141DR, XVI (2000), 34-35: 141-165 * Danica Fink-Hafner, dr. politologije, izredna profesorica na Fakulteti za druæbene vede Univerze v Ljubljani; Alenka Kraπovec, mag. politologije, mlada raziskovalka, asistentka na Centru za politoloπke raziskave na Fakulteti za druæbene vede Univerze v Ljubljani. Danica Fink-Hafner in Alenka Kraπovec* DEJAVNIKI STRANKARSKE PODPORE KANDIDATKAM NA LOKALNI IN NACIONALNI RAVNI POLITI»NEGA SISTEMA POVZETEK Prispevek izhaja iz teoretske tradicije pojmovanja predstavniπke demokracije, ki naËelno zagovarja sorazmerno predstavniπtvo osnovnih druæbenih struktur v politiËnih predstavniπkih telesih. Politoloπka literatura o politiËnih strankah, ki obravnava razvoj strank kot organizacij, govori o idealnih modelih razvoja strank. Od societalnih in do druæbe odprtih zametkov strank, do visoko institucionaliziranih in z dræavo prepletenih organizacij. Na podlagi obstojeËih teorij in ugotovitev raziskav iz tujine smo predpostavili naslednje: a) da so stranke v zgodnjih fazah svojega razvoja bolj odprte do æensk kot stranke v fazi institucionalizacije; b) da si stranke v zreli fazi razvoja spet zaËnejo prizadevati za veËjo odprtost do æensk, kolikor se v okolju pojavijo druæbeni pritiski na stranke za veËji deleæ æensk v politiki; c) da stranke najprej odprejo vrata v kandidacijske in druge volilne procese æenskam na lokalni ravni, πele s faznim zamikom pa tudi na nacionalni ravni. V Sloveniji smo predpostavke preverjali na podatkih o deleæih kandidatk in izvoljenih svetnic na lokalnih volitvah leta 1994 in 1998 ter na podatkih o deleæih kandidatk in izvoljenih poslank na parlamentarnih volitvah leta 1990, 1992, 1996 in 2000. Ugotovili smo, da se priËakovanja o veËji odprtosti strank v genetiËni fazi razvoja niso potrdila nasploh, temveË le v primeru majhnih novih strank, ki se v javnosti pojavijo tik pred volitvami ter v primeru majhnih novih strank, katerih parlamentarni status je ogroæen z novimi volitvami. Ravno tako se ni potrdila predpostavka, da se stranke v Sloveniji najprej in v veËji meri odprejo do æensk na lokalni ravni. Predpostavka v zvezi z razvojnimi fazami strank se potrjuje le v primeru preoblikovanih starih strank, ki se v zreli fazi svojega razvoja pritiskom iz okolja (in verjetno tudi znotraj strank) prilagajajo z veËjim odpiranjem do æensk - doslej predvsem na nacionalni ravni (parlamentarne volitve). Vsekakor pa so potrebne nadaljnje raziskave, ki bi dosedanje raziskovalne ugotovitve osvetlile πe z upoπtevanjem drugih dejavnikov (zlasti z aktualno strankarsko 142 DR, XVI (2000), 34-35: 141-165 ideologijo, prisotnostjo/odsotnostjo ideoloπke politiËne tradicije æenskih kvot, razmerjem sil in dogajanjem v strankarski areni in znotraj posameznih strank ter dejavniki oblikovanja znotrajstrankarske politiËne kariere). KljuËni pojmi: predstavniπka demokracija, politika, stranke, æenske, lokalne volitve, parlamentarne volitve, Slovenija. 1. Teoretski okvir raziskave 1.1. Teoretski argumenti in zgodovinske izkuπnje Sodobne liberalne demokracije temeljijo na principu politiËnega predstavniπtva. Prevladuje tudi prepriËanje (Lovenduski, 1993; Nicholson, 1993), da bi morala predstavniπka demokracija oz. sestava politiËnih predstavniπkih teles odsevati socialno, demografsko, spolno… sestavo navezne druæbe. Kot ugotavlja veË avtorjev (Lovenduski, 1993; Matland, 1993; AntiÊ, 1998; Caul, 1999; Lovenduski, 1999) pa so npr. æenske v parlamentih zahodnih demokracij πe vedno moËno podpredstavljene in zato v manjπi meri udeleæene pri oblikovanju odloËitev. To dejstvo naj bi krπilo pravico volivcev, da so zastopani praviËno in razkrivalo, da je demokracija v teh dræavah nepopolna (Squires, 1996: 79). Poleg vidika praviËnosti je pomemben tudi vidik legitimnosti politiËnega sistema. »e je predstavniπtvo neenako (kot v primeru nesorazmerne spolne sestave parlamentov), je lahko legitimnost predstavniπkega (in zakonodajnega) telesa, ki naj bi predstavljalo celotno ljudstvo, vpraπljiva. To naj bi bili glavni teoretsko zasnovani razlogi za to, da so zaËeli v nekaterih strankah in ponekod celo na nacionalni ravni uvajati razliËne pozitivno diskriminirajoËe mehanizme, ki naj bi poveËali πtevilo æensk v parlamentih in jih v tem pogledu postavili v enak poloæaj z moπkimi.1 V literaturi je moË zaslediti veË razliËnih dejavnikov (spolna neenakost, druæbeni poloæaj æensk, poloæaj æensk na trgu delovne sile, itd.), ki (lahko) vplivajo na πtevilo æensk v parlamentih in politiki nasploh,2 med najpomembnejπimi pa so prav gotovo politiËne stranke. 1.2. Teoretska priËakovanja glede odnosa strank do æensk v politiki V teoretskem delu povzemamo kljuËne argumente v prid sorazmernega predstav- niπtva æensk v politiËnih predstavniπkih telesih. Glede na to, da so se stranke v delu sveta, ki se je izoblikoval pod vplivom evropske tradicije, uveljavile kot kljuËni subjekti v procesih izbire in podpiranja kandidatov za mesta v politiËnih predstavniπkih telesih, jim namenjamo posebno pozornost. Na podlagi organizacijske teorije o politiËnih strankah, πe zlasti pa na podlagi teorije o razvoju strank, predpostavljamo spremenljiv odnos strank do æensk. Pri tem se opiramo na Panebiancov (1988) sintetiËni prikaz modela organizacijskega razvoja strank, ki uporablja vire iz starejπih politoloπkih teorij (Michels, Pizzorno). Panebiancov model razlikuje tri kljuËne faze v organizacijskem Danica Fink-Hafner in Alenka Kraπovec 143DR, XVI (2000), 34-35: 141-165 razvoju strank. Prvo fazo oznaËuje geneza stranke, drugo fazo institucionalizacija stranke in tretjo fazo zrelost stranke. »e je stranka v prvi fazi predvsem ‘sistem solidarnosti’ (Michelsova oznaka), je v zreli fazi predvsem ‘sistem interesov’ (Michelsova oznaka). V zaËetni fazi razvoja (preraπËanja gibanja v politiËno stranko) so stranke praviloma bolj vkljuËujoËe in tudi æeljne Ëim veËje volilne podpore za prodor v parlamentarno areno. Osnovna strankarska strategija je prevladati v okolju. V procesu institucionali- zacije stranka Ëedalje bolj izgublja gibanjske lastnosti in pristne vezi s prvotno socialno bazo, v osrËje strankarske politike pa se vrinjajo posamezni interesi, ki jih je potrebno uravnoveπati. Ko je stranka insitucionalizirana, v njej prevladuje æelja po ohranjanju, prevladuje profesionalna udeleæba nad kolektivno in strategija prilagajanja okolju nad strategijo prevladovanja nad okoljem. Z napredovanjem institucionalizacije stranke bi bilo mogoËe priËakovati opuπËanje skrbi stranke za udeleæbo æensk v njenem in sploh politiËnem delovanju. V skladu s Panebiancovim (1988) razvojnim modelom, je v zrelem obdobju strank v primeru izzivalnih sprememb v okolju spet mogoËe priËakovati veËjo odprtost zrelih in uveljavljenih strank (strank v fazi prilagajanja) do druæbe - v posebnih okoliπËinah tudi do æensk. Gre za okoliπËine, ko se okrepijo druæbeni in politiËni pritiski na stranke v tej smeri. V primeru, da se te stranke pritiskom ne prilagodijo, obstaja pre- cejπnja nevarnost, da bodo izgubljale v tekmovanju za volilne glasove, da bodo postale obrobne ali bodo celo usahnile. Bolj prilagodljive stranke se na pritiske odzivajo s ciljem zadræati ali celo poveËati deleæ svojih volivcev. Manj prilagodljive stranke pa tvegajo izgubo volilnih glasov, parlamentarnih sedeæev ali celo odmrtje. Ko se zrele, uveljavljene in institucionalizirane stranke prilagajajo pritiskom za veËji deleæ æensk v politiki, se nove politike lotevajo previdno - s Ëim manj tveganja in tako, da bi prepreËile morebitno izgubo æe zagotovljenih deleæev glasov. Zato posebno pozornost posveËamo tudi strankarskim strategijam na tem podroËju. 1.3. Vloga in funkcije politiËnih strank v procesih izbire kandidatov za volitve v politiËna predstavniπka telesa PolitiËne stranke so organizacije, ki imajo v druæbi in dræavi veË funkcij (o tem npr. von Beyme, 1985). Skozi svoj zgodovinski razvoj so stranke postale politiËne akterke, ki igrajo najpomembnejπo vlogo na volitvah, v parlamentih in procesih izbire kandidatov za volitve. Zlasti v evropskih dræavah so se izkristalizirale kot tisti subjekti, ki organizirajo in izvajajo volilne kampanje (Ware, 1996). Volilne kampanje so namreË v procesu volitev postale nepogreπljive, hkrati pa tudi vedno zahtevnejπe in s tem draæje (Katz in Mair, 1993). Stranke so tako prevzele nase logistiËno in finanËno breme izpeljave nujno potrebnih volilnih kampanj. To pomeni, da pomagajo kandidatom posameznih strank vstopiti v parlamente. V zameno naj bi izbrani kandidati pri delovanju v parlamentih izraæali lojalnost do organizacij, ki so jim pomagale vstopiti v parlament in delovali v skladu s strankarskimi priËakovanji. V prid tezi o strankah kot glavnih politiËnih akterkah na volitvah in v parlamentih govori tudi malo neodvisnih3 kandidatov na volitvah (Mueller, 1994) in πe manjπe πtevilo izvoljenih neodvisnih kandidatov4 (Svasand, Strom in Rasch, 1997). Dejavniki strankarske podpore kandidatkam 144 DR, XVI (2000), 34-35: 141-165 Zaradi vsega povedanega je priËakovati, da igrajo stranke najpomembnejπo vlogo tudi v procesih izbire kandidatov za volitve. Celo dræavne zakonodaje najveËkrat namreË vsebujejo le doloËila, ki predpisujejo, pod kakπnimi pogoji lahko stranke in posamezni kandidati vloæijo svoje kandidature za volitve. Tako zakonodaje le redko v veËji meri (so)oblikujejo ali vplivajo na procese izbire kandidatov za volitve v strankah, Ëeprav lahko npr. z doloËili o obveznih æenskih ali spolnih kvotah na kandidatnih listah za volitve, vsaj posredno vplivajo na procese izbire kandidatov v vseh strankah doloËene dræave.5 Podrobnejπe oblikovanje procesov izbire kandidatov za volitve, ki vsekakor pomembno vplivajo tudi na πtevilo æensk v parlamentih, je tako v veËini primerov pre- puπËeno strankam in njihovim notranjim pravilom (statutom, pravilnikom, nepisanim pravilom obnaπanja). Zaradi tega se lahko ti procesi celo med strankami iste dræave bistveno razlikujejo. PolitiËne stranke (lokalne organizacije strank, oæji ali najoæji organi strank, posebne volilne konvencije strank) so tako v resnici glavne selektorke, ki odloËajo o tem, kdo se bo v imenu posameznih strank potegoval za glasove volivcev in za vstop v parlament ter koliko bo med temi kandidati æensk. 1.4. Odpiranje strank k æenskam - zunanji dejavniki PolitiËne stranke so organizacije, ki tako kot vse organizacije pri svojem delovanju zasledujejo postavljene cilje. Prav gotovo je kljuËni cilj strank pridobiti oblast ali si zagotoviti vsaj sodelovanje pri njej. Za to pa najveËkrat potrebujejo Ëim veË glasov volivcev na volitvah. To pomeni, da so politiËne stranke organizacije, ki iπËejo volilno podporo in temu prilagajajo svoje delovanje ter organiziranost. Hkrati je potrebno upoπtevati, da so to organizacije, ki se za spremembe v svojem delovanju in orga- niziranosti odloËajo le, ko so se prisiljene prilagajati okolju in njegovim izzivom. Zgodovinsko pokopaliπËe je polno politiËnih strank, ki so v doloËenem obdobju pre- vladovale na politiËnem prizoriπËu, pa se potem niso znale prilagoditi novim okoliπËinam in spremembam v okolju (Blondel, 1978). Zato so s tega prizoriπËa izginile ali pa so jih vsrkale druge stranke. Cilj strank je torej Ëim bolj uspeπno volilno in organizacijsko preæiveti. Da doseæejo ta dva cilja, so se pripravljene spreminjati in prilagajati okolju,6 vendar samo do stopnje, ki jim πe omogoËa Ëim uspeπnejπe doseganje teh dveh ciljev. Na podroËju prouËevanja zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na strankarsko odpiranje do æensk, zasledimo predvsem raziskave, opravljene v visoko razvitem delu Evrope. Enega pomembnejπih izzivov okolja doslej je zrelim in uveljavljenim strankam v zahodnoevropskih demokracijah predstavljala πe vedno rastoËa politiËna udeleæba (in mobilizacija) æensk.7 Uveljavljene stranke so se v 60. in 70. letih 20. stoletja v tekmi za volilne glasove spoprijemale z dvema glavnima izzivoma. Najprej se jim je bistveno skrËila ali celo izginila ideoloπka osnova njihovega delovanja (O’Neill, 1997), skoraj soËasno pa sta rasla moË in vpliv novih druæbenih gibanj, izmed katerih so se zlasti ekoloπka preoblikovala v politiËne stranke. Nove oblike politiËnega organiziranja so zaËele ogroæati do tedaj skoraj monopolni poloæaj starih strank na politiËnem in volilnem trgu (O’Neill, 1997). Zaradi tega so morale uveljavljene stranke v tekmi za ohranjanje Danica Fink-Hafner in Alenka Kraπovec 145DR, XVI (2000), 34-35: 141-165 Ëim veËjega πtevila starih tradicionalnih volivcev in pridobitve novih v svoje politike in delovanje vkljuËiti nove politiËne vsebine. Med njimi je postajalo vedno bolj pomembno vpraπanje enake (praviËne) zastopanosti æensk na kandidatnih listah za volitve in v politiËnih predstavniπkih telesih. Zaradi odpiranja omenjenega vpraπanja s strani novih druæbenih gibanj in novih politiËnih strank, so postali nekdaj v veËji meri zagotovljeni glasovi politiËno mobiliziranih æensk ranljivi in pridobljivi za druge, predvsem nove stranke, ki so v svoje delovanje vnesle idejo nove politike (Caul, 1999). Razvoj dogodkov je pokazal, da so se uveljavljene stranke v zahodnoevropskih demokracijah relativno hitro8 in uspeπno prilagodile boju za mobilizirane æenske glasove, soËasno pa so nove stranke z umestitvijo v klasiËno politiËno igro in strankarski sistem v svojem delovanju postale zmernejπe (O’Neill, 1997). Tako so uveljavljene stranke, sploπno gledano, postale bolj odprte do kandidatk na volitvah.9 S tem so umirile korenitejπe in resnejπe zahteve po ureditvi tega vpraπanja. Vendar pa volilni potencial æensk, ki πe vedno ni popolnoma izkoriπËen,10 ostaja izziv za nove (neparlamentarne) stranke. V poudarjanju pravice æensk, da so enako (praviËno) zastopane v politiËnih predstavniπkih telesih in v uvrstitvi veËjega πtevila æensk na kandidatne liste za volitve,11 vidijo te stranke moænost za poseganje v volilne niπe in za pridobivanje zadostnega πtevila (zlasti æenskih) glasov za vstop v politiËna predstavniπka telesa.12 Opisano prilagajanje strank veËji politiËni udeleæbi (in mobilizaciji) æensk v zahod- nem delu Evrope je torej v resnici predvsem naËin pridobivanja veËjega skupnega πtevila glasov na volitvah (Skjeie, 1997: 298). Zgoraj opisane raziskovalne ugotovitve potrjujejo tezo, da so politiËne stranke organizacije, ki se borijo za oblast, za doseganje tega cilja pa so se pripravljene prilagajati izzivom okolja, tudi tistim, ki jim jih predstavlja pritisk æensk k veËji politiËni udeleæbi (in mobilizaciji). PriËakujemo, da bomo podobne zakonitost razkrili tudi v postsocialistiËnem okolju. 1.5. Oblikovanje politiËnih karier - strankarske strategije pri odpiranju k æenskam Kandidati strank za volitve morajo pred dokonËno odloËitvijo o tem, kdo bo v imenu doloËene stranke dejansko nastopil na volitvah in dobil moænost vstopa v politiËna predstavniπka telesa na lokalni in nacionalni ravni, skozi æe omenjene procese izbire kandidatov v strankah. Rezultati teh procesov v doloËeni meri (vsaj posredno) æe vplivajo na sestavo politiËnih predstavniπkih teles. Z analizo omenjenih procesov lahko odgo- vorimo tudi na vpraπanje, ali so vsaj v izhodiπËu dane moænosti za izpolnitev idealnih priËakovanj, da naj bi sestava izvoljenih parlamentov odsevala socialno, demografsko in spolno sestavo druæb, iz katerih prihajajo izvoljeni predstavniki ljudstva. PoslediËno je to soËasno tudi odgovor na vpraπanje o legitimnosti politiËnih predstavniπkih teles (Norris, 1997). Vendar stranke v omenjenih procesih sledijo predvsem svojim interesom in postavljajo svoja merila, ki jih upoπtevajo pri izbiri kandidatov za volitve. Ta merila so lahko zmoænost zbiranja finanËnih sredstev, dolgotrajno in aktivno delo v strankah, popularnost v javnosti ali pa izkuπnje na niæjih ravneh politiËnega delovanja oz. v Dejavniki strankarske podpore kandidatkam 146 DR, XVI (2000), 34-35: 141-165 politiËnih predstavniπkih telesih (Norris, 1997). Veliko strank v demokratiËnih zaho- dnoevropskih dræavah (npr. v Veliki Britaniji, NemËiji, Franciji, na ©vedskem in Nizozemskem) je izoblikovalo ustaljeno pot, ki jo morajo prehoditi Ëlani strank, preden jim te dopustijo kandidirati v njihovem imenu. V omenjenih dræavah so izkuπnje v politiËnih predstavniπkih telesih na lokalni113 in/ali nacionalni ravni najpomembnejπa zahteva in najpogostejπa pot do (ponovne) pridobitve kandidature za volitve v nacionalne parlamente (Leijenaar, 1993; Lovenduski, 1993; Norris, 1993; Sainsbury, 1993), Ëeprav do istega cilja vodijo tudi nekatere alternativne poti ‡ npr. preko kariere v vojski, mnoæiËnih medijih ali dræavni upravi (Norris, 1997). Podporo prvi smeri predstavlja πe rastoËa profesionalizacija politiËnih karier, ki vkljuËuje zahteve po politiËnih izkuπnjah na razliËnih ravneh politiËnega delovanja.14 Posledica tega je, da se vstop v politiko na nacionalni ravni v zahodnoevropskih demokracijah praviloma zaËenja na lokalni ravni (obËinski in regionalni). In to velja tako za kandidate kot kandidatke.15 »e to ugotovitev prenesemo na vpraπanje πtevila æensk v politiki oz. parlamentih, potem lahko, glede na vzpon politiËne udeleæbe æensk in pozornost, ki jo ima v zadnjih desetletjih vpraπanje enakih moænosti æensk pri kandi- daturah za volitve, reËemo, da odprtost strank do æensk razumemo kot moænost æensk za postopno pridobivanje ustreznih politiËnih izkuπenj na lokalni ravni politike. Na tej podlagi se krepijo tudi moænosti za prodor v politiko na nacionalni ravni. V skladu s tem moremo priËakovati, da se bosta stopnja odprtosti posameznih strank do æensk (njihov deleæ na kandidatnih listah za volitve) in deleæ Ëlanic politiËnih predstavniπkih teles, najprej poveËala na lokalni ravni16 in πele s faznim zamikom tudi na nacionalni.17 2. Dejavniki strankarske podpore kandidatkam za mesta v politiËnih predstavniπkih telesih v Sloveniji Celo med strankami znotraj ene dræave obstajajo velike razlike glede deleæa kandidatk, ki jih posamezne stranke izberejo za nastop na volitvah (Caul, 1999). Kot smo æe omenili, v politoloπki literaturi najdemo teze o razliËnih dejavnikih, ki vplivajo na stopnjo odprtosti posameznih strank (ki igrajo tako pomembno vlogo pri sestavi parlamentov) do marginalnih skupin, in posebej do æensk. V empiriËnem delu naπe raziskave bomo preverjali le vpliv dveh dejavnikov na odprtost slovenskih strank do æensk. Prvi se nanaπa na razvojno fazo (s tem tudi na starost in poloæaj) strank, drugi pa na vpraπanje oblikovanja znotrajstrankarske politiËne kariere (od lokalne do nacionalne ravni). 2.1. Razvojne faze strank v demokratiËnem prehodu v Sloveniji Delavsko gibanje in stranke v Sloveniji so tradicionalno vkljuËevale tudi æenske. Janusova narava odnosa delavskih strank do æensk je v Sloveniji πe prav posebej razvidna iz dveh elementov ‡ emancipativnega in omejevalnega (podrobno o tem v Jogan, 2000). Primer prvega je odloËitev Izvrπilnega odbora Osvobodilne fronte 17. maja 1942, da uzakoni aktivno in pasivno volilno pravico æensk, ki je omogoËila vstop æensk na Danica Fink-Hafner in Alenka Kraπovec 147DR, XVI (2000), 34-35: 141-165 zasedanje odposlancev slovenskega naroda v obsegu 10,0% vseh odposlancev. Primera drugega elementa sta politiËno poenotenje pred II. svetovno vojno pluralnega æenskega gibanja, kateremu je sledila celo ukinitev posebne (komunistiËni partiji podrejene) æenske organizacije v letu 1953. Podobno kot v drugih socialistiËnih dræavah, je tudi v Sloveniji vodilna komunistiËna stranka v razliËnih obdobjih na razliËne naËine urejala ‘æensko vpraπanje’, vendar praviloma v duhu povezanosti ‘emancipacije delavskega gibanja’ z ‘emancipacijo æensk’. Pogosto torej v duhu podrejanja ‘delavskemu’ interesu oziroma viπjim interesom razvoja socializma, vodenega s strani vodilne stranke. Izraz take tradicije so tudi æenske kvote v Ëasu socialistiËnega sistema. Te so v znatni meri zagotav- ljale prisotnost æensk v politiËnih predstavniπkih telesih, vendar ne tudi njihovega pomembnejπega preboja v elito, ki je ohranjala ideoloπki in politiËni monopol. V 80. letih so æenske postale zelo dejavne v novih oblikah nepolitiËnega interesnega delovanja na razliËnih druæbenih podroËjih in tudi v opozicijskih oblikah politiËnega delovanja - med drugim tudi v novih druæbenih gibanjih v Sloveniji (podrobno o tem v Jogan, 2000). Po podatkih raziskave o mirovnem gibanju (Fink-Hafner, 1992) lahko govorimo o enakopravni udeleæbi aktivistov obeh spolov. Gre za lastnost, ki je bila v tistem Ëasu znaËilna za nova druæbena gibanja v zahodni Evropi. Leta 1989 je Zveza komunistov Slovenije tudi formalno pristala na odvzem monopola nad politiËnim organiziranjem v Sloveniji. Na podlagi ustavnih dopolnil jeseni 1989 in Zakona o politiËnem zdruæevanju iz decembra 1989 je priπlo do oblikovanja novih politiËnih strank oz. najprej le zvez. Moderna pluralistiËna oblika demokracije, ki jo je prineslo veËstrankarstvo na prehodu iz 80. v 90. leta, je a) razkrojila stare vzorce vkljuËevanja v politiko prek druæbenopolitiËnih organizacij in drugih oblik predstavniπtva v delegatskem sistemu; b) prinesla institucionalizacijo gibanj in izloËanje æensk iz osrËja delovanja teh novih politiËnih tvorb; in c) ohranila tradicijo izkljuËenosti æensk iz osrËja politiËnega odloËanja prek Ëedalje bolj znaËilnega strankarskega delovanja - Ëeprav tokrat pluralnega. Vse to se je zgodilo navkljub demografskim spremembam (npr. poveËanemu deleæu izobraæenih æensk). OËitno na poveËanje deleæa æensk v politiki pomembno vplivajo πe drugi dejavniki, ki pa so v Sloveniji zaenkrat preπibki. Za razumevanje omenjenega pojava bi bilo verjetno potrebno raziskovalno pozornost usmeriti tudi na dejavnike, ki so bili doslej v druæboslovni misli v Sloveniji zanemarjeni, v zahodni Evropi pa so æe upoπtevani (celovito upoπtevanje politiËno socializacijskih in strukturnih dejavnikov - npr. v Rendall, 1993, in upoπtevanje socialno psiholoπkih dejavnikov ter dejavnikov politiËne mobilizacije æensk - npr. v Briet et. al., 1987). V procesu demokratiËnega prehoda sta se v Sloveniji oblikovala dva grozda politiËnih organizacij oziroma strank. SoËasno z oblikovanjem novih strank je namreË potekalo tudi preoblikovanje starih druæbenopolitiËnih organizacij. Tako sta se izoblikovali dve skupini strank, ki ju bomo preuËevali v nadaljevanju: a) novoustanovljene stranke, ki so svoj razvoj iz gibanjskih v institucionalizirane stranke dejansko priËele leta 1988 ali kasneje in jih bomo v nadaljevanju imenovali ‘nove stranke’, ter b) preoblikovane stare druæbenopolitiËne organizacije, ki jih lahko obravnavamo kot organizacije v zrelem obdobju razvoja in jih bomo v nadaljevanju imenovali ‘stare stranke’. V duhu æe pred-stavljenega Panebiancovega modela opisujemo stare stranke Dejavniki strankarske podpore kandidatkam 148 DR, XVI (2000), 34-35: 141-165 kot stranke, ki se prilagajajo spremenjenemu okolju, se preobraæajo, ker se borijo za preæivetje in predvidevamo, da to poËnejo tudi z iskanjem dodatne podpore na druæbenih podroËjih, ki so bila doslej politiËno obrobna. Nove stranke si v procesu demokratiËnega prehoda praviloma prizadevajo preoblikovati se iz gibanjskih oblik, zametkov strank v moderne, institucio-nalizirane stranke. Pogosto so pomembni druæbeni viri novih strank v starem sistemu marginalizirane druæbene skupine - kmetje, obrtniki, verni. Tako predvi- devamo, da so nove stranke v zgodnji fazi svojega razvoja vkljuËujoËe - torej v veËji meri odprte tudi do æensk. Poleg tega predvidevamo, da so se v 90. letih nove stranke, ki so nastale v prvi fazi demokratiËnega prehoda (1988-1991) poskuπale institucionali- zirati. V skladu s teoretskimi priËakovanji, oprtimi na Panebiancov razvojni model, bi se te nove stranke v desetletnem obdobju institucionalizacije æe lahko odtujile od æensk, medtem ko priËakujemo, da mlajπe nove stranke v zgodnji fazi razvoja v boju za volilne glasove ponavljajo vzorec zaËetne odprtosti do æensk. 2.2. Zakonodajna doloËila o izbiranju kandidatov za volitve v politiËna predstavniπka telesa - devetdeseta leta Delovanje politiËnih strank v Sloveniji je (bilo) urejeno v veË zakonih, za nas najpomembnejπi pa so trije: Zakon o politiËnih strankah (1994), Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o politiËnih strankah (2000) in Zakon o volitvah v Dræavni zbor (1992). Zakon o politiËnih strankah in Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o politiËnih strankah podrobneje urejata postopek ustanovitve, delovanje, organizacijo in financiranje strank; o procesu izbire kandidatov za volitve in zagotavljanju veËjega πtevila kandidatk na volitvah pa skorajda ni napisane besede. Tako 19. Ëlen od strank zahteva le, da njihovi statuti doloËijo postopek in organ, ki doloËa kandidate za volitve v Dræavni zbor, v organe lokalnih skupnosti in za predsednika republike. Poleg tega morajo stranke doloËiti naËin zagotavljanja enakih moænosti obeh spolov pri doloËanju kandidatov za zgoraj omenjene volitve. Podobno skop je pri tem vpraπanju tudi Zakon o volitvah v Dræavni zbor. DoloËa le, da lahko kandidate predlagajo politiËne stranke in volivci, in sicer stranke s tajnim glasovanjem o kandidatnih listah in po postopku, ki je doloËen z njihovimi pravili. Omenjene doloËbe so dejansko tudi edine, ki poskuπajo (so)oblikovati procese izbire kandidatov za volitve v vseh slovenskih strankah. Na pod- lagi predstavljenih doloËb relevantnih zakonov o politiËnih strankah in njihovem delovanju lahko ugotovimo, da slovenska zakonodaja v tem pogledu do æensk ni diskriminatorna (niti pozitivno niti negativno), saj vsem dræavljanom, ki imajo pasivno volilno pravico omogoËa formalno enake moænosti vstopa v politiËna predstavniπka telesa, ter da oblikovanje tako pomembnega procesa, kot je izbiranje kandidatov za volitve, v zelo veliki meri prepuπËa idejam in interesom politiËnih strank. Tako imajo politiËne stranke (natanËneje reËeno tisti deli strank, ki znotraj njih dejansko nadzorujejo omenjene procese) odloËilno vlogo pri zagotavljanju veËjega ali manjπega deleæa æensk na kandidatnih listah in poslediËno verjetno tudi v parlamentu in v obËinskih svetih. Danica Fink-Hafner in Alenka Kraπovec 149DR, XVI (2000), 34-35: 141-165 2.3. NaËrt za empiriËno analizo vloge strank pri deleæu kandidatk in izvoljenih æensk na volitvah v politiËna predstavniπka telesa v Sloveniji v obdobju 1990 - 2000 V empiriËnem delu prispevka bomo preverjali tri predpostavke: a ) Nove politiËne stranke so v zaËetni fazi svojega razvoja v veËji meri odprte do æensk kot druge stranke. b) Stare politiËne stranke v zreli fazi razvoja so bolj odprte do æensk kot nove stranke v fazi institucionalizacije. c) Odprtost do æensk je pri politiËnih strankah veËja na lokalni kot na nacionalni ravni. Omenjene predpostavke bomo preverjali na podatkih o deleæih kandidatk in izvoljenih poslank ter obËinskih svetnic po posameznih strankah, in sicer na parlamentarnih volitvah leta 1990,18 1992, 1996 in 2000 ter na lokalnih volitvah leta 1994 in 1998. 2.4. Raziskovalne ugotovitve a) Parlamentarne volitve Na podlagi podatkov (Tabela 1) lahko ugotovimo naslednje teænje: - relativno velik deleæ kandidatk pri starih strankah na prvih volitvah (preoblikovana ZK/ZLSD je imela 25,6%, ZSMS/LDS 26,0% in SZDL/SSS 25,3% kandidatk), ko so bile sooËene z moËnimi opozicijskimi strankami, ki so zahtevale korenitejπo preobrazbo in so tako predstavljale moËan zunanji pritisk na stare stranke. Po uspeπnih volitvah leta 1990 je sledil relativno velik upad deleæa kandidatk, ki pa se od leta 1996 dalje izrazito poveËuje (pri preoblikovani ZK/ZLSD je bil deleæ kandidatk v letu 1992 15,5%, v letu 1996 38,6% in v letu 2000 je priπlo do rahlega upada deleæa na 33,3%; pri preoblikovani ZSMS/LDS pa je bil ta deleæ v letu 1992 9,3%, v letu 1996 13,7% in v letu 2000 25,3%); - rahlo teænjo porasta deleæa kandidatk pri dveh majhnih do srednje velikih novih strankah (SDS in SLS), nastalih v prvi fazi demokratiËnega prehoda ‡ demokratiËnem prehodu v oæjem smislu, ki sta æe v veliki meri preπli v fazo institucionalizacije (SDS je po padcu z 11,7% v letu 1990 na 7,9% v letu 1992 beleæila stalno rahlo poveËanje, in sicer na 11,9% v letu 1996 do 12,8% kandidatk v letu 2000; SLS je poveËevala deleæ kandidatk od 6,7% v letu 1990, 8,7% v letu 1992, na 13,6% kandidatk v letu 1996, zdruæena SLS + SKD z 12,8% pa je v letu 2000 beleæila rahel padec deleæa kandidatk glede na SLS v letu 1996), medtem ko so SKD, ki tudi sodijo v omenjeno skupino novih strank, beleæili rahlo teænjo upada deleæa kandidatk (od 13,0% v letu 1990, 11,2% v letu 1992 do 9,5% kandidatk v letu 1996, zdruæena SLS + SKD pa je imela leta 2000 12,8% kandidatk); - relativno velik zaËetni deleæ kandidatk pri veËjem πtevilu kasneje nastalih majhnih novih strank, ki pa niso uspele vstopiti v parlament (v letu 1992 so imele SN in Dejavniki strankarske podpore kandidatkam 150 DR, XVI (2000), 34-35: 141-165 ©DKS 20,0%, GOD 23,1%, DEMOS - K 24,2%, SEG 26,9%, KS 30,8%, Smer 35,7% kandidatk; v letu 1996 so imele NPS 20,0%, ZA 29,1%, KSU 30,0%, SED pa 40,0% kandidatk; tudi nove majhne stranke, ki so nastopile na parlamentarnih volitvah leta 2000, so imele velik zaËetni deleæ kandidatk, npr. DS© 35,7%, NOVA19 68,7% in GÆS kar 100,0% kandidatk20); - izrazita nihanja deleæa kandidatk pri novih strankah, ki so prehajale skozi viharen proces notranjih razhajanj, cepitev in ponovnih zdruæevanj (SDZ je imela leta 1990 8,1% kandidatk, po razcepu je imela DS v letu 1992 13,9%, po nadaljnih razcepih pa v letu 1996 24,4% in v letu 2000 14,3% kandidatk; Zeleni so imeli v letu 1990 28,9% kandidatk, v letu 1992 14,9%, v letu 1996 23,1% in v letu 2000 14,7% kandidatk); - izrazit kratkoroËen porast deleæa kandidatk pri strankah, ki so glede na svojo velikost pravilno predvidevale velike teæave pri ponovnem doseganju zadostnega deleæa glasov za vstop v parlament (LS 2,7% v letu 1992 in 21,3% kandidatk v letu 1996, nato pa je v bistvu izginila s strankarskega prizoriπËa; porast deleæa kandidatk v SNS, in sicer s 7,0% v letu 1992, na 10,7% v letu 1996, do 20,3% v letu 2000, ki pa je uspela obdræati mesto v parlamentu); - praviloma relativno velik deleæ kandidatk v primeru novih strank, javno vzpostavljenih tik pred volitvami (v letu 2000 je imela npr. SMS 19,4% in GÆS 100,0% kandidatk, vendar je le SMS uspela vstopiti v parlament; NSi, ki nekoliko izstopa s povezavo z delom æe institucionalizirane nove stranke nekdanjih SKD je imela leta 2000 16,1% kandidatk in 25,0% izvoljenih æensk, poleg tega pa je dosegla relativno velik deleæ volilnih glasov - 8,6%); - volilni neuspeh strank, ki sta imeli na kandidatnih listah 100,0% kandidatk (LN je leta 1990 dosegla 0,4% glasov, GÆS pa leta 2000 0,5% glasov), kot tudi tistih strank, ki na svojih kandidatnih listah niso imele kandidatk (ZDUMB in LPK leta 1990, IDZ - DDI, DSS in ZG leta 1992); - teænjo v strankarski areni, da Ëedalje veËji deleæ na volitvah tekmujoËih strank vkljuËuje kandidatke (v letu 1990 sta bili brez kandidatk dve stranki, medtem ko za eno ni podatka in vse te stranke so na volitvah tekmovale prviË in zadnjiË; v letu 1992 so bile brez kandidatk tri stranke in prav tako so vse tri na volitvah tekmovale prviË in zadnjiË; v letih 1996 in 2000 ni bilo stranke, ki ne bi vkljuËevala kandidatk); - v desetletnem obdobju πtirih volilnih ciklusov (1990 - 2000) je z vmesnim nihanjem opaziti rast povpreËnega deleæa kandidatk pri novih strankah (od 18,9% v letu 1990, 13,9% v letu 1992, 18,1% v letu 1996 do 26,7% kandidatk v letu 2000); - v desetletnem obdobju πtirih volilnih ciklusov (1990 - 2000) je z vmesnim nihanjem opaziti rast povpreËnega deleæa kandidatk pri starih strankah (od 25,6% v letu 1990, 12,6% v letu 1992, 26,1% v letu 1996 do 29,3% kandidatk v letu 2000); - zakljuËimo lahko z ugotovitvijo, da postaja vpraπanje udeleæbe in mobilizacije æensk v politiki tudi v Sloveniji vedno bolj pomembno. Videti je, da se stranke uËijo instrumentalizacije svojega odnosa do æensk v boju za oblast. Procesi uËenja se od stranke do stranke razlikujejo po intenzivnosti, poglobljenosti in uËinkovitosti, zdi pa se, da so ob prelomu tisoËletja v tem pogledu v prednosti stare stranke. Danica Fink-Hafner in Alenka Kraπovec 151DR, XVI (2000), 34-35: 141-165 Stare stranke v fazi zrelosti: retrospektivni pogled iz leta 2000 kaæe premike od zaËetne relativno velike stopnje odprtosti strank do æensk, njenega upada v letu 1992, do Ëedalje veËjega odpiranja starih strank do æensk po letu 1996. Pri tem se zastavlja vpraπanje, ali gre tu za odziv na izzive okolja ali na pritiske od znotraj? Kaj je bilo pri tem odloËilno, boj za prevlado v strankarski areni v letu 2000 (po tem, ko je kratek Ëas delovala prva politiËno ‘desno’ usmerjena vlada po obdobju demokratiËnega prehoda v oæjem smislu), ali prilagoditev pritiskom ‘æenskih lobijev’ v in izven strank? Kakπna je bila pri tem vloga ‘leve’ ideoloπke usmeritve? Ali to odpiranje do æensk pomeni ponoven vzpon stare socialistiËne tradicije tretjinskih æenskih kvot? Na podlagi predstavljenih podatkov na ta vpraπanja ne moremo zanesljivo odgovoriti. Nove stranke v fazi institucionalizacije: v veËji meri se odpirajo k æenskam, kadar je ogroæen njihov vstop v parlament, sicer pa so za njih znaËilni razmeroma majhni deleæi æensk med strankinimi kandidati (povpreËje se giblje med pribliæno 10,0 do 12,0%). Nove stranke v fazi geneze: relativno velika odprtost do æensk je zelo pomembna za nove majhne stranke, vendar ne moremo reËi, da jim to zagotavlja volilni uspeh (vstop v parlament). Tako je leta 1992 SNS s 7,0% kandidatk vstopila v parlament, medtem ko to ni uspelo npr. SN z 20,0% in KS s 30,8% kandidatk. Podobno je bilo leta 1996, ko je DeSUS vstopila v parlament kljub ”le” 21,8% kandidatk, ni pa to uspelo npr. KSU s 30,0% in SED s 40,0% kandidatk. Leta 2000 je SMS z 19,4% kandidatk vstopila v parlament, DS© s 35,7%, GÆS s 100,0% kandidatk pa ne. Vloga velikosti strank: majhne stranke so v posameznih Ëasovnih toËkah praviloma bolj odprte do æensk, zlasti pa takrat, ko se borijo za preæivetje (vstop v parlament). VeËje stranke se, kot kaæejo naπi podatki, prilagajajo oziroma odpirajo k æenskam bolj postopno in predvsem zaradi izzivov, ki prihajajo iz okolja in/ali notranjosti strank. Volilni uspeh: z izjemo leta 1992 so povpreËni deleæi kandidatk veËji v grozdu starih strank kot v grozdu novih strank (med povpreËnim deleæem kandidatk vseh novih in povpreËnim deleæem kandidatk vseh starih strank je razlika v letu 1992 le 1,3% v korist novih strank). Tudi volilni uspeh starih strank se je v obdobju 1990 - 2000 poveËal, saj je seπtevek deleæev volilnih glasov vseh starih strank od leta 1990 do leta 2000 zelo narasel. Seπtevek deleæev volilnih glasov vseh starih strank, ki so vstopile v parlament, je v desetletnem obdobju (po daljπem obdobju stabilne dobre tretjine) narasel skoraj na polovico (37,2% vseh volilnih glasov v letu 1990, 37,1% v letu 1992, 36,0% v letu 1996 in kar 48,3% v letu 2000). Seπtevek deleæev volilnih glasov vseh novih strank, ki so vstopile v parlament, pa v istem obdobju kaæe na delno nestanovitnost okrog polovice in delno teænjo upadanja na parlamentarnih volitvah leta 2000 (54,8% vseh volilnih glasov v letu 1990, 45,2% v letu 1992, 52,6% v letu 1996 in 47,9% v letu 2000). Pri tem opozarjamo, da je bil deleæ izgubljenih glasov (tistih, ki niso zastopani v parlamentu) v letu 2000 najmanjπi (3,8%) v vsem obdobju od prvih demokratiËnih in veËstrankarskih (postsocialistiËnih) volitev v Sloveniji kot tudi v vseh srednjeevropskih postsocialistiËnih dræavah (Fink-Hafner in Kraπovec 2000).21 Na podlagi predstavljenih podatkov navkljub opisanim ugotovitvam ne moremo sklepati o tem, da strankarska odprtost do æensk æe vnaprej doloËa njihov volilni uspeh. Zagotovo pa naπe dosedanje ugotovitve spodbujajo Dejavniki strankarske podpore kandidatkam 152 DR, XVI (2000), 34-35: 141-165 k nadaljnjemu raziskovanju dejavnikov volilne zmage starih strank (strank ‘levice’) na zadnjih parlamentarnih volitvah. Tabela 1 Deleæi kandidatk in deleæi izvoljenih æensk na parlamentarnih volitvah leta 1990 (v druæbenopolitiËni zbor), 1992, 1996 in 2000 po posameznih strankah oziroma skupinah strank stranke / volitve volitve volitve volitve volitve volitve volitve volitve skupine 1990 1990 1992 1992 1996 1996 2000 2000 strank % kandidatk % izvolj. % kandidatk % izvolj. % kandidatk % izvolj. % kandidatk % izvolj. LDS 26,0 16,7 9,3 9,1 13,7 4,0 25,3 14,7 SKD 13,0 9,1 11,2 13,3 9,5 10,0 - - SLS 6,7 18,2 8,7 20,0 13,6 5,3 - - SDS 11,7 16,7 7,9 0,0 11,9 6,2 12,8 0,0 ZLSD 25,6 7,1 15,5 14,3 38,6 0,0 33,3 27,2 SNS - - 7,0 16,7 10,7 25,0 20,3 25,0 SDZ 8,1 12,5 - - - - - - DS - - 13,9 16,7 24,4 0,0 14,3 0,0 Zeleni 28,9 12,5 14,9 0,0 23,1 0,0 14,7 0,0 SSS 25,3 20,0 13,1 0,0 - - - - ND - - 7,6 0,0 - - - - SLS + SKD - - - - - - 12,8 0,0 SOPS 5,4 0,0 8,5 0,0 14,5 0,0 - - DeSUS - - - - 21,8 20,0 17,0 0,0 LS 12,7 0,0 2,7 0,0 21,3 0,0 - - LDSS - - 18,0 0,0 - - - - SN - - 20,0 0,0 - - - - KS - - 30,8 0,0 - - - - neodvisni kandi. - - 0,0 0,0 0,0 0,0 14,3 0,0 ZZP - - 12,5 0,0 - - - - DEMOS ‡ K - - 24,2 0,0 - - - - ©DKS - - 20,0 0,0 - - - - SEG - - 26,9 0,0 - - - - Smer - - 35,7 0,0 - - - - GOD - - 23,1 0,0 - - - - ReS - - 13,5 0,0 12,5 0,0 - - IDZ - DDI - - 0,0 0,0 - - - - DSS - - 0,0 0,0 - - - - ZG - - 0,0 0,0 - - - - NOVA - - - - 19,0 0,0 68,7 0,0 NSi - - - - - - 16,1 25,0 SMS - - - - - - 19,4 0,0 Danica Fink-Hafner in Alenka Kraπovec 153DR, XVI (2000), 34-35: 141-165 SDAS - - - - - - 8,3 0,0 DS© - - - - - - 35,7 0,0 GÆS - - - - - - 100,0 0,0 G»P - - - - 17,2 0,0 13,0 0,0 SND - - - - 14,6 0,0 - - ZA - - - - 29,1 0,0 - - SED - - - - 40,0 0,0 - - NSD - - - - 11,3 0,0 - - NPS - - - - 20,0 0,0 21,4 0,0 DEUS - LZS - - - - 6,7 0,0 - - SF, ZZP, ZZG - - - - 11,9 0,0 - - DZL 14,0 0,0 - - - - - - ZDUMB 0,0 0,0 - - - - - - DZK 8,3 0,0 - - - - - - ZOEO ni podatka 0,0 - - - - - - NDG 36,8 0,0 - - - - - - LN 100,0 0,0 - - - - - - LPK 0,0 0,0 - - - - - - KSU - - - - 30,0 0,0 - - Viri: AntiÊ, G. M. (1998); Mladina 6. 4. 1990 (πt. 14); PoroËilo o delu Dræavnega zbora v mandatnem obdobju 1996 - 2000 (2000); PoroËilo Republiπke volilne komisije o izidu glasovanja za izvolitev delegatov v DruæbenopolitiËni zbor SkupπËine Republike Slovenije leta 1990 (1990); Rezultati raziskovanj, 1994, πt. 600; Rezultati glasovanj, 2000, πt. 750; StatistiËne informacije, 1996, πt. 291; StatistiËne informacije, 2000, πt. 251 (obdelava podatkov ga. Zofija Savec). Opomba 1: IzraËuni deleæev kandidatk in izvoljenih æensk so narejeni na osnovi predstavljenih virov. 100% predstavljajo vsi kandidati iste stranke oziroma skupine strank in vsi izvoljeni kandidati iste stranke oziroma skupine strank. Opomba 2: Stranke izpisane v krepkem tisku so stare stranke. Opomba 3: Stranke, katerih deleæi izvoljenih æensk so izpisani v poπevnem tisku, so stranke, ki so pridobile vsaj en mandat v DruæbenopolitiËnem zboru oz. Dræavnem zboru (Ëlana ali Ëlanico). Opomba 4: Na volitvah leta 1990 so nekatere tudi πe sedaj najpomembnejπe stranke nastopile pod drugaËnimi imeni kot so predstavljena v tabeli: - LDS je nastopila pod imenom ZSMS - LS (preoblikovana ZSMS); - SLS je nastopila pod imenom SKZ; - SDS je nastopila pod imenom SDZS; - ZLSD je nastopila pod imenom ZKS - SDP (preoblikovana ZKS), leta 1992 pa pod imenom ZL; - SSS je nastopila pod imenom SZS (preoblikovana SZDL); - DS in ND sta bili na volitvah leta 1990 πe enotna stranka, in sicer SDZ; - Zeleni Slovenije so zanesljivo stranka, ki se je v slovenski strankarski areni najveËkrat (ra)zdruæila, zato jo, ne glede na imena pod katerimi je kateri od delov Zelenih Slovenije nastopil na volitvah po letu 1990, v tabeli predstavljamo kot Zelene. Dejavniki strankarske podpore kandidatkam 154 DR, XVI (2000), 34-35: 141-165 Tabela 2 Najmanjπi, najveËji in povpreËni deleæi kandidatk pri novih in starih strankah na parlamentarnih volitvah leta 1990, 1992, 1996 in 2000 glede na to ali so vstopile v parlament ali ne skupine % æensk 1990* 1990 1990* 1992 1992 1992 1996 1996 1996 2000 2000 2000 strank med neparl. parl. vse neparl. parl. vse neparl. parl. vse neparl. parl. vse NOVE najmanjπi 0,0 6,7 0,0 0,0 7,0 0,0 6,7 9,5 6,7 8,3 12,8 8,3 najveËji 100,0 28,9 100,0 35,7 14,9 35,7 40,0 21,8 40,0 100,0 20,3 100,0 povpreËni 23,5 13,5 18,9 15,2 10,6 13,9 19,7 13,5 18,1 34,5 16,4 26,7 STARE najmanjπi ni 25,3 25,3 13,1 9,3 9,3 ni 13,7 13,7 ni 25,3 25,3 najveËji ni 26,0 26,0 13,1 15,5 15,5 ni 38,6 38,6 ni 33,3 33,3 povpreËni ni 25,6 25,6 13,1 12,4 12,6 ni 26,1 26,1 ni 29,3 29,3 *Pri izraËunu ni upoπtevan manjkajoËi podatek za ZOEO. Opomba 1: Neodvisni kandidati v izraËunih najmanjπih, najveËjih in povpreËnih deleæev kandidatk niso upoπtevani, ker posamezni neodvisni kandidati niso politiËne stranke, ki nas v tem prispevku zanimajo. Opomba 2: Populacijo pri izraËunih najmanjπih, najveËjih in povpreËnih deleæev kandidatk pred- stavljajo deleæi vseh posameznih strank znotraj ene skupine strank (nove ali stare), ki so nastopile na volitvah. Tabela 3 Najmanjπi, najveËji in povpreËni deleæi izvoljenih æensk pri novih in starih parlamentarnih strankah (parlamentarne volitve leta 1990, 1992, 1996 in 2000) parlamentarne % æensk 1990 1992 1996 2000 stranke med izvoljenimi NOVE najmanjπi 0,0 0,0 5,3 0,0 najveËji 18,2 20,0 25,0 25,0 povpreËni 11,5 11,1 13,3 8,3 STARE najmanjπi 7,1 9,1 0,0 14,7 najveËji 20,0 14,3 4,0 27,2 povpreËni 14,6 11,7 2,0 20,9 Opomba 1: Neodvisni kandidati v izraËunih najmanjπih, najveËjih in povpreËnih deleæev izvoljenih æensk niso upoπtevani, ker posamezni neodvisni kandidati niso politiËne stranke, ki nas v tem prispevku zanimajo. Opomba 2: Populacijo pri izraËunih najmanjπih, najveËjih in povpreËnih deleæev izvoljenih æensk predstavljajo deleæi vseh posameznih strank znotraj ene skupine strank (nove ali stare), ki so vstopile v parlament. Danica Fink-Hafner in Alenka Kraπovec 155DR, XVI (2000), 34-35: 141-165 b) Lokalne volitve Podatki o lokalnih volitvah so teæko dostopni oziroma pomanjkljivi. Na podlagi dostopnih podatkov pa lahko ugotovimo, da so bile stare stranke leta 1994 v povpreËju bolj odprte do kandidatk kot nove in da so v preuËevanih letih dosegle v povpreËju tudi veËji deleæ izvoljenih æensk kot nove stranke. Pri novih strankah je bil povpreËni deleæ kandidatk na lokalnih volitvah leta 1994 viπji kot na parlamentarnih volitvah leta 1992, vendar je bil povpreËni deleæ izvoljenih æensk viπji pri novih strankah na parlamentarnih volitvah leta 1992. PovpreËni deleæ kandidatk pri novih strankah na parlamentarnih volitvah leta 1996 pa je bil viπji kot le-ta pri isti skupini strank na lokalnih volitvah leta 1994. Deleæ izvoljenih æensk v okviru novih strank, ki so vstopile v parlament po volitvah leta 1996, je bil v povpreËju 13,3%, v letu 2000 pa 8,3%. Na lokalnih volitvah leta 1994 je bil povpreËni deleæ izvoljenih æensk pri novih strankah 7,3%, leta 1998 pa 11,4%. Pri starih strankah je bil povpreËni deleæ kandidatk na lokalnih volitvah leta 1994 niæji kot na parlamentarnih volitvah leta 1996, medtem ko je bil povpreËni deleæ izvoljenih æensk bistveno viπji na lokalnih volitvah leta 1994 (14,7%) kot na parlamentarnih volitvah leta 1996 (2,0%). Na podlagi tabel 3 in 5 je tako mogoËe govoriti a) o naraπËanju povpreËnega deleæa izvoljenih æensk pri starih in novih strankah na lokalnih volitvah v obdobju 1994 - 1998 ter b) o padcu povpreËnega deleæa izvoljenih æensk pri novih strankah na parlamentarnih volitvah leta 2000, ki je dosegel najniæjo raven, upoπtevajoË vse lokalne in parlamentarne volitve v Sloveniji v obdobju 1990 - 2000, in o velikem porastu povpreËnega deleæa izvoljenih æensk pri starih strankah na parlamentarnih volitvah leta 2000. Dejavniki strankarske podpore kandidatkam 156 DR, XVI (2000), 34-35: 141-165 Tabela 4 Deleæi kandidatk in deleæi izvoljenih æensk na lokalnih volitvah leta 1994 in 1998 po posameznih strankah oziroma skupinah strank stranke/ volitve 1994 volitve 1994 volitve 1998 volitve 1998 skupine strank % kandidatk % izvoljenih % kandidatk % izvoljenih L D S 1 7 , 8 1 2 , 0 ni podatka 1 2 , 9 S K D 1 8 , 5 1 0 , 5 ni podatka 1 1 , 4 S L S 1 2 , 0 7 , 7 ni podatka 9 , 9 Z L S D 2 2 , 1 1 7 , 5 ni podatka 1 8 , 5 S D S 1 5 , 7 9 , 0 ni podatka 9 , 9 S N S 1 6 , 1 1 2 , 7 ni podatka 9 , 1 D S 1 9 , 0 0 , 0 ni podatka 1 4 , 8 Z Z P 1 2 , 4 4 , 1 ni podatka 8 , 3 D e S U S 2 0 , 1 1 3 , 4 ni podatka 1 5 , 2 Z e l e n i 3 1 , 8 1 5 , 8 ni podatka 1 0 , 0 L S - - ni podatka 0 , 0 S N D 6 , 7 0 , 0 ni podatka 0 , 0 ND 16,1 0,0 - - SOPS 19,0 14,3 ni podatka 0,0 ZA - - ni podatka 0,0 KSU - - ni podatka 0,0 SED 13,9 0,0 ni podatka 0,0 SF - - ni podatka 100,0 DS© - - ni podatka 0,0 NSD - - ni podatka 0,0 SN - - ni podatka 0,0 ReS - - ni podatka 0,0 IDZ - DDI - - ni podatka 0,0 DSS - - ni podatka 0,0 DEUS - LZS ni podatka 0,0 NOVA - - ni podatka 0,0 NPS - - ni podatka 0,0 LMB - - ni podatka 16,7 skupine volivcev (neodvisni) 15,5 9,2 ni podatka 12,3 koalicije strank 16,9 9,1 ni podatka 7,1 Viri: StatistiËne informacije, 1995, πt. 16; StatistiËne informacije, 1995, πt. 86; Rezultati raziskovanj, 1999, πt. 727 (obdelava podatkov ga. Zofija Savec). Opomba 1: IzraËuni deleæev kandidatk in izvoljenih æensk so narejeni na osnovi predstavljenih virov. 100% predstavljajo vsi kandidati iste stranke oziroma skupine strank in vsi izvoljeni kandidati iste stranke oziroma skupine strank. Opomba 2: Stranke izpisane v krepkem tisku so stare stranke. Opomba 3: Stranke, katerih deleæi izvoljenih æensk so izpisani v poπevnem tisku, so stranke, ki so pridobile vsaj en mandat v obËinskem svetu (Ëlana ali Ëlanico). Danica Fink-Hafner in Alenka Kraπovec 157DR, XVI (2000), 34-35: 141-165 Tabela 5 Najmanjπi, najveËji in povpreËni deleæi kandidatk in izvoljenih æensk na lokalnih volitvah 1994 in 1998 glede na nastanek strank (nove ali stare stranke) skupine strank % æensk po volitve 1994 volitve 1994 volitve 1998 volitve 1998 glede na nastanek skupinah strank % kandidatk % izvoljenih % kandidatk % izvoljenih NOVE najmanjπi 6,7 0,0 ni podatka 0,0 najveËji 31,8 15,8 ni podatka 100,0 povpreËni 16,8 7,3 ni podatka 11,4 STARE najmanjπi 17,8 12,0 ni podatka 12,9 najveËji 22,1 17,5 ni podatka 18,5 povpreËni 19,9 14,7 ni podatka 15,7 Opomba 1: Koalicije strank in neodvisni kandidati v izraËunih najmanjπih, najveËjih in povpreËnih deleæev niso upoπtevani, ker a) koalicije strank niso natanËneje opredeljene in so lahko v njih skupaj sodelovale nove in stare stranke; in b) ker posamezni neodvisni kandidati niso politiËne stranke, ki nas v tem prispevku zanimajo. Opomba 2: Populacijo pri izraËunih najmanjπih, najveËjih in povpreËnih deleæev kandidatk predstavljajo deleæi vseh posameznih strank znotraj ene skupine strank (nove ali stare), ki so nastopile na volitvah. Opomba 3: Populacijo pri izraËunih najmanjπih, najveËjih in povpreËnih deleæev izvoljenih æensk predstavljajo deleæi vseh posameznih strank znotraj ene skupine strank (nove ali stare), ki so pridobile vsaj en mandat v obËinskem svetu (Ëlana ali Ëlanico). 4. Sklepne ugotovitve Rezultati naπe raziskave ne potrjujejo dveh obiËajnih stereotipov. Prvi govori o apriorni zaprtosti strank do æensk v postsocialistiËnem okolju. Nasprotno sploπnim negativnim vrednotenjem odnosa slovenskih strank do æensk naπe raziskovalne ugoto- vitve odkrivajo nekatere zakonitosti relativno πirokega odpiranja strank do æensk v posebnih politiËnih okoliπËinah in opozarjajo na potrebo po celovitejπem raziskovanju tega podroËja. VeËina na volitvah tekmujoËih strank v Sloveniji se odpira do æensk, vendar ne vse enako in ne vse soËasno. Podatki kaæejo tudi na nerealnost drugega stereotipa, da odpiranje strank do æensk vnaprej omogoËa strankam boljπi volilni uspeh ‡ niti stranke s stoodstotno odprtostjo do æensk v procesih izbire kandidatov nimajo vnaprej zagotovljenega vstopa v parlament, kaj πele vstopa v vlado. V slovenski strankarski areni je opaziti srednjeroËno teænjo rasti povpreËnega deleæa kandidatk (pri novih strankah od 18,1% v letu 1996 do 26,7% v letu 2000, pri starih strankah pa od 26,1% v letu 1996 do 29,3% v letu 2000). Relativno velik, a vendarle kratkoroËen upad deleæa kandidatk zabeleæimo v letu 1992 glede na leto 1990, in to pri novih (od 18,9% na 13,9% kandidatk) in starih (od 25,6% na 12,6% kandidatk) strankah. Naslednje volitve bodo pokazale, ali je teænja ponovne rasti z izhodiπËnega stanja leta 1990 po letu 1996 dolgoroËna (v letu 1996 se povpreËni deleæ kandidatk pri novih strankah dvigne na 18,1%, pri starih strankah pa se ta deleæ v letu 1996 dvigne na 26,1%). Dejavniki strankarske podpore kandidatkam 158 DR, XVI (2000), 34-35: 141-165 V celoti gledano, se v parlamentarni areni (po upadu deleæa kandidatk in poslank v letu 1992 ter po poveËanju deleæa kandidatk in nadaljevanju upadanja deleæa poslank v letu 1996) ob koncu desetletja tranzicije in utrjevanja demokracije vendarle nakazuje poveËanje udeleæbe æensk v kandidiranju in prevzemanju zakonodajalskih politiËnih vlog na nacionalni ravni (Graf 1). Graf 1 Deleæ æensk med kandidati in izvoljenimi poslanci, volitve 1990, 1992, 1996 in 2000 Vir: Rezultati raziskovanj, πt. 750/2000, StatistiËni urad RS, str. 41. Opravljena raziskava in njene ugotovitve nakazujejo naslednje smeri razmiπljanja: a) Za spremembo odnosa strank do æensk ne zadostujejo posamiËni pozitivni dejavniki, temveË je za to potrebna zadostna nakopiËenost pozitivnih dejavnikov in njihova prepletenost; b) Neposredno prenaπanje raziskovalnih ugotovitev iz zahodnoevropskih okolij v postsocialistiËna okolja ni utemeljeno brez preverjanja, saj se ne razlikujejo le okolja, temveË tudi politiËne stranke v teh dveh okoljih. ©e zlasti je za naπe raziskovanje pomembna obËutljivost za razliËnosti pojavov ‡ stranke so v zahodnoevropskih okoljih praviloma bolj institucionalizirane in imajo (med drugim) tudi æe izoblikovane ustaljene poti izgradnje politiËne kariere, Ëesar za velik del strank v postsocialistiËnem okolju ne moremo trditi; c) Doslej je bilo premalo pozornosti usmerjeno v raziskovanje procesa mobilizacije virov za veËjo politiËno udeleæbo æensk, kar ostaja ‘manjkajoËi Ëlen’ v razumevanju procesov odpiranja strank do æensk in njihovega uspeπnega uveljavljanja v strankah (strankarskih elitah) in v odloËevalskih ustanovah politiËnega sistema. 25 20 15 10 5 0 1990 1992 1996 2000 de leæ i æ en sk leto volitev poslanke kadidatke Danica Fink-Hafner in Alenka Kraπovec 159DR, XVI (2000), 34-35: 141-165 4.1. Raziskovalne ugotovitve - preverjanje hipotez Predpostavka 1: Nove politiËne stranke so v zaËetni fazi svojega razvoja v veËji meri odprte do æensk kot druge stranke. Predpostavke ne moremo potrditi nasploh, saj so bile stare in nove stranke, ki so nastale v prvi fazi demokratiËnega prehoda na prelomu 80. in 90. let, na prvih volitvah leta 1990 v veËji meri odprte do æensk kot na naslednjih volitvah leta 1992, ko so bile do njih relativno zaprte (leta 1990 je bil povpreËni deleæ kandidatk pri starih strankah 25,6%, pri novih pa 18,9%, medtem ko je bil leta 1992 ta deleæ pri starih strankah le 12,6% in pri novih 13,9%). VeËje deleæe kandidatk zasledimo le v majhnih novih strankah, ki so nastale tik pred volitvami leta 1990 (npr. LN 100,0%) in leta 1992 (dosegale so deleæe do 35,7% kandidatk), vendar pa niso bile volilno uspeπne (niso vstopile v parlament). Podobno velja tudi za nove majhne stranke, vzpostavljene pred volitvami leta 1996 in leta 2000 (veliki deleæi kandidatk pri takπnih strankah pri vsakih nadaljnjih volitvah celo naraπËajo). VeËje odpiranje novih strank do æensk opazimo tudi v strankah, ki so se po prvem uspeπnem vstopu v parlament sooËile z nevarnostjo izgube parlamentarnega poloæaja (npr. SNS, ki je poveËevala deleæ kandidatk od 7,0% v letu 1992, 10,7% v letu 1996 do 20,3% v letu 2000). Predpostavka 2: Stare politiËne stranke v zreli fazi razvoja so bolj odprte do æensk kot nove stranke v fazi institucionalizacije. To predpostavko lahko potrdimo za vse πtiri volilne cikluse. Vendar na podlagi predstavljenih podatkov ne moremo vsebinsko sklepati o razlogih za ta pojav. Predvidevamo pa, da so pri starih strankah pomembni naslednji dejavniki: ogroæajoËe spremembe v razmerju moËi znotraj strankarske arene (rast moËi ‘desnih’ strank v Ëasu do oblikovanja vlade pozno spomladi leta 2000), znotrajstrankarski pritiski za veËjo vlogo æensk v strankah in politiki sploh, ideoloπki dejavniki, ostanek socialistiËne tradicije æenskih kvot v politiki ter novodobna razpravljanja o pomenu æenskih kvot (zlasti po navdihu izkuπenj skandinavskih dræav). Predpostavka 3: Odprtost do æensk je pri politiËnih strankah veËja na lokalni kot na nacionalni ravni. Na podlagi predstavljenih podatkov ne moremo sklepati o povezanosti procesov spreminjanja odnosa strank do æensk na lokalni in nacionali ravni. In ne moremo potrditi predpostavke o tem, da se stranke odprejo do æensk najprej na lokalni ravni, πele nato pa na nacionalni. Teza o ‘faznem zamiku’ v politiËnih karierah æensk zaenkrat nima jasne osnove, koristno pa bi bilo raziskati tudi, ali so kandidatke na nacionalni ravni in poslanke prej pridobile politiËne izkuπnje na lokalni ravni ali pa morda kje drugje. Sklenemo torej lahko, da razvojna faza stranke ni zadosten pojasnjevalni dejavnik odnosa strank do æensk, Ëeprav se zdi pomemben v doloËenih okoliπËinah. Med pomembnimi in pojasnjevalnimi dejavniki lahko na podlagi naπe raziskave omenimo predvsem velikost strank, Ëas nastanka strank oziroma Ëas njihovega vstopa v javnost glede na Ëas volitev ter (ne)ogroæenost parlamentarnega poloæaja strank. O drugih, dodatnih dejavnikih lahko razmiπljamo le hipotetiËno. Zato prilagamo nekaj idej za nadaljnje raziskovanje. Dejavniki strankarske podpore kandidatkam 160 DR, XVI (2000), 34-35: 141-165 4.2. Nekatere potrebne dodatne raziskave Da bi priπli do bolj podrobnih in zanesljivih raziskovalnih rezultatov, bi bilo potrebno opraviti πe mnoge dodatne raziskave, kot na primer: - analize znotrajstrankarskih karier æensk po posameznih strankah (πtudije politiËnih karier poslank posameznih strank ‡ ali so stranke na nacionalni ravni bolj odprte do æensk, ki so uspele prodreti na raven lokalne politike); - analize vstopa æensk v lokalno politiko (πtudije vstopov svetnic v politiko po posameznih strankah - vzorec primerov oblikovanja lokalne oblasti); - analize vstopa æensk v lokalno politiko - prouËevanje nasprotnih primerov (politiËne znaËilnosti lokalnih okolij, kjer je æensk v lokalni oblasti izrazito malo in izrazito veliko); - analize notranjih dejavnikov odpiranja posameznih strank do æensk (πtudije strank z nadpovpreËnimi deleæi kandidatk in notranje doloËnice strankarskih strategij odpiranja do æensk); - raziskave o staliπËih in vrednotah v slovenski druæbi (ali je mogoËe v slovenski druæbi in posebej med æenskami opaziti πirjenje zavesti, kopiËenje energije za pritisk na stranke, da se v veËji meri odprejo do æensk); - raziskave med civilnodruæbenimi akterji (ali ti razvijajo strategije in dejavnosti, s katerimi bi vzdigovali in πirili samozavest æensk na podroËju politike - ‘con- sciousness-raising’; npr. v Biert et al., 1987); - raziskave med mnenjskimi voditelji v slovenski druæbi (ali je v tem delu druæbe mogoËe opaziti πirjenje zavesti, prikrite energije, ki se dejansko in potencialno kopiËi za pritisk na stranke, da se v veËji meri odprejo do æensk); - raziskave vplivov razporeditve sil in dogajanja znotraj strankarske arene na odpiranje strank do æensk. Upamo, da bo prihodnje raziskovanje omogoËilo kopiËenje posebnih spoznanj o dejavnikih strankarske podpore æenskam v Sloveniji ter njihovo primerjavo z raziskovalnimi spoznanji v zahodnoevropskih in drugih dræavah. Le tak pristop lahko po naπem mnenju vzpostavi znanstveno podlago za razumevanje dejavnikov in zakonitosti v poveËevanju politiËne udeleæbe æensk v posebnem politiËnem okolju, pa tudi bolj zanesljivo druæboslovno podlago za oblikovanje politiËnih strategij strank in æenskih gibanj. OPOMBE 1. PrevladujoËe liberalne doktrine v zahodnih demokracijah opredeljujejo enakost predvsem v smislu enakih moænosti in ne v smislu enakih rezultatov, zato je posredovalna in usmerjevalna vloga dræave na tem podroËju najveËkrat vrednotena negativno (Meier, 1999). 2. To πtevilo je po mnenju Norrisove (1993: 310) glavni kazalec politiËne (ne)enakosti. 3. Neodvisni kandidati so tisti, ki niso uvrπËeni na kandidatne liste katere izmed politiËnih strank. 4. Eden ekstremnejπih primerov neuspeπnosti neodvisnih kandidatov je Norveπka. Tam je bil leta 1993, prviË po letu 1920, ko je bil uveden sorazmerni volilni sistem, izvoljen neodvisni Danica Fink-Hafner in Alenka Kraπovec 161DR, XVI (2000), 34-35: 141-165 kandidat, in πe ta predvsem zaradi svoje izredne priljubljenosti (Svasand, Strom in Rasch, 1997). 5. ”Belgija je leta 1994 (Ëeprav je zakon zaËel veljati πele leta 1996) uzakonila obvezne spolne kvote na nacionalni ravni. Zakon doloËa, da je lahko na posamezne kandidatne liste uvrπËenih najveË 2/3 kandidatov istega spola, saj v nasprotnem niso potrjene na dræavni volilni komisiji, kar jim πele omogoËa nastop na volitvah. »e predlagatelji kandidatne liste (najveËkrat so to stranke) ne uspejo zapolniti vsaj 1/3 kandidatnih mest s kandidati podpredstavljenega spola, morajo ta mesta pustiti nezasedena” (Meier, 1999). 6. Prva naloga, ki jo morajo stranke izpolniti, je zaznava sprememb in izzivov okolja. Ko jim to uspe, se odloËajo, kako se nanje odzvati, kateri cilji bodo prednostni in kakπna sredstva bodo uporabile za dosego zastavljenih ciljev. Vse to pomeni, da se stranke (nujno) ne odzivajo enako na enake spremembe in izzive. 7. V veËini evropskih demokracij se je v zadnjih dveh desetletjih poveËala politiËna udeleæba (in mobilizacija) æensk, ki pa je le v skandinavskih dræavah vodila tudi do poveËanja πtevila æensk v politiËnih predstavniπkih telesih (Siim, 1991: 175). Vsekakor pa poveËana politiËna udeleæba æensk kaæe na njihovo vedno veËjo vkljuËenost v politiËne institucije (Siim, 1991). 8. Glavni razlog za hitro prilagajanje uveljavljenih politiËnih strank je bil predvsem strah pred izgubo glasov volivcev, Ëe bi v tem procesu zaostale (Skjeie, 1997: 299). 9. V uveljavljenih strankah se je vpraπanje prilagajanja ideji nove politike in s tem tudi enaki (praviËni) zastopanosti æensk na kandidatnih listah za volitve in v politiËnih predstavniπkih telesih velikokrat razlagalo kot vpraπanje modernizacije teh strank (Lovenduski, 1993). 10. Volilni potencial tu razumemo kot deleæ æensk na kandidatnih listah strank za volitve in v politiËnih predstavniπkih telesih. 11. Za nove (neparlamentarne) stranke velja, da so lahko bolj kot uveljavljene stranke odprte do predstavnikov manj vplivnih druæbenih skupin tudi zaradi tega, ker imajo med svojim Ëlanstvom manj znanih in vplivnih politikov (Caul, 1999). 12. Pri tem omenjene stranke verjetno pozabljajo, da je teæko realno priËakovati, da bodo ob pomanjkljivih informacijah o idejah in poteh razreπevanja doloËenih problemov (ekonomskih, socialnih, varnostnih, okoljevarstvenih …), volivke volile kandidatke na volitvah zgolj zaradi enake spolne pripadnosti. PolitiËna filozofija ima namreË pri opredelitvah volivcev in volivk za posamezne kandidate (moπke ali æenske) πe vedno veËjo pojasnjevalno moË kot spol (Tremblay, 1993), Ëeprav ”Phillipsova meni, da je v zadnjem desetletju opaziti premik od politike idej k politiki in predstavljanju druæbenih identitet” (Meier, 1999: 1). 13. Na ©vedskem prevladuje politiËna pot, v kateri je zelo pomembna kombinacija izkuπenj v politiËnih predstavniπkih telesih na lokalni ravni in organih lokalnih strankarskih organizacij (Sainsbury, 1993: 277). 14. Pri tem se pojavi vpraπanje, kako zagotoviti ravnoteæje med zahtevo po politiËnih izkuπnjah in zahtevo po cirkulaciji v πirπih politiËnih elitah, ki bi vanje in v parlamente vnesla nove vire in ideje (Norris, 1997: 5). 15. Leijenaarjeva (1993) je z empiriËno raziskavo ugotovila, da imajo na Nizozemskem moπki za seboj veË let aktivnega delovanja v strankah in lokalnih politiËnih predstavniπkih telesih kot æenske in zato tudi veË politiËnih izkuπenj. Tako imajo veËje moænosti biti izbrani za kandidate na volitvah. 16. Po mnenju Caulove (1993: 79) obstaja podpredstavljenost æensk tudi na lokalni ravni. 17. MogoËe zanimiva vzporednica bi bilo dejstvo, da so æenske pridobile sploπno in enako volilno pravico, priznano v dræavni zakonodaji, najprej za lokalne volitve, in sicer leta 1893 na Novi Zelandiji (Hovnik, 1999). Podobnemu zgledu je sledila Finska. Le-ta je sploπno in enako volilno pravico podelila soËasno moπkim in æenskam, vendar æenskam najprej zgolj za volitve na lokalni ravni (Mulej, 1998). Dejavniki strankarske podpore kandidatkam 162 DR, XVI (2000), 34-35: 141-165 18. Na volitvah leta 1990 so bile v ospredju tri velike in ”zgodovinske” teme oz. tri vrste soËasne preobrazbe: preobrazba politiËnega in ekonomskega sistema ter preobrazba dræavnega okvira (von Beyme, 1996). Zaradi tega so bile prve demokratiËne in veËstrankarske volitve po II. svetovni vojni oznaËene za volitve, ki so postavile temeljne osnove drugaËnega politiËnega, ekonomskega in dræavnega okvira. 19. NOVA je imela leta 2000 tudi zanimiv volilni slogan: ”Voli æensko listo NOVE stranke!” 20. Leta 1990 je imela 100,0% kandidatk na svoji listi tudi Lista neodvisnih, ki ni uspela vstopiti v parlament in je po volilnem neuspehu izginila s strankarskega prizoriπËa. 21. Deleæi izgubljenih glasov na parlamentarnih volitvah v Sloveniji so bili v obdobju 1990 - 2000 naslednji: 8,0% v letu 1990, 17,7% v letu 1992, 11,4% v letu 1996 in 3,8% v letu 2000 (Fink-Hafner in Kraπovec, 2000). LITERATURA IN OSTALI VIRI AntiÊ, M. G., 1998. Æenske v parlamentu. Znanstveno in publicistiËno srediπËe, Ljubljana. Blondel, J., 1978. Political Parties: A Genuine Case for Political Discontent. Wildwood House, London. Briet, M., Klandermans, B. in Kroon, F., 1987. “How Women Become Involved in the Women’s Movement of the Netherlands”, v: Katzenstein, M. in Mueller, C. (ur.), The Women’s Move- ments of the United States and Western Europe. Consciousness, Political Opportunity and Public Policy. Temple University Press, Philadelphia. Caul, M., 1999. “Women’s Representation in Parliament: The Role of Political Parties”. Party Politics, 5, 1. Dahlerup, D., 1988. “From a Small to a Large Minority: Women in Scandinavian Politics”. Scan- dinavian Political Studies, 11, 4. Fink-Hafner, D., 1992. Nova druæbena gibanja ‡ subjekti politiËne inovacije. Znanstvena knjiænica FDV, Ljubljana. Fink-Hafner, D. in Kraπovec, A., 2000. “Konsolidacija slovenske strankarske arene v primerjalni perspektivi”, v: Fink-Hafner, D. in HaËek, M. (ur.), DemokratiËni prehodi I: Slovenija v primerjavi s srednjeevropskimi postsocialistiËnimi dræavami. Fakulteta za druæbene vede, Ljubljana. Hovnik, D., 1999. Æenske in politiËno delovanje. Fakulteta za druæbene vede, Ljubljana (diplomska naloga). Jogan, M., 2000. “Æensko gibanje”, v: Enciklopedija Slovenije XI. Mladinska knjiga, Ljubljana. Katz, S. R. in Mair, P., 1993. “The Evolution of Party Organizations in Europe: The Three Faces of Party Organization”. The American Review of Politics, 14, Winter. Katz, S. R. in Mair, P., 1995. “Changing Models of Party Organisation and Party Democracy: The Emergence of the Cartel Parties”. Party Politcs, 1, 1. Kraπovec, A. 1999. “Vpliv okolij na prisotnost æensk v politiki”, v: AntiÊ, M. G. in Jeram, J. (ur.), Æenske, politika, demokracija. Urad za æensko politiko, Ljubljana. Kraπovec, A., 2000. MoË v politiËnih strankah. Fakulteta za druæbene vede, Ljubljana. Leijenaar, M., 1993. “A Battle for Power: Selecting Candidates in the Netherlands”, v Lovenduski, J. in Norris, P. (ur.), Gender and Party Politics. Sage Publications, London, Thousand Oaks, New Delhi. Lovenduski, J., 1993. “Introduction: The Dynamics of Gender and Party”, v: Lovenduski, J. in Norris, P. (ur.), Gender and Party Politics. Sage Publications, London, Thousand Oaks, New Delhi. Lovenduski, J., 1999. “Strategije za poveËanje zastopanosti æensk v politiki”, v: AntiÊ, M. G. in Jeram, J. (ur.), Æenske, politika, demokracija. Urad za æensko politiko, Ljubljana. Danica Fink-Hafner in Alenka Kraπovec 163DR, XVI (2000), 34-35: 141-165 Matland, E. R., 1993. “Institutional Variables Affecting Female Representation in National Leg- islatures: The Case of Norway”. The Journal of Politics, 55, 3. Meier, P., 1999. “From Theory to Practice and Back Again: Gender Quota and the Politcs of Presence”, prispevek predstavljen na delavnici Innovation in Democratic Theory. European Consortium for Political Reserach Joint Sessions, Mannheim, 26.- 31. marec 1999. Mladina, 6. 4. 1990, πt. 14. Mulej, N., 1998. Æenske in (parlamentarna) politika. Fakulteta za druæbene vede, Ljubljana (diplomska naloga). Mueller, C. W., 1994. “The Development of Austrian Party Organizations in the Post-war Pe- riod”, v: Katz, S. R. in Mair, P. (ur), How Parties Organize: Change and Adaptation in Party Organizations in Western Democracies. Sage Publications, London, Thousand Oaks, New Delhi. Nicholson, B., 1993. “From Interest Group to (Almost) Equal Citizenship: Women’s Representa- tion in the Norwegian Parliament”. Parliamentary Affairs, 46, 2. Norris, P., 1993. “Conclusions: Comparing Legislative Recruitment”, v: Lovenduski, J. in Norris, P. (ur.), Gender and Party Politics. Sage Publications, London, Thousand Oaks, New Delhi. Norris, P., 1997. “Introduction: Theories of Recruitment”, v: Norris, P. (ur.), Passages to Power: Legislative Recruitment in Advanced Democracies. Cambridge University Press, Cambridge. O’Neill, M., 1997. Green Parties and Political Change in Contemporary Europe: New Parties, Old Predicaments. Ashgate, Aldershot, Brookfield USA, Singapore, Sydney. Panebianco, A., 1988. Political Parties: Organization and Power. Cambridge University Press, Cambridge, New Rochelle, Melbourne, Sydney. PoroËilo o delu Dræavnega zbora v mandatnem obdobju 1996 ‡ 2000. Dræavni zbor Republike Slovenije, Ljubljana. PoroËilo Republiπke volilne komisije o izidu glasovanja za izvolitev delegatov v DruæbenopolitiËni zbor SkupπËine Republike Slovenije 8. in 22. aprila 1990, Ljubljana. Rendall, V., 1993. Women and Politics. An International Perspective. MacMillan, Houndmills, Basingstoke, Hampshire, London. Rezultati raziskovanj (Volitve 1992), 1994, πt. 600 (obdelava podatkov ga. Zofija Savec). Zavod Republike Slovenije za statistiko, Ljubljana. Rezultati raziskovanj (Lokalne volitve 1998), 1999, πt. 727 (obdelava podatkov ga. Zofija Savec). StatistiËni urad Republike Slovenije, Ljubljana. Rezultati raziskovanj (Dræavnozborske volitve 2000), 2000, πt. 750 (obdelava podatkov ga. Zofija Savec). StatistiËni urad Republike Sovenije. Sainsbury, D., 1993. “The Politics of Increased Women’s Representation: The Swedish Case”, v: Lovenduski, J. in Norris, P. (ur.), Gender and Party Politics. Sage Publications, London, Thousand Oaks, New Delhi. Siim, B., 1991. “Welfare State, Gender Politics and Equality Policies: Women’s Citizenship in the Scandinavian Welfare States”, v: Meehan, E. in Sevenhuijsen, S. (ur.), Equality Politics and Gender. Sage Publications, London, Newburry Park, New Delhi. Skjeie, H., 1997. “A Tale of Two Decades: The End of a Male Political Hegemony”, v: Strom, K. in Svasand, L. (ur.), Challenges to Political Parties: The Case of Norway. The University of Michigan Press. StatistiËne informacije, 1995, πt. 16 (obdelava podatkov ga. Zofija Savec). Zavod Republike Slovenije za statistiko, Ljubljana. StatistiËne informacije, 1995, πt. 86 (obdelava podatkov ga. Zofija Savec). Zavod Republike Slovenije za statistiko, Ljubljana. StatistiËne informacije, 1996, πt. 291 (obdelava podatkov ga. Zofija Savec). StatistiËni urad Republike Slovenije, Ljubljana. Dejavniki strankarske podpore kandidatkam 164 DR, XVI (2000), 34-35: 141-165 StatistiËne informacije, 2000, πt. 251 (obdelava podatkov ga. Zofija Savec). StatistiËni urad Republike Slovenije, Ljubljana. Svasand, L., Strom, K. in Rasch, B. E., 1997. “Change and Adaptation in Party Organi- zation”, v: Strom, K. in Svasand, L. (ur.), Challenges to Political Parties: The Case of Norway. The University of Michigan Press. Squires, J., 1996. “Quotas for Women: Fair Representation?”. Parliamentary Affairs, 49, 1. Tremblay, M., 1993. “Political Party, Political Philosophy and Feminism: A Case Study of the Female and Male Candidates in the 1989 Quebec General Election”. Canadian Journal of Political Science, 36, 3. von Beyme, K., 1985. Political Parties in Western Democracies. Gower, Aldershot, Hants. von Beyme, K., 1996. Transition to Democracy in Eastern Europe. MacMillan Press Ltd., Lon- don. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o politiËnih strankah (http://www.dz-rs.si/si/aktualno/ spremljanje_zakonodaje/sprejeti_zakoni/sprejeti_zakoni.html). Zakon o politiËnih strankah, Uradni list RS 62/94. Zakon o volitvah v Dræavni zbor, Uradni list RS 44/92. Ware, A., 1996. Political Parties and Party Systems. Oxford University Press, Oxford. KRATICE STRANK LDS ‡ Liberalna demokracija Slovenije SLS ‡ Slovenska ljudska stranka SDS ‡ Socialdemokratska stranka Slovenije SKD ‡ Slovenski krπËanski demokrati ZLSD ‡ Zdruæena lista socialnih demokratov DeSUS ‡ DemokratiËna stranka upokojencev Slovenije SNS ‡ Slovenska nacionalna stranka DS ‡ Demokratska stranka Zeleni ‡ Zeleni Slovenije SSS ‡ SocialistiËna stranka Slovenije SLS + SKD - SLS + SKD ‡ Slovenska ljudska stranka LS ‡ Liberalna stranka SND ‡ Slovenska nacionalna desnica SOPS ‡ Slovenska obrtno podjetniπka stranka ZA ‡ Zelena alternativa Slovenije ReS ‡ Republikanska zveza (stranka) Slovenije SF ‡ Slovenski forum ZZP ‡ Zveza za Primorsko NSD ‡ Nacionalna stranka dela NPS ‡ Naprej Slovenija DEUS - LZS ‡ DemokratiËna enotna upokojenska stranka ‡ liga za Slovenijo LMB ‡ Neodvisna lista za Maribor IDZ - DDI ‡ Istrski demokratski zbor ND ‡ Narodno demokratska stranka LDSS ‡ Liberalno demokratska stranka Slovenije KS ‡ KrπËanski socialisti, Delavska stranka ”Naprej”, Svobodna stranka DEMOS ‡ K ‡ Demos ‡ Krambergerjeva zdruæena lista ‡ Domovinska narodna stranka ©DKS ‡ ©tajerska demokratska krπËanska stranka SEG ‡ Slovensko ekoloπko gibanje Danica Fink-Hafner in Alenka Kraπovec 165DR, XVI (2000), 34-35: 141-165 Smer ‡ Zdruæenje ”Svoboda, mir in ekoloπki razvoj” Slovenije GOD ‡ Gibanje za obËo demokracijo DSS ‡ Deæelna stranka Slovenije ZG ‡ Zeleno gibanje obËine Ljubljana - Moste SMS ‡ Stranka mladih Slovenije NOVA ‡ Nova stranka NSi ‡ Nova Slovenija ‡ KrπËanska ljudska stranka DS© ‡ Deæelna stranka ©tajerske GÆS ‡ Glas æensk Slovenije G»P ‡ KomunistiËna partija Slovenije SDAS ‡ Stranka demokratske akcije Slovenije KSU ‡ KrπËansko socialna unija SED ‡ Stranka enakopravnih deæel ZZG ‡ Zveza za Gorenjsko SN ‡ Stranka neodvisnih ZSMS ‡ LS ‡ Zveza socialistiËne mladine Slovenije ‡ Liberalna stranka SKZ ‡ Slovenska kmeËka zveza SDZS ‡ Socialdemokratska zveza Slovenije ZKS ‡ SDP ‡ Zveza komunistov Slovenije ‡ Stranka demokratiËne prenove ZL ‡ Zdruæena lista SDZ ‡ Slovenska demokratiËna zveza SZS ‡ SocialistiËna zveza Slovenije DZL ‡ Dræavljanska zelena lista ZDUMB ‡ Zveza druπtev upokojencev Maribor DZK ‡ DemokratiËna zveza Kosova ZOEO ‡ Zveza za ohranitev enakopravnosti obËanov NDG ‡ Nova druæbena gibanja LN ‡ Lista neodvisnih LPK ‡ Lista posamiËnih kandidatov Dejavniki strankarske podpore kandidatkam