PROTI* AVT0M0BILSK0 Si clan zadrug? Posebni popusti KRIZI: ZAVAROVANJE NA OBROKE S KONVENCIJO lEgACOOPFVg Primorski št. 299 (20.927) leto LXIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 za nas Dušan Udovič Na predvečer obletnice plebiscita, ki je pred več kot dvema desetletjema postavil temelje samostojnosti slovenske države, v javnosti najbolj odmevata dve novici. Prva, da je državi z odobravanjem Bruslja končno uspelo dokapitali-zirati razmajane slovenske banke in s tem brez posega iz tujine ustvariti izhodiščne pogoje za začetek zelo zahtevne sanacije slovenskega gospodarstva. Pot bo dolga in naporna, vendar uspešno izpeljani dosedanji ukrepi slovenske vlade vlivajo optimizem. Druga novica zadeva obsežne preiskave o korupciji v več sektorjih. Tudi to je, negle-de na dramatičnost zaskrbljujoče razraščenega pojava, ki ga razkrivajo preiskave, navsezadnje dobra novica. Govori o tem, da pravna država kljub oviram in skepsi vendarle deluje in je odločna počistiti z nesnago, ki se je nabirala dolga leta. Tako dolgo, da je postala že nekakšen sistem, zaradi česar se je Slovenija znašla nizko na svetovni lestvici krepostnih držav. Tudi mi, ki živimo v neposredni soseščini Slovenije, tako rekoč na obodu slovenskega prostora, na katerega pa smo zgodovinsko, kulturno in jezikovno življenjsko navezani, slavimo ob državnem prazniku in si lahko samo želimo, da bi Slovenija našla pot iz težav. Kajti uspešna in samozavestna slovenska država je najboljši porok tudi za naš obstanek. Tega ne smemo pozabiti, nikoli. BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA «GEO mm u -« Matija Praprotnic Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276171 dnevnik POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS SOBOTA, 21. DECEMBRA 2013 1,20 € 9 , , I I t, uuuuu , ljubljana - Predsednik DZ Janko Veber na slovesnosti ob obletnici plebiscita o samostojnosti Vrniti zaupanje v lastno državo komisija fjk Polovica prispevkov gre športu TRST - Deželna posvetovalna komisija je predlagala porazdelitev razpoložljivega deleža (100 tisoč evrov državnega denarja) iz Sklada za podporo dejavnostim slovenskih ustanov. Polovica denarja bo šla Združenju slovenskih športnih društev v Italiji, dvajset tisoč evrov dobi Zveza slovenskih kulturnih društev, po 12,5 tisoč evrov bosta dobili Slovenska prosveta in Zveza slovenske katoliške prosvete, 5 tisoč evrov pa goriški dijaški dom Simon Gregorčič. Na 3. strani italija - Poslanci so ga potrdili z zaupnico Težavno rojevanje zakona o stabilizaciji RIM - Poslanska zbornica je včeraj potrdila osnutek stabilizacijskega zakona z izglasovanjem zaupnice vladi premiera Enrica Lette. Za je glasovalo 350 poslancev, 196 jih je bilo proti. Poslanska zbornica bo zakon dokončno sprejela danes, v ponedeljek pa ga bo še zadnjič potrdil senat, tako da bo ukrep pod streho pred božičem, kot veleva tradicija. Sicer pa nanj še vedno dežujejo kritike, medtem ko vlada že razmišlja o popravkih. Na 11. strani dolina - Naftni rezervoarji Manj smradu? Družba SIOT zagotavlja, da bo v januarju problem rešen DOLINA - Predstavniki družbe za čezalpski naftovod SIOT so na srečanju z dolinsko županjo Fulvio Premolin najavili, da naj bi se v januarju leta 2014 rešilo vprašanje smrdljivih emisij, ki uhajajo iz naftnih rezervoarjev. Takrat bodo namreč začeli uporabljati nov sistem blažitve smrdljivih emisij, ki so ga preizkusili skupaj s tržaško univerzo in ki so ga v četrtek predstavili na dolinskem županstvu. Na 4. strani doberdob Zadružna banka zapušča goriško središče GORICA - Zadružna banka Doberdob in Sovodnje zapušča goriško mestno središče in KB Center, kar je posledica načrta o združitvi med njeno goriško in štandreško podružnico. Po naših informacijah naj bi do zaprtja goriške podružnice prišlo z začetkom junija, čeprav predsednik upravnega sveta Zadružne banke Doberdob in Sovod-nje Dario Peric pojasnjuje, da dokončnega datuma še niso določili. Na 12. strani LJUBLJANA - Predsednik Državnega zbora Janko Veber je sinoči na državni slovesnosti pred dnevom samostojnosti in enotnosti izpostavil, da nas preteklost uči, da ni nič nepremagljivo, če stopimo skupaj in da bolj kot smo enotni, bolj obvladljive so posledice. Zato se tudi upravičeno vzpostavlja pričakovanje po skupnemu premagovanju posledic gospodarske in finančne krize, je dejal. »Takrat, pred dobrima dvema desetletjema je bilo jasno, da je treba za uspeh preseči politična razhajanja in ideološke razlike. Takrat smo zmogli. Zmoremo tudi danes preseči uveljavljanje ozkih interesov in doseči soglasje o tem, kaj je dobro za blaginjo državljank in državljanov, za našo državo,« se je vprašal Veber na državni slovesnosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti v Cankarjevem domu. Na 2. strani Nadaljevanje polemike po občnem zboru NŠK Na 5. strani Bo Cosolini zaprl izpostavo na Proseku? Na 5. strani Ob tržiški postaji kradel bakrene žice Na 12. strani V Gorici delo namesto posojil Na 14. strani M ulturno Društv PR0M0KRAS ŠPORTNO-KULTURNI CENTER ZGONIK nedelja, 22. decembra, ob l8h Predprodaja vstopnic: Tržaška Knjigarna v Trstu in na Opčinah, Caffe Guštin Na Proseku, Kavarna Gruden v Nabrežini. Kobzl Rr„rt, * Pn ft /m mojem g^uhrt SiHVENbt ' Borfe I^L i w %ba ' • Trewjiwiii j a r Trgovina "KLASJE" Ki A5 J b 2 ZDRAVO BIO WRAW0 Brezplačni vitaminsko mineralni fesi in analiza organov. Pregledamo še zakisanosf, kosti, vpliv stresa na organizem, ožilje,... uiuiuu.bioslile.org V Sežani na GRADIŠČU 12 za Pošlo Odprto vsak dan od 8.30 do 18.00 ob sobotah od 8.30 do 12.00 tel. 00386 5 7341007 - GSM. 00386 41552 545 splet: wuAjU.tngouinaklasje.si - e-pošta: inft@tpgouinaklage.si 9771124666007 2 Sobota, 21. decembra 2013 ALPE-JADRAN / ljubljana - Predsednik Državnega zbora Janko Veber na slovesnosti ob državnem prazniku ajdovščina Razstava P. Devide Enotnost učinkovit recept za izhod iz krize gaj LJUBLJANA - Predsednik Državnega zbora Janko Veber je sinoči na državni slovesnosti pred dnevom samostojnosti in enotnosti izpostavil, da nas preteklost uči, da ni nič nepremagljivo, če stopimo skupaj in da bolj kot smo enotni, bolj obvladljive so posledice. Zato se tudi upravičeno vzpo- Predsednik Državnega zbora Slovenije Janko Veber je bil slavnostni govornik na včerajšnji slovesnosti stavlja pričakovanje po skupnemu premagovanju posledic gospodarske in finančne krize, je dejal. »Takrat, pred dobrima dvema desetletjema je bilo jasno, da je treba za uspeh preseči politična razhajanja in ideološke razlike. Takrat smo zmogli. Zmoremo tudi danes preseči uveljavljanje ozkih intere- ljubljana - Podkupninska afera v zdravstvu Po preiskavi o korupciji ukrepi proti osumljencem LJUBLJANA - Po četrtkovih hišnih preiskavah, povezanih s sumi korupcije v zdravstvu, so včeraj sledile prve posledice za osumljene. Miodrag Vlaovic ni več predstojnik travmatološkega oddelka v celjski bolnišnici, vodji lekarne na onkološkem inštitutu Moniki Sonc so odvzeli pristojnosti nabave zdravil, pooblastila vodenja so odvzeli tudi osumljenima v Valdoltri. Vodstvo celjske bolnišnice je Vlao-vica razrešilo tudi sodelovanja v vseh komisijah, ki so kakorkoli povezane z javnim naročanjem. Poleg tega bo bolnišnica izvedla revizijo vseh postopkov izbire me- S* www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje \ Kje boste preživeli praznične dneve? O Na počitnicah Na počitnicah, vendar doma O Delovno O Praznikov ne maram sov in doseči soglasje o tem, kaj je dobro za blaginjo državljank in državljanov, za našo državo,« se je vprašal Ve-ber na državni slovesnosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti v Cankarjevem domu. Opozoril je, da smo ta hip razdvojeni med potjo popolne privatizacije in določitvijo strateško pomembnih panog, ki bi jih bilo dobro ohraniti v državni lasti. »A pri tem kot da pozabljamo, da praktično govorimo o lastnini, ki je last vseh naših državljank in državljanov in ne različnih političnih interesov,« je izpostavil. Poudaril je tudi, da smo še vedno »gospodarji na svoji zemlji«, zato naša suverenost ne bi smela biti vprašljiva. Prepričan pa je, da zmoremo in da smo sposobni - sami in brez tuje pomoči - nadaljevati zgodbo o uspehu. Ravno ta samozavest, to zaupanje v lastno znanje in enotnost je slovenskemu narodu omogočilo obstoj in preživetje v različnih zgodovinskih obdobjih, ko so nas teptali mnogi, meni Veber. »Bomo sedaj klonili zaradi špekulacij mednarodnih finančnih akterjev, ki, kot vse kaže, s pridom izkoriščajo našo neenotnost,« se sprašuje predsednik DZ. Po njegovem mnenju je vsako ravnanje, ki škoduje naši državi, vredno obsojanja, poskusi razdvajanja slovenskega naroda pa škodijo našemu napredku. »Naši ljudje si zaslužijo samo najboljše,« je prepričan Veber. Po njegovem mnenju je čas, da svojo dodano vrednost prepoznamo tudi sami. »Prepričan sem, da zmoremo več in da je skrajni čas, da v ospredje ponovno postavimo državljanke in državljane in njihove potrebe,« je dejal. Po njegovem mnenju je treba vzpostaviti nov, pozitiven odnos do lastne države in vrniti izgubljeno vero v predstavniško demokracijo. »K izhodu iz krize nam ne bo bistveno pomagalo kazanje s prstom, niti odstop ministra ali celotnega vodstva katerega od državnih organov,« je prepričan. Našega problema ne bodo čudežno rešile take ali drugačne obvezne blagajne ali Slovenski državni holding, še manj rezultati stresnih testov bank in nove špekulacije, ki jih ti prinašajo, meni. »Za izhod iz krize moramo najprej spremeniti našo miselno naravnanost in v to, da Slovenijo že čaka ponovni vzpon, tudi verjeti,« je sklenil slavnostni govor na si-nočnji državni prireditvi. Počastitve prihajajočega državnega praznika so se med drugim udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednica vlade Alenka Bratušek, bivša predsednika republike Milan Kučan in Danilo Tiirk, predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič, predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša in predsednik DS Mitja Bervar, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, informacijska po-oblaščenka Nataša Pirc Musar, predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Glavan, mufti Nedžad Grabus, načelnik Generalštaba Slovenske vojske Do-bran Božič, evropski komisar za okolje Janez Potočnik, nekateri evropo-slanci ter ljubljanski župan Zoran Jan-kovic. (STA) AJDOVŠČINA - V Pilono-vi galeriji v Ajdovščini so sinoči odprli razstavo pastelov Patrizie Davide z naslovom Sredozem-lje/Mediterraneo, allegro barbaro. Umetnica, ki je v Pilonovi galeriji razstavljala že dvakrat, se tokrat vrača s pregledom minulega dela, ki mu je dodala najnovejša likovna razmišlja-nja.Umetnica je sama svoje ustvarjanje označila z glasbeno sintagmo allegro barbaro, s čimer je zaokrožila tokratne intervencije, ki jih označuje natančen ritem oblik in barve. Avtorica velja za eno vidnejših ustvarjalk z območja ob slovensko-italijanski meji. Njena umetnost se, kot so zapisali v galeriji, v tem posebnem kotu evropskih zgodovinskih peripetij oplaja iz obeh smeri. »Gre za prav posrečeno, svojevrstno, tiho in občutljivo hojo po robu na stičišču obeh nacionalnih kultur,« besede direktorice Pilonove galerije Irene Mi-slej povzema sporočilo za javnost. Patrizia Devide je v študijskih letih združevala dve smeri. Likovni, ki jo je začela v Trstu pri Avgustu Černigoju in nadaljevala v bolj strogem vzdušju ljubljanske akademije 70. let minulega stoletja, je dodala študija italijanskega jezika in literature na tržaški univerzi. Razstava v Ajdovščini bo na ogled do 19. januarja. dicinskega materiala in zdravstvenih pripomočkov, pri katerih je sodeloval Vlao-vic ter postopke izbire materialov, ki jih bolnišnici dobavljajo podjetja, ki so v postopku kriminalistične preiskave. Podobno revizijo je odredil tudi v. d. direktorja Ortopedske bolnišnice Valdoltra Radoslav Marčan. Osumljena - šlo naj bi za kirurga ortopeda Roberta Cirmana in vodjo lekarne Natašo Faganeli - ne bosta odločala več o izbiri zdravstvenega materiala in medicinske opreme. Tudi osumljenega novomeškega zdravnika, šlo naj bi za ortopeda Gregorja Kavčiča, bodo umaknili iz komisije, ki so povezane z javnim naročanjem. A direktorica Splošne bolnišnice Novo mesto Mira Retelj opozarja, da nabava zdravil in medicinskih pripomočkov v bolnišnici poteka preko javnih naročil, tako da o kakšnih nepravilnostih po njenem mnenju ni moč govoriti. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana so navedli, da so sami v zadnjih mesecih, še pred začetkom zadnjih preiskav korupcije v zdravstvu, posumili na več nepravilnosti, povezanih z inštitutom, in ukrepali. V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor pa so pojasnili, da v tem trenutku še nimajo pravnih podlag za ukrepanje proti osumljenemu zdravniku. V UKC Ljubljana zadeve ne komentirajo, je pa Televizija Slovenija poročala, da naj bi osumljeni radiolog v UKC Ljubljana Zoran Miloševic krivdo priznal. Neuradno naj bi povedal, da so mu na račun v Nemčiji vsake tri mesece nakazovali 70.000 evrov. Včeraj se je na zadevo odzvala tudi predsednica vlade Alenka Bratušek. »Prav je, da se stvari raziščejo in da se najdejo krivci, tako za bančno luknjo kot za težave v zdravstvu pa verjetno še na kakšnem področju,« je dejala. Dodala je, da je hvaležna, da se je nekdo opogumil in da so organi, ki so morali ukrepati, tudi ukrepali. slovenija - Ob podpori premierke Alenke Bratušek Bivši predsednik Türk pripravljen kandidirati za sekretarja OZN LJUBLJANA - Bivši slovenski predsednik Danilo Türk po izteku pravice do nadomestila plače ne namerava zaprositi za njeno podaljšanje in se bo upokojil. Še naprej pa bo ostal aktiven. Kot je napovedal, se bo v veliki meri posvečal delu v okviru mednarodnih nevladnih organizacij, načelno pa je pripravljen kandidirati tudi za generalnega sekretarja OZN.Predsednica vlade Alenka Bratušek je včeraj v Bruslju dejala, da ima bivši predsednik republike njeno osebno podporo pri kandidaturi za generalnega sekretarja Združenih narodov. »Ta vlada o tem še ni razpravljala oziroma odločala, jaz pa lahko povem, da mojo osebno podporo gospod Danilo Türk absolutno ima,« je poudarila premierka. O možnosti Türkove kandidature za generalnega sekretarja OZN leta 2016 pa so v pisarni bivšega predsednika republike za Slovensko tiskovno agencijo pojasnili, da je Türk izrazil načelno pripravljenost kandidirati - ko bo čas za to - in ocenjuje, da bi bila ta kandidatura koristna za Republiko Slovenijo. Ob tem so navedli, da se v diplomatskih krogih regionalne skupine vzhodnoevropskih držav, ki edina od petih regionalnih skupin OZN doslej še ni dala generalnega sekretarja, že nekaj časa neformalno omenja ime Türka kot možnega kandidata za ta položaj. Ta možnost je omenjena v diplomatskih komunikacijah, občasno pa se o njej poroča tudi v medijih, so zapisali in dodali, da sta jo ja- Bivši slovenski predsednik Danilo Türk vno v izjavah za medije podprla predsednik republike Borut Pahor in minister za zunanje zadeve Karl Erjavec. Türk v sporočilu za javnost, objavljenem na spletnih straneh bivšega predsednika, pojasnjuje, da se ta čas pripravlja na aktivnosti v prihodnjem letu in kasneje, ki bodo zelo intenzivne. Njegov program pa je večinoma poln vse do sredine leta 2015. Kot navaja, se bo v veliki meri posvečal mednarodnim projektom, zlasti v okviru treh mednarodnih nevladnih organizacij: Madridskega kluba, ki združuje bivše predsednike držav in vlad, organizacije Iniciativa za globalno pravičnost s sedežem v Washingtonu, kjer deluje kot član odbora direktorjev, in organizacije Neodvisni diplomat s sedežem v New Yorku, kjer je član svetovalnega odbora. V prihodnjih dveh letih načrtuje tudi več serij že dogovorjenih in potrjenih predavanj v tujini - na Kitajskem, Japonskem, v ZDA in Evropi. Poleg tega se bo udeležil večjega števila mednarodnih konferenc, za katere prejema vabila. V Sloveniji pa se bo posvečal zlasti akademskemu in humanitarnemu delu. Napoveduje, da bo v letu 2014 pripravil drugo izdajo učbenika Temelji mednarodnega prava. S Pravno fakulteto v Ljubljani ima sklenjen dogovor o sodelovanju na pedagoškem in raziskovalnem področju, s Fakulteto za družbene vede pa je dogovorjen za sodelovanje v pedagoškem procesu. Ustanova Pustimo jim sanje - Fundacija Danila Türka, ki se posveča pomoči otrokom - žrtvam nasilja, bo nadaljevala s svojim delom in v njenem okviru bodo razvijali nove projekte, je še zapisal bivši predsednik. Türku se je petletni predsedniški mandat iztekel 22. decembra lani, ko je kot novi predsednik v državnem zboru prisegel Borut Pahor. V skladu s spremembo zakona o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike, sprejeto tik pred menjavo na predsedniški funkciji decembra lani, je bil Türk leto dni upravičen do pisarne in dveh sodelavcev, pa tudi do uporabe službenega vozila z voznikom. Od 23. decembra lani je imel svojo pisarno na Železni cesti v Ljubljani. Leto dni je bil upravičen tudi do prejemanja nadomestila v višini 80 odstotkov predsedniške plače. Kot so pojasnili v njegovi pisarni, drugih prejemkov ni imel. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 21. decembra 2013 3 slovenska manjšina - Predlogi deželne posvetovalne komisije Polovica denarja za šport, ostalo za kulturo in goriški Dijaški dom Soglasna odločitev ob vzdržanju Furlaniča - Zadovoljstvo odbornika Torrentija TRST - Deželna posvetovalna komisija je sinoči predlagala porazdelitev razpoložljivega deleža (100 tisoč evrov državnega denarja) iz Sklada za podporo dejavnostim slovenskih ustanov in organizaciji. Polovica denarja bo šla Združenju slovenskih športnih društev v Italiji-ZSŠDI (konkretno menda za Jadran in Slogo), dvajset tisoč evrov dobi Zveza slovenskih kulturnih društev (predvsem za uspelo pobudo Slo-fest v Trstu), po 12,5 tisoč evrov bosta dobili Slovenska prosveta iz Trsta in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice, 5 tisoč evrov pa goriški dijaški dom Simon Gregorčič. Zadnjo besedo o porazdelitvi bo formalno imela deželna vlada, ki je doslej vedno potrdila vse predloge komisije. V preteklem letu so sredstva iz tega sklada namenili šolstvu. Predlog je bil odobren soglasno ob vzdržanju Iztoka Furlaniča. Predsednik tržaškega občinskega sveta je predložil alternativni predlog (60 tisoč evrov za šport), 30 ti- Polovica denarja iz sklada za Slovence bo Dežela namenila športu, začenši z Jadranom (na posnetku) in Slogo soč evrov za ZSKD-Slofest in 10 tisoč evrov za števerjansko društvo Sedej-ZSKP, ki prireja znani festival narodnozabavne glasbe. To ni bila zadnja seja komisije v tem letu, saj se bo znova sestala 30. decembra, ko bo nadaljevala z oceno (točkovanjem) projektov v vrednosti 739 tisoč evrov, od katerih mora polovica obvezno v vi-demsko pokrajino. Deželni odbornik Gianni Torrenti, ki je vodil sejo, je izrazil zadovoljstvo nad odobrenim predlogom. Odbornik, ki se je v zadnjem tednu večkrat srečal s Slovenci, si je na teh sestankih ustvaril sliko razvejanih stališč znotraj manjšine, izrecno je izpostavil sestanek na Primorskem dnevniku, na katerem - tako Torrenti - je znova prišel do spoznanja, da je časopis steber Slovencev v Italiji in da si brez njega sploh ne more predstavljati manjšine. Posvetovalno komisijo so v obdobju 2008-2013 iz vrst manjšine sestavljali Dorica Kreševič, Rudi Pavšič in Marina Cernetig za SKGZ, Drago Štoka, Janez Povše in Riccardo Ruttar za SSO, predstavniki javnih uprav Aleš Waltritsch (Gorica), Iztok Furlanič (Trst) in Michele (Miha) Koren (Videm) ter Ksenija Dobrila v predstavništvu šolske stvarnosti. Iz te sestave se v novo komisijo (2013-2018) doslej uradno selita Furlanič in Coren, medtem ko bo šolsko realnost zastopal Miha Obit iz Benečije. V prihodnjih dneh bosta svoje predstavnike imenovali SSO in SKGZ. S.T. bolzonello Prosekar: Dežela ne stoji križem rok TRST - Aktualni deželni vladi niso všeč nove polemike, ki so izbruhnile glede zaščite vina Prosecco Doc (Prosekar) in tržaškega kmetijsko-vinogradniškega sektorja na sploh. Polemika je nastala potem, ko je italijansko kmetijsko ministrstvo očitalo deželni upravi ter pristojnima vinogradniškima konzorcijema, da niso naredili nič za zaščito omenjenega vina. Podpredsednik Dežele in kmetijski odbornik Sergio Bol-zonello se elegantno izogiba polemiki s prejšnjo Tondovo upravo in raje izpostavlja to, kar misli naredili sedanja uprava. Pri tem omenja sanacijo kmetijskega območja brega od Na-brežine do Kontovela, razvojni načrt za tržaško kmetijstvo in realizacijo centra za Prosecco Doc na Proseku. Bolzonello na splošno misli, da si Dežela ne zasluži takšnih kritičnih ocen, saj je treba upoštevati omejena finančna sredstva, ki jih je imela in ki jih še ima na razpolago. Podpredsednik Dežele se s to oceno nekoliko ograjuje od kritičnih stališč deželnega svetnika Slovenske skupnosti Igorja Gabrovca, ki je očital prejšnji vladi predsednika Renza Tonda, da ni naredila čisto nič za izvajanje protokola o Pro-seccu Doc. Podpisala ga je skupno s kmetijskim ministrstvom in s predstavništvi kmetov ter vinogradnikov. bardo - Pouk bi lahko stekel že septembra 2014 Z uvedbo dvojezičnega pouka v Terskih dolinah se strinjajo vse družine otrok ■M JSEVE^* ■ _■ v L\ H . h ^w kH _■ m - - BARDO - Za razširitev dvojezičnega pouka v Terske doline, kjer bi lahko odprli podružnico špetrske dvojezične šole, ni nobenih ovir, a z njegovo uvedbo se morajo strinjati vse družine šoloobveznih otrok, ki tam živijo. Tako se je glasil odgovor italijanskega ministrstva za šolstvo na vprašanje deželne šolske ravnateljice Daniele Beltrame, občinska uprava iz Barda v Terski dolini, ki si že dalj časa želi, da bi vrtec in osnovna šola postala dvojezična, pa je pohitela in takoj naredila prvi korak na poti do uvebe italijansko-slovenskega pouka že v šolskem letu 2014/2015. Uprava, ki jo vodi župan Guido Marchiol, je namreč že zbrala podpise staršev vseh osemnajstih otrok, ki imajo stalno bivališče v občini Bardo. S starši vseh šoloobveznih otrok so se občinski upravitelji sicer že posvetovali pred dvema letoma in tudi tedaj naleteli na soglasno odobravanje. Novo Otroci iz Barda pred šolabusom nm Ingrid Sergaš generalna konzulka Ingrid Sergaš damjan LJUBLJANA - V uradnem listu je objavljen sklep o imenovanju Ingrid Sergaš za generalno konzulko v Trstu. Sergaševa je v preteklosti službovala na slovenskem veleposlaništvu v Rimu, v času prve vlade Janeza Janše pa je že bila imenovana za generalno konzulko v Trstu, vendar je vlada Boruta Pahorja odločitev razveljavila. Po poročanju Dnevnika Sergaševa namreč ni izpolnjevala takrat veljavnega zakonskega določila o dveletnem delu v notranji službi pred ponovnim odhodom v tujino. V Slovenski kulturno-gospodarski zvezi so Sergaševi čestitali ob imenovanju. Kot je v čestitki zapisal predsednik SKGZ Rudi Pavšič, nova generalna konzulka v Trst prihaja v času, ko se odnosi med Italijo in Slovenijo izboljšujejo in nakazujejo boljšo prihodnost. Predsednika obeh vlad sta po njegovih besedah pokazala, da pravilno razumeta čas in strateško pozicijo obeh držav v Evropi, ki se širi proti jugovzhodu. Pavšič je prepričan, da bo dialog med sosedama, ki se mora razširiti tudi na druge države tega območja, rodil pozitivne rezultate za celotno območje, ki se v tem času spominja 100-letnice prve svetovne vojne, zato da se ne bi take in podobne napetosti ponovile v prihodnosti. Kot dodaja Pavšič, Sergaševa prevzema vodenje konzulata v času, ko je krmilo dežele Furlanije - Julijske krajine prevzela levosre-dinska uprava s predsednico Deboro Serracc-hiani, ki je po njegovih besedah takoj pokazala, da namerava obrniti stran v odnosu do Slovenije in slovenske narodne skupnosti. V SKGZ si prizadevajo, da bi na kateri koli način prispevali k temu procesu povezovanja in skupnega načrtovanja in v tem kontekstu bo vloga generalne konzulke še kako pomembna, saj predstavlja stalno vez v tem procesu sodelovanja, je še zapisal Pavšič. Mesto generalnega konzula v Trstu se je sicer izpraznilo konec julija, ko je Dimitrij Rupel izpolnil pogoje za upokojitev, s čimer mu je potekla pogodba o zaposlitvi na zunanjem ministrstvu. Rupel je svojo razrešitev označil za politično čistko in napovedal pritožbo. (STA) prošnjo za uvedbo dvojezičnega pouka v vrtcu in osnovni šoli na Njivici (Ve-dronza) v naslednjem šolskem letu pa so skupaj s podpisi zdaj poslali na Deželni šolski urad in deželni odbornici za šolstvo Loredani Panariti, tako kot je bilo dogovorjeno novembra na srečanju v Čedadu, ki so se ga udeležili poslanka Tamara Blažina in predstavniki Občin Bardo in Tipana. Soglasje staršev je bilo nujen pogoj za to, da bi lahko italijanska šola na Njivici postala dvojezična. Temu pogoju je uprava v Bardu zadostila, da bi že s septembrom 2014 stekel dvojezični pouk pa to še ni dovolj. Zaščitni zakon 38/2001, ki dopušča možnost širitve dvojezičnega pouka iz Špetra tudi v druge kraje v videmski pokrajini, namreč obenem tudi predvideva, da za državo ne sme biti dodatnih stroškov, rešiti je treba tudi druge birokratske težave, vključno z vprašanjem organika. (NM) Danes ob 18. uri radijska igra Vzemi me v roke V prazničnem času bo danes Radijski oder svoji publiki v poslušanje ponudil realizacijo uspešnega dramskega besedila Vzemi me v roke, ki je nastalo izpod peresa znanega sodobnega dramatika Evalda Fliserja. Uspešnica, ki je odrsko zaživela že na tujih odrih v Avstriji, Egiptu, Indiji in Nepalu, je bila aprila 2012 posvečena štiridesetletnici gledališkega delovanja igralca Iztoka Jereba, tragikomedi-jo pa je Flisarjevo Slovensko komorno gledališče uprizorilo v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Ljubljana. Letos jo je v radijski inačici realiziral Radijski oder. Gre za pripoved o zbližanju dveh osamljenih ljudi, ki je trpka, a hkrati tudi zelo poetična in mestoma hudomušno ironična. Lahko bi v njej videli emblem stiske in upanja sodobnega časa ter človeka v njem. Vera v odrešujočo moč iskrenega zbližanja med mlado žensko in starejšim moškim, pa čeprav se le-ta udejanja ob neizbežni bližini smrti enega od njiju, ter vera v odrešujočo moč besede, po kateri segamo v knjigah, je lahko metafora o izjemni in nezamenljivi moči naše vsakdanje medsebojnosti, ki naj zaživi vsak dan, ne le ob prazničnih dneh. Zaradi prenosa v radijski medij je bila potrebna priredba originalnega dramskega besedila, ki pa v ničemer ne načenja bistva dramskega sporočila. Radijsko pripoved sta prepričljivo ubesedovala Marinka Počkaj in Andrej Pisani, tonski mojster je bil Vasja Križmančič, režijo pa je podpisala Maja Lapornik. Ne prezrite -Vzemi me v roke na valovih radia Trst A danes ob 18. uri. ŠPORT Sobota, 21. decembra 2013 1 ~J APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu dolina - Na županstvu srečanje med občinsko upravo in družbo za čezalpski naftovod SIOT: V januarju rešitev problema smrdljivih emisij Predstavitev izsledkov preizkusne študije za zmanjšanje smradu na območju rezervoarjev v občini Dolina je bil namen srečanja med dolinsko županjo Fulvio Premolin in vodstvom Italijanske družbe za čezalpski naftovod (SIOT), ki je bilo v četrtek na dolinskem županstvu. Sestanka so se poleg županje Premoli-nove udeležili tudi nekateri dolinski občinski odborniki in občinski svetniki, predsednica družbe TAL Ulrike Andres in direktor družbe SIOT Nevio Grillo. Italijanska družba za čezalpski naftovod je ob zaključku preizkusne faze, v sklopu katere se je ugotovilo najbolj učinkovito tehnologijo za zmanjšanje smrdljivih emisij, ki nastanejo pri skladiščenju surove nafte, orisala občinski upravi izsledke preizkusne študije, ki jo je zaupala oddelku za kemijske in farmacevtske vede na tržaški univerzi. Nov sistem blažitve smrdljivih emisij, so povedali, bodo uvedli januarja leta 2014. Leta 2012 je družba SIOT pripravila eksperimentalen projekt za ugotovitev in ocenitev vseh najboljših tehnik, poznanih v svetovnem merilu, za znižanje smrdljivih emisij; obenem je tudi sprožila raziskave, katerih namen je bilo poiskati nove rešitve za čim bolj učinkovito zmanjšanje smradu v neposredni bližini rezervoarjev in v njihovi okolici. Predhodni poskus v letu 2011 je privedel do ugotovitve, da je kritična faza pri nastanku smradu izpraznitev rezervoarjev s plavajočim pokrovom, ko se na notranji površini lahko tvori tanka prevleka surove nafte v stiku z zrakom, ki v primeru nekaterih vrst nafte lahko privede do obsežnih smrdljivih emisij. Celotna pot študije, ocenitve in izbire tehnoloških rešitev, je temeljila na t.i. »dinamični olfaktometriji«, to je na sistemu, ki ga opisuje predpis EN 13725:2003 (Italija ga je osvojila z oznako UNI EN 13725:2004), in ga Evropska komisija priznava kot uradno metodo za določitev koncentracije smradu v vzor- cih zraka (Integrated Pollution Prevention and Control-IPPC-Reference document on the general principles of monitoring-Annex 2.1). V prvem polletju leta 2012 se je načrtovalo in uresničilo model rezervoarja v zmanjšanem merilu za ocenitev učinkovitosti sistemov blažitve smradu, s pomočjo katerega se je izvedlo celo vrsto preizkusov, so še povedali na srečanju. Izbrana tehnika predvideva namestitev posebnih sistemov za razpršitev vode na rezervoarjih, ki na tak način postane učinkovito sredstvo za zmanjšanje smradu v ozračju. »Sistem, ki ga nameravamo uvesti,« je izjavila predsednica skupine TAL Ulrike Andres, »je sad treh let poglobljenih študij, ki jih je opravila družba SIOT v sodelovanju s tržaško univerzo. Čeprav so študije dokazale, da so smrdljive emisije neškodljive za zdravje, je eden naših prednostnih ciljev, da se zmanjša smrad in se tako ublaži nevšečnosti, ki jih ta povzroča pri prebivalstvu, ki živi v neposredni bližini. Glede na strateško vlogo, ki jo odigrava skupina TAL pri energetski oskrbi v Evropi, so naši delničarji odobrili projekt investicij, ki je potreben za razvoj nove tehnologije in so v projekt vključili najuglednejše strokovnjake na tem področju. Vse to seveda v spoštovanju prostora, na katerem delujemo in v tesnem sodelovanju z vsemi pristojnimi oblastmi.« Županja Fulvia Premolin je s sledečimi besedami sprejela na znanje poročilo o uvedbi nove tehnologije v obratu SIOT: »Glede na to, da predstavljajo težave zaradi smradu, ki prihaja iz rezervoarjev družbe SIOT, hudo nevšečnost za naše občane, predvsem za tiste, ki bivajo v bližini obrata, sprejemamo z zmernim optimizmom novo tehnologijo, ki so jo orisali predstavniki SIOT. Obenem upamo, da bodo omenjeni tehnični posegi predstavljali dokončno rešitev problema, ki že dolgo časa ustvarja precej težav na našem prostoru.« Rezervoar družbe SIOT arhiv črna kronika - Policija in karabinjerji Tatove zalezovali od Trsta do Vidma Tržaški policisti in karabinjerji so s skupnimi močmi prijeli trojico tatov, ki je plenila v trgovinah z oblačili, predvsem v nakupovalnih središčih na območju Furlanije-Julijske krajine. Vse tri moške so aretirali v četrtek v Vidmu, ko so zlikovci iz nekega nakupovalnega središča odnašali ukradena oblačila v skupni vrednosti 3200 evrov. V priporu so po navedbah tržaške kvesture trije državljani Bosne in Hercegovine, in sicer 53-letni Hasan Sabanicz, 25-letni Nermin Burič in 23-letni Darko Malinič. Voznika mercedesa so kazensko ovadili na prostosti. O aretacijah sta včeraj spregovorila vodja tržaškega mobilnega oddelka policije Roberto Giacomelli in poveljnik mestnega poveljstva karabinjerjev v Ulici Hermet Maurizio Lical-zi. Poudarila sta, da so karabinjerji in policija uspešno preiskali niz tatvin predvsem z učinkovitim medsebojnim sodelovanjem. Tolpa je uporabljala mercedes temne barve s slovensko registracijo. V Trstu so občani in predvsem trgovci večkrat opazili sumljivo vozilo ter s tem seznanili organe pregona, ki so postali pozornejši. V četrtek so opazili avto na Tržaškem ter ga zalezovali vse do nakupovalnega središča ob severnem avtocestnem izvozu pri Vidmu. Tam so tatovi s torbo, zaščiteno pred alarmnimi napravami, ukradli več dragih kavbojk ter jopič, ki stane dobrih tisoč evrov. Ob izhodu so jih čakali organi pregona, tokratna tatvina se je zanje končala slabo. Preiskovalci zdaj preverjajo, koliko tatvin bi lahko pripisali bosanski skupini. Skavti bodo prinesli Betlehemsko luč Jutri bo na Velikem trgu zasijala luč miru iz Betlehema, ki jo bodo prinesli odrasli katoliški skavti iz Italije, Slovenije, Avstrije in s Hrvaške. Izmenjavo luči miru pripravljajo v okviru mednarodnega srečanja Alpe Adria Scout, ki ga bratovščina skavtov pripravlja že 12 let. Več o izmenjavi Bet-lehemske luči so organizatorji pobude v družbi podžupanje Fabiane Martini povedali na včerajšnjem srečanju z novinarji. Izvedeli smo, da bo jutrišnji dogodek obsegal dva dela, v Trst pa naj bi po napovedih prišlo okrog 400 skavtov z območja Alpe Adria, ki bodo predstavljali vez bratstva med vsemi skavti. Najbolj številni bodo skavti iz Slovenije, Italijo pa bodo zastopali skavti iz Trentina, Veneta, Emilie Ro-magne in Puglie, je včeraj dejal koordinator projekta Alpe Adria Scout Paolo Modotti, ki je dodal, da se bo luč miru prvič ustavila v Trstu. Uradni program predvideva srečanje skavtov na Velikem trgu ob 11.30, ko bodo vsi navzoči ob prisotnosti predstavnikov oblasti sklenili krog in poskusili posredovati sporočilo miru in solidarnosti. Prebrali bodo tudi mirovniško sporočilo v štirih jezikih, luč miru iz Betlehema pa bo prinesel eden od tržaških skavtov. Eno petrolejko bodo izročili tudi Občini Trst, so povedali na včerajšnji predstavitvi dogodka, na kateri so tudi povedali, da bodo skavti tudi peli in zaplesali na glasbo evropske himne. Gre za prijetno srečanje med prijatelji in ob luči miru, je včeraj dejal Paolo Modotti, ki ni pozabil omeniti tudi tržaških slovenskih skavtov. Namen in cilj druženja pa bo predvsem poskus vzpostavitve mostu, ki bi povezoval različne narode, kulture in vere. Popoldne bo sledila še maša v cerkvi S. Maria Maggiore (ob 15. uri), mašo pa bo daroval tržaški škof. Dogodek organizira gibanje odraslih italijanski katoliških skavtov iz FJK M.A.S.C.I., pri njegovi realizaciji pa sodelujejo slovenska in italijanska skavtska združenja iz Trsta. Pomemben je tudi podatek, da bodo dogodek izpeljali pod pokroviteljstvom Prefekture, Občine in Pokrajine Trst ter Dežele FJK. Dodatne informacije je mogoče dobiti tudi na spletni strani www.mascifvg.it. (sč) opčine - Srečanje Demokratske stranke T.i. pakt stabilnosti bremeni obnovo šol na vzhodnem Krasu V Domu Brdina na Opčinah so predsinočnjim pričakovali župana Roberta Cosolinija, namesto njega so se srečanja Demokratske stranke udeležile občinske odbornice Antonella Grimm, Elena Marc-hegiani in Laura Famulari. Tajnik strankinega krožka za vzhodni Kras Matej Is-cra je navedel številne kritične točke in probleme na vzhodnem Krasu, katerih reševanje močno bremeni takozvani pakt stabilnosti. Občinske uprave razpolagajo z denarjem, ki pa ga zaradi varčevalne politike rimske vlade ne morejo potrositi. Kvarni vplivi pakta stabilnosti se zelo poznajo na šolskem področju. Na Op-činah tako ne morejo obnoviti stavbe, kjer domujeta šoli Kosovel in De Tommasini, s podobnimi težavami se soočajo tudi v Bazovici. Odbornice so predstavile situacijo svojih upravnih resorjev, politično oceno pa Openci pričakujejo od Cosolinija, ki naj bi prišel v Dom Brdino enkrat sredi januarja. Predsinočnje srečanje v Domu Brdina na Opčinah foto damjan glasba - Junijski koncert skupine Pearl Jam V eni uri prodali 10.000 vstopnic Tržaški koncert svetovno znanega ameriškega benda Pearl Jam je deležen ogromnega zanimanja, kar je bilo pričakovano. Predprodaja se je začela včeraj ob 11. uri: v prvih 60 minutah so navdušenci pokupili že več kot deset tisoč vstopnic, v dveh urah pa dvanajst tisoč. Predprodaja poteka na spletu in na običajnih prodajnih mestih v Trstu ter Vidmu, kjer so se včeraj ustvarile dolge vrste navdušencev. Skupina, ki jo vodi Eddie Ved-der, bo 22. junija 2014 nastopila na stadionu Nereo Rocco, tržaški koncert pa si bodo ogledali obiskovalci iz raznih držav, saj bo to le eden od dveh koncertov v Italiji (prvi bo 20. junija v Milanu), na evropskih tleh pa bo bend v sklopu svoje svetovne turneje nastopil samo enajstkrat, v širši okolici le še 25. junija na Dunaju. V Trstu pričakujejo okrog 30.000 gle- dalcev, med temi bodo gotovo tudi ljubitelji grungea in alternativnega ro-cka iz Slovenije, Hrvaške in drugih držav. Zanimanje je veliko tudi na drugih koncih sveta, v Avstraliji so nazadnje napovedali organizacijo treh dodatnih februarskih koncertov v največjih mestih. / TRST Petek, 20. decembra 2013 1 1 narodna in študijska knjižnica - Izjave predsednice NŠK in baznega sindikata USB V sredo poravnava spora, v četrtek protest na občnem zboru Prolog je bil dogovor med NŠK, odpuščenim uslužbencem in sindikatom - Četrtkov večer z dveh zornih kotov Po četrtkovem občnem zboru Narodne in študijske knjižnice (NŠK), ki se je v napetem ozračju končal pred časom, so se včeraj zvrstili odzivi. Izkazalo se je, da sta NŠK in odpuščeni uslužbenec Sandi Volk z »blagoslovom« sindikata USB le dan pred občnim zborom (na katerem je sindikat zahteval, naj NŠK spet zaposli Volka) podpisala dogovor o izvensodni poravnavi spora, ki se je začel po zgodovinarjevi odslovitvi. Podpis sta včeraj potrdila tako vodstvo knjižnice kot sindikat, vsebino in smisel dogovora pa si tolmačita zelo različno. V dogovoru je denarno nadomestilo za odpuščenega uslužbenca. Predsednica NŠK Martina Strain je v tiskovnem sporočilu, ki ga je prejel tudi Generalni konzulat RS v Trstu, obravnavala »skrajno neljube dogodke, ki jih je na občnem zboru povzročila glasna prisotnost članov sindikata USB«. Vabljeni so bili člani NŠK in predstavniki SKGZ in SSO, »ob samem vhodu v knjižnico pa so predstavniki sindikata USB otežili prihod naših članov, nato pa nepovabljeni vdrli v samo čitalnico«. Da bi se izognilo odvečnim polemikam, je vodstvo knjižnice nadaljevalo z zasedanjem in tudi omogočilo predstavnikom sindikata, da izrazijo svoja stališča. Ker pa se je njihov poseg »sprevrgel v blatenje ustanove in natolcevanja na račun slovenske manjšine in s temi provokacijami ni bilo konca, smo bili primorani prekiniti občni zbor, kar se ni še nikoli zgodilo«. Strainova je poudarila, da USB ne zastopa nobenega uslužbenca NŠK in da z njim tudi ni več nobenih konfliktov, saj je prav v teh dneh prišlo do podpisa dogovora, s katerim so se vse odprte zadeve dokončno uredile. Vodstvo, člani in uslužbenci NŠK so bili pred in med občnim zborom tarče grobih žalitev in nekateri celo groženj, »kar je povzročilo velik občutek nemoči pred takim agresivnim dejanjem«. Straino-va meni, da je to »zelo nevaren precedens, ko se slovenski ustanovi v Trstu onemogoči redna dejavnost in povzroči prekinitev najpomembnejšega trenutka, kot je izpeljava občnega zbora«. Spomnila je, da NŠK utrjuje slovensko prisotnost v Narodnem domu v Ul. Filzi, prevzema pritlične prostore Trgovskega doma v Gorici in preureja nov sedež Odseka za zgodovino, ki bo zaživel ja- nuarja. »Vse to je oprijemljiv in konkreten rezultat aktivnega naprezanja številnih protagonistov, ki so po včerašnjih dogodkih zaprepadeni in prizadeti,« saj se kaj takega verjetno še ni zgodilo nobeni manjšinski organizaciji. Predsednica je napovedala, da bo vodstvo NŠK s prostovoljnim naporom in kljub »nesramnemu podvigu« vlagalo še več pozitivne energije v uveljavljanje ustanove v čezmejnem prostoru ter v vrednotenje slovenske prisotnosti v Italiji. Pri USB so seveda drugačnega mnenja. Sindikat trdi, da hoče ovrednotiti NŠK, ki je dragocena za vso deželno skupnost. Protestna pobuda je bila napovedana, navzoči so bili policisti, »kljub temu pa se je ozračje segrelo, ko je vodstvo NŠK skušalo preprečiti vstop protestnikov«. Ob posredovanju nekaterih članov NŠK so le vstopili, USB pa trdi, da niso nikogar zmerjali. Pre- senetila jih je razlaga predsednice, da upravni odbor ni sprejel več kot 200 prošenj za včlanitev z raznih koncev Italije, ker ne namerava sprejemati novih članov, »čeprav statut določa, da je njihovo število neomejeno« (ko bi sprejeli vse prošnje, bi se število članov naenkrat potrojilo, op. nov.). V sporočilu piše, da »glede na izdatno javno financiranje iz Italije in Slovenije razvoj NŠK ne more mimo sprejetja novih članov, odprtja Odseka za zgodovino, ponovne zaposlitve odpuščenih uslužbencev in zamenjave vodstva«. USB poudarja, da je NŠK zmanjšala število zaposlenih kljub povečanju javne dotacije, da je Odsek za zgodovino nedostopen ter da je NŠK zaupala digitalizacijo gradiva zunanjemu podjetju, čeprav to naj ne bi bilo potrebno. USB napoveduje pozive deželni in državni politiki, naj po zgledu SSG narekujeta spremembe v NŠK. Pri vsem tem presenečata povsem različni tolmačenji sredinega izvensodnega dogovora. Za NŠK pomeni podpis konec spora s sindikatom, ki med zaposlenimi nima več svojih predstavnikov. S tem naj bi bilo tudi konec zahtev po ponovni Volkovi zaposlitvi. Dan po podpisu pa sta USB in vpleteni na občnem zboru javno zahtevala prav to. »Na delovno sodišče nismo šli, ker zakon Fornero žal onemogoča ponovno zaposlovanje nepravično odpuščenih delavcev, tega ne bi dosegli. Morali smo se sprijazniti z dogovorom, ki zagotavlja vsaj denarno nadomestilo za mesece od odslovitve do danes,« je po telefonu povedal deželni tajnik USB Willy Pu-glia in napovedal nadaljnji politični ter sindikalni boj za transparentno upravljanje knjižnice ter za ponovno zaposlitev člana njegovega sindikata. (af) devin-nabrežina - V središču Sesljana pred prehodi za pešce Opozorilo voznikom Devinsko-nabrežinska uprava je dala pred prehodi za pešce v središču Sesljana namestiti utripajoče oranžne luči, ki bodo voznike opozarjale na prehod pešcev čez cesto. Luči napaja varčni fotovoltaični sistem. Namestitev opozorilnih luči je bila nujna po številnih nesrečah v središču Sesljana, katere žrtve so bili pešci. Levo-sredinska občinska uprava je v občinskem svetu napovedala, da bo poostrila nadzor za povečanje varnosti na tem območju, kar je sedaj tudi storila. Pred nekaj meseci je avtomobil do smrti povozil domačina, pred tem pa je bil žrtev podobne nesreče tudi znani zamejski kulturni in politični delavec Antek Ter-čon, ki ga je avtomobil zbil prav na prehodu za pešce. Na srečo si je Terčon po dolgem zdravljenju vendarle opomogel. V kratkem bodo podobne opozorilne signale namestili tudi na cesti, ki pelje iz Nabrežine proti Šempolaju, in sicer pred zdravstvenim domom Pineta del Carso. Desno nove opozorilne luči pred prehodom za pešce v Sesljanu Sklad za Trst: denar za šole, univerzo in mala podjetja Na tržaški prefekturi je včeraj zasedala komisija Sklada za Trst, ki ji predseduje Franco Codega. Komisija je morala izdati svoje mnenje glede namembnosti finančnih sredstev, ki so ostali v blagajni v prejšnjih letih. Pristojni uradi so bili namreč ugotovili, da je ostalo nekaj denarja za nekatera področja, in sicer za javna dela, za raziskovanje in za industrijo. Glede na hudo stanje šolskih poslopij je komisija odločila, da bo ves denar za javna dela namenila za šolske stavbe. V tem smislu bo posredovala denar pokrajinski upravi in tržaškim oziroma okoliškim občinam. Glede raziskovalnega področja je komisija odločila, da bodo denar namenili tržaški univerzi in raziskovalnim ustanovam z namenom financiranja štipendij za mlade raziskovalce. Komisija je nazadnje namenila nekatere postavke industrijskemu in obrtnemu sektorju, denar pa bona razpolago na osnovi ustreznih razpisov v januarju. Denar bodo lahko vsekakor koristila izključno mala podjetja. Božične prireditve Božične pobude, ki jih prireja tržaška občinska uprava v tem prazničnem obdobju, se nadaljujejo. Danes bo na območju med Trgom sv. Antona in Velikim trgom med 16. in 18. uro parada Dis-neyevih protagonistov, na Borznem trgu pa bo ob 18. uri nastopila godba mestne policije ob udeležbi tržaškega župana Roberta Cosolinija. V dvorani Tripcovich bo ob 21. uri koncert skupine Powerful Gospel, ki jo sestavlja 150 ljudi oziroma sedem zborov: FVG Gospel Choir, FVG Gospel Mass Choir, The Colours of Gospel, River Gospel Mass Choir, Marinel-li Gospel Choir, Saint Lucy Gospel Choir in Sand of Gospel. Vstop je prost. Razstava Jagode Buic V muzeju Revoltella (Ul. Diaz št. 27) bo danes ob 16. uri vodeni obisk razstave hrvaške umetnice Jagode Buic z naslovom Theatrum mundi, za katerega bo poskrbela Serena Paganini. Vstop je 7 evrov, po zmanjšani ceni 5 evrov. Razstava Vittorja Cocevarja V občinski umetnostni dvorani G. Ne-grisin v Miljah (Trg Marconi št. 1) bodo danes ob 18. uri odprli razstavo Vittoria Antonia Coceverja, ki jo je pripravila Maria Campitelli. Razstava bo odprta do 9. februarja, in sicer od torka do petka od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure. zahodni kras - Podžupanja Martini Prosek: zaprtje občinske izpostave? Tržaška levosredinska občinska uprava namerava zapreti občinsko izpostavo na Proseku. Tako je napovedala tržaška pod-županja Fabiana Martini na ponedeljkovem srečanju s predsedniki rajonskih svetov. Novica je izzvala ogorčen protest zahodnokraškega rajonskega sveta. Na četrtkovi rajonski seji so soglasno - svetniki levosredinske večine in desnosredinske opozicije - obsodili namero Cosolinijeve uprave in naslovili na župana in podžupanjo pismo, v katerem so ju uvodoma spomnili, da bi ukinitev občinske izpostave na Proseku še dodatno obubožala občinsko prisotnost na zahodnokraškem ozemlju. Zahodnokraški rajon je tretji po obsegu med sedmimi občinskimi rajoni, šteje 4.350 prebivalcev, ki živijo v vaseh Kontovel, Prosek, Križ in v ezulskih naseljih S. Na-zario in S.Quirico e Giulitta. Pre- bivalce bi zaprtje izpostave prizadelo, ker bi se morali poslužiti uslug drugih izpostav, ki pa so ozemeljsko daleč in brez pogostih povezav javnih prevozov (na primer povezava med Križem, Prosekom in Opčinami). Vzrok za zaprtje izpostave naj bi bilo varčevanje. Rajonski svetniki pa so župana in podžupa-njo spomnili, da ni tako. Izpostava je odprta enkrat tedensko, v njem službuje osebje, ki je v ostalih dneh zaposleno na izpostavi na Opčinah (in se en dan tedensko preseli na Prosek). Martinijeva je omenila možnost pošiljanja potrebnih dokumentov in potrdil na dom. Rajonski svetniki pa so opozorili, da taka rešitev na tako razširjenem ozemlju, kot je Zahodni Kras, ne bi bila ekonomična. Prav nasprotno. O nameravanem ukrepu občinske uprave bomo še poročali. na ponterošu - Razdelili so jih 400 potrebnim družinam Zastonj ribe in sadje Pobudo priredilo združenje Merrygoround v sodelovanju z združenjem zadrug ribičev Agci Veliko število ljudi je bilo včeraj v vrsti na Ponterošu, kjer so dopoldne brezplačno delili sveže ribe in sadje. Hvalevredno pobudo je priredilo združenje Merrygoround v sodelovanju z združenjem zadrug ribiškega oz. ribogojskega sektorja Agci in lokalnimi zadrugami ribičev, razdelili pa so približno 400 »božičnih paketov«. Ribe in sadje so razdeli- Na Ponterošu je bila včeraj dolga vrsta ljudi foto damjan li družinam, na katere so opozorili zdravstveno podjetje, škofijska Karitas, združenje De Banfiled, Skupnost S. Martino al campo, združenje »Aiuto alla vita« in sindikat upokojencev od Domja. Pobuda je bila v tem hudem kriznem obdobju še posebno pomembna, potekala pa je že četrto leto zapored. ŠPORT Sobota, 21. decembra 2013 1 ~J TRST tržaška knjigarna - Srečanje s pisateljem Markom Sosičem Metafore govorijo skupnosti, ki molči in je zaprta vase »Preko metafor lahko govorimo neki skupnosti, ki molči in je zaprta vase,« je dejal pisatelj Marko Sosič na literarnem srečanju, ki je bilo posvečeno njemu in je potekalo v sredo zvečer v prostorih Tržaške knjigarne. Morda se tudi zaradi tega marsikateri član naše manjšine počuti neposredno nagovorjenega s strani njegovih romanov, saj smo tako ali drugače vsi mi otroci omenjene realnosti, v katero se velikokrat počutimo ujeti in je ne znamo preseči. Večer z enim najbolj znanih in pronicljivih slovenskih pisateljev v Italiji, je potekal v organizaciji Študentske založbe, Slovenskega kluba, Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik ter jezikovne in prevajalske sekcije Oddelka za pravne, jezikoslovne in prevajalske študije Univerze v Trstu. Kot je dejala Karin Marc Bratina, je bil namen srečanja tudi, da se približa študentom in javnosti slovensko sodobno književnost preko likov slovenskih literarnih ustvarjalcev v Italiji. Skupaj z Darjo Betocchi je vodila pogovor s književnikom, katerega ime je tesno povezano tudi z gledališkim utripom naše stvarnosti in širše okolice. Marko Sosič med srečanjem v Tržaški knjigarni »Moj svet je dvojni svet. Morda imam dve matični državi. Moja največja domovina pa je jezik. Ne morem si predstavljati, da bi pisal v kakšnem drugem jeziku kot v slovenščini,« je dejal Sosič. Prevajalce je označil kot zelo akutne in precizne bralce. Prevodi ssg - MGL nocoj v gosteh z igro Nevihta Prepovedana ljubezen v malomeščanski srenji Vsi abonenti Slovenskega stalnega gledališča (in seveda tudi publika izven) se bodo ta konec tedna soočili s strastno zgodbo iz ruskega dramskega zaklada v eni od najbolj nagrajenih uprizoritev lanske sezone. NEVIHTA Aleksandra Nikolajeviča Ostrovskega v režiji Jerneja Lorencija je prejela veliko nagrado lanskega festivala Borštnikovo srečanje za najboljšo uprizoritev v celoti, nagrado za režijo in še sedem dodatnih posebnih nagrad. Zgodba pripoveduje o bogati trgovki Kabanovki, ki gospoduje v strahovladju snahi Katerini, radoživi hčerki Varvari in mev-žastemu sinu Tihonu. V mestecu ob Volgi prebiva tudi Moskovčan Boris Grigorjevič, čigar finančna usoda je prepuščena hitri jezi strica, uglednega trgovca Dikoja. Med Ka-terino in Borisom v nekaj brezbesednih srečanjih na promenadi zaplameni prepovedana ljubezen. Besedilo je plastičen izsek iz življenja trgovcev, ki so si samovoljno uredili lastno hierarhijo, sestavljeno iz bogastva in moči posameznika, predvsem pa upravičen dramatikov posmeh tovrstni ureditvi in svarilo pred njo. 19. stoletje, ko je bila Rusija simbol reakcije in nazadnjaštva, se izraža v tragični drami Ostrovskega. Avtor črpa iz realnosti; her-metičen, neobljuden in distanciran je tudi svet njegovih dramskih oseb, ujetih v ruralno okolje ter spone tradicije in religije. Nevihta (1859) ni zato zgolj naravni pojav, saj divja v srcih tistih, ki želijo živeti po svojih lastnih merilih, ukrojenih po lastni pameti. V uprizoritvi Mestnega gledališča ljubljanskega vlogo Borisa odigra Primož Pirnat, dobitnik letošnje nagrade Sklada Staneta Severja za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih. Dvojna ponovitev predstave nocoj ob 20.30 in jutri ob 16.00 spada v Osnovni abonma Slovenskega stalnega gledališča. Obe predstavi bosta opremljeni z italijanskimi nadnapisi. Jutri bodo na voljo trije brezplačni avtobusi za abonente in obiskovalce: prvi bo odpeljal ob 14.30 iz Sesljana (parkirišče), drugi ob 15.00 z Opčin (postaja na Bazoviški ulici 21), tretji ob 15.00 iz Milj (avtobusna postaja). Vse postaje so objavljene na spletni strani www.teaterssg.com. Blagajna SSG bo odprta uro in pol pred začetkom predstave. vzpi - Po več pozivih in zbiranju podpisov 138. člena ustave ne bodo spremenili Odbor za zaščito italijanske ustave iz Trsta, pokrajinsko združenje VZPI-ANPI ter 18 drugih združenj in organizacij je včeraj izrazilo veliko zadoščenje, ker se je vlada odpovedala spremembi 138. člena italijanske ustave. To so poudarili včeraj v tiskovni noti člani odbora, ki so se nanašali na izjave državnega predsednika VZPI-ANPI Carla Smuraglie. Spomnimo naj, da sta se omenjeni tržaški odbor in pokrajinski VZPI odzvala na poziv duhovnika Luigija Ciottija, Gustava Zagrebelskyja, Lo-renze Carlassare, Maurizia Landinija in Stefana Rodotaja. Tržaški odbor in tržaški VZPI so za obrambo ustave pripravili številne pobude in tudi zbirali podpise. Delegacijo, ki so so sestavljali Stanka Hrovatin, Luciano Fer-luga, Franco Cecotti, Alessandro Capuzzo in Anna Maria Mozzi, so pred nedavnim sprejeli tudi vodje političnih skupin v pokrajinskem svetu in v tržaškem občinskem svetu. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 21. decembra 2013 TOMAŽ Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.24 - Dolžina dneva 8.42 - Luna vzide ob 20.35 in zatone ob 10.19. Jutri, NEDELJA, 22. decembra 2013 MITJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,1 stopinje C, zračni tlak 1026,2 mb pada, vlaga 71-odstotna, veter 1 km na uro severnik, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 11,9 stopinje C. [I] Lekarne foto damjan njegovih del imajo torej še toliko bolj dragocen pomen in se lahko oponašajo z jeziki kot so francoščina in srbščina. Nekatere zgodbe zbirke novelet Rosa na steklu so zaživele celo v čipkasti pisavi gruzijščine. Italijanskim prevodom romanov Balerina, balerina in Tito, amor mijo se bo kmalu pridružil prevod zadnje uspešnice Ki od daleč prihajaš v mojo bližino. Kmalu pa bodo podobe Sosičevih del dosegle tudi nemški prostor in ZDA. Zgodba uspešnosti avtorjevega izražanja je zapisana tudi v dejstvu, da so vsi trije njegovi romani med drugimi priznanji bili nominirani za Kresniko-vo nagrado. Knjigi Balerina, balerina in Tito, amor mijo sta tesno stkani s kraško zemljo, njenimi zgodbami in ljudmi. Po pisateljevih besedah sta odraz globoke avtorefleksije, potrebe po rekonstrukciji izgubljenega obraza. Glavni junak dela Ki od daleč prihajaš v mojo bližino ni več umsko prizadeta deklica oz. desetletni deček, kot v prvih dveh romanih, temveč odrasel moški, sad soočanja z zrelejšim obdobjem. Pripove-dovalni prostor se iz kraške planote preseli v Trst, mesto o katerem je Marko Sosič povedal, da ga na začetku ni čutil kot svojega. »Študiral sem v Zagrebu in to je torej bilo moje prvo mesto. S Trstom pa moramo nujno dobiti skupno soustvarjalno pot.« V romanu Ki od daleč prihajaš v mojo bližino je močno zaznavna vest, t.j. tisto, kar je bilo preveč časa potlačeno in prihaja potem na dan kot resnica. Njegove strani so močno zarezane v današnji čas, »čas apatije, indiferentnosti, pozabe, brezbrižnosti do sočloveka. Posameznik dobi tako neko svojo optiko in v družbi poudarja svojo čistokrv-nost.« Verjetno želimo tudi zato seči po tovrstni literaturi, se za trenutek ustaviti in začutiti, da je občutljivost le vrlina in da se v zavetju peresa občutljivega pisatelja počutimo malo manj majhni in osamljeni. (vpa) Danes, 21. decembra 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 - 040 635264, Ul. Belpog-gio 4 - 040 306283, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprto tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ul. 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči -040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ul. 33 - 040 638454. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Kino greto di Babbo Natale«; Dvorana 3: 15.30, 17.10, 18.20, 18.50, 20.00, 20.35, 22.20 »Un fantastico via vai«; Dvorana 4: 21.15 »Lo Hobbit - La desola-zione di Smaug 3D«; 16.00, 18.40, 21.40 »Lo Hobbit - La desolazione di Smaug«. SUPER - 16.00, 17.50, 21.20 »Zoran, il mio nipote scemo«; 19.40 »Venere in pelliccia«. THE SPACE CINEMA - 15.20, 18.30, 21.40 »Lo Hobbit - La desolazione di Smaug«; 18.20, 21.30 »Lo Hobbit - La desolazione di Smaug 3D«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Un fantastico via vai«; 15.20, 16.05, 17.35, 19.50, 22.05 »Disney - Frozen il regno di ghiaccio«; 15.10, 17.30, 19.50, 22.10 »I sogni segreti di Walter Mitty«; 15.40, 17.50, 20.05, 22.15 »Colpi di fortuna«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Indovina chi viene a Natale«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 14.30, 16.30, 18.30, 20.30, 22.30 »Frozen il regno di ghiaccio«; Dvorana 2: 14.45, 17.45, 21.00 »Lo Hobbit - La desola-zione di Smaug«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.15, 22.15 »Un fantastico via vai«; Dvorana 4: 15.15, 17.20, 19.50, 22.00 »Philomena«; 15.30, 17.40, 20.00, 22.10 »Colpi di fortuna«. ¿j Čestitke AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Colpi di fortuna«. ARISTON - 16.30, 18.15, 20.00 »Il paradiso degli orchi«; 21.30 »Blanca-nieves«. CINEMA DEI FABBRI - 21.30 »Aqui y alla - Qui e la'«; 20.00 »Spaghetti Story«. FELLINI - 15.30 »Free Birds - Tacchi-ni in fuga«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Blue Jasmine«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Philomena«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »I sogni segreti di Walter Mitty«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45, 18.25, 20.00, 21.40 »La mafia uccide solo d'estate«. KOPER - PLANET TUŠ - 23.00 »Do-stavljalec«; 18.50 »Gremo mi po svoje 2«; 15.30, 17.45, 18.40, 20.45, 22.00 »Hobit: Smaugova pušča«; 17.00, 20.15 »Hobit: Smaugova pušča 3D«; 20.10 »Igre lakote: Kruto maščevanje«; 13.45, 15.30, 17.05 »Jelenček Ni-ko 2«; 13.30, 14.10, 16.00 »Jurij in pogumni vitezi«; 13.30, 16.30, 17.50 »Ledeno kraljestvo«; 14.45, 15.45 »Ledeno kraljestvo 3D«; 23.00 »Legende v Vegasu«; 21.00 »Philomena«; 14.15, 18.45 »Vesoljski pirat kapitan Har-lock«; 21.10 »Vse je izgubljeno«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.40, 17.40, 19.40, 21.40 »Disney - Frozen il regno di ghiaccio«; 15.20, 17.05, 18.55, 20.40, 22.30 »Indovina chi viene a Natale«; Dvorana 2: 15.20, 16.50 »Il se- Naša mama TATJANA je pametna za dva, po dolgih letih študirati konca in vsi z veseljem zakričimo hip hip hurra'!! Jasna, Saša in Erik. Vse že z lučkami žvrgoli in naša ČULJEVA MARIJA okroglo obletnico slavi. Vse najboljše ti iz tvojega bor-jača želimo prav vsi. Danes MARIJA iz Praprota okroglo obletnico slavi, zato ji vaška skupnost še veliko zdravja in srečnih dni zaželi. Naj se sliši naj se zna, da je naša MARTINA danes polnoletna postala in bo z njo v Mačkoljah vsa žlah-ta praznovala, ter čaše dvigovala. Naj se sliši, naj se zna, da LIDIJA s Hriba 80 let ima. Klapa iz kantine ji voščimo iz srca. B., T., M., P. in N. 9 Šolske vesti DZZ J. STEFANA prireja v torek, 14. januarja, od 18. do 20. ure »Dan odprtih vrat«. Nudili vam bomo informacije o vzgojno-izobraževalni ponudbi šole ter predstavili delovanje ke-mijsko-biološkega, elektronskega in mehanskega oddelka. Toplo vabljeni starši, srednješolski učenci in vsi, ki bi radi spoznali naš zavod. M Izleti DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira silvestrsko-novoletni izlet iz Sežane, na Moravsko v Češki republiki in Dunaj, od 29. decembra, do 1. januarja. Ogledali si bomo znamenitosti s seznama UNESCO (Val-tice - Lednice, Brno, Trebič, Telč, Kromeriž, Olomouc, Center Dunaja, Schönbrun), vinsko klet Valtice, na Moravskem Krasu ogled brezna Macocha in jame Punkva, Austerliz, bojno polje znamenite Napoleonove bitke itd. Informacije na tel. + 386 70407923 ali dusan.pavli-ca@siol.net. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi v ponedeljek, 30. decembra, na ogled jaslic v Ljubljano. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 14. uri pri gledališču. Po ogledu jaslic in stojnic nas bo popestril prihod Dedka Mraza. Večer sklenemo s skupno večerjo. Povratek približno ob 22.30. Program ni naporen in je primeren za družine z otroci. Vpis na tel. 335-8045700 (Albert). IZLET V ISTRO za letošnje 60-letnike: v nedeljo, 19. januarja, gremo z avtobusom v Rovinj in nato na kosilo v agriturizem. Rojeni leta 1953 vabljeni, da za 1 dan odložite skrbi in se skupaj poveselimo. Prijave čim prej na tel. št. 348-5608501 (Divna). / TRST Sobota, 21. decembra 2013 7 OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO NA KOLONKOVCU je odprla družina Debelis, Ul. G. Ventura 31/1. Tel.: 347-3648603. OSMICO je v Mavhinjah 58/a odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel.: 040-2907049. SERGIO GIOVANINI je odprl osmico v Ul. Modiano 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. S Poslovni oglasi KMETIJA OTA BOLJUNEC 600 Novo ekstradeviško oljčno olje in vino, konfekcije. Do 31.12. vsak dan 14.00-19.00, zaprto 25.12. Info:3335450076 - 3338487255 50-LETNA IŠČEM DELO: čiščenje ali skrb za starejše. Tel.00386-40-628540 0 Mali oglasi IŠČEM DELO kot hišna pomočnica, negovalka starejših ali varuška otrok. Tel.: 320-6303821. PRODAM drsna vrata (200x210) in pa vhodna vrata (100x210) alu-les. Skupna cena 200,00 evrov. Tel.: 328-1570366. PRODAM novo oljčno olje, ročno pobirano, sorte belica iz dolinske občine. Najmanj 5 litrov. Cena: 12,00 evrov na liter. Tel. št.: 348-6183054. PRODAM peč za centralno kurjavo, na drva ali na plinsko olje, 39.000 kalorij. Tel.: 040-229250. PRODAM tekaške smuči elan, 180 cm in tekaške čevlje alpina, št. 38. Tel. št.: 3357794451. PRODAM vinograd in oljčni nasad v Bregu, na sončni legi, 1.600 m. Tel.: 3482341176 ali 349-2427799. ŠOP KLJUČEV, na katerem piše »Stanovanje«, smo našli v Devinščini. Kdor jih je izgubil, naj pokliče na tel. št.: 040225222. □ Obvestila DEVINSKI GRAD bo izjemoma zaprt danes, 21., in v nedeljo, 22. decembra. V VEČNAMENSKEM CENTRU DOLGA KRONA v Dolini bo danes, 21. decembra, od 10. do 18. ure potekal božični sejem »Ena dolina okusov« z geslom »Najlepše darilo je koristno darilo«. Na voljo obiskovalcev bodo številni domači proizvodi in ročni izdelki. Prireditev bo na ogrevanem in pokritem prostoru. Vstop prost. KD SLOVAN s Padrič vabi v nedeljo, 22. decembra, ob 17.30 na predbožični ape-ritiv pod borom na glavnem padriškem trgu. Najprej bo na vrsti prižig lučk, nato predstavitev koledarja, loterija ter nastop MePZ Slovan Skala. Isti dan zjutraj ob 10.00 se bodo v prostorih Gozdne zadruge na Padričah zbrali otroci. Na božični ekodelavnici bodo sestavili božične okraske, s katerimi bomo okrasili bor. Vsak naj s seboj prinese plastenke, lončke in druge predmete. SPDT se bo udeležilo v nedeljo, 22. decembra, tradicionalnega Spominskega pohoda na Javornik. Odhod na avtomobilski izlet, na razpolago bo tudi društveni kombi, ob 7. uri izpred spomenika padlim v Križu. Prijave in morebitne informacije na tel. št. 338-4913458 (Franc). KMEČKA ZVEZA vabi na srečanje o sečnji in novih gozdarskih predpisih, ki bo v ponedeljek, 23. decembra, ob 17. uri v dvorani ZKB na Opčinah. Predavala bosta dr. Aldo Cavani, načelnik Gozdarskega inšpektorata v Trstu in Gorici ter dr. Antonella Zanaro iz iste ustanove. KNJIŽNICA P.TOMAŽIČ IN TOVARIŠI SKD TABOR-OPČINE obveščata, da bosta zaprta od ponedeljka, 23. decembra, do torka, 7. januarja. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo med prazniki zaprta od ponedeljka, 23., do torka, 31. decembra. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da bo Urad za odnose z javnostmi zaprt od 23. decembra, do vključno 6. januarja. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik, Repentabor) sporoča, da bo urad socialne službe, Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan, v petek, 27. decembra, zaprt za stranke. V ponedeljek, 23. decembra, bo deloval od 8.30 do 10.30. Info na tel.: 040-2017398/390. ZSKD obvešča, da bo tržaški urad med božičnimi prazniki zaprt od 23. decembra, do vključno 6. januarja. SDGZ in podjetje Servis sporočata spoštovanim članom in cenjenim strankam, da bodo 24. decembra, popoldne, naši uradi zaprti. ŽEGNANJE KONJ bo v četrtek, 26. decembra, ob 12.30 v Štivanu, pri stari cerkvi Sv. Ivana. Obred prireja konjeniško društvo Skuadra Uoo. Vabljeni konjeniki, ljubitelji konj in slovenskih običajev. JUS NABREŽINA IN GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA v sodelovanju z Borisom Grudnom, Martinčev, vabita člane, vaščane in prijatelje na veselo srečanje in družabnost, ki se bo vršila v petek, 27. decembra, od 18.00 dalje na nabrežinskem trgu. V prijateljskem vzdušju se bomo vsi skupaj poslovili od starega leta in si bomo izmenjali iskrena voščila za novo leto. Za veselo in praznično vzdušje bo poskrbela domača godba. OBČINA ZGONIK obvešča, da bodo v petek, 27. decembra, vsi uradi zaprti. SPDT vabi člane, ki se želijo udeležiti 35. spominskega nočnega pohoda v Dra-žgoše v soboto, 11. januarja, ali nedeljskega pohoda čez Jelovico, da se iz organizacijskih razlogov prijavijo do petka, 27. decembra, na tel. št. 040220155 (Livio). KROŽEK KRU.T vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v soboto, 28. decembra, v Bazovici, Ul. S. Kosovel 3. Prijave in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel.: 040360072, krut.ts@tiscali.it. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na www.zpzp.si objavljena prijavnica za zborovsko revijo Primorska poje. Rok prijave zapade 31. decembra. SPDT vabi v sredo, 1. januarja, na tradicionalni novoletni pohod na Medved-jak. Zbirališče ob 14.00 na Poklonu pri restavraciji Furlan na Repentabru, od tod se bomo skupaj podali proti vrhu Med-vedjaka, kjer si bomo voščili in nazdravili novemu letu. DOBRO POČUTJE MED NOSEČNOSTJO - Center otrok in odraslih Harmonija, prireja inovativni tečaj za bodoče mamice in svoje otroke, na katerem lahko vsako sredo izboljšate svoje psiho-fizično stanje z namenom, da pridete pripravljene do poroda. Tečaj bo vodila psihologinja in psihoterapevtka Ingrid Bersenda. Toplo vabljene na prvo srečanje, ki bo potekalo v sredo, 8. januarja. Info in prijave: center.harmonija@gmail.com ali 3207431637. JOGA - SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bo po božičnih in novoletnih praznikih, naslednja vadba joge v sredo, 8. januarja, po običajnem urniku. AŠD MLADINA organizira začetne in nadaljevalne tečaje alpskega smučanja s pričetkom v soboto, 11. januarja, ki se bodo odvijali v deželi. Informacije na tel.: 347-0473606. AŠD SK BRDINA obvešča, da se nadaljuje vpisovanje glede tečajev smučanja, ki bodo začeli v nedeljo, 12. januarja. Informacije na sedežu društva, Repenta-brska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št.: 3405814566 (Valentina). Ob priliki bo možen avtobusni prevoz. Informacije ter rezervacije lahko dobite na tel. št.: 3355476663 (Vanja). 13 Prireditve GODBENO DRUŠTVO V. PARMA vabi na Adventni koncert, ki bo v cerkvi Sv. Andreja v Trebčah danes, 21. decembra, ob 20.30. OPENSKI MLADINSKI KROŽEK - SKD Tabor - Prosvetni dom vabi danes, 21. decembra, od 20.00 dalje na fešto »Nebojsega X 2«. POTOVANJE MED BOŽIČNIMI TRADICIJAMI: koncert v sklopu deželne revije Nativitas v organizaciji Zbora Tre valli - Tri doline, ZSKD in USCI FVG bo danes, 21. decembra, ob 20.30 v Cerkvi Sv. Janeza Krstnika v San Giovanni al Natisone. Nastopajo Zbor Tre valli-Tri doline-Cravao, San Leonardo (dir. Maria Francesca Gussetti), Zbor Lis vos dal Natison -San Giovanni al Natisone (dir. Maria Francesca Gussetti), Zbor Coro liturgico parrocchiale di San Giovanni al Natisone (dir. Marta Sclauzero) in dijaki ter profesorji srednje šole z glasbeno učno smer »Albert Schweitzer« iz San Giovanni al Natisone. UPRAVA OBČINE REPENTABOR vljudno vabi vse občane danes, 21. decembra, ob 18. uri pred občinsko hišo na tradicionalno Božičnico. Program bodo sooblikovali otroški vrtec A. Fakina, osnovna šola A. Gradnika, pevska zbora Kraški dom in Repenta-bor. ZDRUŽENJE SALAAM - Otroci oljke vabi danes, 21. decembra, ob 19. uri v večnamensko dvorano v Zgoniku na solidarnostni »Umetniški večer« v podporo palestinskemu-libanonske-mu združenju Beit Atfal Assomoud, ki že desetletja dela v palestinskih begunskih taboriščih v Libanonu in se trenutno sooča s prihodom stotin sirskih družin, ki bežijo pred vojno v Siriji. Nastopili bodo Aleksander Ipa-vec, Tinkara Kovač, Drago Mislej Mef, Corrado Rojac, skupina Vruja, Mahmud Al Katib s plesalci kluba Ro-zana iz Maribora, Pino Roveredo, Božidar Stanišic in Goran Vojnovic. Vstop je prost, zbirali pa bodo prostovoljne prispevke. DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA vabi na prireditev »Španski večer v Sloveniji« v nedeljo, 22. decembra, kjer bo španska glasba in ples flamenka. Informacije na tel. 00386-31479882 (Marija). GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na »Božični koncert«, ki bo v nedeljo, 22. decembra, ob 17. uri v občinski telovadnici. Na letošnjem koncertu bo sodeloval zbor srednje šole Igo Gruden. KULTURNO DRUŠTVO PROMOKRAS vabi na monokomedijo Borisa Koba-la »Po mojem Slovenci...«, ki bo v nedeljo, 22. decembra, v športno kulturnem centru v Zgoniku s pričetkom ob 18. uri. Info: promo-kras@gmail.com. MALI KITARISTI IZ BREGA in Mladinski krožek »Dolina« vabita na božični koncert v nedeljo, 22. decembra, ob 17. uri v prostorih SKD F. Ventu-rini pri Domju. MOŠKI GLASOVI V BOŽIČNIH PESMIH: koncert v sklopu deželne revije Nativitas v organizaciji MoPZ Tabor - Opčine, ZSKD in USCI FVG bo v nedeljo, 22. decembra, ob 17. uri v cerkvi Lurške Matere Božje na Fer-lugih. Nastopajo MoPZ Tabor - Opčine (dir. David Žerjal), Barški oktet (dir. David Klodič) in MoPZ Štmaver (dir. Nadja Kovic). OBČINA DEVIN NABREŽINA vabi v nedeljo, 22. decembra, ob 20. uri v cerkev v Šempolaj na božični koncert godalnega orkestra in vokalnih solistov Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Koncert prireja Občina Devin Nabrežina s sodelovanjem SCGV Emil Komel in s finančno podporo Pokrajine Trst. SKLAD MITJA ČUK, Proseška ul. 131/133 - Opčine, sporoča, da bo skupna razstava »Kraška simfonija« na ogled do vključno nedelje, 22. decembra, vsak dan od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo v ponedeljek, 23. decembra, podoživljajo božično skrivnost z nadškofom v pokoju msgr. Alojzijem Uranom v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30. GLASBENA MATICA prireja koncert »Božično pričakovanje« v ponedeljek, 23. decembra, ob 17. uri v kavarni Caffe degli Specchi, trg Unita 7. Nastopajo učenci klavirja Linda Cappellini, Rok Dolenc, Julija Kralj, Simon Kravos in Max Zuliani iz razreda prof. Tamare Ražem Locatelli. Vljudno vabljeni! BOŽIČNI KONCERT NA OPČINAH: župnija sv. Jerneja ap. in MeCPZ Sv. Jernej - Opčine, v sodelovanju z ZCPZ Trst vabita na »Božični koncert« v župnijski cerkvi na Opčinah v sredo, 25. decembra, ob 18. uri. Koncert oblikujejo: OPZ Vesela pomlad (vodi G. Ruzzier), MlVS Vesela pomlad (vodi A. Štucin), MoPZ Tabor (vodi D. Žerjal), MoPZ Sv. Jernej (vodi W. Lo Nigro) in MeCPZ Sv. Jernej (vodi J. Ban). BOŽIČNICA PRI NOVEM SV. ANTONU: Slovensko pastoralno središče vabi slovenske vernike iz mestnega središča in okolice na tradicionalno Božičnico, ki bo na Štefanovo ob 16. uri v cerkvi Novega sv. Antona v Trstu. Pri sv. maši bo s petjem sodeloval Združeni zbor ZCPZ. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na 35. božični koncert, ki bo v četrtek, 26. decembra, ob 17. uri v Športnem centru Ervatti pri Briščikih. SPD MAČKOLJE IN ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabita na koncert božičnih pesmi v četrtek, 26. decembra, po sveti maši ob 9.30 v župnijski cerkvi v Mačkoljah. Nastopata MePZ Mačkolje, pod vodstvom Mateja Lazarja in domača otroška skupina. SVETI ŠTEFAN V BOLJUNCU: ob 14.30 tradicionalno lučanje na G'rici, v organizaciji Dekliške Boljunec; ob 18.00 nastop Tamburaškega ansambla F. Prešeren, pod vodstvom Ervina Žer-jala in MoPZ Fantje pod Latnikom, pod vodstvom Manuela Purgerja. Sledi veseloigra »P'ruoka z' an soud« v izvedbi domače dramske skupine in režiji Adrijana Rustje, v občinskem gledališču v Boljuncu, pod pokroviteljstvom Občine Dolina. Toplo vabljeni. POKLON ADIJU DANEVU - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na »Večer avtorskih samospevov v poklon jubilantu, maestru Adiju Danevu«, ki bo v nedeljo, 29. decembra, ob 20. uri v prostorih SKD Barkovlje v Ul. Bona-fata 6. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO opozarja, da 31. decembra zapade rok za sodelovanje pri 27. natečaju za večletne in enkratne študijske nagrade Mihael Flajban, namenjene univerzitetnim študentkam in študentom slovenske narodnosti iz FJK. Prosilci morajo zahtevano dokumentacijo do takrat dostaviti ali poslati po navadni pošti na sedež društva (Ul. Mazzini 46, 34122 Trst). Dodatne informacije na dobrodel-no@libero.it. Božični sejem ena dolina okusov VVečnamenskemu centru Dolga Krona v Dolini Danes, 21. decembra, od 10. do 18. ure Geslo tržnice je »Najlepše darilo je koristno darilo« Priložnost za božična in novoletna darila. Prireditev bo na ogrevanem in pokritem prostoru. Vstop prost. Prispevki V spomin na sestrično Mileno Muži-na darujeta Miranda in Marijan Bajc 50,00 evrov za Slovensko Vincenci-jevo konferenco v Trstu. Ob prihajajočih praznikih daruje Marija Sonce 25,00 evrov za MePZ J. Gallus in 25,00 evrov za ŽPZ Prosek - Kontovel. Ob božičnem prazniku darujeta Aldo in Elda 30,00 evrov za ŠD Primorec, 30,00 evrov za SPD Krasje - Trebče, 30,00 evrov za cerkev Sv. Andreja -Trebče, 30,00 evrov za godbeno društvo V. Parma in 30,00 evrov za M.T.K. - Trebče. V spomin na očeta Kardota in mamo Gičko daruje Nadja Laharnar 50,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, D'An-gelo, Hrovatin. V spomin na drago sestro in teto Rožo darujeta Solza in Katja 50,00 evrov za TPPZ P. Tomažič. V spomin na Odilino mamo Teo Berger darujeta Neva in Danica 20,00 evrov za COŠ Pinko Tomažič iz Trebč. V spomin na drago teto Marijo in prijatelja Liviota daruje Fabio z družino 50,00 evrov za Pihalni orkester Ri-cmanje in 50,00 evrov z KD Slavec -Ricmanje. V spomin na Davorina Križmančiča daruje Duško 20,00 evrov za Sklad Bubnič - Magajna. V spomin na Marto Mesar darujejo so-letniki 1935 50,00 evrov za cerkev Sv. Andreja - Trebče in 40,00 evrov za KD Primorec. 50-letniki - udeleženci skupne večerje v Zagradcu, darujejo 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Wilma Orel daruje 10,00 evrov za krožek Krut. Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga) iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njiegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njiegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. ŠPORT Sobota, 21. decembra 2013 1 ~J TRST dijaški dom s. kosovel - Domski dan in dve božičnici Tridnevno praznovanje za različne starosti V slovenskem dijaškem domu S. Kosovel je bilo ta teden posebno praznično, zvrstili so se kar trije predbožični dogodki. V sredo je malčke iz otroških jasli obiskal dobri Božiček, v četrtek je bil na vrsti Domski dan - že tradicionalno božično druženje med vsemi tistimi, ki tako ali drugače obiskujejo to sredino. Včeraj pa so bili na vrsti otroci iz občinskega vrtca, ki so nastopili pred zadovoljnimi starši in se prisrčno pozdravili pred božičnimi in novoletnimi počitnicami. Otroci iz jasli so v sredo najprej prisostvovali pravljici o dobrodušnem sne-žaku, ki jo je ob pomoči lutk pripovedoval očka enega izmed otrok, gledališki igralec Romeo Grebenšek. Nato je otroke obdaril Božiček, ki je imel zanje same pohvalne besede. Otroci, starši in vzgojiteljice so se na koncu družili na pred-božični zakuski. Gojenci po šolskega pouka, skupina ptičkov brez gnezda, starši in gosti društva za razvoj prostovoljnega dela iz Novega mesta so v četrtek z vzgojitelji v 12 delavnicah se učili kuhati ter izdelovati ro- čna dela. Nekatere izdelke so gojenci odnesli domov, z drugimi so okrasili mize in jelko v večnamenski dvorani. Sledila je plesna točka dijakov nižje srednje šole S. Gregorčič iz Doline, ki se v sodelovanju z dijaškim domom učijo modernih plesnih korakov v ricmanjski osnovni šoli s prof. Petro Krizmancic. Jedro programa je bila uprizoritev pravljice Zadnje sanje Dedka Mraza v okviru popoldanskih gledaliških delavnic v dijaškem domu. Dvaindvajset otrok se je v hramu Dedka mraza mudilo s pripravo in oddajo še zadnjih naročenih daril. Med njimi pa so ostajale nekatere igrače: opice, bobnar, deklici iz cunj in jelen-ček Rudolf še neodposlane. Žalostne in jezne ugrabijo, tik pred odhodom, naložene sani z darili in zahtevajo, da jim tajnica Dedka Mraza Ziminka in glavni škrat Lepopis najdeta nekoga ki bi jih želel. Nevšečnost se razplete, ko prileti črni kos še z zadnjimi pismi in željami otrok. Tridnevni niz je sklenila božičnica otrok iz vrtca z nastopi in zabavo v razposajenem božičnem ozračju. ricmanje - Dopis malčkov vrtca Palčica Praznični december v otroškem vrtcu Predpraznično obdobje se je otroškem vrtcu Palčica iz Ricmanj pričelo, ko smo gostovali naše babice in dedke. Tistega dne se je na šolskem dvorišču širil prijeten vonj po pečenem kostanju in toplem čaju. Otroci smo našim marljivim nonotom zapeli lepe pesmice, oni pa so reševali uganke o kostanjih. Skupaj smo se prav zabavali. Praznovanje se je nadaljevalo v decembru, ko smo v nebo spustili pisane balone z našimi željami. Prav gotovo so naša pisemca prispela do Miklavža. Težko pričakovani obisk dobrega svetnika je bil 6.decembra. Sv.Miklavž se je pogovoril z nami. Radovedno nas je poslušal, ko smo mu zapeli. Obdaril nas je s sladkarijami in lepimi knjigami ter nas zelo pohvalil. Mi pa smo mu obljubili, da bomo pridni doma in v vtrcu. Tudi drugi teden v decembru je bil živahen in delaven. Na pobudo uč.Bar-bare in uč.Mirjane smo organizirali eko-delavnice. S pomočjo staršev smo v pestrih ustvarjalnih uricah naredili res le- pe obeske in druge božične okraske iz odpadnega materiala. V sredo, 18.decembra, smo se zbrali v vaški cerkvi. Prišlo je mnogo ljudi: starši, stari starši, prijatelji in vašča-ni. S prisotnostjo sta nas počastila tudi pater in gospa ravnateljica. Nastopali smo z recitacijami in prizorčkom. Pod vodstvom učiteljic smo zapeli venček božičnih pesmi. Nato smo se zbrali pred cerkvijo in okrasili božično drevesce z bleščečimi zvezdami, zlatimi zvončki in pisanimi obeski. Če se v teh dneh vozite po Ricmanjih, si ga lahko ogledate. Za lep zaključek smo se vsi zbrali v Babni hiši. Tam je bil praznični sejem z božičnimi ročnimi deli, ki smo jih sami izdelali. Naše mamice so medtem pogrnile mizo, ki je dišala po sladkih dobrotah. Okrepčali smo se in si v prijetni družbi voščili vesele praznike. Vsem vam pa želimo, da bi v tem božičnem času prav vsi znali najti nekatere majhne reči, ki vas razveseljujejo. Otroci OV Palčica PEKARNA v v v SLASCICARNA V decembru smo odprti tudi ob nedeljah zjutraj DUNAJSKA CESTA 3 • OPČINE • TEL. 040 213645 Domski dan je že tradicionalen dogodek, ki združuje različne obiskovalce dijaškega doma S. Kosovel foto damjan Vesela božičnica na NSŠ Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu Veselo in praznično vzdušje je zaznamovalo božičnico, ki so jo priredili dijaki in dijakinje NSŠ Ivana Cankarja v četrtek popoldne na večstopenjski šoli pri Sv. Jakobu. Pred starši in sorodniki ter seveda profesorji so dijaki vseh treh razredov poskrbeli za pestro predstavo v znamenju recitacij, glasbe in plesa. Priredili so tudi krajšo gledališko točko, nazadnje pa so dijaki in dijakinje poklicali k sebi profesorje in profesorice, ki so jim pomagali pri pripravi božičnice, ter ravnatelja Marijana Kravosa. Popolnoma nepričakovano so ravnatelj in profesorji prejeli od dijakov nekatera darilca, ki bodo služila v dobrodelne namene. ■ I I V* I • «V« VI* • III • • II Nabrežinski nizjesolci uprizorili igro in zapeli Lepo pripravljeno in doživeto božičnico je priredila tudi nižja srednja šola Iga Grudna iz Nabrežine. Na sporedu je bila včeraj opoldne v Kulturnem domu, ki nosi ime po nabrežinskem pesniku in ki je bil za to priložnost res prenatrpan, tako da je v njem dobesedno primanjkovalo zraka (dijaka je celo obšla slabost). Oba druga razreda sta uprizorila Predbožično nočno moro Tima Burtona, ki pripoveduje o tem, kako prebivalci mesta čarovnic odkrijejo praznovanje Božiča. Mladi igralci in igralke, ki jih je pripravila Patricija Jurinčič, so se lepo izkazali. Prireditev je z božičnimi melodijami popestril šolski zbor pod vodstvom prof. Aleksandre Pertot. Božični piškoti v slovenskih jaslih pri Sv. Jakobu Otroci slovenske sekcije Gosenice tržaških občinskih jasli Semidimela (v Ulici Veronese pri Sv. Jakobu) so v sredo pričakali svoje starše s piškoti. Dopoldne so pridno gnetli in valjali testo ter oblikovali piškotne smrečice, snežake ter srčka. Piškotke, ki jih je spekla kuharica, so nato s pomočjo staršev obesili na božično drevesce. V bazenčku so se malčki z lopatkami in kanglicami razposajeno igrali z riževimi kosmiči, na kartonasto drevesce so lepili pokovko, z voščenkami pa so pobarvali snežake. Božična delavnica se je nadaljevala s prigrizkom in voščili. Slovenske občinske jasli obiskuje štirinajst otrok. Božični sejem v centru pri Dolgi kroni V centru Dolga krona v Dolini bo danes od 10. do 18. ure božični sejem Ena dolina okusov. Geslo tržnice je »Najlepše darilo je koristno darilo« saj bo to priložnost za božična in novoletna darila. Na voljo bodo domači proizvodi od ek-stradeviškega oljčnega olja do vina, sirov, suhega mesa, rib, slaščic, sadja, zelenjave in ročnih izdelkov. Center na Dolgi Kroni promovira in prodaja pridelke in proizvode iz Brega, s Krasa v bližnjih krajev v Sloveniji. Namen sejma je spodbujati proizvajalce, da se predstavijo čim širši publiki, ki bo lahko pridelke poskusila in komentirala. Prireditev bo v ogrevanem prostoru. Adventni koncert godbe v Trebčah Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč vabi danes ob 20.30 v vaško cerkev sv. Andreja na adventni koncert. Ob tej priložnosti bodo poslušalcem voščili vesele praznike in srečno novo leto. Umetniški večer za sirske begunce Združenje Salaam - Otroci oljke vabi drevi ob 19. uri v večnamensko dvorano v Zgoniku na solidarnostni Umetniški večer v podporo združenju Beit Atfal Assomoud, ki že desetletja dela v palestinskih begunskih taboriščih v Libanonu in se trenutno sooča s prihodom stotin sirskih družin, ki bežijo pred vojno v Siriji. Nastopili bodo Aleksander Ipavec, Tinkara Kovač, Drago Mislej Mef, Corrado Rojac, skupina Vruja, Mahmud Al Kaib s plesalci kluba Rozana iz Maribora, Pino Rovere-do, Božidar Stanišic in Goran Vojno-vic. Vstop je prost, zbirali pa bodo prostovoljne prispevke. Glasbena voščila nabrežinske godbe V nabrežinski telovadnici bo jutri za-donela čarobna božična glasba God-benega društva Nabrežina. Ob 17. uri bo tradicionalni koncert ob koncu leta, s katerim godbeniki voščijo vesele praznike vsem prijateljem in znancem. Na koncertu bo sodeloval zbor-ček srednje šole Igo Gruden. Na Padričah prižig luči, vino, koledar in loterija Na Padričah vabijo jutri na predbožični praznični aperitiv. Člani kulturnega društva bodo zjutraj v prostorih Gozdne zadruge pripravili eko delavnico. Otroci in starši bodo pripravili obeske, s katerimi bodo okrasili bor na glavnem trgu »na vasi« pri vodnjaku. Delavnica je odprta vsem. Ob 17.30 bodo prižgali lučke na okrašenem boru. Ob poslušanju božičnih pesmi zbora Slovan Skala pod taktirko Jarija Jarca bodo nazdravili s kuhanim vinom in toplim čajem. Padriško društvo bo delilo koledar, ki so ga letos sestavili s ilustracijami umetnic Magde Tavčar, Katarine Kalc in Chiare Sepin. Pod okrašenim borom, za ki ga je priskrbela Gozdna zadruga, po še božična loterija. V Gropadi koledovanje »od štjrne do štjrne« KD Skala in MePZ Skala Slovan bodo jutri v Gropadi obudili staro tradicijo vaškega koledovanja. Pevke in pevci gro-pajsko-padriškega zbora se bodo ob 16.00 zbrali pri vodnjaku oziroma »štjrni pr' Cganki«, blizu vhoda v turistično kmetijo »pr' Pickotu«. Tam bodo zapeli prvi venček pesmi. Druga postaja bo pri drugem vodnjaku, tretja pa pri zadnjem na vaškem trgu pri cerkvici. / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 21. decembra 2013 9 SLOVENIJA TA TEDEN Bolno zdravstvo dočakalo kriminaliste Darja Kocbek Kriminalisti nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so v tem tednu začeli eno največjih in najbolj odmevnih preiskav v Sloveniji. Po iskanju korupcije pri gospodarstvenikih, politikih in bankirjih so se odpravili iskat dokaze o korupciji v zdravstvu. Začasno so pridržali štiri vodje oddelkov, dva kirurga, vodji dveh lekarn, predstavnike dobaviteljev zdravstvene opreme, sodne izvedence in predavatelje na medicinski fakulteti. Osumljenci naj bi z nedovoljenim sprejemanjem oziroma dajanjem daril oškodovali davkoplačevalce in bolnike za 1,18 milijona evrov. Dobavitelji zdravstvene opreme in pripomočkov so po podatkih kriminalistov zdravnikom in zaposlenim na zdravstvenih ustanovah ponujali nagrade v zameno, da bi bili izbrani na javnih razpisih oziroma bi zdravstveni zavod kupil njihove izdelke. Del strukture cene teh zdravstvenih pripomočkov je že vseboval odstotke, ki so bili namenjeni za podkupnine. Ti so se gibali med pet in dvajset odstotkov oziroma od 10.000 do 101.000 evrov. Dobavitelji so ta denar nakazovali na tekoče račune osumljencev, ki so jih prav v ta namen odprli v Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem. Kriminalisti so med preiskavo našli tudi gotovino in zlate palice. Preiskava korupcije v zdravstvu se je začela zaradi dveh anonimnih prijav in treh kazenskih ovadb. Med prijavitelji je tudi dobavitelj, ki se je naveličal plačevati podkupnine. Konec avgusta je bila ustanovljena delovna skupina za odkrivanje kaznivih dejanj, ki so posledica sistemske korupcije. Vodja preiskave Robert Slodej je pojasnil, preiskujejo korupcijo v obdobju od leta 2008, ugotavljali pa bodo tudi odgovornost predstojnikov zdravstvenih ustanov iz naslova nevestnega dela v službi. V mariborskem kliničnem centru so kriminalisti preiskovali domnevne nepravilnosti pri dobavi zdravstvenega materiala, preiskava pa naj bi bila osredotočena na zdravnika, ki je domnevno prejemal provizije. V celjski bolnišnici so potrdili, da je preiskava potekala zoper zdravnika, ki je bil član komisije za javna naročanja in naj bi od dobaviteljev prejemal darila. Kriminalisti so bili tudi v ortopedski bolnišnici Valdoltra, novomeški bolnišnici in na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Kirurg Erik Brecelj pravi, da je po sedmih letih opozarjanja na korupcijo zdaj »prvič optimist, da se je v zdravstvu začela reforma«. »Samo majhna pripravljenost politike, pa tako velik korak naprej,« dodaja, a tudi opozarja, da bo slovenskega zdravstva konec, če preiskave ne bodo imele nadaljevanja. Tudi predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin, ki je prav tako javno opozarjal na problem korupcije v zdravstvu, razlaga, da je skrajni čas, da so se organi pregona zganili. Predsednika Lekarniške zbornice Slovenije Mirana Goluba so preiskave »popolnoma presenetile«. Med osumljenci je namreč tudi nekdanja predsednica Lekarniške zbornice. Kriminalistične preiskave po njegovih besedah zagotovo niso pozitivne za ugled zdravnikov, a je kljub temu prav, da je do njih prišlo, saj mora zdravstvo priti do čistega poslovanja. Oglasila se je tudi komisija za preprečevanje korupcije. Sporočila je, da je identificirala več sto primerov, ko osebe, ki so zaposlene v javnem zdravstvu, same ali pa njihovi družinski člani, izvajajo tudi zasebno dejavnost s te- ga področja. »Pri tem se je treba zavedati, da tovrstna dejanja nimajo vedno znakov kaznivih dejanj, kljub temu pa je posledica tega prepletanja javnega in zasebnega interesa neenak dostop do javnih zdravstvenih storitev (na primer čakalne dobe) ter finančna škoda, ki jo ima javno zdravstvo pri nakupih medicinskega materiala,« so sporočili. Komisija za boj proti korupciji namerava v začetku prihodnjega leta izdati sistemsko poročilo o ugotovljeni problematiki vplivanja zasebnih interesov v javnem zdravstvu. Medtem ko so kriminalisti iskali dokaze za korupcijo v zdravstvu, je skupščina zavoda za zdravstveno zavarovanje potrdila finančni načrt zavoda za prihodnje leto. Ta predvideva 2,3 milijarde evrov prihodkov in odhodkov v zdravstveni blagajni. Da bo njegova bilanca konec leta na papirju brez izgube, bo morala blagajna na leto 2015 prenesti plačila za 48,7 milijona evrov, 13 milijonov evrov pa namerava privarčevati tako, da cen zdravstvenih storitev ne bo usklajevala z inflacijo. A tudi letos zdravstveni zavod za 48,7 milijona evrov računov ne more poravnati, zato jih bo prenesel v leto 2014. Torej mu bo v letu 2014 dejansko zmanjkalo slabih 100 milijonov evrov. Finančni načrt zdravstvenega zavoda mora potrditi še vlada. Bolniki takrat od nje tudi pričakujejo, da bo pojasnila, ali bo dodatnih 34 milijonov evrov, kolikor bo treba izplačati zdravstvenim uslužbencem za odpravo plačnih nesorazmerij, vzela iz zdravstvene blagajne. Če jih bo vzela, bo njen primanjkljaj prihodnje leto narasel že na 130 milijonov evrov. Pri takšni luknji pa ne bo mogoče več lepore-čiti, da je bolniki ne bodo čutili. odprta tribuna O demokratično izvoljenem predstavništvu Slovencev V zanimivem intervjuju Rudi Pav-šič strateško razvija volilni govor. Bralce namreč hoče prepričati, da je on od vedno za demokratično izvoljeno predstavništvo slovenske narodne skupnosti v Italijanski republiki. Dejstva dokazujejo, da temu ni tako. Deželni svet Furlanije-Julijske Benečije je s 16. členom zakona št. 13 z dne 3. julija 2000 ustanovil v 16. členu zakona št. 482 z dne 15. decembra 1999 predvideni »inštitut za zaščito jeyikovnih in kulturnih tradicij« za slovensko jezikovno manjšino z imenom »Ustanova Slovencev Furlanije-Julijske krajine«. Osebno sem prepričan, da bi ta javnopravna ustanova zagotavljala možnost »sistemskega načina dogovarjanja«, o katerem Pavšič ugotavalja trinajst let kasneje, da ga v manjšini ni! Potem govori o težavah učinkovitega dialoga in soglasja med krovnima organizacijama, pri tem pa zamolči, da sta obe krovni organizaciji soglašali, da je treba Ustanovo Slovencev Furlanije-Julijske krajine uničiti in na osnovi tega soglasja sta dosegli, da je deželni zakon št. 16 z dne 5. novembra 2003 s točko a) drugega člena ukinil z zakonom št. 482 iz leta 1999 predvideno možnost »sistemskega načina dogovarjanja« znotraj manjšine. Družbeno politično društvo Edinost je leta 2003 na programski konferenci predlagalo ustanovitev demokratično izvoljenega predstavništva, toda krovni organizaciji nista imeli posluha za kaj takega. Zato se je društvo takoj odzvalo na ugotovitev specializiranega podjetja iz Bologne, na osnovi ankete, ki jo je naročilo Slovensko deželno gospodarsko združenje, »v kratkem času, v nekaj mesecih, mora slovenska manjšina v Italiji oblikovati strateški odbor, ki bo sprejemal odločitve« (PD, 16.12.2005), in je 30.1.2006 predložilo Deželnemu svetu peticijo št. 22. Ta je želela biti spodbuda za začetek razprave znotraj slovenske narodne skupnosti o tako pomembnem javnopravnem organu. Toda krovni organizaciji se nista pisno izrekli o tem predlogu (slišati je bilo kritiko, da bi tako dopustili, da bi nas država posredno preštela), Primorski dnevnik ni objavil besedila peticije. Če se je kak posameznik oglasil, ne vem in se ne spominjam, da bi bil Primorski dnevni objavil kako pismo uredništvu na to temo. Ker je ostala nerešena zadeva »sistemskega načina dogovarjanja« znotraj narodne skupnosti, je društvo 7. maja 2008 predložilo kot peticijo št. 1 besedilo peticije št. 22 iz prejšnje zakonodajne dobe. Ker je besedilo želelo biti zgolj spodbuda za začetek razprave, se ni dotikalo vprašanj pristojnosti tega organa, saj naj bi bila določitev pristojnosti sad demokratične razprav, smo brali ugotovitev, da človek ne more stopiti na vlak, za katerega ne ve, kam ga bo peljal! Končno sta se oglasila deželna svetnika Gabrovec in Kocijančič in ugotovila, da je peticija dobro izhodišče za razpravo o takem organu. Pri društvu Edinost je še brlelo upanje, da bo besedilo peticije objavljeno v dnevniku Slovencev v Italiji in bo vsem bralcem dana možnost, da stvarno ocenijo predlog. Da se ljudje ne bodo še spraševali, kam pelje ta vlak in se sprehajali po peronih, je družbeno politično društvo Edinost 18. oktobra 2012 predložilo Deželnemu svetu peticijo št. 36 z naslovom »Pristojnosti organa v smislu 16. člena zakona št. 482 z dne 15. decembra 1999 za slovensko jezikovno in narodno majšino«. Po dobrem letu dni še nismo ne brali ne slušali nobene analize te peticije, ki bi navedla kakršenkoli razlog za odklonitev predlaganega besedila. Očitno nekaterim ni všeč niti »nesistemski način razprave«. Čeprav je mogoče računati, da bi kartel SKGZ-SSO osvojil vsaj 90% mest v demokratično izvoljenem predstavništvu, bi bila možnost »sistemskega načina dogovarjanja« ogromen napredek. Samo Pahor SKLAD MITJA ČUK SVETUJE Glej, to je Božič . Nemški Suddeutche Zeitung v članku, ki obravnava božični čas, postavlja v ospredje vprašanje »Zakaj praznujemo Božič? časnik meni, da s tem vprašanjem radijski in televizijski poročevalci leto za letom sproti razkrinkajo domnevno neznanje in versko ignoranco Nemcev. Hkrati pa časopis poroča, da po pomembni študiji ameriškega Pew Research Centra pod geslom Iraznovati Božič - nekoč in da-nes(običaji, pričakovanje in praznične grozljivosti) tri četrtine Američanov verjame, da se je o božiču rodil Jezus in verjame, da ga je rodila Devica. Zanimivo je, da se za to niso izrekli le dejavni kristjani, pač pa verjame v to ena tretjina tistih, ki se sicer ne čutijo pripadnike kašne vere. Največ odstotkov udeležencev raziskave je povedalo, da jim je najmanj všeč ob teh praznikih trgovina in materializem, rast cen in masovna predbožična nakupovalna mrzlica. Pripadniki drugih verstev pa opominjajo, tako npr. DTJ on line (nemško turški spletni časopis), da božični in novoletni tradicionalno praznični in dela prosti dnevi niso praznični dnevi za vse. Prepričani so, da npr. pri vseh različnih religijah narašča kultura tihega praznovanja. Nekateri muslimani, ki so odraščali v Nemčiji, razlagajo, denimo, kako so že kot otroci spoznali božične navade, saj se je že njihov ded, čeprav je bil prepričan musliman, veselil velikega okrašenega božičnega drevesca, vendar bil pri tem pozoren na svoj kulturnoverski izvor. Tako so tudi vnuki doživljali božično vzdušje, saj je kasneje njihov oče s tem nadaljeval, če ne zaradi drugega, zato da je razveselil svojo nemško taščo, in še naprej postavljal drevesce. Jasno je, da je to pri različnih muslimanih različno. Nekateri se ne udeležujejo praznovanja o božiču, čeprav sta osebi Jezus in njegova mati Marija zelo upoštevani tudi v islamu. Vendar pa za Jezusovo rojstvo ne postavljajo nobenega datuma in jih ta datum tudi ne zanima. Mnogi izkoristijo dela proste dneve za obisk svojih sorodnikov, na domu pa ne postavljajo božičnih simbolov, saj sami praznujejo druge praznike. Podobno se dogaja tudi Judom: nekateri se veselijo le dela prostih dni. Sicer spoštujejo to, kar se praznuje, vendar zanje nima pravega pomena, saj sami obhajajo svoj praznik luči - Hanuko, ki največkrat pade v decembru. Nekateri se sicer odzovejo na povabilo k praznovanju v božičnem času, vendar zato, ker se jim zdi, da pravzaprav ni treba, da verujejo v Jezusa, zato da se udeležijo npr. božične pogostitve v službi. Neki spreobrnjenec v budizem je povedal, da so ga vzgajali v krščanskem duhu, zato danes svojimi otroki še vedno praznujejo božič z božičnimi pesmimi, drevescem, darili in dobro hrano, vendar pa, v budistični veri ni božiča, ker je vsak dan praznik, zato mu ni mar za zgodovinsko pripoved o božiču. Tudi neki ateist, ki je bil vprašan o svojih občutkih o božiču, je prepričano odgovoril, da ga praznuje, saj je to poganski praznik. Kristjani so ga kasneje prevzeli in ga odeli v drugačno obleko. Mnogi ateisti naj bi izkoristili te praznične dni za družinsko srečanje. Kakor vemo tudi pravoslavni verniki ne praznujejo božiča 24. in 25. decembra, kajti to, da niso sprejeli grego-rijanskega koledarja, premakne njihovo praznovanje božiča na nekatere druge termine (niso pri vseh isti). Nekaj razlik v datumu praznovanja pa je tudi med strogimi evangeličani, ki menijo, da datum 25. december ni utemeljen v Sv. pismu, pač pa bi moral biti Jezusov rojstni datum 24. Božič naj bi bil lepo letno obdobje, ko se mesta bleščijo v lučkah, do- movi so počiščeni, vse je nekako pravljično. Trgovine so polne najrazličnejših primernih in neprimernih igrač. V kinodvoranah navadno predvajajo najnovejšo Disneyjevo risanko. Po radiu in televiziji se zbirajo sredstva za bolne in potrebne, od povsod prihaja vabilo k solidarnosti, k opažanju potreb drugih ljudi. Kristjani pričakujejo od Božiča še nekaj več kot le bogato kosilo, predbo-žične nakupe, darila in okraske. Tibin-ški verski pedagog Albert Biesinger celo meni, da starši, ko svojim otrokom pripovedujejo, da sv. Miklavž ali Je-zuščku prinašata darove, lažejo. Dete ne pride skozi okno in tudi sv. Miklavž ne prihaja iz gozda. Starši to vedo, pravi Biesinger, in svojim otrokom zavestno lažejo. Po njegovem mnenju bi bilo s pedagoškega stališča bolje povedati, da darove pripravljata mama in očka, ki imata otroka rada. Jezuščka pa se to tiče le zato, ker s temi darili praznujejo skupaj njegov rojstni dan. Samo taka naj bi bila po njegovem mnenju pristna komunikacija. Družinam svetuje, naj o božiču izdelajo svoje lastne rituale, saj je za otroka zelo pomembno, da občuti že zgodaj božično versko vzdušje. Po njegovem je veliko ritualov takih, pri katerih ni treba lagati, da se nekaj dogaja. £e se vrnemo v lastno otroštvo, potem bomo ugotovili, kako očarljivo napeto je bilo pričakovanje, zlasti sv. Miklavža. Ponekod mogoče še Jezuščka, nikakor pa ne coca-colinega rdečega božička ali kakšne tujerodne befane. To napeto pričakovanje je pač primerno na drugačen način obarvano za vsako starost. Če bi torej sledili nasvetu, naj otrokom ne lažemo, bi morali odpraviti vse, kar spada v domišljijsko dimenzijo, ki je otrokom potrebna, prav kakor pravlji-čnost in čarobnost. Tako bi otroci morebiti še prehitro treščili ob trda tla in bili opeharjeni za domišljijsko očarljivost v domačem vzdušju. Ko se je pred leti neki naš kaplan na svojo roko odločil brez posvetovanja s starši, da bo otrokom v prvem razredu razbil predstavo o Miklavžu in jim povedal, da sta to mama in očka, starši nismo bili zadovoljni, kajti smo si drugače predstavljali tradicijo, ritual in posredovanje vere majhnim otrokom. Danes je potrošniška miselnost prinesla veliko zmede tudi v božično pričakovanje in božično praznovanje. Vse več je neopredeljenih dobrih mož ki prinašajo darila, vse več neprimernih daril, in se potem zgodi, da dobri škof iz Mitre hodi skozi dimnik, ali ga pripeljejo severni jeleni in kliče Ho, ho, ho! Kar je preveč, je pač preveč in ni cenjeno. To vidimo lahko tudi pri naših otrocih, ki jim je nova igračka zanimiva le nekaj minut. Poiskati prenovljen način praznovanja Božiča postaja že skoraj nuja, pa naj gre za iskanje čim globljega duhovnega doživetja, kakršnega iščemo kristjani, za mirno tradicionalno družinsko druženje, ki ga poznajo tudi neverujoči, ali za priložnost za obisk sorodnikov tistih, ki Kristusa ne poznajo. Vsem je na nek način skupen klic: Nazaj k preprostosti in čutenju z drugimi! Poiščimo vsak svoj pobožni, družinski, tradicionalni - božič v sebi in tudi v vlogi vzornikov za prihodnje generacije opustimo obremenitve, ki nam jih nalaga čezmerno potrošništvo. (jec) Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu 10 Sobota, 21. decembra 2013 KULTURA / likovna umetnost - Antološka razstava v palači costanzi v Trstu Refleksivni ekspresionizem slikarja Maria Bessarioneja Predstavljena izstopajoča dela iz vsakega ustvarjalnega obdobja V dvorani Veruda palače Costanzi v Trstu so pred nekaj dnevi ob prisotnosti številne publike odprli posthumno antološko razstavo Maria Bessarioneja z naslovom Refleksivni ekspresionizem. Zamisel in izpeljava razstave sta nastali v krogu najožjih prijateljev umetnika, onih, s katerimi je delil svoj atelje, s katerimi je eksperimentiral nove izrazne poti in se nenehno soočal v večplastnem pristopu do likovnega izraza, smisla ustvarjanja in ne nazadnje močnega komunikacijskega sredstva, ki povezuje človeka s sočlovekom. Mario Bessarione, Enzo Mari in Adriano Stok so leta 1978 ustanovili skupino &, delili izkušnje in vnašali v naš prostor inovativne likovne prijeme. Ob odprtju je Enzo Mari povedal, da so dela na razstavi izbrali med onimi, ki so jih imeli na razpolago v ateljeju in onimi v lasti družine. Vsako ustvarjalno obdobje označuje izbor najbolj reprezentativnih del, ki so postavljena na ogled v kronološkem zaporedju in dovoljujejo zato vpogled v celovit razvoj pristopov ter sporočilnosti. Adriano Stok pa je ob pripravah na razstavo v tistem, ki je bil nekoč skupni atelje, imel občutek, da je Mario bil stalno z njimi in je zato tudi razstava sama taka, kot bi jo umetnik sam postavil. Med prisotnimi sorodniki, umetniki in prijatelji, ki so Bessarioneja dobro poznali in cenili je bilo občutiti ganjenost, da so lahko preko likovnih del ponovno doživeli izjemno izraznost in vitalnost likovnih stvaritev. Pri postavitvi je sodelovala tudi Roberta Mari, ki Mario Bessarione je začel razstavljati v petdesetih letih s figurativnimi motivi pejsažev in portretov izhajajoč iz izkušenj impresionizma. Kaj kmalu je umetnikova emotivnost našla v izraznosti barve in v svežini nanosov potez ekspresionistične prvine. V sedemdesetih letih se je Bessarione postopoma oddaljil od figuralike in v duhu informela eksperimentiral materičnost barvnega nanosa, ki je vse bolj reliefno izstopal iz slikarske podlage, a vselej je ohranjal oblikovno urejeno kompozicijo. Barva je postopoma izgubljala na pomenu, umetnika so bolj zanimali reliefni posegi z zančnimi vijaki, po sledovih izkušenj dadaistov in rea- TOMIZZEV DUH dy-madea. Sence, ki so jih vijaki metali na slikarsko podlago, so vzbujale v umetniku radovednost, Podobno je s hrbtno obarvanimi lepljenimi trganimi papirji dosegal barvni odsev na svetli podlagi. V zadnjem ustvarjalnem obdobju je izdeloval slikarske polimateri-čne objekte, kjer je žarenje barvne svetlobe vse bolj prisotno. Slike in objekti razodevajo pretanjeno umetniško dušo, ki je znala ujeti višji smisel ustvarjanja v zavestnem spremljanju pristno občutenega. Razstava bo v tržaški palači Co-stanzi na ogled do 6. januarja, vsak dan od 10. do 13. in med 17. ter 20. uro. Jasna Merku tržaško operno gledališče Povprečna izvedba čudovitega Rekvijema ob Verdijevi 200-letnici Tržaško operno gledališče, ki si je takoj po Verdijevi smrti nadelo skladateljevo ime, si je s to odločitvijo prevzelo tudi odgovornost, da po svojih močeh počasti spomin na nesmrtnega genija: dvestoletnica rojstva je bila idealna priložnost, a žal je gledališče v hudi finančni stiski, ki onemogoča celo rutinsko dejavnost, kaj šele velikopotezne načrte. Leto 2013, ki bi moralo potekati v imenu Verdija in Wagnerja, se izteka z bolj skromnim obračunom, ki ga je izvedba čudovitega Rekvie-ma le za las popravila, nikakor pa dvignila na zaželjen nivo. Izredno zahtevna, večplastna in kompleksna partitura je bila poverjena mojstru, ki je letos že večkrat dirigiral v Trstu: Gianluigi Gelmetti je nedvomno izkušen dirigent, ni pa umetnik, ki bi znal glasbi vdihniti poezijo, globino, intimnost, nežnost, vse to, kar je Verdi izlil v svojo mašo. Skladba se je rodila l.1874 kot posmrtni poklon Alessandru Manzoni-ju, njeni zametki pa segajo v leto 1869, ko je Verdi načrtoval kolektivno mašo, ki bi jo spisali najvidnejši skladatelji ob Rossinijevi smrti. Skladateljev odnos do religije je težko enostransko opredeliti in mnogi ugotavljajo, da v maši, nad spokojno vdanostjo v usodo, prevladuje jezen krik, kot upor proti uničenju, ki se v partituri večkrat pojavi s pretresljivim Dies Irae. Operna dramaturgija prevlada nad cerkveno liturgijo tudi v nekaterih solističnih trenutkih, kot npr. v Libera me, zato nič čudnega, da so nekateri kritiki očitali skladatelju preveč samosvojo interpretacijo verskega teksta, mojster pa se tudi v tem primeru ni zmenil za očitke in rezultat je umetnina, ki vsakogar prevzame z veličino in iskrenostjo zamisli. Kvartet solistov so sestavljali povprečno dobri pevci: vsak je tu pa tam našel pravo sozvočje s partitu-ro, vsak pa je tudi pokazal svoje meje in nekatera mesta premostil z vidnim naporom. Sopranistka Rachele Stanisci je lepo oblikovala nežne linije v visokih legah, mezzosopra-nistka Laura Polverelli je svojo vlogo obarvala z ekspresivnostjo, tenorist Gianluca Terranova se je odrezal s profesionalno izkušenostjo, basist Enrico Iori je pokazal toplo globino v bolj zmerni dinamiki, pogrešali pa smo zlitost in enovito in-terpretativno vizijo, ki bi kvartet povezali v pravem duhu. Gelmetti je večkrat zelo oster, da ne rečemo nasilen, kar pomeni, da je ritmična skladnost prioriteta, vse ostalo pa je prepuščeno muzi-kalnosti izvajalcev. Orkester je deloval kleno in kompaktno, ponekod tudi nežno, zbor, ki ga pripravlja Paolo Vero, je pokazal svoje dobre in slabe plati: intonacija je bila v visokih legah manj natančna, zvok nekoliko grob, pevci pa so se lepo zlili v bolj spokojnih odlomkih. Tako v torek kot v sredo se je gledališče napolnilo z velikim številom poslušalcev, ki so vse oblikovalce nagradili z dolgimi aplavzi. Katja Kralj Srečno novo 1994, pardon, 2014! Milan Rakovac je iz kritičnih predstavitvenih tekstov Bessarionejevih razstav izpod peresa umetnostnega zgodovinarja Sergia Mo-lesija izbrala ključne odlomke z opisi posameznih obdobij. Sergio Molesi je mentorsko sledil skupini od vsega začetka in veliko prispeval k ovrednotenju izrednih umetniških osebnosti našega prostora, kot so prav člani skupine & v mestu, kjer se institucije žal ne zavedajo tega izrednega potenciala in visoke umetniške kultiviranosti, ki jo posamezniki in skupine dosledno razvijajo, ne da bi pri tem imeli primerno oporo pri ustanovah. Umetnostna zgodovinarka Elena Bertocchi, tudi sama učenka profesorja Molesija, je občuteno spregovorila o umetniku, o njegovi nenehni razpetosti med racionalnim in organskim. Njegov eksperimentalni pristop ga je vodil po poti avantgardnega raziskovanja materičnosti in barve. Odsev svetlobe je zanj metaforično predstavljal duhovno dimenzijo. Mediji so danes le figov list na kočljivih mestih svojih lastnikov, lastnikovih solastnikov in diskretnih nadzornikov. Avtocenzura je nenapisan zakon, novinarji pa danes nismo več ostrozobi terierji, temveč mili pu-deljčki ...Ampak ne čisto vsi. Ter vero moran danas i ja to ča lipega pisati za vas, zato ča fešte grie-du jiena za drugon, zato ča smo svi štufi , i zato ča, dragi muoji štilci, ma vero brižni, meritate, una volta tanto, almeno ličic vesielja i škierca i lipe beside, ča ne? In zato, da nam bodo prazniki malce vsaj malce bolj veseli, beseda - dve tistih piscev, ki repa niso spodvili. Iz kroga južnoslovanskih medijev izbiram nepodkupljive, nezlomljive: Ahmeda Burica, Andreja Nikolaidisa, Jurico Pavičic, Ervina Hladnika Milharčiča. Ahmed Buric, Radio Sarajevo: »Bosanska politična scena spominja na TV šov Masterchef, v katerem kuharice in kuharji ropotajo z lonci in ko-zicami, nekaj skuhajo, potem pa jih pričaka žirija Mednarodne skupnosti in jim daje nejasna, vselej le načelna in nikoli konkretna navodila in predloge za akcije v (političnem) življenju ...Tako se končuje to leto. Sneg ga prekriva, srce pa že stiska nova bojazen - le kakšno bo naslednje? In kako ga bomo preživeli. Predlagam, da se za iz- tekajoče 2013. kot v Masterchefu posnameta dva konca. V prvem bi zajamčeno zmagal Milorad Dodik (predsednik samozvane Republike srbske, op. av.). V drugem bi imeli več kandidatov za zmagovalce: Lagumdžija, Ti-hic in Radončic bi bili glavni, žal pa kaže, da nihče od njih ne vliva dovolj zaupanja, da bi šov bil vsaj minimalno gledljiv. Tako, dragi gledalci, srečno novo leto. Kdo bo zmagal, ne bomo izvedeli, odločitev sprejemajo oni. Tisti, ki jim ne bo manjkalo ničesar in ki jih še malo ne briga, ali bomo sploh imeli kaj dati v lonec.« Andrej Nikolaidis, za Al Jazeera Balkans: »V času ekonomskega optimizma (izkazalo se bo, da je bil to optimizem brez osnove, ampak, kateri optimizem to ni?), so bila mestna pokopališča po Črni Gori prave provin-cialne replike Hollywood Forever Ce-meteryja, kičasti poslednji domovi za tranzicijske zvezde, primerni tako za večno počivališče novih bogatašev kot za celodnevno bivanje otrok in odraslih...Danes, v času krize, je smrt postala ekonomsko neupravičena kategorija. Smrt je postala incident, postala je luksuz, vsako odstopanje od običajnega pa - stane. Naše stremljenje za večnim življenjem doslej še ni obrodilo sposobnosti, da bi si življenje podaljševali v nedogled, pridelali smo si le ekonomsko nesposobnost da bi umrli. Danes je človek prisiljen v razmislek: 'Ne morem še umreti, se mi ne splača'. Kot v brezupnih vrstah pred športnimi stavnicami, bodo ljudje napeto čakali padec cen na pokopališčih in potem hiteli umirati. V Budvi dobiš grobnico za 10.000 eur, že v hrvaškem Dubrovniku pa 70.000 ... Jurica Pavičic, Slobodna Dalmacija: »Tisto, kar se že leto in pol dogaja v Hrvaški je majhna, natančno zamišljena konservativna revolucija, ki daleč presega moč same ga HDZ-ja, katere edini združevalec je nacionalistična sekta, ki se pri nas napačno imenuje Katoliška cerkev. Ta revolucija sloni na dveh vnetljivih vzvodih ljudskega afekta: to so "pedri" in Srbi ... Nova konservativna revolucija se pripravlja zaključiti tisto, kar v devetdesetih ni bilo narejeno kot bi bilo treba .Skratka, ponovno so tu devetdeseta, igrajo svoj drugi polčas, in zato ni čudno, da je te dni ponovno izšel Arkzin, nekdanji pacifistični časopis, z nadvse primernim sloganom: vrnila so se devetdeseta, vračamo se tudi mi ...Potem zdravi kmečki duh dojame, da niso v redu niti komunisti niti kapitalizem; rešitve ne išče v che guevarah ali v brežnjevih temveč v ljudski desnici, Cerkvi in toplem naročju matere nacije ... Dulcis in fundo, Ervin Hladnik Milharčič: »Srečal sem ga v Oxfordu, pri liberalnih prijateljih, ki so ga povabili na večerjo kot pripadnika zelo redke vrste ...'Vesel sem, da sem srečal pravega torijca,' sem ga v slovenski maniri takoj vpisal v konservativno stranko Davida Camerona. 'Jaz nisem trapast tori, jaz sem konservativec,' je vzrojil. 'Vesel pa sem, da spoznam levičarja z Vzhoda.' Jaz sem bil na vrsti, da vzpostavim distanco. 'Pardon. Jaz nisem levičar. Jaz sem komunist.' To je bil prelep začetek za besno prerekanje o tem zakaj gre svet k hudiču ...Najina sistema vrednot sta bila v konfliktu, tam pa sva sedela kot lika iz Muppetsov in se skoraj v vsem strinjala ...In tako sva se obmetavala pol večera od Lampeduse do Romov v Hyde Parku in poljskih šoferjev avtobusov. On, da je problem politika priseljevanja, jaz, da ni nobene evropske politike priseljevanja in da je to problem.« ... Uh, porečete, ma kaj se je Ra-kovcu (spet) zmešalo? Je to ta »lahkotna proza« za vesele praznike, prešernega Božička in svetega Silvestra? Česa naj se, za božjo voljo, veselimo, poveri noi disgrassiadi? In vendar, malce lažje je, ko preberemo, kaj mislijo in pišejo prodorni, pismeni in koraj-žni ljudje. Vs(e)i le še ni(so) naprodaj! / ITALIJA, SVET Sobota, 21. decembra 2013 1 1 italija - V ponedeljek naj bi ga dokončno spravil pod streho senat Poslanci z zaupnico vladi potrdili zakon o stabilizaciji Vlada medtem napovedala več popravkov - Dvomi o »google davku « RIM - Poslanska zbornica je včeraj potrdila osnutek stabilizacijskega zakona z izglasovanjem zaupnice vladi premiera Enrica Lette. Za je glasovalo 350 poslancev, 196 jih je bilo proti. Poslanska zbornica bo zakon dokončno sprejela danes, v ponedeljek pa ga bo še zadnjič potrdil senat, tako da bo ukrep pod streho pred božičem, kot veleva tradicija. Vlada trdi, da stabilizacijski zakon za prihodnje leto pomeni odmik od varčevalne politike iz preteklih let, kritiki pa opozarjajo, da ne bo spodbudil gospodarske rasti. Do te ugotovitve prihajajo tako delodajalske organizacije kot delavski sindikati, pa čeprav z različnih vidikov in z različnimi poudarki. Finančni minister Fabrizio Saccomanni je dejal, da se Italija drži zavez, ki jih je dala EU glede dolga in primanjkljaja, znižuje pa tudi obdavčitev dela. »To pomeni spremembo smeri,« je poudaril minister. Premier Letta pa je menil, da za italijanski dom mora skrbeti kot dober oče, ne pa kot Božiček. Vlada je medtem napovedala dva ukrepa, s katerima naj bi popravila dve storjeni »napaki«. Z odlokom bo spremenila sistem davčnih odbitkov pri davku na nedeljive občinske storitve Tasi, ki je sestavni del novega občinskega davka Iuc. Na tak način naj bi pridobila 1,3 milijarde evrov, s katerimi naj bi zakrpala »luknjo«, ki bi sicer nastala v občinskih blagajnah. Na to so glasno opozorili župani, ki so se že obrnili na predsednika Giorgia Napolitana. Kot je zagotovil sam premier Letta, bo vlada poleg tega preklicala normo, ki določa, da bo država zmanjšala prispevke deželam in občinam, ki bodo sprejele ukrepe proti širjenju iger na srečo v primeru, da bi ti ukrepi zmanjšali davčni priliv. Norma je sprožila veliko ogorčenje v političnih krogih, pa tudi v civilni družbi. Stabilizacijski zakon vključuje tudi sporni ukrep, ki predvideva, da bodo morali tehnološki velikani, kot sta Google in Facebook, najemati italijanska podjetja za prodajo oglaševalskega prostora, s čimer se bodo povečali davčni prihodki. To pomeni, da bo denimo italijanski hotelir, ki bo zakupil spletni oglasni prostor, plačal enako, vendar pa bo plačilo izvedeno prek podjetja, ki plačuje davke v Italiji. Na ta račun naj bi italijanski proračun z naslova davčnih prihodkov pridobil dodatnih 100 do 150 milijonov evrov letno. Omenjeni novi ukrep, ki so mu italijanski mediji nadeli vzdevek spletni davek ali kar google-davek, velja za prvi tovrstni ukrep v Evropi in bi lahko privedel do večje davčne obremenitve tehnoloških velikanov, ki spletno oglaševanje izvajajo prek posrednikov v državah z nižjo davčno obremenitvijo. Evropska komisija je izrazila resne dvome glede tega ukrepa, češ da bi bil lahko v nasprotju z evropskimi pravili. Premier Letta na to odgovarja, da novi ukrep potrebuje koordinacijo z evropskimi pravili, vendar da pa je tudi pomemben z vidika poudarjanja pomembnosti te teme v Evropi. javne finance - Bonitetna hiša Zaradi neenotnosti proračunov S&P EU odvzel najvišjo oceno BRUSELJ - Bonitetna hiša Standard & Po-ors's (S&P) je za eno stopnjo znižala bonitetno oceno dolgoročnega dolga EU z AAA na AA+. Kot razlog je navedla naraščajočo neenotnost pri dogovarjanju glede financiranja. Bonitetna agencija, ki je izpostavila težave pri dogovarjanju glede proračunov zaradi nasprotovanja nekaterih držav, je ohranila stabilne obete. Bonitetna hiša je oceno dolgoročnega dolga EU znižala dan po tem, ko so voditelji EU v četrtek na vrhu v Bruslju storili velik napredek na poti k vzpostavitvi bančne unije, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Proračunska pogajanja v EU po njihovem mnenju namreč vse bolj kažejo na manjšo ko-hezijo med članicami, hkrati pa ne puščajo več veliko manevrskega prostora. Ob tem so izpostavili pomembno vlogo nekaterih držav, ki niso članice območja evra, kot je Velika Britanija, pri sprejemanju proračuna, in možnost referenduma o njenem izstopu iz unije. Oceno kratkoročnega dolga EU je S&P ohranil pri A-1+, vendar pa dodal, da se jim zdi le malo verjetna možnost, da EU ne bi imela dostopa do kapitalskih trgov. V Evropski komisiji so v odzivu na znižanje opozorili, da ima EU pri bonitetnih agencijah Fitch in Moody's še vedno najvišjo oceno. Poudarili so, da so proračunska pogajanja na ravni EU specifična, saj evropski proračun ne predvideva primanjkljaja ali zadolževanja. (STA) Hodorkovski prispel v Berlin BERLIN - Najbolj znan ruski zapornik in oster kritik Kremlja Mihail Hodorkovski, ki je bil včeraj po več kot desetih letih za zapahi izpuščen na prostost, je prispel v Berlin. Hodorkovskega je na berlinskem letališču pričakal nekdanji nemški zunanji minister Hans-Dietrich Genscher. Dolgoletni vodja nemške diplomacije (19741992) je prosil nemško elektronsko podjetje OBO Bettermann, ki posluje z Rusijo, naj posodi svoje letalo za prevoz Hodorkovskega v Nemčijo. Kanclerka Angela Merkel je pozdravila vlogo, ki jo je Genscher odigral iz ozadja. "Nemška vlada ceni prizadevanja nekdanjega ministra Genscherja, ki je intenzivno delal na primeru iz ozadja," je sporočil tiskovni predstavnik Steffen Seibert. Obama podpisal sveženj pomilostitev WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je v četrtek podpisal največji sveženj pomilostitev in znižanj kazni za nenasilne zločince v petih letih, odkar je na položaju. Pomilostil je 13 zapornikov, ki so bili obsojeni za nenasilne zločine, osmim uživalcem mamila crack pa znižal kazni, saj so bili obsojeni na strožjo kazen, kot predvideva nova zakonodaja. Obama je pred tem znižal le eno kazen zaradi kaznivega dejanja, povezanega z mamili, in pomilostil 39 zapornikov, ki so bili obsojeni za nenasilna dejanja. Njegov predhodnik George Bush mlajši je v osmih letih podpisal 189 pomilostitev in enajst znižanj kazni, Bill Clinton pa prav tako v osmih letih 396 pomilostitev in 61 znižanj kazni. Vrh EU: Pogajanja s Srbijo januarja BRUSELJ - Vrh EU je včeraj potrdil začetek pristopnih pogajanj s Srbijo. Voditelji članic EU so pozdravili in potrdili širitvene sklepe, ki so jih v torek sprejeli ministri. S tem so potrdili začetek pristopnih pogajanj s Srbijo v januarju. Prva pogajalska konferenca Srbije in EU je načrtovana za 21. januar. Poleg tega je vrh znova zatrdil, da unija ostaja pripravljena na podpis sporazuma o krepitvi vezi z Ukrajino. Ob tem je pozval k spoštovanju človekovih pravic in k demokratični rešitvi politične krize v Ukrajini, ki naj upošteva želje Ukrajincev. Pobegla zapornika spet za zapahi RIM - Oba pobegla italijanska zapornika sta spet v rokah pravice. Francoski žandarmi so včeraj dopoldne v Mentonu blizu italijanske meje prijeli 55-letnega serijskega morilca Bartolomea Gagliana iz Savone, ki je, izkoriščajoč dovoljenje za začasen odhod iz genovskega zapora, v sredo zbežal z ukradenim avtomobilom. Drugega pobeglega zapornika, 47-letnega pripadnika ca-morre Pietra Esposita, ki ima na vesti vsaj dva umora, pa je našla italijanska policija. Pobegnil je iz zapora v Pescari, prav tako izkoriščajoč začasno dovoljenje, agenti pa so ga našli pri sestri v Forliju. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV El Pais portretiral Mattea Renzija, Der Tagesspiegel intervjuval Lili Gruber Sergij Premru Med novicami iz Italije, ki so jih te dni objavili v medijih po svetu, se mi zdita zanimiva portreta dveh osebnosti. Prvi je enfant prodige italijanske politike, župan iz Firenc, ki mu El País posveča naslov »Matteo Renzi, un heterodoxo asalta el poder«, to se pravi, da gre za heterodoksnega predstavnika, ki odstopa od uradnega nauka pri svojem naskoku na oblast. »Se bo predrzni župan iz Firenc uveljavil kot lider italijanske leve sredine?« je vprašanje, ki ga postavlja dnevnik iz Madrida o Renzijevi prihodnosti glede na dejstvo, da je tako kritičen do »stare politične garde«. Slednja mu sicer odgovarja milo za drago, Renzi pa se ne ozira na kritike in napada vse, kar mu ni po godu, v prvi vrsti »čuvaje praznega soda« leve sredine. Bersaniju, DAlemi in Prodiju se je tako lepo zahvalil in jih poslal na odpad. »Pa kaj si domišlja, ta smrkavec!« so reagirali, a brez rezultata. Značilno je, da ko italijanski tisk omenja Renzija, vedno pristavi, da gre za zelo mladega človeka, Renzi pa naglaša, da samo v Italiji smatrajo za rosno mladega 38-let-nega človeka. Nekateri so ga imeli za desničarja v levosredinski preobleki in so mu posvetili skovanko Renzisconi, pa jih je povozil, tudi ker so prejšnji vodilni »počivali na lovorikah«, prepričani, da so že zmagali. Doslej ni bil nelojalen do Lettove vlade, pa niti navdušen: prepričan je namreč, da ni perspektiv za sožitje med desnico in levico z namenom, da ostaneta na oblasti, piše progresisti-čni španski časopis. Druga osebnost, ki sem jo zasledil v tujem tisku, sicer ni čista Italijanka: gre za novinarko Lilli Gruber, ki je bila v prejšnjem desetletju izvoljena v evropski parlament, prej in potem pa se je uveljavila kot uspešna televizijska voditeljica. Pred kratkim je objavila knjigo o svoji nemški družini iz Bocna, piše Der Tagesspiegel, ki objavlja daljši intervju z južnotirolsko novinarko, znano kot »rdeča Lilli«, pa ne samo ker je rdečelasa, pač pa tudi zaradi svojega političnega prepričanja. »Kljub podkupninam, ducejevim koledarjem v kioskih in Berlusconijevi hčerki, ki naj bi stopila na politično sceno, je Gruberjeva še vedno prepričana, da se Italijo da rešiti.« Gre za lep primer novinarske sinteze, saj berlinski liberalni dnevnik v krajšem stavku začrta vso tragedijo italijanske politike, razpete med gnilobo politično-upravnega aparata, ne- prebavljeno preteklostjo, ki redno popušča fašistoidnim skominam, in prisotnosti dominantne Berlusconijeve osebnosti, ki že celo dvajsetletje pogojuje dogajanje v Italiji. V dolgem pogovoru Gruberjeva poglablja predvsem vprašanje svoje pripadnosti nemški skupnosti na Južnem Tirolskem, težave, ki so jih doživeli ob priključitvi Italiji in za časa fašizma, pa tudi nerazčiščene odnose z nacizmom. »Italijo združuje nezadovoljstvo« piše The Financial Times v zvezi s protesti t.i. gibanja vil. Londonski dnevnik izhaja iz primera, ki se je zgodil v Turi-nu med demonstracijo 9. decembra, ko so si policisti sneli čelado: uradno naj bi šlo za premišljeno potezo za zmanjšanje napetosti, uradni verziji pa nihče ne verjame, saj je bolj verjetno, da je šlo za resnični znak solidarnosti z demonstranti. Tako eni kot drugi ne prenašajo več oblasti, saj očitno ni več kos gospodarski krizi, ki tare velik del prebivalstva. Rimski dopisnik FT pa verjetno ne upošteva fiaska zadnjih manifestacij, ki niso spravile na trge množic, kot so pričakovali organizatorji, ampak navaja, da so protesti blokirali vrsto mest od severa do juga države. V res- nici doslej ni bilo »cunamija«, ki bi odplavil vodilno garnituro, kot zahtevajo protestniki, je pa dejstvo, da je vedno več ljudi v vedno hujših težavah. Ni pa rečeno, da gibanja ne bodo skušali izkoristiti nekateri prebrisani politiki, pa ne samo protestnik Grillo, ampak celo Berlusconi, ki je sedaj izven parlamenta in v opoziciji. »Ravnanje s priseljenci na Lam-pedusi je šokiralo Italijo in Evropo«, poroča tiskovna agencija AFP, in to samo tri mesece po brodolomu, ki je terjal na stotine mrtvih. Iz posnetkov, ki jih je objavila druga televizijska mreža, je razvidno, da so dezinficirali skupino priseljencev brez oblek, na odprtem in z brizgalko. »Z nami ravnajo kot z živalmi,« je povedal eden od priseljencev, ki je poudaril, da so podobno ravnali tudi z ženskami. Županja Lam-peduse je primerjala dogajanje v strukturi na otoku s koncentracijskim taboriščem, piše Agence France-Presse, evropska komisarka Cecilia Malmstrom pa je zagrozila, da bo EU ukinila prispevke Italiji za pomoč priseljencem. Francoska agencija nadalje navaja, in to zelo korektno, tudi zagovor odgovornega za sprejemni center v Lam- pedusi, ki pravi, da so posnetki iztrgani iz konteksta, saj so morali urgentno dezinficirati večjo skupino priseljencev in zato niso uporabili ambulante, kot delajo običajno. Pa še novička iz naših krajev, točneje, odlična novica za Trst. Spletna služba specialistične revije Port Technology International poroča, da je turški trajektni operater UN Ro-Ro prevzel 60-odstotni delež tržaškega pristaniškega operaterja Samer Seaports terminal. Gre za prvo investicijo družbe iz Carigrada izven Turčije z namenom, kot je povedal predstavnik UN Ro-Ro Gu-mu\\u015Foglu, vložiti 8,5 milijona evrov v širitev tukajšnjih pristaniških sposobnosti. »Dnevna zmogljivost terminala se bo povečala na šest vlakov dnevno,« je povedal carigrajskemu Hur-riyet Daily News, »kar bo omogočilo turškim tovornjakom in kontejnerjem, da prispejo v države srednje Evrope, ne da bi se posluževali avtocest.« Podjetje UN Ro-Ro, katerih trajekte lahko vidimo vsak dan v novem pristanišču, so ustanovili leta 1994 in se je uveljavilo kot trajektna služba z največjim porastom v Sredozemlju, piše Port Technology International. 1 2 Sobota, 21. decembra 2013 APrimorski r dnevnik ow k o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu doberdob-sovodnje - Združili bodo goriško in štandreško podružnico Zadružna banka zapušča KB center in mestno jedro Zadružna banka Doberdob in So-vodnje zapušča goriško mestno središče in tamkajšnji KB center, kar je posledica načrta o združitvi njene goriške in štan-dreške podružnice. Dokončnega datuma še niso določili, nam je včeraj razlagal predsednik upravnega sveta banke Dario Peric, ki je odhod z Verdijevega korza vsekakor potrdil. Do tega bi lahko prišlo že sredi prihodnjega leta. Za odločitvijo o zaprtju goriške podružnice in njeni združitvi s štandreško stoji strateški plan, s katerim na Zadružni banki Doberdob in Sovodnje ciljajo na izboljšanje svojega poslovanja. V sedanjih časih s težavo shajajo podružnice z omejenim številom uslužbencev, saj je za uspešno poslovanje potrebna večja struktura. Podružnice z dvema-tremi uslužbenci zaradi svoje kadrovske omejenosti ne morejo biti konkurenčne, zato pa se Zadružna banka Doberdob in So-vodnje odloča za združevanje. Dario Peric pojasnjuje, da so pri pripravi načrta o združitvi goriške in štandreške podružnice upoštevali tudi lanski negativni ekonomski rezultat Zadružne banke, kar je seveda še dodaten razlog za nižanje stroškov. Predsednik upravnega sveta Zadružne banke vsekakor potrjuje, da ohranjajo vsa delovna mesta in da bodo po združitvi med podružnicama še več pozornosti namenjali komercialnemu razvoju doberdobsko-sovodenjskega bančnega zavoda. Po odhodu iz Gorice in združitvi bodo z okrepljeno podružnico še naprej ostali na sedanjem štandreškem sedežu, nazadnje napoveduje Peric. Z odhodom Zadružne banke z Verdijevega korza bo ostala praznina v KB centru, kjer so pred leti polagali velika pričakovanja ravno v vlogo slovenskega bančnega zavoda, saj se je z njegovim sobivanjem s kulturnim središčem nekako obnavljala zgodba Trgovskega doma. Prisotnost Zadružne banke Doberdob in Sovodnje je bila pomembna za slovensko vidljivost na osrednji mestni ulici, njen odhod pa je še dodaten znak hiranja goriškega mestnega jedra. K poslovanju podružnice v zadnjih mesecih nedvomno ni koristilo delovišče na Verdijevem korzu. V bližini je težko najti parkirno mesto, kar še zlasti velja za dopoldanske ure, ko stranke potrebujejo bančne storitve. To območje mesta pa so za- Sedež Zadružne banke Doberdob in Sovodnje na Korzu Verdi bumbaca pustili tudi avtobusi, ki so jih speljali po alternativnih progah. Zadružna banka Doberdob in So-vodnje je svojo podružnico preselila z Viala na goriški Korzo leta 2006. Svečanega odprtja, ki je potekalo 15. decembra istega leta, so se udeležili številni člani, krajevni upravitelji in kulturni delav- ci. Čeprav je od tedaj minilo le sedem let, se je v tem časovnem loku svet popolnoma spremenil, kar v negativnem smislu velja tudi za Gorico. V mestnem središču je zaprlo nešteto trgovin, kupna moč Goričanov je krepko oslabela, kriza je odpihnila več podjetij, tudi velikih in uglednih. (dr) mark medical Policijski obisk trajal le pol ure Policija iz Slovenije vodi na ozemlju države obsežno preiskavo korupcije v zdravstvu. V minulih dneh so pridržali štiri vodje oddelkov, dva kirurga in vodji lekarn ter nekaj predstavnikov dobaviteljev zdravstvene opreme, ki naj bi z nedovoljenim sprejemanjem oz. dajanjem daril javne finance oškodovali za več kot milijon evrov. V okviru preiskave so policisti obiskali tudi sežanske prostore podjetja Mark Medical, ki je v večinski lasti istoimenskega podjetja s sedežem v Ulici San Michele v Štan-drežu, ta pa je v lasti finančnega holdinga KB1909. Policijski obisk na sežanskem podjetju je trajal nekaj več kot pol ure. »Policisti so nas najprej obvestili, da med osumljenimi oz. osebami, zoper katere se vodi preiskava, ni nihče izmed zaposlenih v naši družbi in niti družba sama. Zatem so se lotili iskanja poslovnih poti med podjetjem Mark Medical ter nekaterimi pravnimi in fizičnimi osebami. Ker teh ni bilo, so v kratkem času zapustili naše prostore,« pravi Aleš Nanut, direktor podjetja Mark Medical, ki je eden izmed največjih dobaviteljev slovenskih bolnišnic. Glede na podatke iz aplikacije Supervizor je podjetje Mark v zadnjih desetih letih zabeležilo 165 milijonov evrov prometa s slovenskim zdravstvom. Njegova največja odjemalca sta Univerzitetni klinični center iz Ljubljane z 69,5 milijona evrov prometa v tem času in Univerzitetni klinični center iz Maribora z nekaj manj kot 32,4 milijona evrov prometa. Podjetje Mark Medical sodeluje z vsemi bolnišnicami v Sloveniji, poleg tega pa še z zdravstvenimi domovi, ministrstvoma za zdravje in za obrambo, lekarnami, fakultetami in domovi za upokojence. (dr) moscenice Kamiona v milanski garaži ni bilo več Goriški prometni policisti so pri cestninski postaji v Moščenicah zasegli ukradeno tovorno vozilo in ponarejeni 100-evrski bankovec, zaradi česar so enega moškega aretirali, drugega pa prijavili sodnim oblastem. V nedeljo se je po avtocesti do Moš-čenic zapeljal 31-letni ukrajinski državljan I.P., ki je sedel za volanom tovornega vozila tipa Mercedes Vito z italijansko registrsko tablico in dokumentacijo. Po prvem preverjanju policisti še vedno niso bili prepričani, da bi bil ukrajinski državljan lastnik tovornega vozila, zato pa so moškega pospremili v svojo kasarno v Ulici Pola na goriških Rojcah. V okviru preverjanja so se policisti preko telefona postavili v stik z lastnikom tovornjaka, ki sicer živi v Milanu. Policistom je zatrdil, da je njegov tovornjak parkiran kot vedno ob zaključku delovnega dela v hišni garaži. Potem ko so policisti Milančana pozvali, naj gre preveriti v garažo, ali je tovornjak zares tam, se je moški končno zavedal, da vozila ni več. Ukradli so mu ga le nekaj ur prej, ne da bi se on karkoli zavedal. Po opravljenem preverjanju so ukrajinskega državljana prepeljali v goriški zapor, kjer čaka na nadaljevanje sodnega postopka. V ponedeljek pa so prometni policisti pri Moščenicah zalotili 28-letnega romunskega državljana A.B., ki je cestnino plačal s ponarejenim 100-evrskim bankovcem. Policisti so moškega prijavili goriškemu sodišču, bankovec pa zasegli. V zadnjih tednih so nekaj ponarejenih 100-evrskih bankovcev našli tudi na cestninski postaji v Vilešu. Policisti so zaradi tega poostrili nadzor, saj po njihovem mnenju obstaja možnost, da bi se v sedanjih kriznih časih število ponarejenih bankovcev še povečalo. Z goriške prometne policije napovedujejo, da bodo poostrene nadzore izvajali tudi med skorajšnjimi božičnimi in novoletnimi prazniki, saj želijo na takšen način zagotoviti čim večjo varnost v cestnem prometu. n \ a tržič - V ladjedelnici Pod drobnogledom podizvajalska podjetja Posebno pozornost namenili statusu tujih delavcev Sile javnega reda so včeraj izvedle poostren nadzor nad delovanjem podizvajalskih podjetij v tržiški ladjedelnici Fin-cantieri; do njega je prišlo na podlagi protokola o sodelovanju, ki sta ga svojčas podpisali tržiška občina in goriška prefektura. Ladjedelnico so obiskali mestni redarji, policisti, karabinjerji, finančni stražniki, osebje luške kapitanije, inšektorata za delo in zdrtavstvenega podjetja, ki so preverili, ali v podizvajalskih podjetij spoštujejo vse zakonske predpise gleda zaposlovanja delavcev. Posebno pozornost so namenili statusu tujih delavcev, ki so najbolj pogosto žrtve izkoriščanja. Skupno so preverili identiteto štiridesetih oseb in obiskale tudi nekaj navtičnih delavnic v pristanišču; zaenkrat še ni znano, ali so pripadniki sil javnega reda ugotovili kako kršitev. Tržiški podžupan Omar Greco je prepričan, da je treba delovanje podizvajalskih podjetij skrbno nadzorovati, saj je le tako mogoče preprečiti kršenje zakonskih predpisov, ki ga je včasih zelo težko odkriti. tržič - Pri železniški postaji prijeli romunskega državljana Ob tirih rezal bakrene žice Podjetju RFI je povzročil veliko škodo predvsem zaradi zamud, do katerih je prišlo v železniškem prometu Železniški tiri pri Tržiču bonaventura Prijeli so ga, medtem ko je z velikimi kleščami rezal bakrene žice, ki so speljane ob železniških tirih. V noči s četrtka na včerajšnji dan je osebje železniške policije iz Tržiča izsledilo 24-letnega romunskega državljana K.M., ki mu pripisujejo odgovornost za številne kraje bakrenih žic, do katerih je prišlo v zadnjem mesecu. Zaradi kraj bakrenih žic varnost potnikov na vlakih ni bila ogrožena, so pa se nabirale zamude v železniškem prometu, s čimer je mladenič železniško podjetje RFI oškodoval za več tisoč evrov. Iz preiskovalnega dela, ki so ga opravili policisti, izhaja, da naj bi bil mladenič odgovoren za številne kraje bakrenih žic. 24-letnik je že bil obsojen po hitrem postopku. V Tržiču so v zadnjih časih obravnavali še nekaj drugih tatvin bakra. Karabinjerji so septembra aretirali 38-letnika iz Fiumi-cella, ki je zaposlen v ladjedelnici Fincantieri. S svojega delovnega mesta se je moški odpeljal s sto kilogrami bakrenih žic v prtljažniku avtomobila, poleg katerih je bil še ukradeni računalnik. Zaseženo blago, vredno 800 evrov, so karabinjerji vrnili podizvajal-skemu podjetju, ki je njegov lastnik. Februarja lanskega leta so v ladjedelnici ukradli še večjo količino bakra; čez noč ga je zmanjkalo celih 1500 kilogramov, s katerimi je na črnem trgu mogoče zaslužiti kakih trinajst tisoč evrov. Tudi v tem primeru so storilce izsledili; baker so ukradli uslužbenci nekega furlanskega podjetja. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 22. decembra 2013 13 gorica - V palači Attems likovni poklon goriški igralki Pogledi na Noro Gorica bo danes naredila nov korak k doseganju zavesti, da si je igralka Nora Gregor v filmu in gledališču prislužila sloves, ki ga pred njo in po njej ni noben drug Goričan. V palači Attems Petzenstein, kjer imajo svoj sedež Pokrajinski muzeji, bodo ob 18. uri odprli prvo sodobno likovno razstavo, ki je v celoti posvečena v Gorici rojeni igralki osemindvajsetih filmov in nepojasnjenega števila gledaliških predstav. Na pobudo združenja Prologo je Norina zgodba navdihnila triindvajset likovnikov z akademsko izobrazbo in, v nekaterih primerih, z vidno vlogo na umetniški sceni. Ustvarjali so v najrazličnejših tehnikah, plod njihovega dela pa bo z današnjim dnem in do 9. februarja na ogled v pritličju prestižne palače na Kornu. Ugledna umetnostna kritičarka Ne-lida Nemec je o Nori Gregor in o likovnem podvigu Prologovih ustvarjalcev zapisala naslednje: »Njena lepota je osupljiva, nezemeljska in navdihujoča. Skoraj popolna. Še danes se nas globoko dotakne: njen nasmeh, njen pogled, njen profil in njen an face. Njene oči. Globoke, izrazite, zgovorne. Njeno telo. Subtilno in gracilno. Elegantno. Vtis je močan in nepozaben. Kot bi bila pred nami živa in nam govorila besede svojih junakinj: Desdemone in Julije, Agnes Bermauer, Kätchen iz Heilbronna, Nathalie v Kleistovem Princu Hombur-škem, ja, in tudi Lepota v drami Das Salzburger große Welttheater Huga von Hof-mannsthala. V vlogah, ki so jo postavile na piedestal in omrežile navdušeno občinstvo. Toda bila je ljubljenka in žrtev. Ljubljena in izdana. Slavljena in pozabljena. Goričan-ka, ki jo je slavil Dunaj. Goričanka, ki je navdihovala režiserje. Goričanka, ki je pisala zgodovino filma in teatra v času, ki je ključno posegal v usode ljudi in narodov in za vedno spremenil njihova življenja in kraje. Tudi Nore Gregor ... Notranje popotovanje v Norin svet, v njeno življenjsko zgodbo in v lastno likovno govorico in sporočilo nam razpirajo dela, ki so jih ustvarili člani društva Prologo: o Norini zgodbi so spregovorili na način, ki govori o njej in o njih samih. O njihovih lastnih iskanjih zno- traj opredelitev, ki še vedno koreninijo bodisi v abstraktnih ali figurativnih zakonitostih druge polovice dvajsetega stoletja z močnim osebnostnim pečatom. Pred nami je razgrnjenih prav toliko pogledov, videnj in čutenj, kolikor je ustvarjalcev ... V njihovih umetniških iskanjih prevladuje po-doživetje Nore v smislu interpretacije njenega obraza ali telesa tako, kot je zapisal Merleau-Ponty: "Slikarjevo gledanje je nenehno porajanje." To seveda velja enako za skulpturo, objekt, sliko, risbo, grafiko, fotografijo ali video.« Ob Nelidi Nemec bo na današnjem odprtju razstave sodeloval še Fulvio DellAgnese, tudi sam avtor kritiškega prispevka v spremnem katalogu. Slovenska kritičarka in italijanski kritik sta obenem k. Dve izmed razstavljenih del: »Nora speculum« Ivana Crica in »Nora«Claudia Mrakica odraz čezmejne naveze ustvarjalnih sil, ki se izražajo skozi Prologove pobude. Tokrat razstavljajo Rossano Bertolo, Edi Carrer, Stefano Comelli, Ivan Crico, Ignazio Do-liach, Paolo Figar, Paola Gasparotto, Mau-rizio Gerini, Alessandra Ghirardelli, Francesco Imbimbo, Silvia Klainscek, Damjan Komel, Roberto Merotto, Claudio Mrakic, Azienda Provinciale Trasporti S.p.A. Ulica Caduti di An Nasiriyah 6, Gorica brezplačni info telefon: 800 955957 www.aptgorizia.it - apt@aptgorizia.it Stefano Ornella, Giovanni Pacor, Alfredo Pecile, Alessio Russo, Nika Šimac, Franco Spano, Lara Steffe, Drago Vit Rozman in Debora Vrizzi. Omembo zaslužijo še štiri vitrine z dokumentarnim gradivom o Nori Gregor v preddverju muzejske palače: med eksponati so tudi takšni, ki doslej niso še bili razstavljeni. Vstop bo brezplačen. gorica-tržič Usodo obeh porodnišnic pišejo župani Goriško zdravstveno podjetje pripravlja smernice za reorganizacijo svojih storitev, tudi porodniških oddelkov, vendar še ni nikakor dokončno določeno, da bodo goriško porodnišnico zaprli 28. februarja. »Do takrat moramo pripraviti svoje smernice, preden jih izročimo deželi, pa se moramo o njihovi vsebini dogovoriti s konferenco županov,« pojasnjujejo z goriškega zdravstvenega podjetja in poudarjajo, da je ravno mnenje konference županov odločilno za pripravo smernic za reorganizacijo zdravstvenih storitev. Kako se bodo župani izrekli, je težko napovedati, nedvomno pa bodo morali upoštevati, da je problem dvojnikov najbolj kričeč na področju porodnišnic. Tako goriška kot tržiška bolnišnica imata svojo porodnišnico, ki se po številu novorojenih otrok bistveno razlikujeta. V Tržiču bodo do konca leta našteli okrog 460 porodov, v Gorici jih bo le kakih 270. Po zakonu morajo porodnišnice presegati prag 500 porodov letno, zato pa je jasno, da sta dve porodnišnici v goriški pokrajini preveč, vendar še ni bilo dokončno določeno, katero izmed dveh bodo zaprli. medobčinsko sodelovanje Sovodenjske plače izračunavajo v Gorici Pripravljajo nov dogovor o skupni redarski službi Goriški župan Ettore Romoli in so-vodenjska županja Alenka Florenin sta včeraj podpisala dogovor o sodelovanju, na podlagi katerega bodo plače sovo-denjskih občinskih uslužbencev izračunavali na goriškem županstvu. »V bistvu smo obnovili dogovor, ki smo ga svojčas podpisali v okviru medobčinske zveze Aster. V prihodnjih mesecih se moramo dogovoriti še za nekaj vprašanj, med katerimi je na primer skupna redarska služba,« pojasnjuje sovodenjska županja Alenka Florenin. Sovodenjska občina bo za vsako izračunano plačo goriški občini odštela 18 evrov. Doslej so strošek krili s prispevkom dežele, zdaj pa bodo morali posegati po lastnih proračunskih sredstvih. Županja in župan podpisujeta nova gorica - Odprtje skate parka Primerjajo se lahko s Parizom in Ženevo »Kar lepo gužvo pričakujemo na poligonu. Udeležbo so napovedali rolkarji iz Slovenije, Italije, Avstrije s Hrvaške ...,« se današnjega uradnega odprtja novogori-škega rolkarskega poligona, ene največjih investicij za mlade v mestu, veseli Davor Miljkovič iz novogoriškega Športnega društva Raketa. Dobrega pol milijona vredno investicijo bodo namenu predali v prisotnosti slovenskega predsednika, domačina Boruta Pahorja, in novogoriškega župana Mateja Arčona. Da gre za težko pričakovano (ponovno) pridobitev v mestu priča tudi dejstvo, da je rolkarski poligon zaživel praktično še, preden so se z njega umaknili vsi gradbeni stroji. Novi rolkarski poligon nadomešča dotrajanega predhodnika, ki je stal na istem mestu. V Športnem društvu raketa so ga po najboljših močeh vzdrževali in servisirali celih deset let. Zadnji javni dogodek na njem se je odvil pred trinajstimi leti, nato ru: namesto da bi se mladina nabirala v centru pred bari, se lahko zbira in druži v takem odprtem prostoru. Tu je na voljo tudi brezplačni internet in wireless, postavljene so spletne kamere - tako za nadzorovanje morebitnega vandalizma kot za prenos dogodkov po vsem svetu,« našteva Miljkovič, ki je prepričan, da se bo Nova Gorica s to novo pridobitvijo še bolj utrdila na zemljevidu za rolkarje zanimivih urbanih središč. »S tem smo res pravilno usmerili mesto Nova Gorica in pokazali ne le Sloveniji, temveč vsemu Balkanu, kako se takšni stvari streže. Tako je tudi drugod po Evropi - večina tudi manjših mest ima tako lepo urejene poligone. Ni ravno največji poligon na svetu, tega ne bom trdil, a je sprojektiran tako, da lahko gosti tako državne kot tudi mednarodne prireditve. Po kvadraturi in obsegu je primerljiv z drugimi po Evropi: v Parizu, Ženevi na primer,« primerja Miljkovič. Rolkanje ali Rolkarski park je v uporabi že pred odprtjem foto k.m. pa je začel propadati do te mere, da ni bil več varen za uporabo. Nekateri elementi v njem pa že od začetka niso bili narejeni po standardih, ki v Evropi in Sloveniji veljajo v teh primerih, opozarja Miljkovič. Novi park je betonski, kar omogoča večjo vzdržljivost površin ter manjše oddajanje hrupa v okolje ter bistveno večjo varnost za uporabnike. Zasnovan je po sodobnih standardih, vsebuje elemente, ki so prisotni tudi na ulici: stopnice, ograje, klančine . Njegova posebnost je rolkarski bazen s tribunami v spodnji elipsi in pa tudi to, da je nastajal v sodelovanju z uporabniki. Vstop v novogoriški rolkarski park je prost. »Uporablja ga lahko vsakdo, a bo treba upoštevati določena pravila. Ni namreč narejen za hojo, mountain bike kolesa ali motorizirana kolesa. Dovoljena so le BMX kolesa, rolerji, skiroji in rolke. Ni pa namenjen le športnim dejavnostim, pač pa lahko pomeni socializacijo v tem prosto- skejtanje je urbana kultura, ki izhaja ravno iz mestnih središč in ne z obrobja, zato tudi v drugih evropskih mestih rolkarske ali skate parke gradijo v mestnih središčih. »Za nekatere je rolkanje tabu, čudna kultura. A že v letih, ko je deloval prejšnji rolkarski poligon, je bila prepoznavnost Nove Gorice na ta račun velika. Poznajo jo v ZDA, Angliji in drugod po Evropi. Zato se rolkarji od vsepovsod tudi prihajajo sem snemat in nemalo kdaj se ljudje sprašujejo, zakaj Američan ali Anglež skače po teh stopnicah . Zato ker imamo nekaj, kar jih sem pripelje,« pravi Miljkovič. Današnje odprtje se uradno začenja ob 11. uri, udeleženci pa se bodo začeli zbirati že uro prej. Med 12. in 16. uro sledijo koncerti. »Ker je v zimskem času dan kratek, večjih tekmovanj ne moremo organizirati, za pomlad pa že imamo v načrtu lep program,« pristavlja Davor Miljkovič. Katja Munih 14 Sobota, 21. decembra 2013 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Nadškofija z novim sistemom zagotavljanja pomoči ljudem v stiski Delo namesto posojil Pomagali bodo družinam v stiski, vendar ne s posojili, kot so doslej počenjali. »Po novem bomo ljudem pomagali z delom. Ustanovili smo nov sklad, s pomočjo katerega bomo brezposelnim priskočili na pomoč pri iskanju zaposlitve. Začeli bomo takoj po novem letu, po župnijah že imamo svoje referente, ki bodo ljudem pomagali, da se vključijo v projekt,« pojasnjuje Paolo Zuttion, duhovnik in odgovorni za goriško Karitas, ki je včeraj z goriškim nadškofom Carlom Re-daellijem predstavil pobude, s katerimi si nadškofija prizadeva za blaženje stiske in pomoč družinam. »Leta 2009 smo ustanovili solidarnostni sklad, v okviru katerega smo do leta 2011 med 293 družin skupno razdelili 500.000 evrov. Pomoč je bila organizirano tako, da smo osebam v stiski zagotavljali od 100 do 400 evrov na mesec za obdobje desetih mesecev. Prejemniki pomoči so se obvezali, da vrnejo denar, komaj se njihovo ekonomsko stanje izboljša. Denar je na koncu vrnil le en prejemnik pomoči, kar dejansko kaže na to, da kriza nikakor ne popušča in številni ljudje ne uspejo najti izhoda iz nje,« razlaga Zuttion in pojasnjuje, da so si zamislili nov način pomoči za družine. »Ustanovili smo nov sklad; vanj je 50.000 evrov prispevala Fundacija Goriške hranilnice, 50.000 evrov smo zbrali s pomočjo iz sklada 8 tisočink. Zbiramo tudi prostovoljne prispevke posameznikov, ravno pred kratkim mi je gospodar podjetja Goriziane iz Vileša napovedal, da bo prispeval 10.000 evrov in da je v okviru projekta pripravljen tudi vzeti v službo nekaj brezposelnih,« pravi Zut-tion in pojasnjuje, da bodo denar iz sklada uporabili za delovne staže, za poklicno usposabljanje in tudi za nabavo »vouc-herjev«. »Včasih so prišli k nam ljudje in nas prosili za pomoč za plačilo računa za vodo. Zdaj jim bomo denar izročili v zameno za delo, ki ga bodo opravili, morda za čiščenje ceste, za vrtnarjenje, za najrazličnejša druga "delca"« poudarja Zuttion. Projekt bodo speljali v sodelovanju z združenjem ACLI in z župnijami, ki bodo pomagali prosilcem pomoči, da pridejo do prave oblike dela. Karitas in združenje ACLI že vzpostavljata sodelovanje s stanovskimi organizacijami obrtnikov in z raznimi zadrugami, da bi imela čim več partnerjev za izpeljavo projekta. Nadškof poudarja, da so se za novo obliko pomoči odločili, ker je družin v stiski vedno več. »V prihodnjih dneh bom kosil v kapucinski menzi, kjer se v zadnjih časih soočajo s prostorsko stisko in so morali za potrebe jedilnice urediti nove prostore. V prejšnjih letih je pri kapucinih kosilo po dvajset do trideset ljudi, danes jih je že petdeset; približno polovico je tujcev, ostali so domačini. Doslej so za pripravo hrane skrbeli prostovoljci; ker je po novem gostov toliko, so morali poiskati kuharja, saj pripraviti kosilo za tako številčno skupino ljudi ni kar tako,« pravi nadškof in opozarja, da v centru Karitas nudijo pomoč tudi nekaterim azilantom, za katere je v centru CARA v Gradišču zmanjkalo prostora. Brez strehe nad glavo je bilo do včerajšnjega dne še drugih 48 azilantov, za katere pa so ravno včeraj našli nastanitev. Notranje ministrstvo je dalo na razpolago goriški prefekturi za zagotovitev nastanitve za azilante nekaj denarja, približno 30 evrov na dan za vsakega priseljenca. Na včerajšnjem omizju za priseljence so se dogovorili, da bodo azilanti nekaj časa nastanjeni v hotelu Internazionale, kamor so jih pospremili sinoči in kjer so torej prespali. Doslej so azilanti, za katere v centru CARA ni bilo prostora, šotorili v gozdičku med Zagrajem in Gradiščem, ne da bi jim kdorkoli pomagal. (dr) Nadškof v kapucinski menzi bumbaca nova gorica Brezplačna kosila za socialno šibke Strnili moči za pomoč občanom v stiski Na vse večjo socialno stisko nekaterih občanov so se te dni odzvali v novogoriškem Domu upokojencev. Kosila, ki jim dnevno ostajajo, bodo od 2. januarja dalje vse dni v tednu, tudi ob vikendih, brezplačno ponudili tistim, ki si zaradi pomanjkanja denarja topel obrok težko privoščijo. Ta gesta je sprožila takorekoč cel plaz: na pobudo novo-goriške mestne občine so k sodelovanju pristopili še Dijaški dom, območno združenje Rdečega križa, Center za socialno delo, Medobčinsko društvo prijateljev mladine za Goriško, humanitarno društvo KID, Karitas, Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote iz Mirna in vrtec Nova Gorica. Vsi našteti bodo s skupnimi močmi v prihodnjem letu ljudem v stiski nudili možnost koriščenja toplih obrokov. V domu upokojencev bodo poskrbeli za 20 kosil dnevno, v Dijaškem domu pa od ponedeljka do petka za 30 kosil dnevno. Obrok bo moč dobiti z boni, ki so na voljo na novogoriškem Rdečem križu v času uradnih ur. (km) gorica - Karitas Na pomoč priskočili agencija in kavarna Aperitiv z nabirko prispevkov za družine v stiski Človekoljubno akcijo bosta v ponedeljek, 23. decembra, v Gorici izpeljali nepremičninska agencija Ricci in kavarna Garibaldi. Med večernim predbožičnim aperitivom bodo zbirali prostovoljne prispevke za družine z Goriškega, ki se vse pogosteje obračajo na emporij solidarnosti, ker si nakupov v trgovinah enostavno ne morejo privoščiti. Agencija in kavarna bosta pobudo organizirali že tretje leto zapored, potekala pa bo v omenjeni kavarni na vogalu med Korzom Italia in Ulico XXIV Maggio od 18. ure dalje. Pred dvema letoma so nabrani denar namenili združenju Casa mia, v lanskem letu pa goriškemu Anfassu. Letošnje prispevke bodo v celoti izročili goriški Karitas, ki upravlja emporij solidarnosti. Agencija bo med letom v isti sklad namenila tudi delež zaslužka od vsake sklenjene najemni-ške pogodbe, kavarna Garibaldi pa od vsake steklenice, ki jo bodo odprli v lokalu. »Novoletni Capriccio« Novogoriška NOVA filharmonija bo s kakovostnim glasbenim projektom -»Novoletni Capriccio« - obiskala šest koncertnih prizorišč v Sloveniji. Zaradi velikega zanimanja koncertnih hiš po Sloveniji za ta primorski mladinski orkester, v katerem igrajo tudi »zamejski« instrumentalisti, bodo koncerti potekali vse do februarja in se v drugi polovici januarja iz »Novoletnega Capriccia« preimenovali v - za čas bolj aktualen -»Koncertni Capriccio«. Poseben gost na nastopih bo Maurizio Marchesich (bandoneon). Prvi koncert bo nocoj ob 20.15 v Kulturnem domu v Novi Gorici; že v ponedeljek, 23. december, ob 19.30 pa bodo nastopili v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. V Tržiču »parada« tankov V tržiško pristanišče je v noči s četrtka na petek priplula tovorna ladja, na kateri so bili natovorjeni tanki italijanske vojske. Iz pristanišča so jih na tovornjaki prepeljali po Drevoredu San Marco in Ulici Toti do železniške postaje, kjer so jih natovorili na vlak. Kam je bil nato vlak namenjen, je zaenkrat ovito v vojaško tajnost. Obizzi častni predsednik Upravni svet Fundacije Goriške hranilnice je včeraj imenoval za svojega častnega predsednika odvetnika Franca Obizzija; med krajšo svečanostjo so mu podelili plaketo in se mu zahvalili za opravljeno delo v 19 letih predsedovanja Fundacije. Omissis še samo danes V Gradišču se danes zaključuje festival sodobne umetnosti Omissis. Ob 19. uri bo v vinoteki Serenissima enourna delavnica »Creative ways to use your brain«. Ob 21. uri bo v občinskem gledališču finska skupina WHS uprizorila spektakel Speed Blindness; ob 22. uri se bo v dvorani Bergamas poljska skupina Suka Off predstavila z igro za odrasle Transfera 5.1. Pojski umetniki so v Gradišču že uspešno nastopili leta 2009. nova gorica - Zveza Sindikatov azbestnih bolnikov Slovenije Azbest ne pozna meje Da nekdo zboli, je lahko usodno že eno samo azbestno vlakno - Mara Černic o ukrepih goriške pokrajine »Azbest ne pozna meja. Morda se iz vašega modela lahko marsikaj naučimo,« je včeraj na posvetu o azbestu v Novi Gorici slovenski evropski poslanec Ivo Vajgl pohvalil ukrepe, s katerimi goriška pokrajina spodbuja prebivalce k odstranjevanju azbestnih izdelkov iz okolja. Dogodek, na katerem je Zveza SABS (Sindikati azbestnih bolnikov Slovenije) želela opozoriti na ranljivost obolelih zaradi azbesta, je v nasprotju s pričakovanji organi- zatorjev uspel samo v Novi Gorici. »Od 210 slovenskih županov se je za pokroviteljstvo in s tem finančno pomoč pri organizaciji dogodka odzval samo novogoriški župan Matej Arčon. Odziv preostalih županov je zastrašujoč,« je opozorila Marjeta Šibav, izvršna sekretarka Zveze SABS. Azbest pa ni problem le Goriške, v Sloveniji je 30 večjih podjetij, ki so se ukvarjala z azbestom, izpostavljenih mu je bilo več kot 23.000 delavcev, našteva Bojan Goljevšček, predsednik Zveze tržič Zaprte so bile celih 78 let Končno odpirajo rimske terme, za obnovo šest milijonov evrov Tržiške terme bonaventura Po večletnem čakanju in skrbnem obnovitvenem posegu bodo danes v Tržiču končno predali namenu prenovljene rimske terme. Svečanost prirejajo ob 11. uri, zaigrala bo celo mestna godba na pihala. Po nagovorih krajevnih upraviteljev bo mogoče terme obiskati in si ogledati, kako zgledajo po koreniti obnovi. Objekt so zaprli pred 74 leti, tik pred začetkom druge svetovne vojne. Terme so pod avstro-ogrskim cesarstvom od leta 1848 naprej delovale kot zdravilišče, zatem so bile med prvo svetovno vojno porušene in za časa fašizma obnovljene. Objekt je nato same- val vse do današnjih dni, čeprav je še naprej slovel po topli vodi, ki izvira iz zemlje pri 36 stopinjah Celzija in slovi po izredni zdravilni moči. Zgodba o obnovi term se je začela uresničevati med županovanjem Gianfranca Piz-zolitta; tržiška občina je obnovi namenila 1,2 milijona evrov, 1,5 milijona evrov je prišlo z dežele, 2,5 milijona evrov je pristavilo podjetje Terme Romane. Konzorcij za razvoj tržiške industrijske cone je ob termah zgradil parkirišče s petinštiridesetimi mesti, okrog katerega bodo še posadili drevje, tako da je obnova objekta skupno stala okrog šest milijonov evrov. SABS. V proizvodnji in prodaji azbesta resda ni več, je pa prisoten v številnih izdelkih, vgrajen je v številne objekte ... »Da nekdo zboli, pa je lahko usodno že eno samo azbestno vlakno,« opozarja Goljevšček. Mara Černic, podpredsednica pokrajine Gorica, je na včerajšnjem posvetu povedala, da problematika, povezana z azbestom, v goriški pokrajini izvira iz tržiških ladjedelnic, in orisala je boj svojcev in preživelih na sodišču, ki so jeseni končno dočakali sodni epilog in obsodbe odgovornih. »Oškodovancem je bila priznana odškodnina, pa tudi to, da je bil zakrivljen velik zločin,« je dejala Černičeva, ki je v nadaljevanju povzela prizadevanja pokrajine, da se vgrajeni azbest v čim večji meri in varno odstrani iz okolja. V ta namen je pokrajinska uprava letos objavila javni razpis, s katerim se je obvezala, da zainteresiranim občanom sofinancira polovico investicije v odstranitev azbesta, in sicer v velikosti do 25 kv. metrov. Vsem prijavljenim občanom so tudi že predlagali podjetje, ki naj bi dela izvedlo. Tako so jim olajšali dolgo in zapleteno birokratsko proceduro, s katero se marsikdo ni želel ubadati. »Odziv je bil zelo velik. V letu 2013 smo dobili več kot 600 prošenj. Vsega skupaj smo na ta način v goriški pokrajini odstranili 3.500 kv. metrov azbesta. Prošenj imamo še, sredstva pa so že pošla, a upam, da jih v novem finančnem letu zopet pridobimo prav za ta namen,« je dodala Černičeva. Prizadevanja za odstranitev azbesta iz okolja in s tem posledično zmanjševanje obolevnosti pa ni stvar le enega omejenega okolja. Da bi dosegli trajne rešitve, bi to moral postati širše prepoznan problem. Zato je opozorilo, da azbest ne pozna meja, še kako na mestu. (km) Z novogoriškega posveta foto k. m. GORIŠKI PROSTOR / Sobota, 21. decembra 2013 15 SVETA GORA Razstavljajo jaslice Na Sveti Gori nad Gorico bodo jutri odprli tradicionalno razstavo jaslic, ki jo prirejajo že dvanajsto leto zapored. Organizator je frančiškanski samostan Sveta Gora, ki razstavo prireja v sodelovanju s Krajevno skupnostjo in Turističnim društvom iz Solkana ter z združenjem Krajevna skupnost Pevma, Štmaver, Oslavje. Združenje (prej rajonski svet) je pri pobudi prisotno od samega začetka in ima zaslugo, da poleg številnih razstavljavcev iz Slovenije svoje izdelke ponujajo na ogled tudi avtorji in skupine iz zamejstva. Odprtje bo jutri ob 15. uri v kapeli svetogorske bazilike; pozdravili bodo pater gvardijan Pe-pi Lebreht in predstavniki soorgani-zatorjev, med katerimi bo Lovrenc Persoglia, predsednik pevmsko-štmavrsko-oslavskega združenja. Razstava jaslic v Frančiškovi dvorani bo odprta do 12. januarja, ogled pa bo možen ob nedeljah in praznikih od 9. do 18. ure, ob delavnikih od 10. do 17 ure; med 7. in 11. januarjem bo odprta med 14. in 17. uro. (vip) POHOD IN SVEČANOST 70-letnica 9. Korpusa Slovensko planinsko društvo iz Gorice (SPDG) se je pridružilo obeleževanju 70-letnice ustanovitve 9. Korpusa NOV in v ta namen organiziralo pohod od Lokev do Gorenje Trebuše (in nazaj). Skupina goriških planincev se je na pot odpravila včeraj pod večer, in sicer z avtomobili do Lokev; prenočili so v Domu na Lazni, danes navsezgodaj pa se peš podali v Gorenjo Trebu-šo, kjer bo spominska svečanost. Potekala bo z začetkom ob 11. uri pri Skoku v organizaciji Skupnosti borcev 9. Korpusa NOV in POS. Poleg goriških planincev se je bodo udeležili predstavniki slovenskih borčevskih združenj. V programu bodo z nagovori sodelovali predsednik Krajevne skupnosti Gorenja Trebu-ša Franc Ličer, župan občine Tolmin Uroš Brežan in predsednik Socialnih demokratov Slovenije Igor Lukšič, o pomenu ustanovitve in vlogi 9. Korpusa pa bo govoril tržaški zgodovinar Jože Pirjevec. Sledila bosta kulturni program in tovariško srečanje. gorica - Radio Zastava z zgoščenko »Silentium« Dvorana na nogah V Kulturnem domu so predstavili trinajst čisto novih in nikakor ne umirjenih skladb »Silentium« je naslov najnovejše zgoščenke goriške glasbene skupine Radio Zastava, ki so jo krstno predstavili v sredo v dvorani Kulturnega doma. Iz naslova bi lahko razumeli, da gre za umirjene in ne preglasne skladbe. V resnici pa je glasba skupine Radio Zastava nasprotje tega, saj črpa iz klezmerja in ritmično zelo razgibanih balkanskih viž. To so skladbe, ki imajo svojevrsten zven in hkrati moč, da vklenejo poslušalca in ga vpletejo v dogajanje do takšne mere, da glasbo podoživlja skupaj z izvajalci. Nastopi tovrstnih ansamblov -Radio Zastava seveda ni izjema - se že po nekaj trenutkih prelevijo v ljudski praznik, na katerem se podivjanim ritmom razposajeno odzivajo tudi poslušalci. Natanko to se je v sredo dogajalo v goriškem Kulturnem domu, kjer je bila dvorana dobesedno na nogah. »Silentium« iz naslova torej ni veljal niti za občinstvo, ki je bilo s svojim navdušenim odzivanjem vse prej kot tiho ... Za predstavitev nove zgoščenke, ki vsebuje trinajst skladb, je skupina izbrala ravno goriški Kulturni dom, ki jo je gostil že pred leti. Kar lepo število ljubiteljev tovrstne glasbe, ki je precej različna od srednjeevropskih glasbenih kalupov, se je odzvalo vabilu in se v skoraj dvournem koncertu brez premora na- Radio Zastava na odru Kulturnega doma užilo lepot in energije balkanskih melodij. Občinstvo ni »podivjalo« v pravem pomenu besede, od prve do zadnje minute pa je dogajanje na odru spremljalo z ritmičnim ploskanjem in vzkliki spodbude. Skratka, šlo je za vzdušje, ki ga znajo pričarati samo trubači. Osme-rico godbenikov - občasno sta se jim pri- foto k. d. družila še dva - sestavlja pet pihal, harmonika, tolkala in veliki boben, ki s svojim značilnim ritmičnim udarjanjem daje skladbam poseben pečat; na trenutke ta spominja celo na cirkuške parade. O skupini sta med posameznimi skladbami spregovorila pozavnist Leo Virgili in harmonikar David Cej. Povedala sta, da Radio Zastava veliko nastopa in da jih v zadnjih časih vabijo mar-sikam. Poleg Italije in Slovenije so »Za-stavašem« že prisluhnili tudi v Rusiji, Franciji, Veliki Britaniji, Avstriji in drugod. V veliko čast pa si štejejo drugo mesto, ki so ga osvojili na odmevnem festivalu trubačev v srbski Guči. Za nastop in za izbiro koncertnega prizorišča se je ansamblu zahvalil predsednik Kulturnega doma, Igor Ko-mel. Poudaril je zlasti dejstvo, da kljub znanim težavam, povezanim s splošno krizo, ostaja Kulturni dom ob strani prizadevnim in kakovostnim domačim ustvarjalcem, med katere nedvomno sodi tudi skupina Radio Zastava. (vip) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481808074. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 0481-99214. Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 20. decembra, ob 20. uri »Srečanje« (Nina Mi-trovic) in 21. decembra, ob 20. uri »Kraja« (Eric Chappell); informacije na bla-gajna.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. Razstave DOBRODELNA LIKOVNA PRODAJNA RAZSTAVA UMETNIKI ZA KARITAS je na ogled v galeriji Ars na Travniku v Gorici po urniku odprtja knjigarne. POKRAJINSKI MUZEJI obveščajo, da bodo v prazničnem času muzejske zbirke v goriškem grajskem naselju odprte v torek, 24. decembra, 9.00-13.30, od 26. do 29. decembra 9.00-19.00, 1. januarja2014, 14.0019.00, od 2. do 5. januarja 20149.00-19.00; palača Attems v Gorici bo odprta v torek, 24. decembra, 10.00-13.30, od 26. do 29. decembra 10.00-17.00, 1. januarja 2014, 14.00-17.00, od 2. do 5. januarja2014 10.0017.00; galerija Spazzapan v Gradišču bo odprta v torek, 24. decembra, 10.00-13.30, 26. in 27. decembra 15.00-19.00, 28. in 29. decembra 10.00-19.00, od 1. do 3. januarja 2014, 15.00-19.00, 4. in 5. januarja 2014 10.00-19.00. Vse zbirke in razstave bodo zaprte 25. decembra, 30. in 31. januarja 2014 ter 6. januarja 2014. ~M Koncerti TRADICIONALNI BOŽICNI KONCERT v Doberdobu v priredbi pihalnega orkestra Kras bo v nedeljo, 22. decembra, ob 20. uri v župnijski dvorani v Doberdobu. Sodeluje mladinska godba in najmlajša skupina mažoretk. BOŽIČNI KONCERT V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ bo v ponedeljek, 23. decembra, ob 20.30 in v petek, 27. decembra, ob 20.30. Mozartovo Kronungmesse in slovenske božične pesmi v novih orkestracijah bo izvajalo nad 150 izvajalcev; nakup in rezervaci- ja vstopnic vsak dan v centru Bratuž med 8.30 in 12.30, po tel. 0481-531445, kcl.bratuz@libero.it. BOŽIČNI KONCERT »LOOKING FOR CHRISTMAS« bo v sredo, 25. decembra, ob 20. uri v gostilni Miljo pri Devetakih. Nastopili bodo Flavia Quass, Elisa Ara-monte in Michela Grena ob spremljavi pianista Gianpaola Rinaldija; rezervacije po tel. 0481-78250, 331-1263714. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v ponedeljek, 30. decembra, ob 20.45 novoletni koncert fil-harmonike Jora iz Romunije; informacije na lipizer@lipizer.it. BIG BAND GONE WITH THE SWING prireja koncert ob 20. obletnici delovanja z naslovom »The twenties!« danes, 21. decembra, ob 21. uri v občinskem gledališču v Krminu. Gostje večera bodo Davide Ghidoni, ki bo igral trobento, Giorgio Gio-vannini trombon in Andres Villani tenorski saks in flavto. Čestitke Danes v Doberdobu jih JESSICA 18 slavi, polno zdravja, sreče, nadaljnjega nasmeha Ti želimo vsi mi. Najlepše želje Ti pošiljamo tata, mama, Eva in vsi, ki te imamo radi. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.00 -19.50 - 22.10 »Frozen il regno di ghiac-cio«. Dvorana 2: 14.45 - 17.45 - 21.00 »Lo Hobbit: La desolazione di Smaug«. Dvorana 3: 15.00 - 17.20 - 19.50 - 22.10 »I sogni segreti di Walter Mitty«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 14.30 - 16.30 -18.30 - 20.30 - 22.30 »Frozen il regno di ghiaccio«. Dvorana 2: 15.15 - 17.20 - 19.50 - 22.00 »Philomena«. Dvorana 3: 15.30 - 17.40 - 20.00 - 22.10 »Colpi di fortuna«. Dvorana 4: 16.00 - 18.00 - 20.15 - 22.15 »Un fantastico via vai«. Dvorana 5: 14.45 - 17.45 - 21.00 »Lo Hobbit: La desolazione di Smaug«. 9 Šolske vesti NA AD FORMANDUMU sprejemajo prijave na tečaje s kmetijskega področja, ki so namenjeni vsem, ki se želijo ukvarjati s kmetijstvom in tistim, ki želijo obogatiti svojo ponudbo na domači kmetiji: tečaj »Upravljanje agriturizma« (100 ur) in tečaj »Splošno kmetijstvo« (150 ur). Tečaja bodo izvajali v Gorici in v Čedadu in bosta začela do konca januarja 2014. Od 7. januarja 2014 spre- jemajo prijave in nudijo informacije na Ad formandumu, (Korzo Verdi 51 v Gorici, tel. 0481-81826, go@adforman-dum.org). S Poslovni oglasi IŠČEM delo kot gospodinjska pomočnica ali negovalka starejših oseb 24/24. Imam veliko izkušenj. Tel. 00386-70426768 H Mali oglasi POŠTENA IN DELAVNA gospa z izkušnjami išče delo kot negovalka ostarelih in invalidov, lahko tudi za varstvo otrok in kot hišna pomočnica; tel. 003864-0272290. PRODAM otroško posteljico Foppape-dretti v natur barvi in jogi, prenosno posteljico Prenatal in jogi, stoličko za hranjenje Peg Perego Prima Pappa, razne otroške avtosedeže, vse v dobrem stanju, cena po dogovoru. Tel. 347-0823799. I!3 Obvestila KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo med božičnimi prazniki zaprta od 23. do 31. decembra. DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ul. Mameli v Gorici bo med božičnimi in novoletnimi prazniki odprta ob delavnikih od ponedeljka, 23. decembra, do sobote, 4. januarja 2014, med 7.45 in 13.30. Od torka, 7. januarja 2014, bo odprta po običajnem urniku med 7.45 in 18.45 od ponedeljka do petka in ob sobotah do 13.30. URADI SSO v Trstu, Gorici in Čedadu bodo zaprti zaradi božičnih in novoletnih počitnic od ponedeljka, 23. decembra, do vključno ponedeljka, 6. januarja 2014. ZSKD obvešča, da bo goriški urad med božičnimi prazniki zaprt od 23. decembra do vključno 6. januarja. URADI FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki ulici (Ul. Car-ducci) 2 v Gorici bodo zaprti od 24. decembra 2013 do 3. januarja 2014. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA prireja od 19. januarja dalje nedeljske tečaje alpskega smučanja v kraju Forni di Sopra. Prijave bodo sprejemali samo na sedežu društva, Verdijev korzo 51/int. v Gorici, v petek, 27. decembra, ter v petek, 3. januarja, med 18. in 20. uro. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem silvestrovanja, da bo v soboto, 28. decembra, odpeljal v Pine-to pri Gradežu prvi avtobus ob 15.30 s trga Medaglie d'oro - na Go-riščku, nato s postanki pri vagi, v Podgori pri spomeniku in športni palači ter v Štandrežu na Pilošču. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 15.45 s Pilošča, nato s postanki v So-vodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah, v Doberdobu in Jamljah. Organizatorji priporočajo točnost. Na razpolago je še nekaj prostih mest, informacije in prijave po tel. 0481882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-390697 (Marija Č.), tel. 0481-884156 (Andrej F.), 3471042156 (Rozina F.). ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na www.zpzp.si objavljena prijavnica za revijo Primorska poje. Rok prijave je do 31. decembra. OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta do 31. decembra. Ponovno bo odprta v četrtek, 2. januarja. 0 Prireditve BETLEHEMSKO LUČKO bodo v Štma-ver prinesli Solkanci danes, 21. decembra, ob 17. uri in jo izročili sosedom iz Štmavra, Pevme in Oslav-ja, ki jih bodo pričakali na bivšem kmečkem mejnem prehodu v Štma-vru. Srečanje se bo nadaljevalo na kmečki domačiji Grad Štmaver (pri Barnabi). DRUŠTVO TRŽIČ vabi člane in prijatelje v ponedeljek, 23. decembra, ob 17. uri na sedež v Ul. Valentinis 84 v Tržiču na božično in novoletno družabnost. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Ruggero Gentile iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah, sledila bo upepelitev; 10.00, Ada Calligaris vd. Napea iz goriške splošne bolnišnice v cerkev pri Ma-donini, sledila bo upepelitev. DANES V LOČNIKU: 11.30, Roberto Er-macora (z glavnega goriškega pokopališča) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 10.30, Pierina Motta vd. Biscuola (iz bolnišnice v Tržiču) v cerkvi Marije Matere Cerkve in na pokopališču; 11.30, Lucia Occhipinti (iz bolnišnice v Tržiču) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upe-pelitev. DANES V TRŽIČU: 12.00, Pietro Blasco na pokopališču. 1 2 Sobota, 21. decembra 2013 APrimorski r dnevnik 'J Parker v Franciji, Kempel v Avstriji PARIZ - Sloviti košarkar Tony Parker (na fotografiji ANSA) je drugič v karieri postal športnik leta v matični domovini (prvič leta 2003). Izbor pripravlja športni časopis L'Equipe. Košarkar San Antonio Spursov je letos v Sloveniji odločilno pripomogel, da je Francija osvojila naslov evropskega prvaka. Na Eurobasketu je bil tudi razglašen za najboljšega igralca. Slovenski nogometaš Kevin Kempel pa je zasedel drugo mesto na izboru najboljšega nogometaša Avstrije. največ glasov trenerjev je dobil nogometaš Bayerna David Alaba. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Odličen Belinelli z rekordom OAKLAND - San Antonio Spurs je na gostovanju pri Golden State Warriors v ligi NBA zmagal z 102:104. Ob odsotnosti velikih imen se je izkazal Italijan Marco Belinelli, ki je zbral 28 točk v 29. minutah (6:8, 4:8, 4:4), in tako dosegel nov osebni rekord. Medtem pa se bo Los Angeles Leakers moral spet odpovedati zvezdniku Kobe Bryan-tu, ki si je na tekmi proti Memphisu Grizzlies poškodoval levo koleno in bo moral počivati vsaj šest tednov. naš pogovor - Franco De Falco o svoji knjigi, Triestini in škandalih Nogomet v času krize Predbožični čas je obdobje, ko ure minevajo v iskanju daril za najbližje. Večkrat je izbira zahtevna, dobra rešitev pa je lahko knjiga. Za navijače Triestine je tokrat med najbolj iskanimi knjiga spominov nepozabnega Totoja De Falca »Toto e Trieste un amore grande« (Toto in Trst, velika ljubezen) v katerem nekdanji napadalec in športni direktor Triestine obuja spomine na nepozabna leta, ko je v rdečem dresu s hele-bardo tresel nasprotnikove mreže. Izdaja knjige je bila le povod za daljši pogovor o težkih časih, ki jih doživljata tržaški in italijanski nogomet: »Triestino spremljam od daleč, a žal mi je, da rezultati niso na nivoju. Pomisliti, da je nekje na sredini lestvice v D-ligi in, da je po samih desetih krogih, že odpisana od boja za prva mesta, to boli.« Knjiga je knjiga spominov na najlepše obdobje vaše nogometne kariere in knjiga, v kateri razkrijete vso svojo ljubezen do mesta, ki je postalo vaš drugi dom. Zakaj ste se odločil, da se lotite pisanja knjige? Lani sem prišel na praznik enega izmed klubov navijačev Triestine in sem videl občutek udanosti usodi teh navijačev. Spominjalo me je na občutke leta 1980, ko sem prvič prispel v to mesto. Zdel se mi je pravi trenutek, da s knjigo opišem nogometni preporod, ki ga je takrat doživela Trie-stina. Kanček optimizma, ki ga mesto in ekipa potrebujeta. Knjiga noče biti toliko obujanje spominov, kolikor pričevanje o tem, da je preporod možen. Le dve leti pozneje je bilo na stadionu 20 do 25 tisoč navijačev. Prepričan sem, da se tisti zlati časi lahko povrnejo. Gre tudi za ljubezensko knjigo, saj je morda zame Trst postal prvi dom, ne drugi, čeprav v njem ne živim. Kaj pa se je spremenilo v teh treh desetletjih v svetu nogometa? Svet se je spremenil. Spremenil se je način življenja. Mi smo živeli med ljudmi. Celo mesto se je zavedalo tega in nekako so nas navijači posvojili. Bila je ekipa mesta in kot tako so jo doživljali. Mislim, da je takratna ekipa še sedaj najbolj priljubljena med navijači. In seveda se najbolj spominjajo napadalcev, to se pravi mene in As-cagnija. Takrat si igral z dušo. To v današnjem svetu težko najdeš. Nogometaši so kot bančni uslužbenci. Pridejo na trening, trenirajo, odidejo in jih ne vidiš več do nslednjega dne. Mi pa smo živeli skupaj. Igralci med sabo in z navijači. Enostavno dandanes prevladuje ekonomska plat, takrat je prevladovala športna. Spremenil se je svet in nogomet z njim. Preidimo na bolj delikaten argument. Nov škandal pretresa svet italijanskega nogometa s podkupninsko-stavniško afero oziroma prilagajanjem končnih izidov. Sam ste bil pred dvema letoma vpleten v nekaj podobnega in prisiljen eno leto mirovati zaradi prepovedi opravljanja funkcije. Nimam nobenega problema govoriti o tem, saj imam popolnoma čisto vest. Prestal sem enoletno kazen in še ne vem točno zakaj. V nekaterih prisluškovanjih je prišlo na dan moje ime; športna pravica ima različna pravila, tako da postane skoraj nemogoče dokazati svojo nedolžnost. Prilagajati izide je nekaj, kar gre proti vsem mojim principom in športni etiki. Ciklično se ponavljajo škandali, čeprav se večkrat naredi iz muhe slona in je nato resničnega bolj malo. Je pa res, da je takih škandalov vse več. Gre tudi za posledice krize. Zlasti v ligi pro (nekdanji C-ligi), a tudi B-li-gi. Vse več igralcev ne prejema plače. V takih okoliščinah je skušnjava večja. In odkar so legalizirali stave je tudi priložnosti za prikrojitev izidov vse več. V svetu športa je bistvo športni rezultat. Lahko zmagaš ali izgubiš, lahko napreduješ ali izpadeš. Ko pa navijači ne verjamejo več, da je rezultat na igrišču resnično odraz kakovosti ekip, potem pa je to konec športa. In upad gledalcev povsem razumljiv. Italijanski nogomet je v krizi. Le Milan si je izboril uvrstitev v osmino finala lige prvakov. Gre za slučaj ali le za potrditev bolezni italijanskega nogometa? Ni smiselno prikriti dejstvo, da je kakovost italijanskega nogometa strmo padla. Ko gledaš tekme italijanskega prvenstva se ne zabavaš več. Nismo več na ravni boljših prvenstev. Gotovo je to tudi posledica ekonomske krize, a gre za dolgoročne težave, vezane na slabo delo na mladinskem področju. Ekonomsko krizo bi lahko izkoristili za bogatitev mladinskega sektorja, saj je to nato donosno. So morda tudi ta vlak v Italiji zamudili? Franco De Falco danes in v »zlatih časih« na platnici knjige. Za Triestino je v '80 letih igral osem sezon (tri v C in pet v B ligi) ter skupno dosegel 82 zadetkov. Toliko golov v dresu Triestine ni dosegel nihče drug Polniti si usta s frazami »treba vlagati v mladinski sektor« in nato zaupati mladinske ekipe trenerjem, ki niso sploh sposobni, to je velik problem. V Trstu mislim, da dobro veste o čem govorim. Gre za zavajanje navijačev; če ti resnično verjameš v delo z mladimi, moraš tja postaviti primerne osebe in vlagati denar. Če si igral na visoki ravni, to še ni dovolj, da postaneš dober trener. Sploh ni meritokracije v svetu nogometa. V resnici je veliko lažje najemati tujce. Nikoli se ni zaupalo mladim. Mladi igrajo le takrat, ko društva prisiliš v to s pravili, kot se dogaja v D-ligi. A potem so ti mladi pri dvajsetih letih že »prestari«. Italijanskemu nogometu se res slabo piše. (I.F.) al. smučanje Zmaga Svindalu, Perko do prvih točk VAL GARDENA - Aksel Lund Svindal je zmagovalec tretjega superveleslaloma za svetovni pokal alpskih smučarjev v Val Gar-deni. Norvežan je bil za 58 stotink sekunde hitrejši od Kanadčana Jana Hudeca na drugem in za 91 sto-tink sekunde od Francoza Adriena Theauxa na tretjem mestu. Najboljši italijanski reprezentant je bil tokrat Christofer Innerhofer, na 9. mestu, Peter Fill, letos dvakrat na stopničkah, pa je zgrešil na zadnjih vratih in odstopil. Od slovenske trojke je do prvih točk s 25. mestom prišel le Rok Perko. Danes bo na vrsti smuk (ob 12.15), jutri pa bo še veleslalom v Alti Badii (prva vožnja ob 9.30). Izidi: 1. A. L. Svindal (Nor) 1:35,82, 2. J. Hudec (Kan) 1:36,40 +0,58, 3. A. Theaux (Fra) +0,91, 4. K. Jansrud (Nor) +1,02, 5. R. Baumann (Avt) +1,26, 6. E. Guay (Kan) +1,37. TINA MAZE - Danes bo v Val D'Iseru ob 10.30 ženski smuk. Zaradi spremenljivih vremenskih razmer so včeraj odpovedali uradni tretji trening. NOGOMET - Urugvajski nogometni zvezdnik Luis Suarez je podaljšal pogodbo z angleškim prvo-ligašem Liverpoolom do leta 2018. ROKOMET - V finalu ženskega rokometnega svetovnega prvenstva se bosta pomerili Srbija in Brazilija. Finale bo jutri ob 17.15. športni smerokaz - V ospredju nogometni derbi Inter - Milan Razočarana navijača * Tomizza in Marsič napovedala končni izid - Tržaški rokometaši proti vodilnemu Rezultati naših ekip v realnem času Dobiš jih na www.primorski.eu ali tudi preko twitterja primorski_sport NA IZLET - »INTER - MILAN«: Milanski derbi je vselej nekaj posebnega, čeprav imata letos tako Inter kot zlasti Milan nekoliko podrejeno vlogo in v prvenstvu sta Allegrijevo in Mazzarri-jevo moštvo že praktično odpisana iz boja za naslov. Pred jutrišnjim dvobojem (s pričetkom ob 20.45) smo se obrnili na strastna navijača milanskih ekip. Za črnordeče navija Daniel Tom-izza, ki je tekom tedna prestopil k ekipi Trieste calcio: »Letos sta obe ekipi nekoliko razočarali. Inter je sicer prvenstvo dobro začel, nato pa zašel v težave, za Milan pa se sprašujem, kako mu je uspel preboj v osmino finala lige prvakov. Sicer obe ekipi razpolagata z igralci, ki lahko sami odločajo tekmo, tako da je kar zahtevno napovedati izid derbija. Pri Milanu so se poleti odpovedali še Boa-tengu, ekipo pa bi morali nujno pomladiti in okrepiti zlasti v obrambi. Med samimi tekmami so zelo ranljivi pri strelih po prekinitvah, zlasti po strelu s kota. Sam upam, da bo zmagal Milan, a se obe ekipi bojita izgubiti, tako da je neodločen izid bolj realen.« Navijanja za Inter ni nikoli skrival pokrajinski predsednik SKGZ Marino Marsič, ki je začel kar pri koncu, to se pravi z napovedjo o končnem izidu: »Mislim, da bo Inter slavil z 2:0. Derbi ne odloča o vrhu lestvice, a gre vedno za poglavje zase in za vzdušje v ekipi je vedno pomembno zmagati me- stni dvoboj. Nobena od dveh ekip v tem trenutku objektivno ne sodi med najboljše italijanske ekipe, kar tudi dokazujejo na igrišču. Milan sicer nekoliko raste in sem prepričan, da ima ves potencial za izboljšanje svojega sedanjega položaja na lestvici, za Inter pa bo že uspeh, če bo prvenstvo zaključil med prvimi petimi ekipami. Težave Interja so najprej v obrambi, dovolj pogledati število prejetih zadetkov (21 v 16 tek- mah). Inter potrebuje dobrega zveznega igralca in predvsem kakovostnega srednjega branilca.« NA KAVČU - »FINALE SVETOVNEGA KLUBSKEGA PRVENSTVA«: Drevi ob 20.30 bo v maroškem Mara-kešu finale svetovnega klubskega prvenstva v nogometu. Nekdanji medcelinski pokal - odkritosrčno se vsako leto veča število tistih, ki se jim toži po starem formatu - združuje vse celinske prvake in državnega prvaka organizatorja. Povsem nepričakovano se je letos v finalu znašla ravno »povabljena« ekipa, to se pravi maroški prvak Raja Casablanca, ki je najprej v play-offu za četrtfinale izločila Auckland (prvak Oceanije, 2:1), nato v četrtfinalu Monterrey (prvak Severne Amerike, znova 2:1), nakar s 3:1 favoriziranega prvaka Južne Amerike Atletico Mineiro, za katerega igra Ro-naldinho. Drugi finalist in skoraj gotov bodoči svetovni prvak je münchenski Bayern, ki je imel v polfinalu dokaj lahko delo, saj je s 3:0 odpravil kitajski Guangzhou (azijskega prvaka trenira Marcello Lippi). Za Riberyja - bil je komaj proglašen za najboljšega igralca nemške bundeslige - in soigralce naj bi bila današnja tekma zgolj formalnost. Morda bo bolj izenačena tekma za tretje mesto (ob 17.30) med Guangzhou-jem in Atleticom Mineirom. Alternativa 1: V angleški prvi ligi vodilni Arsenal gosti na ponedelj- kovi večerni tekmi (ob 21. uri) dru-gouvrščeni Chelsea. Slednji bi se z zmago povzpel na vrh, kjer je prava gneča, saj dobimo v razmiku štirih točk kar pet ekip. (SKORAJ) PEŠ NA TEKMO - »PAL-LAMANO TRIESTE - BOCEN«: V četrtem krogu povratnega dela A skupine rokometne A-lige gosti tržaški Palla-mano Trieste vodilnega na lestvici. Juž-notirolski Bocen je pred tednom dni doživel svoj prvi prvenstveni poraz proti Pressanu, varovanci trenerja Oveglie pa bi se z zmago nasprotniku približali na same tri točke. Na jutrišnji tekmi (kot običajno s pričetkom ob 18.30) bo gotovo posebno motiviran mladi Kevin Anici, saj je bil prvič vpoklican v reprezentanco za štiri kvalifikacijske tekme za SP 2015 v Katarju, ki bodo meseca januarja. (I.F.) In še V ligi gold bo Pallacanestro Trieste (10 točk) jutri ob 18.00 gostoval Veroli (14 točk). V košarkarski ženski A2-ligi bosta obe tržaški ekipi igrali danes: Triestina bo doma gostovala zadnje uvrščen i Algheri (18.30), miljski Interclub pa bo igral v Vicenzi. V tržaškem bazenu Bianchi bo Pallanuoto Trieste danes igral proti novincu v A2-ligi Rapallu (ob 18.30). Jutri bo na zelenico stopila še Triestina v nogometni D-ligi na gostovanju pri Tamaiu. ŠPORT Sobota, 21. decembra 2013 1 ~J PRAZNIČNI POZDRAV ŠZ DOM IN ŠZ OLYMPIA Pred božično-novoletnim premorov so se staršem in prijateljem osvojene vrline prikazali pri Domu in Olympii. Vgoriškem Kulturnem domu (slika levo) je nastopilo okrog 100 otrok, ki vadijo v petih vadbenih skupinah. Ob navijačicah che-erleading skupin so nastopili še člani športnega vrtca in košarkarji minibasketa in under 12. Gostje večera so bili navijači društva Twist iz Nove Gorice. V telovadnici bratov Špacapan v Gorici (slika desno) pa je razgibano telovadno božičnico pripravilo približno 75 članov Olympie. Nastopili so člani predšolske telovadbe Gymplay, orodni telovadci, ritmičarke in plesalke show dance. Vsaka skupina je predstavila točko, ob koncu pa so ritmičarke in plesalke s trenerkami uprizorile plesno-glasbeno pravljico Božična pesem v prozi Char-lesa Dickensa. Za glasbeni intermezzo so poskrbeli gojenci glasbene šole Emil Komel, ki so zaigrali Jingle bells s kožicami. Božičnico si vsi lahko ogledajo tudi na spletni strani youtube. košarka - Jadran Franco jutri na gostovanju Če je ni doma, bo na tujem Jadranovci gredo po zmago brez Slavca (poškodba gležnja), vprašljiv je tudi nastop Malalana - Nasprotnik s šibko obrambo »Na gostovanje odhajamo z željo, da osvojimo tam to, kar nam doma ni uspelo,« je pred jutrišnjo tekmo v Arzi-gnanu pri Vicenzi (ob 18.00) napovedal trener Jadrana Franco Andrea Mura. Cilj je torej zmaga, ki bi Jadranu omogočila ohranitev stika z najboljšimi. Garcia Moreno 1947 ima le zmago manj (10 točk), tačas pa izstopa predvsem po nizu pozitivnih rezultatov: v zadnjih štirih krogih je zmagala trikrat. Očitno so nasprotniki v dobri formi, tako da čaka ja-dranovce vse prej kot lahka naloga. Dodatna oteževalna okoliščina bo odsotnost Slavca, ki si je med tednom poškodoval gleženj in ne bo igral, Malalan pa bi bil lahko odsoten zaradi službenih obveznosti, kar pa je sicer malo verjetno. »Pomembno bo, da bomo igrali spet zagrizeno v obrambi, hkrati pa moramo izkoristiti tudi njihove šibke točke. Ekipa namreč vlaga več energije v napad kot v obrambo, zelo solidni pa so pod košem,« je še dodal trener Mura. BREG Poraz zahteva reakcijo Kako zbrati misli, strniti vrste, preboleti kritiko in samokritiko v 24 urah, je dilema košarkarjev Brega po četrtko- Domači šport Danes Sobota, 21. decembra 2013 KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 18.30 v San Danieleju del Friuli: San Daniele - Breg ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 20.00 v Sovodnjah: Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - Buja; 20.30 v Vidmu, Valussi: Pippoli - Olympia ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Repnu: Zalet -Pordenone 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.00 v Gorici, Kulturni dom: Val - Azzurra; 18.30 v Trstu, Ul. Veronese: OMA -Zalet Kontovel; 20.30 v Repnu: Zalet Kmečka banka - CGS 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.00 v Nabrežini: Zalet Sokol - Roiano Gretta Barcola HOCKEY IN LINE MOŠKA A2-LIGA - 20.30 v Legnaru: Skating - ZKB Kwins Polet Jutri Alberto Grimaldi je bil po četrtkovi izključitvi diskvalificiran za en krog, vendar bo danes na razpolago trenerju Vatovcu. Breg je namreč poravnal denarno kazen za diskvalifikacijo arhiv vem gladkem porazu na tržaškem der-biju proti Servolani in pred današnjim težkim gostovanjem v San Danieleju. Že po tekmi je trener Vatovec napovedal, da si bodo na sinočnjem treningu, po porazni četrtkovi predstavi, natočili nekaj čistega vina. Predvsem bo od igralcev zahteval stalno prisotnost na treningih, ki jo je v zadnjem mesecu pogrešal. Ekipa, ki je izkušenih igralcev, deluje strah zbujajoče zaenkrat le na papirju. Na igrišču ji je že prevečkrat spodrsnilo, čeprav je sistem tekmovanja takšen, da glede play-offa ni še nič zamujenega. Svoje so doslej res opravile tudi poškodbe, poškodovanih pa zdaj ni, zato tudi ni opravičil za blede nastope. Danes je pra- va priložnost za reakcijo. Trenerju Va-tovcu bo na razpolago tudi Grimaldi, ki je bil po četrtkovi izključitvi diskvalificiran za en krog. Breg je namreč poravnal denarno kazen za diskvalifikacijo in bo torej Grimaldiju omogočil nastop. Tačas si namreč ne morejo privoščiti odsotnosti nosilca igre. Kljub temu, da je Grimaldi v četrtek moral zapustiti igrišče že pred koncem prvega polčasa, je bil proti Ser-volani s 13 točkami najboljši strelec svoje ekipe. To veliko pove o tem, kako zelo je Breg odvisen od njega in kako slabo so vsi ostali igrali v četrtek s skupnim metom iz igre 14:53. Včerajšnji izid: Bor Radenska -Codroipese 64:70. nogomet Jutri Juventina in Zaule za finale pokala Štandreško nogometno igrišče bo jutri ob 15.00 prizorišče polfinalne tekme državnega pokala med Juventino in Zauleju Rabuiese. Štandreško moštvo, ki je po dobrih nastopih napredovalo na tretje mesto, si seveda želi zmage: »Ne bo lahko, saj so Zaule (prvouvrščeni v Ju-ventinini skupini B promocijske lige, op.a.) kakovostna ekipa, vendar igramo pred domačimi gledalci, kar je nam v prid. Obenem pa smo v dobri formi, saj smo v prvenstvu dosegli kar nekaj pozitivnih rezultatov,« poudarja športni direktor Vinti. Od razpoložljivih igralcev bo manjkal samo Palermo, ker je izključen. V primeru neodločenega izida po rednem delu tekme, bosta ekipi odigrali še dva podaljška po 15 minut. Če odločilnega zadetka še ne bo, bodo zmagovalca odločali kazenski streli. V drugem polfinalu se bosta pomerila ekipi Torre in Prata. Datum in kraj finala pa še niso določili. MLADINCI - Danes bodo mladinci Krasa igrali prijateljsko tekmo na Rouni ob 18.30 proti Triestini. Začetniki Krasa A pa bodo v Križu ob 15.30 igrali zaostalo tekmo proti Alabardi. Hokejisti Poleta v Rimu Zaradi težav z igriščem bo Polet ZKB Kwins danes igral tekmo 9. kroga proti Civitavecchi v Rimu. Na Pikelcu so ekipo že premagali z 8:2, vendar zmage na gostovanju ne napovedujejo vnaprej. Ker bo v Rimu igrišče manjše, bo Civitavecchia v prednosti, saj predvaja consko obrambo in zato zelo dobro zapira pot do gola. Na dolgo gostovanje bo odpotovalo deset igralcev, ki so tačas v najboljši formi. □ Obvestila Nedelja, 22. decembra 2013 ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 17.30 v San Donaju: Bibione -Sloga Tabor Televita UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 v Fari: Millenium - Zalet Barich; 11.30 v Nabrežini: Zalet Sokol - OMA UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Sovodnjah: Soča Lokanda Devetak - Torriana; 11.00 v Gradežu: Grado - Olympia UNDER 15 MOŠKI - 1.30 na Opčinah: Sloga Tabor - Prata; 17.00 v Gorici, Špacapan: Olympia - Stella Volley KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZIJA C - 18.00 v Arzignanu: Garcia Moreno - Jadran Franco UNDER 15 ELITE - 10.00 v Miljah, športna palača: Azzurra - Jadran ZKB NOGOMET DRŽAVNI POKAL PROMOCIJSKE LIGE (polfinale) - 15.00 v Štandrežu: Juventina - Zaule NAJMLAJŠI - 10.30 na Proseku: Kras - Triestina SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA prireja, od 19. januarja dalje nedeljske tečaje alpskega smučanja v kraju Forni di Sopra. Prijave bodo sprejemali samo na sedežu društva, Verdijev korzo 51/int. v Gorici, v petek, 27. decembra, ter v petek, 3. januarja, med 18. in 20. uro. AŠD MLADINA organizira začetne in nadaljevalne tečaje alpskega smučanja s pričetkom v soboto, 11. januarja, ki se bodo odvijali v deželi. Informacije na tel.: 347-0473606. AŠD SK BRDINA obvešča, da se nadaljuje vpisovanje glede tečajev smučanja, ki bodo začeli v nedeljo, 12. januarja. Informacije na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št.: 3405814566 (Valentina). Ob priliki bo možen avtobusni prevoz. Informacije ter rezervacije lahko dobite na tel. št.: 335-5476663 (Vanja). SK DEVIN prireja tečaje alpskega smučanja in deskanja v kraju Forni di Sopra. Informacije in vpisovanja: na info@skdevin.it ali pa na 040 2032151 (Alternativa Sport) in 335 8180449 (Erika) AŠD BREG organizira Silvestrovanje na Dolgi Kroni. Za dodatne informacije lahko pokličete sledeči telefonski številki: 338-2888339 (Walter) in 040-8327146 (Boris, od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00 od ponedeljka do petka). ŠD SOVODNJE vabi v ponedeljek, 23. decembra, ob 17.30 na božičnico, ki bo v telovadnici v Sovodnjah. primorski_sport face book 4 odbojka - V državni in deželnih ligah Pomembno predvsem za Slogo Tabor in Zalet Zadnje točke v sončnem letu 2013 bo Sloga Tabor Televita skušala osvojiti jutri v San Donaju (ob 17.30). Bibione ima šest točk več (premagal je tudi Prato, ko je sicer doživljala krizo): pol ekipe sestavljajo igralci, ki so lani igrali v B1-ligi, med posamezniki izstopata korektor Puhar in Fa-vretto, ki lahko igra na krilu in centru. Na zadnji tekmi je igral v vlogi napadalca, zelo prodoren je namreč v napadu, sprejema pa slabše. Naj kot zanimivost le omenimo, da je Bibione prejšnji teden premagal Ve-nezio s 3:0, v drugem nizu celo 47:45! Kljub temu da ima Bibione šest točk več, se pri Slogi Tabor seveda ne predajajo vnaprej. »Na gostovanje gremo po točke, saj je nasprotnik v našem dometu,« je prepričan ka-petan Ambrož Peterlin, ki med tednom treniral kot napadalec in bo v tej vlogi jutri tudi igral. Pri Slogi Tabor so sicer trenirali cel teden brez Vasilija Kanteja, ki ga mučijo bolečine v rami, in še ni jasno, ali bo jutri lahko na razpolago. Če bo moral Kante še mirovati, bo trener Jerončič izkoristil Iacca-rina, ki je na korektorskem mestu igral že proti Ceseni in v Loreggi (en niz). Že danes pa bo Zalet v ženski C-li-gi igral v Repnu proti Pordenoneju (ob 18.00). Zmaga bi igralkam prinesla po- noven stik z vrhom, kamor se želijo tudi umestiti, poraz pa bi jih ponovno uvrstil na 10. mesto. Cilj današnje tekme je torej jasen, priprava pa je bila temu tudi primerna. Uigranost so preizkušale že v četrtek, ko so odigrale prijateljsko tekmo proti slovenskemu prvoligašu Novi Gorici. Poraz je bil neizbežen, vsekakor pa je bil trening zelo kvaliteten. Trener Edi Bo-sich je prepričan, da je Pordenone v njihovem dometu. Gre za kakovostno ekipo, ki je mešanica mladih in zelo dobrih starejših igralk. Ravno mladost nekaterih igralk (med temi tudi podajalka) pa pogojuje njihove nastope, ki so precej nihajoči: prejšnji teden so Pordenončanke na primer izgubile s 3:1 proti Royalkennedy, ki ga je Zalet premagal s 3:0. V moški C-ligi bo prvouvrščena Olympia danes igrala v Vidmu (ob 20.30)proti Pippoliju, ki je z desetimi točkami v spodnjem delu lestvice. Tri točke so imperativ za goriške odbojkarje, ki si spodrsljajev proti nižje postavljenim ekipam ne morejo privoščiti. Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje pa bo igrala v Sovodnjah (ob 20.00) proti Buji, ki zaseda mesto na sredini razvrstitve. Sloga Tabor v moški D-ligi pa je ta teden prosta. eva carli »Vadimo tudi z gumami tovornjakov« Bivša igralka namiznega tenisa Eva Carli se športu ne more odpovedati. Ko le more, še trenira za zeleno mizo, še vedno je tudi registrirana igralka pri ŠK Kras, vendar se tačas vse bolj posveča vadbi crossfita v Sežani. Ko ji delovne obveznosti dopuščajo, vadi od dva- do štirikrat tedensko. Kaj pa je crossfit? To je zelo raznolik način vadbe. Treningi vključujejo gimnastiko, dvigovanje uteži, tek in še mnogo drugega. Skratka, to je vadba, med katero krepiš celotno telo in ne le določenih mišičnih skupin. Kje pa vadite? V Sežani v telovadnici pri terminalu. Treningi potekajo vsak dan od ponedeljka do sobote, sam pa se odločiš, kdaj in kolikokrat se jih boš udeležil. Vadimo v telovadnici, kjer ni naprav za fitness. Uporabljamo različne rekvizite, od kolebnice do medicink, droge ali pa tradicionalno rusko utež, ki spominja na topovsko kroglo z ročajem (kettlebell). Uporabljamo na primer tudi gume tovornjakov, na katere skačemo in tako krepimo celo vrsto mišic. Vadba je torej zelo raznolika. Tako je. Od začetka avgusta, ko sem začela z vadbo, še nisem ponovila vaje. Vedno je kaj novega. To mi je še posebno všeč. Koliko časa pa traja trening? Skupno eno uro, s tem da se pred začetkom vadbe ogrejemo, sledijo raztezanje in vaje za mobilnost, pravega crossfita pa je na vsakem treningu od 10 do 25 minut. Skratka, to je zelo intenzivna vadba na čas. V minuti moramo na primer narediti določeno število ponovitev: če si hiter, se lahko še nekaj sekund odpočiješ, sicer pa nadaljuješ. Lahko pa delamo niz vaj, ki jih moraš narediti v 12 ali več minutah, brez premora. Ali je vadba izključno namenjena ženskam? Ne. Skupine so mešane, nekaj več je moških. Načeloma se treningi delijo tudi na začetnike in nadaljevalce, vendar vadimo tudi skupaj, s tem da so vaje diferencirane. Kje pa ste izvedeli za crossfit? Prijateljica me je povabila in povabilu sem se odzvala. V Sežani ponujajo vadbo drugo sezono. Zakaj ste ga izbrali? Da bi vzdrževala formo. Tek mi ni všeč, dolgočasen je, kot tudi fitness. Ali ste si zastavili tudi cilje? Rada bi nastopila na kakem tekmovanju, saj tudi v tej disciplini obstajajo prvenstva kot v drugih panogah. (V.S.) tmedia priloga primorskega dnevnika spoznaj Slovenijo I FEEL SLOVENIA SPIRIT SLOVENIA i Zima v srednjeveškem Kamniku Mesto Kamnik se nahaja v osrčju Kamniško - Savinjskih Alp in velja za enega od najlepših srednjeveških mest v Sloveniji. Njegova zgodovina sega več kot 780 let nazaj. Sledi zgodovine se kažejo še danes in mesto v naročju planin, se lahko pohvali s številnimi kulturnimi in sakralnimi spomeniki. Med najbolj pomembnimi so Cerkev sv. Jakoba s frančiškanskim samostanom in muzejsko knjižno zbirko,ostanki srednjeveškega mestnega zidu, Mali grad -edinstvena dvojna romanska kapela s kripto, arhitekturne mojstrovine Jožeta Plečnika, Sadnikarjeva zasebna muzejska zbirka, medobčinski muzej Kamnik na gradu Zaprice, muzej na prostem s kaščami iz Tuhinjske doline in pa rojstna hiša Rudolfa Maistra. Kamniška okolica ponuja številne možnosti za kvalitetno preživljanje prostega časa. Tu lahko gostje uživajo v lepotah hribov, podeželja, srednjeveškega mesteca ali pa se sproščajo v wellness centrih. Pestra je tako turistična kot kulinarična ponudba. Na priljubljeni in edinstveni Veliki planini z najstarejše ohranjenim pastirskim naseljem, na katero se lahko obiskovalci vse dni v letu odpeljejo z nihalko ali pa se peš podajo po dobro označenih planinskih poteh. Planina je najbolj privlačna poleti, ko pastirji priženejo živino in ustvarijo edinstveno kulturno krajino. V pristni Tuhinjski dolini gostje najdejo Terme Snovik, oazo dobrega počutja. Pestro sprostitveno ponudbo dopolnjujejo z različnimi programi, tečaji in dogodki, v okolici so urejene tematske pešpoti. Na robu gozda stojijo apartmajske hišice, kjer se lahko uživa svoje proste dni. Novih energij se obiskovalci lahko naužijejo v holističnem centru zdravja, Naravnem zdravilnem gaju. Edinstven prostor v Tunjicah je namenjen zdravljenju in samozdravlje-nju ter odpravljanju blokad, bolečin, neplodnosti, razstrupljanju in drugih sodobnih bolezni. Idealen za sprehode v naravi in med bogatim rastlinjem je Arboretum Volčji Potok. V neposredni bližini pa se nahaja Golf Arboretum, kjer na svoj račun pridejo tudi užitkarji golfa. V Kamniku in okolici tudi v zimskem času, ko se temperature spustijo pod ledišče in se pokrajina odene v snežno belo odejo so možnosti za številne aktivnosti, sprostitev, obisk prireditev in kulinarična doživetja velike. Poseben čar Kamniku z okolico pa dajejo prireditve, ki jih v najhladnejših mesecih ni malo. Še posebej privlačno je decembra, ko se mestno jedro Kamnika prelevi v čarobno zbirališče prešernih ljudi. V starem mestnem jedru se bodo tako zvrstili raznovrstni brezplačni dogodki in prireditve pod skupnim imenom »Kamnik. Decembra. Čas veselja«. S pestrim programom koncertov, sprevodov, uličnih predstav, delavnic, sejmov in stojnic s praznično ponudbo bo poskrbljeno za vsak okus in prijetno druženje, ki se bo stopnjevalo Cena vključuje: • polpenzion v dvoposteljni sobi standard, • neomejeno kopanje v hotelih Wellness Park in Zdravilišče Laško, • vstop v fitness, uporaba kopalnega plašča, • wireless internet v sobi, • darilni bon v vrednosti 10€ za wellness ali zdravstvenih storitev. Cena velja za imetnike Zlate kartice Thermana duba. m THERMANA Laško gjjj » Informacije in rezervacije: Thermana Laško d.d., Zdraviliška 6, 3270 Sl-Laško info@thermana.si | www.thermana.si (03)423 21 00 | 080 81 19 ŽSr Terme Zreče NOVOLETNE P0CITNICE od 29.12. 2013 do 01. 01. 2014 Program vključuje: 2x ali 3x polpenzion, "Ali inclusive" silvestrovanje*, novoletni "brunch", neomejeno kopanje v termalnih bazenih, zabavno vodno aerobiko (po programu), lx obisk Savna vasi s programi vrtinčenja zraka s peelingi in oblogami, ski bus (po voznem redu), novoletno obarvan animacijski program (kreativne otroške delavnice, večeri glasbe in plesa, otroški kino...). 4 dni/ 3 noči 285 € 306 € / RADIO IN TV SPORED Sobota, 21. decembra 2013 19 Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija 20.50 Tv Kocka, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre 13.40 Film: Caro Babbo Natale... 15.25 Nad.: Il Segreto 16.00 Show: Verissimo 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 23.40 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Stri-scia la notizia - La Voce dell'irruenza 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.05 Aktualno: Rai Parlamento Setteregioni 8.25 Show: Uno Mattina in famiglia 10.20 Linea Verde Or-izzonti 11.10 Telethon 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Reportaža: Easy Driver 14.30 Lineablu 15.25 Talk Show: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 A Sua immagine 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L'eredità 20.00 Dnevnik 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Show: Super-brain - Le supermenti 23.40 Film: Nati stanchi 21.10 Film: La banda dei Babbi Natale (kom., It.) 23.30 Aktualno O Italia 1 7.00 Risanke 8.35 Dok.: Voyager Factory 9.30 Rai Parlamento Punto Europa 10.00 Sulla Via di Damasco 10.30 Serija: Il nostro amico Charly 11.20 Show: Mezzogiorno in Famiglia 13.00 Dnevnik in šport 14.00 L'indice verde 14.50 Film: Ricetta per un delit-to 16.25 Serija: Sea Patrol 17.10 Sereno Va-riabile 18.35 Rai Sport 90° Minuto 18.50 Serija: Squadra Speciale Cobra 1120.30 22.40 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 22.00 Nan.: Body of Proof 23.00 Športna rubrika 6.55 Nan.: I maghi di Waverly 7.45 Nan.: Hannah Montana 8.40 Nan.: Glee 10.30 Nad.: Gossip Girl 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Film: Alex Raider - Stormbreaker 15.35 Film: Un genop in pannolino 17.35 Igra: Top One 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Life Bites 19.20 Film: Supercuccioli a Natale 21.10 Film: 8 amici da salvare 23.30 Film: Il pianeta rosso La 7 7.10 Nad.: La grande vallata 8.05 Film: Non mi muovo! 9.30 Film: Noi siamo due evasi 11.00 Tg Regione - Bellltalia 11.30 Tg Re-gione - Prodotto Italia 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.55 Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 15.00 Talk show: Rai Educational - Tv Talk 16.50 Serija: The Newsroom 17.50 Rai Player 17.55 Serija: Un caso per due 18.55 23.25 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 21.30 Nad.: Un posto al sole coi fiocchi 23.45 Un giorno in pretura (J Rete 4 6.15 Media Shopping 7.05 Nad.: Valeria medico legale 9.10 Nan.: Carabinieri 10.15 Show: Accademia del benessere 10.50 Ri-cette all'italiana 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Detective in cor-sia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik, in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Come si cambia Celebrity 16.10 Ieri e oggi in Tv 17.00 Serija: Poirot 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Walker Texas Ranger 20.30 Nad.: Tempesta d'amore LA 7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Coffee Break 11.45 Nad.: McBri-de 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: L'ispettore Barnaby 16.35 Nan.: Due South 18.10 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: Shattered - Gioco mortale (triler) 23.10 Film: Faccia d'angelo - Prima parte ^ Tele 4 21.30 Film: Lo straniero senza nome 23.45 Film: Coraggio... Fatti ammazzare 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik in vremenska napoved 9.10 Su-percinema 10.00 Melaverde 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 7.00 8.30, 13.20 Dnevnik 7.25 12.40 Roto-calco Adnkronos 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 13.00 17.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Variete: Voci in piazza 16.30 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 17.30 Happy Hour 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confarti-gianato 20.00 Rubrika: La parola del Si-gnore 23.30 Trieste in diretta |r Slovenija 1 6.05 Kultura 6.10 Odmevi 7.00 7.45 Otroške oddaje in risane nanizanke 7.15 Zgodbe iz školjke 9.45 Kviz: Male sive celice 10.40 Dok. odd.: Megabiti energije 10.50 Infodrom 11.05 Film: Božičkov vajenec 12.25 Odd.: Moja soba 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik 14.25 Prava ideja! 14.55 Na lepše 15.25 Slovenski magazin 15.50 Dok. odd.: Pepina zgodba 16.20 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.35 Dok. serija: Po stopinjah Marca Pola 18.30 0.50 Ozare 18.40 Risanka 18.55 22.40 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.05 2. festival slovenske domoljubne pesmi - Mati domovina, pon. 21.55 Zaigraj še enkrat, sam. 23.15 Nan.: Inšpektor Barbarotti (t Slovenija 2 7.15 Pisave 7.50 Osmi dan 8.20 Polnočni klub 9.55 Športna odd.: Zima je zakon 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal, smuk (ž), prenos 12.05 Alpsko smučanje -svetovni pokal, smuk (m), prenos 13.40 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (m), prenos 15.50 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski teki, sprint (m in ž), prenos 17.35 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (ž), pon. Biatlon: svetovni pokal: sprint (ž), pon. 18.10 Športnik leta Slovenija, pon. 19.30 Nogomet: FIFA magazin 20.00 Dok. odd.: V pasti 21.30 Film: Čast Prizzi-jevih 23.40 Sobotna glasbena noč Jr Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.35 Primorska kronika 7.40 Slovenska kronika 9.00 Državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti, prenos 10.05 Žarišče 10.30 12.20 Na tretjem... 13.30 Prvi dnevnik 14.05 18.15 Tedenski pregled 16.05 Kontaktna oddaja z ministrom za kmetijstvo in okolje Dejanom Židanom 17.30 Poročila ob petih 17.55 Kronika 19.00 Dnevnik 20.00 23.50 Satirično oko 20.15 Politik, to sem jaz! 20.50 Svet v besedi in sliki 21.10 Utrip 21.30 Žarišče 22.05 Trača Koper 14.00 Čezmejna Tv 14.20 Euronews 14.30 Boben 15.30 Biker Explorer 16.00 Ciak Junior 16.30 Arhivski posnetki 17.20 23.30 Aktualno 18.00 O živalih in ljudeh 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.40 Jutri je nedelja 19.50 Tednik 20.20 Prihaja pomlad 20.40 Isola Music Festival 22.15 Pogovor z... 22.45 „Q" ^ Tv Primorka 9.00 Seja občinskega sveta občine Postojna 10.50 11.30, 14.30 Videostrani 11.00 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 16.00 ŠKL 17.30 Odbojka: Salonit Anhovo - Astec Triglav, 14. krog 19.30 Rad igram nogomet 19.50 Pravljica 20.00 Znanstveni večer 21.00 Predstavljamo: Adriatic Slovenica 21.30 Predstavljamo: Ureditev mestnega središča Nove Gorice 22.00 Glasbeni večer pop Pop TV 7.00 Risane in otr. serije 10.10 Nan.: Zoey 10110.30 Film: V ljubezni in vojni 12.40 Serija: Mentalist 13.35 Serija: Kamp razvajen-cev 14.35 Serija: Petične nosečnice 15.35 Serija: Najlepše okrašena hiša 16.30 Film: Mamica je poljubila Božička! 18.15 Nan.: Pozor, priden pes 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Lahki dekleti 21.50 Film: Spopad žarnic 23.40 Film: Prevzetnost in pristranost (rom., i. K. Knightley) Kanal A 6.00 Risanke 7.25 Serija: Najbolj zeleni domovi sveta 7.55 Serija: Igrače za velike 8.25 Serija: Mladi zdravniki 8.50 Serija: Zakladi s podstrešja 9.50 Serija: Preživel sem japonski kviz 10.55 Astro Tv 12.25 Tv Prodaja 12.40 Nan.: Čarovnije Crissa Angela 13.10 Film: Srebrni zvonovi 15.00 Film: Nori božič 16.40 Serija: Vlomilci 17.05 Serija: Revolucija 18.00 Svet - Povečava 18.30 Serija: Nepraktični šaljivci 19.00 ŠKL -šport mladih 20.00 Film: Harry Potter in kamen modrosti (fant., i. D. Radcliffe, E. Watson) 22.55 Film: Zasilni pristanek RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Dobro jutro; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Komorno popotovanje; 10.00 Poročila; 10.10 Malo za štalo, malo za hec!; 11.15 Tedenski izbor - Studio D; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Music Box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena Evald Flisar: Vzemi moje roke - radijska igra, režija Maja Lapornik; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.16 Svežemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za železno zaveso. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, _ S b 21 d b VREDNO OGLEDA HM Sobota, 21. decembra - UmJ Raipremium, ob 02.10 Fanny & Alexander Švedska, Francija in Nemčija 1984 Režija: Ingmar Bergman Igrajo: Pernilla Allwin, Bertil Guve, Börje Ahlsted in Erland Josephson Uppsala 1907, premožna družina Ekdahl živi v švedskem univerzitetnem mestecu. Fanny in Alexander sta 10-letni brat in 8-letna sestrica, ki odraščata v liberalni idili aristokratskega miljeja. Na lepem pa brata Ekdahl izgubita očeta, gledališkega producenta in igralca, ki podleže infarktu. To ju postavi pred dejstvo, da se bosta morala daleč prezgodaj sprijazniti z nenadnim koncem mladosti. Njuna mati se namreč kmalu poroči s strogim, puritanskim, sadističnim pastorjem, ki deluje zelo nasilno nad malimi siroticami, tako da deček in deklica najdeta edino uteho v fantaziji in sanjah. Film, ki je po mnenju kritike zadnje odlično Bergmanovo delo, je tudi avtobiografski portret režiserjeve družine in preteklosti, predvsem strahove, travme in bojazni, ki so zaznamovali njegovo odraščanje. Film je prejel štiri oskarjeve nagrade. 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.00, 22.00 Glasbena lestvica; 11.00 L'al-veare; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Europa 2.0; 13.35, 20.30 My chance on air, 14.00 Slot Parade/Anteprima Classifica; 14.35 Play Music Life; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 19.00 Saranno suonati; 21.00 Tutti i topi vogliono ballare; 22.30 Sonoricamente Pu-glia; 23.00 Etnobazar; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Glasovi iz soseščine; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe - vmes; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Proti etru; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Na ljudsko temo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 22.40 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |f| Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MID AS ^^r Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. ŠPORT Sobota, 21. decembra 2013 1 ~J VREME vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. ^^ 970 980 990 Oblačno bo z možnimi občasnimi rahlimi padavinami, ki bodo verjetnejše na vzhodu. Po nižinah se bodo ponoči pojavljale meglice. V Alpah bo stopnja vlažnosti nekoliko nižja a bo prevladovalo pretežno oblačno vreme; v visokogorju bo veter slabel. Danes bo pretežno oblačno. Ponekod na Primorskem in Notranjskem bo občasno rosilo ali rahlo deževalo, a padavin bo zelo malo. Jugozahodni veter bo ponoči oslabel. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 4, na Primorskem do okoli 6, najvišje dnevne od 3 do 7, na Primorskem od 7 do 12 stopinj C._ TRBIŽ O -1/6 ČEDADo^ 5/11 CELOVEC °-1/3 KRANJSKA G. O 0/5 XV O TRŽIČ VP 1/5 KRANJ O S. GRADEC O-1/3 <£> CELJE 1/5 O GORIC. N. GORICA gor|ca 0 7/10 ORICA 6/12 O CtrSTV^ ^v7 9/12 ^M PORTOROŽ O LJUBLJANA O 2/3 N. MESTO 1/3 O POSTOJNA O 5/7 KOČEVJE } vl ČRNOMELJ Jutri na celotnem deželnem ozemlju bodo prisotne meglice, oblačno bo z rahlimi padavinami, ki bodo verjetnejše na vzhodu. V hribih nad 1300m bo krajevno rahlo na-letaval sneg; nekaj več snežnih padavin bo v Julijskih Predal-pah. Jutri bo v severovzhodnih krajih delno jasno, drugod večinoma oblačno. V zahodni polovici Slovenije bo občasno rosilo ali rahlo deževalo, a padavin bo zelo malo. Ponekod bo zapihal jugozahodnik. TOLMEČ 07/8 CELOVEC °1/3 TRBIŽ O 0/5 KRANJSKA G. O1/6 VIDEMO 4/12 ČEDADo" 5/11 O TRŽIČ C 3/6 KRANJO S. GRADEC 'O 0/6 CELJE 1/10 o GORICA o"8/8 6/12 O 8/8 N. GORICA LJUBLJANA O 4/7 N. MESTO 2/10 O PORTOROŽ O POSTOJNA O 5/7 KOČEVJE v O ČRNOMELJ O < _ o Danes bo vremenski vpliv obremenilen. Veji liko ljudi bo imelo značilne vremensko poo gojene težave, ki se bodo kazale kot gj povečan nemir, razdražljivost, potrtost in 5 utrujenost. Danes: ob 5.08 najnižje -13 cm, ob 10.42 naj-_ višje 33 cm, ob 17.31 najnižje -50 cm. S Jutri: ob 0.14 najvišje 34 cm, ob 5.48 najnižje -11 cm, ob 11.07 najvišje 26 cm, ob 17.58 najnižje -43 cm. Morje je mirno, — temperatura morja 11,9 stopinje C. ££ Kanin ............Zaprto 'H g Vogel..................50 gg Kranjska Gora.........40 cc Krvavec...............50 Cerkno................50 Rogla..................50 Piancavallo............50 Forni di Sopra.........60 Zoncolan..............80 Trbiž .................100 Osojščica..............60 Mokrine...............90 ««er PRODUKCIJA MESTNO GLEDALIŠČE UUBUANSKO ALEKSANDER NIKOLAJEVIČ OSTROVSKI NEVIHTA REŽISER JERNEJ LORENCI prepovedana ljubezen v oklepu malomeščanske srenje danes, 21.decembra ob 20.30 - redi A, B, F jutri, 22. decembra ob 16.00 - redi C, K, T z italijanskimi nadnapisi V nedeljo brezplačni avtobus za abónente in obiskovalce. Celotni vozni red na spletni strani www.teaterssg.com Blagajna SSG je odprta eno uro in pol pred začetkom predstave www.teaterssg.com esele brmcn^praznike o novo leto. Soíieti por altan t Delniška d r niba