8LASIL0 SOCIALISTICIIE ZVEZE DEL0VNE8A LJUDSTVA CELJE. 23. JULIJA 1965 — LETO XV — šT. 29 — CENA 30 DIN S SLAVNOSTNE SEJE CELJSKEGA POLITIČNEGA AKTIVA DVAJSET LET USPEHOV V torek je bila dvorana Narodnega doma v Celju spet prizorišče velike sloves- nosti. Na dan praznika celjske občine se je v njej namreč zbralo veliko število go- stov in predstavnikov celjskega političnega aktiva k slavnostni seji, ki je bila prirejena tudi v čast 20-letnice osvoboditve. Med gosti so bili predstavniki bratskih mest Ćuprije in Siska, s katerimi Celje prijateljsko sodeluje, borci prve celjske če- te, nosilci spomenice 1941., častni mešča ni, zvezni in republiški poslanci terpred- stavniki JLA in delovnih organizacij celjske občine. Slavnostno sejo je vodila podpredsednica reljske občin- ske skupščine Slava Faletiče- va. Najprej je navzočim po- sredovala čestitki predsedni- * ka frlavnepa odbora Združe- nja borcev NOV Slovenije Franca Leskoška-Liike in me- sta Doboja. ki sta Celju in njepovim občahom čestitala k prazniku in jim zaželela še veliko delovnih uspehov. Potegu ko so udeleženci sve- čane seje počastili^spomiii v juniju preminulega družbeno poliličnepa delavca Franca Kača in ko so pionirji izročili postom šopke rdečih nagelj- nov, je \posebna delegacija položila venec na grobnico jiarodnili herojev na Šlandro- vem trgu. Slavnostni govor o pomenu praznika in o 20-letni poti družbenega razvoja je imel predsednik celjske občinske skupščine Marjan Učakar. To- variš Učakar je najprej govo- ril o najtežjih dneh naše re- volucij(\ Govoril je o borbi in veliki vlogi Komunistične partije, o junaških aktivistih in borcih, ki so darovali svoja življenja za lepši jutrišnji dan, govoril je o delu prve celjske čete. (Dalj{> na 2. strani) PRAZNIK CVETJA IN PIVA V LAŠKEM PRIREDITEV LETA PRAZNOVANJA SE JE UDELEŽILO VEC KOT 10.000 LJUDI Drugi praznik cvetja in pi- va v Laškem se je v soboto in nedeljo spremenil v mno- žično turistično manifestacijo, ki je prerasla lokalne prire- ditve. V soboto in nedeljo so Laščani pripravili program, ki tudi v poznih večernih in jutranjih urah ni zajezil več tisočglave množice, ko se je gnetla ob raketah, ognjemetih in neštetih strojnicah oblože- nih* s cvetjem in pivom. Po torkovem nastopu fol- klorne skupine »France Ma- rolt«. ki je s svojim progra- mom gostovala na trgu v La- škem, se je navdušenje go- stov sto|)njevalo na predstavi operete Planinska roža, ki jo je izvedla dramska skupina radeške Svobode, in se spro- sflo ob sobotnih in nedeljskih prireditvah. Otvoritev cvetlič- ne in lovske razstave je kljub utesnjenim prostorom vnesla enkratno zadovoljstvo, ki* je navduševale. (Več na 4 strani)- Začel se je krožni obhod: najprej motorisM, za njimi godbeniki, nato velika skupina otrok s cvetjem in prikazom hortiknltnrne dejavnosti, rudarji iz .Rečice, oblečeni v tradicionalne svečane uniforme, vozovi z zaboji in steklenicami piva, okrašeni s hmeljem, športniki, po- vorko pa so zaključevali svatje v številnih kočijah. j PRIPRAVE NA PRAZNOVANJE V MOZIRSKI OBČINI LETOS V LJUBNEM v LJUBNEM on SAVINJI BO LETOS OSREDNJE PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA MOZIRSKE OBČINE. OSREDNJA PRIREDI- TEV BO 1. AVGUSTA NA TRADICIONALNEM FLOSARSKEM BALU. Na večer pred flesarskim balom, v soboto 31. julija bo^ na Ljubnem svečano zaseda-i nje občinske skupščine, na. katerem bodo sodelovali tudi^ predstavniki družbeno-politič-. nih in delovnih organizacij! niozirske občine. Po zaseda- nju bo slavnostna akademija v počastitev praznika občine in tO ^^tnice osvoboditve. V programu bodo sodelovali predstavniki Svobod in trbo- veljske godbe. Prvega avgusta bodo obča- ne pozdravili z budnico, nato bo otvoritev razstave etno- loških posebnosti Zgornje Sa- vinjske doline, ki jo bo pri- pravil Zavod za spomeniško varstvo in pa razstava spo- minskih obeležij ter predme- tov iz NOB, ki 'jih bodo s tega področja razstavili in zbrali mariborski taborniki, ki tabore v Gornjem gradu. Popoldne bodo flosarji pri- pravili flesarsko povorko, za- tem pa tradicionalno turistič- no zanimivost Flosarslu bak s slovesom flosarjev. »Vsakdo gre tja...« INTERVJU Z IGRALCEMA JANEZOM ŠKOFOM IN VOLODJO PEEROM — NA PETI STRANI Poučen zgled Novi gospodarski ukrepi so prisilili }>odj('tj(' Koz- mos, da je malce pogh-flalo navznoter, za rezervami. Sicer je kolektiv o notra- njih rezervah razpravljal že poprej, vendar dalj od razpravljanj in ugotovitev, da bo treba poiskati vse tiiožnosti in rezerve izkori- stiti . pravzaprav niso pri- š|i. Bilo je namreč očitno, da bi mogli zlasti s smotr- nejšo organi/;ji(ijo dela in v.ečjo delovno disciplino v adniVnisi raciji zmanjšati poslovne in druge stroške. Delovni čas ni bil |)()lu() izkoriščen. Medtem ko so mnogi uslužbenci v dopol- danskih urah postopali po pisarnah ali si ogledovali pred podjcMjem avtomobile, so v popoldanskih urah de- lali nadure. Te so letno liremeliile podjetje vsaj za preko dv'ajset milijonov z dajatvami. Novi ukrepi, ki vsebujejo kot eno bistvenih postavk večjo disciplino in varč- nost, so torej resno vzpod- biitlili organe podjetja, dar^ napravijo neredu konec. Kot prvo so ukinili vse natl- iire. ^za katere je posebna analiza pokazala, da dejan- sko niso polrehiie. ker je mogoče vse administrativ- no delo opraviti v rednem delovnem času. Strokov- njaki bodo razen tega v kratkem času prtMičili ce- loten tehnološki proces, iz- koristek strojev ter druga vprašanja, katerih rešitev je bistvenega pomena /.i večji [loslovni uspeh ... P. S. ii[)amo. da l)o do tega v Kozniosu kot marsi- kje drugje tudi dejansko j)rišlo. SLAV- JE NA ROGLI v počastitev 20-Ietnice osvoboditve in dneva vsta- je je bilo v nedeljo na Ro- gli partizansko srečanje, ki ga je pripravilo združe- nja ZB NOV občine Slo- venske Konjice. Slovesnosti so se udele- žili številni nekdanji borci XIV. divizije in množica prebivalcev iz občine, pri- čela pa se je z improvizi- ranim napadom, ki so ga uprizorili pripadniki pred- vo jaške vzgojne in člani Aerokluba iz Celja. Po strelskem tekmovanju je bila osrednja svečanost ob spomeniku, kjer je govoril narodni heroj JOŽE KLANJŠEK-VASJA. Sledil je tudi kulturni program, v katerem je sodebival mo- ški pevski zbor ter recita- torji iz Zreč. Predstavniki družbenopolitičnih organi- zacij so k spomeniku polo- žili številne vence. OB OBČINSKEM PRAZNIKU CELJA TROBOJ ATLETINJ Y nedeljo je bile Celje go- stitelj treh državnih repre- zentanc, ki so se na stadionu Borisa Kidriča pomerile med sabo. Temu tekmovanju je prisostvovalo okrog 2000 gle- dalcev,^ ki so pozdravljali^ in vzpodbujali tekmovalke iz Nemške demokratične repub- like, Švedske in Jugoslavije. Ob tej priložnosti je general- ni sekretar AZJ Pera Vuko- vič uradno razglasil celjski adetski kolektiv za absolut- nega prvaka Jugoslavije za leto 1964. Zaželel je Kladivar- ju, ki ravne letos slavi 15 let- nico dela v samostojnem dru- štvu še mnogo podobnih uspe- hov. Po tem uvodnem delu se je začelo tekmovanje in prve iekmovalke so se spustile pre- ko novih ovir, katere je pre- jel Kladivar za darilo ob tem velikem uspehu. (Več na 8. strani)! SPREJEM ZA PARTIZANSKE MATERE V okviru praznovanj celjskega ob- činskega piaznika in v počastitev 2Q- letnice osvoboditve je predsednik celjske občinske skupščine priredil v ponedeljek v Dobrni sprejem 7.a partizanske matere. Sprejema so se udeležile skoraj vse povabljenke. Ma- teram, ki so v tistih težkih dneh Voj- ne tako junaško prenašale najtežje izgulie, so v Dobrni pripravili tudi kulturni spored, v Jcaterem je sode- loval zbor Svobode in član Slovenske- ga ljudskega gledališča Celje, Janez Škof. 3 JOŽE IN FRANCI OBTOŽUJETA OTROK NAPRODAJ TO ZGODBO JE PISALO ŽIVLJENJE V ENI IZMED VASIC STIS- NJENIH MED DVEMA HRIBOMA IN CESTO, PO KATERI JE ODšLO ŽE MNOGO MLADIH IN ZDRAVIH VASCANOV. TISTI, KI SO OSTALI, NE ZARADI TEGA. KER LJUBIJO TO VAS, TEMVEČ KER SO MORALI OSTATI, BOJUJEJO SVOJE ŽIVLJENJE VSAK PO SVOJI MOCI. HLASTA- JO PO SONCU, DA BI VSAJ NEKAJ UŽILI. Opirajoč se na palica je vstopil v redakcijo starejši možakar in se obrnil h kolegi- ci. V pozdrav ji je ponudil od dela in revme skrivene(Mie pr- ste ter rekel: Ne vem, če sem prav pri- šel, vendar mi boste vi vedeli povedati in svetovati. Rad bi na reč dal v časopis oglas, ali kako se že temu pravi, da od- dam komurkoli, ki bi želel enainpolletnega otroka. Zdra- vega, lepega fantka.« (Nadaljevanje na 4. strani) VREME Proti koncu tega tedna in v začetku prihodnjega je priča- kovati krajevne nevihte. Po- zneje pretežuo s«i(U'no n reme. POMLADANSKI DEL JUGOSLOVANSKIH PlONlKSKill KJER JE KONČAN, Pionirji o borbi in svobodi POMLADANSKI DEL JUGOS OVANSKIH IGER, KI SO LETOS POTEKALE V ZNAMENJU 20-LET \ JCE OSVOBODITVE, JE ZDAJ ŽE ZA NAMI. V CELJSKI OBČINI SO PIONIRJI V TEM OBDOBJU RAZ- VILI IZREDNO ŽIVAHNO DEJAVNOST, KAR JIM JE USPELO NA PODLAGI DOBRO SESTAVLJENIH PRO(.RAMOV, KI SO JIH IZDE- VLI V SODELOVANJU S POSEBNO KOMISIJO PRI OBČINSKI ZVE- ZI PRIJATELJEV MLADINE. Letos naj bi pionirji zvedeli čim več o narodno osvobodilni bor- ZaVoljo tega so priredili števil- ne pohode po partizanskih poteh, sprenijali so kurirčkovo pošto in se srečevali z nekdanjiini partizani. Tako so pionirji celjske občine ho- dili po poteh Slavka, Šlandra, Štiri- aajste divizije in po poteh prve celj- Ke čete. Obiskovali so partizansko bolnico Zima. spomenike padlih bor- cev in skoraj vsi so si ogledali Mu- zej revolucije. Na šolah so vrteli I i Ime, ki govorijo o narodno osvo- bodilni borbi, pionirske odrede pa so obiskovali tudi partizanski pisa- telji in jim prebirali tista svoja de- la, ki imajo obeležje narodnoosvo- bodilne borbe. Zanimivi so bili tudi bralni krožki, ki so jih ustanavljali na vseh odredih. V njih so otroci prebirali partizansko literaturo. Pionirje so letos bolj kot prejšnja leta obiskovali nekdanji borci. Pri- \edovali so jim o narodnoosvobo- dilni borbi, spremljali so jih tudi na pohodih po partizanskih poteh. Pionirji pa niso spoznavali samo najtežjih dni naše zgodovine. Seznanjali so se tudi že s povojno /iraditvijo in so v ta namen obisko- vali številne delovne organizacije. Izredno množično je bilo tudi spoz- navanje pionirska in mladinske or- f^'anizacije. ki so ga zaključili s po- sebno prireditvijo. Zanimivo je. da so pionirji svoje igre lepo izvedli, pa čeprav so jih spremljale stalne finančne težave. Nekateri so se sicer znašli in zbira- li denar na najrazličnejše načine, nekatere pa je pomanjkanje sred- stev vendarle oviralo. Prav gotovo bi pionirjem pri teh težavah lahko •dločneje pomagale tiste gospodar- ske organizacije,, ki so nad določe- nimi šolami prevzele patronat. Lepo se je izkazal primer Ingrad, ki je |)ionirjera Bračičevega odreda iz 1'rankolovega priredil izlet v Škoc- janske jame in v Piran, jim podaril magnetofon in kompleino opremo za okrožek. Verjetno bi temu zgle- du lahko sledila tudi druga podjet- ja- ŠLANDROVE NAGRADE PODELJENE Kot že nekaj let so v Ce- lju tudi letos izbrali nagrajence sklada Slavka Šlandra. Te nagra- de podeljujejo v Celju vsako le- to, so pa priznanje posamezni- kom in skupinam delovnih ljudi za posebej požrtvovalno in kva- liletno znanstveno, kulturno in javno delo. Letos je posebna ko- misija izbrala za .Šlandrove na- grajence godalni orkester Ivana Cankarja. Marico Frece-Zorko- vo in profesorja Egona Kuneja. Godalni orkester Ivana Can- karja, ki ga že dvajset let uspeš- no vodi profesor Dušan Sancin. se po mnenju strokovnjakov lah- ko kosa s profesionalnimi orke- stri. Člani tega orkestra, ki so prvi svoj koncert izvedli že tri dni po osvoboditvi, so za trdo amatersko delo vedno našli čas — kljub svojim obveznostim, ki niso bile majhne. Komisija se je s'.a godalni orkester Ivana Can- karja odločila prav zavoljo nje- gf)ve požrtvovalnosti in visoke kvalitete. . , Marica Frece-Zorko, ki je tre- nutno predsednica sveta za kul- turo in znanost občinske skup- ščine, je svoje pUnlno ndejstvo- vanje na kulturno prosvetnem področje začela že med obema vojnama, ko jo najdemo med igralci, ki so kasneje postavili t<>rne]je sedanjemu Slovenskemu ljudskemu gledališču. Tudi nje- no kasnejše življenje je bilo s ktjlturo tesno povezano. A sa leta po. vojni je sodelovala v repub- '■'^kih ali zveznih organih kultur- no prosvetnih organizacij in do- mala vsa ta dejavnost v celjski občini nosi pečat njenega dela in njenih prizadevanj. Predvse/n velja W) tako za ljudsko kot-pi- onirsko knjižnico. * Profesor Egon Kunej sodi med najvidnejše celjske kulturne de- lavce, (ilasovi njegovih zborov — komornega in gimnazijskega — so proslavili Celje tudi izven meja naše republike in države. Številna domača in tuja prizna- nja, ki sta jih zbora že prejela, sta dokaz velikih prizadevanj in visoke kvalitete dela ])rofesorja Egona Kuneja. V znak priznanja za i^lodno delo je komisija za le- tošnjega .Šlandroveira nagrajenca izbrala tudi prof. Kuneja. T.etos so v Celju pod(>lili še tri nagrade za posebno prizadevanje. Te nagrade pa so prejeli — dr. Mana Štraus za izredno požrtvo- valno delo pri širjenju krvoda- jalstva in za delo v organizaciji lUicčega križa, akademski slikar .\vgust l.avrenčič /a svoje umet- niško ustvarjanje in dr. Jakob Hebernik za zasluge pri organi- zaciji zdravstvene službe v Ce- lju. Vsem nagrajencem toplo česti- tamo! 1. B. Preteki, leden je Celje obiskala skupina visokih gostov - članov glavnega odbora smdkatov iz Mongoliji ter s med svojim dvodnevnim bivanjem v Celju ogledala tovarno emajlirane posode. Med ogledom tovarne so se gostje pogovarjali s predstavniki sindikalne organizacije o vlogi in delu sindikalne organizacije v tovarni, s piedsta\uiki obeinskr-o^ Lveta pa o vlogi sindikalne organizacije v komuni. • ""^ Naslednji dan so sindikalni funkcionarji iz Mongolije, ki so se kot postie Glavneea odbora zveze sindikatov Jugoslavije več d.ii zadržali v Sloveniji — ogledali še žalski Km), tijski kombinat n obiskali rudarski kolektiv rudnika lignita v Velenju. Posnetek prikazu e goste med ogledom proizvodnega procesa v celjski tovarni emajlirane posode. "-^^"je Foto: V. David V CELJU NA GRIČKU TABOR PRIJATElJStVA V okviru praznovanj 20-letnice osvoboditve in praznika celjske ob- čine že nekaj dni trajajo priredit- ve v Taboru prijateljstva, ki so ga postavili splitski, matiborski in celjski taborniki na Gričku. Po ogloMarjan < BRANKO Mihovilo- vić povedal, da je organizacija in gostoljublje preseglo vsa pričakova- nja.« >To ni iTaš prvi obisk Celju in Savinjski dolini. Že pred leti smo vzpostavili i)rve kontakte z braslov- ško taborno enoto in obiskali Zgor- tijo Savinjsko dolino. V nekaj letih r smo vzpostavili pristne odnose, do- kler nismo letos organizirali Tabor prijateljstva. Tal)or bomo organi- zirali vsaki dve leti, naslednji bo iK^kje na Hrvaškem, gostitelji pa bomo mi.« V Talboru prijateljstva tabori okrog 200 tabornikov, planink in izvidnikov ter medvedkov in čebe- lic. Najštevilneje so zastopani ta- borniki iz Splita. Zanimiva je opre- ma tabora, ki ima lastno telefon- sko centralo, radio-spfejemno in oddajno postajo ter -vse tehnične npomočke, ki so potrebni za raz- voj normalnega življenja v taboru. '!) našem obisku so se taborniki ravno pripravljali za čim svečanej- šo proslavitev Dneva vstaje. Tabor- niki so nam zaupali, da ni dneva, ki bi minil brez raznih tekmovanj v taborniških veščinah, ali brez kulturnih programov, ki jih pri- ])ravljajo skupno vsi trije taborni- ški odredi. — Posnetek prikazuje tabornike splitskega odreda >Mar- jan « ki si je s svojim delom pri- boril že četrto leto zapovrstjo naziv partizanskega odreda. SSLAVNOSTNE SEJE CELJSKEGA POLITIČNEGA AKTIVA DVAJSET LET USPEHOV (Nadaljevanje s i. strani) V spomin prve celjske čete slavi celjska občina tudi svoj praznik. Nato pa je poudaril, kako plodno je bilo 20- letno razdobje graditve in utrjevanja materialne baze na- šega gospodarstva in razvoja obla- sti, delavskega in družbenega upravljanja. Kljub vsemu napredku bo treba v prihodnje še trdega dela. Predsednik občinske skupščine je nato še čestital vsem občanom k občinskemu prazniku ter jim zaže- lel še veliko delovnih uspehov. Na slavnostni seji so podelili tudi letošnje Šlandrove nagrade in tri nagrade za posebno prizadevanje pri povojnemu stvarjanju. Kasneje so udeleženci slavnostne seje prisostvovali še kulturnemu sporedu, v katerem so sodelovali komorni moški zbor jiod vodstvom prof. Egona Kuneja ter člana Sloven- skega ljudskega gledališča Nada .ožič-Belakova in Marjan Dolinar. Predsednik občinske skupščine Marjan Lčakar je nato priredil še sprejem za vse udeležence slavnost^ nega zborovanja. I. B. KRVODAJALSTVO V CELJSKI OBČINI POMKOD m ODZIVA v PRVEM POLLETJU LETOŠNJEGA LETA JE 1.566 PREBIVAL. CEV CELJSKE OBČINE DAROVALO 460 LITROV KRVI, S CIMER JE BIL PLAN TRANSFUZIJSKE POSTAJE IZPOLNJEN. Med krvodajici jih je bilo i"'-) iz delovnih organizacij in le 193 s terena.'Kakor v prejšnjih letih, so tudi letos pokazala največ lazume- vanja )odjetja. kot Klima. Cinkar- na. TEP, Železarna .Štore, Aero, To- per. Opekarna l.jubečna. Opekar- na Celje. Pohištvo. KK Žalec, obrat Celje, Kovinotehna. Slikarstvo, dom srednjih š«)l. predvsem gimnazija, občinsko sodišče. Celjski tisk in še nekatera druga podjetja. Podobrto kot prejšnja Lgta pjj je ^krvodajal- stvo naletelo na dokaj slab (nlziv v Agroprometu. kinojjodjetju. lekarni '^nter. Modi, Vodni skupn»)sti, ho- telu Celeia. Negi. geodetskem za- vodu. Steklarju, Obnovi in drugod. Še vedno ni prodrla zavest, da je krvodajalstvo oblika humanizma, ki zadeva najbolj pristne odnose med >ulmi, saj utegne darovana kri v kritičnem trenutno kogarkoli rešiti. C e bi se torej zavedali, da mora do- kri vsakdo, ki jo potrebuje, ne glede na to ali jo je sam dal ali ne, tedaj odtegovanje posameznikov, ki to nočejo razumeti, v skrajnem pri- meru dela krivico tistim zavednim krvodajalcem, ki so tinli po stokrat darovali kri. a jim še ni bila potreb- na. Za krvodajalstvo še vedno kaže- u najmanj razumevanja ljudje na odilnih položajih, to je tisti, ki bi lahko dali dober zgled. Vsekakor bi .|;tilo potrebno več razumevanja in ^^•č čii»a za izpolnjevanje določenih moralnih obveznosti. Prizadevnim kolektivom in posa- meznikom, ki so darovali kri in pri- pomogli, da je bil načrt transfuzij-/ ,;e postaje oziroma občinskega od- bora lUlečega križa Celje izpolnjen. e vsa zahvala, podjetja, ki so tu- di tokrat stala ob strani kakor kra- jevne organizacije jia terenu pa naj bi ob krvodajalskih akcijah v dru- gem polletju |)okazale več posluha. LAŠKO MNOGO CENEJŠE KOT DRUGOD V Laškem so občani že precej ča- sa nevoljni zaradi neurejene pre- skrbe z mesom. Imeli so namreč sa- mo eno mesnico, v kateri pa ni bilo dovolj mesa za vse potrošnike. Zato so pred kratkim sklenili, da bodo ponudili sosednjim mesarskim podjetjem priložnost, da si v La- škem urede svojo mesnico. Toda va- bilo je ostalo brez odmeva. Zato je skupščina občine te dni izdala drnL Izvajalec - Cestno podjetje Celje - je v težavnem položaju zaradi nereguliranega hudournika Dobrnščice. Ali bomo tudi na dobrnski cesti potrdili že uzakonjene napake, ki smo jih bili navajeni pri investicijah v preteklem letu? Zaradi izredno slabe ceste od kri- žišča s cesto I. reda v Višnji vasi pa do Dobrne jc dobrnski zdraviliški turizem utrpel neslutene izgube in razvojne možnosti v primerjavi z Delavci celjskega cestnega podjetja z mehanizacijo rušijo in odvažajo hrib, da bi izravnali cestišče, itekaj metrov naprej pa zaradi hndouiHii- Škega korita Pobrnščice ostaja ovinek, ki bo predstavljal ozko gilo mo- dernizirane ceste. drugimi zdravilišči v republiki. Kljub temu so o cesti na Dobrno in p zdravilišču, ki ima široke razvoj- ne možnosti, govorili že nekaj let. Vsakemu še tako nejevernemu laiku je bilo jasno, da ne moremo govo- riti o zdraviliškem turizmu ter o tu- rizmu na sploh in mu napovedovati neke večje razvojne možnosti brez ustreznih komunikacij, v tem pri- meru ceste, ki bi ta zdraviliški cen- ter približala turistični transverzali Graz — Reka in Savinjska dolina — Velenje — Slovenj Gradec. Končno so to vprašanje letoslepre- maknili z mrtve točke obljub s skle- pom občinske skupščine, ki je odob- rila sredstva za modernizacijo ob- stoječe ceste. Celjsko cestno podjet- je se je sdpogodbo obvezalo, da bo dela opravilo v 81 koledarskih dneh c.li do 30. avgusta letos. Za modernizacijo ceste v Dobrno je bistvenega pomena regulacija hu- dournika Dobrnščice, ki ponekod te- če ob cesti ali pa ga celo seka. Zara- di tega so nastale težave, predvsem na odseku tik pred naseljem Lem- berg, kjer je morala vodna skup- nost prestaviti strugo Dobrnščice. Po neuradnem dogovoru bi morala regulacijska in druga dela na mo- dernizaciji cestišča potekati vzpo- redno. Ker pa Vodna skupnost nima sredstev za regulacijo tega, za širše družbene interese nepomembnega hudournika, je izvajalec moderniza- cijskih del postavljen pred dejstvo: ali se naj drži projekta, ki predvi- deva izravnavo cestišča v smislu modernizacije, ali naj na določenih odsekih ravno zaradi neregulirane- ga hudournika vloži sredstva v as- faltiranje zavojev, ki bodo pomenili ozko grlo novemu cestišču. Tu mi- slimo predvsem na odsek pred Lem- bergom, kjer se hudournik zajeda v cesto Cestno podjetje je predvi- delo izravnavo tega odšel« in po no- vi trasi že odkrilo humus, vendar je pred začetkom ostalih zemeljskih del dobilo obvestilo, da Vodna skup- nost nima sredstev niti za regulacij- ska dela Dobrnščice samo na tem predelu. Za ta dela bi bilo potrebno okrog 20 milijonov dinarjev. Za as- faltiranje cestišča po stari trasi pa bi bilo potrebno nekaj manj sred- stev. Toda zavoj bi, kot že rečeno, liomenil ozko grlo, ker je nova cesta pred in za njim grajena za hitrost osemdesetih kilometrov na uro. Ob našem obisku pri graditeljih smo naprosili direktorja cestnega podjetja Celje STANETA DIVJAKA, da bi nam povedal, kaj mislijo o tem problemu izvajalci. »Menimo, da bi morala imeti ob- činska skupščina že pred sklepa- njem pogodbe jasno S'tališče glede izvedbe in prestavitve Dobrnščice oziroma 6 izravnavi ovinka pred Lembergom. Sedanja situacija po- vzroča podjetju težave predvsem v organizaciji dela, ker je na osnovi sklenjene pogodbe že pričelo z deli za prestavitev ceste. Mislim, da je prestavitev Dobrn- ščice v tem ovinku nujno potrebna zaradi spodjedanja srednjega cesti- šča. Ce asfaltiramo ta ovinek, je in- vesticija zaman, zato bi bilo potreb- no zagotoviti sredstva za izravnavo cestišča in hudournika, saj bi le s tem preprečili spodjedanje in po- plavljanje ceste ter tega področja. Vodna skupost je dolžna glede na obljubo regulirati vsaj ta odsek in to v najkrajšem času, ker v nasprot- nem primenj naše podjetje ne bo moglo dovršiti gradbenih del do po- godbenega roka.« Med pogovorom z direktorjem smo tudi izvedeli, da bo letos do 30. avgusta asfaltiranih 4.426 metrov ce- stišča. Če k temu prištejemo že as- faltirano cestišče od Višnje vasi do križišča v Strmcu v dolžini 1780 metrov in kilometer asfaltiranega cestišča iz Dobrne proti gostilni Ar- lič ter 400 metrov pred križiščem, bo letos dejansko asfaltirane in mo- dernizirane nekaj več kot 7600 met- rov ceste. Preostal bo del med Lem- bergom in gostilno Arlič, približno dva tisoč metrov. Primer zavoja pred Lembergom pa kaže na neresnost in na neekono- mično trošenje sredstev, ker dejst- va kažejo, da ta investicija nikakor ne bo dala potreben rezultat. Pri tem bi bilo zanimivo zvedeti, kdo bo dal in opravičil sredstva za mo- rebitno (kar bo prej ko ne potreb- no v kratkem času) izravnavo zavo- ja, če bo Vodna skupnost končno le zbrala sredstva, o?iiroma kako je mogoče, da pri tako veliki investi- ciji ni mogoče najti sredstev za del- no rešitev, to je regulacijo samo enega dela Dobrnščice pred Lem- bergom?! Ali bomo tudi na dobrn- ski cesti potrdili že uzakonjene na- pake, ki smo jih bili navajeni pri investicijskih vlaganjih v preteklih letih?! J. Sever PRESKRBA V VROČIH DNEH Dolga pol do potrošnika Končno smo že dočakali čas, ko že lahko kupimo kakšno kilo sadja. 1*0^,ti- stem, ko je znjanjkalo pomaranč, banan in nazadnje še grapetruita, smo bili po- trošniki nekaj časa v obdobju, ko smo o sadju samo sanjali. Jabolka smo plače- vali po 350 dirjarjev kilogram, to pa je bilo tudi vse, kar smo lahko kupili. Prvo sadje je zdaj torej tu, toda sitnosti še zmeraj niso pri kraju. Sadje je namreč večinoma zelo trdo in taico kislo, da nas mine veselje brž, ko zasadimo vanje zobe. Zanimivo je, da letos na celjski tržni- ci z družbenim sektorjem nismo tako za- dovoljni kot pretekla leta. V zad.njih dneh se je namreč zgodilo, da je bilo sadje, ki so ga prodajali v prodajalnan »Agroprometa« mnogo slab.še kot tisto, ki so ga pripeljali privatni proizvajalci iz sosednjih republik. Pa ludi »Agropro- meiova« cena jc bila višja. Ker to na konkurenco s privatnim proizvajalcem — s potrošnikovega stališča — prav goto\'o ne more ugodno vplivati, smo vprašali »Agropromet«, kaj mislijo o situaciji, v kateri smo se znašli. Govorili smo z vod- jem komercialnega oddelka: »Sadje in zelenjavo odkupuje naše podjetje od zadrug in kme- ti jskili kombinatov. Kiikišuo bla- go dobimo, takega |)roilaino. Sla- bega dobimo zalo, kei tudi pri- vatni proi.zvajalci. ki prinašajo blago v zadrugo, boljše zatiržijo zase in odnesejo na trg neposred- no. Zadruga pa sortira tudi tisto, kar od njih dobi. Ce bi hoteli za domači trg nabaviti tisto, kar je namenjeno izvozu, bi bila cena veliko previsoka. Na kvaliteto naših proizvodov pa vpliva tudi |)rcvoz. Paradižnik, ki ga kupu- jemo v Makedoniji, potuje do nas nekaj dni — po železnici — prevoza po tovornjakih pa si ne moremo privoščiti, ker bi bil le-ta dražji kot blago samo. Pa- radižnik je letos dražji tudi zara- di tega. ker ga v Srbiji in na koprskem še zmeraj nimajo. Ko pa ga bomo lahko dobili od tam, l)o cena že padla. Mi si sicer pri- zadevamo in srčno želimo da bi potrošniki dobili v redu in poce- ni blago, toda vse le ni v naših močeh.« Ce si torej predstavljamo ve- rigo »proizvajalec-zadruga-grosi- st-maloprodajna mreža«, ki je kot pravijo potrebna, da potrošnik pride do — v tem primera — sad- ja in zelenjave, lahko ugotovimo, tudi to. kako raste cena. Če bij blago piišlo nn trg bi^e.z dolge ve-, rige |)osrednikov. bi bila tudi ce- na drugačna. Vsekakor pa kvali- teta. Naj to ne bo napad na družbeni sektor, ki v konicah večkrat ro- su je preskrbo naših delovnill ljudi, naj bo samo prispevek k razpravi o tem, da trenutno s potjo, ki loči potrošnika od bla- ga, nekaj ni v redu. I. BI Socialno zavarovanje in zdravstvo v novih pogojih ČEPRAV V ZADNJEM ČASU \E GOVORIMO MNOGO O BODO- r!M POLO/AJU ijKLADOV SO " LNEGA ZAVAROVANJA IN ZDRAVSTVA V SPREMENJENIH POGOJIH GOSPODARJENJA, IZHAJAJO NEKATERE ZNAČILNOSTI IZ LOGIKE SPREMENJENIH iRUMENTOV. Predvsem gre za splošno zmanj- šanje pris])ovka na osebne dohod- ke. 2e s 1. julijem b^tos je bila stopnja prispevka za socialno zava- rovanje plafonirtiua na 2") odstotkov. Če ho še znižana, ni znano. Toda če bi prišlo do nadaljnjega zmanjše- vanja j)rispevka, vsekakor to ne bo vi)livalo na potrebe potrošnje na podi'očjII pokojninskega iu iiivalid- sk(-;;u zavarovanja, ker je znano, koliko bodo dobi^li upokojenci in ko- liko l)() treba odvajati v valorizacij- "-kc in ostale rezerve. Zato bi bilo iiioiioče govoriti o potrošnji na po- flročjii zdravstvenega zavarovanja, Cr(; za dilemo »\i je ta potrošnja >r('visoka, zadostna ali majhna, v >istvii pa za to ali takšna, kakršna j*; racionalna, S tega gledišča je zanimiv od- nos v dajatvah za preventivo in ku- fativo. Lani smo prvikrat namenili 12 skladov socialnega zavarovanja 2a preventivo velika sredstva — milijard dinarjev. Delež je toli- •^o večji. č(> vemo. da smo v te name- leto porej p(jrabili konmj mili- l'irdo 90 milijonov. Toda še vedno je udeležba preventive v skupnih '^ilatkih za ohranitev človeškega zdravja in zdravljenje minimalna. ^iiihiilante in dispanzerji so lani 'jstvarili 86 milijard 171 milijonov ''inarjev, bolnišnice pa celo 101 mi- ['jiirdo 169 milijonov dinarjev do- ""dka! Znano je, da tam, kjer pre- y^'ntiva zaostaja, bolnišnice kralju- Še bolj ilustrativni sd podatki, da ^ino^ lani zabeležili 5- milijonov 80 tisoč 450 primerov bolezenskih izo- ^'.'i^nkov, s čimer smo izgubili 58 mi- ''ionov 516 tisoč 205 delovnih dni, da I''* so delovne organizacije še zmanj- ^9lc svoje dajatve za neposredno ''•nravstveno zaščito. J^oseben problem v sistemu social- ^^"Sn zavarovanja je invalidsko za- ,trovanje. V preteklem letu smo ^•^ležili znaten priliv invalidskih upokojencev — 21.241 več kot leto Doprej. Značilno je, da pomenijo invalidi prve kategorije 85,5 odstot- ke vseh delovnih invalidov, to pa 'riča o-nezadostni pozornosti in ne- sistematični skrbi zdravstvene služ- be in delovnih organizacij pri zdravljenju zavarovancev s kronič- nimi boleznimi, a posebej o neza- dostni zaščiti na delovnih mestih. V nekaterih krajih je postalo pre- stižno vprašanje gradnja bolnišnic. •, oddaljenosti 15 do 25 kilometrov idijo velike in drage bolnišnice iii vabijo drage specialiste. Ali ne i bilo rentabilnoje, če bi gradili bolnišnice; za širša območja;* V prihodnje bo vse podobne pro- bleme reševali radikalneje, kajti če se bodo družbeno i)olilične skupnosti in zdravstvene ustanove hotele izog- niti negativnih posledic neracional- nega gospodarjenja, bodo pač mora- le pametneje sodelovati. Sedma sila VREMENSKA PROGNOZA DO KONCA AVGUSTA SONČNO IN TOPLO Za prvo poletno obdobje so bile značilne nagle spremembe hladnega in pretoplega vre- mena, padavine in občasna neurja, ki so na veliko pustošila. Vse kaže, da bo prišlo do umiritve vremena. Kakšno pa bo vreme? Na to vprašanje odgovarja meteorolog Ante Obu- Ijen. Prognoza za naslednje obdobje je dokaj optmistična. Gotovo bo zadovoljila tako tiste, ki odhajajo na letni dopust, kakor kmetoval- ce, v teku je namreč žetev, za katero je po- trebno lepo vreme. Po mnenju Anteja Obulje- na lahko pričakujemo,, da bodo atlantske frontalne motnje oslabele in da bo v drugi polovici julija prišlo do redkih neviht z gr- menjem. Prevladovalo bo sončno in toplo vreme. Tudi avgusta bo prevladovalo sončno, suho in toplo vreme. Samo v srcdni meseca je možno kratkotrajno poslabšanje. To pa bo kvečjemu ugodno, saj bo prineslo nekaj dež- ja, potrebnega /a posevke, in .svežine. V drugi polovici meseca bo prevladovalo stabil- no vreme. USPEH CELJSKIM INDUSTRIJSKIH PODJETIJ PlAM IZVOZA PREKORAČIiN F ŽIČNI OBSEG PROIZVODNJE PORASEL ZA 9,5 ODSTTKOV Celjska industrija jc letošnje prvo polletje zaključila dokaj uspešno, saj je zabeležila 0,5 odstotno preko- račitev planskih predvidevanj in v primerjavi z lanskim letom zabeleži- la 9,5 odstotni porast fizičnega obse- ga proizvodnje. Poleg tega pa je prav zanimiva ugotovitev, da je za- poslenost v celjski občini v tem pol- letju ostala na povprečju lan.skega leta, kar nedvomno kaže prizadeva- nja za prehod na intenzivno gospo- darjenje. Poseben uspeh so zabele^žila celj- ska podjetja pri izvozu. V polletju so dosegla kar 7,4 odstotno prekora- čitev plana in so v primerjavi z lan- skim letom povečala izvoz za slabo tretjino. To kaže, da se celj.sk^ indu- strija ne le zaveda pomembnosti iz- voza, temveč da se na zunanjem tr- gu tudi vse bolj uveljavlja s svojimi proizvodi. Šc pomembnejši pa je ta podatek o izvozu, če ga primerjanio z uvozom potrebnega reprodukcij- skega materiala, ki je letos kar za polovico manjši od lanskoletnega v istem obdobju. Prav podatki o izvršenem planu, o številu zaposlenih in o izvozu ter uvozu zgovorno pričajo, da je celj- ska industrija v letošnjem letu kljub številnim težavam in omejitvam vendarle uspela prelomiti z doseda- njo tradicijo, dosegati večjo proiz- vodnjo na račun večjega števila za- poslenih in ne z večjo storilnostjo. In če pogledamo osebne dohodke zaposlenih v celjski občini, vidimo, da so od lanskih 48.700 dinarjev v povprečju porasli letos na 56.209 di- narjev. Sicer te številke zbledijo, če si jih ogledamo v okviru porasta življenjskih stroškov. Tako so pov- prečni osebni dohodki porasli letos za 15,4 odstotke, storilnost za 6,8 od- stotkov, življenjski stroški pa za 20 odstotkov. Realni osebni dohodki so torej nižji za 4,6 odstotkov. J. Klančnik 484 TISOČ ZA OTROK Zadeva jp stara že slabih pet let. Pavlu Turnšku iz Loke pri Taboru je 1960. leta umrla žena in mu zapusiila .štiri nedolet- ne otroke. Najmlaj.ša je bila Rozika, ki je takrat imela 12 tednov. Otrok je bil na dan pogreba pri Pošebalovih in tega dne .sta Ka odnesla na svoj dom Leopold in Ana Tajnšek, bližnja soseda iz Vrha pri Izla- kali. Rozalijin oče je pristal na to, da osta- ne otrok pri sosedovih, dokler si doma ne bo uredil zadev tako, da bo lahko imel otroka pri sebi. Zc čez tri mesece je prišel po otroka, toda je na prigovarjanje sose- dov, ćeš, da pri njiju ne bo naraščaja, po- pustil in Rozika je ostala pri Tajnškovih. Cas je tekel. TurnSek se je na 12 hektar- skem hribovskem posestvu, kjer ima le dober hektar rodovitne zemlje, pehal, da bi svojim otrokom in dvema sestrama omogočil vsaj najosnovnejše življenje. Da- nes, ko je Rozika spet doma, ima torej dvoje predšolskih otrok, dva hodita v šolo. poleg tega pa so na posestvu še duševno zaostala sestra, 86-letni oče in druga se- stra, ki gospodinji na kmetiji. Oče je letos marca zaprosil skrbstveni organ skupščine občine Žalec, da mu po- sreduje, da bosta rejnika izročila otroka njemu v varstvo in vzgojo, ker je prišel do prepričanja, da rejnika otroku ne nu- dita primerne vzgoje. Prav pri tej zahtevi pa je zadeva dobila svoj čuden obrat. Med skrbstvenima orga- noma Žalec in Zagorje ob Savi je prišlo do medsebojnega uradnega dopisovanja ter do razgovorov z rejnikom, ki je pri- stal na oddajo otroka, toda nikakor ne prej. preden mu oče ne plača rejnine za pet let nazaj in to po 8.500 dinarjev meseč- no. V juniju so se končno dogovorili, da se sestanejo na Vrheh in v Loki, in sicer oba prizadeta, predstavnika skrbstvenih orga- nov obeh občin in predsednik socialno varstvene komisije iz Loke pri Taboru. Kako bi kaj je botrovalo dejstvo, da so do- govorjeni sestanek premaknili za dan vna- prej in o tem niso obvestili predsednika socialno varstvene komisije iz Loke. Epi- log razgovora je bil, da oče plača rejniku 484.500 dinarjev, vsoto, ki jo je Pavel Turn- šek že poprej deponiral pri skupščini ob- čine Zagor.je ob Savi. Oče pravi, da je takoj, ko je zvedel, da mora plačati rejnino, šel k nekaterim so- sedom in si izposodil denar, da bi čim- prej imel svojega otroka pri sebi. Nikakor ni sporno, da jc treba rejnino plačati, čeprav je bil pred dobrimi štirimi leti vse skupaj le ustmeni dogovor in Ro- zika v tem času niti ni bila posvojena. Se manj pa je takrat bilo govora o prispevku za oskrbo hčerke. Vse skupaj je bila le človekoljubna pomoč med sosedi, pred- vsem dragocena pomoč otroku. Tudi o da- našnjih vzrokih, ki so vplivali na očetovo odločitev, je težko govoriti, ostaja pa dej- stvo, da je kljub njegovi želji, da vzame otroka k sebi. moralo poteči kar tri me- sece in je oče uspel šele potem, ko je plačal zahtevani znesek. Zahtevana vsota ni majhna, vendar je to visok znesek za Pavla Turnška, ki na svojem višinskem gruntu komajda preživlja družino In ga je polmilijonski zahtevek zadolžil za dol- ga leta. Menimo, da bi bilo prav, če bi skrbstve- ni organi tudi v tem primeru skiiš^li najti najbolj humano in čim manj bolečo rešitev. J. Klančnik^ PRAZNIK PIVA IN CVETJA V LAŠKEM PRIREDITEV LETA PRAZNOVANJA SE JE UDELEŽILO VEC KOT DESET TISOČ LJUDI (iNadaljevanje s L strani). Ta mo| reportažni zapis se je kon- čal tisti hip, ko sem pozno zvečer v siju raket in ognjemeta, ki se je vtapljal med prosto plavajočimi cvetlicami nad gladino Savinje — koračir proti Staremu gradu in na- slednjega dne, ko je splavarska gr- ča — krmaniš Ceplak zavpil na drugi splav: »Jožaua, k sel)i! Na kranjsko stranf« • Mehko pristajajoči splav me je spomnil desettisočglave množice, med katero sem skupaj s kolegi ob- čudoval Cvetje, Cvetlice in Cveto- ve!; Cvetuike pa odlagal kar pod mi- zo, kjer jih ni vznemirjala glasba in ne spokojnost. Z zvišenega pro- stora smo lahko v miru opazovali vasovanje na' trgu in naslednji dan kmečko ohcet, ki je — bodimo po- šteni — privabila še nam, ki nismo barantali za nevesto in se niti nismo ženili — potoke znoja. Na tej strani ;>šrange< je skupina čvrsto raščenih starejših fantov ba- rantala: »Petdeset - - petnajst!« T^vajset — petinštirideset!« štirideset — trideset«, sem zrl Nihče ni vedel povedati, koliko njim dobili nekoliko življenja spla- V nevesto, ki je čez tisočglavo mno- žico zrla v šop tisoč dinarskih ban- kovcev, s katerimi so fantje vihteli na tej in oni strani »šrange«, ter skoraj jokajoče tožil nad tem, da pest bankovcev — tisočdinarskih — odtehta brhost in milino, pred ka-< tero so še vprežni konji prestopali z noge na nogo. »Imaš kakšno cigaro?« »Kaj še cigare nimaš, pa baran- taš za nevesto?« »Jaz jo že imam, toda tebe vpra- šam, ko se tako puliš za teh nekaj tisočakov!« Končno ^o jo prodali. Dobro prodali in varno spravili. Srango so shranili in z njo restav- racijo običaja, ki je med gledalci požel veliko navdušenje. S tem pro- gramom, ki ga je pripravljalo po- leg turističnih dgJftvpfiT^^^ več tisoč Laščanov, ni bilo bojazni, da bi se prireditev izrodila in dobila okvir — kot je v nekaterih »turističnih« krajih že prešlo v nujnost, — da bi jo bilo potrebno umetno pogoje- vati s promenadnimi koncerti se- zonskih orkestrov med praznimi klopmi v parku. »Naj živi turizem!« bi mirne vesti vzkliknil, seveda, če bi bil sam ob stojnici, kjer so prodajali pivo. Laš- ko pivo, vseh vrst piva. »Se eno ročko? Ravnokar sem sod postavil na pipo. Ljudje, ta je tak, ali pa še boljši kot bi bil iz pivo- varne. Še to ročko, ki je zadnja, ker boste lahko pozneje pili pivo douia, iz vodovoda, na katerega bo- mo sod priključili«. Nihče ni vedel povedati, koliko piva je v teh dneh steklo. To niti ni, bistveno. „Važno je^JO,^ da.^Sft z varji iz Ljubnega, ki so točneje kot Balkan ekspress pristali »ob pri- stanu pred več tisočglavo množico, med svojim propagandnim popoto- vanjem do Zagreba. To je bila pred- hodnica za »Flosarski bal« v Ljub- nem, ki bo 1, avgusta. Predstavniki »sedme sile«, ki smo okrepljeni s predsednikom priprav- ljalnega odbora IVANOM VODOV- NIKOM trčili ob splav s prenapol- njenim čolnom, smo bili priča, da so splave krmarili poleg prekalje- nih krmanišev tudi predsednik ob- uske skupščine Mozirje JOŽE DE- BEiiRŠEK,, predsednik sveta za turi- zem in gostinstvo ing. BRANKO KORBER ter turistični delavci mo- zirske občine. Več tisočglava množica, ki je spla- varje pozdravljala z nabrežja in mostu, se je razlila med stojnice šele pozno popoldne, tako kot v do. poldanski hiirah, ko se je po istih ulicah usmerjala povorka otrok s cvetjem, lovci, rudarji, športniki, godbeniki, prevozniki piva in pa vasovalci s kmečko ohcetjo. Gostinci so se letos kljub podvo- jcnim pripravam le s težavo kosali z množico, moramo pa reči, da so svoje delo opravljali hitro, ob zmer. nih cenah in v zadovoljstvo vseh obiskovalcev. Enkrat za spremembo nisem vpil na nogometnega sodnika, ki je raz- soj al nogometno srečanje moštva u xnesta Orsaria v Udinski pokrajini ter laškimi nogometaši, ki so se po- merili v popoldanskem času ter se raje pre|)ustil Cvetju, CvetlicanJ i u Cvetovom (tudi pivu!) računajoč na obraz urednika, ki ga bo raz- potegnil ob obračunu dvakratne vstopnine po 500 dinarjev. Tekst in slike: J. Sever Osrednja prireditev v nedeljo je bila vsekak or »kmečka ohcet s .Sranganjem«, ki ga je skupina na sliki duhovito opravila. Letos so lubenski splavarji prispeli po vozne m redu. Na solavu je bilo poleg predstavni- kov mozirske občine in turističnih delavcev tudi več izseljencev. Splavarje je pozdravil predsednik pripravljalnega odbora IVAN VODOVNIK in predsednik skupščine laSke ob- čine MAKS KLEMENĆIC. OTROK MPRODAJ (Nadaljevanje s 1. strani) Kolegica je presenečena obstala. Nato mu je svetovala, naj gre k so- cialnemu delavcu na občino. Od pre- senečenja ga je pozabila vprašati, od kod in kdo je, čigav je otrok — .v^e kar je potrebno, da bi osvet- lili ta primer. Šele pozneje, ko smo ga srečali še enkrat na stopnišču, smx) izvedeli za vso žalostno zgodbo nesrečne ljubezni, o dveh otrokih mlade nezakonske matere. Cez nekaj dni smo odjjotovali v vaii. BQt;fn sebe nekoliko uredila, za- vila otroka v prte in se napotila s kotu a j rojenim otrokom v Celje. Hodila sem od petih do devetih zjutrgj. ko me je v Trnovlju sre- čala neka žena in me napol neza- vestno spravila v bolnišnico. Fant se je vrnil iz zapora ter nadaljeval življenje, ki ga je kon- čal, pred zaporom. Starši so me zo- pet sprejeli. Začela sem iskati za- l)oslitev. Vsepovsod so mi povedali isto: da me ne rabijo. Nato je oče ])isal v Beograd. Dobila sem zapo- slitev, Otrok je rasteh Pred tremi leti sem obiskala se- strično v mestu. Prepričevala me je, da ne morem živeti življenje sama in naj se poročim. Takrat me je seznanila z nesrečnim živ- ljenjem ANIONA .ŠTAUNBEJA, ki ga je pred leti zapustila žena. Oba sva imela nekaj skupnega v naji- nem življenju. Po dopisovanju sva se « Štaunbejem seznanila. Cez ne- kaj časa je prišel k nam, prosil očeta za privolitev v najino poro- ko — takp sem bila prvič v življe- nju zaročena. Ker je živel in delal v mestu, me je obiskoval. Nagovar- jal me je. naj pustim službo in se preselim. To je trajalo vse do tre- nutka, ko sem iiui zaupala, da bom postala drugič — mati. Od takrat ga ni bilo več blizu, in ko sem ga sania [)oiskala mi je v obraz zata- -jil. da dvomi in odklanja možnost,^ da bi bil on — OCE. Šele pozneje sem izvedela, da ima že enega ne- zakonskega otroka. Imela sem ga rada, potem se mi je zagmisil. Vložila sem tožbo, ven- dar je razpravo zavlačeval. Otrok je sedaj star že leto in pol. Raz- prave za ugotovitev očetovstva pa še vedno ni bilo. Zadnjič so očetu v Celjit povedali, da je vse prelo- ženo na jesen, ko bodo mimo — do- pusti. On je med tem prekinil de- lovno razmerje in živi baje pri neki vdovi, s katero ima tretjega — tri mesece starega nezakonskega otroka. Včeraj sem prinesla domov mojo enomesečno plačo. Triideset tisoč dinarjev. Od tega dam staršem za ijospodinjstvo 12 tisoč, za varstvo mlajšega sina 10 tisoč, tri tisoč di- narjev mi pa odtegujejo, ker sem najela kredit za nabavo i)ohištva. fako mi ostaja za dva otroka in za- me nekaj tisočakov, s katerimi ži- votarimo. Otroka raseta in sta iz dneva v dan zahtevnejša. Zato jim brez pomoči sama ne moretn vzdr- ževati. Ce bi izvedela za družino, l)i sprejela mojega otroka, ki ga ljubim in mi pomeni vse — bi ga oddala. Lahko si mislite, kaj mi po- meni ta odločitev. Zavedam se, da ju sama ne bom mogla šolati in vzgojiti tako. kot če bi imela pravi dom. Želela |)a bi, da bi otrokoma uspelo v življenju doseči nekaj več kol meni.« To je izpoved 26 letne nezakon- ske matere, niatere dveh fantov, 5 letnega Jožeta in Francija, ki je bil l)red dnevi star leto in pol. Ne že- limo dodajati nobenih komentarjev, vendar ne bi bilo napak, če bi naša družba nekoč le od blizu pogledala lik raznih Štaunbejev in njemu })()dobnih očetov. Ne sodimo, ali je on res oče ali ni, toda kdor prisili mater, da se mora zaradi njega od- povedati svojemu materinstvu, svo- jemu otroku in ga oddati tujcu, ki bo imel dovolj sredstev za njegovo vzgojo, ni dosti vreden. To bi mo- rali razTii Štaunbeji čimprej obču- titi. Zaradi socialistične etike! J. Sever Jankove nevarne igrače Malo pred polnočjo se .ie Janko prebudil v postelji. V razsvetljeni sobi je zagledal štiri oborožene Nemce. Z njimi je bil še neki civilist. Zadirčno so govorili z Jankovim očetom, ki je v sivi nočni pižami stal raz- burjen pred njimi. Tudi mati je bila tam, vsa prestra-, šena. Se Janko se je vznemiril. Deset let mu je bilo. Bil je vitek deček temnih oči in las, sin železničarja. Pred_pe- timi dnevi so Nernci pridrli v našo deželo in zdaj sredi noči so prišli celo k njim na dom. »Kje imate orožje?« je slovensko vprašal civilist iz spremstva. »Nobenega orožja nimam.« je oče odločno odvrnil. »Videli bomo," je dejal Nemec in pokazal na o(5eta. »Vi se medtem hitro oblecite; da pojdete z nami! S se- boj smete vzeti le najpotrebnejše stvari. Ste razumeli?« Potem so oboroženci pričeli odpirati omare in preda- le. Segali so med obleko in perilo ter tipali po policah. Janku je postalo vroče. S strahom je opazoval po- četje tujcev. Ali bodo morebiti našli, kar je skril na dno omare, zavito v njegove kopalne hlačke? To, za kar niti oče in mati nista vedela? »Ha!" je zaklical neki debeli Nemec in potem vpil in pretil. Iz omare je potegnil in iz hlač odmotal — revolver. Pravi, težki vojaški revolver! In tu je bil tudi šaržer — okvir s šestimi naboji! Oče je prebledel in zašibile so se mu noge. Mati je kriknila. »Lagali ste, da nimate orožja!« je zatulil civilist. »2e predvčerajšnjim bi bili morali oddati revolver in mu- •nicijo!« »Ustreliti bandita!« je zakričal eden izmed Nemcev. »Za ta revolver nisem vedel!« je oče zatrjeval ves preplašen. ->Se nikoli ga nisem videl. Sploh ne vem, od kod in kako . . .« Janko je skočil iz postelje, ves v strahu za očeta. »Jaz sem tjakaj skril revolver in patrone! Jaz!« je zavpil. »Atek za to ni vt-del in tudi rhama ne. Našel sem to pod mostom čez Savinjo. To je gotovo odvrgel kdo od naših vojakov, ki so bežali domov . . .« Oče in mati sta sti"Tne poslušala Janka. Civilist je nemško raztolmačil dečkove besede in Nemci so se spogledali. Eden pa je Janka z dlanjo čofnil po licu in srdito dejal: »Smrkavec predrzni! Hotel si streljati na nas. kaj?« Dečka je zaušnica zabolela, a zajokal ni. Povodni je: »T6 sem našel in pobral. Mi dečki se včasih igramo vojsko. Zato som si želel imeti revolver in municijo. Doma tega nisem povedal, ker staršem nisem hotel de- lati skrbi. Hotel sem se le igrati. . .« »Nobene otroške igrače niso to, fant! To je vendar pravo orožje za ubijanje ljudi! Imeti ga smemo samo mi — Nemci!« Oboroženci so se pomirili, a še so grdo gledali. Eden od njih si je revolver z naboji vred vtaknil v aktovko. Kmalu potem so odšli. Z njimi pa jc moral tudi Jan- kov oče. Mati in sin sta se ga v slovo vsa solzna okle- nila. Kaj bo z njim? Kdaj se bodo spet videli? Kako ošabni, kako nečloveški so tile fašisti! Zjutraj se je izvedelo, da so to noč odvlekli še več drugih ljudi. »Mamica!« je Janko tiho poklical mater, še vso zbe- gano. "Dobro je, da Nemci niso preiskali tudi naše dr- varnice . . .«. "Drvarnice? Kaj pa imaš tam?-< »Tudi tam sem nekaj skril.« »Kaj vendar? Kar takoj povej!« »Ampak se ne smeš ustrašiti, mamica! Tam imam — bombo!« "Uh!" je v strahu skoraj odrevenela. »Kaj si rekel? Bombo? Ali pravo bombo? Takšno, ki lahko eksplo- dira?« •Seveda pravo vojaško bombo, okroglo kakor jajce. Tisti dan kot revolver sem jo našel zadaj za kasarno.« »Strašno! Kaj vse počenjaš. Janko I Ce bi Noinci bili izvohali še bombo! Vse skupaj bi nas bili postrelili! O, ti nesrečni fant!« »Je pač vojna. V vojni pa je orožje važno!« »Ampak orožje je le za vojake, ni pa za otroke. To so prenevarne igrače zanje. Zato boš bombo pustil meni, kajne, Janko moj?« »Samo Nemcem je ne smeš dati! Dobili so itak že moj revolver.« »Skrila jo bom nekam, kjer fe nihče ne bo mogel najti. A o njej nobene besede nikomur! Si slišal, Jan- ko?« Prikimal je. Potem sta oba odšla v klet, v drvarnico. Janko je segel med drva, zložena ob zidu. Privlekel je na dan temno, okroglo stvar, zavito v rjavo cunjo. Bila je bomba. Mati se je stresla, Janko pa se je nasmehnil. Velela mu je, naj to nezanesljivo reč položi nazaj, da počak tam do večera. Tisti večer je moral fant zgodaj leči. Mati pa je tih odšla najprej dol v drvarnico in potem na vrt za hiš« Iz kuhinje je skrivaj gledar za njo, a v temi ni mog< kaj več videti. Prihodnje jutro je Janko stopil na vrt. Tam je n nekem mestu našel več grudic sveže prsti, raztrošeni po travi. Opazil je tttdi plast ruše, ki je bila najpr* izsekana iz .trate in potem položena nazaj. Pod njo J bila zdaj skrita bomba — prav gotovo! To mesto jc bil tri korake oddaljeno od drevesa, ki je vsako leto rodil okusne hruške. Veljalo si jc ta kraj zapomniti! Bil je zdaj neprijazen čas. Oče in mnogi znanci so bi v zaporih. Šolski pouk se je i^ehal. Na zidovih so se p' kazali nerazumljivi napisi. Fašistovska vojska je suroV topotala po ulicah. Ponoči je vse mesto moralo biti temi. Tako sta žalostno minila že skoraj dva meseca. ' neko noč so Nemci spet prišli na dom k .Tanku in nj' govi materi. Hitro sta se morala obleči. Z nekaj prtljag so ju porinili na kamion, že poln ljudi. V jutru naslednjega dne so se v mariborski kasart spet našli vsi trije. Bila je tu množica slovenskih dr^ žin, ki so jim fašisti hot(^li vzeti pravico do domovin' Popoldne so jih natovorili v živinske vagon,e in odpelja proti vzhodu, v Srbijo ... Po osvoboditvi — pred dvajsetimi leti se je Jan^ s starši vrnil v svoj domači kraj. Njihov dom so si me vojno prilastili neki tujci. Na vrtu so posekali vse dre^ je, da so kurili z njim. Ni bilo več hruške, ki je bl'^ nje že štiri leta v zemlji ležala Jankova bomba. KaK bi y tem času bila lahko koristna partizanom! Zdaj P bi jo bilo težko najti. Sicer pa ni bila več potrebn« Fašisti so bili premagani, vojne ni bilo več. Danes je Janko poročnilc jugoslovanskega vojneg letalstva. Je preudaren in izkušen pilot, vedno Prip''^^ Ijen braniti našo socialistično deželo. Se zdaj se kd« spomni svojih nekdanjih igrač. Takšne igrače so otrf: kom rade tudi nevarne. Zakrivile so že smrt mno^' naših najmlajših. Revolverji in bombe niso igrače /anj' Jankova velika igrača je danes letalo, a to je resna stvar, da bi lahko bila igrača. Kakor srebrn P?' se lesketa v sončni višini, kadar varno plove nad na*' morjem, nad gorami in kraji naSe lepe domovine. Fran B^'' K PROBLEMOM SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALI ŠC4 CELJE »VSAKDO GRE TJA...« INTERVJU Z IGRALCEM JANEZOM ŠKOFOM IN VOLODJO PEEROM Letošnja celjska gledališka sezona je ena izmed tistih sezon, v katerih je klasje dobro obrodilo, odpadlo pa je nekaj klenih zrn. Iz SLG odhaja- jo namreč upravnik Bruno Hart- man, režiser Branko Gombač ter igralca Janez škof in Volodja*Peer. Fluktuacija gledaliških delavcev sicer ni nič novega in nenavadnega, vendar se moremo sprijazniti z njo samo toliko, kolikor grobo ne pose- J. škof v vlogi Hermana II ga V umetniško eksistenco gledali- šča. Za maloštevilen ansambel, ka- kršen je ansambel SLG, predvsem pa za sloves celjske gledališke kul- ture, utegnejo imeti vsakršne večje personalne spremembe samo slabe posledice. Iz preprostega razloga, ker specifičen položaj pokrajinskih gledališč ne dopušča, da bi igralce enakovredno nadomeščali. Kakšni so dejanski vzroki za od- ločitev, da igralec zapusti gledališko hišo, ko ji je dolga leta služil z vsem srcem, to je edina tema, ki srno jo skušali osvetliti v pričujočem raz- govoru. Vprašanje: v svojem dolgo- letnem gledališkem delu v SLG ste ustvarili vrsto uspelih vlog. Katere med njimi šteje- te za na j bol j še^ JANEZ'šKOF: — Pravico soditi o tem, kaj je bilo boljše in kaj slabše, ima pa po mojem mnenju vedno in izključno le publika. Le njej bila posvečena in v presojo dana pred- stava in moj delež v njej. Vedno sem se zavedal, da moram kot vreden član SLG dati pri svojem ustvarja- nju vse, kar znam in mi je dano. Vsaka nova vloga, vsaka nova pred- stava mi je bila vedno izpit tako v umetnosti kot v življenju. VOLODJA PEER: — To naj sodi publika in kritiki. Če zc ravno vztra- jate, potem je to Andre (Andora), Amede (Rezervist), Norec (Kar ho- čete). Vprašanje: S kakšnimi ob- čutki odhajate iz celjskega . gledališča, posebej ker ste v njem zapustili tehten delež? JANEZ ŠKOF: — Verjemite mi, da z istimi kot pred 25 leti, ko sem odhajal kot polnoletnik od doma v življenje. Ne morem si kaj, ampak to gledališče mi je bilo kot dom, saj sem z njim zrasel, v njem živel in delal od prvega dne njegovega delo- vanja. Moja investicija je bila dokaj velika, saj sem odigral (resnici na ljubo) v vsem tem obodbju okrog 160 vlog vseh žanrov (skoraj toliko kot je povprečje za 40-letno delo igralca). VOLODJA PEER: — Celje zapu- ščam s težkim srcem, saj sem rojen Celjan (edini v ansamblu). Zapu- ščam hišo, kjer sem si ustvaril ime, kjer sem tako rekoč rasel (prvi na- stop 1935, ko sem imel Komaj 4 le- ta), najtežje pa mi je, ločiti se od občinstva, ki je moje delo sprem- ljalo in me večkrat nagrajevalo z aplavzi. ■ Vprašanje: se vam zdi fluk- tuacija gledaliških delavcev, seveda iz Celja naravna in nujna in zakaj? JANEZ ŠKOF: — Vsekakor! Toda vzrokov je več. Eden od zelo važnih in tehtniih se mi zdi tale: v zadnjem obdobju v našem gledališču igralcu kot neposrednemu ustvarjalcu ne pripada tisto mesto, ki bi mu po vsej človeški, moralni in etični plati moralo pripadati. Skratka, igralec je po mojem občutku razvrednoten, nemalokrat tudi diskriminiran. Ce hočete dr^vstičen primer; v debati umetniškega sveta o delovn,em pro- gramu so bile izrečene besede, ki so se mi vtisnile v spomin za vedno, vendar sem jih sprejel z zelo muč- nim in žalostnim občutkorri: »Zdaj gremo pa v Ljubljano igrati' da jim p(jkažemo, kako gojimo pri nas na- šo solato!« Ce menijo moji predpo- stavljeni, ki sem jim z vsem za- upanjem in spoštovanjem sledil s svojim delom, da sem »solata, ki jo gojijo«, potem odhajam iz tega nji- hovega vrtička in ne sprejmem ni- kakršne odgovornosti za bodoče us- pešne ali neuspešne letine. VOLODJA PEER: — Da. Vsakdo gre tja, kjer so boljši pogoji in kjer je večja možnost afirmacije. V Ce- lju si vezan samo na delo v gledali- šču. Film, radio in televizija ne pri- dejo^v poštev zaradi prezaposlenosti v matični hiši in zaradi oddaljenosti od metropole. Vprašanje: kaj je vplivalo na vašo odločitev, da zapusti- te celjski teater? JANEZ ŠKOF: — V teh petnajstih letih študija, ustvarjanja in življe- nja v gledališču ter z gledališčem nisem razen SLG spoznal še nobene- ga domačega ali tujega gledališča in tako nisem mogel do danes z med- sebojnim primerjanjem spoznati ra- ven svojega gledališča kot jugoslo- vanske ustanove (umetnost ne more biti komunalna, umetnost jc izključ- no le narodna). Ne morem si ustva- riti podobe, kako daleč sem za dru- gimi ustvarjalci oziroma kakšne so moje ustvaritve v primerjavi z dru- gimi. Ne mislite, prosim vas, da si karkoli neupravičeno domišljam, da del krivde pripisujem mojemu gle- dališču! To nikakor ne, pač pa še vedno subjektivno poveličujem in želim le najboljšo prihodnost, izpo- polnitev prizadevanj in eksistenco. v. Peer kot Herman mlaj.ši « Veni tudi, da priznanja uspavajo, toda v SLG se zaenkrat tega igral- cem (ustvarjalcem) ni bati, ker je za to še vedno premalo ali pa sploh nič poskrbljeno. VOLODJA PEER: — Vzrokov je več, verfdar se mi zdi poglaviten ta, da odno.si v sami hiši še daleč niso takšni, kakršni bi morali biti. Težko jc, če ti režejo kruh samoupravni or- gani, z drugimi besedami, kolegi, ne pa umetniško vodstvo, ki spremlja tvoje delo in rast. Hudo je, če jaj- ček več od pute ve, kot pravi Sha- kespeare. Drugi vzrok jc stanovanje. Dve leti že prosjačim, vendar ni no- benega odziva. Vsak igralec, zlasti pa režiser ki pride v Celje, stanova- nje dobi, če ga zahteva, čeprav osta- ne *tu samo eno ali dve sezoni. Jaz sem za tc pravice kot domačin pri- krajšan. In tretji vzrok: za svoje delo zahtevam plačo, ne pa milošči- no. Če hoče Celje imeti poklicno gledališče, potem je treba najti zanj sredstva, če teh ni, se pojdimo kul- turo pač po nogometnih igriščih. Vprašanje: kakšno jc torej vaše mnenje o družbenem upravljanju v gledališču? JANEZ ŠKOF: — Družbenega u- pravljanja sploh ni. Vsak gleda sa- mo naSe. V SLG za nekatere posta- va tako rekoč ni pisana. , VOLODJA PEER: O družbenem upravljanju ne moremo govoriti. Vprašanje: kam odhajate in kaj pričakujete od novega de- lovnega okolja? JANEZ ŠKOF: — Odhajam v Ljubljano, v Mestno gledališče. Pri- čakujem le delo, trdo delo, toda za to delo vsaj malce priznanja in pla- čila. Če drugega ne, vsaj prijateljski Stisk roke po napornem in z ljubez- nijo opravljenem delu. VOLODJA PEER: — Odhajam v SNG Maribor, spomladi pa na Polj- sko kot štipendist Prešernovega sklada. Pričakujem vse tisto, kar sem v naši hiši pogrešal. Pa še to: celjskemu gledališču želim v prihod- njih sezonah vse najboljše; če se bo situacija uredila, se bom rad vrnil v Celje. • dhr RAZSTAVA ARHEOLOŠKIH IZKOPANIN Redka odkritja v Šempetru Lanskoletne izkopanine na dru{?i nekropoli v Šempetru letos uspešno nadaljujejo. Izkopava- nja vodi pod težavnimi pogoji knstos celjskega muzeja Vera Kolškova. Na izkopavanjih dela 20 delavcev. Razsežno zemljišče,. dokumentacija, merjenje in fo- tografiranje vse to zahteva na- pore, ki jih komaj zmore ena moč. - - Izkopanine so ohranjene le v temeljih in so bodisi pravokotne, bodisi okroglieaste oblike, grobo- vi pa jaškasto vkopani v zemljo. Nekateri temelji segajo v globi- no metra in pol, .kar dokazuje da so nosili težko nadvišinsko arhitekturo, kot jo pozna obi- skovalec prve nekropole. Rimski grobovi so stari od 1800 do 1900 let. Ze lani so domnevali, da sta obe nekropoli celota. Rimska cesta, ki so jo odkrili, je široka več ko devet iiietroV, za dva met- . ra širša od današnje asfaltirane \ ceste. Da gre za rimsko cesto, ki je povezovala Celeio z Emono, je sedaj dokazano. Pod rimsko cesto je arheologija prišla na sled ilirski ])lasti. Doslej so našli tri ilirsko grobove z žarami. Iliri so mrliče sežigali na grmadi, pepel pa spravljali v 'žaro ,iz gline. Ilirski grobovi so stari kakih 2700 let. Ves ta čas do danes je bil Šempeter naseljen. Najdišče je dokaj obsežno, saj se razprostira v dolžini 270 met- rov, datira pa iz časov,, prve po- lovice 1. in 11. stoletja. Šempeter hrani še neko redko posebnost: steklene rimske žare za pepel po- kojnika. Našli so sicer le posa- mezne drobce, eno žaro pa se je |)()srečilo vešči roki arheologije s |iMtr|)cžljivim delom skoro do- (cla sestaviti. Tako nam je da- nes /iHina oblika teh žar, ki so vclikii' rcdkosi. Pri tem je zlasti vii/,ii(). (lil so ii.i j novejša izkopa- \ .iiijci iirheološko osvetlila rini- ' ski kult pokopa. V grobovili so razen tega našli med pepelom kovane železne žeblje (od enega do.devet v vsakem grobu). Gotovo niso imeli praktične uporabe, zato si lahko razlagamo, da so ti dodatki kultnega-zna- čaja, ki še danes ni povsem pojasnjen. Dosedanje izkopanine pričajo o enkrat- ni pomembnosti rimske nekropole, kaj utegne prinesti nadaljnje izkopavanje, bi bilo težko reči. Presenečenja niso izklju- čena, prav tako pa je seveda možno, da bi bil izkupiček skop. Karkoli že, najdi- šče je nujno izkopati po načelih sodobne znanosti, morebitni negativni rezultati pa bi bili še vedno pomembni zaradi sploš- nega značaja lege in najdišča. V Žalcu so priredili razstavo, ki jo je aranžirala Vera Kolškova. Na obiskovalca naredi močan vtis izredno bogata kera- mika. I^ončeni izdelki so zelo dobro ohra- njeni, posode skoro nepoškodovane, kar je pripisati sestavi zemeljskih plasti. V visti keramičnih izdelkov so vrči, sko- delice, lonci, vaze s pokrovom, oljenke, žare in žara \' obliki hiše. Keramika je pogosto raznoliko ornamentirana. Po teh- nični sestavi ilovke je žganina svetlejših tonov. Tudi imitacija ali bolje rečeno, do- mača izvedba terre sigilate je med najde- nimi predmeti. Presenetjiva pestrost ke- ramike v Šempetru in tiste, ki je v arhe- ološki zbirki Celja, nudi že danes arhe- " ologu bogato gradivo za študij provinct- alnc rimske keramične industrije. Med bronastimi predmeti so značilne lepe sponke (tibule),'^ki so večkrat okra- šene. Oblika lokaste, ilirske sponke in bolj ploščate rimske, pomeni med obema ti- pično razliko. Številni bronasti novci — po cesarjih: Vespazian, Domitian, Trajan, jladrijan, Antonij Pij, Faustina st. pa vse do Marka Avrelija segajo v čas I. m II. stoletja. Po njjh je mogoče omejiti čas naslanka grobišč in določati čas, k<> so bila opuščena. V Šempetru so našli tudi droben srebrn keltski novčič enakega tipa kot so jih našli v Savinji na Bregu. Najdba zdraviliškega instrumentarija do- kazuje, da je med naseljeniki živel rim- ski medik. hkrati pa, da je bilo naselje gosto, saj bi za maio.^tevilno prebivalstvo zaman iskali zdravnika. Prikaz ilirskega groba je na tej razstavi največje prese- nečenje. V Savinjski dolini doslej ni bilo podobnih odkritij. Razstava v hmeljarskem domu je vzorno urejena. Razstavljene predmete spremlja besedilo, teh- nično in umetniško dovršene po- večave fotokopij pa obiskovalcu nazorno prikažejo značaj grobi- 'a in obliko grobnic. Jaškasti grobovi so bili verjetno kamnito zaključeni v kupolo. Za študij zgodovine naše po- krajine prinašajo arheološke iz- izk()})aniuc novo bogato gradivo. Ilazstavljcni predmeti so iz za- kladnice izkopanin, ki so že de- |)()iiiratii. Kako bogat bo nekoč lapidarij v Šempetru, si kaj lah- ko predstavljamo. A. S. s POLIC STUDIJSKE KNJIŽNICE Nedomački V.: Stara jevrejska umetnost u Palestini. Beograd 1964. S. 26,^. Koljević S.: Trijumf inteligencije. Beograd 1963, S. 'mi\. Lukič S.: l'metnost 1 kriterijumi. Beograd 19M. S. 26372. Rcadings ih the Psvchologv of Human Grovvth and Developement. Nevv York cop. 1962. S. 2637S. Sirce J.: Objektivnost ocenjevanja učenče- ve delovne storilnosti v osnovni šoli. Ljub- ljana 196.S. S. 26378. — Pilon V.: Na robu. V Ljubljani J965. S. 26379/1. Colaković R.: Kazivanje o jednom pokolje- nju. Zagreb 1964. S. 26388, Fijo O.: Parobrodarstvo Dalmacije 1878— }918. Zagreb 1962. S 25577/2. Kojič B. Đ., D. R. Simonovič: Poljoprivre- dna arhitektura. 4. izd. Beograd 1964. S. II 3075. Kosec V.: Samopostrežba \/trgovini. Ljub- ljana 1964. S. 3082. Basta M.: Rat posle rata. Zagreb 1963. S. 25604. Jevtic B.: Država i privreda u SAD. Beo- grad 1964. S. 25689. Popovič D. J.: Beograd kroz vekove. Beo- grad 1964. S. 2,5658/1. Ch.irles R,: Histoire du droit penal. Pariš 1955, S. 24714/690. Culič Z.: Narodne nošnje^ u Bosni i Her- cegovini. Sarajevo 1963. S. II 3043. Značaj ljudskog faktora u prcduzečima. Beograd 1964. S. 25555/2. Pcnrose R.: Picasso. Ljubljana 1964. S. 25619. Naoružanje kopnene vojske. Beograd 1963. S. 25664. Osgood Ch. E.: Metod i teorija u eksperi- mentalnoj psihologiji. Beograd 1964. S.25136/3. Vukosavljevič S.: Pisma sa sela. Beograd 1962. S. 24429/1. VVolf V.: Dezmalne dizostoze. Ljubljana 1964. S. 15830/13. GRAJSKE IGRE 19 6 5 Herman Celjski v IZVEDBI SLG CELJE Adaptacija in režija: B. Gombač, asistent: C. Vernik, scena: S. Jovanovič, glasba: M. Vddopivec, koreograf: M. Jeras, lektor: B. Hartman. Igrajo: Herman II. — J. Škof, Fn- cterik — Š. Volf, Hermar^ ml. — V. Peer, Barbara — M. Goršičeva, Veronika — M. Kjudrova, Blaže.ia — M. Mencejeva, E. S. Piccolomini — J. Bermež, pater Melhior — J. Lukež (kot gost), Aron — M. Dolinar, Jošt — J. Prislov, Herič ~ D. Kastelic, poslanik — B. Grubar, jetničarka — N. Božičera, nemi hlapec — L. Verk, glasnik — A. Jordan, pri- vid ijrbavca — J. Jordan. PREMIREA 17. julija letos na Starem gra- du . Kritiki, ki so med obema vojna- ma pisali o Novačeinovem Hermanu Celjskem, so mu na rob sicer zabe- ležili nekaj upravičenih očitkov, ven- dar so ga domala vsi posadili v pr vo vrsto — med najpomembnejše slovenske dramske tekste. Dvomlji- vo, je", če to mesto resnično zasluži, vendar je še današnji dan dovolj učinkovit zgodovinski spektakel, ki nudi spretnemu režiserju možnost, da ob dobri zasedbi vlog in bogatem scenskem pa kostumskem aranžma- nu, skratka ob dovolj pisani in ble- ščavi opremi, postavi zanimiv in raz- giban lepobeseden igrokaz. To je Branetu Gombaču tudi uspelo. V priredbi se je izognil od- večnim prizorom in nekaterim nelo- gičnim mestom izvirnika, v režiji pa vseskozi ohranil dinamičnost in gra- dil na vzneseni in efektni igri; ne- mara sta grozljiva patetika in tea- tralična diabolika v prizoru s privi- dom grbavca in prizoru s sprevo- dom jetnikov malce preveč ro- mantično strašljivi in zato v gle- dalcu ne vzbudita groze, ki bi jo po vsej priliki morala, vendar ni mogo- če reči, da bi rušila celotno vzdušje. Škofova interpretacija Hermana II. je svojevrsten poskus tolmače- nja te zanimive figure, ki si jo je Novačan očitno zamislil »bridko resno« kot silno vladarsko naturo, kot »demonskega izbranca in obse- denca« (J. Vidmar). Škof ga je na- pravil bolj človeškega in bolj stvar- nega; snel ga je z vzvišenih hodulj. Njegov Herman je velikobesedengron movnik in robavs brez gloriole iz- branega velečloveka, a z realnejšim odtenkom surovega nastopača. Veronika Minu Kjudrove je mo- goče preveč nedolžna, enobarvna in krhka, vendar je njena igra dosled- na, posebno v zadnjem prizoru su- gestivna in v svoji naivni lahkover- nosti pretresljiva. Mariji Goršičevi je uspelo preprič- ljivo zaigrati Barbaro, cinično v sen- zualnosti in surovo v maščevalnosti. Prav posebno doživetje je bil pa- ter Melhior tržaškega gosta Joška Lukeža, ki je iz sicer hvaležne vloge ustvaril nepozabno figuro veselja- škega, servilnega, priskledniškega gvardijana., Tudi Jošt Soteski Jožeta Pristova, Aron Marjana Dolinarja pa Peerov Herman mlajši in Volfov Friderik ter jetničarka Nade Božičeve spada- jo med uspele kreacije. —bo— NIC VEC VAJENSKIH i^OGODB SPREJET JE BIL PREDLOG ŠOLSKEGA CENTRA ZA BLAGOVNI PROMPIT V CELJU " i VEDBI ŠTIPENDIJSKIH POGODB NAMESTO DOSEDANJIH VAJENSKIH — VIŠINA STIPENDIJE NE SME BITI MANJŠA OD POLOVIČNEGA DOHODKA NEKVALIFICIRA- f^EfJA DELAVCA — SPREMENJEN STATUS UČENCEV — BO S TEM ODPRAVLJENA FLUKTUACIJA? . Prejšnji ponedeljek je bilo v šol- skem centru za blagovni promet v Celju posvetovanje vseh predstavni- kov trgovskih podjetij iz občin hiv- Sega celjskega okraja. Na« tem po- svetovanju so razpravljali o predlo- gu šolskega centra za blagovni pro- J^et, s katerim naj bi uvedli nov sistem v izobraževanju trgovskega ■^adra. Po tem predlogu bi vso skrb j^^ pouk prevzel center, ki ne bi skv- "^1 le za teoretični del pouka, am- P^k bi nadzoroval tudi praktično ^^'lo učencev. V tem noVem sistiemu, "^i je edinstven pri nas, bi odpadle ^^jenske pogodbe, ki so bile v prak- si doslej, prišle pa bi v veljavo no- štipendijske pogodbe. Pri tem Morajo štipenditorji upoštevati, da po sklepu tega zasedanja višina šti- pendije v I. letniku šole za proda- jalce ne sme biti manjša od polo- vičnega dohodka nekvalificiranega delavca, ali vsaj 15000 dinarjev. Za poznejše letnike pa bi bila višina štipendije odvisna od učnega uspe- ha učenca. Na ta način se bo pove- čal interes učencev, da dosežejo čim boljši uspeh, saj si bodo posredno sami z uspehom določevali višino štipendije. Druga stran tega štipendijskega načina šolanja pa je v tem, da bodo morali štipendisti ostati v štipendi- torjevem podjetju vsaj toliko časa, kolikor dolgo bo trajalo štipendira- nje. Na ta način bodo podjetja vsaj za dobo treh let vedela, koliko kad- ra imajo in koliko novih štipendij lahko razpišejo. Doslej so namreč lahko učenci, kakor hitro so se izu- čili, zaptiščali trgovino in je tako ostalti trgovina brez kadra, ki ga je vzgojila. Pri tem novem, in do sedaj edin- stvenem načinu izobraževanja trgov- skega kadra pri nas, pa so pri šol- skem centru za blagovni promet na- leteli na težave v tem, ker šola ni- ma lastnih prodajaln za- praktični del pouka. Učenci bodo namreč po- lovico šolskega leta preživeli pri te- oretičnem pouku, polovico pa pri praktičnein, medtem ko bodo mo- rali med počitnicami mesec dni de- lati, v štipenditorjevem podjetju. Problem pomanjkanja lastnih pro- dajaln, so rešili na ta način, da bo šola sklenila pogodbe s posamez- nimi trgovinami in podjetji, kjer bodo učenci na praktičnem delu, pri tem pa bo center stalno in vsestransko nadzoroval delo go- jencev. Dovoljeno bo tudi, da bodo štipendisti manjših trgovin na prak- si v večjih podjetjih in trgovinah, kjer se bodo seznanjali z organiza- cijo dela in potem svoje izkušnje prenašali na štipenditorska podjet- ja. I. letnik šole za prodajalce pri šolskem centru za blagovni promet v Celju se bo začel v jeseni, pri vpi- su, ki bo 4. avgusta, pa bo treba imeti s sabo med drugim tudi šti- pendijsko pogodbo. Ta nov način izobraževanja prodajalcev bo imel prav gotovo pozitivne posledice tako za učence kakor tudi za štipenditor- je. Kaže, da so končo začeli misliti tudi na vajence, ki so bili doslej v marsikaterih pogojih še v skoraj fevdalnih odnosih. Novi ukrepi bo- do \o najbrže izboljšali. F. iCraiwr K'Ayx;ov()R z voznico fran cko (^krmelj in vodjem šole za poklk ne voznike Hočem voziti avtobus Minulo soboto je bila na centru za strokovne šole »Boris Kidrič« v Celju skromna svečanost o prodaji prvih spričeval in diplom 24 poklicnim voznikom, ki so po devetih mesecih šolanja uspešno opravili izpite. Omenjena šola je druga tovrstna V Sloveniji in je bila ustanovljena šele lani. Po slovesnosti so novi po- klicni vozniki skupaj s predavatelji in vodjem šole za poklicne voznike pripravili družabni večer v Strmcu nad Vojnikom. Vodja šole za poklicne voznike Janko Drofenik nam je povedal: »Lani se je prijavilo za uk 39 slu- šateljev, vendar jih je 12 odstopilo. Izpite je pozitivno opravilo 24 slu- šateljev. Vsi gojenci so imeli poleg ostalih predmetov še preko 200 ur praktičnega dela pri servisnih po- pravilih ob tekočem vzdrževanju vo- zil. Šola se samostojno vzdržuje, pri čemer me moti to, da zaposleni v podjetjih odvajajo sredstva v pose- ben sklad za vzgojo kadrov, podjet- ja pa naše šole kljub velikim potre- bam po tovrstnih kadrih ne vzdržu- jejo in morajo zato gojenci sami plačevati šolnino. Potrebo po taki Šoli narekuje tudi dejstvo, da na področju nekdanjega celjskega okraja ni nobeno leto manj kot 150 prijavljencev za izpit, da bi postali poklicni vozniki. Do- slej so za izpite pripravljali gojence v posebni tečajih, ki pa so in niso nudili gojencem potrebnega znanja za ta zahteven poklic. Znanje in sposobnost teh prvih voznikov, ki so letos obiskovali na- šo šolo, je zadostno jamstvo, da bo- do delovne organizacije v kratkem času samostojno začele iskati te kadre pri nas.« ' Ob tej priložnosti smo naprosili za razgovor enega izmed poklicnih voznikov, triindvajsetletno FRANC- KO GERMELJ, prvo ženo, ki je kon- čala to šolo in ki je obenem tudi prvi poklicni voznik na področju nekdanjega celjskega okraja. Francka Germelj ima že en poklic. Pred leti je namreč postala trgov- ska pomočnica. Rojena je bila — kot sama pravi, v šoferski družini, namreč od petih otrok so kar trije šoferji. Sama jc dobila izredno vo- • Ijo do vozniškega poklica že doma, ko je oče kupil avtomobil. Ko pa je pred leti na Reki obiskala brata, je slučajno videla ženo, ki je upravlja- la avtobus. Takrat je v njej dozore- la želja, da bo postala poklicni voz- ni in to voi^.nik avtobusa. Vpisala se je v tečaj za amater.ske voznike in ga z uspehom opravila. Ko' je zveucJa, da so v Celju ustanovili šo- lo za'poklicne voznike, se je prijavi- la in postala poklicni voznik. »Rada bi se zaposlila kot poklicni voznik, vendar do sedaj še nimam službe,« nam je odgovorila, ko smo jo vprašali, kje se bo zaposlila. »'želela bi se zaposliti v Nazarju, ker sem tam blizu doma.« — Vozniški poklic .spada med iz- redne napore zaradi psihičnih in fi- zičnih obremenitev. Poleg tega ga mnogi smatrajo za izključno »mo- ške« poklice. Kaj menite vi o tem? »Noben poklic ni lahek. Ne stri- njam se pa, da bi bil vozniški poklic izključno samo za moške. Žene smo že marsikje dokazale, da smo spo- .sobne. Če so ženske traktoristi, žer- javovodje in fizični delavci — zakaj ne bi mogla biti jaz šofer?« — Kot poklicni voznik se boste verjetno srečali z raznimi težavami in skrbmi. Na primer z raznimi ok- varami in podobnim. »Glede na to, da smo imeli že do- ma tovorno vozilo, predvsem pa dej- stvo, da so nas v šoli poučevali čez dve sto ur ob praktičnem delu v ser- visnih popravilih pri tekočem vzdr- ževanju vozil — se okvar — pred- vsem lažjih — ne bojim.« — Ste naredili že kdaj kakšen prometni prekršek? Kaj mislite o varnostnih organih v prometu? »Nekoč sem plačala kazen zaradi prehitre vožnje skozi Solčavo. Milič- nike pa rada vidim in srečujem na cesti, ker vem, da so potrebni.« ' — Večina voznikov trdi, da ne pije alkoholnih pijač, vendar varnostni organi kljub temu imajo pripravlje- ne »pihalnike«. Vi verjetno ne uživa- te alkohola? »To povsem tie drži, mislim zame. Če sem v prijetni družbi, seveda brez volana — tudi jaz popijem kak- šen kozarec. Ali bi drugače bila »do- ber« šofer!?« je v smehu dejala. — Kaj si poleg zaposlitve najbolj želite? »Da bi po nekaj letih uspešno opravila še »D« izpit in postala voz- nik avtobusa na progi Logarska do- lina—Celje!« Kmalu po izročitvi spričevala smo naredili ta posnetek, ki prikazuje prvo poklicno voznico FRANCKO GERMELJ in JANKA DROFENIKA, vodjo šole za poklicne voznike Prepričani smo, da je FRANCKA GERMELJ že s sedanjo voljo in de- lom dokazala, da se ne šali in da bo to tudi res dosegla. Zaželeli smo ji mnogo srečnih kilometrov, pred- vsem pa, da bi čimprej kot voznik dobila zaposlitev. J. Sever 86 PROMILTMU M:sRF.C V 17. DNEH 12 SMRTJVlll ŽRTEV v sedciiinajstili dneh mesecu jn- lija so organi prometne varnosti zabeležili največ smrtnih nesreč v ene mmesecn — število, ki ga ne pomnijo za nekaj let nazaj. V teh dneh se je v 86 prometnih nesrečah smrtno ponesrečilo 12 ljudi. Ce ob tej katastrofalni številki dodamo, da se je v prvi polovici letošnjega leta smrtno ponesrečilo 17 ljudi — je to podatek, ki zntrazi tndi najbolj hladnokrvne koristnike cest. Pred nekaj dnevi smo zabeležili najtežjo prometno nesrečo po vojni na, območju nekdanjega celjskega okraja na avtocesti blizu Čateža, v kateri se je smrtno ponesrečilo se- dem oseb. Ponesrečenci — turški državljani so se s preobteženim vo- zilom z veliko hitrostjo zaleteli v avtobus. Pet na mestu mrtvih, dva pa sta umrla po i)revozu v brežiško )lnišnico. Cc. bi ai^Tlizirali vzroke, bi prišli do istih ugotovitev, kot smo jih na- vajali že nekaj mesecev: prevelika liiirost, neupoštevanje sposobnosti voznika, vozila in ceste, alkohol, ne|)revidna zavijanja in nesreče na nezavarovanih železniških prtdazih. Vsekakor vzroki, ki bi jih lahko tudi Kn)anjšali na minimum in s tem ohranili s(d>i in drugemu koristniku ceste — življenje;. Praznovanje dneva šoferjev in avtomehani- kov, ki ga jc pripravilo celjsko združenje je bila največja tovrstna maniiestacija po vojni. Izredno veliko število šoferjev — članov /druženja je s pomočjo gospodarskih orga- nizacij organiziralo povorko motornih vozil od go-cart voz*i pa do najtežjih avtobu,sov in avtovlakov, ki so vozed v koloni demon- strirali praznik. Po vožnji po celjskih ulicah so šoferji in ovtomchahiki organizirali na Trgu V. kongre- sa praznično svečanost s kulturnim progra- mom, katere se je udeležilo več sto šoferjev in občanov. O pomenu združenja in o usta- no\'it\i organizacije je zbranim govoril čkm združenja, prvoborce in direktor Tovain'' žičnih izdelkov »Žična« — tovariš STANE K.OKALJ. Svečanost se je poleg drugih druž- beno-političnih delavcev udeležil tudi pred- stavnik republiškega odbora Združenja ferjev in avtomchanikov. Po kulturnem pr(> gramu v katerem je sodeloval tudi »šoferski oktet« iz Šempetra v Savinjski dolini je zdrii' /i>njc organiziralo tovariško srečanje pri Ml'' narjevem Janezu na Tcharju. Posnetek prikazuje manifestacijo in pr"* slavo na Trgu V kongresa. Foto: V. David ANDREJEV DOM " NA SLEMENU Severno od Celjske .kotline leži še druga ob Pakl, levem pritolču Savinje. Ta dolina ima svoje ime po gradu Šateku, ki še stoji na vzhodnem koncu doline na strmi vzpetini ter te s težavo kljubuje zobu časa. Kar je v Savinjski dolini Savinja, je tu manjša Pa- ka. Šaleška dolina je rodovitna, njene kulture spominjajo na Sa- vinjsko dolino, a zemlja je bolj- ša. Kakor Savinjsko dolino obkro- ža tudi Šaleško dolino večkratni venec gora. Pri vhodu v Šaleško dolino je mesto Šoštanj, ki ni znano sa- mo po usnjarski industriji, tem- več tudi po lepih izletih. Na juž- ni strani mesta se dvigajo iz temne jalovine razvaline Puste- ga gradu, najstarejšega bivali- šča šoštanjskih fevdalnih gospo- darjev. Cerkev pa ne stoji v me- stu,, ampak v Družmirju, dobrih deset minut iz Šoštanja. Na mesto starega gradu je bil zgrajen pozneje novi grad tik pod razvalinami starega gradu in je sedaj ta" grad nekaka sta- novanjska kasarna. Slabe ure oddaljen je kraj To- polšica, toplovodno zdravilišče za pljučne bolnike. Skozi Zavodnje se vzpenja iz Šoštanja turistična cesta v Šent- vid na Slemenu, ki je bil v zad- nji vojni skoro uničen. Februarja 1944. leta je pri Zlebnikovi kmetiji padel znani pesnik Kajuh, ki so mu nedavno odkrili v Celju pred gimnazijo spomenik. Konec aprila 1945 so se v cerkvi v Šentvidu in v so- sednjih hišah utrdili Svabi, da bi krili umik svojih enot, a so jih partizani nadvladali, seveda sta cerkev in zraven stoječa biv- ša velika gostilna popolnoma u- ničena. Na prijetnem kraju v bližini stoji Andrejev planinski dom na Slemenu (1096 m), imenovan po znanem zaslužnem planincu An- dreju Stegnarju, bivšem direlc- torju Tovarne usnja v Šoštanju. (Dd doma je obsežen razgled na vso Savinjsko dolino. Posavsko hribovje, Pohorje in vzhodne Karavanke. S Slemena se cesta spušča v Crno na Koroškem. Dom je bil zgrajen leta 1952, razpolaga s 30 ležišči v sobah in 50 ležišči na skupnem ležišču, planinska postojanka je moder- no urejena in je deležna števil- nega obiska, saj pelje v serpen- tinah avtomobilska cesta prav do doma. Iz Šoštanja je do doma 18 km, planinci'se lahko poslu- žujemo bližnjice iz avtomobilske ceste in napravimo nato iziet na Uršljo goro ali pa na Smreko- vec. Dr. M. »TVE PROMETA SMRTNA, NESREČA NA ŽELEZNIŠKE-M PREHODU Na prehodu čez savinjsko želez- nico se je pri Polzeli pripetila težja nesreča, v kateri je izgubil življenje 68-letni FRANC .7ELEN, doma iz . Polzele 124. Ko je prečkal tire, je iz celjske smeri pripeljala lokomo- tiva, ki ga je zadela in odbila 14 metrov ob progo, kjer je obležal rnrtev. PADEL VINJEN MOPEDIST V Dobrteši vasi je med vožnjo pa- del MARTIN SKORENSEK, ki je u- pravljal moped brez potrdila o zna- nju prometnih predpisov in vinjen. Med vožnjo je izgubil oblast nad vozilom ter padel po cestišču. Pri padcu se je težje telesno poškodo- val, prepeljali so ga v bolnišnico. MED VOŽNJO SO SE MU ODPRLA VRATA Vozniku osebnega avtomobila CE- 24-.i4 IVANU LIPICNIKU so se med vožnjo po cesti prvega reda med Cel)(;m in Vojnikom na desni strani vozila odprla vrata. Voznik jih jfi poskušal zapreti, pri tem pa je zavil preveč na desno, tako da je zdrsnil s cestišča in se prevrnil na njivo. Na avtomobilu je za pol mi- lijona škode. TRČENJE LOKOMOTIVE IN AVTOMOBILA Na nezavarovanem železniškem prehodu v Dobriši vasi je prišlo do težke prometne nesreče, ko je voz- nica osebnega avtomobila CE-28-69 MILICA PINTARj doma iz^Oi^iii^ vasi zavozila na progo v trenutku, ko je pripeljala po njej lokomotiva. Prišlo jc do trčenja, pri katerem je lokomotiva odbila ip prevrnila av- tomobil. Voznica in sopotnica JO- ŽEFA FIDLER sta bili v nesreči te- žje telesno poškodovani, petletni sopotnik DRAGO PINTAR pa je za- dobit pretres možganov. I2.900 MILJ PO SRHDOZEMUU« V času 26. oktobra 1965 do 2. novembra 1965 orgunl- tliamo tradicionalno 9-dncvno krulao polo- vuiije z luksuzno motornu ladjo »JUGOSLA- VIJA«. Relacija potovanja: Benetke — SpUt Hvar — La Valetta (Malta) — Palermo — Ciitauia — Taormiaa — Krf — Dubrovnik — Dcnetke — Reka. Obširne programe potovanja »2.000 milj po Sredozemlju« prejmete v poslovalnici »KOM- PAS« Celje, oziroma Vajn jih dostavimo na Vai naslov po poStl. 2. 5-dwcvno potovanje na ogled PRVE SVE- lOV.ME RAZSTAVE PRO.MHIA V .MONCIIH- NU. Vrši se v času ikl 25. 6. do 3. lU. 1965. prijave do 25. julija 1965. 3. V prvi polovici septembra 6-dnevnl avto- busni izlet v CIlAMONIX. Prijave do 30. ju- lija 1965. 4. 4-dnevno avtobusno potovanje po DOLO- MITIH v prvi polovici meseca septembra. Prijave do 10. avgusta 1965. 5. Kbncem avgusta 6-dnevno potovanje z osebnimi avtomobili v šVICO., Prijave do 20. julija 1965. 6. V času od 26. septembra do 1. oktobra 1965 potovanje v BERLIN. Prijave do 1. av- gusta 1965. 7. SONČNA ITALIJA VAS VABI NA 5-dnev- ne POČITNICE V RIMINIJU v času od 16. 9. do 20. 9. 1965. Prijave do 15. avgusta 1965. », Stalni dvodnevni izleti TRST — BENET- KE! PRODAJAMO ŽELEZNIŠKE VOZNE REDE! KOMPAS CELJE prodaja vse vrste vozov- nic za tu — In inozemstvo; organizira Izlete in potovanja, posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in vizumov, menja de- vize in daje vse informacije za Vaša poto- vanja v tu — in inozemstvo ter Vam posre- duje rezervacije za Vaš letni oddih v vseh turističnih krajih. KOMPAS CELJE obvešča vse stranke, da je v času sezone poslovalnica odprta od 7,30 ao 18,00 ure ter ob nedeljah od 8 do 13 ure. Pred vsakim potovanjem ali izletom obi- ščite turistično podjetje KOMPAS CELJE, Tomšičev trg 1, tel. 23-50. . Se priporoča. KOMPAS CELMi Tomšičev trg 1 tel. 23-50 Zavod za upravljanje nepremičnin v Celju razpisuje JAVNO LICITACIJO gradbenih in obrtnih del objekta »Samopostrežna trgovina« na Doljfem polju v Celju Predračunska vrednost del: 62.036.000 din. Dela na instalacijah in centralni kurjavi bodo oddana s posebnim razpisom. \ Vsa potrebna upravna in tehnična dokumentacija bo in- teresentotli na razpolago od 26. 7. 1965 dalje med 8. ia 9. uro v tehnični |jisarni /avoda. Razpis z zbiranjem^ ponudb velja do 15. 8. 1965. }*oniidi)c je poslati na Zavod za upravljanje nepremič- nin, Celje Vodnikova 13. *Na podlagi člena 174. Zakona o bankah in kreditnih poslih (Ur. list SFRJ št. 12/65) SKLICUJE Upravni odbor Komunalne banke Celje v svojstvu iistiinovne<,'a odbora ZBOR BANKE ki bo dnt! 7. d(?ceinl)ra iy()5 ob 9. uri v prostorih Občinske skupščine Celje (Narodni dom). Zl)()r l)anke ima vse pravice in dolžnosti ustanovncf^a zbora in bo sklepalo ukrepih, ki so potrebni za prilagoditev organiza- cije in i)oslovanja Komunalne banke Celje z novim zakonom o ' bankah in kredilnili poslih. Banka bo svojo organizacijo in poslovanje prilagodila tako, da bo poslovala kot »Komercialna banka Celje«, ki bo dajala poleg obratnih tudi investicijskem kredite za osnovna sredstva. Sedež banke bo v Celju. Predvidoma bo banka poslovala za isto poslovno področje kot dosedaj s tem, da se poslovno področjema vse ali samo dolo- čene posle na željo komitentov razširi tudi na druga področja. Pravico na en glas v zboru, banke in pravico soupravljanja Dri delu banke imajo vse delovne in 3ruge organizacije ter druž- beno j)(jlitične skupnosti, ki se pismeho obvežejo, da bodo v roku, ki ga bo določil zbor banke vložile v to banko del svojih sredstev na sledeče možne načine: — da vplača din 5.000.000 v kreditni sklad banke, — da oroči din 5,000.000 za dobo preko 3 let za oročitev spo- sobnih sredstev, — da oroči din 10,000.000 za dobo 1 do 5 let za oročitev spo- 'sobnih sredstev. — da ima na svojih računih pri Službi družbenega knjigo- vodstva povprečno letno din 30,000.000 sredstev, katere vključi v poslovanje te banke. Delovne in druge organizacije ter družbene politične skup- nosti pridobe pravico za toliko glasov, kolikokrat izpolnijo enega izmed gornjih pogojev s tem, da lahko ima posamezna delovna ali druga organizacija ntijveč 10"',, skujbnega števila glasov. Vse družbene y)olitične skupnosti smejo itneti skupaj največ 20% sknpiiefra števila glasov. Sedež ustanovnega odbora je v Komunalni banki Celje, Vod- nikova tilica 2. Pismene prijave za soustanovitev banke v smislu gornjih pogojev sprejema u()rava Konmnalne banke Celje. (Gornji razpis bo objavljen v eni izmed prihodnjih številk nradnega lista SFRJ). CESliTKA Dr. stomatologije FRANCIJI ZABljkdV- ŠKU iz Šentjurja pri Celju, za diplomo pa medicinski fakulteti — stomatoloSkI oddelek, Iskrene čestitata druikii Videnšek — S«IJak. Podjetje Javne naprave Celje sprejme v službo BL.\GAJNVK.4 Pogoj: Srednja šolska izobrazba in Znanje strojepisja. Nastop.službe takoj. Prošnje vlo- žiti osebno v tajništvu podjetja. Ravnateljstvo osnovne šole Štore razpisuje delovno mesto SNAŽILKE na podružnični štdi Teharje. Nastop službe 1. 9. 1965. Intereseutke naj vložijo pismene prošnje do 20. 8. v tajništvu usnovne šole .Štore. # PRODAM .Mlado kravo, dobro mlekarico »proda: Piki, Migojnice, Griže. 2000 kom cementne opeke »FOLC« prodam, ali zjimenjain za motorno kolo. Janko 1-ah, Začret (nova hiša), škofja vas. »BORGWARD« — 61« 3 tonski prekucnik pro- dam, ali zamenjam za »OPEL KARAVAN« Tone Komplet, Vojnik 46. Belo raztegljivo mizo in 4 stole proda: Zgenn Celje, Kocbekova 5 (od 10. do 15. ure). Avto »MOSKVIC« proda ugodno: Hladin, Par- tizanska 23, Lisce. Nemškega boksarja — starega 3 leta proda: Naraks, Celje, Celestinova 14. Fiat 600 — 1961 prodam. Celje, Plečnikova 9. Sobno kredenco prodam. Marica Krajne, Ce- lje, Delavslta' 12 (od 14. do 16. ure>. Svet delovne skupnosti uprave Skupščine občine 2alec razpihuje v šolskem letu 1965/66 STIPENDIJO za študij na Višji upravni šoli v Ljubljani — statistična smer Prednost pri podelitvi štipendije imajo osebe iz območja občine Žalec, ki so uspešno končale študij na sred- nji šoli. Kandidati morajo k pismeni prijavi priložiti overjen prepis zadnjega šol- skega spričevala in potrdilo o vpisu v šolo. Razpis velja 30 dni po objavi. Opremo za dve samski spalnici lu drugo pro- dam. C ee>lčeIP,nkiovaiinanobi,rdgovcumlm dam. Celje, Plečnikova 11. Moped »Colibri« enosedežni brez pedalov pro- dam. Jože Koželj, Celje, Partizanska 51. # KUPIM i Rabljeno kuhinjsko kredenco 1,60 kupim. Na- slov v upravi lista. # SLU2BE Gospodinjsko pomočnico iščem. Naslov v upravi lista. Franc Kregar — mizarstvo BOR, Ljubljana, Vižmarje 87, sprejme 2 kvalificirana mizar- ska pomočnika. Hrana in stanovanje pre- sltrbljena. Plača po dogovoru. # STANOVANJE Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam solidni ženski osebi. Ponudbe na upravo lista pod šifro »AVGUST«. Sostanovalca sprejmem. Naslov v upravi Ista. # KINO KINO »SVOBODA« ŠEMPETER Dne 24. In 25. julija 1965 »NAJLEPŠA NA SVETU« ameriški barvni film Dne 27. julija 1965 »ZADNIIH PETNAJST MINUT« francoski film Dne 29. julija 1965 »UBITI PTICO IHJSMEHLJIVKO« ameriški film KINO »PARTIZAN« SEVNICA Dne 24. in 25. julija 1965 »NE POŠILJAJ ŽENO V ITALIJO« nemški film / KINO »DOM« GORNJI ČRAĐ Dne 24. In 25. julija 1965 »HUSARSKA BALADA« ruski film KINO »SVOBODA« ŠTORE Dne 24. in 25. julija 1965 USODNA CIGANKA« angleški barvpi VV film Kino »SLAVKO SLANDER« Ljubno ob Savinji Dne 24. hi 25. julija 1965 »FRA DIAVOLO« ameriški fUm Dne 28. julija 1965 »VELIKODUŠNI LOPOVI« ameriški Hlni KINO »BOHOR« K0ZJ£ Dne 24. In 25. Julija 1965 »SKUPNO STANOVANJE« jugostovaniiki film KINO SEKCIJA »SVOBODA« BRESTANICA Dne 24. in 25. julija 1965 »LOČITEV NA ITALIJANSKI NAČIN« italijanski VV film Dne 28. julija 1965 »GRiLH ML.'U>OSTl« francuski film KINO ROGAŠKA SLATINA Dne 23. julija 1965 »SUŽENJ Z ZLATO ROKO« ameriški film Dne 24. julija 1965 »DVOJNI OBRAT« francoski film Dne 25. julija 1965 »POT OKOLI SVETA« Jugoslovanski film Dne 26. julija 1965 »GRAD GROeE« nemški barvni film Dne 27. julija 1965 »GANGSTERSKA PET(HtKA« angleški barvni VV film Dne 28. julija 1965 »KO ZVONOVI ZVONIJO« ameriški barvni CS film Dne 29. julija 1965 »ZAJTRK PRI TIFANIJU« ameriški barvni CS film Dne 30. julija 1965 »TRIUMPF MIHAJLA STROGOVA« italijanski CS film KINO KZ KOSTANJEVICA NA KRKI Dne 25. julija 1965 »ŠTIRJE APOKALIPTIČNI JEZDECI« ameriški barvni CS film Dne 28. julija 1965 »TAHIR IN ZAHRA« ruski barvni film IZLETNIK CELJE PUTNIK Nudimo vam vse turistične usluge. Organiziramo Izlete lu potovanja po Jugo- slaviji In v inozemstvo s turistični ttvtobu«!. — MONCIIEN — 4-dnevno avtobmsno poto- vanje na prometno razstavo. Prijave spreje- mamo do 5. VlU. 1965. Vožnja bo potekala po Koroški — Llcnz — Grossglockner — SaU- burg — Miiuchen. Zahtevajte program. — Z osebrdmi avtomobili 3-dnevno potova- nje po ITALIJI, Celje — Kranjska gora — Tuimezzo — Cortina d' Ampezzo — flolzano — Trento — ob Gradskem Jezeru — Sirml- one — Veroua — Padova — Benetke — Trst. — RIM — NAPOLI — POMPEJI ^ BENET- KE — TRST, 8- dnevno potovanje z vlakom dne 3. 9. 1965. Prijave do 30. Vil. 1965. — CARIGRAD — SOFIJA, lOdnevno poto- vanje z vlakom dne 6. IX. 1965. Prijave do 1. VlII. 1%5. — PARIZ — NICA — MILANO — BENET- KE, 9-dnevno potovanje z vlakom dne 13. 9. 1965. Prijave do 10. Vili. 1965. — SOFIJA — PLOVDIV — ISTANBUL — ANKARA — BEJRUT — BALBEK — DA- MASK — JERUZALEM — ANKARA, 12-dnev- no potovanje z avtobusom in letalom, dne 23. IX. in 4. X. 1965. Prijave do 10. VIII. 196S. — DUNAJ. — PRAGA — KARLOVE — BRNO — BUDIMPEŠTA, 8-dnevno potovanje z avtobusom, dne 12. IX. 1965. Prijave do 5. VIII. 1965. — ZURICH — LONDON — PARIZ — Mt)N- CHEN, 9-dnevno polivanje z vlakom dne 20. IX. 1965. Prijave do 10. VIll. 1965. — ATENE — DELFI — LARISA — SOLUN. 8-dnevno potovanje z avtobusom, dne 3. IX. 1965. Prijave do 1. VIII. 1965. — Tridnevna potovanja z avtobusi po AV- STRIJI in ITALIJI — Celovec — Beljak — Grossglockner — Cortina d' Ampezzo — Bol- cano — Lago di Garda — Verona — Padova — Benetke — Trst. Prijave sprejemamo za kolektive. — TRST — BENETKE, stalni avtobusni iz- leti, prijave sprejemamo za kolektive in po- sameznike. Prodajamo vozne rede za prometno sezono 1965-66. Vse informacije in prijave pri IZLETNIK-u Celje, Titov trg 3 ter poslovalnica v Velenju in Krškem. Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CELJE Titov trg 3 — tel. 28-41 - nasproti avtobusne postaje ZAHVALA Vsem zdravnikom kirurgičnega oddelka Celjske bolnišnice za uspešno izvršeno opera- cijo in takojšnjo pomoč v noči od 25. do 26. junija 196S, predvsem dr. Stiokolu — iskrena zahvala. Prav tako velja zahvala tudi vsemu strežnem osebju za njihovo pozornost. — Vsem skupaj prisrčna hvala. Hvaležni: Martin Pilih, Celje, Kovinarska 12 DOPUST prilrgan od usl POČITNIŠKA IN DOPUST.NIŠKA SE ZONA JE V POLNEM TEKU. LJUDJE PRI- PRAVLJAJO KOVČKE IN TORBE TER PRE GLEDUJEJO DENARNICE, CE IMAJO Di)- VOLJ, DA PREŽIVE TEDEN, DVA ALI TRI OB MORJU ALI KJE NA ČISTEM GOR- SKEM ZRAKU. Vse leto so varčevali, da bodo lahko sedaj nekaj dni živeli brez skrbi, daleč od trušča tovarniških strojev, ter da si bodo odpočili od plina in prahu napolnjena pljuča. Cas imajo, denarja sicer manj, jtljub temu pa so se odločili, da nekaj diii samo njihovih. Kam pofujejo ljudje, .ki jih je polna avto- busna postaja in poln železniški peron? Ko smo jiii povprašali, smo zvedeti, da jih VEdina odhaja na morje: Pula, Piran, Biograd, Fijesa, MJikarska, Rovinj, Tjesno. Poleg tega pa jih je tudi precej, ki bodo del svojih počitnic preživeli na Bledu ali pa v bližnji ; Logarski dolini. Prav zato je tndi razumljivo, da je celjsko avtoturistično podjetje Izletnik uvedlo več rednih avtobijisnih zvez r. jadran- skimi mesti. Tako imajcf direktne avtobusne zveze s Pulo, Piranom, Rovinjem, Crikvenico, Biogradom na moru, Tjesiiora, Vodicami, ri- jeso in še nekaterimi drugimi predvsem sred- njejadranskimi mesti. S Ciikvenico imajo vsai^odnevno zvezo, v večino drugih mest pa vozijo avtobusi vsakih deset dni. Naval je takšen, da vozi vedno več avtobusov. Poleg teh rednih zvez imajo avtobusne zveze tudi z Bledom in Logarsko dolino. Že iz tega vidimo, da res veliko Celjanov odhaja na dopuste drugam in jih ne preživi le doma. Med dopuslniki it mnogo takšnih, ki so vse leto /diliovali, da komaj shajajo z me- sečnimi I dohodki, kaj da bi si še privoščili dopust, pa vendar . . . Da bi ugotovili kako je z dopusti z denar- ne strani, .smo povprašali tega in onega. V večini so dopustniki vse leio hranili denar, »da so si ilopust pritTgali od ust.« Zakonca Tffrglav sta povedala: »Res je danes težko prihraniti denar za dopust, ko je ixi vse tako drago. Toda č<; začneš^ misliti na prihodnji dopust že 'takrat, ko se vrneš s prejšnjega, še nekako gre. Vsak mesec je treba dati ne; kaj na stran in v dvanajstih mesecih se že liabere toliko, da se lahko malo odpoćiješ.« »In kam greste?« »Vsako leto gremo dmgam. Lani smo bili na Hvaiu, letos pa gremo malo v Dubrovnik, nalo pa še malo na Slovensko primorje.« Vtem je pripeljal vlak in vsi trije, s sabo sta mela .še majhnega otroka, so se zaceli riniti proti njemu. Njihove počitnice so se že začele z »gužvo« in tako se bodo menda tudi končale. Ustavili smo se malo tudi na avtobusni postaji. Tudi tukaj nikoli ne manjka ljudi. Največ potnikov potuje v zgodnjih urah, ko še ni tako vroče, »saj bi se sicer stopili kot sladoled,« kot nam je povedal mali Joško, ki se je z mamico in očkom odpravljal v Bio- grad. »Pa imaš dovolj denarja, da si boš lahko kupil lam tudi sladoled?« sem ga povprašal. »Saj ga ima očka. Bo že on plačal! kajne, mamica?« Mamica se mu je nasmejala, Joško pa je 'polipal očeta po denarnici, kot da bi se hotel prepričati, če ni morda pozabil de- , narja doma. Ljudje hodjo na dopuste, .se vračajo z zar- javelo kožo, vmes pa venomer godrnjajo, ka- ko je vse drago, kako slabe so usluge, kako pri današnjih cenah res ne bodo mogli v prihodnje več na dopust. Toda minilo bo le- to, prišla bo sezona dopustov in zopet bodo pripravili kovčke in torbe ter jo mahnili na morje. Denarja ni — toda za dopust mora biti! F. Kramer TRG. PODJETJE »TOBAK« LJUBLJANA, KOTNIKOV A 10 OBVEŠČA cenjene stranke, da je odprlo v CELJU, ZIDANŠKOVA ULICA 6, TFXEFONSKA ŠT. 51-90 SKLADIŠČE, kjer nudi tobačrie izdelke vseh tobačnih tovarn po ugodnih prodajnih pogojih. Cenjene stranke opozarjamo tudi na našo novo proda- jalno v ul. XIV. divizije pri Domu OF, katera je odprta NON-STOP. Obiščite nas in boste zadovoljni s postrežbo. Komisija za sprejemanje in razporejanje delavcev pri kon lekciji »Oblačila« Rogaška Slatina razpisuje delovno mesto TRGOVSKEGA POTNIKA Pogoj: Deset let prakse na delovnem mestu trgovskega potnika konfekcijske stroke ali visoko kvalificiran trgo^^ ski delavec s petletno^ prakso komercialista v konfekcijski st rok i. , Ponudbe za razpisano delovno mesto sprejema komisija za sprejemanje in razporejanje delavcev do vključno 25. ju- lija 1965. Razdelitev teritorija po dogovoru. Delovni kolektiv Splošno obrtnega pod- jetja »OBNOVA« Celje želi vsem delov- nim ljudem občine Celje za njen praznik in ob 20-letnici vstajše mnogo delov- nih uspehov pri nadaljnjem delu in kre- pitvi družbeno, kot delavskega samo- upravlja. Meddržavni troboj atletinj NEMKE superiorne Letošnja druga vrhunska atletska prireditev v Celju je za na- mi. Organizator AD Kladivar zasluži vse čestitke. Organizacija je bila do potankosti in precizno izvedena tako, kot mora na podob- nih tekmovanjih biti. Priznati je treba, da taki orgnizacijski prije- mi, kot smo jih v nedeljo videli na stadionu Borisa Kidriča dajo prireditvi še poseben slavnostni pečat. Odlično orgnizacijo so pohvalili tudi eni in drugi gostje, ki so odnesli iz Celja najlepše vtise. Tekmovanju so med drugim prisostvovali tudi švedski am- basador, s prviur sekretarjem, pr-- vi sekretar vzhodnouemške am- basade ter še en člail vzhodno- uemškega predstavništva v Ju- goslaviji. Zal smo morali kot že mnofrokrat v zadnjem času po- novno u{,'otoviti. da ira prire- ditvi ni bilo niti enega pred- stavnika celjskega družbenopo- •litičnt'ga življenja. Ne gre tu samo za odnos do neke športne prireditve. Gre za več. Gre za odnos do visokih predstavnikov dveh prijateljskih držav, za od- nos do njihovih športnikov in slednjič gre za odnos do športne prireditev v počastitev 20-letnice osvoboditve iu praznika niesta Celja. Po uvodni ^svečanosti iu od- igran j u treh državnih himen se je pričelo tekmovanje, ki je ob koncu prineslo ženski reprezen- tanci Jtigoslavije neuspeh. Ekipa Nemške demokratične repuldike je premagala Svedinje in Jn!?o- slovanke, medtem ko je švedska ekipa premajfala našo. Za poraz naših atletinj i)roti Švedski je bila v precejšnji meri kriva tudi holezcn celjske teknrovalke Lu- bejeve, ki je v prvi disciplini — v teku na 80 m čez ovire si- cer zasedla s časom 11,3 dnifjo mesto, nato pa v• skoku v daljino skočila povprečno — 578 cm, v teku na 100 m in v štafeti pa ni sodelovala, ker ji je °'med tem zdrav|iik že prepovedal naslo- ])anje; To pa je.stalo jugoslo- vansko ekipo dra(?o(enili točk ravno v dvoboju s Švedsko. Drtt- ga celjska predstavnica na tem troboju Urbančičeva je v metu kopja že v prvi seriji vrgla orod- je 50.70 m v nadaljnjih luetih ji pa nikakor ni šlo. Vsekakor pa j je drtigo mesto tisto, kar smo od ' nje pričakovali. Vrsti svetovno znanih atletov in rekorderjev, ki so že nasto- pili na celjskem atletskem stadi- ona, se je v nedeljS priključil Novozelandec Baillie, ki je v točki izven konkurence nastopil z nekaterimi domačimi tekači v teku na 3000 m iu preinočno zma- gal. Ob koncu še nekaj; na vseh podobnih meddržavnih srečanjih je ob koncu tekmovanja še za- ključni ceremonial z razgla- sitvijo zmagovalnih ekip. Tako je bilo tudi tokrat na stadionu. Toda nič kaj lepega vtisa ni napravilo pred- časno odhajanje gledalcev s tri- bune. Spodobi se namreč, da za- ključku tekmovanja ne priso- stvujejo le tekmovalci, ampak tirdi gkdalci, ki z aplavzom na- gradijo športnike za lepe dosež- ke in šj^ortno borbo. Zal pa je bila tribuna na stadionu Borisa Kidriča ob zaključku slovesnosti že skoraj prazna. E. G. Lubejeva je nastopila bolna Oisem Celjanov v Jeni LE TRI ZMAGE V soboto in nedeljo je bil v Jeni atletski dvoboj med reprezentanca- ma iNemške demokratične republi- ke iu Jiigoslđ^vije. Kakor je bilo liričakovati, je domača ekipa z lah- koto odpravila ekipo Jugoslavije in pri tem le trikrat dovolila, da so gostje osvojili prvo mesto. Eno prvih mest je za našo ekipo priboril celjski dolgoprogaš Cervan v teku nn 10.000 m. doscjTel pa je čas 29:1-t.4. To. je bila tudi edina disciplina, kjei je jugoslovanska ekipa slavila dvoj- no zmago. Drugo mesto je namreč zasedel Farčič. ki je za Červanom zaostal 8 desetink sekunde. Važič je tokrat naletel na raočnegii tekmo- valca Mava. ki zadnje čase dosega lepe jispehe na mednarodnih tekmo- vanjih. Tako je zmagal Mav (3:50.4), Važič pa se je moral zadovoliti s tretjitu mestom. Na razmočenem *'ka|išču je dosegel čas 3:51,5. V tej disciplini je nastopil tudi Zuntar, ki je bil s časom 3:55,1 četrti. Prvega dne je od Celjanov nastopil še Po- hitnik v teku na tlOm ovire, kjer ie bil četrti s časom 16.0. Naslednji dan je v teku na 400 m z ovirami dosegel čas 54,7, s čemer je zopet zasedel enako mesto. V teku na 5.000 m je osvojil Važič drugo mesto z manj kot dve sekundi, zaostanka za Haasejem. V tem teku je Simo dosegel čas 14:04,0. za njim pa se je uvrstil naš drugi predstavnik Ko- rica, ki je zaostal kar za 9 sekund. ^' skoku v išino je Vivod preskočil 200 cm, kar mu je zadostovalo za tretje mesto. Sploh so bili v disci- plini doseženi slabi rezultati, saj je zmagovalec Todosijevič preskočil le tri cm več. drugoplisiran Nemec Wille pa enako višino kot Vivod. Lešek si je v skoku ob palici delil drugo do četrto mesto, saj so kar trije tekmovalci preskočili 440 cm. Premočno je zmagal Nordvvig s sko- kom 480 cm. Tako so na tem dvo- boju jugoslovanski atleti osvojili le tri prva mesta, ostala pa so osvojili domačini, ki so bili pretežak na- sprotnik za našo ekipo. Končni re- zultat dvoboja je bil 136:76. K. F. KAJ BO Z ALJAŽEVIM HRIBOM? Aljažev — prej Jožefov — hrib je bil do prve svetovne vojne po- rasel z velikim smrekovim goz- dom, ki so ga med vojno pod pretvezo, da se je v drevju poja- vil lubadar, posekali (takratni celjski podžupan je bil namreč lastnik bližnje parne žage). Izse- kane površine so pozneje skušali pogozditi, a brez uspeha. Končno so hrib namenili za zazidavo. RazparceliiMli so ga in leta 1926 je pričela mestna občina razpro- dajati zemljišča. Kljub izredno nizki ceni (dinar in pol na kva- dratni meter), se ljudje za parce- le niso preveč zanimali, saj na hribu ni bilo ceste, ne elektrike niti vodovoda. Zemlja je bila rev. na, prvi »naseljenci« so imeli ve- liko dela- predno so jo kultivira- li. Kljub temu so Jožefov hrib po- stopno zazidali in naselili. Zdaj rase j o na Aljaževem hri- bu nove stanovanjske zgradbe. Tako pada sadno drevje, od tež- kih voz, ki dovažajo in odvažajo gradbeni material in izkopano zemljo, se kvari cesta po Grohar- jevi: novi asfalt poka in razpada. Občina sicer pridno pobira ko- munalni prispevek, za red na hri- bu pa nihče ne skrbi. Ob Grohar- jevi teče greznica, ki v toplih dneh smrdi do neba, voda ob na- livih odnaša zemljo in koplje jar- ke po poteh, ki vodijo na hrib, na vseh koncih in krajih se valja nesnaga; kupi smeti in odpadkov, ki jih nihče ne odvaža, so leglo mrčesa. Klopi, ki jih je pred leti postavila SociaHstična zveza, so polomljene. Tako nudi Jožefov hrib kaj žalostno podobo zane- marjenosti. Kje je vzrok? Prebivalci se upravičeno spra- šujejo, ali res ni nikomur do te- ga, da bi na Jožefovem hribu končno napravili red. Skrajni /;as je že, da uredimo smetišča in ka- nalizacijo in da dobimo cestarja, ki bo vzdrževal ceste in poti. Milan Cetina ŠMARJE URBANIZACIJA NASELIJ Ma področju urbanizacije je v ob- čini opaziti znaten napredek. Urba- nistični program za območje Roga- ške Slatine je že sprejet in čaka na potrditev pri. republiških organih, urbanistični program Šmarja pa bo predložen na prihodnji sCji občinske skupščine. Posebno vprašanje pred- stavlja urbanistično območje Rogat- ca. Del kraja leži namreč na hrvat- ski strani, urbanistično pa naj bi po- menil zaokroženo celoto. Zamisel o skupnem urbanističnem planu žal ni realizirana. V šmarski občini bo treba izdelati še urbanistične programe za Kozje in Bistrico ob Sotli. Tako bodo v končni fazi urbanizirana vplivna ob- močja Rogaške Slatine, Rogatca, Šmarja pri Jelšah, Kozjega in Bi- strice ob Sotli. V občini Šmarje imajo že v Pečini krajev vodovode. Med njimi je ne- kaj takih, ki so bili zgrajeni še pred drugo svetovno vojno. V gradnji sta vodovoda Buče in Zagorje, priprav- ljajo pa tudi gradnjo vodovoda v Penkovem selu. Dokaj pereča je pre- skrba z vodo v Rogatcu, Šentvidu pri Grobelnem in Podčetrtku, nada- lje so premajhne kapacitete vodo- voda v Rogaški Slatini, v Šmarju pa bi bilo potrebno sanirati izvire in zgraditi rezervoar. SM U K SR|EDI POLETJA Te dni sta slovensko časopisje iII radio objavljala vesti s tre- ninga najboljših jugoslovanskih alpskih smučarjev na plazu pod Prisojnikom. Moramo priznati, da so lepo sliši, da naši smučar- ji sredi poletja lahko trenirajo na snegu v prijetni zimski nara- vi. Toda le malokdo ve, da tudi celjski smučarji in prijatelji niiičaiskega športa lahko siedi ulijske vročine smučajo, Snežni plaz pod Planjavo v Logarski do- lini jp že nekaj mesecev najbolj •)bisknii kraj celjskih ljubiteljev hmučanja. Uro iu pol z avtomo- )ilom v Logarsko dolino in proti dapu, nato pa še 10 minut hoje II že si lahko natakneš smuči ter živaš »belo opojnost«. Sneg na dazu je »zbit« iu ga je še pre- •ej, teren pa je primeren za iinučarje vsakršnih kvalitet. Ce d siguren v svoje smučarske spo- M>bnosti. se lahko smučaš brez srajce, nekateri celo samo v ko- palkah. Vsekakor užitek svoje vrste. Nekaj uric na snegu in son- cu kaj hitro mine, nekaj poseb- nega pa je že občutek, da si se »redi poletja smučal in kepal, ko vendar pravimo, da zimska sezo- na traja le tri mesece ali pa^ še manj. Pod plazom je ob »začet- ku« Savinje primeren kraj za piknik in, če si le malo iznajd- ljiv — pa niti ni treba, da imaš avto, saj vozi v Logarsko dolino avtobus boš preživel čudovit vikend. Morda pa bi v perspektivi lahko mislili tudi na ureditev te- ga smuškega terena, ki je zaradi Iizredno ugodne lege primeren ravno za smučanje po pravi smučarski sezoni. « -ed v počastitev 20. obletnice osvoboditve je TVD Partizan Gomilsko organiziral telovadni nastop, na katerem so poleg domačinov na- stopili tudi nekateri državni reprezentanti: Cerar (na siki v vaji na konju), Šrot, Petro- vič, Ker.snić, Brodnik in Kisel. Nastop je izredno uspel, gledalci pa so z navdušenjem spremljali izvajanja domačinov in gostov. ŠAHOVSKE VESTI Na republiškem prvenstvu za mladince, ki je bilo v Ljubljani je predstavnik CSK, Orum Andrej zasedel dobro osmo rnesio med 18 udelcžunci, kar je vsekakor lep Uspeh. Na Bledu jc bilo končano republiško prven- stvo, na katerem je sodel(.)vaIo 10 sindikalnih ekip, med njimi tudi Železarna Štore in Tn- grad Celje, medtem ko je Cinkarna udeležbo odpovedala zaradi službene zadržanosti svo- jih igralcev. Železarji so zasedli dobro 6. me- sto, Ingtad pa je malo razočaral in pristal na 8. mestu. v Žalcu se je vršil v okviru občinskega praznika, četveroboj med Celjem, Žalcem, Konjicami in Velenjem. Proti pričakovanju so bili prvi Žalčani pred Celjem, Velenjem in Konjicami. Celjani so nastopili zelo okr- ieni. zato jc mesto katerega so osvojili tudi temu primerno. P—ač Odbojjca na Gomilskem v okviru telovadnega nastopa na Gomil- skem so priredili tudi odbojkarski turnir, ki se ga je udeležilo 5 ekip. Rezultati: Prebold : Gomilsko I 1:2, Šempeter : Petrovce 2:0, Go- mlsko I : Petrovce 2:0, Prebold : Gomilsko II 0:2, Šempeter : Gomilsko 11 2:0 in finale Gomilsko 1 : Šempeter 3:2. Vrstni red: 1. Gomilsko I, 2. Šempeter, 3. Petrovce, 4. Gomilsko 11,5. Prebcjld. KrofUč ŠPORT NA DROBNO Vaterpolisti celjskega Neptuna (mladin- ci) so te dni sodelQVali na mladinskem vaterpolo turnirju za nagrado Kopra v Ko- pru, v prvi tekmi so nesrečno izRubili s 3:2 proti Renčammnato pa so z istim rezul- tatom premagal.l lanskega republiškega prvaka Koper ter zasedli 2. m_esto. v nadaljevanju tekmovanja za Titov no- gometni pokal sta bila dosežena nasled- nja rezultata: Polzela : Olimp 1:2, Šmartno : Rog. Slatina 4:1. Ta tekma pa bo registri- rana s 3:0 za Rog. Slatino, ker en igralec Smartnega ni bil registriran. V okviru športnih prireditev za občinski praznik Žalca sta bili odigrani tudi tekmi v rokometu in nogometu. Rokometna tek- ma med zveznim ligašem Rudarjem iz Trbovelj in reprezentanco Savinjske doli- ne se je končala z zmago gostov 21:1G, nogometaši Celja pa so premagali ekipo Savinjske doline z 9:3. SE- SA- LEC Vsesplošna elektrifikacija Življenja je prinesla s seboj vsesplošne električne pripo- močke. Recimo od električnih zobnih ščetk, ki imajo pred navadnimi to prednost, da je drgnjenje po zobeh hitrejše, pa do sesalca, tako rekoč do super sesalca. Da. Zadnjič na primer se mi je pokvaril sesa- lec. Okvara je bila zelo nena- vadna: sesalec se je med se- sanjem nenadoma spremenil v razpršilec; namesto da bi prah vsesaval, ga je pričel pr- šiti na vse strani. V sobi je postalo pretežno oblačno, dvignil se je tako gromozan- ski oblak prahu, da bi si bil moral nadeti protiprašno ma- sko. Ko je nastopila delna raz- jasnitev, sem poiskal gumb in pritisnil nanj, da bi zaustavil abnormalen proces, tedaj pa je pričelo tuliti in zavijati, ka- kor da bi bil sprožil sireno. Dotlej mi ta lastnost sesalca očitno ni bila znana; nisem torej vedel, da bi bil vanj vgrajen mehanizem za alarm. Vsa prestrašena je pritekla žena: — Kaj pa počneš? — Jaz nič! Sesalec! sem za- vpil, da bi preglasil tuljenje. — Iz — klo — pi! je vzklik- nila v zlogih, da bi prevpila alarm. Toda kljub hitremu ukrepa- nju je bilo že prepozno. Alarm je priklical sosede, ki so se ^ trli pred vrati. Vsakdo je ho- tel videti dogajanje. Gotovo bi bili vdrli v stanovanje, da jih v odločilnem trenutku ni pregnal sesalec, ki je ob enem izmed naslednjih pritiskov na gumb zaregljal kot strojnica. Neverjetno, sem pomislil, na kaj vse ne misli proizvajalec! Najprej poskrbi za zapraševa- nje stanovanja, nato sproži alarm in klice na pomoč, po- tem pa, ko so dobrosrčni so- sedje pred vrati, jih kratko- malo prežene! Sesalec me je pričel zabava- ti. Pričakovati je bilo namreč nova presenečenja. In res. le čez kratek čas je močno poči- lo in se zahliskalo, švignila je iskra, nato pa se pokadil mo- drikast dim. Zbogom orožje, sem rekel; samo da ni prišlo do kakšne elementarne ek- splozije. Naslednjega dne sem sesa- lec odnesel v servis. Za pultom je poslovodja iz- polnjeval nekakšne obrazce. Bežno je dvignil pogled. — Kaj pa mu je? je vprašal odsotno. — Preobjedel se je prahu, pa mu gre na bruhanje, sem odvrnil, da bi pritegnil nase pozornost in skrajšal čas ča- kanja. — Kaj? Kaj pravite? je re- kel in me začudeno pogledal. — Strelja, sem nadaljeval. — Strelja? je poskočil. — Trenutek! — In tuli, sem dodal, — vmes pa poka kakor ročne bombe. — Kaj, kaj? Dajte sem, da vidimo! Odrinil je papirje na stran in prijel sesalec. — Ta- koj bomo poskusili. Ko ga je vklopil, je v vtični- ci počilo in se zabliskalo. — No, vidite, sem rekel. — Prekleti sesalec, je siknil, — pa sem naredil kurcšlus! Jezno je pogledal, češ kaj ti je bilo treba prinesti tega hudiča sem. — Kaj menite? sem vprašal. — Pokvarjen je, je rekel ta- ko prepričljivo, da res ni mo- Zlo bili dvoma. (oh) - 25 - Vredno se je bilo potruditi zanj. Guzaj je pa to vse natanko vedel in je bil zato zelo previden. IVlateri je po neki ženski po- slal pozdrave, da je živ in zdrav in da naj se nič ne boji zanj, njega že ne bodo nikoli dobili! Drugič je neke noči sam prišel do doma, potrkati .se pa le ni upal, kaj se ve, morda ga pa rav- no nocoj čakajo. Pa ji je kar na oknu pustil precej veliko vreč- ko samih krajcarjev in grošcv. To pa zato, da bi ne bilo ljudem sumljivo, odkod ima mati naenkrat debel denar, saj nima dru- gega kakor to, kar z dnino zasluži. iVlati pa sploh ni marala tega roparskega denarja in ga je bojda nesla župniku. To se je potem hitro zvedelo po celi okolici. Guzaj je bil zelo hud, žandarji so pa mater potem še bolj pestili, naj pove, kje se skriva sin, drugače bodo še njo zaprli. Saj ji jc bilo že tako in tako dosti hudo, ko ni bil nihče prijazen z njo, kakor da bi bila ona kriva vsega tega. Koliko noči je prejokala zaradi nje- ga, saj ni čudno, vsaka mati ima rada svojega otroka, če je tudi razbojnik. Minilo je že nekaj tednov od takrat, ko je bil Kovačev ubit. Ljudje so že malo manj govorili o strašnem dogodku, žandar- merija je pa seveda še kar naprej iskala ubijalca Guzaja. Ved- no so mu bili za petami, kakor hitro so zvedeli, da se je kje prikazal. A kaj, med tem časom je bil on že zdavnaj čisto na drugem koncu! Pa še to je bilo, da je bil enkrat tako oblečen, drugič pa spet čisto drugače. Tako jim je znal mešati sled, da so bili vedno prepozni. Nekoč bi ga pa le bili skoraj dobili. Komaj komaj jim jo je odnesel! Bilo pa je takole: * Guzaj je misjil, da se je vse skupaj že dovolj pomirilo in da so se žandarji končno le naveličali noč in dan stati in opre- zati pri Šarklovi koči. Neke temne noči se je previdno priplazil, storil tri korake, pa spet obstal in poslušal, — vse je bilo mir- no, nobenega glasu ne sumljivega suma nikjer. Bil je že skoraj pod okencem, pa spet obstal, še premakniti se ni upal, še sko- raj dihati ne, — samo napeto je poslušal. Nič. Vse tiho. Mati je šla gotovo že zdavnaj leč. Kaj naj naredi? Cisto narahlo je potrkal. Nič, nobenega glasu. Mikalo ga je, da bi bolj zaropotal. Kaj pa, če je le kdo blizu? Tu je na odprtem, če bi bila hosta bliže, bi se upal, tako pa — Spet je prisluškoval. Nič se ni zga- nilo nikjer. Pa se je odločil, naj bo, kar bo, pa bo! Videti je, da je dobro zadel, da nocoj ni nikogar v zasedi. Zaropotal je nekoliko močneje, da se je skoraj sam ustrašil. — Mati! — Pa še enkrat: — Mati, jaz sem — — Ježešmarija! Francak! Beži! Čakajo te! — — 26 — — Nikogar ni, mati! Saj bom takoj šel, samo pozdravim naj vas! — — Za božjo voljo, — beži! O ubogi moj Francak — Okence se je odprlo, mati je segla z roko ven in pobožala sina po licu. — Ubogi moj, ubogi moj Francak... Zdaj mi sam povej, — ne verjamem drugmi! Si ga res ti? — Mati! Nisem ga hotel! Pa me ni hotel spustiti! Naj bi se bil pustil prijeti in iti nazaj v ječo?! Za sedem let v ječo, ko nisem nikomur zalega storil! Sedem let po nedolžnem! Mati Mati je samo v solzah hlipala — — Ubogi moj — Cuj! Slišiš?! Nekaj .se premika! Beži, Francek! — Stoj! Sicer streljam! — je rezko zavpil orožnik iz teme. Guzaj je za kratek trenutek še stisnil materi roko in od- skočil od okna. Divje se je zakrohotal: — Nikoli ne! Habahaha! — Strel je presekal tišino in potem še eden. — Nikoli me ne boste dobili, hudiči! Hahaha! — Oba strela sta zgrešila. Guzaja je vzela tema. Zandar je klel in robantil, pomagalo pa ni nič. Guzaj je spet srečno odnesel. 6. poglavje GUZAJ JE VSEH MUH POLN ^ — Ne vem, sem ti tisto že pravila ali ne, kako je Guzaj nekoč z žandarji pil? Jim je bil prej pisal v Celje, če bi ga radi videli, naj pridejo tega dne ob štirih popoldne v Celje v gostil- no štatvin, da jih lepo povabi. So mislili, da ga bodo dobili, pa ga niso! Guzaj je bil res vseh muh poln. — Spomini Ane Čater iz Črnolice So pač debelo pogledali na žandarmeriji v Celju, ko so dobili tisto Guzajevo pismo. Vse, kar je prav.! To je pa že višek nesramnosti! Najprej sploh verjeti niso mogli. So mislih, da jih ima kdo za norca, da bi jih rad potegnil; potem so pa le začeli premišljevati. Kaj pa, če bi bilo le res? Predrzen je za- dosti! No, so rekli, če se še nikoli nisi, tokrat si se pa zmotil! Tako premeten pa vseeno nisi, da bi nas tako pretental. Zdaj si naš! Pa je ta glavni žandar sklical vse skupaj in jim je na glas prebral Guzajevo pismo, da jih vabi ob štirih popoldne k Stat- ^ vinu na pol literčka. Tako sč je takrat reklo pri tisti gostilni,. 4 ko se pride v mesto. Drugi vedo spet drugače povedati, da ni J bilo tam, ampak pri pošti; jaz ne vem. Saj je vseeno, kje je | bilo, bilo je pa neki res! j - 27 - Pa so se žandarji zmenili, kako in kje ga bodo šli čakat. Ena patrola se bo skrila pri Pišekovem kozolcu, ena malo bliže mesta, dva bosta za Voglajno, dva pa pri Štatvinu. Pa morajo dobro paziti, posebno tudi na ženske, najbrž se bo spet v žen- sko spreoblekel. Če bo imela kakšna babnica bolj debel glas, naj jo kar zgrabijo in dobro držijo, da jim spet ne uide! In so šli potem tisti dan vsak na svoj kraj kar hitro po južini. Guzaj je pa neki že dolgo imel Za gradom poznanstvo in je nekako zvedel, da bodo od tiste hiše otroka nesli h krstu. Še to so pravili, da je bila omožena ženska, to ne vem. In da bi bil otrok Guzajev. Ljudje veliko povedo, kar ni res. To je pa gotovo, da je res šel za botra. Se je pripeljal s kolesljem in čisto novo obleko je imel, tako je bil čeden in lep, kakor bi ga iz škatlice vzel. In zlato verižico je imel za uro. Babica je držala otroka v naročju in včasih malo odgrnila robček, s katerim je bila pokrita glavica, da vidi, če otrok spi, potem ga je pa nazaj pogrnila. Botra je bila še mlada in se je najprej silno visoko držala, potem ji je pa Guzaj take pripove- doval, da je čisto pozabila, kako je gosposka in se je kar na- prej smejala. Pri Štatvinu so dali konja v hlev, takrat je tam služil za hlapca rajnki Jakob. Bil je od Sv. Jakoba doma, sem ga še sama poznala. Zdaj je že zdavnaj umrl. Potem so šli pa v farovž do gospoda opata. Seveda jih je žandar videl, ko so se pripeljali, tisti pri sprednjih vratih in oni na dvorišču tudi. Oni, ki je bil na dvorišču, je šel vprašat, če jih Jakob kaj po- zna, kdo so to, pa je hlapec rekel, da jih, babica je iz mesta, botra pa je za hišno menda pri Klobučarju ali kje že. Sicer je pa bilo za Guzaja tako še prekmalu, ura je bila komaj dobro pol treh, kdaj bo še štiri! Saj ga tako in tako ne bo, saj ni nor, da bi se nam sam nastavljal. Cez nekaj časa je pa tisti žandar, ki je bil na dvorišču, «el vprašat onega drugega, ali bi ne bilo bolj pametno, če bi Guza- ja v gostilni čakala. Pa oni drugi nj bil za to, je rekel, nekaj časa morava na obeh krajih paziti, odkod bo prišel. Drugače nam ptiček nazadnje še uide! Pa je tudi on mislil, da Guzaj ni tako neumen, da bi se jim hodil ponujati, ko ve kaj ga čaka. Tako sta šla spet vsaksebi in naprej tam stala. Tisti dan je bilo še posebno vroče, zmeraj bolj na gosto sta jemala čake z glave in si brisala pot. Ura je bila že tri, četrt čez, Guzaja pa še od nikoder. Tudi nobene ženske nc take, da bi imela debel glas. Ena je prišla mimo bolj taka, pa jo je nekaj vprašal kar tako, pa je kar cvilila, z njo že nič ne bo. Sploh ni bilo skoraj nič ljudi. Potlej so pa prišli oni od krsta nazaj, pa seveda naravnost v gostilno in liter vina gor! Babica ni veliko pila, ampak botri- ca se ga pa ni čisto nič branila. Zmeraj bolj je bila zgovorna in rdeča. Tako se je na ves glas smejala, da se ji je še žandar — 28 — moral muzati. Potlej je pa šel boter ven in je hlapcu naročil, naj počasi napreže, pa je moral Jakob ravno takrat še pivo na- staviti in je rekel, da naj malo počakajo, saj bo hitro. O, — sveže pivo, to pa to! To se bo pa prileglo v tej vročini! Kaj bi se ne! — Kaj vam ni nič vroče v tej monduri? Bi ga zvrniU še vi vrček! Samo ne vem, če smete stran, gotovo koga čakate! Saj vam ne bo ušel! Naj vam ven prinesejo? — 2andar bi bil rad rekel ne, pa res ni mogel, samo malo se je v zadregi nasmehnil. — Kar pojdite noter, pa še vašemu kolegu recite, povabim tudi njega, naj ga zvrne na zdravje našega krščenca, pa na moje tudi! Danes bo teklo od mize! — Babica z otrokom ni nič kaj prijazno gledala, otrok se je polulal in morda še kaj hujšega, naj ga le boter prenaša mok- rega, če se mu zdi! — žandar je res poklical svojega tovariša izpred prednjih vrat, — menda ne bo hudič prinesel Guzaja ravno tisto minuto, ko bova pila! In so pili, Jakob je šel pa napreč. Pravkar sveže nastavlje- no pivo je bilo imenitno mrzlo in se je prileglo da nič tako. Na dušek sta ga zvrnila. — Natakarica, daj gospodoma vsakemu še po enega! Na zdravje! Živeli! — , — Takoj! — je rekla natakarica in že hitela natakati. — Pa ne spet same pene! — je rekel prvi orožnik in se use- del na ogel. Drugi orožnik se je samo smehljal in si brisal brke. V tem je Jakob kar s praga oznanil, da je že napreženo. Tudi on je dobil vrček piva in ga je moral na dušek spiti na otrokovo in botrovo zdravje. Potem pa se je otrok res začel dreti, kakor je babica že prej napovedala, krst se je počasi vzdignil, botrca je morala prej še nekam, potem so se pa po- časi skobacali drug,za drugim na koleselj. Boter je vzel bič v roke, žandarja sta pa salutirala. Ura je bila štiri. — Hi!, je boter pognal konjička. In so se odpeljali. Komaj so bil na cesti, pa je boter ošvrknil konja in še enkrat, še bolj: Hijo!, hi jo!, žival se je spustila v dir! — Malo ga ima! Da le ne bo zvrnil!, je rekel orožnik za njim. ^ Ko je natakarica potem hotela pospraviti vrčke z mize, je pod tistim, iz katerega je boter pil, našla dvakrat preganjen listek Na njem je pisalo: — Sem držal besedo ali ne?! Želim vam dobro zabavo in vas prav lepo pozdravljam! — Podpisan pa je bil — Guzaj! Natakarica je listek seveda takoj izročila žandarjema. — O hudič!, — sta rekla. Samo to, ampak oba naenkrat. ; ATOMSKE TOPLICE LEGENDA AH PRIHODNOST? (Nadaljevanje iz prejšnje «t.) Preluzil je vse grape in doma si je flujjral pravo geološko razsta- vo. Ob Sotli je odkril vzorce bentonitov, okoli Olimja vzorce železove rude. ^-adovednost mu je vzbudila tudi zanimiva voda ob Harinih Zlakah. Nekje si je sposodil celo Geigerjov števec, ki je od izvira pod skalo v smeri proti gradu nad Podčetrtkom vedno bolj vznemirjen, tiktakal. V času. ko jc svet že spoznal grozovito učinkovitost atomske bombe, se je pojni radiaktivnosti združil tudi s pojmom tople vode pri Podčetrtku, kar jedelovalo na ljudi še posebno privlačno. Za- upanje v izredno moč vode. ki še ni pojasnena, je bilo vse moč- nejše. Tisti starejši ljudje, ki so bili še nagnjeni k mistificiranju, so dokaj hitro iskali i)rimerjavo z Lurdom na Francoskem. Tudi tau) je voda in dogajali so se »ču- deži ! Takega slovesa si topli vrelci pri Podčetrtkti niso mogli privoščiti.lPrave znanstvene razla- ge pa še tudi niso imeli, pač pa se jc vera v zdravilno tuoč učin- kovitost utrjevala na izkušnjah poodiucev. ki so se |)ričeli kopati v topli mlaki ali pa pili mlačno votlo. Ne bi mogli navesti, kdo je bil prvi. ki je itgotovil zdravilno učinkovitost harinzlaške vode. Morda je že vekove bila voda v uporabi za domače težave, za preganjanje utrujenosti, mehča- nje odtiskov in podobno. Mogoče se bo nekoč kdo načrtno in na temelju raziskovalne metodologi- je ukvarjal s kronologijo »atom- skih toplic in bo natančneje dognal zgcKlovinska dejstva, če bo to potrebiu). V teh vrsticah to ni osnovni namen, temveč pred- vsem kratek zapis splošno poz- nanih dogodkov, ki so se odvija- li v zadnjem desetletju, ko vpra-' šauje turističnega razvoja v ()b- sotelju še vedno čaka na odgo- vor. Znanstveniki so se že zganili. Zavod za na|)redek gospodarstva v Celju je prav letos izdelal ob- širen program razvoja in ob tem je nedvomno zanimivo, kako so ljudje predtem s|)ontaTio uporab- ljali vodo in tudi pretiravali. Pred desetimi leti je prišlo ta- ko daleč, da je atomska voda« iz Podčetrtka dobila že precej prostora na straneh jugoslovan- skega in tudi tujega tiska. To je bilo dosti po|)rej kot v Morav- cih v Prekmurju. kjer je danes že zdravilišče in letovišče. »Slo- venski poročevalec^ je med prvi- mi sestavki takrat objavil tudi izjavo župnika Strnada: >Vodo je preizkusil tudi ing. Vukčevič iz Zagreba, ki vodi dela pri rudni- j ku beutonita. Ta inženir je ugo-' tovil. da vpliva voda zelo ugodno na prebavila in živčevje. Nje--1 gova žena si je v treh tednih z,^ njo ozdravila žolčne kamne, j Analiza balneologa iz Zagreba jej pokazala, da ]v, v vodi precejšen odstotek rudninskih snovi in da ima vrelec temperaturo 33.2-sto- |)inj (\dzija. Največjega pomena pa je ugotovitev, da je voda ra- dioaktivna iu da znaša ta njena radioaktivnost lil.22 Machenovih radiaktivnih enot.^c To je ve- ljalo za izvir pod skalo. Župnik Strnad pa je brskal še dalje in: naštel na obeh bregovih Sotle 18- izvirov, poleg tega pa je podo- ben izvir še onkraj Podčetrtka )roti Olimju. menda v T>dicali. )lizu opuščenih rovov, kjer so pred leti kopali železovo rudo. To pa je okoli 3 km vstran, kar pomeni, da je območje radioak- tivnih vr(dcev dokaj široko in za raziskovanje lahko prav zanimi- vo. Po takih napol uradnih trditvah, ki so t(Mueljile na do- kaj resnih spoznanjih, se je šte- vilo obiskovalcev iz dneva v dan večalo. >C'udežna« ozdravljenja so se porajala kot po tekočem traku. V 4sti številki je Slov«mski po- r()čevalec« objavil nekaj prime- rov: »Stara Jarhovka iz Olimja je že deset let imela odprto nogo. da ji ni bilo pomoči Komaj si je začela umivati nogo z vodo s. Toplic, so se*ji rane zacelile. Zdaj je zdrava in že spet koplje svoje bregove tam pod Rudnico. Pa Cernošt, ki se je v partizanih na- lezel revmatizma, da mu niso po- magale nobene toplice in je mo- ral počivati vsakih nekaj kora- kov. Spiral si je noge v tej vodi in zdaj vam gre ko srnjak. Tudi Zakošek iz Prelaskega si je s to vodo (jzdravil revmatizem.' In kmalu za tem je isti dnevnik ob- javil skoraj dve polni strani vti- sov iz toplic, ki uradno še niso nikjer priznane, pa so imele ti- soče gostov samo v letu 1956. Ta- krat je bil v Podčetrtku krajev- ni zdravnik dr. Petek, ki je no- vinarju na vprašanje, kaj misli (osebno) o tej »atomski« vodi, odvrnil: »Da je učinkovita za kožne bolezni, revmatizem in ženske bolezni. O tem sem sko- raj prepričan.« In kaj so odgovorjali obisko- valci atomskih toplic« takrat? Ferdo Ćokelc iz Slivnice pri Celju: Devet let sem zdravil čir na želodcu. Obšel sem več zdravnikov, pa se ni zboljšalo. Prinesli so mi prvič liter vode. Spil sem jo in poslal še po deset litrov. In sem jo kar naprej pil. Vidite, iii od junija nimam več rane na želodcu. Si lahko mislite, kako je hudo. če človek ne more jesti ne klobas in ne popiti ko- zarčka dobrega? Sedaj mi ni tre- ba samo gledati drugih.« Zorka Vovk iz Grajske vasi: Sedaj sem tako razpoložena, da ne poznam več težav. Bila sem taka. da sem dejala: umreti ali živeti. In odšla sem v te toplice. Prve tri dni sem se slabo ]5t)ču- tila. Doma nisem imela nikakrš- nega apetita. Tu sem ga začela dobivati. Sedaj ga je že kar pre- več. Živci so popolnonm dobri. očiitim se, kot se nisem že leta sem.« Ljubljančan ing. V. B. je po t)rijateljevem nasvetu prišel v Podčetrtek. »Že nekaj let sem imel na podplatu lišaj... Sem sem prišel zaradi drugega. Toda [)o treh dneh kopanja je noga j pojiolnoma zdrava...« Marija .Svenšek iz Ptuja: »Ime- la sem zelo htid revmatizem. Ni- sem mogla dvigniti roke. Pa sem prišla sem že lani in še letos. Zdaj sem dobra. Vidite, roka je ravna in delam z njo, kar hočem. Sicer sem pa tu bila že prej. Imela sem več let hude rane na nogah. Domačini so mi rekli, naj se liodiuj kopat v to vodo. Poslu- šala sem jih. In rane se niso v trinajstih letih več ponovile. Ta- krat je bila tu samo majhna mlaka in razen domačinov ver- jetno ni nihče vedel zanjo.« Pod naslovom >Novo obstotelj- sko zdravilišče?« je 6. junija 1957 vLjudska pravica« objavila ne- kaj izjav: (Se nadaljuje) OBISK PRI DIJAKIH NA ČRPALKI Vsi nimajo počitiiic UČENCI, DIJAKI, PA TUDI ŠTUDENTJE SO SE RAZKROPILI PO VSEJ DEŽELI. ODLOŽILI SO ŠOLSKE TORBE IN SKRBI TER ZAŽIVELI NOVO - POČITNIŠKO ŽIVLJENJE. JANEZ JO JE MAHNIL V BAŠKO, SIMONA V MAKARSKO, MIŠKO IN SAŠO NA PLITVICE, FRANCEK IN MANJA PA V BOHINJ. VSEPOVSOD JIH JE POLNO. TODA MNOGO JI HJE OSTALO DOMA, KJER POMAGAJO STARŠEM ALI PA SO SI POISKALI ZAPOSLITEV, DA SI BODO PRISLUŽILI DENAR ZA ŠOLSKE POTREBŠČINE, ZA ŠPORTNE REKVIZITE ALI ZA KAJ DRUGEGA. IN RAVNO O TEH »SEZONSKIH DELAVCIH«. KI SO ZAMENJALI SVINČNIKE , »zad- nja j C mehka«, pa— »hvala lepa in srečno vožnjo!« F. Kramer 6 UKRADENI Carigrajskemii šefu princ Abra- ham nikakor ni šel v račun. Razmišljal je in končno se mu je posvetilo. Zal pa je zamudil za nekaj minut. Sicer "še danes ne vedo natančno, kako je spregle- dal igro s princem Abrahamom; dejstvo pa je, da je ugotovil ma- never, ki je imel namen, odvrniti pozornost od Ahmeda Seifedina. Ko se je dokopal do tega sklepa — ali slutnje — je nemudoma te- lefoniral v London in sporočil, naj pazijo na princa Ahmeda. Londonski Inielligence Service je poklical sanatorij prav oh času, ko je pri glavnem zdravniku se- del Bili in poslušal učene govo- rance o prinčevi bolezni, prepri- čan, da sedi princ te v avtomobi- lu. Zdravnik se je začudil, k'Q je slišal, za kaj gre. Uradniku Intel- ligence servica je zagotovil, da je vse v najlepšem redu in da na princa dobro pazijo. Zdajle da že spi. Ko je odložil slušalko in po- gledal Billa, ki je nedolžno sedel na svojem stolu, se mu je vzbu- dil nejasen sum in v nekaki čud- ni slutnji je pomislil, da morebiti novinar le ni novinar. To je bila seveda samo nejasna slutnja. »Zakaj,« je pomislil zdravnik, »ni redakcija vprašala po prinčevem zdravju telefonično, ampak po- slala novinarja?« Postalo mu je vroče. »Samo trenutek, prosim!« Stekel je po stopnicah na vrt, da bi se prepričal, če sestra Bes- sy in bolničar pazita na dragoce- nega princa, kar je maloprej za- nimalo urad}iika obveščevalne službe. Ko je tekel skozi park, je pomislil, da bi bilo dobro, če bi ga spremljal še kdo, a je misel opustil. Sklenil pa je, da bo takoj zjutraj, prosil Scotland Yard za stalno stražo. Zakaj bi sain nosil tolikšno odgovornost? Ko je pri- spel do paviljona, še ni vedel, da mu je za petami človek, ki se je skrival v senci dreves. Billa je te- lefonski pogovor vznemiril; bal se je, da se mu ne pokvari naj- drznejša igra, ki jo je kdaj za- igral v življenju. Njegova bodoč- nost je visela na njej kot na nit- ki. Zdravnik se je naglo povzpel po stopnicah paviljona. Nikjer nikogar. Na hodniku, kjer je obi- čajno sedel bolničar, je sameval stol; na mizi je ležala knjiga, ki si je z njo bolničar krajšal dolge nočne ure. Medtem ko je zdrav- nik koračil po hodniku, je stal Bili ob vznožju stopnic s pogle- dom uprtim v ploščo z- električ- nimi varovalkami. Razmišljal je: »Ko bo prišel zdravnik v sobo, bo videl, da je princ pobegnil. Ste- kel bo k telefonu in obvestil Scotland Yard, prej pa še spravil vso hišo pokonci. Ujeli bodo princa prej, predno bo prispel do jahte ... tedaj sem pogorel.« Bili je stegnil roko \in odvil glavno varovalko. Prav tedaj je zdravnik odprl vrata v prinčevo sobo in z.agledal prizor, ob kate- rem je obstal kot ukopan. Princ je sedel na stolu popolnoma ob- lečen poleg njega sta stala Bes- sy in bolničar. Ko so zagledali zdravnika, so prebledeli od stra- Iia. Princ je tiho jokal. Noge ga niso nosile, vznemirjenje, ki se ga je polotilo, ko je končno prišel tako težko pričakovani trenutek, ga je prikovalo na stol. Bessy in bolničar sta bila pre- pričana, da je vse izgubljeno. Zdravnik je hotel stopiti v sobo, takrat pa ga je zagrabil Bili in ga udaril po tilniku. Zdravnik se je zgrudil ko prazna vreča. Bili mu je zvezal roke in noge in mu za- mašil usta z robcem. Potem se je obrnil k princu in ga ozmerjal, predno ga je naložil na rame in ga odnesel do avtomobila. Šele drugo jutro je zvedel In- telligence Service, kaj se je bilo Zgodilo. Jahta s princem Seifedinom je ušla Angležem, čeprav jo je lovi- la cela, flota. Nahdspaša, nekda- nji ministrski predsednik, je bil advokat v procesu, ki ga je spro- žil princ Ahmed Seifedin proti kralju Fuadu. Prinčeva prisot- nost je nacionalistični stranki vli- la novih moči, posebno še, ker je postalo očito, da je kraj Faud za- prl v norišnico /popolnoma \zdra- vega princa. Toda kralj Fuad se je branil. Postavil je Nahas-pašo pred vrhovno dosciplinsko sodi- šče — ki pa je proti vsem priča- kovanjem oprostilo pašo sleher- ne krivde. To je bilo znamenje za splošen napad. Kralj Fuad se je moral ukloniti. Čez noč je spremenil odnos do Angležev in popolnoma prestopil na stran na- ^cionalistov. Ko je Bili tako opravil svoje delo, se je z nagrado umaknil v manjše mesto v Ameriki in se pričel ukvarjati z vrtnarstvom. Nihče bi ne mislil, da tiči v last- niku velikih modernih vrtnarij v okolici U ... prebrisan pustolo- vec, ki si je z eno samo potezo prislužil bogastvo. Zakaj si je iz- bral tak miroljuben poklic? Tega ni povedal nikomur. (Konec) AHMED SPREHOD PO CELJSKIH TRGOVINAH PRED DOPUSTOM Predno gremo na dopust, ponavadi naliupi- mo Itaj drobnarij posebej za to priložnost. Kaj imajo v celjskih trgovinah za otroke? * Najprej smo se oglasili v »Mojci« na Ljubljanski cesti. Zelo lepe de- kliške oblekce imajo tam, res velika izbira. Takšne iz navadnga pralnega blaga dobite po ceni 2.200 dinarjev, medtem ko so one s plast roni in vezbm nekaj dražja. V trgovini »Babv« imajo prav tako lepo izbiro otroških oblek. Dekliške obleke imajo približno isto Qcxy£, ra- zen onih iz organdija in garna, ki so od 2.140 do 2.900 dinarjev. Lepe stvari imajo za fantke.. Poletni kom- plet iz lanakrila velja okrog 6.000 dinarjev, medtem ko so polplatneni 3,600 dinarjev. Tudi kapice proti soncu imajo, stanejo pa okrog 500 oziroma 1.000 dinarjev. V »Baby« imajo celo zbirko kojbalnih oblek, za deklice in fantke. Lepo izbiro o- troških oblek imajo v »Ljudskem ma- gazinu«, kjer pa lahko kupite tudi vse vrste igrač za na plažo; žogice stanejo okoli 1.000 din, račke, ki pla- vajo na vodi .425 in vedrice po okoli 300 dinarjev. Pri »Športu« v Stane- tovi ulici dobite cumijaste čolne od 4.000 do 4.900 dinarjev; okrogle pa- sove za 950 in za 1.700 din. Podobne stvari dobite tudi pri »Jugoplastiki«, prav tako v Stanetovi ulicj. Pri »Športu« si lahko kupite še Hlazine od 8.000 do 12.000 din ter zložljivo posteljo za plažo za 14.000 dinarjev. Zaradi oblek, vsaj poletnih ne, se nam res ne bi bilo treba več jeziti s šiviljami, saj je ženska konfekcija že zelo dobra. Veliko izbiro teh ob- lek imajo v konfekcijskem oddelku »Ljudski magazin«. Kostumi iz la- nakrila so po 25.000 kostumi iz plat- na pa po 14.000 dinarjev, enobarvne platnene obleke z »zlatimi gumbi« po 7.000 in navadne pralne obleke okoli 4.000 dinarjev. Podobno izbiro imajo pri »Volni«. Letos ni slaba niti izbira kopalk — vse dobimo, od navadnih vzorčastih enodelnih in dvodelnih, do elastičnih in celo mre- žastih. Cene so od 4.000 do 6.000 din. Lepo izbiro kopalk imajo pri »Ves- ni«. Tam pa lahko dobite tudi krat- ke kopalne jopice. Moški kopalni kompleti so tudi lepi, veljajo pa 4.300 dinarjev. Nekaj dolgih kopalnih plaščev imajo pri »Ljudskem magazinu«, otroških od 4 leta naprej pa pri »Baby«. Z otrokom na pot ČEPRAV PR.AV M.AJHNIH OTROK M NAJBOLJ PRIPOROČLJIVO JEMATI S SEBOJ NA MORJE — ZLASTI NE V VISOKEM POLETJU — PA S TEM VENDARLE M REČENO, DA BI MORALE DRUŽINE Z MAJHNIMI NADEBUDNEZI PREŽIVETI POČITNICE DOMA. N.AJTEŽJE JE Z OTROKOM NA POTOVANJU; ČE PA SE TEGA ZAVEDAMO IN SE NA TO TUDI PRIPRAVIMO, BO TEŽAV TAKOJ MANJ. Cim manjši je otrok, tem težje prenaša dolgo potovanje. Najnevar- nejša je pot za dojenčka, zato mora- jo matere svojo skrb za malčka po- deseteriti. S seboj je treba vzeti ter- mos steklenico s prekuhano in vrelo vodo, v katero raztopimo primerne količine mleka v prahu in sladkorja Z njim bomo otroka nahranili, kajti mleko v prahu je sigurnejše od sve- žega. 28 gramov mleka v prahu, ki ga zakuhamo v 200 gramov vode je enakovredno polnomastnemu mle- ku, 14 gramov mleka v 200 gramih vode pa polovičnemu mleku. Mleko redčimo glede na otrokovo starost in glede na to, kakšnega 'smo mu dotlej dajali. Če dojenčka mati še doji in mu dado samo en ali dva obroka kravjega mleka, je najbolje, da ta dva obroka opusti in da otro- ku samo kamilični čaj. Če pa ga hrani umetno, je najbolje, da mleko prelije v več stekleničk, jih zamaši s prekuhanimi zamaški in daje mle- ko otroku po obrokih. Najboljša re- šitev pa je kislo mleko v prahu (lak tacid, neolak, laktovit). Tega mleka ni treba kuhati. Dovolj je, da v ter- mos steklenico nalijcmo vrele vode, mleko v prahu je v pločevinasti kon- servi in ko je otrok lačen, mu ga napravimo točno po navodilu. Če je na potovanju vroče, otroka slečemo, če je znojno, ga obrišemo. Otročiček naj se napije kamiHčnega čaja ali nekaj požirkov prekuhane in ohlajene vode. Otrok naj le pije, kajti sicer ga lahko nap^ide vročina, otrok lahko bruha, dobi drisko itd. Vse to so lahko posledice prevelike toplote in izgube tekočine iz telesa. Če jc le hudo, otroku položimo na glavico hladen obkkidek, če pa dobi vročino, polovico ali tretjino tablete aspirina. Starejšemu otroku na poti ne da- jajte slanine, salam, mastne pečen- ke, temveč rogljič, keks, kuhano jaj- ce, sir itd. Otrok naj ima svoj koza- rec, za majhne pa vzemite tudi kah- lico s seboj. Tudi limona in mine- ralna voda sta na poti velika pri- jatelja. Če otroku kaj pade v oko, mu ne dovolite, da bi si ga drgnil. Pustite naj se solzi, solze bodo same od- plaknile tujek. Če pa le ne gre, mu oko izperite s kamiličnim čajem. I še nekaj: otrok naj ne hodi sam v stranišče. Ko pa se vračata, ope- rite njegove in svoje roke s kolonj- sko vodo, ki odlično dezinficira ro- ke. Dvakrat paradižnik Par.-idižnikovo sohito lahko naredimo tudi takole: Lepe paradižnike in redkvico nareže- mo na prav tanke rezine, posolimo in zmeša- mo, nato pustimo nekaj časa stati in servira- mo. Lepo glavo ohrovta razrežemo na tanko in jo parimo v slani vodi tako dolgo, da voda izhlapi. Nato vmešamo poparjene, skozi sito pretlačene paradižnike, žlico moke, nekoliko kisle smetane ali mleka, posolimo, še malo priikuhamo m serviramo s krompirjem. V ZADNJI ŠTEVILKI »MANEKENA«, KI JE I/SEL PRED NEKAJ DNEVI, LAHKO NAJDEMO NEKAJ ČUDOVITIH MODELOV ZA VISOKO POLETJE. TILE TRIJE, KATERIH GLAVNA ODLIKA SO ZANIMIVI VZORCI BLAGA. PRVO 0»- LEKO PRIPOROČAJO MOČNEJŠIM PO- STAVAM, DRUGO MLAJŠIM IN VITKIM DEKLETOM, TRETJO PA MANJŠIM IN MOČNEJŠIM. Recepti Gobova juha: Operemo in očistimo če- trt kilourama jurčkov, lisičk, smrčkov, ježkov ali zajčjiii tačk. Kuhamo jih v kro- pu z mesnim ekstraktom. Vrejo naj 15 do 20 minut, nato pa jih razrežemo ia pretlačimo. Nato jih damo nazaj v juho. Zmešamo žlico moke z dvema žlicama mrzle vode. Ko je zmes gladka, jo pre- vidno primešamo juhi, nato dodamo l^e sol in poper. Juha naj še nekaj časa vre, nato pa — tik pred serviranjem — do- datno Se nekaj žlic kisle smetane in ua drol')no sesekljan peteršilj. Beluši na štajerski način: Položimo ku- hane, dobro odcejene lielušc v posodo, polijemo jih z dobro, gosto, rahlo kislo smetano in vse skupaj postavimo v vročo pečico, da zarumene. Ser\ir;Ui je treba vroče. Ttitlfruti puding: V skodelice naložimo kakršno koli sadje, poškropimo ga z li- kerjem ali rumom, osladkamo in prilije- tri'i pii'J.ing. Serviramo hladno in okrašeno siepeno smetano. Cirapefruit cocktail:> Za štiri osebe vza- inenu) šlrri sadeže in jiii prerežemo če/ polovico, F.no polovico izdolhemo in v izdolbeno skledico naložimo pripravljeno ■ ^mes. Meso razrežemo na koščke, zmeša- nio s kakšnim sadjem, dodamo na ko? .ščke narezane h^nane, prelijemo z raz- redčenim rumom in mnčno osladkano po- ^ta\,rnp na led. Predno cocKtaii ser' u^a- ga okrasimo s stoičeno smetano. PRIMARU DR. ROJNIK ALOJZ: O SRCNIH bolem HI; DANES OBJAVUAMO PRVI SESTAVEK NOVE SERIJE ZDRAVSTVENIH , PREDAVaS?. ^RVukijTR. ALOJZ BOJNIK NAM BO V NASLEDNJIMI ^^D.J^^^^ RAZLOŽIL POTEK IN ZDRAVLJENJE »RCNIH BOLEZNI KI TAKO^ KOT V SVETU VEDNO BOLJ NARAŠČAJO. ZANIMIVI SESTAVKI NAS BOUO , pSJčILI tSi O TeS KAko JE TREBA RAVNATI, DA SE BOLEZNI OBVARl JEMO ALI JO VSAJ OLAJŠAMO. REVMATIČNA SRČNA OBOLENJA Naše izkušnje, kakor tudi veli- ke svetovne in domače statistike kažejo, da srčna obolenja vedno bolj naraščajo. Te statistike nam povedo, da je število srčnih obo- lenj premosorazmerno s stopnjo civilizacije neke dežele. To velja predvsem za arteriosklerotska obolenja. V naši državi je smrt- nost zaradi srčnih bolezni v Slo- veniji najvišja, v Makedoniji in Črni gori pa najnižja. Srčna obolenja delimo v glav- nom v dvoje vrst: 1. revmatična in 2. arteriosklerotična srčna obo- lenja. Revmatična obolenja na- padajo predvsem otroke in.mla- dino. Največje število obolenj pa- da med deseto in dvajseto leto starosti. Če te bolezni nc zdravi- mo pravočasno in pravilno, po- vzročijo dolgotrajno in stalno in- validnost in močno .skrajšujejo življenjsko dobo. Bolniki te^ vrste so za družbo in za družino veliko socialno in ekonomsko breme. Mnogi bolniki se v začetku bo- lezni ne zavedajo, da so bolni in se ne zdravijo pravočasno. Bole- zen se pogosto razvije neopazno. Šele, ko se pojavi močna srčna napaka, bolnik občuti, da je res- no bolan. Druga skupina so arlerioskle- rotične srčne bolezni, ki napada- jo ljudi v zreli dobi — moške mnogo prej kakor ženske. To o- bolenje napada ožilje, ki ima na- logo, da oskrbuje srčno mišico s krvjo in kisikom. Tako nastane bolezen, ki se pojavlja v obliki angine pektoris in srčnega in- tarkta, ki sta najbolj dramatični obliki te bolezni ali pa nastopa kot počasno popuščanje srca, ker srčna mišica ne dobiva dovolj ki- sika. Beseda revmatizem pride iz grške besede rein, kar pomeni, da se nekaj pretaka. Stari grški zdravniki so pod »revmatizmom« razumeli bolečine, ki s(,; selijo po udih. Šele konec prejšnjega sto- letja so ugotovili, da je revmati- zem, o katerem govorimo, poseb-., na oblika bolezni, ki napada skle- pe in srce. Moderna medicinska znanost to obolenje imenuje rev-'' matična vročičnost — latinsko febris rheumatica. Dokazano je da je ta bolezen posledica delo- vanja bakterije streptokoka, ki ga znanstveno imenujemo strep- tococcus beta hemolvticus. Ta bakterija se pogosto normalno nahaja na sluznici žrela in grla. Veliko ljudi nosi te klice v grlu in žrelu, pa vendar ne obolijo. Če pa se te klice razmnože in če splošna odpornost organizma po- pusti, nastopi vnetje v žrelu in mandeljih. To imenujemo angi- no. Angina pravzaprav ni težko obolenje in po nekaj dneh tudi brez zdravljenja lahko izgincj. Streptokok pa je v organizmlu povzročil neko posebno stanje preobčutljivosti. Ce se bolnik po- novno okuži s streptokokom, or- ganizem popolnoma drugače re- agira, kakor pri prvi infekciji. Posebno, če organizem zaradi slq. be prehrane, težkih fizičnih na- porov ali hitre izgube telesne t(|- plote pri prehladih oslabi, nasto- pa burna reakcija v obliki re^i- matične vročičnosti. Ta reakcijti se pojavlja včasih samo na skle- pih, včasih samo na srcu, pogosto pa na sklepih in na srcu. j Kako se pojavlja revmatično obolenje? Zelo različno. Nekaj dni po angini nastopi neniidno povišanje temper'ature preko 38" C. Ponavadi zateče najprej e^ sklep, ki je močno boleč. Bolezen se seli iz enega sklepa na druge- ga. Zelo pogosto se že ob prvem napadu revmatične vročičnosti pojavi bolezen tudi na srcu. To se dogaja predvsem pri otrpcil^. KaOar je prizadeto srce, začne to hitro utripati. Bolnik težje d- ha in pogosto ga boli srce. V Iz- kem primeru nastopa istočasno s sklepnim obolenjem tudi vnet- je srca. Toda ni vedno tako. Bo- lezen ne nastopa vedno tako bui- no, temveč se pojavljajo le ne- znatne bolečine v sklepih, t(;mp zdraviti. Če pa pride zaradi pg- novnih infekcij v žrelu do revma- tične vročičnosti," je potrcbnb najbolj vestno zdravljenje, ■ ker se le s pravilnim in dolgotrajniiti zdravljenjem da preprečiti srčn^ invalidnost. • i (Nadaljevanje prihodnjič). | Že tretji dan so bili Švabi v Solčavi in v Logarski dolini. Dež ni prenehal. Po pijani noči so prišli v bližino Ramšakovih. šimen ni mogel neopazno prenesti brata Jožeta kara dru- gam. Jožetu se je namreč ranjena noga razbo- lela in žo si je razgrizel ustnice, ko je dnšil stokanje, ki se mu je izvijalo iz prsi. Okrog desete ure so nenadoma prileteli trije ra/lrganci k Ramšakovim s titovknmi na glavi iii vprašali šimna. če je videl tovariše. Šimen jih je prepoznal in odvrnil: »Nikogar nisem videl!« Komaj so jo rnztrganci mikurili. že so se vs«li Nemci aa Ramšakovo dvorišče. »Kje so banditi?« je zarjovel Lashof. ; Ravnokar so jo ucvrli mimo naše hiše!« je trTo je prav tisto, kar išče George Simon, ki je prijavil krajo dragoce- ne slike, kupljene v Braziliji za 4 ti- soč dolarjev.« TO BO POMAGALO že mnogi mladi Avstralci so pre- varili letalske družbe in potovali kot paketi, čeprav to ni bilo udobno. Londonski Daily Telegraph piše: Da bi takšne trike preprečili, bodo v za- boje, ki jih vkrcavajo v letala v Siii- ^^^Aj^Pli^o-li prah za kihanje. ZA 8.200 MARK JE FRANCOSKI TRGOVEt GILBERT FRANCOIS S.MEL USTRELITI SI- BIRSKEGA MEDVEDA. IZ MOSKVE SO M^J TELEGRAFIRALI V FRANCIJO: N.\SLI .MED- VEDA, PRIDITE TAKOJ! SEDEL JE NA AKTIVNO LETALO IN ŽE NASLEDNJEtJ* DNE SLAVIL SVOJ LOVSKI TRII MF. KI' ZIHA SICER NI SMEL ZL02IT1 I\ SPR* VITI V TORBO, AMPAK GA JE MORAL F^' STIH V MOSKVI. 23. 7. 1965 — Št. 29 Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL. Izšel je 2. 6. 1945 kot »Nova pot«, do 1955 kot »Savinjski vestnik« in dalje kot »Celjski tednik«. S 1. ja- nuarjem 1965 ga soustanavljajo obči- ne: Mozirje, Laško, Celje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Žalec in OO SZDL Celje. — Urejujejo: Rudi Leš- nik, glavni urednik; Drago Hribar, odgovorni urednik; Borivoj VVudler, tehnični urednik; Ivica Burnik, Jože Klančnik in Janez Sever. — Tednik izhaja ob petkih. Izdaja in tiska CP »Celjski tisk«. — Uredništvo in upra- va: Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. Telefon: 23-72. Tekoči ra- čun 603-11-1-656. Cena posamezne šte- vilke 30 din. Letna naročnina 1.200 din; polletna 600 din; mesečna 100 din. Ino. zemstvo 2.4tX) din. Rokopisov ae vra- čamo. Od Reke do Dubrovnika Nosačev v pristanišču Gruža ne manjka. Postrežno osebje hotela »Argentina« in »Excelsior« si pri- zadeva, da hi čimbolj ustreglo že- ljam tujih gostov. Pri tem pokaže ves svoj tuji besedni zaklad, da bi vzpostavilo vsaj delen kontakt z gosti. Slišiš angleške, francoske, nemške, italijanske in še druge tu- je besede, pomešane s številnimi slovanskimi. Le redko se med temi tujimi gosti, ki obiščejo našo deželo najde kdo, ki bi prebrskal naš slo- var, da bi ga uporabljal kot pripo- moček pri potovanju. To se jim zdi nepotrebno. Sto metrov od obale diko stopimo na tramvaj, ki te od- pelje na Pile. kjer je čudovit raz- gled na morje in prekrsana vegeta- a. Pri vhodu v Stradun je na levi strani v obzidju vklesana spomin- ska plošča padlim borcem, ki jo pa krasi le uvel veuec, katerej^« .^f §: dajoče suhe borove vejice padajo na stopnice ... Pod obokom na levi je frančiškan- ski samostan, v katerem je najsta- rejša lekarna na Balkanu. Do ne- davnega je bil dovoljen vstop v to staroalkemijsko delavnico le mo- škim, sedaj pa lahko prag prestope tudi ženske. V zunanjem delu sa- mostana je kapela, ki je ena naj- starejših zgodovinskih znamenitosti Dubr«)vnika. V času, ko sem si ogle- dovala njeno notranjost, je vodič razlagal skupini ameriških turistov zgodovino zgradbe. Vsi so prezrli skrinjico z napisom »Milodari za poravilo cerkve«, ampak so se za- nimali za slike in za možnost, da bi jih kupili. V cerkev pride tudi sku- pina učencev iz virovitiške šole. teljica da milodar in večina ot- rok ji sledi, potem pa odvihrajo na- prej, ne da bi si ogledan znamenite slike in freske. Tudi^žauimivo! Lepota Dubrovnika je neizčrpna. \<'dno znova te prevzema njegova \eličina. bogastvo muzejev, muna- mentalnost arhitekture, knjižnice s številnimi zgodovinskimi dokumenti neprecenljive vrednosti. V tem vrvežu znamenitosti ti nikoli ne preostaja časa. Če kak dan ni vre- mena za koi)auje na Pločah ali La- padu iu Lokrumu, te vabijo koncer- ti in gledališke ter druge kulturne predstave. Simfonični koncerti v At- riju Kueževega dvora so izredno do- živetje za vsakega, še tako zahtev- nega turista. Stopnice in kamniti balkoni so najbolj akustični prosto- ri Kueževega dvora. Poleg tujih in domačih turistov, so tudi domačini redni obiskovalci številnih koncer- tov. (Se nadaljuje) Pavla Rovan