PRIMORSKI DNEVNIK L-----------GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Stev. 62 (1750) iZIttZeTA vporr“ TRST. četrtek 15. marca 1951 Vlada FLRJ ne ho storila ničesar, kar hi bilo v nasprotju z upravičenimi jugoslovanskimi narodnimi interesi. EDVMU KARDELJ Cena 15 lir NOVI GROMIKOVI PREDLOGI ja konferenci namestnikov JT . i w. ■ umi i i oi .odsie delegacije so mnenja, da je treba te predloge temeljito Učiti - Zanikujejo vesti o nesoglasjih med zahodnimi delegati *AHIZ, 14, • Današnji seji fr®eo^f^ , ie Predsedoval U^ddaelesat Par^. ki je ^estniVrf se je ,včerai delo ^PnJcretnn usnierilo v bolj PonSta°smer ter je pril fiieli a', v H1 ?e ^llt:o sporazu- W°feja v i°°ka -° Ji^ljšanju Ve® ®estn dne0pi bUa na pr" Je vPrašai r?nevnega reda. ter strSL r°mika’ ali 3e- 3 Votil d Gromiko je odgo-feh ni n,oV* Par°diievih besedilo irek kakega, o čemer bi * Na£ je javljati. ■Zeli sJL^.?”^0 dejal, da !iati. kakor sy<^ dnevni flržave na^ >1; 1- žtiri velike ^ dofiovn uyellaviio potsdam-fcjej S Vor 0 razorožitvi Nem- NnarortCiteI vzr.okov sedanje £ ^ areditevaPdt0SU v Evrol Vartio in*y*. da ^ zajamči ^osov molrajno. izbolišanje &>A, VeliknSovjetsko zvezo, Ciin _ v. Britaniiri Pnon_ "i* obor^i ■ vP'rašanje zniža-.(Ta točK, ”111,^1 štirih držav. v tret k, Podstavlja združile točke S»Vk^Ske točke in predaj- Pdnega dnevnfe- 'drei5aSt^,ie.l;ska delegacija se v* ‘a snro?1 Prejšnji drugi toč-■^ega rlJf1113 tretjo točko za-Sanja , .onevnega reda; «Vpra-^etnosti ^ tičejo obnovitve N°aVne pofX>- ^ PrlPraVe ^f°mikoPu^an.ie Parodija je rejenih iaY • da vrstni red 1 ?*>» bi S ni dokončen. h-l2vWi t še iazPIavlja-\naša na Prvo to2ko- ** se c a vn>.^aZorožitev Nemčije. *Tp-S kSsilP izl= *. Prelcinitvi seje je Da^iu niVp da po njegovem tLVae upr. Gromiko odgovoril f^i. Ari„?v-0re zahodnih dele-p°dprl tSki delegat Davies Wt>a stališče, pripom- kv* Ptmi zaslužijo Gromi- fin.lletel -gi temeljito prouči-«J?sleke da ima nekatere 0 nepristranosti in rjšKaterlh strani lit?1' da^a Predloga in je po-5Sh.e iWu?-. vprašanje razoroži v otCI.Je lahko proučuje ie V ®Vrnr,lrU sPl°šn e napeto-ča ^aključil je, da «l .le 1>„, a vedno koristna in sovjetske -iti. Pril 'a kotni. P°Poldne. ia^&ro,,^6^6 Predloge It0 jutri '• Prihodnja se-‘ a VČ p0poldne. bv 1 dbna.šnje seje nate predstavnik fran- coske delegacije izjavil: ((Današnji korak sovjetske delegacije je vsekakor treba upoštevati in je rezultat kohezije, ki so jo pokazali trilje zahodni‘namestniki pri sestavi svojega dnevmčga reda*. Vse vesti o različnem stališču med zavezniki, o katerih so nekateri informatorji govorili, sio neutemeljene. Glede tega se je pisalo, da je Morrisonovo stališče glede vprašanj, o katerih' razpravljajo v Parizu, drugačno kakor Bevinovo. To pa ne odgovarja rčsnici«, je zaključil omenjeni predstavnik. Dullesove obtožbe na račun SZ FILADELFIJA, 14. — Danes jte v Filadelfiji govoril republikanski svetovalec ameriške- ga zunanjega ministrstva John Foster Duličs. Dejal je, da pomeni odklonitev ZSSR za sodelovanje pri sklenitvi mirovne pogodbe z Japonsko nadaljevanje sovjetske politike proti miru v Aziji. Rusija bi morala biti prva, ki bi morala podpisati mirovno pogodbo z Japonsko, ker je tam dobila že več, kot je mogla pričakovati. Izjavil je. dia se je Rusija v Mandžurji polastila japonskih investicij v vrednosti 1,800.000 dolarjev, ne glede na številni vojni paen. DulRs je diejal, da je namen zahodnih držav likvidirati sedanji kolonialni sistem v Aziji in ga nadbmestiti z novimi odnosi na podlagi enakopravnosti in prijateljstva med zahodom in vzhodom. Dejal je. da so Indija, Pakistan, Ceylcn, Burma, Indokina. Indonezija in Filipini ((pridobile svojo politično svobodo na miroljuben način». Danes jfe izjavil avstralski zunanji minister, dia morajo ZDA podpisati poleg mirovne pogodbe z Japonsko tudi pogodbo, s katero bo Japonska dobila pravico vzdrževati svoje vojaške sile. Nova hoIandsKa vlada HAAG. 14. — Nova holandska vlada je končno sestavljena. Ministrski predsednik je socialist Williem Drees, zunanji minister liberalec Stikker. V vladi je 6 katoličanov, 5 socialistov, 2 pripadnika krščanske zgodovinske stranke, 1 liberalec in 1 neodvisen. Španska republikanska vlada o demonstracijah v Barceloni Komeutarjf francoskega tiska - Ponekod delavci še stavkajo - Aretirali so okoli 300 demonstrantov BARCELONA, 14. — Po znanih dogodkih v Barceloni je središče mesta dobilo danes zopet svoj običajni videz ki so g'a motile samo oborožene straže, ki go s puško v roki krožile po mestu. Vse drugačen položaj pa je v predmestjih, kjer se delavci še vedno niso vrnili na delo v številnih tovarnah. Delavci v tovarni «Vulcano» so danes praški na delo pod pogojem^ da jih ne zaščiti policija. Vozovi cestne železnice prevažajo potnike kljub temu, da imajo razbita okna. Policisti posebno pazijo na kolesarje in jih ustavljajo, tef -pregleduje-jo njiih osebne dokumente. Po u-radnih poročilih je število aretiranih narastlo na 300. Poseb. no veliko število eddmic policije je opaziti y delavskih predmestjih. V pristanišču jt' še vedno lahka križarka in trije torpedni lovci, ki s svojimi topovi in mornarji na krovu groze katalonskim delavcem, kateri so se prvič v zgodovini Francove. Jjenziva socialdemokratov ££oti Adenauerju Vif°%, 14 __ kVa^nonem-3^"63 3e naia' 65 1 Podkancler ^žav^iia uv-f- .Bluecher, da ^§o ^on-k. al? mesečno iz 'itia V vredn ,-p ^ne zveze S>V. To “!i140 milijonov J teh dS ni omejitev 3?S; ^Poročil -v 2a Približno ^ lie tudi' da bo- , Sr*- daie u„« ^^^izirali si dovoljenj." Vlajih! na„,rati so zahtevali fJde " odst^-Aa 2ameV! E^ili , n Pon« Adenauerjeve viado^e volitve. Ob-|§ov>. da ^™dno«ti in t Adenauer in «P0Polnoma fe^ložS* sedanji katestro-t i&tin ti na n Se ne morejo & on stahje v ®osP°darsko-po-\ svetu, da bi s ^tM^krati 0] .P°lom». So. 0 DVarski « so vdelali svoi ^>li Sraam 'ki ^> . I ^ tes. ,,.amentu. Glav. grama s°: ■ § Sb&K Plač sedanjim (Je ifti ^a zan an']e P^ojnin; Wstrij-Pora: 4. povečal Sn?.a ir.,_ Jis«e proizvodnje; 5. Trna. izvoza in iahteVa'i0 staVn?°vno Proti po-H^zu^'^ sili Nem-feP inr°izvodTiio ,st Premo-»kr5;„nje’ kar prepre. Drobci nemške Sj s ie Prn,zvcdnie. 'S y*SS*-'- Vri! Je P°slal tl^vii m Zssi? , Anglije, L tJ Hai , v kateri je Skl^^f^če6^' "u dnPV’ rjn >H nitvp st'rih vpra- ^ fQte«n,žitVe *S&e P0"^- .^, ....,1 Pa j-K^il p o istem Ade: govoril na vprašanju. SŽLJSS« njte5jo in da A^hodn , .diktaturo na vključno nad CK;M. Aj-^oan« «š‘jrv-“u naa lotria 1?enaUe?ia^, tie Odra- ^šitei nem-" hrv ^nia ; vtv nej lN>i. ameriš1? P^zro« CNu Iakei grIsko _ vojno Povzročiti . sp , vojno v Predvoin,ie Prot> Pri nemških (^'04^ Ožff14. - nih poizkusov in predlagal, naj OZN zahteva, da morata vzhodno in zahodnionemški vladi s posebnim zakonom prevzeti izplačilo odškodnine žrtvam1 teh nacističnih poizkusov. Za primer, dia bi bili tozadevni ukrepi nemških vlad nezadostni in nezadovoljivi, predlaga glavni tajnik, naj bi iskali pomoči za te žrtve pri drugih vladah, zasebnih organizacijah ali posameznikih. zDorovama v Teheranu TEHERAN. 14. — Novi ministrski predsednik Hussain Ala. ki je danes prevzel svoje mesto, je odredil, naj se v prestol niics pirepovedo vsa politična zborovanja na prostem in naj bo potrebno posebno dovoljenje za politična zborovanja v zaprtih prostorih. Hussain Ala, ki je že dobil zaupnico senata in parlamenta, bo danes dokončno sestavil vlado. ga režima uprli vladnim ukrepom. Španska uradna agencija poroča zvečer, da so v Barceloni danes aretirali 72 oseb. Doslej pa ni bilo objavljeno nobeno poročilo, ki bi govorilo o skupnem številu aretiranih oseb. Barcelonski radio je danes zvečer oddajal opozorilo ravnateljem podjetij, dia so v celoti odgovorni za red v svojih podjetjih. Civilni guverner province Barcelona se je danes zvečer vrnil v mesto s potovanja po nekaterih mestih svoje province. Delavci so se marsikje že vrnili na delo, . nekaterih Jo-varilah delo še vedno stoji. Od. lasti grozijo z zaporo teh tovarn za nedoločen čas. Dogodke v Španiji zasleduje s posebnim zanimanjem francoski tisk. Listi, ne glede na politično barvo pozdravljajo demonstracije katalonskega ljudstva proti Francovi tiraniji. «Combat». neodvisni levičarski česoptis pravi, da pomenijo demonstracije v Barcelon- začetek propada španske diktature. Staro katalonsko mesto je demonstriralo svoje nezadovoljstvo nad režimom suženjstva m, revščine, ki tlači. Špansko ljudstvo je govorilo. List «Franc Tireur« pravi: Naj se zgodi kar koli, veliko barcelonsko gibanje je začetek borbe zia osvoboditev, dlo katere bo prišlo prej ali kasneje. «l’Au-be» piše, da so v Španiji zelo velike socialne razlike in da je revščina večja kakor v vsaki drugi zahodni državi. Celo «rAurore». desničarski časopis, ki je svojča« zagovarjal diplomatsko priznanje franki-stičaega režima, piše, da mora španska vlada razumSti, da je minul čas. da bi se država oslanjala ^a policijo. Socialistični list ((1’Populaire« piše: ((Demonstracije V Barceloni kažejo v jasni luči sovraštvo in globoko nezadovoljstvo ljudstva proti frankističnemu režimu«. V noti. ki ao jo danes izročili novinarjlem, izjavlja španska republikanska vlada v izgnanstvu, da zadnji dogodki v Barceloni dokazujejo naraščajoče nezadovoljstvo ljudstva in nestalnost Francovega totalitarnega režima. Nota dodaja: Špansko ljudstvo je več let gojilo upanje, da bo nastala sprememba in da bo prišlo do normalna demokracije s podporo OZN. To je bil vzrok, da se ni oglašalo in mnogi so y nasprot- ju z resnico ta tolmačili kol dokaz zadovoljstva ali prilagoditve diktaturi. Nerazumljivo stališče Združenih narodov, ki niso uveljavili niti svojih lastnih sklepov iz leta 1946, je dokazalo Španiji, da ue more računati na nobeno solidarnost iz tujine in da mora računati samo nase. Toda še je čas. da se Španiji in Evropi prihranijo posledice nasilne spremembe režima pod pritiskom revščine in obupa«. Nato poudarja nota, da republikanska vlada že več let zahteva naj bi «s politično podporo in. z inozemskimi krediti« omogočila razpis svobodnih volitev, da se uvede nov režim, ki bo res predstavljal ijudteko voljo. II na Gast delegaciji FLRJ LONDON, 14. — Britanski zunanji minister Morrison je danes priredil kosilo na čast jugoslovanski delegaciji, ki jo vodi podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ Moša Pijade. Navzoč je bil tudi jugoslovanski poslanik v Londonu dr. Brilej, stalni tajnik v zu. nanjem ministrstvu sir William Strang, šef departmana za balkanska vprašanja Ghetham in drugi. Ben Gurion sprejel jugoslovansko delegacijo JERUZALEM, 14. — Včeraj je predsednik vlade David Ben Gurion sprejel 'delegacijo jugoslovanskih sindikatov, ki je sedaj v Izraelu, In se je vljudno razgovarjal s člani. delegacije. Včeraj je delegacija obiskala razne ustanove v Jeruzalemu. Prva seja komisije OZN za nadzorstvo miru Zaposlitev italijanskih delavcev v Teliki Britaniji in Afriki Anglo ■ italijanski kretnih vprašanj razgovori so se končno - Moša Pijade na kosilu dotaknili kon-pri Morrisonu LAKE SUCCESS, 14. — Komisija za nadzorstvo miru, ki jo je ustanovila glavna skupščina OZN 3. novembra lanskega lčta, ho imela pojutrišnjem svojo prvo sejo. V komisiji so predstavniki štirinajstih držav: ZDA, Sovjetska zveza, Francija. Velika Britanija, Kitajska; Kolumbija, indija, Iran, Izrael, Nova Zelandija, Pakistan, Švedska, CSR -n Urugvaj. Naloiga komisije jie opazovati in poročati glavni skupščini o položaju na- katerem koli področju, kjer nastane mednarodna napetost, katere podaljšanje bi lahko spravilo v nevarnost mir in mednarodno varnost. Vendar pa je potrebno vabilo in pristanek države, na katere ozemlje mora komisija odpotovati. Sestanek Varnostnega sveta, ki bi mora} biti jutri, in na kaiterem SP imeli razpravljati o vprašanju Kašmira, je bil odložen na 21. marca. Domnevajo. dia ao št vedno y toku pogajanja med Veliko Britanijo in ZDA- k.w«. pjsčSožili resolucijo s tem v zvezi im o kateri razpravljajo y Varnostnem svetu. LONDON, 14, — Angleški finančni minister Hugh Gaitskell in minister za delo Aneurin Bevam sta prisostvovala današnjim razgovorom zunanjega ministra Herberta Morrisona z De Gasparijem in Sforzo. Attlee razgovorom ni prisostvoval. Današnji razgovori so se končno dotaknili vprašanj, ki so za Italijo zares važna: italijanske terjatve v funtih šterlin-gih, surovine in predvsem: izseljevanje italijanskih delavcev, v prvi vrsti rudarjev, v Anglijo. Zdi se, da v italijanskih krogih v Londonu gojijo veliko upanje, da bo Italija lahko poslala v Veliko Britanijo, zlasti pa v nekatere afriške pokrajine, precejšnje število italijanskih rudarjev. Poleg tega pravijo, dia je Anglija pristala na to, da bo zastopala italijanske interese, kar se tiče delovne sile, v organih’ OZN, v katerih Italija ni zastopana. Na italijanski strani upajo, da bodo razgovori dosegli konkreten uspeh v tem vprašanju, ki je za Italijo zaradi ogromne brezposelnosti zelo važno. V italijanskih krogih v Londonu je povzročilo nekoliko negodovanja dejstvo, da je Morrison prekinil razgovore z italijanskimi predstavniki, da bi prisostvoval kosilu, ki ga je priredil jugoslovanski parlamentarni delegaciji. Na vpraša, nje novinarjev v Foreigm Offi-ceu niso zadeve komentirali, temveč so samo pripomnili, da pač ((Morrison ni mogel biti na dveh kosilih«. Po vesteh agencije United Press je Morrison danes še enkrat poudaril italijanskim. gostom, «da je v interesu Italije in Jugoslavije, da medsebojno rešita vprašanje Trsta«. Uradni komentar, ki ga prenaša ista agencija, pravi, da britanska vlada «ne želi podpL rati ne ene ne druge stranke, kar se tiče tržaškega vprašanja«. Ali bo Queuille Francoska skupščina bo nadaljevala razpravo o vprašanju volilne reforme PARIZ, 14. — Queuilleova ! le upa, da bo do takrat našel vlada mora sedaj zopet načeti vprašanje vclilne reforme, zaradi katere je pred dvema tednoma Plevenova vlada padla. V četrtek bo narodna skupščina nadaljevala raapravo o tem vprašanju. Zdi pa se, da bo Queuille postopal bolj previdno. Za sedaj namerava doseči, da se skupščina izreče samo za večinski sistem namesto pro. porcionalnega, k} je veljal leta 1946. Glede tega 'so se stranke vladne koalicije strinjale, ko pa je prišlo do razpravljanja o načinu večinskega glasovanja, je prišlo do spora, in sicer glede vprašanja, ali naj se volitve izvedejo z enkratnim ali pa z dvakratnim glasovanjem. To vprašanje pa namerava Queuil-le načeti potem, ko b; načrt votivnega izakona že prerešetal republiški svet (znano ie. da je večina v narodni skupščini za enkratno glasovanje, republiški svet pa za dvakratno). Queuil_ Pred začetkom pogajanj za premirje na Koreji? Mac Arthurjeve čete v Seulu - Severnokorejske in kitajske čete se naglo umikajo TOKIO, 14. — Danes ob 12,40 po krajevnem času je pet izvidnic nekega južnokorej-skega zbora vdrlo v Seul, pri čemer niso naletele na noben odpor. Zdi se, da so severni Korejci zapustili mesto še pred jutranjo zarjo. Na srednjem bojišču je prva ameriška konjeniška divizija napredovala danes tako daleč, da je oddaljena samo še 30 km od 38,vzporednika. Zdi se, da je vsak odpor sovražnika pod 38,vzporednikom prenehal. Kitajci in severni Korejci so se ponoči umikali s tako naglico. da jih sile OZN niso mogle niti zasledovati. Po vsej fronti, ki je dolga 24p km, ni osma armada pri svojem napredovanju zasledila sovražnika. Današnje poročilo osme armade javlja, da so sile OZN naletele na šibek odpor na vsem bojišču. Približno 8 km severno od Jomgsuri so odbile napad nekega sovražnega oddelka. Na vseh ostalih odsekih se je nadaljevalo zavezniško napredovanje in izvidnice so prodrle več kilometrov preko dosedanjih obrambnih sovražnikovih črt in pri tem naletele samo na manjše skupine na cestnih blokih in strateško važnih položajih. Letalstvo je istočasno podpiralo ozemeljske operacije. Pomorske sile pa so bombardirale na vzhodni obali prometne zveze na področju Vonsona, Songina in Chongina. V Londonu so prejeli z zadovoljstvom, vendar pa z zmernostjo vest Q zavzetju Seula po silah OZN. To vest so sprejeli v zvezi z vprašanjem 38. vzporednika, ki je posebno težko. Prepričani so, da pri tem sile OZN ne bodo mogle ničesar pridobiti, še manj pa pekinška vlada, v tej vojni izčrpavanja. Danes zvečer so izjavili na angleškem zunanjem ministrstvu, da še vedno drži izjava Attleeja, po kateri sile OZN ne bi smele prekoračiti 38. vzporednika. Izjavljajo, da bi mogle prav sedaj kitajske oblasti izkoristiti sedanji položaj in pričeti z mirovnimi pogajanji. Po nepotrjenih vesteh je baje imel angleški zastopnik v Pekingu razgovor s kitajskim predstavnikom zunanjega ministrstva glede morebitnega premirja. Kakor javlja današnji «New York Times«, so v krogih OZN mnenja, da je nemogoča združitev Koreje s pomočjo vojaške akcije. List piše, da bi v višini 38. vzporednika bila zaključena vojaška naloga OZN. Drugo nalogo OZN, in sicer glede združitve Koreje, bi mogli doseči s političnimi pogajanji, ki bi mogla trajati dofgo časa V krogih OZN so sprejeli z zadovoljstvom izjave generala Ridgwaya, po katerih bi povrnitev sil OZN v bližino 38. vzporednika pomenila zmago, ki bi upravičila sedanje napore sil OZN na Koreji. To izjavo imajo za zelo pomembno in sodijo, da bo vojaško poveljstvo ustavilo operacije na 38. vzporedniku in ne bo zasledovalo severnih Korejcev in Kitajcev še bolj proti severu. Medtem nočejo v uradnih ame. riških krogih dati posebne pozornosti izjavam Ridgwaya, katerih namen bi bil po mnenju ameriških krogov samo dvigniti moralo tamkajšnjih čet. O-sebr.osti v Lake Successu, ki so sledile od blizu naporom odbora za dobre usluge, izjavljajo, da je prav sedaj prišel trenutek, ko bi bilo najbolje pričeti s pogajanji. kako rešitev. Važno je tudi stališče, ki ga bodo posamezne stranke zavze. le glede združitve list in od tega bo odvisen dokončni sklep o enkratnem ali dvakratnem glasovanju. Sklepi Arabske lige glede Maroka KAIRO. 14. — Politični odbor Arabske lige je zaključil proučevanje maroškega vprašanja in je sprejel sledeče resolucije: 1. poslali bodo noto francoski vladi v imenu vseh arabskih držav, s katero bodo zahtevali ureditev maroškega vprašanja, tako da se odpravi vsak nesporazum; 2, pozvati bodo vlade islamskih in vzhodnih dežel, naj se pridružijo temu koraku Arabske lige; 3. če ti napori ne bodo uspeli, bo Arabska liga predložila maroško vprašanje glavni skupščini OZN; 4. že sedaj bodo zahtevali od tajništva OZN, naj se vprašanje Maroka vpiše na dnevni red male skupščine OZN; 5. tajništvo Arabske lige mora zbrati vse potrebne informacije in izvesti popolno preiskavo o vseh straneh maroškega vprašanja; 6. politični odbor Arabske lige se bo moral sestati pred sestankom glavne skupščine OZN, da prouči stališče francoske vlade ki ga bo zavzela na podlagi korakov Arabske lige. Te resolucije bodo predložili svetu Arabske lige, ki se bo sestal 17. marca. V Vzhodni Nemčiji kritizirajo tisk BERLIN, 14. — Uradni bilten korninformiističnie «Enotne socialistične stranke« Vzhodne Nemčije kritizira danes napake strankinega tiska. Bilten pravi. da tisfo predvsem ni populariziral ((velikih političnih sklepov«. Tako n. pr. o Grote-ivahlovem pismu kanclerju Adenauerju 40 odst. prebivalstva sploh ni bilo poučeno. V začetku leta listi baje niso dovolj energično opozorili na ((titovsko nevarnost«. Bilten očita nadalje kominformističnemu tisku v Vzhodni Nemčiji, da je zanemarjal kmečke probleme in d‘a zlasti ni ((mobiliziral kmetov za obvezno oddajo«. Končno pravi bilten, da je tu-dli sestava redakcij nezadovoljiva. Prvi del prvega poglavja Bele knjige vsebuje podatke o samovoljnem odpoklicu sovjetskih vojaških svetovalcev in civilnih strokovnjakov Iz Jugoslavije, za katere je vlada ZSSR smatrala, da morajo uživati privilegiran položaj — neke vrste status ((socialističnih« okupatorjev. Potem slede dokumenti o mnenju vlade ZSSR, da je ima njen veleposlanik pravico, da se vmešava v notranje zadeve socialistične države, v kateri je akreditiran, o trdovratnih poskusih, da bi dosegli, da bi imeli sovjetski predstavniki v Jugoslaviji pravico vpogleda v državne tajnosti FLRJ (beri špijona-ža) tudi brez vednosti jugoslovanske vlade. Na isti liniji je tudi mnenje vlade ZSSR, da ima pravico organizirati svojo špijonsko službo v drugih socialističnih deželah. Resoluciji Informbiroja je sledila gonja pioti jugoslovanskim državljanom in službenim predstavnikom v vzhodnoevropskih deželah. Hela knjiga navaja zanimivo okrožnico bolgarsko-jugoslo-vanskega društva za kulturno sodelovanje, ki jo je podpisal Viko Cervenkov in ki ukazuje podrejenim društvom, noj svojo deluvnost preorientirajo v smislu resolucije Informbiroja. poročilo Sovjetska napadalnost v dokumentih Bele knjige jugoslovanske vlade jugoslovanskega veleposlanika v Bolgariji z dne 1. septembra 1948 dodaja k tej okrožnici sledeče; «S svoje strani bi dodali, da se bolgarski predstavniki samo nekoliko dni pred to okrožnico skupno z nami v Beogradu izdelali in podpisali načrt kulturnega sodelovanja za leto 1948-49. v katerem je eno izmed najvažnejših mest zavzemala prav delavnost teh društev na kulturno političnem zbliževanju naših narodov. V tem načrtu so točno določene naloge za vsa društva, in boste torej brez težave uvideli, v kakem odnosu je ta okrožnica društva z javnimi obvezami bol-.garskih oblasti v sprejetem načrtu«. Drugi oddelek prvega poglavja govori o kršenju mirovnih pogodb, zavezniških izjav in sporazumov, ki so jih zagrešile vlade ZSSR, Madžarske, Bolgarije in Romunije na škodo Jugoslavije in njenih manjšin. Devet dokumentov govori o organizaciji skupin jugoslovanskih dezerterjev — te-> roristov v ZSSR in državah Vzhodne Evrope, ki bi se mo-.rale vmešavati v notranje zadeve in izpodkopati notranjo varnost FLRJ. Vzporedno s tem gre poskus vlade ZSSR, da zagotovi v FLRJ eksteritorialnost belogardistom, katerim je bila dodeljena vloga «zdravih sil« in nosilcev vohunske delavnosti. Peti oddelek prvega poglavja je posvečen inscenira-nju sodnih procesov, ki bi naj sfabricirali dokaze o ((nelojalnosti FLRJ«, da bi opravičili agresivni pritisk vlade ZSSR in vzhodnoevropskih dežel. Ti inscenirani procesi so obenem služili kot ((argumentacija« za enostransko prekinitev zavezniških in drugih dogovorov z Jugoslavijo. Ta knJige obsega note FLRJ, ki protestirajo proti samovoljnemu kršenju mednarodnih obvez vlad držav sovjetskega bloka in ki izražajo dobro voljo, da se sporna vprašanja rešijo na prijateljski način, običajen v praksi civiliziranih dežel. Sledili so odkriti pozivi na strmoglavljenje socialistične državne ureditve v Jugoslaviji — tako v novi resoluciji Informbiroja novembra 1949, kot v izjavah najodgovornejših državnih voditeljev kominformističnih dežel. Nekoliko dalje citira Bela knjiga izjavo šefa sovjetske delegacije na IV-rednem zasedanju glavne skupščine OZN Višinskega, na tiskovni konferenci v Lake Successu. ko je poskušal preprečiti kandidaturo Jugoslavije v Varnostni svet, o-nemogočiti aktivno sodelovanje Jugoslavije v OZN in obenem prisiliti OZN, da prizna velesili — ZSSR — »pravico«, da sama razpolaga z Jugoslavijo. Vzporedno 3 temi manifestacijam; sovražne politike do FLRJ so vlade sovjetskega bloka izvajale politiko zaostritve in prekinitve normalnih diplomatskih odnosov z Jugoslavijo. Vlada ZSSR je odpovedala gostoljubnost jugoslovanskemu veleposlaniku Karlu Mrazoviču na osnovi »odkritij« budimpeštanskega procesa, kar je služilo kot signal za i®to akcijo v satelitskih deželah. Sledijo dokumenti o poskusih kompromitiranja jugoslovanskih diplomatskih predstavnikov v teh deželah. «V zadnjem času — pravi poročilo jugoslovanske ambasade v Bukarešti z dne 15. oktobra 1949, — prihajajo na ambasado vsak dan razni provokatorji, znani policijski agenti, ki ponuiajo ambasadi razne usluge, kot načrte iz rudarstva in gospodarstva sploh, rezultate nekih tako zvanih geoloških proučevanj, ki se nanašajo na Jugoslavijo itd., vse s ciljem, da b{ nas sprovocirali in dobili material, ki bi nas lahko kompromitiral«. Bela knjiga objavlja nato material o delu donavske komisije, ki osvetljuje poskuse voditeljev ZSSR, da si ustvarijo dominanten položaj v upravi plovbe na Donavi na škodo podonavskih držav, Zlasti Pa Jugoslavije. Agresivni pritisk protijugoslovanske .gonje ni bil prihranjen niti jugoslovanskim predstavnikom v raznih mednarodnih organizacijah. «Ta ^ pritisje — pravi Bela knjiga'— ni vršila samo vlada ZSSR in vlade vzhodnoevropskih dežel, temveč tudi mednarodne organizacije pod njihovim vplivam, kot je svetovni kongres pristašev miru, svetovna sindikalna federacija, mednarodna demokratična ženska zveza, svetovna federacija demokratične mladine in druge. Vse to je privedlo do tega, da te mednarodne organizacije ne predstavljajo več svobodnih organizacij, temveč _ so _ postale inštrument za izvajanje nedemokratične politike ZSSR kot velesile«. Okoli 30 strani je posvečeno izjavam najodgovornejših državnih in partijskih voditeljev ZSSR vzhodnoevrop. skih dežel proti vlad; in narodom Jugoslavije. Tu najdemo imena in besede Molotova, Vorošilova, Bulganina, Suslova. Bieruta, Zambrov-?kega, Slanskega, Gottwalda Zapotockega, Rakošija, Re-vaja, Ane Pauker. Kišinjev-skega, Cervenkova, poptomo-va, Envera Hodže, Mehmeda Sehuja in drugih, obenem pa na slovar najbolj umazanih in odurnih psovk, klevet in groženj. ,(Nadaljevanje sledi,)) ■ Popoldne ob 15.30 je Morrison, ponovno pričel z razgovori z grofom: Sforzo: Prisoten je bil tudi minister za delo Aneurin Bevan. Italijansko - angleški razgovori bi se morali končati danes zvečer, možno pa je, da se bosta De Gašper; in Sforza jutri še enkrat sestala z Attleejem in Morrisonom. Odhod italijanskih državnikov iz Londona «e ni točno določen, ker pa bo moral Sforza prisostvovati zasedanju ministrskega odbora evropskega sveta, ki se bo pričelo v petek v Parizu, je gotovo, da bo iz Londona odpotoval vsaj v četrtek zvečer. V zvezi s kosilom, ki ga je Morrison danes priredil jugoslovanski parlamentarni delegaciji, ki jo vodi Moša Pijade in na katero je.bilo povabljeno 36 oseb, toda noben italijanski predstavnik, poroča agencija AFP, da je Morrison izrazil Moši Pijade zadovoljstvo angleške vlade z jugoslovanskim stSlisčem glede Trsta; ki ga je izrazil v svojem nedeljskem, govoru maršal Tito: - V zvezi z italijanskimi poskusi, da bi na vsak način izsilil; potrdilo za tristransko noto glede Trsta, je treba omeniti vprašanje nekega italijanskega novinarja, postavljeno predstavniku angleškega zunanjega ministra. Ameriški predstavnik je — kot že včeraj Attlee — odgovoril, da se ameriško stališče n; spremenilo, dostavil pa je, da bi bile ZDA «zelo naklonjene« neposrednim pogajanjem med Italijo in Jugoslavijo za mirno rešitev tržaškega vprašanja. Ponovila se je torej včerajšnja londonska izjava —■ formalnim besedam o nespremenjeni politiki je sledil poziv k ((neposrednim, pogajanj im«. lovenski Sl na obisku v Fraociji BEOGRAD, 14. — Na vabilo Narodne zveze francoskih študentov bo glavni odbor Ljudske mladine Jugoslavije poslal svoje delegate na kongres Narodne zveze francoskih študentov, ki bo od 26. marca do 1. aprila v Aix L'es Bains. Na vabilo neke italijanske študtentovskie organizacije bo konec -tega meseca delegacija jugoslovanskih študentov odpotovala v Italijo. Zahodni tisk o novem zakoniku v FLRJ NEW YORK, 13. — Ves ameriški tisk posveča obširne članke sprejemu novega kazenskega zakonika v Jugoslaviji. Listi «New York Times«, ((Christian Science Monitor« in «San Francisco Chronicle« poudarjajo, da sp kljub temu, da se ZDA ne strinjajo z družbeno ureditvijo v Jugoslaviji, mora priznati globoka demokratičnost ukrepov, ki jih v Jugoslaviji podvzenjajo. PARIZ, 13. — Predsednik francosko republike je danes zjutraj sprejel novega jugoslovanskega poslanika y francoski prestolnici Srdjana Pričo, ki mu je predložil poverilnice. Predsednik Auriol mu je izrekel dobrodošlico in naglasil prijateljstvo, ki veže obe državi. Navzoč je bil tudi zunanji minister Schuman. Kratke vesti LONDON 14. — Attlee je danes v spodnji zbornici javil, da so imenovali preiskovalno komisijo, ki bo proučila britanske zakone, ki sedaj urejujejo razporo-ko. Prvikrat po 48 letih bo britanski zakon o razporoki znova proučila komisija, ki jo bodo sestavljale neodvisne osebnosti in ki jo bo uradno imenovala vlada. PARK, 14. — Danes je ministrski predsednik Queuille sprejel generala Eisenhovverja. Zjutraj se je Queuille razgovarjal s francoskim rezidentom v Maroku generalom Juinom, NEW YORK, 14. — Ravnatelj ameriške delegacije «CARE» Paul French je poročal včerai v Clevelandu o svojih vtisih iz Jugoslavije. Dejal je, da je nanj napravila še poseben vtis volja jugoslovanskega ljudstva do dela! French je pozval navzbče, naj povečajo pomoč Jugoslaviji. Včeraj je bilo tudi v Detroitu -veliko zborovanje v korist pomoči Jugoslaviji. SANTIAGO DEL CILE 14. — Čilska vlada je pristala ha imenovanje Lazarja Liliča za jugoslovanskega ministra v Cileju. DJAKARTA, 14. — Komisija OZN za Indonezijo je javila, da od 6, aprila t. 1. ne Do več potre bovala svojih vojaških opazovalcev, ker je nastal zadovoljiv položaj z umikom nizozemskih čet iz Indonezije. SANTIAGO DEL CILE 14. — Gospodarski odbor gospodarskega in socialnega sveta OZN je spre jel resolucijo, ki so jo predložile Lidija, Iran, Mehika, Pakistan in ■Lpi5e-in k' določa, naj bi na prihodnjih zasedanjih temeljito proučili gospodarski položaj Afrike in Srednjega vzhoda. BEOGRAD, 14. — Danes je bil po enajstih letih prekinitve obnovljen promet ((Siroplon -Orient Express». ki veže Atene s Parizom. Prvi vlak -je prišel danes zjutraj v Beograd in je nadaljeval pot skozi Solun v Atene Vožnja iz Pariea v Ate. ,ne traja tri dni. Akrobati ••• 2e včeraj smo napovedali, da se bo italijanski šovinistični tisk postavil na glavo, če bo treba, samo da bi špekuliral z včerajšnjimi Attleejevi-mi izjavami glede Trsta. S. tem Se nočemo niti malo hvaliti — napoved ni bila težka. Le poglejte današnji «Giomau le di Trieste»: akrobacij bo- ste našli tam za najboljši cirkus, samo da bi dokazali, da je aproposta tripartita», «cam-biale», Kimpegno solennen in kaj vem še vse, še vedno v veljavi, čeprav je «Daily He-rald», angleško laburistično glasilo, zapisal, dovolj pomembno (prav ob De Gaspe-rijevem obisku,), da je vsiljevanje volje velesil — anahronizem, in čeprav je Attlee dejal, da je edina pot do rešitve tržaškega vprašanja — neposreden sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Akrobacija je lepa stvar; nekateri — telovadci namreč — se trudijo vse življenje, da bi se ji približan li, in v cirkusu jo kažejo za denar; uredniku klerikalnp-šovinističnega časopisa pa je treba samo pero pomočiti v črnilnik — in vse ostalo mu skombinira njegova akrobatska domišlija. Tudi način, d« zaslužiš dobro, plačo. ...Shylocki ••• Današnji eGiornale di Trie-ste» se ne ustavlja pri akrobaciji. V posebnem članku dokazuje, da je Tržaško ozemlje nedeljivo, da ima «slovartsko prebivalstvo hvaležen spomin na Italijo (o sancta simplici-tas, bi rekel rajnki Hus, ki je bil optimist) in da če je treba o čem razpravljati, je to Zadar, Reka, Lošinj itd., sklicujoč se na eprincipio morale deli’ autodecisione che era stato promesso ai popoli, c orne il toccasana per tutti i loro mali, dopo il 1918». Wil-son, ki je bil — resnici na ljubo — takrat avtor ideje o «autodecisione», je med drugim začrtal glede razmejitve med Italijo in Jugoslavijo svojo, Wilsonovo linijo (ki se je — spet resnici na ljubo — na «autodecisione» požvižgala), toda to šovinistom takrat ni bilo dovolj. Danes se nam isti ljudje — ki skušajo zlo. rahljati položaj Jugoslavije v pogojih kominformističnega napadalnega pritiska — zdijo kot stari Žid Shylock v Shakespearovi hjri «Beneški trgovec«, ki je hotel imeti funt srčnega mesa od svojega prijatelja, ki je zašel v neprili-ko. Zadevo je pravzaprav rešil že Shakespeare: Shglock se je osramočen umaknil.... ...lažnivci... Današnji «Messaggero Ve-neton objavlja nekako «pismo» županov (t. j., podeštatov. z vsem. kar pod tem razumemo) Nadiške doline. To pismo, na. menjeno nekemu švicarskemu novinarju, ki je z lastnimi očmi videl ((reševanje manjšinskega vprašanja» v Italiji, trdi, da v ((Videmski provinci» slovenske manjšine sploh ni, temveč samo ljudje, ki ((doma. med štirimi stenami, govorijo slovenski dialekt«, sicer pa so ((dobri Italijani». Mar ((bimillenaria» (o laži. ki se v tej besedi skriva, danes ne bomo razpravljali) res potrebuje «Italijane», ki amed štirimi stenami^ (torej vendar) govorijo slovensko? Ce je tako, si je že s tem samim izdala ubožno spričevalo. Beneški Slovenci pa ostajajo domovina Čedermacev kljub vsem pismom raznih ((podeštatov«. Vse ostale ((ragioni geografičhe, eccmomiche, com-merciali. demografiche, stori-che, culturali«, pa rQf si obdržijo Kpodeštati« zase. (O trditvi, da (da nazicme italiana e3 costituita da n en ti di varia stirpe — glej, priznanjel — che Roma unifico con la sua potenza politica, con la sua superioritd civile e morale» pa bi se ob priliki povrnili z zgodbo o preseljevanju narodov, to je o času po trenutku, ko se je Odoaikar požvižgal na esuperiorita civile e morale« in ko je bila rimska «potenza politica» samo še zgodovina). ...demagogi Vidah ^ je s svojo papeško nezmotljivostjo včeraj govoril o Trstu. Poudaril je seveda — kako bi vendar drugače, ko pa Gromiko, to je Moskva, tako hoče — ((spoštovanje mirovne pogodbe«. O tem je Pa-jetta povedal svojo pesem, dokaj bolj odkrito kot Vidali. Guverner je zanje samo vmesna stopnja za priključitey k Italiji. Pa končno — Vidali je danes postal strokovnjak za ogrske kulake, ki ((prostovoljno dajo zemljo državi« in za makedonske strateške ceste — kdo bi mu torej zameril, če v vprašanju Trsta ne zna povedati vse resnice, kot jo je povedal n. pr. Pajetta. Ali pa je noče, ker je demagog? Potres v Zahodni Nemi BONN. 14. — Potres je danes gjutra-j povzročil v Zahodni Nemčiji, škodo, ki jo cenijo ne en milijon in pol mark (pribtižmo 216 milijonov lir). Zaenkrat ne poročajo o člo. veških žrtvah. Potres so čutili tudi v vsej zahodni Evropi, zlasti pa v Severni Franciji, Belgiji in na Holandskem, vendar razen v Nemčiji po dosedanjih poročilih m povzračii škode. W. m*** * KOLEDAR Zahvala ASIZZ za sodelovanje pri proslavah 8. marca S SEJE IZVRŠILNEGA ODBORA OSVOBODILNE FRONTE Izvršilni odbor ASIZZ se naj topleje zahvaljuje SNG, odseku Za ljudsko prosveto SHPZ ter posameznim prosvetnim društvom, ženskemu pevskemu zboru pro. svetnega društva «Ivan Cankar« ter solistom za sodelovanje pri proslavah 8. marca. Prav tako izreka zahvalo tov. Olgi Gorjupovi, ki je naštudirala plesno skupino in tov. Emi Starčevi, ki je pripravila skup. ni nastop pionirjev. Da so osrednja proslava ter vse proslave po vaseh in mestnih okra. Jih tako uspele je zasluga tudi vseh sodelujočih, zato se jim Be enkrat Izvršilni odbor ASIZZ iskreno zahvaljuje. ZA PROSLAVO DESETLETNICE OF se vse terenske organizacije marljivo pripravljajo Roditeljski sestanek na slovenski nižji gimnaziji pri Sv. Jakobu V nedeljo 11. t. m. je bil sestanek staršev, ki imajo svoje (stroke v slovenski nižji srednji šoli pri Sv. Jakobu. Telovadnica v Ul. Scuoie Nuove je bila napolnjena do zadnjega kotička in starši, ki so prišli pozneje, so morali stati na hodniku. Profesor Savli nam je v svojem referatu poudaril, kako morata šola in dom skupno nastopati pri iskanju vzrokov šolskih neuspehov. Pri tem ,ie treba polagati največjo pažnjo na to, da postanejo starši zavezniki učiteljev in ne svojih otrok, ker bo drugače vse vzgojno delo in ves trud zaman. Prof. Savli nam je dalje prikazal vse dobre in slabe lastnosti naših otrok. Govoril je tudi o potrebi slovenske šolske knjižnice. Profesorji bi se radi še bolj zanimali za naše otroke, toda pomanjkanje prostorov preprečuje druženje profesorjev z dijaki .izven šolskega pouka. Sola ima 22 razredov z 11 učilnicami, tako da je pouk nepretrgoma ves dan in so prostori prazni le v toliko, da se od dopoldanskega do popoldanskega pouka komaj prezračijo. V diskusiji so starši poudarili potrebo po samostojni slovenski šolski upravi, po spremembi učnega načrta, o skrajšanju šolskih počitnic, ki so na tržaških šolah odločno predolge; dalje se je govorilo o povečanju šolskih knjižnic, itd. Vsi starši želimo, da bj bili roditeljski sestanki čim bolj pogosti, da bi se skupno s profesorji porazgovorili o šolskih problemih in o vzgoji naših otrok. Oče Včeraj popoldne je bila seja izvršilnega odbora OF. Po političnem poročilu, ki ga je imel tajnik tov. Franc Stoka, se je med člani razvila plodna diskusija, fci je osvetlila gledanje naših ljudi po vaseh in v mestu na današnji politični položaj. Tov. Bole, ki jg podal orga- tekmovanja pokazali, da so za proslavo 10 letnice OF zastavili vse sile za čim boljši uspeh. Delovanje OF V okraju Milje Dolina iravlia se lanimiva razstava . ... .- - i v Ponedeljek 12. t. m. je imel nizacijsko poročilo, je govoril okrajni odbor OF Milje j>,li-o tekmovanju za 10. obletnico na svojo redno sejo, na "kateri ustanovitve Osvobodilne fronte ?° navz°či razpravljali o izvr-in pri tem posebno pohvalil šenem delu v zvezi s tekmova-dolinski openski in IV. okraj. 23 Proslavo 10. obletnice sj? -er*** odborih so bile sestavljene ko- ;z narodnoosvobodilne borbe misije za zbiranje materiala za so bile v preteklem tednu zelo spominske razstave ter komi-1 nspešne; po vseh vaseh so se sije za organiziranje proslav. Na podeželju te komisije že povsod vestno delujejo in pri- j pravljajo čim ooljše proslave. V mestnih okrajih pa bodo morale pospešiti svoje delo, da sestale komisije, ki imajo nalo. go zbirati podatke in predmete za to razstavo. Poleg že omenjene aktivnosti- 'je prišla v našem okraju tudi telovadba za pionirje, ki bodo nastopili na prvomajskih bodo proslave in rrzstave do- proslavah. Telovadbo imajo že stojne velikega praznika slo- Pionirji iz Plavij, Boršta in Do. venskega naroda. Ime. Ustanovili smo tudi okraj. •„ - t, i - , m odbor za 1. maj, ki je že pri- Ko je tov. Bole poročal o čel z delom; njegova naloga bo delu na terenu, je omenil dve pritegniti k telovadbi čim več. konferenci OF, in sicer v Na- ie število pionirjev in mladim brežini in v zgoniški občini. cev’ ki bodo sodelovali na Skupno s SHPZ in ASIZZ je Prvomajskih proslavah. b1>°° * tve h Predayanj. Dobrd -so no. Posebno moramo poudariti bila zlasti obiskana predava- zadovoljstvo naših ljudi nad ze. nja, kjer so se obravnavali 1° uspelim koncertom, ki je bil problemi kmečkega prebival- Pred dnevi v Dolini m kate-stva, ki naše podeželje poseb- re"a se ie udeležilo veliko šte. no zanimajo Yiln, občinstva. Naši ljudje .bi ." . si želeli, da bi bilo takih prire- sej’ je bilo tudi določe- ditev še več; prav tako je nav- Na nO, da bo prva v okviru pro- dušila tudi prireditev v poča-slav obletnice OF komemora-1 stitev ženskega praznika — 8. cija za padlimi v Lonjerju. marca. Glavne naloge celotne orga-1 ®*>dovin- ,, . .. . iz narodnoosvo- lzacije OF m posameznikov bodilne borbe še precej uspeš-pa morajo biti v teh dveh zad- no. so potrebni še napori, če njih mesecih priprave za pro- hočemo premostiti razne teža-slave in razstave Osvobodilne ve, ki so še pred nami. Zato fronte. Izvršilni odbor je tudi sm.° tudi ‘zdelali načrt, kaj vse sprejel sklep, da podeli naj- b‘.na omenjeni razsta- boljšemu okraju zastavo, druga cer bo prvi del obsegal dobo cd nagrada je album s slikami, 1918 do 1941. V ta del bo vklju. tretja pa zbirka knjig v vred-1 cena a) prosveta: obstoj dru- slike zborov in drugi podatki; b) slike in dokumenti, ki govore o nasiljih požigih in uničevanju šol. o aretacijah in kon-finacijah naših ljudi; p) doku-rhenti o ilegalnem delovanju naše prosvete ter o prepovedih delovanja prosvetnih društev. Drugi del razstave bo pa' obsegal doLo od leta 1941 do 1945; v ta del bo vključen a) razvoj OF po vaseh, število borcev v NOV; b) nasilje fašistov in na. cistov, aretacije, konfinacije, ropanja in požiganja naših vasi; c) razna ilegalna literatura in ilegalne slovenske šole. Po temeljitem razpravljanju in živahni diskusiji, v katero so poseglj skorajda vsi navzoči, je odbor sklenil, da se bo z vso resnostjo poprijel dela ter mobiliziral najširši krog aktivnih ljudi, ki bodo lahko pri tem so. delovali. Le na ta način bo namreč zagotovljen uspeh predvideni razstavi in proslavam v počastitev 10. obletnice ustano. vitve OF. Pripravili bomo tudi kvaliteten kulturi program, ki ga bomo izvajali na prireditvah, katere bodo v naših vaseh od 1. do 15. aprila t. I. Razstave bodo prav tako odi 18 do 29 aprila. Pred bližnjo konferenco sioveiishih šolnikov v Trstu Za konferenco slovenskih šolnikov, ki bo v soboto in nedeljo v Skednju, je že v glavnem vse pripravljeno. Referati, diskusije in sploh vse delo na dvodnevni konferenci mora pokazati, da so slovenski šolniki strnjeni v borbi za slovensko šolo in da morajo nadaljevati po tej poti, da bo slovenska šola imela vse tiste pravice, ki ji pripadajo. Na tržaških tleh je bila slovenska šola Že od prvega začetka, ki sega tja v konec XVIII. stoletja zapostavljena in slovenski starši in učitelji so morali skozi dolga desetletja braniti slovensko šolo in si v mestu celo postaviti zasebno šolo, če so jo sploh 'hoteli imeti. Ko je fašizem zatrl že zadnjo slovensko šolo in pregnal sfcoro vse učitelje iz pokrajine, so morali ostati slovenski otroci dolga leta brez šol, dokler jim niso ustanovili partizani Po padcu fašizma partizanskih šol. Po letu 1945 so se razmere glede slovenske šolstva na Tržaškem ozemlju zboljšale, ven- i dar še vedno ne zadostujejo potrebam slovenskega prebivalstva. Tudi sam *ustroj šol je ! potreben modernejših reform, kakor je tudi nujno, da se pravni položaj učiteljev in profesorjev normalizira tako, kakor imajo urejeno italijanski učitelji. Vsi ti problemi niso le problemi slovenskih šolnikov, temveč to je stvar vseh tukajšnjih Slovencev. Vendar pa se morajo za ta vprašanja predvsem zanimati šolniki in jih skupmo reševati, kajti le v enotni borbi in skupnem delu bodo lahko dosegli uspehe v blaginjo vsega slovenskega naroda na Tržaškem in tudi v svojo korist. Prav zato je konferenca tako velikega pomena za razvoj in napredek slovenske šole na TO in je zato dolžnost vseh tukajšnjih učiteljev in profesorjev, da se konference udeleže in tudi na njej aktivno sodelujejo. Poleg priprav za konferenco, so tudi priprave za razstavo slovenskega šolstva, ki bo pri Sv. Ivanu. Otvoritev razstave bo v petek. Q£edaluUe - 'dCUto* - Ifladio- Četrtek 15. marca Klement, Desimir Sonce vzide ob 6.20, zatone t* ■ 18.09. Dolžina dneva 11.46. Luna vzide ob 9.37, zatone ob 1.45. J^tri, petek 16. marca Hilarij, Velislav Le sekaj, sekaj smrečico Le sekaj, sekaj smrečico, da boš naredil barčico. Je smrečica posekana, za barčico pripravljena. Je barcica nanravljena, na morje je postavljena. Je barčica zaplavala, dekle je pa zajokala. Sklenila bele je roke, točila grenke je solze. Le jokaj, jokaj, al pa ne, saj nisi več moje deflkie. SPOMINSKI DNEVI 1824 je bil rojen na Brodu na Savi Branko Radičevič, eden prvih srbskih pesnikov. POSLAVLJANJE GENERALA AIREYA 1942 se je pričela Ul. sovražna ofenziva na enote NOV In PO Jugoslavije, OF Anahronistično poudarjanje o priključitvi STO k Italiji Upamo, da se bo to prenehalo z odhodom dosedanjega poveljnika angloameriških čet nosti 4000 lir. Za sektorske odbore pa je določil nagrade, in sicer: 1. namizna zastavica, 2. album s slikami in 3. zbirka knjig v vrednosti 3000 lir. Okraji in sektorji, ki so do •edaj že uspešno izpolnjevali štev v naših vaseh, dokumenti Golobe rad imeti /e že v redu, loda... Trst in Tržačani so zaslužili zaradi svoje gostoljubnosti že obveze, ki so jih sprejeli s tek-1 svetovni sloves in priznanj>. movanjem, bodo še naprej zastavili yse s‘le, da bodo dosegli čim večje uspehe. Ostali okraji in sektorji, ki sedaj še zaostajajo, bodo morali resneje poprijeti za delo, da bodo tudi oni lahko ob zaključku IZREDNA OBČINSKA SEJA V DOLINI Očitna politična špekulacija Sinoči je bila sklicana na vso naglico izredna seja občir.--skega sveta v Dolini. Odsotnih je bilo 7 občinskih svetovalcev. Po čitanju zapisnika zadnje seje je župan načei vprašanje, za katero je bila seja pravzaprav sklicana, r.amreč vprašanje Tržaškega ozemlja. Takoj ob začetku je bilo razvidno, da je bila to navadna propagandistična poteza vida-lijevske centrale v sklopu z nastopom ruskega delegata na' konferenci namestnikov zunanjih ministrov, ki hoče uporabiti tržaški problem za predmet mešetarjenja z zapadnimi velesilamLv svoje lastne koristi in rA?škodo prizadetih narodov. Povod temu je dal tudi Ust «Oiorj>ale di Trieste«, ki je pred dnevi objavil alarmantno in izmišljeno vest o neki izmenjavi mest in vasi med co. no A in B Komir.formistični župan Lovriha je seveda izrabil to priliko za ogabno blatenje Jucosfavije, kakor je pač dobil navodila iz Trsta oziroma jz Rima.. Prav koniintormist Lovrilja nima kaj govoriti o «ba antanjui) itd.; dobro ga po- | fronte je glasoval proti, ker je bila igra kominformistov dovolj očitna in je naše stališče v tem pogledu zelo jasno, namreč resnična neodvisnost Trsta brez vmešavanja tujih velesil. V nadaljnjem je občinski svet odobril povišek 20 odst. osnovne plače ojjčinskim uslužbencem, nato pa je soglasno odobril resolucijo na ZVU, naj dovoli prevoz na poteh preko demarkacijske črte v Prebene-gu in naj odstrani ovire, ki so jih postavili, tako da kmetje iz cone A ne morejo z vozovi na svoja polja, ki so onstran črte. Končno se je kominformist Lovriha vendar odločil, da je predložil to zadevo pred občinski svet. Čakal pa je vendar le nekam preveč, saj je ZVU postavila ovire že pred več meseci. Kmečka zveza je takoj nastopila proti temu ukrepu in poslala pismo dolinski ter miljski občinski upravi, naj posredujeta v ta namen pri merodajnih oblasteh ter se je tudi sama zavzela za ugodno rešitev tega vprašanja. Obve- Znamo saj je pred nekoliko me- , ščeni smo, da na pismo Kmeč- seci jasno povedal na javni | seji občinskega sve'a v Dolini, j kakšna ie težnja njegove skupine za «soluztone migliore« ! ali- »boljšo rešitev«, to ie priključitev celotnega Tržaškega ! ozen lja k Italiji, kakor je po- | udaril v italijanskem parla- | mer tu kominformistični posla- I nec Pajetta in kar je potrdi) j pred meseci na javni seji tudi ! dolinski kominformistični žu- j pan Lovriha! Barantanje naj j Lovriha rajši očita zastopniku Sovjetske zveze, ki očitr.o hoče ' skleniti neko kupčijo na ra- , čun Trsta. Jasn0 je. da hočejo komin- j formi st i ribariti v motnih vodah, ker sicer se jim nihče več j ne da ujeti na trnek in zato še bolj kalijo vodo ir.' begajo ljudi. Po uvodnih besedah in običajnih klevetah je župan pre-čital resolucijo kominformistov, s katero zahtevajo združitev obeh con in guvernerja, ki naj bi seveda vse skupaj potem izročil Italiji. Za resolucijo so glasovali komir.formistični svetovalci ter zastopniki neodvisne liste, ki so se pustili zapeljati v to zgolj strankarsko kominformistično špekulacijo. Zastopnik Ljudske ke zveze tako miljski kakor dolinski kominformistični župan sploh nista odgovorila. Sele zdaj se je Lovriha oglasil na občinski seji. Verjetno bi bil molčal še r.aprej, toda pred dnevj je bil v Prebenegu in vaščani so mu odločno ter jasno povedali, kaj jih tare in kaj hočejo. Zato je bil prisiljen po. staviti zadevo na dnevni red, čeprav z veliko zamudo. Ta sloves je tako razširjen, da je zašel celo m:-d vrabce na streho in, kar je huje, med golobe. Čeprav je bil izbran golob za simbol miru, je v Trstu vseeno povzročitelj dogodkov, ki ra? pričajo, da bi golob delal za mir med ljudmi. Kolikokrat mimoidoči z jezo gledajo na okna visokih stavb, prepri-čani da je kak nesramnež pljunil z okna ali celo namenoma kaj vrgel. Kolikokrat- se je skrbna ženica hudovala zaradi onesnažene obleke ter dolžila moža, da se ne pazi in ne gleda, kod hodi. Skoro vsi Trzdčani se spominjamo belih pozdravov od zgoraj, ki so jih pošiljali na Akvedotu trždški vrabci na Miklavževo južnim. «vrabcem», ki so pod njimi čivkali dobrote svoje slabe robe. Na splošno vtselje pa so se obeh vrst vrabci razšli in ostali so le miroljubni golobje. Tržaške ženice jih imajo posebno v čislih in jim vsak dan pri-pratvljdjo brezplačne obede. To bi bilo vse hvale vredno, a ko ne bi bili ljubi golobi tako socialni , da delijo tudi mimoidočim ljudem svoje kosilo. Posebno so prevzeti s čustvi pomoči in bratstva golobje iz Ulice Ginnastica, ki blagohotno spuščajo na mimoidoče Tržačane kose razmočenega kruha, polente ali, kar je hujše, velikansko kapljo bivše hrane. Nepravilno bi bilo, če bi kdo mislil,''da skušamo sedaj zamoriti plemenito ljubezen do golobov, priporočamo pa dobrodušnim in gostoljubnim Tržačankam da svoj «Maršalov plan za golobe« tako preuredijo, da bodo golobje .dobivali pomoč v hrant na dvoriščih, c'stah in vrtovih, nikakor pa na oknih stavb na mestnih ulicah. V obratnem primeru bomo prisiljeni stopiti v stike s hrabro vojsko mestnih stražar er:, ki bodo lastnike navedenih oken zapisali v častni album. i Ker pa vemo da do mnogih naši nasveti ne bodo segli, bi bilo prav, če bi tisti, ki skrbijo za red po mestu, izdali kako primerno opozorilo; to namreč še bolj zalež". LONDON, 14. — Kot poroča agencija AFP in po njej ANSA, je britansko ministrstvo za obrambo javilo, da je bil imenovan generalma jor Sir John Winterton za poveljnika an-gloameriških čet v Trstu, s čimer je postal naslednik generala Terencea Aireya. General Airey ima sestav- Luč bo zasvetila v Cročani, Pesku, Mačkovi jak in Prebenegii TRST. 14. (PIO) — Glavni ravnatelj za civilne zadeve pri Zavezniški vojaški upravi, general C. Charles Blanchard. bo v četrtek popoldne odprl električni tok po novem električnem omrežju v štirih vaseh dolinske občine, in sicer v vaseh GROCANA, PESEK, MAC-KOVLJE in PREBENEG. General Blanchard bo obiskal najprej Domjo, kjer bo s pritiskom na električni gumb sprožil tok 10.000 voltov v novo napeljano električno omrež- je. Nato se bo odpeljal v Mač-kovlje, kjer se bo sestal z ravnateljem družbe SVEM in z dolinskim županom. S pritiskom na gumb bo sprožil električni tok, ki bo služil tudi za cestno razsvetljavo. Z razširitvijo električnega omrežja do teh vasi je uresničen dej splošnega načrta ZVU za elektrifikacijo podeželja, ki ga izvaja družba SVEM s finančno pomočjo Zavezniške vojaške uprave. ima ljen kar posebčn dnevni red za te poslednje dneve svojega bivanja v Trstu. Poslavljanje tukaj, poslavljanje tam... Zaradi slabega vremena je sicer včeraj odpadla poslovilna parada v vojašnici v Ul. Ros-setti in so jo odgodili na danes, pač pa je bila poslovilna svečanost r.-a predsedstvu cone. Zbrali so se predstavniki tukajšnjih civilnih oblasti, raznih ustanov in gospodarskih krogov. Seveda ni manjkalo niti fotografov. Tudi za prenos govorov po radiu je bilo poskrbljeno. Kmalu po prihodu gen. Ai-reya je imel govor najprej predsednik cone prof. Palutan ki je v svojem govoru med drugim dejal, da je gen. Airey takoj po svojem prihodu »spoznal resničnost položaja v Trstu in uvidel, da je Trst del Italije«. Dejal je tudi da bo generalovo delo doseglo najlepši uspeh, cko se bo uresničila tristranska izjava«. Nato je hvalil Aireya, ki je tako tesno povezal Trst z Italijo tudi na ekonomskem področju. Svoj govor je zaključil z željo, naj se Airey še kaj spomni na Trst in naj zastavlja svoj vpliv za to, da «bi bilo to ozemlje vrnjeno Italiji«. Zupan Bartoli jo tokrat govoril skoraj nekoliko bolj u-merjenu, a v bistvu vendar približno enako kot Palutan. Razumljivo je, da je izrekel željo, da bi imel Aireyev naslednik enake poglede kot odhajajoči general Približal se je nato kap. Co-sulich, predsednik Trgovinske in industrijske zbornice, nato pa še stari baron Economo. Ce bi za poslednjega še kako mogli razumeti, zakaj je govoril v angleščini, pa se nam to nekoliko čudno zdi za prvega, saj je znano, da Airey že dalje časa r.-ima javnih govorov v angleščini. Sicer je to njihova zadeva. (Hoteli bi samo videti, kaj bi bilo, če bi naneslo, da bi kdo hotel govoriti v slovenščini, v jeziku, ki je po določilih mirovne pogodbe enakopraven z italijanščino). Postalo je že skoraj rteizogib-no, da se ob določenih prilikah pojavi tudi univerzitetni tribun. Tako se je tudi včeraj oglasil k besedi in imenoval generala za matrikulo «hono-ris causa« in mu izročil značilni klobuk. Takoj nato pa je pristopil rektor Camarata, «prvoboritelj» suverenosti Italije nad Trstom, ki je začel odvijati majhen zavitek, iz katerega se je pokazal kos kra-I škpga marmorja z vdelanimi | nekaterimi slikami iz Trsta. ! Rektor je zlasti poudarjal, da so slike pritrjene «su pietra del Carso«. Mi bi se na njegovem mestu sramovali — kajti u-stvarjal je vendar vse preveč videz, da daje to, kar ni njegovo. Kraškega kamra si sicer res lahko vsakdo kupi, toda tega n‘ treba tako poudarjati jr.1 dajati pri tem besedam še neki poseben pomen. Gospod rektor Camarata je že dovolj časa v Trstu, da bi namreč lahko vedel, da za Italijana res nima posebnega pome. na govoriti o Krasu, kajti na Tržaškem ozemlju ni niti pedi kraške zemlje, ki bi bila ita- lijanska — razen kupljene seveda. Ves čas so fotografi vneto bliskali s svojimi aparati in še bolj intenzivna je bila ((osvetlitev«, ko je pričel govoriti poslavljajoči se general. Ko je navedel, da je prišel v Italijo pred osmimi leti, je takoj poudaril, da njetf.-" odhod iz Trsta rima političnega pomena. «Sem vojak in prišel je zame trenutek, da prevzamem drugo službo«, je dejal Airey. Vsekakor mu dejstvo, da je vojak, večkrat dobro služi... Potem je še opozoril, da je bil ves čas prepričanja, da se mora Trst vrniti «s svojim italijanskim prebivalstvom k ma-drepatriji« (kaj pa z neitali-janskim prebivalstvom?). — Nazadnje je res vseeno, če odhajajoči gen. Airey svojo že tolikokrat ponovljeno tezo še enkrat prve ali ne. Saj se za nekaterg ljudi res ne spodobi, da bi na lepem preklicali, kar so ves čas zatrjevali; bolje, da se umaknejo, pa čeprav iz takšnih ali drugačnih razlogov. General Airey se je v nadaljevanju svojega govora zahvalil tržaškemu delovnemu ljudstvu zaradi njegove odlične delovne sposobnosti, nato pa še po imenu škofu, conskemu predsedniku, županu, bivšemu županu Mianiju, Cosulichu in drugim. Pozabil pa ni tudi tržaškega tiska. Potem se je pojavil majhen dekliški zborček, ki jg zapel nekaj pesmi, s čimer se je pa kaj malo postavil, bodisi ker so bile pesmi šovinistične, bodisi ker zbor kvalitetno ničesar ne predstavljal. Uradnega dela slovesa, jg bilo s tem konec in po nekaterih razgovoril so pričeli ljudje odhajati. DANES 15. t, m.: seja okrajne komisije za zbiranje zgodovinskega gradiva ob 18. uri na sedežu v Skednju. PETEK 16‘. t. m. seja sektorskega odbora Kolonkovec ob 20. uri v običajnih prostorih. _ Tajništvo I. okraja javlja članom, da ima svoj sedež v Ul. R. Manna 29, I. nadstr. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo «VOJKA SMUC» bo imelo odborovo sejo danes 15. t. m. v društvenih prostorih ob 19.30. Prosvetno društvo «IVAN CANKAR«. Centralni odbor vabi pevke in pevce na važno vajo, ki bo 16. t. m. ob 20.30 v prostorih Prosvetnega društva «Oton Zupančič« Ul. Mo-lino a vento 158. Predavanje o «Dnevu slovenske kulture« s skioptičndmi slikami in filmom, bo na sedežu prosvetnega krožka na Opčinah v petek 16. t. m. cb 20. uri. Isto predavanje bo za šoloobvezno mladino ob 18. uri. Predavanje o življenju v Jadranskem morju Danes 15. t. m. bo ob 20.30 nad vse zanimivo biološko predavanje univerzitetnega profesorja dr. Miroslava Zeia. Predavanje, ki ga bodo ponazarjale skiop-tične slike m poučni kulturni film, bo v Ul. R. Manna 29. SHPZ vabi k čim večji udeležbi! Kuiltifma jfiifediteu v Plavjah V nedeljo 18. j. m. bo ob 17. uri velika kulturna prireditev v Plavjah. Sodelovali bodo pevski zbor ((Tržaški zvon«, folklorna skupina Društva sloven. skih srednješolcev, recitatorji in solopevci. Poleg tega bosta nastopila še pevski zbor ((Straža« jz Plavij ter domača godba na pihala, ki je znatno povečana z mladimi godbeniki. Vabimo k čim večji udeležbi. SLO I/ElVIS KO H ililKODlIl J KIjEDALIŠCE za Tržaško ozeigOg j V SOBOTO 17. marca I® ob 20. uri gostovanj* | v BORŠTU S Finžgarjevo dram* Slovenskim učiteljem in profesorjem Danes 15. t. m. ob 18. uri bo skupni ogled razstave slikarja Staneta Kregarja v gale. riji ((Scorpione« pod vodstvom umetnika samega. Vabimo na številno udeležbo! Zahvala Iskreno se zahvaljujem krajevnemu in okrajnemu odboru Osvobodilne frorlte za Nabrežino za izraženo sožalje ob smrti moje matere MARIJE CAHARIJA. Leopold Caharija in družina SHPZ SEJA GLAVNEGA ODBORA SHPZ Danes 15. marca t. 1. ob 16. uri bo v običajnih prostorih seja glavnega odbora SHPZ. Prosimo odbornike, da se seje gotovo in točno udeležijo. 13 marca gremo v Slov. Benečijo ZAM organizira v nedeljo 18. marca izlet v St. Peter Slovenov. Kdor bi rad spoznal lepote Slov. Benečije in se obenem razvedril v prijetni in veseli družbi, naj se takoj prijavi na sedežu ZAM, Ul. Machiavelli 13. Vpisovanje do 16. t. m. «Razvallna življenji NEDELJO 18. marci' ob 17. uri gostovanj1 j v SKEDNJU z Gogoljevo komedijdd j Ta jjredstava je naraeNr predvsem dijakom, ce bodo v prodaji v in nedeljo dopoldne ter uro pred predstavo prj gajni kina v SkednJ11 PONEDELJEK 19-ob 16. uri gostovali* v NABREŽINI 1 Gogoljevo komedli0 Gledališče V M Dar.es dramska ob 21. :kupdna z delom C. G. Viole «Tista». delujejo Giulio Stival, P'IlS in Oarlo Lombardo. -Jutri zanimiva novost 1 -vesa umirajo stoje« A. * KINO < SINDIKALNE VESLI Glavni odbor ERS pekov skih delavcev se bo sestal danes 15. t. m. ob 18. uri na sedežu v Ul. Machiavelli 13, SS3 i RADIO ih JUtiOSLCONH TRSTA NOČNA SLUŽBA LEKARN AU’Alabarda, Ul. dellTstria 7; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; dott. Praxmarer, Trg Unita 4; Prendlni, Ul. Tiziano Vecellio24; Harabaglia, Barkovlje; Nicoli, Skedenj. »Predstavnik" gospoda barona včeraj na zatožni klopi Za seboj je potegnil deset tržaških trgovcev 37-letni Paolo Kessizoglu se je že od nekdaj ukvarjal s trgovskimi posli in si r.ekaj let služil za življenje z zastopništvom. Poslednje čase pa se je zna šel v nesreči, kupčije so nesle vsak dan slabše in poleg tega ga je zapustila še nehvaležna žena. Nekako si je torej moral pomagati in zato si je umislil velikopotezen načrt, ki mu je dokaj časa nesel precejšnje zaslužke. Kajpada vedno v trgov, ski stroki, na katero se je pač najbolje spoznal in imel v njej dolgoletne izkušnje. Smola je bila le v tem. da so bile te kupčije zasnovane na nekoliko nepošteni podlagi, kar je moralo nujno dovesti do več ali manj neprijetnega zaključka. Ko je dodobra premlel svoj načrt, se je lani avgusta ojunačil, stopil k neki tvrdki na Trg svetega Frar.čjška št. 5, se predstavil kot predstavnik barona Economa in kupil v njegovem imenu določeno količino sladkorja in riža. Kupčija je bila sklenjena, račun izstavljen in Kessizoglu ga je lepo poravnal z gotovino. Ogla. sil se je zopet čez nekaj dni, naročil štiri stote riža, 150 kg sladkorja in plačal le delno ra. čune, za ostalo pa dejal, da se bo oglasil v nekaj dneh. Tvrdka si kajpada ni delala poseb- nih skrbi marveč prav nasprotno, njen poslovodja je bil bržkone vesel, da je navezal donosne stike s plemenitim baronom. Na enak način se je potem Kessizoglu predstavil pri tvrdki ARL v Ul. Machiavelli 20 in na enak način dvignil večje količine blaga. Nekaj je plačal takoj, za ostalo pa obljubil, da se vrne čez nekaj dni. In tako je hodil od tvrdke do tvrdke, od pisarne do pisarne, iz skladišča v skladišče ter naročal sladkor, riž, kavo, posušeno sadje in celo ono vrsto turškega medu, ki mu v Trstu pravijo «torrone». Vse je šlo kajpada na debelo: 100-kil-ske vreče in številni večkilski zavitki, kar vse je iznajdljivi Kessizoglu sproti razprodajal Po trgovinah z jestvinami. Vse te vrste blaga je ponujal po dokaj ugodnejših cenah nego drugi trgovski zastopniki, izgovarjajoč se, da zastopa ve liko firmo v likvidaciji, ki pač ne bo več poslovala in se namerava čimprej iznebiti svojih zalog. In prav te. sicer ugodnejše vendar dvomljive kupčije so spravile pred sodišče vse one trgovce, ki so od obtoženca kupovali blago. Čeprav so se izgovarjali na mnogovrstne načine, češ da je bilo blago kupljeno po občinskih dnevnih ce- Nagec na Senenem lrqu Redki mimoidoči so se včeraj zjutraj ob štirih nemalo za. čudili, ko so zagledali docela slečenega možakarja, ki je mirno sedel v predoru pri Senenem trgu, ne da bi se menil za pohujšanje in mrzlo noč. Ljud. •je so kajpada takoj uvideli, da je neznanca spravilo nekaj iz duševnega ravnotežja, zato so poklioaii policijo. Policijski stražniki so se pripeljali na mesto in priporočili čudaku, naj se obleče. Toda možak se je temu odločno uprl, čeprav je imel oblačila nametana nekaj metrov od prostora, kjer je čepel. Naložili so ga torej na policijski avto takšnega kakor je pač bil in ugotovili po dokumentih, najdenih v nje. govi obleki, da je posebnež 54. letni kmet Josip Senica z Loga pri Ricmanjih št 10. Ker se tudi potem v vozilu ni hotel obleči, so stražniki informirali o tem Rdeči križ. ki je z reševalnim avtomobilom odpeljal Senico v umobolnico k Sv. Ivanu. Tam se je potem izkazalo, da se je siromak že zdravil v umobolnici in bjl smatran celo za nevarnega svoj j okolici, zato so ga pridržali. Nadišavljeni rokomavhi Tujce, ki potujejo skozi Trst z avtomobili, bi bilo pametno j opozoriti na tržaške avtomobil-1Z rjjim vred pa so bili obso- r.ah, se je javni tožilec postavil na stališče, da trgovec s količkaj poslovne prakse zna takoj ugotoviti sumljivi izvor blaga, zlasti ako je to dobavljeno brez predpisanega računa. Spretno zasnovana obtožen-čeva poslovna zgradba se je zrušila v trenutku, ko je er.a izmed osjeparjenih tvrdk, in sicer družba Morpurgo, naveličana čakanja enostavno telefonirala na naslov barona Eco-r.oma ter urgirala plačilo na-bavk. Vse ostalo si ni težko predstavljati: druga za drugo so kapale ovadbe na policijo, zakaj Kessizoglu se je potrudil malome do vseh uglednejših tržaških grosistov in vsakega od teh opeharil vsaj za nekaj stotov blaga. Cim je se-znal, da je konec njegove trgovske kariere, je vzel v roko pero ter napisaj številna skesana pisma, ki jih je razposlal razjarjenim upnikom: ((Nimam poguma«, pravi v teh pismih, ki so sestavljena po enotnem vzorcu, «priti osebno do vas, da bi vam vse pojasnil, ker me je sram. Vem kaj me čaka. Priznam, da nisem bil nikdar v kakršnihkoli stikih z baronom in da sem zlorabil njegovo ime zato, da poplačam stare dolgove, v katere me je spravila žena«. Ob zaključku pisem prosi Kessizoglu svoje upnike za oproščenje in jim da razumeti, da se je odločil za samomor. Po tej pismeni tožbi Kessi-zogla so pritekli na sodišče še oni osleparjenci, ki so do zadnjega upali v njegovo poštenost. In tako je bi! Kessizoglu včeraj obsojen zaradi večkrat ne prevare na eno leto zapora, 16.000 lir globe in povrnitev škode civilnim strankam. ske rokomavhe. ki menda ne zamudijo ene same prilike, ako se izkaže, da bo plen vreden nevarnosti in truda. Dan na dan si slede tatvine te vrste. Predsinočnjim so 31-1 etn emu Tulliu Mulasu iz Milana potegnili iz avtomobilčka v Ulici Crispi usnjen kovček s celotno kolekcijo vzorcev luksuznih dišav. S tem je Mulas oškodovan za 50.000 Kr, Policija je uvedla preiskavo in ji verjetno ne bo težko izslediti spretnih voluharjev, ki se bodo odslej bržko. ne sprehajali po mestu nadišavljeni kot ciganske neveste. jeni na denarne kazni trgovci, ki jih je Kessizoglu zaklada! s prisleparjenim blagom, in sicer: Francesco Viezzi. Rodol-fo Bidovec, Servolo Vascotto ter Umberto Mase na 40.000 lir globe; Apolonia Posavec. Raf-faele Verk, Vittorio David ir.' Alberto Seušek pa na 50.000 lir globe. Poleg tega bodo morali vsi imenovani skrbeti za povračilo škode civilni stranki. Predsednik Picciola, tožilec Burattini, zapisnikar Pivk. Civilne stranke sta zastopala advokata Columba in Sblattero. Obtožence pa so branili: Ruz-zier, Moscolln, Poilucci. Moro, Musaffia Tiberini, Girometta in Rovisato. (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ah 1412 kc) Četrtek 15. marca 1951 6.30: Jutranja glasba. 6.45: Poročila v ital. 1.00; Napoved časa-poročila v slov. 7.15: Jutranja glasba. 7.30: Zaključek jutranje oddaje. 11.00: Oddaja za istrske pionirje (ital.) 12.00: Lahek opoldanski spored1. 12.30: Priliubljene melodije. 12.45: Poročila v ital. 13.00: Napoved časa - poročila v slov. 13.15: Igra violinist Yehudi Me-nuhin. 13.45: Našim ženam (ital.) 14.00; Zabaval vas bo veseli kvintet. 14.30: Pregled tiska v ital. 14.45: Pregled tiska v slov. 15.00: Zaključek opoldanske oddaje. 17.30: Politične aktualnost (ital.) 17.40: Mazurke in polkfl 18.00: Zdravniška posvetovalnica (ital.) 18.15: Vaughan VVilliams: Simfonija v f-rnolu, nato lahka glasba. 18.45: Poročila v hrvašči ni. 19.00: Ob volitvah v delavske svete. 19.15: Poročila v ital. 19.30 Napoved časa - poročila v slov. 19.45: Glasba po željah (ital.) 20.10: O sodobni slovenski prozi (slov.) 20.30: Poje komorni zbor iz Trsta p.v. Ubalda Vrabca. 21.00 Obzorja 1951: Nemir v arabskih deželah (slov.) 21.15: Iz znanih slovanskih oDer. 22.00: Življenje jugoslovanskih narodov, (ital.) 22.15: Lahka in plesna glasba 23.00: Zadnja poročila v ital 23.05: Zadnja poročila v slov. 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan (v ital. in slov.) 23.15: Glasba za lahko noč. 23.30: Zaključek oddaje. RADIO TRST II. Četrtek 13. marca 1951 11.30: Za vsakega nekaj. 12.00 Novi svet. 12.10: Melodije iz Londonskih štuaijev. 12.45: Poročila 13.00: Grant Stili: Pastoreila. 13.10: Slovenske narodne izvaja pevski duet na harmoniko spremlja Mario Sancin. 13.30: Popoldanski koncert. 14.00: Poročila. 14.15: Dnevrij pregled tiska. 14.28: Citanje večernega sporeda, 14.30 Zaključek opoldanske oddaje. 17.30: Plesna glasba. 18.00: Glas Amerike. 18.15: Glasbeno predavanje. 18.45: Vaška glasba. 19.00: Slovenščina za Slovence. 19.20: Melodije iz revij. 19.45: Poročila 20.00: Lepe uverture. 20.30: Okno v svet. 20.45: Vesela glasba. 21.00: Radijski oder - Hyalmar Berg-mann: «Swedenhyelms», igra v 3 dejanjih. 22.30' Schubert: Simfonija St, 8. 22.53: Čajkovski: Evgenij Onjegin - preludij iz 2 dei in valček. 23.00: Nočne plošče. 23.15: Poročila. 23.30: Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.32: Polnočna glasba. 24.00: Zaključek večerne oddaje. RADIO TRST I. Četrtek 13. marca 1951 12.00: Zenska rubrika 12.20: Za vsakega nekaj. 12.45: Današnji radio. 12.45: Predstave in zbira-‘2.55: Koledar Antonetto 13.00: Poročila. 13.25: Melodična mavrica. 14.00: Tretja stran. 14.20: Razna glasba. 14.30: Spored BBC 15.00: Borza. 17.30: Plesna glasba. 18.40: O-perna glasba. 19.40: Sanr.be in rumbe. 20.00: Poročila. 20.20; Slavni na pozornioi. 20.58 «Rdeče m črno«, variete’, orkester p.v Ernesta Nicellija in Prancesca Donadija, režira Riccardo Manto-nl. 22.10: Koncert violončelista Janosa Scholza. nri klaviriu Silvio Omizzolo. 22.40: Odmevi Bro-adwaya in Hollvvvooda. 23.10: Poročila. 23.30: PTesna glasba. Rossetti. 21.00: »Revialna na Uga Tognazzija. j? Excelsior. «V vrtincu«, (r ble, Vivien Leigh. rL (l? predstavi ob 15.30 in gajna 14.30, 19.30). — u 500 lir, parter 400 lir. Nazionale. 16.30: ((Sedeiiiii^j/ ne« z Brigito Auber in Conred. Arcobaleno. 14.30: ((Rio 8r2'^,- Fenice. 16.30: ((Napoleon01'1 ni«, J. Kent, G. Rolfe- ut Filodrammatico. 16.00: «^eI j sanje«, Gary Cooper. yi; Alabarda. 16.C0: »Cvetlice hu», Greer Garson, W. ‘ f Armonia. 15.30: «NaskoK 03 t' Garibaldi. 15.00: «Ovira veru«. Ideale. 15.30: «Greh la<® dirre«, I. Bergman (/ Ji* Impero. 15.15: ((Izkoriš^, j 4RCIU. IJ.ld. VV-lfOt«! Cezar Romero June Italia. 16.00: ((Sijajna neg0 M. O’ Hara. Kino ob morju. 16.00: Skeffington«. _ Sister^| Savona. 15.00: DolIy »PHJI ne in diamanti«, BettJ j John Pagne. ' Viale. 16.00: «Grive v ve . Fosler in G. Patrick. Vittorio Veneto. 16.00: ** -Po plesnem koraku«. fr Azzurro. 16.00: ((Kapih^ieii-jr Brian Aherne, Mac 16.o6: ((Band11 tod ,ei'f Belvedere. na«. Marconi. 15.30: ((Ljude‘ streho«. . Massimo. 16.00: «Zbogow> Marta Eggert, J. KieP“r0 s1 Novo Cine. 16.00: «F'8ar Figaro tja...« . ,o0t^ Odeon. 16.00: «Z očmi sp Radio. )5.30: «Carmen ljubezni«. . - uso°V Vittoria. 16.00: «MoČ Venezia. »Tarzan in teh^v-a*- Sv. Vid. 15.30: »Adam in ROJSTVA, SMRTI IN Dne 14. marca l95:1 ' Trstu rodilo 12 otrok. sci bile 4 in umrlo j® ^ Cerkvene poroft®1 r Pietno Ughi in gospd mira Seleš, inštaiatč1 ^ der Ohtirski in gos! „] ri ja Ivana Kodr1®; pf Gurski in gospodin1)* _ f t It Vi 1i k; V de is lit Vti 9n ‘9; VJ, ob, tie tliš jf) Ltjmar.. Civilne poroke: y rio Lettig in I Bordon. j(»rj Umrli so; 73lf tri.? ^If .| Malkovec por. Mikci1 p | 8» tj & Giovanria German is i^ji^ 811 trni Franceaeo dan starg FioreHa ' ' j letni ivan Starc. do Sala in 531etna ^ t kot “v, h rin por. Sada, j MAL? «Cj STH0JI > »h PLETILNI Via dellTstria 86. -lika ! AO£X 1. aprila t. 1. Pazin, rosijj! 0 IS - - -- jP'j i* Sion mf' f , ,7. Vpisovanje do «Adria-Express»-rf i9v Severo 5-b NOVE , SLOVENSKE KNJ Prešeren; UVOD H KRSTU PRI SAVICI, ............................... Jurčič: KOZLOVSKA SODBA, broširana Thompson: CRNI KLJUSAC, polplatno . Klopčič: MEDVEDOVA SVADBA, broširana Zupančič; KANGLICA, polplatno . , . • DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH IN GORICI 16. marca 1951 Porušene hiše sredi Gorice Podr uzmea uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici . UL odst. - 2 ;č| je l#, jfitfBfli župaiinii iz Madišhe doline Ž" ^Manni P^e deian»t©g» stauja s« prebivalci Nadiške ki že od VI. stoletja dalje prebivajo v teh krajih "Pravda J« £ na 5 »» okoli vprašanja ali ^eska Slovenija naselje-Uovenci stopa zlasti v ti-Ponovno v ospredje. ^ navemhj-a meseca lanske-Pisali ° švicarskem «Ga2JeUtfBUHhl"ju- ki ^ v U-»vil nbnlt p Tausanne« ob-v katerem je itim fkatenm pomanjkljivo- Priv; luči ^ glavnem v rem,- ■! pnkazal zgodovin-iudi v n~°’ -da živijo Slovenci 40 je v dolini W in njenih prito- ft»’ si?56 ^ da m0_ hih “ Slovenci na last- Doli+nl1 “čutiti srednjeve-PoUtiko 3edanj€ oblasti. > k zuPsnov nadiške !'\lessag„ 1 **„ v včerajšnjem dane]. - u enetu» objavili DnriSSlovom «v NADi- SKO snvJJi SIJE italijan-tienegf^E,,. vsebina Wsmo u- a je v m Švicarkga Pnstuli župani te de Va mu listu «Gazet- -LiaUf’r"-■ — orne-v glavnem fr; v<>m da sanne», katerem .le članek z naslo- nit jc cia j minorite; ?>one d„' “““untes dans la re neste. Le soleil **maLP?,Ur tout le ne “i lb"i“ wul le nionde, far Jean J v.enes d’Italie» — ašk; rio- , er (Manjšine v if.^sve -S°nCe ne sije Italiji __ 'Pravijo Slovenci v ,£>0'n OetrvT Jeaua Buhlerja), ker s . n°stl. torej napak». P1SanCUtimo v zvezi s ta-tacieti " Jem neposredno pri- LSt' da koiatfamo za dolž' k "Prava hudje, katerih se tiče, V imenu prebivalstva te doline. Naše mnenje o tem je popolnoma drugačno. Ne razumemo kako so prišli župani do zaključka, da si upajo g. Buhler-ju 'n s tem svetovni javnosti nekako mnenje, da v «videmski pokrajini danes ne obstajajo slovenske manjšine«. Ce smo leta 1946 v Benečiji iz nevednosti in strahu ponevedoma volili proti lastnim interesom, ker zaradi stoletnega zatiranja nismo znali ločiti politične igre sovražnikov, jim s tem še nismo dali nobenega pooblastila, da bi naši župani pred celim svetom in javnostjo po Ju-dčževo tajili tudi našo narodno pripadnost, naše slovenstvo in naše narodnostne pravice« Žive priče dejanskega stanja smo mi sami, prebivalci Nadiške doline, ki že od šestega stoletja dalje prebivamo v teh krajih, jih pojimo s krvjo in znojem, žrtvujemo vse, samo da moremo živeti kjer so živeli naši dedje. Ce hoče zato kdo zvedeti resnico o stanju v Nadiški dolini .naj izvoli k nam. Iz naših ust bo zvedel živo resnico, da je g. švicarski novinar govoril popolnoma pravilno. Ker pa so «nadiški župani« upravniki samo skromnega dela slovenskg zemlje in slovenskega ljudstva pod Italijo, ne smemo prezreti tega dejstva in - povedati najvažnejše, da pre-; ‘ bivamo Slovenci še bolj za-padno in severno od Nadiške doline. Toda za danes dovolj, saj je jutri še en dan. Vesti za trgovce Zveza trgovcev za goriškG pokrajino ponovno opozarja vse trgovce na drobno, da morajo staviti ceno na vse blago v trgovini v izložbah. Nadalje sporoča vsem včlanjenim tvrdkam, da si na njenem sedežu v Ul. IX. avgusta št. 11 lahko ogledajo sledeče okrožnice: uvoz in prodaje ki- j Prodaja tkanin UNRRA Pokrajinski urad za mednarodno pomoč sporoča, da je prispela nova pošiljka Unrrinih tkanin, ki bodo že jutri 16, t. m. na prodaj v vseh pooblaščenih trgovinah. Na razpolago potrošnikom je sledeče blago: moško volneno blago po 2500 lir za m, sive odeje po 1700 lir in odeje tipa plaids po 3000 lir. Za vsak komad blaga je oddati 30 točk. Vsako nakazilo, ki. ga je izdal Pokrajinski urad za mednarod. no pomoč velja za 30 točk. Nadalje sporoča omenjeni u-rad, da je že zaključil z razdeljevanjem nakazil. I Z! P P E D S O n IR O A Skoraj pet mesecev zapora ——------------------------------------------------------------------- zaradi beračenja Seja občinskega upravnega odbora Nocoj ob 18. uri se bo v beli dvorani goriškega županstva sestal k svoji redni tedenski seji občinski upravni odbor. Seji bo predsedoval župan dr. Bernardis m bo na njej poročal o potovanju v Rim. Poskus samomora Včeraj zjutraj ni 37-letni Gorjup Kamil iz Moše vstaj ob običajni uri. Domači so bili že vsi pokonci in pojedli zajtrk. Ko je bil čas, da se odpravijo na delo, so poklicali Kami-la, naj vstane. Toda ta ni dal odgovora. Ko so vstopili v njegovo sobo so z- grozo opaizili, da leži v mlaki krvi. Poleg njega so našli okrvavljeno britev in takoj razumeli, da si je z njo nameraval vzeti življenje. Nemudoma so mu obvezali rano na vratu in na levem zapestju ter poklicali rešilni avto Zelenega križa. Se preden je izkrvavel, so ga pripeljali v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so mu zašili odprti žili in ga tako rešili smrti. Pozabil je na rojstni kraj Ker se ni pokoril diOlcčilam ilzgansfkega lista, s katerem ga je videmska kvestura izgnala domov, je mora] na to na zagovor 29 letni Cacciola .Jožef iz Messime. Cacciola, ki biva že več let v Trstu, je pred kratkimi šel v Videm, da bi si tam poiskal dela. Ker so ga tamkajšnji^ organi javne varnosti zapazili, da se potepa po mestu brez dela, so ga takoj osumili postopaštva in ga zato nekaj dni pridržali v zaporu in ga nato izgnali. Cim sp ga izpusti. It, Cacciola sedel na vlak in se pripeljal v Gorico ter hotel tu poskusiti srečo. Toda kaj kmalu je zopet zašel v mreže policije. Pred sodniki je včeraj izjavil, da ni šel domov, ker da že več let ne biva v rojstnem, kraju in nima sedaj, tam kaj iskati. Obsodili so ga na 1 mesec zapora j® poravnavo sodnih Stroškov Neuspešen podvig mlade žeparke Zabaven večer pri «Ragno d oro«. Orkester s svojim lepim igranjem dviga v mladih ljudeh željo po plesu. Pari Se vrti. jo, povsod smeh in veselje. Tud; 19-letna Karolina Pieri-ni iz Ulice Rafut 7 se je veselo pozibavala ob zvokih najrazličnejših modernih plesov, Druž. be ji ni manjkalo, zato se je dogajalo, da skoraj ni zamudila niti enega plesa. Ker Pa smo vsi jz mesa, smo tudi vsi utrudljivi. Zato se je tudi Karolina okoli 22 ure že močno utrudila in zapustila družbo in plesišče. Ali je res zapustila mlada plesalka plesišče samo zaradi utrujenosti, ko pa je bila plesalka, ki je ljubila ples nad vse? No, o teni ob samem odhodu ni nihče niti mislil. Odšla je in marsikdo jo je pogrešal. Ko pa so se ostale plesalke Po plesu vrnila na svoje prostore so s presenečenjem opazile, da so iz njihovih žepov izginile rokavice ter manjše vso. te denarja. Tako je Rosalbi Piemonte izginilo 900 lir, Anni Morussi 925 lir. «Miss Gorica« pa je bila oškodovana za en par rokavic in 125 lir. O dogodku jo takoj obvestili organe javne vai-nosti, kj so pričeli s poizvedovanji. Ker je marsikateri plesalec opazil nepričakovani odhod Karoline, so jo pričeli sumničiti. To svo. je mnenje so takoj povedali tu. di organom javne varnosti. Vsa zadeva je bila kaj kmalu pojasnjena. Organa javne varnosti sta namreč takoj zapustila lokal in pričela z zasledovanjem. Neizvežbana ptička jima ni bila kos. Našla sta jo pred barom principe z vsem ukradenim denarjem v žepu in z rokavicami na rokah, ki ji niso uspele zakriti njenih tatinskih rok. Triinštiridesetletnega Kraei-1 na Ludvika, ki je brez stalnega bivališča, že dolga leta pre ganja kruta usoda. Več let je brezposeln in se je zaradi pomanjkanja dela privadil brezdelju in postopanja. Preživlja s-e s prosjačenjem. Tu pa tam si iz bede za nekaj časa odpo-inore s tem, da stegne roko po tujem blagu. Neštetokrat je bil že obsojen in zaprt zaradi tatvine1, pijančevanja in podobnega Policija mu je vedno za petami opazuje ga, kod hodi in s čim se preživlja. Kračina nima doir-a in noči prebije na senikih pri tem im onem kmetu. Največkrat pa prenoči na seniku Jožu a Primožiča v Pev. mi. Preteklega februarja je nesreča hotela, da so Primožiča obiskali tatovi in mu odnesli več perila in orodja, medtem kb jte Kracina spal na njegovem seniku. Ko je Primožič tatvino prijavil orožnikom, so ti seveda takoj osumili Krači no in ga aretirali. Pr j zasliševanju pa mu nikakor niso mogli do živega. Odločno je zanikal, da bi iztegnil prste po blagu svojega dobrotnika in na vprašanje, s čim se preživlja, je odgovoril, da berači. Ker mu niso morali očitati tatvine, so ga obdolžili, dla prosjači brez županskega dovoljenja in poleg tega, da je lažno izjavil, da biva v Ul. Leoni 17. Tako je moral vseeno pred sodne oblasti. Natečaj za policiste Goriška prefektura sporoča, da so rok za vlogo prošenj v zvezi z natečajem za podporočnika policije, ki je bil napovedan z zakonskim dekretom z dne 9.12.1950, podaljšali do 30. aprila t. 1. Nadalje sporoča, da so k omenjenemu natečaju pripu-ščeni samo obsolventi pravne fakultete, političnih ved ali pa ekonomije in trgovine, ki so dosegli 33 let starosti. Za vsa podrobnejša pojasnila se interesenti lahko obrnejo na gori-ško prefekturo. Do 30. aprila t. i. je čas za vložitev prošnje tudi za natečaj na- povedan z zakonskim dekretom z dne 9.12.1950 za poročnike pri policiji. Tega natečaja se lahko udeležijo samo poročniki, ki že službujejo pri orožnikih in drugih vojaških službah. KINO VERDI, 17: »Indijska ljubim' ka», J. Stetvari. VITTORIA, 17: ((Izjalovljena poroka«, C. Colbert. CENTRALE, 17: «Sam pro« svetu«, R. Scott. MODERNO, 17: «Vrana«, Rj Fresnay. EDEN, 17: «Usoda», A, Nazzari, I! z l\ 56 godbenikov in nad 50 pevcev se pripravlja na nove nastope Pred meseci sem srečal pri- | mu vaščani m godbeniki hva. jatelja iz Bertokov, ki mi je ležni in ga cenijo kot požrtvo- S ln Zat0- da ti_ i n zupanom nadiške ? H „P bo menilo, da če so -a žalosten pripovedoval, da je v vasi vse zamrlo, odkar nimajo več godbe na pihala. «Nihče.se ne briga«, je dejal, «da bi god. bo zopet oživili. Ljudje pa čutijo, da jim nekaj manjka«. Bertoška godba je bila znana Po vsej okolici, p0 vsem kopr- izpiegovori1- okraju. Ljudj h' site-'” ia ®esta izvoljeni, _nf^. lusezileiši isp ol)Pin 7 kot samo se-1 %t2ato b»n» v na-Vfrt°sti ali Pd^dili pomanjk Sn°s‘i Prevelik* O u *> agar« so°ljan 12 Vzhodne ?išL,S1°vencf^V taj<0. naseije-ic doli^ n spadajo v Na-pdva. , • d teh treh občin Cana obči*ICer Praprotno iS“,° naTnri° Pod katero fcSfe B!iednje slovenske, i- Uorilgoj, - Cela, Kras, gora. V če-piebiva lepo jte-Prav tako pa —1 s — m !°ma slovenski-K* ‘n ^aZernle. Skrila, 4i M in>ih l ora- Tudi v Va>, marmorja (Cave pos,Pn in 'vs>n08t+,*secbnim *u-kot ljudi .5- ?*. ’stim H S vidcev; Popi,°b6i"i Torjan^š k asm; Poldoma i.i.—....... t.eian skoraj ,rjt h '°ljši vlač ki te Bo po časopisih .^okaz ((italijan- 5^ ka>' ^^eni in rfZ .ve iko veči-K Polno ^ !mai° zaradi “Vlco govoriti iltfiini UfilJIllHl e so z veseljem poslušali ubrano igranje godbenikov, ki so bili že skoraj umetniki svoje stroke. Ni-o igrali samo lažjih koračnic in plesnih komadov. Z uspehom so nastopali na glasbenih koncertih, pi-edvsem z del; Pucci nijeve opere (iMadame Butter-ilay» in drugimi težjimi sklad, bami. Njih godba je bila enakovredna tisti iz Sv. Lucije, ki je tudj na Koprskem dobro znana. 1946. leta je bertoška godba korakala na čelu prvomajskega sprevoda po tržaškem korzu in se takratni godbeniki še danes s ponosom spominjajo onih dni. Po dveh oz. treh letih pa je vse razpadlo. Nekateri godci so iz različnih razlogov godbo za. pustili in tako so nastale vrzeli, ki jih niso mogli zamašiti. Tako -je godba na pihala propadla. Pred dnevi pa me je prijetno presenetila vest, da so se zopet zbrali stari gcdci, pritegnili nove in sestavili novo godbo na pihala, poleg tega so pa ustano. vili še pevski zbor. To pot so se prav zares postavili, kakor je pač v njihovi navadi. Zbralo se je 36 starih godcev, kar je pa še manjkalo, so izpopolnili z dvajsetimi mladinci. V Trstu so kupili popolnoma nova glasbila, tudi taka, ki jih poprej niso imeli. Ze nekaj mesecev se sedaj pridno vadijo. Njih namen je bil, da bi že prvega maja nastopili v Kopru samostojnim koncertom, toda ker so inštrumente dobili prepozno, bodo morali nastop odložiti do junija. Takrat pa se bodo tudi postavili, saj že šte-vijo 56 godbenikov pove, da mora godba nekaj veljati. Nekaj besed moramo tudi spregovoriti o novem kapelniku te godbe, tov. Nazarij« Ber. toku, Z zavestjo, da bo dvignil kulturo na vasi, je prevzel vodstvo godbe in ji posveča vse svoje znanje in prosti čas. Njegov cilj je, da bo godba boljša kot kdajkoli poprej. Zato so valnega in zavednega glasbenika. Ce pomislimo, da je v nekaj mesecih vpeljal dvajset mladincev v SVet glasbenih not. Potem vidimo, da se j-e res tru dri in prizadeval, da ustvari iz teh mladincev dobre in požrtvovalne godce. In tako nam bertoški godbeniki zopet pripravljajo iznena-denje s svojo godbo. Po dosedanjem delu lahko rečemo, da bodo uspeli, kar jim iz vsega srca želimo. A tudi o pevskem zboru mo. ramo spregovoriti nekaj besed. Večkrat so ga poskušali spraviti na noge. pa se jim je vedno ponesrečilo. Toda s trdno voljo so dosegli končno uspeh. Imajo zbor, ki šteje 50 pevcev iz Bertokov, Prad, Sko cijana, Srmina in Kostanjevega. Tudi pevici se pridno vadijo kakor godbeniki. Vadi jih pevovodja Miro Loredan iz Škofij, ki kljub temu, da stanuje daleč od Bertokov, najde vedno dovolj časa, da pride k svojim pevcem. To dela zato, ker je prepričan, da bo z zborom uspel in mu bo uspeh poplačal sedanji trud. Pevci in godbeniki se vadijo s tako vnemo tudi zaradi tega, ker vidijo: kako raste njihov zadružni dom. kj ga te dni po. krivajo. V njem bodo našli svoje zatočišče in delo bo lažje ter uspešnejše. Tako bo postal zadružm dom v Bertokih tudi središče njihovega kulturnega življenja. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika Tiskarno »Jadran«« upravljajo delavci In nameščenci v Kopru - PL Cesare Battisti 2 - Telefon 70 Prostori tiskarne «Jadran» so včeraj izmenjali svoje vsakdanje lice. V tehnični pisarni, strojnem oddelku, rotaciji in knjigoveznici je bilo vse lepše; ljudje, ki so v teh oddelkih zaposleni, so bili slavnostno razpoloženi. Po zidovih in strojih so bili napisi, ki so jih delavci sestavili ob svojem prazniku: Tovarne delavcem, je bil napis, ki je izražal voljo in prepričanost uslužbencev, ko so prevzemali upravljanje podjetja v svoje roke. Okoli 13. ure je zborovanje delavcev in uslužbencev tiskarne Jadran otvoril tov. Trček Pavel, ki je pozdravil predstavnike ljudske oblasti in tiska. V svojem govoru je omenil pomen in naloge delavskega sveta, ki ga bodo delavci ob tej priliki izvolili. Posebno je podčrtal, da bo delavski svet izvoljen točno na dvelet-nico ustanovitve podjetja, kar pomeni, da so delavci v tem času doumeli pomembnost odloka okrožne skupščine o postavitvi delavskih svetov in po daljšem študiju prišli do realizacije tega odloka. V imenu okrožnih sindikatov je zborovalce pozdravil tov. Gregoro-vič, nato je zasedla svoje pro- ifežLZZ PO VOLITVAH V DELAVSKE SVETE SO SE DELAVKE VESELO VRNILE NA DELO ■l.:ifVi''njm»^,jjii,i,|ii,i|ii1,,JL|i)|i,,,,,,,,,||iniiii iHPi||lililii|iiiiliuniiiinmiiiiiiiii„„„„„, store volivna komisija in vo-livni odbor. Za rotacijskim strojem je bilo volišče. Vsak član sindikalne podružnice je od volivne komisije prejel glasovnico, na kateri so bila imena članov edine kandidatne liste, ki je bila predčasno stavljena na vpogled. Drug za drugim so sprejemali glasovnice ter podčrtavali ali prečrtavali imena kandidatov. Kandidatna lista je bila y celoti izglasovana, tako da so bili v delavski svet izvoljeni naslednji tovariši Bogomil Žerjal, Milan Kozlovič. Maks Kotnik, Peter Cvek, Marija Bacci, Ivan Olenik Pavel Trček, Anton Banolec, Branko Brumat. Anica Spaza-pan,^ Evgen Brenig, Lucijan Belič. Branko Gorup, Angelo Raludo in Vlado Tusulin. Delavci in nameščenci so navdušeno pozdravili pred. stavnike delovnega kolektiva, ki bodo odslej naprej vodili in upravljali podjetje. Po opravljenih volitvah so navzoči izglasovali dve resoluciji naslovljeni okrožnemu komiteju Kp STO in okrožnemu ljudskemu odboru za istrsko okrožje v katerih pravijo med drugim: Delavci in delavke tiskarne «Jadran» vam ob svojem največjem in najpomembnejšem prazniku, ko smo iz svoje srede izvolili v delavski svet najboljše tovariše, izrekamo zahvalo za uzakonitev odloka o vodstvu in upravljanju podjetij po delavcih samih. Kot proizvajalci tiskan« besede bomo vednp ostali trdni čuvarji pri odkrivanju resnice ter bomo s svojimi prizadevanji v produkciji prispevali k izboljšanju življenskih pogojev delovnega ljudstva, za dosego še večjih zmag v našem socialističnem gospodarstvu Istrske- ga okrožja. Po poročilu volivne komisije so se delavci in nameščenci podali na cesto, kjer so odkrili Ploščo z napisom; 14.3.1951 je delovni kolektiv tiskarne ((Jadran« prevzel podjetje v upravljanje. Dva govora v slovenščini in italijanščini sta zaključila zgodovinsko slavnost. Popoldne je delovni kolektiv imel zabavo, ki se je zavlekla do večera. Pred volitvami delavskega sveta v OMNIA Delovni kolektiv «OMNIA« se mrzlično pripravlja, da bo iz srede- svojih najboljših delavcev in nameščencev izvolil delavski .svet, ki bo prevzel vod. stvo podij-etja v svoje rolke. Po poslovalnicah, trgovinah itd. pripravljajo napise in gesla kot n. pr.; «S POMOČJO DELAVSKIH SVETOV BOMO HITREJE GRADILI SOCIALIZEM«. Prav tako bodo za volitve, ki bodb 21. marca okrasili vse izložbe V večernih urah imajo delavci in nameščenci študij o pomenu delavskih svetov. Tovariši živahno debatirajo in izražajo o tem svoje mnenje. Tako je tov. Franc Guštin dejal: ((Nujno j-e, da temeljito preštudiramo odlok’ da bomo v bodoče znali dobro voditi naše podjetje. Reorgani. zi-rati bomo morali administra« tivni potek dela ter pravilno razmestiti osebje bo potrebi in zmožnosti. Samo tako bomo lahko kes nalogam, -ki \;e bodo postavile pred nas«. Tov. Ana Peroša, ki je ena izmed najboljših delavk «OMNIA». je omenila, da bo treba v bodoče bolj vljudno sprejemati kupce in jim tudi nuditi hitrejšo postrežbo v vseh poslovalnicah. Tov. Valerij Sa-varin je poudarili. da bo imel delavska sivet več vpogleda v razna vprašanja, ker ga bodo sestavljali delavci sami. Do sedaj vedistvo podjetja tega ni ve-delo, ker mu osebje o tem ni poročalo. Volivna komisija jma polno dela s pripravi j amjem kandidat-ne liste 73 delavski sve bilo obravnavano še vprašanja čitanja in kulturnesa dela na splošno. Posebno je bilo poudarjeno, da ie to nujna potreba za vso mladino. Semedela Pri obdelovanju zemlje si bodo vaščani pomagali med seboj Zadnji Sestanek SIAU je zelo dobro uspel. Člani so napolnili dvorano gostilne KLO j n z velikim zanimanjem sledili poročilu. Mnogo jih je sodelovalo v debati in vsi jo z ogorčenjem obsojali vse netilce vojne in napade kominformistov na Jugoslavijo. ((Mi hočemo mirno graditev in delo, ker nimamo potrebe po vojni«, so vzklikali navzoči. Ljudska inšpekcija pomaga odkrivafi nepravilnosti V Piranu so na mestnem LO razumela, da je ljudska inšpekcija tista, ki pomaga odkrivati napake. Prav tako na KLO Sečjole. Strunjan, Ankaran in Pri Sv. Antonu. Ni pa tega razumevanja na KLO pri Pobegiih-C e žar jih, Sv. Petru in Koštaboni. Tu so postili kar ob strani to važno vprašanje. Ce so v Piranu in drugih krajih pravilno razumeli. da je ljudska inšpekcija tista, ki pomaga bi morali to razumtti ludii drug^g. ITALIJANSKE LADJE se zatekle v pristanišče Umag Vsled slabega vremena sta. se v luko Umag zatekli dve manjši trgovski ladji, in sicer 76 tonska ladja «Piave» in 80 tonska «Loredana», obe last pristanišča v Benetkah. Tudi sinoči se je zaradi slabega vremena zatekel v luko Umag italijanski ribiški čoln jz Chiog-ge. Ladje, ki so se zatekle v Umag, bodo luko zapustile, kakor hitro bodo to dovoljevale vremenske prilike. im * *' P«OF. Na h^čka, 5; ^ svejk«, je «..** - -e. »ve K4ta,J1Ja. PrMe„ „ prmsnl, „„„„„ !l že kdaJ sllšal- Vodička, da je previdnost mati modrosti?« sem ' uesoa "--e sem ; — prav tako resno odgovoril stari 'UuNička V61k- ce sta?61 te spreniim; si zaP°mni. da 4: TaJa. m"1 "tako Sve.dVka: je zmerom boli var»o.» brih!k 3e h« ? ‘“tel deliJ^ ,, Je na vy5ehi-ada Neklanova ‘‘ol ljai s neke t«, kljufiavničar Vobornik. Pravičen O1 J« dolv 3- Se eneno 86 Je s kroka vrniI domov. -b|la n ran0 n0, d°lgo iezoa poncx'nJaka. da bo spal pri njem Stebla dv elavi m„ n vsak dan’ k0 mu ie žena preve-HNke v a' bi ti Je govorila: .VidB. Tonček, ko bi ne 4 p‘ti; p glavo.’ To am° Posteno zagodla in bi ti ne vrgla Xar več « lrnas. mamo v je rekel’ potem k0 je že mogel bilaSle?a ptivlekel;>ar P°jdem ^ VdrUGiC’ ne bom je C4*! N hotei ttU, a Maa?. kai'vSe,je razburll Vodička, 1 v glavo “adst are je da bi nama Se vreči. Zgrabil g^ bom za vrat in t a P° stopnicah, da bo zletel kakor a iti ostrb. Kaj bi se človek onegavil to P j tinki vec ko ti. Pomisli, da ne smeva storiti škandala. Jaz za to odgovoren. Saj gre za žensko.« «Usekam tudi žensko, Svejk, meni je vseeno, ne poznaž se menofri^f^''^05 nl h0tela iU neka tak5na maškara z plesat' CeS da mi je gobec otekel. Imel sem res otekel me £ «žaifiemt Pri^el s plesa V Hostivaru. toda pomisU, kako me je užalila ta vlačuga. ,Tako, nate Se vi eno velecenjena gospodična, sem rekel, ,da vam ne bo žal.’ Ko sem ji eno pri- mazal, je podrla mizo na vrtu s kozarci vred, pri kateri je sedela z očetom in materjo in dvema bratoma. Ampak nisem se bal. Bili so tam znanci iz Vršovic in ti so mi pomagali Pretepli smo pet družin z otroki vred. To se je moralo Si n vem kako daleč in potem je bilo tudi v časnikih o tej vrtni zabav' dobrodelnega dnMva. In aato U pravim: kakor ao S dS pomagali tako bom tudi jaz zmerom pomagal vsakemu tovarišu. 'nriJna Tnff mT ^ ^ tebe ne ganei“- Ti Madžarov ne Pozna.s... Tega mi vendar ne moreš storiti, da bi me od sebe odrival, ko se vidiva po toliko letih in se v takih okolnostih.* O' pa p0^dl z menot»’ f Jf, odločll svejk. «ampak ravnati morava oprezno, da ne bo kakih sitnosti.« «Ne skrbi, prijatelj«, je po tihem rekel Vodička, ko sta sla k stopnicam, «usekal ga bom...« In Se bolj tiho je dodal. «Bos videl, da ne bova imela veliko dela s tem Madžarom.« In ko bi bil kdo v veži in razumel češki, bi bil že s stopnic slišal glasneje izgovorjeno Vodičkovo geslo: «Ti Madžarov ne poznaš...» * * • svejk je stal z Vodičko pred vrati stanovanja gospoda .HnniHIIIHllHlIUIIIHIlIlliH je opomnil Svejk: «Jaz se za to ne menim«, je odgovoril Vodička ne bo odpreti gobca ...« n« P, POZVOnil -in VodiČka je rekel glasno: «Ena dve Pa bo zletel po stopnicah.« kaj žeUta. S° 86 °dPrla ^ SlUŽkinja je VprašaIa po •eških>6m tUd°m*' ^ ZaničljiV0 rekel Vodieka, «punca. uči se «Verstehen Sie deutsch?«* je vprašal Svejk. «A pishen.«** «Also, sagen Sie der Frau, ich will die Frau sprechen, sagen Jic, dass ein Brief ist von einem Herr, draussen in Gong »*“ «Cudim se ti«, je rekel Vodička in stopil za Svejkom v ored sobo, «da govoriš s takim smradom.« Stala sta v predsobi, zaprla vrata na hodnik in SveiK ie samo dejal: J 1 «Lepo imajo tukaj opremljeno, celo dva dežnika na obešalniku. in tale slika tudi ni slaba.« Iz sobe, od koder se je slišalo rožljanje žlic in zvenenie krof- nikov. je prišla spet služkinja ter rekla Svejku: Razumete nemški? ** En mau. , **’ T°r*j Povei*c gospe, jaz hočem gospa govoriti, povejte, pismo le od gospoda, zunaj na hodnik. —'-.i.i"""1"?1'"" m h miiMmiimimniiMM ■■■».n m, ,„r f «Frau ist gesagt, dass sie hat ka Zeit, wenn was ist dass mir geben und sagen.«**** «on še utegnil «Also«, je rekel slavnostno Svejk. «der Frau ein Brief aber h alt,pn TCusphon auti halten Kiischen.« Vzel je iz žepa pismo nadporočnika Lukaša in dtv^emS.«“kaZal 8 PrSt°m naSe’ <rži pa eno; J je pravcato Kolumbovo jajce. Ideja je kaj enostavna, vendar je čakala ravno ing. Bloudefca, da bi bila pretopljena v realnost. Letalnica hrua to prčdnost, da skakalec, pardion, letalec, ni nikdar oddaljen od zemlje več kot nekaj metrov in zaradi tega, logično, odipade vsaik strah, ki je tako važen in Večkrat celo odločujoč činitelj pri skokih. Manjša je severih tudi nevarnost. Jugoslovanski rekord ni 124 temveč 117 metrov Nekaj vrstic vilše smo omenili skakalnico v Obersdorfu, kjer je letos padel noy svetovni rekord. Kot je znano je Finec Tauino Luiro skočil 139 metrov. Na tekmah je bil tudi ngš znanec Jugoslovan' Rudi Finžgar. Verjetno ste brali v listih, da je postavil nov jugoslovanski rekord s svojim skokom od 124 metrov ter da je pred tem skočil celo 126, vendar da je rahlo podrsal z roko. 2ai se mu je nekaj podobnega dogodilo tudi pri drugem skoku; niso videli vsfi, Is največji gadje so lahko opazili kratek dotik z materjo zemljo. Zadostoval, je da meja sto štiriindvajsetih metrov na oficialni rekord. Na istem tekmovanju je Finžgar skočil med drugim tudi 117 metrov, kar predstavlja potemtakem jugoslovanski rekord v dolžini. m. v. Bobet zmagal v drugi etapi dirke Pariz - Sinja obaia SAINT EI1ENNE, 14. — Sto trinajst dirkačev se je odpra vilo danes iz Nevarsa na drugo etapo dirke Pariz - Sinja obala. Čeprav je tudj danes v začetku pihal močan veter, je vendar kmalu Francce Bobet skupno z Geminianijern, Mahejem in nekaterimi drugimi pobegnil grupi in kmalu dosegel nad 2’ in pol prednosti, iz skupine pa se je naknadno oddvojilo še nadaljnjih 13 dirkačev. 80 km po startu sta se obe ubežni skupini združili in povečali razdaljo pred večino dirkačev, ki so vozili strojeno za celih 10 minut. Zaradi raznih, nezgodi so nekateri potem prenehali z begom in jih je ostalo v Roanneu (152 km od starta) samo še dvanajst, ki so potem tudi privozili v strnjeni grupi na zimski hipodrom v Saint Etienne. Pred’ ciljem majhen incident. Francoz Bobet, ki je bil na tem, da pade, se je naslonil na ramena sosednega Geminiani-ja, kar mu je pripomoglo do zmage. Geminiani je pokazal visoko športno zavest in je prvj čestital zmagovalcu rekoč, da ni jezen nanj. Jutri najtežja etapa dirke, Proga, ki bo vodila iz Saint Etienna v Privas bo prijala zlasti dobrim gorskim vozačem. HOKEJ V PARIZU llalija - Belgija 6:3 PARIZ, 14. — Italija je premagala Belgijo s 6:3. Kaže, da športni dogodki brez incidentov danes niso bili v modi. Tudi na lej hokej tekmi je v ob koncu drugega polčasa prišlo do hudih prepirov zaradi nesporazuma pri merjenju časa. Zadnji del igre je bil dokaj «živahen» in bi se kmalu spremenil v vsesplošen pretep. Rezultat: 6:3 (0:1, 1:0 in 5:2) Italijani se verjetno bolje znajdejo pri pretepanju; zadostuje gledati rezultat tretjega dela igre. UNIVERZALNI tekoči trak V nedeljo kros za prvenstvo STO V nedeljo 18. marca ob 11. uri zjutraj bo s startom in ci-ijem na stadionu «Prvj maj» zadni letošnji kros na 4 km dolgi progi. Zmagovalec, teka bo nosil naslov »Prvak Tržaškega ozemlja« Pet zmagovelcev: Pepi Salvenmoser zmagovalec v smuku; poleg njega Luise Jaretz, ki je bila prva v t—muka. V sredi Je zmagovalec v teku na 1» km dr. Oscar Schulz, na desni pa sta zmagovalka in zmagovalec v slalomu Marie Mayer »n Gusti Jamnlgg. Ko na velikih posestvih spravimo žitni pridelek, se usmerja k skladiščem potok avtomobilov in vozov. Mnogo ton žita je treba tedaj spraviti odpremi ti, kar je težavno brez v/porabe mehanizacije. Vendar večina skladišč mma stame mehanične opreme. V tem primeru uporabljajo Premično mehanizacija, ki je opremljena s stroji ir. napravami za prevoz v razne kraje. Gumasti trak, pol metra H rok, je nameščen na bobnih, ki so pritrjeni na koncih lahkega kouin. nosilca, opremljenega s kolesi. Tak tekoči trak lahko prevažajo kamor koli. Razdalje, na katere prenašajo žito, znatno presegajo dolžino tekočega traka. Tedaj postavljajo več tekočih trakov v «verižno vrsto« in se žito avtomatično pretaka z enega tekočega traka na drugega, tretjega, in tako lahko potuje žito na različne razdalje. Dd bi se žito ne raztreslo, spreminjajo površino tekoč*ga traka v. obliko korita. To podobnost z žlebom urejajo na tekočem traku posebne valjčne opore. Toda poleg žita prenašajo tudi moko ali seme v vrečah. Na žlebastih tekočih trakovih ni mogoče prenašati vreč. In tako so žlebasti tekoči trakovi pogostoma stali, dl slavci Pa so prenašali na svojih ramenih jOkilogramske vreče z moko ati semenjem. Konstruktorji so zatorej uvedli v mehanizem tekočega traka pokrttne valjčne opore, ki regulirajo obliko traku od žlebaste površine do ravne v odvisnosti tovora, ki ga prenašajo. Nič več kat 5-8 minut je potrebno, do sč spremeni ravni tekoči trak v žlebdstega za prenos semenja. Takšni univerzalni tekoči trakovi se lahko uporabljajo nete v skladiščih žita, ampak tudi pri vodnem in železniškem transportu, s čimer se prihrani mnogo delovnih moči. Euroosha DroiztMia KteSMln Vse važnejše evropske države Anglija, Francija; Nemčija in Italija so proizvedle y preteklem letu 1.576.677 avtomobilov. C s prištejemo še proizvodnjo Švedske, Švice. in Norveške dobimo celotno številko, ki znaša Okrog 1.600.000 avtomobilov. Na prvem mestu je Anglija rekordnim številom 785.217, kar predstavlja povečanje za 25 odstotkov proti preteklemu letu, Angleži računajo, da so izvozili 543.000 avtomobilov. Na drugem mestu je Francija 357.552 avtomobili, kar je precej več kot 285.000, ki jih izdelala v 1949. letu. Na tretjem mestu je Nemčija. Ona ni daleč z,a Francijo, saj so naredili 306.000 avtomobilov. Ona je tudi lani v- največji meri povečala svojo proizvodnjo, saj jo je dvignila kar za 87 odstotkov. Izvoz Zahodne Nčmčije je znašal 28 odstotkov °d celotne proizvodnje, kar pomeni, da se Nemčija zopet uveljavlja na tržišču, kot eden, izmed prvih izvoznikov. Italija je proizvedla do sedaj rekordno količino 127.844 avtomobilov, izmed katerih so jih 21.950 izvozili. Novi ladji «Slovenija» in «Črna gora* V ladjedelnici v Amsterdamu so’ 21. januarja dogradili novo oceansko ladjo ((Slovenija«. Nova ladja ima pogon na Diesel-motorje in nosilnost 9240 ton, To bo edlen izmed na j lepših plovnih objektov ju- goslovanske trgovske mornarice. 20. preteklega meseca so spu stili v morje y istem pristanišču drugo ladjo «Cmia gora«, ki je nekako sgstra ((Slovenije«. Imela Iho enako tonažo in enako opremo. Poskusna vožnja «0rne gore« bo 6. ar pirila. ((Slovenija« je pa že srečno prestala svojo prvo prekooceansko preizkušnjo. Svoj prvi tovor je naložila v Antvenpnu in ga peljala v Severno Ameriko, kjer sp jo naši izseljenci lepo sprejeli. V aimlSriških pristaniščih bodo na ladijo naložili živež, nakar ge bo podala na svojo prvo pot y dOmpvino. Na Reko bo prispela v drugi polovici marca. «Slovenija» bo redho vozila1 metil Reko in severnoameriškimi pristanišči. Na prijetnem soncu na Konto-vetu GOSPODAKST V 0 I TRGOVINA « INDUSTRIJA » PROMET « FINANČNI lata* strnili nrislaniSč ]\femšk0 proizvodnja Strojčl je presegla predvojno raven Kot smo že poročali je Rotterdam predlagal tesnejše sodelovanje vseh severnih pristanišč, da bi zmanjšali medsebojno konkurenco. Doktor Apielt, šef prometnega oddelka mesita Bremen, je o tem vprašanju izjavil, da bi Nemci zelo radi sodelovali ih pozdravljajo predlog. Vendar je doktor Apelt pripomnil, da bi bilo tako sodelovanje zčlo težko in da bi ga Nemci s težavo sprejeli vse dotlEj, dokler vladajo za Nem-čiijb sedanje omejitve pri gradnji ladij in pri morifečra prometu. Nemška proizvodnja strojev je dosegla predvojno raven že V prvem tromesečju 1950. leta, to se pravi že preti začetkom korejskega spopada. Danes je njena proizvodnja strojev že 40 odstotkov nad višino leta, a izvoz se je dvignil * 22 odstotkov odi 20 pred vojn« Statističen prikaz pr°i: nje za izvoz je sledeč: izvod srednja mesečna Indeks Celot. prod. Izvoz v proizvodnje v milijon, v milijon, proizvodnja 1936 =-100 mark mark 4. trom. 1949. 99 381 47 1, trom. 1950. 102 375 65 2. trom. 1950. 116 421 91 3. trom. 1950. 121 456 98 oktober 1950L 103,8 501 103 rtov). 1950. 139,3 532,6 115 dec. 1950. 137,9 — — MORDA BO NEKOČ VSE PRAV PRIŠLO V V nHOniSCf BCMMIHDV Do sedaj jih izkoriščajo samo nekateri obupanci za svoj prerani grob Marsikateri ognjenik se je že unesel, sto in tisočletja so minila od njegovega zadnjega izbruha. Ognjenik je ugasnil. Njegov nekdanji obstoj dokazujejo eruptivne kamenine, ponekod tudi oblika gore ati otoka. Tudi v Jugoslaviji je bilo v davnih dobah več delujočih ognjenikov. Njihova pohlevnost pa nikdar ni povsem zanesip.m. Japonski vulkan Batndej je miroval polnih tisoč let, pa je v njem nenadno spet nastala strahovita eksplozija (1888), ki mu je v kratkem času odnesla cel vrh. Lava ni pritekla iz žrela. Bil je to le plinski' izbruh. Ce podzemlje več ne godrnja, pa marsikje še vedno spušča svojo vročo sapo, paro in pline. Takim krajem pravimo fumarole. Izdatna je njihova vročina, od 800 stop. do 200 stop. C. po Italiji jih je dosti. Ce so v vročih pdrah žveplene spojine, jih imenujemo sol-fatare. So znatno bolj hladne od prejšnjih, komaj 200 stop do 100 stop. C. v Jugoslaviji imamo solfaturg «Diivalo« blizu Ohridskega jezera. Spušča na dffln žweplov vodik. C e pa je v fumarolah dosti ogljikovega dio — ali monoksida, so to mojete. Znana moteta je PaSja jama v Južni Italiji. Po njenem dnu se plazi ogljikov dvokis, zato gre odrasel človek brez skrbi vanjo, pe® pa se v njej zaduši. Fumarol je po svetu dosti. Slovite so na Japonskem in v Novi Zelandiji. Znane so tudi fumarole okoli Neaplja in Rima, redki pa vedo da toskanske fumarole. In vendar nikjer na svetu njihove silne moči niso premagali v tolikšni meri kot v Toskani. Fumarolska pokrajina se razteza na površju 150 kv. km. Leži okoli 15 krm južno od VoL terre v Srednji Italiji. Njeni gejziri so svojevrstni. Sestoje iz pare in plina. Vode izmečejo prav malo, medtem ko je prlra pregreta najmanj za 50 stop. C. Plini pritiskajo iz zemlje s silo 1 kg na ploščinski centimeter. Ce pa fumarolo umetno zapro, se pritisk nevarno dvigne skoraj na sto kilogramov. Za to paro vrtajo v Zemljo kot za nafto. Zdaj dajejo tamošnji vrtalni rovi okoli milijon kilogramov pare na urč. Te vulkanske sile so pričeli izlsoriščati že leta 1818 ter iz fumarol pridelovati borovo kislino, kar delajo še danes. Zaradi silne, množine plinov, ki onemogočajo uporabo kondenzatorjev, je neposredno izrabljanje podzemeljske pare nemogoče, Zatorej segrevajo z naravno puro v posebnih kotlih čisto vodo in njena para je potem napeljana v turbine z nizkim pritiskom. Ne daje pa tako pridobljena energija le električne sile. Tamkajšnje tovarne proizvajajo tudi dragocene kemikalije, predvsem že omenjeno borovo kislino. Prav tako izpuha Vezuv dan za dnem velikanske množine energije. Je to mogočna zakladnica naravnih sil. Ce bi se posrečilo vulkanske moči ukrotiti, bi bila to ogromna korist, vulkanu pa bi bila odvzeta njegova nevarnost. Italija je revna na premogu, zato se še posebno vneto buvi z mislijo, kako bi izkoristila neizmerne Vezuvove sile. Italijanski znanstveniki so izračunali, da odgovarja -množina toplote, ki jo Vezuv letno od-puha v zrak, kurilni vrednosti ■ nad en milijon ton premoga. Med Vezuvom. 1186 m, in Sosednjim Monte Somma, 1120 m, leži strma dolina Atrio del Ca-vallo. Po načrtu naj bi se tam zgradila elektrarna, ki bi ji vulkanske sile dajale pogon. Od tam namerdvajo napasli ognjenik ter poskusiti ukrotiti njegove skrivnostne moči. Od strani bi zavrtali v mogočni Vezuvov stožec cel cevni sestav Iz negorljive in ne-raztopne snovi do vvlkanovega žrela. Od tam bi napeljati visoko napete pline in paro, ki bi nastajali, ko bi tekoča magma pritiskala navzgor. Po posebnih kemijskih postopkih bi te pline vžigati, da bi dajati veliko vročino za pogon plimskih motorjev. Poleg tega bi bilo mogoče dbirati paro, ki zdaj prosto uhaja iz žrela, jo napeljati skozi pregre-oalce ter jo izrabiti za pogon parnih turbin. Parne turbine bi poganjale dinamo stroje in ti bi proizvajali dragoceni električni tok. To so šele namere, pesem bodočnosti, kako bi se ddl Vezuv ali kak drug vulkan praktično izrabljati, izkoristiti. Izrabljajo ga pa tudi nekateri obupanci že odi davnih dwž. Vulkansko žrelo si izbirajo za svoj prezgodnji grob. V žareči goltanec Etne se je nekako preči 8400 leti vrgel znameniti grški modrijan in učenjak Empedokles. Se zdaj kažejo v bližini planinskega doma, ki je istočasno observatorij, pol kilometra pod Etninim vrhom razvaline zgradbe, v katen naj bi bil razočarani Empedokles preživel zadnje ure svojega življenja, predno se je odpravil na vrh k ognje-nikovemu žrelu. Tudi o nekaterih drugih ognjenikih poročajo, da se jih poslužujejo v tako žalostne namene ljudje, ki so obupali nad življenjem. Najesnamenitejši med vsemi pa je menda ognjenik Mihara na japonskem otoku Ošima, oddaljenem komaj, sto kilometrov od Tokia. Samomor na Mihari je pošto i moda. Število obupancev, ki se zatekajo vam j, se v zadnjih sedemnajstih letih neverjetno veča. Na stotine Japoncev se je doslej že vrglo v njegovo žrelo. Otok Ošima si je s tem pridobil ne posebno laskav priimek eotok samomorilčevi). Ošina daje videz raja na zemlji. Obdajajo ga topli morski tokovi, zato ga v vsem razkošju pokriva bujno tropsko rastlinje, Sredi otoka se dviga ponosni, stožec Mihare. Iz prelestnega raja prehaja svet V peklensko divjino. Japonski samomorilski kandidati radi iščejo divje in veličastno okolje za svoje obupno dejanje. Mihctra z okolico je kot ustvarjen zato. Qb poti na vulkan so razi-tresene ljubke čajne hišice. V njih se zadržujejo kandidati smrti po nekaj dni, srebaijo sake, riževo vino, in pisarijo poslovilne pesmi, predno se podajo navzgor k žrelu. Pogosto jim prepevajo gejše žailostinko•; Rodila sem se na Ošimi podi ognjem božanskim Mihare, zato v dlrbbinem srcu živ plamen brezkončno žareči me tare. Človekoljubna društva vabijo obupance k premisleku na posebnih tablah, ki so postavljene vzdolž poti na ognjenik, oblast si prizadeva za vsako življenje posebej, d vse to marsikaterega obupanca ne zadrži pred nesrečnim dejanjem. Seveda tudi radovednežev na Ošimi in na Mihari ne manjka), d-d bi uživali ob tuji nesreči. Trumoma romajo na otok in na ognjenik v tihem upanju na izreden doživljaj. V tem je človeštvo po vsem svetu enako. VIKTOR PIRNAT jl; Stožec Vezuva. izvoB ti) 11) p D f) 21} Poudariti moramo, da šč 1947. leta indeks P*10 -j njie strojev 33 odstot&sVJ! meri dio baze 1936. leta gledamo različne vrste strinam kiaiže prvi sennedU. (1936-100) sledečo paj proizvedeno s*'r0,e^*stii; od tega.; živilskih 130, nih 226, za strojenje 9®^. za čevljarsko Jf, salnih strojev 205, or°l -»* industrijskih peči 39, šklh in livarSkdh 53. j#1' Ta slika nam •prehodi nemškle proizvodnjo strojev P*1® za lahko industrijo in sanje proizvodnje orodn®-jev, To je posledica skega sistema in rušitve nih tovarn, oziroma tov^-j bi lahiko proizvajate izdelke. Ker je večina po vojni stooro na novb ^ jenih, bo skoraj vse ne z najnovejšo tehnik0. ](? rejene po najmovejšlh nih metodah. To daj® industriji konkurenčne. moč predvsem v zuinedfi ^ vini, kar nam objasni1’ večanje odstotka izvoza. H nove železniške na Opčinah Kot poroča‘agencija je v proučevanju na^ { Jelerf da so načrtovalna l svojem začetnem st^:ajc1 zino, g katero se odriF stvari pri nas, ni 1 njia, da bi se pri' graditi. n**. ičel® 1. Iz mirnih in lepih- sanj nas je 2. oktobra 1943 prebudil Emilov glas; eDokler smo bili v taborišču, je bilo vredno čim več spaiti, a zdaj oe mi zdi škoda zgubljati čas. Ali site že pozabiti, da smo «arm‘-riški padalci)), ki osvobajajo preljubo Italijo? Oštro! Svoboda je pa lepa reč in je vred no, da jo sedaj čimbolj uživamo!« eOrkafikst« se je s slame oglasil Franc, «bi vsaj malo tiše govoril, ali ne vidiš Danila in Branka, kako se muzata? Gotovo sanjata o tisti črnooki deklici, ki je v Forinu poklonila šop cvetja grdemu dolginu iz Trsta in ne lepemu Vipavcu, čeprav jo je ta z očmi kar požiral.« «He. he, h?!» se je posmejal Branko, uni bilo tako hudo ne, lepa pa je le bila, ne?« ((Misli si. Branko«, sem se pošalil, «ako smo bili grdi in razcapdni tako dobrodošli, kako bomo šele, ko se vrnemo iz Monteforte lepi in spegla-ni!» Pri teh besedah so biti že vsi pokonci in so začeli spravljati svoje stvari, le Franc me je še špiknil; nOrkafiks, te že spet vleče k babam.« Take in podobne so veselo letele na račun enega in drugega. Kdo bi v nas in naših obrazih spoznal one slovenske internirance, ki so še pred 20 dnevi bili zastraženi v koncentracijskem taborišču Monteforte? V mislih sem ne- .DANILO KORENIKOV. Pot do naše zastave bi dejal: nGennaro, - pa čas, da odložite 2t‘- co, sicer vam ne ®' nik i verjeti, da J jatelj.« ’ _. -ggff , ((Sa, bi jo, ti i je »ouij ur ju, ^ {>•’ kaj, ko nimam V 1 ‘r CZ f hote preletel dogodke zadnjih 20 dni in se mi skoraj ni zdelo res, da je vse, kar sem 5 let kasneje napisal Pod naslovom ((Kako sem bil dvakrat ameriški padalec«, resnica, ki smo jo tovariši tako živo doživljali. Pred očmi so se mi prikazale slike treh dolgih let, ki sem jih preživel s Francem, Emilom, Jožkom, Brankom in Karlom v internaciji. Slo je v trenutku skozi spomin kat filmski trak; kvestura v Trstu, Coroneo, internacija v Južni Italiji, beg iz internacije, dogodki v gozdu Brecelle, prehod nemško-ame-riške črte, sprejem pri zaveznikih, povratek v Monteforte, prihod na gozdnati hrib Brecelle in končno mirni počitek na seniku kmeta Feliceja ter veselo uživanje svobode v jutranji zdrji, iti nas je prebudila tako daleč °d naših domov. Kakor rečeno in sklenjeno, šmo bili namenjeni v vas Monteforte, da poiščemo svoje stvari, kj smo jih pred begom poskrili v bližini koncentracijskega taborišča, v katerem; smo biti zaprti tri ne- skončna leta. Bili smo precej razcapani in zamazani v starih oblekah, ki so na nais prestale toliko neprilik v zadnjih dneh. Ni čuda, da smo biti zadovoljni ob misli, da se po tolikem času vendarle zopet pošteno umijemo in preoblečemo v obleko, ki smo jo pred begom iz taborišča skrili z tipanjem, da jo pozneje zopet dobimo Po kratkem zajtrku srno b iti -kdj kmalu zopet na poti in smo se le bežno ozrli po gostoljubni koči in po malem F.eličejevem vnuku, ki nam je veselo mahal v slovo. Ura. ki mu jo je daroval Jožko, se mu je blestela na rok!. in prepričan sem, da je bil v onih, trenutkih najsrečnejši človek na svetu. Čudni občutki so me obdajali, ko smo dospeli do kraja na hribu, od koder se je videlo na staii grad Monteforte in na stdvbo, kjer je bilo koncentracijsko taborišče. Tudi ostati tovariši so obmolknili in se zdramili le ob besedah Franca; «Orkdfiks, mislim, da ne bomo čakali, da nam pride Monteforte naproti, ali pa kakor ta «o št ju« od Davila misli, da mu bo še katera po- lagala cvetje v naročje. Mene bolj mikd, službo in ki se je vedno dobro in vljudno vedel do n&s. Seveda le v kolikor mu je to dovolil tedanji ko- se jih itak še dosti r Starček nas le k, H f dobro voljo, ki jhad1’, i11 večala, ko smo pn/.%ri?V zdravljunju, povpm » zbaramtanju zopet * mandamt taborišča, ki je bil zagrizen fašist in še bol j zagrizen miš sovražnik. Večkrat . , — »» se je pripetilo, d,a smo našli 0 SW7C hišak; irt' v smeteh koščke pisem, ki so imeli sknto ,,, ji:! * nam jih pisali domači, in ki jih nismo nikoli dobili, ker jih je komandant osebno raztrgal samo zaradi tega, ker so bild pisang, v slovenščini. Seveda se nismo mnogo zmenili za orožnike in smo jo kar mahniti v stisvbo, da si uredi- - v— „ mo postelje in vse ostalo, kar učenju uc^j. -^tjo, ^ L smo imeti za potrebno. V ta- prenašal z s0} Kt borišču smo srečali nekaj zJjecelxY?°f^^iu * iC K' starih sotrpinov, ki zdradi sta LU ie ki je imel simolo, j ki so mu Nemci ... vse njegovo bili trije novi jih je iz usmiljenj« ^Vj neka žena. kateri J te d časom poučeval kot itudevlu„Jvse %icOt!t dl robčki izdinflin d# rosti tn (»otežuj niso mogli jih je bil Pprm pred dnčvi pobegniti; Nemci je njegova J nsuden° — - J.V- —,!-----------)i,. nec. Vsi so li njegovo fikaa% pa se tudi niso dosti menili zrnje, ker so pač imeli druge skrbi ob hitrem umiku proti ten je Vse j® vnašal trt*' nuj. c o severu. Hitro nam je potekel da dan in ker smo bili potrebni tk živci' od počitka, smo kmalu legli. ^ kaj> let ti Drugi dan je bila nedelja, Qa svojega (0 *-ki smo jo izbrali, da srno obt- nega srda. t>n skali razne znance v vasi, ki tem zabaval a (F, rij so nas navdušeno »prejemali mu, naj za je / ‘■V -— — — — - - - -4- ■ —4 —-* 11 -fc-, IV — 4 - , _ l/V V . j ter vse vprek govorili, da so ker edino tak0 ^ sf.^ nas vedno razumeti in vedno prej končana'■ ,, tf bili z nami. Stari Gennaro je Kare\ zaspat Oti posebno gostobeseden vn či »mo ji ^alje' si nisem mogel kaj, da nm ne ( „0in k*a MONTEC CH1 « 8 III. nad. - Telefon itev. 93-808 In 94-831. - Poitnl predal 502. - UPRAVA: ULICA sv. FRANČIŠKA I NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.80, St 20 r- Telefonska »t. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 ■ Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- poStn, tekoe, ra{un za sxo.zvu. Zal0žništ«o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ' Vrenko!- T^^te^^mkarak^t^^Pod^/oorlci Uk S.VeUlto I-Tk TeL 11-32°- Koper, Ul. Bittlstt 30la-I, Tel. 70. | Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 20-09, tekoči račun pri Komunali« banki v Ljubljani 8-1-90332-7. e- Izdaja Založniltvo tržaškega tiska ' ^ Odg. urednik STANISLAV