ŽENSKI SVET,
LETO XVII. / JANUAR 1939 / ŠT. 1
Za novo leto
Ob nastopu novega razdobja želimo vsem našim zvestim čitateljicam srečno in zdravo novo leto. Nam in Vam ostani nalelo «Zvestoba za zvestobo^ tudi za bodočnost. Za-
vedajmo se. da velja zlasti za slovensko zenstvo: V slogi je moč in uspeh! Z borbo in prosveto do zmage!
Uredništvo Našega Doma
ZdraTstvo
Otrokovo zdravje pozimi
Sveže moči, ki si jih otrok naliere poleti v velikih počitnicah navadno ne zadoščajo za vse dolge zimske mesece. A tudi živčevje težko zmaguje naporni šolski čas. Skrb za odpornost in zdravje otrok naj bi iila torej pozimi äe bolj živa in obsežna, kakor v letnem času, ko nam je narava najboljSa pomočnica.
Na kmetih se mladina brez posebnih pri-, prav, uredb in odredb sanka, smuča, drsa. Otroci so tu vse bolj samostojni in si često sami preskrbe vso potrebno pripravo. Malo oblečeni, modrih obrazov se vdajajo veselju zimskega žporta; pri tem so zdravi in polnih lic . . . Za .mestne otroke je vse težje. Treba bili po predpisih oblečen, prostor za sankanje, smučanje, drsanje je mnogim oddaljen ter ni povsod brezplačen. In končno so roditelji in vzgojitelji vse bolj plašni in se često pretirano boje prehlada.
Najenostavnejši, razmeroma ne predrag, a gotovo najbolj zdrav šport za otroke in odrasle je vsekakor drsanje. Ob rednem izvajanju tega prelepega športa se telo enakomerno razgreje, kri se pretaka neznatno pospešeno po v.seli žilah in žilicah, zaide v skrajne okončine in glavo ter zadostno prepoji možgane. Telo se utrdi in postane odporno, živčevje se okrepi. Še dolgo po končanem drsanju je malim drsalcem prijetno toplo, veseli, vedri in živahni so, gibčni in imajo tek; a tudi duh se sorazmerno razveseljivo razvija.
Strah, da bi se otroci prehladili ali si polomili noge ali roke, je neutemeljen ali vsaj močno pretiran. Tudi na cesti si lahko zlo-
mijo ude, jih povozi kolesar, avto, voz. Izdatki za izvajanje zmernega športa, zlasti drsanja, so dobro naloženi. Po velikih mestih imajo drsališča z umetnim ledom. Ali
jih dobimo kdaj tudi pri nas?
♦
Domača preizkušena sred.stva proti ozeblinam. K-dor je kdaj ozebel, niti poleti nima miru pred skelečimi ozeblinami, a še preden se je javila prava zima, se že prav neprijetno oglašajo. Ako hočemo ozebline odpraviti, jih moramo prav temeljito in vztrajno zdraviti. Predvsem je važno, da nosi ozebljenec dovolj prostorno in toplo obutev, ker le tako se kri lahko neox'irano pretaka po vseh žilicah. Zelo ugodno vplivajo izmenične kor peli v precej gorki, a takoj nato v mrzli vodi. Tako menjavamo najmanj desetkrat; paziti je, da imamo noge v topli vodi vsakokrat po dve minuti, v mrzli pa samo eno minuto. — Jako dobro učinkuje naslednja kopel: zreži in kuhaj 2—5 čebule v prav malo Aode tako dolgo da razpadejo. Potem j-azmešaj s toliko vode, da držiš lahko noge v tem zavarku, dodaj še košček galuna in namakaj ozehljcne ude čim dlje v tej vodi. Ako to večkrat ponoviš, ozebline izginejo.
_ Tuđi čebulov sok je izvrstno sredstvo
])roti ozeblinam. Čebulo zrežemo na rezine.
Redna sfolico
Ojl.s tel. S Br. 3HW di< M. XII. I?3S.
jo nekoliko posolimo in pustimo v posodi par ur, da se liateče sok od rije. S tem sokom si namažemo ozebline zvečer po končanih izmeničmtt kopelih' in jih z.avežemo v tople krpe. Seveda treba sredstvo večkrat uporabljati. — Priporočljivo-je dalje tudi mazanje s petrolejemi, terpentinovim ali bri-njevim oljem." Predvsem pa-treba paziti, da-. nas Tie zebe v noge, ter .da imamo vedno suhe; Tudi mazilo, ki si ga napravimo iz
etih delov vazelina . praška deluje pr,
ega dela kafro:
Vsaka dama, '\\ ši^želi, ohraniti lepo, svežo in -zdravo polt^-•••naj .uporablja-kozmetička:. sredstva cžrog-^ri/e	Ljubljana,-Tav-.
čarjeva ul. 3. — Vsi preparati so strokovno pripravljeni po zdravniških predpisih. — Želite pri smuki hitro .porjaveti; zahtevajte specijalno krejno. zcu smucanle. _ -i- , Zä . na-ročiiice «Ženskega Sveta» 10%.popusta,,
M^erinstro
Otrok in igra
. .Že pri dojenčku opažam.© lahko,- da- se hoče igrati z ročicami in kasneje tudi'z no-gicami. To so prvi poizkusi igre. Pozneje slede ropotuljee, živalice^ punčke;. Starši pb--večini, ne vidijo v igri drugega kakor dej; stvo, da: otroka zaposli ih mu krajša Čas, kvečjemu še, da ga pripravlja in vodi.-za; Življenjsko dela, V resnici pa nudi igra. glo-■-bok-"vpogled v-svet otroka in mora* biti vzgojitelju. takorekoČ ključ dö njegove duše.
Igi^a . je . otroku delo....Zanimivo - je, kako ži-^0 deluje pri igri otrokova domišljija. Vsak predmet, zna prilagoditi sebi v korist in v - službo'.- Zajaže palicoy -ld--mu.-je- konj-;, sestav- --lja--iž-:de.šičc :ali kamenčkov vlak,' iz škatljice ; si napravi-voz ali avtomobili iz -peska peče . kolače. "A v vsakem položaju še vede. dosledno"'' igri prirnerno. Treba -ga samo pnlcrito" bpa-" :7-ovati- kako se povsem pravilno ponaia, kot. namišljeni - jczdö'e,' Šofer,' spre'vödiiik; kiihari Tako predan je svojemu ..delu v'igri, da ga često smatra kot resnico. • .Najraje-ima otrok priproste .igrače,. ki .se' dado sestavljati in zopet razdirati ter mi-dijo njegOA'^emu duhii dovolj zaposlitve. Iz kock, palčic, klinčkov gradi "hiše, stolpe, reke, trdnjave. Pri tem se. razvija, nje^govo ; opažanje, njegov razum se "bistri; primer-ja; igro z dogajanjem okoli sebe "in na; nlicij -popravlja nedostatke v isvojem delu, razdira , in gradi izriova. Treba ga samo. pustiti, da samostajho in po lastnih predstavah ustvarja, ga pohvaliti, ako je dobro'napravil ih ga • dobrohotno "opbzoriti ha napake.. To mu je vzpodbuda za nadaljevanje-.' Malo zabave in veselja uživa otrok, ki.šo.mu ro-
ditelji: celo pri igri vedno v pomoč, ga navajajo ali celo koniaridirajo; s tem mu zamore lastno volj.6, švpjskgst in ga,.dolgdčasijp.
Novodobna vzgoja stremi, za.tem: da daje-- otrokom igrače,-ki-jim niso-samo-v--zabavo, ma.rveČ. jim--nudijo tudi čimveč prilike.' đa ' razmišljajo in -.še; sami trudijo.'- Ljubša je • otroku igrača,"ki. si.-jo je napravil .'sam kakor najdražja, iz trgovine..Zato..je jako.umestno, da dobe; že-Tii-ajhni'..otroci-, dečki in. .deklice razno .orodje in pripravo za uporabo-orodja. Naj .to.lčejo,.'režejo, žagajo:-..vrtajo;in potem ". sestayljajo;._ P-revelika bpjraz^^^^ da' se bodo poškodovali,, ni na mestu. Qtr.ok'krnaiu spozna, da -je sebi- in ;drugim. sam-odgovoren-.za- --s^-oja dejärij'ä; naiičir.'se •■bö"'"pazl"li'ybsti -in -previdnosti; a; postal-bo-pri .tem "tudi/ročen
in pnpraVčh.'''■': •' ..........----■
.• 'Otrokom treba dati priliko', ifi ino-žnost, ' da; se vži?re:.yLigro:in-s-e igrajo,.dokle.r.j.e -.čas- ;, 'za .to. Peca- .Jci,. je...vedno.; v družbi bdra-lih, ' rie p.o.zria-prave mladosti.-Ko-'.stopi v samo--stbjno ..življenjej se težko znajde, ker-je h.e-' samostojna in odvisna od pomoči in nasvetov odraslih;,.
" 'Pbglejmo-lsamo .-i)a.-kmete! Dečki -na. paši si sestavljajo .sami-svoje, igrače: piščalke, le'-senö konjičke";-vozičke. Deklice ".doma -pa so: ': že cele .-mamice:- poleg punčk "iz .cunj, ki so' jini-v i^ačo,. ko so "še. prav majhne, jim je •pö'zneje. naložena skrb .za najmanjše hrat'ce -i-n"-sestrice'"in. čestb tudi ža-delo v."kuhiriji"in' v'- hle-<ai.. '. Že "zgbdaj' se ■ v'.njih razvije čut .dolžnosti in.'odgOYOrnosti..
Navajajmo zato', ludi mestne otroke'k samostojnosti v igri. in delu! '-'
Žena ia družba
Družba ali samota
Človek je družabne po dnevnih naporih r ličnosti, ki Li lahko
razpoloženje Pogoj je samo. da najde dru-bitje. V družbi iiajde Žbo, s katero, resnično khko razpravlja o zvedrilo, ogne se eno- ; X'sem, kar ga zanima. Razlika v letih ne sme porazno delbvala na biti prevelika, sicer, je gledanje na življenje
. gl erazlično in tüdi ne ddpuSSa popdliie: od- ■ kritosti; Na eni strani je preveč'iikušnje, a premalo zanosa in .gibkosti dulia ter borbe-. nošti, nieđfem ko je nä drugi strani prav-nasprotno. Tudi velika .razlika v tempera- . mentu lahko ovira skladnost, prav. tako kakor .nasprotja v svetovnem naziranju ill ;v politiki ; . .Prijetna, skladna družba je kakor 'sjioniladariški vetrič, ki; oživlja-, .daje' novega' poleta' in ::te potrjuje v duhovnih podvigih'.
Potrebna pa je tudi sajiipta,. Včasih si člo-s^ek srčiio zaželi, da hi .bil sam' in bi se' lahko' nemoteno . predal svojim .hiislim in, čustvom: Da-bi lahko delal kakor .mxj drago in bi ne imel nikogar poleg sebe, ki bi se moral'nanj ozirati. Samota je čas dozorevanja mnogih odlokov in sklepov, ki jih moramo napraviti brez vpliva drugih. "V sarnoti se človek iskreno in kritično razgovarja sam , sebojj v njej popolnoma pripada sebi. -Sa-mota mu je dober-prijatelj, ki šemu ne-sme--izneveriti, ako.hočo ostati zvest samemu šehi in se ž^li ognii;i po.yrSnosti. _
Tudi za dohro-razmerje v zakonu je koristno, da mož in žčna nista do-prenasiče-. nosti vedno' sama med, seboj, ker se "sicer mo- : rata na-veličati drug dragega. Modra ,žena
ni razžaljena^ ako_ si mož od časa .do. časa.. zaželi druge družbe. A tudi mož se mora zavedati, da žena ne more najti za večne čase zadovo^stva v strežbi njegovih telesnih potreb, v delu, v kuhinji in v krpanju no-, gavic. V korist njemu ui vsej družini bo, ako" si poišče v družbi enakomislečib žen prijetnega razvedrila in pobud za duhovno razmišljanje ih delo.
Katere • barve pristojajo . . .
Barva obleke bi nikoli ne smela biti slučajna, marveč bi jo morala nositeljica skrbno in s preudarkom izbrati.
Rdeia barpa. je najkrepkejša. Nekatere Žene se odenejo v rdeče, 'kadar so obupane, slabe volje; nerazpoložene. Ta barva, namreč ne vpliva blagodejno samo na lastno razpoloženje, nego tudi na razpoloženje okolice. -Zato tudi ugodno deluje na-zdravje. Visokim postavam ne pristoja živordeča barva, bolje se jim podaja barva ■\'ina.
-- Želena je barva mladosti,-nade, miru in zdravih živcev. Zato priporoča neki vežčak to barvo za domače obleke in oMeke.v ura-^; dih, kjer delo čestokra.t dovede do živčnih
pretresi]ajev. Olivno zelena barva pristoja le izredno lepim ženam.
Rumena je priljubljena otrokom in mladini vobče. Bai's'a sonca vpliva živahno, veselo. Kdor se bavi z deco, naj se večkrat oblači rumeno. '
Modra barva lahko vpliva tužno, posebno ako je temna. Zato je prav, da jo osvežimo z našitki bele, svetlorožnate ali rumenkaste bar^'e. Zivomodra bar^M jako slabo pristoja bledim obrazom, ker jim daje videz še večje bledote. Sinjemodra barva se . lepo podaja otrokom, zlasti če so zlatolasi.
Siva barva daje pojavi svež in športni izgled, ako jo nosijo mlade. Starejše žene naj bodo pri izberi oprezne, ker jih dela siva barva še starejše. Potrebno je, da jo pozive z belimi okraski.
Z-a rjavo barvo velja isto. Elegantna je, a treba paziti, da ne postane dolgočasna.
Črnina je jako priljubljena, ker daje ele-gancxD in dostojanstvo. Pristoja skoraj vsako-
mur; edino previtkim. jako velikim in zelo bledim pojavam podeljuje črna barva mrtvaški izgled. Kombinirati jo morajo vsekakor s kako drugo barvo. Cma obleka je jako hvaležna, ker je skoraj vedno primerna. Tudi če ni več krojena po zadnji modi, ne moti, ker ne učinkuje vsiljivo. Vsaka žena naj bi po možnosti imela v zalogi po eno črno obleko dobre kakovosti, ker črno blago mora biti finejše, kakor na primer blago kake drugobar\'ne obleke. Zato pa tako obleko lahko dolgo nosimo in jo pre-narejamo.
Živobarvne obleke si lahko privoščijo le one, ki iniajo večjo zalogo oblačil. Preveč vidne so, da bi jih mogli stalno nositi. Kdor iina malo obleke, naj se oblači temneje. Tudi starejšim in starim najelegantneje pristoja temno, predvsem Črno oblačilo. — Kričeče barve podčrlavajo starost, zato se pođa]ajo le mladini.
Kuhinja
Silvestrovo
Na Silvestrov večer gospodinja rada povabi v hišo najljubše sorodnike ali par dobrih odkritih prijateljev, da ob dobri postrežbi in zidani volji pozabijo na tegobe odhajajočega in dostojno proslave začetek novega leta. Gospodar poskrbi za pijačo: kot uvod čašico likerja ali žganja, potem belo vino ali pivo in zopet vino. Gospodinja pa sestavi večerjo, morda naslednjega vrstnega reda.
Tjvečer med 20. m Žd. uro: čista krepka juha
Svinjske zarebmice s parjenim zeljem in
mešano solato, ali Pečena mlada pura s solato Sveže domače in južno sadje Slani praženi mandlji in lešniki Orna kava
Opolnoči:
Telečja glava s hrenom ali Goveji gobec v solati z majoneze Krofi
Silvestrov punš
Skromnejša večerja:
Pljučna pečenka na način divjačine z že
meljnimi cmoki in brusnično omako Kuhano sadje ali kompot Oma kava
Opolnoči:
Vroče hrenovke ali kranjske klobase z gorčico in hrenom
Punš ali čaj. Drobno pecivo *
Čista krepka juha. Zrcži kos stare, a ne prestare kokoši in ^ kg dobrega govejega mesa na koščke, dodaj še kos razsekanega repa in nekaj' rahlih kosti; zalij z dvema litroma vode, ali kolikor pač potrebuješ juhe. Pokrij lonec, da ne bo vhajala sopara iz njega, ter ga postavi pri dopoldanski kuhi v večjo posodo kropa. Ko je to n.i ognju počasi vrelo 2 uri, dodaj vse jiišne pridatke in kuhaj dalje ,še eno uro, nakar vzemi lonec iz posode, počakaj, da se juha umiri, potem jo osoli in precedi skozi etaminasto ki-po. Sesekljaj kuhana kurja jetra in želodec prav na drobno, stresi sekanico v juho in serviraj v skodelicah, ki ne smejo biti napolnjene do roba.
Svinjske zarehrnice. Kos zarebrnic od mladega prašiča odrgni s soljo, pomešano s poprom in nekoliko kimlja, ter nastrgano čebulo. Zavij jih že zjutraj v pergamentni papir. Nato jih peci zvečer kar v papirju zavite približno ^ ure, nakar odstrani pergamentni papir in peci še ol?oli ^ ure; če je prašiček zelo mlad, morda malo manj. Med peko večkrat polivaj s pečenkinim sokom. Zreži zareberje na posamezne zarebrnice, ki
jih oblij s sokom. Na vsako osebo računamo najmanj po dve zarebrnici.
Telečja, glava. Nasoli telečjo glavo približno s tremi žlicami soli, zaveži jo v prtič ter jo obesi na reclju kuhalnice v lonec, ki je napolnjen s kropom. Glava mora biti popolnoma v -vodi, katero okisaj s par žlicami kisa ter prideni precej narezane čebule, pe-teršilja, zelene, korenja, timeza, cclcga popra ir. lovorjev listič; Ko se je kubala glava približno dve uri, jo dvigni s prtičem vred 17, lonca, razvezi prtič, položi glavo na podolgovat velik krožnik, potegni z jezika kožo, v nosnici vtalini vršičke zelenega pe-leršilja, okrasi tudi rob krožnika z zelenim petcržiljem, limonovimi kolački, svežimi lo-vorjevimi listi in nastrganim hrenom. Nesi glavo celo na mizo, kjer naj jo vpričo gostov razreže gospodar ali gospodinja. Namesto telečje lahko daä tuđi prav tako glavo mladega ne premastnega prašička. Toda potem treba zarebrnice zamenjati s čim dragim, da ne predložiš gostom dvakrat svinjskega mesa; morda zajca ali pljučno pečenko.
Kroji. Navadno jih imenujemo pustni krofi, a se jih tudi na Silvestrovo nihče ne ho branil. Nasprotno bodo še poživeli dobro razpoloženje. — V gorko skledo stresi 80 dkg prcsejane moke. Raztopi približno v J4 litra toplega mleka 10 dkg presnega masla, 22 kock sladkorja in potrebno sol, dodaj pol skodelice nekoliko segrete domače smetane (ki si jo pobrala z mleka), 7—8 ramenjakov, nastrganih olupkov pol limone, 3 žlice ruma in dkg vzhajancgii drožja. Pazi, da bo vse toplo, a nobena stvar ne sme biti vrbča. Testo, ki mora bili mehko, treba dolgo stepati, da je lepo gladko in se loči od kuhalnice. Prvikrat ni potrebno, da popolnoma vzhaja, ampak naj samo počiva pol ure na gorkeni. Potem napravi krofe kakor običajno, zloži jih na pokrite tople deske, posipane z moko in jih postavi na gorko. Važno je, da je v kuhinji enakomerna toplota. Medtem ko krofi shajajo, razbeli v veliki kozi pol svinjske masti in pol masla raztopljena maščoba naj sega približno 3 cm visoko. Ko je razbeljena, a se še ne kadi in so prvi krofi že dovolj shajani, jih devlij v kozo tako, da obrneš gornjo stran proti dnu. Pokrij jih ter tresi spočetka kozo, da se krofi premikajo. Ko so na spodnji strani lepo rumeni, jih obrni z lopatko, potem pa pusti kozo odkrito, da se krofi zarumene še na drugi strani. Ocvrte krofe poberi s tanko, dolgo iglo iz masti ter jih deni drug poleg dragega na papir, da se odtečejo. Potem jih povaljaj v vanilijevcm sladkorju in daj prav
gorke na mizo. Da bodo imeli krofi lep bel robček, pazi da bodo prav shajani in jih boš o pravem času obračala. Ako niso dovolj shajani, silijo na dno, ker so pretežki; če so preveč shajani, se pa sami obračajo. Važno je tudi, da v testo ne denemo preveč masla, kajti ako je preveč maščobe, krofi pri cvre-nju pijejo mast, da so težki in neznatni. Navedeni recept je preizkušen in v resnici dober.
Silvestrov punš. Odrgni ob limono 5 kock ter ob 2 pomaranči 10 kock sladkorja, polij ta sladkor s sokom 2 limon in šesterih pomaranč in prilij naposled še Vs litra konjaka. Obenem kuhaj 5 minut pol litra vode s pol kilograma sladkorja ter dodaj tudi na koščke zrezano šibico vanilije. Vse naj počasi vre in pobiraj pene s sladkorja. Ko se raztopina nekoliko ohladi, jo vlij na pomarančni in limonov sok, primešaj še pol litra dobrega ruma in punšev izvleček je gotov. Kadar treba, nalij v skodelice za čaj vroče vode ali bolj bledega čaja; pripravljeni punšev izvleček pa daj na mizo v lični steklenici in vsak gost si ga vzame sam po lastnem okusu in ga ■primeša vroči vodi oziroma čajn. Izvleček lahko čaka dalje časa. Ako bi bil presvetel,
ga pobarvaj z žganim sladkorjem.
+
Prirediti dober čaj ni tako enostavno
Prišel je zopet čas, ko človek po opravljenem dein in po prijetnem izprebodu rad ike toplih prostorov domačnosti. Kdor nima lastnega ognjišča in ne pozna ali ne priznava ngodnosti v prijateljski hiši preživelih ur, se zateka v kavarne ali slične javne prostore. Vsem onim, ki imajo svoj dom, jim postaja v času megle, dežja, mraza tem milejši. Po-. zimi je običaj, da se pri dobrih prijateljih in znancih zbiramo na skodelico čaja. To je že preokret na bolje, kajti včasih so se ljudje počutili dobro samo ob polnih steklenicah vina.
Da privabi gospodinja domače, prijatelje in znance na čaj, ga mora prirejati z veliko skrbnostjo in natančnostjo. Le potem prinaša po kitajskem izreku ta pijača «tiho radost v osamljenost ljudi». Glavni pogoj^ je, da izberemo čaj prvovrstne kakovosti. Sicer je res drag, toda izvrsten je in izdaten, da ga potrebujemo precej manj. Navadno je mnogo bolji oni, ki ga kupimo v zaprtih zavojih ali zaklopnicah kakor čaj na deke, ki se na zraku razdiši in preveč posuši. Vendar je v prometu tudi čaj, ki je sicer spravljen v lepe, brezzračno zaprte žkatljice, a je slabe kakovosti. Pri nabavljanju čaja treba torej
precejšnje ..preTiđnosJi. . Glavni . tolmaiS. naj. nam bo lastni nos. Caj dobre kakovosti ima narnreč izredno fin vonj: aroma;.
Za prirejanje öaja treba imeti posebenj dobro poioščen lonec, ki ga uporabljamo' samo v ta namen. Niti umivati ga ne sme^ .. mb skupaj . z drugo, morda Mastno posodu.; . y tem lonci! zavremo , vodo in 8e vrelp vli-. jemo v porcelanasto ročko na. čajne lističe. Za 6 skodelic čaja vzameino 2^3 žli.čke lističev in IH Utra.kropa. Važno je, da voda ne vre niti sekundo brea poti-ebe,. ker bo sicer čaj moten. Voda- sme stati na čajnih listih samo ^—S minut, potem čaj precedimo v skodelice ali drago segreto po;odo: Čaj mora imeti zlatorumeno, ne pa rjavo- ban^o. Teman čaj je trpek in. v.-splošnem ncpri^... Ijubljen. Le če dajemo čaj z mlekom, naj . bo nekoliko temnejše barve. Ako je staK čaj . predolgo, mil damo svotlejžo barvo s par kapljicami limonovega soka. Caj je le tedaj dober, ako. je zelo.sladeli. ,.Na_škq.delico;čaja računamo-4=—5 kock sladkorja , in par kapljic. ruma, konjaka,.žganja, ..ki ž .njimPomočimo sladkor v vsaki skodelici. Po okusu ' sladkorne, kocke tudi lahkb nekoliko podrg-nemo ob pomarančo aH limono,. Vendar vsakdo ne ljuhi tega-vonja.
Ruski način prirejanja iaja. Zavri zvežo vodo v čistem loncu in. jo vli j približno četrt -litra v majhno ročko, ki se dobro zapira na kakih 6 žličk. čajnih lističev,, ako prirejaž čaj- za večje število :oseb. Postavi ročko na - toplo, vendar čaj ne - sme vretv; stoji na-j 10—15 minut, da dobi tekočina ruhinasto
..temno:barv6. To je..eaj.m'izvleček-ali esenca.-,V]ij v vsako.skodelico-nekoliko čajnega iz-.vlečka,, .potepi dolij vroče vode in čaj je go-. tov. -Ko .sinp odlili ves čajni izvleček: lahko ponovno nalijemo na dste lističe nekoliko kropa; .sedaj mora stati dalji časa, da. dobi barvo, . Drugič prirejeni.-izvlečćk -ni tako . močan-.	.	.
Ako svojih gostov ne. poznamo dobro -in ne vemo. natančno njihovih navad iri rijiho-: vega okusa, prepustimo' njim samim; da s!., oslade čaj in ga. začiiiijb-z rumoin ali.liino-novim sbkom; K čaju nami^eč serviramo po- -leg.sladic,, ki ne smejo.biti pretežke .in pre-sladke, vedno tudi v ličnih posodicah in stekleničkah -sladkor, rum. žganje,- limbnov . -sok,- mleko, smetano. -Navadno so dobrodoŽIi tudi raziii obloženi kruliki- (seiidviči) in, slano peciyo-
Čaja ne nalijemo, v skbdelice prav da vrha; žličke damo k skodelicam .ediilple zato, da -gost.pomeäa čaj. Gaja.iakpr tudi..kave, nam,!., -reč , ne -j'emo- z. žlieko:- marveč-;"ga--potibe-ili--
.srebljemo v požirkih iz .skodetice...... -
■ Kje postreže smo s čajem, je odvisno v kak-■šnih razmerah-živi 'gostitelj,.kakšne-prostore .. ima; navadno v jediiüici ali ;v sprejeinnici. "Vse to ni zelo važno; važno je, da.zna gospodinja ustvariti ozračje prijetne' domačnosti in gosti .odhajajo z željo, da čimpreje zopet
PrWejo. - ;........-.........- .....'
Caj serviramo popoldne med 5 in 7 uro. ' ^ -večerji pa navadno-ne-postrežemo s ča'^.-jem ali ti-ečjemu v pozni uri za odhodnico;
Praktična naTodila
Farina, gospodinja varčuje že pri' vžigalicah, Id stane posamezna le. 2 pari. Ne. zaveda pa se, koliko izgubi, če; drži doma denar, ker-zanj. ne-doM Obresti, poleg'tega pa denar doma ni liikd.ar vareii'pred vlomilci.	.....
1Ö00 dinarjev prisluži letno 40 do,-50 dinarjev obresti brez vsakega; dela, izraču-. nano na vžigalice znaša ekvivalent 8 vžigalic dnevno': Ali ni nedopustljiVa potrata,. če držite denar doma?:
Renomirani domači zaVbd Ljubljanska' kreditna banka v Ljubljani,.« ima svoje pod^žnice Se-v Beogradjl Celjil.. Kranju, Mariboru, Ptuju, .Rakeliu, Šlovenjgradcu, Splitu, -Šibeniku in Zagrebu, sprejema vlc^ ge. že od 50'— din dalje, ter olarestuje po dogovoni najugodnejše^
Zavod : je' doslej nabral že.. preko din 155,000.000'— novih vlog, kar mu služi v
ajboljže priporočilo aupanja vlagateljev.
dbkaz velikega
Cvetlična stojala-, in .m.iziae . ostanejo nepoškodovane, ako- si damo za' vsalto■ stojalo napraviti pri kleparju iz pločeviiie podstavke' v velikosti vrhnje: plo.5če. Ti podstavki. naj imajo v všeiU bbešgu 2—3 prste -fisöke-ro- ' bove;-na.-ta način ostane;ob zalivahju c-vet-lic vsa morebiti, razlita voda na podstavkih in jih lahko obrišemo z gbhb ali vodo! posrkamo s pivnikom.. Poleg malih ročk za zalivanje lončnic, dobimo za občutljive cvetlice večje. in tudi, prav .inajhne, brizgaJnice,.: da z njihovo-pomočjo-lahko zalijemo in. po-brizgamo sobne rastline. Voda mpra . biti Vedno pičlo mlačna ali, vsaj po.stana... Pozimi c-i^etlice le malo zalivarno. Lbnčlsi morajo biti po ,:^!)žn0sti razvrščeni, tako, .da cvetlice,-ne pokrivajo druga druge in si ne jemljejo
zraka in svetlobe. Najbolje je, da so v bli-, Žirii čliria, -ki ga t; ostrem mrazu ne smemo
odpirati."	•	. .."..•.. •.J.'...^..".. .
Pepel — vdino gnojilo. Pepel od lesa je izvrstno gnojilo za zelenjadni -vr-fe,- kakor-tudi za sadno drevje in cvetlice... Kdor kuri ,z drvnii^ naj skrbno zbira, pepel,, ki gk laKko sprati v manjSiK količinah potfesa-pozimi po-...Vrtu Največ je. y- pepelu apna, precej manj kaHja^ najmanj ..pa:. fQsförne.-kisline.. Pepel-iz. mehkega lesa^ ima za zemljp niiiogo manj r-edilnik'snovi kakor Ipa'pepel" lisnatib-"df&-.. ves,J ki., imajo,- trd les. Bukov ..pepel..je. pOr
sebno uspešno gnojilo za takoimenovane kisle zemlje, ker s svojimi liigastinii svojstvi omili preobilö. kisline. Pepel prija posebno sadnemu-'drevju,- kro	stVbčnicam.
- Zato ga potresajmo tja, kjer mislimo spomla.-... di .saditi- omenjene sadeže. Najugodnejši čas
./za'gnojenje V pepslo^ je pol^g jeseni zima. Na lÖÖ m^ lahko potrosimo-do 50-kg pepela, ki ga;v "suhem vremenu pUtko' ppdkopljemo] da.se zmeša .z.^e.mljo. .Pepel zemljo, rahlja, jo segreje in izboljša. Izvrsten priboljšek za .zemljo. so,...tudi .saje, ki.bi. riikoli ne-smele v. . .smeti,. ako imamo le-.koHčkaj vrta, '
PosTetoTalnica
iVd željo po.sameznih naročnic, ki se ohra-čajo na «Ženski Sj^et» z raznimi. vprašanji,
iv.	smo jim v zadnjem času odgovarjali na-■t^adnpr pisineno, uvajamo s prvo. hevilko
Ic-ta-19)9 zopet- :	• .
javno po.svetovalnico
T'^ njej nameravamo odgovarjati na. 'vpra-^■anja :ti6oča' se-vzgoje,- zdravstva, gospodinjstva, kuhe, pa tudi vsega, drugega,-kar spada
v.	življenje in dolžnosti žene, matere, gospodinje. .
- Taki- pogovori na-' daljavo •-bodo- gotovo ustvarili med nami duhovno vez, .ki si jo že-', limo. Dober kažipot nam hod.o za naSe nadaljnje; delo in zanimanje. VredniHvo želi v Posvetovalnici -živahnega vzajemnega sodelovanja naročnic. Kajti nihče ne ve vsega; vse. pa. honio iz lastnih izkuSenj vedele
' bomo lahko podučile, druga.
marsikaj drugo..
. -«Ženski Svet*: hoče hiti v svojem praktičnem delu «Naš dom» svajim naročnicam in čitat^ljicam dober, odkritosrčen . svetovalec-in ho rad ' odgot^arjaV na vpraSanja. Želi pd^ da imf.poma^ajo ž odgovori tudi naročnice-
Ne pozabite
pravočasno poraynati naročnino, da boste deležni žrebanja!
same. Tako bomo zvedele mnogo prekorist-nih navodil.
♦
Naročnica, ki živi v skromnih razmerah. Vprašanje: Večkrat sem povabljena z možem k nekdanji sošolski, ki ima vedno odprto hižo za svoje prijatelje. Lepe ure preživljava na njenem domu. Toda neprijetno mi je zlasti zaradi njenega moža, zelo uglednega veletržca. da ne morem vračati tega gostoljubja. Ali bi se morala vendarle revanžirati, dasi nimam primernega stano-va.nja, ne osobja,'niti za to potrebnih sredstev? —• Odgovor : Vračanje v tem primeru ni na mestu in ga vaša prijatoljica prav gotovo ne pričakuje. LaKko pa ji izkažete svojo hvaležnost z majhnimi uslu gami, opravite namesto nje kako pot,-ji napravite lepo ročno delo, jo razveselite s knjigo ali kako drugo malenkostjo. Vaš soprog pa naj ji ob posebnih prilikah pokloni šopek cvetja, kar je že itak v navadi.
Prijateljica cvetlic. Vprašanje ; Imam v lončku prekrasno ciklamo, ki ima okoli 50 cvetov. Zelo žal bi mi bilo, ako bi šla v izgubo, ko odcyete. Kako naj postopam, da 1)0 drugo leto nanovo vzcvetela? — Odgovor: Ko ciklamaj slovensko korček, od-cvete, jo polagoma nehajte zalivati, dokler listi ne odnirjejo. Da moramo korčke zalivati vedno odspodaj, torej v podstavke in ne smemo močiti gomoljev, Vam je menda znano. Ko so torej listi oveneli, spravile lonček v klet ali na dmg prostor, kjer ne zmrzuje, a tudi ni pretopio; dobro je, da je bolj v temi. Šele v maju ali jnniju presadite gomolje v nekoliko večji lonček v zmes peščene zemlje in komposta. Sedaj začnite zopet polagoma in pomalem zalivati s postano vodo. Ker korčki ne prenesejo premočne svetlobe, jih tudi v poznejši dobi v opoldanskih urah zastirajte pred sončnimi žarki. Ako postopate tako, boste imeli več let obilo cvetja.
]\[aše nagrade za leto i939
Naše nagradno žrebanje za tekoče leto se bo vršilo v znamenju štedljivosti. Hraniti, četudi majhen del zashižka za črne dni, je danes, bolj kakor kdaj, nujna potreba za vsakogar. Varčnost, gojena v pravilni meri. je Čednost, ki ne hodi nikdar sama, marveč je obdana s kopico moralnih in materialnih dobrin, kakor so: redoljubnost, samostojnost, možnost pomagati svojcem in drugim v sili in potrebi itd.
Da vzbudimo v naših naročnicah morebiti premalo razvit smisel do varčevanja, smo sklenile nuditi letos kot nagrade za žrebanje
same hranilne knjižice z idoženimi wotami.
Razpisujemo torej: a) W hranilnih knjižic z vlogo po din 100'—
»Ženski Svet«
Žrebanje nagrad za leto 1939

b)	} O hranilnih knjižic z vlogo po din JO'-
c)	40 hranilnih knjižic z vlogo po din 2S —.
Dalje razpisuiemo 3 glavne nagrade in sicer: a) din 1000'—, b) din löö — in c) din 2 S O'—, ki se bodo čez leto dni izžrebale med tistimi, ki bodo tekom leta redno vsak mesec vlagale kakoršnokoli svoto na svojo hranilnično knjižico, dobljeno pri tem žrebanj ii.
Nagrade so namenjene naročnicam, ki plačajo svojo naročnino do 15. februarja 1939. leta in sicer: v skupino a) spadajo celoletne, v skupino h) polletne, v skupino c) četrtletne plačnice. Tiste, ki so naročene na sam list oziroma na same priloge, spadajo v slmpino h) oziroma c). (Celoletna naročnina din 64'—, polletna din —, četrtletna din 17'—. Same priloge ali sam list: celoletno din.40'—, polletno din 2f—).
Številka za žreb je spodaj na kuponu; hranite jo! Poleg svoje Številke se dobi po ena številka za vsako na novo prijavljeno naročnico, ki plača svojo naročnino ali s-dTUQ obrok, do navedenega roka. Žrebanje se bo vršilo zadnje dni februarja; izid bo objavljen v marčni Številki.
Vse hranilne knjižice so od našega uglednega domačega zavoda Ljubljanske kreditne, banke, ki ima svoje podružnico v Beogradu, Celju, Kranju, Mariboru. Ptuju, Rakeku, SI o ven j gradcu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu.