II! 4 303 0 6
KNJIŽNIČARSKE NOVICE
6(1996)1 12. januar 1996
SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE
SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE IN NJIHOVA AKTIVNOST V LETU 1995 NA
OBMOČJU ALPE-JADRAN
Slovenija povezuje splošnoizo-braževalne knjižnice preko koordi-natorice Silve Novljan v Narodni in univerzitetni knjižnici, Enota za razvoj knjižničarstva s Skupino strokovnjakov s področja splošno-izobraževalnih knjižnic pri Komisiji za kulturo in šport Alpe-Jadran (dalje Skupina A-J). Letos jeseni je po uspešnem vodenju hrvaške predstavnice dr. Durde Mesič prevzel vodstvo te Skupine Alpe-Jadran Heinz Buchmüller, Büchereiverband Österreichs iz Dunaja.
Slovenske splošnoizobraževalne knjižnice so bile v letu 1995 vključene v naslednje aktivnosti:

-	Delovno srečanje Skupine Alpe-Jadran v Zagrebu, 7.-8. februar. (Udeležba: Silva Novljan, NUK, financiranje NUK.) Oblikovanje programa za leto 1995, ogled vzorčnega dela za najmlajše v knjižnici Medveščak (program Mala igroteka bo predstavljen v reviji Knjižnica), predstavitev psi-hosocialnega dela z otroki Korak za korakom do ozdravitve (projekt je bil ponujen za realizacijo v Sloveniji Bralnemu društvu Slovenije).
-	Delavnice "Praktični kazalci dejavnosti splošnoizobraževalnih knjižnic", ki jo je priredila Goriška knjižnica Franceta Bevka v Novi Gorici 17.-19. maja 1995, so se udeležili tudi člani Skupine Alpe-Jadran (Slovenija, Hrvaška, Koroška, Lombardija, Ve-neto) s sofinanciranjem (kotizacija) Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Ob tem je bil 2. sestanek Skupine A-J.
-	Razstava "Nove narodne knjižnice v Alpe-Jadran", ki jo je z izdajo kataloga pripravila Hrvaška, je bila svečano odprta 28. oktobra v Zadru. Otvoritve se je udeležila s sofinanciranjem Hrvaške Jadranka Zupančič, Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto. Razstavno gradivo za slovenske
knjižnice je zbrala in predstavila Silva Novljan.
-	Kongresa italijanskih bibliotekarjev in 3. sestanka Skupine Alpe-Jadran v Bresci, 8.-10. november 1995 se je udeležila Oriana Košuta-Krrnac, Matična knjižnica Piran s sofinanciranjem dežele Lombardija.
-	Štipendijo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije za ogled bibliobusne službe v Sloveniji je v času od 27.11.-2.12.1995 koristila bibliotekarka Marija Šego-ta iz Gradske knjižnice, Reka. Program zanjo so pripravile splošnoizobraževalne knjižnice: Goriška knjižnica Franceta Bevka, Knjižnica Otona Župančiča in Knjižnica Šiška.
-	Štipendijo Madžarske za ogled splošnoizobraževalnih knjižnic Železne županije je v času od 27.11.-1.12.1995 koristil Jožef Papp iz Pokrajinske in študijske knjižnice, Murska Sobota. Program zanj je pripravila knjižnica iz Szombathelya.
-	V informacijsko središče Gyor je bilo posredovano 18 izpolnjenih vprašalnikov slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnic in skupno poročilo Novljan, S.: Vam lahko pomagam. Tega smo s financiranjem Ministrstva za kulturo Republike Slovenije poslali splošnim knjižnicam vseh sodelujočih regij v Skupini Alpe-Jadran.
-	Knjižnica Otona Župančiča, Enota Pionirska knjižnica je poslala knjige Dječji knjižnici v Vink-ovce, druge splošnoizobraževalne knjižnice, ki imajo naslove vseh sodelujočih regij v skupini Alpe-Jadran, so k svojim dejavnostim vabile knjižnice dežel Alpe-Jadran.
Silva Novljan
DAN SLOVENSKE KNJIGE
30. novembra 1995 smo se predstavniki novomeške knjižnice Mirana Jarca v Mestni knjižnici "Ivan Goran Kovačič" v Karlovcu udeležili proslave dneva slovenske knjige. V lepo obiskani čitalnici knjižnice smo poslušali predavanje Evalda Flisarja, predsednika Društva slovenskih pisateljev, spregovoril je o vlogi pisateljev v dobi tranzicije. Prisotni so bili veleposlanik g. Matija Malešič, predstavniki slovenskih društev iz Karlovca in Zagreba ter predstavniki mestnih oblasti Karlovca.
Če se bralci Knjižnočarskih novic spominjajo, je naša knjižnica leta 1994 organizirala akcijo Dar za bralce slovenskih knjig, v kateri je sodelovalo 19 splošnoizobraževalnih knjižnic in 11 založb ter organizacija Open Society Institute. Zbrali smo nad 600 knjig in s tem pripomogli, da je oddelek slovenike v karlovški knjižnici obogatel z novimi leposlovnimi in strokovnimi knjigami. Knjige se nahajajo na policah na oddelku za odrasle, v prostem pristopu, pod geslom slovenska knjiga. Večkrat jih knjižničarji izposodijo tudi po medbi-bliotečni izposoji knjižnicam v drugih krajih. Po njih segajo tudi neslovenski uporabniki.
Letos pa je naši knjižnici Ministrstvo za kulturo dodelilo 350.000 tolarjev za nakup slovenskih knjig za Slovence na Hrvaškem, organizacija Open Society Institute pa je tudi letos finančno podprla naša prizadevanja, da bi slovenska literatura bila prisotna tudi v drugih jezikovnih in kulturnih okoljih. Knjige za karlovško knjižnico smo že kupili, pričakujemo pa, da se bodo kolegi iz Karlovca še letos
2
oglasili in knjige odpeljali. Letos se je namreč že zgodilo, da so zaradi slovenskih knjig, ki so zanje bile namensko kupljene, imeli težave na svoji carini.
No, to pa že sodi med cvetke vsakdanjega preživetja.
Jadranka Matič-Zupančič
JUBILEJ KNJIŽNICE V BOROVNICI
Naša mlada občina lahko s ponosom pogleda v preteklost, saj je bila Borovnica med prvimi v ljubljanski okolici, ki je že leta 1870 ustanovila "bralno društvo". Petnajst let je bilo zelo aktivno, organiziralo je veliko prireditev, običajno skupaj z gasilci. Verjetno so bile knjige bralnega društva osnova za knjižnico, ki jo je ustanovilo Obrtno društvo. Leta 1920 je imela blizu 2.000 knjig, vodil jo je trafikant g. Tone Lebez.
Ob prihodu Italijanov leta 1941 so knjige deponirali pod oder v mladinskem domu, kjer so ostale do leta 1945. Veliko knjig je bilo uničenih; prizadevni ljubitelji so jih zbrali blizu 600 in pod okriljem prosvetnega društva Svoboda organizirali tudi delovanje knjižnice.
V okviru Svobode je knjižnica delovala vse do leta 1972, tedaj se je priključila matični knjižnici na Vrhniki, ki je od leta 1958 delovala kot javni zavod.
Ob združitvi je bilo v Borovnici 4.200 knjig. Delo knjižničarja je opravljal upokojeni vlakovni odpravnik g. Anton Štrubelj, ki je izdelal kataloge in preuredil knjižni sklad iz pultnega v sistem UDK. Leta 1973 je dobila knjižnica so-
dobno opremo, obiskovalci pa prost pristop do knjig.
Knjižnica ima sedaj 160 m2 prostora: njen knjižni sklad šteje 20.000 knjižnih enot, ima 500 video kaset in 45 naslovov tekočih revij in časopisov. Ima blizu 1.000 članov, ki so lani 10.300-krat obiskali knjižnico in si izposodili 27.000 enot knjižničnega gradiva. Letno pridobi knjižnica 750 novih knjig. Posebno skrb posveča mladim obiskovalcem, zato razvija različne oblike dela; najpogostejše so: organizirani obiski otrok, ure pravljic, literarne uganke in kvizi. Pred časom so bili v knjižnici tudi jezikovni tečaji, likovna in celo kuharska delavnica.
Knjižnica deluje v več kot sto let stari stavbi in to v šestih majhnih sobah. Da bi lahko postala sodobno informacijsko središče občine, bi potrebovala ustreznejši prostor in sodobno tehnologijo.
Novembra lani smo občane borovniške občine s proslavo spomnili na 125-letnico bralnega društva in 50-letnico knjižnice. Kulturni program sta izvajala g. Vita Mavric in g. Pavle Ravnohrib. Šolsko avlo, ki sprejme tristo obiskovalcev, so občani docela napolnili. To je bila enkratna prilika, da smo jih seznanili s preteklostjo in vizijo prihodnosti knjižnice. Odziv je bil izreden, kar več dni se je v Borovnici govorilo o knjižnici. Dane so bile tudi obljube o nakupu računalniške opreme in pridobitvi novega prostora za knjižnico. Nova sodobna knjižnica bi bila ponos mlade občine, če bi v svoji ustvarjalni vnemi poskrbela za svoj kulturni razvoj in mladim na sodoben način približala znanje.
Prepričani smo, da bo s podporo vseh občanov in širše družbe to zmogla; še zlasti, če bo sledila zgledom rojakov, ki so pred več
3
kot sto leti izžarevali ljubezen do knjige in se zavedali njenega pomena za ohranitev slovenskega naroda.
Knjižničarji se zahvaljujemo g. Ivu Svetini - predstavniku MK RS, ki je s svojo prisotnostjo počastil naš praznik; hvala tudi stanovskim kolegom: g. Silvi Novljanovi - svetovalki za SIK, g. Smilji Pejanovič - predsednici DBL in g. Janezu Lahu - predsedniku sekcije SIKS.
Zlata Brezovar
KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA V ŠKOFJI LOKI JE PRAZNOVALA 50-LETNICO
Petdesetletnico smo praznovali s svečanostjo, ki smo jo priredili v hotelu Transturist, v petek, dne 1. decembra 1995, na predvečer ustanovitve knjižnice, ki je bila prvič odprta 2. decembra 1945. leta. Slovesnost je potekala v svečanem vzdušju ob navzočnosti Igorja Prodnika, predstavnika Ministrstva za kulturo RS, predstavnice Republiške matične službe Silve Novljanove, predstavnikov gorenjskih knjižnic, ško-fjeloškega župana Igorja Drakslerja, frei-sinškega nadžupana Dietra Thal-hammerja, Rudolfa Goergeja in drugih gostov iz Freisinga ter številnih Škofjeločanov in ljubiteljev knjižnice. Jubilej smo počastili s slovesnim nagovorom, ki sem ga pripravila kot ravnateljica knjižnice, z branjem odlomka iz Brižinskih spomenikov, ki so povezani z zgodovino Škofje loke, z recitacijo odlomka iz Škofjeloškega pasijona
prvega slovenskega dramskega teksta - in z besedo domačega klasika dr. Ivana Tavčarja.
Ob tej priložnosti smo se spomnili vseh prizadevnih knjižničarjev, ki so s svojim delom pripomogli k uspehu knjižnice in najzvestejših bralcev. Podelili smo jim zahvale in priznanja.
Na svečanosti smo javno predstavili jubilejni zbornik z naslovom Knjižnice na Škofjeloškem. Prispevki devetnajstih avtorjev so ubrani na teme kot so: knjiga, knjižnice, knjižničarji. Knjiga ima 274 strani in 31 slik oziroma grafičnih prilog, povzetek v angleščini in seznam s podatki o avtorjih.
Škofjeloško ozemlje ima bogato zgodovino, seveda tudi zgodovino knjige. Več kot 800 let je bilo frei-sinška posest. Zato smo skušali navezati stike z mestom Freisingom in povabili smo tamkajšnjega kulturnega delavca gospoda Rudolfa Goergeja, da nam predstavi znamenito in bogato škofovsko knjižnico v Freisingu. Odzval se je našemu vabilu in nam poslal zanimiv in obsežen prispevek, ki ga objavljamo v originalnem nemškem jeziku in s slovenskim povzetkom.
Razmišljanje o knjižnici, avtorice Silve Novljanove, opozarja na pomen knjižnice v današnjem času, posebej pa opozarja, da razmere v naši knjižnici ne dohajajo več naraščajočih potreb.
Ker je knjižnica Ivana Tavčarja jubilant, so osrednji prispevki namenjeni seveda prav njej. Osrednja prispevka sta Javne knjižnice v Škofji Loki od Narodne čitalnice do Knjižnice Ivana Tavčarja avtorja Matjaža Eržena ter Programske in prostorske zasnove preureditve Knjižnice Ivana Tavčarja avtorja Ludvika Kaluže. Prvi skuša prikazati razvoj javne knjižnice skozi neko zgodovinsko obdobje, drugi
4
pa govori o pripravah na novogradnjo knjižnice v sedanjem obdobju.
Prispevka o maUčnosti in o potujoči knjižnici, katerih avtorica sem sama, podrobneje predstavljata določene segmente dejavnosti in funkcij osrednje matične knjižnice. V prispevku o matičnosti sem posebej opozorila na prostorsko stisko, saj že od leta 1990 ne moremo biti niti pogojno več matična knjižnica.
Koliko in kateri knjižničarji so skozi povojna desetletja izposojali v naši knjižnici, govori prispevek Tinke Štukl in Karin Pečnikar z naslovom Škofjeloški knjižničarji. Posebno zanimivo je pričevanje dr. Branka Berčiča, upokojenega profesorja bibliotekarstva, o prvih povojnih letih v knjižnici, ko je tudi sam delel v njej kot študent. Kot ilustracijo h gornjim prispevkom objavljamo nekaj razmišljanj in mnenj, ki so jih na našo željo napisali zvesti bralci.
Strokovno delo v knjižnici nam predstavljata prispevka Snežne Ta-ler o katalogih, ki jih knjižnica ima in o uvajanju računalniške tehnologije v knjižnično delo. Marija Lebar je obdelala bogato prireditveno dejavnost knjižnice, ki dopolnjuje strokovno delo.
Referat Vinka Demšarja, ki je bil v zadnjih letih predsednik izvršnega sveta Občine Škofja Loka, nam osvetljuje dejstva, kako se je občina kot naš ustanovitelj pripravljala na gradnju nove knjižnice.
Zelo zanimiv in tehten je prispevek Janeza Kreka, ki je bil pred nekaj leti svetovalec sedanjega ministra za šolstvo in šport Slavka Gabra, o šolski politiki in javnih knjižnicah. Dana Mohar, knjižničarka na Osnovni šoli Cvetko Go-lar na Trati, pregledno predstavlja
bogato dejavnost šolskih knjižnic na našem ozemlju.
Posebej so predstavljene strokovne knjižnice. Kot prva znamenita Kapucinska knjižnica Kapucinskega samostana v Škofji Loki avtorja dr. Metoda Benedika. Mira Kalan pa predstavlja knjižnico Loškega muzeja.
Mag. France Štukl, škofjeloški arhivar, išče sledove starih knjižnic na Loškem ozemlju. V dveh krajših sestavkih sta predstavljeni tudi dve specialni knjižnici. Tatjana Murn, profesorica in knjižničarka v Centru slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika, poroča o delu in vlogi njihove knjižnice. Jožica Že-pič, sedaj že upokojena knjižničarka in arhivarka v knjižnici tovarne Jelovica, predstavlja njihovo interno specialno knjižnico, ki smo jo pred nekaj leti pomagali preurediti.
Avtorica zadnjega prispevka sem sama. Pred dobrim letom sem prevzela dolžnosti ravnateljice knjižnice in s tem seveda tudi vse naloge, ki jih je prineslo jubilejno leto. Že takoj, ko smo se odločili, da izdamo jubilejni zbornik, smo sklenili, da moramo prevzeti glavnino dela sami delavci knjižnice in predstaviti kaj novega. Vse, kar smo odkrili novega ali zanimivega, pa ni zajeto v prispevkih, sem predstavila v prispevku: Še o nekaterih knjižnicah v Škofji Loki.
Na koncu zbornika je objavljena fotokopija tiskanega kataloga knjig knjižnice Narodne čitalnice v Škofji Loki z naslovom: Imenik knjig ljudske knjižnice "Nar. Čitalnice" v Škofji Loki iz leta 1908. Publikacija je redek primer tiskanega kataloga knjig. Doslej edini ohranjeni primerek je hranila Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Spomladi smo želeli katalog preslikati, da bi ga predstavili na
5
razstavi, pa so nas obvestili, da velja za izgubljenega. Ob pripravi gradiva za razstavo pa smo našli lepo ohranjeno fotokopijo, ki nam je omogočila, da katalog ponovno predstavimo bralcem.
V okvir praznovanj petdesetletnice smo v knjižnici pripravili dve priložnostni razstavi:
-	Knjižnica Ivana Tavčarja skozi pet desetletij. Pripravil jo je naš bibliotekar Matjaž Eržen.
-	Ekslibris in literatura. Slednjo smo pripravili z Društvom ex-libris Sloveniae Ljubljana. Zanjo se je posebno zavzel njen dolgoletni član in tajnik dr. Rajko Pavlovec.
Obe razstavi sta bili odprti na predvečer svečanosti ob petdesetletnem jubileju, to je 30. novembra 1995.
Ana Florjančič
PRAZNIČNI DECEMBER V PIONIRSKI KNJIŽNICI NOVA VAS
Pionirska knjižnica Nova vas je novejša knjižnica Mariborske knjižnice. Živi in deluje v naselju, ki s svojimi posebnostmi zaznamuje tudi delo knjižnice: strnjena urbana mestna soseska šteje 22.510 prebivalcev, od tega 4266 otrok, starih do 15 let, kar je 19%. Na območju knjižnice so tri osnovne šole s 1735 učenci, osnovna šola s prilagojenim programom s 300 učenci in oddelkom za delovno usposabljanje z 78 varovanci. V naselju ni nobene druge kulturne ustanove. Posebnost knjižnice je tudi njena igroteka: posledica le-te je
880 vpisanih predšolskih otrok, kar je 28% vseh vpisanih otrok.
Knjižnica vse leto kontinuirano izvaja dejavnosti za otroke (ure pravljic, prireditve, razstave, filate-listični krožek). Ob posebnih priložnostih, kot so Mednarodni dan mladinske knjige, Mesec knjige, praznični december, povezujemo prireditve v vsebinske sklope in jih tematsko zaokrožujemo. V mesecih november in december smo se pridružili Evropskemu letu mladinske akcije Vsi drugačni - vsi enakopravni in se s prireditvami obrnili k "drugačnemu" otroku.
Uvod v sklop prireditev je bila razstava Moj drugačni prijatelj, ki smo jo pripravili v sodelovanju s Slovenskim odborom za UNICEF in predstavlja uvod v praznovanje 50-letnice ustanovitve UNICEF-a. S fotografskim gradivom, igračami, glasbili, predmeti in knjigami smo predstavili 10 načel Svetovne deklaracije o otrokovih pravicah. Ob otvoritvi razstave je bila v knjižnici predstavitev knjige Otrokom vsega sveta, ki je izšla pri Založbi EPTA. Knjigo je predstavil glavni urednik EPTE Janko Dolinšek, o pomenu, vlogi in prizadevanju UNICEF-a in Slovenskega odbora za UNICEF je govorila Andreja Črnak Meglic, predsednica Slovenskega odbora. V kulturnem sporedu ob otvoritvi razstave, ki je imela tudi širok medijski odmev, je pela Neca Falk.
Na prireditvi S pesmijo okrog sveta je bil gost svetovni popotnik Andrej Strmecki, ki je obiskovalcem predstavil glasbila z vseh koncev sveta in jih s pesmijo popeljal od Indijancev do Afričanov.
S prireditvami smo se obrnili tudi k telesno in duševno drugačnim otrokom. Skupaj z Milanom in Jožico Šubic, proizvajalcema igrač JOMI, smo pedagoškim in zdravstvenim delavcem, staršem
6
in otrokom predstavili igrače iz terapevtskega programa JELKA na razsavi teh igrač.
Za strokovne delavce smo organizirali okroglo mizo na temo igrača za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, na igralni dan z igračami JOMI smo povabili otroke iz šole s prilagojenim programom, WO, starše in ostale obiskovalce.
V decembru so se prireditve prevesile v praznično pričakovanje. Otroci so se veselili z Muco Copatarico, lutkovno predstavo v izvedbi Lutkovnega gledališča FRU-FRU, slovesni zaključek leta in prireditev je bil novoletni koncert Nece Falk. V tem času ie knjižnico organizirano obiskalo tudi več skupin iz osnovnih šol in WO.
Na vseh prireditvah v novembru in decembru je sodelovalo 1474 otrok in staršev. Bilo jim je lepo. Nam tudi.
Sonja Matijevič
STROKOVNA SREČANJA MLADINSKIH KNJIŽNIČARJEV V PIONIRSKI KNJIŽNICI
13. decembra 1995 smo naše strokovno srečanje namenili avtorskim pravicam s stališča knjižničarjev. Gostje na srečanju so bili:
-	prof. dr. Martin Žnidaršič, ki je predstavil avtorske pravice vse od pojava tiska v 15. stoletju pa do sodobnega časa in naš Zakon o avtorskih pravicah;
-	Janez Lah, ravnatelj Knjižnice Jožeta Mazovca in predsednik
Zveze SIK Slovenije, ki je opozoril, kakšne posledice vse ima zakon za knjižnice; - prof. Tine Logar je primerjal našo prakso na področju avtorskih pravic in fotokopiranja s prakso v tujini.
V prvih mesecih leta 1996 pa za naša srečanja načrtujemo naslednje vsebine:
10. januar: Andreja Pleničar: Ženske in "ženski roman" - referat s posvetovanja ZBDS na Bledu; Januarja je v Pionirski knjižnici na ogled razstava "Izbor knjig za mladino, ki so izšle v letu 1995. 14. februar: Anja Štefan: Umetnost pripovedovanja pravljic. Ob tej priložnosti bi si izmenjali informacije o možnostih izpopolnjevanja za pravljičarstvo pri nas. 13. marec: predvidoma začetek mednarodnega knjižnega kviza; ob mednarodnem letu boja proti revščini bo namenjen tej temi.
Vsebine za nadaljna srečanja še oblikujemo, npr. eno bo namenjeno predstavitvi oblik dela z otroki do 9. leta (podobno kot smo lani predstavili oblike dela z otroki "P" starostne stopnje).
Prosimo, da nam sporočite svoje predloge. Obenem vas vabimo, da aktivno sodelujete na srečanjih.
Tilka Jamnik
7
VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE
KNJIŽNICA PRAVNE FAKULTETE V MARIBORU V PRENOVLJENIH PROSTORIH
19. december 1995 je bil za Pravno fakulteto Maribor velik dan. V družbi predstavnikov družbenega življenja, številnih bibliotekarjev in prijateljev smo tega dne v sklopu praznovanja 35-letnice študija prava v Mariboru odprli razstavo, prenovljeno knjižnico in računalniško učilnico.
Z razstavo z naslovom "35 let študija prava v Mariboru" smo želeli dokumentirano prikazati prehojeno 35-letno pot razvoja višje pravne šole, ki se je s trdim delom, s številnimi krizami in zmagami ob razumevanju slovenske družbe pred nekaj leti preoblikovala v visoko pravno šolo in končno v pravno fakulteto.
Še ko so v mesecu februarju stekli razgovori o prenovi in razširitvi knjižnice, smo vedeli, da morajo biti novi prostori čimbolj funkcionalni, da bodo posegi v prostoror čim manjši in opravljeni z minimalnimi sredstvi in nazadnje, da bo prenovljena knjižnica služila svojemu namenu vsaj za obdobje 10 let.
Knjižnična dejavnost je doslej potekala v treh prostorih v skupni izmeri 179 m2. Uporabnikom je bil namenjen le en prostor - čitalnica, v kateri smo tudi posojali in prodajali učno gradivo. Drugi prostor
je služil za skladiščenje celotnega knjižničnega fonda, razen tekočih serijskih publikacij, ki so bile nameščene v tretjem prostoru, kjer sva dve knjižničarki obdelovali gradivo. Skladiščni prostor in prostor za obdelavo gradiva sta zaradi temačnosti in sive barve, ki je bila prisotna povsod, delovala izredno neprijazno in nestimulativno, zato je bila želja po novih prostorih, ki bi dajali večjo toplino, toliko večja.
S preureditvijo knjižnice smo pridobili še tri prostore v izmeri 145 m2. Uporabnikom smo omogočili prosti pristop do gradiva, v čitalnici, ki je sicer dislocirana od ostalih prostorov, pa nudimo možnost poglobljenega študija 12 ur na dan. Na novo smo pridobili tudi informacijsko pisarno, kjer uporabniki opravijo vse formalnosti pri vstopu in izstopu, dalje 1 prostor za skladiščenje starejših publikacij in 2 prostora za obdelavo gradiva.
V času prenove knjižnice nam je uspelo zaposliti pripravnico, ki je študentka 4. letnika naše fakultete. Tako kadrovsko okrepljeni smo lahko podaljšali poslovalni čas knjižnice, ki je odprta od ponedeljka do četrtka od 9. do 17. ure, ob petkih pa od 15. do 19. ure.
Ob otvoritvi smo odprli na široko vrata knjižnice vsem, ki so si jo želeli ogledati. Tudi v bodoče bomo z veseljem sprejeli vsakogar, ki bi nas želel obiskati.
A. Spindler
8
i}:*********************
PREDSTAVLJAMO VAM **********************
SLOVENSKA RESTAVRATORSKA DELAVNICA ZA PAPIR IN PERGAMENT
Letos praznuje 40-lelnico delovanja Sektor za konserviranje in restavriranje pri Arhivu Republike Slovenije, ki je v slovenskem prostoru osrednja delavnica, ki skrbi za ohranjanje dragocene zgodovinske, kulturne in umetniške dediščine, nastale na papirju in perga-mentu. S svojo osnovno dejavnostjo rešuje gradivo slovenskih arhivov, muzejev, knjižnic in sorodnih ustanov.
Restavratorska služba za gradivo na pergamentu in papirju se je v Sloveniji začela razvijati kmalu po 2. svetovni vojni. Leta 1956 je bil v okviru tedanjega Muzeja narodne osvoboditve v prostorih Cekinovega gradu ustanovljen restavratorski oddelek z namenom, da skrbi za konserviranje in restavriranje arhivskega in knjižnega gradiva, zlasti iz NOB. Ker je bilo treba reševati tudi drugo, bodisi mlajše ali starejše pisno gradivo iz drugih ustanov: arhivov, knjižnic, muzejev, galerij, je oddelek kmalu opravljal konservatorsko-restavratorske storitve za številne ustanove, ki hranijo takšno gradivo po Sloveniji.
Leta 1980 se je restavratorska delavnica iz utesnjenih prostorov v Cekinovem gradu preselila v Arhiv Republike Slovenije in se mu priključila. V tem okviru nadaljuje svoje delo. Posebej skrbi za izobraževanje in strokovno izpopolnje-
vanje svojih kadrov, se posveča raziskovalnemu delu ter skrbi za ohranjanje dragocene zgodovinske, kulturne in umetniške dediščine nastale na papirju in pergamentu.
**********************
MEDNARODNA SREČANJA **********************
VTISI Z LETNE KONFERENCE ASIS V CHICAGU
Od 9. do 12. oktobra 1995 je v Chicago potekala 58. letna konferenca Ameriškega društva za informacijske znanosti (ASIS). Tokratna letna konferenca ASIS-a je bila organizirana v sodelovanju s FID, v čast njene stote obletnice. Splošna tema konference je bila "Konvergenca tehnologij: nova partnerstva na področju informacij". V okviru te splošne teme je bil predstavljen izredno širok spekter tem - od indeksiranja in izgrajevanja baz podatkov, preko copyright-a in intelektualne lastnine v elektronskem svetu, do tehnoloških in socioloških vprašanj ter partnerstva med izobraževalno-raziskovalnimi sferami in poslovnim svetom.
To veliko število strokovnih in razvojno-raziskovalnih tem iz vseh sfer informacijsko-knjižničarskega področja je bilo obravnavano v okviru predkonfernčnih izobraževalnih tečajev za permanetno izo-braževnaje in strokovni razvoj, ter v okviru panelnih predavanj in posebnih sej specializiranih interesnih skupin (57 sej, razporejenih v osem skupin).
9
Na povabilo organizatorja sem se odzvala s prispevkom "Problemi in izzivi na področju upravljanja z informacijami v državah v tran-ziciji". Svoj prispevek sem predstavila v skupini Reinvencija informacijskih služb - povezava informacijskih služb s poslovno strategijo. Vesela sem bila, da sem bila v skupini v kateri so svoje dosežke in načrte za prihodnost predstavile svetovno znane korporacije kot so Boening, 3M, Bell, Sandoz.
Ker se tudi sama ukvarjam z organizacijo konferenc, seminarjev in delavnic, so bili zame zanimivi tudi različni dogodki, ki so spremljali letno konferenco. Namen le-teh je bil povečati učinkovitost konference in omogočiti udeležencem več koristi od udeležbe na konferenci. Dogodki so bili različni, in sicer dodelitev nagrad za pedagoške, raziskovalne in ustvarjalne dosežke. Za najboljšo knjigo so razlasili "Knowledge-Based Systems for General Reference Work: Applications, problems and Progress" by John V. Ricahrdson, Jr., ki jo je izdal Academic Press. Knjige se ocenjujejo na osnovi njihove pomembnosti za informacijske znanosti in tehnologijo, berljivosti, vrednosti, originalnosti, raziskovanlne in izobraževalne pomembnosti. Najboljši članek je bil Carol L. Barry: "User-Defined Relevance Criteria: An Ex-ploratory Study", objavljen v Journal of the American Society for Information Science 45(1994)3, str. 149-159. Članki se ocenjujejo na osnovi prispevanja k znanju, relevantnosti za ključne probleme v informacijski znanosti, validnosti rezultatov, originalnosti idej, metode in aplikacije ter kvalitete predstavitve.
ASIS priznanje za velike in trajne prispevke na področju informacijskih znanosti za leto 1995 je
dobil Dr. Tefko Saračevič, ki je kot znanstvenik dobro poznan tudi knjižnično-informacijskim strokovnjakom v Sloveniji.
V času trajanja konference se je zvrstilo tudi veliko drugih družabnih dogodkov, vključno z razstavo in demonstracijo novih informacijskih izdelkov in storitev. Letna konferenca ASIS-a (kot mnoge druge konference) poskrbi tudi za omilitev običajne frustracije udeležencev, ki se zanimajo za več predavanj, ki potekajo istočasno. Vsa predavanja in diskusije, se namreč snemajo in so takoj v prodaji na audio-kasetah.
Osrednje teme konference so bile vezane na vpliv elektronskih medijev in elektronskega komuniciranja s katerimi se srečujejo univerze, knjižnice, izdajatljske hiše.; teme vezane na tehnične, družbene in organizacijske spremembe, ki nastanejo kot rezultat računlaniško-telekomunikacijskega komuniciranja.
Iz številnih prispevkov sem izbrala naslednje, ki sem jih spremljala in so se mi zdeli še posebej zanimivi. "Informacijske poizvedbe ali informacijski kaos: implikacije za avtomatizacijo in kompjuterizacijo mrež v srednji in vzhodni Evropi za ustvarjanje globalne informacijske infrastrukture", ki ga je predstavila C. Borgman, predstojnica Katedre za bibliotekar-stvo in informacijske študije iz UCLA. Poleg problemov, ki izhajajo iz različnih političnih, ekonomskih, družbenih in kulturnih tradicij, je Borgmanova posebej povdarila relacije med razvojem računalniških mrež in avtomatizacijo knjižnic ter izmenjavo računalniških zapisov oziroma informacijskih virov v lastni državi in preko meja. V prispevku je bila zajeta tudi Slovenija.
10
C. David iz Univerze v Montre-alu je s kolegi predstavila prispevek "Indeksiranje kot reševanje problema: kognitiven pristop h konsistentnosti". Gre za raziskovalni program, ki s teoretičnega aspekta kognitivne psihologije obravnava indeksiranje kot reševanje problemov.
C.W. Choo s Fakultete za informacijske študije v Torontu je predstavil prispevek "Nacionalna računalniška politka Singapurja: načrtovanje inteligentnega otoka". Poudaril je da v Singapurju vlada načrtno promovira uporabo informacijske tehnologije na vseh področjih. Izredno velika vlaganja v informacijsko tehnologijo in telekomunikacijske povezave in učinkovito upravljanje le teh je pomagalo Singapurju vzdrževati svojo gospodarsko kompetitivnost. Končni cilj računalniške politike v Singapurju je izgraditi inteligentno družbo v kateri bodo vrednote, družbene relacije in kulturna struktura takšne, da bodo stimulirale ljudi za nenehno izobraževanje in inovacije.
Naslednja letna konferenca ASIS bo od 21. - 26. oktobra 1996, v Baltimor-u, Maryland. Tema kon-fernce bo "Globalna kompleksnost: informacije, kaos in kontrola" z naslednjimi podtemami:
-	Generiranje in diseminacija informacij
-	Organizacija in dostop do informacij
-	Družbeni učinki kompleksnih informacijskih sistemov
Od 20. - 22. 1996 maja bo v San Diegu ASIS-ova polletna kon-fernca na temo: "Digitalna revolucija: Ocenjevnaje učinkov na poslovanje, izobraževanje in družbene strukture".
Name je naredila poseben vtis "institucija" prostovoljnega dela, ki je tako značilna za mnoge organizacije - posebej pa za knjižnice v ZDA. Veliko organizacijskega in strokovnega dela v številnih komisijah in komitejih v zvezi z ASIS-om in organiziranjem njegove letne knoference se opravlja prostovoljno. ASIS ima naslednje komiteje:
-	Razvoj kariere
-	Konference in srečanja
-	Zakonodaja
-	Permanentno izobraževanje
-	Izobraževanje na področju informacijskih znanosti
-	Informacijska politika
-	Razvoj liderstva
-	Članstvo
-	Nominacije
-	Nagrade in počastitve
-	Publikacije
-	Raziskovalno delo
-	Standardi
V času zasebnega obiska v Pasadeni sem obiskala Centralno javno knjižnico. Seznanila sem se s široko paleto novih storitev, ki jih ta knjižnica nudi svojim uporabnikom. Za ilustracijo bi naštela nekatere pomembnejše storitve:
-	PALS - The Public Access Library System, ki poleg dostopa do računalniškega kataloga knjižnice nudi dostop do raznih baz, ki vsebujejo informacje o vseh kulturnih dogodkih, organizacijah, vladnih službah, službah zdravstvenih, izobraževalnih, socialnih in humanitarnih storitev, koledar dogodkov v mestu, poslovnih priložnosti itd. Sistem je dostopen od doma in z javnih mest.
-	Pasadena Public Library's Internet Connection- nudi uporabo Interneta. Uporaba Interneta je omejena samo na dostop do vi-
li
rov informacij (uporabniki nimajo pravico do uporabe E-mail-a). Poizvedovanje preko Interneta za posameznega uporabnika je omejeno na 30 minut.
-	POINT - Pasadena online information network poskrbi za online poizvedbe (večinoma proti plačilom). Cena je odvisna od tipa baze, dobljenih informacij, trajanja poizvedbe. Stranke se vnaprej seznanijo s pogoji in podpišejo da bodo plačale poizvedbo.
Da bi približala svoje fonde in vire informacij kot tudi možnosti za dostop do informacij iz različnih zunanjih virov knjižnica kontinuirano izdaja veliko informativnega materijala z opisom informacijskih virov in storitev.
Posebej sem se zanimala za storitve, ki jih knjižnica nudi na področju poslovnih informacij. Največji del storitev na tem podorčju je v okviru Referenčnega oddelka in Oddelka za informacijske storitve. V času obiska je bil refernčni oddelek poln poslovnežev in podjetnikov, ki so brskali po vodnikih, bazah in posebej po zakonskih regulativah.
Uporabnikom je na razpolago paleta storitev knjižnice, ki je opisana (kot sem že omenila) v velikem številu informativnih brošur in listov, ki vključujejo izbrane bibliografske enote na določeno temo, ter formularje za postavljanje informacijskih vprašanj in zahtev. Za ilustracijo, bi naštela naslove nekaterih:
-	Posredovanje informacij o blagovnih znamkah
-	Financiranje malih podjetij
-	Posredovanje informacij o javnih podjetij (družbah)
-	Pozvedovanje informacij o privatnih podjetij (družbah)
-	Kako najti delo
-	Kako izbrati kariero
-	Davki
-	Osnove malega gospodarstva
-	Posredovanje informacij o patentih
-	Izbor zakonskih formularjev in pogodb
-	Investicijski viri itd.
-	Začeti poslovanje v Pasadeni
-	Financiranje zagona manjših podjetij
-	Osnove poslovanja
-	Viri investicij
-	Izbor vodnikov in drugih informacij
-	Izira poklica
-	Najti pravo službo
-	Industrijski pregledi
V nekaterih brošurah poleg definicj in opisov virov daje knjižnica tudi praktične nasvete (razen v tistih, ki govorijo o blagovnih znamkam, patentih, davkih, zakonskih določil itd). Pri njih knjižnica povdarja, da ne daje pravnih in drugih nasvetov (ker bi bilo to protizakonito dejanje), ampak da samo kaže na določene vire informacij. Na področju poslovnih informacij knjižnica nudi storitve iz vseh pomemebnejših baz podatkov kot so DIALOG, DOW JONES, NEXIS/LEXIS. Bolj natančen opis poslovnih informacij Centralne javne knjižnice v Pasadeni sledi v naslednji števlki Knjižničarskih novic.
Zdravka Pejova
12
POPRAVEK
^¡Icslcilcilc*****************
POPRAVEK
Pri članku PRIMER RETROSPEKTIVNE KONVERZIJE V NACIONALNI KNJIŽNICI V PRAGI, ki je
bil objavljen v Knjižničarskih novicah 5(1995)12, str. 20-22 je prišlo do neljube napake pri avtorju. Avtor članka je Stanislav Bahor. Za napako se opravičujemo. Jelka Kastelic
OBVESTILA
25. KONGRES IBBY
12.-16. avgust 1996, Groningen, Nizozemska
25. kongres Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY) bo od 12. do 16. avgusta 1996 v nizozemskem mestu Groningen. Tema kongresa je: Pripovedovanje zgodb (Telling the Tale). Znani so že glavni referenti, med njimi tudi Max Velthuijs, ki bodo razpravljali na teme:
-	Otroške knjige na pohodu
-	Ali slikanice potrebujejo tekst, ali pripovedi potrebujejo ilustracije
-	Pisanje, branje, poslušanje
-	Pripovedovanje zgodb
Referati bodo simultano prevajani v angleški, španski, nemški in nizozemski jezik.
V posameznih skupinah bodo strokovnjaki razpravljali o spodbujanju k branju, o prevajanju, še posebej poezije, o sodobni knjižnici za otroke, o odnosu ilustratorja do založnika in do bralca, razpravljali bodo o vprašanju, ali sodi mladinska književnost k študiju književnosti ali pedagogike, pa tudi o tem, kaj lahko avtor sam naredi za stimulacijo prevajanja; govorili bodo tudi o vlogi založnika v odnosu med knjigami in drugimi mediji.
V kongresnem centru bodo zanimive razstave:
-	"Ali Baba in 40 umetnikov" -40 nizozemskih ilustratorjev bo predstavilo svoja likovna dela, ki jih je inspirirala zgodba Ali Babe in 40 razbojnikov
-	Andersenovi nagrajenci
-	Avtorji in dela, s katerimi so se uvrstili na IBBY častno listo
-	Nizozemske knjige za otroke -izbor
Osrednja prireditev na kongresu bo podelitev Andersenovih nagrad za leto 1996.
Tanja Pogačar
KONSERVIRANJE KNJIG IN PAPIRJA
Osrednji slovenski konservator-sko restavratorski laboratorij za restavriranje pergamenta in papirja, pri Arhivu Republike Slovenije, pripravlja ob 40-letnici svojega delovanja mednarodni simpozij Kon-servlranje knjig in papirja, ki bo od 3. - 7. julija 1996 v Muzeju
13
novejše zgodovine (Cekinov grad) v Ljubljani. Na simpoziju bodo poleg domačih predavateljev sodelovali tudi številni priznani strokovnjaki iz tujine. Delovna jezika na simpoziju bosta slovenščina in angleščina, poskrbljeno bo za simultano prevajanje. Od 11. aprila do 8. julija bo v razstavnih prostorih Muzeja novejše zgodovine organizirana razstava Zapis in podoba -ohranjanje, obnavljanje, oživljanje, ki bo osvetlila delovanje restavratorskega laborija za papir in pergament, od ustanovilve v prostorih Cekinovega gradu, do danes, ko laboratorij deluje v sklopu Arhiva Republike Slovenije.
Kotizacija za simpozij znaša do 1. maja 1996 200 DEM (protivrednost v SIT), po 1. maju 1996 pa 300 DEM (protivrednost v SIT). Vse dodatne informacije lahko dobite pri predsednici organizacijskega odbora mag. Jede rt Vodo-pivec, Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, 61000 Ljubljana, tel.: 061/1251-222, fax: 061/216-551. — Nada Majcen
VI. POSVETOVANJE SEKCIJE ZA SPECIALNE KNJIŽNICE
VI. posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice ZBDS, bo potekalo
od 24. do 25. oktobra 1996, CTK, Trg republike 3: "Vloga specialnih knjižnic pri pospeševanju družbenega in gospodarskega razvoja". Tema: "Organizacijski tehnološki in komunikacijski izzivi v specialni knjižnici". Podrobnejše informacije dobite v matični službi CTK, tel.: 061-176-37-82
STROKOVNO POSVETOVANJE ZBDS
Strokovno posvetovanje ZBDS "KNJIŽNICA	IN	NJENI
UPORABNIKI" bo 11. in 12. novembra 1996 v Termah Čatež.
PRILOGI
V	prvi prilogi objavljamo PROGRAM IZOBRAŽEVANJA, ki ga bo v letu 1996 izjavajala Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, Enota za razvoj knjižničarstva.
V	drugi prilogi objavljamo BIBLIOGRAFSKO KAZALO Knjižničarskih novic 1991-1995.
14
V KROŽENJE
KNJIŽNIČARSKE NOVICE, 6(1996)1. ISSN 0353-9237. Izdala in razmnožila: NUK, Turjaška 1, Ljubljana. Urednik: Jelka Kastelic. Uredniški odbor: mag. Melita Ambro-žič, Ivan Kanič. Naklada: 605 izvodov. Cena posamezne številke: 500 SIT. Knjižničarske novice lahko naročite za pol leta (januar-junij ali julij-december) ali za celo leto (januar-december). Prejetih tekstov ne lektoriramo in ne honoriramo. Razmnoževanje ni dovoljeno.
Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/179-92 z dne 16.3.1992 štejejo Knjižničarske novice med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 Zakona o prometnem davku, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Naslov uredništva: NUK, Enota za razvoj knjižničarstva, za "Knjižničarske novice", Turjaška 1, 61000 Ljubljana. Prispevke lahko pošiljate tudi na disketah (v ASCII formatu), ali po elektronski pošti (NUK::JELA).
15
NUK
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA V LJUBLJANI ENOTA ZA RAZVOJ KNJIŽNIČARSTVA
PROGRAM IZOBRAŽEVANJA
1996
I. IZOBRAŽEVANJE ZA SISTEM COBISS	str.
1.	Uvodni tečaj za strokovno obdelavo monografskih publikacij	3
2.	Tečaj za aktivne udeležence COBISS / katalogizacija monografij	3
3.	Strokovna obdelava serijskih publikacij	4
4.	Delavnica za osvežitev znanja (težji primeri obdelave monografij in novosti	5
5.	Neknjižno gradivo - kartografsko in slikovno	6
6.	Neknjižno gradivo - računalniške datoteke in multimedialni kompleti	6
7.	Neknjižno gradivo - glasbeni tiski in zvočni posnetki	7
8.	Serijske publikacije v neknjižni obliki	7
9.	Katalogizacija starejšega gradiva (po ISBD(A))	8
10.	Obdelava članka v sistemu COBISS	8
11.	Izobraževanje končnih uporabnikov za iskanje bibliografskih informacij s pomočjo COBISS/OPAC	9
11.	DRUGI TEČAJI
12.	OPAC - javno dostopni katalogi slovenskih in tujih knjižnic	9
13.	Internet in njegovi servisi	10
III. TEČAJI PO DOGOVORU
14.	Katalogizacija monografskih publikacij	10
15.	Katalogizacija serijskih publikacij	11
16.	Katalogizacija neknjižnega gradiva	11
17.	Obdelava članka	11
IV. STROKOVNO KNJIŽNIČARSKO IZPOPOLNJEVANJE IN IZPITI BIBLIOTEKARSKE STROKE
18.	Začetni knjižničarski tečaj
19.	Tečaj za pripravo na strokovne izpite
20.	Strokovni izpiti bibliotekarske stroke
12
13
14
UVOD
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani bo v letu 1996 izvajala različne oblike dopolnilnega oz. permanentnega izobraževanja s področja knjižničarstva ter strokovne izpite za pridobitev knjižničarskih nazivov. Program izobraževanja za člane sistema COBISS dopolnjuje program, ki ga organizira in izvaja IZUM v Mariboru (zaporedje tečajev, ki so pogoj ali pa so priporočljivi pred vključitvijo v testno oz. pravo okolje sistema vzajemne katalogizacije COBISS, je navedeno v programu izobraževanja IZUM na strani 3).
V programu izobraževanja ne navajamo tečajev, za katere trenutno še nimamo določenih terminov, saj je njihova izvedba odvisna od ureditve učilnice z osebnimi računalniki (Javni informacijski viri na Internetu, 1 dan; Izgradnja WWW strani, 1 dan; Osebni računalnik v knjižnici - nakup, zgradba in delovanje, operacijski sistemi, aplikacije, 3 dni). Terminski razpored bomo objavili v dopolnilu programa izobraževanja.
Razpisani tečaji bodo potekali v računalniški učilnici oz. v razstavni dvorani NUK, Ljubljana, Turjaška 1, izobraževanje, ki ga organizira in izvaja IZUM pa poteka v Mariboru.
Tečaji se pričnejo prvi dan ob 9h, če pa trajajo več kot en dan, se drugi in vse naslednje dni začenjajo ob 8h.
PRIJAVE NA TEČAJE
Za vsak tečaj posebej je obvezna pismena prijava. Prijavnice za udeležbo na tečajih, ki jih organizira in izvaja NUK pošljete na naslov NUK, Enota za razvoj knjižničarstva (vzorec prijavnice je priložen!). Za tečaje COBISS/OPAC, ki jih izvajamo za končne uporabnike, si rezervirajte mesta na oddelku izposoje/informacij NUK. Računalniška učilnica je (trenutno) opremljena s terminali in na enem terminalu delata dva udeleženca.
Število udeležencev je omejeno na 35 pri Začetnem knjižničarskem tečaju in Tečaju za pripravo na strokovne izpite ter na 18 pri tečajih, ki potekajo v računalniški učilnici. V primeru večjega zanimanja za določen tečaj, določimo dodaten termin. Ce zaradi kakršnihkoli razlogov določen tečaj odpovemo, o tem prijavljene obvestimo, že vplačana kotizacija pa velja za naslednji termin oz. tudi za kakšen drug tečaj, ki ga izvaja NUK.
Priporočamo, da si mesta na tečajih rezervirate čimprej, (zlasti za tečaj za pripravo na strokovne izpite), najkasneje pa 10 dni pred začetkom razpisanega tečaja. Prijavljenim kandidatom, ki se tečaja niso udeležili, NUK
1
pošlje račun za plačilo kotizacije. Morebitne	odjave je potrebno pismeno
sporočiti najmanj 7 dni pred začetkom tečaja, če	ni določeno drugače.
Po prejemu vaše prijave, vas bomo obvestili, če	bo prijavljeni tečaj že zaseden in se z vami dogovorili za drug termin. Če vas posebej ne obveščamo, pomeni, da ste na prijavljeni tečaj uvrščeni.
Dodatna pojasnila lahko dobite po telefonu (061 12-50-141 int. 10) v Enoti za
razvoj knjižničarstva, NUK (priporočamo, da nas	kličete med 8. in 10. uro, ko naši telefoni še niso preveč zasedeni).
KOTIZACIJA
Kotizacijo nakažejo udeleženci oz. njihove ustanove na ŽR NUK: 50100-603-40295 (z oznako - TEČAJ in številka razpisanega tečaja oz. IZPIT ter priimkom udeleženca) pred začetkom tečaja. Potrdilo o vplačilu prinesejo udeleženci na tečaj in ga oddajo pred začetkom tečaja predavatelju oz. vodji tečaja. Udeleženci, ki zaradi objektivnih razlogov niso uspeli vplačati kotizacije na žiro račun, jo lahko med odmorom plačajo pri gdč. Ireni Česen (soba za vpis, pritličje levo - nad računalniško učilnico). Potrdilo o udeležbi na tečaju pošljemo udeležencem po zaključku tečaja, udeleženci dvotedenskih tečajev pa dobijo potrdila ob zaključku tečaja.
Za tečaje, ki bodo organizirani po dogovoru med NUK in društvi bibliotekarjev ali posameznimi knjižnicami, NUK izstavi račun naročniku.
Svetovalka za izobraževanje: Ljubljana, 12.1.1996	mag. Melita Ambrožič
2
I. IZOBRAŽEVANJE ZA SISTEM COBISS
1.	Uvodni tečaj za strokovno obdelavo monografskih publikacij
•	TRAJANJE: 3 dni
•	TERMINI: 12.-14. februar, 10.-12. junij, 4.-6. november
•	ČAS: 9.00-16.30 prvi dan, ostali dnevi 8.00-16.00
•	GRADIVO: Eva VERONA: Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga. Zagreb, 1983 - 1986; Priročnik za UNIMARC. NUK, Ljubljana, 1992; COBISS-COMARC/B Format. IZUM, Maribor.
•	UDELEŽENCI: tečaj je priporočljiv za vse bodoče udeležence sistema COBISS, obvezen pa za knjižnične delavce, ki še nimajo opravljenega strokovnega izpita bibliotekarske stroke.
•	PREDZNANJE: izkušnje pri obdelavi gradiva (temeljno poznavanje ISBD in katalogizacije); zaželjen opravljen strokovni izpit bibliotekarske stroke
•	TEČAJE IZVAJAJO: Zlata Dimec, Lidija Wagner, Alenka Kanič, Majda Tomažič, Tereza Poličnik, Irena Kavčič, Darko Vrhovšek (posamezen tečaj izvajata dva predavatelja)
•	VSEBINA TEČAJA: Pravilniki in priročniki za katalogizacijo. Strukturiranje podatkov v COMARC formatu. Katalogizacija monografskih publikacij in ISBD(M) - različni primeri. Oblikovanje značnic in kazalk. Osnove vsebinske obdelave.
•	CENA TEČAJA: 8.500 SIT
•	OPOMBA: Udeležbo na tečaju priporočamo pred udeležbo na tečaju IZUM: Uporaba programske opreme COBISS/Katalogizacija - začetni tečaj.
2.	Tečaj za aktivne udeležence COBISS / katalogizacija monografij
•	TRAJANJE: 3 dni
•	TERMINI: 4.-6. marec, 13.-15. maj, 28.-30. oktober
•	ČAS: 9.00-16.30 prvi dan, ostali dnevi 8.00-16.00
•	GRADIVO: Priročnik za UNIMARC. NUK, Ljubljana, 1992; COBISS-COMARC/B Format. IZUM, Maribor.
•	UDELEŽENCI: tečaj je namenjen predvsem aktivnim udeležencem sistema COBISS priporočljiv pa tudi pasivnim.
•	PREDZNANJE: opravljen tečaj IZUM: Uporaba programske opreme COBISS/Katalogizacija - začetni tečaj, za knjižnične delavce brez strokovnega
3
izpita pa obvezna udeležba na Uvodnem tečaju za obdelavo monografskih publikacij, ki ga izvaja NUK.
•	TEČAJE IZVAJAJO: Zlata Dimec, Matjaž Hočevar, Lidija Wagner, Helena Fortuna, Alenka Kanič, Majda Tomažič, Tereza Poličnik, Irena Kavčič, Darko Vrhovšek (posamezen tečaj vodita dva predavatelja)
•	VSEBINA TEČAJA: Težji primeri (izbira avtorstva). Korporativno avtorstvo. Stopenjski opis. Kodiranje v bloku 1--. Uporaba bloka 4--. Uporaba bloka 5— (enotni naslov). Vsebinska obdelava - zahteve v kooperativnem sistemu; razlikovanje med prosto oblikovanimi in predkoordiniranimi vsebinskimi oznakami; normativna kontrola; strukturiranje gesel; klasifikacijski sistemi.
•	CENA TEČAJA: 8.500 SIT
•	OPOMBA: Udeležba na tečaju je pogoj za prehod iz testnega v pravo (aktivno) okolje sistema COBISS.
3. Strokovna obdelava serijskih publikacij
•	TRAJANJE: 3 dni
•	TERMINI: 1.-3. april, 21.-23. oktober
•	ČAS: 9.00-17.00 prvi dan, ostali dnevi 8.00-16.00
•	GRADIVO: Priročnik za UNIMARC. NUK, Ljubljana, 1992; Priročnik COMARC. IZUM, Maribor.
•	UDELEŽENCI: delavci knjižnic, ki obdelujejo serijske publikacije in se nameravajo kasneje udeležiti tečaja IZUM: Uporaba programske opreme COBISS/Katalogizacija - nadaljevalni tečaj - serijske publikacije.
•	PREDZNANJE: opravljen najmanj tečaj IZUM: Uporaba programske opreme COBISS/Katalogizacija - začetni tečaj oz. za delavce brez strokovnega izpita, tudi Uvodni tečaj za obdelavo monografskih publikacij
•	TEČAJE VODITA: Jelka Gazvoda ali Cirila Gabron-Vuk
•	VSEBINA TEČAJA: 1.) Viri podatkov o serijskih publikacijah in njihovo strukturiranje (kratek pregled polj ISBD(S) in primerjava s polji COMARC. 2.) Odločitev za obdelavo v COBISSu - pregledovanje baze COBISS in ISDS. 3.) Obdelava publikacije ali prevzem zapisa - izogibanje duplikatom, sprememba maske za vnos. 4.) ISSN in ostale serijske številke - koncepti določanja. 5.) Obdelava serijskih publikacij v maski SI. Pregled polj (tudi za nekonvencialno gradivo). Primeri. Razgovor in vaje. 6.) Lock funkcija. 7.) Shematski pregled principov vnašanja lokacijskih podatkov (podpolja 997cgjklm in obravnava posebnih, tematskih številk, dodatnih izvodov ipd.)
•	CENA TEČAJA: 8.500 SIT
4
4.	Delavnica za osvežitev znanja (težji primeri obdelave monografij in novosti)
•	TRAJANJE: 1 dan
•	TERMINI: 18. marec, 9. maj, 16. september, 18. november
•	ČAS: 9.00-16.00
•	GRADIVO: Priročnik za UNIMARC. NUK, Ljubljana, 1992; Eva VERONA: Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga, Zagreb, 1983-1986; COBISS-COMARC/B. IZUM, Maribor
•	UDELEŽENCI: predvsem knjižnični delavci, ki katalogizirajo monografije v pravem (aktivnem) okolju COBISS, lahko pa tudi drugi
•	PREDZNANJE: opravljeni tečaji, ki so pogoj za delo v pravem (aktivnem) okolju COBISS
•	TEČAJE VODI: Alenka Kanič s sodelavci
•	VSEBINA TEČAJA: Tečaj poteka v obliki delavnice, tematsko glede na problematiko pri delu in ob uvajanju novosti. Pozornost bo zlasti namenjena korporacijam, hierarhiji, enonivojski obdelavi monografij v več delih, problemom vsebinske obdelave ter novostim in posebnostim pri obdelavi gradiva nasploh. Ob prijavi naj kandidati tudi navedejo probleme, s katerimi se srečujejo pri obdelavi gradiva. Na tečaj prinesejo problematična gradiva, kopije naslovnih strani gradiv pa pošljejo vodji tečaja najmanj teden dni pred začetkom tečaja. Zaželjeni in dobrodošli so vsi predlogi tem za obdelavo.
•	CENA TEČAJA: 3.500 SIT
•	IZVEDBA TEČAJEV: Zaradi različnega knjižničnega gradiva, razpisujemo delavnice za posamezne vrste knjižnic ter zato prosimo, da se prijavite na ustrezen termin in sicer:
18. marec: visokošolske in specialne knjižnice z naravoslovno-tehniškega področja
9. maja: visokošolske in specialne knjižnice z družboslovno-humanističnega področja
16. september: splošnoizobraževalne in srednješolske knjižnice
18. november: različne vrste knjižnic
5.	Neknjižno gradivo - kartografsko in slikovno
•	TERMIN: 20. maj
•	TRAJANJE: 1 dan
•	ČAS: 9.00-16.00
5
•	GRADIVO: Priročnik za UNIMARC. NUK, Ljubljana, 1992; ustrezni standardi - ISBD(CM), ISBD(NBM)
•	UDELEŽENCI: delavci knjižnic, ki obdelujejo kartografsko oz. slikovno gradivo
•	PREDZNANJE: opravljeni tečaji, ki so pogoj za delo v pravem (aktivnem) okolju COBISS
•	TEČAJE VODITJO: Zlata Dimec, Meta Grgantov, Veselin Miškovič
•	VSEBINA TEČAJA: Tečaj poteka v obliki delavnice s praktičnim delom. Udeleženci pregledajo specifiko ustreznih ISBD, ustrezna polja v Unimarcu, polja za kodirane informacije ter oblikujejo najustreznejši izbor polj za masko. Primere gradiv, ki bi jih želeli obdelati na tečaju, prinesejo udeleženci na tečaj, najmanj teden dni pred tečajem pa kopije naslovnih strani gradiv pošljejo vodji tečaja.
•	CENA TEČAJA: 3.500 SIT
6. Neknjižno gradivo - računalniške datoteke in multimedialni kompleti
•	TERMIN: 48. september
•	TRAJANJE: 1 dan
•	ČAS: 9.00-16.00
•	GRADIVO: Priročnik za UNIMARC. NUK, Ljubljana, 1992; Ustrezni standardi - ISBD(NBM), ISBD(CF); Zlata Dimec: ISBD(CF): novi mednarodni standard za bibliografski opis računalniških datotek. Knjižnica, 35(1991)4, 117-122.
•	UDELEŽENCI: delavci knjižnic, ki obdelujejo multimedialne komplete oz. računalniške datoteke
•	PREDZNANJE: opravljeni tečaji, ki so pogoj za delo v pravem (aktivnem) okolju COBISS
•	TEČAJ VODI: Zlata Dimec
•	VSEBINA TEČAJA: Tečaj poteka v obliki delavnice s praktičnim delom. Udeleženci pregledajo specifiko ustreznih ISBD, ustrezna polja v Unimarcu, polja za kodirane informacije ter oblikujejo najustreznejši izbor polj za masko. Primere gradiv, ki bi jih želeli obdelati na tečaju prinesejo udeleženci na tečaj, najmanj teden dni pred tečajem pa pošljejo kopije naslovnih strani gradiv vodji tečaja.
•	CENA TEČAJA: 3.500 SIT
6
7. Neknjižno gradivo - glasbeni tiski in zvočni posnetki
•	TERMIN: 17. junij
•	TRAJANJE: 1 dan
•	ČAS: 9.00-16.00
•	GRADIVO: Priročnik za UNIMARC. NUK, Ljubljana, 1992; Ustrezni standardi - ISBD(PM), ISBD(NBM)
•	UDELEŽENCI: delavci knjižnic, ki obdelujejo glasbene tiske oz. zvočne zapise
•	PREDZNANJE: opravljeni tečaji, ki so pogoj za delo v pravem (aktivnem) okolju COBISS
•	TEČAJE VODI: Zoran Krstulovič
•	VSEBINA TEČAJA: Tečaj poteka v obliki delavnice s praktičnim delom. Udeleženci pregledajo specifiko ustreznih ISBD, ustrezna polja v Unimarcu, polja za kodirane informacije ter oblikujejo najustreznejši izbor polj za masko. Primere gradiv, ki bi jih želeli obdelati na tečaju, prinesejo udeleženci na tečaj, najmanj teden dni pred tečajem pa pošljejo kopije naslovnih strani gradiv vodji tečaja.
•	CENA TEČAJA: 3.500 SIT
8. Serijske publikacije v neknjižni obliki
•	TERMIN: 8. oktober
•	TRAJANJE: 1 dan
•	ČAS: 9.00-16.00
•	GRADIVO: Priročnik za UNIMARC. NUK, Ljubljana, 1992; Ustrezni standardi - ISBD(S), ISBD(CF), ISBD(CM); Zlata Dimec: ISBD(CF): novi mednarodni standard za bibliografski opis računalniških datotek. Knjižnica, 35(1991)4, 117-122.
•	UDELEŽENCI: delavci knjižnic, ki obdelujejo serijske publikacije na elektronskih in drugih medijih
•	PREDZNANJE: opravljeni tečaji, ki so pogoj za delo v pravem (aktivnem) okolju COBISS in znanje obdelave serijskih publikacij
•	TEČAJ VODIJO: Zlata Dimec, Jelka Gazvoda, Meta Grgantov
•	VSEBINA TEČAJA: Tečaj poteka v obliki delavnice s praktičnim delom. Udeleženci pregledajo specifiko ustreznih ISBD, ustrezna polja v Unimarcu, polja za kodirane informacije ter oblikujejo najustreznejši izbor polj za
7
masko. Primere gradiv, ki bi jih želeli obdelati na tečaju prinesejo udeleženci na tečaj, najmanj teden dni pred tečajem pa pošljejo kopije naslovnih strani gradiv vodji tečaja.
•	CENA TEČAJA: 3.500 SIT
9.	Katalogizacija starejšega gradiva (po ISBD(A))
•	TERMIN: 10. december
•	TRAJANJE: 1 dan
•	ČAS: 9.00-16.00
•	GRADIVO: Standard ISBD(A); Priročnik za UNIMARC. NUK, Ljubljana, 1992; Hrovat Jasna: Nekaj sprememb ISBD(A). Knjižnica, 36(1992)3-4, 129-134.
•	UDELEŽENCI: delavci knjižnic članic sistema COBISS
•	PREDZNANJE: opravljeni tečaji, ki so pogoj za delo v pravem (aktivnem) okolju COBISS
•	TEČAJ VODITA: Zlata Dimec in Jasna Hrovat
•	VSEBINA TEČAJA: Tečaj poteka v obliki delavnice. Udeleženci naj vodji tečaja pošljejo kopije naslovnih strani in drugih relevantnih virov za bibliografski opis oz. gradivo prinesejo tudi na tečaj, kopije naslovnih strani gradiv pa teden dni pred tečajem pošljejo vodji tečaja. Dodatna vprašanja lahko naslovijo na NUK::ZLATA.
•	CENA TEČAJA: 3.500 SIT
10.	Obdelava članka v sistemu COBISS
•	TERMINI: 11. marec, 13. junij, 7. november
•	TRAJANJE: 1 dan
•	ČAS: 9.00-16.00
•	GRADIVO: Priročnik za UNIMARC. NUK, Ljubljana, 1992
•	UDELEŽENCI: delavci knjižnic članic sistema COBISS, ki obdelujejo članke
•	PREDZNANJE: opravljeni tečaji, ki so pogoj za delo v pravem (aktivnem) okolju COBISS
•	TEČAJE VODI: Lidija Wagner s sodelavci
•	VSEBINA TEČAJA: Definicija članka. ISBD(CP) in opis članka. UNIMARC-ova struktura za opis članka. Tehnika vnosa podatkov. Iskanje po COBIB-u. Izpisi.
•	CENA TEČAJA: 3.500 SIT
8
11. Izobraževanje končnih uporabnikov za iskanje bibliografskih informacij s pomočjo COBISS/OPAC
•	TERMINI: 6. februar (10h), 22. februar (12h), 19. marec (10h), 11. april (12h), 7. maj (14h), 30. maj (10h), 18. junij (12h), 27. junij (10h), 19. september (12h), 14. oktober (14h), 24. oktober (10h), 14. november (12h), 26. november (10h), 12. december (12h), 17. december (10h)
•	CAS: dolžina tečaja je prilagojena željam oz. potrebam vsakokratnih obiskovalcev tečaja (2 uri ali več)
•	GRADIVO: Zloženke COBISS/OPAC. IZUM, Maribor
•	UDELEŽENCI: končni uporabniki knjižnic (dijaki, študentje, profesorji, raziskovalci itd.)
•	POGOJI UDELEŽBE: Jih ni! Mesto za udeležbo na tečaju si zainteresirani rezervirajo na oddeleku informacij/izposoje v NUK (ali telefonsko: 061 12-50-134).
•	TEČAJE VODIJO: Helena Fortuna, Silvo Videtič, Gorazd Vodeb
•	VSEBINA TEČAJA: Iskanje informacij po online javno dostopnih katalogih slovenskih knjižnic.
•	CENA TEČAJA: Tečaj je brezplačen. Vabljeni!
11.	DRUGI TEČAJI
12.	OPAC - javno dostopni katalogi slovenskih in tujih knjižnic
•	TERMINI: 14. marec, 23. maj, 17. oktober
•	TRAJANJE: 1 dan
•	ČAS: 9.00-16.00
•	GRADIVO: Priročnik in zloženke COBISS/OPAC, IZUM, Maribor
•	UDELEŽENCI: delavci knjižnic ali končni uporabniki
•	PREDZNANJE: poznavanje tipkovnice na VT terminalih
•	TEČAJE VODIJO: Helena Fortuna, Silvo Videtič, Gorazd Vodeb, Stanislav Bahor
•	VSEBINA TEČAJA: Definicija OPAC. COBISS/OPAC. Osnovna navodila -priključitev, osnovni meni, online pomoč, tipkovnica. Iskanje. Vrste izpisov. Referenčne baze podatkov. Katalogi dostopni preko omrežja Internet oz. tuji online javno dostopni katalogi.
•	CENA TEČAJA: 3.500 SIT
9
13.	Internet in njegovi servisi
•	TERMINI: 20.-21. marec, 15.-16. oktober
•	TRAJANJE: 2 dni
•	ČAS: 9.00-17.00 (prvi in drugi dan)
•	UDELEŽENCI: tečaj je namenjen knjižničarjem ali končnim uporabnikom in ga priporočamo tistim, ki se kasneje nameravajo udeležiti našega tečaja Javni informacijski viri na Internetu.
•	PREDZNANJE: poznavanje tipkovnice na VT terminalih in vsaj pasivno znanje angleščine
•	TEČAJ VODI: Rok Vidmar
•	VSEBINA TEČAJA: Kaj je Internet. Organizacija in delovanje, naslavljanje. Internet v Sloveniji. Dostop in uporaba Interneta v Sloveniji (organizacije, ki nudijo dostop; potrebna strojna oprema; potrebna programska oprema, tudi javna). Servisi Interneta (talk, elektronska pošta, diskusijske grupe, FTP, Archie, telnet).
CENA TEČAJA: 6.000 SIT
III. TEČAJI, ZA KATERE SPREJEMANO INFORMATIVNE PRIJAVE
14.	Katalogizacija monografskih publikacij
•	TERMINI: Datum določimo po prejemu 15 predprijav oz. po dogovoru s posameznimi regionalnimi bibliotekarskimi društvi, občinskimi matičnimi ali drugimi knjižnicami.
•	ČAS: 9.00-17.00 oz. po dogovoru
•	GRADIVO: Standard - ISBD(M)
•	UDELEŽENCI: tečaj je namenjen katalogizatorjem monografskih publikacij
•	PREDZNANJE: poznavanje ustreznega standarda in pravil katalogizacije
•	TEČAJE VODI: Alenka Kanič
•	VSEBINA: Predavanje in delavnica z reševanjem problemov. Udeleženci prinesejo na tečaj gradivo, ki jim povzroča težave pri katalogizaciji.
•	CENA: Stroški predavatelja in gradiva. Višina odvisna od kraja predavanj, dolžine in obsega učnega gradiva. Če tečaj ne poteka v NUK, naročnik zagotovi prostor s tablo in grafoskopom.
10
15. Katalogizacija serijskih publikacij
•	TERMINI: Datum določimo po prejemu 15 predprijav oz. po dogovoru s posameznimi regionalnimi bibliotekarskimi društvi, občinskimi matičnimi oz. drugimi knjižnicami.
•	ČAS: 9.00-17.00 oz. po dogovoru
•	GRADIVO: Standard ISBD(S)
•	UDELEŽENCI: tečaj je namenjen katalogizatorjem serijskih publikacij
•	PREDZNANJE: poznavanje pravil katalogizacije po ISBD(M)
•	VSEBINA: Serijske publikacije. Definicija; nabava, evidenca in inventarizacija; katalogizacija po ISBD(S). Praktično delo.
•	TEČAJE VODI: Jelka Gazvoda
•	CENA: Stroški predavatelja in gradiva. Višina odvisna od kraja predavanj, dolžine in obsega učnega gradiva. Če tečaj ne poteka v NUK, naročnik zagotovi prostor s tablo in grafoskopom.
16.	Katalogizacija neknjižnega gradiva
•	TERMINI: Datum določimo po prejemu 15 predprijav oz. po dogovoru s posameznimi regionalnimi bibliotekarskimi društvi, občinskimi matičnimi oz. drugimi knjižnicami.
•	ČAS: 10.00-16.00 oz. po dogovoru
•	UDELEŽENCI: tečaj je namenjen katalogizatorjem neknjižnega gradiva
•	PREDZNANJE: poznavanje ustreznih standardov in pravil katalogizacije
•	TEČAJE VODI: Zlata Dimec s sodelavci
•	VSEBINA: Bibliografski opis po ISBD(CM),(NBM),(PM), (CF). Avtorstvo. Reševanje problemov. Udeleženci prinesejo na tečaj gradiva za delavnico. Če želijo gradivo (kopije prosojnic), sporočijo število željenih izvodov.
•	CENA: Stroški predavatelja in gradiva. Višina odvisna od kraja predavanj, dolžine in obsega učnega gradiva. Če tečaj ne poteka v NUK, naročnik zagotovi prostor s tablo in grafoskopom.
17.	Obdelava članka
•	TERMINI: Datum določimo po prejemu 15 predprijav oz. po dogovoru s posameznimi regionalnimi bibliotekarskimi društvi, občinskimi matičnimi knjižnicami oz. drugimi knjižnicami.
•	ČAS: 10.00-16.00
® UDELEŽENCI: obdelovalci člankov
11
•	PREDZNANJE: poznavanje ustreznega standarda - ISBD(CP)
•	TEČAJE VODI: Lidija Wagner
•	VSEBINA: Predstavitev ISBD(CP) in aplikacija na primerih.
•	CENA: Stroški predavatelja in gradiva. Višina odvisna od kraja predavanj, dolžine in obsega učnega gradiva. Če tečaj ne poteka v NUK, naročnik zagotovi prostor s tablo in grafoskopom.
IV. STROKOVNO KNJIŽNIČARSKO
IZPOPOLNJEVANJE IN STROKOVNI IZPITI
18. Začetni knjižničarski tečaj
•	TERMIN: 22. januar - 2. februar 1996 (naslednji termin razpišemo, ko prejmemo najmanj 20 predprijav zainteresiranih kandidatov)
•	TRAJANJE: 10 dni
•	ČAS: 8.00-13.20, 14.30-17.50, ob petkih samo dopoldan
•	UDELEŽENCI: knjižničarski delavci, ki so zaposleni v knjižnicah šele krajši čas in bi želeli izpopolniti svoje strokovno knjižničarsko znanje.
•	POGOJI UDELEŽBE: udeleženci morajo biti delavci knjižnic; na tečaj sprejmemo največ 35 kandidatov (upoštevamo vrstni red prijav); pred prijavo preverite, če so še na voljo prosta mesta
•	VODJA TEČAJA: mag. Melita Ambrožič
•	TEČAJ IZVAJAJO: predavatelji iz NUK in drugih knjižnic oz. ustanov
•	VSEBINA TEČAJA: Knjižnični informacijski sistem. Zakonodaja in poslovanje knjižnic. Tipologija knjižničnega gradiva. Narodna in univerzitetna knjižnica. Katalogizacija gradiva. Rokopisno gradivo. Šolske knjižnice. Dejavnost, organiziranost in mreža visokošolskih knjižnic. Možnosti tekočega informiranja na področju knjižničarstva. Splošnoizobraževalne knjižnice. Delo z uporabniki knjižnice - izposoja, medbibliotečna izposoja in informacijska dejavnost. Zaščita gradiva in ogled restavratorske delavnice. Predstavitev COBISS/OPAC. Vsebinska obdelava gradiva. Nabava knjižničnega gradiva. Mreža in organizacija specialnih knjižnic. Bibliografija. Obdelava serijskih publikacij. Statistika v knjižnici. Inventarizacija gradiva. Osnove informacijsko-dokumentacijske dejavnosti. Izobraževanje in pridobivanje nazivov bibliotekarske stroke. Profesionalizacija stroke. Knjižnični management.
•	CENA TEČAJA: 66.000
12
Tečaj za pripravo na strokovne izpite
TERMINI: 15. - 26. april, 23. september - 4. oktober ČAS: 8.00-14.30, 15.30-17.30
UDELEŽENCI: knjižničarski delavci, ki se že pripravljajo na opravljanje strokovnega izpita bibliotekarske stroke (pomladanski oz. jesenski izpitni rok)
POGOJI UDELEŽBE: udeleženci morajo imeti opravljeno pripravništvo v knjižnici (oz. zaključujejo pripravniški staž); t.i. novinci v knjižničarski stroki morajo biti zaposleni v knjižnici najmanj 3 mesece, v času njihove zaposlitve pa se ustrezno strokovno izpopolniti za opravljanje knjižničarskih del in strokovnega izpita (glede na določila pravilnika o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke!). Tečaj torej ni namenjen začetnikom v stroki ampak obnavljanju v času pripravništva oz. strokovne prakse v knjižnici pridobljenih znanj. Pričakujemo namreč, da knjižnice na tečaj prijavljajo udeležence, ki se že pripravljajo na preizkus strokovne usposobljenosti za delo v praksi (knjižnici). Zato prosimo, da delavce, ki še nimajo ustreznih izkušenj in znanj s področja knjižničarstva, prijavljajo na začetni knjižničarski tečaj.
VODJA TEČAJA: mag. Melita Ambrožič
TEČAJ IZVAJAJO: predavatelji iz NUK in drugih knjižnic oz. ustanov
VSEBINA TEČAJA: Zajeti so problemski sklopi, ki pokrivajo vsebino izpitnih predmetov: Zakonodaja. Zgodovina knjižnic in knjižničarstva. Splošna organizacija knjižnic in knjižničarstva. Notranja organizacija knjižnic. Bibliografija. Osnove informacijsko dokumentacijskega dela. Poleg predavanj organiziramo obiske nekaterih knjižnic, delavnice in predstavitve.
Izpitni predmeti ostajajo (do sprejema novega zakona oz. pravilnika) isti kot do sedaj, podrobneje je program naveden v Obvestilih republiške matične knjižnice, 1980, št. 2 in 1984, št. 1-2, sezname posodobljene izpitne literature pa prejmejo tečajniki na tečaju.
CENA TEČAJA: 66.000 SIT, tečajnino nakažejo knjižnice na ŽR NUK, za pomladanski tečaj najkasneje do 9. aprila oz. za jesenski tečaj do 16. septembra. Prosimo, da knjižnice tečajnine ne nakazujejo, če udeležbe njihovega kandidata nismo potrdili!
ODPOVED UDELEŽBE: je možna najmanj 14 dni pred začetkom tečaja, kasneje pa le, če za to obstajajo utemeljeni razlogi (bolezen ipd.). Odpoved udeležbe naj knjižnice sporočijo pismeno na naslov Enote za razvoj knjižničarstva. Prijavljenim kandidatom, ki se brez opravičljivega razloga tečaja ne udeležijo, kotizacijo zaračunamo. V primeru utemeljenega razloga za neudeležbo na tečaju že vplačano tečajnino upoštevamo kot plačilo tečaja v naslednjem razpisanem terminu (za istega ali drugega udeleženca iz določene knjižnice).
13
20. Strokovni izpiti bibliotekarske stroke
Strokovni izpiti bodo potekali v NUK v času od 27. maja do 7. junija (pomladanski rok) ter od 18. do 29. novembra 1996 (jesenski rok). Kandidate morajo na izpit prijaviti njihove knjižnice na obrazcu za prijavo na strokovni izpit in sicer najkasneje do 15. aprila za pomladanski rok in do 23. septembra za jesenski rok na naslov: NUK, Enota za razvoj knjižničarstva, Izpitna komisija, Ljubljana, Turjaška 1. Seji izpitne komisije bosta predvidoma 19. aprila oz. 27. septembra. Izpiti bodo potekali po dosedaj veljavnem pravilniku.
Prijavnice, ki jih pošiljajo kandidati sami in so brez žiga knjižnice oz. matične ustanove ter ustreznih spremnih dokumentov, pošiljateljem vračamo!
Participacija za izpite
Participacijo nakažejo knjižnice na ŽR NUK: 50100-603-40295 z oznako: IZPIT (in ime kandidata) pred izpitom. Kandidati prinesejo dokazilo o vplačilu na izpit. Če prijavljeni kandidat brez opravičljivega razloga ne pristopi k strokovnemu izpitu, NUK participacije ne vrača. Kandidat, ki je izpit že vplačal, pa se izpita iz opravičljivega razloga ni mogel udeležiti, na naslednjem roku izpita ne plača ponovno!
Stroški izpitov se pokrivajo izključno iz prispevkov za posamezne kandidate, saj ta dejavnost ni namensko sofinancirana.
•	za bibliotekarja: 15.000,00 SIT
•	za višjega knjižničarja: 13.000,00 SIT
•	za v. knjižničarja s končano PA: 12.000 SIT
•	za knjižničarja: 12.000.00 SIT
Prijava k strokovnemu izpitu
Knjižnice lahko prijavijo na strokovni izpit:
•	knjižnične delavce, ki pri njih zaključujejo program pripravništva,
•	druge knjižnične delavce, ki niso več pripravniki (pripravništvo so opravili v drugi knjižnici, strokovnega izpita pa ne) oz. delavce, ki so prišli iz drugih strok (v knjižnici morajo biti zaposleni najmanj 3. mesece, v času dela v knjižnici pa jim je le-ta omogočila ustrezno strokovno izpopolnjevanje).
Predlog za opravljanje strokovnega izpita pred potekom pripravniške dobe pošlje knjižnica na Izpitno komisijo. Izpitna komisija ne more odobriti pristopa k strokovnemu izpitu kandidatu, ki ni opravil najmanj polovico zahtevane pripravniške dobe.
14
K prijavi na strokovni izpit morajo knjižnice priložiti:
•	izjavo knjižnice, ki naj vsebuje podatke o kandidatovi šolski izobrazbi, o sprejemu na delo, o programu strokovnega pouka v pripravniški dobi oz. izpopolnjevanja v času dela v knjižnici in oceno dosedanjega kandidatovega dela
•	po potrebi pa še: morebitno soglasje o skrajšanju pripravniške dobe, dokumentacijo o eventuelnih oprostitvah in dokumentacijo o že opravljenem strokovnem izpitu v drugi stroki
Za delavce, ki želijo opravljati diferencialni strokovni izpit, je treba priložiti prijavi na izpit tudi dokazila (kopija!) o strokovnem izpitu bibliotekarske stroke, ki ga je kandidat že opravil (ali navesti točen datum opravljanja izpita).
Nepopolne prijave vračamo pošiljateljem. Izpitna komisija obravnava samo vloge, ki imajo priloženo vso predpisano dokumentacijo.
Opravljanje strokovnih izpitov
Na osnovi prijave in prilog Izpitna komisija odloči, ali prijavljeni kandidat izpolnjuje vse zahtevane pogoje in ali sme opravljati strokovni izpit v roku, za katerega se prijavlja. O točnem dnevu opravljanja strokovnega izpita obvesti Izpitna komisija kandidata na njegov stalni naslov (najkasneje 10 dni pred dnevom, ki je bil določen za izpit).
Glede na veljavni pravilnik o strokovnih izpitih so kandidati z diplomo iz knjižničarstva na bivši Pedagoški akademiji oproščeni izpita iz predmetov "Zgodovina knjige in knjižnic" in "Splošna organizacija knjižničarstva". Kandidati so oproščeni opravljanja izpita iz tujih jezikov, če imajo diplomo iz tujega jezika višje ali visoke šole oz. potrdilo o znanju tujega jezika, ki ga je izdala ustrezno verificirana ustanova. Če kandidat že ima opravljen strokovni izpit za določeno strokovno kvalifikacijo v bibliotekarski ali drugi stroki, je oproščen izpita iz splošnega dela.
Podrobnejša določila o strokovnih izpitih so zapisana v Samoupravnem sporazumu o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke, Ur. list SRS, 1980, št. 30. Predmetnik in literatura za strokovne izpite sta objavljena v Obvestilih republiške matične službe, 1980, št. 2 in 1984, št. 1-2.
Seznam novejše oz. dodatne literature prejmejo kandidati na tečaju za pripravo na strokovne izpite oz. če se tega niso udeležili, v gradivu, ki ga prejmejo od Izpitne komisije potem, ko je le-ta potrdila njihovo udeležbo na strokovnem izpitu.
15
Kandidate prosimo, da se za podrobnejše informacije obračajo na svoje občinske matične knjižnice, v primeru nejasnosti pa na Enoto za razvoj knjižničarstva pri NUK, med 8. in 10. uro.
Nepopolne in nepravočasne prijave na strokovne izpite bomo knjižnicam vračali, saj bi bilo sicer izpite organizacijsko nemogoče korektno izpeljati. Priporočamo, da knjižnice svoje kandidate prijavijo na izpit takoj, ko izpolnijo formalne pogoje.j.
Še posebej bi opozorili, da če kandidat brez opravičljivega razloga ne pride določenega dne na izpit, se šteje, da strokovnega izpita ni opravil. Prav tako se šteje, da ni opravil strokovnega izpita kandidat, ki brez opravičljivega razloga odstopi od že začetega strokovnega izpita.
Občinske matične knjižnice prosimo, da po potrebi nudijo ustrezno strokovno pomoč in informacije kandidatom za opravljanje strokovnega izpita. Po prejemu prijav na strokovne izpite, občinske matične knjižnice obvestimo o kandidatih z njihovega območja.
16
Priimek in ime
Naslov (stalni)...........................................
Komisiji za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke Ljubljana, Turjaška 1
PRIJAVA K STROKOVNEMU IZPITU Prijavljam se k strokovnemu izpitu za kvalifikacijo
in navajam naslednje podatke:
1.	Priimek in ime (dekliški priimek)		
2.	Rojstni podatki (datum in kraj)		
3.	Zadnja končana šola (tudi smer)		
4.	Delovna organizacija naslov, telefon		
5.	Delovna enota, dela in naloge		
6.	Pripravniška doba v bibliotekarstvu	od do	
7.	Skupna delovna doba		
8.	Že opravljen strokovni izpit		
9.	Od tujih jezikov želim opravljati	aktivno	pasivno
10.	V skladu s predpisi	1.
		2.
	prosim za oprostitev	
		3.
	predmetov	
		4.
v
dne
Podpis:
ŽIG
Priloge:
Participacijo za strokovni izpit, SIT .......................................... bomo nakazali na
vaš žiro račun NUK, Ljubljana 50100-603-40295 do izpita.
Potrdilo o vplačilu naj prinese kandidat s seboj k izpitu.
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA ENOTA ZA RAZVOJ KNJIŽNIČARSTVA 61000 Ljubljana, Turjaška 1, tel. 061 12-50-141
PRIJAVA NA TEČAJ
Naziv in številka tečaja _
Datum tečaja _ Datum prijave_
Ime in priimek udeleženca _
Izobrazba udeleženca oz. zadnja končana šola (obkrožite)
a) osnovna šola b) srednja šola c) višja šola d) visoka šola e) drugo, kaj _
Delovno mesto udeleženca_
Knjižnica__
Naslov, telefon ___
Podpis udeleženca:	Podpis odgovorne osebe:
Žig
Z eno prijavnico lahko prijavitega samo enega udeleženca. V primeru neopravičenega izostanka s tečaja ste dolžni poravnati celotno kotizacijo.
19