u pr avniAtVOi H)u»g»)w>
Ulica 6. — lelelco tt. &L22, 312& 3124, 3125, 8126*» LnstiratnJ oddelek: Ljubljana, Selen*
ourgova U1. A. — i ei. 33«Sl, Pocružnica Maribor: Gosposka ulica
sit. LL — Telefon M- 2456. eocružnica Celje: Kocenova ulica 6L
— Telefon St. 190. tiacuni pri pošt. cek. zavodih: Ljubljana St. 11.842. Praga Oslo 78-180. Wien 9t 106.241.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon S122, 3123, 3124, 3128, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon st. 2440. Ortje, Stroamnajrerjeva ulica Štev. 1. Telefon St. 68.
jo dolže. da je zakrivila včerajšnje dogodke v Ženevi. Nibče ne more zanikati, da je Lit vino v s svojimi manevri v Ženevi hotel obenem torpedirati t-udi loka rn s ko konferenco. kar mu je žal uspelo. Rusija spoznava, da je moskovska zvezda v zapadni Evropi v zatonu in skuša zato pridobiti manjše evropske države. Ni nobena tajnost, da je Lit vino v zadnje dni v Ženevi stalno mtrigiral in agitiral proti Franciji in An-
RAZOČARANA ITALIJA
Nove grožnje z Izstopom Italije iz Društva narodov zaradi prizna nja abesinske delegacije - Mahinacije Moskve v ženevi
London in Moskva
Rim, 24. septembra, o. Ženevski sklep, s katerim je bila s prepričevalo večino odklo« njena italijanska zahteva po izključitvi Abesinije iz Društva narodov, je napravil t vseh tukajšnjih političnih krogih' silen vtis.
V	vsej Italiji ni nihče pričakoval, da bo Ženeva tako očitno briskirala Italijo in šla preko vseh njenih groženj na dnevni red.
V	političnih krogih so računali, da bo fran« coski in angleški delegaciji vendarle uspelo najti takšno rešitev, ki bo omogočila povra« tek Italije v Ženevo, tem bolj, ker jo je generalni tajnik Društva narodov Avenol ob priliki svojega obiska v Rimu docela konkretno označil kot povsem verjetno. Sedaj je ženevski sklep posta ril Italijo pred izvršeno dejstvo, iz katerega kulminira spoznanje, da je 39 držav zavzelo docela jasno in odločno stališče proti italijanski mednarodni politiki. Edina uteha za Italijo je še dejstvo, da tega sklepa ne odobravata Francija in Anglija.
Ženeva, 24. septembra. AA. Abesinski cesar je poslal skupščini DN poslanico z zahvalo, ker je »spoštovala pravice abesinskega naroda, ki je sedaj v najhujši stisk,i«. Cesar izjavlja, da mora kljub temu izraziti nekatere pomisleke glede Politisovega poročila, češ, da so v njem odstavki, ki niso v skladu z načelom nadaljnjega priznavanja Abesinije za neodvisno državo.
Vpliv Rusije na male države
»Popolo d'ItaLia». naglasa, da političnih posledic najnovejšega postopanja Društva narodov ne more nihče presoditi. Nasprotni« ki Italije se vesele ker se na ta način Ita« lija vedno bolj oddaljuje od Ženeve. Na podlagi dosedanjega dela Društva narodov je treba ugotoviti predvsem dve dejstvi. Nepobitno je, da sta Francija in Anglija izgubil vplivna, manjše drža ve; drugo važno dejstvo je, da s tem ni porastel vpliv malih držav, pač pa vpliv Sovjetske Rusije, ki ima sedaj glavno besedo v Ženevi. Rusiji je uspelo, da izkoristi delegacije malih držav s takim uspehom, kakor tega nista nikoli dosegli niti Francija niti Anglija.
... in njeni pravi cilji
Sovjetska politika ima pri tem dva glavna cilja: onemogočiti vrnitev Italije v Ženevo, zlasti v dobi, ko prihaja "a dnevni red špansko vprašanje, ker se hoče na ta način iznebiti enega svojih najmočnejših nasprot* nikov. Obenem hoče Rusija z odhodom Italije iz Ženeve zavleči kolikor mogoče sestanek lokarnske konference in s tem prepre« čiti možnost zbližanja Francije in Nemčije, ki M vsekakor znatno oslabilo francosko* rusko prijateljstvo. Če bi lokarnskim drža« vam uspelo razčistiti oduošaje med Francijo in Nemčijo in skleniti pogodbo o nenapa-
Lurdski brzi vlak
trčil z ekspresnim
17 smrtnih žrtev, 50 potnikov hudo, mnogo pa lažje
ranjenih
Trgovinska pogodba
x Italijo sklenjena
Po 14 dnevnih pogajanjih je prišlo do sporazuma glede šestmesečnega trgovinskega provizorija
gozdove in rudnike g. Milan Manojlovič, šef Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Milutin Petrovič in generalni ravnatelj Narodne banke dr. Milan Protič. Italijanski delegaciji pa je načeljeval opol-nomočeni minister gosp. A. Iannini.
hudo ranjenih in veliko število lažje ranjenih potnikov. Skoro vsi mrtvi so tako razmesarjeni, da njihove identitete doslej niso mogli ugotoviti.
Kako je prišlo do nesreče, bo ugotovila preiskava. Na eni strani zatrjujejo, da je odpovedala električna lokomotiva brzega vlaka, na drugi strani trdijo, da je bil pokvarjen električni vod in da je zaradi tega brzi vlak vozil prepočasi ter ni ob pravem času dosegel postaje, na kateri se je običajno križal z ekspresnim vlakom. Izginilo je tudi mnogo pošte, tako da trpi tudi poštna uprava veliko škodo.
Na podlagi prvih ugotovitev preiskave so aretirali strojevodjo brzega vlaka in dežurno telefonistko na železniški postaji v Lurdu, ker mislijo, da je njena malomarnost v službi glavni vzrok katastrofe.
Pariz, 24. septembra, o. Snoči se je pripetila v bližini Lurda huda železniška nesreča. Na odprti progi sta trčila ekspresni in brzivlak. O nesreči poročajo naslednje podrobnosti:
Nesreča se je zgodila 4 km daleč od Lurda pri vasi Ossum. Ekspresni vlak, ki vozi na progi Hendave—Niča—Mentone, seje v polnem diru zaletel v brzovlak, ki je prihajal iz Lurda proti Tarbesu. Vsi vagoni brzega vlaka so se popolnoma razbili, več vagonov ekspresnega vlaka pa je skočilo s tira. Izpod razvalin razbitih vagonov se je pozno v noč čulo obupno klicanje ranjencev. Mnogi so bili stisnjeni med zveriže-no ogrodje vagonov, tako da jih ni bilo mogoče osvoboditi. Iz Lurda in drugih postaj so poslali na kraj nesreče posebne vlake z reševalnim moštvom. Do opoldne so izkopali iz razbitih vagonov 17 mrtvih, 50
Rim, 24. septembra. AA. Včeraj v sredo 23. t. m. ob 20.30 so se končaa trgovinska pogajanja z Italijo v palači Chigi. Nova trgovinska pogodba bo podpisana v soboto 26. t. m. Namesto tromesečnega provizorija, ki so ga prvotno nameravali, so sklenili dogovor na šest mesecev, ki se lahko tiho podaljša do sklenitve definitivne pogodbe. Pogodba določa kontingente za jugoslovansko živino in živinske izdelke, za les in za več drugega jugoslovanskega blaga. Reči se sme, da je pogodba tako po svojih pogojih, kakor po kontingentih ugodna za bodoči razvoj trgovine. Pogodba obsega tudi ureditev plačilnega prometa, način likvidacije jugoslovanskih klirinških terjatev in ureditev rednega trgovinskega prometa.
Trgovinska pogajanja z Italijo so se pričela 9. septembra in so torej trajala le 14 dni. Našo delegacijo je vodil pomočnik zunanjega ministra gosp. Milivoj Pilja, kot člani delegacije pa so mu stali ob strani načelnik trgovinskega ministrstva dr. Milan Lazarevič, višji svetnik ministrstva za
Pred sklicanjem raz-orožitvene konference
London, 34. septembra, b. »Times« poročajo, da so dosedanji angleško-francoski razgovori glede zopetnega sklicanja razoro-žitvene konference že tako daleč napredovali, da bo francoska vlada že na sedanjem zasedanju DN podvzela iniciativo za zopetni sestanek razorožitvenega komiteja DN, v katerem bo francoski zunanji minister Delbos razložil francoske predloge glede razorožitve.
Utrjevanje angleških sredozemskih baz
London, 24. septembra, b. Povratek prve* ga lorda angleške admiraiitete sira Samulea Hoarea z inšpekcijskega potovanja po Sredozemlju in izjave, ki jih je ob tej priliki podal, so v tukajšnjih političnih krogih predmet velikega zanimanja. V splošnem domnevajo, da se bo sedaj Anglija z vso silo lotiia utrjevanja svojih sredozemskih oporišč, zlasti onih v vzhodnem delu Sres dozemskega morja, ki naj Angliji zavarujejo njeno pot na Daljni vzhod. V zvezi s tem pričakujejo, da bo v kratkem izdelan načrt novih del za izpopolnitev teh angleških oporišč, zlasti na otoku Cipru, ki stoji v znanem angleškem obrambnem trikotu« Aleksandrija-HaifasCiper. V načrtu je po polna reorganizacija obeh luk na tem otoku, Limasola in Fainaguste. Obrambne sile bodo povsod povečane, vendar po informacijah »Morningpoete* angleška vlada pri tem ne misli na povečanje sedanjega sre« dozemekega brodovja, temveč samo na preureditev in boljšo, modernejšo opremo vseh v poštev prihajajočih baz. Uspeh Hoareove inšpekcije je prav v tem, da je ugotovil po* manjkljivosti angleške obrambe v tem predelu Sredozemlja; vendar sodijo tu, da je položaj Velike Britanije po najnovejših političnih zvezah z Egiptom. Turčijo in Grčijo znova utrjen.
Nov transport italijanskih delavcev v Abesinijo
Milan, '34. septembra. AA. S parnikotn »Toscano« se je odpeljalo v vzhodno Afriko (?2o delavcev, po večini iz severnih krajev Italije.
Nova vojna nevarnost na Kitajskem
Izkrcanje japonskih čet v Sanghaju — Bojevito raznolo-
ženje na Japonskem
novi iz petih severnih kitajskih pokrajin posebno državico (etat tampon).
Japonska vlada je zapovedala svojemu po lani ku v Nankingu, naj ne zapusti Nankinga, vendar pa naj do nadaljnjega prekine vsa pogajanja s kitajskim zunanjim ministrom. Stopi naj v stik samo z maršalom Cangkajškom, kateremu naj razloži resnost položaja.
kovali njeni posebni imperialni interesi, še vedno za hip zaigrala na rusko kar. to, da bo ž njo preplašila Berlin in Tokio in ubrzdala njun preveliki in impul-zivni mednarodni zalet, toda na več kot taktično rusko potezo je pri vsem dosedanjem angleškem zadržanju vendarle težko misliti.
V debatah glede napovedane konference takozvanih lokarnskih sil je bila n. pr. že večkrat poudarjena angleška želja, da bi na tej konferenci sodelovala poleg drugih držav tudi Sovjetska Rusija, toda niti tu se ne zdi verjetno, da bi Angliji narekovala njeno rusofil-sko tendenco v tem vprašanju samo želja po čim tesnejšem zbližanju z Rusijo. Pojava Rusije na lokarnski konferenci je v Londonu le toliko zaželjena, v kolikor bi tam že njena sama navzočnost pomenila brzdanje nemških zahtev. Tradiciji angleške zunanje politike pa bi prevelika navezanost na Rusijo, ki bi z angleškim prijateljstvom svojo pozicijo v Evropi pač močno okrepila, gotovo ne odgovarjala. Zato v razmerju Londona do Moskve še vedno ne moremo misliti na kaj več kakor na navadno manevriranje.
Tokio, 24. septembra, g. Vzhodna Azija se nahaja pred novimi vojnimi zapletljajl. Včerajšnji krvavi incident v šanghaju, pri katerem je bil en japonski mornar ubit, dva pa ranjena, je izzval po v ej Japonski veliko raziburjenje, ki ga je treba primerjati amo z razpoloženjem 1. 1932. po dogodkih v Capeju. V merodajnih političnih Ircgih resno verujejo v vojne zapl tljaje na Kitajskem, ako kitajske oblasti to pot ne bedo nastopile energično.
Japonski admiral Kondo je izkrcal v šanghaju bataljon pehote in zavzel glavne točke Hongkova, ki je del šanghaja. Kitajci, ki so skušali ta okraj zapustiti, so bili aretirani. Admiral Kondo je pozval kitajske cbla ti, da morajo prijeti krivce atentata v 12 urah. Kmalu zatem je izkrcal v okraju čapeju še en bataljon pehote. Obenem je razglasil obsedni stanje na področju mednarodne koncesije.
Japon ka vlada je pozvala vse svoj? državljane, živeče na Kitajskem, naj zapuste svoja dosedanja bivališča in se vrnejo na japonsko. Kakor se čuje, namerava japonska vlada zahtevati od Kitajske, naj usta-
Letalska tekma iz Anglije v Južno Afriko
London, 24. septembra, d. Nocoj se je pričela v Portsmouthu ena največjih letalskih tekem v zadnjih letih. Gre za polet iz Portsmoutha v Johannisburg v Južni Afriki, za katerega je znani južnoafriški milijonar J. W. Schlesinger razpisal nagrado 10.000 funtov. Tekme na 6540 mili dolgi progi se udeležuje 11 letal. Zanimivo je, da se je nameraval tekmovanja udeležiti tudi pred nekaj dnevi smrtno ponesrečeni znani letalec Campbell Black, ki mu je bila dodeljena startna številka 13. Prvi letalec bo rabil za polet v Južno Afriko na progi, ki bo vodila preko Beograda in Kaira, približno 48 ur.
Uredba o kmečkih dolgovih bo danes ]
objavljena
Beograd, 24. septembra. AA. Nocoj se je vršila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 17. do 19. ure. Na seji je predsednik vlade dr. Stojadinovič podal poročilo o svojem potovanju v Rumunijo in Češkoslovaško. Rrflren tega je ministrski svet raZpravTjal o raznih resornih zadevah, tako med drugim:
t." 0 uredbi za likvidacijo kmečkih dolgov, katero besedilo bo objavljeno jutri.
2.	Na predlog ministra za šume in rude je dovoljeno imovinski občini Otočae posojilo v »nesku 300.000 Din.
3.	Sprejeta je bila uredba, ki jo je predložil minister za trgovino o oprostitvi carin in drugih dajatev za blago, ki ga uvažajo vlade drugih držav za zgraditev svojih razstavnih paviljonov na naših velesejmih pod pogojem, da priznajo reciprociteto.
4.	Sprejet je bil predlog finančnega ministra, da se sporazumno z lastniki obveznic
Blairovega in Selingmanovega posojila uredi izplačilo kuponov od 1. novembra 1935 do 1. maja 1937 na način že prej sklenjenega dogovora.s francoskimi lastniki naših državnih posojil.
Beograd, 24. septembra. AA. Jutri ob 9. dopoldne se sestane ekonomsko-finančni komite ministrov, da definitivno stilizira uredbo o razdolžitvi kmetov, ki jo bo ob 11. dopoldne sprejel ministrski svet in ki ,bo nato objavljena.
Žito za občinske doklade
Beograd, 24. septembra, p. Finančni mls nister je izda! odlok, po katersm lahko ob* činske uprave prejemajo na račun plačila zaostankov na občinskih dokladah do konca I. 1935 tudi žito in sicer po ceni. ki jo na predlog prizadete občine določi banska uprava.
Dunajska konferenca šele v novembru
Razpravljala bo o vseh važnih gospodarskih vprašanjih
ki zanimajo srednjo Evropo
Dunaj. 24. septembra, b. Avstrijski držav« ni tajnik dr. Schmidt je v razgovorih z zastopniki avstrijskega tiska v Ženevi izjavil, da se bo konferenca držav rimskega bloka sestala na Dunaju šele v prvi polovici novembra. Konferenca t>o v glavnem ^»svečena razpravi o aktualnih gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo srednjo Evro« po. Program konference bo sporazumno do» ločen šele ob njegovem obisku v Budimpešti, kamor se bo podal takoj po svojem povratiku iz Ženeve.
Dunaj za sodelovanje v srednji Evropi
Dunaj, 24-septembra, b. »Neuigkets Wclts blatk in »Echo« se pečata danes v daljših člankih s položajem v srednji Evropi in z -\logo, ki io ima v tem delu Evrope Mala an* tanta. Prvi list prihaja do zaključka, da se pojavlja v podunavskem bazenu v zadnjem času veliko iztreznjenje, ki ga narekuje hu5 da gospodarska stiska. Prav zaradi tega bo sestanek držav rimskega bloka velikega po* mena za nadaljnji razvoj odnošajev v srednji Evropi. »Echo« polemizira zlasti z nekaterimi madžarskimi listi, ki so po konferenci Male antante izrazili strah, da ie Madžarska v nevarnosti. Madžarska lahko ostane v najboljših stikih z Nemčijo, pravi list, toda pri tem ne sme pozabiti, da pripada tudi
k takozvanemu rimskemu bloku, kjer so zlasti njeni gospodarski interesi v polni meri zaščiteni
Madžarsko stališče v podunavskem vprašanju
Budimpešta, 24. septembra. w. »Deutsche allgemeine Zeitung« objavlja razgovor svojega budimpeštanskega poročevalca z madžarskim zunanjim ministrom Kanyo, ki je med drugim dejal:
Ako bi nameravana konferenca petih držav rodila ugoden . rezultat, ki bilo mogoče v dogledinem času sklicati podunavsko konferenco. Stališče madžarske vlade v podunavskem vprašanju je znano. Madžarska je ob svoji popolni enakopravnosti pripravljena za proučitev vsakega resnega predloga, ki dopušča mirno evolucijo in svobodno razpravo o predlogih za mir, ki bi zagotovil zaščito madžarskih manjšin v nasledstvenih državah in ki bi njihovega položaja ne poslabšal. Na drugi strani ne bi mogli prevzeti obveznosti glede medsebojne moči. ker to za nas ne bi imelo nobene praktične veljave. Ne opuščamo upanja, da bo prej ali slej prišlo do uvidevnosti na drugi strani. Ako se to ne bi zgodilo, bomo s pomočjo naših izkušenih prijateljev kliub temu nadaljevali svojo dosedanjo politiko mirti
Azana odstopil?
Posle predsednika španske republike je baje prevzel predsednik parlamenta Martinez Bario
Priz, 24. septembra b. Radijska postaja ▼ Sevilli je popoldne objavila vest. da Je predsednik španske republike Azana odstopil ter da je začasno prevzel funkcije pred= sednika republike presednik parlamenta Martinez Bario.
Kakor poroča brezžična postaja v Rabatu t španskem Maroku, je predsednik Azana ujetnik madridske vlade. Več č'anov prejš* nje španske vlade, ki so hoteli priti z njim v zvezo, je bilo aretiranih. Na vseh strateško važnih točkah Madrida so bili postavljeni poljski topovi in težke strojnice. V okolici Madrida so zgradili strelske jarke ter jih eementirali.
Zarota proti Companysu
Rabat, 24. septembra, b. Radio v Tenerifi poroča, da so voditelji barcelonske ljudske fronte odpotovali v Francijo. Po poročilih iz Madrida se tam potrjuje, da je v Barceloni prišlo do zarote proti predsedniku katalonske vlade Companvsu.
Katalonski notranji minister v Franciji
Pariz, 24. septembra, g. Notranji minister katalonske vlade Espana je prispel danes iz Barcelone v Francijo, kjer bo ostal nekaj časa. Govorijo, da je bil Espana v zelo napetih odnošajih z anarhisti v Barceloni in da je iz Španije pobegnil, da bi se odtegnil njihovemu maščevanju.
Pred obkoli tvijo Madrida
Pariz, 24. septembra, o. Francoski desničarski listi so prepričani, da bo upornikom v kratkem uspelo popolnoma obkoliti Madrid- Uporniki ne nameravajo mesta bombardirati, marveč ga hočejo izstradati in tako prisiliti k predaji. V zvezi s tem se zatrjuje, da bo. madridska vlada prenesla s\*»j sedež v Valencijo, kamor so že začeli seliti državne arhive in kamor so tudi že prepeljali zaloge zlata Narodne banke. Iz Valencije namerava madridska vlada do kraja voditi borbo proti upornikem.
Uporniki vdrli v Toledo
Burgos, 24. septembra, b. Po poročilih iz uporniškega glavnega stana so prednje čete polkovnika Yagua, obstoječe iz fašistične milice, tujih legijonarjev in Maročanov, nepričakovano vdrle skozi takozvana »vrata krvi« v Toledo. Vladne čete so bile tako presenečene, da se pravočasno niso niti mogle postaviti v bran. ker niso utegnile zgraditi barikad v ulicah, kjer so se pojavili uporniki.
Saintu Jean de Luz, 24. septembra. w. Po najnovejših vesteh iz Burgosa se vršijo pred vrati Toleda, 500 metrov od Alcazarja, ljuti boji med predstražami nacionalnih če,t in rdečo milico. Nacionalistična letala, ki mečejo V Alcazar živila, so včeraj metala letake, ki javljajo branilcem, da bodo v kratkem osvobojeni.
BrezžičUta postaja1 v Sevilli poroča, da je komunistična stranka v Madridu izdala proglas, ki poziva vse svoje člane, ki še niso na fronti, naj-se pridružijo milici, ker je položaj skrajno resen.
Nadalje potrjujejo, da so uporniške čete na fronti pri Bilbau oddaljene le 5 km od Eibarja. Pričakujejo, da se bodo pričele
ostre borbe za posest tega kraja, kjer se nahajajo najvažnejše tvornice orožja, ki izdelujejo noč in dan orožje za čete ljudske fronte.
Torrijos v rokah upornikov
Rabat, 24. septembra. Sevillski radio poroča, da so uporniki zasedli kraj Torrijos in pri tem zajeli veliko vladnih miličnikov. Pri Maquedi, ki je prav tako padla v uporniške roke, so po bojih našli na stotine mrtvih.
Sedem vladnih letal sestreljenih
Talavera, 24. septembra, b. Na fronti pri Talaveri in Cordobi so uporniški letalci sestrelili sedem vladnih letal.
Atentat na generala Molo
Pariz, 24. septembra, o. »Figaro« poroča, da je neki tujec v Burgosu izvršil atentat na generala Molo, ki pa je bil Ie lažje ranjen. Atentatorja so aretirali. Podrobnosti še niso znane.
Sto talcev ustreljenih
London, 24. septembra, b. »Times« poročajo iz Gibraltarja, da so miličniki v odgovor na letalske napade upornikov postre-lili 100 političnih jetnikov, med katerimi je bil baje tudi neki znan konservativni politik.
Vlada v Burgosu ne bo poslala delegacije v Ženevo
Burgos, 24. septembra, o. Uporniška vlada v Burgosu demantira vesti inozemskih listov, po katerih so nameravali uporniki poslati svojo delegacijo v Ženevo, kjer naj bi zahtevala priznanje njihovega režima v Španiji. Uporniška vlada ima sedaj važnejše posle kakor pa pogajati se za svoje priznanje. Šele. ko bo očistila Španijo a/nar-histov in komunistov ter s tem izvršila nalogo, ki si jo je postavila, bo stdipila pred svet in zahtevala svoje priznanje.
Pristanek Portugalske na nevtralnost ?
London, 24. septembra, o. Po vesteh iz Ženeve je portugalski zunanji minister Monteiro po dolgotrajnih pogajanjih z Ede-nom pristal n« to. dla pošlje tudi Portugalska svojega zastopnika v odbor, ki naj nadzira nevtralnost napram dogodkom v Španiji. Svoj pristanek je vezal na naknadno odobritev portugalske vlade, ki ji je sporočil razloge, zaradi katerih je dal svoj pristanek. ,
Južna Amerika za priznanje vlade v Burgosu
Pariz, 24. septembra, o. »Figaro« poroča, da se bodo jutri sestali v Saint de Luz diplomatski zastopniki vseh južnoameriških držav, ki so bili doslej akreditirani pri madridski vladi. Pobudo za sestanek je dal urugvajski poslanik, ker je Urugvaj prekinil diplomatske odnošaje z madridsko vlado. Urugvajski poslanik bo na jutrišnji konferenci predlagal, naj tudi vse ostale južnoameriške države ne prekinejo samo diplomatske stike z madridsko vlado, marveč tudi priznajo uporniško vlado ter se pri njej akreditirajo.

Beležke
Razpuičen občinski odbor
Kakor poroča »Slovenec«, je banska uprava razrešila prve tri odbornike ter nekatere druge odbornike občine v Koroški Beli pri Jesenicah, deloma z utemeljitvijo, da so občinski dobavitelji, deloma pa z obtožbo, da so zakrivili nečastna dejanja. O tej obtožbi bosta morali izreči definitivno odločitev šele upravno in redno sodišče, vendar pa razpustitveni odlok pritožbi ne priznava odložilne moči, pa je bila zaradi tega za občino Koroško Belo takoj postavljena začasna uprava z Ivanom Ehrlachom z Javornika na čelu.
»Narod in vojska"
O najtesnejši povezanosti med našim narodom in njegovo narodno vojsko bi bilo škoda izgubljati danes besed. Ako velja za kako vojsko, da predstavlja oboroženi narod, potem velja to v prvi vrsti za jugoslovensko. Prilike, v katerih živimo, nam nalagajo vsem dolžnost, da z vsemi silami čim bolj okrepimo te tesne zveze med ljudstvom in vojsko. Da se podpre ta akcija tudi z vojaške strani, sc jc zbrala skupina mlajših gcneralštabnih častnikov, med njimi tudi Slovenci, in sklenila izdajati s pričetkom prihodnjega leta tednik »Narod in vojska«. List bo seznanjal najširšo javnost s sedanjim načinom vojskovanja in zbiral okoli sebe vse sile, ki paz-no motrijo razvoj države in njene vojne obrambne moči. Želimo, da bi novi list naše mlade častniške generacije naletel na čim lepši odmev tudi v slovenski javnosti, ki spremlja vsak pokret naše vojske vedno z največjimi simpatijami.
Vesti o pogajanjih z dr. Mačkom
»Hrvatski dnevnik« objavlja članek o politični situaciji in beleži tudi v zadnjem času razširjene vesti o nekih novih pogajanjih z dr. Mačkom. List pravi, da so te verzije netočne, kar je razvidno že iz tega, da dr. Maček zaradi svoje bolezni sploh ne sprejema nobenih obiskov. Po mnenju lista izvirajo take verzije iz splošno občutene potrebe, da se čimprej reši »hrvatsko "vprašanje, ki je prvo in glavno vprašanje«.
Pribičevičeva stranka in Hrvati
Beograjski listi objavljajo obširna poročila o politiki, ki jo bo vodila Pribičevičeva stranka po smrti svojega voditelja. Med temi poročili se je ponavljala tudi informacija, da bo za novega predsednika stranke izvoljen dr. Srdjan Budisavljevič, ker je potrebno, da je predsednik te pretežno srbske skupine Srb. Člani vodstva bivše SDS odločno zanikajo te informacije in zlasti odklanjajo tezo, da bi moral biti tudi novi predsednik Srb. Oni izjavljajo, da vztrajajo slej ko prej na svojem stališču, da v njihovi stranki ni razlike med tem, ali je kdo Srb ali Hrvat ali Slovenec. Oni niso srbska stranka in zato tudi ni potrebno, da bi morali za predsednika nujno izvoliti Srba.
Seveda se je v tej polemiki oglasil tudi »Obzor«, ki je indirektno zelo ostro nastopil proti navedenim naziranjem sedanjih voditeljev bivše SDS. On pravi, da se morajo danes vsi Hrvati, ne glede na to, kaki stranki so poprej pripadali, pridružiti fronti dr. Mačka in se podrediti njegovemu vodstvu. To velja tudi za hrvatske pristaše bivše SDS. Tudi oni bi se morali odreči svoji nekdanji stranki in se brez posrednika direktno uvrstiti v hrvatsko fronto.
Značilno je, da se »Hrvatski dnevnik« kot avtentični tolmač naziranja dr. Mačka k temu kočljivemu vprašanju nič ne oglasi. Tudi »iz krogov vodstva bivše SDS« doslej še ni prišel v javnost noben odgovor na »Obzorovo« izzivanje.
Za „Skomom" in „Kromom" še „Grom"
V	okviru Katoliške akcije za zagrebško nadškofijo je bilo ustanovljenih nekaj posebnih stanovskih sekcij. Med njimi so posebno živahne pri delu sekcije Seljaške katoliške omladine, ki jih po začetnicah kratko imenujejo »Skom.« Poleg teh so številne tudi sekcije katoliških delavcev »Krom« (Katolička radnička omladina). Sedaj pa so pričeli ustanavljati v okrilju Katoliške akcije še posebne sekcije za mladino iz meščanskih slojev. Ime te najnovejše sekcije je »GROM« (Gradjanska omladina). Gromovci bodo delovali za razširjevanje katoliških idej med hrvatsko meščansko mladino. Predsednik vsake organizacije »Groma« je duhovnik, ki ga določi nadškof koadjutor dr. Stepinac. Vsaka sekcija mora imeti tudi svojo zastavo, ki je rdeče barve z belim križem.
Ustanavljanja teh posebnih mladinskih organizacij ne gledajo v krogih okoli dr. Mačka nič kaj z veseljem. Zanimivo pa je, da je odločno nastopil proti njim znani sarajevski nadškof dr. Šarič, ki je naravnost prepovedal Katoliški akciji v svoji škofiji ustanavljanje sličnih organizacij z utemeljitvijo, da vse te naloge lahko opravljajo »križarji«.
Ljotičev shod v Beogradu
Kakor poročajo beograjski listi, je sklical Dimitrije Ljotič za nedeljo v Beograd veliko javno zborovanje svoje stranke »Zbor«, Na shod bodo prišli tudi pristaši iz vsega severnega dela Srbije, iz Srema in iz Vojvodine.
Mladinski akcijski odbor JNS za Slovenijo
V	soglasju s predsedstvom banovinskega odbora JNS je bil osnovan mladinski akcijski odbor, ki si je postavil nalogo, da organizira v smislu strankinih statutov mladino JNS na področju dravske banovine. Akcijski odbor sestavljajo: predsednik inž. J. Rus; podpredsednika dipl. fil. Viktor Hrovatin in abs. iur. Boris Kalan; tajnika abs. iur. Andrej Uršič in abs. iu*. Dušan Vargazon; blagajnik abs. iur. Dušan Verbič. Odborniki so inž. S. Zajec, dr. Ah-čin, dr. M. Zajez, mag. ph. Albin Podvršič, abs. iur Rudolf Zore, cand. iur. Stane Klemene, cand. iur. Albert Heric; revizorja: abs. iur. France Artnak in abs. iur. Franjo Bradač.
Atentat na poslanca
Beograd, 24. septembra, p. Preteklo noč ]e bil izvršen atentat na narodnega poslanca JRZ Bogdana Milinčiča. Ko se je pozno zve» čer vračal skozi vas Stubije pri Alek-sandrovcu v župskem srezu, je doslej se neznan napadalec oddal nanj več strelov in ga smrtno nevarno ranil na glavi. V brezupnem stanju so poslanca Milinčiča pre« peljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Napadalca oblasti še niso mogle izslediti.
Beograd, 24. sept. p. Iz Krnievca poročajo, da je ob 14. nar. poslanec Bogdan MilinčM podlegel svojim ranam.
Zadušnica za Sv. Pribičeviča
Beograd, 24. septembra, p. V cerkvi sv. Save je bila dopoldne zadušnica za pokojnega Svetozarja Pribičeviča. Udeležili so se je sorodniki in politični prijatelji pokojnika, med njimi vsi šefi beograjskega dela združene opozicije. Spominski govor je imel pokojnikov tovariš iz mladih let prota Bogoljub Miloševič.
poveča delovanj« organizma In ubla-Suje bolečine Bol|SI krvni obtok dosežete z ASPIRIN tabletami, ■tem neškodljivim sredstvom proti pre-hlajenju, revmatiimu In zobobolu.
vsaka
tableta Ima
vtisnjen Bayer-Jev
križ/"""
ASPIRIN
V. *. .Jngel«. k. d.. Zagreb. Ojla« je_r«g. pod S. Br. 12.314 od 25. Vi. HM.
O občinskih volitvah, svobodi in nasilju
O vsem tem se je razpisal zadnji »Domoljub«, slovensko podežel=ko glasilo JRZ. O občinskih volitvah samih poroča bolj na kratko v notici, ki ne šteje niti dvajset vrst. Značilno, toda razumljivo je, da ne objavlja volilnih številk, marveč samo na kratko kon--tatira, da je »naša JRZ zmagala v devetih občinah, v treh pa združeni nasprotniki«. Pač pa se pritožuje, da »so liberalci vseh barv divjali kot razbojniki« ln da je >k liberalni zmagi pripomoglo državno nameščenstvo, ki je skoraj celotno glasovalo proti JRZ«.
Se bolj nepremišljena ln neodgovorna pa je trditev, da je JRZ »prodrla neredko v hudih bojih s komunisti, tako v Planini pri Rakeku, v št. Vidu pri Grobelnem, v Šmarju, v Sromljah, v Mavčičah, v Tuhinju, v Dobrunjah ln pri Devici Mariji v Polju«. Ni nam treba dokazovati, da v večini naštetih občin komunistov sploh nI, drugod pa tudi ne toliko, da bi mogli na Izid volitev vplivati. Radi pa bi vedeli, ali se gospodje pri »Domoljubu« res ne zavedajo nevarnosti, ki jo lahko rodi njihovo početje, ako svoje politične nasprotnice meni nič tebi nič proglašajo za komuniste. Naj mimogrede omenimo, da proglaša »Domoljub« za prikrito komunistično glasilo tudi tednik- -^Slovensko zemljo«, katerega duševni oče je g. dr. Dragotin Lon-
čar, torej mož, ki ni 'e gotovo daleč proft od komunizma, temveč je povrh še s svojim javnim delovanjem, čeprav morda nezavestno, po ogromni večini opravljal ku-luk za »Domoljubov« tabor.
Mnogo obširneje kakor o občinskih volitvah samih pa se je »Domoljub« razpisal o -svobodi in nasilju«, seveda tudi v zvezi z volitvami. Takoj v začetku pravi: vLjudje, ki z današnjo vlado in s političnim stanjem v naši deželi niso zadovoljni, imajo vedno polna usta o na-rilstvih, s katerimi tišči sedanja vlada ljudsko voljo k tlom«. -.Domoljub« pravi, da so take besede laž in da je res ravno nasprotno: >Za ljudi, ki jim je svoboda le prazna fraza in svobode na znan jo ceniti, je danes c?Io preveč prostosti«.
Nato dokazuje »Domoljub«, da je vladalo nasilstvo v dobi režima JNS, sedaj pa se vrše občinske volitve >povsod brez nasilja od zgoraj. Tudi uradništvo je prosto, saj vidimo, da so lc red^e izjeme oni državni nameščenci, ki pri teh volitvah glasujejo za vladno stranko, trumoma. pa glasujejo, zlasti učitelji, za. protivladno stranko. Kljub temu ni nihče bil vržen zaradi politike na cesto, nihče ni bil zaradi svojega opozici^nalstva preganjan aH rr*~ stavljen«.
DANES ob 20. uri svečana otvoritev
ELITNEGA KINA MATICE
Predvajana bo prekrasna Mlllttckerjeva opereta
DIJAK PROSJAK
Carola Hohn, Marika Rokk, -Johannes Horsters, Fritz Kampers in Ida Wust
Predprodaja vstopnic, danes od 16. ure dalje
Važen datum za invalide
Knez namestnik na Brdu
Bled, 24. septembra. AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle, ki je bil tri dni na državnem posestvu v Belju, se je davi vrnil v gradič Brdo pri Kranju.
Dne 25. marca t. 1. je bila izdana uredba O izpremembah in dopolnitvah invalidskega zakona. V uredbi je nekaj določb, katerim morajo invalidi posvetiti vso pozornost, da se še v zadnjem trenutku poslužijo pravic, ki jim jih daje uredba. Rok za prijavo poteče namreč konec tega meseca. Najvažnejše odločbe so naslednje;
§ 2. Podpora rodbinam invalidov: Z uredbo je spremenjen § 32 zakona o invalidih, glavna sprememba pa je v tem. da je tudi rodbinam invalidov VII skupine (50V<> nesposobnost) priznana pravica do invalidske podpore. Novo je še to, da imajo tudi vdove rezervnih oficirjev pravico do invalidske podpore.
§ 3. Podpora sirotam invalidov: Z uredbo ie izpremenjen § 31. zakona o invalidih v toliko, da je tudi sirotam invalidov VII skupine (50% nesposobnost) priznana pravica na invalidsko podporo.
§. 6. Podpora invalidskim otrokom, nesposobnim za zaslužek: Na koncu § 40 zakona o invalidih je dodan nov odstavek, ki se glasi: Otroci, zaščiteni s tem zakonom, ki so brez lastne krivde pred dovršitvijo 16. leta postali duševno ali telesno popolnoma nesposobni za kakršenkoli zaslužek, bodo uživali invalidsko podporo ves čas nesposobnosti. Nesposobnost se ugotovi z zdravniško komisijskim pregledom.
§ 14. Katere osebe so siromašne po zakonu o invalidih? § 99 zakona o invalidih se spremeni in se glasi takole: Kot siromašne osebe ae smatrajo oni, ki ne plačajo letno več kakor 170 Din davka (brez doklad): na zemljišče, za zgradbe, delavnice, poklic in na kapitaL ali tako, da one osebe, ki ne plačajo skupno več kakor 120 Din osnovnega neposrednega davka, dobe 100% predvidenih invalidskih prispevkov; one o^ebe. ki plačajo skupno 120 do 130 Din. dobe 90%; one osebe, ki plačajo 130 do 140 Din dobe 80■/•; one osebe, ki plačajo 140 do l->0 Din. dobe 70%; one osebe, ki plačajo 150 do 160 Din. dobe 60%, oni, ki plačajo 160 do 170 Din, p» dobe 50"/« predvidenih inva. lidskih prispevkov.
§ 15. Invalidnina bojevnikom, obolelim v vojni: Po § 103 se doda še nov § 103 a, ki se glasi: Poleg tega, kar določata § 4 m točka 5 § 103 tega zakona, se prizna pravica do invalidnine in do ostalih vrst zaščite in podpore po tem zakonu osebnim invalidom (m njihovim rodbinam), ki so pri izvrševanju obvezne vojne dolžnosti ▼ edi-nicah. namenjenih in uporabljenih ta izvrševanje operacij, dobili od dneva mobilizacije pa do dneva demobilizacije bolezen, zaradi katere so bili proglašeni najmanj za 80% nesposobni, ter imajo tudi sedaj najmanj ta procent nesposobnosti. Vse to s pogojem, da izpolnjejo tudi ostale pogoje tega zakona, da jim je bil priznan ta p^ cent nesposobnosti do 17. maja 1923. in da
?o do tega dne predložili pristojni oblasti uradne dokaze, tla so dobili imenovano bolezen pri izvrševanju določene in obvezne vojne dolžnosti in da ?o bili prevedeni na invalidnino po invalidskem zakonu n leta 1925.
g 17: Priznanje invalidskih pravic bojevnikom iz leta 1013. V § 1<»9 zakona o invalidih se doda še nov tretji stavek, ki se glasi: Odredbe § 4 tega zakona se morajo uporabljati tudi za osebe iz sestav edinic in ustanov, mobiliziranih leta 1913, toda po odrejeni splošni demobilizaoiji z ukazom F. Dj. br. 1 z dne 3<>. julija 1913.
Rok za vse te prijave poteče dne 30. tembra. Prošnje se morajo oddati na po*ti najkasneje ta dan. Prijave je treba izročiti priporočeno in potrdila dobro shraniti.
Prošnje naj se nikakor ne j*>£iljajo narodnim "poslancem niti ministrstvu za socialno politiko, temveč samo pristojnemu invalidskemu sodišču.
Francoski Srank ogrožen
Pariz, 24. sept. Ker se navzlic kazenskim sankcijam beg kapitala iz Francije nadaljuje, je morala Francoska banka v zadnjih dneh odd«ti znova znatne količine zlata. V finančnih krogih pričakujejo, da bo jutrišnji tedenski izkaz zabeležil novo občutno zmanjšanje zlatega zaklada, ki je zc v zadnjih petih tednih nazadoval za poldrugo milijardo frankov. Francoska banka, ki se je doslej izogibala zvišanju diskonta, je bila danes spričo velikega odtoka zlata pr>" tnorana zvišati diskontno mero od 3 na 5*/«.
Po informacijah finančnih krogov bo francoska vlada v najkrajšem času uvedja devizno kontrolo- Blum se je odločil za ta korak po temeljitih posvetovanjih z mero-dajinimi strokovnjaki. V zvezi s tem bo uvedena tudi kontrola nad prometom in trgovino z zlatom, kar bi praktično pomenilo opustitev zlatega standarda.
Neurathov povratek v Berlin -
r n
Budimpešta, 24. septembra. w. Nemški zunanji minister Neurath je ob 9^ dopoldne v posebnem letalu odpotoval v Berlin.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Prevladuje jasno vreme/ nekoliko oblakov v severni polovici- Temperatura je v vsej državi padla. Minimalna temperatura Mrzle Vodice 6, maksimalna Mosta.r 37.
Zemunska vremenska napoved za danes: Oblačnost se bo povečala, posebno pa v zahodnih krajih države, kjer utegne Ui pa tam tudi deževati.- Temperatura se ne bo posebno izpremenila- Solnce vzhaja ob 5.28 in zahaja ob 17-30.
Dunajska vremenska napoved za petek: Oblačno, od časa do časa padavine, mila
Zagonetna tragedija
inženjerja v
slovenskega lisanskem rudniku
Ravnatelj inž. Vojimir Vrtačnik In njegova žena zastrupljena
Ljubljana, 24. septembra
Delo v srbskih rudnikih, ki so bili v do-fci krize in brezposelnosti našim rudarjem že tolikokrat poslednja nada, a tudi že tolikokrat kraj najbridkejših razočaranj, je te dni v pretresljivih okoliščinah zahtevalo za žrtev mladega slovenskega inženjerja, direktorja lisanskega rudnika antiniona pri Ivanjici v užiškem okrožju, inž. Vojimira Vrtačnika iz Ljubljane.
Mož mrtev, žena nezavestna v postelji
Kakor vsak dan, so delavci tudi v torek zjutraj ob 5. nastopili svoj posel, ob 8. so uradniki odprli pisarno, a inž. Vrtačnika, ki je bil sicer pri delu vedno med prvimi, ves dopoldan ni bilo na izpregled. V opoldanskem premoru se je delavcem in uradnikom vendarle zazdelo čudno, kako je mogel, ko je bil zmerom tako vesten, šzostati. Pa so potrkali na vrata njegovega stanovanja. Ker se nihče ni odzval, so vdrli v hišo in se jim je nudil strašen prizor. Direktor je v spalni srajci ležal mrtev v postelji, njegova žena Silva, ki je po rodu Rozmanova ii Ljubljane, pa je bila kraj njega v globoki nezavesti. Sicer je bilo v hiši vse v redu, le jedilnica je bila ostala nepospravljena.
Zastrupljena ?
O svojem odkritju so takoj obvestili ©rožniško postajo, hkratu pa so poklicali zdravnico dr. Spasovičevo, da je gospe Vr-•tačnikovi nudila prvo pomoč. Brž so jo prepeljali v banovinsko bolnišnico, kjer so jo z injekcijami vzbudili nazaj v življenje, medtem ko za soproga že zdavnaj ni bilo več pomoči. Ko je ga. Vrtačnikova
prišla k zavesti, je med silnimi bolečinami izpovedala, da sta prejšnji večer z možem večerjala papriko in klobase, ki so bile najbrž pokvarjene, hkratu pa je izrazila sum, da je hrano nekdo z zločinskim namenom zastrupil. Že v ponedeljek se je direktor inž. Vrtačnik nekam slabo počutil. Dejal je, da bi moral k zdravniku, a zaradi prezaposlenosti ni utegnil. Prav tako je njegova soproga dopoldne tožila o nerazpolo-ženju in se je za hip onesvestila. Služkinja, ki je bila razen njiju edina pri hiši, pa ne more vsemu dogodku dati nobenega pojasnila.
še prihranke je žrtvoval za delavstvo
Sodišču v Guči je pripadla težka naloga, da razišče zagonetko do kraja. Inž. Vrtačnik, ki mu je komaj dobrih 30 let, je postal direktor lisanskega rudnika pred kakimi sedmimi meseci in v tem kratkem času si je med delavstvom pridobil mnogo simpatij. Po 1. septembru je v rudniku, ki je v francoskih rokah m v katerem vladajo v socialnem pogledu precej podobne razmere kakor po drugih rudniških obratih na jugu, izbruhnil štrajk, ker uprava že več mesecev ni izplačala mezd. Značilno za razmere je, da tudi direktor sam že tri mesece ni prejel plače, a ker je bil izredno skrben in dober, je tudi dobršen del svojih prihrankov, okrog 35.000 Din, ki jih je bil s svojega prejšnjega službenega mesta nekje v Bosni prinesel v Srbijo, potrošil kot zalog za mezde delavcem. Njegovemu posredovanju gre zasluga, da se je štrajk srečno končal. A že nekaj dni potem, ko je rudnik obnovil obrat, je moral umreti tako zagonetne smrti.
Šele mesec dni v zakonu
Inž. Vojimir Vrtačnik je iz znane, ugledne ljubljanske družine. Njegov oče je bil uradnik Kolinske tovarne, a umrl je, ko 90 bili otroci še čisto majhni. Mati je ob skromni pokojnini in z velikim žrtvovanjem vzgojila dva sina in dve hčerki in jih spravila k kruhu. Najstarejši sin je častnik vojne mornarice v Sibeniku, Vojimir je do-študiral montanistiko v Ljubljani, ena hči je učiteljica nekje v novomeški okolici, druga pa se je nedavno poročila z nekim sodnikom v Sibeniku. Otroci, posebno še Vojimir, so bili materi v največjo oporo. Sele pred kakšnim mesecem se je inž. Vrtačnik poročil. Njegova žena je bila bolničarka, kar spravlja vso nesrečo še v bolj zagonetne okoliščine.
Kdo reši uganko t
Uprava rudnika je materi, ki stanuje na Smartinski cesti 22, poslala najprej samo kratko brzojavno vest, da je sin umrl, zadušen od plina. Dejansko pa v lisanskem rudniku plinske napeljave vobče ni in takšna navedba nikakor ne more ustrezati re-snicL Se pred kratkim 6ta direktor inž. Vrtačnik in njegova soproga ponovno tožila svojim staršem, kako težke razmere vladajo tam doli. Nedavni štrajk je povzročil tako napeto ozračje, da direktor brez revolverja niti čez dan ni mogel iz hiše, a ko je padel mrak. vobče ni več odhajal od doma. Zato sodniki domnevajo, da bo njegova smrt v zvezi z zadnjimi dogodki.
Medtem ko hudo prizadeti rodbini izrekamo svoje iskreno sožalje, si hkratu vroče želimo, da bi orožništvu in sodišču čimprej uspelo, da reši tragično uganko.
Na bojne poljane v Dobrudži
Delegacija naših in čsl. dobrovoljcev je včeraj
odpotovala
Beograd, 24. septembra.
Davi ob 4.30 so s« naši vojni dobrovoljci •— 40 po številu — odpeljali s češkoslovaško vojaško delegacijo preko Pančeva in Vršca v Temešvar in dalje v Bukarešto, od koder jih povede pot na nekdanja bojišča v Dobrudži.
V češkoslovaški delegaciji so bivši vojni dobrovoljci častniki I. srbske dobrovoljske divizije, ki so se z njo udeležili bojev pred SO let.i. Delegacijo vodi brigadni general Rudolf Viest, poveljnik I. divizije v Pragi, z njim je polkovnik Antonin Pilaf, ki je v službi v ministrstvu narodne obrambe, podpolkovnik dr. Ladislav Rutar, predsednik divizijskega sodišča v Pragi, in zasebnik Franfišek Kafka.
Jugoslovensko delegacijo vodijo-, brigadni general Danilo Nenadovič, polkovnik Miljutin Ristanovič in podpolkovnik Pavle Dobrijevič, vsi sami bivši komandirji edinic hrabre I. dobrovoljske divizije v Dobrudži. Slovenci so, štirje v delegaciji.
Češkoslovaška vojna delegacija je bila takoj ob prestopu meje v Mariboru toplo pozdravljena, enako lep pa je bil tudi sprejem na kolodvoru v Zagrebu, kjer je izpre-govoril dobrodošlico predsednik ondotne organizacije dobrovoljcev Boško Pavlovič. Mnogo tovarišev je prišlo k sprejemu. V prijetni družbi, v kateri bo bili tudi slovenski dobrovoljci, je hitro poteklo 6 ur odmora. Opolnoči je delegacija nadaljevala pot in je včeraj v sredo, ob 7. zjutraj prispela v Beograd, kjer je bil sprejem posebno lep. Predsednik Zveze jugoslovenskih dobrovoljcev g. Lujo Lovrič je bratom Cehom in ostalim izpregovoril tople besede v pozdrav, nakar so se češki bratje odpeljali v hotel. Dobrovoljci iz Jugoslavije 80 včeraj v teku dneva prihajali z raznimi vlaki v Beograd. Pet zastopnikov je prišlo v narodnih nošah in ta pestra, res lepa skupina stasitih mož predstavlja naslednja mesta: Oetinje, Ljubljano, Nevesinje, Sarajevo in Zagreb.	E.
DANES VELIKA PREMIERA !
Danes ob 16., 19.15 in 31.15 uri !
CHARLIE CHAPLIN: MODERNI ČASI
Najnovejša mojstrovina ženijalnega umetnika
Ker je za ta film ogromno zanimanje po Ljubljani, Vam priporočamo, da si vstopnice nabavite že v predprodaji.
Kino Union, tel. 22-21
Danes ob 14.15 predstava po znižanih cenah Din 3.50 in Din 5.50
ŽELEZNI DEMONI
Sledovi cerkve, velike kakor Sv. Sofija
Važne temelje so odkrili v okolici Niša
Beograd, 24. septembra.
Najvažnejši starodavni spomeniki s0 bili doslej odkriti v okolici Skoplja, letos pa je eksrpedicija naših znanstvenikov, katero Je vodil profesor beograjskega vseučilišča dr. Petkovič, odkrila v okolici Niša temelje velike starokrščanske cerkve, ki sledi po velikosti carigrajski cerkvi sv. Sofije. Temelje znamenite cerkve so odkrili na lepi planoti pri vaseh štulce, Svtnjarice, Caričine in Prekopčelice. Ostanke starodavne stavbe, ki so bili videti kakor navadne razvaline, so okoliški kmetje označevali z imenom Caričin grad ali Caričina. Večino razvalin so kmetje že raznesli, ko so gradili in popravljali svoje hiše, arheologi pa so vendarle po napornem delu odkrili temelje velike starokršSanske cerkve, ki je bila razkošno okrašena z lepimi mozaiki. Odkrili so budi temelje neke dra-
ge velike stavbe nedaleč od cerkve. Najdišče je oddaljeno 6 km od Lebana. Prihodnje leto bodo nadaljevali z odkopava-njem in pričakujejo od te ekspedicije velike uspehe.
Današnja Caričina je po nmenju naSih znanstvenikov poprišče velikega bizantinskega mesta iz 6. stoletja, imenovanega Justiniana prima. 2e neki rimski pisatelji so trdili, da je bil bizantinski cesar fusti-nian doma iz okolice Niša, uveljavila pa se je domneva, da so ostanki mes'.a Justiniana prima nekje v okolici Skoplja. Samo srbski znanstveniki, ki so zdaj svoja raziskovanja kronali z odličnim uspehom, so že leta 1912. postavili hipotezo, da je treba iskati o?tanke Justinianovega mesta ne v okolici Skopija, nego v okolici bajeslovne Caričine. Seda.-ja odkritja so potrdila to domnevo.
Ljutomerčani za zaščito ljntomerčana
čudovite zlorabe, ki se dogajajo zlasti v Avstriji
Ljutomer, 24. sept
Ljutomerski vinogradniki se potegujejo že nekaj časa za to, da bi se ime vinskega pridelka iz ljutomerskega okoliša oblastveno zaščitilo. Vinska kriza je posebno hudo zadela ljutomerski vinarski okoliš, ki prideluje vino visoke kvalitete, po katerem je zaradi pomanjkanja gotovine med ljudstvom vedno manj povpraševanja. Vsakdo pije dandanes rajši cenejše vino, slabše kakovosti. Kljub temu pa je znano dejstvo, da se toči povsod v dravski banovini v mestih in trgih ljuto-merčan, ki pa nima s pravim ljutomerčanom nič drugega skupnega ko samo doneče ime. Če bi vse vino, ki se samo v dravski banovini prodaja kot ljutomerčan, bilo res z blagoslovljenih gričev v okolici Ljutomera, potem bi naši vinogradniki ne poznali krize, ker bi imeli vsako leto prazne kleti. Zdaj pa je tako, da kupi gostilničar kakega haložana, ki tudi ni slab, pa ga ne prodaja kot takega, ampak kot ljutomerčana. Tak gostilničar je dal svojega haložana poskusiti celo vinarskemu strokovnjaku ter mu priznal, da ga bo
točil kot ljutomerčana, ker bo le tako več
zaslužil.
Tako se zlorablja znano ime vina v naši državi, lahko pa si mislimo, da se to dogaja izven naše države v še večji meri, saj dobiš v večjih avstrijskih krajih povsod »Lutten-bergerja«, toda navadno zelo sumljivega izvora. Kaj vse se prodaja v inozemstvu pod tem imenom, o tem nam priča slučaj nekega Avgusta Vorauerja, ki je po raznih dunajskih gostilnah ponujal ljutomerčana po 80 grošev liter, medtem ko znaša samo carina zanj 85 grošev. Poizvedovanja raznih avstrijskih interesentov so pa dognala, da ima Vo-rauer v Mahrendorfu pri Fehringu na vzhodnem Štajerskem prevozno podjetje in poleg tega majhen vinograd, v katerem pa goji samo šmarnico. Neki Robiček z Dunaja je
Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pot stoletja!
lansko jesen nakupil v okolici Fehringa velike količine grozdja od samih samorodnic ter ga je pri Vorauerju stisnil. »Žlahtnemu« moštu je pridal sladkorja, ki ga je porabil cele tri vagone. Ko je mešanica hitro pokipe-la, jo je prefiltriral in ponujal potem na Dunaju kot »ljutomerčana kasne trgatve« iz vinograda Vorauerja v Mahrendorfu pri Ljutomeru. Ta kraj pa je v Avstriji in od Ljutomera 100 km oddaljen. GraŠki interesenti so opozorili jugoslovanski konzulat na to zlorabo znanega imena, kij je ta urad storil na to, ni znano.
Iz Tirolskega pa je neki ljutomerski vinogradnik prejel poročilo znanca, da je tam pil kot ljutomerčana vino iz Gradiščanske, ki je bilo malo izboljšano z vinom iz Rusta ob Nežiderskemu jezeru. Poročevalec pravi, da ga je srknil m — izpljunil.
Navedeni slučaji, ki pa niso osamljeni, dokazujejo, da je zaščita ljutomerčana nujno potrebna tako v interesu producenta, ki se bojuje za svoj obstanek, kakor konzumenta, ki naj dobi za pošten denar pošteno in pristno blago. Že več ko leto dni proučuje organizacija ljutomerskih vinogradnikov vprašanje zaščite, ki naj obstoji v tem, da se bo smelo pod imenom ljutomerčan prodajati res samo vino z določenih brd ljutomerskega vinarskega okoliša. Kdor bi ravnal drugače ter tako oškodoval producenta in konzumenta, naj zapade strogi kazni. Pri tem bodri naše vinogradnike uspeh, ki so ga drugi dosegli na ta način na pr. v vinarskem kraju Sv. Magdalena pri Bolcanu na Južnem Tirolskem. Tam so si vinogradniki po 6 let trajajočih naporih izvojevali zaščito svojega pridelka, nakar se mu je cena polagoma izboljšala za 30%. Tudi v Češkoslovaški republiki se potegujejo vinogradniki za zaščito češkega vina, ker se upravičeno bojijo, da bodo spričo katastrofalne škode, ki jo je v njihovih vinogradnikih povzročila perono-spora, prihajale na trg vinske sorte, ki se bodo prodajale kot prava češka vina, dasi bodo bog ve odkod.
Priprave za izvedbo zaščite so po velikem delu končane. Izvedla je to delo ljutomerska vinarska podružnica, ki ji gredo tudi poklicane oblasti na roko. Da bi se delo pospešilo, se pripravlja ustanovitev posebne zadruge za zaščito ljutomerčana, ki bo imela dne 27. t. m. v Ljutomeru svoj ustanovni občni zbor. Akciji ljutomerskih vinogradnikov želimo uspeha ne samo v korist ljutomerskega vinarstva, ampak tudi mnogih poznavalcev in ljubiteljev pristne ljutomerske kaplje.
Zagrebška drama gost v Novem mestu
Novo mesto bo lahko kmalu zapisalo v svojo kroniko izreden kulturni dogodek: v soboto 3. oktobra bo gostovala v njem zagrebška drama. Uprizorila »o Ibsenovo znamenito igro >Norac.
Nastop odličnih zagrebških umetnikov v dolenjski metropoli je vreden široke pozornosti. Novomeččani bodo lahko spoznali v vlogi odvetnika Torvalda Helmerja ožjega slovenskega rojaka, enega naših najboljših režiserjev in karakternih igralcev Hinka Nusčiča, v naslovni vlogi Nore najuglednejšo zagrebško dramatsko umetnico. Slovenko Viko Podgorsko. Razen teh nastopijo še Ivo Badalič. Bela Krleža, Matko Grkovič i. dr.
Za gostovanje je bil iz gledališko-tehnič» nih ozirov izbran oder v Prosvetnem domu, predstava pa ima seveda izključno kultur« ni in umetnižki značaj in je namenjena
dane w b*U barve1
"""""IIIIIIM
ZOBNA PASTA
vsem brez rarlike. Pričela se bo ob 8. zve-
. ...
Priporočamo Novo m eščanom in okoliškemu izobraženstvu, da ne zamudi lepe prili« ke in s iogleda igro zagrebških umetnikov, ki pokažejo svoje umetniške sposobnosti v eni izmed najznačilnejših dram velikega Ibsena.
»Povsod lepo, pri vas najlepše!"
Bolgarski avtomobilisti so z izletom zelo zadovoljni
Ljubljana, 24. septembra.
Komaj so se včeraj zjutraj odpeljali proti Zagrebu in Jadranu bolgarski veterinarji, ki so se dva dni pomudili v Ljubljani in na Gorenjskem, že smo danes imeli priliko, da pozdravimo v svoji sredi skupino bolgarskih avtomobilistov, ki so na kratki turneji po naši domovini. Ob 11. se je na trgu pred Kazino zbrala razen naših domačih avtomobilistov velika množica občinstva. Mimo drugih predstavnikov naše nacionalne javnosti, go k sprejemu prihiteli: načelnik oddelka za trgovino in industrijo dr. Marn, obenem predsednik Zveze za tujski promet kot zastopnik bana, mestni svetnik inšpektor Wester za mestno občino, polkovnik Živanovič kot odposlanec divizije, narodni poslanec Raj-ko Turk, predsednik Ljubljanskega kluba in Narodne galerije dr. Windischer, predsednik jugoslovensko-bolgarske lige ravnatelj Pustasletnšek in podpredsednik Av-tokluba direktor dr. Pavlin z ostalimi člani uprave, medtem ko je bil predsednik kluba Avgust Praprotnik z delegatom za centralno upravo Rudolfom Stebijem in odbornikom Viktorjrti Bohincem pohitel gostom že do Zagrefba nasproti.
Bolgarski avtomobilisti so prispeli točno in kolona njihovih trinajstih voa je
med živahnimi vzkliki zbrane množice za-vozila pred Kazino, vojaška godba pa jim je zaigrala vedrr« koračnico v pozdrav. Izletnike, ki potujejo v družbi svojih dam, vodi kot zastopnik organizacije bolgarskih avtomobilistov direktor H ris to Topčile-ščov, med njimi je tudi bivši vojni minister Aleksander Kisov, kraljev adjutant polkovnik Ajramov in še nekateri odlični predstavniki bolgarskega javnega življenja. Na vsej poti po državi jih spremlja tudi predsednik centralnega odbora Avto-kluba kraljevine Jugoslavije bivši minister dr. Velizar Jankovič. Po prisrčnem neprisiljenem pozdravu pred Kazino so se bolgarski avtomobilisti odpeljali v svoja bivališča po hotelih. Opoldne so se zbrali pri skupnem obedu v Uniomi. Po kosilu so se v spremstvu članov upravnega odbora našega Avtokluba odpeljali na Gorenjsko. V Kranju so se za trenutek ustavili, da so gostje položili lep venec na grob Franceta Prešerna, nato so potovali do Bleda. Zvečer so se vrnili v Ljubljano in. jim je ob 21- priredil naš Avtoklub v svojih prostorih slavnostno večerjo. Z izletniki je tudi ugleden bolgarski novinar, ki nam je v pogovoru dejal; »Lepo smo potovali, krasna je Jugoslavija, toda najlepša je vendar Slovenija«.
Kino Sloga, tel. 27'30
predvaja danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri veselo in zabavno opereto Wolfgang Liebeneiner, Dorrit Krejrsler Ida Wilst in Leo Slezak
PREMIERA !
NOČ NA DONAVI
Dunajski humor in temperamentni čardaš!
Ob 14.15 uri po znižanih cenah	Joan Crawford:
3.50 in 5.50 Din	Ž I V I M I N L J U B I M
Portugalka, politika, poboj
Značilen krvav spopad v Veliki Dolini
Velika Dolina, 22. septembra.
Ni še pozabljen krvavi dogodek, ko je tolpa podivjanih ljudi, ki je zdaj v preiskavi, napadla in ubila posestnika in gostilničarja Martina Radaja v Cerini. In že je vnovič razburila ves okoliš žalostna vest, da sta žrtvi pretepa postala Jurij Matkovič, posestnik, mizar in občinski odbornik ter Ajster iz Brezja v občini Veliki Dolini. Pretep se je zgodil v nedeljo ponoči in le po sreči sta napadena ostala živa.
Po goricah se oglašajo klopotci, ljudje tu pa tam že trgajo, zidanice se polnijo, por-tugalka po malem razsaja ... Ukan ja, petje ni ne konca ne kraja, posebno ob nedeljskih večerih. Zabavljanja, kritiziranja, politiziranja je dovolj — zato ni čudno, da je že tako zgodaj med veselo razpoloženje in pesem goric kanila kaplja krvi.
V nedeljo so točili vino in mošt pod vejo v neki zidanici. Tam je pila precej pestra družba domačinov, veselih in korajžnih hribovcev z Brezja. Beseda je dala besedo, vino je stopalo v glave. Med pogovorom se je debatiralo tudi o vaških stražah, ki jih je občina uvedla po onem grozodejstvu v Cerini. Vsaka vas naj bi postavila vsako noč par mož v varstvo občanov. Ravno te straže pa so še veliko bolj razburile itak razburjeno ljudstvo. V družbi so bili seveda zastopniki prvih, ki so odobravali to akcijo, nekateri
drugi pa so nasprotovali. Nič čudnega, da se je razvil prepir. Jurij Matkovič, ki je bil prejšnji dan na straži, je kritiziral ravnanje nekaterih nasprotnikov. Posebno glasen je bil domačin Ajster. Padati so jeli sem in tja razni očitki, vmes so jx>segli še nekateri prenapeteži, ki menda kar prežijo na vsako priliko spora. Najhujše pa sta si bila v laseh omenjena domačina. LTsodno je postalo, ko je Jurij Matkovič med splošnim prerekanjem odšel domov in sc vrnil s puško. Ostali so uvideli, da lahko pride do nesreče, zato so mu iztrgali orožje. Med pretepom pa je dobil Ajster vbodljaj z nožem za vrat. Toliko moči je še imel, da je šel za Matkovi-čem, ki je bežal domov. Pri Barkovičevi hiši so bila vrtna vrata zaprta. Tu je Ajster dohitel Matkoviča in mu zada' globoko rano čez prsa in mu menda ranil pljuča, da se je Matkovič zgrudil. Ker je bila pomoč nujna, so ranjenca odpeljali v brežiško bolnišnico, kjer so mu nudili potrebno pomoč. Zjutraj je priromal za njim tudi Ajster, ki pa je znatno manj prizadet.
Kakor čujemo, so tudi po drugih vaseh uvedene nočne straže, ki pa ne učinkujejo ugodno. Vedno se sliši o pretepih v zvezi s to akcijo, še celo bolj pogosto kakor prej. Groženj nikoli ne zmanjka, ne med hribovci v gornjih vaseh ne med dolinci. Nasilju je treba na vsak način napraviti konec.
Razstava Franceta Kralja
Naša upodabljajoča umetnost gre poslednja leta precej drugačno pot, kakršno je hodila včasi. Pred vojno in nekaj let po njej smo imeli ustaljene navade, kar se tiče umetniških razstav: pomladi in jeseni je bi-
lo v razstavnem paviljonu na ogled skoro vse, kar je naš likovnik ustvaril vrednega, da preživi več ko eno desetletje. Ta lepa in koristna navada skupnih razstav se je kakor preživela in razmere so se tako poslabšale, da že leta ni bilo mogoče prirediti nobene kvalitetne slovenske umetniške razstave, ki bi mogla prikazati sodobno stanje naše likovne umetnosti. Od časa do časa beremo napovedi velikfli razstav, ki pa »e vsikdar razblinijo v nič. Malomeščanska miselnost in samoljarbje, znaka vseh malih ljudi k) s katerima je obtežena tndi večina naših ljudi, ki imajo opravka s slikarstvom in kiparstvom, nam ne dopušča tiste malenkosti zmiala sa skupnost, ki je potrebna za enkratno ali dvakratno skupno udeležbo na | razstavi. Koliko dela in truda je bilo žrtvovano za namen enotne strokovne organizacije, pa vse brez večjega uspeha. Vsakdo vleče na svojo stran, ustanavlja svoj klub m si lasti vodstvo vse naše umetnosti. Nizkotni nagibi skoraj ne poznajo meja, oprav Ijivoet in nevoščljivost ne od jen jata niti pred lastnim bratom. Žalostne razmere, ki ne morejo roditi kaj trajnega. Pogoste kolektivne razstave zadnjih časov so nujna posledica teh razmer. Zmisel za skupnost je popolnoma zamrla in težnja po uveljavlje-nju posameznikov je postala močnejša ko kdajkoli.
Včasi so pomenjale kolektivne razstave zaključek in prikaz gotove življenjske dobe umetnika. Saj takrat, ko je poštena
umetnost kaj pomenila, niti ni bilo tako lahko zbrati (kaj šele ustvariti!) del za samostojno razstavo. Dandanes pa so kolektivne razstave vprašanje časa: v novotar-skih podobah in plastikah je tako malo de-
Kmetoke žene pri kopanja
la, tako malo znanja, da morata sama zase zanikati vsako umetnost. Za to trditev tudi France Kralj ne more postaviti svoje izjeme. Pač pa je v njegovem dehi tisto nemirno iskanje, poizkušanje reševanja čistih likovnih problemov, kar je znak umetniške narave. Iz tega pa Se ne sledi, da bi bilo njegovo delo umetnost.' Kljub njegovemu eruptivnemu zagonu, s kakršnim zasnavlja svoja dela, mu nedoetaje tiste umerjene moči za dokončno dognanje sleherne za-
misli. Nad vsemi občutki pa je vendarle razum, ki uravna vsako strast, ki določa meje med absurdom in estetsko umetnino.
Čeprav po mojem mnenju sedanja Kraljeva kolektivna razstava zanj ne pomenja tudi najmanjšega napredka, zatrdno pričakujem od njega, da se bo preusmeril slej ali prej v delo, nasprotno od dosedanjega: da bo svoje znanje in hotenje zastavil za reševanje pravih problemov upodabljajoče umetnosti. Ce nič dragega, ga bodo do tega prisilili dosedanji uspehi njegovih kolektivnih razstav, ki so v primeri z delom več ko malenkostni. Produktivnost sama nima k3j opravka z umetnostjo. Koliko več uspeha pa je zagotovljenega umetniku, ki se zna s svojim dognanim m samobitr.im delom hkrati uveljaviti v družbi del svojih tovarišev. Že za poznavalca umetnosti je težka sodba v zbirki enakih del. Krepka umetnost pa se močno uveljavlja le v primerjavi z drugimi deli, ko je celo neizvežbanemu gledalcu lažje ločiti dobro od slabšega in postanejo očitnejše vse napake v podobi ali kipu.
V delih Franceta Kralja je zadnje čase vse vidnejši nagib, ki je na sedanji razstavi še prav močno izražen: veselje nad baročni-nimi oblikami ženskega telesa, ki jih mestoma tako izkazi, da sličijo bolezenskim nagibom erotomanov. Nedvomno ima polna oblika ženskega telesa vso lepoto v sebi, izrojeno pretiravanje v načinu Franceta Kralja pa ni videti okusno. To je okus primitivnih eksotičnih narodov, ki ga je Ev-ropec že pred tisoči let preživel in nas- prav to bistveno loči od kulture divjakov.
Razstava je zanimiva za vse. ki se zanimajo in slede razvojnemu delu slikarja in kiparja Franceta Kralja. Da bi pa z njo dosegel kak zaznaven odziv med kupci in ljubitelji umetnosti, ne verjamem. C. S.
Domače vesti
*	Proslava 60-letnice društva Rdečega kri« ža kraljevine Jugoslavije. V spomenici, ka? tero je izdalo društvo Rdečega križa kralje, vine Jugoslavije o priliki 60-letnice obstoja, je naslednje posvetilo gospoda ministra prosvete Dobrivoja Stošovič«a: ^Razvijajoč in negujoč pri šolskih otrokih in mladini čut usmiljenja do bližnjega, ljubezen do domovine, sposobnost pridobivanja in varče* vanja in smisel o državljanskih dolžnostih; trudeč se za zdravje otrok s poučevanjem osnovnega znanja telesne in duševne higiene in izkazovanja prve pomoči, z organizi« ranjeni šolskih kuhinj, okrevališč in letova-lišč vnši društvo Rdečega križa e pomočjo svojega podmladka vzgojno lil plemenito socialno dolžnost ter zasluži spoštovanje in najširšo podporo.«
*	Štiridesetletnico mature so obhajali slovenski koroški maturanti, ki so maturirali leta 1896 na celovški gimnaziji. Zbrali so se v ponedeljek 21. septembra pri Finžgarju na Brezjah univ. prof. dr. Rado Kušej, okrajni glavar svetnik Matej Kaki iz Škofje Loke. župnik dr. Arnejc iz Trstenika, prof. Maks Mente iz Ljubljane in župnik Hani Maierhofer iz PečniGe . na Koroškem. Prišli so tudi notar Anton Bartol iz Maribora. dr. Julij Fellacher. državni pravnik iz Ljubljane, in odvetnik dr. Jože Oblak, tudi h Ljubljane. Bil je pravi koroški večer, Šal in smeha ni manjkalo. Drugi dan so naredili jubilanti izlet k slavnemu Pavlinu v Pod-brezjah. Pripravil jim je južino. kakršno je mogoče dobiti le v velemestnih lokalih. Koroškim jubilantom želimo, da bi z enakim humorjem slavili tudi še 501etnico mature.
*	Za mednarodni ženski kongres, ki se bo vršil konec tega meseca v Dubrovniku, so dovršene vse priprave in 1? raznih držav že prihajajo udeleženke. Te dni so prispele predstavnice švedske zveze ženskih organizacij. Kongresni odbor je dobil tudi obvestilo, da bo prišla na kongres gospa Pericins, ki je v Zedinjenih državah sever« ne Amerike minister za javna dela. Ženska zveza iz Beograda urejuje v turističnem domu v Dubrovniku ve'iko razstavo ženskih narodnih noš iz Jugoslavije, da si jo ogle* dajo udeleženke kongresa.
*	Predložitev prijav dri. upokojencev za doklade. Dravska finančna direkcija v Ljubljani uradno razglaša: Vsi državni upokojenci, osebni in rodbinski (vdove in Sirote drž. uslužbencev) morajo vsako leto v času od 1. do 15 oktobra predložiti blagajni, od katere prejemajo pokojnine, prijave za prejemanje osebne in rodbinske doklade. Upokojencu, ki bi prijave v tem roku ne predložil, se ustavi izplačevanje doklad. Oblika teh prijav ni predpisana. Vložiti se morajo v obliki navadne vloge, v kateri mora predlagatelj izrečno izjaviti, da izpolnjuje vse pogoje za prejemanje doklad in da po čl. 29. uredbe od 19/IX. 1935, št. 37.600/1. (Služb, list od 28./DC. in 30./X. 1935) ni nobenega zadržka, da se mu doklade priznajo oziroma še naprej izplačujejo. Izjaviti mora: 1) da sam nima nobenega dohodka od osebnega dela . ali premoženja, 2) da žena ni državna, bano-vinska, občinska ali zasebna uslužbenka ali upokojenka, 3) da otrok ni zaposlen ne v javni ne v zasebpi službi; da se ne oskrbuje ne v civilnem ne v vojaškem dobrodelnem ali vzgojnem zavodu; da ne prejema ne domače ne tuje podpore, ustanove ali druge pomoči: da nima ne premičnega ne nepremičnega premoženja in da ne prejema ne rodbinske pokojnine ne invalidske podpore. Vsi drž. upokojenci (upokojenke, vdove in sirote), ki prejemajo pokojnine od finančne direkcije se opozarjajo na gornje določbe in se pozivajo, da v lastnem interesu v času od 1. do 15. oktobra t. 1. direkciji zanesljivo predlože pravilno sestavljene prijave. Priložiti je vse potrebne dokazilne listine zlasti potrdila o šolanju otrok.'
Pri težki stolici, napihnjenosti, glavobolu, zaradi zapeke, izčistita ena ali dve čaši naravne Franz-Josefove grenčice prebavila. Franz-Josefovo vodo pijejo radi tudi bolniki, ki leže in jo smatrajo za dobroto.	Ogi. ng. & br. iBmm
*	Toča na Gorenjskem. Pretekli torek je žgak> na lepem Gorenjskem sonce ves dan kakor poleti. Malo pred osmo uro zvečer pa je začela padati grozna toča, debela kakor orehi. Ropotalo in pokalo je po strehah skoro kakor v ofenzivah na Krasu. K sreči je trajala toča le nekaj minut, pa zjutraj so ležale še kope toče pred vsako streho. Šla pa je toča samo od Kranja naprej proti Jesenicam. Največ škode je naredilg ajdi na polju. Srečni pa so tisti kmetje, ki so jo imeli že požetO. Da bi padala toča tako pozno v jeseni, še stari ljudje ne pomnijo.
*	Vaina eesta v severni Dalmaciji. Te dni bodo dovršili del ceste, ki veže severno Dalmacijo s Kaštelom in Trogirjem. Ta del eeste je dolg 7 km. Severna Dalmacija bo z novo cesto pridobila, ker bo pot iz sever< ne Dalmacije preko Klisa do Kaštela skraj« šana za dobrih 30 km.
*	Izid ocenjevalne vožnje motorjev na Pokljuko. Motoklub Hermes je priredil v nedeljo 13. t. m. ocenjevalno vožnjo na 100 km dolgi progi Ljubljana-Mengeš-Tržič-Je-senice-Pokljuka. Tekmovanja se je udeležilo 16 tekmovalcev raznih kategorij, na cilj jih je prišlo 14. V naslednjem podajamo tehnične podatke: Jenko Boris 435 točk, Hribernik Fric 430, Zelinka Emerik 420, Potočnik Milan 410. Koritnik Franc 400, Šmuc Lojze 39o, Poljšak Lojze 370, Jakopič Franc 350, Schweitzer Rudolf 290, Vidmar Stane 280, Stmad Ciril 265, Hassl Viktor 245, Hribernik Karel 185 in Rosenwjrth Josip 160. — Po prihodu vseh tekmovalcev na cilj je bila razglasitev rezultatov, po kateri se je vodja tekmovanja g. Pipenbachef zahvalil vsem sodelujočim in posebno pohvalil g. Jenka, ki je dosegel najboljšo pov prečno brzino 45,6 km na uro, ter g. Koriit-nika, ki je na svojem malem Diamant motornem kolesu z le 98 ccm dosegel tako častno oceno in prevozil težko progo s povprečno brzino 30 km na uro. Posebna zahvala za uspelo prireditev gre še g. Hrovatu, industrijalcu iz Ljubljane, ki je poklonil nekaj lepih daril. Dalje gre zahvala funkcionarjem jeseniškega Motokluba, ki so nad vse požrtvovalno vodili kontrolo na Jesenicah, orožništvu. ki je po progi samo od sebe skrbelo za vzoren red. končno pa Sm. klubu Ljubljana, ki je poskrbel za lep sprejem motociklistov na Pokljuki, kakor tudi domačinu g. Kendi. V imenu Ljubljane je g. Zupan izrazil upanje, da bo Pokljuka še večkrat cilj takšnik in sličnih ori-reditev.
*	Otvoritev železničarske bolnišnice ▼ Skoplju. S primemo svečanostjo je bila ©tvorjena v Skoplju bolnišnica za državno prometno osebje. Bolnišnica je nameščala v prostorih bivšega sanatorija »Vardar«, katerega je kupila uprava podpornega fonda železničarjev v Beogradu, v bolnišnici bodo dobivali zdravniško pomoč železniški uslužbenci s področja beograjske železniške direkcije od Kraljeva do Djev-djelije. Slavnostni otvoritvi nove železni-čarske bolnišnice so prisostvovali številni delegati iz Beograda, Zagreba in Ljubljane.
*	Prešernova koča na Stol« se bo v nedes ljo zaprla preko zime, dočim ostane Val« vazorjeva koča pod Stolom stalno odprta in oskrbovana. SPD Kranj.
*	žrtve Dunava- Viktor Burnik, njegova žena Anica ter šivilja Felperjeva in njen sinčič Henrik še niso najdeni in jih iščejo z vso vnemo. Čoln, s katerim so se nesrečni izletniki vozili, pa je bil najden na dunavski obali pri Višnjici. Čoln je lastnina Viktorjevega brata, šoferja Mirka Buraika. Nesrečni Viktor se je večkrat vozil s tem čolnom, katerega mu je brat prepustil, da z njim razpolaga. Viktor je imel čoln shranjen ob dunavski obali. Vse premoženje nesrečnih zakoneev je policija prepustila bratu Mirku Burniku, ki je v globoki tugi pospravljal bratovo stanovanje in odnesel vse na svoj dom- Ka^or zatrjuje Mirko Burnik, sta bila on in njegov brat zadnja člana, v Idriji naseljene rodbine. Ponesrečeni Viktor je odslužil 3 leta pri italijanski mornarici. Na italijanski vojni ladji »Triestina« je bil strojnik, Ko je pribežal v Jugoslavijo, je dobil službo v beograjski električni centrali, kjer so ga vsi cenili kot zelo sposobnega delavea-pFOfesionista in kot dobrega tovariša.	*
*	0 pomladitveni operaciji v Novtm Sadu, ki je pred meseci dvignila toliko prah«, bo naposled le razpravljalo sodišče. Pred okrožnim sodiščem v Novem Sadu se bo letos v jeseni vršila razprava proti povogad-skemu kirurgu dr. Slavku Uzelcu in beograjskemu zdravniku, ruskemu emigrantu Kolesnikovu, kj sta i?rezala mlademu brezposelnemu tapetniku Mariču eno spolno žlezo, da bi z njo poizkusila pomladiti nekega bogatega starca iz Beograda. Delavec Rade Marič še ni niti polnoleten in je zaradi tega tožila dr. Uzelca njegova mati z utemeljitvijo, da je fanta zapeljal z obljubo visoke denarne nagrade in & pripovedovanjem, da ne bo imela malenkostna operacija zanj nobenih škodljivih posledice. Za razpravo vlada v Novem Sadu in Beogradu veliko zanimanje. Spet &e bo po listih mnogo pisalo o senzacionelni operaciji in spet bodo poročevalci raznih listov z vso vnemo po vsem Beogradu iskali pomlajenega starca, ki se čudovito spretno skriva in ga tudi operaterja nista hotela izdati. Operirani mladenič Marič pa je. kakor znano, obiskal že razne kraje ter pripovedoval, kako je prodal svojo mladost za 4000 Din.
♦Sumljivj požari v Siskn, V dolgi vrsti požarov, ki so se v zadnjih letih pripetili v Sisku, je prišla te dni na vrsto tudi davčna uprava. Ogenj je izbruhnil zvečer in domnevajo, da je vzrok kaka napaka v električni napeljavi. Mogoče pa je seveda tudi kaj drugega, zakaj večina požarov, ki se pripetijo v Sisku5 je hudo sumljiva. Z vso vnemo so gasili gasilej davčne uprave-Kmalu bj bili zgoreli poleg opreme v davčnih uradih tudi vsi spisi. Precej jih je itak zgorelo, mnogi spisi pa so poškodovani in razmetani, da bo davčna uprava imela do? sti truda, preden bo svoje poslovanje spra« vila v red. Ko so se gasilci še mudili v pro« štorih davkarije, pa je bij javljen nov požar v hiši Hekega upokojenega narednika, Iste noči je gorelo še enkrat, tako da so bili v 24 urah trije požari. Narednikova hiša in gospodarsko poslopje tretjega pogorela, ki je pogorelo do tal, sta bili zavarovani. Požar v narednikovi hiši ee je zdel oblastem posebno sumljiv in pogorelca so zaprli. Ab« lasti domnevajo, da je sam zažgal misleč, da so vsi gasilci zaposleni v prostorih davkarije in da bo njegova visoko zavarovana hiša lahko brez pomoči zgorela. Mož pa se je ukanil in povrh se je še uvrstil med mnoge sumljivce požigov. Trije požari v 24 urah je celo za Sisek rekord, večkrat pa se je tam že zgodilo, da je bilo v enem tednu po 5 ali 6 požarov, v poldrugem letu so jih našteli že 14.
*	Velik požar na pobočju Šar planine. V Gornjem Selu v šar«planinekem srezu je po neprevidnosti pastirjev v neki, staji nastal požar, ki se je naglo širil po planinskem naselju. Uničil je 25 kmečkih hiš in 21 staj. Kmetom so pomagali gasiti orožniki iz postaje Mušnikovo. Živino so iz gorečih staj srečno rešili, tudi človeških žrtev ni bilo, ostalo pa je brez strehe 30 kmečkih rodbin, ki štejejo okrog 130 članov. Po povr* ni cenitvi znaša škoda poldrugi milijon, za ravne kmete pa je katastrofalna, ker so izgubili ves živež, ki so ga imeli že sprav; Njenega v svojih domačijah.
*	Obsodba dveh tihotapcev, ki sta ubila orožniškega narednika. Letos v začetku fe« bruarja so kumanoveki orožniki zasledovali neke tihotapce v okoiici. Orožniški podna-rednik Ravanovie in kaplar Smiljan sta za jela tihotapce v nekem samotnem naselju na planinah. Stopila sta v hwo, ter za pove; dala, naj vsi dvignejo roke. v hiši je bilo 5 mož, med njimi zasledovana tihotapca Trajkovič in Božjnovič. BožinoviČ je pod-narednika raftil z revolverskim strelom, po* tem pa je vrgel ročno granato, ki je že ras njenega podnarednika razmesarila ter ranila tudi nekega kmeta. S pomočjo kmetov je kaplar Smiljan tihotapca razorožil in od vedel v zapore kupianovskega sodišča. Te dni se je proti tihotapcema vršila razpra« va in je bil Božinovič obsojen na dosmrtno, njegov pajdaš Trajkovič pa na 201etno ro-bijo.
*	Uboj po prepiru na lovskem zborovanju. Na občnem zboru lovcev iz sombor-ske okolice je prišlo do prepira med predsednikom lovskega društva, bogatin) trgovcem Konradom -Auerjem in ekonomom Josipom Birojem. Biro je grajal delovanje odbora in, ko mu je predsednik Auer vzel besedo, se je tako razburil, da so ga
morali odstraniti iz Zborovaloe dvorane. Auerju je zagrozil, da bo c nJim obračunal. Ko se je trgovec Auer zvečer vračal
domov, je Biro oddal nanj tri revolverske strele. Auer je budim poškodbam podlegel, Biro pa se je sam javil orožnikom.
* Tovarna JOS. REICH sprejema mehko fn škrobljeno perilo v najlepSo izdelavo.
Iz Ljubljane
u— Obisk nemških novinarjev. Kakor ie »Jutro« že poročalo, bo tudi v Ljubljano prišla 15-članska ekskurzija uglednih nem« fekih novinarjev. Program potovanja je že določen in iz njega je razvidno, da bodo pemški novinarji prispeli v Ljubljano z beograjskim brzovlakom 5. oktobra ob 1.20. Dopoldne si bodo ogledali okrožni urad za zavarovanje delavcev, ker se ze'o zanimajo za ustanove delavske socialne zaščite v naši državi. Sprejel jih bo ravnatelj OUZD g. dr. Joža Bohinjec. Potem si bodo ogledali muzej in razne druge zanimivosti mesta. Ob 13. bo banket, katerega jim priredi v Unionu banska uprava- Po Banketu bodo nadaljevali izprehode po mestu, ob pol 17. pa jim priredi mestno poglavarstvo čajanko. Ob 18.40. se bodo odpe'jali na Bled, kjer bodo imeli priliko videli tudi skupino na« ših narodnih noš. Na Bledu jim bo prirejena poslovilna večerja, naslednji dan zjutraj pa se bodo preko Jesenie vrnili v domovino.
u— Začetek vpisovanja aa univerzi. Danes se bo pričel na naši univerzi zimski semester za "tekoče študijsko leto in obenem vpisovanje za novince in stare slušatelje, ki bo trajalo do 5. oktobra, oziroma do 10. oktobra. Zimski semester bo pa trajal od 35. septembra t. 1. do 15. februarja 1. 1937. Rektor univerze je ostal prof. dr. Maks Samec, novi dekani so pa za filozofsko fakuMeto prof, dr, Kidrič, z« juridično fakulteto prof. dr, Bilimovič. za medicinsko prof. dr. Šerko, za tehniško prof. dr. Go-sar in za teološko prof. dr. Ebdieh. Vse določbe glede vpisnine in šolnine so ostale v veljavi kakor za prejšnje semestre. Med predavatelji sta dve dami in sicer na filozofski fakulteti privatna docentka prof. dr. Sodnikova, ki bo predavala o Leibnizu, in privatna docentka dr. med. Valentina Kobetova, ki bo predavala o topografiji prsnih in vratnih organov. V tekočem semestru bodo začeli predavati tudi trije lani na novo imenovanj docenti. To so prima-rij dr. Božidar Lavrič, dr. Vladimir Murko in dr, inž. Klemen Rihard .........................................it
SPECIALIST ZA KIRURGIJO
dr. Slavko Rakovec
ordinira od pol 2. do pol 4.
LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA 9 (nasproti učiteljišča)
u— Smrt ugledne Ljubljančanke. Na Ce«
lovski cesti v Ljubljani je umrla ugledna trgovka in posestnica gospa Ivana Pretnar-jeva, po rodu K°matarjeva. Blaga mati je vzgojila tri sine, ki je vsem lepo ugladiia pot v življenje. P večnemu počitku jo bodo spremili jutri ob pol 15. Časten ji bodi spomin, žalujočim naše iskreno sožaliel
u— Otvoritveni koncerti koncertne sezo* ne. Prve dni oktobra priredi Glasbena Matica ljubljanska dva koncerta in sicer bo v petek, 2. okt. ob 20. otvoritveni koncept v novi mali filharmoničn; dvorani v poslopju Filharmoaične družbe na Kongresnem trgu št. 9.-I. Pri tem koncertu sodelujejo prof-Marijan Lipovšek, prof. Karel Rupel, prof. Zora Zarnikova, konservatoristka Ljudmila Polajnarjeva, Slovenski vokalni kvintet in godalni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice. \ ponedeljek 5. oktobra pa bo prvi veliki koncert v prenovljeni ve« liki Filharmonični dvorani. Ob tej priliki bosta izvajali ljubljanska Filharmonija in pevski zbor Glasbene Matice pod taktirko ravnatelja Mirka Poliča Lieztov oratorij >Kristusc
u— Kako in kaj bo v glasbenem otroškem vrtcu, ki ga letos prvič uvede Glasbe* na Matica ljubljanska poleg svoje glasbene šole, daje podrobna pojasnila pisarna Glasbene Matice Starši, ki imate možnost, da nudite svojim otrokom v starosti od 4, do
0.	leta začetni pouk v ritmiki in petju, zani* majte se za to ustanovo. Redn: pouk se bo pričel 1. oktobra. Šola bo dnevno od pol 11. do pol 12.
u— Na naslov socialnega oddelka mestne občine. Prijatelj lista nas prosi objavo; Pre« hivalei Ižanske ceste smo že kakšne tii mesece priče žalostnega primera stanovanjske in socialne bede, ki mora biti brez dvoma mestni upravi in njeni socialni politiki v največjo spotiko. Brezposelni delavec K. A. je dobesedno ostal na cesti. Cele tri mesece je e svojo družino, ki šteje razen še troje otrok v starosti enega, štirih in enajstih let, z vsem svojim skromnim imetjem bivaki« ral na dvorišču ob cesti. Dasi sta on in njegova žena vsak dan tekala na magistrat in pritiskala na kljube, je zaman vse njuno prizadevanje, da bi prišla s pomočjo obči* ne do kakšnega cenejšega stanovanja. Na« zadnje ee jih je usmilil g. Skalar z Ižanske ceste 67., ki pa ima sam večjo družino in je v evoji hiši precej na tesnem. Dovolil je Zeni in otrokom skromno prenočišče v svoji kuhinji na tleh, oče pa hodi spat na sena Razume se, da takšna rešitev ne more ostati za lraj.no. Zato naj blagovoli mestna občina poseči vmes, da odpravi ta primer bede na Ižanski cesti.
u— Izobraževalni in učni tečaji Trgovskega društva »Merkur« v LjubljanL Trgovsko društvo »Merkur« priredi počenši t oktobrom večerne izobraževalne tečaje ob delavnikih v času od 19. do 21. ure. Tečaji bodo za slovensko stenografijo ter začetni in nadaljevalni tečaj za laščino !n nemščino. Prijave v društveni pisarni. Trgovski dom, pritličje, od 8. do 2. ure. Opozarjamo na koristnost teh tečajev, ki so poceni vsem interesentom na razpolago.
u_ Brezplačen tečaj sa vkuhavanje so. čivja (paradižnikov) in gob bo danes ob 16. na Bregu 8. Kozarec in aparat posodi tvrdka Agnola,
u_ Hospitantke na ženski obrtni šolj v Ljubljani oddelek za krojenje in šivanje pe» rila se vpisujejo vsak dan ob pol 11. In ob 16. uri v poslopju tehniške srednje šole v pritličju soba št. 2q. Pouk ee bo pričel
1.	oktobra.
u—r- Plesni zavod »Jenko« v Kazini ©tvori letošnjo sezono 5. oktobra, ko se vrne moj* 6ter Jenko z inozemskega študijskega poto* vanja. Informacije in vpisovanje od 1. ok» tohra dalje.
u_ Nov zdravnik. Na Resljevi cesti 9. je
pričel ordinirati dr. Slavko Rakove«, spe* cialist za kirurgijo.
«— Nesreča starega siromaka pod
vajam. Pasanti Tyr»eve ceste in Pr«£akove
ulice so včeraj okrog 9-30 doživeli na križišču teh dveh eeet, na kateri se je zadnji čas pripetilo že nekaj nevarnih karambo* lov, novo razburljivo nesrečo. Iz Pražakove
ulice je pripeljal 67»letni dninar Martin Šuštar, ki stanuje v Samovi ulici, ročni voziček, na katerem je imel naloženih nekaj posod pomij. Mož je star in naglušen, pa ni Slišal signalov tramvaja, ki je privozil po Tyrševi cesti. Na lepem se je Martin Šuštar znašel pod kolesi voza, odkoder so ga po* tegnili vsega krvavega. Reševalci, ki so bili nujno klicani na kraj nesreče, so nesrečnika prepeljali na kirurški oddelek, kjer eo ugotovili, da ima na levi strani počeno lo* banjo in da so se mu pretresli možgani.
«— Dve hudi nesreči pri delu. Z Vidma so včeraj pripeljali na kirurški oddelek 16«letnega poeestnikovega sina Antona Kožarja, ki je za nekega trgovca vozil kostanj. V trgovčevi hiši so kostanj s pomočjo dviga« la nakladali v 6hrambe kakšnih 16 metrov visoko. Kožar je med delom stopil na dvi« galo, a v hipu so se vrvi odtrgale in je padel na tla. Zlomil si je levico v ramenu, si nalomil desnico in dobil precej poškodb na glavi. Za njim so pripeljali v bolnišnico še 6'2*Ietnega zidarja Ivana Špacapana z Brda pri Viču, ki je bil zaposlen na stavbi. Podrl se je oder pod njim, zidar pa si je pri padeu poškodoval obe nogi. Med ranjenci je inoral na kirurški oddelek tudi 47*letni elužilelj finančne uprave Leopold Nabernik iz Švabiceve ulice v Trnovem, ki je padel s kolesa in se hudo poškodoval po glavi.
u— Na javni prisilni dražbi je zdražila hišo št. 21 na Ceoti 29. oktobra (Rimska cesta) ga. Puharjeva, soproga zobozdravni« ka v Ljubljani, za 330.000 Din. Cenilna vrednost je bila določena na 503.200 Din, najnižji ponudek pa na 270000 Din. Na dražbi je bilo prodano tudi neko manjše posestvo i* okolice. Pavlin Andrej, Zasebnik, Veiikovška cesta 9. je kupil stavbno parcelo 328-8 k. o. Spodnja ŠiŠka za 72.000 Din. Povprečna cena stavbnim parcelam je od 20 do 150 Din kvadratni meter.
u— Velika opica je prav nevarna zver in tudi sitna, godrnjava ter izbirčna, kar vsakdo ve, ki je že kdaj imel opraviti z opico. Zadnjič pa je moral to spoznati celo sam predsednik zoološkega društva j,Noe«, ko je v Živalski park ob Latterma-novem drevoredu prišel krasen pavijan s svojim nemirnim spremstvom. Z nobeno stvarjo velika opica ni bila zadovoljna in naposled je predsednik moral odnehati in dati pavijanu svojo pisarno na razpolago. Tu je sedaj pavijanovo stanovanje, v bližini so pa druge male opice, ki uganjajo ves dan šale in norčije v največjo zabavo vseh gledalcev.
Iz Maribora
a— Smrt vrlega Sokola. V Št llju v Slovenskih goricah je umrl sokolski in prosvetni delavec ter dolgoletni tajnik tamoš-njega sokolakega društva br. Stanko Mer-molja, sin bivšega narodnega poslanca Ivana Mermolje. Pokojnik je bil neustrašen narodni borec ob severni meji in si je z odločnostjo, poštenostjo in doslednostjo pridobil simpatijo vsega obmejnega prebivalstva. Pokojnemu br. Stanku svetal bpomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
a— Model Slomškovega spomenika je kiparka Bulovoeva končala ln si ga občinstvo lahko ogleda od jutri naprej v gradu.
a— Prijavljenke za gledališki balet imajo prvo Uiušnjo v petek 25. t. m. ob 16. v gledališču, kjer se naj javijo pri g. Harasto-viču. Tam se sprejemajo tudi še nove prijave.
a— Delavstvo z«pet dela. Na podlagi sklenjenega sporazumu v Ljubljani so delavci mariborskih tekstilnih tvornic pričeli včeraj zjutraj ob 7. spet delati in so mariborske tekstilne tvornice spet v normalnem obratu.
a— Šahovske novice. Šahovski klub v Framu. ki posluje že leto dni, je priredil prijateljsko tekmo na 11 deskah z ruškimi
šahišti. Framski šahisti so zmagali z rezultatom 8:3.
a— Požarni alarm. Pri Nasimbenijevi vili v Vrtni ulici so včeraj zidarji kuhali katran. Med opoldanskim odmorom, ko so odšli k obedu je katran vzkipel preko kotla in &e vnel. Gost dim je v trenutku objel vilo in se je razširil proti Vrtni ulici. Gasilci so prihiteli s tremi gasilnimi pripravami ter so v pol ure pogasili ogenj in preprečili večjo nevarnost
a— Avtobusne zveze. Sezonska proga na Reko (PohoTje) se je dne 20. t. m. ukinila. Posebne vožnje se bodo vršile v istem času kakor sedaj in sicer le v primeru, ako se prijavi dovoljno število potnikov. Mestni avtobusna izleta. Prvi izlet bo okoli Po-ob zaključku letošnje sezone dva zanimiva avtobus izleta in sicer prvi izlet okoli Pohorja. drugi v Slovenske gorice. Vse nadaljnje informacije pri prometni pisarni avtobusnega prometa, Glavni trg, telefon 22-75.
a— Mariborski nogometni derby bo v nedeljo 27. t. m. popoldne na Raipidovem igrišču. V tekmovanju za prvenstvo LVP se bosta srečala ISSK Maribor in SK Rapid. Sodil bo g. Nemec iz Maribora.
a— Obešeno so našli v Borovcih pred gospodarskim poslopjem posestnico Marijo Kolmaričevo. Samomor je izvršila bržkone v trenutni duševni zmedenosti.
a^- KriminaL V Devici Mariji v Puščavi pri Sv. Lovrencu na Pohorju je doslej še neizsledeni tat odpeljal mesarju in gostilničarju Ivanu Koresu iz hleva 6 letnega konja, ki ga je opremil s kompletno konjsko opremo ter ga vpregel v mesarski voz. nato pa izginil v noč. Kores trpi okoli 8000 Din škode. — Mežiškim orožnikom se je posrečilo, da so aretirali 25 letnega čevljar-
KINO IDEAL-
PREMIERA!
Ranald Colman, VVarner Oland, Loretta Young
v napetem filmu
talldog Drummond vrača udarec
Danes ob 16., 19. in 21.15 orL
s k ega pomočnika Antona Jeršeta, ki je dne 3. t. m. izvršil v Sv. Florijanu pri Gornjem gradu z nekim drugim pajdašem roparski napad na posestnika Jožefa Stigliča. Drugega roparja doslej še niso izsledili — Ob-lastva so v G u stanju prišla na sled neki falzifikatorski družbi, ki je ponaredila 50 dinarske kovance, ki so se zadnje dni pojavili v Guštanju in okolici. Preiskava v tej zadevi je še v teku.
a— Tihotapstvo živine mejo. Na Remšniku so varnostni organi aretirali tri posestnike, ki so utihotapljali živino v Avstrijo. Pri zasliševanju so priznali, da so »eksportirali« preko meje »samo« dva para volov in eno kravo.
Iz Celja
e— Nedostafki pri železniškem prelazu na Mariborski cesti. Pred meseci so podrli stari električni transformator na zemljišču trgovca g Golmajeria tik ob železniškem prelazu na Mariborski cesti in zagradili prostor, na katerem je stal transformator. Sedaj je dal g. Golmajer to ograjo odstra* niti, s čimer ee je hodnik za pešce tam znatno razširil. Dočim je pogled na železni« eko progo na tem mestu sedaj odprt, zastira pregled proge na nasprotni strani eeste plot pri novi transformatorski postaji in poleg plota postavljena uta za shranjevanje železniškega materiala, pri plotu Westnove vile pa zapira pogled drevje ln grmovje. Zaradi varnosti prometa bo treba te ne-dostatke čimprej odpraviti, kar bo šlo gotos vo brez posebnih težav in strofkov.
e— Kruh se je pocenil, svinjina pa se je podražila Od torka dalje se je v Celju beli kruh pocenil od 4 na 3.80 Din, polbeli od 3.60 na 3.50 Din, črni pa od 3.30 na 3 Din pri kg. V Celju je sedaj beli kruh za 20 par cenejši nego v Ljubljani in Mariboru. Nasprotno pa se j«e svinjsko meso podražilo od dosedanjih 12 do 1/ na 14 do 16 Din kg. Kakor smo že pre^ anevi poročali, se je podražila tudi mast in slanina.
e— V zadnjem trenutku so ga rešili iz Savinje. Pri regulaciji Savinje v Tremerju gradijo sedaj začasni most čez reko. Pri tem delu je bil zaposlen tudi 19-letni delavec Ladislav Umek z Ostrožnega. Ko je Umek v sredo prevažal po vodi s čolnom kole, je padel kol iz čolna v Savinjo. Umek je skočil iz čolna, da bi ujel kol, pri tem pa ga je pograbil vrtinec in potegnil pod vodo. Drugi delavci so takoj izvlekli Ume-ka iz vode. Nezavestnega Umeka so prepeljali v celjsko bolnišnico. Umek še toži o hudih bolečinah v želodcu.
e— Umrla je v torek v Prešernovi ulici 22 v visoki starosti 87 let ga. Ana Ban-dekova, vdova po slikarskem mojstru. Včeraj ob 17. so jo položili na mestnem pokopališču k zadnjemu počitku.
e— Velik porast brezposelnosti. Pri celi« ski borzi dela se je od 11. do 20. t. m. na novo prijavilo 300 brezposelnih <167 mo* ških in 133 žensk), po večini delavci, ki jih je tvrdka Westen v Celju odpustila. Dne 20. t. m. sta ostala v evidenci 402 brezposelna (264 moških in 138 žensk) nasproti 187 (160 moških in 27 ženskam) dne 10. t. m.
e— Tri prvenstvene tekme. V nedeljo 27. t. m. dopoldne bosta na Oiimpovem igrišču v Gaberju dve drugorazredni prvenstveni tekmi. Ob 9. se bo pričela tekma SK Laško : SK Žalec, ob 10.30 pa tekma SK Jugoslavija : SK Hrastnik. Ob 15.30 se bo pričela na Glaziji podsavezna prvenstvena tekma med SK Celjem in CSK iz Čakovca. Celje bo nastopilo v pojačeni postavi. V moštvu bo igral tudi pred dnevi verificirani Herman Slamič, popularni srednji krilec bivšega Primorja. Cakovčani, ki pri prvenstvenih tekmah v Celju še niso bili nikoli poraženi, bodo morali res napeti vse sile, če bodo hoteli doseči časten rezultat. Za to tekmo vlada v Celju po pravici zelo veliko zanimanje.
KINO METROPOL. — Danes »VESELA ŠKOTA« in nov foxov tednik.
Iz Ptaia
j_ Udraženje železniških uradnikov v
Ljubljani priredi 4. oktobra izlet v Ptuj. Pod vodstvom konservatorja dr. Frana Steleta si bodo ogledali zgodovinsko mesto in nato obiskali vinorodne Haloze. Skupno se pripeljejo izletniki iz Maribora in Ljubljane ob 9.32. Po popoldanskem ogledu in kosilu bo izlet.
j— Nov gasilski dom so v nedeljo slovesno blagoslovili na Ptujski gori. Vpoko-jeni nadučitelj in posestnik žunkovič je v daljšem govoru opisoval požrtvovalnost gasilcev, ki so si po dveletnem trudu postavili lastni dom. Blagoslovitev je opravil dekan Saga j z asistenco.
j— ženske na odgonu. Mariborska policija je v sredo po odgonu odposlala v Medjimurje 27-letno Marijo Mikovo iz Petrijanca in 19-letno Jirko Mojsovo iz Cakovca. Iz vlaka sta hoteli pobegniti in je v vagonu nastal hud prepir, v katerega so se vmešali tudi ostali potniki. Službujoči organ je zatorej moral potovanje v Ptuju prekiniti in obe ženski Izročiti orožnikom na kolodvoru, ki so ju spravili v policijske zapore. Tu si je Marija Miko z žepnim ©gledalcem prerezala levico, da bi izkrvavela. Rana pa ni smrtnonevarna. Obe ženski prideta zdaj pred sodišče.
j— Kino. V soboto in nedeljo »Dušica«. V glavni vlogi Hansi Knotek.
Srečke državne razredne
loterije
I. razred« 33« kola
DOBITE V
ZADRUŽNI HRANILNICI —
Žrebanje L nereda bo Ig. in 14. oktobrm U l
tU. 6.
Gospodaritro
Naglo zboljšanje naše trgovinske bilance
V avgustu je bila naša trgovinska bilanca aktivna za skoro 100 milijonov
Velika pasivnost naše zunanje trgovine. Iti j« v prvem letošnjem polletju stalno naraščala in je do konca junija uvozni presežek dosegel že znatno vsoto 860 milijonov Din, je v naši javnosti vzbudila bojazen za bodoči razvoj naše trgovinske in devizne bilance. Ni dvoma, da je to poslabšanje nastopilo v zvezi s popolnim zastojem izvoza v Italijo, čeprav smo znaten del izpadka pri izvozu v Italijo nadomestili z izvozom v druge države. Na tem mestu pa smo ponovno opozorili, da navzlic veliki škodi, ki je nastala zaradi prenehanja izvoza v Italijo, zlasti za slovensko lesno trgovino, ni na mesta pesimizem glede razvoja trgovinske bilance, ker je pričakovati, da bo v izvozni sezoni drugega polletja postala trgovinska bilanca zopet aktivna.
Ta pričakovanja so se docela uresničila. Že podatki za julij so nam pokazali, da se je v tem mesecu naš Izvoz v primeri z lanskim letom povečal za 24 milijonov Din aH za skoro 8*/«, čeprav v tem mesecu nismo skoro nič izvažali v Italijo. Bilanca za julij pa nam je vrhu tega pokazala prvikrat v letošnjem letu aktivni presežek v višini 17J milijona Din.
Znatno povečanje izvoza v avgusta Najnovejši podatki xa avgust pa nam kažejo še bolj razveseljiv napredek, čeprav tudi v tem mesecu ni bilo pomembnega izvoza v tlaiijo. V avgustu smo namreč po podatkih carinskega oddelka finančnega ministrstva, izvozili 239.587 ton (lani 297.250) v vrednosti 3723 milijona Din nasproti TliJ.4 milijona Din t lanskem avgustu. Letošnji izvoz v avgustu je bil torej po vrednosti za 61.9 milijona Din ali za 19.9*/« večji nego lanu
Na drugi strani pa vidimo, da je naš uvoz v avgustu ostal na lanski višini. V tem me-smo namreč uvozili 63.266 ton (lani 191) v vrednosti 274.3 milijona Din in je bil torej uvoz v tem mesecu celo za 2.6 milijona Din a-H za 1% manjši nego lani.
Naša trgovinska bilanca je bila v avgusta aktivna za znatno vsoto 98 milijonov Din in je rezultat še ugodnejši nego lani, ko je aktivnost v avgusta znašala le 33.5 milijona Din.
Razvoj v prvih osmih mesecih Naša trgovinska bilanca kaže	od januarja do avgusta letošnjega leta	naslednji zanimiv razvoj (v milijonih Din):
Izvoz uvoz	saldo
Jajtuar 288.8 342.5	— 53.7
februar 215.0 293.8	— 78.8
marc 345.6 420.0	— 74.4
april 268.5 326.0	— 57.5
maj 219.8 324.3	—104.5
junij 293.7 294.2	— 0.5
julij S8O.0 312.7	+ 17.8
avgust 372.3 274.3	+ 98.0 jan.-avg. 1936 »33.7 jan.-avg, 1935 2391.2 jan.-a.vg. 1934 2249.6 jan.-avg. 1933 1971.8 jan.-avg. 1932 1760.8
2587.7	—254.0
2323.4	'+ 67.8 2302.6	— 53.0
1816.5	+155.3
1822.8	— 62.0
V prvih osmih mesecih t. i. je naš zvoz dosegel vrednost 2333.7 milijona Din, to je le še za 57.5 milijona Din ali 2.4% manj nego v istem razdobju lanskega leta. V prvem polletju je bil primanjkljaj pri izvozu mnogo večji in se je sedaj ikrčil, ker je bil naš izvoz v poslednjih dveh mesecih za 86 milijonov večji nego lani. Pasivnost naše trgovinske bilance, ki je za prvih šest mesecev znašala 369 milijonov, se je sedaj že skrčila za razdobje 8 mesecev na 254 milijonov in pričakovati smerno, da bomo v nekaj mesecih prišli do popolne Izravnave.
Podrobnosti Iz naše Izvozne statistike za avgust
Povečanje izvoza v avgustu je v precejšnji meri pripisati naraslemu izvozu žitu. V preteklem mesecu smo izvozili. 5i68 vagonov pšenice v vrednosti 65Ji milijona Din liani je bU v avgustu izvoz pšenice brezpomemben j, koruze pa smo v avgustu izvozili 1195 vagonov v vrednosti 12 9 milijona Din (lani 2S00 vagonov za 22 5 milijona Din). Skupaj se je izvoz žita v primeri z lanskim letom povečal za 55 milijonov Din. Znaten je bil tudi izvoz svežega sadja, Ki smo ga izvozili 1550 vagonov liani 1236) v vrednosti 24.3 milijona Din liani 24.6). Tobaka smo izvozili v tem mesecu za 9.9 milijona Din, konoplje pa za 11.1 milijona Din (lani 8.7).
Izvoz živine je letos postal precej živahen. Konj smo sicer izvozili nekaj manj, in sicer le za 3.3 milijona Din (lani za 4.6), živahnejši pa je postal po nazadovanju zadnjih let izvoz govedi, ki s« je dvignil od lanskih 3.4 na 4.9 milijona Din. Izredno velik obseg je tudi v tem mesecu zabeležiti pri izvozu svinj, ki smo jih prodali v inozemstvu 29.544 komadov liani 25.709, predi. 11.891) v vrednosti 42.3 milijona Din (lani 30.04). Nadalje smo izvozih za 6.5 milijona Din drobnice (lani za 7.4), slab pa je bil izvoz žive perutnine, ki je znašal le 1.6 milijona Din (lani 8.5). Tudi izvoz jajc je bil nekoliko manjši in je dosegel le 8.2 milijona Din (lani 10.5), Večji pa je bU izvoz svinjske masti, ki se je dvignil na 8.3 milijona Din (5.6), dočim je izvoz svežega mesa nekoliko popustil na 8.5 milijona Din (13.2).
Slab izvoz lesa
Izvoz lesa je bil nadalje slab in smo v avgustu izvozili le 8.267 vagonov gradbenega lesa (lani 6385) v vrednosti 30.0 milijona Din (lani 55.7). Tudi drv smo izvozili le 73 vagonov (lani 1335). Oglja smo izvozili le 95 vagonov (lani 179), izdelkov iz lesa pa le za 2.8 milijona Din (lani 3.6). Samo izvoz hrastovih pragov se je dvignil na 3.6 milijona Din (lani 0.8).
Izvoz cementa je bil v avgustu nadalje slab in je znašal le 2.9 milijona Din (6.9 milijona Din). Povečal pa se je izvoz kalcijevega karbida in cianamida, ki je dosegel 6.0 milijona Din (lani 1.8) in izvoz ekstraktov za strojenje, ki se je povzpel na 5,3 milijona Din (lani 1.3). Bakra smo v avgustu izvozili za 29.8 milijona Din (lani za 16.1), rud pa za 13.8 milijona Din (lani za 14.9).
Emisija 20 milijonskega obligacijskega posojila mesta Ljubljane
Rok emisije je določen od 10. oktobra do 10. novembra
Kakor znano, je mestni svet ljubljanski na seji dne 19. avgusta t. L sklenil, najeti pri Državni hipotekami banki za vzpostavitev likvidnosti Mestne hranilnice posojilo v znesku 30 milijonov in razpisati obligacij-sko posojilo v znesku 20 milijonov Din, ki » bo lahko vpisalo s starimi vlogami pri Mestna hranilnici. Glede na velik pomen, ki ga bo imela vzpostavitev likvidnosti Mestne hranilnice kot največjega denarnega zavoda v Sloveniji, vlada za to akcijo, ki se vleče ie nekaj let, veliko zanimanje v najširših krogih občinstva, zlasti med vložniki Mestne hranilnice, ki bodo imeii ugodno priliko, da vpišejo za svoje stare vloge obligacije mestne občine in si na ta način za-signrajo 6"/» obrestovanje. Mestna občina je viprosila za potrditev tega sklepa.
Včeraj je prišlo obvestilo, da je ministrstvo za finance z odlokom od 15. t. m odobrilo mestni občini ljubljanski najetje teh posojil in je svoje potrdilo dalo istočasno tudi notranje ministrstvo. S tem so vse formalnosti opravljene. Kakor nam poročajo, bo 20 milijonsko 6°/» obligacijsko posojilo v prihodnjih dneh razpisano in bo rok vpisa od 10. oktobra do 10. novembra t I.
To posojilo bodo lahko interesenti vpisati pri mestnem knjigovodstvu ali pri Mestni hranilnici, pa tudi pri vseh ljubljanskih denarnih zavodih. Tudi denarni zavodi v ostalih krajih naše banovine so bili od mestne občine naprošeni, da posredujejo pri vpisu tega posojila, tako da bo tudi v drugih krajih interesentom dana možnost neposrednega vpisa. Društvo bančnih zavodov dravske banovine je obenem dalo zagotovilo, da bodo interesenti imeli možnost po potrebi lombardirati te obligacije. Društvo je naim-reč tem obligacijam priznalo sposobnost lombarda pri vseh denarnih zavodih v dravski banovini. Glede na veliko zanimanje vlagateljev za nove obligacije je računati, da bo posojilo v kratkem vpisano. Za gospodarski razvoj Ljubljane in širše okolice pa je zlasti važna okolnoet, da bo Mestna hranilnica s to akcijo prejela znatna gotovinska sredstva
Istočasno je mestna občina dobila obvestilo. da je odobreno tudi posojilo, ki ga bo občina najela za dograditev Delavskega doma na Bleiweisovi cesti. To posojilo v višini 1.7 milijona Din bo, kakor znano, dala Borza dela.
Gospodarske vesti
= Sklenitev trgovinske pogodbe s Ho-landsko. Včeraj so se končala pogajanja med zastopniki naše kraljevine in holand-skimi zastopniki za sklenitev trgovinske pogodbe. Podpisali bodo pogodbo te dni. — Novi pogodbi je namen spraviti v ravnotežje medsebojno trgovino, ki je doslej kazala za nas pasiven saldo. Pogodba nam daje nekatere olajšave glede prodaje našega izvoznega blaga, zlasti žita, na ho-landskih trgih. Mi pa dajemo Holandcem ugodnosti glede uvoza tistega blaga, ki je nedavno prišlo na seznam blaga, za čigar uvoz je treba poprejšnjega plačilnega dovoljenja (radijski aparati!). Nova trgovinska pogodba prav nič ne spremeni plačilnega načina, to se pravi, trgovina se bo urejala tudi nadalje s plačevanjem v svobodnih devizah. Pogodba bo trajala leto dni z možnostjo poprejšnje odpovedi.
= Konferenca zbornic zaradi ukinjenja prepovedi ustanavljanja veleblagovnic. Beograjska Trgovska zbornica je v sporazumu z ostalimi gospodarskimi zbornicami sklicala za 28. september v Beograd konferenco vseh zbornic. Na tej konferenci bodo razpravljali o ukinjenja uredbe o prepovedi veleblagovnic, o novi uredbi glede zaščite kmetov in e vprašanju financiranja samouprav. Na tej konferenci bo v glavnem določen tud idnervnl red za konferenco vseh gospodarskih zbornic, ki bo meseca oktobra v Banjaluiki.
to Mesečni Irka* Državne Mpotekarne
ra avgust zaznamuje kakor v prejš-
njem mesecu zmanjšanje razpoložljivih gotovinskih sredstev na 476.9 milijona Din, to je za 88.6 milijona manj nego ob koncu julija in za 146.8 milijona manj nego ob koncu junija; navzlic temu so sedaj likvidna gotovinska sredstva še večja nego lani ob koncu avgusta, ko so znašala le 406.1 milijona Din. Posojila finančnemu ministrstvu so ponovno narasla za 11.2 na 653.0 milijona Din (lani 707.6), lombardna posojila pa za 16.6 na 123.4 milijona Din (lani 70.6). Za malenkost so se v teku mašeča zmanjšala hipotekama posojila na 2069,9 miljona Din (lani 2126.2), komunalna pa na 829.4 milijona Din (lani 649.2), — Fondi in kapitali javnih ustanov so ostali skoro nespremenjeni na višini 1916.5 milijona Din (lani 1707.1), hranilne vloge na knjižice so se zmanjšale za 9.9 na 1187.0 milijona (lani 1140.6), vloge na tekoče račune pa so se skrčile za 21.2 na 442.6 milijona Din (lani 256.1).
= Trgovsko šolstvo. Po statističnih po» datkih oddeika za trgovinski pouk v ministrstvu za trgovino in industrijo, je preteklo šolsko leto hodilo v trgovske akademije 4.080 učencev (med njimi 1.968 učenk. Na koncu šolskega leta ie diplomiralo 409 učen« cev. V pomorsko-treovskih akademijah je bi« lo vpisanih 273 učencev, diplomiralo je pa 36 kandidatov. V dvorazrednih trgovskih šolah je bilo vpisanih 250 učencev in 548 učenk. Na koncu leta jih ie napravilo izpit 238 učencev. Državnih trgovskih akademij ie danes 19, pomorsko trgovskih 3, dvorazrednih trgovskih šol pa ft
= 8'adkor za rebeljarjo. Finančni mini* ster je wda! s>klep, da se čebelarskim zadrugam in posameznikom čebelarjem, ki m> so člani zadrug sme izjemoma za produk. j cijsko leto 1036=37 izdati že meseca $epteni bra dovoljenje za nakup tfladkor;* brez pla* čila državne trošarine za prehrano čebel in sieer največ do 5 kg sladkorja za vsak panj. Dovoljenja na podlagi vloženih prošenj čebelarskih zadrug in posameznih če» belarjev bodo izdajale finančne direkcije.
= Licitacije. Dne 7 oktobra bo pri direkciji drž rudarskih podjetij v Sarajevu ofertna lic.tacija za oddajo eksploataeije ea 100.000 ton stare že'ezne pene (žlindre). Dne 2. oktobra bo v intendanturi štaba vr baske divizijske oblasti v Banjalukj pisme* na licitacija m, nabavo fižola, riža. griea. gerela, testenin, olja, paprike kavinega eu-rogata, čaja, sladkorja in kisa. Dne 15. oktobra bo pri komandi mornarice v Zemus nu pismena ofertna licitacija za nabavo av. tomatske telefonske centrale.
Borz«
24. septembra
Na ljubljanski borzi ao aficielni tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni. V privatnem kliringu so se avstrijski šilingi trgovali po 8.55, dočim je bilo za angleške funte povpraševanja po 234. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8-51, v angleških funtih po 234 in v grških bonih po 30.35. Nemški klirinški čeki so *e naglo podražili in stanejo v Ljubljani 13.80, v Beogradu 13.6963 in v Zagrebu 13.69 odnosno za 15. oktober 13.66 in za 15. november 13.5350. Klirinške nakaznice v lirah so se v Beogradu nudile po 3.20.
Na zagrebškem efektnem trtiSču notira vojna škoda 365 do 367. Promet je bil zabeležen samo v delnicah PAB po 232 in 233 ter v delnicah Trboveljske po 160.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2958.87—2973.47 Berlin 1753.84—1767.72, Bruselj 738.11— 743.17, Curih 1424.22—1431.29, London 221.12—223.17, Newyork 4336-7»—4373.11, Pariz 287.78—289.22, Praga 180.55—181.66
Curih. Beograd 7. Pariz 20.2175, London 15.5675, Newyork 307-125, Bruselj 51.8750 Amsterdam 207.70, Berlin 123.30, Dunaj 56.70, Stockholm 80.25, Oslo 78 20, Koben-havn 69.46, Praga 12.68, Varšava 57-80, Budimpešta «0, Atene 2.90.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote; Vojna škoda 365—367, za sept. — dec 364 den^ 7% in-vest. 83 dea., 7% atabiliz. 82.25_83.25, 7% Drž. hip. banka 85.75 den., 1% Blair 72—72.75, 8% Blair 82—82.75; delnice: PAB 232—233, Trboveljska 155—165, Še. čerana Osijek 125 den., Guttmaan 25 den.
Beograd. Vojna škoda 366—387, 6% begluške 68.50—68.75 (68.75), 7% '^resL 84.50 den. (84.50). 7% sUbUiz. 83—84, 7% Drž. hip. banka 86 dem, 7% Blair 72.50—73.25 (72.50), 8% Blair 83.50 bl„ Narodna banka 6500^-7650 (6550), PAB 238—230 (228*50—232).
Blagovna tržišča
ŽITO
H-' Chicago, 24. septembra. Začetni tečaji: pšenica: aa sept. 117.125, za dec. 116.25, ta maj 115-125; koruza: za sept. 110, za dec. 94.50, za maj 90.
+ Winnipeg, 24. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 111-25, za dec. 109450, za maj 111.50.
+ Novosadska blagovna borza (24. t. m.). Tendenca čvrsta. Pšenica (v svobodnem prometu): baška, okolica Som bor in Novi Sad, sredo jebaška. garnjebaaka, sremska, slavonska, 78 kg 134 — 136; južnoban. 132 _ 134; baška ladja Tisa, Begej 146 — 148; baška in banatska ladje Dunav 142 — 144; sremska ladja Sava 137 — 139. Ječmen: belki in sremaki, 64 kg 96 — 98. Oves: ba-Ski, sremaki ki slavonski 87.50 — 90. Rž: baška 108 — 110. Koruza: baška in sremska 92 — 93; banatska 90 — 92. Moka: baška, sremska, slavonska in banatska »Og« in »Ogg« 220 — 230; »2« 200 — 210; »5« 180 — 190; »6« 160 — 170; »7« 140 — 150;
100 — 105. Otrobi: baški, sremski ki banataki 70 — 74. Pi**: bašfci in srem-sdci brez vreče 162.50 — 165.
+ Budimpeštanska terminska borza (24. t. m.) Tendenca slaba. Koruza: ze sept. 12.35 — 12.40, za maj 11.22 — 11-24.
BOMBAŽ
+ Liverpool, 23. septembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za akt. 6.46 (prejšnji dan 640), za dec. 6.39 (6.33).
-I- Newyork, 23. septembra. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za okt. 11.84 (11.83), za dec. 11.85 (11-88).
Odlikovanje Marija Šimenca
Beograd, 24. septembra, p. V priznanje zaslug na polju gledališke umetnosti je odlikovan a redom Jugoslovenske krone V. stopnje operni pevec Marij Šimenc.
Združenje učiteljev strokovnih iol
Beograd, 24. septembra. AA. Trgovinski minister je potrdil pravila novoustanavlje-nega združenja učiteljev srednjih strokovnih in obrtnih šol. Sedež združenja je v Beogradu, njegovo področje je pa vsa kraljevina Jugoslavija.
Stavka keramiških delavcev
Beograd, 24. septembra. Aa. Na predlog
keramiških delavcev, ki stavkajo že od 31. avgusta, je ministrstvo za socialno politiko povabilo za jutri ob 11. dbpoldne njihove delodajalce na konferenco, da se doseže sporazum in sklene kolektivna pogodba, ki jo zahtevajo delavci.
Iz poštne službe
Beograd, 24. septembra, p. Premeščen
je poStni manipulant ArneriJ Šafarič iz Murske Sobote v Brezno.
Nova banovinska cesta
Beograd, 24. septembra, p. Minister aa gradnje je proglasil cesto Kostanjevica -
Ostre - črneča vas - banovinska meja za banovinako cesto n. vrste št. 335.
ALBUS MILO za umivanje
NADOMEŠČA DRAGO TOALETNO MILO! Dobiva se povsod t	Pazite na ime ALBUS l
Ljubljana na kongresu Zveze mest
Mestno poglavarstvo v Ljubljani nam je poslalo naslednji članek s prošnjo za objavo:
Mestne občine naše kraljevine so po veliki večini organizirane v skupni Zvezi mest kraljevine Jugoslavije, katere sedež je sedaj v Zagrebu. Vsakoletne skupščine te Zveze ae vrše vedno v kakem drugem mestu in je bilo letos za krsj skupščine izbrano staroslavno Cetinje. V soboto 19. septembra, je bila v Dubrovniku seja poslovnega in nadzornega odbora, v nedeljo pa plenarna skupščina na Cetinju. Poleg zastopnikov vseh večjih mest naše kraljevine so se skupščine udeležili tudi zastopniki slovenskih mest: Ljubljane, Maribora in Celja.
Na sejah upravnega odbora in na skupščinah se pretresajo vsa važnejša vprašanja komunalne politike in komunalnega gospodarstva. Na letošnji skupščini jc h»-
di Ljubljana iniciativno posegla v delovanje in poslovanje Zveze. Predsednik mestne občine dr. Adlešič Juro jc na seji upravnega odbora stavil več važnih predlogov. ki si jih je upravni odbor osvojH ter jih je skupščina tudi sprejela. Predlogi se tičejo predvsem novelizaeije gradbenega zakona (referiral član mestnega sveta in načelnik gradbenega odbora dr. Štele Fran), ureditve socialnih vprašanj mestne občine, novelizacije zakona o mestnih občinah, o mestnih knjižnicah in arhivih, o obveznem dajanju podatkov za komunalno statistično službo ter o oživotvoritvi Zveze slovanskih mest. Zlasti je želo živahno odobravanje poročHo o socialnih nalogah mestnih občin m smotrenejši ureditvi socialnega skrbstva O tem se je razvila živahna debata, v katero so posegli številni predstavniki jugoslovanskih mest.
Glede poteka skupščine je še poročati, da je potekla v najlepšem sporazumu, najlepšem soglasju. Absolviran je bil obširen program, saj je bilo poleg rednih točk dnevnega reda obravnavanih in sprejetih 20 resolucij, tičočih se vseh perečih vprašanj, ki danes zanimajo mestne občine. Poleg že navedenih je bila zlasti naglašena potreba po enotnem zakonu o samoupravnih financah, ki naj pravično razmeji finančne interese države, banovine in občin, o plačilu dolžnih zaostankov države, o oprostitvi plačevanja državnih davkov za mestno imovino in imovino mestnih podjetij, o donošenju zakona o samoupravnih hranilnicah, kjer se je zlasti zahtevalo, da se hranilnicam spet dovoli hramba pupilne-ga denarja in pa da se hranilnice v vprašanju kmetskih dolgov izenačijo s položajem, ki ga imajo državni denarni zavodi, o polovični vožnji za občinske uslužbence i. t. d
Pa tudi izven skupščine m izven sej je bila zastopnikom mestnih občin dana prilika, da se porazgovore o potrebah svojih mest, ter se je vidno pokazalo, kako potrebno in važno je čim intenzivnejše sodelovanje vseh mest, za kar ravno naj skrbi Zveza mest kraljevine Jugoslavije po skupščini, upravnem odboru, eksekutivi v Zagrebu in posebni pisarni v Beogradu.
Kakor že omenjeno, je sedež Zveze v Zagrebu ter bo v smislu sklepa skupščine tudi še za nadaljnja tri leta v Zagrebu ostal. Predsedstvo Zveze tvorijo trije predsedniki, ki so vsakokratni predsedniki mestnih občin Beograda, Zagreba in Ljubljane, posle pa vodi predsednik tiste občine. v kateri je vsakokratni sedež Zveze. Letošnjo skupščino je vodil namesto zadržanega predsednika Erberja podpredsednik zagrebške občine Teodor Kaufman. Pri otvoritvi, katere so se udeležili odposlanec Nj. Vel. kralja, ter zastopniki ministrstev financ, ter notranjih zadev in lokalnih oblasti, so poleg poslovodečega predsednika pozdravili skupščino tudi vodja beograjske delegacije, član mestnega sveta Nikolajevič m predsednik mestne občine ljuMjanake dr. Adlešič Juro, ki je bil za svoja Izvajanja med govorom in ob koncu govora živahno aplavdiian.
Mesto Cetinje se je za sprejem zastopnikov mest zelo pripravilo in je pgreditev vestno organiziralo. Predsednik cetinjske občine je delegate, ki so v soboto popoldne prispeli z avtobusi iz Dubrovnika, sprejel že v Njeguših, ter je bil nato ves čas nadvse požrtvovalen in pozoren domačin in vodnik gostov. V soboto zvečer se je vršila na čast gostom svečana predstava v novem cetinjskem gledališču, v nedeljo pa je priredila mestna občina svečani banket v Grand hotelu. Tudi ob tej priliki so se vrstili mnogi govorniki ter je govoril tudi predsednik mestne občine ljubljanske dr. Adlešič Juro, ki je tudi tukaj za svoja klena izvajanja in lepo zasnovani govor žel ponovno priznanje in aplavz.
V ponedeljek 21. septembra so si delegati pod vodstvom cetinjskega župana ogledali še sanatorij na Lovčenu, popoldne pa so se vrnili v svoje domove. Predsedniku cetinjske občine in vsem, ki so pri organizaciji sodelovali, gre vse priznanje in zahvala. Vsi delegati so se vračali z zavestjo, da je bil s programom izvršen spet velik korak naprej pri organizaciji jugoslovanskih mest, vračali pa so se tudi v zavesti, da so imeli priliko videti in občudovati prelepi kos jugoslovanske zemlje, pa tudi težave in brige, v katerih živi tamošnje prebivalstvo. Delegacija mesta Ljubljane pa je lahko še posebej zadovoljna, saj je po vseh prilikah in z vsemi predlogi dosegla popolno priznanje in uspeh.
Iz sodne dvorane
Ljubavne prigode policijskega stražnika
Ljubljana, 24. septembra Pestro predzgodovino, ki poteka, ie od 1. 1932. naprej, je imela razprava proti ljubljanskemu stražniku Jakobu Zitku, ki se je včeraj v prvih popoldanskih urah vršila pred malim kazenskim senatom. Zitko je pri svojih 40 letih po svoji zunanjosti prav prikupen možak in njegovi predstojniki so bili zelo zadovoljni tudi z njegovimi službenimi sposobnostmi V njegovem zasebnem življenju pa se je mogla pritoževati sprva le njegova žena, ker je izpadlo pač tako, da njun zakon ni bil kaj srečen in da si je moral Zitko, poin življenja, iskati utehe drugod. Ženske, katere si je izbral, so bile nekaj časa z njim zadovoljne. Neka čedna in resolutna natakarica iz Židovske ulice je bila pripravljena z njim stopiti v zakon. V času njune neblagoslovljene ljubezni je prijatelja bogato gostila. Po nekaj letih, ko sta se razšla, ker je natakarica sprevidela, da z njim ne bi bilo dobro deliti radosti in težav zakonskega življenja in so jo razmere poučile, da je njen izvoljenec imel poleg nje tudi še nekaj drugih izvoljenk v rezervi, je izračunala, da so jo vsakodnevne gostije in drugi stroški stali nič manj kakor 20 tisočakov. Ni ga sicer tožila za povrnitev, pridružila pa se je kazenskemu postopanju proti njemu, ko je izvedela, da ga toži neka druga njegova prijateljica, da je potvoril dve zadolžnici, ji izvabil večjo vsoto denarja in jo končno še okradel za manjši znesek.
Izkazalo se je namreč, kakor trdi obtožnica, da je širokogrudni stražnik v istem času, ko je imel razmerje z natakarico Fa-niko, spletel zveze tudi s priletno Marijo, ki je bila kuharica pri zelo bogatem ljubljanskem trgovcu. Izvabil je od nje pod raznimi pretvezami 5.000 Din, potem pa jo je za manjšo vsoto še okradel. Za dolgovani denar pa je podpisal zadolžnico, na kateri je odbil eno ničlo in je to zadolžnico predložil pred civilnim in sreskkn sodiščem kot dokaz, da kuharici Mariji dolguje le par atotakov. Tako je prišlo do ovadbe, ki jo je zaradi ponarejanja in prevar podala pred državnim tožilstvom kuharica Marija. Prva razprava se je vršila že v januarju, a je bila v svrho zaslišanja novih prič preložena.
Zitko, ki ga je zagovarjal dr. Jaške, ni pristal na obtožbo. Povrnil je Mariji b tem, da jo je dolžil. da je sama ponaredila obe zadolžniei in pretvorila zneske iz stotakov v tisočake. Hotela ga je izsiljevati ker je tklepala, da se bo bal. Se bi njegovi ženi odkrila vse. kar se je v njeni sobi dogajalo. Kajti, tako je pravil Zitko, k Mariji je res zahajal, toda ne iz ljubezni do nje. temveč na ljubavne sestanke z A.B.. za katere je dala Marija zavetišče v svoji sobi. A.B. pa je ie davno v grobu. Zdaj po treb letih, ko je mrtva edina priča A.B.. ki bi mogla potrditi njegov zagovor o pravem stanju stvari, je Marija skovala načrt, da bi se priko- i
pala do denarja in tvezi celo o ljubezenskem razmerju, ki naj bi potrjevalo verjetnost, da je od nje res dobil denar. Tega pa ni prejemal; zadolžnico za 500 Din ji je izstavil le za razne prigrizke, po katere je bodila, ko je imel sestanke s pokojno v njeni sobi.
53-letna kuharica Marija je bila zelo začudena in užaljena nad tem, da je Zitko tako gladko tajil vsakršen pežnejši odnošaj z njo. Kljub pritajenemu smehu in pikrim opazkam občinstva glede njene zunanjosti se je zelo pogumno branila in očitala Zitku, da si je okoliščino s pokojno ljubavnico gladko izmislil, ker je ona sploh ne pozna, še manj pa da bi bila ta prihajala k njej in imela v njeni sobici varno zavetje za skrivne sestanke. Imela pa je Marija dobrega zaveznika predvsem v grafologu, ki je izključil, da bi bila ona v skladu z Zitkovimi obtožbami sama potvarjala zneske na za-dolžnicah. Njene obtožbe pa je potrdila tudi sobarica, s katero sta službovali skupaj. Ni sicer bila prisotna, ko ji je Zitko izvabljal denar, o tem ji je njena tovarišica le vedno tožila, bila pa je priča njunega lju-havnega razmerja in je morala neko noč prespati na trdi mizi. ko je Zitko vasoval.
Ze razprava sama je potekala zelo živahno. postala pa je še živahnejša, ko se je senat umaknil k posvetovanju. Prvo besedo je imala čedna natakarica Fanika, ki je upala, da bo s pridružitvijo kazenskemu postopanju dobila svojih 20 tisočakov. Z ne mnogo prikrivano ironijo se je s svojo manj privlačno rivalinjo pomenkovala o preteklih prijetnih uricah, ki sta jih preživljali z nezvestim ljubimcem, ne da bi bili slutili, da sta morali vse radosti deliti na dvoje. Za svoje pomenke, ki so jih poživljali z zvedavimi vprašanji okoli njiju sedeči. sta imeli kaj dosti časa, ker se senat dolgo ni mogel odločiti, kako naj razsodi. Po skoro enournem posvetovanju se je šele pojavil predsednik z razsodbo, po kateri je bil Jakob Zitko zaradi prevare in ponarejanja listin obsojen na 5 mesecev strogega zapora in na 480 Din denarne kazni, ki se v primeru neizterljivosti spremeni v 8 dni zapora, častne državljanske pravice pa izgubi , za dobo dveh let. Poleg tega nora plačati Mariji tudi 4.500 Din, katere je od nje izvabil. Oproščen pa je bil v smislu § 280. k, p. obtožbe tatvine. Zitko s sodbo ni bil zadovoljen in je prijavil priziv in revizijo, državni tožilec pa si je pridržal rok za premislek.
Ii Škofje Loke
Šl— Sadni ogled. Od časa do Časa ee sestajajo sadjarji škofjeloškega okraja k po* svetovanjem, ki služijo povzdigi sadjarstva. Na nedeljskem sestanku je bila sprožena mi« sel, naj se priredi prihodnji mesee v Škofji Loki sami ogled, ki bo sluzi] Izpopolnitvi imenoslovja in pouku o zatiranju sadnih škodljivcev S škofjeloško podružnico bodo pri tem sodelovale tudi ostale podružnice SVD. Prava sadiareka razstava pa be pri. rejena ob usodnejši letini jabolk.
Točno plačaj »Jutru« naročnino .Varuj svojcem zavarovalnino
Zasedanje Društva narodov v Ženevi
Na sedanjem zasedanju DN v Ženevi zastopata Anglijo Eden in lord Halifas francosko vlado pa Delbos, Paul-Boncour, Spinasse in Bastid
Letala brez trupa
Nov izum v letalski tehniki — Aeronavtika na novih
potih
V delavnicah Škotske letalske družbe je neki graditelj po imenu Burnelli sestavil model prometnega letala, ki predstavlja popolnoma nov tip. Šlo je za zmanjšanje »mrtve teže« v prilog koristne teže, s čimer so se bavili že konstrukterji vseh prometnih pripomočkov, n. pr. železnic. Dočim Je teža vlaka nekoč na prostor za potnika znašala 1500 do 2000 kg, so jo danes zmanjšali na 300 kg. To je uspelo pred vsem z zgradbo novih pogonskih vozov.
Tako je tudi pri letalih. Ker je teža vsega aparata na potnika še vedno prevelika,
poskušajo v zadnjem času zmanjšati trup, ki je bil doslej še najbolj težak. Burnelli pa hoče graditi letala, ki sploh ne bodo imela trupa, temveč samo nosilne ploskve, v katerih bo zadosti prostora za potnike in posadko. Krila bodo nosila največjo težo in v njih bodo tudi motorji. Ce se Burnelli-jeva letala obnesejo, tedaj se bodo letalstvu odprle nove možnosti. Letala bodo zmogla veliko več in bodo hitrejša. Burnelli računa, da bodo bombna letala s 5000 kg na krovu in 2000 k. s. dosegala brzino kakšnih 400 km na uro.
Avtomobilska nesreča Italijanskega poslanika
Italijanskemu poslaniku pri pariški vladi, Cernttiju, se je pripetila te dni avtomobilska nesreča. Na vožnji proti Quai d'Orsayu je njegovo vozilo trčilo s tovornim avtomobilom. Cerutti je dobil več ran na glavi, ki so mu jih morali v bolnici zašiti
Mraz na Bolgarskem
Po izredno toplih jesenskih dneh je obiskal Sofijo izreden mraz. V gorah je zapadel že sneg. v dolinah pa se je naredil led. Zavoljo tega nenadnega vremenskega preobrata trpe škodo posebno vinogradi in sadovnjaki.
Svetovna rekorderka — moški
V zadnjem času se kar množijo primeri, da se izkazujejo svetovno znane športnice za moške. Po vesteh varšavskih listov trdi poljska tekačica na kratkih progah Štela Walasziewicza, da je ameriška olimpijska zmagovalka na 100 metrov Helen Stephen-s^va v resnici moški. Isto trdi rojakinja Walasziewicze, tekačica na kratkih progah Wasniewska na podlagi svojih opazovanj v olimpijski vasi. Ce so trditve obeh poljskih športnic resnične, tedaj bi šlo za novo afero Koubkove, ki se je izkazala za Koubka,
Tragedija služkinje I
Stolpce avstrijskega tiska polnijo že ne» ! kaj dni obširna poročila o nenavadni razpravi pred dunajskim sodiščem. Josipina Lunerjeva, žena bivšega avstroogrskega nadporočnika, je obtožena, da je vedoma in hote zakrivila smrt slabotne 161etne Ane Avguštinov«, ki je služila pri nji za go» epodinjsko pomočnico. Tega šibkega bitja se je lotila Lunerjeva z vsemi peklenskimi zlobnoertmi 6voje nature. Pretepala jo je s šibo, stradala jo je, skušala jo je vreči skozi okno ter ji polagala razbeljeno železo na jezik. Slednjič jo je tako pretepla, da je od udarcev umrla.
Proces je senzacija svoje vrste, ker raz« galja zversko žensko, ki si je znala podrediti in pokoriti vso okolico. Lunerjeva je mati dveh otrok. Pred sodiščem je izpove« dala, da je hodila vsak teden k izpovedi in obhajilu. Prizadevala »i je tudi. da bi pridobila za to svojega moža. Luner nastopa pred sodiščem kot priča in izpoveduje popolnoma objektivno. Glede umora Avgu« stinove se Lunerjeva izgovarja, da ne more natančno pojasniti, kako je nastopila smrt, ker je bila tedaj v deliriju zaradi morfija. Obravnava odkriva grozno socialno tra* giko modernega velikomestnega življenja.
Para bellum, siris...
Z zaskrbljenim obrazom
		
	ššž > ..jjj^^h :: v. •■•>	
		
	WBk ■' ih	
		
	•:',•;•> .•>/• * ■ jk	
		
		
^jok		
		Pil: |f
		iiitim
se šeta abesinski cesar po Ženevi, kamor je prišel branit suverenost svoje izgubljene države
Nova zvezda
Iz Trsta poročajo, da je tamošnja zvezdama odkrila novo zvezdo velikosti 7 in
pol. Zvezdo so fotografirali, ............................. T ...................
Odprla mu fe oci - in jih tudi zaprla
Kako se je seznanil Aleksander Zaimis s svojo željo
Te dni umrli grški državnik in bivši predsednik Aleksander Zaimis je bil na svoja stara leta oslepel. Tri leta je bil slep, ko mu je dunajski profesor M^ller izjavil, da bi mu mogel z operacijo rešiti vid. Operacija se je izvršila, še mesec dni je nosil potem obvezo čez oči. potem
Diktatorji in zvočniki
Na zborovanju britske zdravniške družbe v Black,poolu je lord Holden, telesni zdravnik kralja Edvarda Vm, ko je bil ta še prestolonaslednik, predaval o boleznih našega časa. Ena med najbolj tipičnimi je nervcza strahu, ki napada pretežni del človeštva. Krive so nesigunne politične razmere, nemirno življenje ia škodljivi hrup vsepovsod. Diktatorji in zvočniki so enako krivi bolnih živcev današnjega človeštva.
je prišel trenutek, ko mu je bolniška strežnica, lepa Dunajčanka Susi Kemner-tova obvezo raztezala. In videl je. Videl je lepo Dunajčanko v oblelti strežnice, ki se mu je radostno smehljala. Tri tedne pozneje jo je odvedel kot svojo ženo v Delos, kjer jo je čakala krasna vila. Po-gostoma je potem dejal svojim prijateljem: »Odprla mi je oči, želim, da bi mi jih tudi zaprla.« in včasih je dodal; »Ona vam je lepa ptička, ki ne bo ostala dolgo v kletki.« Sedem let je prešlo in s-daj mu je res zatisnila oči. Pravijo, da svoje kletke ne bo zapustila in da ostane v Delosu.
Obleka za kitajske uradnike
Pokrajinska vlada v Sansiju je odredila, da morajo državni uradniki v bodoče nositi le obleke iz kitajskega blaga. Kdor bi se ne pokoril, ga čaka denarna kazen in celo odpust k službe.
Trajekt za prevoz čez Rokavski preliv
V začetku letošnjega oktobra bo začel voziti med Francijo in Anglijo čez Rokavski preliv nov železniški brod. Odhajal bo vsak dan iz Dunquerqua v Dover, odkoder se bo vračal nazaj v Dunquerque. Brod bo prevažal potnike in blago Iz ene države v drugo, Tisti, ki potujejo v direktnih vlakih, bodo svojo vožnjo iz Francije na Angleško (ali v obratni smeri) lahko nemoteno nadaljevali brez prestopa, kajti vlak bo zapeljal na ladjo, ki bo potem izkrcala vagone na angleškem, odnosno francoskem ozemlja. Na sliki vidimo takšen potniški vlak na brodu, zraven pa tovorni vlak, ki je takisto vkrcan in pripravljen za prevoz
Ločitve v ČSR
Na Cehoslovaškem so lansko leto ločili okrog 4300 zakonov. Pregled o starosti obeh drugov, trajanju zakona i. t. d. kaže, da stopi vsak zakon dvakrat v kritičen štadij, in sicer v svojem tretjem letu in nekje med 15. ter 19 letom. A tudi starejši zakoni niso povsem varni.
Tako se je med navedenimi zakonskimi pari ločilo tudi 11 parov, pri katerih je ločeni drug štel nad 70 let, v štirih primerih pa je žena štela nad 70 let. Največ je nadalje ločitev v zakonih, kjer znaša starostna razlika med obema drugoma šest let in šteje mož 30 do 34, žena pa 25 do 29 let.
Motorizirani oddelki nemške državne brambe čakajo v Niirnbergn na defile
pred kancelarjem Hitlerjem
Dvanajst let je risal
Po tragediji Charcotove
Prve vesti o katastrofi polarne ladje »Pourquoi pas?« so pripovedovale, da se je izmed vse posadke rešil en sam m oz. To ni točno,, kajti sedaj sta dospela v Ko-danj še dva člana znanstvenega šta»a prof. Charcota, in sicer zdravnik dr. Ges-sain ter naravoslovec dr. Perfz, ki sta se isto tako rešila. šele iz pripovedovanja obeh učenjakov si je mogoče napraviti pravo sliko o težki izgubi, ki je zadela zemljepisno znanost o Gronlandiji s to ladijsko katastrofo.
Izgubili so se namreč rezultati mnogoletnega dela prof. Charcota, ki jih je bil vzel za to potovanje s seboj, da jih dokončno uredi. Tako je bil na ladji izvirnik zemljepisne (karte Grenlandije, ki jo je profesor risal 20 let in ki jo je hotel sedaj, ko bi prepotoval Grenlandijo še enkrat od
zemljevid — zaman
odprave blizu Islandije
zapada proti vzhodu, dokončno dovršiti. Potopila se je nadalje celotna oprema zimske postaje, ki bi v njej dr. Viktor v družbi Eskimov prebil naslednje mesece. Med odličnimi znanstveniki, ki so izgubili pri tej katastrofi življenje, so bili poleg dr. Charcota tudi pariški vseučiliški profesor* vodja nekega oddelka v naravoslovnem zavodu. Parat,j dalje prof. Devaut z observatorija na Picu du Midi in znani polarni slikar Baduin, ki je hotel snemati severne krajine, n
Naročniki ponedeljskega »Jutra44 prejemajo revijoi »Življenje in svet44 zastonj«
Nenavadna avtomobilska nesreča
mmMmmmmmmmm
Pri Poitierso je zadel ta avtomobil s takšno silo v drevo, da se je v zraktJ prevrnil in obležal na cesti s kolesi navzgor
Šahovski turnir v Amsterdamu
Ob priliki desetletnice amsterdamske šahovske zveze se bo vršil v tem mestu mednarodni šahovski turnir. Med znamenitimi šahisti so povabili dr. Aljehina, Fikea, Ma-roczyja, Kmocha, holandskega mojstra Landaua i. t. d. Dr. Euwe na tem turnirju zavoljo svojega dela v šoli ne bo mogel igrati, razen tega pa se noče spopasti več z Aljehinom pred revanšnim spopadom za svetovno prvenstvo v prihodnjem letu. O prvem njunem spopadu za svetovno prvenstvo 1. 1935. na Holandskem je izšla zanimiva knjiga, v kateri glosirata oba mojstra vseh trideset partij tega boja.
Doživljaj Kiepure v Lvovu
Znani operni pevec hi filmski igralec Jan Kiepara bi «dot&1 te dni v lvovski operi peii »Fausta«. Dan prej je dospel zvečer v mesto. Baš ko se je pripeljal njegov vlak, &o imeti v mestu vajo za obrambo zoper letalske napade in mesto je bilo ograjeno v globoko temo. Vozač taksija, ki ga je pevec pozval, se je protivH peljati Kiepura skozi mesto. To je pevca tako razkačilo, da je npovabil neke izraze, ki so jih ljudje vzeli kot sramoten je poljske armade.
Noč je Kiepura prebil v policijskem zapora. Naslednji dan eo mu dovolili, da nastopi v operi, vendar ga je tja spremljala policijska straža in tudi vrniti se je moral v njeni družbi. Predstava je bila zelo pičlo obiskana, ker je bilo občinstvo na pevca ogorčeno. Dva dni pozneje so Kiepuro proti visoki kavciji izpustili in se je moral obvezati, da pride osebno na razpravo, ki ae bo vršila ob koncu meseca proti njemu.
Vzgojen za tatu
V NVinzendorfu v Avstriji je nekemu tra-. fikantu ponovno zmanjkalo blaga in de-; narja iz zaprte prodajalne. Končno je ugotovil, da je tat neki desetletni deček, ki se je s svojim vitkim telesom lahko splazil skozi zamreženo okno. Ko so orožniki dečka prijeli, je izpovedal, da so ga k tatvini navajali njegova poročena setra, njen mož in življenjski drug matere. Doma so ga pretepali, če se je vračal brez plena Ko je nekoč uplenil večjo vsoto, so mu dali nove hlače in suknjo.
Prebivalstvo Grčije
Po poročilu grškega statističnega urada je živelo ob koncu preteklega leta v tej državi 6,835.000 duš. Napram zadnjemu ljudskemu štetju v maju 1. 1928. je prebivalstvo Grčije naraslo za 631.000 duš. Vsakoletna porast znaša povprečno 90.000 duš.
ANEKDOTA
Angleški romanopisec Wells zna biti zelo ljubezniv, v nekem londonskem salonu se je razgovarjal nekega dne z mladim, nadebudnim pisateljem, ki s0 irai ga bili predstavili. Ko sta hotela skupno ostaviti prostor, je mladi mož skromno stopil nazaj, da bi dal prednost Wellsu. Ta pa je ubranil, češ: »Kako naj bi šel pred vami, Vi ste od jutri, jaz sem pa od včeraj..
VSAK DAN ENA
»Kaj pravite, ali ni moj mož zabaven in polni genialnih dvotipov, kadar izprazni kupico vina?«;	(»Tideas Tega«)
A. Poltzer:	2
Pot brez cilja
Roman
Po nekaj trenutkih sem opazil kaij čudno okolnost: drug taksi je z menoj vred vozil za onim, ki sem ga zasledoval- Videl sem, da je sedel v njem gospod v nenavadno svetlem površniku. Nobenega dvoma ni bilo: imel sem tekmeca, ki je takisto sledil gospoda v izvoščku.
Šofer prvega taksija je to menda tudi videl in je z roko pokazal nazaj, češ, da mu je drug voz za petami. Tedajci je pa osupnil. V naslednjem trenutku je voz obstal. Videl sem, kako je šoier skočil s svojega sedeža in burno odprl vrata v notranjost voza. Potnik se ni ganil. Šofer ga je zgrabil za komolec in ga stresel. Vse to sem lahko razločno videl. kajti streha Voza je bila odprta.
V trenutku, ko je moj voz dohitel taksi, je neznani potnik trd kakor lutka zdrknil s sedeža. Jadrno sem skočil iz voza in planil k taksiju.
Že prvi pogled mi je povedal, da ni bilo v potniku nobenega življenja več. In mahoma sem se spomnil, kako čudno se mi je zdelo že prej, da neznanec ves čas togo in negibno sloni v kotu voza.
Nobenega dvoma ni bilo: taksi je vso pot vozil mrliča.
2. poglavje
S šoferjevo pomočjo sem posadil truplo nazad. Ko sem si mrtveca bliže ogledoval, se mi je zdel dokaj starejši kakor popred. Izprva bi mu jih prisodil največ trideset- Zdaj sem izprevidel svojo zmoto. Mož je imel gotovo že pet križev za seboj. Odpel sem mu elegantni suknjič in mu nastavil uho na prsi.
A bil je mrtev.
Prepadememu šoferju sem rekel, naj pelje na prihodnjo najbližjo rešilno postajo, čeprav sem bil prepričan, da je pri potniku zdavnaj vsaka zdravniška umetnost zaman. Kak tucat ljudi je že stalo okoli voza. Mimogrede sem opazil med njimi tudi gospoda v nenavadno svetlem površniku. Ko je pa taksi, čigar streho je šofer v naglici zaprl, odpeljal, ni bilo neznanca nikjer več videti.
Šele tedaj sem se spomnil svojega voznika.
Ves čas se ni bil ganil s sedeža za vodilom limuzine- Videl sem, da je sedel kakor na žerjavici. Segel sem v žep in izvlekel roko — prazno.
Navadno nosim denar v desnem vnanjem žepu suknjiča. Tisto jutro sem bil oblekel drugo obleko, pri tem pa pozabil izprazniti žepe. Razen pestota-ka, ki mi ga je bila dala neznana gospodična, nisem imel niti beliča pri sebi. Voznik me je že nezaupljivo meril z očmi. »Morate me spremiti na stanovanje, j>ot je kratka«, sem rekel in mu povedal naslov. Cez pičlih pet minut sva obstala pred hišo, kjer sem imel že tri dni opravljeno sobo. Šofer ni
počakal mojega vabila, ampak je kar z menoj vred stopil iz voza. Najbrže ga je skrbelo, da mu ne bi skrivaj ušel skozi kak stranski izhod. <
Spremil me je prav v modo sobo. Šele ko je držal obljubljeno plačilo v roki, je nezaupljiva črta v njegovem obrazu izginila. Ponesel je roko k čepici in odšel.
Komaj sem bil sam, sem vzel petstotak iz žepa. Po kratkem premišljevanju sem ga spravil v zvezek Goethejevih pesmi, ki sem ga postavil k svoji siromašni knjižnici na polico.
Že v večernih tistih sem bral poročilo o skrivnostni smrti neznanega potnika v taksiju.
Dasi ie bilo samo nekaj vrsti, sem vendar na prvi mah videl, da gre za jako čuden slučaj. Pri mrtvecu so našli velike vrednosti — mošnjo s prekrasnimi, neokovanimi dragulji in precejšnjo vsoto denarja — o kakih listinah pa niti sledu!
Neznančevo smrt so razlagali s tem, da ga je zadela srčna kap.
Drugo dopoldne sem zgodaj odšel z doma- Izpre-hajal sem se mimo velikih berlinskih hotelov. Upal sem, da morebiti srečam lepo neznanko in .ti bom mogiel poročati o čudnih rečeh, ki sem jih bil doživel po najinem srečanju. Mimo tega sem ji hotel vrniti denar.
Ko sem se opoldne — kakor je bilo pričakovati — po jalovem iskanju vrnil domov, me je sprejela gospodinja z novico, da me je v moji odsotnosti iskala neka dama. Njene vnanje podobe mi ni vedela
(S
natanko opisafi; rekla Je pa, da se neznanka še oglasi. Prepričan sem bil, da je mogla biti samo tu ka, ki me ie bila včeraj poslala na zasledovanje. Kako je bila zvedela moje ime in naslov, ipi je bj>> uganka.
Ostal sem doma in potrpežljivo čakal neznankr nega prihoda.
Ko sem proti večeru začul zvonec v ppe-dsobju in takoj .nato ženski glas, ki je vpraševal po meni, mi je jelo srce mahoma hitreje utripati, čeprav še sam nisem vedel, zakaj. Moj glas je bil nekam hri-pav, ko je potrkalo na vrata sobe . in sem zaklical: * Naprej!«
»KBerhard!« Marijana Almersova mi je;_z iztegnjeno roko stopila naproti. Nato je mahoma obstala; dobro je videla, da sem bil razočaran. »Pričakoval si nekoga drugega. Upam, da te ne motim?«
»Ti me nikoli ne motiš, Marijana! Prosrimr odioži in sedi.«
Ko sem ji slačil plašč, je Marijana Almersova z nagim pogledom obletela skromno opravo moje sobe, lisaste oboje in. ogoJjeno preprogo.
Uganil sem ireno misel in v nepotrebni zadregi dejal: »Stanovanje ni Bog si ga vedi kako knežje, a drugače sem tu zadovoljen. Kako si "pa 'zvedela motj naslov?«
»Agent Manzoni mi ga je dal. Mislila sem, da si še V bolnišnici. Ko sem zvedela, da so te preči "nekaj dnevi odpustili, sem telefonirala Man zon i m; vedel je tvoj natančni naslov.«
o m t
Kulturni pregled
Resen glas o naši vzajemnosti
Naš prijatelj dr. Vojteh Mčrka, dober pozuava'ec naših kulturnih in literarnih veličin, marljiv prevajalec iz vseh treh na« -ih literatur v češčino in slovaščino, sedaj ravnatelj trgovske akademije v Nitri na Slovaškem, prej dalje časa vod.ia radijske postaje v K°šicah in organizator češkega prosvetnega dela v teh poniažarjenih krajih, je, kakor čitamo v tedniku »Nezavisloets, obiskal v počitnicah naš Beograd in napisal ;»ekaj iris'i o življenju v naši prestolnici > Nezavislost« je za nas prav zanimiv terlnik, '-"r v njoni dr. Mferka ne sodeluje le s članki marveč priobčil je tudi svoje prevode iz naših pesnikov (Murna, Moleta, Gradnika in drugih). Iz tega se vid', da se dr. -Mčrka k ub vsestranski zaposlenosti še vedno pe« čn prevodi i/, našega slovstva. O njegovem prevodnem delu iti propagandi našega slov« biva v šoli je »Jutro« že poročalo. Mož, ki 1o'iko in tako usptxno dela na polju naše kulturne vzajemnosti, je pač opazil pri na6 marsikaj, kar ni tako,'kakor bi moralo biti in ima tembolj pravico, da zapiše o nas resnično besedo.
Pisatelj pravi v >Frazninah v Belehrade« (Nezav. št. 27),. da je bil prišel med po« čitnicami v Beograd, ker je to mesto tudi ob tem času živahno. Stari Beograd* izginja tako, da ga kmalu mladina več ne bo poznala. Skoraj bi bilo treba tu in tam ohraniti kaj za spomin.
Bivanje v mestu, piše prof. Mčrka je, kar se tie družbe, zelo prijazno. Srbi so prisr« eni in ponosni na svojo domovino: sedaj so zaradi spora s ILrvati zelo občutljivi hi nedovzetni za vsako kritiko, naj se tiče še takega dejstva. Njihov živi temperament potegne za trenutek vsakega v vrtinec besedi, nazorov in misli. Ko se razvesele. posta« nejo zaupljivi in takrat izbruhne s smehom na dan: Bog nas varuj pred dalmatinskimi domišljave!, črnogorskimi penzionisti, šu« madijskimi osvoboditelji, vojvodinskimi dobrovoljci, bosanskimi talci, tisočletno hr« ■vatsko kulturo, ruskimi polkovniki, albansko toleranco, grško intervencijo, bolgarsko okupacijo itd.
O Čehih in Slovakih vedo razmeroma malo. Vse drugače je to med Slovenci, ker jih je mnogo študiralo v Pragi. Tu so bili bolj izolirani. So primeri, da so po prevratu nekateri študiraj v češkoslovaški republiki in jo tudi ljubijo, a te vrste ljudi je malo, ln tako se mi zdi, pravj pisec, da se pri poskusih, kako bi so zgradila močna enota na Balkanu, obrača njih pozornost drugam in ne k nam. Nočem presojati, ali je to zdravo ali ne. 0 slovanski misli se večinoma le šepeta. Samo ožji krogi govore o nji jasno. Nemčija si je s svojimi repara-
Zaplski
Errata. V včerajšnjem članku »Pet ruško« va popotna kronika i je zaostalo več težjih tiskovnih napak. Tako čitaj v tretjem odstavku; ^Prepotoval je do malega vso Ru«
smo, oblezel švedske in norveške gore.....t
V petem odstavku; -svoj živi dan nisem čital, da bi kdo opisoval zapor tako prijazno kakor Pet ruška <• Za druge tiskovne napa« ke, ki se pogosto pojavljajo kot pravopisne nedoslednosti in celo očitni s]ovr,iški pogre-Ski, napačne interpunkcije ali naglasi i. t. d. odklanja enkrat za vselej vso odgovornost.
—o.
Antoine Meillet umrl. V Parizu je umrl v starosti 70 let č'an Francoskega instituta Antoine Meillet, profesor na College de France in na šoli za vzhodne jezike. Z njim je preminul eden najodličnejših evrop« skih jezikoslovcev. Pokojnik je zlasti zaslovel s svojimi raziskavanji na področju pri« rnerjalnega jezikoslovja indoevropskih jezikov. Njego-v >Uvod v primerjalno slovnico indoevropskih jezikov« je bil preveden tudi v druge svetovne jezike. Meillet se je na« dalje bavil s slovanskimi jeziki in si pridobil velikih zaslug za slavistiko v Franciji. Bil je soustanovitelj in predsednik Instituta, des Etudes Sla ves. Med drugim ie spisal poljsko in srbskohrvatsko slovnico, obdelal probleme stare slovenščine v knjigah >Etu« des sur l'etymologie et vocabulaire du vieux slaves in »Le slave commun« ter izdajal skupaj 6 Paulom Boverom »Revue des Etudes Slaves«. Prav letos je bil prejel za 6vo« je celotno življenjsko delo nagrado Acade-mie des Inscriptions et Belles«Lettres v znesku 100.000 frankov.
Češka literarna nagrada. Znana praska založba »Melantdrich<* razpiše vsako leto tri nagrade za najboljšo knjigo lirične poezije. Predložene rokopise pregleda poseben ju« ry, v katerem so bili letos F. X. Salda, Jan Mukarovsky, A. M. Piša in B. Fučik. Prvo nagrado v znesku 15-000 K5 ie letoS prejel pesnik František Halas. Nagrajenec sodi med najpomembnejše češke lirike. Izšel je iz struje poetistov in se razvil v močno pes« niško individualnost, ki jo je doslej naj-očitneiše pokazal baladni ciklus »Stare žene«. Nova zbirka, ki je sedaj dobila pri« znanje enega najod'ičaejših literarnih. jii-
rijami napravila v Jugoslaviji veliko rekla« mo. Vzela je stvar s trgovskega stališča in dobavila izdeike prvovrstne kakovosti.
Zveze o Čehoslovaki so v javnem, gospo« darskem in kulturnem življenju jako skromne. Danes 6o ulice Beograda prenapolnjene z avtomobili, a zaman iščete kako češkoslovaška značko. Stroji so večinoma nemške, francoske ah ameriške provenjence. Po kavarnah in restavracijah je povsod živahno, zvečer je uinogo godbe, a malo češkoslovaške, dasi more tudi danes produkcija češko« slovaških šlagerjev zadovoljiti izbirčne lju« di v tem pogledu. Kina igrajo izključno mednarodni program. Vidi se, da 6e ne za« nimajo za našo tudi dobro filmsko produkcijo. V* celih dveh mesecih se je igral en edini češki film z Burianom, pa še ta v nemški verziji. Burianove besedne igre so š'e mimo brez uspeha, iz Česar 6e je jasno videlo, da publika nemščine ne razume. Nato pisec pravi. Pričakovali bi več propagande za češko godbo. V knjižnih izložbah ne vidite češke knjige, dasi so cele izložbe nemških, francoskih jtd. Tu pa tam tiči kak prevod tako skrit, da ga morate nekaj dni iskati, preden ga najdate. Še največ v antikvariatih. Takisto se beograjska radijska postaja malo zanima za našo veliko literar« no in glasbeno kulturo. Žurnalistika ne po« roča o našem življenju niti toliko kot o dru« gih narodih. Največji beograjski listi imajo obširne fotografije nemških študentov, ki eo med počitnicami pripotovali v Beograd, o tem pa, .koliko Čehov je dospelo na, letovišča v Jugoslavijo, navadno m<^če, Slplph 6e zdi, da se žurnalistikjj ne meni zato, da bi se približala mislim in srcu našega naroda.
Delo bi se moralo začeti drugače, če hoče imeti uspeh, sklepa pisatelj. Neki ugledni žurnalist je trdil pisatelju, da so Čehi mate« matiki — računarji, dočim da so oni (Srbi) idealisti. Tudi v gledališču prevladuje italijanska opera, in ni v repertoarju nikakega sistema, ki bi upošteval Češko glasbo, itd. Toda ta dejstva, pravi pisatelj nas ne smejo oplašiti, marveč nas morajo siliti, da pomnožimo delo in iščemo novih poti za zboljšanje.
Kdor je čital, kako se pod vodstvom dir. dr. V- Mčrke na trg. akademiji ln obrtni šo« li v Nitri goji kulturna vzajemnost in kako
se tam zanimajo za naš literarni in kulturni svet, bo razumel te kritične besede, ki ne veljajo samo za Beograd. Je še mnogo ta* kega. Slovanski očaki iz leta 1836. gotovo z nezadovoljstvom motrijo naš moderni raz« voj, ki tako h'asta po tujstvu ln tako malo upošteva svoje in naše. Kljub trudu raznih JČ Lig. Ravno moderna sredstva bi nas morala čim bo'j združevati!
ryjev, kar jih sploh more imeti češki tek« movalec, je zmagala med 107 predloženimi rokopisi. Druga in tretja nagrada sploh ni« sta podeljeni. Halasovo pesniško knjigo izda v kratkem jMelantrich« in bo nedvomno najpomembnejši plod letošnje lirične žet« tve.
Odkritje spomenika pesnika K. H. Mjj«
chi v Litomčficah. V krasnem 6tarem mestu Litomefice, ležečem v slikoviti polabski pokrajini pod vrhom Radobylom, bo v nedeljo 27. t. m. slavnostno odkrit spomenik slavnemu pesniku H. K. Machi- O polaganju temeljnega kamna je priobčilo »Jutro« dalj« še izvirno poročilo iz peresa urednika kulturne rubrike, ki je bil navzoč pri velikem kulturnem dogodku Litomčfic. Spomenik je delo kiparja V&cl. Blažka in kaže pesnika >Maja« v cvetu mladosti, kako v pesniški zasanjanosti gleda na hišo v kateri je umrl in dalje tja v Češko Sredogorje, eno najlep« ših pokrajin Češkoslovaške. Kip je odlit v bron in nadživljenjske velikosti. Stal bo na lepem, pesnika dostojnem mestu; ozadje spomenika tvori nižje ležeča polabska ra« van, kjer stražijo reko visoki jagnedi kakor procesija romarjev ah po M&chovo melanholičnih popotnikov. Blizu se vije trta, streljaj daleč stoji hiša, ki je v nji pesnik >Ma« ja« dovršil kratko pravdo svojega življenja in čisto zadaj, v smeri proti Radobylu, je pokopališče, kjer so pod preprostim sporne« nikom njegove kosti. Nedeljsko odkritje Mg« chovega spomenika v Litom^ricah bo zopet združilo k skupni manifestaciji kulturno elito i i Prage in vrle domače >graničarje«, požrtvovalne narodne idealiste, ki v ponem-čenih Litomčricah varujejo Mgchov kult. svetli plamen neučljive narodne ideje. Spo« menik odkrije v imenu čeških pisateljev sloveči režiser, dramatik in pesnik Ja rosi a v Kvapil. Pri počastitvi Mache bodo udeleženi tudi Nemci, za katere izpregovori pisatelj univ. prof. dr. Eugen Rippl- Tako bo lik nesmrtnega pesnika »Maja« večno prisoten v mestu, ki mu je dalo zgodnji grob. Naj bi bil spomenik romantičnega pesnika na vročih tleh češkega Sredogorja stražnik na« rodnega duha in trajen memenio k duhovnemu sodelovanju Čehov in Nemcev, usod-nostno združenih v Češkoslovaški republiki, ki je edin legitimen dedič starih tal če* ških, kraljey. . . .. A .
Alfred Drejfus, čigar afera je ervoje dni tako bolestno vznemirila Francijo in jo razdvojila v dva sovražna tabora, je zapustil v rokopisu svoje spomine m koresponden*
co. Njegov sin je sedaj pripravil knjižno iz« dajo »Souvenirs et correspondance«. Knjigo ki izide 20. oktobra, napovedujejo kot senzacijo in »Daily Telegraph« si je že zagotovil angleški prevod za lepi znesek 375.000 frankov.
ji o k o 1
Nastop jezdnega odseka trboveljskega Sokola
Sokolsko društvo Trtx>vlje lahko prištevamo med najagilnejša sokolrka društva. Poleg številnih, jako zadovoljivo delujočih odsekov, je bil pred dobrim letom ustanovljen še jezdni in sabljaški odsek, ki je menda edini v celjski župi, ki goji jahanje in sabljanje sistematično. Ta odsek vodi br. Rajko Deu in že prvi javni nastop, ki se je vršil 20. t. m., je pokazal, da njegov trud ni bil zaman. Nastopilo je 8 jezdecev z rajalnimi vajami, ki So bile zelo dobro izvajane, če upoštevamo, da so nastopili tudi konji, ki niso izrecno jahalni konji, temveč so to vprežni konji, ki jih je dalo za to priliko na razpolago podjetje Hauck. Jako dober je bil tudi nastop bratov s sabljami, izveden eksaktno po taktu sokolske godbe. Nastopili so štirje naraščajniki z voltižiranjem. Težke vaje so Izvajali pogumno in številna publika jih je nagradila z velikim aplavzom. Kot gostje so nastopili člani ljubljanskega Sokola s skakanjem preko ovir in igro >lov za trakom«. Občinstvo se je divilo sigurnim in elegantnim skokom ter spretnemu umikanju pri lovu za trakom, kar zahteva sigurne in dobre jezdece. Posebno živahno je publika aklamirala mladega ljubljanskega naraščajnika br. Mirčeta, ki je nastopil z lastnim konjem in s sigurnostjo odraslega jahača. Za smeh je skrbel ljubljanski naraščajnik br. Maki s šaljivo točko in zbudil med publiko salve smeha. Pri vseh točkah je marljivo svirala sokolska godba pod vodstvom svojega kapelni-ka br. Rudija Dolničarja.
Prvi nastop jezdnega odseka je v moralnem pogledu uspel nadvse častno in upamo, da tudi gmotno, saj naš jezdni odsek potrebuje denarja, ako hoče izvesti svoj načrt do kraja tako, kakor si ga je zamislil.
. Ustanovitev sokolskega pevskega zbora. Župni prosvetni odbor je na svoji seji soglasno sklenil, da se ustanovi v Ljubljani sokolski pevski zbor, ki ga bo vodil brat Ferdo Juvanec. Ker bomo imeli letos dve pomembni sokolski prireditvi; drugo obletnico smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in proslavo 1. decembra, je nujno potrebno, da na obeh prireditvah sodelujejo sokolski pevci. Da se končno pristopi k ustanovitvi sokolskega pevskega zbora. ki bo prvič nastopil na žalni komemora-ciji 9. oktobra na Taboru, sklicuje ZPO v soboto 26. septembra ob 19. sestanek pevcev Sokolov v sejni dvorani Ljubljanskega Sokoia v Narodnem domu. Ker vemo, da imajo naše edinice v svojih vrstah mnogo dobrih pevcev, bratsko pozivamo vse brate pevce, da se tega prvega sestanka zanesljivo udeleže, da bo naš prvi nastop časten. ŽPO ponovno vabi vse Sokole pevce, da se prijavijo v sokolski pevski zbor
Sokol Ljubljana — VHS priredi v nedeljo 27. septembra v primeru lepega vremena druttveni piknik za svoje članstvo, naraščaj in deco. Piknik bo v prijetnem gozdičku na Brdu. Odhod vseh udeležencev bo ob 11 izpred Sokolskega doma na Viču. Za postrežbo bo vsestransko poskrbljeno. Upra va bratsko vabi vse pripadnike društva, da se piknika udeležijo v velikem številu, pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje.
Lutkovni oder Ljubljanskega Sokola bo tudi v letošnji sezoni skrbel za razvedrilo svoje mladine z lutkovnimi predstavami, ki so že lansko leto razveseljevale sokolsko mladino. Kot otvoritveno predstavo bo vprizoril lutkovni odsek.v nedeljo 4. oktobra t- 1. romantično povest »Undina, vodna vila«. Ne samo za mladino, tudi za odrasle bo vprizarjal lutkovni oder primerne igre kakor Fausta, Hamleta, Pohujšanje ▼ dolini šentflorjanski itd.
Sokolsko društvo Ljnbljana-Siška priredi danes ob 20- uri v svojem domu predavanje »Stališče japonske žene« e slikami. Predavala bo predavateljica ZKD ga. Skuškova. Po predavanju se bo predvajal film >Ali Baba iu štirideset razbojnikov«.
Slovan : Olimp (Celje)
V nedeljo ob 16. bo gornja prvenstvena tekma na igrišču Slovana v Mostah, za Ko-linsko tovarno. Ne nedavnem srečanju med obema tekmecema je moral sicer Slovan priznati nadmoč Celjanov, kar bo pa sedaj skušal popraviti, posebno še, ker l>o šlo za točke. Predtekma ob 14.30.
Reka : Korotan (Kranj)
Po sporazumu Reke s kranjskim Korota-nom igrata imenovana kluba v nedeljo 27. t. m. ob 15.30 na igrišču Reke drugo prvenstveno tekmo. Preteklo nedeljo so Kranjčani doma odpravili trboveljskega Amaterja s hazenskim rezultatom 8:1. med tem. ko je Reka dobPa proti celjskemu Olimpu 3:0. Po teh rezultatih in formi obeh klubov sodeč bo to ena najlepših tekem jesenske sezone.
Teniški turnir za prvenstvo Maribora
Jutri in v nedeljo na igriščih ISSK Maribora-
ISSK Maribor razpisuje za dne 26. in 27. septembra t. 1. teniški turnir za prvenstvo Maribora. Tekmovalo se bo v štirih disciplinah in sicer gospodje in dame posamezno, gospodje v dvoje ter juniorji posamezno. Začetek tekmovanja, ki bo ni vseh petih igriščih ISSK. Maribora v Ljudskem vrtu (vhod iz Gajeve ulice), je določen za jutri ob 14. in za nedeljo 27. t. m. od 8- dalje ves dan. Prijave sprejema g. Stevo Tončič na igrišču do danes ob 18. Igra se z žogami Spencer Moulton ter znaša prijavnina 20 Din za osebo in disciplino, ki jo je treba vplačati pred prvim nastopom. Pravico sodelovanja imajo člani mariborskih klubov. Turnir bodo vodili ravnatelj Babič kot predsednik turnirs Kega vodstva, urednik Voglar kot vrhovni sodnik ter akademik Tončič kot blagajnik in tajnik. Po uspehih tega turnirja bo sestavljena lestvica mariborskih igralcev in igralk.
Razpis
kongresa zimsko-sportnih delavcev In izredne glavne skupščine
JZSS razpisuje I. kongres zimsko športnih delavcev v kraljevimi Jugoslaviji :n izredno glavno skupščino.
Program kongresa: 1. Otvoritev kongresa po predsedniku JZSS. 2. Referat kongresnega odbora. 3. Določitev gradiva sekcijam in njih izvolitev in s^cer: a) mladinska sekcija, b) tehnična sekcija, c) zdravstvena sekcija, č) propagandna sekcij«, c) reorganizacij Sike sekcij*'.
Nadaljevanje kongresa se odgoefe na 15., da dovrše sekcije med tem svoje delo. Ob 15. pa se nadaljuje: 4. Poročilo sekcij. 5. Resolucije. 6. Zaključek kongresa.
Izredna glavna skupščina: JZSS sklicuje v smislu §11. 'toč. b. svojih pravil izredno glavno skupščino, ki se bo vršila v nedeljo, dne 25. X. t. 1. ob 1/. v dvorani Pokojninskega zavoda za namcščcnce v Ljubljani. Gajeva ul. 5, pritličje, poleg nebotičnika, z naslednjim dnevnim redr.cu: 1. Otvoritev izredne glavne skupščine. 2. Ukrepanje o spremembi pravil in pravilnikov v smislu zaključkov kongresa. Event-spremembo lokala, kjer se bo vršil kongres in izredna gl. skupščina, bo objavil JZSS pravočasno.
Službene objave LNP
2. seja k.o. dne 22. t. m.
Vzamejo se na man je opravičila Hribarja Josipa, Korotan-Lj, Stupice Leona, Grafika, Bervarja Stanka. Prva dva se zasli-šita preko kluba, glede Bervarja se počaka na povratek z orožnih vaj. S tem v zvezi se odloži sklepanje v zadevi Janeži-ča Josipa, Ljubljana, in se povabita na pričevanje 5e gg. Buljevič in Kralj,
Pozivata se Zalog in Svoboda-Zg, da v roku dveh dni dostavita že zahtevani zaslišanji Bobna Franca, odnosno prič v zadevi Mostarja Evgena. — Pozivajo se Trbovlje (zadeva Lopan Josip), Amater (zadeva Suflter Robert) in Maribor (zadeva Tičar Boris), da nemudoma predložijo konkretne nove momente glede obnove postopkov proti omenjenim igralcem. Enako velja za Ptuj v zadevi obnove postopka proti Kristanlču-Hojkerju Viktor, ju. — Ustavi se kazensko postopanje proti Zupancu Francu, Mars, zaradi pomanjkanja dokazov.
Kaanujejo se: Vrhovec Ivan, Mars, po § 18 k.p. s 14-dnevno zabrano igranja. — jarc Drago, Korotan-Lj, po § 18 k.p. a
14-dnevno zabrano Igranja. — Pipan Josip, Grafika, po § 18 kp.. s l'l-dnevno z«1-brano igranja. — Končan Edvard, Atletiki. po § 24 k.p. z uporabo §§ 13, 14 k.p. z enomesečno zabrano igranja. -— žibre Tine, Korotan-Kr, po § 24 k.p. z uporabo 5 (j 13, 14 k.p. s 14-dnevno zabrano igranja. — Knific Josip, Bratstvo, po §.5 30, 31 k.p. s 14-dnevno zabrano igranja. — Ključar Ivo, Olimp, po § 18 k.p. s 14-dnevno za-f>rano igranja. _ Fijau Franc, ptuj, po § 18 k.p. z enomesečno zabrano igrtmja.— Kovačec Ivo, Ptuj, po S 30 k.p. s 14-dnevno zabrano igranji! — Rad?n§ek Lado, Hrastnik, po 5 18 k.p. s i^-dnevno'zabrano fgranja. — Vse kazni od dneva objave.
Zabeležijo se izključitve; Oi,eb'-ra KarJa. Hermes, Uhana Adolfa, Slovan, Stupice Leona, Grafika. — Suspendira se t>o § 55 k.p. Mokorel Viktor, Hermes, ker se ni odzval pozivu na zaslišanje.
Službeno I z S-O. pri LNP. Delegirajo so k tekmam dne 27. t. m. sfovan—Olimp Mrdjen, stranska B?nedetič, Batič, Slovan jun.—Ljubljana jun. Benedetie, Grafika—Jadran Ramovš, Korotan—Rr-ka čamernik (sporazumno) stranska Marte-lanc, Mandič, Mladika—Svoboda Vidic, Korotan—Slavija Cimperman, Mars Moste Ing. Jesih, Zalog—šparta Pvčar, Celje—CSK Macoratti (sporazumno) Laško —Žalec Relnpreht, Jugoslavija -Hrastnik Ochs, Rapid—Maribor Nemec (sporazumno), Rapid rez.—-Maribor rez, Peteln (spo. razumno), Slavija—Drava Kasper, re^.. Klanšček, Gradjanski-—Mura Jančič, r<-z; Bizjak, Amater—Herme? Joksi$, predtekma Krhlikar, Trbovlje—Retje Arhar, r cz. Stepišnik, predtekma Gracsr, Zagorje -Dask Dolinar, Domžale—Kamnik Jordan, Brod—Mengeš Erlih. ptuj—Lendava Turk rez. Klipstatter, Radeče—Sava Bož:<% Gorenjec—Kovinar Hctoaher, Javornik -Disk Kušar, Stranske sodnike, v Mariboru, Celju in Trbovljah delegira poverjenik. — Na znanje se vzame obračun poverjenika Celje. Od-topl se v nadaljni postopek blagajniku LNP. — Upravnemu odboru se odstopi specifikacija sodn ških stroškov s.s. Držaja za tekmo Villacher Kcrotau.
_ Upravni odbor se naproša, da izposl.juje
sodniško takso s.s. Mrdjenu za t kmo Gorenjec—Svoboda. — Naknadno opravičilo s.s. pečarja se vzame na znanje. — S. o. pri JNS je potrdil črtanje p.f.s. Jenka iz spiska sav. sodnikov, vsled česar je postala kazen pravomočna. — U. o. pri JNS je zavrnil pritožbo s.s. Pfundnerja Viljema ter je g. Pfundner definitivno črtan iz spiska sav. sodnikov. — Dopis S. o. pri JNS glede delegiranja stranskih sodnikov na ligaške tekme se vzame na znanje.
Klubsko teniško prvenstvo SK Ilirije. Po odredbi -ttV bo izvedla teniška sv k £ j a SK Ilirije na svojih prostorih dne 26. in 27. -t. m. irvterni turnir za klubsko prvenstvo 1936. Kadi določitve vrtnega redn najboljših igralcev v držav- se ga mora;« udeležiti vsi igrailci, k j. jih prosimo, da pridejo jutri do 14.31! na igrišče, 1'rijnvrrine ni. — Sekcijski odhor.
SK Ljubljana. Dan^ ob obvezni sestanek moštva, ki potuk rv Osijek. 7.bi« rališče v klubskem lokalu. Postava inoŠtv:i je na oknu v tajništvu.
ŽSK Hermes. Seja centralnega odbora bo danes ob 19.30. v klubskih prostorih. Vsi odborniki nar sr* jc
SK Svoboda. Drevi ob 19. članski sestanek v Delavski zbornici. Juniorji poinošte-vilno. Ob 19.30 seja odbora. Zemljak v nedeljo ob 9.30 na Mladiki.
SK Sparta. Drevi ob 20. članski sestanek na vrtu restavracije Novi svet. Va/no radi prvenstva. Tam sc sprejemajo tudi novi član-i-
S|( Slavija. Danes cb 20. v lokalu o zen članski sestanek vseh nogometašev in prijateljev kluba. Sprejemajo se novi člani- / ■'	■ -
SK Zalog. V soboto ob 20. obvezen članski sestanek pri Zimovcu (Torniču). Boben Iliri načelnik nogometne sekcije sigurno!
SKK Mis'inja v Šlovenjgtadcu. V nedeljo 27, t. m. bodo na Vrhniki pri Ljubljani ve3 like med k lu tiske, kolesarske dirke in proslava najacilnejšega slovenskega kolesarja g. Janka ' Otttaka.- "Kt>roška kble«arska župa bo priredila izlet s kolesi, odhod iz Slo« venjgradca v soboto ob 8. zjutraj pred restavracijo Cainko. Pozivajo se klubi.Korotan. Peca in Mislinja. -da se članstvo udeje« ži izleta v čini večjem številu in da pošljejo svoje najboljše dirkače na velike dirke. Mislinja pošlje svojo najboljšo trojico Gor-njak, Justin in Cajnko. Poziva se dirkag Pavel Justin, da se javi takoj klubu zaradi naslova in ..da bo sigurno že v petek .zvečer
v Slovenjgradcu. Načelniki --. - ' -J - ■• • - »> - - > '
P

tftoman v si 1 (c ah*
Pat je hotel odpreti vrata, kar je Sam preprečil v poslednjem hipu. Potrkal je z revolverjem na vrata In pozval zločinca, naj se pre-dasta. Odgovor je bila salva iz strojne puške.
UUJUUfJLOLILr
Copyright »Pantbeon« & > Jutro«.
»Zamenjala bova prostore. Vrata boš lažje branil, r' ""*1
JnTTTT
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—v Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—»
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra«	«
odgovor, priložite UUl	v ZZtaiSlKSll
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijslca
rristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanfa, tisoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana«
Službo dobi
Beseda 1 Din, davek 8 Din B Šifro »li dajanje naslova 5 Din. Najmanj® znesek 17 Din.
Viničarja
ki se razume tudi na vrtnarstvo, z ženo, sprejmemo 15. oktobra t. 1. Stalno mesto, dobra plača. — Samo z dobrimi in dolgoletnim; spričeval; pridejo v poštev. Ponudbe z oznako točn« adrese pod	na
Publiciitas, Zagreb.
228344
Frizerja (ko)
dobro moč v trajni, navadni ondulaeiji in moški stroki. sprejmem. Ponudbe na opl. odd. Jutra pod liiro »iNašt.i/p takoj«.
22940-1
Službe išče
Službo sluge
«Ji kaj sličnega. iščem.— Položim lahko tudi kavcijo. Pismene ponudbe na oprl. odd. Jutra pod »Kavcija«.	22010-2
Brivski pomočnik
prvovrsten delavec in bu-bi-štucer, uren delavec, ne pije, v po«lu točen, ki je dela! v prvorazrednih Solonih, bi želel delati v Ljubljani. Cenj. ponudbe na Salon Vrba, Hudičeva 8, Zagreb.	22!)j3-2
Frizersko-br'vski
pomočnik
sa.mr.st.ojen in hi.ter pri delu, b: žele! delati v Sloveniji, Maribor ali Ljubljana. Ponudbe na Jovo BerbeTovič, Primorska 6. Zagreb.
229"<G-2
Gospodična - Nemka
stara 31 let želi, mesto k otrokom, starim od 2 let naprej. Naslov: ITerta Po-komy. Mariborska cesta 16. Celje.	32909-2
Šofer-mehanik
Mfiijt i. zmožen kavcije, z dobrim; sf>rifcvoli in več letno prakso, želi preme-n t: mesto. Nastopi takoj. Anton Schweiger. Črnomelj.
22939-2
Prodam
Besed« 1 Din. lavek „ Dn za Šifro »11 dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Pozor!
Originalni Steyer kroglični ležaji, normalni, sto ž, i lasti, tJačni in ležaji na valjčke »o vedno na zalogi v železn ni Fr. Stupica. Ljub ljana, Gosposvetska 1.
22000-6
5 pisalnih miz
.2 mizici za pisalni stroj in visoke omare, proda ABC, Ljubljana, Medvedova 8, telefon 24-44 (poleg gorenjskega kolodvora).
212947-6
flranilne vloge
vrednostne papirje kupuje in prodaja najbolje
Al. Planinšek
aj». Danfnih Kred.it. po=l»v. Ljubljana, Beethovnov« al
Ste v 14/L
214-16
[IJ
Kolesa
Pred koncem sezije po iz-venkonkurenčnih cenah! — Vsi v NOVO TRGOVINO, Tyrševa 36.
22971-11
Živali
Beseda 1 Din. davek S Din za šifro ali dajanje laslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Mala papiga
zelena. zelo krotka. je ušla. Najditelj naj jo proti nagradi odda pri Grumu, Fr&kovec št. 3.
22962-27
Psa Bernliardinca
5 mesecev starega, prodam. Bajželj. Gasilska cesta 7. Sp. Šiška.	22961-27
Belega merjasca
za pleme
starega S-9 mesecev, kupim. Pismeno se zglasit; z navedbo jiasme in cene pri Škafar Franc, pošta Stri-gova pri Ljutomeru.
228C0-28
Elektrotehnik
absolvent tehniške srednje šok?, mlad, vojaščine prost, išče kakršnokoli zaposptev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potreben«.
22912-2
(Vajenci (šle)
Bestda i L>in, davek „ Din za šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 rVn
Učenca
ki ima veselje do brivske obrt, res pridnega, sprejmem. Frank Ivan. frizerski mojster. ZeljaTska ul. • štev. 11.	3294i3-44 1
Beseda 1 Din, davek 8 Din za Šifro ali dajanje naslona 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Smrekovo lubje
in jezice
kupimo. Ponudbe na Bondv. Marton i drug d. d.. Zagreb, Martičeva 8.
22935-7
Gospodarsko
podjetje
v Zagrebu, koncesionirano, specielne vrste, srtrogo se-riozno. osobito dobička nosno, dokazano dobroido-če, prvovrstno. uvedeno po celi državi, posluje muo go s Slovenijo, išče zaradi svoje razširjenosti, marljivega in poštenega Iružab nika (družabnico) za slo vensko korespondenco s 100.000 Din. Polovico sprejmemo v bančnih knjiž;cah. Vse ponudbe poslati na: Poslovnica Paviekovič.. Zagreb. Ilica 144.
2(2927-16
Beseda 1 Din, davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Petstanovanjsko
hišo
lep vrt, v Ljubljani, ugod no prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22954-20
Enodružinsko hišo
z zasajenim vrtom, ugodno prodam v Vižmarjih, pod klancem. Ponudbe na podružnico Jutra v šiški nod šifro »Enodružinska«.
22943-20
Veliko zemljišče
sedaj lep travnik, krasna lega, na periferiji mesta, zelo poc-eni naprodaj. — •Sprejme se event-uelno tudi knjižice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
32921-20

V	oglasnem oddelku
»Jutra« naj dvignejo:
Agilnemu '.rgovcu poceni, Brinetka. Cisto, Center Ljubljane. Dober frizer. Dobra harmonika. Dobička-nosno. Dobra točka, Gotovina 25.000. G. L. 46. Geo-meter, Gentleman. Hiša, lnozemka. Izučena. Krasno vrnjena jesen, 33-letna. Lepo novo življenje. Lastno kolo. Mirna ul.. Miren 300, Moka. Novo lepo/ življenje, Odrasli, 1. oktober l«:«.. Prijatelji. Pošteno družab-ništvo. Reden in stalen plačnik. Samski. Stalen. Savinjska dolina 78. Selektiven. Simpatična. Srečen zadovoljen zakon. Soliden uradnik. Srečen in lep dom. Skrbna gospodinja. Točna, Tudi vknjižba. Točno odplačevanje. Ugodnost brez investicije. Udoben dom, Verziran. pošten SOJ* Ml, Vestnost 2000, Vzajemnost,
V	ljubezni je sreča. Začetnica. Zmožen pomočn k, Zelo soliden. Za gotovino.
LASTNIKI VRTOV!
Veselje je pogledati, kako lepo cveto sadike iz »Perenvrta«! Zahtevajte takoj ilur strovanj cenik! Največja in najboljša izbira peren, rastlin za skalne skupine, okrasnega grmovja, igličevja in slično.
Rasadnik »P E R E N V R T« Zagreb, Vlaška ul. 85.
TRTNI CEPIČI petih čudes grozdja
L2S22J
Beseda 1 Din. davek 8 Din za Šifro ali dajanje naslora 5 Din. Nejmanjš' znesek 17 Din
Večjo vlogo
Kmetske posojilnice,- pro dam. Dopis na ogl. odd. Jutra pod »Vloga«.
32945-16
G. Th. Rothman:
Gospod Kozamumik gre na letovanje
Beseda 1 Din, davek 9 Din za šifro ti: lajanje naslova F Din Najmanjši znesek 17 Din
Trisobno stanovanje
parketirano. kopalnica, pritiklinami, celo nadstropje vile, ugodno oddam za oktober, enosobno parketirano za november. — Pojasnila Glince, Cesta IT/2.
22940-31
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Opremljeno sobo
solnčno, oddam. Ilirska nI. 39/1.	23)60-33
Sobe išče
Beseda 1 Din, davek 3 Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
V Ljubljani
iščem mimo sobo v bližini univerze, s souporabo kopalnice, eventuelno s hrano. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »1. oktober 1936«.
22968-28«
Prazno sobo
event. s štedilnikom, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Čisto«.
33944-23a
(Muscai 1. Oliver, Muscat kraljica vinogradov, Muscat supr. Mathias Jovana, Kraljica Jelisaveta in Bernat Jovan) kakor tudi drugih 100 raznih namiznih in vinskih vrst. Najplemenitejše sadje. Vse zajamčene vrste.
Navodila za sajenje, opis vrst in glavni poučni katalog pošljemo brezplačno
Akad. dipl. višji vrtnar HERSCHL VLA-DISLAV I DRUGOVT,
Velika trtje- in sadje-reja.
Subotica, Trg Cirila in Metoda 7, tel. 66.
Radio
Petek 25. septembra
Ljubljana 12: Slovenski biseri 'plošče).
—	12 43; Vreme, poročila. — 13: Čas, spo* red, obvestila. — 13.15; Skladbe Edvarda
Griega na ploščah _ 14; Vreme, bor/a.—
18: Zvoki za oddih (igra Radio orkester).
—	19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.:»: Nac. ura. — 19.50: Venčki šlagerjev na ploščah. — 20.10: Ženska ura: Odnos staršev do šole (gdč. Zlata Pirnato= va). — 20.30; Operetni napevi. Sodelujejo ga. Dragica Sokova, g. Jean Franzl in Radio orkester. — 22: Čas, vreme, poročila. spos red. — 22.30; Angleške plošče.
Beograd 17.30; Orkestralen koncert. — 18.30; Narodne pesmi. — 19.50: Plošče. — 20-' Prenos i/. Zagreba. _ 22-20: Plošče. — Zagreb 17.45: Koncert orkestra. — 2o: Zlx>-rovski koncert. — 20.30; Klavirske skladbe.
—	21; Pevski dueti. _ 21.30: Havajske kitare. _ 22.15; Plesna muzika. — Praga 19.15; češke pesmi. — 19 40: Fučikova glas« ba. _ 20.45; Operni večer. — 22.25: Plošče. Varšava 19: Ples. — 20; Arije in pesmi,— 21; Koncert godalnega orkestra. _ 22-15: Plošče. _ Dunaj 12: Koncert orkestra. — 15-20; Kitare. — 16.10; Pesmi s plošč. — 17.35: Zborovska lirika iz štirih stoletij. — 19.:»: Pisane melodije. — 20.40: Koncert dunajskih simfonikov. — 22.10; Šramli igrajo. — Berlin 19.20; Violinski koncert. — 20.10: Nova vedra srlasba za mikrofon. — 21.10; Orkestralen koncert — 22.30: Pre* nos iz Stuttgarta. — Mjinchen 19: Lahka godba orkestra — 20.10; Pesem, beseda in ples. — 22.30; Nemška poezija in glasba.
—	23.30: Prenos iz Stuttgarta. _ Stuttgart 19.15: Rajanje po končani žetvi. — 20.10; Zvoki iz mraka. — 22-30; Koncert vojaške godbe, šramlov in solistov. _ 24: Nočni koncert vedre glasbe. _ Rim 17.15; Ples
—	19.20: Mešan glasbeni program. — 20.4'; Operetni večer.
Naše gledališče
DRAMA
Petek, 25. septembra: Zaprto.
Sobota. 26. septembra: Za narodov blagor.
Red A, štev. 1. Nedelja, 2j. septembra. Kralj Lear. Premi-erski abonma štev. 2.
Premierske abonente opozarjamo, da imajo ta teden v drami dve in v operi eno premiere. Druga premiera bo Shakespearov »Kralj Lear« v režiji Cirila Debevca. Predstava se bo vršila v nedeljo 27. septembra.
Stavbni materija!
izolacije vseh vrst, heraklit, keramika. Samot, mavec, cevi, beli cement se kupi najceneje pri
»MATERIAL*
i LJUBLJANA, Tj rševa 36, tel. 27-16
Preprosto sobico
separirano. blizu Jernejeve cerkve, iaee gospodična. — Naslov v vseh poslovalnicah JutTa.
32938-33a
»Možek, to ni mogoče!« je rekla žena. Gospod Kozamumik je stekel k načelniku postaje. »Tehtnica je zanič«, je rekel, vrnite mi mojih petdeset par!« »Tehtnica je v popolnem redu,« je odvrnil postajni načelnik; »če vržete vanjo še petdeset par, vam dokažem!«
Razno
ZA JESEN SMO | zopet CENEJŠI.
— Trenškoti Din I 375.—, Hubertus Din 250.—, Pum-paree izpod Din 100.—. V ogromni izberi modne hlaCe.
P R E S K E R, I
Ljubljana, Sv. Petra c. 14.
t
FANI GASPARI javlja v svojem in v imenu sorodnikov, da je umrl po težkem trpljenju njen ljubljeni oče, gospod
VALENTIN VVURZER
PogTeb je bil v torek, dne 22. t. m. na farnem pokopališču v Svečah, kjer se je brala tudi maša zadušnica.
Bistrica v Rožu — Ljubljana, 22. septembra 1936.
ŽALUJOČI OSTALI.
OPERA
Začetek ob 20. uri Petek, 25.; Zaprto.
Sol>ota. 26.; .Matija Gubec, Premierski
alK>nma št. 1. Nedelja. 27-: Pod to goro zeleno. Izven, Cene od 36 Din navzdol.
Krstna in obenem otvoritvena predstava letošnje se/one se bo vršila v soboto 26. septembra. Pela se bo Risto Savinova opera »Matija Gubec«. katere dejanje se tesno oklepa zgodovine. Osebe, ki nastopajo v njej, so zgodvinske. R/ožisrr: prof. Sest. dirigent; dr. Švara. Predstava je za premi-erski al>onma.
Vsak abonent je prejel za tekočo sezono knjižico s kontrolnimi kuponi, brez katerih vstojt k predstavam ni mogoč. Uprava gledališča naproša p. n. abonente. da oddajo hiljeterjem po en kupon v zaporednem redu. kakor jih imajo v svoji knjižici bodisi za dramsko, bodisi za operno predstavo. V časopisu bodo vsejpj objavljene polpg abonmaja številke kupona, in obratno.
Iz življenja na deželi
LOČE PRI POLJČANAH. Občinski odbor društva RK v Ločah je v nedeljo 20. t. m-na lep način pnsslavil OOMni^o R-K. I o glavnih zasiugah blagainičarke gdč. Ro^i Wagnerjeve, poštne upraviteliice, in Ruže Davidove, učiteljice, s podporo drugh loških dam se je organizirai cvetlični dan, ki je kar lepo uspel. Popoldne je bila v šoli prireditev, katere se je poleg številnega drugega občinstva udeležila korporativno gasilska č»-ta v kroiih. Na okusno dekorira. npm odru je vse pozdravi! predsednik Ivan Šalamon. ObSiren govor je nato imel zastopnik gasilstva g. Fric Weisch, ki ie posebno poudarja! sikupne smotre in skupno delovanje gasilstva in RK. Sledila je krasi a deklamacija ljubke Zorice o »Križarji: , nakar je povzel besedo banovinski zdravnik dr. Ljudevit Sclnvarz, čigar predavanje želo vsestransko pohvalo. Poučna predavanja se bodo obnavljala. Ol>činstvo se je zadovoljno razšlo.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
za iskreno izraženo sožalje ob nenadni težki izgubi, ki me je zadela s smrtjo moje predobre žene
MARIJE KLAVS
UČITELJICE V VEL. GABRU
ter za darovano cvetje, mnogoštevilno spremstvo na poslednji poti, poslovilno petje in nagovor, se vsem najtoplejše zahvaljujem. STIČNA, 22. septembra 1936.
Štefan Klavs
t
Vsemogočni je hotel, da je odšel okrepčan z Božjim kruhom na daljno pot gospod
STANKO MERMOLJA
naš ljubljeni mož, očka, sin in brat.
V zemljo, ki jo je ljubil, ga bomo položili v soboto 25. t. m. ob 9. dopoldne.
ST. ILJ, 24. septembra 1936.
MIRA, roj. KAPUN, žena; MLADEN, sinček; FELICITA, mama; IVAN, oče; DARINKA, JOŠT, MILENA JERKIČ, CILKA, sestre; VENČEK, KAZIMIR, brata; in ostalo sorodstvo.
Brez posebnega obvestila.
Naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da nas je danes previdena s tolažili sv. vere za vedno zapustila naša nad vse ljubljena soproga, dobra mama, teta, gospa
IVANA PRETNAR,
roj. KOMATAR,
TRGOVKA EV POSESTNICA.
Pogreb blagopokojnice se bo vršil v soboto 26. septembra 1936 ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Celovška cesta št. 60, na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 28. septembra 1936 ob pol 7. uri zjutraj v cerkvi Sv. Frančiška v Spodnji šiški. Brez posebnega obvestila.
LJUBLJANA, dne 24. septembra 1936.
Žalujoči ostali:
JOSIP, soprog, DR. MIRKO, STANKO, IVAN, sinovi, ter ostalo sorodstvo.
Brez posebnega obvestila.
Jremle Davorin Rartjen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Ado« ftibnikat. — Za Narodno tiskarno d. d. kot dskarnarjs Prane Jezertek. — Za (nameni det je odgovoren Alojt Novak. — Vat v i^Jnbljeu