/i. tečaj 1849. V četertik 8. sušca. 10. list I. polovice. Moji sablici. (Iz „ Glasov domorodnih" Lovreta Tomana.) »j ojstra moja sablica, Preljuba mi prijatlica! Ne žabi, de si ti skovana, De braniš dragi dom Slavjana Za mater svojo vneliga. Oj ojstra moja sablica, Preljuba mi prijatlica! Ne žabi, de za božjo slavo, Za vero staro, vero pravo, V pravično bodeš bitvo šla. Oj ojstra moja sablica, Preljuba mi prijatlica! Ne žabi, de za vse narode, Svoboda dokler jim ne bode, Prostiti jili si brušena. Oj ojstra moja sablica, Preljuba mi prijatlica I Ne žabi, de za vse tovarše, Za brate, sestre, ljube starše Za pravdo njih si zdelana. Oj ojstra moja sablica, Preljuba mi prijatlica! Ne žabi, če me zlo zadene, De hude si moči jeklene, Odrešili si bratica. Oj ojstra moja sablica, Preljuba mi prijatlica! Ne žabi, de, ak se po volji Boga godi po zemlji okoli, Je tvoja shramba — nožnica. Sevčni deželi, in nezvesti pes. Dvanajst let star deček je peljal v mesto tele, ki so ga bili oče mesarju prodali. Dobi denarje in se verne. Po poli pride v log. Kar se mu trije precej bradasti možje perkažejo. Hitro se okoli njega vstopijo, in hočejo mošnico z denarji imeti. On jim pa serčno odgovori: Ne boste jili duliali ne — in pokliče svojiga velikiga psa na pomoč. Ali pes se ne prikaže, 74 in tatje začno' dečku grozno žugati. Deček se pa le vstavlja in pravi: Ne dam jih vam ne z lepo, ne z gerdo. — „Mi te bomo pod kolesa tvojiga vozička djali." — „To znate storiti, ali mojiga denarčka ne dobite." — Hudobneži ga res z voza potegnejo. Na tleli ležečiga vnovič silijo, de naj denarje da. On se pa še zmirej brani in kliče na ves glas svojiga »u-rina, na kteriga se zanaša. Ta pa mu noče na pomoč priti. Tatje se nad sosebno serčnostjo dečka za-uzamejo in toliko vstrašijo, de serčniga voznika puste svojo pot dalje iti. Dečiic kmalo domii dospe. Komaj stopi v hišo, gre z nabasano puško na dvoriše. Dene svojiga zaliga psa, ki je bil timčasi tudi domu pritekel, na muho. Oče to viditi zavpijejo in naglo pri-tekd. — „Za božjo voljo, ali noriš?" Naka, oče, ne norim. — »Lej, ali nočeš našiga S ur in a vbiti?" —• Pač de, oče! ker je bil boječ in nezvest. Mi pa smo ga serčniga in zvestiga varha in tovarša mislili. — Nato pove očetu vse natanjko, kar se mu je bilo na poti naključilo in kako' de se je pes obnašal. „Ce je tako', rečejo oče, zares nič druziga ne zasluži. .Sarno bi me bilo veselilo, ko bi mi bil ti pred povedal, kaj de misliš storiti. Otroci ne smejo nikoli nič brez privoljenja starišev storiti. Namesti psa bi bil znal sam sebe vbiti. Puška že dolgo nabasana stoji." Pre-bašejo oče puško in vstrelijo nejnarniga. nezvesjjga psa. M. Kožuh. Ali je mah drevju škodljiv? 3Iah je drevju tako škodljiv, de ga ne le nerodovitno stori, ampak sčasama tudiVsuši, če ga zlo prevzame, ker ne le nar bol ji muzgo iz drevesa izpije, in mu rodovivni živež iz zraka odvzame, temuč se tudi škodljive živali in červi v njem zarede, in drevo posedejo. Mah raste rad po drevesu, ktero v zamokli zemlji stoji, ali pa če je v zatišji, de veter in solnce mokrote sproti ne posuši. V deževnih letih se mah nar raji dela. Mah se tudi iz svojiga semena po drevji zaseje, in se po 75 vsim vertu razširi, kteriga veter z eniga drevesa na druge prenese. Z maham porašeno drevo se mora narpred očistiti, ves mah po deblu in po vejah ostergati, in tiste veje vse odrezati, ktere so z maham preveč zagošene, ali clo ska-žene. Potlej se mora vse drevo po deblu in po vejah, več dni zapored z merzlo vodo vmivati, in s kertačo ali ome-lam obdergniti, ali pa z slamnato metlo ošvigati, Narboljši pa je, če> drevesa vsake tri leta z apnam pobeliš. To drevju dobro služi, in scer: 1) Se ves mah na drevji naglo posuši, in drugi zrasti ne more. 2) Se z apnam (kakor že vemo) zalega gosenc in druge škodljive živali, ki se po izpoknjah za kožo v-gnezdijo, pokončajo in vmorijo. Tudi potlej, dokler drevo po apnu diši, metulji blizo ne pridejo, kteri gosence zaležejo, 3) Taki belež stori drevesam gladko kožo, ga pomladi, k rasti in k rodovitnosti veliko perpomore, in drevje per zdravji ohrani. Dobro tedej storiš_, če vse sadne drevesa pomladi, kader rauzga nastopa, v suhim vremenu z apnara pobeliš, kakor se hiše belijo. Samo malo bolj gost belež naredi. CKr. vertnar.) Življenje imenitnih Slovanov. Janez Vaj k ar d Valvazor. Janez Vajkard Valvazor je bil rojen v Ljubljani 28. velikiga travna 1541. Bil je žlahtniga rodii. Njegovi stariši so bili Jernej in Marija Valvazor. Do osme šole se je v Ljubljani učil. Vsi učeniki so bili z njim tako zadovoljni, de z malokterim učencam tako. Njegov oče, ki je vidil, de je sin prebrisane glavice, ga pošlje po svetu, de bi se še bol izuril. V Lionu na Francozkim se je poprijel zgodovine in sosebno staroznanstva ali staroslovja. V teh vednostih je neizrečeno napredoval in v tem mestu več let 76 ostal. Potem se verne domu. Po nagibu svojiga duha pa se je še zmiram z lepimi vednostmi pečal. Razun imenovanih vednost je ljubil posebno zemljopisje in naravoslovje. 30. maliga serpana 1672 se oženi z Ano Reginb Gfrafenvegarjevo. V tem zakonu ga je Bog obdaril s petimi sini in štirimi hčerkami. 28. maliga serpana 168? mu drago ženo nemila smert vzame. Nato se še tisto leto po-zakoni z Ano Maksimiliano Cečkarjevo, ki mu je dve hčeri rodila. Val vaz o r je eden nar imenitniših pisavcov slovenske dežele. Med vsimi njegovimi spiski pa je nar imenit-niši delo tole, ki mu je nevsahljivi venec slave (časti) pridobilo: Popisal je namreč ko rojen Krajnec zgodovino, vse mesta, terge, gradove, cerkve, samostane, šege in navade krajnske dežele starih časov tako natanjko, tako obširno, de ima maloktero ljudstvo take bukve. Pa ne le popisal, ampak tudi podobšine vsih mest, gradov in noš svoje dobe je dal vse na svoje stroške narediti iz čiste ljubezni do domovine. To delo obseže 15 bukev v 4 debelih zvezkih. Na svitlo so prišle te neprecenljive bukve v Ljubljani v letu 1689. Pisane so v nemškim jeziku. Ko bi pa bila slovenšina tačas kaj več veljavnosti imela, bi jih bil on gotovo v slovenšini spisal. Kerstili sa jih : „Ehre des Herzogthums Krain" (Slava krajnskiga vojvodstva). (Konec sledi.) Slovanski jezik. Nekdaj so vsi Slovani en sam jezik govorili. Odkar pa so v več delov razcepljeni, se je jezik vsakiga dela nekoliko spremenil. Kako v rodu de so si vender ti jeziki ostali, spričujejo sledeče beeede slovenskiga, ilirskiga, českiga, poljskiga in ruskiga jezika: Po slovensko. Po ilirsko. Po češko. Po poljsko. Po rusko. Bog Bog Buli Bog Bog. Oče otac olčc ojce olče. Mati majka matk.a mntka mat'. 77 slovensko. Po ilirsko. Po eesko. Po poljsko. Po rusko. Zemlja Solnce zemlja sunce zemje slance ziemia slonce zemle. #) solnce. Mesec Dan miesec dan mjesic den ksiežic tizienj injesjec. den'. Večgr večer. večer viečor večer. Zima zima zima zima zima. Železo železo železo želazo železo. Jabelko Hruška Golob Konj Zila Min jabelko hruška holub kunj žila jabelko gruška golab konj žila illii Sukno sukno sukno sukno sukno. Velik Arelik veliki vielki velikji. Bogat Služiti bogat služiti bohati sloužiti bogati služič bogatij. služit'. Viditi viditi vidjeti vidziec videt'. Se veliko veliko število takih besed je v jezikih vsih Slovanov. Tedaj se ni ravno tako težko iz bukev.več slovanskih jezikov naučiti. S smodnikam se ne pečajte. Bil je lep zimski dan. Res de še ni bilo kaj gorko, je pa vunder prijazno sonce" sijalo. Pri kosilu rečejo oče Andrej možkim poslam: Kader pojeste, vzemite droge in železne bate, in skusite na njivi za inlinam tisto debelo skalo razrušiti. Vselej, ko orjenio, se uain lemež ob njo zadeva, jo moramo s pota sprkviti. Hlapci gredo. Ko pa vidijo, de je skala silna, in de s samimi bati in drogi toliko pri nji opravijo, kakor žaba pri lešniku, poslej o eni-ga zmed sebe domu po sveder in smodnik. Ko prinese, se urno vsuknejo, in kmalo je luknja v skali s smodnika m zabita. Vkrešejo gobo, jo sprožnici pritaknejo in od-1 letijo v zavetje bližniga mlina. Dolgo se noče zapaliti. Mislijo, de se je goba vgasila. Grejo gledat. Lipe, takrat komaj 10 let star, skoči naprej k skali, in ko hoče ravno enmalo podregati, se vname> poči in — Lipeta na tla pobije. — Bog se vsmili! zavpijejo hlapci in prisko- *) Pisane so besede, kar'je bilo moi, kakor se izgovarjajo. 78 čijo Lipetn. Pa se. ne zave. Ročno ga dvignejo, nesejo domu. Se le V stanici se zave. — Viditi pa svoje rane zopet omedli. Zdravnik priteče. Ga ogleda. Mu rane iz-pere in jih oveže. Pa pove okoli stoječim, de drugo vse se bo sicer zacelilo, samo leva roka ne; zakaj ta^je bila grozovitho razmesarjena. Kite, in žile so bile tudi manj ali več poškodovane. In, žaljbog, to se je zgodilo, liipe še dan današnji levo roko mertvo nosi. Torej, ljuba mladost, nikar se ne pečaj z nevarnimi rečmi, Posebno pa pusti smodnik v nemar. Vedno naj ti bo nesrečni Lipe pred očmi in njegovi žalostni starši. Andrej Ltkarl i------------ T o b a K. Tobak je ptuje" zelise. Irha ime" od amerikanske deželice Tabago. Tukaj so to zelise nar pervi Spanci našli, ko so to deželico v Utu 1517 pod svojo oblast dobili. Ime „tobak" ni tedej iz nemškiga jezika, vzeto, ampak ima ime od kraja, kjer se je pervic našel. (Tobak namesto atabak, ker mi radi sosebno brezglasni a ptuje besede ,v p spreminjamo, postavim; olt^r^ namesto alta r i. t. d.) ,Hrovatjeimenujejo tobak d uhan od „duhati." Jz Spanskiga, ali prav za prav Portugalskiga ga je prinesel francozki poslanec Janez Nikot v letu 1560 na JTrancozko. Po njegovim imenu se jnienuje tobak v latinskim jeziku ..nicotiana" (nikocjana). Pozneje se je tobak razširil po drugih deželah in po naši, Eni ga rabijo za nos, dr,ugi ga pijejo, to je kadijo ali pušjjo. Mladi ljudje naj si ge ne bašejo v nos, še manj naj ga pijejo, Qbo-je je, jiiezdravo. ^Starim, ljudem slabih oči pa 'zdravniki no-sui tobak svetovajo «$ato, ker mokroto iz glave vleče. Dež. Kupec, ki je bil v bližnim mestu na somftji, gre s precej .napolnjeno mošriico iz mesta' domu. Ves čas jfe zlo dežvalo. Posebno je pa, ko je kupec ravno skozi neki ?9 gojzd šel, tako strašno lilo, de je bil do kože kot miš mo-fe ker. Prav'nejevoljin je bil, de je Bog vavno zdaj, ko on popotVa, toliko dežja poslal. — Hitro gre po dolgi cesti skozi gojzd. Kar zagleda pri germovji razbojnika s puško stati,, k^je z njo v njega meril — in sprožil. Pa — kercj* na ponvici se smodnik ni vžgal, in kupec na vso moč dalje steče. Kmalo prisope v bližno vas, in rešen je bil od nevsmiljene roke razbojnika. — Kakšen teleban sim viinder bil, ki sim se čez gerdo vreme, jezil ,l pravi skesano zdaj kupec. Ko bi bilo vreme suho in lepo, bi bila gotovo puška počila in jez bi bil zdaj — mertev v kervi ležal. Otroci in žena bi me bili pa doma zastonj pričakovali. Pač, je prav, de je dež lil, in razbojniku puško za-močil. Nikoli več ne bom čez božje naredbe godernjal. Kar Bog pošlje, gotovo vse prav pošlje. A. Praprotnik. ______________i Modri izreki. LPo,ferl)skiiii.\' JVar veči modrost v pogovoru obstoji v treh rečeh: 1) vediti, kedaj, ty kaj, 3] kako de je govoriti treba. Iz male iskrice se zamore velik ogenj narediti. Ravno tako zamore tudi majhin? to je.ne ravno' plogočin sovražnik veliko škodovati. Sovražnik, ki naše pregrehe graja, nam več hasni, kot prijatelj ki jih zatajuje. Velika je nesreča^ nehvaležnim ljudem ljubav sto>. riti; ali še veči je hridobuimu člbveku dolžan biti; Eno biidalo (bebec) zamore več prašatij ko^ "sto pametnih odgovarjati Sreča unim ne pomaga, kteri si sami ne pomagajo. Bogu in cesarju, kar si dolžan, podaj. V veselji ne vriskaj (ne ukaj; naglas, sicer boš ne-vošljivost zbudil. Tomanovi „GIasi domorodni." Pretečeni teden so prišle na svitlo pesmi mladiga, nadepoluiga slovenskiga pesnika, g. Lovreta Tomana pod napisabn: „Qlasi 80 domorodni." Pesmi so tako gladke, takč mile, taki sladke, tak6 polne pevskiga duha, de si bodo gotovo dopadajenje vsih domoljubov zadobile, sosebno pa odrašene slovenske mladosti, ki so ji posvečene. Tudi natis in popir sta prav prav Učna. Veljajo samo 4R kr. srebra. Založil bukvovi% Eduavd Jtohri V Ljubljani. Ne bo mu ial, kdor Si jih. omisli. J- Nav^ftil. Smešnica. Dva sta se tožila. Tožnik, de bi bil tožbo za gotovo dobil, sodnika podmaže. Da mu nov voz v dar. Njegov nasprotnik to zve, in podari sodniku za ta novi voz dva konja. Pri razsojevanji vidi tožnik, ki je "sodniku voz dal, de ne bo po njegovi volji razsojeno, ter pravi: Voz, voz! ti ne tečeš prav. —Mu zaverne s sladkimi besedami sodnik: Ljubka! sej ne moVe drugači teči, kot ga kčnji vlečejo. — (AH take sodnike bo tudi enkrat nekdo nekairi vlekel; pa brez voza in konj.) Zastavica. Trije možje pridejo v pivnico, Kerčmar prinese tri poliče vina iu tri klobase. Vsak je eno klobaso pojedel, in vender ste dve ostale. Kako je bilo to V •divjso sap 9fs pnvt m ' i)S9f st>qom »itoy vfsiu od vap vuft •\dpiCod osnqo{n df }H ''.y»s4 jiq 9f yawij9d v&oui vBtuft B. Dv — Nenavadne besede v tem listu. Naravoslovje je Vednost, ki nam pove vzroke naravnih ali natornjh prikazkov, ali bolj po domače: je vednost, ki nas, uči, od kod de pride, de se v natori ta ali una reč prigodi, postavim: de/,, sneg, grom, blisk i. t. d. Staroglovje ali staroznanstvo je vednost, ki nas uči stare i navade, šege, noše, rokodelstva, umetnosti in celo nekdajno življenje kakiga ljudstva doma in na vojski poznati. Zemljopisje je vednost, ki nas soznani z zemljo, to je z mno-goveistnimi deželami, mesti, tergi in z znamenitnostimi po deželah, mestih, tergih i. t. d. Zgodovina je vednost vsiga, kar se je že na svetu imenit-niga zgodilo. Rozahja Etjer, založnica. J. Navratil, vrednik.