Shoh iz IcfaSa. Oprema skakalca. Oprema skakalca s pomočjo padala obstoji iz: tesno zavezanih Cevljev, močnega pasu, vrvi in majhnega zavoja. Zavoj zgleda kakor kak nahrbtnik, v njem jc zvito padalo, ki meri razprostrto v premeru 50 metrov. Skakalec si pritrdi padalo z dvema jeklenima karabinerjema za pas zadaj za hrbtom. Na zloženo padalo je pvitrjen motvoz, kojega drugi del se priveže neposredno pred skokom iz aeroplana na kavelj ali drog letala. Skakaču ni treba storiti drugega, nego da se poda v višini 2000 m iz letala z opisano opremo na hrbtu. Ko je pritrdil eden konec padala s pomočjo motvoza na aeroplan, sko či v globočino in teža njegovega telesa potegne iz nahrbtnika za motvoz padalo, ki se kmalu razprostre radi odpora zraka. Motvoz, za katerega je bilo padalo privezano za aeroplan, se odtrga in nato se bliža skakalec prav poCasi ter polagoma materi zemlji. Skok iz višine 1000 m je precej tvegan, ker ima padalo premalo časa, da bi se razpelo. Navadno pade skakač iz aeroplana proti zemlji 30—40, največ 100 m, da se padali razprostre. Nevaren je skok iz višine nad 3000 m, ker je tamkaj zrak ša r dkejši in odpor napram pc.:"..lu r _atno manjši. Skok iz gorečega letala. Znan nemški skakač pripoveduje iz svoje prakse to-le: »Ko sem se učil vožnje v aeroplanu ob obali severne Nem čije, sem videl prvič skoke s pomočjo padala. Takoj sem bil ves vnet za ta novi šport in nisem dal miru, dokler nisem prejel dovoljenja za prvi skok; Ko sem se pognal prvič iz letala proti Kemlji, mi je postalo le nekoliko črno pred očmi. Zdelo se mi je, da mi hiti _;emlja z izredno naglico nasproti ter f>em mislil: »V eni sekundi boš mrtev!« Med tem se je bilo padalo že razprostrlo, jadral sem polagoma kakor v kakem balonu proti tlom. ¦Ko sem se dvignil nekoč s šolskim letalom v zračne višine, sem si navezal •krog pasu padalo in še danes ne vem izakaj. V višini 2000 m se je moje letalo fvnelo in je obstojala največja nevarIiost, da bo eksplodirala posoda za ben'cin. Ni mi preostajalo drugega, kakor da sem skočil iz goreče smrtne nevarnosti. Kolika sreča, da sem bil opremdjeii čisto slučajno s padalom. Kakor sčuka sem se pognal iz aeroplana, pa'(lalo se je odprlo, vrvica se je odtrgala in že sem bingljal počasi v globočino jn se rešil gotove smrti. Neprijetnost vetra za skakača. Največja neprijetnost za skakalca ije, ako se podi po zemlji močan veter, |yi vleče človek po pristanku večkrat <želo daleč po tleh. Taka neprijetnost %q je pripetila zgoraj omenjenemu skakaču v pričo vee tisočere množice gledalcev in jo je zabeležil s temi-le stav_d: »Nisem še bil v skokih. dobro izvež|>an in nisem mogel koj po pristanku 'pdpreti zaponke pasu. Veter me je vlekel preko pešcenih tal 150 m daleč. Na'vdušenje radovednežev sem si zasigu'ral na ta način, da sem koj za tem, ko gem se rešil padala, istega liitro zložil in odhitel z njim na prostor, na katerem bi bil moral pristati, ako bi mi ne bil nagajal veter. Nekaj vsakdanjega za skakače je tudi, če inorajo vsled vetra pristati mesto iia tleh, na kaki strehi ali med drevesnimi vejami.«