LIR 25 PoStnlna platana — Sped. abbon. post. — II er. GOSPODARSTVO ^RGOVINA ♦ FINANCA ♦ INDUSTRIJA ♦ OBRT » KMETIJ STVO ' ETO V1I ŠT158 PETEK, 9. OKTOBRA 1953 _ _ TRST, UL. GEPPA 9 - TELEF. 89-33 Mova rešilna bilKa tržašKo gospodarstvo Do 12 milijard izmenjave z Jugoslavijo I ^°nja zaradi Trsta je v Italiji doseg-5 svoj višek z glasovanjem v rimski “°rnici za priključitev Trsta k Italiji, 5 katero sta glasovala tudi g. Nenni in t Togliatti, prvi v imenu italijanskih ciaiistov, drugi 'v imenu komintormi-“v. Poznavalcev talijanskih političnih h. Oter in pojmovanja povprečnega Ita-o nacionalnih vprašanjih ni mo-j0 to glasovanje prav nič presenetiti; resenetilo ni prav gotovo niti našega s.4tega človeka, ki je sadove italijan-T® Politike čutil na lastnih ramenih |.0“rih 25 let. Ni slučajno med našim ludstvom razširjeno mnenje, da so .pijani najprej Italijani . Združitev asov strank, ki se po svojih politič-I !Jl in socialnih programih sicer tako T-ijo, ob glasovanju zaradi Trsta, je J.® toliko lažje, ker je bilo treba spu-jii puščico tudi proti Beogradu, ki je "stko pri srcu Rimu kakor Moskvi. I Tržačani zdaj dobro vedo, da hočejo 5eti Trst vse italijanske stranke. Ve-/J tudi dobro, zakaj ga hočejo: da bi 'ttnkaj lahko poslali množico svojih tednikov, ki sicer ne vedo, kam z nji-j k in da bi Italija zopet spravila pod ■v°ie nadzorstvo nevarnega beneškega 5ktneca. v kakor iz opisa zgodovinskega med Trstom in Benetkami, ki je (stoletja za nami, vedo Tržačani prav abro, kaj bi pomenil prihod Italije, iz letnih skušenj, ki soi si jih nabrali po !'tu 1918. Namesto enega Tržačana, ki J0 moral s trebuhom za kruhom v svet, .r*dejo s polotoka najmanj trije Itali-pi. Trst, mesto z razmeroma visoko lvljenjsko ravnjo, ni mogel zdržati Stiska 45 milijonov Italijanov, ki se ■ e zadovoljujejo več s topllimi žarki .Pijanskega sonca, temveč hočejo kru-in kruha ter se razlivajoi v svet ka-°r lava po zakonu najmanjšega odpo-P Tržačani prav dobro vedo, da bi panja življenjska raven, ki se je v istu ustvarila po vojni pod anglo-ame-'sko upravo in po zaslugi izredno vi-dolarske pomoči, prav kmalu ijjTnii navzdol, ko bi se povrnila Ita- ^aj bi prinesila Italija tržaškemu gozdarstvu? Ustvarila bi nov gospo-psko mrtev kot — novi Zader oziro-p novo Gorico. Se hujše kot novo Go-j'c°, kjer ni bilo razmeroma toliko de-pstva in toliko razumnikovi Gorica "ia vsaj nekaj plodne zemlje. Predani Trst pod Italijo je imel za sabo |Wo tretjino Slovenije in vso Istro p je deloma živel tudi od krajevne trpine in kot upravno središče. Kaj bi po z novim Trstom pod Italijo, ki bi Z ta zopet postavila z visokimi carizmi gospodarsko neprodorno mejo ne-s)e na Opčinah? . Kaj bi bilo s tržaškim pomorstvom, j' bi ga pričela ubijati Reka in ki ima e tako toiliko novih tekmecev na se-eru? Mar Benečanom in Genoveža-ph, ki pravzaprav že danes gospoda-'Jo tržaški mornarici, za bodočnost tr-pkega pomorstva! Cernu naj bi mu peni prizanašala Jugoslavija na last-0 škodo in sama pomagala bodočim pajalcem tržaškega zaledja, da se Zijetno vgnezdijo v Trstu? . Kako naj Trst živi od industrije v pijanskih rokah, ko pa je la že dovolj v Italiji, kjer je delovna si- V ponedeljek 5 oktobra je šef jugoslovanske gospodarske delegacije v Trstu, opolnomočeni minister prof. Jože Zemljak obiskal poveljnika angloame-riške cone A gen. Wintertona in mu izročil spomenico, s katero je jugoslovanska vlada pozvala ZVU, naj bi še v tem mesecu pričela pogajanja za sklenitev trgovinskega sporazuma med Jugoslavijo in anglo-ameriško cono STO. Takšen sporazum bi lahko predvideval o-bojestransko letno izmenjavo v višini okoli 12 milijard (6 milijard izvoz iz cone A in drugih 6 milijard uvoz iz Jugoslavije). O pospešitvi trgovinske izmenjave med cono A in Jugoslavijo sta govorila z gen. Wintertonom že podtajnik v državnem tajništvu za zunanje zadeve dr. A. Bebler in svetnik tega tajništva dr. St. Kopčok v času tržaškega sejma. Spomenica poudarja, da se rimski sporazumi iz leta 1948 zajamčili Italiji privilegiran položaj v coni A, medtem ko se z upravnimi ukrepi umetno ovira trgovina z Jugoslavijo. Jugoslavija Je doslej izvažaila v cono A: stavbni les, drva, lesne izdelke, stavbni material, kovine, prehrambene proizvode kakor živino in konje. Vse to blago nujno potrebuje tržaški trg in Jugoslavija bi ga z njim zalagala lahko v še večji meri, toda z upravnimi ukrepi je ZVU skrčila izmenjavo na mesečno povprečje 50-60 milijonov lir. 'Samo v gospodarskem letu 1952-53 je ZVU zavrnila podelitev uvoznih dovoljenj za nad 2 milijardi lir blaga. Takšna trgovinska politika škodi tržaškimi gospodarstvu; saj tudi onemogoča, da bi Jugoslavija vi zameno v večji meri kupovala tržaške proizvode. Ko bi bil med cono A in Jugoslavijo sklenjen redni sporazum o trgovini in plačevanju, ne bi prišlo do sedanjega kritičnega položaja, ki ga je ustvarilo omejevanje izmenjave z diskriminacijskimi ukrepi ZVU, ki imajo politično ozadje. Vlada FLRJ želi sodelovati politično in gospodarsko na podlagi! enakopravnosti z vsemi miroljubnimi narodi in je zelo zainteresirana za razvoj trgovine z anglo-ameriško cono STO. Odstraniti je treba vse cinitelje, ki danes ovirajo razvoj gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in cono A. Spomenica navaja blago, ki bi ga Jugoslavija lahko izvažala v prihodnjem letu: stavbni material in lesne proizvode, hrano, alkoholne pijače in tobak, kožo in kožne proizvode, kemikalije, rudnine in kovine, razne elektrotehnične proizvode gradbeni material, premog itd.; iz cone B pa bi lahko uvažala ladijske motorje, stroje in rezervne dele, elektrotehnične proizvode, kovinske izdelke, surovo mineralno olje, tkanine, avtomobilske motorje in rezervne dele, kemikalije, hrano, koks, ribiške naprave in športne predmete itd. Jelko prebavljiva zdravila za Irancosko pospodarslvo ^Utiriogo cenejša? Okornu naT^duja ZGOVORNE ŠTEVILKE Iraška industrija pod ital ijanskim po-voviteljstvom, ko že danes italijanska i^ustrija ne ve, kam bi s svojim bla-*0|h? Lahko je bilo italijanskim indu-Kijcem graditi nova industrijska podaja v Trstu z dolarji, ki so bili nagnjeni Tržaškemu svobodnemu ozem-•Jttl Tržačani si glede bodočnosti Trsta Italijo ne delajo nikakšnih iluzij. ^ danes se čutijo v Trstu posledice “0sPedarske povezave Trsta z Italijo na r^agi sporazumov ZVU iz leta 1948, 1° Trst še živi od dolarskih injekcij, ■'tiustrijska podjetja so prisiljena od-"uščati delavce, v luki je čedalje manj e)a; trgovinska podjetja hirajo. Kaj Potem? Ze danes so zaprte vse poti .^ki domači tržaški pobudi; zgovoren 'f- Primer tržaške trgovine z brazilsko ?vo, nadalje sistematično preprečeva-vsake pobude iz tržaškega zaledja, ^ ne omenjamo oviranja trgovinske iz-rtenjave z Jugoslavijo in cono B. Na kongresu radikalne stranke v Ai-xu je o gospodarskih težavah v današnji Franciji izpregovoril tudi bivši minister Jules Julien. Ugotovil je, da je povsem upravičena zaskrbljenost zaradi gospodarskega vzpona Nemčije. Toda Francije niso prekosile samo Nemci, je dejal govornik. Nato je navajal podatke Francoza Mendes-Francea o naraščanju proizvodnje v raznih državah: proizvodnja v ZDA se je od leta 1929 podvojila. Proizvodnja Nemčije in V. Britanije je napredovala za 50%, proizvodnja v Franciji pa samo za 8%, čeprav je država investirala ogromne vsote. Glede svetovnih cen je govornik navedel, da so narasle za 25% v ZDA, 18% v Z. Nemčiji, 15% v Vel. Britaniji in 10% v Belgiji, medtem ko so v Franclji narasle za 38%. Zakaj to? Tega je kriva predvsem inflacija. Ta je 18 mesecev mirovala, toda po izbruhu vojne na Koreji je začela zopet naraščati. Samo Avstrija, kjer je inflacija dosegla 56%, je v tem pogledu prekosila Francijo. Iz teh ralogov Francija čedalje bolj izgublja svoje nekdanje trge. Govornik je v te zvezi poudaril, da je treba ustanoviti splošno skupnost (pool) naravnih virov. Edino po tej poti se Francija gospodarsko lahko reši. Poleg tega je treba ustanoviti v Franciji ministrstvo za zunanjo trgovino na širši osnovi. Mnenje angleškega lista O nalogah, ki čakajo francosko narodno zbornico, ki se ponovno sestane 6. oktobra, razpravlja tudi londonski »Daily Telegraph« List piše: Običajno zaskrbljenost vseh francoskih vlad v tem letnem času — če ne ob vsakem letnem času — povzroča davčno vprašanje. Prvič v dvajsetih letih je predlagani novi državni proračun znatno nižji od prejšnjega. Znižanje civilnih in vojaških izdatkov je bilo odobreno. Z zagotovilom ameriške vlade, da bo do konca leta 1954 svojo pomoč povečala za nadaljnjih 135 milijonov funtov šterlingov, je bilo breme vojne proti upornikom v Indokini znatno olajšano. Na drugi strani pa reforme, ki so jih izvršili v mehanizmu pobiranja davkov, še nikakor niso popolne. Varčevanje pri javnih izdatkih, ki je v načrtih, je bilo namreč izhodišče za velike stavke v avgustu. Pri vsakem poskusu vlade, da bi izvajala politiko varčevanja, so določeni predeli prebivalstva videli ogrožene svoje posebne koristi. V večni borbi med poljedelci in potrošniki glede cen živil pa si je vlada vedno nakopala več sovražnikov kot pa prijateljev. Francoski minister za finance in gospodarske zadeve Edgar Faure, je v nedeljo zelo odkrito razčlenil vzroke tega, kar je označil kot francoski »gospodarsko stagnacijo*« (mrtvilo). Izmed vseh svobodnih držav sveta gre v Franciji največji odstotek narodnega dohodka za državne izdatke; Francija ima med vsemi temi državami tudi najvišjo ravan obdavčenja; posredni davki izvajajo popolnoma neprimeren pritisk na kupno moč prebivalstva ter na voljo in nagibe proizvajalcev za povečanje proizvodnje. Oprema francoske industrije je nezadostna in finančna sredstva za njeno obnovo so neprimerna. Proizvodne ovire so znatne v mnogih državah, prav posebno še v zaostalih državah sveta, toda Francija bi se le zelo težko sprijaznila z možnostjo, da bi tudi ona postala zaostala država. Faure je predlagal nekatera zelo razumljiva zdravilna sredstva za vse to — višje in učinkovitejše neposredno obdavčenje, znižanje nepotrebnih vladnih izdatkov, izločitev neprimernih zasebnih koncernov, izboljšanje industrijske opreme in prostovoljna mobilizacija prihrankov. Vsa ta zdravila za bolno francosko gospodarstvo se lahko zahtevajo, ampak vsa bodo neprijetna bodisi za ene ali za druge, to je za vse tiste, ki jih bodo morali uživati. Zato čuti narodna zbornica razumljiv odpor do upravnih zdravilnih ukrepov, ki so za volilce težko prebavljivi.« DVE MILIJARDI DOLARJEV ZA VOJNO V INDOKINI Po novem sporazumu med Ameriko in Francijo bodo Združene države podelile Franciji novo pomoč v znesku 385 milijonov dolarjev (1 dolar 630 lir) za nadaljevanje vojne v Indokini. V ta namen je že Kongres odobril Franciji nedavno 400 milijonov dolarjev. Ameriški listi navajajo, da so ZDA za vojno v Indokini, ki traja že osmo leto, potrošile 2 milijardi dolarjev. Po novem načrtu bo pnihodnje leto štela francoska vojska v Indokini 250.000 mož, domača vojska, ki se bori na njeni strani proti severnim upornikom (Viet Nam) pa 300.000 mož. 54 MILIJARD FRANKOV ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA V FRANCIJI Poseben odbor za pospeševanje turizma v Parizu, ki so ga ustanovili spomladi, je postavil načrt za razvoj turizma. L 1957 naj bi umazani dohodek od turizma znašal 400 milijonov frankov. Zmogljivost hotelov je treba dvigniti za 20% (60.000 sob). Investirati bo treba 54 milijard. VIN NAPREDEK AVSTRIJSKEGA GOSPODARSTVA 3300 dolarjev (okoli 2 milijona lir) letnega dohodka ima povprečno ameriška družina. Okoli 68 milijonov dolarjev ameriške pomoči bo prejel Iran (Perzija). Najprej so mu nakazali Američani 23,4 milijona dolarjev za gospodarsko in socialno obnovo, nedavno pa še 45 milijonov dolarjev. 500 milijonov funtov (825 milijard lir) so po mnenju angleških listov vredne angleške vojaške naprave ob Sueškem prekopu. Toliko odškodnine naj bi Anglija zahtevala od Egipta ob odhodu angleških čet. Tudi po odhodu vojaštva ostane ob prekopu 4000 angleških tehnikov. Poročila z Dunaja govorijo o postopnem napredovanju avstrijskega gospodarstva. Avstrija se sicer ni gospodarsko tako naglo dvignila kakor Nemčija, vendar so na obzorju jasna znamenja, ki govore o zboljšanju njenega gospodarskega in finančnega položaja. Tako so avstrijske banke podelile v letu od julija 1952 do konca junija 1953 12,820 milijonov šilingov trgovinskih kreditov (leto poprej 12.255). Hranilne vloge in čekovna jamstva so narasla od 11.952 na 14.671 milijonov; same hranilne vloge od 2962 na 4193 milijonov šilingov. Letošnje poletje je bil razvoj kupčij ugoden. Pozimi se je sezonska brezposelnost silno znižala. Avgusta je bilo samo 100.000 delavcev brez po.sla. Število nameščencev in delavcev, ki delajo odvisno, znaša okoli 2 milijona. U-godno se je razvil tujski promet. Po razvrednotenju šilinga se je izvoz dvignil in je v avgustu dosegel vrhunec s 1208 milijonov šilingov. Trgovinski u-voz je ostal pri 1056, uvoz blaga na račun ERP (Marshallovega načrta) pa pri 51 milijonih. Na dunajskem velesejmu je bila kupčija živahna. Zaostale so le nekatere veje narodnega gospodarstva, predvsem tovarne pohištva. Država še nima dovolj denarja na razpolago za potrebne investicije, zato namerava nabaviti ta denar z razpisom posojila. Iz Amerike pričakuje posojilo 15 milijonov dolarjev za dograditev elektrarne v Reissecku. Finančni minister namerava omiliti postopno lestvico za davke. Glede vlog pravijo zadnja poročila, da je bila 1. 1952 naložena 1 milijarda šilingov, medtem ko je leta 1951 prieneslo samo 77 milijonov.vlog. Iz vseh teh razlogov se je v zadnjem času utrdil tečaj šilinga. IZVOZ ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ AVSTRIJE V ITALIJO Nedavno je bil dovršen električni vod (220 V) jz Lienza v Pelos v Italiji. Vod je bilo treba speljati čez 2500 m visok prelaz. V Pelosu so spojili vod 7. italijansko mrežo. Italija bo plačevala tok v lirah. V načrtu je gradnja elek- trarne v Dorfertal-Hubenu, iz katere bodo tudi izvažale energijo v Italijo v smislu načrtov nedavno ustanovljene družbe »Interalpe«, ki proučuje vprašanje izmenjave električne energije. Izvoz električne energije iz Avstrije se bo še povečal, ko bo dovršena elektrarna v Reissecku, za katero bo Avstrija prejela posojilo 15 milijonov dolarjev od Mednarodne banke za obnovo. ZSSR PONUJA AVSTRIJI KAPITAL Sovjetska zveza je v Avstriji popustila tudi pri nekaterih gospodarskih vprašanjih, da bi laže dosegla večje uspehe na političnem področju. Med znamenji večje sovjetske popustljivosti na gospo Jo-skem pedi' čju navajajo sporazum gradne velike elektrarne Ybbs-Persenberg. Z delom so začeli že Nemci v času zasedbe. Prav zaradi te okolnosti so se Rusi postavili na stališče, da pripada gradbišče Sovjetski zvezi kot bivša nemška lastnina. Avstrijci ugovarjajo temu sovjetskemu stališču in trdijo, da je gradbišče avstrijska posest. Avstrijska vlada se je tudi uprla sovjetski zahtevi, da bi se izvršila vknjižba na sovjetsko državo. Prizadevanje novega avstrijskega kanclerja Raba je uspelo v toliko, v kolikor so sovjetska oblastva pristala na kompromis, po katerem se avstrijska odškodnina za gradbišče vključi v celotno odškodnino, ki jo bo plačala Avstrija Sovjetski zvezi za nemško posest v Avstriji Po izplačilu te odškodnine bo Avstrija svobodno razpolagala z novo elektrarno, ki naj izkoristi vodne sile pritokov Donave v okraju Melk na Bližnjem Avstrijskem. Rusi so ponudili avstrijski vladi svojo udeležbo pri financiranju gradnje elektrarne, in sicer bi prispevali 50% delniške glavnice. V avstrijskih krogih je ta ponudba povzročila precejšnjo zmedo. Oglasili so se zagovorniki, češ da je treba ponudbo sprejeti, ker nima Avstrija dovolj kapitala za tako veliko naložbo. V podkrepitev svojega predloga navajajo primer izkoriščanja avstrijskih petrolejskih vrelcev. Ko je bilo to vprašanje na dnevnem redu, je prejšnji avstrijski kancler Renner odklonil sovjetsko ponudbo, da bi vrelce izkoriščala rusko-avstrijska družba. Nato so sovjetske oblasti pričele izkoriščati vrelce na lastno roko. Drugi odklanjajo sovjetski predlog za soudeležbo pri financiranju, ker se boje okrepitve sovjetskega vpliva na avstrijsko gospodarstvo. Pri tem navajajo, da so približno na podoben način prodrli v avstrijsko gospodarstvo nacionalsocialisti, ki so se n. pr. polastili podjetja »Alpine Montane«. Še o velesejmu v Bocnu O zadnjem velesejmu v Bocnu poročajo še: Velesejem se še vedno ugodno razvija; na zadnjem velesejmu je razstavljalo 1214 razstavljalcev, se pravi, da je njihovo število naraslo za 36% v primeri z začetnim. Za velesejem se zanima zlasti tuja industrija, ki si med seboj hudo konkurira. Letos sta se prvič predstavila na sejmu Japonska in Kuba. Iz Zahodne Nemčije je prišlo 217; podjetij, tako je bila Nemčija najmočneje zastopana med tujimi državami. Poleg tega je razstavljalo 87 ameriških, 74 avstrijskih, 23 švicarskih in 11 angleških podjetij. Gospodarstvo na Južnem Tirolskem u-stvarja ugodno konjunkturo za prodajo kmetijskih strojev. Vinogradniki so pričeli uvajati umetne dežne naprave, ki omogočajo umetno škropljenje. Tako so dvignili pridelek od 25 do 28%, pridelek sadja pa za 10 do 12%. Nemški razstavljale! so zaključili največ kupčij med tujimi udeleženci, in sicer okoli 55%. Prodali so predvsem razne poljedelske stroje pa tudi stroje drugih vrst. Vrednost poslov, ki so jih zaključili tujci, znaša okoli 4 milijarde lir; približno toliko kupčij so zaključila italijanska podjetja. Razstavljenih je bilo 5600 predmetov. KAKO TRGUJE ITALIJA Z VZHODNIM KLOROM , Kaj čuda, če vidijo tržaški poslovni .r°gi rešitev edino v internacionaliza-ki bo tržaško gospodarstvo osvo-0 Novembra bodo pričeli z vrtanjem Mont Blanca, skozi katerega naj v kratkem času steče nova avtomobilska cesta. S poskusnim vrtanjem so začeli že kmalu po drugi svetovni vojni ter so prodrli že v globino 400 m. Rov bo treba nekoliko razširiti, ker imajo novi ameriški vrtalni stroji večji obseg. Nova cesta bo tekla na progi Chamo-nix-Entreves in se bo priključila na cestno mrežo Švice, Francije in Italije. Predor se bo začel v bližini naselja Ba-rats pri Chamonixu, in sicer v višini 1240 m nad morjem. Predor bo dolg 12.420 m in se bo končal pri Entreves v višini 1340 m. Pred predorom bo torej tekla avtomobilska cesta samo nekaj stotin metrov nad višino 1000 metrov, to je nad ravnjo, na kateri se da tudi v zimskih mesecih še voziti kljub snežnim zametotm. Inženirji razpolagajo zdaj s tako sodobnimi stroji in drugimi pripravami, da ne bo posebnih težav pri vrtanju. Največje težave bodo nastale pri uravnavanju toplote v samem predoru. Računajo, da bodo v globini 8 km zadeli na toploto 38-40 stop. C. Zaradi tega bo treba v notranjost prodora s posebnimi ventilatorji dobavljati svežega zraka. Po načrtu bodo na obeh straneh ob vhodu namestili po 4 ventilatorje. Dva bosta črpala pokvarjeni zrak iz notranjosti predora, dva pa bosta dobavljala v predor svež zrak. Po posebnih ceveh bodo speljali sveži zrak pod avtomobilsko cesto, pokvarjeni pa bo odhajal nad stropom v predoru. Na vsakih 500 metrov bodo v predoru posebne vzbok-line, v katere se bodo vozniki lahko umaknili v primeru potrebe, n. pr. ko bo treba popraviti vozilo. Računajo, da bodo gradili predor skoraj tri leta. Delalo bo stalno 500 delavcev. Ko bo speljana avtomobilska cesta skozi novi predor, bosta zelo skrajšani cesti Pariz — Milan — Rim1 in Lyon — Milan — Beograd. Po novih cestah bo mogoče voziti tudi v zimskem času, medtem ko je bil dosedanji prehod čez prelaz Simplon v zimskem času nemogoč. S predorom bodo prihranili 160-200 km poti. Računajo, da bo vozilo skozi predor na leto okoli 125.000 osebnih avtomobilov, 75.000 tovornih, 25.000 avtobusv, 750.000 oseb, medtem ko bo teža prevoženega blaga presegla 250.000 ton. Stroški za gradnjo predora bodo znašali okoli 50 milijonov švicarskih frankov (1 švicarski frank je ok 147 lir). ibdolra. UTRINKI 5 MILIJONOV ITALIJANSKIH KMETOV NE BO STAVKALO Italija je za las ušla splošni stavki 5 milijonov kmetijskih delavcev, Stavka je bila napovedana za 5. oktober. V zadnjem trenutku je posegla vmes vlada, ki je delavcem obljubila povišanje plač za 7-10%. 65.000 pristaniščnikov je stavkalo. V dvajsetih atlantskih lukah ZDA je 5 dni stavkalo kar 6500 pristaniških delavcev. Prekinil je stavko sam predsednik Eisenhower, ki je v smislu zakona proti stavkam Taft-Hartley proglasil, da stavka ogroža varnost in blaginjo države. Odbor železniškega poola (Belgije, Danske, Francije, Italije, Luksemburga, Holandije, Posarja in Zahodne Nemčije) se je te dni sestal v Mona-kovem na drugo sejo. Dogovorjeno je bilo, da se poviša število železniških vozov, ki so na razpolago za skupen prevoz. XXVI Z našim novim potnikom, ki je imel zveneče špansko ime Gomez, je prišel na brod tudi njegov nerazdružljivi prijatelj Pepček. Pravzaprav ga je Gomez prinesel v naročju skupaj s svojo popotno culo in vzbudil s tem nemalo veselja na ladji. Pepček je bila namreč prav majhna, prijazna opica, s čudovito smešnim obrazom in dolgim, oguljenim repom. Takoj je postala ljubimka vseh nas, samo Tom je besno lajal in renčal v svojem ljubosumju, ki je bilo prav opravičeno, ker se po Pepčkovem prihodu ni nihče več zmenil zanj. V takem razpoloženju smo pričakali uro odhoda. Lepo sončno jutro je privabilo na pomol sv. Katarine številne prijatelje, nove znance, pridobljene v času našega bivanja v Las Palmasu. Gospod Casanova si ni dal miru, obsipal nas je z nasveti in priporočili ter nam slovesno podaril velik zaboj, s priporočilom, da ga lahko odpremo šele na ekvatorju. Prav ko sem končal zahvalni govor v mešanici španščine, francoščine in Italijanščine, ki so ga pa kljub temu vsi prav dobro razumeli, je priletel k ladji še gizdavi Alvarez v spremstvu prelepe gospodične, katere naloga naj bi bila gotovo ta, da omehča mojo trdovratnost. Na žalost so vsa ta prizadevanja podjetnega Alvareza bila zaman. V trupu ladje je že veselo brnel itroj in mornarji so že popuščali zadnje vrvi, ki so nas še vezale k tej lepi zemlji. Ob glasnem kričaju pozdravov in tuljenju siren vseh ladij, ki so bile v luki, so nam počasi izginjali izpred oči obrazi naših prijateljev, mogočna postava gospoda Casanove in lepo zaokrožene linije Alvarezove spremljevalke. Bil je skrajni čas, ker bi nas sicer vse te krasote Las Palmasa preveč prevzele. Prvi častnik je pljunil v morje in žalostno vzdihnil: »Na tem otoku bi se pa še jaz šel Robinzona,a medtem ko mu je nekdo od potnikov hudomušno pripomnil: »Se posebno, ako bi namesto na Petka naletel na tisto-le igračko,a in pri tem pokazal s prstom na vitko Chicito, ki je na kraju pomola mahala z obema rokama, kot bi igrala peloto. Lepšega in prisrčnejšega slovesa ni doživel niti Krištof Kolumb, ko je s tega otoka odhajal proti zahodu, da odkrije Novi svet. Pluli smo še nekaj ur ob zeleni obali otoka, ki je polna malih vasic, obdanih s skrbno obdelanimi vrtovi, sadovnjaki in vinogradi. Paradižniki iz teh malih vrtov, ki so ograjeni z nasipi kamenja, kot naše kraške njive, poplavijo v zgodnji pomladi vsa evropska tržišča in so poleg banan glavno bogastvo otoka. Izza vrtov se vsepovsod razširjajo visoko v strmo pobočje segajoči nasadi banan in za temi prostrani pašniki, katerih zelenilo tvori živo nasprotje z golim skalovjem otočja, kamor smo bili namenjeni in katero se ne vem zakaj imenuje prav Otočje zelenega rta. Se nekaj ur in zopet bomo na odprtem morju. Ko je sonce zahajalo, je bilo edini predmet, ki smo ga lahko gledali na našem brezmejnem obzorju. Začelo se je zopet staro mornarsko življenje, samo da je sedaj bilo na palubi mnogo bolj veselo razpoloženje. Najprej smo odkrili, da je Gomez izboren pevec. S svojim nežnim tenorjem nas je siromak moral zabavati kasno v noč, kar se je potem dogajalo vsak večer na našem dolgem potovanju vse do Buenos Airesa. Ko je Gomez v presledkih med enim in drugim napevom počival in lovil šapo, sta za zabavo poskrbela Tom in Pepček. Vse je kazalo, da je ponosni Tom napovedal smrtni boj nagajivemu Pepčku, ki se pa za to ni prav nič zmenil. Veselo je skakljal od vrvi do vrvi in plezal visoko na jambor, od koder se je pačil besno lajajočemu Tomu. To je bila seveda samo ena točka njunega sporeda. Zvijače, ki sta si jih ta zagrizena sovražnika izmišljala v medsebojnem boju, je težko opisati. Omembe vreden je vsekakor prizor, ki sem ga opazoval naslednje jutro po izplovljenju, Prevzel sem stražo od pr- vega častnika ob 4. uri zjutraj. Za pre-mišljanje in sanjarjenje so to na ladji najlepše ure. Sedel sem v krmarni-ci poleg krmarja in se pripravljal, da določim azimut sonca, ko se bo to pojavilo na obzorju. Tom je mirno spal na palubi ob vznožju prednjega jambora in kdo ve, kje so se podile njegove misli, da ni opazil Pepčka, ki se je še ves zaspan priplazil iz skladišču vrvi na kljunu ladje. Veselo se je vzpel po vrveh na jambor, kjer je bil pripravljen priprost sedež za oglednico, kadar smo se približevali kopnemu. Sprva nisem posvetil mnogo pažnje neprestanemu beganju Pepčka od opazovalnice na jamboru in omenjene shrambe. Ko je Pepček že večkrat napravil to pot, me je krmar opozoril, da je ta vsakokrat privlekel iz shrambe tudi po eno najbolj zrelih banan, ki jih je skrbno skrival na opazovalnici. Končno se je tega le naveličal. Udobno se. je vsedel kraj svojega plena na jamboru in začel s sladko jutranjo pojedino. Kot nagajiv otrok je prvo skrbno olupil in potem lupino zagnal na spečega Toma. Pri prvi banani se mu to ni posrečilo, je pa zato olupek druge priletel točno na Tomovo kosmato glavo. Ta je seveda ves prestrašen poskočil, a ker ni opazil nikogar v svoji bližini, zopet mirno zadremal. Pepček ni odnehal, dokler ga Tom ni zagledal. Na vse načine se je kremžil in tolkel po trebuhu, medtem ko je Tom s svojim besnim lajanem prebudil vso posadko. Prebrisanosti pa tudi Tomu ni primanjkovalo. Potrpežljivo je stražil ves ta dan pri jamboru, da Pepček ne bi prišel na palubo in ga tako prisilil na celodnevni post. Se večkrat sem opazoval slična medsebojna draženja teh nepomirljivih sovražnikov, dokler se nekega dne ni zgodil čudež, da sta si Tom in Pepček postala zaradi skupno užitega strahu največja prijatelja. O tem pa kaj več, ko bo moje pripovedovanje prispelo tako daleč. K. P. Mednarodna trgovina TRŽAŠKI LESNI TRG Cene za avstrijski les fco postaja Trbiž (neocarinjeno) se v zadnjem času sukajo takole: jelove deske .vrste 0-III 22.500 za kubični meter, vrsta III 18:500-19.000, vrsta IH-1V, 18.000, tramovje po tržaškem običaju 12.500 lir. Cene kažejo težnjo navzgor. Za blago fob Trst zahtevajo prodajalci 29.500-30.000 lir za kub m, in sicer za koroški les deske I-III in 500-1000 lir več za stebre. Oživela je trgovina v tranzitu za žagani les, namenjen na Bližnji vzhod. Povečalo se je povpraševanje zlasti iz Libanona, Sirije in Palestine. Cene za blago vrsta Levant zahtevajo tržaški posredniki 37-50 dolarja za kub. m fob Trst ali 13/10 funtov šterlingov. Za avstrijsko blago, ki ga Avstrija proda neposredno v Levant, zahtevajo Avstrijci okoli 14 funtov. Cene češkoslovaškega blaga so približno enake avstrijskim in se sukajo med 38-39 dolarjev fob Trst. Jugoslovanski trgovci zahtevajo za blago fob Trst ali Reka 38-38,50 za kub. m. Cene romunskega lesa fob črnomorska pristanišča se sukajo okoli 36 dolarjev. Avstrijski izvoz v Italijo je letos avgusta dosegel 217.000 kub. m (avgusta 1952 176.000). URADNE LESNE CENE NA DANSKEM ODPRAVLJENE Na Danskem so odpravili uradno določene minimalne cene za les domače proizvodnje. Trgovina s tem lesom je zdaj popolnoma prosta. LES IMA BODOČNOST V zadnjih 15 letih izpodrivajo les najrazličnejše umetne snovi, zlasti plastične. Vprašanje uporabe lesa v bodočnosti je bilo na dnevnem redu na evropskem kongresu lesnega gospodarstva v Stuttgartu, ki sta ga organizirali OEEC (Organizacija za gospodarsko sodelovanje v Evropi) in MS A (Uprava za vzajemno varnost). Proizvajalce lesa bo razveselila ugotovitev, da je mogoče uporabo lesa kljub konkurenci raznih novih snovi celo dvigniti, se pravi; ne samo; ohraniti na sedanji višini. Zato pa je potrebno z ene strani sodelovanje proizvajalcev lesa v Evropi, z druge pa s primernim proučevanjem prilagoditi lesne proizvode sodobnim zahtevam. Predstavnik Francije je na kongresu ugotovil, da evropska lesna industrija dela vsaka zase po posameznih državah in da ni med državami v tem pogledu nikakšnega sodelovanja. Takšno sodelovanje bi bilo potrebno zlasti danes, ko se pojavlja močna konkurenca najrazličnejših novih snovi proti lesu. Razlogi za večjo uporabo raznih nadomestkov niso morda v manjši mehanični odpornosti lesa ali pa v zmanjšanju prilagodljivosti sedanjim potrebam. Te razloge je treba iskati prej v zaostalosti lesne industrije, ki pri predelovanju vztraja pri zastarelih metodah, čeprav so dane nove možnosti za uporabo lesa. Predstavnik Francije je dalje poudaril, da je treba med posameznimi državami delati za sporazum glede standardiziranja raznih kakovosti lesa ter se sporazumeti tudi o skupnem načinu skupne prodaje. ITALIJA BO IMELA kmalu dovolj cementa Italijansko ministrstvo za industrijo je proučilo vprašanje proizvodnje in porabe cementa v II. polletju 1953. Poraba cementa je zlasti narasla v južnih predelih države v Kalabriji in na Siciliji, kjer so v teku razna velika dela, ki jih financira »Cassa per il Mez-zogiorno«. Zaradi tega je julija, avgusta, septembra in oktobra lanskega leta v teh predelih primanjkoval cement, čeprav je proizvodnja narasla za 18%. Letos se je delovanje omenjene blagajne še okrepilo. Italijanske cementarne imajo na zalogi še iz prvega polletja 1953 precej blaga. Zgrajene so bile tudi nove cementarne. Tako je proizvodnja zopet narasla V prvih sedmih mesecih tega leta je dosegla 4.389.586 ton (lansko leto v tem času 3.738.633), se pravi, da je narasla za 650.953 ton (17.5%) Poraba je v istem času znašala 4.428.490 (lansko leto 3.813.443) ton, se pravi, da je narasla za 615.047 ton (14%). Proizvodnja je narasla zlasti v južnih predelih, in sicer za 613.077 (34,8 odst.) v primeri z lanskim letom. V gradnji so nove cementarne, kakor v Kataniji, Trstu m Bagnoliju. Računajo, da že letos ne bo posebnih; .težav glede preskrbe s cementom. V prihodnjem letu pa se bo proizvodnja povečala približno za 1 milijon ton. Cena italijanskega cementa. V/Milanu je stal cement 29. septembra za va-gonske pošiljke f.co skladišče proizvajalca: vrsta visokega odpora kg. 68 1245-1300 lir stot; Portland in vrsta kg. 500 1050-1180 lir stot, V Trstu se prodaja italijanski cement kg. 500 (proizvod cementarne »Italcementi«) po 1300 lir na drobno pri trgovcu. Prav toliko stane jugoslovanski cement »Anhovo«, IZVOZ JUGOSLOVANSKEGA CEMENTA Jugoslavija izvozi letno okoli 500.000 ton cementa. V čezmorske dežele izvaža predvsem dalmatinski cement. Izvoz je šel doslej v Brazilijo, kjer sicer vladajo v zadnjem času precejšnje plačilne težave, v Argentino, Paragvaj, Egipt, Madagaskar, Kuweit in Italijo. V Trstu se prodaja jugoslovanski cement iz tovarne v Anhovu ob Soči. Izvoz so v zadnjem času nekoliko skrčili, ker je notranja potreba po cementu velika. Tako so morali v danem trenutku celo uvoziti cement iz Avstrije, da bi zadostili povpraševanju na Hrvatskem. ŠVICARSKE URE CENEJŠE? Na sestanku švicarskih urarjev v Bernu je neki industrijec predlagal naj se cene švicarskih ur znižajo, ker bo sicer tuja industrija, ki prodaja včasih tudi za 40% ceneje, izpodrinila švicarsko. Zborovalci so ta predlog resno u-poštevali. V zadnjem času je državni tožilec v Združenih državah nastopil s tožbo proti ameriškim uvoznikom švicarskih ur, češ da so se kartelizirali, kar prepoveduje ameriški zakon proti trustom. TRŽAŠKE NOVICE KDO VLADA V TRSTU? »Gospodarstvo« je nedavno v svojem uvodniku pod tem naslovom ugotovilo, da je po prihodu italijanskih uradnikov v Trst nastala pri ZVU zmešnjava, ki spravlja Angleže in Američane ob kredit pri tržaški javnosti. Nov primer: Italijanski prosvetni funkcionar je te dni predstavniku tržaških Slovencev sporočil, da ne bo dovolil odpreti slo-vensekga vrtca v ulici Sv. Frančiška, čeprav je polkovnik Marshall, ki je prej vodil prosvetni oddelek, uradno obljubil, da bo ZVU dala odpreti vrtec in je za to določil tudi potreben kredit. PROSVETNI DOM ZA BEGUNCE Švedska država je darovala upravi begunskih taborišč na Tržaškem denar za zgraditev »Prosvetnega doma«, ki bo zdaj pod streho v taborišču na Opčinah. Načrt je izdelal in vodi delo neki ruski arhitekt, ki je študiral v Jugoslaviji. Stavba je izdelana iz obdelanega kraškega kamna. Zgradiil so jo sami begunci. , V Trst je nedavno prispel ambu-lantski avto z zobozdravniško opremo, ki nosi napis »Norveška zdbozdravni-ška preskrba ža begunska taborišča«, GOSPODARSKO OSAMLJENJE TRSTA »II Progresso« ugotavlja, da stremi iredentistična gospodarska politika za tem, da bi Trst popolnoma ločila od njegovega naravnega zaledja. Politika tržaških iredentistov je bila doslej naperjena samo proti Jugoslaviji, v zadnjem času pa odvrača tudi Avstrijo. Tako si ustvarja samo nasprotnike in žene Trst v gospodarsko pogubo. Iredentisti ne upoštevajo avstrijskih želja glede železniških in avstrijskih tarif. „GOSPODARSTV 0“ Izhaja vsak drugi petek. — UREDNI STVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 89-33. — CENA: posamezna številka Hr 25; za Jugoslavijo din 15, za cono B din 10. _ NAROČNINA: za STO in Italijo letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-7084; za Jugosjavijo letna 360 din, polletna 180 din, čekovni račun pri Komunalni banki: ADIT 6-90603-7 Ljubljana; za cono B letna 260 din, polletna 14o din, naročnine se polagajo pri Centru tiska — Koper; ostalo inozemstvo 2 dolarja. — OGLASI se naročajo, pri PUBBLIPRESS, Trg Goldoni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposredno pri upravi »Gospodarstva«. . — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za Inozemstvo 60 lir. Glavni urednik dr. Lojze Bercč Odgov. urednic dr- Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarna »Graphls« Gostilna .. 6* v/SnilO" Postrežemo Vam z najboljšim domačim in istrskim vinom in domačim pršutom A/i ste že poskrbeli za novo ■obutevsvojim otrokom ob no' vem šolskem leta ? TREVISAN JOSIP TRST-ULICA VASAHl 10 -Tel.69-661 IMA VKR1KO IZBIRO NAJNOVEJŠIH MODELOV MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH ČEVLJEV PO UGODNIH CENAH Prodaja tudi na obroke Postrežba točna F. SPADARO SPED1TERSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA GIIEGA ŠTEV. 2 TEL. 57-83 in 31-0-87 SCAL0 LEGNAMI - SERV0LA TEL. 96-8-47 SCAL0 LEGNAMI - PRCJSECC0 P O N T E B]B A VIA MAZZINI 49 - TEL. 59 Poštni predal 184 Telegr.: SPADSPEDIT Uro mna so sli In a pil Sv. Ivanu Tol JS-Šn Točijo se izborna vsakovrstna vina, fina vina v buteljkah tet kraški teran: v naši priznani kuhinji dobite vedno pripravljena izbrana jedila Na razpolago večji in manjši prostori za družinske in družabne gostije Priporoča se cenjenim gostom in prijateljem lMPEXPORT l VOZ - IZVOZ Uvaža: les, drva stavbni material l.Zivaia.: tekstile, koloniale in stroje livuuje: vse vrste kompenzacij TRST, ul. Battisti 23 - Telefon št. 44 208 Telegr.: IMPEKPORT - TRIESTE Bati -obročki Strgalu! obročki Batni svornjaki za vse viste motorjev za avtomobile, motocikle, za plovbo ter motorje industrijskih in poljedelskih strojev Pooblaščeni zastopnik: TUFANI dott. GIUSEPPE Trst - Ul. Gatteri št. 38 Tel. št. 94-273 EXPO RT -IMPORT Radia ANELLI TRST, ul. Udine32-Tel.51-75 Velika zaloga radiosprejemnikov, radio-elektro materiala, električnih štedilnikov ter šivalnih strojev pri' znanih znamk! Lastna specializirana radiotehni-čna delavnica. Sprejemamo vsakršna popravila. (iEDIVlIjTER izdeluje načrte za hiše in vile, ze m I j e kn j ižn e ’ (tiiu o la rti) in katastrske mape t.er"meri in preverja zemljišča - Urnik pisarne od 17. do 19. TRSI - BI. Coroneo l/lll soba 14 - Tel. 59-60 Urnik v .sobotah od Si do 12 Bk&uptcicvi-e iMjahMiacife Ut tebviicvii vtaiueti Uvozno in izvozno podjetje D. MERI TRST Ul. XXX Ottobre 8. tel. 29-812 Uvažamo in izvažamo predvsem pliitovine ter vse vrste lesa Teleg. KAPI fpea. KAROSERIJA Mario Gregorat Trst, ulica F. Severo 12 Telefon št. 60-67 Hitra izvršitev naročil in takojšnja dostava Cene ugodne societA prodotii eoili affini Soc. a r I. Uiail io sklailičče Trst, ul. F. Severo 23 Telefon 63-53 Stavbni material: Opeka - Krovne plošče razne vrste - Korci domače in jugoslovanske proizvodnje - Ob-ložne plošče bele in barvane - Podne plošče - Keramični zdrob ■ Živo in gašeno apno - Soški pesek in gramoz . Amiantne in cementne cevi NA DROBNO — NA DEBELO Dr. Branko Mikuletič je preselil svojo pisarno iz ul. Imbriani 4 v RIVA GRUMULA 6/1 Telefon 29-302 GOSTILNA FURLAN Repentabor št. 19 Telef. 820 Točimo prvovrstna domača, vipavska in istrska vina in kraški. teran = Prvovrstna kuhinja - Točna- postrežba Mehanična delavnica in proda'a motornih vozil Tassan Bruno TRST - ul Udine61 - Telefon 75-12 Vam nudi po ugodnih cenah motorje.,MOSQUITO“, motocikle , G AN N A", dvokolesa priznanih znamk ter pribor za „VESPE“ in ..LAMBRETTE" S USIC s o s s i m A R I o OPČINE. TOO MONIE BE 4 - IEI. 21-155 Prodajamo plinske, električne in druge štedilnike znamke „ZOPPAS“, radio aparate priznanih znamk in električni material ZASTOPSTVO „liI Službeno dolžnost v državnem tajni-5tVu za zunanje zadeve. tKžaski promet nazaduje po uradnih podatkih javnih skladišč v Trstu se je promet v prvih sedmih Mesecih skozi javna skladišča sukal _akole: Leta 1953 je bilo vkrcanega ^■000 ton blaga (leta 1952 496.000), izkrcanega pa 930.000 (1. 1952 1,570.000) “h. Po vsem tem je množina vkrcane-blaga v letu 1953 narasla za 24.000 t0n, množina izkrcanega blaga pa je Nazadovala za 640.000 ton. Nazadovanje nastalo predvsem zaradi upadanju N°šiljk za Avstrijo. ^Kžasko gospodarstvo NA GRAŠKEM SEJMU ■ Jesenskega sejma v Gradcu se je u-?eležii tudi Trst, toda povsem v okviru Pijanskega gospodarstva. Trst je na-st°Pil samo z lastnim propagandnim >>a'vtopulmanom«, ki je propagiral predam za razvoj turizma. socialisti svoje vrste Tržaška socialistična stranka (Parti-to Socialista della Venezia Giulia) popravlja v posebni resoluciji predlog Pijanske vlade, naj bi se na STO iz-Vršilo ljudsko glasovanje glede njegove Pripadnosti. Jugoslovanski predlog -za rešitev tržaškega vprašana za interna-Uacijo Trsta označuje za imperiali-stičnega ter poudarja, da se popolnoma firinja z italijansko socialistično stranko (PDSI), Vsaka druga rešitev bi ovi-Pa Prijateljske odnose med Italijo in Jugoslavijo. O poitalijančevanju Slovencev in prisilnem izseljevanju seve- da molči. osnovne sole v coni a obiskovalo letos okoli 1.600 otrok od do 11. leta; okoli 3700 otrok od 3. do ■ leta bo obiskovalo otroške vrtce. kova telefonska centrala K A. OPČINAH Ob Proseški ulici na Opčinah je bila ““grajena telefonska centrala. Zdaj po-a£ajo kabel, ki jo bo vezal z glavno “entraio v Trstu. Mesta bo za 280 te-efonskih linij, doslej jih je bilo samo “O. Kov A petrolejska ladja V ladjedelnici Sv. Marka so te dni Plovili petrolejsko ladjo »Mare Adria-Pm« z nosilnostjo 32.000 ton; dolga bo P m in široka 27 m. Pri graditvi stro-Jey sta sodelovali ameriški podjetji “General Electric«, ki je zgradila turbi-/“i in »Foster VVheeler«, ki je izdelala k°tle. V isti ladjedelnici so postavili ?a gredelj 5000-tonsko ladjo za Trža-ski ljoyd. Sl-OVENCI V ITALIJI ZAHTEVAJO Goriški in beneški Slovenci so po-ah Organizaciji združenih narodov Pomenico, v kateri zahtevajo, naj Ita-Oa izvrši svoje obveznosti nasproti slovenski narodnosti, ki jih je prevzela ®° mirovni pogodbi. Spomenico so ®0clpisali: predstavnika Slovencev v Soriškem mestnem svetu Nanut in Bra-,'J2> župani slovenskih občin: Sovodnjo, oberdob in Steverjan ter predsednik “mokratske fronte za Beneško Slovenjo. Kjer LETOS NI BILO TRGATVE V širokem pasu okoli Škofij na meji JNcd cono A in B letos sploh ni bilo fgatve. Pobrala jo je toča. Iz Flavij v 'oljskih hribih nam poročajo, da so oečni tisti, ki jim je toča pustila vsaj No četrtino, drugim je odnesla vse. ničen je bil tudi oljčni pridelek Sko-a Na oljkah se bo čutila tudi prihod-Nje leto. Toča je poškodovala tudi pše-lCo, obnesla pa se je koruza, čeprav 0 Jo napadli črvički. Kmet iz Flavij , r°si naše kmetijske strokovnjake, naj ,1 Priskočili na pomoč in povedali Petom, kako se uničujejo ti črvički. RAZVOJ GORIŠKEGA OBMEJNEGA Dometa okviru krajevnega prometa med ^“ciško pod Italijo in Slovenijo so v l/Pcu avgustu uvozili v Italijo za ,,.■«>4.500 lir blaga, izvozili pa so z Go-lskega v Slovenijo za 24533.427 lir bla-' dalija je uvažala predvsem parke-■i drva, oglje, sveže goveje meso, svež itd.; izvažala je nadomestne avto-^ “biis.jjg ;n traktorske nadomestne jN*6, avtomobilske gume. hidravlični v re^ektrični material. Poleg tega so t,,,~orici popravljali jugoslovanska av-“mobiiska vozila. k elotna slika položaja 31. avgusta je a Y goriškem kompenzacijskem ra- čunu naslednja: Za izvoženo blago je bilo vplačanih 901,941..341 lir, za uvoženo blago pa 817,903.989 lir. Za posle, kj so v teku, je bilo plačanih 2,926.098 lir; saldo: znaša po vsem tem 61,111.254 lir. ZVEZA ŽENSKIH DRUŠTEV JUGOSLAVIJE Na kongresu AFZ Jugoslavije v Beogradu je bil sprejet predlog predsednice Vide Tomšičeve, naj se ustanovi Zveza ženskih društev Jugoslavije. Zveza je sprejela tudi resolucijo o Trstu. SE O SODU ZA 420 HEKTOLITROV VINA K poročilu o sodobni vinski kleti v Škocjanu v Kopru, ki jo upravlja podjetje »Vino«, dodajamo, da je leseni sod, ki popije 420 hektolitrov vina, iz- delalo podjetje »Tacen« iz »St. Vida pri Ljubljani. Za izdelavo soda je porabilo 7 kubičnih metrov lesa in 1 tono železnih obročev; doge so debele 12 cm. Povečanje podpore tuberkuloznim. Ukaz ZVU št. 118, ki se bo izvajal od 29 aprila 1953 dalje, povečuje in izboljšuje višino ter trajanje podpore za čas po odpustu iz sanatorija, kot je določeno z ukazom št. 14 z dne 20. septembra 1947, sledeče: za družinske poglavarje na 500 lir dnevno za dobo enega leta; za tiste, ki niso družinski poglavarji, na 300 lir dnevno za prvih šest mesecev in na 200 lir dnevno za naslednjih šest mesecev. Razveljavljenje pridržkov glede prepovedi podnajemov. ZVU je začasno . razveljzavila določbe o prepovedi podnajemov v najemnih pogodbah, ki zadevajo stanovanja na britansko-ameri-škem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. Zaščitimo ptice peihei Piran, 5. oktobra Ta poziv bi bil nepotreben nekje v Sloveniji in sploh v severnili deželah, kjer ljudje vidijo v ptici pevki svojega prijatelja, ki jih razveseljuje s svojim žvrgolenjem, in koristno živalico, ki jim zatira vsake vrste mrčes. Zato jim postavljajo po- parkih in drugih javnih nasadih pokrite utice, kjer jim pozimi polagajo hrano, ko si je zaradi snega in mraza ne morejo same poiskati, in zato jim mnogi dobrotljivi ijudje pokladajo hrano na okna svojih stanovanj. Pri nas, ker smo 25 let živeli pod vplivom tako opevane stare kulture, pa je prav nasprotno. Tu vidijo ljudje v ptici pevki slastno pečenko in zato ji namesto hrane nastavljajo limanice ali polove mladiče že v gnezdih ali pa ji pošiljajo v zahvalo za njeno petje in zatiranje mrčesa smrtonosne šibre v njeno drobno telesce V isti sapi pa se ljudje pritožujejo, kako jim mrčes u-ničuje sadje in zelenjavo in kako se vedno bolj širi oljčna mušica. Tako je na primer naredil letos jabolčni zavijač na sadnem drevju v Sečovljah, zlasti pa na jablanah, ogromno škodo. Rri tem pa ljudje niti najmanj ne pomislijo, da si to škodo povzročajo oni sami, ker uničujejo ptičji zarod. Znanstveno je bilo ugotovljeno, da samo ena družina senic uniči letno o-krog 150 kg mrčesa. V Avstriji je neki kmetovalec zaradi zatiranja mrčesa poškropil polovico svojega sadovnjaka, drugo polovico pa je prepustil ptičem, ki jim je, da bi jih bolj privabil, postavil na drevju male utice, kakor jih navadno postavljamo škorcem. Pokazalo se je, da so ptiči zastonj mnogo bolj temeljito in uspešno opravili svoje delo kot pa razna več ali manj draga kemična obrambna sredstva. Prav tako se je pokazalo, da je celo vrabec bolj koristen kot škodljiv. Saj je znana anekdota o kralju Frideriku Velikem, ki je v prepričanju, da je vrabec velik škodljivec, dal uničiti vse vrabce. Ker pa se je pokazalo, da je korist od njih le večja kot škoda, so jih morali čez nekaj let uvažati. V prirodi je pač tako, da vlada v njej ravnovesje. Cim izpade en sam člen v tej verigi, se poruši tudi ravnovesje, za kar se potem priroda kruto maščuje. Uničevanje ptic pevk pa ne škodi samo kmetovalcu, marveč škodi tudi turizmu, ki predstavlja za naše kraje važen vir dohodkov. Kako mnogo bolj privlačen je kraj, kjer razveseljujejo turista ptice pevke, kot pa kraj, kjer vlada mrtvaška tišhja. Taka bodo čez nekaj let postala naša letovišča, ako ne preprečimo nadaljnjega uničevanja krilatih pevcev, ki postajajo vedno bolj redki. Marsikaj bi lahko povedali o kvarnem vzgojnem in moralnem pomenu uničevanja ptičjega zaroda. Ker pa to ne spada v naš list, ki je namenjen predvsem gospodarstvu, naj razmišlja o tem zlasti naše učiteljstvo. Ta naš poziv za zaščito ptic pevk pa bo ostal glas vpijočega v puščavi, ako jih ne zaščitimo s posebnim zakonom in ako se za to vprašanje ne zavzame vsa javnost, zlasti pa naše šole, naši občinski ljudski odbori in naše množične organizacije. Zato prosimo tudi ostalo časopisje, da se pridruži našemu pozivu in ga ponavlja tako dolgo, dokler ne operemo tega sramotnega madeža z duše našega ljudstva. Razširjanje jugoslovanskih določb na cono B. Z enajstim; odloki komandanta Vojne uprave JLA so bile razširjene na cono B nadaljnje jugoslovanske zakonske odredbe, ki so važne zlasti za naše gospodarstvo. Z enim izmed teh odlokov pridobijo državni uslužbenci pravico do nabave določenih količin premoga z 80% popustom ali pa do plačila ustrezne vrednosti v denarju. Odlok o popustu pri cenah sladkorja in pločevine, v kolikor se uporabljata V živilski industriji, bo brez dvoma ugodno vplival na višino cen za izdelke te industrije. Odlok o minimalnih plačah v gospodarskih podjetjih prinaša navodila o podeljevanju kreditov za kritje razlike med 80% povprečnih plač in med doseženim plačnim skladom. Drugi odlok prinaša navodila za obračunavanje in delitev dohodkov gospodarskih podjetij. Nadaljni odlok pooblašča ljudske odbore, da smejo zahtevati od trgovskih podjetij, ki so z ozirom na izredne okoliščine dosegla višje dobičke, da prispevajo del tega dobička v občekoristne namene. Pomanjkanje obrtnikov. Gospodarski svet bujskega okraja je zaprosil hrvaško obrtno zbornico, naj pošlje v bujski okraj določeno število obrtnikov, po katerih vlada v okraju velika potreba. Posebno občutno se čuti pomanjkanje brivcev, krojačev in mehanikov. Zato jim namerava Gospodarski svet nuditi razne olajšave pri ureditvi poslovnih lokalov in nakupu proizvajalnih sredstev. dr. F, J ZUNANJA TRGOVINA CONE B Krajevne oblasti cone B so si postavile za zunanjo trgovino naslednji načrt: vrednost izvoza naj bi dosegla 500 GLAS IZ OBČINSTVA KAKO SE LAHKO SPOMNITE NAŠIH DIJAKOV Sola se je začela. Pričenja se-težko dele za učitelje, profesorje in dijake, toda tudi za starše so pred vrati nove skrbi. Treba je nabaviti knjige, zvezke in druge šolske potrebščine ter obleko in čevlje. Mnogo je danes slovenskih staršev v Trstu, ki vsega tega ne zmorejo. Podpreti jih mora slovenska skupnost, zlasti tiste, ki imajo pridne dijake. Gospod urednik! Opozoril bi rad na lepo navado, ki naj se bolj razširi in bolj poživi med nami. Le redko čitam po naših listih: »Namesto venca na grob daroval L I. 10.000 lir za revne dijake.« Rajši še vedno kupujemo vence, ki v 24 urah razpadejo na grobu ali za zidom pokopališča, ker menimo, da je to sorodnikom rajnega ljubše. Prav te dni sem se udeležil velikega pogreba v tržaški okolici. Nekdo je naštel v sprevodu 17 velikih vencev in ugotovil, da stane vsak povprečno 10.000 lir. Skupaj torej 170.000 lir. Mar ne bi n. pr. zadostovali trije venci, pa bi drugih 140.000 lir darovali kakšnemu dijaškemu podpornemu društvu s pripombo »namesto venca na grobu«. L. S Pomemben jubilej domačega gostinskega podjetja Domačinom in tujcem dobro znana gostilna »Suban« pri Sv. Ivanu je slavila 4. oktobra nič manj kot 85-letniCo svojega obstanka in nepretrganega o-brtnega delovanja v Trstu. Restavracijo vodijo nepretrgoma že trije rodovi. Stari oče Suban si je preskrbel koncesijo, ki je še danes v veljavi. S svojim napornim delom je začel, kb je kupil golo zemljišče in na njem pričel zidati hišo. Končno je odprl skromno gostilno, ki se je po njegovem trdem delu in prizadevanju njegovega sina Franclja razvila v pomembno restavracijo. Akp se ne motimo, ni v našem mestu nobenega gostinskega podjetja, ki bi se lahko postavilo s takšnim jubilejem in„bi tako dolgo ostalo pod vodstvom iste družine Zanimivo je, da je Franc Suban, ki je po svojem očetu Janezu podedoval »Gostilno na višavi«, praznoval prav omenjenega dne (4. oktobra) svoj 83. imendan. Ostal je čil in zdrav kljub vsem poklicnim in tudi političnim težavam, na katere je pogosto naletel zlasti pod Italijo kot zaveden Slovenec. Gostilna »Suban« je veljala v Trstu od nekdaj kot shajališče tržaških slovenskih naprednjakov, posebno učiteljstva; v glavnem je to ostala še danes, ko je še razširila krog svojih gostov ter si pridobila še širši krog tržaškega prebivalstva ne glede na narodno in politično pripadnost. V zadnjih letih je vodstvo podjetja v glavnem v rokah podjetnega sina Mirka in njegove darežljive soproge Tončke Stefanove. Prvi ni samo izkušen gostilničar, temveč tudi izučen slaščičar Njegova soproga je diplomirana gospodinja in izurjena kuharica. Zato je dano vse jamstvo za primerno postrežbo tudi zahtevnih gostov in tržaških sladkosnednežev. Ob tem redkem jubileju v gostinski stroki, s katero se še danes bavi mnogo tržaških Slovencev, čestitamo Subano-vi družini in ji želimo še mnogo uspeha tudi v bodočnosti. A. C. milijonov dinarjev. Izvoz pojde predvsem v Trst in v Avstrijo. V prvem polletju je letos cona B izvozila za 200 milijonov dinarjev blaga in v kompenzaciji za 65,312.000 din. Celotno je bil izvoz za 50 milijonov dinarjev večji kakor lansko leto. Za okoli 50 milijonov dinarjev so narasli dohodki turizma, iz denarnih pošiljk in prevozov. Vrednost uvoza v I, polletju dosega 300 milijonov dinarjev. Cona B uvaža predvsem stroje najrazličnejših vrst, za kar je potrošila 170 milijonov. Uvažala je tudi živila, kakor olje, riž in testenine. AMERIŠKI MINOLOVEC ZA ITALIJO V ameriškem pristanišču Seattlu so te dni izročili Italijanom drugi mino-lov.ee, ki ga je odstopila ameriška vojna mornarica Italiji v smislu dogovora o vzajemni pomoči. Med 17. in 30. septembrom se je promet skozi naše pristanišče gibal takole' TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE »Luisa« je prispela iz Ras Tamura s 13.586 t mineralnega olja in se vrnila prazna. »Vittorio Z.« je pripeljala 5400 ton železne rude in odplula v Alžir prazna. »Resi« je. prispela iz Brindisi-ja prazna in odplula v Kanak Kale natovorjena z lesom. »Diodato Tripcn-vich« je pripeljala iz Sidona 16.748 t mineralnega olja in odplula v Tripolis prazna. »Giosui Borsi« je priplula iz Londona s 67 t in odplula v Hamburg s 145 t. »Messapia« je priplula iz Hajfe s 16 t in je odplula v Larnako natovorjena. »Treviso« je pripeljala iz Aleksandrije 2070 t kroma in 312 t blaga ter odplula v Carigrad. »Citta di Cata-nia« je priplula iz Genove z 39 t in odplula na Malto z 250 t. »Esperia« je prispela iz Bejruta z 21 t in se vrnila natovorjena PRIPLULE SO: »Astra« iz Capetoiv-na z 277 t, »Leme« iz Buenos Airesa s 775 t, »Angelica« iz Rio Marina s 4875 ton železne rude, »Elba« iz Rio Marina s 3455 t železne rude, »Celio« iz Valence s 56 t, »Manuel« iz Bejruta s 77 t, »Onda« iz Cholna s 3178 t in »Irma« iz Aleksandrije s. 196 t. ODPLULE SO: »Loredan« v Carigrad natovorjena, »Patrizia« v Messino natovorjena, »Barletta« v Carigrad natovorjena in se vrnila s 45 t, »Citta di Messina« v Valenco z 247 t, »Campido-glio« v Smirno natovorjena, »Lamone« v Kanak Kale natovorjena z lesom, »Ugolino Vivaldi« v Yokohamo z 2278 ton, »Risano« v Capetown natovorjena in »Valverde« v Fort Sudan natovorjena. GRŠKE LADJE »Maria« je prispela iz Stralusa s 305 t in odplula v Benetke prazna. »Aristo-dimos« je priplula iz Benetk prazna in odplula v Pirej natovorjena. »Tinos« je pripeljala iz Stratusa 2100 t železne rude in odplula na Reko prazna. »Ag-hios« je prispela iz Herakleiona s 305 t suhega grozdja in odplula v Dubrovnik prazna. »Kozani« je priplula iz Pireja s 300 t. »Plotarkis Blessas« je priplula 'O' priSiarusču s Krete s 105 t. »Christina« je odplula na Reko prazna. »Marigoula« je odpili 'a v Pirej natovorjena. ANGLEŠKE LADJE »Hurvvorth« je pripeljala 9825 t žita iz Vancouvra in odplula v Hamptoh Roads prazna. »Botnia« je prispela iz Liverpoola s 575 t in odplula na Reko s preostalim tovorom. »Cavallo« je priplula iz Londona z 200 t in odplula v Hull natovorjena. »Lucerna« je odplula v Bombaj z 9055 t bencina. »Marvia« je odplula v Bono s 784 t blaga. AMERIŠKA »Exbrook« je prispela iz New Yorka s 404 t; »Bxpeditor« je priplula iz New Yorka s 161 t blaga. IZRAELSKA »Nakson« je prispela iz Hajfe prazna in se vrnila s 1479 ,t; »Ri-mon« je priplula iz Raguse prazna. ARGENTINSKA »Rio Bermejo« je priplula iz Buenos Airesa s 788 t; »Rio Gallegos« je priplula iz Marseillesa praza. NORVEŠKA »Jasmin« je pripeljala iz Curacaja 3799 t mineralnega o-Ija in odplula v Tripolis prazna. ŠVEDSKA »Trivia« je priplula iz Punta Gor-de s 4690 t kroma. PANAMSKA »Ma-riasia« je odplula v Perzijski zaliv prazna; »Thekla« je odplula v Korejo natovorjena z nitrati. HOLANDSKA »Midas« je odplula v Amsterdam natovorjena. LIBERIJSKA »Bendita« je odplula v Fusan natovorjena z nitrati. TURSKA »Hopa« je odplula v Smirno natovorjena. FINSKA »Pankakoski« je priplula iz Gdinje s 5246 t premoga. JUGOSLOVANSKE LADJE »Skopje« je priplula 22 sept. z Bližnjega vzhoda, izkrcala 118 t blaga ter odplula spet na Reko. »Makedonija« je priplula 26. sept. iz Pulja, vkrcala 1080 priplula 2. okt. z Bližnjega vzhoua, ton ter odplula na Reko. »oarajevo« je vkrcala 340 t, vkrcala 811 kub. m lesa in 1150 t blaga ter odplula 7. okt. na Reko. »Kornat« je priplula 6. okt. s 7500 t premoga iz Rotterdama. Pričakuje se prihod: »Pula« iz Severne Evrope 8. okt., »Skopje« z Reke 12. okt., »Zagreb« z Bližnjega vzhoda 15. okt., »Srbija« iz ZDA 15. okt. in »To-pusko« iz Turčije 15, okt. URNIK AVTOBUSOV ..Autovie Carsiche" ODHOD IZ TRSTA V BAZOVICO: PADRICE, GROPADO, TREBČE: 7.30, 9.30, 11.00, 13.20, 14.00, 17.10, 18.00, 19.10, 20.00; S.30, 10.00, 11.00, 12.30, 14.30, 15.00, 16.00, 17.00, 18.30, 19.00, 19.45, 20.30, 22.30, ODHOD IZ TREBČ V GROPADO, PADRICE, BAZOVICO, TRST: 6.00, 6.45, 7.20, 8.20, 10.15, 11.45, 14.20, 15.15, 18.00, 19.05; 6.30, 9.15, 10.45, 11.45, 13.45, 15.15, 15.40, 16.45, 17.45, 19.00, 19.30, 20.30, 21.50. ODHOD IZ TRSTA V DOLINO: Avtobusi za Prebeneg so označeni z * 6.30, 7.20, 10.15 *, 12.00, 13.00 *, 15.00, 16.30, 17.00 *, 18.00, 18.30, 19.15, 20.40; 9.00, 10.30, 12.30 *, 14.30, 16.00, 17.00, 18.10, 19.30, 20.35, 22.00. ODHOD IZ DOLINE V TRST: 6.00 *, 6.30, 7.00, 8.00, 11.15 *, 13.30, 15.30 *, 18.00 *, 20.00; 6.30 *, 9.45, 11.00, 14.00 *, 15.00, 17.30, 18.00, 19.00, 20.10, 21.30. ODHOD IZ TRSTA V RICMANJE: 7.30, 10.30, 12.15, 13.30, 18.00, 19.15; 9.30, 14.00, 16.15, 19.30, 22.45. ODHOD IZ RICMANJ ZA TRST: 6.00, 8.00, 11.00, 12.45, 15.00, 18.30; 6.30, 10.00, 14.30, 16.30, 20.00. ODHOD IZ TRSTA V MACKOVLJE PREKO DOLINE: 11.00, 13.30; 13.00, 22.30, ODHOD IZ MACKOVELJ V TRST: 7.10, 12.00, 14.20; 13.45. ODHOD IZ TRSTA NA PESEK: 7.45, 13.10; 7.45, 13.10. ODHOD S PESKA V TRST: 8.20, 13.50; 8.20, 13.50. ODHOD IZ TRSTA V FERNECE: 14.30; 10.00, 13.10. ODHOD IZ FERNEC V TRST: 6.30, 15.10; 10.40, 13.15. N. B.: Ležeči tisk označuje avtobuse, ki vozijo ob nedeljah in praznikih. ..La Carsica" Odhodi: Iz TRSTA v SAMATORCO (skozi Gabrovec) ob delavnikih: 13.15, 19.30; ob nete) jab: 10.00; v SALES (skozi Gabrovec) ib delavnikih; 7.30, 10.00, 11.30, 13.15, 17.30, 19.30; ob nedeljah: 10.00 (12.40 s Proseka), 14.00, 18.30, 21.00; SKLADIŠČE Prosek) ob delavinkih: 7.30, 10.00 (v tepnič in Briščke), 16.30. Iz SAMATORCE v TRST ob delavnikih: ».30, 15.00; ob nedeljah: 5.50, 11.00; Iz SADEŽA v TRST ob delavnikih: 5.40, 6.35, 1.50, 11.10, 15.10, 18.10; ob nedeljah: 6.05, 11.05, 19.10, 21.40; iz LESNEGA SKLADIŠČA v TRST ob delavnikih: 5.50 (iz Rep-liča), 16.55; ob nedeljah: (iz Repniča) 1.45, 10.50. > d h o d i: Iz TRSTA v VELIKI REPEN ob deiav-likih: 10.00 (skozi Ferneče), 12.30 (skoči Ferneče in Repnič), 10.00 (skozi Rep-tič);.ob nedeljah: 10.00, 16.30, 18.30, 20.30; REPEN TABOR: ob nedeljah 8.30, 10.00, 12.20 (skozi Ferneče), 14.00, 16.30, 18.30, 10.30 (skozi Ferneče). Iz VEL. REPNA v TRST ob delavnikih: 5.00, 11.05 (skozi Ferneče), 14.00 (skozi Ferneče), 19.30; ob nedeljah: 6.30, 12.25, 17.25, 19.15, 21.30; iz REPENTABRA v TRST ob nedeljah: 6.35, 12.30, 1305 (skali Ferneče), 17.30, 19.20, 21.35 (skozi Fer-leče), od 3. maja do 27. sept. ob 9.10, 20:30. Odhodi: Iz TRSTA v CEROVLJE ob delavnikih: 1.30, 15.00; ob nedeljah: 15.00, 20.30; v VABRE2INO ob delavnikih: 7.30 (sana-orij, do trga), ob 9.00, 11.30, 12.30 (v ’raprot), 13.15, 15.00 (sanatorij), 17.30 'do trga), 19.00 (v Sempolaj), 20.30 (sa-latorij); ob nedeljah: 8.30 (trg), 10.00 (v Vlavhinje), sanatorij: 12.20, 13.15, 15.00, (6.30 (trg), 17.30 (Sv. Križ), 20.30, 22.30, 13.40. Iz CEROVELJ v TRST ob delavnikih: 1.30, 16.45; ob nedeljah: 16.20, 21.25; iz PRAPROTI ob delavnikih: 6.00, 14.00; Iz iSEMPOLAJA ob delavnikih: 6.05, 8.45, 17.00; ob nedeljah: 16.35, 21.40; 'z NABREZINE-TRG ob delavnikih: 7.05, 3.50, 9.45, 12.35, 14.15, 17.10, 18.15; ob ne-Jel jab: 7.55, 9.15, 14.05, 16.45, 18.00, 23.05, 00.10. Odhodi: Iz TRSTA na PROSEK ob delavnikih: 6.30, 6.55, 7.30, 9.00, 10.00, 11.30, 12.30, 13.15, 15.00, 16.30, 17.30, 18.30, 10.00, 19.30, 10.30, 23.30; ob nedeljah: 6.30, 8.30, 10.00, 12.2Q, 13.15, 14.00, 15.00, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30, 21.00, 22.30, 23.40; s PROSE- KA v TRST ob delavnikih: 5.15, 6.00, 6.30, r.00, 7.20, 8.10, 9.10, 10.00, 11.00, 11.30, (1.40, 12.50, 14.00, 14.30, 15.30, 17.05, 17.25, 18.00, 18.30, 19.00, 20.00, 21.20, 00.15; ob ledeljah: 6.00, 6.30, 7.00. 8.10, 9.25, 11.00, 11.30, 12.35, 12.50; 13.25, 14.20, 15.50, 17.00; 17.50, 18.15, 19.00, 19.30, 19.40, 20.00, 21.00; 12.00, 23.20, 00.20. silvio'serin Import s, Kxpor A T R I E S T E VIA MAOONNA DEL MARE 4 - TEL. 80-80 CUSCINETTI A SFERE ED A R U L L I Utensileria - Strumenti di misura Orodje — Aparati za merjenje Kroglični in valjčni ležaji Trgovina z lesom na .drobno in na debelo MOŽE VLADIMIR Skladišče in pisarna: Trst - Ulica Boccaccio šl. 21 - Tel. 31-43G Bogata izbira desk mehkega in trdega lesa, vezanih plošč in furnirja. Cene ugodne! Cene ugodne! ŠOLSKO LETO SE 3E PRIČELO! S FARSI! Prodno boste nakupovali za otroke, oglejte si na' šo zalogo itajlepsih modelov moških, zenskih in otroških čevljev CALZOLERIA FIORENTINA Soc. ar. I. TRIESTE - VIA E. TARABOCCHIA 2 - TEL. 94-536 JUGOSIAVENSKA LINIJSKA PLGVIOBA DIREKCIJA - RIJEKA Telegrami: lUGOLINDA - Tel. 26-51, 26-52, 26-63 (poldne) 26-61 VZDRŽUJE RED,VI 1’OTNIŠKII RLAIiDVIVi PROMET IZ JilDH/LM U: SEVERNO AFRIKO IN SEVERNO EVROPO VSAKIH 7 DNI TURČIJO IN GRČIJO „ 7 DNI B L IŽ N JI V Z H 0 D ., 7 DNI SEVERNO AMERIKO . „ 10 DNI Zastopstvo v Trstu: "N 0 R D • A D R I A,, Agenzia Marittima di V. R0RT0LUZZI Telegrami: „N0RD-ADRIA“ - Trieste - Tel.: 76-13, 29-8-29 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi štev. 1 ^Poikcuic ZA L OGA PR VO VRSTNI Pl LIKERJE V SIR UPO V IN Ž GA NJA SPECIALITETA KREMA MARŠALA IN SLIVOVKA TRST ULICA XIDIAS ŠT. 6 - TELEFONO 96-3-32 Sprejemamo vsa naročila in dostavljamo na dom z lastnim prevoznim sredstvom. Postrežba točna » Cene ugodne v-va Sne* auMžv© 71111. © l__J S fef—jiJ PROJEKTIRANJE-MONTAŽA CENTRALNIH KURJAV IN VO-DOVODNIH INŠTALACIJ KLEPARSTVO AVIOPODJEIJE STAR Tovorni prevozi Tel. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi Mehanična delavnica AVTO GARAŽ A - TRST ULICA MORERI 7 TOVARNA SODAVICE in zastopnik piva DRE H ER /ai naročila po kiiite nas na našo telefonsko F tov. 22'505 Se priporoča Frankovič Leopold NABREŽINA ŠT. 73 Poslužujte se pri Vaših potovanjih v inozemsivo (Švica - Avstrija - Jugoslavija ild.j TURISTIČNE PISARNE U. V. S. E. T. UFFICIO VIAGGI SVIZZERO TRIESTIN0 TRST, ulica tablo Filzi I«. 5, Ul. il. 55 1? Informacije * hotelske rezervacije . turi' stične individualne in kolektivne vize TURIST RESTAVRACIJA in kopališče SV. NIKOLAJ (ANKARAN) Prvovrstna hrana in vsakovrstne pijače drevored, športno igrišče, bar, itd. Weekend hišiče, krasna plaža Odprto četo zimo Cene znižane Plačila v vseh valutah Cene zelo u orodne. Petek, 9. oktobra 1953 TRŽNI PREGLED Tržaški trg KAVA TRST, Brazilska kava v dolarjih za 50 kg fob: Rio N. Y. 5 54,50; Rio N. Y. 3 56; Santos Superior 66,50; Santos ex-tra prime crivello 18 69,50; Victoria 5 good to large bean 51,50; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg fob: Haiti naravna 63,25; Salvador 65; Kostarika 69; arabska kava, v šilingih za 50 kg eif: Gimma 430; Moka Hodeidah 1 474; afriška kava, v šilingih za cwt cif: U-ganda prana in prečiščena 375; indonezijska kava, v holandskih tlorintih za 100 kg cif: Bali Robusta 10-12% nečistoče 373. Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista v lirah za kg net-to ponovno pretehtano blago, fco skladišče prodajalca: brazilska: Rio N. Y. 5 1270, Rio N. Y. 3 1390; Santos Superior 1370; Santos extra prime crivello 18 1400; Victoria 5 good to large bean 1230; srednjeameriška: Haiti naravna 1395; Salvador 1435; Kostarika 1525; arabska: Gimma 1290; Moka Hodeidah 1 1365; afriška: Uganda prana in prečiščena 1220; indonezijska: Bali Robusta 10-12% nečistoče 1180. KAKAO TRST. Povprečne cene kakava so naslednje: Accra good fermented old principal crop 332-335 šilingov za 50 kg cif Trst proti takojšnji izročitvi. Accra good fermented new crop 282/6 šilingov za 50 kg cif Trst proti izročitvi v cktobru-decembru, proti izročitvi v no-vembru-januarju 270 šil., proti izročitvi v decembru-februarju 267/6, proti izročitvi v januarju-marcu 265; Trini-dad Plantation 380 šilingov za 50 kg cif Trst, blago pripravljeno v Evropi; Fine Estate Grenada 375 šilingov za 50 kg cif Trst proti takojšnji izročitvi; Sum-mer Arriba Superior 42 dolarjev za 50 kg fob proti takojšnjemu vkrcanju; Epoca Arriba Superior 38,5 dolarja za 50 kg cif Trst proti takojšnji izročitvi; Ceylon EA1 325 šilingov za cwt cif Trst proti takojšnjemu vkrcanju; Cey lun Al 325 šilingov za cwt cif Trst proti takojšnjemu vkrcanju; Ceylon BI 300 šil. za cwt cif Trst proti takojšnjemu vkrcanju; Ceylon A1B1 mešan 312/6 šil. za cwt cif Trst proti takojšnji izročitvi; Ceylon BB1 280 šil. idem; Ceylon Smalls 250/6 idem; Ceylon Standard 20 303 idem; Ceylon B2 265 idem; Ecuador 441 šilingov, za 50 kg cif Trst proti takojšnjemu vkrcanju. SLADKOR TRST. Na tržaškem trgu s sladkorjem je ponudba tega blaga precejšnja; povpraševanje je nasprotno zelo omejeno. Madžarski rafiniran sladkor stane v kliringu 117 dolarev tona fco prevoz Trst, proti izročitvi v teku tega meseca. Češkoslovaški sladkor v kristalu kvotira 118 dolarjev za tono fob ponovno pretehtano blago v prosti luki. Angleške ponudbe se sukajo okrog 44 funtov šterlingov ali 114-115 dolarjev cif Trst. Formoza ponuja po nižjih cenah in sicer po 41 funtov šterlingov za metrsko tono cif Jadranska pristanišča proti takojšnjemu vkrcanju. POPER TRST. Kvotacije na viru proizvodnje so naslednje: Malabar 860 šilingov za cwt netto cif ponovno pretehtano blago proti vkrcanju v oktobru; Malabar proti vkrcanju do 15. decembra 815 šil.; Sarawak 1 1/2% dust proti vkrcanju v oktobru 770 šil. za cwt cif Genova. Italijanski trg Na italijanskem trgu s kmetijskimi proizvodi ni bilo opaziti v zadnjem tednu posebnih izprememb. Povpraševanje po mehki pšenici je bilo manjše kakor ponudba. Kot posledica tega se je cena nekoliko znižala <50—109 lir pri stotu). Cena koruze je ostala neiz-premenjena. Na trg prihajajo vedno večje količine koruze novega pridelka, ki ga cenijo na 30 milijonov stotov, se pravi 6 milijonov stotov več kakor lansko leto. Cena riža je precej ugodita, čeprav ne še popolnoma uravnovešena. Na živinskem trgu cene še vedno padajo. To padanje traja že 15 mesecev, kljub temu da je bil letošnji pridelek krme obilen in da je bilo poostreno nadzorstvo nad uvozom iz inozemstva. Vina lanske proizvodnje so ohranila visoke cene. Prekupčevalci se predvsem zanimajo za novo vino; povpraševanje po starem vinu je omejeno na vseh italijanskih trgih razen v Toskani. Po o-livnem olju ni nobenega povpraševanja. ŽITARICE VERONA. Pšenica fina proizv. 195.1 6950-7060, dobra 6750-6850; navadna 6500-6600; italijanski oves 4700-5200; i-nozemski oves 4400-4500; italijanska rž 5800-6000; inozemska rž 3800-4200; ne-oluščemi ječmen italijanski 4600-4800; inozemski ječmen 4200-4500; belo proso 6400-6700; koruza marano 5600-5700; i-nozemska koruza 5100-5200. MILAN. Pšenična moka tipa »00« 9600-10.400; krušna moka tipa »0« 8900. 9100, tipa »1« 8600-8700, tipa »2« 3000-8100; moka za testenine tipa »0« 9800-9900; pšenični zdrob tipa »0« 10.850- 11.300; tipa »1« 10.350-10.800; pšenični otrobi 3600-3700; koruzna moka 7200-7400; koruza krajevne proizvodnjo 6000 -6300. Neoluščeni riž: Arborio 7300-7600 lir stot; Vialone 7500-7800; R. B. 7400-8000; Maratelli 6900-7200; P. 7200-7400 Oluščeni riž: Arborio 14.200-14.700; Vialone 14.100-14.600; Carnaroli 14.200-14.500; R. B. 13.00CP13.300; R. 77 12.800-13000; Maratelli 11.500-11.900; Pierrot 10.500-10.700. ŽIVINA CREMONA. Klavna živina: voli 1. 240-260 lir kg, II. 190-210; III. 100-110; biki 1. 240-260, II. 210-220; krave I 210-230, II, 130-150, lil. 110-120; junci L 240-260, II. 210-220; teleta 1. 430-450, II. 310-330, III. 220-240; prašiči za rejo 18-20 kg 290-320; 20-50 kg 310-330, 50-100 kg 290-310, 100-120 kg 280-290; debeli prašiči odlične pasme 120-150 kg 310, 150-180 kg 315, nad 180 kg 315. PERUTNINA MILAN. Race žive 450-500 lir kg, mrtve 550-600; zajci živi 320-360, mrtvi s kožo 420-460, brez kože 420-480; pegatke žive 625-675; pegatke mrtve 900-950; italijanske kokoši žive 450-500, inozemske žive 400-420; italijanske kokoši mrtve 700-750, inozemske zmrznjene 475-500; gosi žive 325-375; golobi živi 600-650, mrtvi 800-900; piščanci lombardski živi 725-775, piščanci I, 725-775, II. 600-650; inozemski zmrznjeni piščanci 700-725; purani živi 500-550, inozemski zmrznjeni 475-525; pure žive 550-650; inozemske zmrznjene 500-525 MLEČNI IZDELKI CREMONA. Maslo I. 800-010, II. 700-710, III. 660-670, IV. 640-650; sbrinz svež 520-550, star 3 mesece 610-660; provolo-ne svež 510-540, star 3 mes. 590-620; trdi sir krajevne proizvodnje svež 600-670; zimski proizv. 1952-53 780-820, majski proizv. 1952 860-880, zimski proizv. 1951-52 940-970; emmenthal svež 490-550, star 3 mes. 580-600; italico svež 450-460; taleggio svež 360-380. OLJA ROSSANO CALABRO. Olivno olje extra do največ 1 stop. kisi. 42.600- 42.800 lir stot, olivno olje I. do največ 1 stop. kisi. 42.400-42.700; olivno olje do največ 1,2% kisi. 41.900-42.200; do največ 2% kisi. 41.200-41.700, do največ 3 stop. kisi 41.000-41.400; olivno olje od 4-5% kisi. 40.600-41.000; 5-8% kisi. 39.600- 40.000; dvakrat rafinirano »A« 39.600- 42.200. VINO ROVIGO. Črno vino krajevne proizvodnje 10 stop. 8400-8500 lir hi; Cabar-net 8300-8500; Merlot 7500-7600; Raboso 7300-7500; Clinton I. 7300-7500, II. 6400-6500; belo vino s Colli Euganei 11.000-12.000; moškat s Colli Euganei 14.000-15.000; črno Verona 10-12 stop. 8300-8100; Bardolino 8300-8500; Valpolicella 8300-8500; belo Soave 8300-8500; Gam-bellara 8300-8400. PARADIŽNIKOVA MEZGA PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1953 odlične kakovosti: v škatlah 5 in 10 kg 285-295 Ur kg, v škatlah 1 kg 300-310; v škatlah 1/2 kg 310-320, v škatlah 1/5 kg 340-350; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga odlične kakovosti: v sodih 320-340, v škatlah 5 in 10 kg 300-310, v škatlah 1 kg 310-320, v škatlah 1/2 kg 320-330, v škatlah 1/5 kg 350-360. MED IN VOSEK FORLI. Beli med 280-300 lir kg, temen 260-280, vosek bel raztopljen na soncu 1100-1200, temen 800-1000. SLABO VREME OVIRA RAZVOJ ITALIJANSKEGA RIŽA V zadnjih 14 dnevih je slabo vreme v zgornji Italiji zelo oviralo razvoj riža. Pridelek riža predstavlja 30% vrednosti vse italijanske proizvodnje. V italijanskih krogih so zaskrbljeni zaradi letošnjega pridelka. Slabo vreme ovira tudi razvoj koruze. MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 8/lX 22 IX 6 X Pšenica (stot. dol. za bušel) ■ - 188 V8 190 v* 190 V8 Koruza (stot. dol. za bušel) ■ ■ • 156 7/g 147 lU 142 7* NEW YORK Baker (stot. dol. za fupt) . • • 30. 30.— 30.— Cin (stot. dol. za funt) . . . 83.— 81.25 82.75 Svinec (stot. dol. za funt) . . . 13.80 13.50 13.50 Cink (stot. dol. za funt) . . • 10.50 11.50 — Aluminij (stot. dol. za funt) • • . 21.50 21.60 21.50 Nikelj (stot. dol. za funt) . . . 60. 60. - 60,- Bombaž (stot. dol. za funt) . . . 33.75 33.70 33.35 Živo srebro dol. za steklenico . . . 191,— 187,- 178.— LONDON Cin (f. šter. za d. tono) . . . 617.72 617 7» 612 Cink (f. šter. za d. tono) . . . 71 - 70,— 78.3/4 Svipec (f. šter. za d. tono) . . . 96 91,— 91.3/, SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) . . . . . . 25,1.- 255.90 252 Na dnevnem redu je več mednarodnih konferenc, ki se bavijo z razdelitvijo in s proizvodnjo raznih surovin. Pod pokroviteljstvom Organizacije združenih narodov bo- novembra v Ženevi mednarodna konferenca, na kateri bodo skušali postaviti podlago za u-stalitev cen cina na svetovnih trgih. V Milanu zaseda konferenca, ki se ba-vi s trgovino svile; v Kopenhagenu je konferenca Mednarodne zveze za bombaž. V Washingtonu so razpustili stalno mednarodno konferenco za razdelitev surovin, oziroma njen pododbor za razdelitev niklja, kobalta in mangana. Celotno cene surovin ne kažejo posebnega nihanja. Cena kave se je ustalila. V Rotterdamu nameravajo obnoviti terminsko kupčijo s kavo in kakavomi odprta je že bila terminska kupčija s koruzo. ŽITARICE Cena pšenice se je v Chicagu Ustalila in je le za malenkost nazadovala v tednu do 2. oktobra (192 7/8 proti 193 1/2 stotinke za bušel). Pridelek spomladanske pšenice cenijo v ZDA na 289,7 milijona bušlov, cenitev ustreza približno vladni cenitvi iz septembra (290,9 milijona bušlov). Državni cenilci cenijo pridelek koruze na 3197,7 milijona bušlov (cenitev v septembru se je glasila na 3,216 milijonov). SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena slladkorja je izpod cene, ki mu je bila določena na zadnji mednarodni konferenci. V New Yorku je 2. oktobra znašala 3,22, medtem ko naj bi bila po sklepu mednarodne konference 3,25. Toliko je dejansko znašala teden poprej. Cena kave v New Yorku je ostala neizpremenjena pri 50,25 proti izročitvi v decembru in 57,33 proti izročitvi v marcu (teden poprej 37,52). Ka-kao je nazadoval za malenkost, in sicer od 35,75 na 35,25 stotinke dolarja za funt. VLAKNA Cena bombaža v New Yorku je dosegla letošnjo najnižjo ceno (33,45, teden poprej 33,75 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi). Japonska je zaprosila pri ameriški državni banki Export-Import Bank posojilo 60 milijonov dolarjev za nakup bombaža. Karnak good je stal 2 oktobra v Aleksandriji 60,19 (teden poprej 59,65), ašmuni 52,299 talarja za kantar (99 funtov). Cena volne je v Nev/ Yorku čvrsta; avstralski zunanji minister je prosil Združene države, naj ne povišajo carine na uvoz volne. Druga vrsta dražb volne v Londonu je prinesla čvrste cene. Po volni sta povpraševali zlasti Francija in Belgija. V prvem mesecu letošnje sezone so v Avstraliji prodali 538.000 bal, kar predstavlja vrednost 121 milijonov funtov. Cena za vrsto 64’s je bila med 171 in 172 penijev za funt (povprečna cena v prejšnji sezoni 170). Sizal je stal 98 funtov šterlingov za tono. Cena jute kaže težnjo navzdol; Pakistan nov pridelek v Kalkuti 104/8 (teden poprej 106), v Londonu Mili First 93 (94) funtov šterlingov za tono. Volna v Roubaixu v Franciji 2. oktobra 1475 frankov za kg (1450 teden poprej), * KAVČUK Kavčuk je v New Yorku nekoliko nazadoval, in sicer od 22,85 na 22,65 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru. Ista težnja se je pokazala v Londonu; R. S. 18 3/8 penija za funt cena kupca (18 5/8 teden poprej) in 18 5/8 (18 7/8) cena prodajalca, KOVINE Po zaključku ameriškega bolivijskega dogovora za dobavo 10.000 ton cina se je cena za dobavo na termin dvignila. Dogovorjena je bila cena, ki u-streza povprečnemu tečaju vsakega meseca v New Yorku. Prav tako je v Nev/ Yorku napredovala cena bakra, in sicer od 26,75 na 27,40 stotinke dolarja za funt, cena proti izročitvi v novembru od 26,10 na 26,35. Svinec in cink neizpremenjena pri 13,50, oziroma cink Saint Louis 10. Antimon Laredo Texas neizpremenjen pri 34,50 stotinke dolarja za funt; lito železo neizpre-menjeno pri 56,76 dolarjev za tono, Buf-falo 56,50 (neizpr.), staro železo povprečna cena živega srebra pri 186 dolarjev za steklenico Cena bakra je v Londonu nazadovala od 222 1/2 na 221 funtov šterlingov za tono, cena cinka je napredovala od 701/5 na V0 1/2, protj izročitvi v januarju pa od 68 1/4 na 69. Svinec kaže težnjo navzdol. Volfram 259/305 šilingov za trgovinsko e-noto. Cene na zahodnonemškemi trgu: svinec 3. okt. 125,15 marke za 100 kg, cink 92,10, baker 279,50, čisti cin (99,9 odst.) 746,00. Cisto zlato Frankfurt 5,35 -5,65 marke za gram. VALUTE V MILANU VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 22.9.53 6.10.53 Min. Maks. Funt šterling 6.575 6,500 6.500 6.675 24.9.53 7.10.53 Min. Maks. Napoleon 5.575 5.500 5.500 5.600 Dolar Francoski frank Švicarski frank Funt št. papir Avstrijski šiling Zlato 629 628 158.50 159 147,— 146.50 1.650 1.660 23.90 23,75 735 744 628 158,— 146,50 1.650 23.50 744 629 160 147 1.660 24 753 Južna železnica Splošne zavarov. Assieuratrice Riun. Adr. Sic. Jeroljmič »Istra-Trst« 1.406 13.925 3 550 5.750 4.900 830 1.360 13.450 3.550 5.700 4.800 830 1.360 13.450 5.700 1.406 13.925 5.750 BANKOVCI V CURIHU »Lošinj« Martinolič 8.000 4.150 8 000 4.150 — — 6. oktobra 1953 Premuda 7.750 7.750 ZDA (1 dol.) 4,28 /s Belgija (100 fr.) 8,47 Tripkovič 10.450 10.450 __ Anglija (1 f.št.) 11,30 Holand. (100 fi.) 110,50 Openski tramvaj 1.710 1.720 1.710 1.720 Francija (100 fr.) 1,08*/, Švedska (100 kr.) 73,- Terni 208 204 204 208.50 Italija (100 Ijr) 0,6874 Izrael (1 f.št.) 1,70 ILVA 281 288 281 290 Avstrija (100 š.) 16,51 Španija (100 pez.) 9,97 50 Zdr. jadr. ladjedel. 521 499 499 521 Cehoslov. Argent (100 pez.) 19, - Ampelea 800 800 Nemč. (100 DM) 98,50 Egipt (1 f.št.) 9,85 Arrigoni 1.000 1.000 — — mm KMEČKE ZVEZE SEDEŽ . T R ST - ULICA FABIO FILZIŠT. 10 I, - TELEFON ŠT. 54-58 »Kai*zamudiš pri teletu. Pravilna vzreja telet ima glede na važnost kmečkega gospodarstva ogromen pomen; saj je pogosta od pravilne vzreje v prvih mesecih življenja mladih živali odvisno kasnejše zdravstveno stanje tako plemenske kot delavne živine. Tb dobro pove znani izrek: »Kar zamudiš pri teletu, boš težko ali nikdar popravil na odrasli živini.« Namen pravilne vzreje je s pravilnimi in ustrezajočimi sredstvi razviti do popolnosti vse dedne lastnosti, ki jih odkriva v sebi še nerazvito telo mladih živali. Zelo bi se motil rejec, ki bi mislil, da za vzrejo dobrega potomstva zadostujeta že bik in krava z dobrim rodovnikom. Tak rejec ne bo v svojih hlevih nikdar priredil niti plemenskih niti delavnih živali z dobrimi, kaj šele z odličnimi gospodarskimi lastnostmi. Za vzrejo dobrih živali je potrebno vztrajno, smotrno in načrtno delo, ki od rejca zahteva: znanja, skrbnosti, temeljitosti, potrpljenja, pridnosti in o-pazovanja. Pomniti moramo, da je vzreja prvovrstnih živali gospodarsko donosna in da le taka vzreja dviga gospodarsko moč našega kmetovalca. Gotovo se začenja vzreja že z odbiro plemenskih živali. 2e narodni prego-govor »Jabolko ne pade daleč od jablane« bi moral svariti govedorejca pred uporabo bolnih živali za pleme. Izmed bolezni, na katere moramo pri odbiri plemenskih bikov posebno paziti, moramo v Prvi vrsti omeniti tuberkulozo. Ta kužna bolezen, ki v nekaterih zahodnih državah že ogroža obstoj govedoreje, v naših hlevih ni razširjena, nevarnejša je od drugih bolezni zaradi svoje zahrbtnosti. Kolikokrat se zgodi, da so prav lepo rejene krave tuberkulozne. Vse skrite oblike tuberkuloze lahko odkrijemo z razpoznavnim cepljenjem. Zato naj velja za govedorejca pravilo: Za pleme določamo samo bike in krave, ki so pri razpoznavnem cepljenju negativno reagirali. Se mnogo je bolezni in dednih napak, ki kvarno vplivajo na potomstvo in s tem vzrejo telet. O tem lahko vsak govedorejec ob priliki vpraša strokovnjaka za svet in pojasnilo. Prav gotovo pa bodo morali odbiri plemenskih živali kot temelju pravilne vzreje tudi v pogledu zdravja obračati največjo pozornost. Z veliko pozornostjo mora govedorejec slediti razvoju teleta že takoj ob porodu in v prvih dneh po porodu. S prvim vzdihom zraka in ob pretrganju popkovine je že telo izpostavljeno nevarnosti okužbe z nevidnimi povzročitelji raznih bolezni. Nevarnost take okužbe zmanjšamo s tem, da premestimo krave že pred porodom v za to odrejen oddelek, katerega držimo v največji čistoči. Prav tako mora vsak, ki pomaga pri porodu, poznati in postopati po zahtevah higienskih predpisov. Tako je treba pred porodom umiti in izprati nožnico in sramnico krave ter njeno neposredno okolico s kako raz-kužilno raztopino. Se vedno se na vse te higienske ukrepe kakor tudi na o-kužbo popkovine polaga premalo pozornosti. Zato se tudi dogajajo primeri gnojnega vnetja popkovine, zaradi katerih morajo rejci tele izločiti iz reje. Pogosto je meso takih telet, ki jih moramo dati v zakol, neužitno in neupo-rabljivo za prehrano. V prvih dneh življenja so teleta tudi bolj občutljiva za vse druge zunanje vplive. Pogosta so prehlajenja, driske in druge bolezni, ki jih mlad organizem teže preboli kot organizem že odraslih živali. Zato mora govedorejec skrbeti, da imajo teleta čista in. topla ležišča. Driske so pogosto posledice nečistega vimena ali nečistih posod, iz katerih napajamo teleta. Prav take »malenkosti« imajo pogosto posledice, ki jih je težko popraviti. Rejec večkrat prezre komaj vidne znake motenj v prebavnih ali dihalnih organih mladih živali. Čudi se pa, da teleta zaostajajo v rasti in razvoju. Od telet s kroničnimi motnjami tako važnih organov ne moremo pričakovati, da se bodo razvila v krepke in proti vsem zunanjim škodljivim vplivom odporne junce ali telice. Ne smemo zamolčati še ene od najpogostejših napak, ki jo zagreši večina govedorejcev. Prezgodnje odstavljanje telet je vzrok, da tako .redko vidimo dovolj krepko razvite mlade živali. Za vzrejo dobrega plemenskega ali krepkega delovnega goveda mora veljati pravilo, da jim pred najmanj 12. tednom ne odvzamemo najprlrodnejše hrane mlade živali, t. j. mleka. Ce bomo po odstavljanju privoščili teletom v nadaljnjih mesecih na beljakovinah, mineralnih snoveh in vitaminih bogato Kmd in vrtnar v oktobru Na njivi in na polju. Zemljo za setev ozimne pšenice zgodnjih sort (Menta-ne, Tevere in podobno), ki so edino še priporočljive za naše podnebne razmere, je treba preorati. To zemljo je treba pognojiti z dobro zdelanim hlevskim gnojem, katerega moramo dopolniti tudi z ustreznimi umetnimi gnojili, med katerimi je najvažnejši sUperfosfat. Se je čas za setev zimske zelene krme mešanih rastlin, kakor so grašica in pa rž ali ječmen ter oves (100 kg grašice in 80 kg žita na hektar) Na vrtu. Sejemo še motovilec in špinačo, ki nam bosta dala še do božiča prvo žetev, če ne bo vreme preveč o-stro. V bolj zavetne in sončne lege pa sejemo solato rezivko, kodrasto in kraljico majnika (tonda). Na odprto zemljo presajamo rastlinice bele čebule in sadimo česen ter rumeni čebulček. Solati endiviji in brokljam zrahljamo zemljo, da se bodo rastline močno razvile še pred mrazom. Potrosi vsej zelenjavi na vrtu čilskega solitra ali pa apnenega nitrata 5 kg na 1009 kv. metrov. V vinogradu. Grozdje je pobrano. Vinograd moramo takoj začeti pripravljati za prihodnje leto. Preorati ali prekopati moramo med trtami vsaj vsako drugo vrsto in sejati tja mešanico za zeleno krmo (grašico in žito) ali pa vsaj inkarnatno deteljo. Setev zelene krme je zelo važna za živino. Omenjene rastline pridejo prav trtam tudi kot »zelenišenje« ali »zeleno gnojenje« in prihranijo mnogo hlevskega gnoja, ki je bolj potreben in donosen pri vrtnini in pri okopavinah. Ce imaš namen napraviti nov vinograd, odloči se sedaj in začni takoj s paštnanjem ali riloganjem zemlje za nasad novih trt. Pomagaj si pri tem težkem delu mogoče z ustreznim traktorjem ali z motornim plugom. V kleti. Sode z moštom moraš skrbno nadzirati in uravnati toploto v kleti, Obvestila kmetovalcem OBVESTILO KMEČKE ZVEZE Tajništvo Kmečke zveze obvešča vse dvolastnike, ki posedujejo svoje gozdove v Jugoslaviji, da 31. oktobra t. 1. zapade rok za vlaganje prošenj za sekanje drv. — Tajništvo. NAKUP IN PRODAJA ODBRANIH TELIC SIVO-RJAVE PASME Področno kmetijsko nadzorništvo o-pominja vse lastnike uvoženih in v rodovniško knjigo vpisanih goved, da so se obvezali, da ne bodo prodali rojenih telet za zakol. V primeru, da teleta ne morejo rediti ali pa prodati drugemu živinorejcu za rejo, naj javijo Področnemu kmetijskemu nadzorništvu (Urad za živinorejo), ki bo poskrbelo za oddajo rejcem, ki bi jih morda zahtevali. Hkrati sporočamo zainteresiranim živinorejcem, da je do danes že na razpolago določeno število odbranih teličk in do enega leta starih telic. Vsa potrebna pojasnila lahko prejmejo živinorejci pri Področnem kmetijskem nadzorništvu — ulica Ghega št. 6 (soba štev. 4). OBVESTILO KMETOVALCEM Obveščamo vse živinorejce, ki redijo bikce, da morajo po preteku starosti 10 mesecev prijaviti bikce pristojni komisiji za potrditev bikov, ki ima svoj sedež pri Področnem kmetijskem nadzorništvu v ulici Ghega št. 6, soba št. 4. Hkrati obveščamo, da je krajevno poveljstvo gozdne policije po svojih obhodnih patruljah odmerilo zadnje čase več denarnih kazni vsem tistim živinorejcem, ki se niso ravnali po navedenih odredbah. 72 LOVCEV PROTI DIVJIM SVINJAM Lovska zveza v Novem mestu je 22. septembra priredila pogon na divje svinje, kaiterega se je udeležilo 72 lovcev. Poleg tega je bilo še 7 priganjačev. Letos se pojavljajo divje svinje na Dolenjskem, kakor v Mokronogu, Dobrniču, Uršnih selih, Dobindolu, v okolici Črnomlja in Poljanski dolini ob Kolpi v večjem številu kakor prejšnja leta. Pridelkom napravijo ogromne škodo. OB NAGRADITVI NAŠIH KMETOV V sredo, 30. sept. je bilo na sedežu trgovinske zbornice v Trstu (ki nosi naslov Zbornica za trgovino, industrijo in kmetijstvo) nagrajenih 150 kmetovalcev iz cone A, ki so se udeležili natečajev za dobro vzdrževanje vinskih kleti in obnovitev hlevov ter napore za povzdigo živinoreje. Pred podelitvijo nagrad in pohval sta zbrane kmete nagovorila dr. Perco, načelnik Kmetijskega nadzorništva, in dr. Nobile v imenu hranilnice Cassa di Ri-sparmio di Trieste. Naglasila sta, kako velike važnosti je za naše področje kmetijstvo in še posebej živinoreja; treba je delati za strokovni napredek na tem1 gospodarskem področju. Z izjavami omenjenih govornikov se povsem strinjamo; strinjamo se zlasti z izjavo dr. Perca, da se kmetijstvu na Tržaškem ne posveča zadostna pozornost, kakor bi jo zaslužilo. Ta pomanjkljivost je toliko bolj očitna, ako pomislimo na skrb, ki se posveča drugim panogam tržaškega gospodarstva. Prav na to okolnost je Kmetijska zveza vselej opozarjala pristojne organe in zahtevala za naše kmetijstvo pomoč, ki jo zasluži v skladu s svojo važnostjo s svojim pomenom za tržaško gospodarstvo. Vsa ta dejstva je naglasila spomenica KZ, ki je bila sprejeta na kmečki konferenci lanskega leta. Zdaj pričakujemo, da bo kmetijsko nadzorništvo odločno posredovalo pri ZVU za zvišanje proračuna v prid kmetijstvu. Nagrajevanje kmetov na Tržaškem je pokazalo, da je ogromna večina kmečkega gospodarstva v slovenskih rokah. Prisotni kmetje so bili po večini-Slovenci Zato so povsem umestno pričakovali, da jih bodo nagovorili v domačem slovenskem jeziku. hrano, tedaj ne bomo po naših hlevih več srečavali dolgodlakih in kuštravih juncev in telic s koničastimi zadki ter velikimi visečimi trebuhi. Med teleti se ne bo več pojavila kostolomnica. Na vzrejo krepke in zdrave živine vpliva tudi držanje in oskrba telet. Kdor se bavi z vzrejo katere koli vrste domačih živail, ne sme nikdar pozabiti na koristen vpliv sonca in zraka. Teh dobrot se lahko mlade živali naužijejo v prosti naravi na pašnikih — kjer teh ni — v manjši meri v izpustih. Vzreje zdrave, proti vsem zunanjim vplivom in boleznim odporne živine, si brez sonca in zraka sploh ne moremo misliti. S tem smo hoteli opozoriti le na naj-glavnejše in najpogostejše vzrejne bolezni. Ce bomo znali te odpraviti, bomo v prihodnjih letih videli čedalje več lepe mlade živine -— naša govedoreja bo šla navzgor. PRIZMNh SILUlENl POHIŠTVENA MIZARSKA BEL Al N K. A ?n trgovina vseh ust pohištva SPREJEMAMO N0UA NAROČILA IN POPRA. '-‘TLA NITI MO PLAČILNE 0IAJČAVE Priporoča se PRAČEK MARTIN Šbedenj - ULICA DI SERV0LA 124 da bo potekalo kipenje mošta pravilno. Dokler mošt še ni pokipel v sodih in je še sladek, naj bo klet nekoliko topla — približno 18 stop. C. Ako pa je mošt pokipel in se je ves sladkor v njem prekvasil v alkohol, tedaj znižaj polagoma toploto v kleti do približno 12 stopinj, da se bo mlado vino prej očistilo. V primeru, da kipenje ne poteka pravilno jn ima mošt oziroma mlado vino neprijeten duh ali slab okus, tedaj se moraš posvetovati brez odlašanja z iz-vežbanim kletarjem ali pa s strokovnjakom, kaj ti je početi s tako pijačo. V shrambi. Ali si razkužil shrambe-ne prostore in pridelke v njih? Pridelki imajo veliko vrednost, ker jih je malo in moramo zaradi tega poskrbeti da ne gredo kakor koli v kvar. Žito in zrnje sploh moraš večkrat tudi pre-zračith da se v njem ne razmnožijo razni žužki in njihovi črvički in da ne plesnijo. Krompir moraš hraniti v hladnem in temnem prostoru, da ne bodo gomolji poganjali preveč kali ali pa postali zeleni in grenkega okusa. V hlevu. Živino goni na pašo, čim več, moreš in dokler najde še kaj krme na paši/ da prihraniš čim več sena za zimo. Kadar začne mrzlo vreme, potrebuje živina bolj izdatno krmo kot poleti. Odrasle prašiče začnemo sedaj pitati za zakol z bolj tečno krmo kot mlade. Tudi za odrasle prašiče je najbolj izdatna mešana krma. Za pitanje prašičev z zakol priporočajo n. pr. sledečo mešanico; 6 do 8 kg parjenega krompirja ali pese in korenja, 2 do 3 kg koruzne moke (zdroba) ali testenin ter 1 da. 2 kg ječmenovega ali pa ovsenega zdroba na dan in na prašiča. Za odrasle prašiče je taka hrana bolj redilna in zdrava kot sama koruzna moka ali pa testenine; stane razmeroma manj in daje bolj okusno svinjino. F. i E. T. Zaloga oglja, premoga in drv 7. a kurjavo M DROBiVI) IM DEHELO UVOZ - IZVOZ Vseh vrst trdnega in mehkega rezanega lesa, lur-n!rija, vezanih plošč itd. Prevzemamo prevoze vsakovrstnega blaga z častnimi prevoznimi sredstvi Urad: TRST ul. Eiispi ši. 14 Tel. 93=562 Skladišče : ul. delle IViilizie 14 - Tel. 96 510 teielnnsha številka stan tu an ja 95-918 S. A. FABBRICA ACCUMULATORI NAJBOLJŠA BATERIJA Elektro-inštalacijsko podjetje v- v Trst, Ulica Boccaccio št. 10 Sprejemamo vsa popravila in naročila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav Pokličite našo telef. štev. 29-322 Se priporočamo! Hotel „CEI\ITRAI,“ Hotel „D 0 R A“ Hotel „P I R ii IT Hotel „PARTIZar i n u in sodobno urejena nočna restavracija in bar ,,VESNA" nudijo razne specialitete na žaru, dobro vino, prijetno zobevo ob najboljšim plesnem orkcetiu. ODPRTO VSAK VEČER 150 MODERNO UREJENIH SOB S TEKOČO VODO, OKUSNA HRANA, DOMAČA VINA Prenotacije za skupine, bankete in posameznike. Telefonirajte naše. 31 in 34 PORTOROŽ G. M. CBLOMBlN & FIBLIO UVOZ - IZVOZ I*L«l!TO VI* K in IZDSULKCrV Trst, Ulica I. della Croce 4 TEL. 94-570 Tlgr. C0LINTER - TRIESTE Via della Borsal/A £ mm Telelon st- 24‘167 —------— TRIESTE -------------------- Strojni alat za obradu drveta i metala — Električni strojev! i električni materijal — Sisaljke — Ventilator! — Kompresori — Trans-formatori — Dinamo — Elektrogeni agregati — Električne sprave za svarivanje — Potrepštine za rudarstvo, metalurgija, mehaniku i avtomobilsku industriju = Za industrija petrola i brodogradnju = Za gradjevinsku, hemičnu i šumsku industriju i poljoprivredu UVOZ — IZVOZ iu i l a m n Sedež in uprava : Via Terlnlliano, 7(1 Tel. 54670, 53938, 581556, 584929 Poslovalnica:Viale Bligny, 23-Tel. 5.12.07 Torino: Via Piincipi D’Acaja 57 - Tel. 7.04.94 - Padova P.zza della Stazione N. 1 -Tel. 2.79.54 Bologna Via Amendola N. 2 -Tel. 3.83.03 Roma -Viale Auentino N. 88/90/92 Tel. 59.36.97 59.95.22 • Napoli Via Ugo Foscolo N. 4 -Tel. 6.07.26 C. C. Milano 238831 C. C. Roma 146198 C. C. Napoti 139488 GIUSEPPE USB MILANO VIA G e C. VENIHI, 81 (gia Via Scttembrini, 147) Tel fono N 287-833 IMPORT - E X P O R T I* 1L i:to VIX K in vseh vrst izdelkov PRODAJA STAVBNEGA MATEHIAIA Stavbni les - železo -omet - cevi ETERN1T cementne cevi i. t. d. Kupujemo storo železo in kovinske odpadke Prevzem in dostava ra dom E. UGUSSI (ex Michelli) Trst. ul. delFIstria 155 (Sv. Ana) TEL. ŠT. 93-459 1 Odiliija avlifmnbtlnv v najem za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo FRANC LIPOVE.C Trst, UL Timens št. 4 - Tel. 90-296 v uradu - Tel. .‘S3-113 doma CENE UGODNE I CENE UGODNE I POPRAVI LA PREDELAVA KAROSERIJ M A Ii I B E 51151Č AKTURO BARV'AN'IE RUSSIAK TAPECIRANJE TBSf, ULGOIiMŠI.48- TELEFON52-32 MIZARJIH Deske smre- KMETOVALCI I PODJETNIKI 9 lesov, trame in p ankete nudi najugodneje CALEA Tel. 90441 T R S T Viale Sonnino, 24