126 Listek. 6.) Dr. A. Tresič-Pavičič. Ljutovid posavski. Tragedija u pet činova. Po osnovi dr. Fr. Markoviča. 8°. 195. str. 7.) Ivau S. Turgeujev. Izabrane pripoviesti. Svezak drugi. — Proljetne vode, Asja, Prva ljubav, Gospodin sa sivim naočarima, Očajuik. Preveo Josip Miškatovič. — 333 str. Ta drugi zvezek je nadaljevanje Turgenjevovih povestij, katere izdaja »Matica hrvatska« v »Slavenski knjižnici«. 8.) Mirko Bogovid. Pjesnička djela. Svezak drugi. Pripoviesti. 8°. 345 str. Lani je ponudila »Matica« svojim čitateljem dve tragediji pokojnega pisca. Letos evo jim je podala osem njegovih povestij. Za tisek jih je priredil g. Milivoj Srepel ter jih opremil s kratkim uvodom. Povesti so zajete večinoma iz hrvatske prošlosti ter so imele v svojem času velik uspeh zaradi rodoljubne tendence. 9.) Josip Evgen Tomič. Za kralja — za dom. Historička pripoviest iz XVIII. vieka. Dio prvi (Pretorijanac). 8°. 451 str. V zbirki prevodov grških in rimskih klasikov je izšel prevod Platonovega Fajdra: IO.) Platonov Phaidros. Preveo, uvod i bilježke napisao Franjo Petračič. 8°. 104 str.; v knjižnici za klasično starino pa druga knjiga, kateri je vsebina: u.) Rimska satira. Napisao Milivoj Srepel. 8°. 128 str. Nagradjeno iz zaklade grofa Ivana Nep. Draškovica za godinu 1892. Uvod govori o narodnih igrah, iz katerih je potekla književna satira. Potem razpravlja o Luciliju, Horaciju, Perziju in Juvenalu, in na koncu so pridejani kot primeri prevodi po jedne Horacijeve, Perzijeve in Juve-nalove satire. O nekaterih Matičinih knjigah prinesemo svoj čas še natančnejšo oceno. R. P. Hrvatski ilustrovani leposlovni listi. Ako bi bilo število leposlovnih listov verno ogledalo zdravega kulturnega napredka, mogli bi se Hrvati ponašati z relativno velikim številom glasil, namenjenih zabavi, ali pa zabavi in pouku in naposled zabavi, pouku in umetnosti. V resnici pa se v majhnem narodu samo cepijo sile, ki bi jedva skupno mogle proizvesti kaj popolnoma dovršenega. Kar pa je celo znamenje patološke prirode, je to, da se listi in književniki dele" po političnih nazorih v različne tabore. Razveii drugih glasil ki se pečajo bolj s političnimi in društvenimi vedami poleg leposlovja, izhajajo med Hrvati ti-le leposlovni ilustrovani listi: I.) Vi en a c zabavi i pouči, izhaja vsako soboto na dveh polah vel. 40. To je najstarejši sedanjih leposlovnih listov, kajti letos je nastopil 27. leto. Urednik mu je prof. J. Pasarič. Ta list si je vedel dolgo vrsto let ohraniti dobro ime, ker so bili v kolu njegovih sotrudnikov najpriznanejši beletristi. Poleg tega pa je vedno negoval tudi popularno znanstvo, posebno pa še one stroke znanstva, ki so v bližji dotiki z lepo knjigo, torej estetiko, književno in domačo zgodovino. Vse kaže, da se bode tudi letošnji tečaj vredno pridružil dosedanjim. Prva številka obseza poleg pesniške in pripovedne tvarine članek iz peresa Ksavera Šandor-Gjalskega o umetniški izložbi v Zagrebu. Na ta članek se nanašata reprodukciji dveh slik Vlaha Bukovca, glasovitega slikarja, katerima je predmet izbran iz del Gunduličevih. V drugi številki pa prinaša začetek prevoda znamenitega dela Tainejevega o filozofiji umetnosti. — Listek se ozira cesto tudi na pojave slovenske knjige. 2.) Dom i sviet, Ilustrovani (sic!) list. Izhaja dvakrat na mesec. Folio Ureja ga glavni sotrudnik Kokotovic. V prvem broju nahajamo samo pripovedne spise in poleg tega »Listek«, ki ne govori samo o književnih stvareh, nego po primeru »Leip-ziger illustrierte Zeitung« obseza beležke najrazličnejše vsebine. Izmed osem spisov sta originalna samo dva, namreč povest Juraja Carica »Obitelj kapetana Opoviča« iz du- Listek. 127 brovniškega življenja, ki obeta, da postane zanimiva, in potem šaljiva črtica Ivana Devčiča »Na izpitu«, v kateri pa je humor jako prisiljen. Slike prikazujejo gospodično Ljerko pl. Sramovo, katero so imeli tudi Ljubljančanje priliko spoznati kot izvrstno glumico, v različnih situvacijah v glasoviti igri Sardoujevi »Madame Saus-Gene« ;] potem Višehrad in Krupo v Bosni, nekaj slik iz Klaiceve »hrvatske poviesti« itd. R. P. (Konec prihodnjič.) Jugoslavjanski stenograf in glasnik. Celje, meseca januvarija 1895. — Ta list, katerega izdaja dobro znani gospod profesor A. Bezeušek v Plovdivu, prinaša članke, pisane v vseh južnoslovanskih narečjih. Prvi del »Glasnik« obseza pesenco »Gozdna kapelica«, zložil A. A., potem članek »Lepa naša domovina«, spisal P. K. v slovenskem, »Skolstvo u Hrvatskoj« napisao ff. v hrvatskem in »Petdesetgodišnij jubilej na belgar-skata periodičeska knjiga« v bolgarskem jeziku. Poleg tega »kulturnozgodovinske novine« in »Razno« v vseh imenovanih narečjih. Drugi del: »Stenograf« donaša slov. spis »Prof. Ivan Krušič«, hrvatski »dr. Izidor Kršnjavi«, srbski: »Srpska stenografija« in »Setuja jednoga stenografa po vašaru«, bolgarski »Stenografija ve pervoto belgarsko zemledel-česko promišlenno izloženije ve Plovdivfc. Poleg tega beležke »Iz tujih dežel« in »Književnost«. Tretji del je »Stenografska priloga«, ki obseza 9 stenografovanih beril. List je lepo ilustrovan. Razen slike »Bolgarka iz Vračauske okolice«, ki je na posebni prilogi, ima list še šest čednih slik , Jugoslavjanski Stenograf in Glasnik" izhaja lokrat na leto in stane 5 kron. Naročnina in rokopisi se pošiljajo pod naslovom: A. Bezenšek. Plovdiv (Philippopel). Knjigarne, katere sprejemajo naročnino: v Celju Dragotin Hribar; v Ljubljani Kleinmayr in Bamberg, A. Zagorjan. — List prav toplo priporočamo vsem ljubiteljem stenografije in književnosti, ker se odlikuje po mnogovrstni vsebini in obliki ter ceneni naročnini. R. P. Drugi hrvaški časopisi. Uredništvo je še prejelo št. 23. in 24. lista: »Bosanska vila«. List za zabavu, pouku i književnost. Vlasnik i urednik Nikola T. Kašikovic, Sarajlija. U Sarajevu 15. in 30. decembra 1894. God. IX. (v cirilici). Stane na leto 4 for. Razen mičnih slik iz hercegovsko-boseuskega življenja je prinesel ta list v zadnjem tečaju te-le zanimive članke: »Kakva je bila srednjevjekovua crkva bosanska — vjera bosanska«. »Sicanje (tetoviranje) u Herceg.-Bosni«. — Zvekan. Humoristički list. Izlazi I. in 15. svakoga mjeseca. Stane 4 gld. na leto. Naročniki na ,,Dom i sviet" ga dobivajo za polovico cene. Kujižara Lav. Hartmana (Kugli i Deutsch). Zagreb. Ilica br. 2. Na pred ak. Časopis za učitelje, uzgojitelje i sve prijatelje mladeži. Glasilo ,,Hrvatskoga pedagogijsko-književnoga zbora" i ,,Saveza hrv. učiteljskih društava". Izhaja 4krat na mesec. Cena 5 gld. na leto. — Stenograf. Glasilo hrvatskog stenografskog društva u Zagrebu. God. IV. Ožujak, Travanj 1884. Br. 3., 4, — Poleg hrvaških člankov donaša tudi te-le slovenske : »Slovenska stenografija. Sestava in izpeljava besed.« V sestavku »Stenografija u Hrvatskoj« govori gosp. Stanko Miholic o stenografskem sostavu Bezenšekovem in Mag-dičevem. — — Bršljan. List mladeži, Izlazi 1. svakog mjeseca na dva arka. Tečaj X. Ure-duje Ljudevit Tomšič. Naklada tiskar Antun Scholz u Zagrebu. Cena za celo leto 1 gld. »Priloži sintetičko - analitičkom postupku geografske metode«. Napisao dr. Hinko Hranilovic. Zemun, naklada piščeva, tisak J. Karemeta 1893. Cena? — S tem naslovom je priobčil g. pisatelj na temelju najboljših metodikov sestavljeno zemljepisno metodiško knjigo. Porabil je v to svrho mnogo znamenitih nemških, a tudi nekaj francoskih in angležkih virov, katere je vestno naštel. O namenu te knjige pa pravi Listek. 19« darkoli se spomnimo, da je bilo za Prešernovih časov še možno tudi Slovencem, okleniti se splošnega južnoslovenskega (ilirskega) jezika, in da so Slovenci sami pognali od svojega praga to preugodno priliko, priklopiti se veliki književni skupini — kadarkoli se tega domislimo, skrči se nam srce. Kako krasna misel: naše omikane gospe in gospice bi divanile na svojih posetih ,,ilirski" in ne — nemški; in kako božanski se glasi ,,ilir-ščina" iz krasnih ustnic, o tem smo se zopet — ni davno tega — uverili in tudi slišali marsikateri navdušen vzklik o priliki, ko je nastopila na našem odru odlična hrvatska gostinja. Toda dovolj; čemu bi si sami srce trgali- Prepozno je, ,,kar je, to je". Prešeren, vsa čast pred tvojim genijem, ali tu si jo zavozil ! Kulakovskega knjiga je razdeljena v štiri poglavja : I. o politiških razmerah med Hrvati in Slovenci od 1. 1790.—1848., ki pripravljajo novo književno dobo; II. o kaj-kavski in hrvaški literaturi pred „ilirizmom" • III. o začetku ilirizma, njegovem razvitku in tedanji knjižni delavnosti (Gaj, Kolar, Smodek, Draškovič, ,,Danica", napredovanje ilirske ideje, Ljudevit Gaj, Stanko Vraz, Mažuranič, Kukuljevič, Preradovic, T ruski itd.). Prav zanimivo je razlaganje, kako so bili Srbi vedno nasprotniki ,,ilirizmu". Gaj pa je očitno rekel, da je vzprejel v književnost srbski jezik samo zato, da bi tudi Srbe pritegnil k svoji ideji. Gaj sam je imel mnogo nasprotnikov, ali njegovemu ugledu se ni upal nihče resno ustavljati. — V četrtem poglavju riše Kulakovski ob kratkem delovanje Ilircev in navaja na str. 397. kot značilo ,,hrvaškega preporoda'* to, da Hrvati kot književni jezik ,,niso vzprejeli svojega narečja, nego drugo, od njihovega zelo različno, t. j. narečje svojih sosedov." S tem sklepom hrvatska kritika seveda ni zadovoljna, čeravno priznava, da je pisatelj izdelal to razpravo z vsem trudom. Hrvatski ilustrovani leposlovni listi. (Konec.) 3.) Prosvjeta, list za zabavu, znanost i umjetnost. Urednik Vjeko-slav Fleišer. Tisak i naklada Antuna Scholza. Izhaja dvakrat na mesec po 32 stranij vel. 8°. — Tudi ta list ima lične ilustracije, med njimi v 2. listu sliko »Ilirija oživljena« po Schererjevi sliki v ljublj. Rudolfinu. Neguje pripovedno in poučno stroko. V prvih številkah nahajamo originalne pripovedke Jurja Carica in spise »Ljudsko srce« od Prera-doviča«, napisao dr. Turič, »Plemstvo i bogastvo obitelji Erdody«, piše dr. Iv. pl. Bojničič Kninski, »Ch. M. Lecomte de Lisle«, napisao M. Sabič. — Poleg tegk pesmi, prevode in listek. — 4.) Nada. Pouči, zabavi i um j et nos ti. Izdaje deželna vlada za Bosno in Hercegovino. Urejuje Kosta Hormanu, vladni svetnik. Folio. Pač izuenada se je prikazala »Nada« na književnem polju. Da je baš deželna vlada bosenska pozvana izdajati leposloven list, o tem bi mogli dvomiti. Da pa bodo njena sredstva mogla »Nadi« pri-premiti bogato obliko, lep popir in tisek ter krasne originalne ilustracije, to stoji. Iskreno želimo in se nadejcmo, da bode ustrezala vnanji krasoti tudi notranja dovršenost. V programu veli »Nada«: »Sta hočemo dakle i za čim idemo? Idemo za tijem, da se prikupimo, da se upoznamo, da se zbližimo, da ujedinjenim silama stanemo na snagu i da se stranome svijetu prikažemo kao jedinstveui, snažni kulturni elemenat.« List naj bi bil »ogledalo ukupne duševne kulture južnoslovjeiiskih narodov.« Verjamemo, da je ta namera iskrena; veuder pa ne moremo zamolčati bojazni, da ostane to nastojanje jalovo pri sedanjih razmerah med južnimi Sloveni, katere ima list v mislih. Prva številka prinaša dve kratki pripovedni sliki, nekaj pesuij, popis izleta na Trebevič, sestanka arheologov in antropologov v Sarajevu, bosenske božične izložbe v Beču, zgodovinski spis o sultanu Sulejmanu, itd. Zanimiva so tudi pisma iz Zagreba in Belega grada. Na koncu je pri-dejana »Romanca za sopran ili tenor s pratnjom orkestra ili glasovira«, katero je zložil naš rojak F. S. Vilhar. Tudi drugi in tretji zvezek sta divotno opremljena. Drugi zvezek 192 Listek. prinaša sliko in avtograf znamenitega pesnika Fra Grge Martiča, ki je letos 14. prosinca slavil petdesetletnico svojega mašnikovauja. Med sotrudniki čitam več imen domačih pisateljev mohamedovske in zapadne krščanske vere, Iztočnjaci se ne oglašajo, premda se zanje tiska tudi cirilsko izdanje. V listku čitamo tudi beležke, ki se tičejo Slovencev. Iz vseh teh podatkov pa sledi, da nedostaje hrvatski leposlovni književnosti, kakor naši slovenski, originalnega materijala, ki se posebno čuti pri oskodnosti pripovedne književnosti. — Drugi časopisi. Uredništvo je prejelo razen nekaterih številk uže objavljenih časopisov še to-le: »Omladina«. Izdaje srpska akad. omladina u Zagrebu, God. II sveska I. Zagreb I. januara 1895. Sadržaj: Juuius. Propali gjenije. — Dr. Kam. Subotič. »Prva pojava misli srpske Vojvodine. — Gavra V. Gojkovič. Najnoviji pravci v českoj literaturi. — Dr. Jevrič. Priča o Skenderbegu. — J. P, Znaci ekonomskog napredovanja u Srpstvu. — Dopisi. — Književnost. — Kulturne vijesti. — Citulja. (V cirilici.) List izhaja mesečno na poldrugi poli vel. 8° in stane I gld. 50 kr. Fra Grgo Martič, ki je slavil 14. prosinca petdesetletnico svojega mašnikovauja v kreševskem samostanu, kamor se je umaknil na stare dni, se je rodil 5. svečana 1822. leta v Posušju (selo Rastovača v ljubuškem okraju hercegovskem). Ko je poslušal v Zagrebu filozofijo (1839—40) seznanil se je z Ljudevitom Gajem ter stopil v ilirsko kolo. Leta 1844. je zvršil v Stolnem Belem gradu bogoslovne nauke in se vrnil v Bosno, kjer je 1850. leta postal župnik v Sarajevu, Po njegovem trudu se je sezidala cerkvica sv Antona, ki je zgorela leta 1879. v velikem požaru, Leta 1856. je potoval po Vlaški in Bolgarski kot katoliški misijonar, potem pa se je vrnil v Kreševo za učitelja v frančiškanskih šolah. Leta 1860, je postal župnik na Ponijevem, 1. 1863. pa zopet v Sarajevu, kjer ga je zatekla avstrijska okupacija. Martič je prepotoval ves Balkan, bil je v Carigradu, trikrat v Italiji, v Avstriji itd. — Pred dvema letoma ga je počastil general frančiškanskega reda z jubilatom, akademijsko in najvišjo častjo v redu. Za velike usluge za pomirjenje duhov o raznih prilikah je bil odlikovan od osmanske vlade trikrat s 5., 4. in komanderskim nišanom Medžidije, od avstrijske vlade pa z redom Franja Josipa in z železno krono 3. reda. Mož je izobražen in govori hrvatski, ruski, italijanski, francoski, turški, pa celo madjarski in nemški. Martieeva dela so: ,Narodne pjesme bosanske i hercegovačke', katere je zbral s svojim drugom Jukičem, ,Narodne pjesme o boju na Kosovu'. Razven drugih manjših del se odlikujejo posebno .Osvetnici* v 7 knjigah. Podpisoval se je s pseudonimom, ,Ra tlovan', jLjubomir Hercegovac', ,Nenad Poznauovič', Značilna je za odnošaje med južnimi Slovani pesem, s katero slavi mohamedovec Osman-beg Stafič v 3. štev. letošnjega ,,Vienca" Grgo Martiča. Oče Grgo, davna rodu diko Ti si svoju ovršio starce ! Hrvatskoga panja zeleniko, Sto mnijaše, da je stoput teže: Med krstom si i kuranom niko1) Turčin s krstom stare rane veže, Sitnom3) peru i handžaru viko. Spoznana se brača ljube žarče. Sa handžarom ganjo3) si silnike No sad nova rana se otvara, Na boj vičuč doma ,,Osvetnike': Krst se s krstom4) hoče do krvare . . . Sa propelom tješio jaduike, Al ti, starce, užij plod svog mara ! — Sitnim perom zašo med umnike. Nova j' rana za nove Ijekare. J?, P. 1) Niknil, -) Drobnemu. :!) Preganjal. 4) Hrvati in Srbi.