi vrsti zasluga znanega narodnjaka gosp. Pevca, ki se je kot aranžer neumorno trudil, da se cela slavnost kolikor mogoče sijajno izvrši, Mnogo so pa pripomogli k temu tudi uprizori-telji igre „Doktor Hribar", ki je tvorila začetek cele slavnosti, Lepo vreme je privabilo mnogo izletnikov od blizu in daleč, ki se pa gotovo niso kesali, da so se zbrali v tem prijaznem kraju, kajti igra se je, čeravno ni lahka, obnesla nad vse dobro. Vsak posamezni igralec je storil svojo dolžnost. Občinstvo je bilo kar presenečeno vsled neprisiljenega gibanja graščakove hčerke Anice in vsled živahnosti hišne Lizike. Mnogo smeha sta provzročila s svojim nastopom nikoli siti bolnik Radič ter vedno zaspani in lačni sluga. Mara je bila svoji ulogi popolnoma kos. Ravnotako sta vsem ugajala napačna zdravnika, kakor tudi pravi „Doktor Hribar", — Kako že rečeno, so igralci svojo nalogo navzlic težkim ulogam častno izvršili. Hvalevredno je tudi, da
so igralke iz zelo oddaljene vasi redno prihajale k vajam ter stem omogočile dober izid igre S to igro pa so tudi pokazali Ietuški fantje — namreč igralci — ki so žrtvovali mnogo časa v prid slavnosti, da se je tudi med njimi vzbudila narodna zavest ter da daleč prekašajo nekatere svoje [tovariše. Želeti je le, da se kmalu zopet prikažejo na odru. — Ko je po končani igri nastala tema, sledila je bakljada. Lepo je bilo gledati sprevod, ki se je z godbo na čelu pomikal počasi po vasi iz črez razsvetljeni most. — Pri sprevodu je tudi jako možato nastopila z lampioni v rokah, prostovoljna požavna bramba iz Pake. Na bližnjih gričih pa, ki obdajajo vas, pokazal se je umetni ogenj. Vse to je, kakor se je prikazalo, napravilo na občinstvo jako ugoden vtis, kajti „živijo"-klicev ni bilo ne konca ne kraja. — Nato pa se je začela prosta zabava v gostilni g. Zanier-ja. Dobra in točna postrežba, godba in petje je zadrževalo občinstvo, da se )e razišlo šele zjutraj, zadovoljno, da jim je pri nesel 1 majnik toliko veselja, in kakor upamo, s sklepom kmalu zopet posetiti Letuš. — Vsa čast g. aranžerju in vsem, ki so sodetovali pri slavnosti. — Le tako naprej, in Letuš bo kmalu dika lepe savinjske doline. — Naslednji dan, 2 majnika je vlč. g. dekan po slovesni sv. maši blagoslovil most. Blagoslovljenja se je udeležila tudi šolska mladina z zastavo, različne požarne brambe in braslovško pevsko društvo. Po blago-slovljenju so sledili govori, v kojih so govorniki opominjali Letušane, da naj bodo ponosni na most ter naj bodo hvaležni vladi za znatno podporo. Proslavljali so tudi gg. podjetnika in delovodjo vsled dobre izvršitve mosta. — Končne je zapelo braslovško pevsko društvo par raičnih pesnic in godba je zaigrala še nekoliko komadov, Občinstvo se je na to deloma razšlo, deloma se še pa tudi razveseljevalo do poznega večera.
—	Zahvala. Ob priliki slovesne otvoritve novega mostu v Letušu, priredila se je veselica z gledališko predstavo. Čisti prebitek v znesku 21 K 06 vin. naklonil se je tukajšnji šolski mladini. Podpisano šolsko vodstvo si šteje v prijetno dolžnost, izrekati vsem sotrudnikom — posebno pa poslovodja g, Rad. Pevca, kot prireditelju te veselice — prav prisrčno zahvalo za ta dar, ki se bode porabil za šolarsko kuhinjo. Bog plati! Šolsko vodstvo v Braslovčah.
—	Takšni bodite. Samoslovenske napise je napravila občina pri Sv. Kunigundi na Pohorju. To pa seveda ni bilo po godu c. kr. okr. glavarstvu v Konjicah, katero je poklicalo župana k sebi, da se opraviči. Gospod župan, poštena slovenska korenina, pa je odgovoril okraj nemu glavarju: „Kedar bodete v Konjicah, kjer je le par pravih Nemcev, drugo pa vse sloven sko, napravili dvojezične napise, bomo tudi pri nas na Pohorju, kjer ni nobenega Nemca, napravili dvojezične!" — Slovenski župani, posnemajte tega svojega tovariša!
—	Veliki romarski shod se bo obhajal dne 23 majnika, t. j. na binkoštni ponedeljek, v daleč okrog znani romarski cerkvi Sv. Križa pri Belib vodah. Romarji naj se potrudijo isti dan ali pa že na binkoštno nedeljo na prijazni grič, kjer se jim bo blagovoljno v vsakem oziru postreglo. Pa tudi prijatelji narave, turisti, imajo dovolj prilike, z blizu 1000 m visokega hriba opazovati krasno Šaleško in Savinjsko dolino z vso njeno lepoto, a poleg tega pa tudi svoj želodec potolažiti in poživiti's pristnim pačanom in bizelj-cem. — Romarska pobožnost se bo pričela v nedeljo popoldne, in v ponedeljek nadaljevala z dvojnim svetim opravilom. — Romarji, ki bi šli skozi Belevode, imajo priliko v nedeljo udeležiti se tamkaj ob 10. uri službe božje. — Razun tega velikega shoda se vršijo v slavnoznani romarski cerkvi črez leto še sledeči shodi: — 1. na dan Sv. Gregorja, 12. marca, 2. Na cvetni petek t. j. petek pred cvetno nedeljo, ali na praznik Miarije 7 žalosti. 3. Na praznik najdbe sv. križa 3. majnika. 4. Na praznik presv. Srca Jezusa, v p>etek po osmini praznika sv. Reš. Telesa. 5. na praiznik rojstva sv. Janeza Krstnika, 24. junija. 6. Na peto nedeljo po binkoštih, takoimenovano lepo neddeljo. 7. Na god sv. Ane, 26. julija. 8. Na prazniks povišanja sv. križa, 14, septembra. 9. Na rcožni-vensko nedeljo. 10. V petek po vernih daš dnneva. 11. Na praznik sv. Katarine, 25. novembra.
—	Iz Kozjega. Kakor že znano prišel je t Kozje nemški odvetnik dr. Zimgast, o katerem smo že večkrat čitali v „Domovini". Ta vse nemški advokat misli s pomočjo Kragora in ne katerih drugih uglednih (?) oseb priti tudi na krmilo okrajnega zastopa Ta advokat se baje prav pridno uči slovenski, da bi tem lažje vjel kakega slovenskega klijenta, kar pa dvomimo, da bi slovenski kmetje nosili svojemu narodnemu nasprotniku svoj denar, vzlic temu, da ima kaj dobre agitatorje. Nekateri nepristranski (?) „mi helni" agitirali so zanj že pred njegovim priho dom, da še celo ženske so se vtikale v take uradne stvari, pri katerih se „Fina" prav kulantno izrekla g. dr. Barletovi gospej rekoč: .Jetzt werden Sie sich müssen einschiänken (weniger ausgeben) wenn der neue Doktor kommt; denn von nun an werden die gerichtlichen Ar beiten unter den Notar und Advokaten geteilt werden." Vendar pa pri vsem tem imajo smolo, ker se slovenščine neveščemu advokatu pripeti rada kaka pomota, da piše v pogodbo mesto šop (škop) — snop; kar prodajalec hoče obdr žati za last — to piše v last kupcu itd. V resnici pa to nič čudnega ni, ker slovenski ne zna, se tudi 'od slovenskega klijenta informirati ne more. Vkljub vsemu temu se še nekateri neved neži vendar dajo po uglednih (?) agitatorjih zapeljati, da mu nosijo denar. Tako n. pr, je p.-ed par tedni prišel v Kozje neki posestnik iz šent-peterske župnije neko pogodbo delat. Ko prideta na trgu z nekim znancem skupaj, ga ta vpraša, kaj ima v Kozjem nujnega opraviti, in dotični Šentpeterčan odgovori, da je prišel kupno pogodbo delat in da mu je za isto g. Č žmek sve toval dr. Zirngasta. Dotični kupec je še pristavil; Č žmek je rekel, da naj mi pogodbo dr. Zirngast napravi; a prepis v zemljiško knjigo bode pa Čižmek, zato ker sem mu hraste vozil. Zdaj pa svet strmi ! Slovenci kozjanskega okraja si pa ušesa in oči zamašite, da ne slišite in ne vidite imena svojega rojaka, o katerem se je pred štirimi leti, o njegovem prihodu v Kozje čitalo v »Domovini", da je naše gore list; a varali! — še kako varali smo se! Dasiravno je škoda črnila, si ga bomo v prihodnje bolj do živega privoščili.
—	Bela žena. Dne 16. t. m. je umrl pri ov. Jakobu v Slov. gor. nadučitelj g. Franc Šijanec v 61. letu. Rojen pri Sv. Andražu v Slov. gor. leta 1843., nastopil je komaj 17 let star težavno službo učiteljstva pri Sv. Barbari pri Vurbergu, kjer je služboval 7 let. Od tod je prišel k Negovi kot nadučitelj. Leta 1879 je bil imenovan nad-učiteljem k Sv. Jakobu v Slov, gor., koder je služboval celih 25 let, torej eno četrtino stoletja. Ves čas njegovega delovanja je bil tudi organist. Rajni je bil učitelj z dušo in telesom, in to je pač mnogo pripomoglo, da je moral prerano v v grob; kajti neumoren trud nakopal mu je morilko sušico, koje ga je rešila s podvojenimi koraki kruta smrt. V občevanju je bil vedno prijazen in ljubeznjiv, v družbi prijateljev in svojih tovarišev vedno vesel. V sredo popoldne je bil veličasten pogreb. Bodi mu žemljica lahka!
XVI. glavna skupščina
„Zaveze avstr. jugoslovanskih učitelj skih društev" dne 21., 22. in 23. maja 1904. leta v Postojni. Skupščina se vrši po sledečem sporedu:
I. V soboto, dne 21.maja. 1 Sprejem na kolodvoru onih udeležencev, ki pridejo v Postojno z vlakom ob 1 04 popoldne.
2.	Sprejem na kolodvoru onih udeležencev, ki pridejo v Postojno z vlakom ob 3;01 popoldne.
3.	Ob pol 4 uri: Seja upravnega odbora pri „Kroni". Dnevni red: a) Poročilo o delovanju vodstva „Zaveze" ; b) določitev poročila za delegacijo; c) predlogi in nasveti. 4 Po seji upravnega odbora zboruje odsek za šolsko higijeno. Poročajo gg. M. J. Nerat, Franc Kocbek in Ant. Kosi. 5. Ob 7. uri zvečer : Zborovanje delegacije v „Narodnem domu". Dnevni red: a) Predsednik otvori zborovanje; b) tajnikovo poročilo o delovanju „Zaveze" in „Zavezinih" društev; c) poročilo računskih pregledovalcev za leto 1903. (§ 15 pos. r.), d) blagajniško poročilo; e) volitev
treh pregledovalcev računov (§ 15 pos. r.); f) določitev letnih doneskov „Zavezinih" članov (§ 7 lit. a) „Zav. pr.); g. določitev sporeda za glavno zborovanje (§ 24 „Zav." pr.); h) določitev časa prihodnji XVII. glavni skupščini „Zaveze" (§ 22 „Zav." pr); i) volitev vodstva in upravnega od bora „Zaveze" (§ 11. in 12 „Zav." pr); j) predlogi in nasveti.
II V nedeljo, dne 22. maja.
1. Ob 9. uri dopoldne: Glavno zborovanje pu sporedu, ki ga določi delegacija v „Narodnem hotelu". Pred glavnim zborovanjem, ob 8. uri, zboruje po običajnem dnevnem redu društvo: „Jubilejska samopomoč". 2. Ob 12. uri: Banket pri „Kroni". Kuvert brez vina velja 2 K 40 v. 3. Ob pol 4 uri popoldne: Vhod v jamo. V jami svira trška godba. Vstop v jamo je za učiteljstvo prost. 4. Ob pol 9 uri zvečer: Koncert v „Narodnem domu". Pri koncertu sodeluje iz prijaznosti „salonski orkester" in mešan zbor. (Vabilo in spored se natisne posebej )
III, V ponedeljek, dne 23. maja.
Ob 3 05 po polnoči odhod v Trst.
Za XVI. skupščino so zglašene sledeče razprave :
1.	Izvrševanje šolskih zakonov. Poročevalec g. Ivan Lapajne, ravnatelj meščanske šjle v Krškem.
Teza: „Zaveza" in vsa slovanska učiteljska društva naj opazujejo, kako se šolski zakoni (državn', deželni, ministrski ukazi) in § 19. temeljnih zakonov od raznih šolskih imitane izvršujejo. Vse nezakonitosti in nepravilnosti in vsako neizvrševanje nekaterih zakonitih določil naj se zberejo in svetu priobčijo v posebni spomenici, ki se obenem predloži vsem c. kr. deželnim šolskim svetom na Slovenskem in c. kr. naučnemu ministrstvu.
2.	Stališče in taktika slovenskega učiteljstva nasproti političnim strankam. Isti gospod poročevalec.
3.	Najnovejši pojavi na svetovnem pedagoškem polju s posebnim ozirom na risanje. Poročevalec gospod Jožef Schmoranzer, učitelj v Celju.
4.	Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj je zglasilo:
„Naša učiteljska društva z ozirom na mo demo šolstvo in vladajočo politično konstelacijo." Govori gospod Armin Gradišnik, nadučitelj v Cilju. Stavki: 1. Prva naša organizacija so — učiteljska društva. 2 Informativno postopanje napram članom o vseh važnih šolske-pedagoških in šolsko-pelitičnih pojavih bodi glavni nalog našim društvom 3 Po društvih vplivaj učiteljstvo na oficijalno javnost. 4. Kakršno društvo, tako učiteljstvo; kakršno učiteljstvo, takšno vedenje šolskih oblasti njemu nasproti.
5.	Ormoško učiteljsko društvo je zglasilo:
„Nekoliko črtic iz I. mednarodnega kongresa za šolsko higijeno v Norimberku." Poročevalec gospod Ant. Kosi, učitelj v Središču.
6 Predlog:
„Slavna „Zaveza" prosi c. kr. naučno ministrstvo, da objavi poprej načrt novega šolskega in učnega reda, preden izide kot ukaz, da bi bilo mogoče s kako spomenico popraviti kaj, kar ne bi ugajalo učiteljstvu "
Predlog bo utemeljeval gospod ravnatelj Ivan Lapajne.
Vodstvo „Zaveze".
Društveno gibanje.
—	Pevsko društvo „Braslovče", moški zbor, naredi izlet na binkoštni ponedeljek t. j. 23. t. m. v Male Braslovče, kjer priredi pevski koncert na vrtu gostilne g. F. Grada. Prijatelji našega društva in petja se vljudno vabijo k mnogobrojni udeležbi.	Odbor.
—	Pevsko in tamburaško društvo „Zvon" v Trbovljah priredi na binkoštni ponedeljek, o priliki otvoritve vrta pri gosp. Janko Fortetu na Vodah koncert. Pri neugodnem vremenu vrši se koncert v sobanah. Vstop za osebo 40 vin., začetek točno ob 4. uri popoldne. Po koncerta prosta zabava in ples. Čisti prebitek je namenjen „Dijaškemu domu" v Celju. K obilni ude ležbi najvljudneje vabi	odbor.
—	Bralno društvo pri Kapeli priredi na binkoštni ponedeljek, dne 23. t. m. popoldne ob 3. uri pri „Zidu" veselico z gledališčno predstavo „Sv. Elizabeta" in petjem pod vodstvom gosp. Tonimira. Ker se porabi čisti dobiček v pokritje stroškov za novi oder, vabi prav vljudno k obilni udeležbi odbor.
—	Rogoznica pri Ptuju. Podružnica spod-nještaiarskega Čebelarskega društva. V nedeljo, dne 15 maja 1904 obiskal nas je čebelarski potovalni učitelj g. Jurančič ter nam v gostilni g. Franc Bračiča govoril o pomenu čebeloreje ter posebno poučeval začetnike čebeloreje, kako se iaia umno čebelarstvo gojiti in negovati. Zanimivo je bilo to, da je predavanje bilo popolnoma nazorno ter se vršilo pred uljnakom g. Anton Arnuge, posestnika v Novi vasi pri Ptuju. Poslušalcev je bilo obilo in so vsi z zanimanjem sled;li govoru g Jurančiča. Po končanem predavanju konstituirala se je nova podružnica, ki šteje nad 15 članov. V odbor so voljeni : gg. Anton Amuga, predsednik; Anton Plohi, podpredsednik; Franc Bračič, tajnik; Franc Šumenjak, posestniki iz Nove vasi pri Ptuju in Josip Berjak, posestnik v Vicaru, slednja odbornika. Želimo mlademu društvu veliko uspeha! Le čvrsto naprej !
—	Pevsko in tamburaško društvo „Kum" v Radečah priredi na binkoštni ponedeljek, dne 23. maja ob 8. uri zvečer v prostorih „Narodnega doma" v Radečah predstavo „Divji lovec". Narodni igrokaz v štirih dejanjih. Spis. F. S. Finžgar. Pevske točke priredil Al. Sachs. Nove kulise je prav lično naslikal naš domači slikar g. Franc Ulli. Vstopnina I sedež (1.—15.) 1 K 60 vin., (16.-45.) 1 K 20 vin.; II. sedež 80 vin.; stojišča 40 vin. Ker je bila igra že na več odrih vpri-zorjena in povsod z velikim navdušenjem sprejeta, vabi in upa društvo, da se slavno občinstvo vsaj iz bližnjih krajev udeleži predstave.
—	Vabilo k koncertu katerega priredi „Učiteljsko društvo za postojnski šolski okraj* povodom „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" v nedeljo, dne 22. maja 1904 v veliki dvorani „Narodnega hotela" v Postojni s prijaznim sodelovanjem slav. postojnskega sa Ionskega orkestra in mešanega zbora pod vodstvom kapelnika g. L. Kubište. Spored : 1. Iv. pl. Zaje: „Boazijska čarovnica", overtura. 2. C. M. Ziehrer: „Potpourri" iz opere „Landstreicher". 3. Hauser: „Rapsodija", solo za gosli. 4. Dr. G. Ipavic: „Poročni zvon", mešani zbor. 5. L Ku-
j bišta: „Spomini na Slavjanskega". 6 G.Verdi: „Fantazija" in opere „Trobadour". 7. St. Mokra
i njac: „Srbske narodne pesmi". Drugi šopek.
; 8. L Kubišta: „Pomladno jutro na Soviču", idila. 9. F. Wagner: „Tirolski drvarji", koračnica. Za četek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 K 20 vin. Ker je čisti dohodek namenjen za zgradbo „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi najvljudneje	odbor.
Dopisi.
Od kranjske meje. Pozen socijalno demokratski cvet pognal je v dacarskih krogih tik pred zimo, pa nič ne de; zopet pride pomlad, požene cvet, in lahko obrodi obilen sad.
„Slov. Narod" od 27. julija 1901 štev. 170 prinesel je neko notico, kako je neki potn k zadel za plotom na nekega dacarja, ki je jedel slanino in črni hruh za opoldansko kosilce. Iz zanesljivega vira z dokazili izvedelo se je, kako je slavno nadzorstvo v Ljubljani v okrožnici z dne 3. avgusta 1901 št. 1174 na podlagi tistega članka slikalo dacarsko sramoto, njihovo dobroto in vžitke, v kateri je pa pozabilo omeniti, da so bili pri privatnih zakupnikih dacarji plačani tudi od 50 do 60 gld. na mesec z istimi postranskimi vžitki kakor pri deželi ; da so pa tudi po dva do trije opravljali toliko dela, ko pri deželi en sam. — Leta 1896 se je zvišala deželna naklada na žganje v svrho zboljšanja učiteljskih plač, kar je dalo dacarjem ogromnega dela Prej ko ne pride zopet do tega, da se učiteljstvu dohodki za nameravanih 24 '/» na sličen način poviša. Gotovo {ne zavidamo učiteljem tega zboljšanja, a gledalo naj bi se tudi na nas!
Kmet si današnji dan dobre delavce in hlapce dražbenim potom pridobiva, ter obeta vsakovrstne ugodnosti, darila, potne stroške, odpuste itd. Navadni sodni pisarji dobivajo za zunanja svoja dela in pota svoje prispevke ; vrhu tega za stare izrabljene kosti in um pa zagotovljeno pokojnino.
Deželni dacar pa poleg vse svoje delavnosti, zvestobe in velike odgovornosti, v preteklem, kakor v sedanjem času pri preobilih vinotočih lastnega pridelkà, čeravno na ta dan v zunanji službi, žena dela doma za enega, nima nobenih prispevkov kakor drugi deželni uslužbenci, tako da ni čuda, če je že več dacarjev bilo iz revščine primoranih seči v jim izročeno blagajno, ali se poslužiti pogubonosnega sredstva, nezvestobe. — Konec je seveda, da so bili pahnjeni z družino vred na beraško pot.
Čas bi že pač bil, da bi se višji krogi enkrat zavzeli tudi za revni položaj dacarja, ter zanj kaj storili ; da bi ga posadili na tla ob-strukcije, s Tomaževo žlindro dobro pognojili in s knofom dobro podprli, da bi bil enkrat tudi zagotovljen za izrabljena leta, ali, da bi si vsaj mogel v času službovanja kaj prihraniti. Potem tudi ne bi gledal toliko na postranski zaslužek, kateri je zdaj strogo prepovedan.
Če v ^sedanjem času kateri uslužbenec kranjske dežele pomoči in povišanje plač, prispevkov in potnine potrebuje, je gotovo v prvi vrsti dacar potreben. Vsak drugi se lahko go-stilen izogne, dacar se pa je ne sme, gorje mu pa, ako bi se izvedelo, da izpije ponujeno mu čašo, kajti to je že „nezvestoba".
Plačajte nas tako, kakor zaslužimo za naše težavno in odgovorno delo, in ne bo se treba bati nezvestobe.
Druge slovenske novice.
—	„Slovensko planinsko društvo" ima sedaj 1798 članov. Osrednje društvo je imelo lani 23 789 K 87 v dohodkov in 23.932 K 16 v izdatkov. Društveno premoženje znaša 15 309 K 13 v. Osrednje društvo s podružnicami vred je imelo 56.165 K 22 v dohodkov in 50 849 K 82 v izdatkov. Čisto premoženje, vštevši vrednost koč, znaša 52 525 K.
—	Ulom v „Narodno tiskarno" v Ljubljani V noči od sobote na nedeljo je neznan tat ulomil v „Narodno tiskarno" v Ljubljani ter je odnesel 2000 K denarja v gotovini. Tat je bil navrtal in ulomil v dve miznici administratorja. Tudi se zdi, da si je bil prižgal električno luč. No, tat se ni dolgo veselil svojega plena. Ljub ljanski listi poročajo namreč, da je policija pri jela tatu v osebi uslužbenca „Narodne tiskarne", Blaža Pliberšeka, in da so našli pri njem skoro ves ukradeni denar.
—	15.000 K globe mestnemu užitninskemu podjetju. Neki Leban z Idrskega je peljal o Ve likonočnem času več gnatij v Gorico. Na Solkanski cesti so ga vstavili uslužbenci mestnega užit. urada. Moral je plačati užitnino, naložili pa so mu še globo, češ, da ni hotel z lepa poka zati, kaj pelje. Mož se je pritožil, in finančno nadzorništvo je dalo nalog, da morajo goriški užitninarji plačati Lebanu, kar so mu vzeli, vrhu tega pa jim je naložilo, kakor Öujemu, globe 15.000 kron, ker je bil delokrog za mestno užitnino samovoljno in nepostavno prekoračen.
—	Razpis natečaja. Razpisuje se na Primorskem mesto potovalnega poljedelskega uči telja s slovenskim učnim jezikom, in sicer za politični okraj Tolmin in občine trnovske pia note s sedežem v Tolminu. Dolžnosti potovalnih poljedelskih učiteljev določene so v poselnem službenem navodilu in obstoje večinoma v stro kovnem potovalnem poučevanju kmetijskega prebivalstva, posebno pa: v poljedelstvu, živinoreji, mlekarstvu, sirarstvu in sadjereji. Poljedelski potovalni učitelji nastavijo se pogodbeno in za sedaj za eno poskušno leto; oni so pomožni organi c. kr. namestništva in se pridelijo even-tuelno kakemu okrajnemu glavarstvu. Poljedelski potovalni učitelji dobivajo letnino 1800 kron, stalni potni pavšal 1000 kron, stanovina od 300 kron in pavšal za nabavo književnih in strokovnih pomočkov od 100 kron, kateri prejemki se izplačujejo v naprej v mesečnih obrokih.
Po preteku vsakih štirih let popolnoma povolje nega službovanja poviša se gornja letnina in sicer za štiri štiriletja po 250 kron. Prosilci za to mesto vložiti morajo svoje zadostno z dokumenti preskrbljeno prošnjo z dokazom starosti, avstrijskega državljanstva, dovršenih študij, delovanja v kmetijski praksi in jezikovnega znanja do najdalje 30. junija 1904 pri c. kr. namestništvu. Oni prosilci, ki so položili skušnjo učiteljske spo sobnosti za pouk na kmetijskih šolah ali ono za sadjarstvo in vinarstvo na c. kr. visoki šoli za poljedelstvo na Dunaju, imajo prednost kakor tudi oni prosilci, ki zamorejo dokazati zadostno znanje drugih deželnih jezikov.
Trst, dne 4. majnika 1904.
Od c. kr. primorskega namestništva.
—	Nemški „Schulverein". V preteklem poslovnem letu 1903, je imel nemški nemški ,.šul-ferajn" dohodkov 427 519 kron. Izdatkov je leta 1903 imel 339121 kron, prejšnje leto pa 324 635 kron. Društveno premoženje je znašalo 31. dee. leta 1903 1,094.534 kron proti 1,096.499 kron prejšnjega leta.
Politični pregled.
—	V avstrijski delegaciji je delegat Kramar povdarjal, da je svoj čas vojni minister hotel v armadi uvesti narodno enakopravnost. Vojaki nižjih šarž pa ne upoštevajo lepih ministrovih besed. Vojni minister bode moral pokazati železno pest ako bode hotel iz armade iz-
I gnati oholo ponemčevalno stremljenje. Govornik 1 je vprašal ministra, v koliko so napredovale reforme glede polkovnega jezika in do kakih posledic so prišle komisije glede polkovnega jazika v kadetnih šolah. Vojni minister Pittreich je izjavil, da bode omogočeno zvišanje preskrbnine za vdove in sirote. O zvišanju preskrbnine za vojaške osebe, katere so pred 1. 1900 stopile v pokoj, je treba premagati velike težave, ker so izčrpani dotični državni zakladi, O novem vo jaškem kazenskem zakonu bodo v najkrajšem času posvetovanja med justičnim ministrom in ostalimi vojaškimi ministrstvi. Pred dvema mesecema izdani ukaz o ureditvi polkovnega jezika ni prinesel nič novega. Rusko japonska vojna je dokazala, da pride vsaka, za vojsko nepripravljena država v težaven položaj, in zato ima vojna uprava dolžnost skrbeti, da je armada vedno za vojsko pripravljena.
—	Zvišanje civilne liste. Finančni odsek ogrskega državnega zbora je začel razpravo o proračunu za leto 1904. Pri postojanki „za kraljevi dvor" je izjavil gref Tisza, da je zahtevano povišanje civilne liste potrebno, da se odpravi primanjkljaj, ki nastopa v zdržavanju dvora, in ki ga je moral dosedaj pokrivati cesar iz svojega premoženja Stroški za kraljevi dvor so se nato votirali s povišano svoto 11,300 000 K
Rusko-japonska vojna.
Iz Liaojanga se poroča, da je v soboto neki mladi pomorski oficir s tremi mornarji na čolnu, kjer je imel tri torpedne patrone, odplul v zaliv Talienvan, kjer je bila usidrana japonska vojna mornarica. Posrečilo se mu je neopaženo se približati neki japonski oklopnici in izstreliti v njo torpedo. Strel je zadel in oklopnica je zletela v zrak in se potopila Grozovit pok se je slišal do Kinčova, ogenj pa je bil viden daleč naokrog. Ruskemu častniku se je posrečilo izkrcati se na kopno in uiti.
Po poročilih iz Petrograda je v bližini postaje Hejlgar poskusilo pet Kitajcev razstreliti neki vojaški vlak v zrak. Kitajci, katere so najeli japonski tficirji, so pritrdili na železniški tir več piroksilinovih patron, ko se je imel pripeljati vojaški vlak. Toda patroni niso bili prav položeni, vsled česar so šele eksplodirali, ko je vlak že prevozil dotično mesto. Vlak je ostal nepoškodovan. Dotične Kitajce so ujeli in so bili v Muk-denu obešeni. Poškodovana železniška proga je bila takoj popravljena.
Po poročilih iz Koreje se pomika general Linevič z veliko armado iz Vladivostoka proti jugu z namenom, da vdere v Korejo in Japonce napade za hrbtom.
Angleški listi priobčujejo poročila svojih vojnih korespondentov o bitki na reki Jalu in
vsa ta poročila soglasno povdarjajo, da je bila ta bitka nenavadno slavna za rusko armado. Rusov ni bilo več kakor 10.000 in s tem malim številcem so pet dni držali japonsko premoč 60 do 70 tisoč mož. Da so bile ruske izgube raz meroma velike, je krivo to, da so se ruski vo jaki dali raje pobiti, nego da bi se premaknili s svojega mesta.
Po poročilih iz Söèia je Pjengjang napadlo 300 kozakov, ne da bi se jim kdo postavil v bran. Nato so kozaki odšli v Unsan, kjer se na haja bogati angleški rudokop, katerega so Rusi preiskali. Kar je bilo tam Japoncev, so kozaki vse ujeli, samb par se jih je še moglo rešiti, — Takisto so se Rusi polastili vsega, kar je bila lastnina Japoncev ali Kitajcev, dočim se Angleške lastnine niso dotaknili.
Petrograd 18. vel. travna. Brzojavka generala Kuropatkina na carja se glasi: Dne 16.t. m. proti poludne se je bližalo 17 parnikov Sin-čenu ter je začelo streljati na mesto, med tem se jih je pet bližalo obrežju Ob 1 in pol uri so se pojavili trije veliki parniki nasproti rtu. Ob 3. uri 20 minut so se izkrcali Japonci pri vasi Liutsiatunu ter šli proti Kaiču.
Petrograd 18 velikega travna. Admiral Skrydlov je dospel v Karbin in se odpeljal dalje proti Mukdenu.
Petrograd 18. vel. travna. General Kuropatkin brzojavlja carju, da so imeli kozaki pri Kvanjansanu poldrugo uro trajajoč boj z Japonci. Ea kozak je bil ubit, dva se pogrešata. Japonci so severovzhodno od Fanhvančenga zavzeli več krajev.
London 18 vel. travna. Reuterjev biro javlja iz Mukdena, da je glavna armada Japoncev prišla v Kajting, manjši del armade pa maršira v Liaojang. — Japonci so zasedli več važnih točk.
Petrograd 19. vel. travna. General Sa-sulič, zapovednik druge divizije, je odstavljen. Na njegovo mesto pride general Keler.
London 19. vel. travna. Pri Kajču so izkrcali Japonci eno divizijo, ki je takoj odrinila proti Niučvangu.
London 19 vel. travna. Reuterjev biro poroča, da so Japonci na petih mestih nad Port Arturjem pretrgali železnico. Pri dotičnih spopadih z Rusi so izgubili 146 mož.
London 19. vel. travna. Razni listi trde, da so Japonci prodrli že v obližje Mukdena, 50 km nad Liaojangom, kjer so se utrdili na gori Kramjalan, ki dominira progo, po kateri bi se Rusi morali umakniti.
Književnost in umetnost.
Prejeli smo:
A, Aškerc: Četrti zbornik poezij. — Nova zbirka poezij našega priljubljenega pesnika Aškerca. — Pesni so izšle v naših leposlovnih listih, in sedaj jih imamo zbrane v lični knjižici. Cena knjižici je broš. K 3 50, vez. K 4 50 Dobiva se pri založniku, knjigotržnici Kleinmayr in Bam berg v Ljubljani.
— Pet „Tantum ergo", zložil K Bervar, vodja orglarske šole v Celju. To delo našega lokalnega komponista nas je iz raznih vzrokov zelo razveselilo. V prvi vrsti poudarjamo, da so vse pesmi jako preproste, vkljub temu pa zelo mične in melodično lepe. Ker so sestavljene v čisto preprostih tonovskih načinih (največ dva križa oziroma dva b ). jih je lahko igrati in lahko peti. Ugaja nam najbolj drugi „Tantum ergo", zlasti v svojem drugem delu, istotako tretji, ki je po našem mnenju najtežji zaradi svojih prehodov iz dura v mol in nazaj. To delo. ki bo našim gg organistom in pevcem zlasti sedaj pred praznikom Rešnjega telesa vrlo dobro došlo, kar najtopleje priporočamo. Naroča se pri skia datelju za ceno po 70 v. Čisti dohodek je na menjen „Podpornemu društvu organistov". — Končno opozarjamo, da se glasi naslov, da je» vseh pet „Tantum ergo" za mešani zbor, v resnici so pa le prvi štirje razstavni, dočim je peti i za moški zbor.
Razglas
o oddaji lovskih pravic v zakup. Splošno se objavi, da se bodo lovske pravice sledečih občin tega upravnega okraja za dobo šestih let, t. j. od 1. julija leta 1904 pa do 30. junija 1. 1910 potom javne dražbe ob spodaj imenovanih dnevih in urah v zakup dajale in sicer se bodo dražbe vršile :
V četrtek, dne 26. maja 1904 ob 10. uri dopoldne v uradnih prostorih c. kr. okrajnega glavarstva Konjice za občine:
Tolsti vrh, Sv. Jernej, Konjice okolica, Sv. Duh, Loče, Laže, Zbelovo, Žiče, Zreče, Tepanje, Bezovica in Bezina.
V	petek dne 27. maja 1904
ob 10. uri predpoldce v občinski pisarni Oplot niča za občine:
Okoško, Grušovje, Sv. Kunigunda, Oplotnica, Padežki vrh in Verhole
V	torek, dr>e 31. maja 1904
ob 10. uri dopoldne v občinski pisarni Vitanje za občine:
Spodnji Dolič, Kozjak, Skomre, Stranice, Vitanje in Brezno.
Vsak dražilec mora položiti varščino v visokosti 10% izklicne cene, in to pred začetkom dražbe. Kot izklicna cena se bo postavila dose danja zakupščina.
Vsak zdražitelj lova mora takoj znesek dveletnega zakupa položiti, od katerega zneska i» služila ena polovica kot varščina, druga pa tot zakup za prvo leto.
Za ime drugega dražiti, je potrebno postavno s 1 K kolkovano pooblastilo.
Natančneji dražbeni pogoji so na vpogled pri c kr. okrajnem glavarstvu v Konjicah v času aradnih ur.
Konjice, dne 9. maja 1904. 216—1	C. kr. okrajni glavar: Müller 1. r.
Zahvala.
Dne 26. aprila 1.1. pogorelo mi je gospodarsko poslopje, katero sem imel zavarovano pri North British zavarovalni družbi.
Ta zavod mi je izplačal po gospodu Jerneju Mehu v Žalcu takoj po požaru polno zavarovalnino.
Vsled tega se čutim dolžnega, temu zavodu izreči odkritosrčno zahvalo, in priporočam vsakomur to zava-tonlno družbo.	(228) 1
Zabukovca pri Žalcu, 16. maja 1904.
Blaž Gaberšček, posestnik. Josip Širca, priča.	Franc Nidorfer, priča.
i Učenca
pridnega, poštenih staršev, sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom Maks Berlisg, trgovec v Žetalah pri Rogatcu.
Vila
moderno urejena (vodovod, soba za kopel itd.) i lepim vrtom, blizu mesta, tik glavne proge, se odda pod ugodnimi pogoji. Kje, pove upravništvo «Domovine».	(223) 1
Lep landauer
(220)5 i je naprodaj
Kje, pove upravništvo „Domovine".

Tile d. uni v. dr.
Rihard Karba
naznanja
da se je naselil kot zdravnik
v
v Šoštanju
in da ordinira v posojilniéni hiši. (226) 3-1
i «
■I l-



Ženitna ponudba.
Orožniški postajevodja, 32 let star, želi se seznaniti v svrho skorajšnje poroke z gospico, če mogoče, obeh deželnih jezikov zmožno, šiviljo, z 2000 do 3000 K premoženja, v starosti 24 do 30 let.
Samo resne ponube pod „Rodotnost 20", poste restante, Celje.	(229) 2-1
Dobroidoéa
špecerijska trgovina
v Mariboru
se radi bolezni pod jako ugodnimi pogoji proda.
Ista obstoji že nad 50 let. Cenjeni dopisi naj se blagovolijo pošiljati pod:
3000, poste restante (219) i	glavna pošta, Ttlaribor.
V sredini trga Mozirje se da takoj v najem
(223) 3-1
mesarija
m
za jako ugodno ceno. — Več se izve pri vnajemodajalki Ani Konečnik v Mozirju.
Velika trgovina
išče za sodna okraja Brežice in Laško dobrega
zastopnika
ako le mogoče tamkaj nastanjenega, proti stalni plači in proviziji. Strokovna izobrazba nepotrebna.
Ponudniki, ki morajo položiti kavcijo, slovenskega in nemškega jezika zmožni, naj pošljejo svoje ponudbe pod ,,gotova eksistenca" upravništvu «Domovine».	(227) 3-1
i Trgovina
mešanega blaga in prodaja tobaka, tik farne cerkve, se zaradi bolezni lastnika dne 15 junija 1.1. odda. Posebno ugodno za začetnika. — Naslov se izve pri upravništvu tega lista.
mmmmmzmmmm.
LJUDEVIT BOROVNlK
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje -vsaliovrstnili. pušk za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokrese, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške ko na c. kr. preskuševalnici in od mene pre-(213) skušene. — Ilustrovani ceniki zastonj.	1
I Naprodaj
je plug za oranje hmeljnika in sušilnica za hmelj. Ravnotam je naprodaj seno za krmo. — Odda se tudi travnik v najem. Vpraša naj se v „Forsthofu" pri Celju.
Velika prodajalnica
z mešanim blagom, ustanovljena pred 15 leti, z velikim prometom — samo jajec se proda 500 velikih zabojev na leto — se takoj po nizki ceni na več let odda f^*» v najem. PJ Ista je v najboljšem krajo, na križišču glavne ceste,
pri dobri župniji in zraven sejmišča. Pogodbo napravi samo lastnik te hiše: Jurij Bergles, posestnik in krčmar, Dubravioa, pošta Kraljevec, Hrvatsko (222) 3-1
žjffsjgj^ Čateške toplice
na Kranjskem
pol ure od železniške postaje Brežice.
Akratho-terma prve vrste, toplote 40—42° R; vplivajo eminentno proti protinu, mišični in členski revmi in njih posledičnim boleznim, kakor tudi neuralgiji, kožnim boleznim in ranam, kroničnemu materničnemu vnetju, eksudatu itd.
Stanovanja in kopališki baseni na novo sezidani, tako da odgovarjajo vsem higijeničnim zahtevam ter se slav. p. n. občinstvu najtopleje priporočajo.	(231) 3-1
Kopališki zdravnik dr. J. Strašek. Vsa nadaljna pojasnila da
kopališko oskrbništvo toplic, p. Brežice.

mmM
Traverze, železniške sinje, železo za vezi, cement, vodovodne cevi, cevi iz kamen-ščine za stranišča, lepenko za strehe, trstino za obijanje in vse drugo pri stavbah potrebno priporoča v bogatej izberi
trgovina z železnino,MERKUR', P. Majdic, Celje.
Bogata zaloga brizgalnic za trsje in vsakovrstnih poljedelskih strojev.
Gumi za cepljenje na zeleno.
Ciril in Metod znamka.
Različni brusni kamni za kose.

Tovarna za opeko peci in lončenino
F. P. Yidic & Comp, v Ljubljani
ponuja poljubne množine
zarézane strešne opeke -p ir stisnjene strešne opeke
(Strangfalz-Dachziegel)	(Press falz-Dachziegel)
(U2) 10 7 naravno rdeče žgane in črno impregnirane.
Najcenejše, najodlienejše in najlepše strešno pokritje,
Točna in najsolidnejša postrežba.	Vzorci opeke in prospekti zastonj.
JOSIP TABOR
tvornica cementnih izdelkov
Špitalske uiice št. 12 CELJE Špitalsk.e ulice št. 12, Izdelovanje z roko delanih in stisnjenih cementnih mozaik-plošč
v različnih barvah, gladkih ali robatih, za tlakovanje cerkev, kopališč, kuhinj, vež, hodnikov, stranišč, tratoarjev i. t. d.
Nadalje izdelujem
garantirano izborno blago iz najboljšega betona iz portlandskega cementa
kakor: prosto noseče umetno kame-nene stopnjice, razkave ali brušene, oltarske stopnjice po meri in načrtu, obode na vratih in oknih, vodne sprejemalnike pri vodnjakih,

«■■■■■■■■Vf
^mß.
vry^vq-f
Mm
A Ä
'■CKììììSììììSSy
w
A
jffimmmmnX:*.

.■^mmmmmmti*.
konjske napajalnike, krmilnike, vaze,
olepševalne krogle, balustrade, balkonske ploče, okrajnike, mejnike, kilometerske kamne, postamente, stebre
nagrobne kamne
nagrobne ograje, banje itd. itd.

Nadalje imam vedno v zalogi
povi Ì7 tnlrpnpda hptnna v vseh velik06tih- ki se odlikujejo 8 koiosaino
llOII Ili LUluuUugU UÖIU11U vzdržnostjo, znotraj gladko in čedno izdelane, pripravne posebno za cestne prehode, vodovode, stranišča, dimnike in žične pra-vlake ter mnogo boljše, cenejše in trpežnejše kakor dosedanji zidani kanali.
Obodi za vodnjake iz betona s pokrovom.
Vsi v to svrho Vedno se bom trudil,
spadajoči predmeti posebnih oblik in dimenzij ali po risbah se izdelujejo solidno in najcenejše, irudil, da postrežem cenjenim naročnikom z najreelnejšimi, najsolidnejšimi in kolikor mogoče nizkii
(217) 12-4 Proračun stroškov brezplačno.
imi cenami.
Z odličnim spoštovanjem
«Josip Tabor
tvorničar cementnih izdelkov v Celju.
Vizitnice priporoča tiskarna D. Hribarja v Celju.
IS * II
1 *
Najprimernejša birmanska"darila.
SH
O si O
Oh
<X>
Ö
0) o
o rt a
■M Ö
N
*
u O N O
k
PAFAEL SALMIC
prva narodna in največja trgovina
z urami, zlatnino in
optiènimi predmeti
v Ilar. domu v Celju\
Kupujem stare tolarje UVEarije Terezije,
Kdor si hoče nabaviti uro, zlatnino ali srebrnino, naj zahteva moj novi, bogato ilustrovani
CENIK
katerega razpošiljam brezplačno in
poštnine prosto. * Vsa v mojo stroko
spadajoča dela, popravila itd. izvršujejo se točno in ceno. Za dobrodelo garantiram.
k.rižavoe i- dr.
Postrežba točna in poštena.
►d
o
N
O
»-i
*
N P
I—
N<
P
O
O <t> P
CD
%
t) O N O >1
Izredna novost!
K. k B. Recamier-steznik
( M 0 D E R C I )
daje s pomočjo spe-cijelne, dosedaj popolnoma neznane priprave celo najmočnejšim damam. 1 popolnoma nepričakovano vitkost, torej je v naj višji meri sposoben za dosego po-modnega nastopa brez vsakega nepri- J
ležnega vpliva ali celo okornosti. Dobiva se samo v trgo- ' vini Karola Vaniča v Celju.
Razun te novosti < priporočam svojo veliko zalogo modneega blaga za obleke, belega blaga in okraskov najnovejše vrste.
Modni blnzni stezniki po gld 120 do gld 6-— vedno v zalogi.
(211) 10-2
Posestvo
obstoječe iz novozidane hiše, s 5 prostornimi sobami, kuhinjo s štedilnikom, shrambo, kletjo in stranskim poslopjem z dvema sobama, kuhinjo in kletjo, zidano in z opeko krito, gospodarsko posplopje, drvarnica s shrannbo za vozove, svinjak s kletjo in z opeko krit kozolec z osmimi predelki ter 40 oralov sv<eta, sadovnjaka in vrta za zelenjavo, travnikov, polja in gozda, 15 minut od Celja, se zairadi-: posestnikove bolehnosti pod roko proda.. -Cena 44.000 K. — Kupci naj se oglase „,pri zan-orcu" v Celju. (210) 3—3
Waffen - Durkopp
kolesa
katera so radi popolnosti in trpežnosti ssve-tovno najboljše znana, dobivajo se pod ugejod-nimi plačilnimi pogoji, tudi na obroke, pri
J". Sirca., Žalec.
Priporoča se za praktično porabo { garantirana močna kolesa „POPULÄR", kat«tera stanejo samo 65 gld.	(198) 5 5—3
— Lastna popravljalnica.	:
Bogata zaloga vsakovrstnih kolesnih delel in potrebščin, z^zzzz Postrežba točna in kulantna. rzzz: