8554 4
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P.126 66001 KOPER
PRlMUKSKI dnevnik
poštnina plačana v gotovini _____________oAA !!M
Abb. postale I gruppo \j6D3 živili lil*
Leto XXXIV. Št. 289 (10.201)
TRST, četrtek, 7. decembra 1978
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1045, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 s vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bij je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
MED RAZPRAVO 0 DRŽAVNIM PRORAČUNU V POSLANSKI ZBORNICI
MINISTER PANDOLFI JE OBRAZLOŽIL ZAKAJ NI ITALIJA VSTOPILA V EDS
Zakladni minister zagovarjal dosedanjo finančno politiko vlade in obtožil druge države deveterice, da niso spoštovale sklepov iz Bremna
RIM — Prihodnji ponedeljek ali torek bo predsednik vlade An-nfeotti obrazložil ter utemeljil pred poslansko zbornico stališče, ki ga j? zagovarjala italijanska delegacija na evropskem vrhu v Bruslju, kakor je znano, Italija zaenkrat še ne pristopi k novemu evropskemu denarnemu sistemu po vzoru Velike Britanije in Irske, ker hoče naj-Dtej razčistiti nekatera notranjepolitična in gospodarska vprašanja, brez ?®sar bi ji takojšnja, nepremišljena pridružitev k EDS lahko kvečjemu ^odevala. Zelo verjetno se bo Andreotti tudi udeležil današnje raz-Pfave o prenovljeni denarni ureditvi, ki bo popoldne v senatu po uvod-Bent nagovoru zakladnega ministra Pandolfija.
Le-ta se je vprašanja italijanske-
Sa Pristopa k EDS dotaknil tudi ^eraj dopoldne v poslanski zbor-Bici v okviru razprave o državnem Proračunu. Dejansko je označil bru-taljski «maraton» kot korak nazaj v Primerjavi s sklepi, ki so bili sprejeti v Bremnu, kakor je to stoji že sam Andreotti v neposrednem “Ogovarjanju s Schmidtom, Gisear-d°m d’Estaingom in drugimi predstavniki držav članic Evropske gospodarske skupnosti predvčerajšnjim tar v ponedeljek.
Pandolfi je označil pogajanja v Palači Charlemagne kot le polovič-n° dozorena in mestoma tudi proti-slovna. Italija ni nikdar postavila vPrašanja uresničitve nekega podaja s popolno denarno stabilnost-1° na evropskih tleh kot problema tase, češ da gre zgolj za nekakšne slternativne rešitve tehnične nara-Ve. je dejal minister, temveč se je strogo držala dveh načel. Prvič: ne-!™hodne potrebe po razsežnejšem in •znatnejšem razvoju celovitega gospodarstva na območju Evropske gospodarske skupnosti z odpravo Stavne ovire, ki onemogoča ta pro-Ces, to se pravi z odpravo zdajšnjega negotovega trenda na področju [Penjalnih tečajev. Drugič: nuje po tanieljiti preobrazbi italijanskega gospodarskega sistema z odpravo u-ftaeznih destabilizacijskih dejavni-*°y. ki slonijo med drugim na zlem ^»vu skokovite inflacije.
. Italija se je na bruseljskih poga-'4r,jih borila po Pčndolfijevi zatr-Jftvi za dosego-trojheg« cilja: pre-
o.^iove sporazuma o menjalnih teča-W> v&lut, okrepitve evropskega mo-|Jetarnega sklada in zlasti pomnožit-e finančnih pobud v korist gosposko šibkejših držav Evropske go-
spodarske skupnosti. Dejansko naj P' Prišlo po italijanskih željah do .^oblikovanja takšnega celinsko ve-lavnega sistema, v katerem ne bi
taela ta ali ona močna valuta iz-.azito nadkriliti slabotnejše. Nada-bi se tovrstni monetarni mehani-nikakor ne smel osamiti ozi-arna postati konkurenčen sorodne-sistemu, pri porazdeljevanju fi-rjjjčnih bremen bi moralo obveljati ačelo pravičnega ravnovesja, posajenim valutam bi bilo treba omogo-.1 določeno mero nrožnosti v nihata in nazadnje naj bi temeljni spo-azutn o EDS slonel na strogih fi-ančnih dogovorih v pričakovanju P^sničitve pravega ter kar najbolj riPkovitega «evropskega denarnega **8da».
Po ugotovitvi, da je nujno potrebno v najkrajšem znižati inflacijsko stopnjo v Italiji ter jo u-skladiti vsaj z evropskim poprečjem je italijanski zakladni minister ponovil Andreottijevo tezo o zavrnitvi nekakšne izboljšane ali izpopolnjene oblike dosedanje denarne kače ter nakazal potrebo po ustvaritvi resnično novega, prožnejšega in učinkovitejšega vseevropskega denarnega mehanizma. Okoliščine, da se Italija ni takoj odločila za pristop k EDS, ni Pandolfi pripisal edinole gluhim ušesom zahodnih Nemcev pa tudi Francozov na Andreottijevo zahtevo po okrepitvi finančnih podpor in olajšav na sploh revnejšim državam članicam
EGS, ampak tudi nekaterim, po njegovem dvomljivim, mehanizmom na področju kreditov. «To pa nikakor ne pomeni.* je pripomnil minister, «da Italija prosjači.* Brž nato je Pandolfi ostro obsodil zadržanje evropskih partnerjev, ker so se izrekli zooer povečanje regionalnega sklada, od katerega bi pač Italija poleg Irske in v manjšem merilu tudi Velike Britanije še največ imela, kolikor zadeva naložbe za razvoj zaostalih območij, predvsem seveda Juga.
Zakladni minister je poseg zaključil dokaj polemično: «Kdor misli, da pomeni naša odgoditev pri-stooa k EDS odklon od dosedanje politike na področju javnih financ in plač. kakor smo jo predložili parlamentu in družbenopolitičnim silam, povsem napačno tolmači vladna stališča.* (dg)
ZARADI NEUSPEHA BRUSEUSKEGA VRHA
NEZADOVOLJSTVO V FRANCIJI IN ZRN
Schmidt in Giscard: EDS se bo rodil tudi brez vseh partnerjev deveterice
BONN — Dejstvo, da sta poleg Velike Britanije sklenili odložiti pristop k novemu evropskemu denarnemu sistemu tudi Italija in Irska, je po pričakovanjih precej vzburilo mednarodne gospodarske kroge. Strokovni tisk skoraj soglasno poroča o «polovičnem uspehu* evropskega vrha v Bruslju, oziroma o temeljiti okrnitvi denarne ureditve na zahodnoevropskih tleh v primeri s smernicami, ki so bile začrtane v Bremnu. Kaj pa menijo osrednje o-blasti neposredno prizadetih držav Evropske gospodarske skupnosti?
Zahodnonemški kancler Schmidt ni ravno zadovoljen z evropskim vrhom, vendar meni, da bo tudi nepopolni monetarni mehanizem ključnega pomena za splošno evropski gospodarski razcvit ob postopnem krčenju brezposelnosti in ob stabilizaciji cen. EDS pomeni po njegovem tudi pomembno spodbudo k u-spešni izpeljavi volitev v evropski RIM — Predsednik republike parlament, iz česar je mogoče skle-Pertini je včeraj sprejel na Kvi- j pati, da pripisuje kancler izobliko-
rinalu nredsednika vsedržavnega sveta KD Piccolija, s katerim se je pogovoril o sedanjem političnem položaju v Italiji in Evropi.
vanju novega denarnega sistema predvsem izrazito politični pomen. Schmidt je tudi izrazil željo, naj bi Italija, Irska in Vel. Britanija čim-
prej pristopile k EDS.
Enako se je izrazil tudi francoski predsednik Giscard d'Estaing s pripombo, da bo EDS privedel slej ko prej do trajne stabilizacije na evropskem pa tudi mednarodnem denarnem tržišču sploh. Pristavil je, da predpostavlja pri. p Francije k novi denarni ureditvi določene »posledice* in de se bodo : 'rali Francozi v gospodarskem smislu dokopati do poprečne evropsk: ravni.
Predsednik britanske vlade Cal-laghan je v poslanski zbornici izrecno poudaril, da je na bruseljskih pogajanjih skrbel predvsem za domovinske interese in zato postavil ob stran vprašanja mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Vendar je naglasil, da bo londonska vlada še naprej proučevala možnosti čimprejšnje pridružitve k EDS.
Podobno se je izrazil predsednik irske vlade Lynch, medtem ko so Američani oprezno podprli porajajoči se denarni sistem kot možno sredstvo sveže spodbude k razmahu svetovnega gospodarstva. Pripomnili so, da imajo v načrtu redne posvete s partnerji iz ZRN. (dg)
REAKCIJE V ITALIJI NA ZAKLJUČKE BRUSELJSKEGA VRHA
Demakrščanska desnica napada Andreottija zaradi prevelike «pokornosti» komunistom
KPI in PSI pa sta pozitivno ocenila zadržanje predsednika vlade na sestanku deveterice - Na vidiku sporazum o zakonu o kmetijskih pogodbah
RIM — Levičarske večinske stran- vriej zvezi dokaj negativna, med-
ke so odobrile Andreottijevo zadržanje v Bruslju. Pač pa je napad nanj prišel ne samo. iz vrst opozicije, ampak predvsem iz vrst KD in ne samo od njenega desnega krila, pač pa tudi od Donat Cattina. Položaj je torej precej razgiban in bi se v kratkem utegnil poslabšati.
V prvih dneh prihodnjega tedna, v ponedeljek ali v torek, se bo predsednik vlade podal v poslansko zbornico, da bi poročal o poteku evropskega vrha. Od danes do ponedeljka pa se bo posvetoval s tajniki strank, kj podpirajo njegovo vlado; ni še znano, ali bo šl0 za dvostranska srečanja, ali pa za pravi «vrh» vladne večine. Vprašanje, ki se sedaj postavlja, je, ali bo znala večina najti skupen jezik pri sklepanju, ah Italija v sedanjih pogojih lahko vstopi v novi evropski denarni sistem. Današnji «Unita» bo v tej zvezi o-bjavil izjavo Luciana Barce, šefa urada KPI za programiranje, ki je
tem ko se v KD vsaj na videz o-blikuje nasprotno mnenje. V republikanskih vrstah pa La Malfa na stolpcih strankinega glasila izreka priznanje Andreottijevi «razumnosti* na bruseljskem vrhu, istočasno pa izraža skrb, da ne bi Italija «zamu-dila evropskega vlaka*.
Andreotti ni torej naletel pri vladnih zaveznikih na odločno nasprotovanje svojemu zadržanju na evropskem vrhu, kar pa še ne pomeni, da je bil njegov povratek iz Bruslja najbolj srečen. Predvsem, kot smo omenili, zaradi reakcij znotraj KD. Skupina petdesetih poslancev, na čelu katerih se je postavil bivši podpredsednik poslanske skupine Ge-rardo Bianco, je zahtevala takojšnje sklicanje skupščine demokrščanskih poslancev. Scalia in drugi pa so zahtevali sklicanje vodstva poslanske skupine in razpravo v parlamentu. Eni in drugi so Andreottija obtožili, da je s svojim lahkomisel-
.................................................
SKLEP CENTRALNEGA KOMITEJA
Petnajsti kongres KPI bo od 20. do 25. marca
zasedanju CK potrdili osnutek tez zu kongres Tiskovna konferenca Gerarda Chiaromonteja
— Petnajsti vsedržavni kon-K.es Komunistične partije Italije v Rimu od 20. do 25. marca "taodnjega leta. Tako je sklenil weraj centralni komite, ki zaseda
d^ate na _____________
if. Volili na kongresih federacij, Dov'Cer ene8a na vsakih 1-500 čla-
fj^hutek tez bodo sedaj poslali i,. eracijam za razpravo na bazi, It^vsfiovi katere bodo izdelali do-hu? i e kongresne dokumente. Os-taS’ k> so ga odobrili včeraj na w,.ar>ju CK, bodo verjetno obje a konec tega tedna. Za sedaj spj-nano le. da vsebujejo uvod Vjj r'eKa značaja in osem pogla tip' Prvo poglavje analizira med-hain ni Položaj, drugo nakazuje taed ? komunističnih partij za na-Vj ak orocesa pomiritve in za no-bra Slnarodno ureditev, tretje o-tpjtaiBva odprta vprašanja medna-t0 neKa delavskega gibanja, četr-bp g°vori o krizi julijanske druž-fe' lRŽ? *n šesto vsebujeta predlo že za izhod iz italijanske kri-i)jk v sedmem je govor o množič-vL gibanjih, osmo pa obravnava tij® 'n notranjo organizacijo par-
tjr'an vodstva KPI Gerardo Chiro-je na kratki tiskovni konfe-(YCl še pred zaključkom zasedanja »tj drugim dejal, da komuni-Dfii.a sedaj ne delajo na tem, da bi Dii> vladne krize, pač pa si Sr»«revai°' da bi bil vladni pro-InJ?1 Uresničen. Glede leninizma in *r®°ve trditve o potrebi po »pre-
mostitvi leninizma* je dejal, da komunisti »potrjujejo veljavnost lastnih tradicij, pa čeprav zavračajo dogmatsko tolmačenje klasikov marksizma*. «Lenina je dodal — ni mogoče staviti na glasovanje. On je HI in osUne eden največjih re
bril ^nedeljka in ki je tudi odo-
gotovo največji našega stoletja*, Chiaromonte je tudi povedal, da je med razpravo o kongresnih tezah večkrat prišlo do glasovanj in da je tudi sam bil nekajkrat preglasovan, kar pa ni nič čudnega. Glede demokratičnega centralizma pa je potrdil njegovo veljavnost, pa čeprav je po drugi strani potrdil nujnost razširitve notranje dialektike.
(trn)
Danes se sestane enotno tajništvo CGIL-CISL-UIL
RIM — Danes se v Rimu sestane enotno sindikalno tajništvo CGIL -CISL - UIL, ki bo pripravilo smer-niče sestanka enotnega izvršnega odbora. Tajništvo bo moralo predvsem razpravljati in odobriti poročilo zveznega tajnika CGIL Maria Didoja. Pred današnjo sejo pa se bodo sestali generalni tajniki, ki bodo proučili problem delavskih urnikov glede na bodoče obnove delovnih pogodb, Obenem bo Ujništvo treh sim aikatov tudi proučilo gospodarski in politični položaj po Andreottije-vem potovanju v Bruselj na evropski vrh članih EGS.
Sicilija odklanja
izzivanje
«evrodesnice»
PALERMO — Misovska stranka je napovedala za prihodnji teden veliko manifesUcijo «evrodesnice» na Siciliji. Manifestacija, ki naj bi privabila v Italijo, na Almiran-tejevo povabilo, nostalgike proslu-lili fašističnih režimov Grčije in Španije, pa tudi fašiste iz Francije, Belgije in švedske, naj bi trajala od prihodnje sobote vse do 17. decembra. Shodi in javni nastopi so predvideni v Palermu, Mesini, Catanii in Ragusi.
Kot je logično, so sicilske demokratične organizacije, stranke in sindikati odločno reagirali na takšno grobo izzivanje fn zahtevali od pristojnih oblasti, naj nesramno farso prepovejo. V Catanii je bila včeraj prva protestna manifestacija proti nameravanemu shodu »ev-rodesnice*.
Mesinski kvestor je na pritisk sindikatov in strank sprejel salomonski sklep: prepovedal je dva sprevoda, ki bi morala biti v soboto in v nedeljo, pač pa je dovolil shoda, na katerih naj bi govorili Almirante in nekateri njegovi prirepniki iz tujine.
Mengistu
danes v Beogradu
BEOGRAD — Kot so včeraj uradno sporočili, bo etiopski voditelj Mengistu na uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji od 7. do 10. decembra. Predsednik začasnega vojaškega administrativnega sveta socialistične Etiopije Mengistu Haile Mariam bo dopotoval v Beograd torej danes, in sicer na ivabilo pred sednika Tita. '
TEL AVIV — Izrael je včeraj u-radno zahteval od interpola, da nemudoma aretira nacističnega zločinca Mentena, čim bi prestopil nizozemsko mejo.
nim obnašanjem povzročil ■ izstop I-talije iz evropskega procesa, še najhuje pa je, po mnenju tega dela Krščanske demokracije, da se je Andreotti obnašal; kot so mu velevali komunisti. To pa ni ocena samo strankine desnice, pač pa tudi Donat Cattina. Zanj je bil zaključek bruseljskega vrha predvidljiv. Hudo pa je to, da se je okrepilo mnenje, da je Andreotti le lutka v komunističnih rokah. Pa še druge obtožbe: Andreotti ni bil daljnoviden, ni znal braniti linije in avtonomije KD, skratka — čeprav tega Donat Cattin seveda ni rekel — Andreotti naj pobere šila in kopita.
Seveda pa je tu še vprašanje Pan-dolfijevega načrta, glede katerega je treba beležiti javno distanciranje levičarskih strank. Sam Pandolfi je včeraj v poslanski zbornici zaključil razpravo o državnem proračunu in tudi utemeljil stališče Italije na bruseljskem vrhu, kot poročamo v drugem članku. Ta del posega so komunist Barca, socialist Cicchitto in predstavnik neodvisna levice Cna-venta pozitivno ocenili in ga označili za »poštenega* in »točnega*. Toda sam Pandolfi je moral polemizirati s Spavento, ko se je ta zavzel za razširitev predvidenih stroškov iz triletke. Polemike j torej začenjajo ter že dajo slutiti, kal bo potekala skorajšnja razprava o Pan-dolfijevem načrtu v parlamentu.
Pač pa je do pozitivnega premika prišlo glede kočljivega vprašanja kmetijskih pogodb. Izvedenci večinskih strank so se včeraj zjutraj sestali z načelnikom poslanske skupine KD Gallonijem in dosegli sporazum o členu 15 zakonskega osnutka, ki je skupaj s členom 28 najbolj sporen. Dejansko je KD v bistvu u-maknila svoj spreminjevalni predlog, potem ko so sami demokrščan-ski poslanci preglasovali šefa strankinega urada za kmDijstvo, desničarja Mazzotto.
Popoldne pa je bil na sedežu KD na Trgu del Gesu vrh večinskih strank, ki so se ga poleg izvedencev udeležili tudi namestniki strankinih tajnikov. Socialist Signorile je sprožil kompromisni > edlog glede člena 28 (ki predvideva avtomatski prehod od spolovinarstva k najemninskemu odnosu). Sestanek so nato preložili na danes, zelo verjetno pa bodo vendarle našli sporazum.
Ugotoviti je treba, da je pobuda za nova pogajanja o kmetijskih pogodbah tokrat prišla iz vrst KD. Mnenje, da je KD to storila, da bi olajšala življenje vladi in preprečila izbruh krize že čr . nekaj dni (v poslanski komisiji za kmetijstvo so namreč že v teku glasovanja o členih zakona), je samo delno resnično. Bolj verjetno pa je — in to je verzija, ki ima v parlamentarnih krogih največ privržencev — da je Krščansko demokracijo gnala ne toliko skrb, da bi preprečili vladno krizo, pač pa želja, du bi do vladne krize, ki jo imajo za bolj ali manj neizogibno, ne prišlo ob vprašanju kmetijskih pogodb; to pa zaradi tega, da ji ne bi očitali, da ne s; > štuje programskih dogovorov.
P. P.
RIM — Združenje obmejnih živino-: 'ravnikov je včeraj napovedalo sedemdnevno stavko osebja na leta-
liščih, v pristaniščih in na mejnih prehodih. Stavkali bodo od ponedeljka dalje.
Morda še pred božičem odobritev zakona o reformi založništva
RIM — Razprava o zakonskem osnutku o reformi založniške dejavnosti bi se morala začeti v poslanski zbornici — če ne bo nepredvidenih zapletov — že 18. decembra. Kot je dejal poročevalec, socialist Aniasi, bi morala biti diskusija zelo kratka, tako da bi osnutek odobrili še pred božičem. Pred začetkom razprave pa bi morala «komisija devetih* na politični ravni najti dogovor o nekaterih točkah zakonskega osnutka, ki so še vedno sporne.
PO VEC KOT ENAJSTIH LETIH RAZPRAV IN HUDIH POLEMIK
ANDREOTTI PREDSTAVIL SENATU OSNUTEK REVIZIJE K0NK0RDA TA
Na splošno pozitivna ocena PSI in KPI, ki pa poudarjata potrebo po korenitih spremembah zlasti glede vprašanj verskih ustanov, zakonske zveze in verske vzgoje
RIM — Že leta 1967 je poslanska zbornica odobrila resolucijo, ki so jo predložili Zaccagnini, Ferri in La Malfa in ki je poudarjala potrebo pj »dvostranski reviziji* nekaterih določb konkordata. Bilo pa je potrebnih več kot enajst let, da je mešana italijansko - vatikanska komisija končno izdelala sprejemljiv osnutek sprememb. Včeraj je ta osnutek predstavil v senatu ministrski predsednik Andreotti.
Andreotti je najprej podal kratek pregled prehojene poti, od imenovanja prve komisije leta 1967, skoraj desetletnega zastoja, ki je temu sledil, do svoje predlanske pobude, ki je privedla do imenovanja mešane italijansko - vatikanske komisije, ki je izdelala prvi osnutek. Temu osnutku pa so v poslanski zbornici vnesli vrsto popravkov. Isto je storil lani senat z drugim osnutkom. Sedanje, tretje besedilo, pa bo morala odobriti še vlada in nato obe veji parlamenta, kot velja za vse mednarodne sporazume.
Po besedah predsednika vlade je revizijo konkordata zlasti navdihovalo načelo o «laičnosti države*, za-ščitnici enakopravnosti vseh državljanov in svobode vesti, kot predvideva republiška ustava in kar je v skladu z zaključki drugega vatikanskega koncila. Skladno s tem v sedanjem besedilu ne najdemo več določb, ki slonijo na diskriminacijskih načelih, določb o raznih privilegijih za duhovnike ter določb, ki spominjajo na pretekli režim (mladinske organizacije, kolonije in drugo). Ukinili so nadalje norme, ki bi jih lahko obravnavali na drugačni ravni.
Nato je Andreotti orisal najvažnejša in obenem sporna vprašanja: družinska zakonodaja, verska vzgoja in cerkvena imovina. Kar zadeva prvo točko, je bilo poudarjeno načelo, da država priznava v cerkvi sklenjeno zakonsko zvezo, vendar je ukinjen sedanji avtomatizem in izključna pristojnost cerkvenega sodišča «Sacre Rote* glede razveljavitve zakonske zveze. Sklep o razveljavitvi, ki ga bo sprejelo cerkveno sodišče, bo Italija upoštevala kot v tujini sklenjeno razvezo.
Kar zadeva versko vzgojo, naj bi sedaj veljala ne samo možnost, ampak tudi pravica, da se temu odrečemo. Vedno v spoštovanju pravice vesti naj bi se tudi osnovnošolsko učno osebje, lahko odpovedalo poučevanju verske vzgoje. Nadalje je določeno, da vzgojitelje imenuje šolska oblast s privoljenjem cerkvenih oblasti. Glede izredno spornega vprašanja cerkvene imovine, pri čemer pa so zlasti v ospredju podporne in socialnoskrbstvene ustanove, naj bi imenovali posebno komisijo' ki naj bi problem rešila v enem letu. O-čitno je, da so se izognili temu izredno zapletenemu vprašanju z izgovorom, da država še ni prenesla vseh pristojnosti na dežele v okvi-
ru reforme o pravnih osebah in še zlasti vzgojnega in skrbstvenega področja. Ob zaključku svojega posega je Andreotti še povedal, da so napravili velik korak naprej tudi na pogajanjih, za uveljavitev člena 8 ustave, ki se nanaša na druge verske skupnosti v državi.
Uvodnemu poročilu je sledila razprava, ki bi se morala zaključiti danes popoldne z odobritvijo dnevnega reda, ki so ga predstavile stranke vladne koalicije, V razpravo je prvi posegel neodvisni levičar Raniero La Valle, ki je dejal, da je bilo pričakovati bolj napredne izbire. Vendar je po njegovem mnenju sedanji osnutek le «prehodni dokument*: več kot za revizijo konkordata naj bi šlo za »konkordat na poti ukinitve*. •
S svoje strani je demokristjan Carraro oovedal, da so na tem področju zlasti potrebne jasne in dosledne določbe, kar sedanje prav gotovo niso. Strnjenost sedanjega osnutka (prejšnjih 45 členov so zreducirali na 14) spominja na okvirni zakon, kar .narekuje še večjo potrebo po jasnosti. Komunist
Bufalini pa je na splošno ugodno ocenil sedajni osnutek, naglasil na je, da nekatera vprašanja zahtevajo še korenitih sprememb. Pri tem se je zlasti ustavil ob verskih ustanovah, ki ne smejo imeti dobrodelnega ali skrbstvenega značaja, ter ob vprašanju verske vzgoje in zakonske zveze. Tudi socialistični predstavnik Cipellini je poudaril, da so bili storjeni koraki naprej, strinjal pa se je z Bufali-nijem glede popravkov, ki jih ie treba vnesti na področju zakonske zveze in verske vzgoje.
Ob razpravi v senatu je nekaj desetin radikalcev uprizorilo protestno manifestacijo pred palačo Ma-dama. Nastopila je policija, ki jih je s silo razgnala ter prijavila sodišču 24-letnega Vincenza Zena in 24-letnega Marca Taradasha zaradi nedovoljene manifestacije in u-piranja javnemu funkcionarju. Ženo je bil med spopadom tudi ranjen, kot poudarja poročilo radikalne stranke, pa so pretepli tudi poslanca Mellinija ter se hudo znesli nad bivšo nuno Mariso Gal-li. (db)
iiiiiiiiiiiiitiiifiiiiiiiiiiMiifiititiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiinifiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitniiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiB
PROTEST ŽE PRERAŠČA V UPOR
V teh dneh odločitev o bodoči usodi Irana
v
Sah skuša rešiti monarhijo z delno pomilostitvijo političnih jetnikov
TEHERAN — Iranske ljudske množice nabirajo sile za odločujoči na-
stop proti šahu in vojaAkk diktff-' zait# v stepo ul' •>, iz katere ni iz-turi, ki bo v nedeljo ob vrhuncu hoda. Včerajšnja izpustitev voditelja
opozicije Karima Sandžabija, šaho-
moharramovega žalovanja «ašure», obletnice mučeniške smrti medinskega imana Hoseina.
V Teheranu vlada torej neke vrste zatišje pred viharjem, kljub temu pa se ljudski protest nadaljuje, le da so ljudje postali oprezr.ejši. Zadnje noči, ko se prične policijska ura, si le redke skupini.: upajo na ulice, saj bi z lahkoto postale tarča šahove soldateske, je pa zato protest na balkonih, strehah in terasah teheranskih hiš še burnejši. Iz enega do drugega ,.onca iranske prestolnice se iz tisočih grl razlega vzklik: «Smrt -ahu, Alah je velik!* Na ulicah bobnenje nemočnih tankov, v zraku ropot helikopterjev. Ljudski gnev .e ne . ...ni zanje, z vzkliki pozivajo sosede: «Pridruži se nam, brat, in postani žrtev na poti pravičnosti). Iran:':a vojska je v tem trenutku predvsem v defenzivi, saj se zaveda, la bi \	: na-
VČERAJ SO DOKONČNO POKOPALI FRANKIZEM
Referendum o španski ustavi
MADRID — Španci so včeraj šli na volišča, da z referendumom potrdijo novo ustavo, ki naj državi zagotovi demokracijo in mirno sožitje. Za vse, razen za skrajno desničarske in skrajno levk ' ; stranke ter za baskovske avtonomiste, je nova ustava sad kompromisa, ki pa jo je treba kljub temu podpreti. Vsi, tudi nasprotniki, pa poudarjajo, da pomeni včerajšnje glasovanje konec frankizma.
Neki včerajšnji madridski časopis je zapisal: »Danes, potem ko smo
pokopali Franca, bomo zagrebli frankizem, njegova dela, njegov lažni blišč. Vrgli bomo poslednje prgišče na državljansko vojno, na naša temna leta, na številne nepopravljene krivice, na dimno zaveso naših razočaranj.* V teh stavkih je strnjen ves pomei referenduma.
Volišča so se odprla ob 9. uri, glasovanja pa so zaključili ob 20. uri. Prvi izidi pa bo-H verjetno lani že danes zjutraj. Med političnimi opazovalci ni nobenega dvoma, da se bo večina Špancev izrazila za novo
ustavo, saj jo jc večina strank tudi podprla. Do presenečenj lahko pride samo v baskovskih provincah, kjer prebivalstvo nasprotuje ustavi, češ da jim ne zagotavlja primerne avtonomije. Včeraj je ETA zvočno prekrila oddaje krajevne televizije s pozivom, naj prebivalstvo glasuje proti ustavi. To naj bi bil po prvih vesteh tudi edini inrideH na včerajšnjem referendumi: za ustavo.
Na sliki: (telefoto ANSA) predsednik španske vlade Suarez s svojo ženo na volišču.
stop povzročil le mučenike. Položaj pa je že tako hud, da je šaliov režim
va napoved ,da bo pomilostil in o-svobodil 126 političnih jetni ov in 352 zapornikov, sta la jalovi pobudi podirajoče se monarhije, ki ne bosta spremenili neustavljivega toka dogodkov. Iransko ljudstvo je sito monarhije, zato ne naseda ša! 'im obljubam. Zaveda se, da je sedanji režim trhel, da je dovolj le dober udarec, pa se bo zrui '.
Predvčerajšnjim je 800 tisoč ljudi v mogočni manifestaciji v Mašadu izrazilo svoj gnev proti osovraženemu režimu. Mogočni šahov kip na športnem igrišču so dobesedno spremenili v prah, ne da bi vojska posegla. Zgovorna je tudi vest, da so vojakom prepovedali nastop na pokopališčih, kjer se vsakodnevno vršijo protišahovske manifestaci e ob grobovih padlih, šah verjetno upa, da bo brez večjih zapletljajev prebrodil moharramovo obdobje, kar bi zanj predstavljalo največji uspeh. Sedanji dnevi so namreč odločujoči, vsi pa se sprašujejo, kako bo šiitski kler nastopil. Že danes bo verjetno v Iranu vroče, četrtek je namreč za šiite dan žalovanja za mrtvimi, obenem je 7. december 15-letnica prvih študentskih žrtev šahove »bele revolucije*.
Kot rečeno pa bo predvsem nedelja odločujoča, ko bo soupadala osrednja 'ovesnost moharramovega obdobja z dnevom »človekovih pravic*. Poziv ajtola Teleghanija za »miroljuben pohod* ne bo naletel na gluha ušesa, saj mu je sam vojaški režim dal novega netiva, ko je skušal verskega voditelja aretirati.
Medtem pa tudi na Zahodu prevladuje mnenje, da se bo šah le s težavo izmotal iz težkega klobčiča. Govorice o ameriški intervenciji, ki naj zagotovi črpanje nafte iz bogatih iranskih ležišč postajajo iz dneva v dan glasnejše, zahodni zavezniki na tihem upajo, da bi tak poseg omogočil nadaljevanje njihovih poslov. Medtem pa je italijanska vlada -oslala v Iran svojo delegacijo, ki naj omogoči nadaljevanje de] i-talijanske družbe «Condotte» (skupina IRI - ITALSTAT), -ki gradi v Bandar Abasu industrijski center. Od začetka krize do danes dolguje Iran družbi že 150 milijard lir. v podobnem položaju so tudj druge ameriške in zahodnoevropske družbe. (voc)
Dolanc na Poljskem
VARŠAVA — Sekretar predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc, ki je včeraj dopoldne pripotoval na prijateljski in delovni obisk na Poljsko, je popoldne že začel pogovore z visokimi predstavniki poljske združene dc' :vske partije. Ob prihodu v Varšavo so Dolanca pozdravili član partijskega politbiroja Edvvard Bafciuch, sekretar centralnega komiteja Ryszard Frelek in drugi partijski predstavniki. Napovedano je. da se bosta danes sešla na pogovore Dolanc in poljski partijski voditelj Edwarc! Gicek, Dolančev obisk na n >ljskem je, kakor ocenjujejo na obeh straneh, priložnost za vsestransko izmenja o mnenj o aktualnih mednarodnih vpraSanjih z vseh podre-ij ter o jugoslovansko-poljskih odnosih in sodelovanju.
ZAKLJUČEN OBISK TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA ODBORA NA REKI
Uspeh tržaških finančnih stražnikov
Trst in Reka morata okrepiti sodelovanje v korist vsestranskega razvoja obeh mest
Tri aretacije v okviru preiskave o tihotapljenju mesa
Razkrinkana tolpa naj bi tihotapila zmrznjeno meso iz Romunije v Italijo
Predvidena ustanovitev dvostranskih strokovnih komisij za poglobitev vprašanj v zvezi s sodelovanjem na področju pristanišč, zaščite okolja, turizma in kulture - Reška delegacija bo aprila obiskala Trst
Tržaška pokrajina nima zunanje političnih pristojnosti, a kljub te mu smatra, da je dolžnost, prej kot pravica vseh krajevnih uprav, kot polnopravnih neposrednih predstavništev skupnosti, katerih izraz so, da v okviru svojih pristojnosti in v vlogi spodbujanja drugih višjih u-prav prispevajo k ustvarjanju vseh potrebnih pogojev za stvarno in hitro izvajanje vseh oblik sodelovanja, ki jih omogočajo in narekujejo nove kvalitete prijateljskih odnosov po Osimu.
Krajevne uprave ob meji morajo čutiti posebno vlogo, ki jim jo daje ta politično zgodovinski trenutek. Tržaška pokrajina hoče, odgovorno in ob spoštovanju pristojnosti drugih ustanov, izkoristiti vse možnosti, da opravi to vlogo. V ta okvir sodi tudi srečanje med tržaškim pokrajinskim odborom in delegacijo skupnosti občin reške regije, ki se je zaključil včeraj popoldne na Reki. To srečanje ni vsebovalo samo stranskih razmer in problemov, ampak je nakazalo možnosti sodelovanja na vseh področjih gospodarskega, družbenega in kulturnega razvoja. Za razvoj odnosov ob meji je bistvenega pomena prav neposreden stik, tudi človeški, med javnimi upravitelji sosednjih področij I-talije in Jugoslavije. V to smer je šel dvodnevni obisk tržaške delegacije na Reki, o čemer jasno priča tudi skupno poročilo, ki so ga izdali ob koncu obiska.
«Obe delegaciji — je med drugim rečeno v poročilu — sta na razgovorih ugotovili, da obstajajo v okviru odnosov koristnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo dejanske potrebe po poglobitvi vprašanj na vseh sektorjih.* V ta okvir sodi tudi obojestranska volja, da tržaška pokrajina in skupnost občin reške regije, nadaljujeta s sodelovanjem, ki ga predvidevajo, omogočajo in dejansko terjajo tudi osimski sporazumi. To sodelovanje mora obsegati najširšo dejavnost, od industrijskega sodelovanja do izmenjav blaga, maloobmejnega prometa, sodelovanja med pristanišči, zaščite okolja, načrtovanje gradnje prometnih infrastruktur ter ne nazadnje kulturnih stikov z italijansko narodnostjo na reškem območju.
Poročilo se nadaljuje: «Iz razgovorov jasno izhaja soglasje o mož nesti nadaljnjega razvoja sodelova n ja. Zato sta se delegaciji dogovorili da bosta predlagali pobude z namenom, da bi prišlo do rednega sodelovanja, ki bi popestrilo razvoj odnosov ne samo med obema področjema, ampak tudi med Italijo in Jugoslavijo.* Poročilo se zaključuje s prepričanjem, da se bodo taki razgovori še nadaljevali.
Dejansko naj bi bil ta obisk le prvi iz serije izmenjav med pred stavnikj obeh skupnosti. Do množičnega srečanja z razvejeno problematiko naj bi prišlo načelno enkrat letno in predsednik tržaške pokrajine Ghersi je že povabil predstavnike skupnosti občin reške regije na obisk v Trst, ki bo predvidoma a-prila prihodnjega leta. Predsednik skupnosti Radomir Antonelič je vabilo z zadovoljstvom sprejel in zagotovil polno udeležbo reške delegacije. Poleg tega bodo ustanovili več študijskih skupin, ki se bodo ukvarjale s konkretnimi vprašanji na specifičnih področjih medsebojnega sodelovanja. Padel je predlog za ustanovitev štirih študijskih komisij, ki naj bi se ukvarjale z vprašanji sodelovanja na področju pristanišč, zaščite okolja, turizma in kulture, vendar bodo po vsej verjetnosti v kratkem času uresničili le komisijo za sodelovanje na področju zaščite okolja, medtem ko bo za ostale tri potrebno nekaj več časa.
Srečanje se je tako zaključilo v vzdušje splošnega prijateljstva in s prisrčnim razgovorom med člani obel} delegacij o vsej široki problematiki, s katero se je tržaški pokrajinski odbor seznanil na dvodnevnem obisku. Poleg uradnega srečanja je namreč obisk vseboval srečanje s predstavniki Unije Italijanov za Istro in Reko, obisk Muzeja ljudske revolucije na Reki, obisk reškega pristanišča in srečanje s krajevnimi turističnimi operaterji, ki delujejo v okviru SOZD Kvarner - Express.
Člani tržaškega odposlanstva v razgovoru s predstavniki reške regije
Tržaški finančni stražniki so kot vse kaže prišli na sled tolpi tihotapcev mesa, ki naj bi tovorih zmrznjeno meso iz Romunije v Italijo. Zaenkrat ni še znano, ali je bilo vtihotapljeno meso namenjeno italijanskemu tržišču, ali pa tujini. Ker je preiskava še v teku, je molčečnost organov pregona skorajda neprodir-na, tako da ni še znano, ne kako so prišli tolpi na sled, kot tudi ne, kolikšen obseg je imel ta protizakoniti promet. Govori pa se vsekakor o težkih milijonih in o znatnem uspehu tržaških preiskovalcev.
Če naj verjamemo govoridhm, ki so pronicnile skozi zid preiskovalne tajnosti, naj bi namestnik državnega pravdnika dr. Coassin podpisal vrsto zapornih nalogov za tihotapce, tri od katerih naj bi že aretirali. Kaže, da gre za voditelje tihotapske tolpe. Njihova imena sicer niso še znana, toda govori se o nekem znanem milanskem tihotapcu, o nekem malem založniku in celo o nekem funkcionarju zavoda za zunanjo trgovino ICE. V trenutku ko poročamo, aretiranih še niso premestili v tržaški zapor, kamor bi jih morali pripeljati najbrž danes.
Kljub molčečnosti so preiskovalci vsekakor vidno zadovoljni z uspehom, saj naj bi onesposobili tolpo, ki bi lahko — če že ni — razvila znaten promet. Kaže tudi, da naj bi lahko računala na pomoč nekega italijanskega špediterja, medtem ko naj ne bi imela pajdašev v Trstu.
svet
za zahodni Kras. Na dnevnem redu ima razpravo o družinskih posvetovalnicah in drugih tekočih problemih.
Veleposlanik Cavaglieri na obisku v Kopru
Danes začetek škofijskega zborovanja
Danes se v Trstu prične škofijsko zborovanje »Kristjani iz oči v oči*. Zborovanje, ki se bo končalo v nedeljo, bo obsegalo delo po komisijah s sledečo tematiko: ka-teheza, liturgija, zakramenti, oblike dušnopastirskega sodelovanja, duhovni poklici, službe v cerkvi, duhovnost, dušnopastirska vprašanja slovenskih vernikov, ekumenizem in dialog, družina prva skupnost, šola in vzgojna vprašanja, e narginacija in družbene pomoči, delo in delavsko gibanje, politična dejavnost kristjanov.
Deželna radijska postaja pa bo danes ob 13.30 oddajala obširno reportažo o tem zborovanju. Namen oddaje je predstaviti pomen in namen škofijskega zborovanja. Poslušalci bodo med drugim poslušali tudi izjave škofov Bellomija in Co-colina, pa tudi drugih duhovnikov, ki predstavljajo različne veroizpovedi v našem mestu ter politične in kulturne predstavnike Trsta.
• Drevi ob 18. uri se na svojem sedežu na Proseku sestane rajonski
Italijanski veleposlanik v Beogradu Alberto Cavaglieri, ki je včeraj obiskal Buje, Poreč, Opatijo in Labin, se je danes mudil v Kopru. Najprej si je ogledal koprski televizijski studio, nato pa se je sestal s predstavniki skupnosti Italijanov «Antonio Gramsci*. Italijanski veleposlanik se je zlasti zanimal za dejavnost posameznih sekcij, ki delujejo v okviru skupnosti ter za aktivnost samoupravne interesne skupnosti za kulturo in izobraževanje pripadnikov italijanske narodnosti. Med pogovorom se je seznanil tudi s problematiko izobraževanja mladih ter s prizadevanji za zmanjšanje upadanja učencev v šolah z italijanskim učnim jezikom.
"tthbav irnisou
nes in jutri obiskali Kočevje in o-kolico. Obisk sodi med pobude, ki želijo seznaniti našo mladino z matično domovino, } osebno še s kraji in dogodki iz narodnoosvobodilne borbe. Obisk je omogočila Zveza socialistične mladine Slovenije.
liiiiiiiiiiiiifiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiimitiiiiiiimimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiijiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiii
TISKOVNO POROČILO DEŽELNEGA TAJNIŠTVA CGIL, CISL IN UIL
Mnenja in predlogi sindikalne zveze glede ustanove za znanstvene raziskave
Konzorcij za znanstveno raziskavo se ne sme spremeniti v strukturo, ki bo skrbela izključno za dodeljevanje sredstev
• Gojenci Sbyeri^elsa4ili5’^|jfal ^
ma Srečko Ko'š0v;el v Trsth b.o3o. da- g&nizacije ugodno eeenjujejo ta nov
Deželno tajništvo enotne sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL je svojo zadnjo sejo posvetilo vprašanju ustanovitve ustanove za znanstveno raziskovanje v tržaški pokrajini. U-stanovni zakon predvideva nov pristop do tega vprašanja, vsekakor drugačen, kot je bilo doslej v rabi. Predvideva namreč ustanovitev javnega konzorcija med krajevnimi u-pravami, državnim svetom za raziskave (CNR) ter univerzo in ta konzorcij naj.b^ upravljal infrastrukture ter' usmerjal načrtovanje raziskovalnih dejavnosti. Sindikalne or-
pristop, ki po njihovem mnenju lahko omogoči skladnejše načrtovanje, vendar ostaja istočasno nevarnost, da bi se konzorcij spremenil v nekakšno strukturo, ki bi skrbela izključno za dodeljevanje sredstev v korist velike industrije in b: po drugi
imiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiflimniiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii,,,,!",,,,,,,,
DA BI ZBRAL PODATKE O GLASBENI ŠOLI
MINISTRSKI NADZORNIK PRI GLASBENI MATICI
Ravnatelj bocenskega konservatorija Cambissa je med drugim sledil tudi pouku ter zagotovil, da bo osebno posredoval v Rimu za publicizacijo G M
Te dni se je mudil v Trstu ravna-1 kor, da bodo, ko bo stopila v velja-telj bocenskega konservatorija Gior- ■ vo reforma višie srednie šole kon-gio Cambissa, ki ga je ministrstvo za javno šolstvo poslalo, da bi zbral
vse podatke o tukajšnji Glasbeni matici. Cambissi so predstavniki GM izročili vso dokumentacijo ter mu orisali svoje zahteve, predvsem seveda svojo zahtevo po popolni avtonomiji, kar so v začetku letošnjega oktobra orisali že ministru Pediniju, ko so bili v Rimu.
Poudarili so, da je glasbena šola Glasbene matice nujno potrebna za razvoj in širjenje kulture med slovensko narodnostno skupnostjo v Furlaniji - Julijski krajini in da ima slovenska manjšina pravico do lastnih vzgojnih struktur na Tržaškem in na Goriškem. Orisali so mu tudi strukturo, pouk in predmete na glasbeni šoli, Cambissa pa je sam prisostvoval pouku nekaterih predmetov in se je lahko osebno prepričal o učinkovitosti pouka. Sam je izjavil, da se pouk v ničemer ne razlikuje od pouka na konservatoriju v katerem koli italijanskem mestu. Še več, Glasbena matica posveča tudi veliko pozornost skladateljem iz matične Slovenije, kar se drugje logično ne dogaja.
V treh dneh pogovorov se je ravnatelj bocenskega konservatorija lahko prepričal, da je glasbena šola na ravni drugih konservatorijev. Zagotovil je, da bo poslal kopijo svojega poročila ministrstvu tudi Glasbeni matici, obenem pa je njene predstavnike pozval, naj nadaljujejo na poti, po kateri napredujejo že toliko let in naj zahtevajo publicizacijo ustanove. Zagotovil je, da si bo tudi osebno prizadeval in posredoval na ministrstvu za javno šolstvo v Rimu. Povedal je vseka-
vo reforma višje srednje šole, konservatorije kot take ukinili, saj predvideva reforma ustanovitev umetnostnih licejev, v okviru katerih bodo tudi ustanovili glasbeno smer. Vprašanje je samo, kdaj bo reforma višjega srednjega šolstva stopila v veljavo.
ZAHVALA
Vzgojiteljice in starši otrok slovenskih otroških vrtcev iz Ul. Conti in Dijaškega doma se prisrčno zahvaljujejo odboru združenja staršev šole »Karel širok* iz Ul. Donadoni za prispevek pri nakupu didaktičnega materiala. Zahvaljujejo se tudi učiteljicam in šolskim otrokom za veselo in prijetno miklavževanje.
Sindikat slovenske šole obvešča, da bo seja glavnega odbora v soboto, 9. decembra, ob IS. nri na sedežu.
strani ne imela možnosti usmerjeva-nja raziskav in nadzorovanja. Dejstvo, da ni izrecno predvidena raziskovalna dejavnost s strukturami in raziskovalci, ki bi pripadal neposredno konzorciju, lahko po mnenju deželne sindikalne federacije onemogoči raziskave tudi v sektorjih male in srednje industrije.
Sindikalne organizacije nadalje smatrajo, da je treba vnaprej jasno določiti potek finansiranja konzorcija. s strani države, dežele, državnega sveta za raziskave in javnih bi>rav. V naprej ie treba tudi
SSSg
skoval re dejavnosti.
Velik pomen daje deželno sindikalno tajništvo ureditvi vprašanja patentov. Ravno ob tem vprašanju se bo konkretno pokazala stvarna u-smerjenost konzorcija.
Glede lokalizacije področja za znanstveno raziskovanje so sindikati mnenja, da se je treba tega vprašanja čimprej lotiti na pristojnih mestih z razpravo, ki mora zajeti vse družbene in politične sile v naši pokrajini in vsej deželi. Raziskovalni center bi morali vsekakor namestiti v mejah tržaške pokrajine. S tem v zvezi sindikati predlagajo, da bi center obsegal sto hektarjev, vendar naj bi v ta namen ne dodelili površin, ki so že namenjene za namestitev industrije.
Vse to je treba seveda poglobiti in preveriti, pravi deželno tajništvo enotne sindikalne zveze, in v ta namen so že izdelali program srečanj s krajevnimi upravami, političnimi strankami ter družbenimi organizacijami vse dežele.
Drevi izreden koncert «5oni Ventorum»
«Soni Ventorum» je zelo znan v ZDA, saj so člani kvarteta igrah v najpomembnejših ameriških orkestrih, kar že izpričuje njihovo sposobnost. Drevi bodo ameriški glasbeniki izvajali skladbe Rossinija, Te-lemanna, Gersterja, Ga baja. Stra-ivinskega in Joplina.
Avto s ceste zaradi burje
Nekaj po 15. uri je močan sunek burje na avtocesti pri Devinu zajel fiat 127 pordenonske.. registracije, ki ga jc proti Trstu,, vct?iAa 33-letna Loretta Trevisan j^^preje. Dekle
ki je zavozilo na desno stran cestišča, pri čemer se je Trevisanova lažje ranila po bradi, njen sopotnik Remigio Buffa iz Azzana Decima pa si je potolkel čelo in obe koleni. V tržaški bolnišnici so nudili obema prvo pomoč in ju odslovili.
Miklavž osrečil najmlajše
Igrače, bonboni, slikanice, razna darila . . . Vsak otrok se je te dni obogatil za nekaj, kar mu je bilo najbolj pri srcu. Pisal je Miklavžu in ta mu je meni nič tebi nič željo izpolnil, nekaterir doma, drugim pa na posebej pripravljenem miklavže-vanju. In tako se je med svojim potovanjem Miklavž ustavil tudi na našem Založništvu in prinesel s sabo pisane pakete, da bi osrečil vse prisotne otroke. Za dolgo haljo so mu sledili angelčki in parklji: prišlo je do smeha in zabave, pričakovanja in nestrpnosti, a tudi strahu; posebno najmlajše je vznemiril tisti črni spaček z dolgim jezikom, ki je poredno plačil mirne bele angele in tudi malčke.
Tako se je Miklavž včeraj oglasil še v drugih krajih na Tržaškem, tako na Proseku, v Lonjerju in na o-snovni šoli «Fran Milčinski* na Ka-tinari. Tu so malčki pričakali »dobrotnika* kar s petjem in raznimi prizorčki, kot prikazuje gornji po snetek. Govorili so o Muci Copatarici, o zamujanju v šoli, o jeseni, o zajčji šoli, o snegu in mrazu.
organizacij za včerajšnjo sindikalno akcijo je narekovalo predvsem zaskrbljujoče dejstvo, da je pristojno ministrstvo še enkrat popolnoma predrlo obstoječe probleme italijanskih pristanišč ter se pri porazdeljevanju sredstev, ki so bila določena s posebnim vladnim dekretom
(gre namreč za 790 milijard Ur, namenjenih za razvoj pristanišč) odlo-
čilo za običajen razpršilen način-Na krajevni ravni je sindikat Pn* staniščnikov zahteval takojšnje sre' Čanje z deželnimi predstavniki, smatra, da je dežela dolžna ukrepa* ti in posredovati pri osrednjih obla; steh. Do teh srečanj bi moralo prib v prihodnjih dneh, medtem pa se ne izključuje možnosti kake stavkovne akcije tudi na krajevni ravni.
itliiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnimiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiliiiiliiiiilllMiiiiiiiiiunaiii11
Ulili"*
SKUPEN DOKUMENT VAŠKIH ORGANIZACIJ
Dv«uma stavka v luki
Tržaški pristaniški delavci so se včeraj udeležili vsedržavne stavke, ki so jo okbcale sindikalne organi zacije v znak protesta nad zadržanjem vladnih organov glede prista niške poUtike. Tržaški pristaniščniki so stavkali zadnji dve uri vsake delovne izmene. Odločitev sindikalnih
Danes praznuje
TIBO rm-5.:
IVAN JERIČ
93. rojstni dan. Vse najboljše in še veliko zdravja mu želijo sorodniki in prijatelji. -
«llllll■lHlll••ll■llall||||la|||||||||l■l||||||)|||||||||||||||||||||||||||||l||||||||||||||■|||||||||||||l||||||■||||||||||||||mlll
CIKLUS PREDAVANJ NŠK
STENSKO SLIKARSTVO VELIKO ISTRSKO BOGASTVO
Uvodno predavanje je imela v Kulturnem domu dr. Iva Perčič, govorila je o zgodovinskih okvirih istrskega slikarstva
Včeraj se je v Kulturnem domu pričel ciklus predavanj Narodne in študijske knjižnice v Trstu na temo tlstrske freske». Kot je v svojem uvodu včerajšnjega večera povedal predsednik NŠK Franc Škerlj, bo imela tri predavanja dr. Iva Perčič, zaključno predavanje pa bo podal dr. Marjan Zadnikar. Ciklus je sicer spe-Drevi ob 18.30 Do v baziliki sv. cialističen, vendar za nas zanimiv.
Silvestra izreden koncert kvarteta «Soni Ventorum*. Kvartet, ki prihaja iz ZDA, sestavljajo Felii Sko-wronek (flavta), Laila Stroch (o-boa), William McColl (klarinet) in Arthur Grossman (fagot).
saj nam pomeni Istra bližnje kulturno središče. Da pomeni Istra pravo kulturno zakladnico, kjer se je razvil pomembni umetniški stil, nam je včeraj dokazala dr. Iva Perčič v svojem predavanju z na-
MiiiiiiiiinimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB
Naše mesto prvič pod ledom
Mraz, led in burja še dalje pesti jo naše mesto ter sploh vso deželo. Včeraj so sunki burje ponovno do segli hitrost lr3 kilometrov na uro, kar povzroča pešcem izredne nev šečnosti. Trst je bil včeraj najmrzlej-še mesto v Furlaniji - Julijski kra jini; ob 18. uri je živosrebrni stolpec zlezel v mestu samem kar na
minus 2,2 stopinje Celzija, zvečer pa celo na ~4 stopinje: na kraški pla noti pa se je temperatura zraka stalno sukala okrog pet stopinj pod ničlo, na kritičnih točkah, najbolj izpostavljenih burji, pa se je znižala celo na osem stopinj pod r.ičlo. Torej, za naše primorske razmere — izreden mraz, na kakršnega naš or-
ganizem ni pripravljen. Dokaz temu je tragičen primer 52-letnega jugoslovanskega državljana Štefana Jakomina iz Kopra, ki ga je tržaška policija odkrila zmrznjenega na di vanu v neki nenaseljeni hiši pri Domju.
Na sliki: led na avtomobilih na Trgu pred glavno pošto.
slovom «Kulturni zgodovinski okvir in najstarejši spomeniki stenskega slikarstva v Istra. Dr. Perčičeva je v svojem razglabljanju razčleni, a zgodovinsko pot srednjeveškega istrskega slikarstva. Zemljepisno območje omenjenih fresk gre od Hrastovelj pa do Pule. Prav zemljepisna lega Istre je seveda omogočala poseben razvoj slikarske umetnosti, saj je bil polotok stičišče dveh kultur in slikarskih šol. Iz Italije so sem prihajali različni mojstri, poleg tega pa je bilo področje odprto vplivom alpskega sveta, še druga geografska posebnost označuje Istro: ob obali so cvetela večja mesta, v notranjosti pa so bila manjša naselja. To je brez dvoma označevalo razvoj slikarstva, čeprav se je tudi v notranjosti izoblikovala svojstvena umetnost. Najprej so v Istro prihajali tuji mojstri, poslikali so cerkvice in nekaj samostanov. Ob tujih mojstrih pa so se razvijali tudi domači, kvalitetni umetniki. Srednji vek je tako pomenil razcvet stenskega slikarstva, to bogastvo pa so pričeli odkrivati pred prvo svetovno vojno. V Istro so takrat začeli prihajali umetnostni zgodovinarji iz Hrvaške, Slovenije in Italije. Med prvimi, ki so odkrivali kulturno bogastvo Istre je bil prav slovenski umetnostni zgodovinar dr. France Stele. Raziskovalna dela so se nadaljevala tudi po drugi svetovni vojni. Danes i-mamo obsežno panoramo takratne-nega slikarstva, vendar so to po mnenju dr. Perčičeve samo vidnejši fragmenti. Prav verjetno je, da je bilo takratno stensko slikarstvo izredno razširjeno, vse se seveda ni moglo ohraniti, kar pa bo potrebno še raziskati.
Prihodnje predavanje bo v sredo, 20. decembra, dr. Perčičeva bo govorila na temo *Razvoj in cvetenje srednjeveškega stenskega slikarstva v Istri*.
Openci odločno zavračajo načrt o ljudskih gradnjah
Dokument so predložili neonskemu svetu za vzhodni Kras, ki ga je sprejel
Predvčerajšnjim se je sestal na Opčinah rajonski svet za vzhodni Kras, ki je razpravljal o načrtu za določitev površin za ljudske stanovanjske gradnje. S tem v zvezi so openske organizacije, in sicer Združenje jusarskih upravičencev, prosvetno društvo »Tabor* in športno društvo «Polet» predložile dokument, ki ga je rajonski svet sprejel. Dokument se glasi:
Ob priložnosti, ki jo nudi razprava v rajonskem svetu o načrtu za ljudska stanovanja, slovenska o-penska združenja ponovno izražajo svojo utemeljeno zaskrbljenost zaradi nedopustnih določb, ki jih ta načrt vsebuje. Prepričani smo, da načrt za ljudske gradnje ne ustreza stanovanjskim potrebam našega prebivalstva: obratno, vse kaže, da bi uresničitev takega plana ne malo poslabšala obstoječe pogoje urbanega življenja na tem predelu občinskega ozemlja.
Načrt izhaja iz stališča, da je stanovanjskim potrebam nujno odgovoriti z izgradnjo novih stanovanjskih objektov, ki naj bi bili na razpolago vsem kategorijam u-porabnikov, ki jih obstoječa zakonodaja za ljudska stanovanja predvideva. Ker pa povpraševanje po ljudskih stanovanjih ni v naši o-kolici veliko, bi se na tak način večinoma naselili na predvidena področja občani iz drugih predelov mesta. Dodatna naselitev bi seveda povzročila velike težave kar se tiče uporabe obstoječih infrastruktur in istočasno spremenilo sedanje ravnovesje med slovensko in italijansko govorečimi skupnostmi. Posledica takega posega bi oškodovala ne samo sedanje prebivalce ampak tudi nove prišleke, ki bi prav tako občutili pomanjkanje primerne urbanizacije. Saj vsi dobro vemo, da je potreba na tem področju po novih šolskih in drugih storitvah še velika in da stalno zavlačevanje rešitve teh problemov povzroča neugodje in nezadovoljstvo.
Smatramo torej, da je predvideni poseg nepotreben, ker nasprotuje življenjskim interesom slovenske narodnostne skupnosti in tržaškim občanom na sploh. Vrhu tega pa bi predvideni ukrep z razlaščanjem zemlje, ki pripada večinoma občanom slovenske narodnosti, ponovno ogrožal tiste nezaščitene sloje našega prebivalstva, katerim je bila zemlja večkrat zatočišče pred neugodnimi gospodarskimi pogoji.
čeprav nasprotujejo predvidenemu načrtu za \ ljudska stanovanja, se slovenska združenja zavedajo, da je stanovanjska potreba še vedno velika in da so gradnje z državno podporo edina pot za reševanje tega problema. Treba je torej izdelati nov načrt, ki bo upošteval potrebe sedanjih prebivalcev na tem območju in ki naj bi predvsem nakazal pot za izboljšanje obstoječih stanovanjskih pogojev z obnovo dotrajanih hiš in primerno dotacijo občinskih storitev. V ta namen slovenska združenja vabijo občinsko upravo na neposredno soočenje z željami in zahtevami, ki jih izraža slovenska narodnostna skupnost,
da se v bodoče preprečijo dejanja, ki so v popolnem nesoglasju z najenostavnejšimi načeli demokratičnega življenja.
Uspela proslava v Dijaškem domu
Včeraj je bila v dijaškem dom »Srečko Kosovel* proslava domske ga dne, katero navadno gojenci slavljajo 3. decembra, ob obletni rojstva mojstra vezane besede F r»B«rta' ;Prešerna. Ta dan je11®', menjen. pEBdvšEfm srečanju starsev*
profesorje^ vzgojiteljev^ da P£
bliže spoznajo realnost dijaškega d, ma. Uvodni pozdrav je imel P?ea' sednik domske skupnosti Fabio Ge golet, ki je na kratko orisal načrt v letošnjem letu, obrazložil samo upravni sistem v domu in predvsem poudaril pomen, ki ga ima dijasaj dom kot most med našo mladino i mladino v matični domovini. V namen vzdržuje namreč dijaški d® večletne redne stike z dijaškim d mom »Simon Gregorčič* iz Gorice in z domom učencev »Heroj Tito* Kopra. V imenu vzgojiteljskega sebja je spregovorila Sonja PeC® ’ ki je poudarila pomen dijaškega d ma kot kraja, kjer se zbira pretez1" naša slovenska mladina.
Sledila je lepljenka o Gortan vem življenju, njegovem Prt>cf”0 in smrti. Lepljenko so res odli«®" zaigrali gojenci doma pod izkus® no režijo Borisa Mihaliča. S te v zvezi sta Ksenija Kante in Sa dra Gomišček tudi orisali krate zgodovinski pregled obdobja 'a stičnega nasilja. V srbohrvaščini^ istrskem dialektu so sledile P®r. zije Draga Gervaisa (Vladm1, Gortan) in Nikole Lončariča (F^ Gortanovim spomenikom), kat®, sta recitirali Gorjana Bjelančič Milojka Radovnikovič. Ob kon je pod vodstvom Jožeta Gruč zaigral orkester srednje šole • Erjavec* iz Rojana, ki je ,zal®.v. nekaj Slakovih, Frankovih in * senikovih valčkov ter polk. točke je povezovala Eda Prega^
Ob koncu naj še omenimo, je proslavi domskega dne Pr’s®ptjJ
val t.uHi crpnprAlni knnzill
val tudi generalni Ivan Renko, (f.g.)
Tud! tatovi se pripravljal0 na novoletno pojedino
Neznani tatovi so prejšnjo n®' nesli iz gostilne v Ulici Oberdor,_
nesu iz gosnine v unči uuc,-- , 1/A, ki jo vodi Erminio Forleo kajšnjo količino hrane in likerJ n. Forleo je povedal policijskim ag .
tnm ki cn nrišli nn krni dfl
tom, ki so prišli na kraj, da .g ka 5 pršutov, 5 steklenic hke/ »Amaro Istria*, salama, 4 kg bas, kos slanine, steklenica jaJv(,a
ga konjaka, steklenica Pe,ln"ivaii in pa 10 tisoč lir drobiža. P°“ -so ugotovili ,da so
,™ „„ tatovi prišla gostilno skozi okno, ki ga je nc .-
pustil odprto. Železna vhodna vr^g. so bila povsem nepoškodovana.
korkoli že, gotovo je, da si je ne ^ zagotovil izdatno zalogo hrane pijače za bližnje praznike.
• V ponedeljek, 11. decembra ob 17.30, bo v avli ekonomske fakultete v Trstu predaval prof. Ivo Bau Čič z zagrebške univerze. Prof. Bau čič bo govoril o »Vzrokih in posle dicah migracije Jugoslanov po drugi svetovni vojni*. Predavanje se uokvir ja v krog sodelovanja med zagreb škim in tržaškim vseučiliščem.
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, brat in stric
VLADIMIR GODINA
Pogreb drageiga pokojnika bo danes, 7. t.m., ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na pokopališče.
Posebna zahvala dr. Martelancu za njegovo požrtvovalnost.
Žalujoči: žena Elvira, sestre Nada, Vida in Milčl tor nečaki
Trst, 7. decembra 1978
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Miroslav Krleža
LEDA
«b 85-letnici avtorjevega rojstva
Danes, 7, decembra, ob 20.30
sobotni abonma V nedeljo, 10. dec., ob 17. uri nedeljski abonma v gledališču «F. Prešeren« v Boljuneu
Carlo Goldoni
NERGAČ
komedija v 3 dejanjih, 2 v soboto, 9. decembra, ob
v Kulturnem domu.
delih
19.30
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE razpisuje delovno mesto za
referenta za tisk in stike z občinstvom
Pogoji za sprejem:
~ poznavanje gledališča obvladanje veščine pisanja
—	komunikativnost
j— odslužen vojaški rok
—	poskusna doba šest mesecev
Zaželeni so visokošolska izobrazba, odlično obvladanje italijanščine in smisel za dramaturgijo.
Plača po pogodbi.
Kandidate bo ocenila posebna komisija na pismenem in ustnem izpitu.
Podrobnejša pojasnila in prija-Ve do 31. decembra 1978 na tajništvu SSG, Ul. Petronio 4, telefon 734-265.
GLEDALIŠČE «F. PREŠEREN* — BOUUNEC
Jutri, 8. decembra 1978, ob 17. uri
10-LETNICA
pevskega zbora FRAN VENTURINI od Domja
V JUBILEJNEM PROGRAMU SODELUJEJO OSNOVNOŠOLSKI OTROCI OD DOMJA IN IZ RICMANJ
V foyerju gledališča retrospektivna fotografska razstava o delovanju zbora
Vljudno vabljeni!
GLASBENA MATICA Trst
Sezona 1978-79 - Tretji abonmajski koncert
Jutri, 7. decembra 1978, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE PEVSKI ZBOR »CONSORTIUM MUSICUM*
Dirigent UROŠ LAJOVIC
. Solisti JURIJ REJA - tenor, ČRTOMIR ŠIŠKOVIČ - violina, MILOŠ MLEJNIK - violončelo.
Spored: Brahms - Koncert za globno, violončelo in orkester: tajovic - Psalm 41. 42 za tenor solo. mešani pevski zbor in orkester.
Prodaja vstopnic v pisarni GM °d. 9. do 12. ure in eno uro pred Pričetkom koncerta pri blagajni kulturnega doma.
Gledališča
Izleti
tujsSETTl
Danes ob 20.30 Compagnia della Loggetta, Centro Teatrale BrescianO predstavlja Pirandellovo «La vita che ti diedi» z Valerio Moriconi. Abonenti 20 od sto popusta. Rezervacije pri osrednji blagajni. V jutrajšnji predstavi vstopnice po znižani ceni 1500 lir za študente in mladino.
AVDITORIJ
Danes ob 18. uri red prvi četrtek «11 matrimonio secondo Svevo». V izvedbi gledališke skupine Vannucci -De Francovich. V abonmaju: kupon št. 3 v alternativi. Rezervacija je obvezna tudi za abonente reda »stalni* Rezervacije za predstave do 14. decembra.
VERDI
Drevi ob 20. uri tretja ponovitev triptiha («Al]amistakeo» G. Viozzija, «Kmečka čast* P. Mascagnija in «La Giara* A. Caselle). Abonmajski red F/E. Nadaljnji ponovitvi bosta v soboto ob 18. uri in v nedeljo ob 16. uri.
Razstave
Danes bo v Nemškem kulturnem inštitutu v Ul. Coroneo 15 odprtje slikarske razstave, na kateri bo. sodelovalo 24 grafikov h naše dežele. Odprtje razstave bo ob 18. uri. O-biskovalci si bodo lahko ogledali razstavljene grafike ob ponedeljkih in petkih od 10. do 12.30 ter od 16. do 19. ure.
V galeriji Rena vecia v Ul. Dono-ta 20 razstavlja Atijij Kralj. Razstava je podaljšana do 10. decembra od	18.	do	21.	ure ob delavnikih	in
od	10.	do	13.	ure ob praznikih.
Robert Kozman razstavlja v galeriji «11 bastione* (Ul. F. Venezian 20) svoje pokrajine Trsta in Breginja. Razstavo, ki bo odprta do 10. t.m., si je možno ogledati vsak dan od 17.30 do 19.30.
Prosveta
SPDT obvešča, da bo odhod tečajnikov z avtobusi jutri, v petek, 8. decembra, ob 6. uri zjutraj izpred sodnije v Trstu (Foro Ulpiano).
Kino
La Cappella Underground 18.00 - 20.00 -
22.00	«Cugino, cugina*. Režija Jean Charles Tacchella. Marie Cristine Barrault, Victor Lanoux.
Ariston 16.30 «Agenzia matrimoniale*. Režija Claude Lelouch. Charles Denner, Jean Claude Brialy, Ja-cques Villeret.
Ritz 16.00 «Professor Kranz, tedesco di Germania*. Režija Luciano Sal-ce. Poalo Villaggio. Barvni film.
Eden 16.30 «Rock ’n Roli*. Rodolfo Banchelli, Rosaria Biccica.
Nazionale 16.00 «La vendetta della pantera rosa*. Peter Sellers, Bla-ke Edwards. Barvni film.
Grattacielo 16.00 «Corleone». Giuliano Gemma, Claudia Cardinale, Orazio Orlando, Miehele Placido.
Penice 16.00 «11 vizietto*. Ugo To-gnazzi, Michel Serrault.
Excelsior 16.00 «Driver». Ryan 0’Neal, Bruce Dem ter Isabelle Adjani. Barvni film.
Mignon 15.00 «La grande avventura continua*. Drugi del. Barvni film.'
Cristallo 16.00 «Pari e dispari*. Ter-rence Hill, Bud Spencer.
Filodrammatico 15.30—22.00 «Pamela, il sapore del peccato*. Prepovedan, mladini pod 18. letom. Barvni film.
Moderno 16.30 «Saxofone». Barvni film.
Aurora 16.30 «Squadra antimafia*.
Capitol 16.30 - 19.00 - 21.30 «1 quattro delloca selvaggia*. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.00 «Un attimo, u-na vita*. Al Pacino. Barvni film.
Ideale Zaprto.
Volta 16.00 «11 libro della giungla*. Walt Disney.
Mali oglasi
NA SESTANKU PREDSTAVNIKOV LJUBLJANE IN GORICE
Sestavili so program sodelovanja v gospodarstvu, kulturi in športu
kkanje življenjskih in stvarnih stikov, katerih zametki segajo v leto 1964 ■ Ogled pomembnih javnih objektov
altM
Sestanek delegacij občin Ljubljana in Gorica v beli dvorani županstva
Bazna obvestila
: TD Vesna prireja j , nedeldo 10. it.m„ ob 17. uri v Ljudskem domu Kmetijska zadruga v ¥rstn sborb-jv, Križu gostovanje ..dramske! skupine ? Pridelovalcem oljk, da bo začela SPD Tabor z enodejanko Bertolta rMja v Boljuneu deiovati z 11. de- Brechta «Puške gospe Carrar*. Vab-ceribrom.
| ljeni.
»niiimuiiiuii
iiimiiiimmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimmiiiniiiiMiimiii
Včeraj - danes
Danes ČETRTEK, 7. decembra
.	URBAN
vzide ob 7.32 in zatone ob 1^	~ Dolžina dneva 8.49 — Lu-
V2>de ob 12.42 in zatone ob 0.00
Jutri, PETEK, 8 decembra
brezm. spoč. d. m.
Jje®e včeraj: naj višja temperatura ’ stopinje C., najnižja —0,8, ob 13.
0.9 stopinje, zračni tlak 1023,9 J1 nestanovitno ustaljen, vlaga 42-totna, nebo jasno, veter vzhodnik verovzhodnik 25 km na uro, s po-, Poznimi sunki do 45 km na uro. rahlo razgibano, temperatura 0ria 9,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
6. decembra 1978 se je v . stu rodilo pet otrok, umrlo pa
°seb.
RODILI SO SE: Nereo Violin, M?soa Radinovich, Erika Limon-2ktti ^c^e*e Scopizzi, Sara Loren-
(i^MRLI SO: 78-letni Fiore Avian, Luigia Cordellj vd. Zam-pj/' 71-letni Vittorio Saiz, 72-letna let* nna Bencich por. Ursich, 77-tesa (?jovann* Cherin, 80-letna Te-
DNEVNA SLUŽBA LEKARN •j, (od 8.30 do 20.30)
S0‘t|! Garibaldi 5, Ul. Diaz 2. Ul. (M o"' ,79' U1- Revoltella 41,
■j, °J0 do 13. ure in od 16. do 20.30) CnJ-® S. Giovanni 5. Čampo S. Gia
"mo 1.
Močna služba lekarn
•j,	(od 20.30 dalje)
,'S S. Giovanni 5, Čampo S. Gia
'N>
IVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
■Pa služba za zavarovance INAM n,,AS od 22. do 7. ure: telef 732-627
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec:	tel. 228-124; Bazovica:
tel. 226 165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225-141 - Božje polje: Zgonik:	tel. 225-596:	Nabrežina:	tel.
200-121; Sesljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
li?JLT.ffl!l—
V	spomin na dragega brata Vla-dimira Godino daruje sestra Vida Godina 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Vladimira Godino daruje Olga Budin 10.000 lir za Dijaško matico.
Med nabiralno akcijo so za ŠZ Sloga darovali: trgovina z električnim materialom Bresciani 5.000, trgovina jestvin Škabar 15.000, hotel-restavracija Valeria 5.000, trgovina s copatami Cazzador 5.000, u-rarna Sosič 10.000. brivnica Fag-gin 10.000, hotel Daneu 10.000, Prelec Edi — zavarovalnica 19.090, mali David Fabčič 10.000, Danilo Štoka 15.000 ter avtodeli Simič 3000 lir.
Vojko Slavec daruje 15.000 lir za PD France Prešeren.
V	spomin na Cirila Družino darujejo žena, hči in vnukinja 10.000 za Zvezo partizanov Boršt - Zabre-žec, 10.000 za vzdrževanje s pomeni ka padlim v NOB v Borštu. 10.000 za PD Slovenec, 10.000 za PD F. Prešeren in 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Milka Racman se s hvaležnostjo spominja sestre Frančiške in njenih zadnjih nasvetov ter daruje 10 tisoč lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob prijatelja Petra Petarosa daruje Viktor Kosmač (Zabrežec 3) 5.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Petra Petarosa darujejo žene iz Zahrežca
10.000	za Skupnost Družina Opčine,
10.000	za PD Slovenec in 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOV v Borštu.

OGLASNI ODDELEK PRIMORSKEGA DNEVNIKA
OBVEŠČA
la sprejema za novoletno številko, ki bo Izšla v povečali n obsegu
NOVOLETNA VOŠČILA PROSVETNIH, ŠPORTNIH IN DRUGIH ORGANIZACIJ IZ TEHNIČNIH RAZLOGOV DO VKLJUČNO 22. DECEMBRA.
JRNIK:
sak delavnik od 9. do 12.30 In od 15.30 do 17. ure, razen 'D sobotah.
Jfadi oddelka bodo zaprti od 23. do 26. decembra zaradi 'ožičnlh praznlkovl
FORD TRANS1T velik, primeren za letovanje prodam. Gume in karoserija nove za lir 2.950.000 Telefon št. 208455.
PRODAM teren parcelo 1100 kv. m pod Kontovelom za nasade trt ali cvetja. Prodam tudi dva soda belega vina — 6 hi oz. 3 hi. Košuta, Križ 276.
UPOKOJENKA, zdrava, srednjih let, Slovenka, poštena, išče delo pri družini, dopoldan ali popoldan. Govori hrvatsko. nemško in delno i-talijansko. Ponudbe pisati pod šifro «Upokojenka».
PRODAJAM FIAT 126 letnik 1976. Informacije na tel. 825246.
Krzna! Jope! Našitki! Na tisoče primerkov! Dobite pri CERVO Koristni nasveti.
Krzna iz vseh koncev sveta po konkurenčnih cenah!
Viale XX. Settembre 16 - TRST
OBVESTILO
IŠČEMO ŠTUDENTE, BREZPOSELNE IN UPOKOJENCE ZA
RAZNAŠANJE
PRIMORSKEGA DNEVNIKA V ROCOLU, SREDIŠČU MESTA IN PRI SV. IVANU. INTERESENTI NAJ SE JAVIJO NA UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA ALI PO TELEFONU NA ŠTEV 794672
BENEŠKI DNEVNIK
Srečanje županov s predsednikom videmske pokrajin«
Župani Nadiških dolin so predečih predsedniku videmske pokrajine dr. Englaru najnujnejše probleme tega območja: šolske menze, prevoze, psihiatrično službo, zdravstveno pomoč, pokrajinske in turistične ceste, gradbeno zadružništvo turizem, šolstvo in kulturo. To so bile glavne teme srečanja, ki je bilo pretekli petek, 1. decembra, na županstvu v špetru.
Srečanja so se udeležili tudi predsednik gorske skupnosti Macorig, deželni svetovalec Specogna ter trije pokrajinski svetovalci iz teh krajev: Chiabudini, Napoli in Pe-tricig. Prisoten je bil tudi svetovalec Pascolini iz Čedada.
V svojih posegih so tudi omenjeni svetovalci poudarili najbolj občutene potrebe Nadiških dolin. Posebej je bil poudarjen pomen osimskih sporazumov, ki lahko ugodno vplivajo tudi na reševanje problemov teh krajev. Predsednik Engla-ro se je obvezal, da se bo zavzel za reševanje nekaterih sektorialnih in tehničnih vprašanj, medtem ko si bo skrb za reševanje vprašanj splošnega značaja prevzela gorska skupnost, ki se doslej ni kdove kako izkazala.
Tkejo se vedno nove povezave med Gorico in Slovenijo. Včeraj je bil na prvem uradnem obisku pri nas predsednik mestne skupščine Ljubljane Marjan Rožič. Spremljali so ga predsednik izvršnega sveta skupščine Albin Vengust, direktor «Ljub-Ijanskega dnevnika* in predsednik Društva novinarjev Slovenije Božo Kovač ter člana delegacije Drago Mirošič in Vili Stranšek. Goste iz Ljubljane je ob 9. uri v beli dvorani županstva sprejel župan Pasquale De Simone z vsemi člani občinskega odbora.
V	triurnem živahnem, odkritem in ustvarjalnem pogovoru so se dogovorih za vrsto pobud gospodarskega, kulturno-umetniškega, mladinskega in športnega značaja. Po besedah župana De Simoneja je želja Gorice, da se sodelovanje razširi globlje v Slovenijo, ker bo še tesneje povezalo prebivalstvo sosednje republike in naše dežele. V pogovoru, ki je bil po oceni predsednika ljubljanske mestne skupščine Marjana Rožiča zelo stvaren in ploden, so najprej poudarili, da je odprtje mednarodnega mejnega prehoda ter izgradnja avtomobilske ceste Gorica - Razdrto temeljne važnosti za boljšo bodočnost.’Vprašali pa^so se, kako izvesti ta nadvse pomemben komunikacijski pbjekt. Kar zadeva poslovne stike, so nakazali možnost, da bi se na prihodnjem sejmu Alpe Adria sesta li gospodarski operaterji obeli mest.
Posebno pozornost so posvetili kultumo-umetniški dejavnosti ter so izhajajoč iz preteklih skušenj (razstavi Tominca in Fabianija), izluščili zamisel, da bi ob odprtju razstave Franca Kavčiča prihodnjo pomlad v Gorici priredili sestanek kulturnih dejavnikov, na katerem bi izmenjali svoje programe. Goričani so pokazali veliko zanimanje za ljubljanski kulturni koledar, zlasti še za tisti del ljubljanskega festivala, v katerem nastopajo mednarodne skupine. Načrtovali so srečanja urbanistov in časnikarjev, govorili o možnosti povezave dveh plinovodskih omrežij v Gorici ter izpostavili nekaj konkretnih pobud športnega značaja. Želeli bi Ljubljano vključiti v športni trikotnik Gorica, Nova Gorica, Celovec ter zagotoviti večjo goriško udeležbo na množičnem teku po poteh okupirane Ljubljane dne 9. maja. Športne pobude bodo uskladili na skupnem sestanku telesno-kulturnih delavcev obeh mest.
Predsednik skupščine Rožič je med drugim poudaril tudi to, da je reševanja vprašanj slovenske narodnostne skupnosti eno izmed izhodišč za dobrososedske odnose.
De Simone pa je s svoje strani poudaril, da je Gorica veliko pred Osimom, že leta 1964 navezala prve stike z Ljubljano, kar je obširno zabeleženo v publikacijah, ki jih je gostom poklonil v spomin.
V	popoldanskih urah so si gostje iz Ljubljane ogledali novo slovensko šolo v Ul. Čampi, novo telovadnico v štandrežu, gradhišče mejne postaje štandrež, čistilno napravo, dom onemoglih v Ločniku ter občinsko drevesnico.
leli, da bi se v ta stanovanja preselili ljudje, ki bivajo v socialnem centru v Ulici Carducci. Večina načelnikov skupin pa je sprejela načela, da morajo ta stanovanja č.obiti ljudje, ki so doslej bivali v velikokrat nemogočih razmerah.
V Tržiču odkritje plošče borcu Federicu Pacorju
Tržiški antifašistični odbor bo v petek ob 10. uri odkril spominsko ploščo tržiškemu borcu in antifašistu Federicu Pacorju - Americanettu. Odkritje bo na trgu San Polo v Tržiču, ki se bo odslej poimenoval po Pacorju, Federico Pacor je bil eden izmed prvih borcev na tržiškem območju in je padel 8. decembra 1944. leta v Vrbovljanu.
Dodeljena mala stanovanja v Ulici 1 Armata
Na goriškem županstvu se bo danes popoldne sestala komisija zastopnikov strank, ki bo preučila še zadnje prošnje za dodelitev enosobnih stanovanj v Ulici Terka armata. Tu je ustanova za begunce zgradila letos pomladi 52 enosobnih stanovanj za starčke ali za male družine. Stanovanja so bila prvotno namenjena beguncem, teh pa ni več veliko brez stanovanja, zato je omenjena ustanova podpisala pogodbo z goriško občino, da bi ta upravljala ta stanovanja in da bi tudi poskrbela za to, d i bi starejši meščani, ki se ne nahajajo v kdovekaj dobrih finančnih pogojih, dobili v najem ta stanovanja.
Komisija načelnikov skupin je preučil. prošnje, ki ji ;e dostavila socialna služba občine in že pred časom dodelila skoro vsa stanovanja, v katera so se novi stanovalci v glavnem že vselili. Danes bodo podelili še zadnja stanovanja. V glavnem so stanovanja dobili ljudje starejši od 60 let. ki uživajo minimalno pokojnino nekaj višjo od 100.000 lir. Med temi je tudi precej Slovencev
Nekateri krogi so pred časom že
Pokopali so antifašista Feliceja Brauiina
Včeraj so pokopali 81-letnega Fe-ljceja Brauiina, ustanovitelja KPI v Gorici. Kot uradnik in obrtnik je bil v Gorici zelo poznana osebnost. Med pfrvo vojno se je pridružil ruskimi revolucionarjem ter se je vrnil domov po dolgi odiseji preko Kitajske. Najprej je stopil v PSI, pszneje je ustanovil sekcijo KPI in odprl njen sedež v Carduccijevi ulici. Zaradi protifašistične dejavnosti so ga po letu 1927 odpustili iz bolniške blagajne. Bil je večkrat zaprt in pod stalnim policijskim nadzorstvom. Posvetil se je obrtništvu, da se je lahko preživljal. 1943. leta ga je OVRA zaprla v koncentracijsko taborišče v Zdrav-ščini, kjer so ga osvobodile jugoslovanske partizanske edinice. 1944. leta ga je aretirala SS in ga odpeljala v nemško koncentracijsko taborišče. Vse svoje življenje je posvetil boju proti fašizmu in za napredek. S svojim vzglednim ..ivljenjem si je pridobil velik ugled.
izhaja, da je po narodnem dohodku v Sloveniji med šestdesetimi občinami Nova Gorica na petem mestu s 73.147 dinarji narodnega dohodka na prebivalca. Na prvem mestu je občina Ljubljana - center z 227.438 dinarji. Druge severnoprimorske občine pa so na naslednjih mestih: Ajdovščina s 48.848 dinarji na 31. mestu, Idrija s 43.438 dinarji na 37. mestu, Tolmin s 38.871 dinarji pa na 41. mestu. Zadnja je občina Lenart s 15.967 dinarji narodnega dohodka na prebivalca.
TEDEN MLADINE
Drevi na sporedu okrogla miza o globalni zakonski zaščiti
Program prireditev se je začel včeraj s predavanji, srečanji in kulturnim večerom ■ Danes predavanje za dijake slov. srednjih šol
Do konca meseca dvigniti gorivo proste cone
Večina lastnikov avtomobilov in drugih koristnikov posebnih nakaznic za gorivo po znižani ceni, je i; zdiv-naj porabila dodeljeno kvoto. Kljub temu pa so i ^kateri posamezniki, ki se avtomobila poslužujejo bolj po malem, zato pa jim še vedno ostaja kakšen litrček goriva. Trav za te velja opozorilo goriške trgovinske zbornice, da morajo do konca mese ca dvigniti razpo'o:V;ivo koHčino, ker jo bodo drugače vključili.. v- kon tingent, ki je dokččnj z~ prihodnje
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti, tel. 72-701.
Z raznimi prireditvami v mestu in v nekaterih slovenskih vaseh se je včeraj uradno pričel «Teden mladine za globalno zakonsko zaščito Slovencev v Italiji*. Prva prireditev je bila pravzaprav že v torek v Gabr-jah, kjer je prosvetno društvo Skala priredilo miklavževanje, kot predvečer tednu. Sinoči sta bili v So-vodnjah in števerjanu na sporedu dve predavanji o globalni zakonski zaščiti, ki sta ju priredili prosvetni društvi Sovodnje in Briški grič. V domu A. Budala v štandrežu so člani Mladinskega odseka PD O. Župančič - ŠD Juventina pripravili kulturni večer, ki je bil posvečen slovenskemu pesniku Otonu Župančiču, po katerem se štandreško društvo imenuje.
V Gorici je bilo v okviru tedna predavanje ginekologa dr. Pušnar-ja, ki se je odzval povabilu Ženskega iniciativnega odbora, v telovadnici na Rpjcah pa sta se v prijateljski tekmi spoprijeli peterki go-riškega Doma in tržaškega Jadrana. Mladina se je zbrala tudi v Dolu, kj r so imeli delovno akcijo, in v Jamljah, kjer je bil na sporedu se stanek s predstavniki Mladinskega odbora SKGZ.
Danes dopoldne bodo imeli dijaki slovenskih višjih srednjih šol skupno zborovanje, ki bo namenjeno predavanju o globalni zakonski zaščiti. Najvažnejša prireditev pa bo na sporedu drevi ob 20. uri v sejni dvorani Attemsove palače. Gre za o-kroglo mizo na temo »Globalna zakonska zaščita Slovencev v Italiji*, pri kateri bodo sodelovali člani posebne vladne komisije za reševanje vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Poleg Mladinskega odbora SKGZ prirejajo večer zvezi komunistične in socialistične mladine Italije, Mladinska sekcija SSk in mladina SSO.
Premrzle učilnice: stavkali dijaki trgovske šole
Dijaki slovenskega trgovskega zavoda «Ivan Cankar* v Gorici so včeraj stavkali tri dopoldanske učne ure, ker so bile učilnice premrzle, da bi v njih mogli slediti pouku. Za takšno protestno akcijo so se odločili zato. ker so bila vsa dosedanja o-pozarjanja občinske uprave, naj vendar prostore L olje osreva, bob ob steno. Učilnice in upravni prostori SO pozimi vedno obtočno premrzli, včeraj ^a,-ko--je mraz še bclj pritis-
narav-ro ob
pričetku pouka namerili celo samo devet stopinj, povprečna toplota pa je okoli poldne dosegla komaj 13 stopinj. Voda v grelcih se nikoli do-
NESPORAZUM MED OBČINO IN LASTNIKI
V Krminu nova zadružna trgovina
Na področju industrijske cone v Krminu bodo jutri odprli discount trgovino petrošne zadruge delavcev tovarn Danieli iz Buttria. V Krminu so namreč pred časom ustanovili podružnico te zadruge, ki je v kratkem času, odkar obstaja v furlanskem industrijskem centru, dokazala pomen in veljavnost te pobude. V Krminu imajo sedaj v zadrugi 750 članov, predvidevajo pa, da se bo njihovo število kmalu precej povečalo. Imajo 450 kv. m prodajne površine. Otvoritev bo jutri dopoldne ob 10. uri.
Bo Verdijeva kinodvorana še za gledališke predstave?
Železne varnostne zavese občina ne bo dala postaviti - Nesoglasja glede odškodnine
Nova Gorica peta v Sloveniji
Iz razpredelnice, ki jo je včeraj ohjavil ljubljanski dnevnik »Delo*
Še naprej bodo težave z uporabo Verdijeve dvorane za gledališke in koncertne operne predstave. Že sedaj je uporaba te dvorane, nekdanjega gledališča in že precej desetletij kinodvorane, problematična, kajti policijska oblast s težavo daje dovoljenja za te predstave. To iz preprostega razloga ker naprave v dvorani ne ustrezajo varnostnim predpisom, že lani je goriški občinj s težavo uspelo izposlovati od kvesture dovoljenje za to, da sta se v tej dvorani odvijali slovenska in italijanska a-bonmajska gledališka sezona in tudi letos ni s temi dovoljenji najlaže.
Zaradi tega je goriška občinska uprava hotela z lastnim in deželnim denarjem postaviti na odru železno zaveso, ki bi služila v slučaju požara, da bi jo spustili in tako bi bila oder in dvorana ločena. To zaveso zahtevajo predpisi e gledaliških dvoranah. Deželna u-prava je denar tudi nakazala in v razpravi v občinskem svetu o tem izdatku so svetovalci predlagali, da bi lastniki dvorane dali to
TEDEN MLADINE ZA GLOBALNO ZAKONSKO ZAŠČITO SLOVENCEV V ITALIJI
Drevi v Attemsovi palači okrogla miza o globalni zakonski zaščiti
DANES
GORICA, ob 11. uri na slovenskih višjih srednjih šolah predavanje o globalni zakonski zaščiti (prireditelj Enotni dijaški odbor).
Ob 20. uri v palači Attems okrogla miza na temo »Globalna zakonska zaščita Slovencev v Italiji*. Sodelujejo: Viljem Čemo (Benečija), Boris Iskra in Stojan Spetič (KPI), Albin Sirk (SSk), Karel Šiškovič (SKGZ) in Aljoša Volčič (PSI). Prirejajo Mladinski odbor SKGZ, ZKMI, ZSMI, Mladinska sekcija SSk, mladina SSO.
JUTRI
GORICA, ob 9. uri v Dijaškem domu: občni zbor ZSŠDI. Na dnevnem redu je izglasovanje resolucije z zahtevo po globalni zakonski zaščiti Slovencev v Italiji.
DOBERDOB, ob 14.30: nogometna tekma med Juventino in združeno ekipo Mladost - Sovodnje.
GORICA, rb 16. uri v Katoliškem domu: Mala Cecilijanka (prir. Mladinska sekcija SSk in mladina SSO).
v nekajkratno brezplačno uporabo. Ker je izdatek precejšen (približno 90.C60.000 lir) in ker bi s tem delom dejansko obogatili Verdijevo dvorano, ki je zasebna last, je občinska uprava tudi predlagala, da bi v desetih letih lastniki Verdija dali dvorano občini v brezplačno uporabo 260-krat. To bi zadoščalo za gledališke predstave in še za kako drugo prireditev.
Tu pa se je zataknilo. Družba lastnikov Verdija (v njej so nekateri bivši lastniki lož v tem gledališču), je zavrnila predlog občine, češ da bi to finančno oškodovalo režijsko vodenje te dvorane. Kdor hoče namreč vzeti dvorano v najem za gledališko predstavo, mora plačati 300.000 lir najemnine na večer. Ker so kinodvorane v zad njem času v precejšnji krizi, si ne mora uprava Verdija privoščiti izgube te najemnine. Tako so povedali lastniki Verdija predstavnikom goriške občine. Rekli sq tudi, da je dvorana namenjena pred vsem kinopredstavam in da bi jo železna zavesa sicer obogatila, vendarle ne bi to služilo primarnim namenom dvorane.
Pogodba je tako padla v vodo, denar dežele pa bo romal v Por-denon, kjer ga bodo znali koristneje in hitro uporabiti. Kdor bo hotel igrati na odru Verdija, pa bo imel običajne birokratske težave.
dobra ne segreje, včasih popoldne sploh ne zakurijo, zjutraj pa, ko dijaki pridejo v šolo, je v poslopju strupeno mrzlo.
Na šolsko posredovanje občina odgovarja, da bo poslala tehnika, tehnika pa ni od nikoder, da bi bolje uredil delovanje gorilca, in zato dijaki zmrzujejo. Vse to v času, o v drugih občinskih pisarnah lepo kurijo in je mogoče v njih delati v srajci.
Nadškof Cocolin v Novi Gorici
Goriški nadškof Pietro Cocolin se je včeraj v Novi Gorici pogovarjal s predsednikom komisije za stike z verskimi skupnostmi Slovenije Kolmanom. Podrobneje bomo o dogodku poročali prihodnjič.
Sestanki o gradnji slovenskih šol
V teh dneh sta bila najprej na županstvu, zatem na sedežu pokrajinske uprave, dva sestanka med občinskimi in pokrajinskimi u-pravitelji ter zastopstvom občinske konzulte za slovenska vprašanja v goriški občini ter nekaterimi slovenskimi izvoljenimi predstavniki. Tema pogovorov je bilo vprašanje nadaljnje gradnje slovenskih šol v mestu Gorici. Kot je znano, sta v fazi dokončne izgradnje poslopji" za slovensko osnovno šolo in slovenski otroški vrtec, oba v Ulici Čampi, sedaj pa bi bila na vrsti gradnja poslopja za trgovsko šolo. Načrt je bil napravljen že pred časom, občinska uprava je vložila prošnjo za prispevek na deželo, ta je nakazala prvih sto milijonov lir. Seveda je to malo, kajti zgradba bo stala veliko več, vendarle pa bi s tem denarjem lahko začeli s pripravljalnimi terenskimi deli.
Na sestankih ie bil govor o tem vprašanju, načeli pa so tudi vprašanja, ki so v zvezi z gradnjo slovenskega šolskega centra v južnem dolu mesta, kot izhaja iz sprejete variante goriškega regulacijskega načrta.
Likovna dela Albertine v Pilonovi galeriji
Ljubitelji likovne umetnosti se lahko napotijo te dni v Ajdovščino, kjer je, odprta v tamkajšnji Pilonovi galeriji' razstava faksimilov risb in akvarelov starih mojstrov iz grafične zbirke dunajske Albertine. Izbor nad sedemdeset del znamenitih avtorjev od Duererja do Raffaela, od Michelangiola Buonarottija do Rubensa, od Rembrandta do Corota, De gasa, Renoira in Klimta vzbuja u-pravičeno veliko zanimanje med ljubitelji likovne umetnosti. Še prej je 'oila razstava v Kranju, Celju in Mariboru.
Težave grške ladje zaradi burje v Tržiču
Močna burja v noči med ponedeljkom in tork'i.i je povzročila precej preglavic posadki grške ladje Oinoussian Maidr , ki je bila zasidrana v tržiškem pristanišču Porto-rosega. Silovit veter in razgibano morje sta strgala vrvi, tako da je moral kapetan Petms Keffalas poklicati na pomoč mornarje bližnjih ladij, s pomočjo katerih mu je po skoraj dveh urah truda uspelo rešiti ladjo iz zagate.
Šolski patronat za Goriško obve šča, da 15. t.m. poteče rok za predložitev prošenj za podporo šoloobveznim otrokom iz manj premožnih družin. Kakor že prejšnja leta, ta k bodo tudi letos razdelili najbolj notrebnim posebne nakaznice za na kup oblačil in obutve.
Drevi premiera «Ljubimcev* v Novi Gorici
Od ponedeljka predvajajo za razne dijaške abonmaje v dvorani Primorskega dramskega gledališča v Solkanu drugo letošnjo premiero P D G in sicer delo neznanega dubrovniškega avtorja »Ljubi mri*. Drevi, ob 20.15, bo v tej dvorani premierska predstava te igre.
Prevod je oskrbel Darko Komac, narečno priredbo pa Marija Rojče-va, režiral je Iztok Tory. Sodelovali so še kostumografinja Milena Kumar, scenograf Sveta Jovanovič, komponist Aleš Kersnik.
V tej komediji nastopajo Tone Šolar, Karli Brišnik, Iztok Jereb, Stane Leban, Ivo Barišič, Metka Franko, Dragica Kokot - šolar, Berta Ukmar.
Koncerti
V okviru .glasbenih srečanj, ki jih prireja goriška občina v sodelovanju z združenjem glasbenikov naše dežele, bo drevi, v deželnem avditoriju v Gorici, koncert pod naslovom »Lep je ta svet*. Predvajali bodo odlomke iz Leharjevih operet. Začetek ob 20.30.
Kino
Lori ca
CORSO 17.30—22.00 «Pari e dispari*. Bud Spencer in Terrence Hill. Barvni film.
VERDI 17.15—22.00 «Tornando a časa*. J Fonda. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.00-20.30 »Lalbero de-gli zoccoli*. Ermanno Olmi. Barvni film.
Tržič
EXCELSIOR 16.30-22.00 »Paperino story»
PRINCIPE 17.30-22.00: «Io tigra, tu tigri, egli tigra*.
A«ivi i, urica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Sedem veličastnih borb*. Hongkonški film.
SVOBODA 18.00—20.00 »Ljubezenske in druge zgodbe*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 «New York, New York». Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči ie v (i*
lici dežurna lekarna Provvidenti
Travnik 34, tel. 28-72.
FILMSKE REVIJE IN KNJIGE
Nova revija «NickeIodeon»
Redno strokovno glasilo za kritike in raziskovalce
' «Nickelodeon», ime malih kinematografov v začetkih ameriškega filma, ko je stala vstopnina en. tnickeh, je dalo naslov novi filmski reviji. Ustanovila jo je skupina organizatorjev turinskena Movie Cluba, enega izmed najbolj dinamičnih filmskih klubov novega lipa, katerega pozornost se usmerja predvsem ameriškemu filmu. V načrtih uredniškega sveta je pa tudi razširitev kroga sodelavcev izven mestnih meja. drugim predstavnikom tako i-menovane nove filmske kritike.
Pobuda je hvalevredna prav kolikor gre za prvi poskus ckiti «redno glasilo» kritikom in raziskovalcem, ki so se doslej izražali predvsem s programi kino-klubov, z univerzitetnimi raziskavami in z enkratnimi publikacijami. Upati je le treba, da bo revija izhajala kolikor toliko redno in da ne bo preveč zaostajala za filmsko aktualnostjo v prid sami kvaliteti objavljenih esejev in recenzij.
Prva številka, ali bolje štev. 0 (za katero se lahko vsakdo obrne na Movie Club. Ul. Giusti S. 10121 Turin), ima za datum »po-letje 1978». žal pa že nekoliko zaostaja za filmsko aktualnostjo. Opozorimo vsekakor na kratka e-seja Roberta Turigliatta o režiserjih Jeanu Rouchu in Leni R:e-fenstahl.
Poleg raznih recenzij in krajših člankov prinaša revija spet na dan rubriko, ki se je uveljavila predvsem v francoskih revijah in ki je vedno zabavna «družbena igra»: mislim na sintetične ocene sodelavcev o novih filmih, ki se drugod izražajo preko «zvezdic» ali «žogic», tu pa v obliki kompleksnega sistema številk in črtic.
Izbor Bianchijevih
recenzij
Pietro Bianchi je med veterani italijanske filmske kritike, ki so nas zadnje čase zapustili. V njegovi obširni kritični dejavnosti je tudi moment, ki je bil doslej malo znan, sodelovanje pri reviji «Occhio a'i vetro» v letih 1940-43.
Na pobudo Oresta Del Bučna hi založbe II Formichiere. ki zadnje čase posveča veliko pozornost filmski literaturi, je sedaj izšel izbor Bianchijevih recenzij za tisto revijo, ki je prevzel naslov same revije (Milan 1978, 212 str., 5.000 lir).
Gre za zanimivo pobudo ne le kot dokument o Bianchijevi ljubezni do filma, ampak predvsem ker nudi informacijo o filmskem obdobju, ko je zaradi vojne malo kritičnih virov, predvsem kar se tiče številnih tkomercia l nejš ih* filmov, ki jim že takrat kritika ni veliko sledila.
Iiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiin
Z rojanske proslave «Bazoviških junakov»
Spominska plaketa učencev osnovne Sole »Finko Tomažič* iz Trebč sošolcem šole »Bazoviških junakov,*	j
Pozdrai predsednika Odbora za proslavo bazoviških žrtev Oda Kalana
1'l'"
Občinstvo na proslavi: v prvi vrsti sestra iu brat pok. junaka Bidovca
mm t\
Tončka Bidovec — Colja odkriva relief in ploščo
Sto najboljših filmov
za ugledne kritike
Založba Mondadori je spodbudila kritika Femalda Di Giammat-tea k publikaciji, katere nismo občutili veliko potrebo. Z naslovom «100 film da salvare* (331 str. s številnimi slikami, 15.000 lir) je namreč zbrana dokumentacija o stotim filmov, ki so najpomembnejši v filmski zgodovini po mnenju 19 uglednih mednarodnih kritikov in zgodovinarjev.
Vtis smo namreč imeli, da so take selekcije zastarele, kolikor težijo k vzpostavitvi objektivnih hierarhij, namesto da bi poudarile subjektivnost izbir posameznega kritika. V tem primeru se je knjiga, žal, odločno usmerila k prvi varianti, saj sploh niso objavljeni seznami posameznih kritikov, ki bi jih najraje prebirali. Tako se nam nudi. žal, le dokončna lestvica, ki nikakor ne dokumentira pestrosti kritičnih pristopov, ki bi jo morala jamčiti imena sodelavcev.
Knjiga je zato koristna le v primerjavi s starejšimi referendumi tega tipa: pokaže se, kako so se turadne* filmske hierarhije s časom spremenile.
Nespecializiranemu bralcu pa knjigo lahko svetujemo le kot e-stetski objekt:	strani velikega
formata nudijo namreč veliko število filmskih fotosov, ki so zi črno-bele filme črno-beli. za barvne pa barvni.
Monografiji o
Disneyu in Wellesu
Zbirka II Castoro dnema založba La Ninova Italia nudi s svojo 54. štev. monografijo o ameriškem avtorju risank Waltu Di-sneyu (142 str.. 2.000 lir). Pripravil jo je genovski kritik Ore-ste De Fornari, ki je pred kratkim objavil za sorodno zbirko monografijo o Sergiu Leoneju. Knjiga a Disnegu je rezultat daljše in dokumentirane raziskave.
Omenjena sorodna zbirka Con-temporanea Cinema založbe Moh-zi pa je prišla do 13. štev. z monografijo Marca Salottija o Orionu Wellesu (94 str. s slikami, 3.000 lir). Zanimivo je, da številne objavljene fotografije niso — kot se večkrat dogaja — scenski fotosi, torej slike povzete med snemanjem filma, temveč rerrro-dukcija kadrov iz samega filmskega traku.
S.G.
Na- pobudo »Trieste-Consult*
nr j f	rrti?;
Jzšfeje zfciffka starih tržaških grafik
Družba «Trieste-Consult* je letos sklenila, da zapolni eno vrzel na tržaškem trgu, in sicer z izdajo posebne zbirke barvnih reprodukcij• starih tržaških grafik. Zbirka, ki je zelo primerna za obdarovanje, bo v prodaji v tržaških knjigarnah še pred božičnimi in novoletnimi prazniki. Zanjo so iz bogate «zakladnice» notarja Froglie izbrali 14 grafik ter jim dali naslov «Prometnice in komunikacijska sredstva v Trstii» ter 6 barvnih litografij iz leta 1840 ter jih združili v snopič z naslovom «Album tržaških noš*. Celotna zbirka, ki doslej ni bila objavljena ter jo poznajo le redki ljubitelji starih tržaških izročil, pa nosi skupen naslov «Po-dobe iz včerajšnjega Trsta*. Zbirko je številnim zastopnikom tržaškega kulturnega življenja predstavil včeraj dopoldne na posebni tiskomi konferenci na trgovinski zbornici predsednik družbe «Trieste-Consult» dr. Modiano, ki je kratko prikazal tudi razvoj in. delovanje družbe, posamezne reprodukcije v zbirki pa je orisal predstavnik trgovinske zbornice v tehničnem odboru družbe F. Rota.
Miklavževanje v Saležu
Skupno miklavževanje, ki ga je včeraj popoldne organiziralo v šolski telovadnici v Saležu prosvetno društvo «Rdeča zvezda* s sodelovanjem učiteljic otroških vrtcev in prvih dveh razredov osnovnih šol iz zgoniške občine je izreden uspeh in je preseglo vsa pričakovanja. Udeležili so se ga otroci, ki obiskujejo otroška vrtca v Gabrovcu in Zgoniku ter osnovnošolska mladina prvih dveh razredov šol iz Saleža, Gabrovca in Briščikov. Posebno razveseljivo je dejstvo, da so tudi starši polnoštevilno prisostvovali tej prireditvi in tako razveselili svoje malčke.
Poleg obdarovanja je bil tudi kratek kulturni program, ki so ga podali otroci sami. Otroci iz obeli vrtcev so samostojno recitirali in zapeli nekaj pesmi, šolarji iz Briščikov pa so tudi podali nekaj priložnostnih recitacij, o-snovnošolci iz Saleža pa so ob spremljavi harmonike zapeli nekaj pesmi. Res lepo doživetje za vse prisotne in take pobude bo treba vsekakor nadaljevati.
V dvorani pod občinsko ambulanto v Saležu se je zaključila štiridnevna razstava mladinske knjige, ki jo je organizirala »Rdeča zvezda* v sodelovanju s tržaško knjigarno. Razveseljivo je. da so knjige šle zelo dobro v prodajo.
B. S.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
NA DANAŠNJEM KONCERTE GLASBENE MATICE
Na tretjem abonmajskem koncertu Glasbene matice, ki bo danes v Kulturnem domu v Trstu, bodo poleg simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije in pevskega zbora «Consortium mušicam* nastopili tudi solisti Jurij Reja — tenor, Črtomir šiškovič — violina in Miloš Mlejnik — violončelo. Po prispevku dr. Demšarja o pomembnosti nocojšnje prireditve, ki bo izzvenela tudi kot počastitev 100-Iet-nice rojstva skladatelja Antona Lajovica, objavljamo še slike solistov. Zgoraj (od leve proti desni): Reja in šiškovič, spodaj: Mlejnik Reja je stalen član ljubljanske 0-pere. Diplomiral je na Dunaju, šiškovič je znan naši javnosti, Mlejnik pa je že večkrat nastopil tudi v tujini.
uiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiviiiiiiiiiiiiiimiiiiniiifiinmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiHiiunun
OB 85-LETNICI ZORE ČOKOVE
«Z dvignjeno glavo sem stopala po vasi»
Vse svoje življenje je pogumna Openka posvetila stvari našega ljudstva
Kadarkoli nanese pogovor na Opčine ali na Opence ne moremo mimo Zore Čokove, ne da bi jo omenili v tej ali drugi zvezi.
Zora, ki je praznovala predvčerajšnjim (r. 5.XH.1893) 85. rojstni dan, je rojena Openka. Oče Edvard Drašček je bil trgovec na Opčinah, mati Marija Ber-ne pa je bila doma iz Laž pri Senožečah.
Zora je obiskovala pet let opensko osnovno šolo. potem pa še dve leti nemško protestantsko šolo v .frstii. Po končanem šolanju je /tsjala doma in pomagala očetu v trgovini. V družini je bilo več otrok, ki so pa pomrli že v otroških letih. Ostala je le najmlajša Zora očetu v pomoč; po njegovi smrti pa je morala z materjo prevzeti skrb za trgovino.
Kaj kmalu se .je vključila v tedanje prosvetno življenje, ki se je začelo razvijati na Opčinah. Ko ji je bilo petnajst let, je bila v vasi ustanovljena podružnica Ciril-Metodove družbe in Zora je postala njena odbornica. Toda ne samo odbornica, vključila se je tudi v podružnični dramatični odsek in bila članica pevskega društva «Zvons>
Leta 1915 se je poročila z mladim, narodnozavednim in splošno razgledanim učiteljem Andrejem čokom, poznejšim ravnateljem Ci-ril-Metodove šole pr: Sv. Jakobu, ki je bil obsojen na drugem tržaškem procesu na 12 let ječe in umrl v kaznilnici San Gimi-gnano že 1942. leta.
Niti moževa tragična smrt, niti od bomb porušena hiša nista v Zori zlomili volje do dela. Junaško je prenašala vse udarce: «Niti solze nisem potočila v javnosti ob moževi smrti*, mi jc pripovedovala; »z dvignjeno glavo sem stopala po vasi. Tujec ni smel videti kako hudo me je prizadel*.
še z večjim ognjem se je vrgla v ilegalno delo, zbirala diname prispevke, hrano, sanitetni material za partizane in pošiljala na Kras. Vrata njene delno porušene hiše so bila odprta vsem preganjanim in pomoči potrebnim. še ni dolgo, ko mi je pripovedovala neka znanka, kako jo je Zora lepo sprejela in ji pomagala, ko sta leta 1941 pribežala z možem pred Nemci iz Maribora. Ne more je pozabiti.
aiiiiiiiiiiiiiiiamiiiiiiiiiiitiimiiiimiiiiiiiimunfiimttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiHiiii
S KONCERTA RUSKEGA VIRTUOZA
MARK ZELSTER V «ROSSETTIJU»
Zgodovinska razstava v nčilnici rojanske šole
Za prvo italijansko koncertno turnejo ruskega virtuoza Marka Zelsterja je vladalo v glasbenih krogih veliko zanimanje zlasti odkar so odjeknile iz ZDA, kjer Zelster živi od l. 1976, navdušujoče ocene o njegovi izvedbi 2. koncerta za klavir in orkester Sergeja Prokofjeva z newyorško filharmonijo.
Dobro zasedeni Rossettijevi dvorani se je v ponedeljek 4. decembra, Mark Zelster predstavil z izredno zahtevnim programom, ki je obsegal Sonato v C-duru št. 48 Franza Josepha Hayd-na, 8. sonato v B duru Sergeja Prokofjeva, Preludij, Koral in Fugo Cesarja Francka in Nokturno op. 27 št. 2 v D-duru, 2 mazurki (op. 17 št. 4 v a-molu ter op. 67 št. 4 v c-molu) ter Fantazijo op. 49 v 7-molu Friderika Chopina.
Pri prvi in zadnji točki programa, to je Haydnovi Sonati in Chopinovih skladbah, smo občudovali izredno lep ton, ki ga je znal pianist izvabljali iz inštrumenta, poleg tega pa redek, tenkočuten in plemenit način oblikovanja glasbenega izraza.
Klavirske sonate Sergeja Prokofjeva so gotovo eden temeljnih izrazov • v glasbenem izkustvu tega velikegao ruskega skladate-
lja. Prokofjev, ki je bil sam klavirski virtuoz, je v njih akcen-tiral karakterialne prvine, ki so tipične za določen način pisanja v našem stoletju, kot motorični ritem, drastične zvočnosti, glis-sandi. Vse to pa obdano z ezube-rantnim temperamentom, ki dobi svojo sintezo v treh sonatah, napisane v času najhujše vojne vihre, od leta 1939 do leta 1944. Mark Zelster nam je posredoval zadnjo od teh sonat, ki je sicer manj agresivna od prejšnjih dveh, a predstavlja vseeno enega najtežjih preizkusnih mejnikov v repertoarju vsakega pianista: trascendentalnim težavam navkljub pa nam je Zelster serviral, in zaradi tehnične briljant-nosti in zaradi strogo muzikalne in racionalne koncepcije partiture, interpretacijo, ki nam bo še dolgo ostala v spominu.
V Preludiju, Koralu in Fugi Cesarja Francka je pa niški virtuoz podal sintezo metafizičnega in glasbenega izkustva velikega francosko-flamskega mojstra: v njegovi izvedbi je popolno zaživel mistični polet, izredno doživeto grajena polifonija, tista i-dealna težnja sinteze antičnega z modernim, tisto iskanje idealne, purificirane glasbe.
ALEKSANDER ROJC
Zora je bila članica odbora za saniteto, ki so ga Openci ustanovili že pred letom 1943. In prav tako je bila v odboru Rdečega križa ki ga je ustanovil na Opčinah Roman Pahor leta 1944.
V njeni hiši se je med NOB vršil bolničarski tečaj, ki je u-sposobil nekaj Openk za prvo pomoč. Na njenem domu ie bil tečaj za prejo, da so openske žene ob pomanjkanju volne, same predle in pletle volnene izdelke za prezeble partizane.
Po vojni, ko se je na Opčinah razvijalo tako bogato kulturno delovanje je bila Zora vedno steber, na katerega smo se lahko naslonili vsi, ki smo bili vpreženi v katerokoli dejavnost. V njeni hiši je bilo vse na razpolago. Karkoli smo rabili. Kdo bo dal? «Vprašaj Zoro! Pojdi k Draščko-vim*. Samo za igro Miklove Zale so openske šivilje napravile 104 obleke. Kaj vse je Zora pripomogla k igri »Petrčkove poslednje sanje*, pa k igri: «V Kraljestvu palčkov*.
Ko se danes Zora ozira nazaj na svojih preteklih 85 let jo lahko navdaja zavest, da njeno delo ni bilo zaman.
Vsi, ki poznamo njeno nesebično razdejanje, ji želimo še mnogo mirnih in zdravih let.
M.P.
Predlog za «oskarja» Zafranovicevi «Okupaciji v 26 slikah»
BEOGRAD — «Okupacija v 2(5 slikah* Lordana Zafranoviča je film, ki bo zastopal Jugoslavijo na letnem natečaju ameriškega filmskega inštituta, ki skrbi za dodelitev »Oskarjevih nagrad*.
Jugoslovanski tisk pa je že sporočil, da so Zafranoviča povabili, naj se predstavi s svojim filmom na prihodnjem festivalu v Cannesu.
Film »Okupacije v 26 slikah* je povest iz jugoslovanske revo lucije v letu 1941 Prikazuje Ho godke v Dubrovniku, ki je bil tedaj pod italijansko okupacijo.
ITALIJANSKA TV
Prvi kanal
12.30	Argumenti
13.00	Filo diretto
Na strani državljana
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
in Danes v parlamentu
17.00	Vlak, program za otroke
17.25	Ihtavi, prepirljivi Braccio di Ferro
17.30	Paper moon
18.00	Argumenti
18.30	10 HERTZ, glasbena oddaja
19.00	DNEVNIK 1 — Kronike
19.20	WOOBINDA, TV film V pomoč koal
19.45	Almanah, Vremenska slika
20.00	DNEVNIK 20.40 STAVIMO?.
nagradna oddaja; vodi Mike Bongiorno
21.45	DOLLY,
program o filmskih novostih
22.00	POSEBNI DNEVNIK 1 Danes v parlamentu, Vremenska slika Drugi kanal
12.30	Teater - glasba
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.30	Tresei, Starši, kako to?
17.00	SARA IN NOE, risanka 17.05 Zum, beli delfin, risani film
17.20	Pozvetih iz Supergulpa
18.00	Vzgojna TV drugih
18.30	Iz parlamenta
Dnevnik 2 — športne vesti 18.50 DOBER VEČER
z Renatom Rasclom
19.45	DNEVNIK 2 —
Odprti studio
20.40 Sedem zgodb «proti spanju* Trilogija terorja, TV film
22.00	PRIMO PIANO
Topla jesen: včeraj in danes
23.00	EUROGOL
Pregled nogometnih dogodkov za evropski pokal Ob koncu DNEVNIK 2, Snaziolibero:
Programi pristopanja
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
13.55 Val dTsere,
Veleslalom za ženske, prenos
15.20	Šolska TV
17.25	POROČILA
17.30	S. Reisner:
Saj si vendar punca,
I. del predstave SNG Maribor
18.20	Obzornik
18.30	Stare japonske pravljice
18.45	Premagovanje nepotrebnega dokumentarni film
19.10	Risanka
19.30	TV DNEVNIK 20.00 Oči kritike
20.45	Retrospektiva TV drame T. Partljič: Mama umrla — Stop
21.40 Na zvezi
22.10	TV DNEVNIK
Koper
16.45	KOŠARKA:
BOSNA - ZBROJEVKA
18.15	Val dTsere:
Veleslalom ženske, svetovno prvenstvo
20.00	Otroški kotiček: risanke
20.15	TV DNEVNIK
20.35	WARLOCK, film
22.25	KRILATI FARMACEVTI: Lepota in zdravje. dokumentarna serija
23.05	SLOVENSKI ROCK ’77
Zagreb
16.00	Veleslalom za ženske, posnetek z Val d’lsera
17.45	F. Bevk: Mali upornik, otroška oddaja
18.45	Humoristični klub
20.50	Užiška republika,
TV nadaljevanka
ŠVICA
18.00	Če bi lahko letel!
18.05	Gospod Tau, TV film
19.05	Prvih 365 dni otroka
19.35	Tu Bern
20.45	Gospe in gospodje
22.50	Športni četrtek
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00. 15.30, 17.00, 18.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro Po naše; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Iz južnoameriške folklore; 9.30 Družina v sodobni družbi; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Naš podlistek: V.J. Križanovska: «Moč preteklosti*; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Revija Zveze cerkvenih pevskih zborov 1977; 14.10 Danes bomo govorili o...; 14.30 Glasbene oblike in izrazi; 15.35 Priročnik lahke glasbe; 16.30 Kje je napaka?; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Gospodarska društva v pokrajini; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe.
KOPER 6.30,: 740.-8-:
12.30;,, 13*30.;, M,
19.30, 20.30, 21.30, 22.30 Poročila;
7.00	Dobro "jutro "v glasbi; 8.32 Solisti klasičnih instrumentov; 9.15 «Bouvard et Pecuchet* G. Flauberta; 9.30 Glasbena oddaja;
10.00	Z nami je...; 10.10 Zmaj; 10.40 Program z Vanno; 11.00 Kim, mladi svet; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah;
14.00	Kje se ustaviti; 14.15 Družba in revolucija; 14.33 Poje zbor Lorenzo Forlani; 14.45 Edig Gal-letti; 15.40 Pesmi; 16.05 Glasbena oddaja; 16.40 Glasbeni notes:
17.00	Ob petih popoldne; 17.45
Zabavna glasba; 18.00 Glasba po željah:	18.35 Mladi izvajalci;
19.33 Crash; 20.00 Opera, pesem, glasba in ples; 20.32 Rock party;
21.00	Glasbe iz slovenskega juga; 21.32 Orkester Bob Haggart.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 6.00-7.30 To noč, danes zjutraj; 8.4o Včeraj v parlamentu; 9.00-10.35 Radio anch’io; 11.30 Program z Mino; 12.05 13.30 Vi in jaz ’78; 14.05 Glasbena oddaja; 14.30 Drugi časi, drugi glasovi; 15.05 Rally;
15.30	Errepiuno; 16.35 Srečanj® z VIP; 17.05 Glasbena komedija! 17.45 Kdo, kako, kje, kdaj; 18-™ Dvorišče sladkosti; 18.35 Spazio libero - Programi pristopanja;
19.30	Nabožna oddaja; 19.35 Italijanske pesmi; 20.35 Flash back! 21.05 Opera-quiz; 21.40 Kurt WeiH> radijska igra.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00,
12.30, 13.30, 16.30, 18.30, 19-30;
22.30	Poročila; 6.00 Oni drugi dan; 8.45 Šolski spomini; 9.w Antonio Vivaldi, rdeči duhovnik; 10.12 Sala F; 11.32 Tudi jaz sem bil; 12.45 Ne, ni BBC; 13.40 Romanca; 15.00-15.45-16.37 Tu Radio 2; 17.55 Otroci časa; 18-33 Poglejmo na koledar; 18.56 Prostor X; 21.05 Teater Radia 2
10.30,	. 11.30, , Vg^eville', d antan; 22.20 Ves«
15.30,	16.30, Tz parfeffienta.
LUIGI PIRANDELLO
Življenje, ki sem ti ga dala
Te dni gostuje v Trstu gledališka skupina iz Brescie «Compa-gnla della Loggetta» s Pirandel-lovo dramo «La vita che ti die-di« (življenje, ki sem ti ga dala). Prva predstava je bila prejšnji torek.
Drama ne spada med manj znana Pirandellova dela in je sdd «poznega» umetnikovega ustvarjanja. Bistvo igre je globoka osebna stiska, jezik se bliža ekspresionistični «fragmentarni» govorici. Vsebina dela je drama ženske, ki je izgubila sina-, tipično pirandellovško potezo predstavila razdvojenost med realnim stanjem, ki pomeni sinovo smrt in materino zavestjo, da je sin živ, dokler živi v njenih iluzijah. Pravega dejanja , v drami ni. stiska se izraža v materini izpovedi.
Režiser je gluho stisko močno poudaril. Scena in,premikanje i-gralcev na odru >Jf dogajata po shemah, ki kažejo'" na geometrično ponavljanje. Igralci ponavljajo odstavke. V središče scenskega prostora enakomerno prihajajo in odhajajo pri stranskih vratih. Barve prostora in kostumov temeljijo na kontrastu med sivo-belim in črnim. Igralci skandirajo stavke in domijo» govorico, vsako toliko presekajo enolični, boleči ritem z obupanimi kriki. Režiserjev namen je jasen, želel je prikazati razmerje med govorico in občutkom skrajne bo lečine. Iz ranjene duše se rojevajo stavčni fragmenti, tekoči izraz postane nemogoč. Izpoved se lomi v trpljenju, v mreži trpkih občutkov, junaki ne najdejo več prave treznosti. Rezultat režiserjeve interpretacije se nam vseeno ni zdel bogve kako uspešen Toga stiska se večkrat gledalcu razodeva kot dolgočasno ponavljanje. Predstava zabrede v svoji geometrični nastavi v enoličnost. Precej dobra je bila igra Vale-rie Moriconi v vlogi donn’Anne Lun,e. Nastopali so še Barbara Simon. Delia Bartolucci, Soma Gessner in drugi.
6.KLWN*<». It*
12.00.	14.00, 15.00, 18,00. 19M
22.00,	23.00 , 24.C0 Poročila; 6.5« Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov: 8.08 Glasbena mab' neja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.35 Tuja in domača zborovska glasba; 10.15 Kdaj' kam. kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki za naše goste >z tujine; 11.03 Uganite, pa vaj” zaigramo...; 12.10 Zvoki znanih melodij; 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 P*" nes ob 13.00; 13.20 Obvestila vin zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Enajsta šoja. 14.55 Minute za EP; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Jezikovni P°" govori; 16.00 «Vrtil]ak»; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Z ocernib 0-drov; 18.55 Minute za EP; IJ , Obvestila in zabavna
19.35 Lahko noč, otroci!; Minute z ansamblom Jean 3, f ques Perrey; 20.00 Četrtkov več«* domačih pesmi in napevov; Literarni večer; 21.40 Lepe lodije.
21.00
me-
Patronat KZ - INAC svetuje
UPOKOJENCU PRAVICA DO DRUŽINSKE DOKLADE ZA ŽENO KMETICO
vojno. Vendar pa bi morale 1° sposobnost v roku petih let P° v j. ni ugotoviti zdravstvene in v“j. ne oblasti. Ker pa vi verjetno ^ tega dokumenta (sicer svojem pismu omenili).
Vpr.: «Na začetku tega leta sem vložil na 1NPS prošnjo za sla rastno upokojitev in od takrat ne delam več. Pred nekaj dnevi so mi likvidirali pokojnino in poslali knjižico. Vendar pa sem opazil, da mi niso priznali družinske doklade za ženo. Morda je to zaradi tega, ker je ona zavarovana pri kmečkem zavarovanju in zato verjetno jaz nimam pravice do te doklade. Bi mi lahko pojasnili to zadevo v vaši tedenski rubriki?* S. K.
Po določilih zakona št. 903/77 ima mož pravico do družinske doklade za ženo v breme, velja pa tudi nasprotna kombinacija, se pravi, da imu isto tako pravico do doklade tudi žena za moža v breme. Pojem «v breme* si ga pač tolmačimo, da dotična oseba ne presega določene meje dohodkov.
V vašem konkretnem primeru imate očitno pravico do druž.inske doklade na pokojnini za vašo ženo, saj kot pravite, je neposredna obdelovalka in je vpisana v kmečko zavarovanje. Njen uradni dohodek, ki ga izračunamo na osnovi dominikalnega in agrarnega doliodka vseh vaših zemljišč, v nobenem primeru ne more presegati dohodkovne meje 133.250 lir na mesec. Ta znesek dobimo tako, da minimalni pokojnini dodamo še trideset odstotkov. Zato vam svetujem, da vložite na IN
PS zadevno prošnjo in zahtevate, da vam družinsko doklado za ženo izplačajo od dneva upokojitve dalje (zapadlost namreč znaša pet let, se pravi, da lahko upravičenec zahteva izplačilo družinske doklade retroaktivno za pet let), razen seveda, če niste medtem že prejemali doklade iz kakega drugega vira.
Isto pravico do družinske doklade imajo tudi upokojenci oziroma upokojenke, katerih zakonci uživajo določeno pokojnino, ki je minimalna ali pa ne presega zgoraj omenjenega zneska.
VOJNA POKOJNINA IN ČASOVNI ROKI
Vpr:. dmela bom 60 let in ker nimam plačane delovne dobe, bom verjetno ostala brez vsakršne pokojnine. Rada bi vas vprašala, če bi se dalo še kaj narediti, da bi dobila vojno pokojnino. Med zadnjo vojno so namreč bombardirali našo vas in tedaj sem postala naglušna, danes pa slišim bolj malo. Bi se dalo to uveljaviti?* M. G.
Moj odgovor bi bil pozitiven edinole v primeru, če bi mi to vprašanje zastavila pred tridesetimi leti. Oziroma da sem bolj točen, v skladu s členom 24 za kona št. 1240 1 dne 9.11.1961 bi lahko kadarkoli vložila zahtevek za vojno pokojnino zaradi nesposobnosti, ki vam je kot civilistki povzročilo bombardiranje med
mate to v
morate pač sprijazniti z,n”[et
S'
'dej-'
stvom, da ste za skoraj •’utu(|i zamudili rok. To pa obenem m .j pomeni, da verjetno tedaj ni ^ vaš sluh močno prizadet, 8®r jgj v nasprotnem primeru že te kaj ukrenili.	^
Da si zagotovite pokojnino' staja pri vaših letih res le JR j, možnosti. Če družinski dobon vštevši prejemke moža, ne P^ segajo določene meje, boste ,g dopolnitvi 65. leta starosti m<> deležni socialne pokojnine.
OBVESTILO UŽIVALC^ JUGOSLOVANSKE
POKOJNINE
epi'
Vse uživalce samostojne^ i SO
navalnine in invalidnine) obve=u
n. .vdoroma sorazmernega dela vanske pokojnine (izvzete so R,—
mo. da morajo dostaviti nemu zavarovanju SPIZ do K01 meseca potrdilo o življenju >n g, zaposlenosti za neprekinjeno kazovanje pokojnine v m°z stvo. Vso potrebno dokume cijo bo poskrbel in dostavo j SPIZ patronat Kmečke zveze NAC za vse tiste upokojence .jj upokojenke, ki se bodo v Ul. Cicerone 8/b do 15. deC bra tega leta.
OSMINA FINALA POKALA UEFA
KOŠARKA
TEDENSKI PREGLED
Crvena zvezda v četrtfinalu Bor in Jadran še nepremagana
Iz planinskega sveta
Beograjčani so včeraj igrali neodločeno 1:1 z Arsenalom Savič uspešen dve minuti pred koncem tekme - Milan izločen
Beograjska Crvena zvezda je vče-aJ v pokalu UEFA poskrbela še ^ en podvig. Igrala je neodločeno f "nsenalom v gosteh in se je ta-r* uvrstila v četrtfinale. Milan pa f Pnav tako igral v gosteh. Milan-a£ni so izgubili kar z 0:3 in so izločeni iz nadaljevanja tega Evropskega nogometnega tekmovalo velikega presenečenja je pri-lo v Pragi, kjer je domača Dukla Pomagala Stuttgart kar s 4:0 in je J®*0 izločila zahodnonemške nogometaše.
^rsenal — Crvena zvezda 1:1
.Tekma je bila vseskozi napeta. “n8|eški nogometaši so seveda pred "'mjim občinstvom v glavnem na-Pedali, da bi nadoknadili gol razli-J6 s tekme iz Beograda, ko je Cr-ena zvezda zmagala z 1:0. Beograj-,atli so se izvrstno branili in proti tencu prvega polčasa tudi izvedli nevarnih protinapadov.
?■ P°lčasu so domačini še od-napadali Stojanovičeva vra-m in v 24. min. tudi dosegli zadeli s Sanderlandom. Ko je že vse ?J®lo, da bosta ekipi odigrali poviška, pa je Savič dve minuti pred °ncem srečanja stanje izenačil.
•	“H je to krasen gol najboljšega "»slovanskega strelca in ta zaderi je seveda tudi pomenil uvrsti-mv Crvene zvezde v četrtfinale.
^snchester City — Milan 3:0
Milan je v Manchestru visoko iz-fjtol in se je tako moral posloviti ?7 tega tekmovanja. Da bo naloga 'sdholmovih nogometašev v povrat-em srečanju z Angleži dokaj težka " Milanu je bil namreč izid 2:2), km so bili seveda vsi prepriča-,1> vseeno pa nihče ni pričakoval, a bodo Milančani izgubili s tako vl’°ko razliko v golih, ječanje je bilo odločeno že po y^*h 45 minutah, ko so domačini r*®gli vse tri zadetke z Boothom ■ M- min., s Hartfordom v 31. min.
? Kiddom v 43. min. V drugem S‘c3su so nogometaši Manchestra .'vja nekoliko popustili, Milan pa " te vnaprej vrgel puško v koru-??> tako da je ostal izid nespremenjen.
Včerajšnji izidi
' Dukla Praga (ČSSR) - Stuttgart (ZRN) 4:0. Prva tekma 1:4. Kva-k jjficirana: Dukla.
SJask Wroclaw (Poljska) - Bernska Monchengladbach (ZRN) 2:4. I Prva tekma 1:1. Kval.: Borussia. Arsenal (VB) - Crvena zvezda Beograd (Jug.) 1:1. ^ Jkma k “1. Kval.: Crvena zvezda. Manchester City (VB) - Milan (ft.) 3:0. Prva tekma 2:2. Kva-k uficiran: Manchester City.
Pertha Berlin (ZRN) - Esbejerg (Danska) 4:0. Prva tekma 1:2. k Kval.; Hertha.
Ajax (Niz.) - Honved (Madž.) 2;0. Prva tekma 1:4. Kvalifici/ k ten: Honved.
™est Bromwich (VB) - Valencia (Španija) 2:0. Prva tekma 1:1. k Kval.: West Bromvvich.
Duisburg (ZRN) - Strasbourg (Krancija) 4:0. Prva tekma 0:0. Kval.: Duisburg.
ATENE — Napadalec grškega dru-ftegaša Emodiako, Kalaizopoulos,
*	v tekmi proti Artakusu (3:2)
na lestvici pa so druge, s točko razlike pred ekipo iz NDR.
Toliko točk kot «plave» imajo še reprezentantke iz ČSSR, imajo pa slabšo razliko v golih.
KOŠARKA
PO MNENJU PROF. GRAEVA
Avtopsija le delno odkrila vzrok smrti ameriškega košarkarja
PESARO — Včeraj je prof. Mario Graev opravil avtopsijo trupla nesrečnega ameriškega košarkarja Ste-va Mitchella, ki je predvčerajšnjim nenadoma izdihnil v stanovanju svojega prijatelja, košarkarja Thomasa.
Prof. Graev je časnikarjem po avtopsiji dejal, da ni mogoče dokazati, da je Mitchell užival mamila a tudi da jih ni, je težko dokazati. Vsekakor pa je gotovo, da je večer pred smrtjo Mitchell dosti jedel in
tudi pil. In prav alkohol naj bi bil eden od vzrokov, ki naj bi povzročil smrt ameriškega košarkarja.
BOKS
ZA SVETOVNI NASLOV
Traversaro izgubil s t.k.o. v 6. krogu
PHILADELPHIA — Američan Mike Rossman je ohranil naslov svetovnega prvaka poltežke kategorije (verzija WBA). Ameriški boksar je namreč v 6. krogu premagal Italijana Alda Traversara s tehničnim k.o.
Do šestega kroga je bil dvoboj dokaj izenačen in tudi razburljiv. Oba boksarja sta bila zelo napadalna. V šesti rundi pa je Američan silovito udaril Italijana v arkado in mu povzročil globoko rano, tako da je venezuelski sodnik Je-sus Celiš takoj posegel. Prekinil je dvoboj in dosodil Američanu zmago s t.k.o.
V naslednjem kolu se bosta pomerila med seboj Tudi pri dečkih derbi med Sokolom in Kontovelom
iiiiiiiimiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiimiimiiiiimiiiiiiiiminm
SMUČANJE
NA PIANCAVALLU
teoral
z igrišča zaradi precej nena-
uanega vzroka. Ko je njegova e-saJsterica dala izenačujoči zadetek . 1* ta tako zelo razveselil, da je tte- ^ vro<te Poljubil svojega naj-k. Joga: na njegovo nesrečo pa je njecov najbližji — sodnik.
ROKOMET
Ma Svetovnem prvenstvu
«Plave» že imajo eno od kolajn
jSKATISLAVA — Jugoslovanska jensba rokometna reprezentanca si (je,2 2tnago v drugem kolu finalnega stva svetovnega rokometnega prven-Da a \ Bratislavi zagotovila nastop u Prihodnjih olimpijskih igrah le-Jt,1“0 v Moskvi. Poleg tega so si i »Slovanke z zmago nad Poljsko "•M že zagotovile eno od kolajn,
Nadigeva v ospredju
Na uradnem treningu za sobotni smuk (za svetovni pokal) je dosegla najboljši čas
Na odlično pripravljeni progi in v zelo lepem vremenu so včeraj o-pravili prvi uradni trening za ženski smuk, ki ga bodo na Piancaval-lu opravili v okviru tekmovanja za svetovni pokal v soboto.
Najboljše čase so dosegle te tekmovalke:
1.	Nadig	1’49”87
2.	Krami	1’50”54
3.	Riffe	1’50”61
4.	De Agostini	1’50”62
5.	Zurbriggen	1’50”72
Najboljša Italijanka, Plankova, je
bila s časom 1’52”38 na trinajstem mestu.
Na Piancavallu bo za svetovni pokal (v soboto smuk in v nedeljo slalom) nastopilo skupno 74 tekmovalk iz 24 držav.
DEŽELNO V CIKLOKROSU
Adria organizira jutri ~ deželno prvenstvo
Jutri bo na Hudem letu nad Trstom deželno prvenstvo v ciklokro-su za vse kategorije kolesarjev, ki so včlanjeni v italijansko kolesarsko zvezo. Pravico do nastopa imajo le tekmovalci iz naše dežele.
Proga bo merila 24 km.
Organizatorji tekmovanja je Kolesarski klub Adria iz Lonjerja.
HOKEJ NA LEDU
CORTMA D'AMPEZZO - V tretjem povratnem kolu italijanskega prvenstva A lige v hokeju so vse domače enajsterice odnesle celoten izkupiček. Tako so tudi vodeče ekipe odpravile svojega nasprotnika. Bolzano je brez večjih težav premagal Asiago z 8:2. Niti Merano ni
Delovanje ZSŠDI
8. redni občni zbor ZSŠDI
Jutri, 8. decembra bo v prostorih dijaškega doma v Gorici ob 9. uri v prvem in ob 9.30 v drugem sklicanju 8. redni občni zbor ZSŠDI z naslednjim dnevnim redom:
1.	Otvoritev občnega zbora
2.	Izvolitev predsedstva občnega zbora
3.	Izvolitev volilne komisije
4.	Poročila
5.	Pozdravi in diskusija na poročila
6.	Vključitev novih članic
7.	Razrešnica odboru
8.	Volitve novega odbora
9.	Razno
imel hujšega dela, saj je premagal Brunico s 6:2, Gardena pa kar s 17:2 Valpellice, ki ni dosedaj še zbrala niti točke in je tako na dnu lestvice. V zadnjem srečanju pa so Alleghe doživele hud poraz v gosteh z Diavoli Milano (10:3). V včerajšnjem kolu je počivala Cortina.
LESTVICA: Bolzano 19, Merano 18, Gardena 17, Cortina in Diavoli Milano 10, Brunico 9, Asiago 7, Alleghe 6 in Valpellice 0.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Bor in Jadran sta tudi v tretjem kolu promocijskega prvenstva zmagala ter sta skupno s Ferro-viariom še nepremagana na vrhu lestvice. Obe naši ekipi sta sicer imeli dokajšnje težave, da sta premagali nasprotnike; če je to razumljivo za Jadran, ki se je spoprijel z Jeans Cornerjem, ki je veljal za enega izmed favoritov prvenstva, pa preseneča dokaj tesna zmaga Bora nad novincem Stello Azzurro.
Toda že v nedeljo bodo navijači naših dveh ekip prav gotovo prišli na svoj račun. Na sporedu bo namreč slovenski derbi med Borom in Jadranom. Zanimanje za to tekmo je že izredno, je pa povsem upravičeno, saj bo to prvič v zgodovini slovenske košare, da se dve naši ekipi nahajata na vrhu lestvice promocijskega prvenstva. To dokazuje, da razpolagamo z dobrim kadrom igralcev in da je bilo za letos nesmiselno združevati naše e-kipe, ker bi sicer deset naših košarkarjev. ki igrajo sedaj stalno ter uspešno v tem prvenstvu, ne igralo.
Toda povrnimo se k tekmi sami-če moramo soditi po dosedanjih izidih, pa tudi po igralskem kadru, je Jadran favorit. Pri Boru je namreč opaziti, da manjka igralec, ki bi vodil igro ekipe: ta problem bo seveda rešen, ko se bo na igrišče vrnil Peter Žerjal, čeprav borovci niso navdušili v prejšnjih tekmah, bi morda lahko v nedeljo pripravili presenečenje: derbi je namreč derbi in o zmagi bodo v veliki meri odločali tudi živci.
IZIDI 3. KOLA
Jadran - Jeans Comer	76:66
Cartaria - Grandi Motori	74:97
Barcolana - Ferroviario	69:72
Scoglietto - Cus	71:63
Stella Azzurra - Bor	80:86
LESTVICA
Bor, Jadran in Ferroviario 6; Scoglietto in Jeans Comer 4; Cus in Grandi Motori 2; Barcolana, Stella Azzurra in Cartaria 0.
PRIHODNJE KOLO Jeans Corner - Scoglietto; Grandi Motori - Barcolana; Cus - Car-
taria; Bor . Jadran (10. 12. ob 1100 v Dolini).
KADETI
Ta teden se bo pričelo tudi prvenstvo kadetov, katerega se bodo udeležili tudi Bor, Breg in Konto-vel. Omeniti moramo, da v tem prvenstvu nastopa največje število slovenskih ekip. Organizatorji so ekipe razdelili v dve skupini, in sicer *
SKUPINA A: Don Bosco A, Chia-dino Porfirio, Inter 1904 B, Ala-barda, Ferroviario, SGT in Bor.
SKUPINA B: Don Bosco B, Inter 1904 A, Breg, Servolana, Saba in Kontovel.
Od naših ekip ima največ možnosti za dobro uvrstitev kontovel, ki ima tudi nekaj igralcev openskega Poleta. Kontovelci bodo v prvem kolu igrali s Sabo, Breg s Servo-lano, medtem ko bo Bor počival.
DEČKI
Tudi drugo kolo prvenstva dečkov ni prineslo prvega uspeha našima dvema predstavnikoma. Sokol je z izredno visokim pasivom klonil enemu izmed favoritov, ekipi Alabarde, ki je bila tako telesno,
kot tehnično mnogo boljši nasprotnik. Boljše so se odrezali Kontovelci, ki so na domačih tleh klonili Servolani. Med Lisjakovimi varo vanci sta bila najboljša Marjan Pertot in Gulič.
Že v prihodnjem kolu bo na sporedu derbi med Sokolom in Kontovelom. Le-ta je nedvomno favorit, čeprav ima Sokol prednost domačega igrišča.
IZIDI 2. KOLA Kontovel - Servolana Libertas - Ferroviario Alabarda - Sokol Inter Milje - Scoglietto Počitek: Don Bosco LESTVICA
(v oklepaju število odigranih tekem) Don Bosco (1), Inter Milje (1), Alabarda (1), Servolana (1), Ferroviario (2) in Libertas (2) 2; Kontovel (1), Scoglietto (1) in Sokol (2) 0.
PRIHODNJE KOLO Sokol - Kontovel (9.12. ob 16.00 v Nabrežini); Don Bosco - Libertas; Ferroviario - Inter Milje; Servolana . Scoglietto; počitek Alabarda.	Marko
76:92
44:74
136:26
110:48
Tečajniki SPDT
prvič na snegu
Preteklo nedeljo se je začel smučarski tmaksh tečaj SPDT, ki je zbral v svoji sredi kar 200 smučarjev vseh starosti, pa tudi raznolikega znanja, od začetnikov, pa do takih, ki se tečaja udeležujejo le zato da bi izpilili svojo osebno tehniko. Odborniki, pa tudi smučarji so se na tečaj pripravljali že mnogo časa, prvi stiki med smučarsko šolo v Ravasclettu in društvom pa so stekli že pred meseci. Najprej je kazalo, da bo treba tečaj preložiti vsaj za eno nedeljo, ker je bilo vreme skoraj pomladansko in ni še nič kazalo na sneg. No, sneg je zapadel nekaj dni prej in ustvaril tanko belo odejo, tako da so to nedeljo naši smučarji že vadili. Vreme je bilo lepo in jasno, pa tudi mraz je bil še kar oster. Učitelji in odborniki SPDT (pohvaliti moramo predvsem Pavla in Ervina) so razvrstili tečajnike v 15 skupin, katere bo vadilo pet smučarskih učiteljev v treh dnevnih turnusih po dve uri. Takoj na začetku so učitelji posameznim smučarjem testirali znanje ter jih nato uvrstili v skupino, ki jim pripada. Naši člani so smučali le v Ravasclettu, ker je na Zoncolanu trenutno še premalo snega, da bi bila smuka možna. Vsekakor pa je treba poudariti, da je za prvič vse steklo, ob razumljivih začetnih zapletljajih, zelo v redu.
llliiiiiiiiliiiMiiiiiiiiiiiiliiiiillllliililiiiliiliiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiililllllllliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiilliliilliiiii«
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED 3. AL
VESNA SPET NA VRHU LESTVICE
Mladost in Kras sta razočarala - Zaslužen uspeh Sovodenj
V	nedeljskem desetem, predzadnjem kolu nismo zabeležili presenetljivih izidov.
V	skupini N se je osrednja tekma tega zavrtljaja med Čampi Elisi in Esperio SA končala pri belem izidu. To je izkoristila kriška Vesna, ki je v nedeljo imela v gosteh šibko ekipo Uniona. Križani, kot predvideno, so Podlonjercem nasuli pravo točo golov (8:1). Izid jasno dokazuje, da Vesna v nedeljo res ni i-mela težav. Enajsterica Uniona se
.......................................mini...........................................................................mu
NAMIZNI TENIS
DRUGI DEŽELNI TURNI V GORICI
Naši v glavnem zadovoljili
• <* osuii,,	• -* '"'"fUffitMilii	. -	' W ,-T'
Turnirja se je udeležilo kar ^ zastopnikov Krasa in Mladine
V	goriški telovadnici Stella ma-tutina se je v nedeljo odvijal drugi deželni namiznoteniški turnir letošnje sezone. Tudi tokrat je bilo slovensko predstavništvo številno, saj se je turnirja udeležilo 25 igralk in igralcev zgoniškega Krasa ter kriške Mladine.
Najprej so stopili za zeleno mizo najmlajši, to je v kategoriji dečkov, kjer sta se najbolje izkazala A. Tence (Mladina) in pa odlični Igor Colja (Kras), ki bi z nekoliko več športne sreče pripravil prijetno presenečenje, saj je v polfinalu z minimalno razliko klonil zmagovalcu Ursichu. V tej disciplini so nastopili še Bogateč, Polh (Mladina) in Auber, Štoka, Grilanc ter E. Doljak (Kras).
V	kategoriji pionirjev pa so tokrat naši igralci delno razočarali. Tu mislimo predvsem na Bitežnika in Sonjo Doljak, ki sta izpadla v polfinalu Naj povemo, da sta na prejšnjem turnirju v Nabrežini dosegla boljši uspeh, v nedeljo v Co-rici pa sta nedvomno občutila od sotnost trenerja Mihe Derganca. Pri pionirjih so nastopili še Košuta, Candotti, M. Sedmak in N. Tence (Mladina) ter L. Colja (Kras).
Tudi mladinci kriške Mladine se niso v svoji disciplini najbolje o-drezali, saj so izpadli že v prvem kolu.
V	tako imenovani »deželni* kategoriji so nastopili Pahor, A. in M. Sedmak, E. Tence (Mladina) ter Bitežnik, L. Colja in tudi Krasova dekleta, ki imajo pravico nastopači
v moški konkurenci. Skoraj vsi pa so izpadli že v prvih kolih
V	kategoriji ženskih dvojic sta tokrat v odsotnosti Miličeve, Neve Rebulove in Blažinove, ki so v soboto igrale v Cremi v prvi zvezni ligi, slavili Vesna Doljak in Dar-ma Purič, ki sta v finalu premagali mlajši par Sonjo Doljak - Sedmak. Na tretje mesto sta se uvrstili N. škrl in A. Rebula.
V	ženski absolutni kategoriji pa ni uspelo krasovkam priti do zmage, ki je na koncu pripadla mladi Tržačanki Cergoljevi, ki pa po našem mnenju zaostaja za Vesno in Sonjo Doljak, ki sta se uvrstili na tretje mesto, 'skupaj s Sedmakovo. Tudi tukaj se je občutila odsotnost trenerja Derganca, ki bi v ključnih trenutkih verjetno odločilno pripomogel k uspehu svojih igralk.
Neglede na rezultate, razveseljivo dejstvo je, da se vedno več naših igralcev in igralk udeležuje namiznoteniških tekmovanj, kar nedvomno priča, da se ta panoga stalno razširja v zamejstvu. To dejstvo predstavlja tudi zagotovilo za prihodnost, saj imamo danes poleg Sonje Miličeve tudi mnogo mladih ter obetajočih pingpongarjev.
Kras in Mladina sta nastopila v naslednjih kategorijah:
DEČKI
A. Tence, Polh, Bogateč (Mladina), Štoka, Grilanc, I. Colja, Auber, E. Doljak (Kras).
Četrtfinale: A. Tence - Infantoli-no 0:2; I. Colja - Raseni 2:0.
Polfinale: I. Colja - Ursich 1:2
(16, -22, -21).
PIONIRJI
M. Sedmak, Košuta, Candotti, N. Tence (Mladina), Bitežnik, L. Colja (Kras).
Četrtfinale: L. Colja - Suman 0:2; Bitežnik - Capizzi 2:0.
Polfinale: Bitežnik - Frediani 0:2
(-13, -10).
PIONIRKE
četrtfinale: S. Doljak - Russi 2:0.
Polfinale: S. Doljak - Musina 0:2 (-19, -22).
MLADINCI
A. Sedmak, Pahor in E. Tence (Mladina).
»DEŽELNA KATEGORIJA*
A. in M. Sedmak, Pahor, E. Tence (Mladina), Bitežnik, L. Colja, V. in S. Doljak, Purič, Škrlj, A. Rebula (Kras).
ŽENSKE DVOJICE
Škrlj - A. Rebula, S. Doljak -D. Sedmak, V. Doljak - Purič, Škrk - Furlan (Kras).
Polfinale: S. Doljak in D. Sedmak - Škrlj in A. Rebula 2:1; V. Doljak in Purič - Cergol in Cappel-letti 2:0.
Finale: V. Doljak in Purič • S. Doljak in D. Sedmak 2:1	(19,
-19, 16).
ŽENSKA ABSOLUTNA KAT.
V. in S. Doljak, Purič, Škrlj, Furlan, Škrk, D. Sedmak, A. Rebula (Kras).
Polfinale: S. Doljak - Cergol 1:2 (16, -19, -15); V. Doljak - D. Sedmak 2:1 (16, -19, 22).
Finale: V. Doljak - Cergol 0:2 (15, 17).
(wp)
je pokazala kot skromna ekipa, ki si zasluži zadnje mesto na lestvici. Ta ekipa je v devetih odigranih tekmah prejela kar 40 golov, dala pa le tri. Z nedeljskim uspehom si je Vesna priborila spri prvo mesto na lestvici.
Ponovno je razočaral Kras, ki je v gosteh s klasičnim izidom klonil Roianeseju. S tem (četrtim zaporednim) spodrsljajem je Kras ostal zasidran na spodnjem delu lestvice. Po uspešnem startu je ekipa popustila in posledica tega je serija negativnih nastopov.
Med ostalimi izidi bi veljalo o-meniti zanesljivo zmago CGS nad Interjem SS, s katero so se predstavniki CGS povzpeli na četrto mesto lestvice. Dvoboj med Edero in Op. Supercaffe se je končal z delitvijo točk in se bosta morali obe ekipi, ki sta bili v začetku tega prvenstva med fagorij^jg# lt$os zadovoljiti le s častno uvrstitvijo.
V skupini O. ste' vodeči Baxter in drugouvrščenrnhtnio zmagala in zo-l pot pridobila točko prednosti pred Chiarbolo, ki se je morala zadovoljiti le s polovičnim izkupičkom v dvoboju z Artigiani.
SKUPINA N
IZIDI 10. KOLA
Čampi Elisi - Esperia SL	0:0
CGS - Inter SS	2:0
Vesna - Union	8:1
Roianese - Kras	2:0
Edera - Op. Supercaffž	2:2
LESTVICA
Vesna 14, Čampi Elisi 13, Espieria SL 12, CGS 11, Edera 10, Op. Supercaffe 9, Esperia S. Giovanni in Roianese 8, Kras 6, Inter SS 5, Union
2 točki
PRIHODNJE KOLO (10. 12.)
Op. Supercaffe - Esp. S. Giovanni, Kras - Edera, Union - Roianese, Inter SS - Vesna, Esperia SL - CGS.
SKUPINA O
IZIDI 10. KOLA
S. Sergio - Baxter 0:1, Artigiani Chiarbola 1:1, Duino - S. Andrea 1:1, Rabuiese - Cave 0:0, S. Anna -S. Vito 2:2, Domio - Flaminio 5:1. LESTVICA
Baxter 15, Domio 13, Chiarbola 11, S. Anna, Cave in Artigiani 10, S. Andrea 8, S. Sergio in Duino 6, Rabuiese 5, Flaminio in S. Vito 4.
B. R.
« « «
Tudi v desetem kolu je Mladost doživela neuspeh, tokrat pa (in to prvič v letošnjem prvenstvu) pred domačim občinstvom. Nasprotnik je bila goriška Azzurra, ki ne spada v sam vrh tega prvenstva, v teku prvenstva pa je že poskrbela za nekaj presenečenj tudi drugim vo-
dečim enajstericam. V nedeljski tekmi je odpovedala predvsem obramba, saj nikakor ne bi smela dovoliti skromnim nasprotnim strelcem, da so kar trikrat stresli mrežo vratarja Gergoleta. Tudi sredina igrišča ni opravila svoje dolžnosti, nudila je namreč izredno malo upo-rabnih žog napadalcem in ni pokrivala nasprotnih veznih igralcev, ko je Azzurra napadala.
V nedeljo bodo Doberdobci gostovali pri San Lorenzu, ki ima na lestvici toliko točk kot Doberdobci, v tem kolu pa je povsem nepričakovano premagal vodeči Fogliano.
Enajsterica Sovodenj je v tem kolu prijetno presenetila, saj je v gosteh popolnoma zasluženo (a vendarle nepričakovano) remizirala z Libertasom iz Koprivnega. Trenerju Valleju je uspelo (z močno okrnjeno enajsterico) celo voditi do malo pred koncem srečanja. S to točko so Sovodnje dohitele na kvoti
Doberdobu.
Tudi Sovodnje čaka v nedeljo dokaj naporna naloga. Sprejeli bodo v goste enajsterico Fogliana, ki je v nedeljo izgubila s San Lorenzem in bo gotovo prišla v Sovodnje s trdnim namenom, da	odnese	celo-
ten izkupiček.
IZIDI 10. KOLA
Pro Farra	- Panzano	2:1
L. Capriva	- Vermegliano	2:1
Piedimonte - Brazzanese	0:1
Isonzo - Poggio	2:1
Mladost -	Azzurra	1:3
Fogliano -	San Lorenzo	0:1
Mariano - Sovodnje	1:1
Sagrado - Villanova	4:2
LESTVICA
Sagrado 16, Pro Farra 15, Fogliano in Isonzo 14, Mariano 13, San Lorenzo in Villanova 11, Azzurra, Sovodnje in Mladost 10, Poggio 9, L. Capriva 7, Brazzanese in Piedimonte 6, Vermegliano 5 in Panzano 3.
PRIHODNJE KOLO (10. 12.) Vermegliano - Pro Farra, Brazzanese - L. Capriva, Poggio - Piedimonte, Panzano - Isonzo, San Lorenzo - Mladost, Sovodnje - Fogliano, Villanova - Mariano, Azzurra -
S-T-pHo.
KOŠARKA
Presenečenje v Zagrebu
ZAGREB — V osmini finala jugoslovanskega košarkarskega pokala je prišlo v Zagrebu do elikega presenečenja.
Domače moštvo Cibone, ki je trenutno prvo na lestvici jugoslovanske zvezne lige, je iz""bi!o z Zadrom s 77:81.
Drugič se bodo tečajniki podali na sneg jutri. Zbirališče je ob 6. uri zjutraj pred sodnijo v Trstu (Trg Ulpiano), takoj nato pa bodo štirje avtobusi smučarjev SPDT krenili v Ravascletto. Tudi tokrat še ne bo možno smučati na Zoncolanu, vendar pa je zato smučarska šola v Ravasclettu poskrbela, da bodo proge (ob sicer tanki snežni progi) dobro steptane, odprtih pa bo tudi nekaj vlečnic, ki še niso bile odprte v nedeljo.
Ostalo delovanje SPDT
Vzporedno s smučanjem se nadaljuje tudi drugo delovanje SPDT. Prihodnje nedeljo sicer ne bo tradicionalnega vsakotedenskega izleta, zato pa bo ta naslednjo nedeljo, 17.
t.m., in sicer po tržaškem Krasu.
* • *
Tudi jamarstvo se počasi v SP DT spet uveljavlja. Kogar zanima ta stroka, naj telefonira na sedež društva (tel. 744249) v ponedeljek, 11. t.m., od 20.30 do 21. ure.
• * *
Ker se bodo jutri skoraj vsi naši smučarji odpravili na sneg, razumljivo odpade predsmučarska telovadba za odrasle, ki jo vsak petek na stadionu «1. maj* vodi prof. I-van Furlanič.
Smučarska sezona
je že stekla
Zgodni sneg je presenetil marsikoga, ki ni nanj sploh še računal, pa niti opreme še ni imel pripravljene. Po trenutni zbeganosti pa so turistični delavci v zimskoturi-stičnih središčih le hitro reagirali in temu primerno ukrepali, tako da je bil v soboto in nedeljo že prvi (sicer zgodnji in nenapovedani) smučarski meek-end. V Sloveniji so tako smučali prav v vseh smučarskih centrih. V sobota je bilo n. pr. v Kranjski gori okoli 6000 smučar rjev, v nedeljo pa 5000. Vrste so sicer dolge (čakanja je okoli pol ure!), tudi na Krvavcu jih je bilo dosti, čeprav je bil sneg trd in na vrhu ga sploh ni bilo. Na Kobli nad Bohinjsko Bistrico so uredili nova smučišča, smuka pa je kar dobra. Manj smučarjev je bilo na Voglu, v redu je tudi na Zatmiku, pa tudi smučišča na Zgornjem Jezerskem so zelo dobro urejena. Vse žičnice od Mojstrane do Podkorena (razen Planice) so delovale in že ta podatek je dovolj zgovoren, da sneg vseeno ni prišel nepričakovano.
Vse tudi kaže, da so letos smučarji postali previdnejši, saj je poškodb v teh prvih smučarskih dneh še kar malo. Tudi smučarski predpisi so dosti bolj strogi kot prejšnja leta, saj tudi smučarji in pa smučišča potrebujejo svojo notranjo disciplino,
V	Sloveniji je okoli 300 tisoč oseb, ki se ukvarjajo s smučanjem, še kar zadovoljnih, saj smatrajo, da bo letošnja sezona zelo naklonjena, pa tudi zamejci imajo na izbiro smučišča v naši deželi, ki so že sedaj pripravljena na smuko (Trbiž, Neve jskf, sedlo, Ravascletto itd.) in pa tum s smučarskega stališča bogato Slovenijo. DUŠAN JELINČIČ
Breg — Libertas B
V	okviru prver. i v minibaske-tu za trofejo «Zini & Rosenvvasser* se bosta danes v drugem k' . finalnega dela v Dolini, s pričetkom ob 16. uri noprijela domači Breg in Libertas B iz Trsta.
MII-AN — Med ostalimi disciplinskimi ukrepi v prvi italijanski nogometni ligi sta bila izključena za eno kolo Garritano (Atalanta) in Roggi (Avellino).
OB VRSTILA
SPDT
obvešča, da bo odhod tečajnikov i avtobusi jutri, v petek, 8. decembra, ob 6. uri zjutraj izpred sodnije v Trstu (Foro Ulpiano). * * *
SPDT
obvešča tiste, ki bi se hoteli u-kvarjati z jamarstvom v okviru našega društva, naj telefonirajo na sedež SPDT v ponedeljek, 1L decembra, od 20 30 do 21. ure (telefon št. 744-249).
* # *
Košarkarska rekreacija
pri ŠZ Bor
ŠZ Bor obveščal, da se je na stadionu «1. maj* v Trstu začela rekreacija za košarkarje. Košarkarska rekreacija je ob torkih od 20. ure do 21.30.
Vsi interesenti se lahko vpišejo kar neposredno med uro rekreacije.
MIŠKO KRANJEC
Nekoč bo lepše
(Dve povesti)
Vedela je, da očeta ne more pustiti samega, ne more 1 reči, naj gre od nje, ker se odloča usoda njenega ^enja, ko pa ga je bila prej zadržala tu kakor nalašč.
Gorišku reči «ne» je pomenilo, da se mu sama p°veduje.
•Marjan, prosim te! Ne tako! Za božjo voljo, daj, Se pomeniva. Razumi me vendar —.»•
•Kaj naj razumem?« jo je zavrnil. »Oče je tu. Ostani njem. Več ti je,» se je začel posmehovati. Grizla si Ustnice. On pa je nadaljeval, a zdaj že precej surovo. 3rfaus, ljubica! Kaj bi se to igračkala!«
•Na večer pridem za tabo, Marjan!« je zaprosila. ‘°Tava se pogovoriti! Marjan, pogovoriti se morava,
,s priprtimi očmi jo je gledal in je dejal trdo, ne-Jltlicno:
•Jaz sem se pogovoril. Se enkrat — serbus, punčka!« ‘ftahal ji je z roko, kakor se pomaha otrokom. Šel je ^ se ozrl, čeprav je čakala in neskončno želela.
Za en sam skop trenutek jo je navdalo, da bi pustila očeta in šla za Marjanom. Ker, zakaj je sicer bila vzela denar? Kaj ji čevlji, kaj vse druge stvari, če zgubi Marjana?
Kakšna neskončna sreča, kakšna blaženost bi jo navdala, če bi se obrnil, če bi prišel k njej, jo stisnil k sebi in rekel: «Majda, saj sem se le šalil. Rad te imam, moja si! Le ostani doma in zvečer pridi za mano!«
Ni se vrnil. Tudi ozrl se ni.
Bleda in omotična se je vrnila v sobo k očetu, ki je bil kriv vse te nesreče. Ko pa ga je videla pred sabo drobnega, bednega in zamišljenega, a tako brezmejno dobrega, ni in ni mogla biti jezna nanj.
Oče jo je gledal. Slutil je, da se je bilo zgodilo nekaj večjega, morebiti usodnega. Videl je, da je na kraju s svojimi močmi. Nepričakovano je stopil k njej, prijel za njeni roki, ki sta ji viseli ob telesu, ter ji jih dvignil.
»Kaj je moji Majdiči, da je žalostna? Je nesrečna? Zelo, zelo?«
Toplina v njegovem glasu jo je spominjala na daljne, daljne čase, ko jo je bolno nosil na rokah. Bila je nevarna zanjo. Čutila je, da bi se v njej moglo prebuditi vse nekdanje iskreno in pošteno, sla po dobrem in lepem, in da potem ne bi mogla več pobegniti. Da ne bi iskal v njeno dušo, da ne bi brskal po njeni notranjosti, je pohitela:
»Nič, nič ni!«
Nasmehnil se je. Bil je prepričan, da je ljubezen posredi. Še več: ni dvomil, da je prav on sam nehote, po naključju posegel v to ljubezen in je morebiti kriv njene nesreče. Dejal je, kakor da jo hoče prositi odpuščanja;
»Glej, rekel, še prosil sem te bil, da bi šel. Ker zakaj naj bi te zadrževal? Pomenila sva se. Ali sem kakšno uro več ali manj pri tebi, ne more na stvari nič spremeniti. Tebi pa, se mi zdi. lahko vse to zelo škodi...« Nato je dejal še topleje: «Majda, zdi se mi, da je ta človek bil prišel pote. Če ga imaš rada in če misliš, da je vreden tvoje ljubezni, pojdi za njim. Jaz bom že našel na postajo. Ali pridem prej ali kasneje — je vseeno; nima mi kaj uiti. Tebi pa lahko uide tvoja življenjska sreča, Majda! — Pojdi!« Vstal je, pripravljen, da odide.
Trenutek pred tem jo je samo navdalo: »Rekla bom očetu, prosila ga bom, razumel me bo...« Da ni sam spregovoril, bi ga bila skoraj gotovo prosila. Ko jo je prehitel, ko je zaslišala njegov glas, se je v njej nekaj sprevrglo. Razorožil jo je in zadržal. Ko je spregovorila, je čutila, da še vedno govori iz nje nekdo drug:
»Ne, ne! Kaj misliš! Nikamor ne grem!«
»Ni prav, Majda. Še je čas!« je rekel oče. Prijel jo je za roko. »Bodi brez skrbi — tvoj oče ti ne bo za meril, če gre za tvojo srečo!«
«Ne, ne!« je govoril iz nje oni drugi glas, sama pa bi najraje stekla za Marjanom. »Ne grem, ne grem nikamor!« Imelo jo je, da bi se vrgla očetu v naročje, hkrati pa bi, če bi jo odrin i od sebe, rekoč, naj le gre za Marjanom, zares stekla za njim po ulicah, dokler ga ne bi dohitela.
Kakor jo je stara lahkomiselnost, ki je zabredla v njo, gnala za Marjanom, je nazadnje le ostala. Ostala je in se je zavedala, da je s tem sprožila poslednjič tisto vzmet, ko se bodo vse stvari začele odmotavati in do poslej zanjo v nekem pogledu ni več rešitve.
Dan se je vlekel.
Ko se je tako odločila, se je napravila in rekla očetu preprosto:
«Pojdi, greva malo po mestu!«
Suhadolc je čutil, da je s svojo »prekleto štorijo«, kakor jo je zdaj že imenoval v mislih, zadel ob drugo tako, Majdino «štorijo», in da se dogaja nekaj, česar ne le da ne razume, temveč tudi preprečiti ne more, ko je v usodnem trenutku prečkal njeno pot.
Mestece leži v kotlini, podobno drugim takim mestom, kjer se je bogve iz kakih vzrokov nagomililo kup mestnih hiš: žaga, manjša tovarna, opekarna, delavnice, šole, trgovine in trgovine, in nazadnje Okrai s svojimi stoterimi odrastki vse tja do tistega OZKZ, kjer vedri in gospodari Marjan Gorišek. To je tisti sklop, ki drugo brez drugega ne more živeti: premakni eno in hirati začne cela vrsta stvari. — V tem sklopu živi tri, štiri, lahko tudi šest tisoč prebivalcev, ki hodijo v pisarne, prodajajo, delajo po podjetjih in v tisti edini tovarnici; otroci obiskujejo šole; ljudje ob večerih gredo v kino; kdaj pa kdaj dramatsko društvo pripravi kakšno igro, kdaj pa kdaj pride poslanec in ima masovni sestanek, na katerem pojasnjuje zunanjo in notranjo politiko, posluša ljudsko zabavljanje, gleda sekretarja in vse druge oblastnike z^ Okraja, kako se nečemu nasmihajo. Ko po sestanku ali naslednji dan spregovori s sekretarjem o teh ljudskih pritožbah in nevoljah, se ta spet nasmiha in zgolj zamahne z roko. Navadil se je. — Tu se pletejo drobne ljubezenske štorije: dekleta se zaljubljajo v oficirje in podoficirje, ki se leto za letom menjujejo; tudi učiteljice iz vasi ob nedeljah prihajajo na sestanke s temi oficirji.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 Unije)
Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačano celotna 29.000 lir Letno naročnina za inozemstvo 44 000 lir. za naročnike brezplačno revi|o «DAN».
V SFRJ številka 3.00 din. ob nedeliah 3.50 din, za zosebnike mesečno 40.00, letno 400.00 din. za organizacij in podjetja mesečno 55.00. letno 550.00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
7. decembra 1978
Za SFRJ	Žiro račun 50101 603 45361 «ADIT» DZS • 61G00 L|ubl|ona
Gradišče TO/tl. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr 1 st., viš 43 nfirn)
18800 lir. Finančni 700. legalni 600. osmrtnice 300. sožalj 400 lir zo mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi Iz dežele Furlanile-JuniSKe krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh druam v Italiji pri SPI.	.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja I in tiska I
Član italijanske
j ZTT	zveze časopisnih
|Trst	založnikov FIEG
JUGOSLOVANSKI PREDSEDNIK TITO SPREJEL SAD ATOVEGA ODPOSLANCA HALILA
PO VRSTI UMOROV MLADIH DEKLET V LIGURSKEM GLAVNEM MESTU
4is®l
j

mm
W



Umik Izraela in spoštovanje pravic Palestincev glavna pogoja za trajen mir na Bližnjem vzhodu
Egipt gleda na bodoči sporazum z Izraelom izključno v okviru vseobsežne rešitve krize
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD — Predsednik Tito je včeraj v Beogradu sprejel odposlanca egiptovskega predsednika Sadata premiera Mustafo Halila. Kot je sporočil Tanjug, se je Tito začrtal s Kalilom v «daljšem prijateljskem pogovoru*. Jugoslovanska agencija v širšem poročilu o sprejemu Halila pri Titu dodaja, da je predsednik e-giptovske vlade ob tej priložnosti izročil jugoslovanskemu predsedniku poslanico egiptovskega voditelja Sadata in da ga je podrobno obvestil o najnovejšem razvoju dogodkov v zvezi s krizo na Bližnjem vzhodu, o zastoju v sedanjih pogajanjih in o egiptovskih stališčih in dejavnosti. Hali! je, kot poroča Tanjug, poudaril, da Egipt vidi prihodnji sporazum izključno v okviru vseobsežne rešitve krize, pri tem pa je bistvena predpostavka umik Izraela na meje iz leta 1967 in rešitev palestinskega vprašanja.
Predsednik Tito je, kakor pravi sporočilo, v okviru širše obravnave novonastale in še naprej zapletene situacije na Bližnjem vzhodu, ki jo spremlja z veliko pozornostjo, poudaril. da bo Jugoslavija tudi v prihodnje, tako kot doslej, v, celoti podpirala vsa prizadevanja, ki so v skladu s principi in stališči neuvrščenega gibanja in v skladu z ustreznimi resolucijami Združenih narodov.
Predsednik Tito je pozitivno ocenil zagotovilo, da je za Egipt sprejemljiva samo vseobsežna rešitev krize. Jugoslovanski predsednik je posebej poudaril nujnost, da se Izrael neodložno umakne z vseh arabskih ozemelj, zasedenih leta 1967 in pozneje, in da se uresničijo pravice
čili svoje zakonite nacionalne pravice. Po Titovem mnenju je ustanovitev palestinske države neodtujljiv del teh pravic in mora biti kljub vsej svoji zapletenosti predvsem rezultat skupne volje in dejavnosti Palestincev.
"Tako ustvarjena palestinska država bo lahko zagotovila svojo stabilnost in kot neodvisen subjekt v mednarodnih odnosih samostojno določala oblike sodelovanja in povezovanja s svojimi sosedi.
Sporočilo o sprejemu Halila pri Titu nato navaja jugoslovansko stališče, da je «celovito in pravično
rešitev krize mogoče, če bo to nujno zaradi realnih okoliščin, uresničiti tudi v okviru kontinuiranega enotnega procesa*. Uspeh takšnega procesa kot navaja sporočilo, je odvisen od tega, da na območju Bližnjega vzhoda ne bo novih agresivnih ravnanj, potrebna pa so tudi širša prizadevanja vseh zainteresiranih strani, da bi izoblikovali vzajemno zaupanje.
Ob koncu sporočilo pravi, da so v pogovorih izrazili zadovoljstvo nad razvojem prijateljskega sodelovanja obeh neuvrščenih držav, čemur obe vladi namenjata stalno pozornost.
Na sprejemu Halila pri Titu in pri pogovorih so bili navzoči tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič, zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec in drugi jugoslovanski predstavniki, z egiptovske strani pa veleposlanik v Beogradu Mansur in Hali-lov spremljevalec, podsekretar v zunanjem ministrstvu El Baz.
Egiptovski premier Mustafa Halil, ki se je v Jugoslaviji mudil manj jcot 24 ur kot posebni odposlanec predsednika Sadata, je včeraj že odpotoval iz Beograda.
VLADO BARABAŠ
Policija odkrila morilca dveh genovskih deklet
^GENOVA — «Ne, ni res. Jaz sem
nedolžen. Tistega dne (28.	novem-
bra) sem ob 17.30 z dela takoj od-šel domov, posedel malo pred tele Wk.	vizijo in takoj po osmi uri sem že
Ul	šel spat.* Tako se je 20-letni Mau-
■Wm	rižu, Minchella branil na kvestur.
»OH	v Genovi. Osumljen je bil	umira
Hf ?*	dveh deklet: 21-letne Marie	Stram-
K	* Mplll belli in 19-letne Vande Scerra. Toda
JHSi po dolgem zasliševanju se je zrušil MS, '	,W' in priznal zločina, ki ju je opisal
WWk	J j	do najmanjših podrobnosti.
■K '' '	J t TBjria .Strambelli je^izginila g.
' * ' leSpo dolgem iika^ju, ko je priče-jo že ra^adati^Takrat je^pohcija
fiASi tefMSffe Vanda^rr^Tn^e
njeno truplo kazalo iste znake yt-& - - - <	smrt]tve kot truplo prejšnje žrtve.
Mladi morilec Maurizio Minchella je policija prijela Minchello trdneje.
Ker nihče ni mogel potrditi njegovega alibija (tistega dne ga nista videli ne mati ne žena, s katerima živi, in niti ne prijatelji) je vendarle priznal svoja dva zločina.
V okolici so ga skoraj vsi poznali, vsaj na videz je namreč tak tip, ki se rad šopiri in postavlja, čeprav nima vozniškega dovoljenja, je večkrat kradel avtomobile, s katerimi je spremljal domov dekleta, ki so se vračala z dela. Tako Maria Strambelli kot Vanda Scerra sta ga na videz poznali.
Tudi njima se je ponudil, da ju pospremi domov. Prva je sedla v avto s svojo prijateljico. Ko sta izstopili in se napotili vsaka proti svojemu domu, je Minchella zasledoval Strambellijevo, jo prisilil, da je ponovno sedla v avto in jo nato zapeljal na samoten kraj. Najprej jo je omamil s klofutami, nato pa posilil, ko se je zavedel, da ima
dekle menstruacijo, je pod vpli',®j! nenadnega izbruha besnosti zgrao za vrvico in dekle zadavil. Do tankosti enako se je zgodilo tudi Scerrijevo. Policija meni, da je Min; chella posilil še druga dekleta, k pa so iz bojazni pred škandalom posilstvo zamolčala.
Dva izmed petih primerov sta tako rešena — v Genovi je bilo aprila meseca dalje umorjenih P® deklet — za umor 14-letne Mar' Catene Albe sedi v zaporu nua®1 Giovanni I-amparelli (ni še stooa' stotno dokazano, da je on morileo, toda na njem bremenijo težke obtožbe). Nepojasnjena ostaneta ta* še umora 23-letne Giuseppine Jerar' di in 20-letne Anne Pagano. O ten petih umorih so v Genovi zadnje ese se mnogo govorili in razširile so f® govorice, da je vse zločine zagresu eden in isti morilec, kar je že skoraj spravljajo v paniko dekleta.
Morski potres na Japonskem
TOKIO — Japonska meteorološka služba je včeraj proglasila izredno stanje na pacifiški o-bali otoka Hokaido, potem ko so seizmografske postaje zabeležile močan potres vzhodno od Kurdskega otočja. Vsak čas pričakujejo namreč prihod tako imenovanih «tsunami», o-gromnih valov, ki jih povzročijo morski potresi.
Do sedaj nimamo nobenih vesti o žrtvah in materialni škodi, potres pa je bil take jakosti, da so ga zabeležile vse seizmološke postaje v Evropi. Ge-ofizični observatorij v Briščikih je zabeležil potres ob 15.14, njegova jakost pa je bila 7,4 stopinje po Richterjevi lestvici. V Rimu in v Faenzi so peresca na seizmografih šla preko skrajnega roba valjev, kar ponovno dokazuje, da je bila jakost katastrofalna. Na srečo je bil e-picenter na dnu Tihega oceana, Japonska pa ima dobro u-re eno protipotresno službo, da lahko pravočasno obvesti prebivalstvo o prihodu «tsunami-ja*, da vsaj reši človeška življenja, če ne more preprečiti materialne škode.
palestinskega ljudstva do samoodločbe in ustanovitve lastne neodvisne države, pri tem pa je treba palestinsko osvobodilno organizacijo sprejeti kot edinega zakonitega predstavnika palestinskega ljudstva, saj je PLO priznana od Združenih narodov in neuvrščenega gibanja. To je bistveni pogoj za vzpostavitev trdnega miru in za neodvisen in varen razvoj vseh držav tega občutljivega območja, ki zajema tudi širše interese mednarodne skupnosti in kar terja ustrezno angažiranje Združenih narodov.
Tudi na srečanju z egiptovskim premierom Halilom je predsednik Tito poudaril, da sta potrebni večje vzajemno razumevanje in solidarnost arabskih držav, da bi lažje in bolj uspešno premagovali ovire na poti k široko sprejemljivi pravični rešitvi krize. Pri tem je Tito spregovoril tudi o tem, da je potrebna enotnost Palestincev, ki se nahajajo na raznih območjih, ker bi s solidarnim delovanjem hitreje uresni-
mim.*iiiin»Miiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiirmimm«iii
POLITIČNO NASILJE V TURČIJI
letos že 699 žrtev
SMIRNE — Dva policaja sta bila ubita in drugih devet oseb je bilo ranjenih v predvčerajšnjem spopadu med levičarskimi ekstremisti in silami javnega reda v mestu Smirne. Streljanje se je začelo, ko je policija vdrla v stavbo, kjer so bili zbrani člani neke podtalne organizacije. Pri tem naj bi policija aretirala pet ranjenih anarhistov. S tem spopadom je število žrtev političnega nasilja v Turčiji letos naraslo na 699.
RIM — S posebno poslanico papeža Wojtyle za libanonskega pred sednika Sarkisa je včeraj odpoto val v Bejrut kardinal Paolo Ber toli. Sestal se bo tudi z drugimi verskimi in političnimi voditelji.
NEAPELJ — V železarni v Ba gnoliju je včeraj izgubil življenje 39-letni delavec, oče treh otrok: njegovo iznakaženo truplo so našli v nosilnem traku, ki obenem meša material, s katerim oskrbujejo vseh šest nadstropij podjetja.
ort, je Coca-Cola
Milijoni mladih po celem svetu se zabavajo, ukvarjajo s športom in pijejo Coca-Colo.
Coca-Cola je pijača vseh športnikov. Ni torej čudho, da je že precej časa tudi uradna gazirana pijača Olimpiade,
Ni slučaj, da je Coca-Cola tako priljubljena tudi v italijanskem svetu mladinskega športa, kot v smučanju z Veliko nagrado Saette.
Ni dvoma. Coca-Cola je vedno, kjer je šport.
COCA-COLA JE ZAŠČITNI ZNAK «THE COCA-COLA C0MPANY»