PRIMORSKI dnevnik J® MCbI izhajati v Trstu 'J. maja 1945. njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-rs 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» g. ovcu pri Gorenji Trebu-'• od 18. septembra ' 944 do 1. maji* 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maia 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla za-onja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEV-v zasužnjeni Evropi. primorski Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 600 lir - Leto XLI. št. 89 (12.121) Trst, sreda, 1. maja 198! NIKI FILIPOVIČ Današnji tradicionalni praznik de-a je letos — in ne moremo mimo te-— še toliko pomembnejši, saj so Natanko 1. maja pred 40 leti vkorakale '.Trst prve enote 4. jugoslovanske arcade. Z vojaškim podvigom osvobodile se je obenem dokončno uresniči-a želja, cilj vseh jugoslovanskih na-i "“ov: svobodna država. V nianse in j'°dfobnosti dogodkov NOB se tu ne aaže spuščati, pa čeprav bi neka ru-lnj>ka logika to tudi narekovala, Vse-akor so moja razmišljanja v tem tre-utkn usmerjena predvsem v časov-ai lok, ki se od leta 1945 pne v pri-odnost. Minilo je še kar čedno števi-.° let od tistega slavnega prvega ma-•'a> ki ga je slovenski narod dočakal J kamenju svobode, miru in sožitja. n vendar se vsaj v zamejstvu ne mo-r,cmo kaj prida veseliti nad današnjim narodnostnim stanjem. Razočarani iz ^eva v dan ugotavljamo, da nam še Yedno niso dane tiste osnovne člove-' canske pravice, ki nam kot narodno-smi manjšini pripadajo, da se mo-canso skoro vsakodnevno spoprijema-l| / Eajbolj klavrnimi nacionalističnimi in protislovenskimi težnjami na-^sdnjaških desničarskih sil. Saj nismo mastri,mi! Ljudje smo, čisto navadni ljudje, pa čeprav Slovenci.... Nudi se nam torej možnost, ki je v tem času nacionalistične gonje fašističnega režima nismo imeli: da lahko brez večjih kompleksov ponosno PNemustimo vse lo nizkotno in povsem lokalno desničarsko tlenje. Potegnimo m unkrat črto nad vso to revščino. mai nam vendar pomaga, pa čeprav ?i Povsem negativno, da leta prepričujemo trdoživega in muhastega star-^ka alj pa presitega in objestnega mladeniča, kako smo tudi mi Slovenci vendarle za kakšno rabo. Iz take moke ne bo kruha! Pomislimo raje, da *e sožitje med dvema narodoma krepi judi z vlaganjem skupnih energij v laPredek in ne samo s prepevanjem astarelih melodij. Stopimo iz naših ®d'rivališč v širšo javnost. Posnemaj-E° primere kot je bila letošnja revija Primorska poje na Pomorski po-,faji (s prisotnostjo ne samo sloven-■kih zborov in z dvojezičnim napovedovanjem). Dobro vemo namreč, da vse kar bomo ponudili sosedu iz ,‘asl kulturno - znanstvene zakladnice, -u še kako pripomoglo k vse večje-juu širjenju načel sožitja med obema u živečima narodoma. Marsikateri ko-ak v tej smeri je bil — še posebno j"; Uaše strani — že storjen, bodisi na “duurnem, kot tudi na gospodarskem Področju. Rezultati so na dlani, saj e moremo mimo dejstva, da se — poprav polagoma vendarle vztrajno širi v naprednih in kulturnih ita-.1'inskih krogih vse večji konsenz na-a narodnostni skuposti. Vsekakor pa r , na poti sožitja le na začetku in i duce pred nami je še kar stima. Le ujajžno Slovenci, pa tudi naši sc-jjfzavljani italijanske narodnosti naj e.pozabijo, da plovemo po morju so-‘Da v isti barki. loda pri gradnji mostu sožitja do ccinskega naroda, ne smemo zane-uritj lastnih temeljev (šolstva, infor-acijskih medijev, kulturnega življega. gledališča), ki jih je treba utrje-; 1 in prikrojiti evropskim dimenzi-Jam. Namreč: šele takrat, ko bo v naš umejski Blatni dol zapihal iz širše-sveta rahli vetrič svežih idej, bo ”ko ponovno zaživela v znamenju . Iru in sožitja vsa sporočilnost, ki Jo vsebuje tako pomembni jubilej, kot J® letošnja 40-letnica osvoboditve. Udeležimo se torej množično osredje proslave osvoboditve, v nedeljo, i. juuja, na stadionu 1. maja, ki jo ajmo priredile številne demokratične ovenske in italijanske organizacije. Po dolgoletni tradiciji smo cb i. maju zaključili redakcijo že Pozno popoldne, zaradi česar bi ?>ogle biti vesti pomanjkljive. Pralce prosimo zato za razume-vanje. Prihodnja številka izide v Petek, 3. maja. Originalni posnetek bojev pripadnikov delavskih bataljonov 1. maja 1945. Mlad fant, očitno reven delavec, strelj'a s Trga Goldoni proti Gradu sv. Justa. To je bda osvobodilna vojska delovnih ljudi, ki je takrat pred štiridesetimi leti osvobodila Trst. Posnetek je vzet iz filmskega traku neznanega snemalca, last agencije Alpe - Adria PRVI MAJ DAN BOJA IGOR CASTELLANI Ko človek pomisli na L maj in se o njem zamisli, stopijo predenj nepregledne množice ljudi, rdeči nageljni in morje rdečih zastav. Ta mogočna slika se ponavlja že skoro celo stoletje, odkar so čikaški delavci z življenjem plačali zahtevo po osemurnem delavniku. 1. maj je postal zato simbol upanja in boja vseh delovnih ljudi za boljše življenje, pravico do dela ter udejanjenje vseh tistih vrednot, ki človeka le ob nenehnem prizadevanju vodijo k osvobajanjri in novim pridobitvam. In vendar ima letošnji 1. maj dosti širši pomen in težo, saj je kar NADALJEVANJE NA 2. STRANI -■LETNICA -■•T-OSVOBODITVE .' IZPOD NAClFAŠDMA: -ZA VIR ~ DEMOKRACIJO : SOŽITJE MED NARODI TRST-5. MAJA “vSriTj OB 15. URI nastop združenih godb na pihala iz Ricmanj, V. Parma iz Trebč, Vesna^ iz Križa, Godbenega društva Prosek in Godbenega društva Nabrežina, mešanega pevskega zbora »Fratellanza« z Reke in TPPZ P. Tomažič. Slavnostna govornika Luciano Boliš, član vsedržavnega sveta VZPI-ANPI, in umetnik Klavdij Palčič. OB 20. URI koncert tržaškega kantavtorja Gina d’Elisa. OB 21. URI nastop ansambla L. SLAKA. PLES — DOBRO ZALOŽENI KIOSKI Različno praznovanje prvomajskega delavskega praznika pri Ob današnji radosti tudi trpljenje in 'RIM — Današnji mednarodni praznik dela 1. maj bo prazničen in radosten le za dobro polovico človeštva, a še za to bodo najrazličnejši problemi skalili praznično razpoloženje. V Italiji bo letošnje praznovanje že drugič neenotno. V sindikalni zvezi CGIL - CISL - UIL pa vlada trdno prepričanje, da bo to tudi zadnjič in da bo po letošnjih kongresih delavstvo ponovno enotno praznovalo svoj praznik. Delavsko neenoten bo 1. maj tudi v Španiji. V glavnem pa bo vsa Zahodna E-vropa praznovala današnji dan že tradicionalno s prvomajskimi manifestacijami, ki jih bodo poleg delavskih obogatila vprašanja razorožitve, miru in zaščite okolja. Marsikje v Evropi sovpada letošnji 1. maj s 40-letnico svobode. Delavski razred in vsi delovni ljudje Jugoslavije praznujejo današnji praznik in zmago nad nacifašizmom v znamenju delovnih zmag in z odločnostjo, da premostijo sedanje gospodarske težave Nadvse praznično je seveda v Vzhodni E-vropi. Le na Poljskem vlada delna zaskrbljenost ob vzporednih prvomajskih manifestacijah^ Sob-damosti. Režim pa je kot kaže letos močnejši. Tri sodelavce Lecha Malese so včeraj aretirali, pred dnevi so izključili iz Akademije znanosti profesorja Geremeka, kljub gospodarski krizi poljsko delavstvo se raje ne spušča v tvegane avanture, saj ima tokrat režim platno in škarje. Poljske težave pa niso nič s_ težavami drugod po svetu. V Nikaragvi je letošnji 1. maj bojni nas in v svetu boj za obstanek dan, kljub vojaškim uspehom od ZDA .podprti »contrasi« nadaljujejo z napadi. Predsednik Orfe-ga je po obisku v SZ včeraj prispel v Jugoslavijo. Poleg finančne mlada sandinistična revolucija potrebuje tudi moralno podporo vseh naprednih ljudi sveta. Še huje pa je v Libanonu, kjer se je v zadnjih treh dneh popolnoma spremenila etnična in verska slika južnega Libanona. Kristjani so na begu v izraelski »tamponski pas«, od vsepovsod prihajajo vesti o pokolih in trpljenju civilnega prebivalstva. V tej moreči prvomajski sliki, ki ji je treba dodati še iransko. - iraško vojno, afganistansko in kampučijsko krizo, pa še najbolj izstopa trpljenje ljudstev sahelskega pasu, ki jim bližnja bodočnost še vedno odmerja samo lakoto in smrt. • Prvi maj dan boja NADALJEVANJE S 1. STRANI težko dojeti veličino tistih trenutkov, ko se je pod težo zmagovitih udarcev antifašističnih sil pred štiridesetimi leti zrušil nacifašizem. Njegove žrtve so postale temelj obdobja, za katero so vsi trdno verjeli, da v njem ne bo prostora za nasilje, pa naj se to pojavi v katerikoli obliki. Od tistih nepozabnih dni v letu 1945, ko so jugoslovanska) narodnoosvobodilna vojska, partizani in delavske množice osvobodile Trst, mineva že skoraj cela generacija življenja in človek se zopet in zopet sprašuje, zakaj je potrebno bistvene človeške vrednote, kot sta mir in demokracija, vsakokrat drago plačati s človeško krvjo. In kot je bilo to potrebno pred 40 leti, moramo ta krvni davek plačevati dan za dnem na vseh koncih sveta. Ideologija smrti takratnega fašizma je postala sestavni del kulture smrti današnjega terorizma, ki se je kot rakasta tvorba razbohotil v naši družbi pod različnimi imeni in krinkami, človek se kar zgrozi ob misli, da tudi ob obletnici osvoboditve in upu vseh ljudi, da bo končno zakraljeval mir, svet še vedno visi na robu atomskega u-ničenja. In vendar je hotenje vseh delovnih ljudi po miru, demokraciji in sožitju porok, da bo slej ko prej prevladovala volja večine nad manjšino, razorožitev nad blazno tekmo oboroževanja. 1. maj bi bil kot praznik vseh delovnih ljudi še lepši, če bi lahko naredili pozitivnejšo bilanco o dogajanju pri nas in v svetu. Gotovo bi z večjim optimizmom gledali na vsestranski razvoj prostora, v katerem živimo, če bi ne bili pred dejstvom, da se moramo še vedno braniti pred vsemi tistimi, ki se skrivajo pod krinko »braniteljev italijanstva v Trstu«. Nacionalni problem ali »zakon za globalno zaščito Slovencev v Italiji« je še vedno temeljni zrelostni izpit za vse tiste, ki se imajo za demokrate in doslednosti za vse dvoumneže. Nekaterih namreč zgodovina še ni izučila, da se ne da sedeti obenem na dveh stolih. Kakšen in kako je zagotovljen razvoj, je osnovno merilo koliko je demokratična večina. V tem kontekstu moramo dojeti odločen napor celotne CGIL, da kot sindikat prispeva k razreševanju teh problemov še posebno tam, kjer je govor o delavskih razmerah, nedopustna je namreč špekulacija s »privilegiji za delovna mesta«. CGIL bo še naprej vlagala vse svoje napore, da bo zakon vseboval taka določila, ki ne le ščitijo narodnostno skupnost, marveč jamčijo tudi vsestranski razvoj. Zato smatram, da je nujno potrebno oblikovati konkretne odgovore na specifična vprašanja, s katerimi se v zvezi z nacionalnostjo srečujejo slovenski delovni ljudje na delovnem mestu. Tudi letos moramo z zaskrbljenostjo ugotoviti, da sindikalne organizacije CGIL, CISL, UIL ne praznujejo enotno 1. maja. Ta odločitev odvzema prazniku dela del njegove slovesnosti, zmanjšuje in krni njegovo vsebino, kar šibi delavsko gibanje v trenutku, ko bi potrebovalo večjo e-notnost, saj je ta spričo hudih ekonomskih problemov v državi in naši deželi nujna. Kamen spotike je vsekakor referendum za povrnitev štirih točk dra-ginjske doklade, kateremu CISL in UIL ostro nasprotujeta. Takratna pogodba, katera sploh ni bila dana v diskusijo delavcem, je klavrno propadla. Krčenje delavskih plač in pokojnin ni rešilo ekonomskih problemov, temveč sprožilo še hujšo nezaposlenost; medtem ko je inflacija padla ravno v isti višini kot v ostalih državah. Nasprotno je CGIL predstavila konkreten ekonomski program, ki z ene strani upošteva delavske probleme, z druge pa zajema ključno ekonomsko problematiko, saj je samo s konkretnimi predlogi mogoče preprečiti referendum. Jasno pa je treba povedati, da so pri tem nedopustne špekulacije, saj je referendum u-stavna pravica vsakogar, da neposredno izrazi svojo voljo. Če pogledamo, kaj se dogaja pri nas, bomo ugotovili, da se Trst še vedno mota v krčih lastnega nezadržnega propadanja, slepo in gluho zaverovan v po- vratek neponovljive preteklosti. Da bi to preprečili, potrebujemo drugačno ekonomsko politiko, ki ne bi bila enosmerna, jalova, ampak dinamična, investicijska, taka, ki naj zagotovi razvoj in zaposlovanje. Deželna uprava mora zato odločno ukrepati za sanacijo podjetij, ki so v težavah (o bramba delovnih mest v tovarnah Calza Bloch in FT A) in ustvarjanje novih delovnih mest, predvsem z novimi pobudami v razvojnih sektorjih kot so turizem in znanstvena raziskava. In tudi zato je 1. maj dan boja in zahtev delavcev in vseh delovnih ljudi. Ne smemo nikoli dopustiti, da bi razvoj šel v smer, ki temelji izključno na logiki profita, na izkoriščanju šibkejšega po močnejšem, revnejšega po bogatejšem, saj je ta v nasprotju z interesi in smotri vseh delovnih ljudi. Klic »Proletarci vseh dežel, združite se!« ni klic vpijočega v puščavi, ampak mogočna volja in zahteva vseh delovnih ljudi. IGOR CASTELLANI □ BONN — V Zvezni republiki Nemčiji so včeraj potrdili »vozni red« Reaganovega obiska. Vsekakor pa je opazna precejšnja nejevolja, saj je Reagan prepustil kanclerju Kohlu »zadnjo besedo« glede spornega obiska vojaškega pokopališča v Bitbur-gu, kjer so pokopani tudi pripadniki esesovskih oddelkov. Ob včerajšnjem dnevu Jugoslavije na sejmu Espomego V ospredju prometne povezave GORICA — Na razstavišču ob Loč-niškem mostu v Gorici, kjer je do nedelje odprt 15. mednarodni blagovni sejem Espomego, je bil včeraj dan Jugoslavije; v tem okviru pa nadvse zanimiv posvet o cestnih povezavah in tranzitu blaga kot pomembnih faktorjih gospodarskega razvoja obmejnih območij. Posvet sta pripravili goriška trgovinska zbornica in gospodarska zbornica Nove Gorice. Deset italijanskih in sloven- skih strokovnjakov je skušalo, po u-vodnem posegu predsednika goriške trgovinske zbornice Delia Lupierija, z različnih strani razčleniti sicer dokaj zapleteno problematiko s področja prevoza blaga in vseh s to dejavnostjo tako ali drugače povezanih storitev. Težko bi, zaradi stiske s prostorom namreč, v par kratkih stavkov strnili bistvo posegov posameznih poročevalcev, ne moremo pa mimo brez navedbe nekakšnega skupnega ime- Od jutri vrh sedmerice BONN — Jutri se začne tridnevni posvet sedmerice najbolj industrializiranih držav Zapada. Najvišji predstavniki Francije, Velike Britanije, Italije, Kanade, ZDA, Japonske in Zahodne Nemčije se bodo menili predvsem o gospodarskih vprašanjih, ki tarejo Evropo vpričo precenjenosti dolarja in protekcionistične politike Američanov ter Japoncev, toda govor bo tudi o Reaganovem vesoljskem ščitu oziroma pregovarjanju, s katerim Bela hiša sili Evropo, da ustrezno sodeluje. Okrog tega je v Italiji že polemika. Te dni bi bila morala poslanska komisija za zunanje zadeve razpravljati o »vojni zvezd«, do tega pa ni prišlo zaradi »nerazpoložljivosti« ministra Andreottija. Načelnik komunističnih poslancev Napolitano je to obsodil rekoč, da se vlada pred bonskim zasedanjem ni upala spopasti s tako kočljivim problemom. novalca: skoraj vsi so poudarili, kako na področju prometnih storitev pravzaprav zamujamo in da bo treba marsikaj storiti, da spet pridobimo korak s časom. Ob včerajšnjem dnevu Jugoslavije — naj povemo, da je letos na sejmu prisotnih nad 70 razstavljavcev >z Jugoslavije — je goriški sejem obiskala dokaj številna delegacija gospodarske zbornice Slovenije, gospodarske zbornice Reko in Nove Gorice, pod vodstvom predsednika gospodarske zbornice Slovenije Marka Bulca. Dokaj številni so bili predstavniki različnih gospodarskih organizacij, zlasti avtoprevozniških podjetij-Marko Bulc se je skupaj s predsednikom goriške trgovinske zbornice Lupierijem udeležil uvodnega dela posveta ter izrekel voščila, da bi strokovnjaki na posvetu samem našli tudi konkretne odgovore na številna vprašanja. Delegacija gospodarskih zbornic socialistične! republike Slovenije in Hrvaške je bila včeraj zjutraj ha obisku pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju v Gorici. Zatem pa je imela pogovor na sedežu goriške trgovinske zbornice. Zvečer je bil na sejmu Espomego sprejem. MAJ 85 Buoni del Tesoro Poliennali. • BTP so državni efekti oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka; ustrezni kuponi se sprejemajo v plačilo pri plačevanju neposrednih davkov. • Nudijo letne obresti v vižini 12,25%, ki se izplačujejo v dveh šestmesečnih obrokih. • Letni nudeni donos je sorazmeren donosu ostalih obveznic na tržišču. • Nove triletne zadolžnice se nudijo občinstvu v popis proti gotovini ali v obnovitev BTP, ki zapadejo 1. maja 1985. • Varčevalci jih lahko podpišejo proti gotovini ali z obnovitvijo pri okencih zavoda Banca d'Italia in kreditnih zavodov po e-misijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije. • Pri predložitvi zapadlih efektov vnovči prinositelj 2,25 lire za vsakih 100 lir obnovljene nominalne vrednosti. • Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo. Ponudba občinstvu V podpis od 2. do 10. maja v obnovitev od 2. do 15. maja Emlsl|ska cena Rok Obrestna mera Dejanski letni donos 97,75% siete 12,25% 13,62% BTP Investicija oproščena davkov vedno na razpolago Promocijska prodaja Ogledala za kopalnice Oprema za kopalnice iz kristala Omarice iz kristala Omarice za čevlje........................ Armature..........................* ■ Plinski bojler........................... Električni bojler s stekleno volno 80 I Kuhinjsko pohištvo s pomivalnikom 80 cm Ob 40-letnici osvoboditve ČUDOVITI DNEVI V počastitev 40-letnice osvoboditve S Primorskim dnevnikom MILAN PAHOR Prue dni maja je narodnoosvobodil-^ vojska Jugoslavije z enotami iV. armade, IX. korpusa in z oboroženimi skupinami znotraj okupiranega o-emlja (v Trstu so io bile enote Ko-Vtonde mesta in bataljoni Delavske hotnosti) v hitrem in kombiniranem naPadu zlomila odpor nemških sil in Stankov italijanskega fašizma ter o-svobodila Trst, Tržič, Gorico, Čedad. ° uničenju nacijašističnih sil in njihove oblasti so delavske, demokratič-ne protifašistične množice obeh narodnosti slavile veliko zmago. Vzpo-lavile so svojo oblast in tako uresničile zgodovinske težnje delavcev eJ vseh izkoriščanih in zapostavlje-nih ljudi. Lelos praznujemo 40-letnico osvoboditve in zmage nad nacifašizmom. Svobodo si je slovenski narod pribo-skupno ^ ostalimi jugoslovanskimi narodi in vsemi svobodoljubnimi sila-nni sveta. V naših krajih smo si Slo-Venci priborili zmago tudi v povezavi 2 italijanskimi demokrati. Štiri leta trajal krvavi in junaški boj. Ko Se oziramo na tiste- čudovite prvo-hnajske dni pred štiridesetimi leti in so v Trstu, Gorici in Čedadu zapla-P°lale zastave svobode, nam prihaja-1° pred oči podobe trpljenja, žrtvovanja in boja naših ljudi, da so lahko dočakali svobodo. Vsaka ped primoran zemlje je bila prepojena s krvjo Po-rtizanskih borcev in aktivistov. Je-Ce in taborišča so bila polna naših ‘Judi, vasi in mesta so gorela, med zrtvami so bili nedolžni otroci in star-Cl- Iz množice so stopili organizatorji ln borci, ki so prižgali plamenico upo-Jd in boja za svobodo. Odzvali so se Micu Osvobodilne fronte slovenskega Poroda, okrog nje so se strnile vse h-opredne in zdrave sile slovenskega Poroda, Narodnoosvobodilni boj ie :,e siril ter je v septembru 1943 slavil Ifvo veliko zmago — vseljudsko vstalo- Vendar se je bilo treba biti še ove leti, vse do maja 1945, da je končno zasijala svoboda. Ko se spominjamo teh zgodovinskih dogodkov, le prav, da si prikličemo v spomin se nekatere pomembne trenutke. Narodnoosvobodilni boj primorskih Slo-nencev se je v preteklosti vedno s<>-očeval s silami, ki so zavirale nje-9ov nacionalni razvoj ter težile k popolni asimilaciji Slovencev. Že avslro-09rska vladavina je vodila diskrini-Pocijsko politiko proti slovanskemu z‘Plju na tem ozemlju. Dajala je pred-n°st italijanskemu meščanskemu razredu na vseh področjih družbenega puljenja, kljub dejstvu, da je ita-bjanski iredentizem ves čas hlepel vo lem ozemlju. Zato smo se morali Slo-venci vedno boriti za svoje pravice: rozvijanje šolstva, raba jezika, za-slopstvo v javnih upravah ipd. Dej-stvo je, da so ti problemi še aktualni za slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Z razvojem delavskega razreda je nacionalni boj Slovencev dobil novo vsebino. Vse bolj se je oblikovala politika povezovanja nacionalnih teženj Slovencev s političnim bojem delavskega razreda. V svohh znanih predavanjih v Trstu je Ivan Cankar razlagal politični program slovenskega naroda v težnji po svobodi in neodvisnosti in se je izrekel za delavsko gibanje, za socializem ter za demokratično Jugoslavijo svobodnih in enakopravnih narodov. V obdobju med obema svetovnima vojnama smo primorski Slovenci doživeli najhujše nacionalno zatiranje, kar se posebno velja^za čas fašistične diktature. Genocidna politika italijanskega fašizma je združila vse Slovence, ki so živeli v sklopu italijanske države, v narodnoosvobodilni boj. To je bil boj, ki ni vseboval le zahteve po narodni svobodi, temveč je terjal nove družbene odnose. Pri lem je treba dodati, da narodnoosvobodilni boj ni bil naperjen proti demokratičnemu protifašističnemu delu italijanskega prebivalstva. Leta 1941 je vso Jugoslavijo zajel narodnoosvobodilni boj. Le la se je v naših kra jih začel istočasno z ostalimi slovenskimi pokrajinami. Temeljni cilji so bili enaki kot za vso ostalo slovensko narodno ozemlje: izgon okupatorjev, združitev vseh Slovencev, socialna preobrazba slovenskega naroda. V vrste Osvobodilne fronte so stopati člani KPI, člani narodnorevolucionarne organizacije, člani razpuščenih dru štev, narodno zavedni in protifašistično razpoloženi Slovenci. Odbori OF so bili enotni. Pomemben dejavnik je olla velika narodna zavest prebivalstva, ki ga nista mogla uničiti niti nasilno zatiranje niti potujčevanje. Na tej podlagi se je razvil narodnoosvobodilni boj v naših krajih. Maja 1945 je zasijala svoboda. Ko se spominjamo tistih čudovitih prvomajskih dni izpred štirideset let, se moramo istočasno navezati nz sedanjost. Poznavanje naše zgodovine nam omogoča boljše dojemanje seda njosti. Trenutno se bijemo za zakon o globalni zaščiti, za resnično enakopravnost in sožitje z večinskim narodom. Soudeležba na spominskih svečanostih ter raznih manifestacijah nam utrjuje narqdno zavest, soočamo se s preteklostjo in sedanjostjo, spo- razumevamo se z demokratičnim delom italijanskega naroda. Istočasno se zavedamo, da ne proslavljamo le obletnic, temveč nekaj resničnega in globoko čutenega, ki je zasidrano v srcu slovenskega naroda. Vso to dediščino si mora prisvojiti mladina in jo nato predati novemu rodz. tropa mo po poti. ki so nam jo začrtali padli junaki. V današnjem boji) va so nam za vzor življenje, delo in ideali tovarišev, ki so dali življenje za boljši jutri, za svobodo človeka in naroda. Auschwitz Zašumeli so topoli tudi danes, kot takrat. Na poljani vnovič danes zacvetela je pomlad. Tam leži nekdanji živi grob Evrope, zid, napis, v kamnu duh milijonov v enem, tam štrli spod morja trav le spomenik barak, osamljen, mrk, srhljivo nedopovedljiv. Zašumeli so topoli tudi danes, kot takrat. Veter spomladanski sem s poljane piha, danas. A takrat srebrno listje ni od vetra šelestelo, po domovih niso domačini zaradi tega vetra tostran groba svojih vrat zabivali, in duri, niso zaradi tega vetra vse zakrivali, najmanjšo špranjo, oči, razum, srce. Pihal je takrat drugačen veter tam s poljane. Bil je rumen in gost, osladen, v ustih otipljiv. Tam s poljane je ta veter vžigal noč človeštvu, je v Auschwitzu takrat, vse bolj grozeč, razjarjen, neustavljiv, dan za dnem proslavljal krik svobode pomendrane. In veter, ta veter, je takrat v brezodmevnosti klel, morečo naglušnost galoš je z nasmeškom potvarjal, in veter, ta veter, je nebes in zemljo pretresal z zamolklim buhtenjem v trebuhu taboriščnih peči, in s prebliski nabrušenih snopov ledenih luči je ožarjal poglede smrti, splet okostnjakov in utripov srca. V nemih votlinah razžrtih oči bil je še daleč tedaj 1. maj. V brezvetrju so tokrat zašumeli topoli, v šelestenju srebrnega listja od dima požganih teles. Filibert Benedetič po poteh boja in trpljenja Izbira za letošnji glavni izlet Pri morskega dnevnika se je ponujala sama od sebe. Praznujemo 40-letnico osvoboditve in naravno je bilo zato, da smo se podali na pot, ki nas je v štirih dneh vodila skozi kraje zgodovinskih dogajanj, pomembnih za razvoj narodnoosvobodilnega boja in nastajanje nove jugoslovanske države, skozi kraje težkih bitk na dalmatinskem kršu, kjer so se bordi in padali naši primorski fantje in dekleta, skozi kraje trpljenja v okupatorskih koncentracijskih taboriščih. Skoraj 200 se nas je v organizaciji agencije Aurora pod vodstvom Egona Krkusa podalo iz Trsta, med 200 najzvestejšimi. Skozi Reko, Crikvenice, Senj in Liko, tu in tam še posejano z belimi snežnimi lisami letošnjega muhastega sprila, smo se pripeljali na Plitvička jezera. Delno z električnim tramvajem, delno peš smo se z višin razgledovali nad je-zerci, medsebojno povezanimi s slapovi, v tem času odtajanj in dežja kot le redkokdaj bogatimi na penečih se vodah. A naša prva vsebinska postaja je bila Bihać, zgodovinsko središče Bosanske krajine na reki Uni. Program drugega dne se je začel z obiskom dvorane^muzeja, kjer je bilo po zmagovito zaključenih operacijah in nastankom velikega svobodnega ozemlja 27. novembra 1942 prvo zasedanje AVNOJ (Antifašističnega sveta narodne osvobodilne fronte Jugoslavije), ki je predstavljal praktično, če že ne formalno, prvo vlado v osvobodilnem boju nastajajoče nove Jugoslavije. Dvorana-muzej še diha slovesno vzdušje takratnih časov s predsedniško mizo in pultom, zavezniškimi zastavami in velikimi originalnimi portreti zavezniški voditeljev, okrasnimi prepro-grami in napisi. Pripovedovanje muzejskega kustosa to slovesno občutje še dopolni z nizanjem pričevanj o akterjih prvega AVNOJ, o malem 16-letnem bombašu Bošku Buhi in drugih. In kar je morda ostalo tu ,še nedorečenega, sta dopolnila spre hod mimo slik in eksponatov in pripoved kustosa bližnjega muzeja revolucije, ki je obenem tudi središče kulturnega, športnega in družabnega življenja mladih kot idejna vez med preteklostjo in današnjostjo. Poldan tega drugega dne nas je pričakal v Drvarju, do katerega nas je pot vodila mimo Bosanskega Petrovca, mesteca narodnih herojev. V Drvarju, kraju nemškega zračnega desanta na Titov Vrhovni štab 25. maja 1944, smo si seveda ogledali slovito Titovo pečino in muzej na ČERVINJAN — V červinjanu je bila v ponedeljek pomembna slovesnost, s katero se je prebivalstvo teh krajev spomnilo 40. obletnice osvoboditve in zmage nad nacifašizmom. Proslavo so organizirali: pokrajinsko vodstvo VZPI-ANPI skupno z občinskima upravama iz červinjana in Terzo d’Aquileia. Večtisočglavi množici, med katero so bili otroci in dijaki šol tega področja ter župani številnih bližnjili občin so spregovorili o pomenu te obletnice predsednik deželnega sveta dežele F-JK Manzon, deželni predsednik VZPI-ANPI Vincenti in jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič. Slednji se je v svojem govoru dotaknil pomena skupnega boja sloven- LA MAGLIA TRŽIČ — Ul. Roma 58 Telefon 0481/73174 Gradini pod njo, mnogi so se podali k spomeniku, nekateri tudi na fiobiča glavico z grobiščem, na katerem so se v času desanta vodile krvave bitke nož na nož za obrambo Tita in vodstva NOB. Drvarski dogodki so znani in ni, da bi jih obnavljali na tem mestu. Toda obisk Drvarja sodi med takorekoč obvezne postaje po poteh slavne . preteklosti in že sama misel, kaj bi bilo in kako, če bi se takrat izpolnil Hitlerjev ukaz, da mu morajo pripeljati Tita živega ali mrtvega v Berlin, vzbuja v obiskovalcu tesnobne občutke in obenem radost, da je herojstvo branilcev ta naklep preprečilo. Nepredviden zaplet okrog kosila je bil kriv, da smo s precejšnjo zamudo prispeli mimo Bosanskega Grahovega v Knin in da smo žal bili prisiljeni skrajšati obisk v'tem mestecu notranje Dalmacije. Velika večina izletnikov je prvič prišla v to mesto in v ta predel Jugoslavije, s katerim smo primorski Slovenci tako tesno in za nekatere tudi boleče povezani. V b t-ki za Knin novembra 1944 je namreč sodelovala tudi 3. udarna prekomorska brigada, ki so jo sestavljali v veliki večini prav naši primorski fantje in dekleta, ki so se po prebegu iz »posebnih bataljonov« italijanske vojske, iz zaporov in konfinacij v Bariju, Carbonari in Gravini vključili v NOV Jugoslavije. Na kamnitih ravnicah med Drnišem in Kninom, na pobočjih Bulajuše in temne Promine je brigada imela čez 200 mrtvih. Med njimi je bila tudi tržaška mladenka Vojka Šmuc, sanitetni referent v 3. bataljonu brigade. Počastitvi njihovega spomina je bil namenjen naš prihod v Knin. Že pred vhodom v Knin so nas pričakali predstavniki mesta, krajevne Zveze borcev in šole »Narodni heroji«, ki je pobratena s šolo »Vojka Šmuc« v Izoli. Pospremili so nas do podružnične šole v Vrbniku kakih 4 km iz mesta, kjer smo doživeli najtoplejše in najbolj prisrčne trenutke na izletu. Pred šolo, iz katere je nemški ostrostrelec sprožil strel, ki je smrtno zadel Vojko, in na kateri je vzidana spominska plošča, so nas pričakali učenci v pionirskih krojih s šopki cvetja v rokah. Iz zbora harmonik in mladih pevcev se je oglasila naj-prei nolglasna melodija in nato v slovenščini zapeta partizanska žalostin-ka, ki je morala presuniti vse pri-so.ne. Po pozdravnem nagovoru predstavnika krajevne Zveze borcev m zahvali člana vodstva izleta za tako topel sprejem, smo se skupaj s šolskimi otroki in gostitelji podali v še skih in italijanskih partizanov v boju proti nacifašizmu, ki je postavil, je dejal, trdne temelje tudi za nadaljnje prijateljske odnose med obema sosednima državama ter za krepitev njunih gospodarskih in kulturnih stikov. Med borci, ki so se hrabro borili proti premočnemu sovražniku in ga tudi premagali, je dejal, so se stkale v povojnem času tesne vezi prijateljstva in tovarištva, ki se zr calijo v pogostih medsebojnih srečanjih, v sodelovanju in v utrjevanju idealov, za katere so mnogi hrabri borci in aktivisti dali svoje življenje. nekaj kilometrov oddaljeno vasico Lij-kar na pokopališče h grobnici, kjer počivajo posmrtni ostanki nekaj desetin padlih borcev 3. prekomorske brigade raznih jugoslovanskih narodnosti in poleg primorskih fantov tudi Vojke Šmucove. Po položitvi venca in nagovoru člana vodstva izleta Jožeta Korena, smo počastili spomin padlih z enominutnim molkom, šolski otroci pa so eden za drugim položili šopke cvetja na ploščad nad grobnico. Bili so to presunljivi trenutki, ki ostanejo v spominu. Komaj nam je še ostalo časa, da smo se poslovili od prisrčnih gostiteljev in šolskih otrok in že smo puščali za seboj kamnite gmajne notranje Dalmacije na poti proti Šibeniku. Bežno, prebežno smo se zaustavili še pri slikovitih slapovih reke Krke, da bi se lahko dodobra naužili njihove lepote v že nastopajočem mraku in že smo bili na obalah Jadrana v Šibeniku oziroma v hotelskem kompleksu Solarisa. Dopoldan tretjega dne je bil namenjen ogledu mesta in njegovih zanimivosti, potem nas je pot vodila oji-mo Biograda na moru do Zadra z ogledom mesta po kosilu in nato še vožnja do Jablanca in s trajektom na otok Rab, ki je predstavljal zadnjo postajo te spominske izletniške poti. Rab je danes razvito turistično sre dišče z novimi hoteh in novimi naselji, toda Slovenci iz medvojne »Ljub Ijanske province« so ga poznali le kot otok groze, trpljenja in smrti. Na njem je namreč italijanski okupator postavil konec oomladj 1942 najluijše taborišče za civilne internirance. Vanj je strpal 15.000 slovenskih liudi. rrrd njimi žene z otroki in novorojenčki in starčke. Zaradi lakote in boiezni in tudi klimatsko nevzdržnih razmer, jih je kakih 4000 ostalo tam za vedno, za nekaj več kot tisoč so znana tudi imena. Vsi počivajo na tamkajšnjem grobišču, urejenem v spominski park, kamor smo se podali pred našim odhodom na povratno pot. V tihi zbranosti smo položili venec k spomeniku, komemorativni nagovor pa je v imenu izletnikov m vodstva izleta imel Lucijan Volk. Svoje misli je razvil v obsodbo fašističnega nasilja nad človeškim dostojanstvom in v zavezo vseh, da se grozote iz zadnje vojne ne bi nikoli več ponovile. Spregovoril je še odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bogumil Samsa z vabilom k množični udeležbi na proslavo 40 letnice osvoboditve, ki bo 5. maja na stadionu »Prvi maj« in ki bo obenem manifestacija za naše narodne pravice. Improvizirani zbor iz vrst izletnikov je ob spomeniku zapel »Žrtvam«. Razhajali smo se znova oplemeniteni z verzi hrvaškega pesnika, vklesanimi v enega od kamnitih stebrov ob vhodu na grobišče: Ako ti suze potamne vid i rane potamne lice ne traži majko groba moga. Slobodna zemlja živi je lik živoga sina tvoga. Po kosilu še sprehod po mestu Rab in nato s trajektom v Jablanac pa mimo Senja in Crikvenice skozi Reko proti Trstu. Kot da bi se hotel maščevati za sončne dneve, ki so nas v glavnem spremljali na našem romanju, nas je pr; Reki zajel in spremljal vse čez blok na Pesku, pravcati zimski snežni metež. Toda toplih občutkov in zadovoljstva vseh v zavesti, da smo se s Primorskim dnevnikom dostojno oddolžili spominu na težke a častne čase naše polpreteklosti in moralno o-krepili za naš današnji boj, ni mogel ohladiti. JOŽE KOREN S.A.C.A.T. IMPORT - EXPORT nadomestni deli za FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA in _za tuje znamke avtomobilov TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002 Jp Z L A T A R N A PORCELAN - KRISTAL Sossi Viviana & Narodna ulica 44 — OPČINE (Trst) DARILA — POROČNI SEZNAMI — BONBONIERE (poroke, krsti, obhajila, birme ^ in druge priložnosti) (T* V Červinjanu obudili spomin na 40. obletnico osvoboditve Proslave ob 40-letnici osvoboditve KD Ivan Grbec iz Skednja je v nedeljo pripravilo v Rižarni proslavo, s katero se je želelo oddolžiti 40. obletnici osvoboditve. Proslava se je začela s sprevodom od sedeža društva do Rižarne. Začela so jo dekleta v narodnih nošah, otroci z rdečimi nageljni v rokah, predstavniki društva Ivan Grbec, PD Kolonkovec - Ženjan, Dom Jakoba Ukmarja, ki so nosili venec, člani italijanskega zbora Tartini iz Pirana in domačega ženskega zbora. Polaganju vencev pred spominsko obeležje, je sledil priložnostni govor Neve Lukeš, nastop ženskega pevskega zbora KD Ivan Grbec, ki ga je vodila Marta Werk -Volk, nastop otrok domače osnovne šole, nastop pevskega zbora iz Pirana, ki ga je vodil Silvio Stancich, govor Claudia Bartole, predsednika samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo Italijanov iz Pirana, nekaj pesmi je podal igralec Joško Lukeš. Zatem je Dušan Jakomin zmolil za žrtve. Po koncu svečanosti so predstavniki društva odnesli šop cvetja tudi pred spominsko obeležje pri Sv. Ani. V okviru proslav je KD Grbec priredilo v petek okroglo mizo o sožitju (na sliki). O tem bomo še poročali. Z lepo spominsko svečanostjo pred spomenikom padlim v Dolini, je dolinska občinska uprava, skupno z vsemi društvenimi in drugimi komponentami v občini, v nedeljo dopoldne zaključila glavne proslave 40-letnice osvoboditve*, ki so se začele že 24. aprila z okroglo mizo v gledališču France Prešeren in nadaljevale še z drugimi prireditvami in razstavo. Kljub slabemu in hladnemu vremenu, se je pred spomenikom zbralo veliko domačinov, navzoči pa so bili številni gostje, med tami predstavniki vojaških oblasti, vladni komisar De Felice, podpredsednik deželnega sveta Tonel, jugoslovanski konzul Nikolič, senatorja Gerbec in Cuffaro, župani, oziroma predstavniki pobratenih in prijateljskih občin iz Milj, Kopra, Kočevja, Sežane in Marzabotta, predstavniki pokrajinskega odbora VZPI-ANPI, predsednik SKGZ Race in drugi. Slavje se je začelo s sprevodom od občinskega poslopja do spomenika, nadaljevalo s polaganjem vencev ob spomenik, ob postrojitvi častnega vojaškega voda. Prvi je na svečanosti spregovoril dolinski župan Edvin Švab, ki je poudaril velik pomen tokratnih proslav in prireditev v počastitev 40-letnice, »ki so bile priložnost, da smo se v naši občini sestali tudi s predstavniki vseh tistih občin, s katerimi smo pobrateni in tako utrdili prijateljske stike, ki nas že vrsto let povezujejo«. Dal je nato besedo županu Marzabotta Danteju Cruic-chiju, častnemu predstavniku te občine, ki je toliko žrtvovala v osvobodilnem boju. Na proslavi so nastopili pevska zbora Valentin Vodnik iz Doline in Fran Venturini od Domja tar godbi na pihala iz Brega in Ricmanj, ob koncu pa je dve pesmi zapel pevski zbor »Corale di Reno« iz Marzabotta. Na slikah: prizor s svečanosti pred spomenikom (zgoraj) in štafeta prijateljstva in miru (spodaj). Za delavski praznik Manifestacije v mestu Miljah in Nabrežini Prvomajske prireditve so se, kot že po tradiciji, po naših vaseh pričele že sinoči s kulturnimi predvečeri in s kresovi, ki jih je priredila mladina. Kulturni predvečeri so bili tako na Kontovelu, v Križu, v Gropadi, na Pa-dričah in po vaseh dolinske občine, danes zjutraj pa bodo skoraj povsod budnice z godbami, ki bodo praznično u-vedle prvomajsko razpoloženje. Glavno besedo bodo danes, kot se spodobi 1. maju, imeli delovni ljudje, čeprav se tudi letos sindikalno gibanje ne predstavlja enotno in to zaradi znanih sporov, ki so lani razklali zvezo CGIL,- CISL - UIL. Kljub temu pa je tudi letos CGIL dala pobudo za tri manifestacije, od katerih bo osrednja kot vedno v mestnem središču. CGIL je letošnji 1. maj osredotočila na boj za delo in za enotnost delovnih ljudi, v naših krajih pa posveča zelo veliko pozornosli enakopravnemu in ustvarjalnemu sožitju med tukaj živečima narodoma ter boju za uzakonitev ustavnih pravic Slovencev. Nova gospodarska politika naj zagotovi zaposlovanje, pravi CG IL, ne pa krčenje plač in pokojnin. Osrednja manifestacija bo v mestu. Zborno mesto je ob 8.30 na Trgu Pe-stalozzi (upokojenci ob 9. uri na Trgu Garibaldi), po povorki po mestnih u-licah bo ob 10.30 shod na Trgu Unità. Govorila bosta vsedržavni tajnik CG IL Enzo Ceremigna in v slovenščini sin dikabst Žarko Hrvatič. Zjutraj bosta shoda tudi v Miljah in v Nabrežini. Miljčani se bodo zbrali ob 10. uri v Drevoredu 25. aprila, shod pa bo uro kasneje na Trgu Marconi, kjer bosta govorila Mauro Gia-luz in v slovenščini Bruno Mosetti. Za Kras pa bo zborovanje na nabre-žinskem trgu. Zborno mesto je ob B.45 na dvorišču kriškega Ljudskog*1 doma, sledila bo povorka do Nabreži' ne, kjer bo shod ob 10.30. Govoril® bos! a deželni tajnik FILT - CGIL Ferdinando Dreossi in slovenski sindikalist Igor Castellani. Prireditev v Križu V Križu so prvomajske prireditve letos povezali s proslavo 40-letnice osvoboditve in z 10-letnico odkritja spomenika padlim. Vaščani in gostje se bodo zbrali ob 15. uri pred spomenikom na Klancu, kjer bo vaška sekcija VZPI-ANPI predala spomenik v oskrbo domačemu mladinskemu krožku. Sledil bo krajši kulturni spored z godbo na pihala Vesna in z mladinsko pevsko skupino »Pinko Tomažič«, ob tisti uri bodo pred spomenik dospele tudi štafete iz raznih vasi. Sledila bo nato povorka do Ljudskega doma in do nogometnega igrišča, kjer bo osrednji del prireditve z nastopom TPPZ »P. Tomažič«. VZPI-ANPI bo podelila priznanja borcem 18. Bazoviške brigade, Križ pa bo sprejel častni domicil tega partizanskega odreda. Sledili bodo pozdravi, glavna govornika pa bosta predsednik in tajnik VZPI-ANPI Calabria in Košuta. Zvečer bo v dvorani Ljudskega doma ples z ansamblom Pomlad. Ob kresu zaključek štafete V okviru štafete zanimiva okrogla miza o vlogi javnih občil pri vrednotenju idealov odporništva med mladimi Tudi pri Sv. Ivanu so se s kratko proslavo pred bivšim Narodnim domom spomnili 40. obletnice osvoboditve. Na pobudo krajevnih organizacij se je na Vrdelski cesti zbralo kar lepo število Svetoivančanov, ki so prisluhnili slavnostnima govoroma Villija Mikaca v slovenščini in Silverija Piciga v italijanščini, za kulturni spored pa sta poskrbela slovenski zbor od Svetega Ivana Marij Kogoj in italijanski zbor Gruppo incontro. Položili so tudi venec na pročelje bivšega Narodnega doma ob obeležju padlim za svobodo. Delegacija krajevnih organizacij je nato položila vence še na druga obeležja v rajonu, popoldne pa je bilo svečano odkritje nove plošče padlim v osvobodilnem boju v Ljudskem domu v Podlonjerju. Na sliki: proslava pred svetoivanskim Narodnim domom Slovenska skupnost je priredila v nedeljo v Mavhi-njah proslavo, na kateri se je slovesno spomnila 40-letnice osvoboditve od nacifašizma, hkrati pa tudi 10-let-nice ustanovitve svoje deželne organizacije. Zelo nenaklonjene vremenske razmere so prireditev sicer potisnile v prostore gostilne Urdih, niso pa je mogle ukiniti. Zbralo se je toliko ljudi, da je bila velika dvorana gostilne kar pretesna. Prijetna slovesnost se je pričela in zaključila ob zvokih nabrežinske godbe na pihala, ki jo vodi Stanko Mislej. Nastopili so tudi Fantje izpod Grmade pod vodstvom Iva Kralja, med eno in drugo glasbeno točko pa so se zvrstili slavnostni govori. Govorili so deželni predsednik SSk dr. Rafko Dolhar, deželni tajnik prof. Andrej Bratuž in devinsko - nabrežinski občinski odbornik Bojan Brezigar. Opozorili so na rdečo nit, ki se vije od prvih protifašističnih uporov do sedanjih političnih prizadevanj za uresničitev pravic Slovencev v Italiji. Mladinska štafeta Bratstva in e-notnosti je včeraj zaključila svoj pohod po naših vaseh; v Križu so jo v večernih urah sprejeli tamkajšnji mladinci, ki so nato prižgali kres ob robu vasi. Med pobudami, ki so bile v prejšnjih dneh povezane z obiskom štafete, bi vsekakor omenili sobotno okroglo mizo na temo »Vloga javnih občil pri vrednotenju idealov odporništva med mladimi«. Pobuda, pri kate- Z lepljenko Miting se je Slovensko stalno gledališče vključilo v proslavljanje 40. obletnice osvoboditve Slovensko stalno gledališče je sinoči uprizorilo v Kulturnem domu v Trstu premiero lepljenke Miting in se tako vključilo v praznovanja 40-letnice osvoboditve. Režiser predstave je Jože Babič, avtor zamisli in izbora besedil pa ravnatelj SSG Miroslav Košuta. In prav njemu, kot avtorju in ravnatelju Slovenskega stalnega gledališča, smo postavili ob tej priložnosti nekaj vprašanj. Kakšni so občutki ravnatelja ob premieri, kakšna so pričakovanja? Prvi občutek je vsekakor občutek zadovoljstva. To izvira iz dejstva, da se tudi Slovensko stalno gledališče vključuje v slavje štiridesetletnice osvoboditve izpod nacijažizma, ki je pri nas — ne povsem slučajno — dobilo tolikšen obseg, stopnjujejo pa se ob misli, da nam bo le uspelo normalno izpeljati sezono, ki ji je do nedavnega grozil predčasen konec z vsemi bridkimi posledicami. Gotovo ne bo odveč, če tu še enkrat ponovim, da sta umetniški, in tehnični ansambel SSG v vsakem primeru v poletnih mesecih na cesti. Od zadnjega maja do prvega septembra. Nekoč to dejstvo morda ni bilo tako hudo, ker so v tem času mnogi imeli možnost angažmaja pri raznih filmskih, televizijskih in drugih projektih, ki pa so z naraščanjem krize presahnili. Predčasni zaključek sezone bi ta problem stopnjeval do obupa. Vendar sezona kljub vsemu ni popolnoma redna. Res je. To moje je gledanje iz perspektive ljudi v gledališču. Če pa se postavim v položaj tistih, ki jim je gledališče namenjeno, moram ugotoviti, da so bili za marsikaj prikrajšani. Predvsem za eno izmed napovedanih del v abonmaju, in sicer Williamsovo Mačko na vroči pločevinasti strehi, ki je bila za marsikoga morda najzanimivejše delo v letošnjem repertoarju. Pa tudi siceršnji potek sezone je precej trpel, saj smo imeli v načrtu še druga gostovanja in vrsto večerov v okviru tako imenovanega gledališkega kluba, ki ga v tej sezoni nismo mogli obuditi v življenje, V oglasih beremo, da je Miting namenjen abonentom. Se vam zdi, da je to lahko primerna zamenjava za črtano Williamsovo igro? Mislim, da je vsakomur jasno, da to ni in ne more biti. Mačka na vroči pločevinasti strehi je velika drama. Miting pa smo planirali izven a-bonmaja kot priložnostno prireditev._ Vendar smo prepričani, da bodo gledalci to našo potezo razumeli. Nimamo ne sredstev ne terminov za drugačno rešitev. Abonentom namreč v maju nudimo še briljantno komedijo Primorskega dramskega gledališča Hrup za odrom. Mnenja pa^ smo bili., da zaradi številnih prireditev v tem času 'posa- meznih predstav Mitinga ne rezerviramo za dolo cene abonmaje, pač pa izbiro dne za ogled prepuščamo samim abonentom. Le mladino, ki se rada zbere vsa hkrati, vabimo, da si ogleda predstavo v četrtek, 2. maja. Za kakšno uprizoritev pravzaprav gre? Kaj nam lahko poveste kot avtor? Najprej to, da ne gre za nikakršno avtorstvo. Moja sta zamisel in izbor besedil, vse drugo je padlo na ramena režiserja Jožeta Babiča. Nikakor ne gre za partizanski miting, temveč za prireditev, ki naj bi imela danes nekaj njegovega dulia. Štiridesetletnica je gotovo pravšnja priložnost, da se tudi v intimnosti gledališke dvorane ob umetniški besedi zamislimo nad resnično vsebino tega, kar proslavljamo. Da se spomnimo borcev in žrtve, pa tudi tistih, ki so o tem velikem času pričali kot umetniki, od Ivana Roba do Ceneta Vipotnika, od Kocbeka do Kajuha, od Borisa Pahorja do Mileta. Klopčiča in Mateja Bora — ti trije so avtorji večjih dramskih jeder tega večera (odlomek Pahorjeve Grmade v pristanu je priredil Jože Babič). Okoli njih smo prepleti vrsto poezij in nekaj teh je uglasbil Lado Jakša. Sicer pa na sceni Demetrija Ceja in v kostumih Anje Dolenčeve nastopa ves ansambel SSG, ob njem pa še gojenke naše baletne šole pod vodstvom Janeza Mejača. ri sta sodelovala časnikar »Piccola« Pierluigi Sabatti in radijski novinar Stojan Spetič, je bila zanimiva, saj so na njej ugotovili, da je pomen informacijskih sredstev pri prikazovanju in tolmačenju medvojnih dogodkov precejšen. Poudarili so, da je pristop raznih občil do vojnih dogodkov različen, to pa velja še zlasti za dogajanja, ki so sledila osvoboditvi naših krajev. Štafeta Bratstva in enotnosti je nato obiskala zgoniško občino, kjer so jo sprejeli v okviru kulturne prireditve, ki je bila v telovadnici v Zgoniku. Program prireditev ob prihodu štafete je bil ža nekoliko okrnjen, saj je v ponedeljek npr. odpadel o-bisk v miljski občini. Štafetno palico, ki so si jo v naših krajih podajali člani mladinskih in športnih organizacij, bodo sedaj izročili mladim vrstnikom z onstran meje. Že jutri jo bodo predali mladim vrstnikom iz Buj, v naslednjih dneh pa bo nadaljevala pot po Jugoslaviji. Ogrevanje stanovanj podaljšano do 4. maja Zaradi hladnega vremena je tržaška občina izjemoma dovolila podalj-šanj|e ogrevanja stanovanj tudi v mestnem središču in ne samo v višjih mestnih predelih, kot je bilo že prej odločeno. Tako je dovoljeno ogrevanje stanovanj na celotnem občinskem področju do sobote, 4. maja, s tem da so lahko ogrevalne naprave odprte največ 12 ur na dan. Jugoslovanski generalni konzulat v Trstu bo zaradi prvomajskih praznikov zaprt danes, 1. in jutri, 2. maja. Na majskih upravnih volitvah v okoliških občinah Za izvolitev in uveljavitev slovenskih kandidatov Upravne volitve 12. in 13. maja po-, «ujo zcilo važno preizkušnjo za o-t ollške občine naše pokrajine. Nuj-10 Je, da v teh občinah s svojim gla-efn volilci potrdijo napredne in demokratične uprave ter tako hkrati od-dejo demagoški napad proti tem u-Pfavam, ki ga vodijo določene sre-~nske in desničarske sile, tako da je Predsednik LpT Cecovini v svoji pro-pslovenski ihti celo napisal, da je reba te uprave zrušiti »v imenu vrednot zahodne družbe«. To še enkrat Potrjuje, da nasprotniki teh uprav ni-Prajo resnih političnih argumentov in *e zato zatekajo k slepi retoriki in vedno v najbolj žolčni nacionalizem. Danes objavljamo seznam kandida-J?v na listah, ki jih priporočamo na-Slm bralcem. MILJE Lista Frausin: Willer Bordon, Dieso Apostoli, Vincenzo Campagna, Da-nda čač por. Mercandel, Ezio Ciac-cni. Giorgio Cicogna, Galliano Do- nadel, Kiljan Ferluga, Paolo Furlani, Marina Marzi, Gastone, Giorgio in Roberta Millo, Claudio Mutton, Paolo Nicolini, Almea Pacco, Natalia Zilli, Liliana Santi, Romualdo Russignan, Luciano Samez, Giovanni Menegazzi, Livio Soldini, Luciano Tremul, Eligio Tuli, Fabio Vallon, Mario Vatovec, Peter Viola, Jurij Vodopivec, Miriam Zecchi, Fulvio Zup-pin. DOLINA KPI: Edvin Švab, Aldo Bandi, Darij Brajnik, Marij Čuk, Dionisio Garbassi, Silvan Klabjan, Boris Kocjančič, Boris Kocjan, Milan Kraljič, E-milio Mattietti, Boris Mihalič, Silvana Mondo, Robert Ota, Silvana Petaros, Angelo Saccon, Stojan Sancin, Saša Smotlak, Germano Švara, Vili Veruž in Marta Bogateč por. Zobec. SSk: Sergij Mahnič, Alojz Tul, Boris Gombač, Branko Slavec, Glavko Petaros, Albin Jurjevič, Mario Zahar, Stojan Hrvatič, Adriano Rehar, Zmaga Sedmak, Ludvik Vodopivec, Stevo Zahar, Andrej Smotlak, Danilo Kocjančič, Pepi štrajn, Valentin Kocjančič, Darinka Žafran, Srečko Vodopivec, Damjan Tul, Mirko Čurman. PSI: Marino Pečenik, Elvino Bu-bola, Klavdij Kofol, Franco Crevatin, Angel Cristaldi, Peter Glavina, Mario Grizonič, Paulo Jež, Sonja Bržan, Boris Lavriha, Paolo Martini, Rosana Petaros, Pino Prašelj, Radivoj Racman, Robert Smotlak, Boris Stefančič, Giordano Tul, Dario Zancari, Stanko Živec, Edi Zobec. DEVIN - NABREŽINA KPI: Ivo Širca, Giorgio Depangher, Boris Iskra, Gian Paolo Sardagna, Mario Balzano, Giulio Bartulovich, Bruno Deivecchio, Boris Devetak, Annamaria Depangher, Mario Fra-giacomo, Tatjana Grgič por. Iskra, Sergio Ghersetti, Zora Mervič, Alojz Markovič, Stanka Mokole, Jožko 0-kretič, Bernard Peric, Maurizio Si-goni, Mariza Škerk por. Kosmina, Marino Vocci. PSI: Vittorino Caldi, Igor Tuta, Al- fredo Burgher, Neva Kariš, Fabio Coretti, Jožko Ferlan, Mario Giraldi, Ida Gruden por. Bortolotti, Vittorio Komar, Danilo Legiša, Arduino Mai-zeni, Mario Marchesan, Luigino Maschietto, Liliana Petelin, Giovanni Santagati, Gianfranco Sgubbi, Gino Tordi, Walter Ulcigrai, Nicolo Zet-to, Elio Zoli. SSk: Bojan Brezigar, Ivan Antonič, Martin Brecelj, Leonida Gruden, Ivo Kralj, Igo Legiša, Adele Sedmak, Fabio, Mirko in Maurizio Pahor, Vojko in Niko Pertot, Mirko Radovič, Mario Semez, Jurij Štubelj, Slavko Švara, Darina Šemec por. Šuligoj, Marko Tavčar, Ivan in Marinka Terčon. REPENTABOR Napredna lista: Pavel Colja, Sonja Baiss por. Marucelli, Dominik Bizjak, Vincenc Bevilacqua, Dušan Guštin, Karlo Gregoretti, Aleks Križman, Zmaga Milič por. Lazar, Aldo, Ivan in Alojz Škabar, Egon Škrk. SSk: Emil in Edi Guštin, Franc Pisani, Alojz Milič, Bruno Bertolino, Boris Čok, Marija Bizjak por. Černuta, Milena Guštin por. Bertolino, Romano Kavalič, Franc Milič, Licinija Roth por. Pahor in Karlo Škabar. ZGONIK Napredna lista: Miloš Budin, Boris Štrekelj, Tamara Blažina por. Si-moneta, Aleks Briščik, Ivan Colja, Anton Furlan, Jože Guštin, Cvetka Jankovič por. Obad, Igor Milič, Boris Pegan, Srečko Širca, Žarko Šuc. SSk: Zoran Rupel, Miro Briščak, Bruno Emili, Srečko Gruden, Janko Kocman, Andrej in Mario Milič, Zdravko Skupek, Just Škerlj, Srečko Štolfa, Boris in Srečko Živec. Ob izgubi .raznašalca Maksa Ote izreka svojcem iskreno sožalje kolektiv Primorskega dnevnika Dolinska fantovska in dekliška izrekata članu in prijatelju Franku 0-blaku iskreno sožalje ob smrti dragega očeta. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi dragega moža, očeta in deda Petra Gregoriča Še posebno smo hvaležni g. Župančiču in barkovljanskemu pevskemu zboru. DRUŽINA Barkovlje, 1. maja 1985 ZAHVALA Ob izgubi dragega Marja Pirca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastUi njegov spomin. SVOJCI Salež, 1. maja 1985 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta in dedka Dušana Gregorija se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami in počastili njegov spomin. ŽALUJOČA DRUŽINA Bazovica, Trst, 1. maja 1985 29. 4. 1980 29. 4. 1985 Ob peti obletnici smrti Danila Ukmarja (SLOVENCA) se ga z ljubeznijo spominjajo žena Marica in vsi njegovi Tradicionalna revija »Glas harmonike« danes v kulturnem centru pri Dom ju Na dan 1. maja 1984 je bila v kultnem centru Anton Ukmar - Miro Prt Domju ena najbolj markantnih ln najbolj originalnih prireditev, kar smo jih zadnja leta zasledili v Bre »GLAS HARMONIKE« je pokazal Jto novo plat ljudskega bogastva, za katero do pred kratkim sploh su-rtili' nismo, da obstaja pri nas in 71 je tako ukoreninjena v naših ljudeh. Tako smo pred enim letom zapisali Po tej svojstveni prvomajski priredit-v\ in z veseljem lahko ugotovimo, da Pi bilo to le enkratno in neponovljivo doživetje, ampak le prvo izmed vsakoletnih periodičnih srečanj ljudskih Sodcev na diatonično harmoniko, ki si tako zagotovijo obetajočo prihodnost in postopno kakovostno rast te neobičajne glasbene prireditve. KI) »Fran Venturini« od Domja pri-Teia namreč tudi letos, na dan 1. rtaja, II. obmejno prijateljsko netek-rtovalno srečanje godcev na diatonično harmoniko »GLAS HARMONIKE«. Na j. srečanju, 1. maja 1984, se je pred mikrojonom zvrstilo kar V godcev iz Trsta, Furlanije, Benete Slovenije, Istre in Slovenije, na ogled pa je tedaj bila tudi izredno Zanimiva in edinstvena razstava dia-oničnih harmonik. Na tem prvem Prazniku ljudske harmonike so tako Postopajoči godci navezali še tesnejše rtedsebojne vezi prijateljstva in sode-opanja, tako da je iz te prve izkuš-nle nastala skupina navdušenih god-Cev, hi se že organizirano in enotno Podajajo na razne tovrstne glasbene Prereditve izven našega ožiega pro-stora. , Tako se je na primer 1. julija oni cela skupina godcev, ki si je o Priložnost nadela ime »Glas harmonike«, podala na I. Mednarodno pkiriovalno srečanje godcev na dia-onično harmoniko v Ahtnu v Be-oski Sloveniji, kjer je mladi harmonikar Igor Franca iz Gažona pri ^°Pru odnesel najvišjo nagrado. Prav tako se je jeseni 1984 skupina godcev udeležila II. Mednarodnega tekmovalnega srečanja godcev diatoničnih harmonik v Saurisu, kjer je drugi obetajoči mladi harmonikar Zoran Lupine iz Šempolaja osvojil absolutno prvo mesto. Po teh uspešnih pobudah ter ob navdušenju in zagrizenosti te skupine godcev na diatonično harmoniko, ki je prav za prav nastala o priložnosti I. srečanja »GLAS HARMONIKE« in okrog glavnega pobudnika teh prireditev Tiberija Maverja od Domja, je odbor KD »F. Venturini« sklenil nadaljevati tradicijo teh glasbenih srečanj, ki naj bi pa vsekakor ohranile izključno prijateljski značaj srečanja med amaterji istega ljud- skega glasbila, ne glede na glasbeno izobrazbo ali tehnične sposobnosti posameznega godca, kjer je nastop na odru le priložnost za sodelovanje na skupnem prazniku, brez tiste tekmovalne ihte, ki včasih lahko zagreni tisto čisto tovariško vzdušje predvsem med najpristnejšimi starejšimi ljudskimi godci. Tako bomo lahko tudi letos, in u-pamo tudi v bodoče, prisostvovali edinstveni in upamo že tradicionalni glasbeni reviji »GLAS HARMONIKE«, ki se bo odvijala danes ob 15.30 v kulturnem centru Anton Ukmar -Miro pri Domju. Za priložnost pa bo na ogled tudi jotograjska razstava diatoničnih harmonik. -DOC- Tri umetnice v TK Galeriji Na skupinski razstavi se bodo jutri predstavile Patrizia Devidè, Magda Tavčar in Jasna Merkii Jutri bo v Galeriji Tržaške knjigarne odprtje razstave treh domačih u-metnic, ki se bodo predstavile občinstvu s svojimi novimi deli. Razstavljale bodo: Patrizia Devidè iz Tržiča, Magda Tavčar in Jasna Merkii, obe iz Trsta. Patrizia Devidè je leta 1982 diplomirala na oddelku za grafiko na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, leto prej pa na filozofski fakulteti Tržaške univerze iz književnih del. Ukvarja se s slikarstvom, risbo in grafiko. Nastopila je na več skupinskih razstavah v Sloveniji in v Beogradu. Svojo prvo samostojno razstavo je imela v občinski galeriji »Alle antiche mura« v Tržiču. Magdo Tavčar poznamo iz raznih razstav, ki jih je imela v zadnjem letu. Gre predvsem za avtorske tapiserije. Danes bodo skoraj redno vozili vsi avtobusi ACT P» tolikih letih bodo na delavski paznik v Trstu mestni in okoliški av-°ousi vozili kolikor toliko redno, se-reda z okrnjenim prazničnim urni-k<*m. Danes ne bodo vozili le avto-, Psi na naslednjih progah: 2, 7, 8, 12, I7’ 18, 19, 22, 40, 48, 60 in nočni av-'®bus A. Vsi avtobusi bodo začeli vo-ž!‘i cb sedmih zjutraj in bedo vo-rtU v glavnem do dvajsetih, z izje-Pr» nekaterih, ki bodo vozili do polnoči. Redno bodo vozili skoraj vsi avto-PPsi, ki povezujejo mesto z okolico z !ziemo številke 40 (dolinska občina) fP 48, medtem ko bodo na vzhodnem P na zahodnem Krasu redno vozili Vsi avtobusi, seveda v daljših pre-’k'dkih kot ponavadi. tatvina ni uspela Agenti letečega oddelka so na mej-PPrn prehodu pri Pesku aretirali tri JPgoslovanske državljane, ker so se Ulici Romagna polastili treh gum, ^ so jih sneli s parkiranega avto-P'obìla. Njihovo početje je opazil mi-PJoidoči pešec, ki se je najprej po-Ljhnil v bližini, nato pa obvestil la- stnika fiata ritmo Angela Pierinija in mu tudi dal številke evidenčne tablice jugoslovanske zastave. Pit rini je takoj obvestil policijo in ko se je zastava, v kateri so sedeli 23-letni Nenad Andjelkovič, 24-letni Rade Cerovac in 27-letni Vladimir Jovanovič pojavila na mejnem prehodu, so jo uslavili. V avtomobilu sicer niso odkrili ukradenih gum, toda Jovanovič je kmalu priznal, da so jih skrili v grmičevju malo pred Peskom, kjer jih je pohcija dejansko našla in vrnila lastniku. Goričan podlegel poškodbam Na oddelku za oživljanje v kati-narski bolnišnici je včeraj umrl 37-letni Gabriele Meloni iz Foljana št. 53. V tržaško bolnišnico so ga prepeljali s pridržano prognozo v ponedeljek proti večeru, potem ko so zdravniki v tržiški bolnišnici sprevideli, da je njegovo zdravstveno stanje izredno zaskrbljujoče. Meloni se je hudo ranil v prometni nesreči, ki se je pripetila v Zagraju. Prav tako poznamo Jasno Merkii po raznih razstavah, s katerimi se je predstavila občinstvu v zadnjih časih. Njeno likovno delo je večstransko. Vse tri omenjene umetnice bodo torej v TK Galeriji predstavile svoja najnovejša iskanja. Gre vsekakor za pomembno »preizkušnjo« v ugledni galeriji (ta naziv si TK Galerija vsekakor zasluži), preizkušnjo, ki bo pokazala, kaj novega prinašajo v naš likovni prostor umetnice. Dejstvo pa je, da dve od treh oblikujeta predvsem predmete in to iz materialov, ki so tipični za umetno obrt; seveda izdelki in ambicije oblikovalk presegajo hotenja obrtniških delavnic, kjer se plete volna ali oblikuje glina, (am) Delegacije SKGZ položile vence V počastitev 40. obletnice osvoboditve so včeraj in v torek štiri delegacije SKGZ položile vence k spomenikom v Rižarni, pri Sv. Ani, na Sv. Justu, pri Sv. Ivanu, v Barkov-Ijah, Lonjerju, na Katinari, v Bazovici, Gropadi, Padričah, Trebčah, na Opčinah, Proseku, Kontovelu, v Križu, Nabrežini, Praprotu, Šempolaju, Prečniku, Zgoniku, Gabrovcu, Sale-žu, Samatorci, Repnu, na Colu, v Dolini, Mačkoljah, Prebenegu, pri Domju, v Boljuncu, Borštu, Ricma-njih. Miljah in pri Korošcih. Slovenske vzgojiteljice v tržaški občini ne bodo stavkale Avtonomni sindikat šolnikov SNALS je oklical za jutri celodntjvno stavko v občinskih otroških vrtcih tržaške občine iz protesta zoper okrožnico tržaškega župana, ki obvezuje vzgojiteljice, da nadomestijo voditeljice vrtcev ob njihovih odsotnostih, in to tudi po izteku normalnega delovnega časa. Slovenski občinski vrtci v tržaški občini (v Ul. Conti, v Dijaškem div.iu, pri Sv. Ivanu in na Greti) pa bodo jutri odprti in bodo imeli normalen pouk, ker se slovenske vzgojiteljice, ki niso vpisane v avtonomni sindikat ne bodo udeležile stavke. Dne 30. aprila nas je zapustil naš dragi mož in oče rač. Nino Ribarich Pogreb bo jutri, 2. maja, ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnice. Žalostno vest naznanjajo žena Lidia, sin Giampaolo in hči Nadia z Enzom, sestra Mariuccia, nečaka Emida in Roberto ter drugo sorodstvo. Trst, 1. maja 1985 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3) Ob prerani smrti dragega Ninota izrekajo družini občuteno sožalje Stanko, Aleks in Sergij z družinami. Zapustila me je moja predraga mama Ivana Sulčič Pogreb bo jutri, 2.5., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Križ. Žalostno vest sporoča sin Bruno s sorodniki Križ, 1. maja 1985 • Po pogrebu naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil * naš dragi Martino Semez Žalujoči hčeri Majla in Lori, sestre in bratje. Križ, 1. maja 1985 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Marije Čuk vd. Štoka se iskreno zahvaljujemo g. župniku, pevskemu zboru, nosilcem krste in vencev, darovalcem cvetja in vsem, ki so počastili njen spomin. SVOJCI Prosek, 1. maja 1985 ZAHVALA Ob smrti naše drage Celestine Kante vd. Auber se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala vaščanom Samator-ce, g. župniku ter sodelavcem ACEGA. SVOJCI Trnovca, L maja 1985 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Pepija Giorgija se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, darovalcem cvetja, vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in na katerikoli način sočustvovali z nami. SVOJCI 'Rovte, 1. maja 1985 MAJENCA ’85 in 29. občinska razstava domačih vin PETEK, 3, maja od 18. do 22. ure — ljudsko ocenjevanje vin z XXIX. razstave domačih vin v občinskem gledališču »France Prešeren« SOBOTA, 4. maja ob 18.00 — otvoritev razstave vin in nagrajevanje NEDELJA, 5. maja ob 15.30 — začetek kulturnega sporeda: koncert Pihalnega orkestra BREG iz Doline; nastop folklorne skupine EMONA iz Ljubljane; ob 19.00 — slavnostni prihod PARTERJEV in PARTER C; sledi ples z ansamblom NOČNI SKOK iz Kopra PONEDELJEK, 6. maja zvečer ples z ansamblom NOČNI SKOK iz Kopra TOREK, 7. maja ob 18.00 — nastop Pihalnega orkestra BREG iz Doline; ob 19.00 — slovesno podiranje MAJA Galerija TORKLA — razstava slikarjev amaterjev iz Brega v priredbi KD Valentin Vodnik. Otvoritev v petek, 3. maja, ob 20.30 Ul. sv. Frančiška 20 vas vabita jutri, 2. maja, ob 18. uri na Tržaška knjigarna OTVORITEV RAZSTAVE treh umetnic: Patrizia Devidè, Jasna Merkù in Magda Tavčar Uvodna beseda k razstavi Milko Rener PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE Aleksija Pregarca: TEMELJI MOJEGA VRTA O pesniku bo spregovoril Jože Javoršek SLOVENSKO ^STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU OB 40-LETNICI OSVOBODITVE MITING Zamisel in izbor: MIROSLAV KOŠUTA Režija: JOŽE BABIČ PONOVITVE KULTURNI DOM JUTRI, 2. maja, ob 20.30 v torek, 7. maja, ob 16. uri v nedeljo, 12. maja, ob 16. uri v gledališču »F. Prešeren« v BOLJUNCU v petek, 3. maja, ob 21. uri — v športno - kulturnem centru v ZGONIKU v soboto, 4. maja, ob 20. uri — gledališča VERDI Jutri, 2. maja, ob 20. uri peta predstava Janačkove opere »Jenufa«. Dirigent J. Kovatchev, režiser G. Chaza-lettes. ROSSETTI Jutri, 2. maja, ob 21. uri: koncert pevca RONA. Od sobote, 4. maja, ob 20.30 gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane z delom »Moliere« M. Bul-gakova. Režija: Zvone Šedlbauer. Abonenti imajo 50-odst. popust. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Velika dvorana V sredo, 8. maja, ob 20. uri: Tokijsko oratorijsko združenje - Koncert zbora in orkestra. Srednja dvorana V četrtek, 9. maja, ob 21. uri: I. Cankar »Za narodov blagor«, premiera. Drama SNG Maribor. Okrogla dvorana V ponedeljek, 6. maja, ob 20. uri: Literarni večer Društva slovenskih pisateljev. Sejna E 3 V torek, 7. maja: Predvajanje video filmov o tujih uprizoritvah dram Ivana Cankarja. Teatro CRISTALLO - LA CONTRADA Jutri, 2. maja, ob 20.30: koncert mladih. Rock glasba, pesmi itd. Organizator: A. Lippolis. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Ob 40-letnici osvoboditve v Ljudskem domu v Trebčah. V četrtek, 9. maja, ob 20.30 otvoritev razstave fotografij Maria Magajne Osvoboditev Trsta in okolice, sodeluje mešani zbor Primorec - Tabor (vodi Vilma Padovani. V soboto, 11. maja, ob 9. uri pohod po partizanskih stezah; sodelujejo: učenci osnovnih šol P. Tomažič, Kajuh, P. Trubar. V četrtek, 16. maja, ob 20.30 otvoritev fotografske razstave o taboriščih s predvajanjem filma, sodeluje godba V. Parma. Zveza vojnih invalidov NOV — odbor Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju priredita ob 40-letnici osvoboditve OBISK NA TITOV VIS od 5. do 8. junija 1985 Informacije in vpisovanje za Trst na sedežu Zveze vojnih invalidov - Ul. Montecchi 6, tel. 795-136 vsak dan razen sobot od 9. do 12. ure; za Gorico na tel. 31113 od 11. do 12. ure. kino Ariston 16.00-48.00-20.00—22.00 »Micki e Maude«. Režija Blake'Edwards. Dudley Moore. Eden 15.30—22.10 »Caldo cuoio nero«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 17.00 — 22.00 »Urla del silenzio«. Excelsior 17.30 »Cotton club«. Režija: Francis Coppola. Richard Gere. Nazionale Dvorana št. 1 16.00—22.00 »A-madeus«. Za vsakogar. Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »II mistero de) cadavere scomparso«. Dvorana št. 3. 16.00—22.00 »Notti particolari bagnate«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 15.00 — 22.15 »Beverly Mills cop. - Un piedipiatti a Beverly Mills«. Eđ-die Murphy. Grattacielo 17.00 — 22.15 »L’avventura degli Ewoks«. Aurora 16.30—22.00 »Beat Street«. Capitol 16.30 — 22.00 »Terminator«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Vittorio Venelo 15.00—22.00 »Ghostbu-sters, gli acchiappafantasmi«. Zadnji dan. Lumiere 15.30—22.00 »The blues bro-thers«. John Belushi. Alcione 15.30—22.10 »Staing alive«. John Travolta. Radio 15.30—21.30 »Fammi male amore mio«. Prepovedan mladini pod 18. letom menjalnica 30. 4. 1985 Ameriški dolar 1.960,— Kanadski dolar . 1.430,— Švicarski frank . 755,— Danska krona . . 174,— Norveška krona . 217,— švedska krona . . 217,— Holandski fiorini . 561.— Francoski frank . 206.— Belgijski frank 29,— Funt šterling . . 2.420,— Irski šterling . . 1.975.- Nemška marka . 635,— Avstrijski šiling . 89.50 Portugalski eskudo 10. - Japonski jen . . 7,— španska pezeta . 10,- Avstralski dolar . 1.150,— Grška drahma . . 14.- Debeli dinar . . G.80 Drobni dinar . . 7.10 IB! BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F.-FILZMG - 61-«ac_> •< oo OS ca PREPROGE ZA KOPALNICE ■== PREPROGE ZA KOPALNICE VELIKA PRODAJA KOPALNIH FROTIRSKIH HALJ ZA BAZEN - SAVNO - SPORI - DOM HALJE ZA VSAKOGAR IN ZA VSE PRILOŽNOSTI - Trg Ospedale 7 - TRST - Tel.: 795919 PREPROGE ZA KOPALNICE h- PREPROGE ZA KOPALNICE DRAGULJARNA ^ŽRikolj urama - zlatarna Trg sv. Jakoba 3 — Tel. 795-881 vadio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv Sreda, 1. maja 1985 Četrtek, 2. maja 1985 ITALIJANSKA TELEVIZIJA ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal ''•00 Prugna selvatica - TV nadalje-. vanka k20 Trije nečaki in majordom - TV . film 2.03 Dnevnik 1 - Kratke vesti ^■05 Halo. . . Raffaella? - opoldanski . program z Raffaello Carrà ■po Dnevnik 1 '*•05 Halo. . . Raffaella? - zadnji po- }p5 Einstein - TV nadaljevanka P«! Rim: Jahanje D.CO Dnevnik 1 - Kratke vesti 7.05 Speciale del Sabato dello Zec-. chino - otroška oddaja “■10 Dnevnik 1 - Kronike Sever kliče Jug - Jug kliče . Sever *0.50 Večerna Italija - dogodki in o-. sebnosti '“•OS Almanah in Vremenske razmere 20.CO Dnevnik 1 ‘0.30 Splendore nell’erba - film Nastopata: Nathalie Wood in . Warren Reaty fr-OO Dnevnik 1 fpO Srečanje s kinematografijo ^■^S Športna sreda Ob koncu Dnevnik 1 Drugi kanat *0-00 Glasba Georgea Gershwina "-40 Le sei mogli di Barbablù - film . Nastopa: Totò "■45 Che fai, mangi? - oddaja o prehrani jo.OO Dnevnik 2 - Ob 13. uri J3-30 Capitol - TV nadaljevanka 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14-35 Tandem - glasba, aktualnosti in nagradna tekmovanja 16.55 Nadaljevanka dneva: La bu- fera 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Vediamoci sul due - vodi: Rita Dalla Chiesa 18.30 Dnevnik 2 - športne vesti 18.40 Cuore e batticuore - TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.20 Športne vesti 20.30 La strana coppia - film Nastopata: Jack Lemmon, Walter Mathau 22.15 Dnevnik 2 - Nocoj 22.25 II brivido dell’imprevisto - TV film 22.50 Quelli della notte - vodi: Renzo Arbore Tretji kanal 11.20 Cassino: atletika 12.00 Neposredni prenos iz Caglia-rija: Procesija sv. Efizija 13.30 Sto italijanskih mest 13.40 Giorno di paga - film s Char-liejem Chaplinom 14.30 H monello - film s Charliejem Chaplinom 14.55 in 15.25 šola in vzgoja 15.55 Ravenna: kolesarstvo 17.05 Galleria di Dadaumpa 18.15 Glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.35 Architettura del lavoro - dokumentarec 20.05 Šola in vzgoja 20.30 Blow-out - film Nastopa: John Travolta 22.15 Delta - znanstvena oddaja 23.00 Dnevnik 3 23.35 Živali govorijo - 1. del dokumentarca JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 9.00 Pihalni orkestri: Papirniški pihalni orkester 9.30 živ žav: pravljice vseh vetrov 40.30 Vesna - slovenski film 42.00 Prvi koncert iz Postojnske jame 43.00 Poročila 43.50 Kože - TV nadaljevanka 4515 Ko je pomlad: Kadar kupuješ se ne odločiš prehitro 45.45 Poročila 15.55 Luksemburg - nomoget: kvalifikacije za SP 86 Luksemburg - Jugoslavija 4'-45 čudeži narave: Bitja narave -poljudnoznanstvena serija 43.10 Rockplast festival - Essen 49.26 Zrno do zrna 49.30 TV dnevnik 20.00 Velika dirka - film 22.35 Pohujšanje v Dolini šentflorjanski - balet Koper 45.15 TV novice 44-20 Za uho in oko 15.00 Smrt v koraku valčka - TV nadaljevanka 16.10 Prvi maj 16.35 Malo gibanja ne škodi - TV film 17.05 Podreccove lutke 17.30 Človekovi prijatelji 17.55 TV vesti 18.00 Čas za rugby - rubrike Današnja ODPRTA MEJA je v celoti posvečena oddaji o delovni organizaciji tovarne avtomobilov Maribor skozi nastanek in delavsko samoupravljanje. ________________________ 19.00 Odprta meja - informativna oddaja v slovenskem jeziku 19.30 TVD - Stičišče 19.50 Start - Zakaj in kako se premikamo 20.15 Iz Postojnske jame: prvomajski koncert 21.35 TV film 22.30 TVD - Vse danes 22.40 Sirena - TV film ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 [2.10 Bis - nagradno tekmovanje “■IO Bis - nagradno tekmovanje '2.45 H pranzo è servito - nagradno . tekmovanje 3.25 Sentieri - TV nadaljevanka '4-25 General Hospital - TV nadalje- vanka 45.25 Una vita da vivere - TV na-. daljevanka '6.30 II selvaggio mondo degli animali - dokumentarec '7.00 Due onesti fuorilegge - TV film 4«.00 Webster - TV film 48.30 Helo! - glasbena igra J9-C0 I Jefferson - TV film 49-30 Zig zag - nagradno tekmovanje 29.30 I predatori dell’arca perduta - ?■> film 22-50 Nonsolomoda - tednik 23.53 Voliina tribuna 68.50 Piccole volpi - film RETEQUÀTTRO 42.00 Febbre d’amore - TV film 42.45 Alice - TV film '3.15 Mary Tyler Moore - TV film 43.45 Tre cuori in affitto - TV film 44.15 Brillante - TV novela [5.10 Batman - risanka [5.30 Uomo ragno - risanka }?'49 I giorni di Brian - TV film 47.00 All’ombra del grande cedro -, TV nadaljevanka '8.00 Febbre d’amore - TV film [8.50 Piume e paillettes - TV novela 49.25 M’ama non m’ama - nagradno tekmovanje 20.30 Maurizio Costanzo Show - vodi: „ Maurizio Costanzo '3.30 Volilna tribuna 23.59 II filo del rasoio - film ITALIA I [2.00 Agenzia Rockford - TV film 3.00 Chips - TV film 44.CO Deejay Television - glasbena oddaja '4.30 La famiglia Bradford - TV film [5-30 Sanford and Son - TV film 48.00 Bim Bum Barn - otroška oddaja 18.00 L’uomo dai sei milioni di dollari - TV film 19.00 Charlie’s Angels - TV film 20.00 Lady Georgie - risanka 20.30 OK! Il prezzo è giusto - nagradno tekmovanje 22.20 Cassie and company - TV film 23.20 Šport TELEPADOVA 15.00 Luisana mia - TV novela 15.30 Lacrime di gioia - TV novela 16.00 Rubrika 16.30 Risanke 19.30 Adolescenza inquieta - TV novela 20.00 Marcia nuziale - TV film 20.30 Illusione d’amore - TV novela- 22.30 La grande lotteria - TV film 23.30 Volilna tribuna 23 45 Star Trek - TV film TRIVENETA 13.00 Le spie - TV film 14.00 Squadra speciale anticrimine -TV film 14.55 Tarzan e la dea verde - film 16.00 Filmski program 17.00 I pericoli del settimo continente - TV film 17.30 Primo mercato - televizijski sejem 19.30 TV film 20.15 Filmski program 20.30 Le spie - TV film 21.30 Squadra speciale anticrimine -TV film 22.00 Padre e figlio investigatori speciali - TV film 23.00 La volpe dalla coda di velluto - film TELEFRIULI 13.30 Pacific intemational airport -TV film 14.30 Andrea Celeste - TV novela 15.20 Pinocchio - risani film 17.30 Glasbena oddaja 18.30 Viaggio con l’avventura 19.30 Andrea Celeste - TV novela 20.30 Televizijski turnir v briškoli 22.30 TV dnevnik 22.50 L’indomabile Angelica - film Prvi kanal 10.00 Televideo — poskusni program 12.00 Dnevnik 1 — Kratke vesti 12.05 Halo. . . Raffaella? — opoldanski program z Raffaello Carrà 13.30 Dnevnik 1 14.05 Halo. . . Raffaella? — zadnji poziv 14.15 Einstein — TV nadaljevanka 15.00 Italijanske kronike — Kronike motorjev 15.30 Šola hi vzgoja 16.00 Topo Gigio in druge risanke 17.00 Dnevnik 1 — Kratke vesti 17.00 Popolanski spored 18.10 Knjižne novosti 18.40 Risanka 18.50 Večerna Italija — dogodki in osebnosti 19.35 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 1 20.30 Volilna tribuna — Tiskovna konferenca PRI 21.25 Quiz — nagradno tekmovanje z Loretto Goggi 22.55 Dnevnik 1 23.05 Ura z Agatho Cristie — TV priredba 24.00 Dnevnik 1 — Zadnje vesti Drugi kanal 10.00 Televideo — poskusni program 11.55 Che fai, mangi? oddaja o prehrani 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.30 Volilna tribuna 13.40 Capitol — TV nadaljevanka 14.30 Dnevnik 2 — Kratke vesti 14.35 Tandem — Glasba, aktualnosti in nagradna tekmovanja 16.00 'Rim: jahanje 17.30 Dnevnik 2 — Kratke vesti 18.30 Športne vesti 18.40 Cuore e batticuore — TV film 19.45 Dnevnik 2 — Vesti 20.20 Športne vesti 20.30 Lo spavaldo — film Nastopa Robert Redford 22.10 Dnevnik 2 — Nocoj 22.20 Športne vesti 23.15 Quelli della notte — vodi Renzo Arbore 00.15 Dnevnik 2 — Zadnje vesti Tretji kanal 11.45 Televideo — poskusni program 16.05 in 16.35 šola in vzgoja 17.05 Galleria di Dadaumpa — TV variete 18.15 Glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.30 Deželne vesti 20.05 šola in vzgoja 20.30 Prva svetovna vojna — dokumentarec 21.20 Dnevnik 3 21.55 Veronika Voss — film Režija: Rainer Werner Fassbinder 23.35 Živali govorijo — dokumentarec JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 9.05 Dve plesni sliki 9.20 Glasbena šola na Koroškem 9.35 Nočni čuvaj v živalskem vrtu — predstava SMG Ljubljana 10.20 Prigode sinjega viteza — risani film 12.00 Srečanje z violinistom Stefanom Milenkovičem 12.45 Poročila 13.00 Falklandsko otočje — dokumentarni film 13.50 Kam gredo divje svinje — TV nadaljevanka 14.50 Vetrovi Kitty Hawka — film 16.30 Poročila 16.35 P. Voranc: Levi devžej 16.50 Med Mežo in Mislinjo — (na poti po krajih Prežihova) 17.30 To je Elvis Presley — dokumen- 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Krčma Jamaika — TV nadaljevanka 21.00 Potovanje osvobojenih — 1. del filma 22.35 Poročila Koper 14.15 TV — Novice 14.20 Za uho in oko — glasbena oddaja 15.00 Podeželski zakon — TV nadaljevanka 16.00 Trener Wulff — TV film 16.30 Prvi maj 17.00 Podreccove lutke 17.25 Malo gibanja ne škodi — TV film 17.55 TV Novice 18.00 Športna oddaja Današnja ODPRTA MEJA je v duhu 40-Ietnice osvoboditve in sicer prikazuje dogodke izpred 40 let ter priprave na osrednjo proslavo, ki bo v Ajdovščini. 19.00 Odprta meja — informativna oddaja v slovenskem jeziku 19.50 Tajna pošta — dokumentarec 20.25 Nogomet: kvalifikacija svetovnega prvenstva 22.00 TV D Vse danes 22.10 Videomix — glasbena oddaja Zagreb 9.45 TV koledar 9.65 Budnica — Pihalni orkestri: Papirniški pihalni orkester iz Vevč 10.25 Prvomajsko ljudsko zborovanje 12.00 Srečanje z viohnistom Stefanom Milenkovičem 12.45 Leta znanosti in dela 13.30 Narodna glasba 14.00 Ljudski običaji o svatbah 14.45 Dobri in slabi fantje 16.15 Praznično zabavno popoldne 18.25 Odpri vrata — musical 19.30 TV dnevnik 20.00 Večer z Olivero Markovič 20.45 Tisti, ki prihajajo — zabavna oddaja 21.20 Rudnik je naš — TV drama 22.55 TV dnevnik ZASEBNE CANALE 5 12.10 Bis — nagradno tekmovanje 12.45 II pranzo è servito — nagradno telano van je 13.25 Sentieri — TV nadaljevanka 14.25 General Hospital — TV nadaljevanka 15.25 Una vita da vivere — TV nadaljevanka 16.30 II selvaggio mondo degli animali — dokumentarec 17.00 Due onesti fuorilegge 18.00 L’albero delle mele — TV film 18.30 Help — glasbena igra 19.00 I Jefferson — TV film 19.30 Zig Zag — nagradno tekmovanje 20.30 Superflash — nagradno tekmovanje 23.15 Volilna tribuna RETEQUÀTTRO 11.15 Piume e paillettes — TV novela 12.00 Febbre d’amore — TV film 12.45 Alice — TV film 13.15 Mary Tyler Moore — TV film 13.45 Tre cuori in affitto — TV film 14.15 Brillante — TV novela 15.10 Superman — risanka 15.30 Uomo ragno — risanka 16.10 I giorni di Brian — TV film 17.00 AlTombra del grande cedro — TV nadaljevanka 18.00 Febbre d’amore — TV film 18.50 Piume e paillettes — TV novela 19.25 M’ama non m’ama — nagradno tekmovanje 20.30 Matt Huston — TV film 21.30 Mike Hammer — TV film 22.30 Caccia al 13 — športna rubrika 23.10 Volilna tribuna 23.30 Un cappello pieno di pioggia — film ITALIA 1 12.00 Agenzia Rockford — TV film 13.00 Chips — TV film 14.00 Deejay Television — glasbena oddaja POSTAJE 14.30 La famiglia Bradford — TV film 15.30 Sanford and son — TV film 16.00 Bim Bum Barn — otroška oddaja 18.00 L’uomo dai sei milioni di dollari — TV film 19.00 Charlie’s Angels — TV film 20.00 L’incantevole Creamy — risanka 20.30 Questo e quello — film 22.20 Cin cin — TV film 23.00 Filmske novosti 23.15 La vendetta di Dr. K. — film TELEPADOVA 15.00 Luisana mia — TV novela 15.30 Lacrime di gioia — TV novela 16.00 Ultralion — TV film 19.30 Adolescenza inquieta —- TV novela 20.00 Marcia nuziale — TV novela 20.30 Illusione d’amore — TV novela 21.30 La saga del Padrino — TV film 23.00 Šport TRIVENETA 13.00 Attenti ai ragazzi — TV film 13.30 Dick van Dyke — TV film 14.00 Squadra speciale anticrimine — TV film 14.35 Le spie - TV film 15.30 Garrison’s commando — TV film 17.00 I pericoli del settimo continente — TV film 17.30 Dokumentarec 18.00 Barbary coast — TV film 19.00 Govorimo o ribolovu 20.00 Primo piano 20.30 5 matti al supermercato — film TELEFRIULI 14.30 Andrea Celeste — TV novela 15.20 Carioca Tigre — film 18.00 Si o no special 19.00 TV dnevnik 19.30 Andrea Celeste — TV novela 20.30 Športna rubrika 21.55 TV dnevnik 22.15 H discorriere BAD IO Sreda, 1. maja 1985 RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Dopoldanski program: Narodnozabavna glasba; 9.00 Beseda in pesem, Glasbeni mozaik; 10.00 Koncert RAI iz Rima: Aleksander Mosolov: Livarna, simfonična epizoda, op. 19, Sergej Rahmaninov: Koncert št. 1 v fis molu za klavir in orkester, op. 1, Claude Debussy: Iberia, Maurice Ravel: La valse, koreografska pesnitev. Pianistka Laura De Fusco, simfonični orkester RAI iz Rima vodi Akto Ceccato; 11.15 Glasbeni potpuri; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12.00: Liki iz naše preteklosti; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Deželni zbori na letošnji reviji »Primorska poje«; 13.40 Glasbena priloga; 14.10 Prvomajsko popoldne: »Od miljskih hribov do Kanalske doline« - posnetek javne radijske oddaje iz Avditorija A deželnega sedeža RAI v Trstu v sodelovanju z RTV Ljubljana (1. del); 15.10 Otroški kotiček: Otroci umetnosti: »Modest Musorgski«; 15.35 Zbor osnovne šole v Saležu vodi Ida Bitežnik; 16.00 Od Milj do Devina; 16.30 Glas harmonike, neposreden prenos s srečanja harmonikarjev v občinskem Kulturnem centru »Anton Ukmar - Miro« pri Domju; 18.00 Iz sence večnosti: Anton Leskovec: Kraljična Haris; 18.30 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 8.00, 10 00, 12.00, 13.30, 15.30 Poročila; 7.15 Otvoritev - glasba; 7.30 Reportaža: Delavski praznik na dan osvoboditve; 8.20 Promenadni koncert; 9.00 - 10.00 Osvoboditev Trsta; 10.15 - 12.00 Oglašanja v živo; Z nageljnom v gumbnici, S proslav na Predmeji, v Števerjanu. Opatjem selu itd.; 12.10 - 13.30 Čestitke delavnih kolektivov; 13.40 Glasbena mladina: Klubske dejavnosti Glasbene mladine Slovenije; 14.00 - 16.00 Z nageljnom v gumbnici. Oglašanja: Socerb, Opatje selo, Domjo itd.; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Na rob prazničnega dne (zadnja oglašanja v živo); 17.30 Čestitke delovnih kolektivov; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 19 30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Pesem tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Delovni kolektivi voščijo ob prvem maju; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Neposredni prenos s Socerba - prvomajski praznik; 15.30 Delovni kolektivi voščijo ob prvem maju; 16.15 Glasba; 16.30 Delovni kolektivi voščijo ob prvem maju; 18.00 Na odru; 18.30 Primorska poje ’85; 19.00 Jazz glasba; 20.00 Zaključek programov. Četrtek, 2. maja 1985 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba; Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Od Milj do Devina; 8.40 Slovenske popevke; 9.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega opernega repertoarja; 11.00 Oddaja za 2. stopnjo osnovne šole; 11.20 Glasbeni potpuri; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12. uri; 12.30 Glasbeni potpuri; 12.45 Deželna volilna tribuna; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 Diskorama; 16.00 Na goriškem valu; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba: letošnja revija »Primorska poje«; 18.00 četrtkova srečanja: »šivala je deklica zvezdo, oj, zvezdo rdečo ko kri. . .; 18.30 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 7.50, 13.30, 15.30 Poročila; 7.15 Otvoritev — glasba; 7.30 Reportaža — pogovor z delavci; 8.00 Zaključek; 8.00 - 12.00 Val 202; 13.00 Otvoritev — Danes na valu Radia Koper; 13.40 Utrinki iz zamejstva; 14.00 Sosednji kraji; 15.15 Čestitke delovnih kolektivov; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Čestitke delovnih kolektivov; 17.30 Primorska poje — revija v Cerknem; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Pesem tedna; 10.10 Leteči zmaj; 10.35 Vstop prost; 11.00 Voščila delovnih kolektivov ob prvem maju; 12.00 Glasba po željah; 14.45 Glasba; 15.30 Voščila delovnih kolektivov ob prvem maju; 16.00 Počitnice v Jugoslaviji; 18.30 Zborovske pesmi Ubalda Vrabca; 20.00 Zaključek programov. V soboto je bila v Kulturnem domu velika slavnost živi ideali narodnoosvobodilnega boja Publika v Kulturnem domu V Se vedno Ideali narodnoosvobodilnega boja so še vedno živi. To so dokazali naši ljudje v soboto zvečer, ko so se masovno odzvali vabilu Slovenske kulturno - gospodarske zveze in Vsedržavnega združenja partizanov Italije, ter prišli na proslavo 40-letnice osvoboditve, ki je bila v Kulturnem domu. Nič čudnega, saj to svojo zvestobo idealom NOB naši ljudje v zamejstvu izpričujejo vsakokrat, ko se je treba udeležiti proslav pred spomeniki padlim. Prav takrat ko so gradili te spomenike so naši ljudje v vseh naših krajih dokazali svojo privrženost idejam svobode in demokracije. Sobotna manifestacija jè bila zares nekaj posebnega, nekaj domačega, bila je uvod v današnje slavnosti, ki bodo popoldne v Števerjanu, kjer se bomo spet zbrali da skupno počastimo praznik delovnih ljudi in tudi dan, ko je slovenska partizanska vojska prišla v Gorico in jo o-svobodila. Publika, ki je Kulturni dom napolnila do kraja, je z zanimanjem sledila najprej predvajanju dokumentarnega filma o lanski vseslovenski manifestaciji na Travniku. Film je pripravil Zdenko Vogrič, spremno besedilo je dal Aldo Rupel. Na filmskem platnu smo za nekaj deset minut spet videli to, kar smo videli Marko Waltritsch Aldo Rupel lani na Travniku, to kar nam je o-stalo v neizbrisnem spominu. Škoda, da se je film tako hitro končal. Še bi ga radi gledali. Potem sta zastopnika VZPI - ANPI Stanko Kuštrin in Silvino Poletto v ognjevitih besedah prevedala kakšno je bilo vzdušje, ki je prevevalo slovenske in italijanske partizane v letih med borbo ter obudila spomine na številne takratne borce. Glavni govor na proslavi je imel novinar Marko Waltritsch. Najprej se je zaustavil ob dogodkih v Gorici v zadnjih aprilskih in prvih majskih dneh leta 1945, ko so Gorico zapuščali Nemci, fašisti, domobranci, četniki. Povedal je kako so prebivalci Gorice prezdravili prihod prvih slovenskih partizanov v mesto 1. maja zjutraj. Povedal je kako so se odvijali kasnejši dogodki. Povedal je kako so štiri velesile na mirovni pogodbi izigrale zahteve in pričakova- nja primorskih ljudi. Kako se je spret razvijalo slovensko kulturno, šol sko, javno življenje v Trgovskem in drugih naših domovih. Povedal, da so težave s katerimi se srečujeta že dve povojni generaciji zamejskih Slovencev, ki so podobne tistim naših prednikov v avstrijskih časih. Prav zaradi tega danes zahtevamo bolj kot kdajkoli globalno zaščito in želimo si, da bi jo letos vendarle dosegli. Potrebujemo pa, je dejal Wal- tritsch, podprero demokratične fta^' lanske javnosti. Z Italijani smo Prl' jatelji, vsak dan in na vsakem koraku, saj nočemo apartheida, ne htevamo nadpravic, hočemo pa dob® in uživati ustavne in človeške Pra' vice. Porok za našo uspješno dejavnost, je še dejal Waltritsch, je naša mladina, ki smelo nadaljuje pre p*® preporodovcev, tigrovcev, partizanov. Prof. Aldo Rupxi je zatem orisal vsebino spominske brošure ob 40-let' niči osvoboditve, ki jo je izdala Sl0" venska kulturno - gospredarska zveza in v katero so pri.spreva li svoja razmišljanja o sedanjosti in bodočnosti kot tudi o preteklih dogodkih mladi strokovnjaki iz Goriške. V dvorani je bil toplo pozdravlje11 Stanko Marušič iz Štandreža, ki Je dan prej dobil v Ljubljani priznanj6 OF. Poleg goriških deželnih, prekra-jinskih in občinskih svetovalcev bili prisotni tudi zastopniki naših manjšinskih organizacij. Med njii® tudi predsednik SKGZ Race in konzul SFRJ v Trstu Nikolič. Sledil je odrski prikaz čukove lepljenke o dogajanju med NOB in ob' osvoboditvi, ki so ga prikazali igralci in pevci društva Valentin Vodnik iz Doline. Navdušenja v dvorani je bilo veliko. To je najmanj, kar lahko napidšemo v pjriznanje avtorju, režiserju, igralcem in pevcem. Nad 5.000 krvodajalcev je bilo v nedeljo v Gorici Kakih 5.000 krvodajalcev iz raznih krajev Italije se je v nedeljo zjutraj udeležilo v Gorici 4. vsedržavnega shoda, ki je potekal pred močnim nalivom, toda v prijateljskem vzdušju. Že v jutranjih urah se je množica krvodajalcev zbrala na južnem delu mesta, od koder je v sprevodu prehodila glavne mestne ulice in se zbrala na Travniku. Tu se je odvil uradni del srečanja ob prisotnosti predstavnikov krajevnih oblasti. Med prapori, teh je bilo skoraj sedemdeset, so bili tudi tisti naših sekcij iz Sovodenj in Doberdoba, skupaj z onimi s Sicilije, iz Piemonta, Emilije in drugih italijanskih krajev. Največ krvodajalcev pa je prišlo iz naše dežele in še presebno iz Veneta, kjer je krvodajalstvo zelo razširjeno. Na nedeljskem shodu pa so prišle tudi delegacije tujih krvodajalskih skupin in med temi tudi predstavniki jugoslovanskega Rdečega križa. Zbranim je pre maši, ki jo je daroval goriški nadškof Bommarco, najprej spregovoril prekrajinski predsednik krvodajalcev Egidio Bragagnolo. Za njim je župan Scarano izrazil hvaležnost mesta, ker so za shod izbrali prav Gorico, ki je že večkrat pretrdila svojo pripravljenost za pobude, ki težijo k prijateljstvu in miru. O pomenu krvodajalstva v zdravstveni službi je spregovoril deželni odbornik za zdravstvo Renzulli. Nazadnje je zbrane krvodajalce nagovoril novoizvoljeni predsednik vsedržavnega združenja prof. Dario Graverò. Ugotovil je, da se je pettisoč-glava množica zbrala na Travniku, ne da bi zahtevala, kot se to večkrat dogaja, marveč da dokaže drugim, kako je krvodajalstvo pomembno v tem času atentatov, umorov in korupcije. Osrednja proslava bo ob 16. uri v- Danes vsi v Steverjan Z včerajšnjim odprtjem razstave briških vin se je v Števerjanu začelo tradicionalno prvomajsko slavje, ki bo letos pretekalo v bolj slavnostnem vzdušju, saj boi prevezano s proslavljanjem 40-letnice osvoboditve. O-srednja prireditev bo danes popoldne ob 16. uri na Trgu svobode, pred spomenikom NOB. Zbranim bodo najprej zapeli združeni prevski zbori iz Goriške ob spremljavi godbe na pihala iz Brd. Govornika proslave bosta dr. Mirko Primožič in Silvino Poletto. Kulturni spored s folklorno skupino Ballarins de Riviere iz Čente in narodnozabavnim ansamblom Veseli planšarji bo sledil na prireditvenem PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE ffÉpg?? Goriziana ______________________________________________ S. R. L. GORICA - VIA D. D’AOSTA 180 - TEL. 20-787, 20-866 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga Tudi tokrat 200 mladih pevcev navdušilo številne poslušalce Tretja, revija otroških pevskih zborov Pesem pomladi, ki jo je Zveza slovenskih kulturnih društev pripravila v nedeljo popoldne v goriškem Kulturnem domu, je potrdila pomembnost takih pobud za naše ljudi. Do zadnjega kotička polna dvorana, več kot 200 nastopajočih otrok, veselo razpoloženje in veselje za uspeh: to so bile sestavine popoldneva, ki se je primerno vključil v niz prireditev, ki se te dni vrstijo v naših krajih ob 40. obletnici osvoboditve. In prav te pobude so potrdile, da je naša vitalnost kakovostna! kljub mlačnosti nekaterih, ko pravijo, da se v mestu le premalo kulturnega dogaja. Filmski večer Kinoateljeja v petek zvečer, okrogla miza o mladinski problematiki, Vogričev dokumentarni film, Waltritschev govor na proslavi OF, Ruplova brošura ob isti priložnosti (v njej objavljeni zapisi goriških avtorjev) ter nazadnje Pesem pomladi (številni zbori, orkester Glasbene šole ter Bevčarjeva scena) pa so potrdilo o naši ustvarjalnosti, o naši trdni volji, da nadaljujemo na poti, ki smo si jo začrtali pred štiridesetimi leti. Pesem pomladi, kot je zapisal tajnik ZSKD Rudi Pavšič v priložnostni brošuri, pa je predvsem trenutek srečanja naših otrok, je nagrada našim najmlajšim, da se predstavijo izven društvenih sedežev večjemu avditoriju, je preverjanje našega de- la. In če je bil to namen, je prireditev povsem uspela in ni slučaj, da je nekdo, ob sklenitvi, povedal, da je to ena najlepših pobud v Kulturnem domu. Nastopajoče skupine so potrdile tudi doseženo kakovost in to je bilo najbolj razvidno v zadnji točki, ko so z okestrom učencev šole Glasbe ne matice nastopili otroci zborov iz Gorice in Štandreža. Revijo so otvorili otroci mestnega zbora, ki jih je vodila Rozina Ko-njedic. Sledili so jim mladinska skupina Oton Župančič iz Štandreža (Elda Gravner - Nanut), otroški pev- ski zbor Skala iz Gabrij (Anton Klančič), otroški zbor Kraški slavček iz Nabrežine (Majda Legiša), otroški pevski zbor Oton Župančič iz Štandreža (Elda Gravner - Nanut), mladinski zbor Jezero iz Doberdoba (Magda Prinčič), pevska skupina učenk 8 razredov iz Šempetra (Jasmina Gorjanc), mladinski zbor Kekec iz Gorice (Franka Žgavec) ter otroški pevski zbor Briški grič iz Števerjanu (Ivan Klanjšček). Prireditev pa so sklenili združeni pevski zbori iz Gorice in štandreža ter orkester gojencev šole Glasbene matice iz Gorice (Silvan Križmančič). prostoru na Dvoru. V primeru slabega vremena bo prvi del proslave ob isti uri v goriškem Kulturnem domu. Danes zjutraj, ob 9.30, bo tudi pla-ninsko-orientacijski pohod s startom pred Kulturnim domom. Praznovanja v Števerjanu se bodo nadaljevala naslednjo soboto (ples z ansamblom Novi Laposi) in nedeljo. V jutranjih urah bo spominski pohod Števerjan-Gonjače, popoldne pa bo nastopila folklorna skupina iz Sevnice. Prosta zabava in ples bosta sklenila števerjansko slavje. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni & Bassi, Raštel 52, tel. 833-49. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute, Ul. Callisto Cosulich 117, tel. 72-480. Nadaljuje se TRADICIONALNI PRAZNIK FRTALJE V RUPI Danes ob 16. uri nastop dramske skupine PD Štandrež z igro »MILIJONARJI V OBLAKIH« Janeza Povšeta; režija Emil A-beršek. Sledi ples z ansamblom SOUVENIR. pogrebno podjetje GORIAN GORICA - Ul. BI. Armata 3 Telefon: 0481/30202 nudi kompletne usluge Prvomajska slavja V Gradišču bodo danes ob 9.30 manifestirali ob 1. maju delavci včlanjeni v CGIL. Iz Ulice Trieste bo sprevod krenil na glavni trg sredi Gradišča kjer bo govoril vsedržavni tajnik CGIL Antonio Lettieri- Pristaši CISL se bodo zbrali v Moraru popoldne. V Opatjem selu na Krasu pa bo ob 14.30 osrednja prvomajska prireditev novogoriškega območja. Slavnostni govornik bo predsednik predsedstva SR Slovenije France Popit-To bo istočasno proslava 40-letnice Jugoslovanskega odreda za Slovensko Primorje. V Doberdobu bo prvomajsko slavje ob 10.30. Koncert USAFE Band Če bo vreme dopuščalo, bo drevi ob 21. uri pod platnenim šotorom na goriškem gradu koncert USAFE Band, to je ameriške letalske godbe, ki izvaja glasbo Glenna Millerja-Če bo vreme slabo, bo koncert v avditoriju. OBVESTILO PEVCEM ZBOROV Skupna vaja pred nastopom bo danes ob 14.30 v Števerjanu. V primeru slabega vremena bo vaja ob 15. uri v goriškem Kultumemi domu. kino Gorica VERDI 15.30—22.00 »Urla del silenzio«. VITTORIA 15.30—22.00 »Orge deU’a-more« — n. del. Prepovedan pod 18. letom. CORSO 15.15-22.00 »Cosi parlò Bellavista« GORIŠKA ZBORNICA ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO, OBRT IN KMETIJSTVO 15. MEDNARODNI SEJEM GORICA, 27. april — 5. maj 1985 URNIK: ob praznikih in predpražnikih od 10. do 22. ure ob delavnikih od 15. do 21. ure Prireditelj: mm GEGO — Gestioni Gorizia S.r.i. Ob prisotnosti 225 razstavi]alcev iz Italije in drugih držav Goriški mednarodni sejem ESPOMEGO že petnajstič ------------------ Bogat spored sejemskih prireditev -------------- Mikroskopične razstave goriške obr- 1 in industrije so svojčas prirejali J" raznih pokritih dvoranah vsako le-r° v prvih dneh decembra, ob primki andrejevanja. Poleg zabave so Prireditelji hoteli pokazati tudi nekaj Ustvarjalnosti goriških poslovnih Iju-u*- Vse to pa je bilo premalo, razstavnega prostora ni bilo veliko na razpolago. Zaradi tega so se na goriškem žu-Panstvu in trgovinski zbornici pred Petnajstimi leti domenili, da bi lah-pripravili večjo razstavo tukajšnjih gospodarskih dejavnosti, od °brtnih in industrijskih pa do trgovskih. Bili so namreč v začetku sedemdesetih let časi, ko so v Gorico Pričeli v velikem številu prihajati bnpci iz sosedne Jugoslavije. Ne le 12 sosednega primorskega območja, Marveč tudi iz bolj oddaljenih kra-lev Slovenije. Slovenci so namreč raje kot v Trst prihajali v Gorico, rn je bilo veliko parkirnega prostora za vozila. Tu so te v vsaki trgo-tnni postregli v domačem, slovenskem jeziku. V Trstu pa je bil pra-Y1- naval kupcev iz vseh predelov Jugoslavije in že takrat je bilo sko-ro nemogoče dobiti parkirni prostor 2a svoje vozilo. Vrh vsega pa so “ile trgovine prenatrpane s klienti. Tako je prišlo do prve blagovne razstave, ki so ji dali ime ESPO-IhEGO (Esposizione merceologica goriziana). Prvo leto so razstavo pri-rudili v dolinici Korna, tako v pokritem prostoru tamkajšnje telovadni-Ce kot pod drevjem, na prostem. V Prav takrat opuščenem prostoru nekdanje tovarne v Ulici Gadoma pa sa priredili razstavo belih vin in tudi odprli madžarsko restavracijo, k| je vse dni trajanja sejma privabila številne Goričane, ki so si zaželeli madžarski gulaš, paprikaš uli gundula palačinke. Na odprtem Prostoru so razstavljali predvsem pribor za šotorjenje, kampiranje, izlet-ništvo in tudi kmetijske stroje. V telovadnici pa si našel raznoliko b’a-£o- Od številnih keramičnih ploščic (Jugoslovani so po njih veliko povpraševali) pa do predmetov za okras ® opremo stanovanja. Razstavljali so tako domači trgovci in obrtniki kot tud; poslovni ljudje od drugod, ki so uvideli, da ima Gorica precej pomembno vlogo v trgovski izmenjavi s sosedno Jugoslavijo. Že prvi sejem je imel precej us-Peha. Delno je bil to trgovski sejem, delno poletna sagra. Obiskovalcev je bilo že v prvem letu nad deset tisoč. Zaradi tega se je goriška trgovin-ska zbornica odločila da s sejmom Nadaljuje. Še nekaj let so bili razstavni prostori v dolinici Korna. Prišlo je tudi do nekaterih specialnih Razstav. Razstavo belih vin naše dežele so prirejali nekaj let v graj-skih dvoranah, kjer je bil razstavni Prostor zelo pripraven za kaj take-6a. Pričeli so, na pobudo tako goriških trgovcev kot tudi tistih iz drugih krajev, prirejati posebne sejme o kmetijski mehanizaciji, o opremi stanovanja. Razstavni prostor v dolini Koma Pa je postajal pretesen. Ni bilo še krize ne pri nas ne v sosedni dr žavi. Ljudje so imeli veliko denarja. Trošili so ga. Zato je prihajalo ved-P° več obiskovalcev in tudi kupcev, fa tudi več razstavljalcev. V goriški trgovinski zbornici so se °dločili, da zgradijo novo sejmišče. Prostor so našli tam kjer so nekoč stale vojašnice ob Ulici della Barra, v neposredni bližini ločniškega mosta. Zgradili so prva dva paviljona, v katerih je bilo veliko več razstavnega prostora kot v telovadnici v' dolinici Koma. Kasneje so na prostoru, kjer je nekoč bila tovarna Brunnschweiler, in potem ko se je ta Umaknila na sovodenjsko polje v no-ue hale, zgradili še dva nova paviljona. V enem so konferenčna-kon-Sresna dvorana, upravni prostori, samopostrežna restavracija. V načrtu so imeli, oziroma imajo, še gradnjo dveh nadaljnjih paviljonov. Finančna kriza in delno tudi kriza sejemskih prireditev, goriške še posebej, pa so gradnjo nadaljnjih paviljonov za sedaj zaustavila. Na novem sejmišču, ki so ga razni upravitelji (doslej, po naročilu Trgovinske zbornice že trije zapored) imenovali različno, Goričani pa kar »Espomego«, so poleg glavnega sejma Espomego sredi pomladi, vsako leto ob koncu aprila in začetku maja, prirejali tudi specializirane sejme in druge prireditve. Najpomembnejša sta bila sejem stanovanjske opreme in v začetku decembra, ob priliki andrejevanja, sejem kmetijske mehanizacije. Gorica je bila namreč v sosedni Jugoslaviji znana kot mesto v katerem dobiš celo vrsto trgovin s kmetijskimi stroji in v te so jugoslovanski kmetje zelo radi prihajali. Več kot devetdeset odstotkov vse prodaje kmetijskih strojev je iz Gorice šlo čez mejo. To pa so bile že pred leti težke milijarde lir. Na tem sejmu so jugoslovanski kmetje lahko videli vse kar so potrebovali. Pred nekaj leti uvedene uvozne restrikcije v sosedni državi pa so ta lepi posel na mah prekinile. Zaradi tega je tudi sejem kmetijske mehanizacije odpadel, oziroma nima več tistega pomena, ki ga je imel nekoč. Sedaj na tem sejmu ob koncu jeseni vidimo še vedno kmetijske stroje, vendar je pozornost razstavljalcev in domačih obiskovalcev uprta predvsem v čebelarjenje ter v drobno kmetijsko dejavnost. že od vsega začetka so se za goriški sejem pričeli zanimati tudi jugoslovanski gospodarstveniki. Novogoriška trgovska podjetja so bila na njem prisotna že pred petnajstimi leti. Marsikdo, ki je na sejmu videl razne vrste blaga,, je potem šel po nakupe v Novo Gorico. Kaj kmalu so pričela razstavljati tudi nekatera jugoslovanska industrijska podjetja, predvsem blago široke potrošnje. Potem so se tu pokazali tudi industri j- ci, predvsem tisti, ki so proizvajali blago široke potrošnje. Seveda je prišlo do stikov ne le med gospodarstveniki Gorice in Nove Gorice marveč tudi Gorice in Slovenije. Ob Espomegu so v Gorico prihajale delegacije Gospodarske zbornice Slovenije in tudi Hrvatske. Prihajalo je do izmenjav mnenj, do novih poslovnih stikov. Marsikdaj se je uresničilo veliko stvari o katerih je bil govor na teh sestankih. Marsičesa pa niso gospodarstveniki z obeh strani uspeli uresničiti. V zadnjem času pa je prišlo do bolj konkretnih posvetov, predvsem čez mejo. Kaj pomeni danes Espomego? Po prvih uspešnih letih je, tudi zaradi sprememb v upravljanju, prišlo do težav, ki jim je botrovala kriza. Tudi do neuspehov. Razstavljala niso več prišli v Gorico, tudi zato ker ni bilo več kupcev iz Jugoslavije. Dandanes skušajo v goriški trgovinski zbornici goriški sejem Espomego spet ovrednotiti. Ustanovili so posebno družbo, v kateri bodo v bodoče sodelovale tudi krajevne uprave in strokovna združenja trgovcev ter obrtnikov. To naj bi prineslo ponovno uspeh sejmu. Seveda pa bo treba nadoknaditi zamujeno. Popraviti napake. Upati na prehod iz gospodarske krize v novo dobo, ko bodo imeli ljudje spet denar za gradnjo nove hiše, za lepšo opremo doma, ko ne bo več težav pri carinjenju blaga, ki gre čez mejo. Na letošnjem sejmu je nekaj novega v primerjavi s prejšnjimi leti. Razstavni prostori, tako v halah kot na prostem, so vsi razprodani. Raz-stavljalcev je več kot v prejšnjih letih. Prireditelj obljublja, da je kvaliteta razstavljenega blaga boljša kot prej. Kljub temu, da so del razstavnega prostora pustih tistim, ki hočejo razstavljati in seveda prodajati drobno blago, tisto, ki ga človek potrebuje v vsakdanjem življenju. (mw) Koledar sejemskih prireditev DANES, 1. maja, ob 10.30: Ex tempore za otroke osnovnih šol pod pokroviteljstvom Banca del Friuh in La Fondiaria JUTRI, 2. maja: Dan ostarelih v sodelovanju s Pro Senectute Posvet o novih oblikah finansiranja industrijskih podjetij. Prireditelja Trgovinska zbornica in Banca del Friuli Dan Avstrije PETEK, 3. maja, ob 17. uri: Predstavitev reklamne brošure o gostilnah v Brdih. Prireditelja Agriturist in Letoviščarska ustanova SOBOTA 4 maja, ob 9.30: Posvet o prehrani športnika. Priredite- lja AICS in CONI NEDELJA, 5. maja, ob 11.30: Nagrajevanje najboljših na slikarskem ex temporu •FARGO. FINE CHEMICALS 34132 . TRST --------------------- Ul. del Lavatoio 4 KEMIJA Tel.: (040) G5134/5 FARMACEVTIKA Tx: 461012 --------------------- Filiala GORICA: UL. TRIESTE 160 - TEL. (0481)20769 a g roto resta i TRST GORICA tel. 631002, 61242, 61060 Ulica Trieste 160 Ulica Geppa 9 Tel.: 0481/20982 telex: 460134 agrof IMPORT EXPORT ZASTOPSTVA Banca Agricola Gorizia^ 1 KmeCka banka Gorica > VAŠ PARTNER V TRGOVINSKI IZMENJAVI MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO GORICA (Italija) - Korzo Verdi 51 Telefon: 84206/7 Telex: 460412 AGRBAN Sedež: Gorica Ul. Duca d’Aosta 146 Telefon: (0481)34763 - 84776 Telex: 460655 IMPORT - EXPORT Filiala: Trst, Ul. A. Aleardi 1 4 ZAŠČITNA SREDSTVA ZA POLJEDELSTVO + KEMIKALIJE IN BAZNA KEMIJA tekno O s.r.l TRŽAŠKA ŠPED1CIJSKA DRUŽBA z o. z. TRST, Drev. Miramare 3 GORICA, Ul. Cravos Blagovni terminal Štandrež FERNETIČI Blagovni terminal FILIALA MILAN Ul. Palazzi 2/a tel. (040) 417831-5 telex: CENTTS I 460140 tel. (0481) 20233-20345 telex: CENTGO I 460386 tel. (040) 213344-213345 telex: CENTFE I 460143 tel. (02) 209190 telex: CENTMI I 314007 CARINSKA SLUŽBA — SKUPNI PROMET — SKLADIŠČA AVIOPROMET — PREKOMORSKI PROMET — MEDNARODNI KOPNI TRANSPORT C.I.S.A.A. commercio intermediazione sviluppo alto adriatico mednarodna trgovina in razvoj v severnem jadranu TRST Ul. S. Caterina 1 — Tel. 040 - 631333, 630444 Telex: 460505 I S. R. L. IMPORT EXPORT TRST/TRIESTE - UL. GHEGA 2 TEL. (040) 64535 - 64449 Telex 460517 TECHNA I Uvajanje sodobne tehnologije v uradih predvsem s pomočjo telefonske službe Telefon važen tudi za srčne bolnike BčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Navadni pisalni stroji, navadni telefoni, navadni računski stroji, taki ki so jih v naše urade uvajali še do pred nekaj leti, so že stvar preteklosti. Sodobna tehnologija gre zelo naglo naprej, dan za dnem lahko na tem ali drugem sejmu, v tej ali drugi trgovini, vidimo sodobne stroje, take ki bodo v kaktn graditi možnosti višjih oblik sodelovanja, soglašajo tudi na italijanski strani,« nam je v pogovoru dejal Martin Pavlin, ki pri Primorju-export skrbi za organizacijo razstave v Gorici, kar zadeva seveda ju- goslovanska podjetja. Pokroviteljstvo nad razstavo pa sta prevzeh gospodarski zbornici Slovenije in Hrvaške, v sodelovanju z Gospodarsko zbornico iz Nove Gorice. Republiški zbornici sta zagotovili tudi potrebna finančna in devizna sredstva. Spričo tolikšne prisotnosti jugoslovanskih podjetij — prisotnih je 41 delovnih organizacij in 38 obrtnikov, bodisi neposredno, bodisi preko poslovnih skupnosti — je tudi ponudba kajpak zelo bogata in pestra in vsaj po nekaterih ugotovitvah, zanimiva tudi za italijanske kupce, seveda ne zasebnike, ampak gospodarske operaterje, tovarne, obrtnike, veleblagovnice.« Lani je bilo drobno gospodarstvo prvič predstavljeno na sejmu ESPOMEGO v nekakšni zaokroženi celoti. Kakšne so bile ugotovitve, kakšni u-spehi samih razstavljalcev? »Najbrž ni stvarno pričakovati, da se pozitivni učinki pokažejo .že takoj, ampak je treba na uspeh računati na daljši rok. Sicer pa se pomen in namen sejmov naglo spreminja, po svetu in tudi pri nas. Razstavljala ne gredo na sejem zato, da bi tam prodajah. Prisotni so predvsem zaradi povečane možnosti poslovnih stikov. Prav na ta aspekt smo bili letos še posebej pozorni. Tako smo organizirah vrsto sestankov med predstavniki naših delovnih organizacij in italijanskimi partnerji in gospodarstveniki nasploh. Prvič so na sejmu tudi predstavniki gospodarskih organizacij iz drugih republik in to tudi iz takih organizacij, ki na sejmu niti niso prisotne.« Po navadi se Slovenija in Jugoslavija na sejemskih prireditvah predstavljata tudi s turistično ponudbo. Kako je letos? »Sevedo so naše turistične poslovalnice tudi tokrat prisotne na razstavišču in obiskovalce seznanjajo z našo turistično ponudbo.« Na sejem ste se torej skrbno pripravili; je letošnja prireditev kvalitetnejša od lanske? »Osebno menim, da je letošnji sejem boljši od lanskega. Z naše strani smo v ta cilj vložih veliko truda. Nekoliko sicer moti čas prireditve, ki ni najbolj primeren. To seveda, če mislimo prirejati sejem, ki naj bi bil pretežno poslovne usmeritve. To pa je interes in verjetno tudi edina perspektiva goriškega ESPOMEGO. Tako mislimo na naši strani in podobno je tudi stališče italijanskih gospodarstvenikov. Sicer pa je bilo o tem že večkrat govora.« Toliko o letošnjem sejmu, ki se bo zaključil v nedeljo, 5. maja, s strani tistih, ki so bili pri pripravi neposredno angažirani. Sicer pa bi kazalo opozoriti poleg značilnosti in u-smeritvc letošnje razstave še na vzporedne prireditve, ki se te dni odvijajo na razstavišču ob lečniškem mostu. Tako je bil včeraj dan Jugoslavije in v tem sklopu nadvse zanimiv in aktualen mednarodni posvet o prometnih infrastrukturah ob meji, s posebnim ozirom na možnosti koriščenja tovornih postajališč ob mednarodnem mejnem prehodu Štandrež-Vrtojba. Govor je bil seveda tudi o gradnji cestnih in avtocestnih povezav in še zlasti o gradnji avtoceste Vrtojba-Razdrto. Prispevki dežele za energetsko varčevanje uvoz - izvoz predstavništva BUTKOVIČ - SONČNI KOLEKTORJI 34070 Sovodnje ob Soči Prvomajska 72 - Tel. (0481) 882-123 ALPEK s. r. i. IMPORT — EXPORT 34170 GORICA — Ul. Alviano 56 Tel. (0481) 30116 - 31041 Telex 460201 BANCA del FRIULI Družbeni sedež in glavna direkcija: VIDEM (UDINE), Via Vittorio Veneto 20 POSLOVALNICE: TRST (TRIESTE) — Via Rossini 14 — Via del Roncheto 28 GORICA (GORIZIA) — Corso Verdi 125 TR2IČ (MONFALCONE) — Piazza Cavour 22 KRMIN (CORMONS) — Piazza Libertà 1 ČEDAD (DIVIDALE) — Piazza Diaz TARČENT (TARCENTO) — Via Udine TRBI2 (TARVISIO) — Piazza Unità 17 menjalnica SIA! SERVIZIO TECNICO INDUSTRIALE IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA TRST - Ul. F. Severo 21 - tel. 62176 Filiala v GORICI: Korzo Italia 205 tel. (0481) 87213 OMNIA COMMERCE di S. Savarin IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA TRST - Ul. F. Severo 21 tel. (040) 631301 - 631880 telex 460129 OMNIAC I Pred dnevi so bili občni zbori Nadvse uspešno poslovanje slovenskih kreditnih zavodov MARKO WALTRITSCII V prejšnjih tednih, kot je predvideno v zakonu, so tudi tri slovenska kreditna podjetja na Goriškem imela svoje občne zbore. Na teh so predsedniki, odborniki, nadzorniki in ravnatelji obrazložili poslovanje v lanskem letu ter skupno s člani ugotovili, da se je to tudi lani povečalo nad vsedržavnim povprečjem in tudi nad lansko stopnjo inflacije. Pred sedniki upravnih svetov treh naših zavodov Ksaverij Leban v Gorici, Andrej Gergolet v Doberdobu in Jožef češčut v Sovodnjah, so lahko bili ponosni in zadovoljni nad svojim de lom, nad uspehi do katerih je prišlo po prizadevanju vseh članov u pravnih odborov in seveda vseh članov naših denarnih zavodov v lanskem letu. Kmečka banka v Gorici je lani u-pravljala skoro 62 milijard lir zaupanih ji sredstev. Povečala jih je v primerjavi z letom prej kar za 25,30 odstotka. Kmečko - obrtna hranilnica v Doberdobu je zbrala nad sedem milijard hranilnih vlog: v odstotkih je to pomenilo povečanje za 16,93 odstotka. V Kmečko - delavski posojilnici v Sovodnjah pa so zbrali skoro osem milijard lir hranilnih vlog in imeli percentualno največji porast: kar za 37 odstotkov. Naši trije kreditni zavodi razpolagajo torej s skoro 80 milijardami hranilnih vlog. Jasno je, da so se te v prvih štirih mesecih letošnjega leta še povečale. To je zelo veliko, še posebej če vemo, da je to v glavnem denar slavenskih ljudi. Še več bi ga najbrž bilo če bi se vsi Slovenci go- njeni pristaši neke razdvojitve in zanikanja naših pravic. S podobno problematiko se srečujeta tudi posojilnici v Doberdobu in v Sovodnjah. Obe sta vključeni v deželno zvezo kmečko - obrtnih posojilnic, to skupno s sorodnima posojilnicama na Opčinah in v Nabrežini. Slovenski posojilničarji so si znali z vestnim delom pridobiti zaupanje in spoštovanje med italijanskimi in furlanskimi kolegi. Naše posojilnice sodelujejo tudi v vsedržavni zvezi posojilnic. Tudi ti mali, podeželski kreditni zavodi, so posodobili svoje pošlo vanje z osrednjimi računalniškimi centri, tudi oni nudijo klienteli čimveč servisov in ugodnosti. O teh je bilo precej govora na prejšnjih občnih zborih, veliko pa tudi na občnih zborih pred dnevi. Dober-dobska posojilnica ima člane le med Doberdobci oziroma med nekdanjimi prebivalci doberdobske občine, ki so se izselili v Laško. Lahko pa posluje, upoštevajoč zakonska določila, tudi v sosednjih občinah, to je v Tržiču, Ron-kah, Foljanu in Zagraju. To je v krajih kjer ni sorodnih kreditnih zavodov. Tudi sovodenjska posojilnica ima člane le med prebivalci sovodenj-ske občine, lahko pa posluje tudi na območju sosedne zagrajske občine. Ima pa tudi kliente med Štandrežci, čeprav mora za to imeti posebno dovoljenje, kajti na območju goriške občine deluje podobna posojilnica v Ločniku. Klienti italijanske narodnosti prihajajo v obe naši posojilnici tako nalagat denar kot si ga izposodit. Kar po je bilo iz poročil na občnih zborih razvidno je bilo to, da je zahtev po posojilih malo, premalo, da bi ves v naših kreditnih zavodih na- Člani Kmečke banke na občnem zboru služevali teh naših treh zavodov. To pa je skoro nemogoče. Za poslovne ljudi iz preprostega dejstva, ker se morajo posluževati tudi drugih bank in je to nekaj normalnega. Kar se drugih ljudi tiče, pa je treba vedeti, da ni še doslej našim bankam uspelo prodreti med vso slovensko kliente-lo. To pa zato ker so naši kreditni zavodi v prejšnjih letih imeli omejeno poslovanje predvsem zaradi pomanjkanja primernih prostorov in tudi zato ker niso klienteli nudili vseh servisov, ki jih mora nuditi sodobna banka. Zaradi tega lahko samo ugibamo koliko slovenskega denarja je v drugih bankah v Gorici in v pokrajini, koliko tega denarja bi lahko prišlo v slovenske denarne zavode. Naši zavodi sodijo v dve kategoriji. Kmečka banka v Gorici je ljudska banka. Sodeluje aktivno v deželnem konzorciju ljudskih bank. Sodeluje v računalniškem centru ljudskih bank Furlanije - Julijske krajine in Veneta v Padovi. Odkar je odprla nov sedež na Korzu Verdi je posodobila poslovanje, morala je povečati svoje prostore, je najbrž že spet v stiski s prostorom. Kar je najbolj pomembno, pričela je v zadnjih letih uvajali nove servise, nudi klienteli nove usluge. V sodelovanju z ljudskimi bankami je pridobila veliko, saj je njihov partner v Gorici. Kmečka banka je edina ljudska banka na območju goriške pokrajine. Prav dobro sodeluje naš denarni zavod tudi z jugoslovanskimi bankami, še zlasti s slovenskimi, kar se tiče mednarodne trgovine. Sicer si sedaj prizadevajo dobiti naslov »banca agente« za poslovanje s tujino. S tem bi veliko pridobili in brez dvoma bi, prav zaradi dobrih uslug, ki jih že sedaj nudijo, pridobili še marsikaterega klienta. Kmečka banka si je pridobila veliko ugleda tudi pri italijanskih someščanih in danes ima veliko klientov med večino v goriškem mestu. To je tudi pozitivno, saj tisti državljani italijanske narodnosti, ki sodelujejo z našim kreditnim zavodom imajo tu o-pravka s slovenskimi funkcionarji ter bančnimi uradniki in spoznajo, da smo spoštovanja vredni ljudje, ne pa taki kakršne nas opisujejo zakrk- loženi denar bil koristno investiran doma. Iz tega se da sklepati, da so naši ljudje zelo varčni. Denar nalagajo v bankah kljub inflaciji, ki sicer ni več taka kot pred leti, saj ja že lani padla pod deset odstotkov, letos obeta biti še manjša, pa čeprav mnogi segajo po državnih zadolžnicah, ki dajejo ugodnejše obresti. Denarja pa naši poslovni ljudje ne investirajo v nove naprave zaradi krize. Industrija je pri nas skoro na tleh. Drobne trgovine z jugoslovanskimi kupci delajo manj kot pred nekaj leti. Ko ne bi bilo teh dveh negativnih faktorjev bi bilo brez dvoma še več denarja v naših bankah, bilo pa bi tudi več naložb in s tem v zvezi več posojil. Zaradi tega se marsikateri naš obrtnik in trgovec previdno obnaša, izkoristi to kar že, ima doma, plača dolgoročno ali kratkoročno obvezo, ter bo počakal na ugodnejši razvoj go-spodarsva, da bo kupil kak nov stroj. K sreči to ne prizadene vseh naših obrtnikov in trgovcev v enaki meri. Nekaterim gre namreč dobro. Imamo gospodarski sektor, ki je danes zelo donosen. Mislimo na kmetijstvo. V Brdih prinaša to zelo velilte zaslužke, pa čeprav se tudi tu kažejo znaki stagnacije. Posodobiti in predvsem kvalificirati bo še treba naše vinogradništvo. Pri tem pa so prav slovenski kmetje najbolj zainteresirani in tudi naše banice jim tu veliko pomagajo. Prav tako spet prihaja v poštev kmetijska dejavnost na Krasu in na štandreško - sovodenjskem po lju, saj je krize v industriji veliko in v njej ni zaposlenosti. Naši trije kreditni zavodi so lani ustvarili, vsi trije skupaj, nad 800 milijonov lir čistega dobička. Največ te ga denarja so dali v rezervne skla de. S tem so povečali svoje premoženje. Vsi trije zavodi si prizadevajo Če se nekoliko ozremo nazaj v leta, ko so naši kreditni zavodi skromno delali, se moramo zamisliti. Marsikateri posojilnici je grozilo ukinitev. Kako bi uspevala posojilnica v Pev-mi, ki so jo domačini ukinili po vojni, leta 1949? Težka so bila leta preteklosti. Danes je položaj boljši. Go spodarski procvit pa pomaga k splošnemu razvoju slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu. Načrt je napravil geometer Ivo Rojec Najbrž že letos gradnja prizidka stavbe posojilnice v Sovodnjah Nujno potrebujejo nove prostore Maketa posodobljene stavbe posojilnice v Sovodnjah V našem poročilu o občnem zboru članov sovodenjske kmečko - delavske posojilnice smo napisali, da je predsednik Jožef češčut članom povedal, da nameravajo v najkrajšem času dozidati poslopje, v katerem so sedaj u-radi posojilnice. Na občnem zboru je geometer Ivo Rojec obrazložil načrt, potem pa so sledila številna vprašanja članov. Načrt je izdelal geometer Ivo Rojec. Seveda je moral upoštevati sedanje stanje in tudi dejstvo, da je poslopju posojilnice pridružena stavba Kulturnega doma. Zaradi tega uskladitveno delo najbrž ni bilo najlažje, Rojec pa je znal stvar zelo lepo urediti, tako d.a bo v Sovodnjah lepa in sodobna stavba v ponos ne le posojilnici marveč celi vasi. To smo namreč lahko ugotovili, ko smo gledali načrt in tudi maketo povečane in prenovljene stavbe. Pisarniški prostori posojilnice so namreč že danes premajhni. Že takrat, ko so stavbo gradili pred veliko leti, so načrtovalci imeli v mislih, kako bi stavbo povečali, če bi za to nastale potrebe. Sicer pa takrat niso predvidevab, da se bo posojilnica tako razvila. Po Rejčevem načrtu bo dozidan ves prostor, ki je sedaj ob strani posojilniškega poslopja, tam, kjer je sedaj vhod v Kulturni dom. Posojilnica bo tako v pritličju kot v prvem nadstropju pridobila precej prostora. Pravzaprav bo pridobila tudi kletni prostor, v katerem bodo skladišča v caveauju. V pritličju bo večja poslovna dvorana, tako da se bodo kli- enti in tudi uradniki bolje počutili. V prvem nadstropju pa bodo imeli pi; sarno, v kateri bodo lahko sprejemali kliente na pogovor. Poleg tega bodo v prvem nadstropju še sejna soba in prostori za posojilnični arhiv. Zunanja podoba prenovljene stavbe pa bo za Sovodnje nekaj posebnega. S steklom pokrita fasada bo zelo o-kusno in moderno urejena. Nove prostore bo pridobil tudi Kulturni dom. Vhoda v posojilnico in v Kulturni dom bosta namreč eden ob drugem na hišnem vogalu. V Kulturnem, domu bodo tako pridobili še en del foyer j a in prostor za garderobo. Ni bilo na občnem zboru povedano, koliko bo veljala naložba. Posojilnica pa ima danes že toliko lastnega premoženja, da se lahko loti te naložbe. Seveda morajo dobiti, kot vsa kreditna podjetja, dovoljenje nadzornega organa Banca d’Italia, da investirajo denar v nepremičnino. Brž ko bo dovoljenje prišlo in ko bodo seveda dobili tudi gradbeno dovoljenje občine, bodo z delom pričeli, so povedali upravitelji posojilnice na nedeljskem občnem zboru. Poleg sovodenjske posojilnice si prizadevata dobiti nove in povečane prostore tudi dva druga slovenska kreditna podjetja. V nepremičnino nameravata vložiti precej denarja. Kmečka banka ima nov sedež, vendar je ta že pretesen. V Sovodnjah bodo dogradili stavbo posojilnice, kot beremo na drugem mestu. V Doberdobu pa si prizadevajo kupiti novo stavbo, saj je sedanji prostor odločno premajhen. KMEČKO - DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V SOVODNJAH BILANCA 31. DECEMBRA 1984 AKTIVA PASIVA Blagajna 77.473.808 Glavnica 107.500 Depoziti in tekoči računi bank 3.203.050.397 Redni rezervni sklad 253.278.016 Lastne vrednotnice 1.949.750.128 Posebni rezervni sklad 60.170.187 Udeležbe 7.610.000 Revalutacijski sklad 63.000.000 Eskomptni portfelj 332.225.777 Sklad zc odpravnine 29.844.184 Tekoči računi klientov 1.195.560.531 Sklad za amort. opreme in Hipotekarna posojila 778.911.817 nepremičnin 36.546.131 Osebna posojila 528.741.260 Sklad terjatvenih rizikov D.P.R 597/73: Menice in dokumenti na inkaso 12.062.791 — čl. 66 1 odstavek 61.940.038 Razni dolžniki 381.558.941 Razni skladi 4.959.418 Oprema in stroji 76.683.515 Hranilne vloge 6.938.424.507 Nepremičnine 86.257.286 Tekoči računi klientov 891.134.628 Postavke v izterjevalnem postopku 38.657.393 Cedenti menic in dokumenti na inkaso 75.513.382 Prehodna aktiva 133.693.503 Razni upniki 259.734.016 8.802.237.134 Reeskont aktive 4.653.629 Dobiček poslovne dobe 122.813.498 8.802.237.134 Razvidnostni računi 3.124.775.225 Razvidnostni računi 3.124.775.225 11.927.012.359 11.927.012.359 KMEČKO - OBRTNA HRANILNICA V DOBERDOBU BILANCA 31. DECEMBRA 1984 AKTIVA Blagajna L. 24.208.246 Banka L. 2.770.066.779 Lastni vred. papirji L. 895.421.577 Posojila L. 3.875.686.772 Premičnine, oprema, stroji L. 98.937.267 Razni dolžniki L. 209.087.035 Aktivni pripisi L. 93.624.490 L. 7.967.032.166 Evidenčni račun! L. 3.022.818.381 L. 10.989.850.547 IZDATKI Pasivne obresti L. 805.893.578 Upravni stroški L. 251.125.842 Davki L. 25.027.915 Amortizacije in fondi L. 41.481.957 Razni stroški L. 634.110 Dobiček v letu 1984 L. 178.444.834 L. 1.302.608.236 PASIVA Hranilne vloge L. 7.100.339.757 Razni računi L. 95.226.283 Razni skladi L. 109.947.970 Reeskompt aktive L. 2.860.928 Amortizacijski skladi L. 23.712.469 L. 7.332.087.407 Zadružno premoženje: zadružni deleži L. 97.000 rezerve L. 456.402.925 Dobiček v letu 1984 L. 178.444.834 L. 7.967.032.166 Evidenčni računi L. 3.022.818.381 L. 10.989.850.547 DOHODKI Obresti vrednost. papirjev L. 137.337.045 Aktivne obresti L. 1.077.203.847 Komisije in razni dohodki L. 88.067.344 L' 1.302.608.236 V ozkem grlu jedrskega miru Do atomskega epiloga druge svetovne vojne je bila zgodovina v veliki meri zgodovina vojn. Oboroženi spopadi so praviloma merili utrip civilizacij, držav, narodov, plemen in slojev. Z določene filozofske razdalje ali z dobršno mero makiavelizma je še do nedavnega bilo moč o vojni trditi, da je »moralno zdravje narodov« (Hegel), »nadaljevanje politike z drugačnimi sredstvi« (von Clausewitz) in podobno, ne da bi to zbujalo posebnega zgražanja. Pojav atomskega orožja pomeni konec te zgodovine. Že skoraj štiri desetletja živimo v »atomskem miru«. Napetost, ki vlada med zmagovalkama zadnjega svetovnega spopada SZ in ZDA, gotovo ni nič manj ša od one, ki je zoperstavljala, na primer, Sparto in Atene, Kartagino in Rim, toda velesili se neposredno ne udarita, ker jima grozi »zajamčeno vzajemno uničenje«, človeštvu pa iztrebljenje. Ta apokaliptični Damoklejev meč sta omogočili znanost in tehnika in nič čudnega ni, vsaj na prvi pogled, če zdaj od njiju kdo pričakuje, da ga bosta tudi odstranili. Načrtujejo se vesoljski ščiti in drugi protiatomski sistemi, ki naj bi po mnenju nekaterih rešili svet iz more »zajamčenega vzajemnega uničenja« in ga privedli v stanje »zajamčene vzajemne varnosti«. »Obstaja možnost, da znanost in tehnika razvijeta v doglednem času takšne obrambne sisteme, ki bi zagotovili praktično neranljivost,« je nedavno zapisal italijanski fizik Antonino Zichichi, znan kot pobudnik letnih mednarodnih srečanj jedrskih fizikov na temo miru v mestu Eriče na Siciliji. Obstajala naj bi potemtakem možnost, da »atomski mir«, sad vsestranske ogroženosti, zamenja nekakšen »tehnološki mir«, ki naj bi ga porajala splošna neranljivost. Vsiljuje se ob tem misel, ali nista pravzaprav znanost in tehnika poklicani, da uresničita tisočletni up o trajnem miru. Ne bi bilo prvič, da kdo pričakuje od znanosti dokončnih receptov za ureditev človeških odnosov. Vendar je razočaranje prej ko slej neizogibno, iz načelnih razlogov. Očitno sloni takšno pričakovanje na gledanju, po katerem znanost premore dokončne, absolutne resnice. To je sicer še vedno dokaj razširjeno pojmovanje znanosti, a ni zato nič manj zmotno. Absolute je zaman iskati na tem naslovu. Znanstvene resnice so vselej relativne, v primeru izkustvenih znanosti zgolj verjetne, »ovrgljive« (Popper). Podobno seveda velja za uporabne znanosti in za uporabljanje znanosti. Vsaka tehnologija je lahko učinkovita le v določenih mejah in ob določenih pogojih, vsak tehnološki dosežek je prese-gljiv. »Praktična neranljivost«, o kateri govori Zichichi, nikakor ne bi mogla biti absolutna, marveč bi prej bila podobna Ahilovi, ki je obsegala vse orjaško telo — razen pete. A to je bilo usodno. Mir, ki bi bil odvisen zgolj od znanosti in tehnike, bi vsekakor ne mogel biti trajen. Računati je torej treba z relativnimi resnicami, z omejenimi sposobnostmi in izdelki, čeprav lahko razodevajo še tako veliko moč. Z načelnega vidika pa je treba nadalje opozoriti, da razvoj in uporaba znanosti in tehnike predpostavljata določeno hotenje, odločitve, vrednote, kar vse sodi na področje morale in politike. Razvoj in uporaba napadalnih in obrambnih sistemov nista v tem izjemi. Skratka, vojna in mir oziroma preživetje in izumrtje ostajajo prej ko slej v korenini moralnopolitično, in ne zgolj tehnološko vprašanje. Znanost in tehnika sta sami po sebi lahko prav tako dobri služabnici miru kot nasilja. Praktično neranljivost, seve, bi lahko zagotovila tudi »preprosta« ukinitev vojne tehnologije, razorožitev. S tem še ni rečeno, da je načrtovanje protiatomskih sistemov v sedanjem zgodovinskem trenutku nujno v navzkrižju s prizadevanji za preživetje in mir. Upoštevati je pač treba sedanji zgodovinski razkorak med nravstveno in materialno razvitostjo človeštva. Kot pravijo antropologi, je sodobni človek »otrok z atomskimi bombami v rokah«, pripravljajoči se obrambni sistemi pa bi utegnili vsaj začasno pokvariti pošastno igračo. Toda v temelju problem ostaja nerazrešen. Pokvariti igračo ni še znamenje nravstvene doraslosti, kakor tudi onesposobljenje ali mirovanje orožja nista še pravi mir. Protiatomski sistemi so pač produkt svetovnega političnega stanja, ki ga opredeljujejo bloki in atomi nezaupanja in v katerem prevladujejo notranji in zunanji totalitarizmi, se pravi podrejanja celot njihovim delom. Neustreznost takšnega političnega stanja se ne javlja samo v nezmožnosti, da bi, kljub strahotnemu tveganju, onesposobili orožje drugače kot z orožjem. Očitna je tudi v splošno znanih dramatičnih situacijah, ki se porajajo na ekološkem, gospodarskem, družbenem in še drugih področjih. Prav znanost in tehnika bi omogočili, da bi jih učinkovito razreševali, dejansko pa se njih dramatičnost često še stopnjuje, in to v splošno nevarnost. Sodobni svet namreč vse tesneje povezuje v eno in isto usodo ne le grozeča atomska apokalipsa, marveč tudi rastoča biološka, gospodarska, kulturna in še drugačna soodvisnost njegovih posameznih delov. Njih medsebojno moralnopolitično sprejemanje in povezovanje na vseh ravneh in ob kritičnem uporabljanju znanosti in tehnike postajata vse bolj nuja. To bi vsekakor bila zanesljivejša pot do »zajamčene vzajemne varnosti« in pravega miru. MARTIN BRECELJ Z novimi prijemi vrednotiti partizansko pesem Krstni nastop je že za nami, do danes smo že dosegli nekaj konkret-nega, zato bi se radi obširneje predstavili in povedali, kako je mladinska lupina Finko Tomažič pravzaprav Nastala, kateri so cilji, ki smo si jih Postavili že od vsega začetka. Do ideje o ustanovitvi mladinske skupine je prišlo v krogu mladih partizanskega zbora nekje maja lanskega leta. Po uspešni tumeji-izletu v ZALOGE GRADBENEGA MATERIALA EMIL GRGIČ PADR1ČE 10 Telefon 226-138 Sovjetski zvezi (kjer je bilo mladih okoli 40), pa je bila želja, da nekaj takega ustvarimo, potrjena od navdušenja, ki nas je spremljalo med celim tednom potovanja. Glede nečesa smo bil; vsi enotni: hoteli smo združiti čim več mladih. Italijanov in Slovencev, v skupno sodelovanje, da bi na nov način podali tematiko partizanske in socialne pesmi. Hoteli smo dokazati, da so te vrednote med mladimi še vedno globoko občutene, vendar si jih mi tolmačimo na nov način, s tem, da jih prilagajamo stvarnosti, ki nam je bližnja. Na začetku nam ni bilo jasno, kje naj bi začeli in prva oblika, ki smo jo izbrali je bila ustanovitev mešanega zbora. Odločili pa smo, da bi kasneje organizirali tudi dramsko in glasbeno skupino, tako da bi izvedli popolnejši program. Zbrali smo se med prijatelji, kolegi Zagrebački transporti OOUR MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT 66210 SEŽANA Tel. 003867/72-311 Vsem delovnim kolektivom čestitamo ob 1. maju! FERROTEHNA ro « rm V K DO ZA BLAGOVNI PROMET IN STORITVE Delavcem in občanom želimo obilo delovnih uspehov ob prazniku dela in znane; ter imelj novembra avdicijo. Prisotnih je bilo okoli 60 mladih, število ki nas je prijetno presenetilo. V pomoč nam je priskočila pevovo*-dinja Pija Cah-širca, ki nam je do danes sledila z veliko potrpežljivostjo. Naučili smo se pesem »Spomin« Jagode Kjuder, s katero smo že nash> pili 24. marca v Lonjerju, na proslavi 40-letnice napada na bunker. Nastopili smo sicer v sklopu koncerta TPPZ, čeprav se bomo v bodoče počasi poskusili osamosvojiti. Radi bi, kolikor je v naših možnostih, predstavili čisto nov način kulturnega sodelovanja med mladino različnih narodnosti. V začetku letošnjega leta smo imeii ustanovni občni zbor, na katerem smo v glavnem govorili o načrtih za prihodnost, predvsem pa o pomenu, ki ga ima medsebojno sodelovanje italijanske in slovenske mladine. Izvolili smo desetčlanski odbor, ki si je na prvi seji razdelil funkcije. Za predsednika skupine smo določili Rada Zergola, podpredsednika Federica Grima, tajnika Mirana Pečenika, in podtajnika Paola Cerkveniča. Začeli smo pripravljati statut, pripravili smo osnutek za celovečerni program, ki naj bi ga v celoti izpeljali v prihodnjem letu, pristopili smo k organizaciji štafete bratstva in enotnosti, ki se prav v teh dneh mudi pri nas ter pospešili ritem vaj, predvsem zaradi bodočih nastopov v Križu, na stadionu 1. maj, v Ljubljani, v Rep-nu in v Ilirski Bistrici. Lahko rečemo, da smo do danes že mnogo dosegli, ne samo zaradi tega, ker smo že nastopili pred publiko, temveč tudi zato, ker nam je uspelo vzpostaviti prijetno vzdušje med vsemi mladimi, na vajah in izven njih, kar nas seveda spodbuja, da se trdneje oprijamemo dela. Pravzaprav je treba poudariti, da je malokdo med nam; že prej imel kako izkušnjo, kar zadeva petje in zato smo zelo hvaležni Piji, ki je raven petja dvignila na zadovoljivo raven. Seveda se moramo tudi zahvaliti Oskarju Kjudru, k; nam je stalno stal ob strani. Vsak čas bomo začeli tudi z dram- sko in glasbeno dejavnostjo, saj nabiramo že material med zamejskimi glasbeniki in kantavtorji. Poleg tega se tudi večkrat zbiramo izven vaj. Za Martinovo smo organizirali avtomobilski orientacijski pohod, potem še nekaj izletov v hribe ter dve pustni skupini. Želeli bi tudi na tak način privabiti v naš krog še druge mlade, kajti poudarjamo, da mladinska skupina ni le pevski zbor, temveč tudi pobudnik za vse, ki bi se radi angažiral; in na katerikoli način razvijali svojo kreativnost. Od ustanovitve je preteklo že nekaj mesecev. Po vseh težavah začetniškega značaja, Id smo jih premostili z diskusijo, prerekanjem, večkrat pa tudi s smehom (kar je tudi povsem naravno), smo danes zadovoljni z opravljenim delom. Vsak ponedeljek zvečer se redno zbirano na sedežu Partizanskega zbora v Bazovici, vrata so na stežaj odprta vsem, ki bi se radi pridružili. Prepričanj smo, da bomo z dobro voljo do dela in učenja, dosegli vse tiste cilje, ki smo si jih od vsega začetka postavili. KOPER proizvodnja, trgovina in turizem. Koper o. sol. o. 66000 Koper, Cesta JLA 12 — Tel. (066) 22-090, 22-088 — Teleks: 34202 DO DROGA DO PRESKRBA Portorož Koper DO JADRAN DO TOP PORTOROŽ IMPORT - EXPORT SEŽANA Delovnim ljudem, občanom in gostom iskrene čestitke ob prazniku dela, 1. maju Naša svoboda je zrasla tudi na pepelu žrtev taborišč Medtem ko se v teh dneh z vsem spoštovanjem spominjamo naših padlih za svobodo ter prirejamo njim v čast spominske svečanosti s polaganjem vencev ter priložnostnimi kulturnimi prireditvami pred spomeniki, potekajo podobne, nič manj občutene svečanosti tudi v raznih nacističnih uničevalnih taboriščih, v krajih, kjer so v groznih mukah in trpljenju umirali v plinskih celicah, zažgani v krematorijskih pečeh, milijoni otrok, mladih, starih, krivih, da niso pripadali »čistokrvni« nemški rasi, krivi, ker so ljubili svoj narod, krivi, ker so si želeli svet brez sovraštva, brez zatiranja, brez nasilja — svet miru, prijateljstva, sožitja. Takšne svečanosti so bile sicer v omenjenih taboriščih že ob preteklih obletnicah, prav gotovo pa so bile letos še posebno občutene. Zakaj? Verjetno zato, ker so tokrat zajele ne samo tiste, ki so te grozote doživljali in občutili na lastni koži in tudi ne samo njihove svojce, temveč so zajele mlade rodove, vzbudile v njih željo, da se s tem, najbolj žalostnim poglavjem druge svetovne vojne, bolje spoznajo, da sami vidijo kraje smrti in trpljenja, da iz ust preživelih sami čujejo, da to niso bile le grozne sanje, da so bila taborišča smrti resnica, da se je tu resnično dogajalo vse to, kar človeška pamet, njegova zavest, tako s težavo doumeta in še danes ne moreta mirno sprejeti, da je bilo resnično tako in nič drugače. Med vsemi temi svečanostmi, je bila letos najpomembnejša svečanost v nacističnem taborišču Buchenivald, kjer se je tokrat zbralo okrog 60.000 udeležencev, veliko bivših deportirancev, največ pa mladih iz vseh evropskih držav, ki so se želeli pokloniti žrtvam, ki so jim njihove države postavile spomenike in spominska obe- ležja, majhne ploščice, postavljene na krematorijske peči, ali ob njih, pa svojci, ki so imeli toliko moči, da so si upali poromati v te kraje, kjer ima človek še danes občutek, da veje dah smrti, da se iz barak oglašajo glasovi umirajočih, da se obiskovalcu udirajo stopinje v človeški prah, ki so ga nacistični krvniki metali iz krematorijskih peči. 100 je bilo med to množico na svečanosti v Buchenvoaldu, tudi bivših deportirancev iz tržaškega področja, ki so se udeležili spominskega poto vanju, ki ga je za to priložnost or gčtniziral pokrajinski odbor Vsedržavnega združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih. Bili so le majhna skupinica v morju udeležencev, toda skupina, ki je predstavljala stotine in stotine slovenskih in italijanskih deportirancev, ki so v teh taboriščih umrli in tiste, na žalost maloštevilne, ki so se iz tega pekla rešili. »Večkrat sem slišal vprašanje, zakaj smo vse te grozote trpeli, zakaj se nismo uprli, zakaj smo tako liho umirali?« nam je dejal Rihard Gorup, ki je sam doživel strahote nacističnih taborišč in tu izgubil svojega očeta. »Pripeljali so nas v ta taborišča lačne, utrujene, pretepene, izmučene iz raznih zaporov, nas slekli, dali v jet-niške obleke in nam prisodili številko. Od danes niste več ljudje, temveč samo številke. Oropani vsega, odrezani od sveta, smo stali sredi taborišč in gledali še žive okostnjake okoli nas, kot bi gledali prikazni z lune. Nihče ni v tistem trenutku pomislil, -.la bomo že v kratkem mi prav takšni, da ne bomo imeli niti moči stati na nogah, kje še pomisliti na upor. Košček kruha, ki ga je pustil sotrpin, preden je končal v plinski celici, nato v krematoriju, je pomenil za nas, ki smo ostali morda še dan življenja — dan bliže svobodi, ki je prišla za mnoge prepozno.« »Drugič sem že obiskal Buchenwald in želel bi, da bi lahko prišel sem še tretjič« nam je povedal Viktor Bogateč, tudi deportiranec v Buchen-waldu. »To je edino, kar lahko storim v spomin na moje tovariše,.ki niso preživeli muk. Kar me ie do solz ganilo, je bilo to, da sem videl, tokrat na tej svečanosti toliko mladih. Ti morajo vedeti in videti resnico, le tako se bodo lahko uprli, da bi se kaj takega ne ponovilo.« »Nisem sam okusil nacističnih taborišč, imam pa sorodnike in prijatelje, ki so doživeli te strahote,« je povedal Gianni Kralj, udeležene spominskega potovanja. »Šele, ko človek sam stopi v ta taborišča, la.'či.o razume, kaj se je tu dogajalo, v kakšnih mukah so umirali jetniki, kakšne grozote so skrivali zidovi teh krajev smrti. Prav bi bilo, da bi ie kraje obiskali tudi naši mladi. To bi bila naloga naših šol, naših društev, naprednih strank.« Lojzka Bogateč ni bila v Buchen-waldu, bila pa je v drugih taboriščih, med temi v Bergen - Belsnu, ki ne uživa zaman »slovesa« enega najhujših uničevalnih krajev. »Prve dni a-prila smo bili osvobojeni. A bili smo tako izčrpani, da sploh nismo verjeli, da je konec našega trpljenja, da se vojna bliža h koncu. Te dni ponovno preživljam v spominu vse grozote, vse dogodke, povezane z osvoboditvijo. In zdi sef i, kot bi bila ponovno z vsemi tistimi, ki te svobode niso dočakali. Verjemite mi, tisti ki je doživel grozote nacističnih taborišč, tega ne more pozabiti. Zaznamovan je za vse življenje. Takšni smo oivši deportiranci.« Na nas vseh je, da bodo ti spomini večno živi tudi v nas. NEVA LUKEŠ Spomini Gabrijele Druzine-Rajke Kako je bil resnično velik in močan moj mali svet! V mojih vrsticah bo malo takega, o čemer že piše zgodovina, ki upošteva predvsem hladen opis posebnih dogodkov skozi preteklost in našteva datume in imena, morje imen slavnih mož, vladarjev, generalov, poveljnikov in junakov vseh vrst. V mojih vrsticah so predvsem čustva, ker le o teh sem sposobna pisati in «er vem, da so prisotna v srcih naših ljudi. Pišem o sebi, a moja zgodba je zgodba mnogih, ki so, kot jaz, živeli in še živijo usodo našega naroda v Trstu. Rodila sem se v Trstu, v skromni, skoraj revni delavski družini. Stanovali smo v Ul. Settefontane, olizu Trga Perugino, kjer ni bilo Slovencev. Toda zame je to imelo poseben čar, ker v italijanskem okolju, ki me je obdajalo, sem jaz imela svoj poseben svet, ki sem ga nenehno odkrivala, kj me je navdajal s samozavestjo. Bila sem drugačna, a se nisem nikoli čutila manjvredna, nasprotno! Imela sem nekaj, kar niso imele moje vrstnice, ki so bile »samo Italijanke«. Imela sem na orimer tržnico Perugino, kjer so branjevke govorile po naše, po domače, jaz sem jih razumela, a drugi ne. Bili so naši ljudje. In nedeljski obiski Svetemu Jakobu, znanemu predelu Trsta? 'že od malega je bil to zame poseben, praznični dan. Oče me je vedno vzel seboj. Praznično oblečena sva šla vedno po isti poti in tudi to je bil del obreda. Pred cerkvijo so bila prva srečanja in pozdravi v slovenščini levo in desno. Kaj je to pomenilo, vedo le tisti, kj niso smeli govoriti slovensko. Bil je to naš svet. V cerkvi me je že kot otroka prevzelo rre-lepo slovensko petje. Prevzel me je tudi znani slovenski duhovnik Omerza, ki je pogumno kljuboval fašističnim preganjalcem. Govoril je slovesno, samozavestno, jaz sem ga bolj malo razumela, toda bil je nekaj posebnega. Potem je bil običajen postanek pred cerkvijo, kjer so možakarji modrovali. Bila sem ponosna na očeta in srečna, ker sva bila skupaj v našem svetu, saj je bil sicer od ranega jutra pa do poznega večera v tovarni. Vrhunec tega dopoldneva pa je bil postanek v znani slovenski gostilni »Pri Jadranu« blizu cerkve. Tu so se od nekdaj zbirali Slovenci. Spominjam se, da ie oče zame vedno naročil »pašareto« in ob tem otroškem opoju sem poslušala naše pesmi, ki so jih zbrani moški zapeli. Bilo je prepovedano, toda tu se je to dogajalo. Bila sem otrok in vendar, kako mi je bilo lepo ob tem. Vse pesmi so mi bile všeč, a ena še posebno: »Oj Triglav, moj dom:*CSKRA^ ISKRA TOZD ELEKTR. AKUSTIKA ' SEŽANA Ob 1. maju, prazniku dela, čestitamo delovnim ljudem in občanom Gomme MARCELLO Prodaja gum: CEAT — PIRELLI —- MICHELIN Predelava in tehnična pomoč TRST - Trg Foraggi 8 - Tel. 724-276 Pizzeria Pam-Pam NABREŽINA MARMORNO PODJETJE »ZIDARIČ« SEMPOLAJ 4/B naredila zelo malo in ravno tako malo je iz njega povzela. Boj vietnamskega ljudstva je bil nek oddaljen ideal, mit, katerega je tista generacija mladih potrebovala, predvsem, ker je zavrgla mite svojih staršev. Hkrati pa je bil ta boj tako zelo daleč, dovolj daleč, da ni na noben način ogrožal domačega miru. Na tem mitiziranju so se nato gradile cele teorije, ki danes, po desetih letih, ko človek lista po takratnih mladinskih in ne le mladinskih revijah, zvabijo le zaskrbljen nasmeh. V njih je preveč površnosti in preveč naivnosti, da bi vzdržale kritiko časa, to pa je bilo skoro neizbežno, ker je vojna v Vietnamu služila tukajšnjim mladim le kot scenarij, kot veličastno kulisje, ki naj bi dodajalo nekaj več smisla in napetosti tudi tukajšnjim dogodkom. Površnosti in najivnosti so se nujno izjalovile in sledila je določena razočaranost, ki jo danes mnogi izkoriščajo, ker jo skušajo prikazati kot razočaranje nad »osvobodilnimi boji, ki ne prinašajo demokracije«. Lahko je mitizirati in še laže je nato ostati razočaran nad lastnimi utvarami. Nauk, ki ga lahko tudi mi, oddaljeni opazovalci, potegnemo iz »ameriškega poglavja« vietnamske vojne je ravno v tem; je opozorilo o nevarnosti prelahkega, prepovršnega mitiziranja in idealiziranja dogodkov, ki jih zgodovina riše pred našimi očmi, in ki jih prizori na televizijskih ekranih bolj zamegljujejo, kot pa pojasnjujejo s svojo neposrednostjo. Dogodke lahko razumemo le, če jih spoznamo v njihovi raznolikosti in časovni razpre-denosti; če se ne ustrašimo njihove zapletenosti. S takim površnim odnosom, s kakršnim smo sledili Vietnamu, ne bi razumeli niti domačega dogajanja. Ta slika je eden tragičnih simbolov vietnamske vojne. Prikazuje južnoviet' namskega gen. Ngoc Loana, ki sredi Saigona ubije mladega partizana vietkong »Uradno« se vietnamska vojna začne leta 1963, ko ZDA prvič vojaško posežejo na Daljnem vzhodu »v pomoč bratski državi, ki se bori proti vplivu komunizma«. Leto kasneje predsednik Johnson sproži znano ton-kinško provokacijo in pošlje v Južni Vietnam nove »vojaške svetovalce«. Istega leta ameriška letala prvič bombardirajo Hanoi. Leta 1967 imajo Američani v Vietnamu že več kot 500 tisoč vojakov, medtem ko osvobodilno gibanje (vietkong) nadzoruje že več kot polovico ozemlja Južnega Vietnama. Leta 1968 sprožijo vietnamski partizani ob podpori Hanoia najsilovitejšo vojaško o-fenzivo prav ob praznovanju budističnega novega leta. Po hudih izgubah uspe Američanom le odbiti napad, med njimi pa se utrdi zavest, da -Vietnamce ne bo mogoče vojaško premagati. Nixon stopnjuje bombne napade na Severni Vietnam, leta 1969 pa se spričo stalnih vojaških neuspehov in pod pritiskom svetovnega javnega mnenja odloči za postopen umik a-meriških sil. Leta 1972 partizani in hanojske čete sprožijo novo veliko o-fenzivo, na katero Američani nervoz; no odgovorijo s še hujšimi bombnimi napadi na Hanoi in na druga mesta- Leta 1973 pride v Parizu do podpi' sa sporazuma med Kissingerjem in Le Due Thojem, ki pomeni dejansko ameriški poraz. Ameriška vojska zapusti Saigon in pusti državo v rokah lutkarskega in krvoločnega režima predsednika Van Thieua, ki mora dve leti pozneje dokončno kapitulirati pred vietnamskim osvobodilnim gibanjem. Konča se tako »umazana vojna«, mir v Indokini pa je danes žal še utopija. V vietnamski vojni je izgubilo življenje skoraj dva milijona in pol ljudi. Američani so pustili na bojiščih 58 tisoč vojakov, 350 tisoč pa jih je bilo ranjenih. Letalstvo ZDA (tragično znani bombniki B-52) je spustilo nad Vietnamom skoraj sedem milijonov ton bomb, skoraj trikrat več kot jih je skupno padlo med drugo svetovno vojno in med korejskim spopadom. SANDOR TENUE inex-adria aviopromet RED LETENJA »POLETJE 1985« VELJA OD 7. MAJA DO 31. OKTOBRA 1985 DOMAČE LINIJE ODHODI IZ LJUBLJANE R E L A C I JA OB DNEVIH LJUBLJANA - BEOGRAD 1 2 3 4 5 ________ LJUBLJANA - BEOGRAD 1---------5_____ LJUBLJANA - DUBROVNIK-----------5----- LJUBLJANA - DUBROVNIK-----------5_____ LJUBLJANA - DUBROVNIK-------------6 — LJUBLJANA - DUBROVNIK---------------7 LJUBLJANA - DUBROVNIK---------------7 LJUBLJANA - PULA 1_______________. LJUBLJANA - PULA 6 — LJUBLJANA - PULA 6 — LJUBLJANA - PULA 7 LJUBLJANA - SARAJEVO 1-------5_______ LJUBLJANA - SARAJEVO — 2-------------- LJUBLJANA - SARAJEVO — — 3 4---------- LJUBLJANA - SARAJEVO 1 —3 — 5_____ LJUBLJANA - SARAJEVO 1 — 3 — 5----- LJUBLJANA - SARAJEVO — 2 — 4__________ LJUBLJANA - SKOPJE 1------5_______ LJUBLJANA - SKOPJE — 2________________ LJUBLJANA - SKOPJE -------.3 4________ LJUBLJANA - SKOPJE 1------5_______ LJUBLJANA - SKOPJE _____ 2 _ 4________ LJUBLJANA - SKOPJE________3___________ LJUBLJANA - SKOPJE--------3___________ LJUBLJANA - SPLIT 3__________ LJUBLJANA - SPLIT '____________5______ LJUBLJANA - SPLIT ___________6 _ LJUBLJANA - TITOGRAD — 2 — 4__________ LJUBLJANA - TIVAT ______4_________, ODHODI IZ PORTOROŽA PORTOROŽ - BEOGRAD__________4_________ PORTOROŽ - TIVAT ______4_________ ODHOD PRIHOD PREKO ŠT. LETA 06.45 07.40 — JP 800 18.35 20.10 — JP 808 06.10 07.15 — JP 596 07.10 08.15 — JP 558 05.25 06.30 — JP 648 05.10 06.15 — JP 798 19.25 21.15 — JP 848 07.50 08.25 — JP 158 06.40 07.15 — JP 658 07.35 08.10 — JP 668 07.05 07.40 — JP 758 10.45 12.10 — JP 802 07.00 07.50 — JP 802 06.15 07.05 — JP 802 14.15 15.30 — JP 951 14.10 15.25 — JP 951 15.15 16.30 — JP 804 10.45 14.10 SJJ JP 802 07.00 09.15 SJJ JP 802 06.15 08.25 SJJ JP 802 18.35 22.00 BEG JP 808 15.15 18.35 SJJ JP 804 14.15 17.45 SJJ JP 951/877 18.20 20.45 SPU JP 387 18.20 19.10 — JP 387 06.25 07.15 — JP 578 06.25 07.15 — JP 678 10.45 12.30 — JP 872 06.05 07.15 — JP 498 16.15 11.10 18.05 13.10 J P 874 J P 446 MEDNARODNE LINIJE ODHODI IZ LJUBLJANE LJUBLJANA - LARNACA LJUBLJANA - MÙNCHEN — 3 — 5- 12.20 08.55 17.25 10.20 BEG J P 934 J P 950 PRIHODI V LJUBLJANO LARNACA - LJUBLJANA MUNCHEN - LJUBLJANA 1 — 3 — 5------------------------- 23.20 12.05 02.50* 13.30 BEG J P 935 J P 951 LEGENDA: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 — dnevi v tednu PRODAJA KART IN INFORMACIJE: UFFICIO CENTRALE VIAGGI — TRST ter vse turistične agencije v Sloveniji IZKORISTITE DRUŽINSKI, SKUPINSKI IN OSTALE POPUSTE! Trg Unità d'Italia 6 Košarka: po uspehu v 29. kolu prvenstva C-l lige proti nevarnemu Castelfrancu Jadran se je znova prebil na drugo mesto lestvice JADRAN — CASTELFRANCO 92:88 (50:39) JADRAN: K. Starc 5 (3:4), Žerjal 6 (1:2), Čuk 25 (3:7), Vremec, Gulič ’ Sosič, I. Starc 10 (1:2), Rauber 4, Ban 20 (4:4), Daneu 20 (4:10). CASTELFRANCO: Dalla Costa 18, Lotto 12 (2:3), Pozzebon 2, Cimador Carini 27 (3:3), Pellizzari 4, Duso, Tubia 10 (2:5), Coldebella 9 (3:4), Zilio 2. f SODNIKA: Tonon in De Santis iz Turina; PM: Jadran 16:29, Castel-ranco 10:15; PON: Rauber in Lotto (37), Pozzebon (38), Caldebella (40); TOČKE: Ban in Dalla Costa (2). I. Starc in Žerjal (1); GLEDALCEV 1.500. TRENUTNO STANJE V KOŠARKARSKI C-1 LIGI j, Trst —' Jadran je proti Castel-rancu osvojil obe točki brez večje-?a naprezanja, čeprav to iz končnega ata mogoče ni razvidno in čeprav r: bil marsikateri gledalec v zad-Jih dveh minutah srečanja »na tr-,'b« (nekateri so se celo bali huj-®§a). Sobotna zmaga Žagarjevega aioštva pa je toliko pomembnejša ifede na poraz, ki ga je Stefanel iz t’evisa utrpel v Fidenzi. Naša zdru-JTa ekipa je torej spet na drugem ^stu razpredelnice in to je sedaj v bistvu najvažnejše. 0 sobotni tekmi ne bi povedali nič' posebnega: »plavi« so bili od 5. min. prvega polčasa stalno v vodstvu in so bili odločno boljši od gostujočega moštva. Učinkovita sta bila predvsem Daneu in čuk, ki sta proti počasnim nasprotnikovim centrom uspešno prodirala in utekala ter pri tem tudi ulovila ogromno število odbitih žog. V končnici srečanja so si jadranovci privoščili nekoliko preveč »počitka« in gostje so to izkoristUi. Jadranov trener Žagar je po tekmi izjavil: »V napadu smo s precejšnjo lahkoto razbili nasprotnikovo o-brambo in če ne bi zaradi slabega vračanja dobili nekaj nepotrebnih košev, bi bila razlika precej večja. Zelo pomemben faktor je bil dober skok. in to pot odlična Robert Daneu in Mauro Čuk.« Za mnenje o tekmi smo vprašali tudi trenerja Castelfranca Prompi-caia: »Srečanje se mi je zdelo dokaj nenavadno. V prvem delu je prišla do izraza premoč Jadrana, ob dejstvu, da sta nam sodnika dosodila kar 17 osebnih napak in smo praktično igrali brez centrov. Ob koncu srečanja so domači popustili in smo razliko lahko zmanjšali na štiri točke. Igralec srečanja je bil po mojem mnenju Čuk.« Jadran se bo med tednom vestno pripravljal na zadnje in zahtevno gostovanje v Oderzu. Za boljšo pripravo na to tekmo so jadranovci sinoči odigrali prijateljsko srečanje z jugoslovanskim drugoligašem Montin-gom iz Zagreba. (Cancia) IZIDI 29. KOLA JADRAN — Castelfranco 92:88 Ceam BO Caveja Forlì 83:93 Udine Nord - Italmonfalcone 64:73 Fulgor Forlì - Virtus Padova 91:85 Ravenna - Oderzo 98:76 Vicenza - San Dona 100:71 Fidenza - Stefanel 96:87 Tre Stelle Modena - Servolana 87:83 PRIHODNJE, ZADNJE KOLO (4.5.) Oderzo - JADRAN (5.5. ob 18.30); Virtus PD - Ceam BO; Italmonfalco-he - Ravenna; Stefanel - Udine Nord; Caveja - Vicenza; Castelfranco - Tre Stelle; San Dona - Fulgor; Servolana - Fidenza. LESTVICA Vicenza 29 23 6 2330:2123 46 JADRAN 29 21 8 2587:2422 42 Stefanel 29 20 9 2687:2382 40 Udine Nord 29 19 10 2455:2310 38 Castelfranco 29 15 14 2246:2266 30 Oderzo 29 15 14 2453:2412 30 Fidenza 29 15 14 2274:2221 30 San Dona 29 14 15 2452:2449 28 Tre Stelle 29 14 15 2413:2414 28 Fulgor FO 29 13 16 2431:2501 26 Virtus PD 29 13 16 2392:2435 26 Caveja FO 29 12 17 2352:2450 24 Ravenna 29 11 18 2260:2365 22 Italmonf. 29 11 18 2318:2395 22 Ceam BO 29 10 19 2227:2408 20 Servolana 29 6 23 2293:2513 12 JADRANOVI STRELCI: Ban 782 (197:240); Čuk 435 (35:70); Rauber 400 (58:94); K. Starc 283 (53:91); L Starc 229 (38:77); Daneu 221 (51:85); Žerjal 127 (37:45); Gulič 108 (29:58); Vremec 24 (7:8); Sosič 23 (7:10). Finale košarkarskega play-offa h danes Simac-Scavolini V okviru vrste manifestacij ob 40. obletnici osvoboditve Šahovski turnir Poleta odlično uspel V tretji tekmi polfinala italijanske-p košarkarskega play-offa za določi-l v drugega finalista (prvi je že minski Simac), je v Caserti Scavolini Pesara gladko premagal domači In-aesit in tako pripravil nemajhno pre-tenečenje za ljubitelje košarke. Končki rezultat 99:90 (44:39) ne dopušča Oobenih dvomov o dejstvu, da se je pipa iz Pesara v finale uvrstila zaduženo. Finalni srečanji med Simacom in kchvolinijem bosta danes in v soboto, v primeru, da bi bil po dveh tekmah tezultat 1:1 pa bo tretja, odločilna tekma v Milanu v torek, 7. maja. Fa-v<)rit je milanski Simac. Ciboni tudi jugoslovanski pokal Zagrebška Gibona je letos osvojila vse, kar se je osvojiti dalo. Poleg P°kala prvakov in zmage v domačem Prvenstvu je namreč osvojila tudi ju-Soslovanski pokal, potem ko je v so- boto v Osijeku prepričljivo odpravila Jugoplastiko s 104:83 (51:41). Splićani so sicer dobro začeli (10:2 in 14:6), verjetno ker jih je Gibona podcenjevala. Ko pa so Zagrebčani zaigrali zares, je bilo tekme praktično konec. Najuspešnejša pri Ciboni sta bila Dražen Petrovič (39) in Aleksander Petrovič (18), pri Jugoplastiki pa Pe-rasovič (27) in Dukan (22). Olimpiji obe točki Ljubljanska Olimpija je v 25. kolu druge jugoslovanske zvezne nogometne lige doma z gladkim 2:0 premagala Radnik ter se povzpela v zlato sredino lestvice. Drugi slovenski drugoli-gaš Maribor pa je v Novem Sadu nezasluženo izgubil z 2:1, potem ko je že vodil. LESTVICA: Šibenik in Čelik 32 točk; Spartak 30; Split, Jedinstvo (Bi) in Proleter 29; Jedinstvo (Br.) in GO ŠK Jug 27; Leotar 26, Olimpija, Novi Sad in Vrbas 25; Borac 24; Maribor 20; Kikinda in Rudar 19; Radnik 18; Crvenka 14. Triestina se je povzpela B ligi pa se nadaljuje zmago-pot Triestine, ki je tokrat kon-jteo ujela tretje mesto na lestvici, ,.ar pomeni ob koncu prvenstva A Tokrat je Triestina v Tarantu 'Sfala zrelo. Že v prvem polčasu je j; Morom dosegla gol ter ga nato teuz posebnih težav branila do kon-Ca tekme. PrvouvrščenžT Pisa je gladko pre-.agala Perugio, ki je bila do sedaj '(j nepremagana, Lecce pa je z iz-tedno težavo doma premagal Pa-°vo z najnižjim možnim rezultatom, “uri nadaljuje svojo zmagovito pot °najstmetrovkami, saj jih je v Va-eseju imel na razpolago kar dve. , E>o konca prvenstva manjka sedaj 6 sedem kol. Triestina pa ima še Precej dober razpored tekem. Že v te'deljo bo na Grezarju igrala proti .tel, nakar se bo podala v Pernate- Ritem vrha B lige je »peklen-■pi«, zato Triestina potrebuje v netijo le zmago proti Pisi. 4ZIDI 31. KOLA: Arezzo - Monza ,'1; Cagliari - Parma 1:0; Campo-°asso - Empoli 1:1; Cesena - Sambe-Jtedettese 1:0; Genoa - Bologna 0:0; , cce - Padova 1:0; Pescara - Ca-ania 1:1; Pisa - Perugia 4:1; Ta-UPto - Triestina 0:1; Varese - Bari 2:3. LESTVICA: Pisa 44, Lecce 41, triestina 40; Perugia, Bari 39; Ge-p°a. 33; Pescara, Empoli 32; Monza, Mania 30; Cesena, Arezzo 29; Bo- totocalcio Ascoli - Udinese 2 Atalanta - Milan 1 Avellino - Sampdoria 1 Como - Torino X mter - Cremonese 1 Juventus - Fiorentina 2 Koma - Napoli X perona - Lazio 1 Cagliari - Parma 1 Genoa - Bologna X Kisa - Perugia 1 Taranto - Triestina 2 Varese - Bari 2 Kvote: (33 dobitnikov) — (1773 dobitnikov) — 223.591.000 lir 4.161.000 lir logna 28; Campobasso, Sambenedet-tese 27; Padova, Cagliari, Varese 26; Parma 22; Taranto 20. PRIHODNJE KOLO (5:5.): Arezzo - Cagliari, Parma - Campobasso, Taranto - Cesena, Padova - Empoli, Catania - Genoa, Bologna - Lecce, Bari - Perugia, Sambenedettese -Pescara, Triestina - Pisa, Monza -Varese. ITALIJANSKA A LIGA Vrsta presenečenj Vrsta presenečenj v italijanski nogometni A ligi! To kolo je predvsem potrdilo, da bo Verona brez večjih težav v tem končnem delu prvenstva zasluženo osvojila svoj prvi državni naslov, pa tudi to, da ni po Veroni nobene ekipe, ki bi izstopala in si gladko zaslužila drugo mesto. Sampdoria je izgubila v Avellinu, Juventus pa celo doma s Fiorentino, medtem ko ni Torino uspel premagati šibki Como. IZIDI 27. KOLA: Ascoli - Udinese 0:1; Atalanta - Milan 1:0; Avellino - Sampdoria 2:1; Como - Torino 0:0; Inter - Cremonese 2:0; Juventus -Fiorentina 1:2; Roma - Napoli 1:1; Verona - Lazio 1:0. LESTVICA: Verona 39, Torino 35, Sampdoria, Inter 34, Juventus 33, Milan 31, Roma 30, Napoli 29, Fiorentina, Atalanta 26, Udinese 24, Como in Avellino 22, Ascoli 20, Lazio 14, Cremonese 13. PRIHODNJE KOLO: (5.5.): Cremonese - Roma, Fiorentina Udinese, Lazio - Avellino, Milan - Ascoli, Napoli - Juventus, Torino - Atalanta, Verona - Como, Sampdoria - Inter. HOKEJ NA LEDU SZ spet evropski prvak PRAGA — Končal se je prvi del hokejskega SP skupine A, po katerem je vrstni red naslednji: 1. SZ 14, 2. ZDA 9, 3. ČSSR 9, 4. Kanada 9, 5. Finska 6, 6. švedska 4, 7. ZRN V soboto je bil na sedežu ŠD Polet v Konkonelski ulici 1 mednarodni šahovski hitropotezni turnir, ki ga je organiziralo opensko društvo ob priliki 40-letnice osvoboditve. Skupno se ga je udeležilo 24 šalii-stov iz Slovenije, zamejskih Slovencev ter italijanskih šaMstov iz naše dežele. Turnir je bil na visoki kakovostni ravni, saj je združil več mojstrov, mojstrskih kandidatov ter italijanskih iz jugoslovanskih državnih kategorij. Šahisti so bili razdeljeni v dve kvalifikacijski skupini, najboljši štirje pa so se uvrstili v finale A, drugi štirje v finale B, ostali pa v finale C. Lestvici obeh kvalifikacijskih skupin sta sledeči: SKUPINA A: 1. - 2. T. Mocchi in Žnidarčič 9,5 točke; 3. Veber 7,5; 4. P. Lakovič 6; 5. Ukmar 5,5; 6. D. Bajc, D. Jelinčič in P. Rudež 5; 5. Antončič 4,5; 10. - 11. čejevič in Milunovič 4; 12. Bernetič 0,5. na 3. mesto 3, 8. NDR 2. V drugem delu se bodo sedaj SZ, ZDA, ČSSR in Kanada potegovale za kolajne, pri čemer bodo stortale brez točk. Finska, Švedska, ZRN in NDR pa bodo igrale za u-vrstitev od 5. do 8. mesta, pri čemer bodo startale z vsemi osvojenimi točkami. Zadnjeuvrščena reprezentanca bo izpadla v B skupino, zamenjala pa jo bo Poljska. Hokejisti SZ so že osvojili evropski naslov. SKUPINA B; 1. E, Pertot 9,5 točke; 2. Martinčič 9; 3. Vasič 8,5; 4. Z. Jelinčič 7; 5. - 6. Slavkovič in Benedette; 7. Prašelj 5,5; 8. Mahnič 4,5; 9. - 10. J. Budin in Križman 3,5; 11. P. Hrovatin 2; 12. Gulič 1. Pravi boj se je seveda vnel šele v finalih. Favoriti najboljše skupine so bili mladi 19-letni tržaški mojstrski kandidat Tullio Mocchi, Egon Pertot, mojstrski kandidat iz Pirana Žnidarčič in prvokategornik iz Pirana Veber. Na koncu je zasluženo slavil Mocchi, ki je za celo točko prehitel Vebra, za točko in pol pa Žnidarčiča. Oddal je le en remi in sicer proti četrtouvrščenemu Pertotu. O-meniti moramo, da sta se od zamejcev uvrstila v finale le E. Pertot in Zlatko Jelinčič. V B skupini je bil boj bolj zapleten, zmagovalci pa so kar štirje: Antončič, Bajc, D. Jelinčič in Prašelj. Popolne lestvice finalov so sledeče: FINALE A: 1. Tullio Mocchi 6,5 točke; 2. Veber 5,5; 3. Žnidarčič 5; 4. Pertot 4,5; 5. - 6. Martinčič in Vasič 2,5; 7. Z. Jelinčič 1,5; 8. Slavkovič 0. FINALE B: 1. - 4. D. Antončič, D. Bajc, D. Jelinčič in C. Prašelj 5 točk; 5. - 6. P. Rudež in D. Ukmar 4; 7. Benedette 1; 8. Mahnič 0. FINALE C: 1. Milunovič 5 točk; 2. Križman 3; 3. Budin 2,5; 4. Čejevič 2; 5. B. Bernetič 1,5; 6. Hrovatin 1. Osem najboljših zamejskih šahi-stov na tem turnirju se je uvrstilo v finale zamejskega hitropoteznega prvenstva, ki bo v soboto, 25. t.m., ob 16.00 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nadstropje). Ti so: Pertot, Z. Jelinčič, Antončič, Bajc, D. Jelinčič, Prašelj, Rudež in Ukmar. Finala se bosta še udeležila mojstra Pino Lakovič iz Gorice in Božidar Filipovič. Zamejska šahovska dejavnost se bo nadaljevala že ta petek, 3. maja, ko bo na sporedu redni mesečni šahovski turnir ZSŠDI. Turnir bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu s pričetkom ob 19. uri. ŠD Polet ob 40-letnici osvoboditve Poleg hitropoteznega šahovskega turnirja, ki je bil v soboto in o katerem poročamo posebej, bo športno društvo Polet ob 40-letni-ei osvoboditve priredilo še balinarski turnir (3. t. m. ob 14. uri) ter štafetni tek in kotalkarsko revijo z naslednjim razporedom: V SOBOTO ob 16. uri: položitev venca pred spomenik Bazoviškim žrtvam na Bazoviški gmajni; 16.15: zborno mesto tekmovalnih štafet pred spomenikom padlim v Bazovici; 17.00: start tekmovalnih štafet Bazovica - Opčine; 17.30: spominska svečanost pri spomeniku padlim na Narodni ulici na Opčinah; 18.00: ko- talkarska revija na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah; 18.30: nagrajevanje zmagovalcev šahovskega bi balinarskega turnirja ter tekmovalnih štafet in zakuska (na dvorišču Prosvetnega doma). studio immobiliare triestino ssi SIT prodaja - BAZZONI luksuzno stanovanje z razgledom: kuhinja, salon, 2 sobi, kopalnica, klet, terasa, parkirni prostor v garaži; 729-862, 729-863. SIT - COLOGNA novejše, v višjem nadstr., kuhinjski kot, spalnica, kopalnica, balkon; cena 50.000.000; 729-863. SIT - v bližni PONČANE izreden razgled, svetlo: kuhinja, dnevna, soba, sobica, kopalnica, balkoni; 44.000.000; 729-862. SIT - ROMAGNA novo, gosposko stanovanje v dveh nadstropjih s taverno, vrtom, avt. gretjem, box 2 avta; končna dela po izbiri; informacije v naših uradih; 729 863. SIT - CATULLO luksuzno, novejše, prostorno, terase, klet, box 2 avta, avt. plinsko gretje; 260.000.000; 729-862. SIT - PETRONIO staro, gosposko: kuhinja, salon, 3 sobe, dvojne sanitarije, klet; 78.000.000 ; 729-863. SIT - REPEN čudovita vila novejše gradnje, izredno velika, taverne, garaža, 3000 m2 terena: informacije v naših uradih; 729-862. SIT - SV. JAKOB v stari stavbi mini stanovanje, prenovljeno, svet- lo, avt. plinsko gretje, samo 24 milijonov; 729 863. SIT - področje SV. ANDREJ z razgledom, svetlo, zadnje nadstr.: salon, kuhinja, 4 sobe, dvigalo, avt. gretje, v stari hiši; 729-862. SIT - NAVALI novo, IVA 2 odst.; kuhinja, mini salon, 2 sobi, dvoj ne sanitarije, terase, avt. plinsko gretje, parkirni prostor; 140 milijonov; 729-863. SIT - STR. FRIULI novejše, pogled na morje, gosposko: kuhinja, mini salon, 2 sobi, sobica, dvojne sanitarije, balkoni, Idet, box avto; 180.000.000; 729-862. SIT - v bližini DREV. SANZIO novejše: kuhinjski kot, spalnica, kopalnica, veranda; 37.000.000; tel. 729-862. SIT - v bližini S. MICHELE z razgledom: kuhinjski kot, spalnica, kopalnica; 27.000.000 ; 729-863. SIT - TRIBEL novejše, izreden razgled: kuhinja, dnevna, soba, sobica, kopalnica, velika terasa -veranda, box in parkirni prostor; 85.000.000; 729-862. SIT - v bližini TRGA VICO novejše, svetlo, v višjem nadstr. : kuhinjski kot, dnevna soba, 2 spalnici, kopalnica, balkoni; 75 milijonov; tel. 729-863. SIT - v bližini SODIŠČA primerno tudi za urade: 4 sobe, kuhinja, kopalnica, avt. plinsko gretje; 729-862. SIT - v bližini CARLO ALBERTO nova vila, velika, možnost dveh stanovanj, lasten vrt, zasebna pogajanja v naših uradih; 729-863. SIT - VILLA CARSIA med zelenjem prestižna stara vila, z velikim ograjenim zemljiščem, box avto, gretje; 729-862. SIT - CANOVA gosposko v elegantni stari hiši: kuhinja, dnevna, 2 sobi, kopalnica, balkoni, gretje, dvigalo; 62.000.000 ; 729-863. SIT - ROJAN novejše, v višjem nadstr., svetlo: soba, sobica, kuhinjski kot, dnevna, kopalnica, balkon; 63.000.000 ; 729-863. SIT - UDINE dobra naložba, stanovanje potrebno prenovitve: kuhinja, dnevna, 2 sobi, wc; le -29 milijonov 800.000; 729-862. SIT - FLAVIA novejše z razgledom, v dobrem stanju: kuhinjski kot, spalnica, kopalnica, shramba, terasa, klet; 40.000.000 ; 729-863. 34131 Trst - Passo Goldoni 2 - Telef. 040/728644 Končala so se tudi deželna moška in ženska odbojkarska prvenstva Eno napredovanje, dva izpada, niz solidnih uvrstitev Končala so se tudi deželna odbojkarska prvenstva: eno napredovanje, dve nazadovanji in niz solidnih uvrstitev v raznih skupinah za napredovanje je obračun sezone tekmovanj, ki bodo s prihodnjim letom spremenila obličje z uvedbo enotnih lig. Poglejmo si uvrstitve naših šesterk, ki smo jih razdelili na štiri kategorije, glede pač na predprvenstvene napovedi in startno osnovo. NAD PRIČAKOVANJI: v to skupino' spadajo nedvomno Sovodnje Cen-tralsped, ki so, kot novinec v ligi, povsem nepričakovano dosegle napredovanje v C 2 ligo. Sovodenjke SO' drugi del prvenstva odigrale res v velikem slogu. Zanimivo je pri tem, da je v prvem delu bila po nizu lepih zmag celo vprašljiva njihova uvrstitev v skupino za napredovanje, kar potrjuje pravilnost izbire odbojkarske zveze, da s prihodnjo sezono poenoti sistem tekmovanja. DOBRO: v prvi vrsti velja omeniti odbojkarice Sloge v D ligi. Šesterka, ki jo v glavnem sestavljajo igralke »under 15«, je brez težav osvojila obstanek v ligi in pokazala v teku sezone ogromen napredek. Brž za njo pridejo igralke združene ekipe Friul-export, ki so v ligi više, in prav tako z zelo mlado ekipo (povprečna starost pod 17. letom), osvojile nič manj kot tretje mesto, z malo več sreče pa bi lahko celo posegle v boj za napredovanje, saj so bile dokaj enakovredne boljšim šesterkam. V moški C-2 ligi so se nepričakovano odrezali tudi borovci, ki so s štirimi zmagami v zadnjih petih kolih prišli do odličnega tretjega mesta, potem ko je bil zanje že uspeh, da so se uvrstili v skupino boljših, saj gre pravzaprav za novince v ligi. Isto velja tud; za Naš prapor v moški D ligi saj so Brici z uvrstitvijo v skupino za napredovanje povsem uresničili najbolj rožnate napovedi. je dosti objektivnih okoliščin, kar pa ne spreminja ocene, da so razočarale. Mladi slogaši v D ligi niso oili kos svojemu prvenstvu in niso nikoli aktivno posegli v boj za obstanea. MOŠKA C-2 LIGA Skupina za napredovanje IZIDI ZADNJEGA KOLA Olympia Terpin - ASFJ'R Čedai CUS Trst - Friuli Povoletto 0:3 JIK banka - Val Štandrež 3:0. KONČNA LESTVICA ASFJR Čedad Friuli Povoletto Bor JIK banka Val Štandrež CUS Trst Olympia Terpin 10 9 1 10 7 3 10 6 4 10 3 7 10 3 7 10 2 8 27:7 24:13 22:17 17:24 13:28 9:25 Skupina za obstanek IZIDA ZADNJEGA KOLA Rozzol Trst - Volley Bali Videm 3:0; Nuova Pallavolo Miramare - Gasilci Pordenon 3:0. KONČNA LESTVICA Miramare Trst 8 8 0 24:4 16 Rozzol Trst 8 5 3 19:11 10 Fincantieri Tržič 8 4 4 14:16 8 Volley Club Videm 8 2 6 9:19 4 Gasilci Pordenon 8 1 7 6:22 2 ZENSKA C-2 LIGA Skupina za napredovanje IZIDI ZADNJEGA KOLA Pav Ideal Mode Videm - Virtus Vigono vo 3:0; Gorian Tržič - Friulexport 0:3; Ceramiche d’Arte - Libertas Mar-tignacco 3:2. KONČNA LESTVICA Pav Ideal Mode 10 10 0 30:7 20 Lib. Martignacco 10 7 3 25:17 14 0:3; Friulexport 10 5 5 23:20 10 Bor Ceramiche d’Arte 10 3 7 16:25 6 Gorian Tržič 10 3 7 13:24 6 Virtus Vigonovo 10 2 8 12:26 4 18 14 Skupina za obstanek 12 IZIDI ZADNJEGA KOLA Lloyd Fontanafredda - Val Resia 3:0; Kontovel Electronic Shop - Pieris 1:3; Pastificio Crisci - Pallavolo San-giorgina 0:3. KONČNA LESTVICA Pali. Sangiorgina 10 10 0 30:8 20 Pastificio Crisci GO 10 7 3 21:15 14 Lloyd Fontanafred. 10 5 5 19:18 10 Pieris 10 3 7 17:22 6 Kontovel Elee. Shop 10 3 7 12:22 6 Val Resia 10 2 8 11:25 4 MOŠKA D LIGA Skupina za napredovanje IZIDI ZADNJEGA KOLA Pastificio Crisci - Volley Duke 80 TS 3:2; Fincantieri Tržič - Inter 1904 Trst 1:3; Naš prapor - Torriana Gradišče 0:3. KONČNA LESTVICA Inter 1904 Trst 10 10 0 30:5 20 Torriana Gradišče 10 6 4 22:19 12 Volley Duke 80 Trst 10 5 5 21:21 10 Pastificio Crisci GO 10 5 5 21:21 10 Naš prapor 10 3 7 14:24 6 Fincantieri Tržič 10 19 10:28 2 Skupina za obstanek IZIDI ZADNJEGA KOLA Polisportiva Gretta - Sloga 3:0; Jam-Ije SOBEMA - San Sergio Trst 3:0; Intrepida Mariano - Libertas Turjak 3:0. KONČNA LESTVICA Jamlje SOBEMA San Sergio Trst Libertas Turjak Polisportiva Gretta Intrepida Mariano Sloga 10 8 2 25:13 16 10 7 3 24:11 14 10 6 4 20:14 12 10 4 6 17:21 8 10'4 6 17:21 8 10 1 9 5:28 2 ŽENSKA D LIGA Skupina za napredovanje IZIDI ZADNJEGA KOLA Canon Tržič - CUS Trst 3:1; Sovodnje Centralsped - Corridoni 3:2; Kil-ljoy Trst - Bor 3:0. KONČNA LESTVICA Sovodnje Centralsped 10 8 2 27:13 16 Killjoy Trst 10 6 4 25:15 12 Canon Tržič Corridoni Foljan Bor CUS Trst 10 6 4 22:19 12 10 5 5 22:23 F 10 3 7 14:25 6 10 2 8 12:27 4 Skupina za obstanek IZIDI ZADNJEGA KOLA Cortina Sport Trst - San Sergio 3:0> Volley Trst - Blitz Vivai Busà L'3> Sloga - Inter 1904 Trst 3:0. KONČNA LESTVICA Sloga 10 9 1 29:13 1» Cortina Sport Trst 10 7 3 26:12 l4 San Sergio 10 5 5 22:19 1« Blitz Vivai Busà Trst 10 4 6 20:24 » Volley Club Trst 10 4 6 17:22 » Inter 1904 Trst 10 1 9 5:29 2 NA PRVOMAJSKEM TURNIRJU Friulexport v Celovcu Združena ekipa deklic Friulexport se bo danes v Celovcu udeležila mednarodnega ženskega prvomajskega odbojkarskega turnirja, ki ga prireja koroška odbojkarska zveza. V četve-roboju se bodo pomerile z vsemi svojimi nasprotniki, ki so: koroška kadetska reprezentanca, šesterka Salzburga in jugoslovanski drugoligaš Koper. Torej, močna konkurenca, v kateri bodo naša dekleta preizkusila svoje moči pred nastopom na deželnem finalu prvenstva deklic, ki bo 18. maja. V okviru 40-letnice osvoboditve Kmalu start medšolskega nogometnega turnirja Na memorialu »R. Devetak« v Dolu Prva tekma Sovodnjam Nadaljevanje v soboto POVPREČNO: v ta okvir sodita oba goriška tretjeligaša, ki sta v bistvu ponovila lanske dosežke, Sergi« V'ntitudo Stock o bertas Sound ,Picina Isonzo Ooniio y'arizzole o-®- Prisco Tubano lisina 7 prihodnje kolo (5.5.) : Domio - ^aule, Zarja - CGS, Begliano - Li-sertas, Giarizzole - Vesna, C.E. Pri-i<:(> ' Radio Sound, Aurisina - San ?e>-gio, •sonzo. LESTVICA 25 11 11 3 28:18 33 25 10 11 4 27:16 31 25 12 7 6 37:21 31 25 10 11 4 28:18 31 24 10 10 4 31:22 30 25 11 8 6 30:27 30 23 12 4 7 30:22 28 25 6 13 6 26:23 25 25 8 8 9 28:34 24 24 5 11 8 21:22 21 24 4 12 8 18:22 20 24 5 10 9 23:33 20 25 5 9 11 30:41 19 25 3 12 9 19:31 18 24 2 14 8 19:30 18 24 4 5 15 24:41 13 Fortitudo - Stock, Opicina - 3. AMATERSKA LIGA Skupina L IZIDI 24. KOLA San Nazario - Fogliano Sagrado - Barbarians Primorec - Primorje Staranzano - Romana Mladost - Kras jtalcantieri - San Marco Počitek: Fossalon LESTVICA: Mladost 36, Fossalon .> Fogliano 31, San Marco 28, San Iz zario 25, Staranzano, Primorec 24, . ras 22, Sagrado 0’ D—--------’n ^cantieri rians 16, n.o. 4:0 2:2 n.o. 2:0 1:1 21, Primorje 19, Romana 12, Barba- pRlHÒDNJE KOLO (5.5.): San Na-b) ' Sagrado, Barbarians - Ital-(:()nt|eri, Kras - Primorec, San Mar-Rn ' Staranzano, Fogliano - Mladost, m^a - Fossalon, počitek: Pri- Skupina M IZIDI 24. KOLA "MT - Sant’Anna 0:1 aupercaffè - San Vito prek. ^niarbala - Union prek. ant’Andrea - Campanelle 2:2 k? Luigi - Gaja 2:1 "abuiese - Breg 3:0 11,'^tna - Roianese prek. LESTVICA: S. Luigi 37, Olimpia b . bupercaffè 32, San Vito 30, Ra-GlVPr6 Gaja 26, Campanelle 24, Sane a Rreg 22, Chiarbola in ant Andrea 17, Sant’Anna 13, Roia- Pml2’ Union 8. Pia o0DNJE K0L0 (5-5): 01im-ja abuiese, Breg - San Luigi, Ga- bolà ^ant’Andrea, Campanelle - Chiar-GMt En*?n - Supercaffè, San Vito -Roianese - Sant’Anna. Vesna s šibkejšimi ekipami. Tokrat je sicer prva povedla, kaj kmalu pa so gostje izenačili in po hudih napakah v kriški obrambi še pred odmorom povedli. V drugem polčasu (tekmo je še naprej oviralo slabo vreme, luže so zaustavljale žogo) so Križani začeli ostreje pritiskati, gostje pa so izkoristili novo napako v domači obrambi in povišali na 3:1. Vesna je tedaj z vsemi silami krenila v napad, Giarizzole sploh niso prišle do žoge, branile so se kot so vedele in znale, a na koncu so le odnesle obe točki. Kljub temu je Vesna še prva na lestvici in ima še vedno možnost, da ohrani do konca prednost. (A. Kostnapfel) Giarizzole — Zarja prek. Zaradi slabih vremenskih pogojev in razmočenega terena so tekmo prekinili v 25. min. pri rezultatu 1:0 za Giarizzole. V Križu turnir v namiznem tenisu V občinskem rekreatoriju v Križu bo danes zjutraj mednarodni namiz- noteniški turnir v čast 40-letnice o-svoboditve, ki ga prireja ŠD Mladina. Sodelujejo ekipe Celovca, Krasa, Ljubljane, GMT in seveda Mladine. Začetek turnirja ob 9. uri. Adrievci na prvomajski dirki S prvomajsko dirko v organizaciji kolesarskega kluba Cottur se bo tudi v Trstu pričela letošnja tekmovalna sezona cikloamaterjev. Te se bodo u-deležili tudi kolesarji lonjerskega kluba Adria. Start dirke bo ob 9.45 na Proseku, odvijala pa se bo na 60 km dolgi krožni poti od Božjega polja do Nabrežine, Slivnega in Gabrovca s povratkom na Prosek. Ledisan danes v Viterbu za finale Tržaška ženska košarkarska ekipa Ledisana si je v povratni tekmi polfinala play-off zapravila idealno priložnost za uvrstitev v finale za državni naslov. V tržaški športni palači je namreč izgubila z Bato iz Viterba z rezultatom 90:78 (47:34). B. AL: Mladost še sama na vrhu domači šport Danes 10.00 v export. Sreda, 1. maja 1985 ODBOJKA PRVOMAJSKI TURNIR Celovcu: nastopa tudi Friul- NOGOMET NARAŠČAJNIKI 10.30 v Dolini: Breg - CGS; 10.30 v Bazovici: Zarja - Vesna ZAČETNIKI 9.15 pri Sv. Sergiju: San Sergio -Breg; 10.30 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS A - Primorje CICIBANI 16.00 v Dolini: Breg - Costalunga KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 10.00 v Trstu, na »1. maju«: Bor B - Lav. Porto; 10.30 v Dolini: Breg -Baloncesto; 11.00 na Kontovelu: Konto-vel El. Shop B - Radiograf; 9.00 v Trstu, Ul. della Valle: Barcolana - Kon-tovel; 11.00 v Trstu, Vrdelska cesta: Libertas - Bor A; 11.45 v Trstu, Mira-marski drevored: Ferroviario B - Jadran 1. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 na Opčinah: Polet - Italmon-faicone Mladost — Kras 2:0 (2:0) STRELCA: v 20. min. K. Ferfolja, v 30. min. Succi (avtogol) MLADOST: Zanier, Lakovič, Pahor, Ulian, Marizza, Šuligoj (Frandolič), K. Ferfolja (Vižintin), Gergolet, G. Ferfolja, Kobal, Lavrenčič. KRAS: Benvenuti, Sugan, Succi, La-cota, P. Terčon, Puntar, Blazina, Pu-rič, Milič, Villalta (Petelin), Pado-van (M. Terčon). Zmaga Mladosti je sicer zaslužena, vendar se je Kras izkazal za precej trd oreh. zlasti v obrambi. Tekmo je vsekakor oviralo zelo težko igrišče. Gola sta padla že v prvem polčasu po precej zmedenih akcijah, tako da se je v drugem Mladost v glavnem omejevala na protinapade. S to zmago so Doberdobci ostali prvi na lestvici, tako da bo odločilno zanje zadnje gostovanje v gosteh v Poljanu, kjer bi jim zadoščal tudi neodločen izid. Primorec — Primorje 2:2 (0:2) STRELCI: A. Husu v 37. min. (11-metrovka) in v 41 min., Boris Kralj v 81. min. in Sulini v 86. min. PRIMOREC: Serra, Bruni, Marko Kralj, Modesti, Maksi Kralj (od 46. min. F. Milkovič), Milkovič, Edvin Kralj, Darko Kralj, Boris Kralj, Mauro Kralj, Sulini. PRIMORJE: Colautti, Castriotta, S. Husu, Bazin, Blazina, V. Husu, Milkovič, Olivo, A. Husu, Coslovich, Antoni. Remi odgovarja razmerju moči na igrišču. Prosečani so sicer po prvem polčasu v katerem je bila igra zaradi slabega vremena dvakrat prekinjena, že vodili z 2:0 (prvi gol so sicer dosegb po dvomljivi 11-metrovki), v drugem pa so Trebenci, čeprav so ostali v 10 zaradi izključitve Marka Kralja (zaradi protestov) malo pred koncem izenačiU, ko skoraj niso več upali na točko. (Mauro) Juventina — Visco prek. Zaradi močnega naliva je sodnik tekmo prekinil v polovici 1. polčasa pri izidu 0:0. Spet bo na sporedu v nedeljo ob 16. uri. S. Luigi — Gaja 2:1 (2:0) STRELEC za Ga jo: M. Grgič v 60. min. GAJA: Kante, M. Grgič, B. Ri-smondo, Vrše, M. Rismondo, Stran-ščak, B. Grgič, Bačer, Lenarduzzi, Pečar, Alfieri. Gaja je takoj prejela dva zadetka zaradi napake v obrambi in nepazljivosti vratarja. Zatem je vseskozi napadala, imela je terensko premoč, domačini pa so imeU tudi precej sreče in pomoč sodnika. Tudi v 2. polčasu so gajevci nadaljevali požrtvovalno in borbeno, ves njihov trud pa je obrodil en sam zadetek. Najboljši v vrstah Gaje so bili Boris Rismondo, Branko Grgič in Pečar. (A. Kalc) Rabuiese — Breg 3:0 (2:0) BREG; Ghersinich, Albertini, Tul, Grizonich (od 75. min. Jerman), Pao-letti, Peroša, Jež (od 46. min. S. Olenik), Mondo, Lovriha, PaoU, V. Olenik. Rezultat ne odraža dogajanja na igrišču, saj bi si Brežani s prikazano igro zaslužiU vsaj točko. V 1. polčasu so vseskozi imeli rahlo terensko premoč in nekaj lepih priložnosti. Namesto njih pa so povedU domači, katerim je Bregova obramba »darovala« še drugi in tudi tretji gol. V vrstah Brega je prvič nastopil mladi Silvano Olenik, ki se je lepo izkazal. (M. Tul) obvestila ŠAHOVSKA KOMISIJA ZSŠDI vabi vse zamejske šahiste, da se udeležijo rednega mesečnega šah * /skega hitropoteznega turnirja, ki bo v petek, 3. maja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstr.). ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 2. maja, na sedežu ŠD Polet na Opčinah ob 21. uri seja košarkarske komisije. Dnevni red: 1. združevanje ekip; 2. tabor minibas-keta; 3. organizacija pionirskega festivala; 4. Zlatibor ’85; 5. košarkarski tabor Slovenije; 6. razno. Nogomet: kvalifikacije za SP Danes Jugoslavija proti Luksemburgu Jugoslovanska nogometna državna reprezentanca bo danes odigrala važno kvalifikacijsko srečanje za uvrstitev v finalni del prvenstva, ki bo prihodnje leto v Mehiki. Na tujem se bo spoprijela z ekipo Luksemburga, ki pa ni tako naivna, kot bi lahko izgledalo iz njenega zadnjega mesta na skupni lestvici skupine. Že dejstvo pa, da je Jugoslavija premagala tega nasprotnika v Zenici le z 1:0 priča, da niso Luksemburžani pretirano slabi v svojih nastopih. Trener Milutinovič je izjavil, da bo tokrat menjal taktiko iz Zenice in da bo njegova reprezentanca tokrat igrala preudarno in na nasprotne napade. Tekma bo ob 16.00 in jo bo predvajala jugoslovanska televizija. LESTVICA: Francija 7 točk, Jugoslavija 6, Bolgarija 3, NDR 2, Luksemburg 0. Tudi Kansas City kandidira za Ol COLORADO SPRINGS — Kot je povedal glasnik ameriškega olimpijskega odbora, bo za organizacijo o-limpdjskih iger leta 1992 kandidiralo tudi mesto Kansas City. A. GERLI L. Conestabo cvetje in rastline TRST Drevored XX Settembre 4 Telefon: 796362 ZmfwtUy Ul. S. Maurizio 16 (Trq Ospedale) - Tel: 794669 ŠIROKA IZBIRA DOMAČIH HALJ IN SPALNIH SRAJC igl Banca Popolare 00 di Novara 11 i Società cooperativa a responsabilità limitata Sede sociale e centrale in Novara Registro Società Tribunale di Novara n. 1 Zadrugo z omejeno zavezo Družbeni in glavni sedež v Novari Družba vpisana v registru št. 1 na sedežu v Novari V nedeljo, 28. aprila 1985 je bil v Novari REDNI OBČNI ZBOR zavoda BANCA POPOLARE DI NOVARA, ki so se ga udeležili 3.403 člani. Predsednik Cav. Gr. Croce odv. Di Tieri je po sintetični obravnavi narodnega in mednarodnega gospodarskega položaja v letu 1984, zlasti pa bančnega, prikazal delovanje in uspeh zavoda v poslovnem letu 1984 kot sledi: — naložbe so dosegle 5.813 milijard lir, s poviškom 987 milijard (+20,44%) glede na poslovno leto 1983; — zavodu zaupana sredstva so v istem časovnem razdobju narasla na 15.988 milijard s poviškom 5,43%; — družbeno premoženje, razen Skladi rizikov, znaša 1.002 milijardi s poviškom 50,65% glede na konec leta 1983; — število družbenih članov se je v teku leta 1984 povečalo za 10.809, tako da je bilo ob koncu leta 117.383 članov s 94.339.260 delnicami; — čisti dobiček je znašal 84.871.207.658 lir, kar omogoča razdelitev dividende neto 750 lir za vsako izmed 37.702.865 delnic, ki so bile polnoveljavne 31. 12. 1984 in 500 lir vsaki izmed 56.536.395 delnic s koriščenjem 1. 5. 1984. V tem številu je vključenih 18.845.465 delnic, ki so bile brezplačno dodeljene članom. Vse, kar je zgoraj navedeno, je razvidno iz »Poročila« nadzornega odbora, ki ga je prebral predsednik odbora samega dr. Carlo Dulio. Diskusije so se udeležili člani po sledečem vrstnem redu: Turati, Macchini, Bellezza, Daniele, Damonte, Corica, Risè, Jarach, Montaldo, Cacciola, Piccoli, Donati, Ricci, Murè, Carli, Agazzi in gospod Franco Di Sisto Orsogna, (ki je zastopal mladoletne otroke) ter gospod Zola. Na njihova vprašanja sta izčrpno odgovorila predsednik Di Tieri in pooblaščeni upravitelj Venini. Z glasovanjem so člani soglasno odobrili bilanco poslovnega leta 1984 ter odgovarjajoči ekonomski račun, poročilo upraviteljev in nadzornega odbora, in predlog o razdelitvi čistega dobička. Po volitvah in po sklepih Upravnega sveta, ki se je sestal 29. aprila 1985, so bile funkcije tako razdeljene: — UPRAVNI SVET: predsednik odv. Roberto Di Tieri; podpredsedniki prof. odv. Cajo Enrico Balossini, dr. rač. Alberto 'Ricevuti in vitez dela rač. Lino Venini (s posebnimi nalogami); pooblaščena upravitelja dr. rač. Pietro Bongianini in rač. Carlo Pianta-nida; svetniki odv. Giulio Cesare Allegra, prof.'inž. Sergio Baratti, rač. Ettore Berma-ni, vitez dela dr. Achille Boroli, dr. rač. Giovanni Brignone, odv. Marco Broggi, vitez dela dr. Luigi Buzzi, vitez dela grof dr. Alessandro Cicogna Mozzoni, odv. Claudio Cocito, dr. Edo Deagostini, dr. Edoardo Gregotti, dr. notar Federico Guasti, vitez dela dr. Guido Maggia, vitez dela Mario Pavesi, dr. inž. Pietro Stella. — NADZORNI ODBOR: predsednik dr. Carlo Dulio; izvršni nadzorniki odv. Aldo Avondo, dr. inž. Luigi Buscaglia, prof. Giovanni Frattini, rač. Giuseppe Scarpia; nadzornika suplenta prof. Sergio De Angeli in odv. Franco Zanetta. — RAZSODIŠČE: predsednik odv. Giovanni Scolari; člana dr. arh. Giuseppe Bronzini, ody. Vittorio Tarditi; suplenti prof. dr. Pietro Angelo Cerri, odv. Francesco Fizzotti, rač. Alberto Gramegna. DIVIDENDA je vnovčljiva od 29. aprila 1985 pri vseh okencih banke. Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st viš 23 mm) 43 000 lir Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18% Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglas« iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pn podružnicah- SPI primorski M* dnevnik 1. maja 1985 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja LJzTT ferjfl Clan kaiiiansk» m tiska fr ^ Trst IMIflij ivez8 2as°P‘8nih I 1 «HIV založnikov FIEG V Južni Afriki so odpustili 20.000 temnopoltih rudarjev JOHANNESBURG — Včeraj navsezgodaj sta bombna atentata napravila veliko škodo v poslopjih, kjer imata svoj sedež družbi Anglo-American in Anglo-Vaal. Gre za lastnici dveh ogromnih zlatokopov, ki sta konec prejšnjega tedna odpustili na tisoče rudarjev, češ da so nezakonito stavkali. Anglo-American je odslovila kar 17.000, Anglo-Vaal pa kakih 3.000 delovnih moči. Ni treba posebej {»udarjati, da je govor o temnopoltih ljudeh, s katerimi belopolti rasisti razpolagajo, kakor pač hočejo in znajo. Glasnika omenjenih družb sta brž po eksploziji pohitela z javnim sporočilom, v katerem je rečeno, da sta družbi dve uri pred atentatom sklenili s sindikatom temnopoltih rudarjev NUM sporazum o zopetni namestitvi odpuščene delovne sile. Ravnateljstvo družbe Anglo-American, katere zlatokop Vaal Reefs je največji na svetu, je tudi zaprosilo sindikat National Union of Miners za sodelovanje v prizadevanjih za preprečitev »nasilnih, protizakonitih in ustrahovalnih dejanj«. Zanimivo pri tem je, da sta se družbi farizejsko odrezali s sporazumnim besedilom o usodi odpuščenih: ta pravi namreč, da bo prazna delovna mesta zapolnilo z novimi uslužbenci, a prednost bodo imeli pravkar odpuščeni. To pa ni nobeno gotovo jamstvo. Prometnih nesreč res že preveč RIM — Lani je bilo v Italiji poprečno 800 prometnih nesreč na dan z 21 smrtnimi žrtvami in 800 ranjenci. Škoda, ki so jo utrpeli ljudje in vozila, je znašala nad 9.000 milijard lir. Zavarovalce je seveda zaskrbelo in zdaj zahtevajo od pristojnih oblasti primerno ukrepanje, da se vzdolž 300 tisoč kilometrov cest in avtocest število prometnih nesreč zmanjša. V prvi vrsti, pravijo, bi avtošolski izpiti morali biti mnogo strožji, sicer pa bi bilo treba pomnožiti redne preglede vozil in voznikov, prepovedati prodajo alkoholnih pijač ob avtocestah in u-vesti obvezno uporabo varnostnega pasu. Samo s slednjim bi lahko v enem letu rešili življenje 3.000 osebam. Železni konjiček ima bodočnost Zločin pripisujejo baskovski ETA » MADRID — Predvčerajšnjim popoldne so trije neznanci, dva moška in ženska, ubili v Galdacanu v pokrajini Bilbao 32-Ietnega kemika Je-susa Ildefonsa Garcia Valdilla, in sicer pred šolo, kamor je šel iskat svojo 5-ietno hčer. Garcia Valdillo je bil zaposlen v nekem krajevnem podjetju in se po zatrjevanju njegove vdove ni nikoli ukvarja! s politiko. Kljub temu preiskovalci menijo, da se za zločinom skriva baskovska teroristična organizacija ETA. V zadnjih časih je ETA pričela teroristično kampanjo, katere tarča so turistične infrastrukture. Prav tako predvčerajšnjim so anonimni telefonski pozivi naznanili, da so nastavljeni peklenski stroji v treh hotelih med Valencio in Aiicantejem. Preiskave niso ničesar našle, vendar se oblasti boje negativnih posledic, ki jih takšna ustrahovanja lahko imajo v turizmu. MILAN — Italijanski proizvajalci koles in motornih koles se pripravljajo na »naskok« Kitajske. Tako je dejal predsednik njihove vsedržavne zveze Michele Bianchi na predstavitvi prireditve »Milanocicloculturistica«, ki bo letos že 9. po vrsti in ki se bo pričela 5. maja. »Na Kitajskem,« je povedal Bianchi, »kroži približno 100 milijonov koles, vlada pa je sklenila, da bo vsaj delno motorizirala promet. To pomeni, da bo spodbudila tudi odprtje novih tovarn motornih koles, pri čemer ima italijanska industrija velike možnosti sodelovanja.« Če bi italijanskim proizvajalcem uspelo skleniti posel v Kitajci, bi lahko znatno popravili svoje račune, ki kažejo, da bo letos prišlo do zmanjšanja izvoza koles in motornih koles iz Italije. V sami Italiji zdaj kroži okrog 23 milijonov vozil z dvema kolesoma, računajo pa, da se bo v bližnji prihodnosti to število povečalo. Zlasti v mestih postaja namreč avtomobilski promet čedalje težji in vse več je tistih, ki vidi rešitev v železnih konjičkih. V Milanu je -že dalj časa v teku kampanja pod geslom »Več prostora kolesom« in prišlo je do predloga, naj bi mestno središče zaprli avtomobilskemu prometu. Ali bo ta predlog prodrl, je zdaj odvisno od ljudskega glasovanja, ki bo 12. maja, se pravi hkrati : upravnimi volitvami. habitat vestecasa^a» Drevored Verdi 40/42 TRŽIČ — Tel. 0481/40148 PODJETJE Articoli Igienici Sanitari De Gaspari Patrizia Ul. Mazzini 16 — T R S T — Tel. 68605 Kabine za prho — saniterije — armature — preproge za kopalnice — zavese za kopalnice — omarice — pohištvo za kopalnice Neizčrpen vir idej za tvojo kopalnico •/ ■ • ; V' A. PERTOT pawnlailne novosti □ METRSKO BLAGO □ PLETENINE □ ZAVESE S ¥ □ PODLOGE □ GALANTERIJA TRST UL. GINNASTICA 22 TEL. 795-998 M. Muster: ^ CIKAGO ZAVESE — PREPROGE — BLAGO ZA OPREMO STANOVANJA — SENČNE ZAVESE — ŽALUZIJE — ŽIMNICE — BLAZINE — KARNISE ZA ZAVESE — ODEJE IN PREGRINJALA (£> « M k-;" Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini Zadruga z neomejenim jamstvom BILANCA 31. XII. 1984 PREMOŽENJSKO STANJE AKTIVA PASIVA Blagajna ... Vrednostni papirji Banke Posojila Soudeležbe Razni dolžniki Menice za vnovčenje . Nepremičnine, oprema, stroji . Aktivni pripisi Tranzitoma aktiva .... 293.693.564 2.026.581.496 5.843.002.388 6.944.261.200 28.100.001 569.525.025 371.530.040 275.853.615 138.733.361 255.000 Hranilne vloge in tekoči računi Cedenti menic v inkaso Operacije z bankami . Razni upniki Sklad odpravnin .... Sklad za davke in takse . Amortizacijski sklad Pasivne izločitve .... 14.712.631.217 123.144.287 88.951.306 128.683.748 82.962.465 33.966.500 81.496.979 78.469.780 15.330.306.282 Premoženje čisti dobiček 996.182.833 165.046.575 16.491.535.690 16.491.535.690 Računi jamstev in rizikov . Razvidnostni računi 124.677.000 . 11.526.640.000 28.142.852.690 Računi jamstev in rizikov . Razvidnostni računi 124.677.000 11.526.640.000 28.142.852.690 RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA STROŠKI DOHODKI Pasivne obresti 1.751.213.866 Aktivne obresti 2.104.118.874 Stroški za osebje 286.387.141 Obresti, premije in divid. na vred- Davki in takse 32.238.712 dnostnicah 319.942.585 Provizije in komisije .... 742.075 Dobiček pri kupoprodaji vrednostnic 8.847.220 Upravni stroški 243.976.932 Komisije in provizije .... 89.738.983 Amortizacije 26.796.828 Razni dohodki 27.801.414 Akantonacije ...... 74.002.447 Koriščenje sklada davkov in taks . 29.955.500 2.415.358.001 Poslovni dobiček 165.046.575 2.580.404.576 2.580.404.576