Let Not The Light f~ Of Freedom Be Extinguished!
American Home over 100 years of
serving
American-
Slovenians

i

Americ
■AMERliKi
LZSZ-IOZZZ VA NOXONITHV oilz idv oh asnoHJ-nnoo loei I TOOZZO VrNVAVHX NVTIH
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
vol- 102, No. 23
USPS 024100
Serving over 200,000 American Slovenians
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 15, 2000
iSSN Number 0161 68X
60C
Slovenian Parliament Votes in New Government
LJUBLJANA, June 8 -Slovenia’s parliament on Wednesday (June 7) approved a new government headed by conservative Prime Minister Andrej Bajuk, ending two months of Political uncertainty after the previous administration lost a confidence vote.
The cabinet was elected bY 46 votes in favor to 44 against after failing to win sufficient support in the first ballot two weeks ago. A general election is due in October or November.
‘I hope that we will be able to find sufficient sup-P0rt in parliament for the ey task, which is passing egislation needed for mem-ership of the European Onion,” Bajuk told reporters ^cr the vote.
Slovenia started EU ^rship negotiations in H and hopes to be ready t0J°in the group by 2003.
Most parliamentary par-les support EU membership, the country has so far pOPted just 18 of the 76 ,a'Vs Planned for this year to anrionize its legislation
with that of the bloc.
Bajuk, deputy president of the SLS + SKD Slovenian People’s Party, formed a coalition with the center-right Social Democrats. The two parties together hold 44 out of 90 seats in parliament.
In his program, Bajuk has emphasized the need to liberalize the economy by phasing out state intervention, abolishing monopolies and attracting more foreign investment.
Bajuk, a 56-year-old economist, was born in Ljubljana but his family left Slovenia in 1945 after the communists came to power in Yugoslavia. He grew up in Argentina.
His government is the fifth Slovenian cabinet since independence in 1991.
Former center-left premier Janez Drnovšek, who held the post for eight years, lost his majority in April after his conservative coalition partner, the People’s Party, decided to leave the government to merge with the Christian Democrats to form SLS + SKD.
Slovenian Prime Minister Sets Three Goals
Ljubljana, June 12 -
uvenia’s Prime Minister ^ reJ Bajuk said his gov--j^Uient bas three priorities. e first aim is to speed up ovenia’s admission to the c,u and NATO.
t*le sarne t'me> he to clear up difficulties Austria and Italy stem-v. ng from the aftermath of
sUes^ ^ar ^ anc* from 's' r'ght 'nvo*v‘n8 minority
oUh.ajuk also wants to settle C "din8 issues with ,a stemming from the
dissolution of the former Yugoslavia.
The most important of those issues for Ljubljana is securing a maritime boundary that will give Slovenia direct access to the open sea. Bajuk’s second priority is to further liberalize the economy, which is affected by high interest rates and remaining communist-era structures.
Bajuk’s third goal is to make Slovenians more self-confident and free of their “collective inferiority complex.”
Hang Your Problems
the h Cn ^ou corne home at night, hang your problems of When y 0n fh® tree outside, before entering your home, back ff511 out lhe next morning, pick up your troubles the dav k 6 tree anc* y°u w'h find they were not as bad as and not nearly as many.	—Robin
Seated, left to right, Vi Lillis (Diocese of Cleveland, President SFX Association), Agnes Koporc (Secretary #150), Frances Spech, Mary Ann Masar, Mary Cizel; standing: Marge Batis, Anne Arhar, Stella Koporc, Josephine Perpar, Julie Hill, Mollie Jurecic, Vicki Spech, Frances Cizel, Fran Mauric, Val Baznik, Mary Vellicig, Fran Masar, and Dorothy Somrak.
St. Francis Mission Circle Marks 40th Anniversary
Forty years ago the St.
Francis Xavier Mission Circle #150 was organized.
Ten “Young Ladies” from St. Vitus parish, plus one from St. Mary’s decided to become “lay missionaries” helping our “own missionaries,” namely, Fr. Francis Rebol, M.M., Taiwan and Bro. Cyril Vellicig, M.M., Tanzania, E. Africa.
Our monthly meetings, held alphabetically, at one another’s homes, were not only fun, but productive. Many cord rosaries were made... thousands of stamps were cut to be sent to the mission assignments, and boxes of used clothing, packed and shipped to faraway lands until the cost of postage became prohibitive.
There were card parties. Our group became known as the neighborhood “beggers.” We were always soliciting our wonderful neighborhood merchants for prizes... never were we turned away. St. Vitus Hall or St. Mary’s were filled with happy players who became recipients of the prizes.
Then there were the bake sales, sweets for the tummy
brought in the money... all for the missions.
Through the years, the members began to move to the suburbs and meeting monthly became more difficult. Then illness hovered around and took away some of our dear members/friends. We would like to remember in thought and prayer our deceased Jean “Per” Brodnik (1990), Mildred “Erbežnik” Mitchell (1994), Vera Germ (1995), Stella Strauss (1995), Mary “Mezic” Turk (1995), and Mary Alice “Klemenčič”	Primuth
(1999).
The young lady from St. Mary’s who invited the group of us to her home for a Christmas visit with the Fathers’ Francis and Anthony Rebol, instrumental in the organization of the new Circle #150 is Mollie Jurecic. A member of a Circle at St. Mary’s, she laid out the foundation.
Our Circle is one part of the groups within the Diocese of Cleveland known as St. Francis Mission Association.
Each mission circle is an autonomous unit. Its activities and organization is de-
termined by its own membership. Each Circle has one officer, officially known as the “Secretary” responsible for custody of the Circle’s funds, records and for correspondence with the Missionary Assignments and the Diocesan Mission Office, better known as the Society for the Propagation of the Faith.
The St. Francis Xavier Mission Circle #150 celebrated their Fortieth Anniversary with a Mass at St. Vitus Church on Sunday, May 7 at 9 a.m. with their spouses and friends. It was also a time of remembrance of the six deceased members. A brunch followed at Alexander’s Restaurant. There were 33 in attendance.
We were honored with the presence of Mrs. Vi Lillis, President of the SFX Mission Association of the Diocese of Cleveland along with her niece, Kathy Kura-tovic, dear friends, Peter and Jeannette Ruminski and American Home’s popular photographer Tony Grdina and his lovely wife, Betty.
Secretary of Circle #150 for the past 40 years is Agnes Koporc.
Vacation		American Home on Internet
The American Home		You can e-mail notices, articles, information
newspaper will not be pub-		directly to the American Home newspaper at
lished the first week in July.		ah@buckeyeweb.com
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 15,
Jim’s Journal
By Jim Debevec
Was minding my business eating lunch Saturday when the weatherman came on the television screen and said don’t mow the lawn because the air is so bad the fumes from the power mower will clog the air.
I put down the newspaper and began to ponder the problem. “How much damage can the 6 horse power 2-cycle gasoline engine do to the atmosphere? — Not much,” I thought.
Ignoring the TV I eased the paper back within my eyesight. There on the front page was a story about all the people in Greater Cleveland who were shocked and angry at the price of gasoline which had climbed to $2 a gallon. Well, did the price of gas discourage drivers from using their cars? No, contrarily, trying to get across Euclid Avenue that morning, it took me 4 light changes, about three times longer than normal.
What about those exhaust fumes clogging the air? Each car usually has at least 150 horsepower. And those vans, they get about 5 miles to a gallon and really suck up the fossil fuel.
If the concerned weatherman really wanted to do some good, he could have advised all motorists to leave
their cars in the garage that day and walk to their destination like they do in Europe.
Another suggestion he could have given was to remove all those orange barrels. Imagine the gas wasted and the atmosphere plugged up with 6 miles of cars waiting around for an hour to get past the construction zone. Why didn’t the weatherman pick on the Great State of Ohio?
He could have urged governments to fix traffic lights. In Fairfax County, Virginia certain traffic lights are two, three, and FOUR minutes long. Think of the air pollution there.
Why didn’t the weather reporter urge all cities to time their traffic lights or eliminate half of them?
I’ll tell you why. Because us lawn mower users are easy targets whom he can readily get to feel guilty. But try and take the vans away from the people and they’ll drive their vans to the TV station to complain.
Personally, I drive a compact car from Ed Pike. It gets 35 miles to the gallon. Therefore, I profoundly reasoned, I have been doing my share all along. So I shut off the television, went outside and cut the grass. As far as I was concerned, the weatherman could go around wearing a gas mask like they do in Oahu on New Year’s eve.
Comments to Jim’s Journal, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103, fax (216) 361-4088, or e-mail at ah@buckeyeweb.com
2000 TRA VELMAX tours 2000
♦ SLOVENIA OFF THE MAIN ROADS ♦ "Roots and More"
15 day tours of Slovenia
Departure dates:	June 29, July 27, and
September 7
LAND ONLY: $1563. per person, double occupancy*
♦ THE SPLENDOR OF CENTRAL EUROPE ♦ "Classic"
5 countries in 15 days
Departure dates: July 13, and August 10 LAND ONLY: $1,764. per person, double occupancy*
♦	VINEYARDS ON THE	♦
FOOTHILLS OF THE ALPS "Unique"
4 countries, 15 days
Departure date	August 24
LAND ONLY: $1,895. per person, double occupancy*
♦	UNIQUE ACTIVE HOLIDAYS	♦
IN SLOVENIA
"For families with children and seniors"
Guaranteed departures with six or more passengers. Depart at your convenience.
* Air additional, available from all major cites Add $170. for July and August
Call MIKE CERAR at TRA VELMAX, foe. (800) 677-1313 or (216) 692-1700 911 East 185th Street,.Cleveland, Ohio 44119

100 WORDS MORE OR LESS by John Mercina
FATHER
• “F” AIR
•	“A” FFECTIONATE
•	“T’OLERANT • “H” ELPFUL
•	“E” NERGETIC
•	“R” ESOURCEFUL
You were all of the above, dad, and then some. You were the teacher, the guardian, the general. You showed me what was right and good and helped me with decisions. You were present when I needed you the most. You taught me by your loving example.
At times, life seemed so difficult and confusing and it was hard to know what to do.
Dad, you were always there for me.
Thank You !
HAPPY FATHER’S DAY !
Wanted
To purchase a home near St. Vitus, with space for a garden.
Call 216-261-4440 before 4 p.m.
[ ‘ Fences - Ograje
Any type of fence. Chain link, wood and ornamental iron. Railings for steps. Porches, balconies. We have our own surveyor. Call JOKIC FENCE CO.
944-6777
For Rent
Modern 3 room apt., next to Slovene Home for Aged, off Neff Rd. - Phone: 216
531-5754 or 440-951-3087. j
(x)
Help Wanted
Cooks,	Servers,
Dishwashers.	Michael’s
Diner at Rapid stop Shaker Square, 13051 Shaker Blvd. Apply in person.
216-752-0052
Mentor — Relaxing ranch! Formal din! 1st fir family! WBFP! Bow window! Many built-ins! Bsmt! Newer furnace! C/A! 2 car att gar! Park-like! Hundreds of flowers & fruit trees! Blackberries & blueberries! $122,900 Ad #503 Paul Paratto, Realtor, Smythe, Cramer Co
East 185'h Lakeshore Blvd.
4 rooms up
No smoking & no pets.
Appl./$400 a month Good Credit - Security
(216) 481-8255
Visiting the Polka Hall
by RUDY FLIS
I visited the Polka Hall of Fame this afternoon. I was there once before, but they weren’t open. Today I checked the hours on my membership card. It does help.
My first visit, I did not know what to expect. First I noticed the sweet music entering my ears and the music was constant. So now we have established atmosphere.
How many rooms do you need for a Polka Hall of Fame? Depends on the contents. I was going to run in, purchase another Pecon Tre-bar album and then be on my way, you know, an in-out deal because I was in a bit of a hurry. But - on my way out, I noticed the back rooms. So much for my haste.
Do you know I love the old songs sung by Mary Udovich and Josephine Lausche? And do you also
know I have never seen 3 picture of the two ladies? The Polka Hall of Fame cured that problem. There were so many pictures on th® wall - enlarged pictures, so these old eyes could see them with ease.
There was an ancien* Columbia record, an 0 Victrola, a floor model radie and persona instruments 0 some of Cleveland’s polk8
greats.
You can’t judge a
book
by its cover. The Polka Ha of Fame is tucked away, 3 most a secret. I will be bac with more time, to remem ber when, as 1 enjoy the dis play rooms, and more money to spend on a record dispW built for an ethnic person, such as I.
Now I know where t 6 real selection of polkas an waltzes are. I can stop and buy and 1 can stop ^ and reminisce, and so you.
In Memory
Thanks to Rose A. Rodgers of Euclid, Ohio who renewed her subscription plus enclosed an additional $20.00 in memory of the Grill Family.
AI Koporc. Jf-
Piano Tec/wUi'"1
(2161 48Ml°4
Special^8 ^ Corrective Hair Colorih,,
tina & brenda’8
HAIR SALON
5216 Wilson Mills
461-7989/461-0623	Richmond Hts.,Ohio'
Starting Over in America
by ANTON ŽAKELJ translated and edited by
JOHN ŽAKELJ
(Continued from last week)
When we came to America, we had $30.20, which I had saved from my work delivering mail during our last six months in the refugee camp in Austria. It wasn’t a paid job, but people voluntarily gave me more than I had previously been making doing hard labor. I got the mail job from Jerry Zupan, who left for America before we did. People gave me especially good tips when I delivered packages from America. Sometimes, I would carry a large backpack full of packages. Before that, I worked on sewer
construction digging 10-feet deep trenches by hand. As a result of that work I was hospitalized with a hernia. After the operation, I sometimes still had very sharp Pa*ns as I made the rounds delivering mail in the refuse® camp.
In Slovenia, my educa-bon included training as an accountant. In America, I have used that training to heeP our family’s books. I record every penny of in-c°me and expense. I balance °Ur accounts every month an(i I do a summary by cate-8ory every year. (In 1999, at i a8e °f 92, I was declared egally blind, and I can tell ; y°ti that keeping accounts is 1 e)ttremely hard to do when ^°u can’t see, but I still do it ; as best as I can.)
. Here’s a summary of our lr|come and expenses during t ®Ur first 6 months in Amer-
! 1Ca (on the farm in Wiscon-
sin).
me from farm work $142.00 73.70

Sales of bobbin lace
Gifts
L°atls from friends
32.08
166.00
$413.78
expenses:
w'bcare	$97.53
Asportation, incl.
tram from New York $97.00 "Age for packages
Misc0Jl0Venia	$13-04
n SceHaneous	41.21
gaining debt as of Jiine 1950
165.00
$413.78
We arrived in Cleveland with few personal belongings and $165 in debt to friends. Here’s our total income for our first 4 years in America:
Income from farm work $142.00 Other income
Jan-June 1950	74.00
Factory work
June-December 1950 1,226.00 Factory work 1951	$3,750.00
Factory work 1952	$4,152.00
Factory work 1953	$4,608.00
Total income 1950-53 $13,952.00
During those years, we paid:
Federal Income Tax	$1,078.00
Social Security Tax	$ 180.00
$1,258.00
So our net income for our first 4 years was $12,694. From that, we saved $5,200 for the houses ($4,000 for the down payment and $1,200 for payments during June - December 1953.)
Before I continue with the diary, I’d also like to tell some stories from my job at Risher’s which are not mentioned in the diary:
I remember an American who worked in our shop, who always wore his wedding ring. One day, he was removing a drill from his drill press and somehow his ring caught on the chuck. He didn’t lose his finger, but he got quite a cut and lost some skin. After that, we all had to work without our wedding rings.
Frank Lorber, Sr., was a very hard worker in our shop. In Slovenia, Lorber was the director of a stocking factory; here, he drilled steel with the rest of us. Once, 1 noticed he was pressing down on the drill press as hard as he could. He complained, “I’ve never seen such a hard piece of steel. I noticed the drill wasn’t biting into the steel at
all and I said, “How about if you try drilling in the other direction?” Then he noticed he was drilling in reverse. Another time, he showed me a handful of hair which his drill had torn from his head when he got too close. And another time, he and Ferdinand Zupan got into a big argument about which of them liked Germans more. Finally, Lorber hit Zupan on the cheek, and you could see marks from all five of Lorber’s oil-stained fingers on Zupan’s cheek. But the hardest blow came later, when Lorber’s son was promoted to foreman and he told his father the shop no longer had work for him. That was very hard, but eventually Lorber Sr. came back, and his son went on to other work.
If they had offered the foreman’s job to me, I would have said, “No thank you.” I’d rather do the work of two people myself than be responsible for three.
(To Be Continued)
It’s Cool To Be Slovenian
Happy 94th birthday, Stan Erzen
Happy 94ft1 birthday to Stanley Erzen of Euclid, Ohio. His big day is Monday, June 19“*.
Best wishes from his family, many friends, and the staff of the American Home newspaper.
Dr. Zenon A. Klos
E. 185,h Area
^ 531-7700 ,
— Emergencies -Dental Insurance Accepted Laboratory on Premises - Same Day Denture Repair COMPLETE DENTAL CARE FACILITY
848 E. 185 St.
(between Shore Carpet & Fun Services)
FLICKINGER tire & auto
COMPLETE AUTO REPAIR ON ALL MAKES 8. MODELS INCLUDING 4X4’s, LIGHT TRUCKS & MOTOR HOMES
COMPUTER ALIGNMENT & BALANCE • SHOCKS • STRUTS C.V. JOINTS 1 RACK 8. PINION • BRAKES • EXHAUST
k4o^fH 7—
GOODYEAR
731-7100
M MU I EH AYE
939 E. 999 S«.
St. Clair Pensioners News
Where are my glasses?... I can’t find my keys... What did I come upstairs for...? Did I turn off the stove?...
Come to our St. Clair Pensioners meeting on Thursday, June 15ft1 at 1 p.m. to hear, “Is it Alzheimer’s? Warning signs you should know.” A speaker from the Alzheimer’s Association will present an excellent program; be sure to come.
Wishes for the speediest recovery ever to our President, Sylvia Plymesser, who underwent surgery recently. We miss you, and keep you in our prayers.
In regards to our Marietta, Ohio trip on Tuesday, June 20^, the bus will probably arrive at 6 a.m. We will begin boarding at 6:15 a.m. and definitely leave by 6:30. Don’t forget... bring your smiles.	—Valerie
o
Euclid Pensioners Picnic
The Euclid Pensioners invite everyone to their annual picnic on Wednesday, July 5ft1 at SNPJ Farm on Heath Road. A delicious pork chop dinner will be prepared by Joe Stavanja and his helpers starting at 12:30. This full course dinner includes all the trimmings from salad to dessert and beverage.
After the dinner starting at 2 p.m. enjoy the music of Fred Ziwich, the resounding choice of Pensioner members for their musical entertainment. Dance or just sit and listen to Fred’s captivating musical renditions of familiar melodies.
Tickets for this tasty meal and musical entertainment come at a real Slovenian bargain of only $10, one dollar less than other similar events. Call Mary Sterle at
216—481-9481 for tickets which will be reserved for you at the door. Dance admission is only $4, and the last day for reservations is June 30.
We hope to see you there to relax after the noise of the fireworks of the fourth of July. Join us for a very pleasant day.
Good enough never is.
^vvCmaier^
! doors
[ UNLIMITED
{.Garage door jepair and re- J J placement. Entrance and | ] storm doors. Door openers J I and electrical repairs.
’{Call (Slovenian) Walter | [ Majet at 216 - 732-7100. { [Emergency pager: 216-[ [506-8224.
Don’t miss your rhanee to sail on the
Carnival Victory*
at a 1
ne:
«ial low nrif«fc!?
*<4nrnivnl Cruise Lines newest ship
Eastern Canada
(New York to Halifax)
September 9-14, 2000
Starting at
$599**pP inside eabin .K*G99**pP outside eabin
(**ba«xid on double oeeupaney. doe** not include taxes, port eharjges, or air).
Cabins Limited! Book Early!
Call 1-216-261-1050, 1-800-659-2662 To make your reservations
EUCLID
TT*A\/El*m*+
22078 Lakeshore Blvd., Euclid, Ohio 44123 cruise@cruisegiants.com
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 15, 2000
4 Sen. George Voinovich Strongly Supports Inviting Slovenia to Become NATO Member
New Slovenian Government pledges reforms for EU entry
Ohio’s Senator George V. Voinovich joined Senators Charles Grassley (R-IA), Arlen Specter (R-PA) and Mike Enzi (R-WY) on a trip to Budapest, Hungary and Ljubljana, Slovenia to take part in the annual NATO Parliamentary Assembly meeting May 26-June 1. The delegation took part in meetings with representatives from other member countries to hear NATO report on a variety of issues, including expansion, relations with Russia, involvement in Southeast Europe, and other matters.
After his return to Washington, Senator Voinovich had a series of brief telephone interviews concerning his visit and impressions, especially with respect to Slovenia. This writer spoke with Sen. Voinovich for about 15 minutes on Tuesday, June 6.
Sen. Voinovich, a longtime American Home subscriber and supporter, was extremely positive about his visit to Slovenia, where he met with leading government officials, including President Milan Kucan, the then Prime Minister Janez Drnovšek, and with Janez Podobnik, who presides over Slovenia’s parliament. In the interim, of course, the parliament has confirmed a new government, led by Dr. Andrej Bajuk, and with the new foreign minister Lojze Peterle, who is well known to many American Home readers.
Sen. Voinovich said he remained enthusiastic about Slovenia’s fitness as a candidate for NATO membership and expressed the hope that not only would there be
a continued expansion of NATO, but that Slovenia would be in the next group of countries to be invited to join. There is a NATO summit meeting scheduled for Washington in 2002, at which it is expected some invitations will be issued.
As reported in the American Home on May 6, Sen. Voinovich remains convinced that Slovenia meets all the major criteria put forward by NATO as preconditions for membership. When asked what Slovene Americans could do to help promote Slovenia’s membership in terms of winning U.S. support, he suggested those in the community prepared to work toward this goal get together and form a coordinated effort.
Sen. Voinovich was also asked about the efforts of some Slovene Americans to pressure Slovenia’s authorities to implement the law on denationalization and the return of property seized by the previous regime to its rightful owners. Voinovich said this point is raised in every meeting with representatives of Slovenia.
Just as there will be elections in Slovenia (parliamentary) this fall, so too will the United States elect a new president. Sen. Voinovich said he is trying to arrange a meeting with republican presidential candidate George W. Bush to discuss aspects of American policy toward NATO, Southeastern Europe and Slovenia under a Bush Administration.
Readers of the American press are no doubt aware that Voinovich is one of those under consideration as a possible Bush vice presi-
dential nominee. Ohio is regarded as one of the states crucial to victory to both parties.
Senator Voinovich has been a leader in the Senate on U.S. policy in Southeastern Europe, even though he does not serve on the Senate Foreign Relations Committee. In May, 1999 he joined six other senators on a factfinding trip to the Balkans to assess the impact of the war on Kosovo and neighboring countries. Last July he took part in the Organization for Security and Cooperation in Europe’s Parliamentary Assembly meeting in Russia. This February, he visited Croatia, Macedonia and Kosovo to meet with local, NATO and European Union officials to discuss the progress of rebuilding and stabilizing efforts in the region.
Senator Voinovich thanked the American Home for its reporting on the situation in Slovenia and the broader region. He sent his best regards to American Home owners James and Madeline Debevec and to all our readers. Our thanks to Sen. Voinovich for taking time from his busy schedule for a pleasant and informative conversation.
Rudolph M. Susel
St. Christine Rummage Sale
St. Christine Church, 840 E. 222nd St., Euclid, will be holding their annual Nearly New Rummage Sale on...
Thursday, June 22 9 a.m. to 6 p.m.
Friday, June 23 9 a.m. to 5 p.m.
Saturday, June 24 9 a.m. to 5 p.m.
Books, clothing/children’s & adults, tools, lighting & plumbing fixtures, furniture, small appliances, household items, nick knacks, collectibles and much, much more.
LJUBLJANA — One day after his center-right cabinet was approved by parliament, Slovenia’s new prime minister last Thursday pledged to press ahead with reforms to align the country with European Union standards.
“I hope it will be possible to find necessary support for key legislative projects to adapt Slovenian laws for full membership into the E.U.,” Prime Minister Andrej Bajuk told reporters after his cabinet’s first session.
Slovenia slid into its deepest political crisis since independence in 1991 after its government collapsed two months ago. Sharp divisions in parliament between center-left and center-right factions stymied formation of a new government until Bajuk was elected prime minister in his third bid last month.
Many analysts believe Slovenia lost precious time
Editor,
Ameriška Domovina, in its June 1, 2000 issue, reported on an article published in the British periodical The Economist of May 20, 2000. From the article one could get the impression that unfavorable and deprecatory writing about the newly elected Prime Minister of Slovenia, Dr. Andrej Bajuk, is the editorial opinion of The Economist.
However, Slovenian periodical MAG, published in Ljubljana, found that the article was written by Jonathan Ledgard, a correspondent of The Economist based in Prague. Mr. Ledgard is a personal friend of Igor
during the stalemate, especially regarding reforms required to become an E.U. member. “We have a small majority,” Bajuk added. “But we are counting on full cooperation in parliament.”
The left-of-center opposition in parliament is skeptical that meaningful progress in legislation can be made before general elections this fall. Led by the former prime minister, Janez Drnovšek of the Liberal Democrats, the center-left pressed for early elections -a motion supported also by President Milan Kucan.
Low confidence in the new government was also reflected in a poll conducted by the daily Dnevnik and published Wednesday. Only 30.5% of respondents supported Bajuk’s cabinet, while 43% expressed open disapproval. The poll of 400 respondents has a 3% to 5% margin of error.
Bavčar, former Slovenian minister for European Affairs and his mentor in fishing and fly casting. From the hostile tenor of Ladgard’s article we may well conclude that Bavčar was the source for the British journalist who, unfortunately, did not bother to verily his sources. Bavčar was undoubtedly working in the interest of the Slovenian regime of which he was a leading member.
It would be appropriate for America Domovina, t0 publish the above and disassociate itself from the partisan propaganda efforts of the Liberal Democracy °f Slovenia.
21st Century Dentistry


Alexandra Ukmar, DOS
Proudly announces the GRAND OPENING of her new dental office
[4401975-1008
38669 Mentor Ave, Suite #F Willoughby, Ohio 44094
Office hours:
Tuesday and Thursday 9:00 AM to 7:00 PM Saturdays 9:00 AM to 3:00 PM Alternating Fridays 9:00 AM to 5:00 PM

NEW PATIENTS WELCOME !

-Vladislav Bevc
San Ramon, Calif-
#s>ko\?eNifi 2ooo
We are proud to be celebrating our 77th year with a complete range of escorted tours and independent vacations to SLOVENIA
3
Italy & Slovenia
with Fr. Frank Godic
Rome, Orvieto, Assissi, Bologna, Padova, Venice; Portorož, Postojna, Lipica, Lake Bohinj, Brezje, Ljubljana, Novo Mesto
October 1 - 14, 2000
Adria Airlines Official Agency • Quality Rental Cars Hotel Reservations/Recommendations * Custom Group Tours
Kollander World Travel (800) 800-5981 (216)692-1000
www.kollander-travel.com
Who is Real Author of ‘Outsiders in Government’?
t Mlakar’s Walk Down Memory Lane ^
by RAY MLAKAR
Hey, folks, guess what? I am through writing about Annunciation Church and school. Hmm, Dad always thought that they would have to bum Annunciation School down to get me out of there, but then he said the same about John Marshall and both places are still standing.
It is joke time. Are you ready? Where is Eda? Glady, Donna? Sit down, this will take a couple of minutes.
Two guys were digging. One guy digging a hole and the second guy covering it UP- A bystander was watch-*ng them, move on down the lane, every 10 feet the guy would dig a hole and the second guy followed and covered it up. The bystander went up to the guy digging and said, “Why are you dig-S'ng holes and your buddy comes by and covers them up?”
“Simple,” he said. “There 's generally three of us; one digs a hole, the second guy Puts in a new seedling tree in the hole, and the third worker covers it up. Today, the second guy is off sick, so We felt that as no excuse for Us not doing our job.”
Okay one more, the Senator from Washington St°PPed by his old parish and saw the pastor and said,
Pastor, now that I am an elgcted official in Washing-t°n, is there anything I can do for you?” “By golly, ^es> said the pastor. “You ^an tell them in Washington
As I look back over the Past year j	to con_
Sfatulate my fellow writers.
stop printing one dollar bills.”
Joe Glinšek and Rudy to mention only a few for it seems that they, too, can reach back in time and remind us all of better days. They may have been poorer days, but perhaps that is what made us what we are today. A few weeks ago Joe Glinšek was telling the story where at Easter time they held eggs and one tried to throw a coin into the egg. If he threw the coin in, it was his egg, but if he didn’t, all the coins that missed belonged to the “holder” of the
egg-
How I remember that. I always went next door to the Zupancic’s and Matt Zupančič would try to throw pennies into my egg. He missed quite a few and a lot of the pennies hit my hand and they were sore for a while, but then 1 felt I made out, for I had a lot of pennies for Ray’s delight at Thomas’ Candy Store, or Mlakar’s Candy Store. Hmm, all that candy and what do I have to show for it today? You guessed it, all new teeth, 32 of them. They are like stars, they come out every night.
I think that Rudy did a good job of making me hungry a few weeks back when he wrote he cooked and treated all the men at the shop to Slovenian Klobase and sauerkraut. That is the story of my life, a day late and a dollar short. I got to talking to Rudy a few weeks ago and he was telling me that his daughter Monica is a good cook. She made homemade dumpling soup. The only time I get that kind of soup is at some hall, at a Slovenian wedding.
Monica takes after her grandmother. Mrs. Flis was one of the leading cooks at all the West Park Slovenian wedding receptions. The other good news Rudy was telling me is that Monica is a full fledged nurse and is now working at the Cleveland Clinic, handling those patients coming out of heart surgery. What can I say, except, “You are in good hands with Monica there.”
Rudy went on to say that he was about to buy some old Army memorabilia, which I was glad to hear, for now I know that when I get to Holy Cross, Rudy will be standing by with the other military personnel that Clinton promised me he would have at my funeral. St. Peter will know when I am coming for he will hear the “Rockets red glare and Rudy sending me off with a bang. Do me a favor, though, Rudy, practice first. A word of advice to all low-flying pigeons, “Beware, sure shot Rudy is blasting the air.”
Rudy keeps asking me when I am going to write about the lodge picnics. Hold tight, Rudy, even making a baby takes nine months, so they tell me.
Well, guess it is time to bring this column to an end for it seems that when I start, I don’t know when to stop. Okay, stop already, Ray. In closing, may the Good Lord watch over all of you and in the meantime, take care, for we have a picnic to attend. I think I am going to make Rudy Flis brush up on his Slovenian, so I will write the article in Slovenian. Even Sister Naomi won’t know what I am writing about.
Slovenia’s Robi Stopar Orchestra g Makes U.S. Debut in July
Enjoy the sounds of Slovenia at SNPJ Farm. The Robi Stopar orchestra from Mengeš, Slovenia, makes its U.S. debut on Sunday, July 2. The five-piece ensemble is performing with a local quartet for a full-bodied, Alpine style of Slovenian polkas and waltzes in the tradition of the Avsenik Brothers and Lojze Slak.
The Robi Stopar Orchestra celebrates 15 years as one of Slovenia’s most popular bands. Their debut album, “Vsak ne more biti muzikant” (Not Just Anyone Can Be a Musician), sold more than 50,000 copies in Slovenia and won “Song of the Year” for the title cut, as well as “Band of the Year.”
The Stopars are promoting their eighth recording. Founder Robi Stopar plays lead accordion. Brother Franci Stopar performs on the trumpet and saxophone. Franci’s wife Beti is the lead singer. They are joined by
Tomaz Simko on the clarinet, Pavle Jerse on the guitar, Marko Savli on bass, and the legendary France Kompare on the trumpet. Spela Makus and Andrej Ropar round out the vocalists.
Admission for the concert and dance is only $4. Children under 16 are free. Gates open at noon, the Stopars play from 3:30 to 7:30. traditional Slovenian sausage and roast beef dinners ^ are served from 1 to 3, with ® sandwiches and refreshments available all day.
It’s been years since a band from Slovenia has come to the Cleveland area. Come on down to the Farm and dance the day away with Slovenia’s own Robi Stopar Orchestra.
SNPJ Farm is located on Heath Road in Kirtland, Ohio, off Chardon road (Route 6), three miles east of Route 306. For more information call (2160 481-6909.
There is “love” and “venison” in Slovenian
Visit us...
Dr. Mirko Vombergar D.D.S.
6551 Wilson Mills Road
Mayfield Village, Ohio 44143 Call for your appointment 1-440-473-4746
Office Hours - by appointment only.
Saturday and evening hours available.
\\ c also speak SLOVENIAN!
i	i
Profiles from the pew: Diane and Matt Sharp
By Julianne Nornberg
_ CATHOLIC HERALD STAFF
amily is the most important thing in the lives of Diane and Matt Sharp, parish-
LavV* H°ly Famiiy PariSh,
As relatively young Parish members, they are an fsP'ration to those who learn their wholehearted com-'tment to all aspects of nsh and family life,” said eri^les Moritz, who nominat-f^the Sharps for “Profiles 0rb the pew."
Hardworking family
ShftMarried since 1982, the iQgp38 rnoved to this area in iontT and became parish-in i9g4at Ho,y Family Parish
ter^Hatt is a fuH-time regis-°he rlnurse’ ancl Diane works aV a week as a nurse
Name: Diane and Matt Sharp Parish: Holy Family, La Valle
Parishioners at Holy Family Parish, La Valle, since 1994, Diane and Matt Sharp have contributed their talents to the parish in several ways. For example, Matt sings and plays the guitar at Mass, and Diane is the parish bookkeeper.
Quote from nominator: “As relatively young parish members, they are an inspiration to those who learn of their wholehearted commitment to all aspects of parish and family life.”

while homeschooling the two youngest of their three children, who include Ian,16; Kathleen, 12; and Gabriel, 9. The oldest child is multiply handicapped from a brain tumor discovered when he was five months old.
On the liturgical committee for the parish, Matt plays guitar and sings during Mass. He also teaches religious education to students in grades eight through 10.
Diane, the parish book-
keeper who maintains the parish accounting and financial records, computerized the parish database with the help of another parishioner.
She has also been a Eucharistic minister for the past two to three years. Both Sharps have been active in RENEW 2000.
The family also raises grass-fed cattle and pastured poultry on their farm located between Reedsburg and Lime Ridge.
Diane Sharp
Faith is the key
Faith is an integral part of family life for the Sharps.
“We
have family prayer time and our main focus is to do things as a
family. We work, pray, and play together,” said Matt. "Family is everything to me.”
“Prayer is a regular and frequent part of the day,” said Diane.
Diane said family customs and traditions such as evening prayer, Lenten sacrifices, Advent wreaths, and special meals are also important in their family.
“It gives children the roots
Matt Sharp
to be sturdy trees,” she said.
“It’s the glue that holds faith.”
Having a child with multiple handicaps has
strengthened the Sharp family as well.
“I realized I could take what God had given me and grow from it or self destruct. Believing that there is a plan that I’m not familiar with is a real faith impact for me,” Diane said. “Ian is a blessing.”
“We see him as belonging to God, being one of God’s angels, and being a total blessing in our lives,” Matt said.
Diane •
j6 18 daughter of Frank and Helen Chukayne of Euclid, Ohio. Diane graduated from St. Stephen (grade), Notre Dame Academy of Chardon, °hn Carroll University in 1978. They have a 160 acre farm with 38 head of cattle (21 bearing calves) in Madison, Wisconsin.
M
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 15,
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 15, 2000
Growing Up in Collinwood
“Back the Ditch”
Taco Salad
This is a quick and easy side salad for picnics. Mom makes this one.
Ingredients:
1 head of lettuce, torn up 1 lb. ground beef 1 bag of taco chips 2-3 tomatoes, chopped green onions shredded Cheddar cheese sweet & spicy salad dressing Directions:
Brown the ground beef and chop and mix the rest of the ingredients, including the taco chips. Mix the salad dressing and blend thoroughly.
—Kim Ann Kaifesh
Our Family Recipes
\-------------------------------------------------
! Quick ‘n Easy Strawberry Jam
Prep: 30 minutes Makes: About 6 cups jam
1 quart ripe strawberries, mashed 4 cups sugar (do not reduce sugar)
V* cup water
1 box Sure-Jell Fruit Pectin
MEASURE 2 cups mashed strawberries into large bowl. (Save any remaining fruit for another use.) Stir in sugar. Let stand 10 minutes, stirring occasionally.
MIX water and pectin in small saucepan. Bring to boil on high heat, stirring constantly. Continue boiling and stirring for 1 minute. Stir into fruit mixture. Stir 3 minutes or until sugar is completely dissolved.
FILL plastic containers quickly to within '/z inch of tops; cover with lids. Let stand at room temperature 24 hours. Jam is ready to use. Refrigerate up to 3 weeks or freeze up to 1 year; thaw in refrigerator.
Kim Ann
by JOE GLINŠEK
(Part 1 of 2)
Today folks talk about “magnet schools, “ but we kids had a “magnet playground.” Someone sounded the siren call, “Let’s go back the ditch!”, and we’d be off to our forbidden hangout.
The ditch was just a narrow trickling creek (crick), but to local kids “back the ditch” was the entire New York Central Railroad property known as the “Collinwood Yards.” From the repair shop and “roundhouse” near the 152nd St. bridge, and east along Saranac Road to the brickyard, it was a vast playground of prohibited places where we played our “never tell mom” games.
Despite warnings, admonitions and threats, little boys were irresistibly drawn to this magic mixture of sights, sounds and smells. This wasn’t “virtual reality,” it was the real stuff. Massive noisy iron monsters spitting steam, smoke and soot; wheels of steel screeching against rails, discords of bells and whistles; smells of burning coal, hot oil and creosote: how could any kid resist this sensual, sensory barrage? We were little boys, not saints.
NYCRR trains stopped at the main yard for water, coal, mail, and often, a new crew. The roundhouse covered a turntable, an enormous “wheel” with tracks for “spokes.” It allowed several locomotives to occupy these spokes during repairs, and the turntable revolved to move “engines” on or off an outside track to the main line. Mike Anzlin, my grandfather, was a “boilermaker” from 1902 until 1937. Lots of our neighborhood men worked on the railroad for a living, and most of the boys played there, just for the fun of it.
All manner of rolling stock passed over these shiny iron highways. Like silver snakes the tracks beckoned, and we were drawn to their lair. Engines pulled a “tender” that carried the fuel for its coal-fired
steam boiler. Behind, there were boxcars, flatcars, tankers and gondolas, or Pullman coaches and sleepers; all had a caboose at the rear.
Life revolved around the workings of the NYCRR. Between St. Mary’s church bells at the corner of our street, and the shop whistles a few blocks away, you didn’t need a watch. We know what time the whistles blew and the church bells rang. All were predictable, except for the occasional insistent honking of a fire alarm at the railroad. Surrounded by these noisy “clocks,” we could estimate the time of day close enough to hear the rumblings of every passing train. These were the constant sounds of my childhood.
Our family and neighbors walked over to the tracks one evening and waited under the bridge to see the “20th Century Limited” as it stopped for water and switched crews. The first vision of our “streamlined future” had come to Collinwood. We stood in complete awe, captivated by the sight of this strange new giant, failing to notice another locomotive spewing smoke at the underside of the bridge. Peppered with its gritty soot, we were itching and grimy. But adults and kids alike were too captivated by the modern marvel to be bothered with a minor annoyance. So I ask you, how could anyone expect a curious kid to stay away from the railroad attractions that were practically in our backyard?
Just half a block from where we lived were the houses on Saranac Road, behind which flowed a narrow creek, and many rows of track covered with rolling stock stretching east and west as far as the eye could see. Railroad detectives patrolled here, and at the shout of “dicks,” we scattered. But they were few and we were many. They were old and tired, while we were young, vigorous, and relentless in our search for thrills.
In the winter when we tired of skating on the frozen
creek, we kept warm with fires of damp wood ignited with stolen “BS” (oil-saturated cotton waste packed into “stuffing boxes” on the rail-car axles. Tampering with these was illegal, but we were “responsible” little rascals, and took only small bits from any one box. Riding in boxcars was also a “no-no,” but we sometimes jumped a slow-moving freight. Usually they were just building up a full train or picking up a load at the brickyard a few blocks away. But one day, the train gathered speed instead of slowing for the brickyard.
Too late to jump, we became nervous “freight” on a 50-mile ride to Ashtabula, scared to death. We were lucky - it could have been a lot farther, the three of us hitched a ride homeward in the back of a farmer’s truck. We concocted a plausible story to explain our late arrival, and rehearsed it for sincere recitation. Our lies were convincingly delivered and we were spared the wrath of God, or in this case, my mother.
(To Be Continued)
Glinšek “Grew Up Slovenian ” in the Collinwood area of Cleveland
Handicapped Accessible Entrance Project Begins
The Slovenian National Home on St. Clair has begun Phase II of our Renovation Project. This project is the new ADA handicapped accessible entrance to our facility. The location of this project will be at the Kenik Annex Entrance at the rear of the building.
The new entrance will be enclosed and will have a handicapped accessible lift. This renovated entrance will provide easy access for cars to drop off and pick-up people that are in need of a handicapped accessible entrance.
We will keep you informed as to when our ribbon cutting ceremony will take place.
Saturday, June 24 St. Clair Rifle Club Steak Dinner-Dance featuring Veseli Godci, with special presentation by Kres Slovenian Dancers, 7 p.m. at St. Clair club grounds, Ravenna Rd., Concord, Ohio. Tickets please call American Interior Design 216-831-0303.
Sunday, June 25 Ohio Federation of KSKJ lodges family picnic at Slovenska Pristava. Noon Mass and outdoor Corpus Christi procession. Games, food, refreshments. Music by Joey Tomsick. Everyone invited.
Sunday, June 25 Triglav 1st Picnic at Triglav Park, Milwaukee. Wednesday, June 28
of Lourdes Shrine, Chardon Rd., Euclid, Ohio at 6 p111' with Rev. George Balasko.
Sunday, July 2 Slovenia’s Robi Stopar at SNPJ Farm, Kirtland, O. (R1-6, three miles east of P1, 306) from 3:30 - 7:30. Admission $4. Sausages and roast beef dinners 1-3. Re" freshments all day.
Wednesday, July 5 Euclid Pensioners picn'£ at SNPJ Farm on Heath Road in Kirtland, Ohio. Dh* ner tickets $10, dance only $4. For tickets call 216-481 9418.
Wednesday, July 12 Holmes Ave. Pensioner* Picnic at V F W. Post 43? on White road, formeriy
^ PERKIN’S RESTAURANT
22780 Shore Center Dr.
Euclid, Ohio 441Ž3 216 - 732-8077
Operated by Joe Foster
Polka Mass at Our Lady Mociinikar s Parm.
Drive in - 6r Walk In
BRONKO-S
Drive-in Beverage
510 East 200th St. DMH Corp. Euclid, Ohio 44119	531-8844
Imported and Domestic Beer and Wine Soft Drinks - Milk - Ice - Snacks Imported Slovenian Wines Radenska Mineral Water -=> We have all Ohio Lottery Games <= Open Mon. - Sat. 10 a.m. - 10 p.m.
Sunday (No wine sold) 11 a.m. - 5 p.m.
Owner - David Heuer	_

'	Iil0f l€®«
ANTONIA SKRABEC
Antonia Skrabec, nee Slana (Mravlje), 89, at rest Tuesday, June 13, 2000 at Provena Villa Franciscan Nursing Home, Joliet, IL.
Loving mother of Anthony T. (Judy Lane) Mravle and John Skrabec; devoted grandmother of Anthony, Michael, Marie and Thomas Mravle; a sister, Amalija Slana a sister-in-law, Mici (John deceased) Slana. Also survived by numerous nieces, nephews, cousins and relatives in Canada and Slovenia.
Preceded by her first hus-band, Anton Mravlje (WWII); second husband, John Skrabec ^1994); par-er>ts, Frank and Mary (nee Tomc) Slana; two sisters, Prancka Fister and Mici Slana; four brothers, Frank, John, Tone (Mimi) and Tine (WWII) Slana.
Antonia was born in Bre-zovica, near Ljubljana, s'ovenia. She was a school teacher in Slovenia and was Principal of St. Vitus Slove-n'an School in Cleveland, ^It'o. She was a member of Jlto Sacred Heart of Jesus K;S.K.J. Lodge #172, Slove-nian Women’s Union of America and The Altar and Rosary Society of St. Vitus Catholic Church. Antonia was devoted to the Sacred Heart of Jesus and the tessed Virgin Mary.
In lieu of flowers, contri-but'ons to the K.S.K.J.
scholarship fund.
Visitation at Tezak Fu-neral Home, 459 N. Ottawa
Joliet, Illinois Thursday, Une 15, 2000 from 6 to 8 Pte j and Friday morning r°m 9 a.m. until time of services. Funeral services riday, June 16 at 10:30 a.m. 0 St. Joseph Church, Joliet, ,0r a Mass of Christian Bur-lal at 11a.m.
JENNIE KAPEL
Services for Jennie Kapel (nee Srebot) of Euclid will be at 10 a.m. on Thursday, June 15, at St. Mary’s Church, 15519 Holmes Ave., Cleveland.
Jennie passed away at her home on Saturday, June 10, 2000. She was one month from her 102nd birthday.
She was born in Dola Kosna, Slovenia and came to the US in 1921.
Jennie was a member of AMLA #8 and was their Recording Secretary for 50 years. She was also a member of AFU #132 and secretary for 25 years, PSWA #1 Recording Secretary for many years, Ladies Auxiliary of SNPJ Farm, Holmes Avenue Pensioners, and Waterloo Pensioners.
Jennie was a Seamstress and loved knitting, crocheting and gardening.
Jennie was the widow of John; the mother of John A. (Priscilla) of California, Henry (Dorothy), Sophie Matuch (Michael deceased), Marion Slejko (Stan deceased), Vida Zak (Frank deceased), Betty Rotar (Jack “Sonny” deceased); grandmother of Vida Kapel, Evan Kapel, Ben Kapel (deceased), Dina Haynosche (Steve), Cindy Smith (Ken), Lorraine Cefaratti (Mike), Jeanne Matuch, Dean Slejko (Beth), Jan Slejko, Frank Jay Zak, Anita Zak, Marybeth Filippo (Joe), Mark Rotar, Jack Rotar (Noreen), Tom Rotar, Robbie Ann Haic (Tim), Joida Mann (Phil),
Doug Kapel (Debbie), Amy Curtin (Robert); greatgrandmother of 25; sister of the following deceased: Marjana Slokar, Fanika Smudelj and two sisters and three brothers in Slovenia.
Friends called at Zele Funeral Home, 452 E. 152 St., Wednesday 2-9. Burial in All Souls Cemetery.
The family suggests donations in her memory to Slovenian	Workmen’s
Home, 15335 Waterloo Road, Cleveland 44110 or St. Mary Church Endowment Fund.

Visitation at Zak Funeral 6016 St. Clair Ave., eveland, Ohio Monday,
Une 19 at 9:30 a.m. with /ayer services at 10:30 a.m. te erment All Souls Ceme-ty Chapel, Chardon, Ohio.
Zele Funeral Home
MEMORIAL CHAPEL LOCATED AT
^ E. 152'Street	Phone 481-3118
*
Ffimify QWne(j antf operated since 1908
■ carst-nagV
Memorials 15425 Waterloo Rd. 4*1-2237 “Serving the Slovenian Community.”
MARY R. KRANN
Services for Mary R. Krann (nee Kolodosky) will be at 9:30 a.m. on Friday, June 16 at St. Mary Church, 15519 Holmes Avenue, Cleveland.
Mary passed away Sunday, June 11, 2000.
Mary was born in Stra-bane, PA. She lived in the Collinwood area of Cleveland for 60 years. She was a member of St. Mary PTU, St. Mary Altar and Rosary Society, Holmes Avenue Pensioners, St. Mary Seniors, Catholic Order of Foresters, Ward 11 Democratic Club, Collinwood Home-owners Association.
Mary was the widow of Edward E.; the mother of Edward M. (deceased - wife Brenda), Maryann deceased), James, Joseph, John (wife Sherrie), and Michae-lene (Tom) McNulty; grandmother of Timothy, Steven (Caroline), Gary, Joe, Kelly (Jim) Borne, Joey Michelle (Anthony) Canitia, Maryann (Michael) Sekerak, Jamie, Nora, Lisa McNulty, Erin McNulty, Ryan McNulty and Megan; greatgrandmother of 6; sister of Julia Jankowski and the following deceased:	Joseph,
John, Michael and Vincent, sister-in-law of Lucy Kolo-doski
Friends called at Zele Funeral Home, 452 E. 152 St., Wednesday and Thursday, 2-4 and 7-9. Burial in All Souls Cemetery.
In Loving Memory
Adolph J. Simončič
Died June 15, 1998
It broke our heart to lose you But you did not go alone. For part of us went with you. The day god took you home.
Your loving family -Wife, Emma Daughter, Kathy, Janice and Lucy Son - Carl
Sister - Mary Crtalic And all the rest of the family and friends
In Memory
Thanks to Eddie and Fran Adamic of Warren, Michigan who renewed their subscription plus added $20.00 in memory of parents Anton and Frances Adamic, and Joseph and Mary Koshir. They write, “Because of our Cleveland relatives, we have visited them annually for the past 60 years. We have many fond memories of those wonderful trips.”
In Loving Memory Of Our Dear Emma
Emma Cesen
Entered into rest January 14,1994
Dear Emma, since you’ve gone away, the ones you loved so true try hard to carry on the way we know you’d want us to.
In Memory Thanks to Carl and Judita M. Prelog of Kew Gardens, NY who donated $100.00 to the Ameriška Domovina in memory of their friend Tone Osovnik who passed away on May 19, 2000 in New York. Tone was a long-time contributor to this newspaper.
In Memoriam
OF OUR DEAR FATHER
to
Frank Cesen Sr.
who passed away on June 11,1983
IT**1 Anniversary
\His helping hand was always,
' first to render any aid he could.
His voice was always raised in praiset
His words were wise and good.
Dear father, since you’ve gone away.
The ones you loved so true, try hard to carry on the way we know you’d want us to.
Dear Emma, we miss you very
much.
Loving Husband - Frank Daughters: Patricia Wilks Francine Žabkar Son-in-law: Brian Grandchildren, and Great-grandchildren
Dear Dad, we miss you very much!
^on,.Frank Jr.,
Patricia Wilks, Francine Žabkar, granddaughters, and great-grandchildren
In Loving Memory
On the 6th Anniversary of Our Beloved Wife, Mother, Grandmother,
Sister, and Sister-in-Law
Frances Walland Erzen
Died June 9, 1994
The rolling stream of life flows on.
But still the vacant chair
Recalls the love, the voice and smile
Of one who once sat there.
Sadly missed by:
Husband - Stanley Son - Robert Erzen and Family Sister — Sophie Tomazic Sister-in-law - Mamie Stitt and Husband - James and many Nephews and Nieces
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 15,
2000
1945 INMEM0R1AM
OB
PETINPETDESETI OBLETNICI BREZPRAVNIH MNOŽIČNIH POKOLOV SLOVENSKIH DOMOBRANCEV IN DRUGIH ŽRTEV, KI SO NAREDILI SLOVENIJO DEŽELO MNOŽIČNIH GROBIŠČ
KOČEVSKI ROG Foto M Pogačnik
IN MEMORY OF THE FIFTY-FIFTH ANNIVERSARY OF THE
ILLEGITIMATE MASSIVE MASSACRES WHICH TURNED SLOVENIA INTO A COUNTRY OF MASS GRAVES

Dragi slovenski bratje in sestre, ki ste dali svoja življenja! Knjiga modrosti pravi: “Pravičnih duše pa so v božji roki in trpljenj jih ne zadane. Očem nespametnih so se zdeli mrtvi, njih odhod je veljal za nesrečo in ločitev od nas za uničenje, oni pa so v miru. ” (Modr, 3:1-3)
Preživeli bratje in sestre se obračamo k vam , ki ste v večnem miru, prosite Boga Vsemogočnega, da bi v tem prehodnem času v slovenski domovini zmagala resnica nad lažjo, svoboda nad nasiljem, pravo nad brezpravnostjo, demokracija nad enoumnim totalitarizmom in da bi bratje spoznali svojo krivdo in krivdo režima, katerega čas je potekel, ker so sile na oblasti ali izven, ki se vedejo kot da vaša smrt ni bila zločin in pretekli režim pa ne zločinski.
Dragi bratje in sestre v miru !
Naj slovenski rod kjerkoli doma ali v svetu nikdar ne pozabi vaših plemenitih žrtev!
S hvaležnim spominom na padle žrtve komunistične revolucije in nasilja.
Slovenski ameriški svet
Dear Slovenian brothers and sisters who sacrificed your lives! The Book of Wisdom declares:
“ But the souls of the righteous are in the hand of God, and no torment will ever touch them. In the eyes of the foolish they seemed to have died, and their departure was thought to be a disaster, and their going from us to be their destruction, but they are at peace. ”(Wis, 3:1-3)
We, the living brothers and sisters are turning to you, who dwell in eternal peace, asking you to appeal to God Almighty that in this time of transition in our Slovenian homeland, truth shall prevail over falsehood, freedom over repression, justice over lawlessness, and democracy over single-minded totalitarianism . Pray that our brothers will recognize their guilt and the crimes of the regime whose time has passed, because there are still powers, within the government and outside, who act as though your deaths were hot a crime and the past regime was not criminal.
Dear brothers and sisters rest in peace!
Let the Slovenians, wherever they are on this earth, never forget your selfless sacrifice!
With heartfelt thanks and remembrance to the falle*1 victims of the communist revolution and repression.
Slovenian American Council
FOR
Freedom
AND
Justice
Ameriška Domovina
AMERICAN IN SPIRIT	SLOVENIAN
FOREIGN IN LANGUAGE ONLY	MORNING NEWSPAPER
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Thursday, June 15, 2000
ČLANI NOVE SLOVENSKE VLADE POD VODSTVOM DR. ANDREJA BAJUKA - Ta-k°j po izvolitvi 7. junija 2000 so se člani nove slovenske vlade zbrali v dvorani držav-nega zbora. V sredini fotografije, pod slovenskim grbom, je premier dr. Andrej Bajuk. Na njegovi desni je edina ženska v vladi, ministrica za pravosodje Barbara Brezigar. V drugi vrsti, na Bajukovi levi, je obrambni minister in predsednik SDS Janez Janša, zu-®anji minister Lojze Peterle je tudi v drugi vrsti. Vsi ministri so že prevzeli svoje dol-suosti, sedaj potekajo v ministrstvih številne kadrovske spremembe.
Zamenjave državnih sekretarjev
v ^ zadnjem tednu so nastopili svoje dol-n°sti ministri nove vlade dr. Andreja Ba-Juka. Sedaj pretehtajo novi ministri, katere 0(* dosedanjih državnih sekretarjev bodo ^držali - dolžni so bili pač vsi slednji po-at* ostavko - in katere odslovili. Ta pro-‘ se je pa komaj začel in poteka bolj ?°^as*’ kot je bilo prvotno mišljeno. Do plinih kadrovskih sprememb bo gotovo Prišlo. Obrambni minister Janez Janša je P°stal tudi predsednik kadrovske komisije 2a vlado.
olonca Dobrajc in Eda Okretič-Salmič sta plačali račun za podporo Bajuku
list' ° ^	glasovanja o ministrski
t ,1’ *ri jo je državnemu zboru predlagal ratni mandatar dr. Andrej Bajuk, sta slanici Polonca Dobrajc in Eda Okretič-(ja	^a**	odločilna	glasova št.	45 in 46,
le bila nova vlada potrjena. Obe po-Ha v Sta	PreJ skregani s strankami,
drž ate”k ^ste sta riili 1- 1996 izvoljeni v Sjsj^Vn' zrior. Takoj po glasovanju sta tako 0kr .(P°lonca Dobrajc) in DeSUS (Eda razreV^a*m^ zahtevali, naj državni zbor vSe^e *	°rie	poslanki	funkcij in	članstva v
Več de*0vn*ri telesih,	ker v njih	ne moreta
Pos,aZ^°Pari njih poslanskih skupin. Obe slanlci ! riosta pa lahka seveda ostali po-v koiiJ11 tU^' sodelovali v delovnih telesih, 0r bosta imenovani v le-ta.
Pr’
stopna pogajanja z Evropsko ungo 'T
in J.so se začela pogajanja med EU $loveilj1111* ^andidatkami, med njimi je tudi 29 po^’ 0 kmetijstvu, o še zadnjem od Vensko	hV1^	s*cuPne8a	pravnega	reda. Slo-
elegacijo je na pogajanjih, ki so v
Luxembourgu, vodi novi zunanji minister Lojze Peterle. STA poroča včeraj med drugim takole: “Zunanji minister je na pristopni konferenci izrazil zadovoljstvo, da so na pogajalski mizi vsa poglavja, ter pri tem izrazil prepričanje, da bodo v drugi polovici leta, v času francoskega predsedovanja uniji, pogajanja prešla v bolj vsebinsko fazo. ... Sicer pa je Peterle ob tej priložnosti znova zagotovil trdno odločenost nove vlade, da pospeši priprave na članstvo.”
Ivan Bizjak naj bi bil zopet varuh človekovih pravic - Amnesty International
meni, da Slovenge ni med kršitelji
Včeraj je predsedik Slovenije Milan Kučan predlagal državnemu zboru, naj zopet izvoli Ivana Bizjaka za varuha človekovih pravic. Pred Kučanovo odločitvijo je bilo v igri več možnih kandidatov. Dokončno besedo bodo pa imeli poslanci parlamenta. Pričakovati je, da bo Bizjak potrjen.
V zvezi z letnim poročilom mednarodne organizacije Amnesty International, v katerem omenja Al države, ki na en ali drug ali, večkrat, na več načinih kršijo osnovne človekove pracivce, Slovenije v letošnjem ni. Al obravnava razmere v kar 144 državah.
Predsednik Al Slovenije je povedal: “To pomeni, da ni grobih in sistematičnih kršitev človekovih pravic, opozorjeni pa smo bili na posamezne primere. Število prijav zaradi policijskega nasilja se je v zadnjem letu povečalo, zato je Al sprožila preiskavo, ki še ni končana. Mednarodni sekretariat bo o tem podrobneje pisno obvestil vlado.” Pri slovenskem Al so zlasti nezadovoljni z obnašanjem oblasti do bosanskih beguncev, ki imajo že osem let Status začasnega zatočišča.
Iz Clevelanda in okolice
Spominska proslava—
Tabor ZDSPB vabi na Spominsko proslavo, ki bo to soboto in nedeljo na Slovenski pristavi, ob 55. obletnici spomina na padle domobrance. V soboto bodo molitve pri kapelici in prižiganje kresa, v nedeljo bo ob 11. uri dop. č.g. Franci Kosem maševal v spomin na vse padle. Po maši bo govoril domobranec inž. Jože Rus iz Chicaga. Vsi lepo vabljeni. Bralcem—
Kot je v angleškem delu naznanjeno, bo AD izhajala redno vsaki četrtek do 29. junija, nato številke za 6. julij ne bo, zopet bomo začeli z izhajanjem ob četrtkih 13. julija. Dopisniki in drugi naj izpad številke za 6. julij upoštevajo pri poročanju o dogajanjih.
V spomin T. Osovnika—
G. Karl in ga. Judita M. Prelog, Kew Gardens, NY, sta darovala $100 v podporo našemu listu, v spomin na dolgoletnega dopisnika AD Toneta Osovnika, ki je umrl 19. maja letos. Iskrena hvala!
Novi grobovi
Ivanka (Jennie) Kapel
Dne 10. junija je na svojem domu v Euclidu umrla 101 leto stara Ivanka (Jennie) Kapel, rojena 20. julija 1898 v Doljni Košani, Slovenija, od koder je prišla v ZDA 1. 1921, vdova po Ivanu (John), mati Johna, Henryja, Sophie Matuch, Marion Slejko, Vide Zak in Betty Rotar, 19-krat stara mati, 25-krat prastara mati, sestra Marjane Slokar, Fanike Smrdelj, 2 sestri in 3 brati v Sloveniji (vsi že pok.), v mlajših letih odlična šivilja in vrtnarica, članica in zapisnikarica 50 let društva št. 8 AMLA, članica in 25 let tajnica društva št. 132 ABZ, članica in več let zapisnikarica Kr. št. 1 PSA, članica Ženskega odseka SNPJ farme v Kirtlandu, Kluba upokojencev na Waterloo Rd. in Holmes Ave. Pogreb bo danes dop. ob 9.15 v oskrbi Želetovega zavoda s sv. mašo ob lOh v cerkvi Marije Vnebovzete (dalje na str. 13)
Oktet iz Kobarida—
V soboto, 24. junija, bo na Slovenski pristavi gostoval oktet “Simon Gregorčič”, doma iz Kobarida. Sponzor nastopa oz. gostovanja je Primorski klub Koncert se bo pričel ob 6h zvečer, vstopnina je $10 in jo boste lahko poravnali kar ob prihodu na SP. Po koncertu bodo na voljo razni sendviči in pijača, za ples in zabavo bo igral Tone Klepec orkester. Vabljeni vsi.
Zanimiv večer—
Sinoči sta o svojih radio oddajah govorila Tony Petkovšek (WELW 1330AM) in Tone Ovsenik (WCPN 90.3FM). G. Petkovšek je podal krajši zgodovinski oris slovenskih radijskih oddaj v Clevelandu. Omenil je mdr., da je kot 20-letnik začel sodelovati pri takih oddajah in to traja že skoraj 39 let. G Ovsenik je pojasnil razmere na oddaji na javni radijski postaji, g. Petkovšek pa razmere na komercialnih postajah. Dr. Vladimir Rus, ki je član odbora pri javni postaji WCPN, je podal svoje vtise o tej postaji, ki je močno, morda odločilno odvisna od denarne subvencije iz ohijskega državnega proračuna. Večer je bil v SDD na Recherjevi, sponzor pa Slovenian American Heritage Foundation, ki je hkrati imel letni občni zbor.
V tiskovni sklad—
G. Frank Urankar, Richmond Hts., O., je daroval $20 v podporo našemu listu. Ga. Marie Quinn, Cleveland, O., je tudi darovala $20. Isto vsoto, $20, so darovali tudi g. Felix in ga. Helena Gascr, Richmond Hts., g. John Lukane, Euclid., g. Frank in ga. Lena Siewiorek iz Clevelanda, g. Frank Zalar, Richmond Hts., dr. Jože Goršič, Elmhurst, 111., ga. Mary E. Gorišek, Berea, O., g. in ga. Joseph Zlatoper, Moreland Hills, O., in ga. Antonija Bucik, Nor-ridge, 111. G. John Skubitz, Willoughby Hills, O. je poklonil $10, g. Jože Tomc iz Euclida pa $5.
Vsem darovalcem se za njih podporo lepo zahvalimo!
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692 Telephone: 216/431-0628 - Fax: 216/361-4088
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100)
James V. Debevec - Publisher, English Editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor
Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons:
Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Kosir
NAROČNINA:
Združene države Amerike in Kanada:
$30 letno za ZDA; $35 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $40 letno (v ZD valuti) Za Slovenijo, z letalsko pošto, $160 letno
SUBSCRIPTION RATES United States and Canada:
U.S.A.: $30 per year; Canada: $35 in U.S. currency Foreign: $40 per year U.S. or equivalent currency Slovenia: $160 per year (air)
AMERICAN HOME (ISSN 0164-680X) is published weekly for $30 per year by American Home Pub. Co., 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, OH 44103-1692. Periodicals postage paid at Cleveland, Ohio. POSTMASTER:	Send
address changes to AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692.
No. 23	Thursday, June 15, 2000
MARKO KREMŽAR	Buenos Aires, Arg.
Zakladnica
družinskega spomina
Junijska razmišljanja
Junij, mesec spomina na pomorjene domobrance, spomina na junake in na mučence, spomina na vse skrite, tihe, nepoznane žrtve komunistične revolucije v Sloveniji. Ta nepozaben in v svoji strašni resničnosti mogočen spomin je prva desetletja obdajal črni pajčolan žalovanja.
Polagoma je črnina dobivala modre odtenke upanja. Ko mineva petinpetdeset let od velike morije pa opazimo, da je postal spomin ves bel, sveta, bleščeč. Minil je veliki petek, minila velika sobota, zgodovinski spomiin postaja veličastno jasen v luči, ki jo izžarevata slava zvestobe in veselje Vstajenja.
Narodi pred spomeniki svojih junakov ne žalujejo. Ponosni so nanje. Cerkev ne žaluje ob spominu na mučence. Hvaležna jim je, veseli se z njimi, priporoča se jim.
Tudi v našem junijskem spominjanju hvaležnost, ponos in veselje polagoma nadomeščajo naravno žalovanje. Slava junakov traja in blaženost mučencev ne mine, medtem ko je žalovanje za kristjana le časen izraz človeške narave.
Nekdanji rablji in njih
dediči nam očitajo, da gojimo maščevalnost. Vemo, da to ni res. Niti v letih največje žalosti nad pomorjenimi in preganjanimi žrtvami komunistov nismo klicali po maščevanju. Spomin na junake in na mučence ni bil nikdar oneča-ščen s strastjo maščevalnosti. Njim, ki so se bojevali za pravico, njim, ki so iz zvestobe Bogu in narodu darovali svoja življenja, nismo nikdar storili krivice s tem, da bi ob spominu nanje gojili maščevalnost.
Želimo, da bi se vsi, ki so krivice prizadevali, spokorili. Kesamo se tudi svojih napak. Že več kot pol stoletja sprejemamo kot svoje besede, ki jih je 1. avgusta 1945 zapisal škof dr. Gregorij Rožman v pismu Piju XX., da so se “nekajkrat tudi od strani protikomunističnih borcev mere nezadolženih varnostnih ukrepov in zapovedi krščanske ljubezni prekoračile, kar sami zelo obžalujemo”.
Res, vse svoje med revolucijo storjene moralne prekrške obžalujemo ter prosimo Boga in bližnje zanje oproščenja, vendar se za pričetke bratomorne (dalje na str. 12)
SPOMENIKI - delo slovenskih ljudi
CLEVELAND, O. - Ob koncu 19. stoletja so se začeli slovenski ljudje izseljevati iz domačega kraja, takrat Avstroogrske države. Vzrokov je bilo mnog. Ljudje se niso mogli preživljati v domači vasi. Mnogi so zvedeli, da je na ameriškem kontinentu dovolj dela in se lahko zaposlijo. To so bili preprosti kmetski sinovi. Ker očetova kmetija jih ni moglo preživljati, so se podali na pot v to deželo. Ni bilo znanje jezika, samo zdravi fantje in dekleta so odšla v to deželo, da fizično delajo in si nekaj prislužijo, nato pa se povrnejo domov. Njihovo delo je bilo v rudnikih in tovarnah. Dekleta pa so bila zaposlena v šivalnih podjetjih ali pa so bile služkinje pri bogatih družinah.
Vsi ti, ki so prišli, so bili zelo povezani med seboj. Pomagali so eden drugemu. Takrat ni bilo zavarovanja ali kake podpore, če nisi bil v stanju za delo. Ta njihova povezava pa je imela tudi veliko zadoščenje pri ljudeh. Samo poglejmo, kaj so zgradili ti ljudje:	koliko slovenskih
domov, ki še danes privabljajo na večere, ko so kulturne prireditve. Nato so s skromnimi dohodki postavljali cerkve - glej cerkev sv. Vida in drugod. Pri tem je treba pripomniti, kako so ustanavljali pevske in igralske skupine, ki so
prikazovale domače igre in podajale koncerte.
Ustanovili so tudi nekaj časopisov, ki so dnevno ali tedensko izhajali. Pri tem so: Enakopravnost, Prosveta, Ameriška Domovina in še drugi mesečniki raznih društev. Ti so obveščali tedanje ljudi.
Nekateri imigranti so prišli tudi po končani prvi svetovni vojni. Tako so nastala naselja v mestih s čisto slovenskim življem. Njihovo delo je res velik spomenik prvim, ki so prišli v to deželo. Veliko ste napravili in vsa čast vam, da ste bili tako povezani med seboj.
Ko pa se je pričela druga svetovna vojna, je tudi tu sem prihajala propaganda o zaslepovanju ljudi. To smo zelo opazili tisti, ki smo po vojni pred 55 leti odšli od doma in bili v taboriščih v Italiji in Avstriji. Mnogi so bili vrnjeni in pokončani.
Čez čas pa so se za preživele odprla vrata za vseljevanje na ameriški kontinent, na sever in na jug. Mnogi so odšli v Kanado, drugi v Argentino, nekaj pa nas je prišlo v to deželo.
Od pričetka je bilo zelo težko, tudi staronaseljenci so nas nekoliko nezaupljivo gledali, saj so bili pod vplivom progragande iz komunistične dežele. Marsikdo je doživel razočaranje, ko je videl, kake predsod-
Romali bomo v Lemont
CLEVELAND, O. - Članice Oltarnih društev iz Clevelanda, skupno s Slomškovim krožkom, tudi letos organizirajo romanje na Ameriško Brezje k Mariji Pomagaj v Lemont, in to v soboto in nedeljo, 12. in 13. avgusta. Letos je sveto leto 2000. Leto romanj. Veliko naših rojakov bo romalo na velika božja pota, kot so: Fatimo, Lurd in v Rim. V Lemontu so za leto 2000 Marijino romarsko cerkev lepo prenovili in k lemontski Mariji bo letos poromal tudi mariborski škof dr. Franc Kramberger, in to na le-montsko “Baragovo nedeljo” 27. avgusta.
V Cleveland bo prišel g. škof par dni pozneje in bo tukaj še za delavski praznik, 4. septembra. Glavni namen škofovega obiska je, da se bo lahko osebno zahvalil vsem slovenskim rojakom v Ameriki za vso pomoč pri procesu proglasitve škofa Antona Martina Slomška blaženim, še posebno pa pevcem zbora Korotan, da so se dvakrat žrtvovali in prišli ob obeh papeževih obiskih prepevat v Maribor s skupnimi zbori.
Cena za romanje v Lemont je še vedno $85.00. V tem je vključen prevoz, prenočitev, večerja, zajtrk in kosilo.
Prijavite se čimpreje. Prijave sprejemajo gospe:
Ivanka Smole Ivanka Matič Marica Lavriša Tončka Urankar
(216) 391-6547 (216) 481-1514 (216) 481-3768 (216) 531-8982
Za Slomškov krožek: Frank Urankar
ke so imeli ti ljudje od nas. Čas je kmalu pokazal in mnogi so potovali v kraje, kjer so se rodili ali pa imeli poznanstvo, in marsikaj zvedeli, in tako se je stanje zelo izboljšalo v prid novonaseljencev. ________
Mi smo tu, toda, ako pogledamo, kaj so napravili staronaseljenci, je res velik spomenik za njih. Mi se zdaleč nismo dosegli tega. Seveda mladina, ki je prišla tu, je šla v šole in tudi tu rojeni. Tako imamo mnogo zdravnikov, inženirjev, odvetnikov, profesorjev, ki predavajo na univerzah in z univerzitetno izobrazbo so zaposleni v podjetjih.
Samo to je, da se ta nova, izobražena mladina nič ne približuje temu, da bi kaj skupnega napravila. Tako bi bil tu naš spomenik ljudem, ki so prišli iz političnega vzroka v to deželo. Velika krivda je v tem, da ko kdo teh konča študij, dobi službo v oddaljenem kraju. Tu so sedaj že mešani zakoni. Takrat so se poročevali fantje samo s slovenskimi dekleti. Sedaj paa je čas prinesel povsem drugo stran življenja.
Pri tem bi lahko prip0' mnili, četudi se izven slovenskega življa, skušajte se približati in povezati z drugimi. Saj je tu nekaj društev in klubov, ki vas bodo z veseljem sprejeli. Imamo toliko podpornih organizacij. Toda pomisli, še nikdar nismo opazili, da bi kako društvo tu pomagalo ali se spomnilo naših padlih v mesecu maju ali juniju leta 1945. To čeravno slovenski
ljudje tako širokogrudno
podpirajo te ustanove.
Spomnite se in prisost vujte pri Spominski prosla vi, ki je vsako leto na očetovski dan na Slovenski pristavi, to pri Spominski kapelici, kjer se opravlj3 sv. maša za te naše padi6-Pridi in tudi organizacij6
približajte se in podpri*® to organizacijo, ki ni P°
tična, da bodo naši Pa 1
S V«
dobili dostojno ime.
jseph L. DRTUNA LEBNI ZAVOP 6 Fleet Ave. veland, Ohio 216-641-0046
ii pogrebni zavod inča na razpolag0 nevi in ponoči*
ENE NIZKE
•mrk OT 'TlTf.ff!
PAVLE BORŠTNIK
Perry, Ohio
Argentinski čudež...
Po skoraj dveh mesecih vse ostrejše vladne krize, je Slovenija slednjič dobila novo vlado, ki je nova predvsem v tem, da ni v ničemer vezana na “levičarsko” preteklost slovenske
politike in ima zdaj pred seboj vsaj pet mesecev časa* v katerem naj bi Slovencem dokazala, da je življenje” možno tudi brez varuštva take ali drugačne komunistične partije.
Ob koncu krize je postalo očitno, da bo za nje-no rešitev potreben čudež, *n - čudež se je zgodil: argentinski čudež.
Slovenska skupnost v Argentini je tako dala Slo-veniji tri visoke položaje: člana parlamenta (Marijan Schiffrer), nadškofa ljubljanskega (dr. Franc Rode), *n zdaj tudi predsednika slovenske vlade (dr. Andrej Bajuk).
Medtem ko je v večini ^rug‘h držav, kamor so se P° drugi svetovni vojni za-tekli slovenski politični be-®Unci, med njimi prevlada-1® načelo čimprejšnje in C*mPopolnejše asimilacije, je ar§entinska slovenska sre-nla> čeprav vsaj delno tudi l50^ pritiskom razmer, vzgajala v zaključeni sloven-
s * skupnosti, ustvarila klasična
narodne institucije, P0skrbela za ohranitev jezi-
v blag spomin
OB io. OBLETNICI SMRTI ASEGA DOBREGA MOŽA,
tavTa’ STarega očeta, asta, brata in svaka
Jerneja slak
ie «mrl 18. junija 1990.
°&4G/ NAŠ ^čnCIVAJ V A
. Ca/a lvč na kujoči;
S*, fena Ut*" Hclcr'
p. ln Tomaž
%ryc' s',aha G m Emily
R. 8’ vnuk
Ll°rjan’ brat, v
fs, Pc,ek’ a
in „ Sloveniji Kanlo0 S°rodstv
dl ‘er Slov«
ka in tradicij ter zdaj lahko z upravičenim ponosom gleda na dosežene rezultate.
Ob razvoju, ki je pripeljal do nastopa vlade dr. Andreja Bajuka, pa je potrebnih nekaj pripomb.
Predvsem se je med debato, ki je spremlala ta razvoj, pokazalo v vsej svoji surovosti sovraštvo, ki preveva določen del slovenske družbe, tudi njenega parlamenta, do vsega, kar je v temeljih vezano na krščanska načela.
Nesramni napadi na dr. Bajuka (obenem z dostojanstvom, s katerim jih je zavračal) so pokazali na prav tiste nizkotne lastnosti določenega elementa slovenske družbe, ki so ga med revolucijo vodile v nezaslišanem divjanju in terorju nad drugače mislečimi slovenskimi ljudmi.
Pri tem je spet prednjačil poznani poslanec tkim. “nacionalne” stranke, ki ima z demokratičnim delom slovenske družbe še iz preteklosti neporavnan račun. Nihče ne bo zameril dr. Bajukovi vladi, če bo poskrbela, da bo ta gospod slednjič le poklican na odgovor in da se ne bo več oglašal v slovenskem parlamentu s svojimi strupenimi izlivi.
Drugo, na kar velja opozoriti, je dejstvo, da se je kljub tem izpadom, vladna kriza končala na demokratičen način, da so bili upoštevani vpoštev prihajajoči zakoni, in da v tem pogledu krizo samo in njen razplet res lahko uvrstimo med več ali manj normalne pojave v demokratičnem svetu.
Tretje zadeva slovensko javnost, ki vidi v dr. Bajuku uresničenje svojih teženj po življenju, ki ne bo več oteženo s preživeto marksistično navlako, temveč bo dovoljevalo ljudem v tem času in v tem trenutku, da se poslužijo vseh blagoslovov svobode in popolne demokracije.
Nič pa ne bi bilo slabšega, kot če bi se ta element slovenske družbe zdaj vsedel na svoje “lovorike” in zmotno presodil, da je “cilj” dosežen. Nikakor ne, cilj je še daleč. Pot do njega se je zdaj šele začela. V petih mesecih naka-sneje bodo redne volitve in do teh volitev mora dr. Bajukova vlada dokazati določeno zrelost in resnost.
Ur. AD: V rubriki “Novi doktorji znanosti”, ki izhaja v tedenski prilogi Dela “7.nanost” vsako sredo, je bila 7. junija ta vest:
Filozofska fakulteta u-niverze v Ljubljani: Boris Mlakar je postal doktor znanosti z disertacijo:
Slovensko domobranstvo - od ustanovitve do umika iz domovine.
če ji že ne bo mogoče v tako kratkem času doseči kakšnih posebnih konkretnih rezultatov. Še vedno velja, da jc prvi korak do popolne demokracije - pot na volišče. Samozadovolj-
Naključje nanese, da je v tej številki možno objaviti prvi neposredni dopis iz g. Marjana Lobode, vodilne osebnosti argentinske slovenske skupnosti, in pa še daljši dopis dr. Darka Skr-biša, ki se loti značaja tkim. “argentinskega čudeža”, pri tem pa poudarja, da gre za izjemno in tudi enkratno zadevo, ki je ne bo mogoče podaljševati v nedogled.	Ur. AD
stvo in zmotno prepričanje, da je že vse doseženo, bosta rodila žalostne rezultate.
Dr. Bajuk je produkt najboljšega, kar je slovensko zdomstvo zmožno doseči. V njegovo usposobljenost lahko zaupamo in v njegovo poštenje moramo verovati, ker bo zdaj v delu in zadržanju njegove vlade in, da, njegove osebnosti, potrjeno ali zavrženo vse, za kar si je tudi slovenska politična emigracija v svetu prizadevala vsa ta leta.
Čeprav sama ni neposredno udeležena v novem slovenskem vodstvu, pa ob vsem, kar se je v zadnjih tednih zgodilo v Sloveniji, vendarle lahko z zadoščenjem potrdi “posebno veselje”, ki ji ga je prinesel ta njen sin, dr. Andrej Bajuk.
Slovesen sprejem za zmagovalca himalajskega vrha
Slovenska Bistrica - Tiha želja večine alpinistov je prav gotovo vzpon na goro, višjo od magične meje 8 tisoč metrov. To je po skoraj treh desetletjih plezanja uspelo Milanu Romihu, 39-letnemu Bistričanu. Letošnjega 16. maja je tako postal prvi član tukajš-
(dalje na str. 12)
Nesreče in stiske nas preskušajo
CLEVELAND, O. - V bolnišnico sva odšla, da bi na Rentgenu pregledali ženi spodnji del hrbtenice, kot je odredil zdravnik, ko je tožila, da ima bolečine v križu. Predno je bil pregled končan, je žena padla in si zlomila desni kolk. Sledili so pregledi, operacija z nadomestitvijo kolka ter dolgotrajno zdravljenje in okrevanje.
Vsaka huda nesreča prinese stiske vseh vrst. Tudi nama jih ni manjkalo. V tej nesreči so se naju na razne načine spomnili in usmiljeno pomagali številni rojaki in rojakinje, prijatelji in znanci. Vsem prisrčna hvala!
Posebej hvala Oltarnemu društvu, Drušvu Najsvetejšega Imena fare Sv. Vida, Društvu upokojencev Slovenske pristave in Območni organizaciji Slovenskih krščanskih demokratov, ki so se naju skupinsko spomnili in nama nudili moralno oporo.
V času okrevanja, v soboto 15. aprila, sva v bolnišnici dočakala 50-letnico poroke. Želela sva se je spomniti s sv. mašo v kapeli bolnišnice skromno in sama zase. Ko je bila vest o najini zlati poroki objavljena na prvi strani Ameriške Domovine, so v bolniško sobo začele prihajati čestitke, dobre želje in krasni zlatoporočni šopki. Ganljivo in pretresljivo!
Prišlo je veselo, skoraj neverjetno presenečenje. Na prizadevanju prijatelja g. Toneta Oblaka in župnika č.g. Jožeta Božnarja sva doživela pravo zlatoporočno slavje s sveto mašo v bolnišniški kapeli, polno prijateljev in znancev, spremljano z ubranim mašnim petjem in ob koncu z zlato-mašnim blagoslovom.
Po maši je sledila v dvorani bolnišnice prisrčna gostija pri mizah, polnih slastnega peciva, pripravljenega od dobrih žena. Celo slavnostne torte ni manjkalo. To je pripravila gospa Jožica Benedik. Razvil se je vesel prijateljski razgovor, sočustvovanja do naju ni manjkalo.
Naj vam vsem dobri Bog povrne, midva vas bova ohranila v hvaležnem spominu.
Vinko in Mara Lipovec
Novice iz Argentine
(Dopis, ki sledi, nam je po e-mailu posredoval g. Marjan Loboda iz Argentine. Upam, da je to le prvi od številnih dopisov, ki nas bodo seznanjali neposre-dneje z aktivnostmi rojakov v prostrani južnoameriški deželi.	Ur. AD^
•
Pozdravljeni, dragi bralci Ameriške domovine! Oglašam se Vam iz jesenskega Buenos Airesa. Po hudem deževju, ki je povzročilo poplave po različnih krajih obširne Argentine, ki so terjale tudi 10 človeških žrtev in povzročile ogromno škodo, se je vreme nekoliko ustalilo. Od slovenskih rojakov, kot nam je znano, ni bil nihče težje prizadet ob teh neurjih.
V naši slovenski skupnosti se je pričelo živahno kulturno in organizacijsko življenje. Redno delujejo naši osnovnošolski dopolnilni tečaji ob sobotah. V preteklem šolskem letu je delovalo 6 tečajev v okolici Buenos Airesa in 3 v notranjosti dežele s skupaj 500 učenci in 97 učnimi močmi, od teh 79 rojenih v Argentini. Delovali so tudi tečaji slovenščine za špansko govoreče in sicer eden v Buenos Airesu in
dva v notranjosti dežele s 60 učenci in 15 učnimi močmi.
Lepo deluje Srednješolski tečaj ravn. Marko Bajuk v Slovenski hiši v Buenos Airesu, katerega je obiskovalo 110 dijakov, poučevalo pa 18 učnih moči.
Pričela so se praznovanja obletnic naših krajevnih domov. Prvo nedeljo v maju je obhajal 40. obletnico dom v Carapachay-u, tretjo nedeljo pa tudi 40. obletnico dom v San Martinu, oba na severnem delu Velikega Buenos Airesa. Obakrat se je slovesnost pričela s sv. mašo, opoldan skupno kosilo, popoldan kulturni program in zvečer prosta zabava s plesom. Obe prireditvi sta bili lepo obiskani.
Na drugo nedeljo v maju je bilo tradicionalno romanje v Marijino svetišče v Lujan (60 km od Buenos Airesa). Kljub deževnemu vremenu se je ga je udeležilo blizu tisoč rojakov.
V petek, 12. maja, je bila v Slomškovem domu v Ramos Mejia predstavitev knjige Božidarja Finka “Na tujem v domovini”, ki je izšla pri Mohorjevi družbi v Celovcu. Predstavitev je (dalje na str. 12)
Zakladnica družinskega spomina
(Junijska razmišljanja)
(nadaljevanje s str. 10)
Pevski zbor Korotan se zahvaljuje
CLEVELAND, O. - Pevski zbor Korotan izreka iskreno zahvalo vsem, ki so se udeležili njegovega koncerta v soboto, 20. maja, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair aveniji.
Še posebej se Korotanci zahvaljujemo dr. Metodu Milaču, ustanovitelju in dolgoletnemu pevovodju, ki se vsako leto odzove našemu povabilu in se iz daljnega mesta Syracuse, New York, udeleži koncerta.
Zahvaljujemo se pa tudi za strokovne ocene naših koncertov, ki jih napiše za Ameriško Domovino.
Za vso naklonjenost in prisrčno prijaznost se svojemu ustanovitelju iz srca zahvaljujemo.
Vesti iz Argentine
(nadaljevanje s str. 11)
revolucije, za množične moritve po njej ne moremo opravičevati, ker jih nismo zakrivili. Lahko jih le odpuščamo. Kot kristjani vemo, da moramo odpuščati, kot so odpuščali junaki, ko so iz dna kra-ških jam vzdihovali: “Gospod, odpusti jim... “. Za isto milost prosi Boga že desetletja tudi skupnost preživelih.
Vemo, da bo nekoč resnica o dogajanju v Sloveniji v času vojne in komunistične revolucije ter v desetletjih, ki so ji sledila, poznana vsem in da bo žrtvam priznana čast, ki jo zahteva pravica. Upamo, da bodo to storili rojaki. Trdno pa verujemo, da je Bog, naš skupni Oče, v svojem neskončnem usmiljenju končni porok pravičnosti. Vanj zaupamo.
Ne smemo živeti zaverovani v preteklost. Gledati moramo naprej in se soočati z izzivi novih časov. Vendar pogled naprej je tem jasnejši, čim bolj ga bistri spomin. Ko stopamo po novih stezah sedanjosti in tipamo v skrivnostno prihodnost, si svetimo z lučjo spomina. Zato ljudje od nekdaj postavljajo spomenike, se poglabljajo v zgodovino in Cerkev se vedno znova spominja. Zgledi velikih ljudi, pozna-
V BLAG SPOMIN
Ob četrti obletnici smrti našega ljubljenega očeta
Štefan Režonja, st.
ki je zatisnil svoje mile oči 16. junija 1996
Štiri leta Te zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš. Srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš.
Nam pa žalost srca trga, rosijo solze nam oči.
Dom je prazen in otožen, odkar Te več med nami ni. Žalujoči:
Stefan, ml. - sin Mimi - hčer
ter ostalo sorodstvo v Ameriki, Kanadi in Sloveniji.
nje pomembnih dogodkov, olajšajo človeku in družbi iskanje novih, dobrih smeri.
Pri nas žrtve komunistične revolucije še nimajo spomenikov, komaj imena na črnih pokopališčnih ploščah. Pri nas spomin na pomorjene junake in mučence ni ohranjen v šolskih knjigah in v uradni zgodovini je še vedno pomešan z lažjo.
V družbi, kjer ni spomenikov iz marmorja in brona, je spomin ohranjan predvsem v srcih ljudi. Kjer pravega spomina na preteklost ne gojijo v šolah in ustanovah, je ta zaupan pripovedi mater in očetov.
Zgodovina se ne hrani le iz znanosti strokovnjakov. Živi in raste iz družinske tradicije, o kateri šepetajo matere še ne rojenim otročičem in o katerih pravijo očetje svojim hčeram in sinovom.
Zgodovinski spomin na dobo revolucije in na čas po njej je še vedno zaupan slovenskim družinam. Že nad pol stoletja ga hranijo v svoji sredi družine beguncev in zdomcev, pa tudi družine v domovini, ki so ga obvarovale v časih preganjanja.
Za dragoceno dediščino, ki jo predstavlja spomin na ljudi in na dogodke, o katerih uradna zgodovina molči ali laže, so družine odgovorne pred svojimi rajnimi pa tudi pred tistimi, ki še niso rojeni. Ne le zase, zanje in za vse narodno občestvo hranijo eno najdragocenejših izkustev, ki jih je doživel in preživel slovenski rod. Zanje čuvajo v svoji sredi spomin na plemenite odločitve, na izredna junaštva, na neuklonljivo vero prednikov, pa tudi na strahotne posledice zmote.
Vsaka naša družina ima svojo dragoceno zgodbo. Osvežiti si jo mora, v kolikor bi v teku let obledela; če treba, naj jo izkopi-je izpod kupa naplavin, ki so jih nakopičila leta, da bo vreden dar rodu, ki prihaja. Otroci, vnuki in pravnuki naj bi zgodbo svojega rodu spoznavali s srcem in z razumom iz pripovedi staršev.
Dolžnost starejših je, da zapišejo in posredujejo novemu rodu svoja in svojih dragih izkustva. Življenje
nam je bilo ohranjeno in podarjeno, ne le v naše dobro, marveč tudi da zapišemo, kar smo slišali in doživeli. Poklicani smo, da smo priče. Odgovorni smo za delček spomina, ki nam je bil zaupan, da ne utone v morju pozabe.
Zgodovinski spomin je podoben mozaiku. Ni razpoznaven, če preživeli ne vložijo vanj vsak svojega drobnega kamenčka, zapisane pripovedi, ki je del celotne resničnosti. Tudi drugi in tretji rod nimata pravice, da bi pričevanje svojih prednikov zanemarila. Le zapisano bo našlo slej ali prej mesto v zgodovini Slovencev.
V skupnosti, v tisku in na junijskih proslavah se spomin utrjuje, se krepi zavest, se izrekajo hvaležnost, priznanje in občudovanje, vendar ta potrebni, a splošni spomin dobiva konkretnost le v družinah. V družinah dobijo junaki ime in priimek. V družini postane mlademu rodu junaštvo osebna lastnost in mučeništvo dosegljiva krepost. V družini raste iz živega spomina upravičen, zdrav - ponos.
Svobodna Slovenija Buenos Aires, 1. junija 2000
Slovesen sprejem
(nadaljevanje s str. 11)
njega planinskega društva, ki mu je uspel tak podvig.
Skupaj z Acom Pepevni-kom je brez dodatnega kisika splezal na Lhotse, ki je z 8516 metri četrta najvišja gora sveta. Vsekakor dovolj razlogov za slovesen sprejem, ki so mu ga pretekli petek popoldne pred množico someščanov pripravili na Trgu svobode.
Vsem, ki so poslušali njegovo radijsko sporočilo z vrha Himalaje, so se najbolj vtisnile v spomin besede, da je bil že čas za tak uspeh. Romihu je namreč plezanje na vrh osemtisoča-kov že nekajkrat preprečilo slabo vreme. To spremeni že tako izjemno tvegan šport, kot je alpinizem, v pravo rusko ruleto, ki je že veliko tistih, ki so precenili svoje sposobnosti, stala življenja.
Na sprejemu je Romihu čestital tudi bistriški župan dr. Ivan Žagar in mu podelil občinsko plaketo z grbom, planinci so mu podarili sliko Lhotsejevega himalajskega soseda Makalu-ja, dobil pa je tudi tipično •alpinistično darilo - cepin s plezalno vrvjo. G. U.
NeDelo fax, 11. junija 2000
bila pod okriljem Kreditne zadruge SLOGA, pri kateri je avtor že dolga leta odbornik in je bil tudi predsednik.
V	soboto, 20. maja, je bil v okviru Slovenske kulturne akcije predvajan dokumentarni film “Življenje in delo Bare Remec”, ki ga je posnela ekipa TV Maribor po scenariju, ki ga je napisal pisatelj Zorko Simčič.
Isti večer je mladina v Slomškovem domu pripravila zelo uspeli družabni večer z večerjo in plesom.
V	soboto, 27. maja, je bil občni zbor SDS-Argen-tina. Izvolili so novo predsednico, znano umetnico-slikarko Andrejko Dolinar Horvat.
V	nedeljo, 28. maja, je bilo žegnanje v cerkvi Marije Pomagaj v Buenos Airesu. Pri slovesni sv. maši je pel mladinski pevski
V BLAG SPOMIN
Ob sedmi obletnici smrti nam dragega moža, očeta in starega očeta
MICHAEL FRAILE
7. leto Te že zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš.
Gospod, daruj mu mir, naj večna Luč mu sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
Žalujoči: žena Vilma hčer Wilma zet Greg vnuk Scott
in ostalo sorodstvo v Sloveniji in Avstriji.
zbor iz Slomškovega doma. Opoldan je bilo slavnostno kosilo, popoldan pa pete litanije Matere božje. Praznovanja se je udeležilo veliko rojakov.
V	nedeljo, 4. junija, je bila v Slovenski hiši tradicionalna Domobranska proslava, ki jo vsako leto pripravi Društvo Zedinjena Slovenija. Po koncelebrirani sv. maši so ob dosedanjem spomeniku vzidali spominsko ploščo “Ob 55. letnici v spomin padlim in pobitim domobrancem”.
Spominske besede je v dvorani spregovoril France Zorec-Kocelj, njegov vnuk, Martin Sušnik, pa je napisal globoko besedilo za odrski nastop recitatorjev. Režiral je arh. Jure Vom-bergar. Udeležba, zlasti mladih, je bila izredno številna.
V	zadnjem času je tudi smrt posegla v naše vrste. V Cordobi je umrl Franc Fašun (72), v Velikem Buenos Airesu pa Andrej Jesenovec (62) in Stane Župančič (75).
Lep pozdrav vsem bralcem Ameriške domovine iz Buenos Airesa!
Marjan Lobod8
V hvaležen spomin
ob 13. obletnici smrti drage IDE LEBEN. Umrla 14. junija 1987

Naj Ti Bog poplača v*0 Tvojo dobroto!
Počivaj v miru!
Hvaležne
prijateljice
Mesec maj v triglavskem Parku
Pomlad je prišla na Park s čudovitim cvetjem in zelenjem, čeprav so bili viharji in dež na dnevnem redu.
21. maja pa, ko smo obhajali materinski dan, je bilo zares lepo in sončno popoldne. Lepo število odraslih in otrok se je zbralo v dvorani za slovesnost. Majniški oltarček je bil lepo okrašen in otroci so bili praznično razpoloženi. Ko so otroci z rdečimi na-geljčki prikorakali v dvora-no in jih poklonih Materi božji na oltarčku, smo vsi zapeli “Spet kliče nas ven-čani maj”.
Ker je bil naš duhovni v°dja dr. Gole v bolnici, je g- Menčak odmolil litanije, dvorana pa mu je odgovar-ja*a z majniškimi odpevi, da je bilo bolj slovesno.
Sledil je program, dekla-miranje in petje naših naj-^tajših. Kathy je zaigrala dve pesmi na violino, Kristina pa dve na klavir, za konec pa sta Marko in Jimmy, z majčkeno violino 'n harmoniko v rokah po-vedala pesmico še svoji star* mami, ki ju velikokrat P32*- Program je bil prisr-Cen- Medtem je bil že pri-fravljen prigrizek in zadiša-
Jo
Je dobra kavica, kar je Zrneraj odličen uvod za po-^0r in vasovanje.
Naslednje srečanje je bilo na Memorial Day, Spomin-
ski	dan.	Kot vsako	leto,
smo	se	tudi letos	zbrali
zdaj že za 55-letnico poko-Ija	naših	mučencev.	Spo-
minsko mašo je bral naš prijatelj g. Gregor Goršič, ker je bil dr. Gole še vedno odsoten. Komemoracije so se udeležili tudi številni gostje iz Chicaga in celo iz Kanade. Tako je bil naš zbor ojačen, saj smo - razen enega - izgubili že vse moški moči! Hvala vam za pomoč, z združenimi močmi smo kar dobro zapeli!
G. Gregor se je v pridigi spomnil vseh naših	po-
bitih domobrancev, ki že 55 let spijo po jamah in gozdovih po ceh Sloveniji. Z vero v božjo pravičnost se jim z zaupanjem priporočamo.
V prošnjah smo molili za pokojnega škofa Rožmana, generala Rupnika, za vse pokojne Triglavane, za naše bolnike in za našo slovensko domovino.
Zapeli smo “Gozdič je že zelen...“ nato pa je sledila recitacija Lidije in Fanike Goršič. Franjo je pre-čital ganljiv članek o čudoviti svetinji in povedal iz svoje lastne izkušnje, kako je tudi njega svetinjica obvarovala smrti.
Zapeli smo “Mati piše pismo belo”, g. Lojze Gregorič pa je podal našim žalostnim spominom primerno recitacijo.
tr°ci, ki so sodelovali na programu ob letošnjem °bhajanju materinskega dne na Triglavskem parku v Milwaukeeju. Omenjeni so v pričujočem članku.
in D *^en,oraciji ob Spominskem dnevu letos so se člani Uatelji SKD Triglav v Milwaukeeju zbrali na Tri-
glavsk
em parku pri “Domobranskem grobu”.
Slavnostni govornik je bil g. Jože Rus, ki je občuteno govoril o naših mučencih, ne samo tistih 200, ki bodo imenovani v Rimu, ampak vseh, ki so bili umorjeni in mučeni za nas vse in za našo domovino. Omenil je preroške besede škofa Jegliča in škofa Rožmana, ki sta svarila narod pred bližajočo komunistično nevarnostjo.
Petinpetdeset let je že, odkar se je v Sloveniji dogajala krvava revolucija, narod pa še vedno trpi. Prosimo, da se vsi, ki so dah življenje za Boga, narod in domovino pri Bogu zavzamejo za našo malo Slovenijo.
Zapeli smo še našo himno “Oče, mati...“ in zaključili našo letošnjo komemoracijo v dvorani. Šli pa smo še k lepo zasajeni gredici s križem in napisom “Domobranski grob”. Tam smo prižgali sveče in pomolili za njihov mir in pokoj. Saj ni ne enega od nas, ki bi ne bil izgubil svojih dragih v tej krivični in nepotrebni moriji pred pol stoletjem. Preboleli je nismo nikoli!
Dan je bil lep, naše kuharice so imele pripravljeno dobro kosilo, ljudje so posedeli in povasovali ter obujali stare spomine, dobre in hude.	M. K.
Italijanski vojaki zopet v Sloveniji - za skupno vajo
Litija - Slovenska in italijanska vojska sta v ponedeljek predstavili javnosti postavitev pontonskega mostu čez reko Savo. Vaja se je začela že 6. junija, ko je v Slovenijo prispela večja kolona italijanskih vojaških vozil, ki so pripeljala sestavne dele pontonskega mostu.
Cilj Slovenske vojske je bil preveriti poveljstvo 52. brigade SV pri pripravi organizacije prehoda prek pontonskega mostu ob morebitni naravni nesreči, cilj Italijanov pa je bil urjenje 2. pontonirskega bataljona v postavljanju mostu na neznanem terenu.
Slovenija nima pontonskega mostu, menda pa nabava niti ni predvidena v kratkoročnem načrtu. Nekateri v Slovenski vojski so prepričani, da bi Sloveniji ga Italijani posodili, če bi ga potrebovala ob hujši naravni nesreči. R. P.
Delo fax, 13. jun. 2000
Z AMERIŠKO DOMOVINO S fE VEDNO NA TEKOČEM
NOVI GROBOVI
(nadaljevanje s str. 9)
in pokopom na Vernih duš pokopališču. Darovi v pokojničin spomin so priporočeni v korist Slovenskemu delavskemu domu, 15335 Waterloo Rd., Cleveland, OH 44110 ali pa St. Mary Church Endowment Fund.
Antonia Škrabec Dne 13. junija je v Pro-vena Villa Franciscan Nursing Home v Jolietu, 111., umrla 89 let stara Antonia Škrabec, rojena Slana pri Brezovici, Slovenija, vdova po Antonu Mravljetu in po Johnu Škrabcu, mati An-thonyja Mravljeta in Johna Škrabec, 4-krat stara mati, sestra Amalije Slana ter že pok. Francke Fister, Mici Slana, Franka, Johna, Toneta in Tineta Slana, v Sloveniji je bila učiteljica, po prihodu v Cleveland pa je vodila slovensko šolo pri Sv. Vidu, bila je članica društva Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ, SŽZ in Oltarnega in rožnovenskega društva pri Sv. Vidu. Pogreb bo danes v Jolietu s pogrebno sv. mašo v cerkvi Sv. Jožefa. V ponedeljek, 19. junija, bo truplo ležalo v Zak zavodu na 6016 St. Clair Ave. od 9.30 dop., ob 10.30 pa bodo molitve, nato bo pokop na Vernih duš pokopališču. Darovi v pokojničin spomin KSKJ Scholarship Fund bodo s hvaležnostjo sprejeti.
Mary R. Krann
Dne 11. junija je umrla 89 let stara Mary R. Krann, rojena Kolodosky v Strabane, Pa., v collin-woodski okolici pa živela 60 let, vdova po Edwardu, mati Jamesa, Josepha, Johna, Michaelene McNulty ter že pok. Edwarda M. in Maryann, 14-krat stara mati, 6-krat prastara mati, sestra Julije Jankowski ter že pok. Josepha, Johna, Michaela in Vincenta, članica Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti, Kluba upokojencev na Holmes Ave. in več drugih organizacij. Pogreb bo jutri, v petek, v oskrbi Želetovega zavoda zj. ob 8.45, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30, od tam na Vernih duh pokopališče. Ure kropljenja so danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9.
Michael Troyan
Umrl je 75 let stari Michael Troyan iz Macedonie, O., mož Mary Ann, roj. Stautihar, oče Mary Ann McConville in Michaela, 2-krat stari oče, brat Andre-wa, Ann Trattar, Sophie Hrovat ter že pok. Petra,
Josepha, Mary	Filisky,
Marthe	Regula,	Johna,
Georgea, Paula, Steva, Eve Hornak, Adama, Katherine Kasarda in Helen Grocky, veteran ameriških letalskih sil. Pogreb bo bo jutri, v petek s sv. mašo ob lOh v cerkvi Our Lady of Guadalupe in pokopom na Vseh svetnikov pokopališču.
Edward S. Krall
Umrl je Edward S. Krall, mož Anne, roj. Gliha, oče Edwarda, Kennetha in Marianne, 3-krat stari oče, brat Madon Struna, Alice Intihar ter že pok. Anthonyja in Ann Zupančič. Pogreb je bil 10. junija s sv. mašo v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. in pokopom na Vernih duš pokopališču.
Joseph J. Majcen V Port Charlotte, Fla., je umrl 85 let stari Joseph J. Majcen, ki je veliko let živel v Euclidu in nato Eastlaku, O., zaposlen 30 let pri National Acme v Clevelandu, vdovec po Kathryn, roj. Hughes, oče že pok. Kennetha, 2-krat stari oče, 1 krat prastari oče, brat Goldie Paul. Pogreb bo danes s sv. mašo v cerkvi St. Charles Borro-meo v Port Charlotte-u.
KOLEDAR
JUNIJ
17., 18. - Tabor ZDSPB
ima Spominsko proslavo na Slovenski pristavi ob spominu 55-letnice konca 2. svetovne vojne in slovenskega “holokavsta" za domobrance.
24.	- Primorski klub
sponzorira koncert na Slovenski pristavi.
25.	Piknik ohijske federacije KSKJ društev. Pričetek ob 12h opoldne do 8. zv., na Slovenski pristavi. Od 3h do 7.30 igra Joey Tomsick orkester.
25. - SKD Triglav, Milwaukee ima prvi piknik sezone v svojem Parku.
JULIJ
1. - Piknik Balincarske-
ga kluba Slovenske pristave, na prostorih SP.
9. - Piknik Misijonske
Znamkarske Akcije na Slovenski pristavi. Začetek piknika s sv. mašo opoldne. 16. - Veselica župnije Sv. Vida, na Slovenski pristavi.
23. - Veselica Slovenske šole pri Sv. Vidu, na Slovenski pristavi.
23. - M ZA odsek Milwaukee ima piknik v Parku Triglav. Sv. maša ob lih dopoldne.
Dr. Zlatko Skrbiš	Slovenstvo po svetu KdO je pravi BVtOr Članka O
Diaspora, to ni več “argentinski čudež” “outsiderjih” na oblasti
Vsakega toliko časa se na obzorju vsega slovenstva pojavi vprašanje skrbi za Slovence po svetu. Kakor da se skozi glasove kulturnikov in politikov prebuja materinska skrb domovine, katere prvinska naloga je, da poskrbi za slehernega od svojih otrok. In če mati domovina zataji, že so tu njeni varuhi, ki začnejo biti plat zvona in pozivati k streznitvi. Če pogledamo skozi prizmo obdobja od konca druge svetovne vojne do danes, je resnici na ljubo treba priznati, da se z materinskim čuom domovine dogaja nekaj čudnega. Obnaša se stihijsko, zmedeno in refleksno, vedno s strahom, da bo pri tem koga užalila ali zapostavila.
SAN RAMON, Kalif. - Ameriška Domovina je 1. junija 2000 na 13. strani poročala o članku, ki ga je prinesla britanska revija The Economist 20. maja 2000. Iz članka se dobi zmoten vtis, da je neprijazno, da obrekljivo in negativno pisanje o predsedniku slovenske vlade dr. Bajuku - takrat še kandidat za mandatarja - mnenje uredništva britanske revije.
Slovenija revija MAG pa jev svoji 22. številki letos ugo-tavila, da je članek napisal Jonathan Ledgard, dopisnik Economista v Pragi, ki je osebni prijatelj bivšega slovenskega ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja. Bavčar je bil Ledgardov mentor in družabnik pri ribolovu in mu je celo preskrbel dovoljenje za ribarjenje v Sloveniji. Po sovražnem nastrojenju Ledgardovega članka lahko upravičeno sklepamo, da je bil Bavčar vir britanskemu novinarju, ki je bil preveč komoden, da bi si poiskal overljive vire. Bavčar pa je nedvomno deloval v interesu tedanjega slovenskega režima, katerega minister je bil.
Bilo bi primerno, da Ameriška Domovina to objavi, tako da se ne bo pustila izrabiti za prikazovanje strankarskih stališč v Sloveniji kot mnenje britanskega tiska kot to dela tisk LDS v Sloveniji.	Vladislav Bevc, Ph.D.
Izseljenci so bili vedno prisotni v slovenski javni zavesti. Le spomnimo se jutranjih radijskih nasvetov Slovencem na začasnem delu v tujini v sedemdesetih letih pa aktivnosti Slovenske izseljenske matice, ki je vedno nastopala kot nekakšna podaljšana roka skrbeče domovine, ali pa časopisnih notic o pomembnih kulturnih dogodkih med izseljenci.
Večina teh aktivnosti je bila v službi normalizacije in domesticiranja “izseljenskega faktorja”. Enega dela izseljeništva seveda ni niti poskušala domesticirati, ker ga je poosebljala militantna in protisocialistično nastrojena emigracija, ki domovini menda ni želela ničesar dobrega in katere kvarnih vplivov se je bilo izogibati za vsako ceno.
Konec osemdesetih let pa je prišlo do velikega preobrata. Nekoč izgubljeni sinovi in hčere so bili naenkrat postavljeni na piedestal domovine. Kar je bilo nekoč vir sramu in prezira, je sedaj postalo vrlina. Še več, nekoč prezirani prežitki sramotne preteklosti so postali kooptirani v samo bistvo domovinskosti. Odpuščanje, sprava in interes domovine so postali več kot zgolj vzdihi hrepe-
nenja. Ko so se prelevili v aktivistične impulze, so postali smoter obstoja.
Seveda takšno črno-belo slikanje procesov ne vodi daleč. Vsak, ki se ukvarja z vprašanji modernih migracijskih gibanj in moderne identitetne politike, ve, da gre pri teh vprašanjih nameniti posebno pozornost kompleksnosti in zgodovinskim procesom, ki so vodili do nastanka izseljenskih skupnosti.
Bistveno je predvsem to, da se je na prelomu iz osemdesetih v devetdeseta začel proces, ki je vodil v izbris do takrat dodobra tipiziranih imigrantskih subjektov. Pravzaprav ne gre toliko za to, da so izginili ti prepoznavni subjekti političnega imaginarija, temveč bolj za to, da so izginile okoliščine, ki so tovrstno prepoznavo omogočale.
Najbolj paradoksno pri vsem tem pa je, da se marsikdo kljub vsemu danes še vedno pretvarja, kot da se ni zgodilo nič posebnega. Tako se slepijo tako raznovrstni predstavniki heterogene diaspore same kakor tudi tisti, ki jo danes naslavljajo v javnem političnem in kulturniškem diskurzu.
Naslednjih nekaj faktorjev
jasno opisuje novonastale razmere.
Prvič, iztekle so se zgodovinske okoliščine, ki so spodbujale številčno, politično pogojevano in stihijsko izseljevanje Slovencev po koncu druge svetovne vojne.
Kategorija “političnih” emigrantov, ki je z železnim prepričanjem verjela v minljivost socializma in u-pala na morebitno netve-gan obisk ali celo vrnitev v domovino, je postala preživeta že konec osemdesetih, dokončno pa s slovensko osamosvojitvijo. Herojske nostalgije, tiste, ki je imela moč podžigati uporništvo, samo dokler in toliko in kolikor je bila suspendirana, ni več.
Drugič, slovenske skupnosti v izseljenstvu so pod nenehnimi asimilacijskimi in integracijskimi pritiski v priseljenskih domovinah. V nasprotju z Argentino (o kateri bo več govora v nadaljevanju), kjer je uspelo ohraniti svojevrstno oazo slovenstva, so posledice asimilacijskih procesov v primerih drugih držav jasno zaznavni.
Slovenske skupnosti se starajo, vsaj za Severno Ameriko in Avstralijo pa je mogoče tudi reči, da se druga, tretja in naslednje generacije v veliki večini umikajo iz aktivnega sodelovanja v skupnostih.
To še ne pomeni, da povsem izginjata tudi slovenska identiteta in zavest, vsekakor pa ta trend naznanja, da se tam porajajo nova vprašanja, povezana z ohranitvijo nacionalne identitete v tujem okolju -vprašanja, ki so se na primer pred dvajsetimi leti kazala le v grobih obrisih.
Tretjič, k zgoraj omenjenemu generacijskemu vidiku, ki otežuje, če že ne onemogoča regeneriranje skupnosti od znotraj, je treba dodati še eno pomembno okoliščino. Gre za dejstvo, da se te skupnosti ne regenerirajo skozi sprejemanje novih članov, tj. Slovencev, ki bi se nedavno preselili v te dežele.
Razlog za to je v tem, da se je v približno zadnjih dveh desetletjih radikalno spremenila struktura slovenske emigracije v tujino; med emigranti prevladujejo predvsem mladi in visoko izobraženi ljudje, ki se z relativno lahkoto vključijo v nova družbena
okolja in ki bolj pogosto kot ne enostavno ne čutijo potrebe po druženju s Slovenci, ki so organizirani v skupnosti.
Četrtič, dejstvo, da moderni svet postaja vse bolj integriran, kaže, da zgoraj omenjene okoliščine in spremembe predstavljajo manifestacije trenda, ki se bo še nadaljeval in intenziviral.
V zadnjih desetih letih so torej začeli potekati procesi, ki so temeljito spremenili premise samih razpravljanj o vlogi slovenskega izseljeništva. To pa potem pogojuje tudi samo naravo odnosov med državo in izseljenci.
Čas za poglobljeno refleksijo o globalni vlogi slovenskega razseljenega življa je nujen in ustrezen. Nujen je predvsem zato, ker postaja mučna neskončna manipulacija in politizacija diaspore. Pri vsem tem pa se zamegljujejo in spregledujejo pomembna resna vprašanja, ki zahtevajo bolj pragmatičen kot pa ideološki pristop.
Vse bolj se namreč opaža, da poskusi nadaljnje etnicizacije pripadnikov slovenske diaspore zadevajo svoje objektivne meje. Če rečemo nekoliko drugače, Slovenci po svetu ne morejo in (morebiti) nočejo po-
stati bolj slovenski, hočejo pa vzpostaviti opredeljiv odnos do kategorije državljanstva.
Kaj je torej osnovni problem trenutnih obravnav pomena in vloge slovenske diaspore?
Morebiti velja nekoliko kontroverzno predlagati, problema ni iskati tain’ kjer ga bodisi nihče ne prepozna bodisi nihče ne artikulira. Gre namreč za začuda zanemarjeno deJ' stvo, da je slovenska diaspora danes nekaj drugega>
kot se kaze. Prevladujoča
metafora za slovensko diasporo danes nikakor ni ne' uklonljivo uporništvo argen-tinsko-slovenskcga življa.
Velik del tistega, kar sc danes ponuja kot sloven-sko-argentinski čudež, je pravzaprav mit, ki so ga sooblikovale tragične zgodovinske okoliščine in instru mentalna vloga posredni kov, ki so omogočili rela tivno mnogoštevilčno koncentrirano izselitev ne zaželenih” ob koncu drug6 svetovne vojne:	dr. Miha
Krek v Vatikanu, msg. nez Hladnik v Buenos A« resu in delno tudi sam ta kratni predsednik Peron.
Rezultat je bil nastan6 in kontinuiteta visoko vet sko, politično in ozaveščene slovenske (nazaj na str. 15)
41. SLOVENSKI DAN -
DAN SLOVENSKE MLADINE
TORONTO, Kanada - Ta dan se bo vršil v nedeljo, 9. julija, na Slovenskem letovišču pri Boltonu.
Ob 11. uri dopoldne bo torontski kardinal Alojzij Ambrožič daroval sv. mašo.
Po maši bo v Baragovem domu kosilo.
Ob 2. uri popoldne bo kulturni program. Glavni govornik bo č.g. Pavle Novak, lazarist, ravnatelj dijaškega doma na Taboru (Ljubljana):
Ohranjanje slovenske zavesti med mladino
Sledi zabava. Igrajo Veseli Pomurci.
VSI VABUENI!
Slovensko letovišče	Slovensko kanadski svet
BRICKMAN & SONS
FUNERAL HOME
21900 Euclid Ave.	481-5277
Between Chardon & K. 222nd Sl. — Euclid, Ohio

GREGOR PERUŠEK, Malo znani slovenski slikar
V Chicagu je (bil) samo en Perušek
Slikar samorastnik Gregor Perušek je ustvarjalna leta preživel v ZDA, kamor se je v začetku 20. stoletja izselil kmalu po končani osnovni šoli. Morda je ravno zato pri nas /v Sloveniji/ malo znan. Obletnica smrti je na današnji dan /7. junija 2000/.
Gregor Peruse'-: se je ro-^ H. marca 1887 v Jelovcu pri Sodražici. Najverjetneje se je leta 1906 pre-selil v ZDA, kjer je živel do prezgodnje smrti 7. ju-n'ja 1940.
Golga leta je bilo njcgo-^ življenje izjemno težko.
*votarii je tako, da se je ^arjal z raznimi, večino-013 fizičnimi deli. Začel je v železarni, a jo je zaradi slabega zdravja moral kma-u Opustiti. Nato je barval 3vt°mobile, potem je zgra-1 Priložnostna dela, vmes Pa slikal, si ogledoval raz-stave, se izobraževal in iz-
P°Polnjeval.
i Končno se je leta 1919 ^ ko posvetil izključno sli-ba^tvu in od njega čedalje ®je živel. Pot do slave ni p a niti kratka niti lahka.
remagal jo je z vztrajnost-^ ’ nenehnim učenjem, pri-n®stjo in inovativnostjo.
Prvo
samostojno razstave
CVPripravil *eta 1919 icagn. Naletela je na
lij^O
in , 2an*manje obiskovalce\ Ptnica
kritikov. Bila je prelo tlju , v njegovem ustvarja k 'z naravnega je preše straktno simboličnemi
sliko VC^° razstavo je prve
^kspresion^fiČHgm slogu.
““ko p ,	"	*
svet,’ d Vrati druSeS>
sliki ’ P0Slal leta 1922’ Ni s Poudarjenimi barva
stra^C. siial rnesec, krilati krajuarja sta sPala v tujen mi t, Z . neznanimi rastlina nj,	50 bili navduše
ve ip0tu do Poznanja in sla ^Je b»la odprta ...
Stavljal ^ vel!ko raz tisoč 'n Ustvaril več ko ""'•"i". kar je zr
kratko ustvarjalno dobo veliko.
Rad se je odzival vabilom ameriških Slovencev, ki so v Clevelandu že leta 1927 pripravili samostojno razstavo njegovih del. Na njej je prvič predstavil znani sliki Družina in V dolini.
Za petdesetletnico so mu prijatelji iz Clevelanda pripravili veliko razstavo leta 1937. Po njegovi smrti pa je Slovenski narodni dom novembra 1940 pripravil največjo razstavo s 119 slikami in 7 lesorezi.
Znanih je nekaj njegovih del, ki so raztresena po raznih galerijah po svetu. Nekaj jih hrani tudi Narodna galerija v Ljubljani, med njimi je najbolj znana Simfonija ameriškega zahoda. Med bolj znanimi naj naštevajo vsaj naslednja dela: Gost v severnem Michiganu, Jutro v Ljubljani, Ivan Cankar, Pomlad na Dolenjskem, kalvarija. Sončni vzhod, Indijanski Pueblo, Prerijsko selo Indijancev, Sanje, Sad in knjiga itd.
Najraje je slikal naravo in pokrajine, priljubljena so mu bila tihožitja. Njegova dela delujejo toplo in domače. Največ je slikal v olju in akvarelu.
Perušek (Američani so ga imenovali Prusheck) je postal znan in cenjen umetnik že konec 20. let. Kritiki so ga uvrščali med najboljše in najbolj izvirne ameriške slikarje. Vabili so ga v kulturna društva, kmalu je postal član raznih
akademij, nekaj let je bil predsednik Zveze chicaških umetnikov.
Največja čast ga je doletela, ko je ob Meštroviču kot edini Slovenec in Jugoslovan postal član Svetovne umetniške	organizacije
Bleeding Hearts. Leta 1931 je ustanovil Jugoslovansko šolo moderne umetnosti in ostal njen vodja do smrti.
Domovino je obiskal le enkrat, leta 1929, in se vrnil poln vtisov, z mnogimi skicami, na osnovi katerih so nastale slike s prizori domovine. Srečal se je s Cankarjem, občudoval je Gasparija, Kralja, Zupana .. Zapisal je, da se je vrnil prerojen, da je njegova ustvarjalnost dobila novo vsebino in smer.
Zanimivo je, da se je sredi prve svetovne vojne želel vpisati v slikarsko šolo. Toda tedaj upoštevani slikar Blanding Sloan mu je, ko je videl njegove slike, dejal, naj v šolo ne hodi, kajti tam ga bodo pokvarili. “Ohranite originalno umetniško žilico, v Chicagu je samo en Perušek!” je pristavil. Po tem nasvetu se je izpopolnjeval sam in ostal samouk. Povzpel se je v najbolj cenjenega slikarja v ZDA v 30. letih.
V Sloveniji pa ga komaj poznamo. V občini Sodražici bodo 16. junija pripravili o Perušku okroglo mizo, pozneje bodo organizirali še razstavo njegovih del in pripravili brošuro o njegovem življenju in delu.
Največ si za osvežitev spomina na velikega slikarja prizadeva njegov daljni sorodnik, tudi že priznan kipar samouk Drago Košir. Se bo zganilo tudi ministrstvo za kulturo? Prav bi bilo, da vsaj finančno podpre izdajo skromnega kataloga in razstavo njegovih del.	Peter Svetik
DELO, 7. junija 2000
BRALCI
AMERIŠKE DOMOVINE! PRIPOROČAJTE NAŠ I 1ST!
Prijatel’s Pharmacy
St. Clair & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO - AID FOR THE AGED PRESCIPTIONS
Diaspora: nič več “argentinski čudež”
(nadaljevalce s str. 14)
spore, ki je bila blagoslovljena tudi s solidnim deležem desno-katoliško usmerjenih intelektualcev.
V	mnogočem je bilo sa-modeklarirano ideološko poslanstvo argentinsko-slo-venske diaspore povsem primerljivo s poslanstvi sodobnih diasporičnih skupin (pa najsi gre za Kubance v ameriški Floridi, Tamilce v Švici ali Čilence v Londonu): kultivirati ogenj svobode in demokracije, ki ustrezata njihovi lastni definiciji, vse dokler se ne odpravijo razlogi, ki so pogojevali njihovo razselitev.
Toda ali velja posploševati na podlagi tega tako imenovanega argentinskega čudeža?
Argentinsko - slovenska skupnost je nedvomno svojevrsten fenomen, katerega izvor je iskati v prisotnosti visoko koncentriranega in ostro artikuliranega jedra, ki se je kasneje izkazal za katalizatorja določenega tipa diasporične identitete in nacionalne zavesti.
Kar se ravni globalne slovenske diasporične kole-ktivitete tiče, je argentin-sko-slovenski fenomen en sam. Kljub precejšnji prisotnosti “političnega” elementa so bile slovenske skupnosti v Severni Ameriki preveč razdrobljene, da bi uspele izoblikovati ustrezen konsenzus za ravoj uniformne identitete. Asimilacijski trend, spodbujan skozi politiko talilnega lonca, je imel zaradi razdrobljenosti tako boljše možnosti za uspeh.
V	Avstraliji je bil “politični” element prisoten še v manjši meri, angažiral pa se ni praktično nikoli.
Z drugimi besedami: z globalnega vidika slovenske diaspore v prekomorskih deželah je to, kdar je danes v Sloveniji znano kot argentinski izseljenski fenomen, zgolj anomalija, ki pa se ji je zavoljo političnih okoliščin polpretekle dobe uspelo povzpeti na piedestal vrline.
Politična radikalnost ni inherentna slovenski diaspori v celoti, temveč njenemu manjšinskemu delu, ki pa je zaradi splet zgodovinskih okoliščin našel ugodna tla za svojo javno artikulacijo. Zavedati se seveda moramo, da politična konjunk-turnost nekega problema ni nujno tudi indikator njegove bodisi realne teže bodisi realne kompleksnosti.
Argentinski “čudež” je bil v času slovenske osamosvojitve politično konjunkturen, naveza med slovenskimi desnimi političnimi strankami in nacionalistično obarvano diasporo pa je - navajanje primerov je tu komajda potrebno - ohranila svojo unovčljivost do danes.
Ravno ta netipičnost in posebnost slovensko-argen-tinskega čudeža, povzdignjenega na raven splošnega mita, metaforično pooseblja zmotnost sedanjih razumevanj slovenske diaspore in slovenskega izseljenstva. Enačenje slovenske diaspore z ekskluzivno nacionalistično in desno usmerjeno emigracijo ustvarja mit, ki bi se brez perpetuiranja samodejno raztopil.
Država in nekatere institucije civilne družbe morajo opraviti še veliko samoiz-praševanja, ki lahko vodi k bolj smotrnemu in bolj uravnovešenemu pristopu k vprašanjem izseljeništva. Ta vse bolj postajajo igra, v kateri nastopa subjekt, ki ga na silo ohranjajo pri življenju, čeprav si zasluži spokojno jesen svojega življenja.
Tipični pripadniki diaspore že lep čas niso več politični radikalci. In tudi izseljenci prve generacije ne. Bolj tipični so ljudje, ki jih javnost in vladno-politični krogi sploh ne ali pa le s težavo - sploh pa ne samoumevno - prepoznavajo kot člane diaspore.
Pri tem velja omeniti predvsem (pa vendar ne izključno) dve kategoriji ljudi. V prvo sodijo potomci slovenskih staršev v tujini in jih na domovino staršev veže le splet bolj ali manj močnih simbolnih vezi.
V	nasprotju s prvo generacijo povojnih imigrantov, katerim je etnična identiteta seveda bolj ali manj generična kvaliteta (in kot taka skoraj zmeraj poudarjena v diasporičnem okolju) postanejo njihovim potomcem simboli etničnosti nosilni stebri etnične identitete, ki pa že sama prehaja v apendični in predvsem simbolni značaj.
V	drugo kategorijo sodijo izobraženci, ki vse bolj pogosto in povsem nespekta-kularno zapuščajo domovino, a se v veliki večini primerov ne počutijo naro-dnostno-identitetno izolirane
(dalje na str. 16)
Z AMERIŠKO DOMOVINO STE VEDNO NA TEKOČEM
Misijonska srečanja in pomenki
1334. Sveto leto nas še posebej vabi,
da bi vsa, tudi majhna duhovna doživetja vtkali v mozaik življenja za našo vsakdanjo krščansko rast. Tako naj vsako tudi najmanjše doživetje doda svoj delček k duhovni rasti.
Življenje sestavljajo dogodki: veseli, žalostni, pretresajoči. Veseli nas dvigajo, dajo novega poleta v naš vsakdanjik. V zadnjih dneh meseca meja je zaznamovanih kar nekaj veselih dogodkov. Nepričakovana srečanja; srečanja z misijonarji in misijonarkami z Madagaskarja, ki so prišli na zdravljenje ali pa na prepotrebni oddih po več let dela v težkih prilikah.
Prav nepričakovano srečanje z misijonarjem Janezom Krmeljem v Misijonski pisarni v Ljubljani. Srečanje je bilo bežno, toliko, da smo izmenjali zanimivosti. Spoznala sva se osebno, prvič srečala in veselo segla v roke. Povedal je, da je z njim tudi misijonar Jože Letonja, laični misijonar, kateri je nenadomestljiv in sposoben za vsa praktična dela: zidanje, mizarjenje itd., seveda za vse to pa potrebuje dober pribor, stroje in potreben material. Za vse to pa vedno denarja primanjkaju.
Vračala sta se že naslednji dan, 26. maja; tako, da z misijonarjem Letonjo ni bilo priložnosti za srečanje.
Naslednji dan, 27. maja, sem obiskala misijonarke z Madagaskarja in to v Št.Jakobu ob Savi v domu sester usmiljenk: sr. Marijo Pavlišič, sr. Amando Potočnik, ti dve delujeta na Madagaskarju, in sr. Bogdano Kavčič iz Burundija. Sestre se bodo udeležile duhovnih vaj; pričakujejo pa tudi iz Beograda sr. Goretto Pavlišič. Sem je prišla tudi sr. Tadeja Mozetič iz Južne Amerike, ki deluje v Paragvaju. Sr. Mozetič je šolska sestra in deluje skupaj s sr. Frančiško Flajšman.
Srečanje je bilo popolnoma nepričakovano, zato še toliko bolj prisrčno.
Uršulinka sr. Frančiška Novak je veliko povedala iz življenja in delovanja slovenskih uršulink na Tajski. V svojem 84. letu se je 6. maja poslovila od svojih sosester in se vrnila tja, kjer je preživela svojo mladost in se žrtvovala za mnoge, ki so jo potrebovali in jo še potrebujejo in srčno pričakujejo. Po vsej verjetnosti je bil to njen zadnji obisk njenega rodnega kraja in Slovenije, tako je rekla ob najinem slovesu.
Sledi izredno zanimivo pismo p. Pepija Lebrehta iz afriške države Togo:
Pepi Lebreht,
Mission Catholique Nadoba,
TG-B.P. 9 Kante, Togo,
Afrique/Africa	Nadoba, 6/12/1999
(Več informacij o misijonu Nadoba lahko dobite na e-naslovu: mangoofm@ids. tg
Dragi prijatelji in dobrotniki, lep misijonski pozdrav!
Tik pred praznikom Gospodovega učlovečenja vstopam med. vas z besedami zahvale za vašo zvesto pozornost in podporo, ki me ohranja pri življenju in zdravju. Hvala vam za vso molitveno, pisno in snovno pomoč! Gospod naj vam natresa iz svojih dobrot, da boste v trenutku slovenske Cerkve postajali vedno bolj to, kar je On - lepota neminljive dobrote.
Od konca avgusta 1999 sem se po skoraj šestmesečnem bivanju v Mangu (škofija Dapaong) skupaj s p. Milanom Kaduncem iz Grosuplja nastanil v župniji sv. Lovrenca v Nadobi (škofija Kara, S. Toga). Pred najino nastanitvijo je bil misijon 8 mesecev brez stalnega duhovnika. Z, najinim prihodom je škof Ignacij ustanovil župnijo, sicer pa so frančiškani v Nadobi že nekaj čez 30 let. Skoraj celotno področje župnije pokrivajo Otammariji (prevladujoče pleme v Permi), ki jih tukaj imenujejo Tamberma. V nekem smislu sem se torej vrnil v staro plemensko in družbeno okolje. Nadoba je tudi tik ob SZ meji Benina, tako da me od prejšnjega misijona Perma loči le dobrih 70 km dokaj dobro vzdrževanega makadama.
Sprejem v novi župniji (med verniki kot pri škofu v Kari) je bil dobrohoten in naklonjen. To nama daje (za)u-panje v prihodnost. Z Milanom sva v tem močnem poganskem okolju misijonska zvonova, ki prebujata zaspane kristjane in vabita nove, naj se pridružijo Kristusovi Cerkvi. Najino poslanstvo je setev Božje Besede in zbiranje vernih v občestvo. Setev je najina, rast daje Gospod, žetev pa bo za prihodnje rodove.
Vesela sva, da nekatere slovenske župnije nadaljujejo s podporo dveh bogoslovcev iz Perme, enega iz Bukombeja in sedaj še dveh bogoslovcev iz škofije Kara.
Za Božič razmišljamo več kot običajno o materah in otrocih, naj vam torej povem, v čem čutimo (med drugim) njihovo problematiko v Afriki: Vsako minuto umre ena žena zaradi nepravilnosti v nosečnosti, pri porodu, ali zaradi splava, ki ga opravijo v slabih zdravstvenih razmerah. Največ mater umre zaradi prezgodnje zanositve in zaradi prehitre ponovne nosečnosti.
V svetem jubilejnem letu je ameriški predsednik Bill Clinton že odgovoril na papežev klic, naj bogati znižajo dolgove revnim. Odločil je, da od 29/9/1999 ZDA ukinjajo dolg vsem revnim afriškim državam - njenim dolžnicam -pod pogojem, da bodo slednje uporabile na ta način pridobljena sredstva za zmanjšanje revščine.
Sc kratek utrip vsakodnevnika v misijonu Nadoba:
O miših:
Pred kratkim so otroci v neposredni bližini našega misijona ulovili v enem samem popoldnevu 40 miši. Sreča jim je sijala z obraza. Srečnemu ulovu je sledilo veselo maste-nje: drobne miške so dale majhnim otrokom veliko meseno zadovoljstvo. Ko sva ta veseli dogodek povedala sosednjemu, nekoliko starejšemu župniku, se je dobrohotno nasmehnil in hudomušno dodal: “Prihodnjič pa naj otroci lovijo miši kar v moji pisarni. Našli jih bodo prav toliko, če ne še več. Hkrati pa me bodo rešili vseh mišjih ugrizov, ki so me pred dobrim tednim prisilili, da sem moral poiskati zdravniško pomoč v dispanzerju...“
Še beseda dve o NAČRTIH V MISIJONU NADOBA:
-	Izgradnja žive krščanske skupnosti, temelječe na spreobrnjenju in veri in ljubezni do Kristusa in Cerkve.
-	Redni župnijski verouk, verski pouk v srednji šoli in vzgoja katehistov.
-	Podpora ubogim dijakom pri plačilu šolnine. Podpoda knjižničarja Emanuela in omogočanje normalnega delovanja knjižnice. Nabava novih strokovnih in leposlovnih knjig v knjižnici. Prodaja šolskih potrebščin po nižjih cenah.
— Popravilo bivanjskih prostorov internata za fante in sprejem nekaj fantov v internat.
-	Organizacija karitativne dejavnosti v oskrbi z žitaricami v obdobjih lakote, v oskrbi z rabljenimi oblekami, z najnujnejšimi zdravili in z denarno pomočjo v primerih stiske, ali bolezni, ko družina bolnika ne zmore nositi bremena celotnega zdravljenja.
-	Gradnja oratorija, dveh veroučnih učilnic, garaže, skladišča, sobe za goste... Vsi načrti so v Božjih in vaših rokah.
In še iz BOGASTVA AFRIŠKE MODROSTI:
Palica, ki pade v vodo, ne bo postala krokodil. (Razlaga: Evropejec ostane v Afriki vedno tujec, vendar pa z domačini lahko gradi mostove dialoga.)
Kameleon pravi: smrt me bo doletela med hojo, hodil bom torej počasi, počasi... (S tem pregovorom je lažje razumeti afriško počasnost!)
Dragi prijatelji, naj vas Gospodovo rojstvo utrdi v ljubezni do Njega in do vaših bližnjih!
MIR IN VSE DOBRO vam in vašim družinam za Božič in v svetem letu 2000! P. Pepi L., Nadoba, Togo
Prisrčne pozdrave vsem, iz Slovenije, Sonja Ferjan Vso pošto, prosim, naslovite na moj naslov v Torontu: 79 Lunness Rd., Canada M8W 4M7
Diaspora: nič več “argentinski čudež”
(nadaljevanje -S str. 15)
ali celo zavržene od domovine. Če karkoli, potem za te zadnje velja, da za njih nacionalna identiteta počasi izgublja ekskluzivno etnični predznak in postaja vse bolj državljanska kategorija.
Kar povezuje obe kategoriji migrantov, je njihov prispevek k dramatični redefiniciji slovenske diaspore in njenega članstva. Slovenska diaspora bo še naprej postajala vse bolj ohlapna v smislu, da bo njeno
članstvo vse bolj razdrobljeno, nekoordinirano in nepovezano, zaradi tega pa nič manj številčno in pomembno.
Z drugimi besedami, slovenska diaspora, kakršno smo poznali med letoma 1945 in 1990, je stvar nepovratnega zatona. Tipičen slovenski izseljenec ni več ekonomski in politični emigrant iz povojnega obdobja, ki še vedno živi v očeh slovenske javnosti. Klasične-
ga političnega in ekonomskega emigranta so izpodrinili njegovi lastni otroci, hkrati pa so ga izpodrinili novi, globalno mobilni in kozmopolitsko orientirani slovenski emigranti.
Ta ugotovitev nosi s sabo tudi nauk za institucije slovenske države kakor tudi za organe slovenske civilne družbe. Dramatične politične spremembe, ki so sledile prehodu v obdobje formalnega političnega pluralizma poznih 80., pomenijo hkrati začetek procesa, ki nikogar ne odvezuje moralne in do neke mere pragmatične odgovornosti do slovenskega življa po svetu, ki jih definira peti člen ustave Republike Slovenije.
Za dosego česa takega ni potreben nikakršen “zakon o statusu Slovencev brez slovenskega državljanstva”, kot ga je pred dobrim letom predlagal Svetovni slovenski kongres. Takšen zakon ne bi rešil prav nobenega probii-ma, s katerim se soočajo S ovenci in njihovi potomci v tujini, Pa čeprav je bil mišljen kot panultimatni dar oltarju domovine in čeprav bi ko-respondiral	čustvenemu
imaginariju njegovih predlagateljev.
Kar je mnogo bolj P°' trebno je okrepitev tistih dejavnosti državnega aparata, ki lahko ustrezno zastopajo interese Slovencev in njihovih potomcev po svetu s svojim profesionalnim in učinkovitim nastopom. Kot primer je mogoče navesti aktivnosti Zavoda RS za šolstvo, ki skrbi za študij tujcev in Slovencev po svetu in Slovencev brez slovenskega državljanstva.
Seveda bi se dalo narediti še mnogo več za pr0 močijo programov, pogojcV vpisa ipd., ampak v kali je tovrstna strategija, ki deluje skozi državo, ne pa miu10 nje, pravilna. Pravilna n6
zato, ker civilnodružben6
institucije (npr. Slovens^3 izseljenska matica) ninrai0 več mesta v tem odnos3’ temveč zato, ker postaj3! potrebe Slovencev po svet in njihovih potomcev bolj v domeni formalni konceptualiziranja.
Spraviti se velja z
idej0’
da slovenska diaspora
(ka'
»m°)
korkoli jo še razume
“drz3'
nikakor ni nekakšna
več
va zunaj države”, tem ^ neizbežen davek glo^311 družbi. Šele tovrstno raZU
mevanje ji bo omogo1
čil0’
da bo postala nevpadU* in neproblematična.
del°
3. junjia