LETO XXXVIII., ŠT. 20       Ptuj, 30. maja 1985
CENA 20 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
Pogovor v Delti (stran 2)
Slavje pod Resenikom (stran 3)
Brez hotela nI turizma (stran 5)
Gremo na delo (stran 8)
Pionirska olimpijad^ istran 9)
Setev
je
končana
Vreme je kmetovalcem letos že
povzročilo toliko skrbi, da bi
moralo biti ves ostali del leta
njim v prid. Le tako je mogoče
upati na uspeh letošnje kmetij-
ske sezone. Setev je ob koncu
tnaja vendarle opravljena, razen
nekaj hektarov koruze na melio-
racijskem območju. To opravilo
je potekalo v zelo neugodnih raz-
merah, dobra setev pa je, kot ve-
mo, eden bistvenih pogojev za
dobro žetev.
Najbolj je bila letošnjo po-
mlad otežena setev sladkorne pe-
se, saj ta kultura še posebej zah-
teva svoj čas in ugodne vremen-
ske pogoje. Najbolj srečno roko
so imeli sejalci kmetijskega kom-
binata, ki so ujeli lepe aprilske
dneve in peso posejali na 581
hektarih. V KZ Lovrenc so jo od
načrtovanih 36 posejali na 24
hektarih, v KZ Ptuj pa od načr-
tovanih 315 na 220 hektarih. V
KZ Ptuj dodajo, da kar 60 hekta-
rov niso mogli posejati zaradi
vremena. Kmetijski kombinat je
izpolnil tudi plan setve koruze,
posejali so jo na 1900 hektarih,
od tega 1328 hektarov koruze za
zrnje, ostalo za silažo. Tudi v za-
sebnem sektorju je posejana ko-
ruza na velikih površinah, hlad-
no vreme in zbita zemlja pa sta
zmanjšala vznik in tako so neka-
teri posevki precej redki. Jesen-
ski posevki kažejo sicer dobro,
napadle pa so jih glivične bole-
zni. Zato je potrebno nemudoma
opraviti zaščito proti plesni in
rji, nekatere pa je potrebno še
dognojiti.
JB
Srečanje
izgnancev
v Brestanici
Ob 40. obletnici vrnitve iz-
gnancev na svoje domove bo
osrednja proslava vseh slo-
venskih izgnancev v Brestani-
ci v soboto, 8. junija.
V Brestanico bo vozil po-
sebni vlak, če bo prijavljenih
najmanj   500   udeležencev.
Redni vlak bo podaljšan na
osnovi prijav.
Prijave za udeležbo na pro-
slavi dneva izgnancev spreje-
majo na občinskem odboru
ZZB NOV občine Ptuj in na
OK SZDL Ptuj do vključno
1. junija.
Z ozirom na spremembo
voznega reda bodo udeležen-
ci o točnem odhodu vlaka iz
Maribora pravočasno obveš-
čeni.
MU\DI MU\DIM1
Učenci osnovnih šol ptujske občine so na svoj-
stven način praznovali svoj praznik — praznik mla-
dosti. V petek, 24. maja, so se v lepem, sončnem vre-
menu zbrali na stadionu Drava in izvedli 2. pionir-
sko olimpiado. Pomerili so se v atletskih disciplinah
po načelu: važno je sodelovati. Pripravili so tudi več
zanimivih plesnih in pevskih nastopov. Mladostno
razigrani, polni dobre volje in mladostne neugnano-
sti so vzklikali vsem, ki so merili svoje sposobnosti v
tekih, skokih, metih. Zmagovalce v posameznih di-
sciplinah je več tisoč navijačev pozdravilo s poseb-
nim navdušenjem, prbnanje gledalcev pa so poželi
vsi, ki so merili svoje telesne sposobnosti.
In vsi so bili enotnega mnenja — to je pravi način
proslavljanja dneva mladosti!
N.D.
Slika: M. Ozmec
Srečanje veteranov Aerokluba Ptuj -
krst letala
Tudi na letališču v Moškajncih
je bilo v soboto, 25. maja, nadvse
slovesno. Člani ptujskega Aero-
kluba so namreč pripravili prvo
srečanje nekdanjih in sedanjih
članov, ki se ga je udeležilo tudi
precej drugih ljubiteljev letal-
stva. S to prireditvijo pa so poča-
stili tudi dan letalstva — 21. maj
in dan mladosti.
O uspehih in težavah v tridese-
tih letih delovanja Aerokluba
Ptuj je govoril predsednik Stane
Lepej, ki je obudil tudi spomine
na doživetja, od prvih skokov
ptujskih padalcev na letališču v
Moškajncih, maja 1954 do prvih
poletov z letali, različnih šport-
nih dosežkov in dosežkov na go-
spodarskem področju.
Višek omenjene prireditve pa
je bil nedvomno krst novega do-
mačega jadralnega letala VUK,
ki pomeni okrepitev ptujske ja-
dralne flote, predvsem pri uspo-
sabljanju jadralnih pilotov. Krst
je opravil eden najbolj zavzetih
letalskih veteranov Alojz Ganza,
zato so novemu jadralnemu leta-
lu dali ime GAMS. Takoj zatem
pa ga je v zraku preizkusil eden
najuspešnejših ptujskih pilotov
Jože Botolin. V nadaljevanju sre-
čanja so veterani v pogovoru
obujali spomine na začetke ptuj-
skega Aerokluba, medtem pa so
člani posameznih sekcij prikazali
del svoje dejavnosti. Ob jubilej-
nem srečanju so Aeroklubu Ptuj
čestitalu tudi predstavniki Zveze
letalskih organizacij Slovenije in
predstavniki slovenskih letalskih
centrov. Ozmec
Krst novega letala VUK — GAMS je opravil veteran Alojz Ganza
Nova predsednika SZDL
v skladu z izvajanjem načela o enoletnem mandatu je bil, 24. ma-
ja v Beogradu izvoljen za novega predsednika Zvezne konference
SZDL Jugoslavije z enoletnim mandatom ALEKSANDER GRLIČ-
KOV, roj. 1923 v Štipu, SR Makedonija, doktor političnih ved in eden
naših vodilnih družbenopolitičnih delavcev. Na isti seji Zvezne kon-
ference SZDLJ je bila izvoljena tudi BRANISLAVA TRIVIČ za
predsednico konference za vprašanja družbenega položaja jugoslo-
vanskih žensk.
Na seji Sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, 22. maja v Beogradu
je bil izvoljen LAZAR DJODJIČ za novega predsednika ZSJ z enole-
tnim mandatom. Rojen je bil leta 1936 v Miloševičih v SR Črni gori.
Od leta 1955 dalje je opravljal več odgovornih funkcij, od maja 1982
pa je bil član predsedstva ZS Jugoslavije.
Na mladih svet stoji?
Dejstvo Je, da je dandanes prihodnost mladih veliko bolj nego-
tova, kot je bila za številne povojne generacije, čeprav se še mnogi
tega povsem ne zavedajo. Se manj pa, da je pravzaprav od njih sa-
mih odvisno kako bodo živeli jutri. In kakšne možnosti se ponuja-
jo?
Odgovor ni tako preprost in je pravgotovo tesno povezan s sta-
njem v širši družbi. Lahko bi rekli tudi tako: če ima mlada genera-
cija v tej družbi perspektivo, potem ima tudi ta družbena ureditev
svojo perspektivo. In dalje ugotovitev, ki so jo razmere že mnogo-
krat potrdile — vsaka družba, ki združuje mterese določenih sre-
din, torej tudi mladinska organizacija, ima večjo moč in možnost
da ohrani stabilnost edinole, če ie enotna, množična in če uživa
ugled med širšo množico. Za mladinsko organizacijo pa je treba
priznati — roko na srce — da je še veliko mladih zunaj nje, še več
pa je tiste mladine, ki predstavlja v članstvu ZSMS samo število.
To trditev lahko takoj podkrepimo z ugotovitvami, do katerih
prihajamo v naši mladinski redakciji. Ko kramljamo z mladimi iz
posameznih osnovnih organizacij, sami kritično gledajo na svojo
aktivnost in ne zakrivajo neaktivnosti. Seveda tega ne gre posploše-
vati, tudi tega ne. dd so mladi na podeželju kljub slabšim pogojem
aktivnejši od mestne mladine. Za osnovne organizacije v ptujski
občini bi lahko mirno rekli, da je od števila članov v določeni sredi-
ni zares aktivnih le ena četrtina, pa še to ne povsod. Mladi so neza-
interesirani za aktivnosti okrog sebe, v krajevni skupnosti, v delovni
organizaciji in še kje. Ponuja se občutek razdvojenosti med doku-
menti ZSMS in dejanskim stanjem med mladimi. Le kdo bi prebi-
ral svežnje materialov, problemskega gradiva in stališč. Mar ni do-
volj težav v vsakdanjem življenju, mimo katerih mlad človek eno-
stavno ne more. Ni res, da mladi nočejo prevzeti odgovornosti, mor-
da čutijo zapostavljenost, morda premočan vpliv »družbenih dejav-
nikov«, kot zatrjujejo sami. Morda pa so preveč zaposleni s šola-
njem, pozneje z iskanjem zaposlitve, še pozneje z iskanjem ustrez-
nega stanovanja, otroškega varstva. Morda pa je ta družba sama
knva, da ne zna pritegniti mladih k sebi?
In ker je letošnje leto razglašeno za mednarodno leto mladih,
ker smo povrhu tega v mesecu mladosti je prav, da za hipec pogle-
damo tudi kako je z aktivnostmi na tem področju med mladimi v
ptujski občini. Prva in pomembna ugotovitev je, aa ne držijo križem
rok. Občinska konferenca ZSMS je po našem mnenju pripravila vr-
sto primernih aktivnosti, poskrbela je tudi za njihovo propagando,
žal pa . . . Tradicionalnih športnih tekmovanj oh dnevu mladosti se
je kljub velikemu številu prijavljenih udeležilo le okoli 20 tekmoval-
cev. Sramota! Osrednje slovesnosti ob dnevu mladosti v občini —
»velikega« mirovnega shoda — se je udeležilo le blizu 200 mladih,
kar še nekako grs. Nikakor pa ne moremo razumeti, da se je mla-
dinskega mitinga v Ljudskem vrtu udeležilo tako skromno število
mladincev (razen funkcionarjev), da števila ni vredno pisati. Se več-
ja sramota! Kako naj bo takšna mladina kos nalogam, ki jo čakajo
pred bližnjim 12. kongresom ZSMS. če še na manifestativno šport-
no zabavne prireditve ne prihaja? Nekaj je zares narobe, pa naj bo
zamera gor ali dol. Tako ne gre naprej.
Bolj ko je resna situacija v naši družbi, bolj trezno bi mlada
generacija morala razmišljati in tudi ukrepati. A zdi se kot da je ra-
vno obratno. Bolj ko čutimo težave, bolj se predajamo oportunizmu
in lagodju. češ. se huje je bilo pa smo preživeli. Tudi to je res. preži-
veli, toda kako in če sploh bomo. Mladinski sestanki ne uspejo, če
na vabilih ni zapisana tudipoznejša zabava — od zabave pa se ži-
vet' ne da, mar ni tako? Torejpljunimo v roke in dokažimo svoje
prave sposobnosti. Le tako bomo kos vsakdanjim težavam in nato- i
gam, ki so pred mladimi in le tako bo bodočnost v naših rokah!
Martin Ozmec
SREDNJEŠOLSKI CENTER PTUJ
lEZ OMEJITVE VPISA
v ptujskem srednješolskem centru bodo v šol-
skem letu 1985/86 na novo izvajali program nara-
voslovno matematične tehnologije. V razpisu je bi*^
'o za ta program objavljenih trideset vpisnih
tnest,prijavilo pa se je 64 kandidatov. Šola je zara-
di tega zaprosila Izobraževalno skupnost Sloveni-
je za povečanje vpisa in dobila pristanek za vpis
dveh oddelkov. Prejšnji teden je šolo obiskala tudi
verifikacijska komisija in pripomb k materialnim
'n kadrovskim pogojem za izvajanje omenjenega
programa ni imela. J^k'¥^^
Do jutri pa n-.orajo biti učenMre/nanjcnlBLko-
Jc-z omejitvam: vpisa v ptujslfiSiHNKUkni^SBcm
centru. Ravnal; Ij-ca Meta Pukbvi-  -r- i\i'fllede
dosedanje i rijive lahko / ^^J^ijmJji^^r     ^'
da omejitve vpisa v vzgojnoizobraževalnih progra-
mih naše šole ne bo. Nekaj je še prostih mest v
kmetijski, metalurški in kovinarski usmeritvi, v
družboslovju le v vzgojnoizobraževalnem progra-
mu administrativna dejavnost, v ekonomski usme-
ritvi pa v finančno poslovni dejavnosti ni več pro-
stih vpisnih mest. Prav v tem programu nam je
grozila omejitev vpisa, vendar bomo glede na po-
večan normativ v oddelkih lahko vpisali vse prija-
vljene kandidate, ki bodo izpolnjevali pogoje.«
LJčcnci se lahko naknadno vpišejo še do I. sep-
tembra. Vendar je vpis možen le v tiste vzgojnoizo-
braževalne programe, kjer so še prosta vpisna me-
sta.
N. D.
Franc Šetinc
danes v Ptuju
Ptujsko občino bo danes obi-
skal Franc Šetinc, predsednik
Republiške konference SZDL
Slovenije. Dopoldne bo obiskal
delovno organizacijo EKK Ptuj
in imel razgovor s političnim
aktivom. Popoldne ob 15. uri pa
bo govoril o aktualnih vpraša-
njih družbenopolitičnega siste-
ma.
Na predavanje, ki bo v avli
Srednješolskega centra Dušana
Kvedra Ptuj, so pisno vabljeni
predsedniki m sekretarji krajev-
nih konferenc SZDL, osnpvnih
organizacij ZKS in osnovnih or-
tanizacij ZSS. Vabljeni pa so tu-
i vsi drugi zainteresirani obča-
ni, saj je v avli SSC Ptuj dovolj
prostora. F
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
30. maj 1985
TEDNIK
SPREMEMBE OBRAČUNSKEGA SISTEMA SO
VPLIVALE NA DOSEŽENE FINANČNE REZULTATE
GOSPODARSTVA OBČIN PTUJ IN ORMOŽ
Novosti v novem zakonu o ugotavljanju in
razporejanju celotnega prihodka in dohodka
ter o ugotavljanju in razporejanju prihodka
se odražajo v številnih in po kvaliteti razli-
čnih spremembah veljavnega obračunskega
sistema. Pri proučitvi teh vsebinskih spre-
memb zakonskih predpisov, ki spreminjajo
finančne obračune poslovanja organizacij
združenega dela, se je pokazalo, da posebnih
primerjav med podatki za obe leti ni mogoče
opraviti, saj je med podatki za tekoče in ena-
ko predhodno obdobje vse preveč razlik. Ne-
katere spremembe pa so tudi takega značaja,
da bodo vidne šele v naslednjih obračunih
poslovanja, v obračunu za prvo trimesečje le-
tošnjega leta pa še ne (revalorizacija obratnih
sredstev). Dosežene finančne rezultate v pr-
vem trimesečju letošnjega leta obravnavamo
iz tega razloga statično, kar pomeni, da ugo-
tavljamo v prvi vrsti doseženo absolutno
vrednost ter strukturo posameznih važnejših
ekonomskih kategorij, obveznosti iz dohodka
v porabljena sredstva ter z natančno oprede-
litvijo materialnih stroškov poslovanja, dru-
gih poslovnih stroškov in stroškov amortiza-
cije, prikazujemo v letošnjem letu v skladu z
določili zakona o ugotavljanju in razporeja-
nju celotnega prihodka in dohodka ter o ugo-
tavljanju in razporejanju prihodka nekoliko
bolj realen ustvarjeni dohodek. Šele tako iz-
računani ustvarjeni dohodek je lahko podla-
ga za gibanje vseh oblik porabe in prav iz te-
ga razloga izhajamo pri oceni doseženih fi-
nančnih rezultatov zgolj iz dosežkov letošnje-
ga prvega trimesečja in jih ne povezujemo z
lanskimi, pa tudi primerljivih kategorij iz te-
ga razloga ne izračunavamo. Čeprav gre za
rezultate prvega trimesečja, je potrebno reči
besedo ali dve tudi o družbenih razvojnih
usmeritvah v letošnjem letu. Povedati velja,
da se jih z ugotovljenim ustvarjenim dohod-
kom brez upoštevanja njegove rasti, ki pa za-
radi neprimerljivosti ni znana — trenutno ne
da spremljati. Verjetno bodo v kratkem zna-
ne dopolnitve tako resolucij kot družbenih
dogovorov (splošna in skupna ter osebna po-
raba, gibanje določenih materialih stroškov
in še nekatere).
Ob spremenjenem obračunskem sistemu,
katerega spremembe so začele veljati v začet-
ku letošnjega leta, pa je za dosežene finančne
rezultate prvega trimesečja značilna dokaj-
šnja izguba. Iz podatkov prvih periodičnih
obračunov ugotavljamo, da je izgubo v go-
spodarstvu ptujske občine obračunalo 19 or-
ganizacij združenega dela. Čeprav je izguba
ob prvem,trimesečju v absoultni vrednosti
dokajšnja, saj znaša 256 976 tisoč dinarjev,
pa vseeno ugotavljamo, da je med temi orga-
nizacijami skoraj večina takih z izrazito se-
zonskim vplivom na proizvodnjo in gospo-
darjenje.
Na dosežene finančne rezulate v prvih treh
mesecih letos so vplivale tudi cene, saj po po-
datkih Zavoda za statistiko v SR Sloveniji
ugotavljamo, da so v obravnavanem obdobju
cene na drobno porasle za 71,9 % cene na de-
belo za 76 %, cene industrijskih izdelkov pri
proizvajalcih za 73,5 % ter cene življenjskih
potrebščin za 71,7%. Hkrati so v prvih treh
mesecih letos industrijske organizacije zdru-
ženega dela v ptujski občini povečale obseg
svoje proizvodnje za 2,2 %, kar je sicer manj
od razvojnih predvidevanj (3,0 %), vendar še
vedno neprimerno več kot v poprečju v repu-
bliki, kjer so obseg industrijske proizvodnje
povečali le za 0,4 %. Hkrati ugotavljamo, da
je v prvih treh mesecih uvoz porasel za 6,9 %,
medtem ko se je izvoz gibal pod nivojem le-
tega iz prvega trimesečja lani, vendarle pa je
bila glede na absolutne vrednosti dosežena
pozitivna stopnja kritja uvoza z izvozom (ob
trimesečju lani 178,0, letos pa 117,7).
Tako so ob spremenjenem obračunskem
sistemu in oteženih razmerah gospodarjenja
organizacije združenega dela iz gospodarstva
ptujske občine ustvarile 28 069 941 tisoč di-
narjev celotnega prihodka. Tako kot običaj-
no je bilo tudi tokrat največ prihodkov
ustvarjenih s prodajo na domačem trgu. De-
lež tako ustvarjenih prihodkov je v prvih treh
mesecih letos znašal 89,2 odstotka celotnega
prihodka, delež prihodkov, ustvarjenih na tu-
jem trgu pa 6,6 % in se je kot odraz omenje-
nih fizičnih gibanj na področju zunanjetrgo-
vinske menjave v občini, ki žal niso spodbud-
na, tudi v deležu zmanjšal. Organizacije
združenega dela iz gospodarstva občine so v
prvih treh mesecih letos obračunale
23 477 178 tisoč dinarjev porabljenih sred-
stev. Poleg vseh elementov, ki že sicer vpliva-
jo na rast porabljenih sredstev, je tokrat rast
le teh tudi odraz nekaterih drugih elementov,
ki so v starem obračunskem sistemu bremeni-
li dohodek, sedaj pa se nadomeščajo nepo-
sredno iz ustvarjenih prihodkov (obresti za
obratna sredstva, materialni stroški delovne
skupnosti, amortizacija nad predpisano stop-
njo ipd.....). Po obračunu porabljenih sred-
stev je bilo v prvih treh mesecih letos ustvar-
jenega 4 674 269 tisoč dinarjev dohodka, raz-
porejenega pa za znesek izgube več. Udele-
žencem izven organizacij združenega dela
(obveznosti za zadovoljevanje skupnih in
splošnih družbenih potreb ter druge obvez
nosti iz dohodka) je pripadlo 31,2% ob tri^
mesečju razporejenega dohodka, medtem k(
je organizacijam združenega dela pripade;
preostanek, to je 68,8 % razporejenega do
hodka.
Za napredek materialne osnove dela in zj
rezerve je bilo začasno po trimesečnih rezuj,
tatih razporejeno 1417 220 tisoč dinarjev (in.
deks 216,5), medtem ko so ustvarjena sred.
stva za reprodukcijo znašala 2 417 492 tiso{
dinarjev in so v primerjavi z enakim obdob.
jem lani porasla za 95,3 %.
V prvih treh mesecih letos je znašal popre-
čni mesečni čisti osebni dohodek na delavca
33 175 dinarjev in je porasel za 74,4%.
Sedemnajst organizacij združenega dela ij
gospodarstva občine Ormož pa je v obravna.
vanem obdobju ustvarilo 2 935 383 tisoč di-
narjev celotnega prihodka. Kar 83,9 % vseh
prihodkov je bilo ustvarjenih na domačem tr.
gu, medtem ko je bilo na tujem trgu ustvarje-
nih 6,9 % vseh prihodkov gospodarstva obči-
ne. Iz celotnega prihodka so organizacije
združenega dela nadomestile 2 515 565 tisoč
dinarjev porabljenih sredstev, katerih abso-
lutna vrednost je poleg drugih vplivov prav
tako odraz že prej omenjenih sprememb ve-
ljavnega obračunskega sistema. Po obračunu
porabljenih sredstv ugotavljamo sicer v go-
spodarstvu občine 649 174 tisoč dinarjev do-
hodka, vendar pa je bilo v obravnavanem ob-
dobju tudi v gospodarstvu ormoške občine
razporejenega za izgubo več dohodka, kot je
bilo ustvarjenega. Ob prvem trimesečju je
razporejeni dohodek znašal 825 363 tisoč di-
narjev, izguba pa 407 560 tisoč dinarjev, kar
pomeni, da se dokajšen del izgube zajeda v
ustvarjene prihodke, to pa je izguba na sub-
stanci (Tovarna sladkorja v Ormožu). Z glo-
balnimi razmerji v razporeditvi dohodka je
bilo začasno udeležencem izven organizacij
združenega dela (obveznosti za zadovoljeva-
nje skupnih in splošnih družbenih potreb ter
druge obveznosti iz dohodka) razporejeno
41,5 %, za potrebe organizacij združenega de-
la pa 58,5 % razporejenega dohodka. Ustvar-
jena sredstva za reprodukcijo so znašala
398 631 tisoč dinarjev in so v primerjavi s
prvim trimesečjem lani večja za 130,8%,
medtem ko je poprečni izplačani mesečni či-
sti osebni dohodek na delavca znašal 31 922
dinarjev in je za 83 % večji od le-tega iz lan-
skega prvega četrtletja.
Služba družbenega knjigovodstva
v SR Sloveniji
Podružnica Ptuj
IZ DO OLGA MEGLIC
Izpolnjujejo planirani
izvoz
Ob trimesečju so v DO Olga Meglic ugotovili, da je realizacija
plana 21-odstotna in da je doseženi porast skladen z načrtovano pro-
izvodnjo kmetijske mehanizacije, ki bo večjo intenzivnost dosegla v
drugem oziroma tretjem trimesečju. V omenjenem dosežku se zrcali
tudi pomanjkanje materialov, ki je značilno za januar in februar. Fizi-
čni obseg proizvodnje je večji od plana za prvo četrtletje za 1,63 od-
stotka, j
Planirani prihodek je manjši za 5,22 odstotka. Med glavne vzro-]
ke za neenakomerno proizvodnjo štejejo: slabo preskrbljenost z mate-
riali, koriščenje dopustov delavcev za preteklo leto in tudi naravne
pogoje dela. Delno je na nedoseženi prihodek vplivala tudi neplača-]
na realizacija v znesku 4,9 milijona dinarjev. Materialni stroški so vj
tem obdobju hitreje naraščali kot dohodek. \
Dosegli pa so skoraj 28-odstotno realizacijo letnega plana izvo-j
za. V primerjavi z istim obdobjem leta 1984 je višji za 306 odstotkov.]
Glede na plan bodo letos izvozili za 110 tisoč dolarjev izdelkov.   MG;
Včeraj in danes v znamenju   |
kovinarjev
Peto občinsko-regijsko tekmovanje kovinarjev se je danes, 30.
maja, pričelo v DO Agis — TOZD Orodjarna s praktičnim delom rez-
kalcev, vsi ostali: strugarji, brusilci in TV mehaniki pa bodo tekmova-
li jutri 31. maja. S teoretičnim delom tekmovanja bodo pričeli zjutraj
ob sedmi uri v šolskih delavnicah srednješolskega centra.
Plamenski varilci tekmujejo v Slovenski Bistrici, varilci Mag Co2
v Lenartu, kjer se jim bodo pridružili tudi orodjarji. Kljub velikim
prizadevanjem se kovači in avtomehaniki za tekmovanje niso prijavi-
li. Skupaj tekmuje na petem občinsko-regijskem tekmovanju okrog 60
tekmovalcev iz različnih delovnih organizacij. Prvič letos pa se poja-
vlja tudi tekmovalec iz zasebnega dela obrti.
Svečani sklep tekmovanja bo jutri, 31. maja, v obratu družbene
prehrane DO Agis, kjer bodo podelili priznanja najboljšim v regij-
skem tekmovanju. Priznanja za uspehe v občinskem tekmovanju bo-
do podelili kasneje. Na republiško proizvodno-delovno tekmovanje,
ki so ga poimenovali po Francu Leskošku-Luku, in bo 27., 28. in 29.
junija v Titovem Velenju, se bodo uvrstili prvi in drugi iz vsake tek-
movalne discipline. V Ormožu, ki je brez tradicije tovrstnih tekmo-
vanj, bo poizkusno tekmovanje obratnih elektrikarjev.
Organizatorji so se letos na tekmovanje temeljito pripravili v
vseh vidikih, zato bi bila velika škoda, če tekmovalcev ne bi bilo. Veli-
ko sredstev pa je vloženih tudi v pripravo izdelkov.
Tekmovanja kovinarjev nimajo samo delovnega značaja, temveč
veliko doprinašajo tudi k popularizaciji poklicev kovinske dejavnosti.
MG
Kaj neposredne
proizvajalce zanima?
Prejšnjo sredo je bila v Ptuju redna seja aktiva komunistov delav-
cev neposrednih proizvajalcev občine Ptuj. Na dnevnem redu je bila raz-
prava o problematiki delitve po delu in rezultatih dela. Na sejo je prišla
le slaba četrtina vabljenih, zato seja ni bila sklepčna in se je razvila v
delovni razgovor. Člani aktiva pod vodstvom sekretarja Janeza Zemlja-
riča so izmenjali mnenja z Edijem Kupčičem, predsednikom OS ZSS
Ptuj in Eriko Mihelačevo, predsednico sveta za delitev dohodka in oseb-
nih dohodkov pri OS ZSS Ptuj.
V razgovoru je bilo znova potrjeno to, kar že precej let ugotavlja-
mo, da do uresničevanja načela delitve po delu in rezultatih dela ne pri-
de predvsem zaradi tega, ker še vedno nimamo meril za posamezna dela
in naloge, teh pa ni zato, ker mnogim, zlasti režijcem bolj ustreza na-
grajevanje po oceni delovnega mesta kot pa po dejanskem delovnem pri-
spevku posameznega delavca ali delovne skupine. Marsikje smo tudi to-
lerantni in solidarni do slabih delavcev, dobrih delavcev pa ne nagrajuje-
mo. Ponekod so še vedno v veljavi pravilniki, ki ne priznavajo nagrade
tistemu delavcu, ki presega normo za več kot 20 odstotkov.
Po sprejemu zakona o združenem delu so v letu 1978 v vseh OZD
na hitro sprejeli pravilnike, potem pa so se jim zdeli prekomplicirani in
namesto, da bi jih dopolnjevali, so jih raje pustili v predalih, OD pa de-
lijo po starem. Tudi danes v večini delovnih organizacij še nimajo uskla-
jenih samoupravnih aktov s panožnimi sporazumi.
Ob tem se zastavlja vprašanje, kje je vzrok, da neposredni proizva-
jalci do teh, za vsakega delavca tako pomembnih vprašanj ne kažejo več-
jega zanimanja. Predlagali so, da naj vzroke oceni OK ZKS Ptuj.
FF
Le znanje in pridno delo sta lahko pot do uspeha
POGOVOR V DELTI
Vsi po vrsti, ki so se udeležili
pogovora s člani sindikata in
vodstva delovne organizacije La-
bod Novo Mesto in TOZD Delta
v Ptuju, so dali temu, pretežno
ženskemu delovnemu kolektivu,
vse priznanje za dosedanji razvoj
in dosežene uspehe s katerimi se
lahko pohvali le malokdo v sve-
tu, da o ožjem, domačem okolju
niti ne govorimo. Velika delovna
storilnost, skrb za modernizacijo
proizvodnje, gradnja novih to-
varniških prostorov — vse to
zahteva veliko odrekanja in je
lahko samo rezultat pridnih rok
Deltinih delavk in delavcev, pri-
zadevnega in sposobnega vod-
stva v Ptuju in Novem mestu.
Vse to tudi je tak rezultat in vse
to sili še k boljšemu delu, večji
kvaliteti, utrjevanju dobrega ime-
na pri kupcih doma in v svetu.
Prinaša pa seveda tudi težave,
včasih nezadovoljstvo ob tistem,
kar je v kuverti, tu in tam prema-
lo strpnosti med delavci, ki so ali
pa niso dovolj informirani o
vsem kar se v kolektivu dogaja,
kam gre razvoj in kam bo moral
iti, da bodo imeli delo in kruh tu-
di jutri. Tako kot drugje tudi de-
lavkam Delte nihče ničesar ne
poklanja, vse si je potrebno pri-
služiti z lastnimi rokami, z delom
za tekočim trakom in s svetovni-
mi normami. Le včasih je na ust-
nicah in tudi na glas prisotno
vprašanje — ali tako res delajo
povsod kot moramo me — žene,
matere in gospodinje? Ali je
prav, da se za to — kar zasluži-
mo še komaj preživimo ali pa bi
morda morale dobiti več, čeprav
norma ni povsem dosežena ...
Ta in podobna vprašanja so
bila vzrok za malce višjo tempe-
raturo v kolektivu, ki so jo neka-
teri zlonamerneži že kar razširili
v požar — češ v Delti se nekaj
kuha in plete, sliši se celo o štraj-
ku. To pa je tudi pogojevalo raz-
širjeni sestanek 00 sindikata, ki
je bil pred tednom, poleg vod-
stva pa so mu prisostvovali še
predstavniki občinskega družbe-
nopolitičnega življenja. Slo je za
dve vprašanji ali dilemi — je bil
zakoniti sklep, da so za dosega-
nje norme delali dva dodatna
dneva in kako je s plačilom za to
delo?
V štiriurni razpravi in pogovo-
ru, bil je na taki višini in s takim
tonom, da lahko vsem tistim, ki
so ga vodili in v njem sodelovali
samo čestitamo, so si prisotni de-
lavci razjasnili marsikatero vpra-
šanje, dobili odgovore in ob kon-
cu tudi zahtevo, da je tak tovari-
ški in delovni pogovor tudi v pri-
hodnje potreben, le da mora pri-
nesti določen rezultat, razjasniti
tisto o čem ugibamo in razpra-
vljamo za šivalnimi stroji, pred-
vsem pa doprinesti še k večjemu
tovarištvu, spoštovanju in delov-
ni disciplini.
Odgovor na osrednji vpraša-
nji, ki sta pogojevali nezadovolj-
stvo, pa je, da je bilo delo za do-
seganje planirane norme potreb-
no, da tu ne moremo govoriti o
nadurnem delu in da so lahko
zanj dobile ali dobili plačilo le ti-
sti, ki so delali. Taki ukrepi v
proizvodnji bodo še potrebni, ne
morejo pa postati praksa. Redni
delovni čas naj bo tisti, ki bo pri-
nesel zaslužek in normo, sobota
in nedelja pa naj bosta za poči-
tek in sprostitev.
Veliko je bilo povedanega,
morda še kaj premalo neposred-
no in odkrito, pri vsem tem pa
poudarjeno, da je ta tovarna ti-
sto kar delavci spoštujejo, ker
jim daje kruh in da mora to tudi
v prihodnje ostati, pa čeprav ne
bo šlo vse po maslu. Tudi slabe
volje in težkega dela bo še, dru-
žinskih in osebnih problemov,
porodniških dopustov in drugih
— tako značilnih težav za ženski
kolektiv. Pa novih in zahtevnih
modelov z malimi serijami, si-
tnih kupcev in kakšna reklamaci-
ja, vendar nič takšnega kar ne bi
bilo običajno, povsem normalno
in človeško. Vse to pa bo ta mar-
ljivi, prizadevni in za delo vedno
pripravljeni kolektiv premagal
tudi v prihodnje. V petih letih je
prišlo vanj kar 370 novih članov,
pretežno delavk, mladih in tudi
neizkušenih, brez ustreznega
znanja in delovnih navad. Vse to
so si v Delti že pridobili in si še
bodo, tudi norme bodo doseže-
ne, če ne še danes, pa jutri ali po-
jutrišnjem. Tisti določen čas ven-
dar mora preteči, ponekod leto,
dve — v Delti gotovo manj. To
so delavke in delavci že dokazali
in še bodo. Tudi plače bodo bolj-
še, še bolj bo nagrajevan tisti, ki
pridno in pošteno dela. Novi
pravilnik je že v pripravi. Koliko
pa bomo lahko za nje dobili —
pa resnično ni samo odvisno od
Laboda in Delte, to je vprašanje,
ki si ga danes zastavlja sleherni
delavec v naši družbi, zlasti pa še
tekstilec, ki mu ni bilo nikoli nič
podarjenega.
marjan šneberger
O TURIZMU ŽE DRUGIČ
v desetih letih na področju turizma v ptujski ob-
čini nismo bistveno napredovali, tudi glede nočit-
venih zmogljivosti ne, je na začetku pogovora, ki
sta ga sklicala medobčinska gospodarska zbornica
za Podravje in izvršni svet SO Ptuj, ugotovil Janko
Bezjak, predsednik izvršnega sveta. Osnovni na-
men razgovora je bil v ugotovitvi, kje smo v obči-
nah Podravja na začetku nove turistične sezone. O
tem so razpravljali tudi udeleženci razgovora v
okviru turističnega tedna občine Ptuj, zato je bil
slednji le ponovitev in nič drugega.
Brez velike zadrege so ugotovili, da dejavniki v
turistični ponudbi občine v novo sezono ne prina-
šajo »agresivnih« novosti. Precej so se zadržali tu-
di ob planu prireditev, ki je še vedno neusklajen.
Zato ni nič čudnega, če imamo kako nedeljo v
ptujski občini pet, šest in več prireditev. Prihod-
nost gostinstva je v specializaciji, to ponekod že iz-
vajajo.
Za večji turistični razcvet bomo morali obogatiti
izvenpenzionsko ponudbo, podaljšati obratovalni
čas in uvesti »dežurno« gostilno ali obrat, ki bo
goste sprejemal :udi ponoči. Sedaj namreč goste
sprejemamo tako, da ob pol desetih zvečer v nobe-
nem obratu ne moreš dobiti hrane. V turistično po-
nudbo občine se bolj smelo vključujejo tudi zaseb-
ni gostinski obrati. Njihova orientacija je v specia-
lizaciji ponudbe in dodatno še v urejanju turisti-
čnih sob.
Časi za turizem so težki in nenaklonjenost bo
trajala še nekaj časa. zato bodo gostinski in turisti-
čni delavci morali bolj kot doslej uresničevati edi-
no možno rezervo, ki jo še imajo - to je kakovost.
Turistični promet smo od leta 1962 povečali za
4,7 krat, tranzitni turizem pa nas sili, da naredimo
še več. predvsem pa da se dejavniki v turistični in
gostinski ponudbi občine čvrsteje povežejo.
»Interes našega gostinstva in turizma ni samo v
gostinskih delavcih, temveč je potrebno pritegniti
vse, ki lahko ustvarijo določeni dohodek iz turiz-
ma. Dejstvo je, da gost gre tja, kjer je dobro po-
strežen. Ustvarjati je potrebno klimo, da smo vsi
pripravljeni sodelovati v turističnem razcvetu. Po-
leg tega se je potrebno boriti za enoten koncept
razvoja gostinstva in turizma v občini in izven nje.
Povezati je potrebno vse dejavnike v turistični po-
nudbi in ne vrtičkati vsak po svoje,« je med dru-
gim dejal Janez Pograjc, podpredsednik MGZ za
Podravje.
Dohodka od turizma ne gre iskati samo v doma-
čem gostu, privabiti moramo gosta od drugod —
iz tujine. Zato je nujno, da več storimo na propa-
gandnem področju in tudi pri 'em moramo skup-
no nastopati. Turistični promet se ne bo povečal,
če bo vsak delal po svoje. Center za turistično pro-
pagando pri gospodarski zbornici Sloveniji je lani
imel za turistično propagando 19 milijonov dinar-
jev; koliko pa smo od tega dobili v Ptuj? Prav tako
ne znamo izkoristiti sejemskih predstavitev.
Velika vrzel našega turizma so kadri. Imamo
premalo usposobljenih kadrov, da bi popestrili tu-
ristično ponudbo.
V pridobivanju gostov se bomo v bodoče morali
bolj opirati na turistične agencije. Nasploh lahko
ugotovimo, da je v odnosu do turizma premalo
odgovornosti in profesionalnosti.
Bodočnost ptujskega turizma — njegov magnet
— naj bi bile toplice z ostalo ponudbo. Deset let
spanja narekuje določene naloge, ki jih bo potreb-
no izpolniti. Doslej smo naloge samo pisali in ne
izpolnjevali. »Obuditi« bi morali tudi del vsebine
iz študije o razvoju turizma v občini Ptuj do leta
2000. ki se je sploh ne poslužujemo. Vsebuje na-
mreč veliko zadev, ki bi danes že morale biti v fazi
izvedbe.
MG
Uspešna akcija zbiranja oblačil
Občinska organizacija Rdečega križa F*tuj je 23.
maja organizirala že osem.najsto zaporedno akcijo
zbiranja oblačil, obutve, posteljnine in pohištva.
Akcija je že tradicionalna aktivnost vseh organiza-
cij Rdečega križa.
Zbiranje je bilo opravljeno v vseh krajevnih or-
ganizacijah Rdečega križa Ptuj, KORK Hajdina,
KORK Kidričevo, KORK Majšperk in KORK
Rogoznica. Zbranih je bilo 2.500 kg oblačil in
ostalega materiala.
Oblačila so bila takoj dostavljena v 6 KORKS
kot pomoč socialno ogroženim družinam, otro-
kom in in\/alidom.
V akciji so sodelovali mladi člani in mladina ter
aktivisti Rdečega križa. Veliko razumevanje so po
kazale delovne organizacije I*tuja, ki so nudile
brezplačne prevoze za zbiranje in nato še za razde-
ljevanje oblačil z 11 prevoznimi sredstvi. Akcija je
bila tudi praktičen preizkus usposobljenosti vseh
struktur RKS za delovanje v SLO.
Vsem darovalcem in vsem, ki so pomagali, da je
akcija uspela, posebno pa mentorjem mladih čla-
nov RK, mladim članom RK in mladini, vsem šo-
ferjem, vsem aktivistom RK ter štabu akcije se za-
hvaljujemo za sodelovanje I
OBČINSKA ORGANIZACIJA
RDEČEGA KRI2A PTUJ
TEDNIK
— 30. maj 1985
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
IVlIfldi so s transparenti v rokah krenili na mirovni pohod
Na ptujskem gradu so spustili golobe miru.
PTUJSKA MLADINA OB DNEVU MLADOSTI
MmNG IN MIROVNI POHOD
V počastitev dneva mladosti so potekale
številne slovesnosti tudi na območju ptujske
občine. Na proslavah so poleg kulturnih pro-
gramov opravili tudi svečan sprejem pionir-
jev v mladinsko organizacijo.
Osrednja slovesnost mladine ptujske obči-
ne pa je bila v petek, 24. maja popoldne. Ne-
kaj po petnajsti uri se je blizu 200 mladincev
zbralo pred ptujskim magistratom. Od tu so s
transparenti v rokah krenili na mirovni po-
hod po ptujskih ulicah. Med potjo so se
povzpeli tudi na ptujski grad, kjer so po kraj-
šem mirovnem govoru spustili golobe miru.
Pohodniki so nadaljevali pot proti Srednje-
šolskemu centru, od tam pa do igrišča TVD
Partizana v Ljudskem vrtu, kjer se je pozno
popoldne pričel mladinski miting. Organiza-
torji — občinska konferenca ZSMS Ptuj —
so vložili v pripravo mitinga veliko truda. Te-
den dni prej so poslali v vsako osnovno orga-
nizacijo posebno vabilo za sodelovanje na
mitingu. Tudi v Tedniku in po radiu smo o
tem veliko poročali, žal pa obisk na mitingu
ni bil zadovoljiv. Trgovci ptujskega Mipa so
pripravili za udeležence več stojnic s hrano
in pijačo, seveda pa zaradi malega obiska ni-
so imeli veliko dela.
Kljub temu je bilo veselo in mladostno.
Slovesnost so popestrili padalci ptujskega ae-
rokluba, ki so iz modrih višin na prireditveni
prostor prinesli naše zastave in mladinski
prapor. Proti večeru so se zvrstile družabne
igre, v katerih so sodelovali tudi udeleženci,
vse skupaj pa so popestrili člani folklorne
sekcije DPD Svoboda Ptuj, disco Žlahtič in
ansambel Prijatelji. M. Ozmec
Perspektivni proizvodni programi
morajo sloneti na uvajanju novih tehnolog«
in veqi uporabi domačega znanja   ;
Agis mora kot nosilec kovinsko predelovalne in-
dustrije občine Ptuj narediti bistveni korak v smeri
boljše proizvodne naravnanosti, kadrovske struk-
ture, itd. Posledice teh težav so se in se še odražajo
v tem, da večina izmed desetih TOZD in DSSS po-
sluje na robu akumulativnosti. To in še kaj je vodi-
lo samoupravne in poslovodne organe v delovni
organizaciji Agis, da preko razvojne naloge ugoto-
vijo najprimernejše proizvodne programe, ki bodo
v bodoče delovni organizaciji zagotavljali najopti-
malnejšo dohodkovno učinkovitost, večjo izvozno
usmerjenost ob boljšem izkoriščanju obstoječih
proizvodnih kapacitet in ne prevelikih investicij-
skih vlaganj. Izvajalec razvojno raziskovalne nalo-
ge »Razvojna programska usmeritev DO Agis« je
bila Visoka tehniška šola Maribor, s katero delo-
vna organizacija Agis tudi sicer dobro sodeluje.
Izvedbo naloge .so omogočile s svojimi finančnimi
prispevki: Občinska raziskovalna skupnost Ptuj,
IS skupščine občine Ptuj, Medobčinska gospodar-
ska zbornica za Podravje Maribor in delovna or-
ganizacija Agis.
Za spremljanje poteka raziskovalne naloge v
smeri postavljenih ciljev in usmerjanje projekta je
bil imenovan projektni svet raziskovalne naloge,
ki ga sestavljajo predstavniki DO Agis, DO TAM,
Visoke tehniške šole Maribor, Medobčinske go-
spodarske zbornice za Podravje in Občinske razi-
skovalne skupnosti.
Aktivnosti, ki jih predvideva RPU, so stekle že v
začetku letošnjega leta. V delovni organizaciji
Agis smo menili za potrebno, da širšo družbeno
skupnost seznanimo z vsebino in potekom razvoj-
no programske usmeritve delovne organizacije.
S tem ciljem je bil 21. maja v domu Franca
Krambergerja posvet, ki so se ga udeležili izvajalci
razvojne naloge, predstavniki poslovnih skupnosti
avtomobilske industrije, bank, skupščine občine
Ptuj in njenih organov, samoupravnih interesnih
skupnosti ter predstavniki Agisa. Za posvet velja
ugotovitev, da je bil zelo uspešen, tako s strani
udeležbe kot tudi vsebinsko bogate razprave, ki je
nakazala široko paleto problemov, s katerimi se
srečuje avtomobilska industrija, ponudila pa je tu-
di nekatere rešitve. Temeljna ugotovitev razprave
je, da RPU ponuja rešitve, ki so v danem trenutku
resnično sprejemljive, izvedba pa pomeni za Agis
ogromen korak naprej v smeri zanesljivejše pri-
hodnosti temeljnih organizacij in delovne organi-
zacije kot celote. S tem si bo zagotovil zanesljivej-
šo prihodnost sedaj preko 1700 in do leta 2000 še
novih 350 delavcev.
Agis bo in mora postati trden in perspektiven
gospodarski sistem, s tem pa tudi enakopraven
partner ostalim OZD. Perspektivni proizvodni
programi morajo sloneti na, uvajanju novih tehno-
logij in večji uporabi domačega znanja. Tem
usmeritvam pa dajejo vso podporo udeleženci po-
sveta, za katerega upamo, da je uvod v novo kako-
vost sodelovanja vseh sodelujočih v avtomobilski
industriji.
Maks Menoni
Konkretno
o delegatskem
sistemu
Na sejah predsedstev krajev-
nih konferenc SZDL z območja
ptujske občine so prejšnji teden
ocenjevali delegatski sistem iz
dosedanje prakse in konkretno
delo delegacij za občinski zbor
krajevnih skupnosti in za zbore
skupščin samoupravnih interes-
nih skupnosti družbenih dejav-
nosti. Seje je sklical predsednik
OK SZDL in so bile večinoma
skupne za dve do štiri krajevne
konference.
Vprašanja so se predvsem na-
našala na pripravUeno gradivo
za seje, ali |e dovolj razumljivo,
zakaj preobširno, kaj bi bilo tre-
ba v bodoče izboljšati, zlasti več
variantnih  predlogov  ipd.  Ali
f;radivo prihaja pravočasno, da
ahko delegacije o njem razpra-
vljajo, vse manj gradivo delega-
tom na mizo. Povsod so tudi ne-
gativno ocenili v sedanji manda-
tni dobi uvedene konference de-
legacij za skupščine SIS in se iz-
rekli proti temu, da bi obstajale
še v naslednji mandatni dobi.
Kritično so ocenili tudi informi-
ranje v delegatskem sistemu, zla-
sti še pomanjkanje povratne in-
formacije, kako se upoštevajo
pobude aelegatov, zakaj so seje
delegacij v mnogih primerih nes-
klepčne, kako se vključujejo v
delo delegacij druge DPO, zlasti
ZKS in 2lSMS in podobna vpra-
šanja.
Iž vseh teh razprav povzete
ocene, predlogi in pobuae bodo
občinski konferenci SZDL Ptuj
dobra osnova za celovito in
stvarno oceno delovanja delegat-
skega sistema v ptujski občini in
usmeritev za de o v delegatskih
skupščinah četrtega sklica.
FF
Srečanje miličnikov iz Ptuja in h/anca
v okviru praznovanja letošnje-
ga dneva varnosti je v soboto, 25.
maja, potekalo v Podlehniku tra-
dicionalno srečanje miličnikov
postaje milice Ptuj s pobratenimi
kolegi občinskega sekretariata za
^osebno pozornost je pritegnil tudi prikaz borilnih veščin, ki pa ni sodil
v tckmovaini del srečanja Foto: M. Ozmec
notranje zadeve občine Ivanec v
SR HRVATSKI. Poleg milični-
kov so se tokrat udeležili sreča-
nja tudi predstavniki obeh občin-
skih skupščin in vodstev družbe-
nopolitičnih organizacij ter tako
želeli dokazati trdnost bratskih
vezi. Komandir postaje milice
Ptuj Franc Horvat je pred pričet-
kom srečanja v krajšem nagovo-
ru orisal pomen takšnih in po-
dobnih srečanj, ki so spontana
posledica medsebojne povezave
miličnikov dveh republik pri de-
lu, predvsem pri odkrivanju naj-
različnejših storilcev kaznivih
dejanj in povzročiteljev prome-
tnih nesreč.
Sledila so športna srečanja v
različnih disciplinah, od malega
nogometa, šaha, do vleke vrvi in
skokov v vrcičah. Rezultati sicer
niso tako pomembni, Ptujčani pa
so vseeno ponosni na svojo zma-
go s 3 proti 1.
M. Ozmec
Očistimo in olepšajmo svoj kraj
Od 20. maja poteka na območju mestnih in iz-
^cnmestnih krajevnih skupnosti ptujske občine ak-
^ja čiičenja pod naslovom »Očistimo in olcpšaj-
l**© svoj kraj«, ki jo vodita turistično društvo Ptuj
tozd Komunalni servisi DO KGP.
Odziv jc različen. Spodbudno jc, da se v akcijo
ykliučujejo številni posamezniki, ki so lepo okrasi-
" okna in balkone ter jjoskrbeli za urejeno okoli-
^- Akcija bo zaključena 5 junija — na svetovni
varstva okolja.
1*0 končani akciji bo posebna komisija turisti-'
čnega društva obiskala kraje in ocenila akcijo. Po-
sebna priznanja bodo prejeli vsi, ki so se v akcijah
najbolj potrudili. Na svetovni dan varstva okolja
bo posebna akcija čiščenja skupnih površin tudi
na območju mesta Ptuja, v kateri bodo sile strnili
šolarji in krajevne skupnosti.
Akcija čiščenja nima samo simboličnega znača-
ja, vedno bolj prispeva h kakovostnejšemu življe-
nju, saj nam samo zdravo in čisto okolje zagota-
vlja tudi zdravo življenje in delo.
SLAVJE POD
RESENIKOM
Tudi letos so pripravili v Zetalah prisrčno praznovanje dneva
mladosti. Številni krajani in gostje so se zbrali v petek zvečer v tam-
kajšnji prosvetni dvorani in poslušali kulturni program, ki so ga pri-
pravili pionirji osnovne šole Zetale ter člani prosvetnega društva. Sle-
dil je sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo. Slavje so nadaljeva-
li na športnem igrišču, kjer so učenci višjih razredov že nekaj dni prej
»zgradili« ogromno grmado, v glavnem iz odpadnega materiala, s či-
mer so očistili Žetale in okolico. Pet ali šest metrov visoko piramido
drv in odpadkov so prižgali z 88 baklami in visok plamen je osvetil
prijetno kotlinico ob vznožju mogočnega Resenika, z žetalske smeri
»predhodnika« še bolj mogočne Donačke gore. Rajanje ob dogoreva-
jočem kresu je trajalo gotovo do sobotnih jutranjih ur. Bolj ko so kra-
ji odmaknjeni od mestnih središč, bolj prisrčna in spontana so praz-
novanja. Brez profesionalr^ih delavcev za njihovo izvedbo, brez dra-
gega blišča. Prav zato je vse skupaj toliko bolj prisrčno in — ljudsko!
J. Bračič
Mogočen kres v čast dnevu mladosti
SVEČANA
ZAPRISEGA
V ptujski vojašnici Dušana Kvedra je bilo v soboto, 25. maja, še
posebej slovesno in predvsem množično. Svečano zaobljubo je poleg
njihovih starešin spremljalo veliko občanov ter sorodnikov, znancev
in prijateljev mladih vojakov. Ti so besedo za besedo ponavljali tekst
svečane zaobljube za svojim starešino Milovanom Stankovičem, kijih
je zatem v krajšem nagovoru tudi pozval k vestnemu izpolnjevanju
vojaških nalog.
V imenu druženo političnih organizacij in skupščine občine Ptuj
je po svečanem trenutku vojakom čestita! sekretar občinske konferen-
ce ZSMS Ptuj Emil Mesaric, ki je ob koncu dodal še vsem skupaj
iskreno čestitko ob dnevu mladosti. Zatem so mladi vojaki svojo zao-
bljubo potrdili še s podpisom, njihovi starejši vrstniki in mladinci pa
so jim ob tej priložnosti pripravili prisrčen kulturni program.
M. Ozmec
S sobotne svečanosti ob zaobljubi nove generacije mladih vojakov v ptuj-
ski vojašnici Dušana Kvedra-Tomaža
Kako lepo je besede bratstvo in
enotnost doživeti v živo
Bratske vezi so se stkale v najtežjih trenutkih
našega boja za svobodo. Sovražnik je sklenil, da
bo naš narod uničil. Zato je izseljeval cele vasi in
mesta. Izseljence so z vlakovnimi kompozicijami
odpeljali k našim bratom Srbom. V srbskih vaseh
je vladala velika revščina, toda Slovence so spreje-
li kot svoje brate. Z njimi so delili zadnji kos kru-
ha.
Med izseljenci je bil tudi moj oče, ki mu je bilo
takrat pet mesecev, in njegovi starši. Imel je še sta-
rejšega brata in dve sestri. Z odprtimi rokami jih je
sprejela družina s petimi otroki. Hrane je bilo ma-
lo, toda kar so imeli, so si bratsko delili. Tudi dru-
gi so jim pomagali. Bili so enotni in močni, da jih
ne bi mogel uničiti nihče. Svoje najnežnejše otro-
štvo je moj oče preživel v Užiški Požegi. Tam so se
stkale močne vezi, zato so sklenili, da se morajo
po vojni še videvati. V spomin na te težke čase vo-
zi vlak bratstva in enotnosti vsaki dve leti. Iz dru-
žine, v kateri so našli zatočišče moji stari starši in
oče, ni nobenega več med živimi, toda tam so vsi
med seboj bratje in sestre. Moji stari starši so se
ude'ežili vseh vlakov bratstva in enotnosti. Mi pa
smo vedno sprejeli goste iz bratske Srbije. Starši
so se vedno vračali s tako lepimi spomini in jih
pripovedovali meni, da sem tudi jaz želel to izkusi-
ti. Tako se mi je pred štirimi leti res uresničila ta
želja. Z družino ter s staro mamo sem potoval v
Srbijo.
Vsega, kar sem tam videl, doživel in čutil, ne
morem povedati z besedami. Sprejeli so nas, kot
da smo njihovi, vsi smo bili eden, ni bilo razlike,
kdo je Slovenec, kdo je Srb. Bili smo kot ena dru-
žina. Na vsakem koraku cvetje, lepe besede, vabili
so nas v vsako hišo, povsod smo bili bratje in se-
stre. Stara mama je s ponosom pokazala svojim
starim prijateljem mojega očeta in jih spomnila na
dojenčka, ki ga je imela s seboj kot izseljenka. V
spomin na težke vojne dni in na to lepo srečanje
so mu poklonili knjigo »Izheglice i priseljenici na
teritoriju okupirane Jugoslavije 1941 — 1945.«
Ti štirje dnevi, ki sem jih prebil z njimi, bodo
ostali v mojem spominu za vedno. Ko smo se po-
slavljali na železniški postaji, so bili objemi, stiski
rok, solze in velike želje z besedami »Pridite nam
zopet, bratje.« tako ganljive, da ni bilo očesa, ki ga
ne bi orosila solza.
Letos, 11. oktobra, bo spet odpeljal vlak brat
stva in enotnosti v Srbijo. Tudi mi bomo zopet šli
To, kar sem doživel pred štirimi leti, bi želel pon-
viti še večkrat. Kako lepe so besede BRATS""^ ^
IN ENOTNOST, a še lepše je te besede doži^ e. \
živo.
Simbolično pa nas spominja na najtežje i^ir <
Titova štafeta in nas uči, da je moč Jugoslr "i» s,
mo v resničnem bratstvu in enotnosti >s."1. i j>- ;>
dov in narodnosti. Boštjan Nit al J a
OS Olga S'ffc'u v
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
30. maj 1985 —
TEDNIK
S slavja V Perutnini
v prejšnji številki Tednika smo poročali o novi delovni zmagi ko-
lektiva mesokombinata Perutnina Ptuj. Zaradi skopo odmerjenega
prostora pa nismo mogli objaviti vsega, kar smo ujeli v objektiv fotoa-
parata ali kar smo si zapisali. Zato tudi danes namenjamo temu, za
vse nas pomembnemu uspehu nekaj prostora:
«V spomin na podpis pogodbe vam poklanjamo tole mlado in ma-
lo rastlino. Ce jo boste dobro zalivali in negovali, bo zrastla v mogo-
čno drevo,« je dejal predstavnik Hubarda Cristjan Heinrich.
Goste na farmi Mala vas je pozdravil direktor tozd Perutninske far-
me, magister Franc Kac.
Slavnostni govornik, Franc Vraber, dipl. ing. agronomije, član kole-
gijskega poslovodnega organa Perutnine.
Formalnost ob predaji reprodukcijskega centra namenu. Vrvico je
prerezala predsednica delavskega sveta tozd Perutninske farme Joži-
ca Medved. J. Bračič
Fotografija: L. Cajnko in
B. Vodušek
SEDMI
PRAZNIK
V TRŽCU
v krajevni skupnosti Videm
bodo slavili naslednji teden sed-
mi krajevni praznik. Uradno je
praznik krajevne skupnosti 3. ju-
nija, prireditve pa trajajo ves te-
den. Zaključijo jih z osrednjo
prireditvijo, ki bo 9. junija.
Letos bodo pričeli s prireditva-
mi v nedeljo, 2. junija, ko se bo-
do srečali starejši krajani, ki so
dopolnili 70 let življenja. Sledile
bodo številne športne in kulturne
prireditve, 9. junija pa bo slavno-
stna seja skupščine krajevne
skupnosti, kjer bodo med dru-
gim podelili priznanja zaslužnim
krajanom, pripravljajo pa tudi
veliko družabno prireditev. No-
silec aktivnosti v počastitev sed-
mega krajevnega praznika je te-
renska organizacija Tržeč.
JB
IZ SLAVNOSTNEGA GOVORA
PERUTNINARSTVO je v f^osto
naseljenih vaseh Dravskega in
Ptujskega polja.:e od nekdaj tra-
dicionalno. Ugodni klimatski po-
goji, neomejene količine zdrave
pitne vode in pridne roke delavne-
ga prebivalstva pa so omogočili tu-
di širok razvoj modernega perutni-
narstva na tem območju. Največje
bilo doseženo v zadnjih 20 letih,
kar potrjuje tudi že bežen pregled
izgradnje sodobne Perutnine.
Označujejo ga. poleg drugih,
zlasti sledeči dogodki:
— preusmeritev iz ekstenzivne v
intenzivno lastno perutninsko pro-
izvodnjo v začetku šestdesetih let.
— izgradnja prve farme brojler-
jev in začetek proizvodnje lastnih
krmil v letih '62—64.
— izgradnja farme brojlerskih
staršev leta 1966.
— začetek kooperacijske proiz-
vodnje brojlerjev v letu 1966
— izgradnja perutninske klav-
nice leta 1967.
— izgradnja valilnice leta 1968.
— izgradnja objekta za proiz-
vodnjo mesnih izdelkov in objekta
za predelavo klavniških odpadkov
leta 1973 in 1974.
— izgradnja nove tovarne krmil
leta 1978,    '
— izgradnja starševskih farm,
skupaj 73 objektov, v letih 1974 do
1981,
— izgradnja številnih — skoraj
400 novih objektov za kooperacij-
sko proizvodnjo brojlerjev itd.
2e iz tako grobega opisa je raz-
vidno, da med izgradnjo posamez-
nih objektov sploh ni bilo pravega
predaha. Takšna trditev pa še bolj
drži, če že omenjenim objektom
dodamo še izgradnjo novih servis-
nih delavnic, novih prostorov ti-
skarne, večkratno povečanje last-
nih prodajnih kapacitet, večkratno
povečanje voznega parka ter kon-
čno izgradnjo novega poslovnega
cenira.
Uspešen in hiter razvoj Perutni-
ne je bil pogojen zlasti z dvema bi-
stvenima činiteljema: veliko pro-
duktivnostjo dela in sodobno teh-
nologijo. Prvega dosegamo z do-
bro organizacijo dela ter popolnim
izkoriščanjem delovnega časa in
proizvajalnih sredstev: drugega pa
s stalnim posodabljanjem tehnolo-
ških postopkov, uvajanjem novih
tehnologij in stalnim izobraževa-
njem strokovnih kadrov. Uspešno
delo Perutnine pa je vselej tudi re-
zultat dobrih tovariških in poslov-
nih odnosov.
Izgradnja lastnega reprodukcij-
skega centra za rejo plemenskega
materiala je logična posledica raz-
voja in doseženega nivoja stroko-
vne usposobljenosti delovne orga-
nizacije. V celoti obvladana reja
staršev, begate izkušnje strokov-
njakov, pridobljena nova znanja
ter stalna želja po čim večji osa-
mosvojitvi, so pogojevali odločitev
za prehod na tretjo generacijo žive
Zlata plaketa Andreju Marincu.
perutnine, to je na rejo starih star-
šev.
Odločitev o reji starih staršev je
padla v začetku leta 1979 in istega
leta jeseni je bilo vhlevljeno prvo
jato 10.428 kom. starih staršev.
Prvi starši — cca 250.000 so bili
proizvedeni leta 1981.
Tehnološko zahtevna reja je do-
bro stekla in zahtevala svoj na-
daljnji razvoj. Odločli smo se za
z g rad njo novega reprodukcijskega
cenira. Investicijski program je bil
sprejet v začetku leta 1983 in je
obsegal izgradnjo treh ločenih
farm s po štirimi objekti in izgrad-
njo valilnice za plemenske piščan-
ce-starše.
Tako stojimo danes pred najso-
dobnejšim reprodukcijskim cen-
trom, ki je zgrajen na osnovi zad-
njih tehnoloških spoznanj in ki
nam ho v končni Jazi omogočil
proizvodnjo nad 2 milijona kom.
brojlerjskih staršev. S tem bodo v
celoti pokrite lastne potrebe po
starših, višek pa je namenjen pro-
daji v Jugoslaviji in za izvoz. Da-
nes ste ob podpisu pogodbe že
imeli priliko spoznati tudi našo
odločitev, da ostajamo pri proveni-
enci Huhhard. ki zaenkrat v celoti
zadošča našim zahtevam, po-
membna pa je tudi obveza, da
nam bo matična firma pomagala
pri prodaji na tujem tržišču.
Glede reje starih staršev Hub-
hard je za področje Jugoslavije s
pogodbo določena naša ekskluziv-
nost.
Ob razmeroma veliki proizvod-
nji staršev, ki bi lahko v končni fa-
zi zadostila preko 1/2 jugoslovan-
skih potreb, si ne delamo utvar, da
bomo lahko vse viške prodali na
domačem tržišču, zato je predvi-
den razmeroma velik izvoz. Zave-
damo se kompliciranosti razmer v
proizvodnji staršev v jugoslovan-
skem prostoru in zato tudi vemo.
da je naša najrealnejša šansa v
proizvodnji in prodaji zdravega ,„
kvalitetnega enodnevnega piščan.
ca-slarša
Na eni farmi bo istočasno /p
ena starost živali. Zaradi lakšnif,
zahtev je bilo veliko težav pri Jo/o,
čanju ustreznih lokacij. Po dolg^,
trajnem iskanju - obdelanih jf
bilo preko 30 potencialnih lokacij
— smo končno v sodelovanju ^
pristojnimi službami na občini i„
ob razumevanju TOZD Gozdar,
stvo Ptuj pristali na prostorih, kjer
danes stojijo farme in ena od njil,
je tudi farma Mala vas. kjer j,
pravkar nahajamo. Lokacijo lak.
ko ocenite sami in enaka je situa.
cija na ostalih dveh farmah, kakor
tudi na valilnici.
Za pomembno smatramo tudi
dejstvo, da smo se z vsemi objekti
umaknili na zemljišča, ki za kme-
tijstvo niso primerna in s tem pri.
spevali svoj delež pri čuvanju dra-
gocenih kmetijskih zemljišč, če-
prav nam to dejstvo bistveno pove-
čuje stroške izgradnje. Za usposo-
bitev zemljišč smo namreč same
za dvig talnega nivoja vgradili
preko 70.000 m' gramoza iz reke
' Drave.
Skupna vrednost realizirane w
vesticije znaša milijardo din, in nt
presega investicijskega programa.
Današnja in jutrišnja vrednost no-
vega reprodukcijskega centra je že
znatno večja. Smatramo, da smo z
izgradnjo, kljub težavam v zvezi z
lokacijami, pričeli še pravočasno
in da smo z izvajalci ob dogovorje-
nih fiksnih cenah dosegli normal-
ne pogoje za izgradnjo, ki smo Jih
_JMdjLmsli2irsJi. —-
Kaj je Z zaklonišči?
z odlokom skupščine občine F*tuj je predpisano združevanje
sredstev za gradnjo javnih zaklonišč. Denar združujejo občani, orga-
nizacije združenega dela in stanovanjska skupnost na tistih območjih,
kjer še ni zaklonišč. Zbrana sredstva so izključno namenjena za iz-
gradnjo javnih zaklonišč, z njimi pa razpolaga Svet za ljudsko obram-
bo in družbeno samozaščito, ki odloča o njihovi porabi. To so strogo
namenska sredstva, ki jih ni moč trositi za druge namene.
Kot pravi Stanko Meglic, načelnik oddelka za ljudsko obrambo
pri SO Ptuj, žal zbrana sredstva ne zadoščajo za gradnjo vsaj enega
javnega zaklonišča letno. Letos bo Projekta inženiring izdelala načrt
gradnje javnih zaklonišč na mestnem območju. Pri načrtovanju bodo
upoštevali že zgrajena zaklonišča in število prebivalcev, na podlagi te-
ga pa seveda določili lokacijo gradnje. Glede na zbrana sredstva je v
Ptuju predvidena gradnja enega javnega zaklonišča za 250 oseb N. D.
Pravice iz naslova nezaposlenosti
Zakon o zaposlovanju in zavarovanju določa
pravice delavcev za prim.er brezposelnosti, ustre-
zni samoupravni sporazum merila in kriterije za
določanje denarnega nadomestila, poseben sklep
pa enotne kriterije za ugotavljanje izgube pravice
do denarnega nadomestila ali denarne pomoči
brezposelne osebe zaradi neupravičene odklonitve
zaposlitve. Iz vseh teh predpisov, objavljenih v Ur.
listu SRS v letu 1982, izhaja tudi poročilo o uvelja-
vljanju pravic v letu 1984 na območju ptujske ob-
čine.
Z območja ptujske občine je v letu 1984 uvelja-
vljalo pravice iz naslove nezaposlenosti 266 delav-
cev, od tega 207 denarno nadomestilo. Med njimi
je 22 delavk uveljavilo pravico do podaljšanja de-
narnega nadomestila zaradi nosečnosti in poroda,
štirim delavcem pa je bilo denarno nadomestilo
podaljšano, ker jih ni bilo mogoče zaposliti, izpol-
njevali pa so pogoje, tj. 15 let delovne dobe.
Denarno pomoč je uveljavilo 59 delavcev, ki jih
ni bilo mogoče zaposliti v času prejemanja denar-
nega nadomestila, izpolnjevali pa so cenzusne po-
goje /a dcn.irno pomoč. Zaradi odklonitve zapo
slitve jc bjli' 17 delavcem ukinjena pravica do dc
narncga nadomestila ali denarne pomoči, v dese-
tih primerih pa je bil zahtevek za denarno nado-
mestilo zavrnjen, ker niso izpolnjevali predpisanih
pogojev.
V lanskem letu je na območju ptujske občine
poprečno mesečno prejemalo denarno pomoč in
nadomestilo 126 oseb ali 5 odstotkov več kot v le-
tu 1983. Poprečen čas prejemanja denarnega na-
domestila je znašal za osebe, ki so pridobile to
pravico v lanskem letu, 5 mesecev, poprečno na-
domestilo pa je bilo 11.585 dinarjev. Poprečni čas
prejemanja denarne pomoči je bil kar 9 mesecev
in 21 dni, znesek pa 10.640 dinarjev.
Za socialno varnost je bilo v letu 1984 na ob-
močju ptujske občine izplačano 19,728.950 dinar-
jev ali za 62,7 odstotka več kot v letu 1983. Odkod
sredstva za socialno varnost? Kar 70 odstotkov
sredstev dobimo iz republiške solidarnosti, 2.6 od-
stotka iz refundacije, ostalih 27,4 odstotka pa iz
prispevka za zaposlovanje v občini Ptuj.
K temu velja dodati, da je občinska skupnost za
zaposlovanje Ptuj eden največjih porabnikov sred-
stev iz republiške solidarnosti, saj so v letu 1984
prejeli kar 19 odstotkov vseh zbranih sredstev re-
publiške solidarnosti za socialno varnost.        FF
TEDNIK -30. maj 1985
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
AVDICIJE ZA PTUJSKI FESTIVAL
SIVINA PODPOVPRECNOSTI
Tudi druga javna avdicija an-
samblov novincev (iz zahodnega
predela Slovenije), ki je bila v so-
boto. 25. maja, v Sevnici, je kar
zadeva resnost in odgovornost
(Jo javnega nastopa opravičila
vsa organizatorjeva pričakova-
nja. Vendar — žal — nič več kot
•o! Od devetih ansamblov novin-
cev, ki so se priglasili na letošnji
Šestnajsti festival, se jih je sevni-
5ke avdicije udeležilo sedem. Ce
je bila javna avdicija v Dornavi v
znamenju klasičnih kvintetov, in
nekega povprečja v igranju, po-
tem je bila sevniška v znamenju
trijev s prostotonsko harmoniko
(vpliv Dolenjske!), ki so po svo-
jih igralskih sposobnostih bili
daleč pod vsakim — celo priča-
kovanim podpovprečjem. Od
vseh je izstopal le ansambel Kaj-
žarji iz Domžal in sicer v zasedbi
klasičnega kvinteta s pevskim
duetom. Tako v pevski kot in-
strumentalni izvedbi (pa tudi kot
celota) je ansambel pokazal pra-
vo mero solidnega znanja, s kate-
rim je zadostil letošnjim zaostre-
nim avdicijskim merilom. Doce-
la ista ugotovitev velja tudi za
ansambel Štajerskih sedem s
pevcem Rudjijem Šantlom, ki so
nastopili v Dornavi. In to sta edi-
na od vseh sedemnajstih ansam-
blov novincev, ki jim iz stališča
avdicijskih meril ni kaj oporeka-
li
Neverjetno je, kako je večina
ansamblov docela nekritična do
svojega igranja, petja, do čistega
zvena in izvedbe kot celote;
kljub temu, da imajo vse možno-
sti primerjave svojega igranja z
igranjem že uveljavljenih ansam-
blov, ki redno nastopajo v četr-
tkovih večerih, televiziji, snema-
jo plošče, kasete in prav gotovo
predstavljajo vrh v tej zvrsti glas-
be. Ce bi tako primerjavo poi-
skusili opraviti vsaj enkrat, po
potrebi tudi dvakrat ali trikrat, bi
marsikateri med njimi zavedno
odnehal, če je seveda le dovolj
kritičen do samega sebe in do
svojih glasbenih sposobnosti. Ta-
ko pa je vse skupaj na meji do-
brega okusa, da ne rečemo po-
polnega diletantizma. Vtis, ki ga
je zapustila večina ansamblov v
Sevnici in nekateri v Dornavi, je
naravnost porazen. Odraža pa se
v izredno slabem, nečistem petju,
v neobvladovanju instrumentov,
zlasti kitar in basov in s tem se-
veda ritma, v zelo čudnih sklad-
bah in še bolj nemogočih besedi-
Iz prizorišča v Dornavi
Prizorišče javne avdicije v Sevnici
lih. Še najbolje so se v Sevnici
odrezali harmonikarji, ki pa
kljub prizadevnosti niso mogli
prikriti vseh slabosti v ansamblu.
Kaj reči o vižah? Viže teh ansam-
blov so na kaj čudnih temeljih,
harmonsko obdelane do že skraj-
ne preproščine, ali pa njihova
obdelava zunaj vseh pravil.
Kljub zelo zelo enostavnim me-
lodijam pa v njih ni bilo mogoče
najti niti kančka elementov ljud-
ske glasbe — ljudskega izročila v
pesmih, ali plesih, kar je sicer
močno zaželeno in kar smo tukaj
v bližini Dolenjske po tihem celo
pričakovali.
Besedila, ta večni kamen spo-
tike, so poglavje zase! O njih bi
poklicani lahko spregovoril kaj
več in tehtneje, če bi seveda imel
o čem! Z gotovostjo pa lahko za-
pišemo, da so vsebinsko revna,
nedomiselna in v nekaterih pri-
merih že pravo posilstvo nad do-
brim okusom in jezikom. Vsi na-
sveti, da naj ansambli, še zlasti
začetniki, poiščejo besedila pri
priznanih slovenskih pesnikih,
so bob ob steno. Namesto tega
se posamezniki v ansamblu, ne-
vešči pesniškega peresa, kar sami
lotevajo pisanja besedil, iz česar
največkrat nastane kaj čuden
»stihoklepski« zmazek brez repa
in glave. Neverjetno kako je ne-
katerim vseeno kaj počno in in s
kakšnim izdelkom se predstavlja-
jo javnosti, ali bolje — postavlja-
jo pred njo! Če bo šlo tako na-
prej, bo še za javno avdicijo naj-
prej potrebna — posebna avdici-
ja! Vsi pa smo si edini: kakovost
ansamblov novincev v Dornavi
je bila na višji ravni kot v Sevni-
ci, čeprav tudi dornavski niso
presegali sivine povprečja.
Opažanja in ugotovitve v pri-
čujočem članku niso zapisana
zlonamerno, ali iz sle po kritizi-
ranju in cefranju dobre volje,
temveč v premislek! Dobra volja
je sicer za obstoj ansambla še ka-
ko potrebna, vendar je zdaleč
premalo za njegovo rast in na-
predovanje, če posameznim čla-
nom primanjkuje osnovnega
glasbenega znanja, širše razgle-
danosti in tudi čuta za estetiko.
Če kje, potem se je prav v tej zvr-
sti glasbe že zdavnaj nehalo obo-
ževanje povprečnosti, nadome-
stila pa sta jo nadpovprečnost in
celo izjemnost, ne le v izvedbi,
temveč tudi, ali pa predvsem (!),
v besedilih. Zato je že skrajni
čas, da se ansambli novinci ove-
dejo te resničnosti in da se otre-
sejo goljufivega upanja v lago-
den uspeh čez noč — brez dela,
brez vaj, brez znanja ... da in ce-
lo brez mentorja! Res je, da vsi
ne morejo biti najboljši in zasesti
višave Olimpa v tej zvrsti glasbe.
Prepričanje v nasprotno bi bilo
docela zmotno. Še bolj zmotna
pa je miselnost, da jih je moč do-
seči na poceni način!
Besedilo in foto I. C.
V ŽETALAH MLADI ZA SLO IN OS
Najboljši Hajdinčani
Med tekmovanjem je bilo treba dokazati tudi znanje in spretnost v stre-
ljanju z zračno puško
V počastitev dneva mladosti in 40-letnice zmage nad fašizmom je
v sredo, 22. maja, potekalo v Žetalah občinsko tekmovanje osnovno-
šolcev v znanju s področja splošne ljudske obrambe in družbene sa-
mozaščite, ki se ga je udeležilo 19 ekip iz vseh popolnih osemletk v
občini Ptuj.
Kot je povedal vodja tekmovanja Valter Pliberšek, reje kot gosti-
telj še posebej dobro izkazal kolektiv podružnične šole v Zetalah, saj
je tekmovanje potekalo tekoče in brez zastoje v-.
Po jutranjem zboru ekip so nekaj po deveti uri pričeli s tekmova-
njem na posameznih točkah. Najtežja naloga za tekmovalce je bil
pravgotovo blizu 7 km dolg orientacijski pohod po razgibanem halo-
škem terenu, na katerem so tekmovalci morali reševati še različne na-
loge s področja topografije. Tekmovanje je sicer potekalo v teoreti-
čnem in praktičnem delu. V teoretičnem delu so učenci dokazovali
znanje s področja prometne varnosti, civilne zaščite, požarne varno-
sti, topografije in znanja o puški M 48 ter poznavanje zdravilnih ze-
lišč. V praktičnem delu pa so se pomerili v streljanju z zračno puško,
odšli na pohod in se dokazali v praktičnem nudenju prve pomoči.
Splošna ugotovitev organizatorja je, da so učenci prikazali solidno
znanje, nekoliko več bi morda lahko pokazali v nudenju prve pomoči
in znanju cestno prometnih predpisov.
Največ točk in s tem prvo mesto so dosegli pionirji iz OŠ Olga
Meglic. V izvedbi tekmovanja pa so poleg organizacijskega odbora
sodelovali: občinski štab TO, oddelek za notranje zadeve, garnizija
JLA z razstavo orožja, občinska organizacija Rdečega križa, občinska
gasilska in strelska zveza ter učitelji in mentorji.
M. Ozmec
Teden še odmeva
v okviru tretjeg-« gostinsko-turističnega tedna občine Ptuj se je
vedno nekaj dogajalo, Razgibanost, pestrost in raznolikost so si poda-
jale razstave in vrsta kulturnih nastopov. Domačnosti je bilo veliko in
prav je tako.
Na otvoritvi je zapel tudi Nonet, ki od novega leta nastopa pod po-
kroviteljstvom Obrtnega združenja Ptuj. Trenutek slovesnosti sta si raz-
delila še pihalni orkester iz Ptuja in učenci osnovne šole Olga Meglic.
Letni prireditveni prostor je do konca tedna pozdravil vrsto folklornih in
drugih kulturnih skupin. Z njihovimi nastopi so bili obiskovalci zado-
voljni.
Del tedna se je odvijal v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra, kjer
so se z razstavami predstavili: Ribiška družina Ptuj, Zveza lovskih dru-
žin Ptuj, zgodovinski arhiv, turistično društvo Ptuj in obrtno združenje
Ptuj. Posnetek kaže del razstave domače in umetne obrti, s katero so se
predstavili obrtniki, katerih dejavnost že kaže znake deficitarnosti.
Pogrinjki in kulinarika so obogatili zadnje dneve gostinsko-turisti-
čnega tednika. Na ogled pa so bili v sejni sobi obrtnega združenja v Vo-
šnjakovi ulici 13. Škoda le, da jih je bilo tako malo. Na sliki pogrinjek
Antona Svenška pod naslovom Kosilo ob zaključku žetve Polenšak —
84. Z njim je uspešno predstavil ptujske gostince na lanskem gostinsko-
turističnem zboru v Rogaški Slatini.
Organizatorji in udeleženci otvoritvenih slovesnosti so se dnevno
srečevali v družabnem prostoru obrtnega združenja, kjer so bili dobro
postreženi.
foto: KOSI
BREZ HOTELA NI TURIZMA
Ptujska turistična ponudba
se lahko brez dvoma kosa z naj-
bolj znanimi turističnimi kraji v
domovini in v tujini. Predstavni-
ki turističnih agencij iz Slovenije
in Jugoslavije, ki bi želeli vključi-
ti v svojo ponudbo tudi Ptuj z
okolico, se iz leta v leto spopada-
jo s problemom, ki teži tudi ptuj-
ske gostinsko turistične delavce.
Ptuj ne more sprejeti niti ene
skupine domačih, predvsem pa
ne tujih gostov, ker nima primer-
nih nočitvenih zmogljivosti.
Gostom lahko sicer ponudijo
prenočevanje v hotelu in depan-
dansah, tudi v Piujskih Toplicah.
Vendar, standard v ptujskih so-
^'ah za goste je tako nizek, da se
predstavniki turističnih agencij o
^eč kot enodnevnih izletih v me-
sto muzej sploh ne pogovarjajo.
|n ker se s tem problemom sreču-
jejo že več let, seveda izražajo
^^oje nezadovoljstvo nad neučin-
kovitostjo občine kot celote, ki v
^a>injih desetih letih, kljub grad-
»^•J' toplic, ni uresničila načrtova-
gradnje hotekt Posebno še za-
,^oljo tega, ker je med gosti iz tu-
jine vedno večji interes za obisk]
Podravja. j
Pomanjkanje večjega števila i
ustreznih nočitvenih zmogljivosti
se v zadnjih letih vse bolj odraža
tudi v poslovnih rezultatih go-
stinskih in turističnih delavcev.
Logično je, da večdnevno biva-
nje turistov v Ptuju pomeni tudi
večji zaslužek ne samo za gostin-
ske in turistične delavce, temveč
tudi za ostale. Preurejanje ali ši-
ritev sedaj edinega ptujskega ho-
tela ne pride v poštev, ker bi bila
predraga in glede na lokacijo ne-
smiselna. Edini možni izhod je
torej - že več let — znan; grad-
nja novega hotela. Kje naj bi ga
zgradili, ni najbolj pomembno
vprašanje, čeprav se zdi predlog
o gradnji hotela v Ptujskih Topli-
cah najbolj sprejemljiv. Toplice
namreč niso toliko oddaljene od
mestnega središča, da bi razdalja
predstavljala problem za goste.
Sicer pa je mogoče ta problem
rešiti z uvedbo pogostejših avto-
busnih prc\nzov.
Vendar, tudi nov hotel sam po
sebi Ptuja ne bo uvrstil med priv-
lačne turistične kraje. Poskrbeti
bo treba za urejeno okolje, prija-
zen odnos do gostov, za priredi-
tve, ki bodo popestrile zaspane
in puste večere in tudi za primer-
no propagando. Vsega tega ni
mogoče doseči v kratkem času,
vendar pa bi morala prizadeva-
nja najbolj odgovornih in v turi-
zem neposredno vključenih orga-
nizacij združenega dela iti v to
smer že sedaj. To pa bo mogoče
uresničiti le s tesnim (so)delova-
njem vseh in ne le s pogovori o
tem, kaj bi bilo treba storiti.
Nevenka Dobljekar
VARSTVO ŽIT
Klimatski pogoji so v Sloveniji
proti koncu pomladi izredno
ugodni za razvoj glivičnih obo-
lenj. Če k temu dodamo še razli-
čne druge dejavnike kot so pre-
gosta setev, zapleveljenost in po-
c^obno, potem je jasno, da se bo-
mo pri pridelovanju žit srečali z
množico bolezni, ki nam bodo,
če se jim ne bomo postavili po
robu, občutno zmanjšale kako-
vost in količino pridelka. Zatira-
nje bolezni je zapleteno in popo-
len uspeh dosežemo le, če dobro
poznamo vse vrste bolezni in če
proti njim pravočasno in pravil-
no škropimo.
Pšenica je pogosto okužena z
različnimi   glivičnimi   obolenji
kot so pepelasta plesen, pšeniCna
listna pegavost, rje in še nekatera
druga, ki občutno vplivajo na
njen pridelek. Vse naštete bole-
zni bomo uspešno zatrli z upora-
bo 0,5 kg/ha fungicida FILT
250 EC, s katerim bomo škro-
pljenje ponovili čez 3 tedne, ven-
dar najkasneje .^5 dni pred spra-
vilom pridelka. Podobno, vendar
na nekatere bolezni, predvsem
rje, nekoliko slabše delovanje
ima tudi BAVLETON WP 25, za
katerega je postopek uporabe
enak kot pri TILT-u.
Poleg bolezni predstavljajo pri
pšenici velik problem tudi razli-
čni škodljivi insekti kot so listne
uši, strgači, brzci in podobni.
Preden bomo začeli z zatiranjem
bomo ugotovili prag škodljivosti
in ekonomsko upravičenost upo-
rabe določenih insekticidov. Pro-
ti listnim ušem bomo škropili, če
bomo našli 3—5 uši na enem kla-
su in če bo tako močno okuženih
70 % klasov.
Uporabili bomo naslednja
sredstva: 1,5 1 na ha LEBAV-
CID-a ali 0,5 kg/ha PlRlMOR-a
ali I l/ha ACTELLlC-a 50.
Podobno kot pri listih ušeh
bomo prag škodljivosti ugota-
vljali tudi pri žitnem strgaču.
Škropili bomo z 1,5 l/ha LE-
BAYCID-a ali 1 1/haACTEL-
LlC-a 50, če bomo na 1 m' ugo-
tovili 50 ličink. Če s strgačem ni
napadena cela njiva, ampak se
pojavlja le v določenih žariščih,
bo dovolj če bomo poškropili le
mesta, kjer število ličink presega
prag škodljivosti.
Ob pravilni negi posevka in ob
pravilni uporabi kemičnih sred-
stev bomo dosegli velike in kako-
vostne pridelke.
Kmetijski inštitut Slovenije
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
30. maj 1985 —
TEDNIK
Dober dea, po naši lepi stori narodi. Lepo je, če se Udje pozdravijo
gdo se'srečajo. Kak pa bi zgledalo, če bi hodili brez besed eden mujmo
drugega. Še psi se povohajo ali pa oblojajo, zakaj se te Udje nebi. Za
uvod van moren en vic povedati, saj sen vida, da Je ovokrot tisti o koruzi
no ženi, ki se Je z lubčekon notri skrivala, na dober odmev naleta Gnes
pa tak: Na ulici pred mesnico so se srečali mlodi kokotiči, Saj *ete tok-
Sai, kijin Je začelo perje rasti no bi že radi Jarkican na hrbti sedeli. Po-
govarjali so se no kikirikali, te pa le eden reka: Kaj bi to vuni na ulici
stali, grema rajši v mesnico noge kure gledat...
Ha, ha, ha ..., smejte se no malo, drgačik bon vas priša domu šče-
getat. Pa tisto vete: Gdo ma kura največ perja na sebi? Te gdo Je kakat
na njej....
ZaJ pa zadosti a kurah na si še kaj drugega pogučima. Moren vas
drogi delegati no delegatska baza spuniti, ke se volitve bližajo. Evidenti-
rati moramo za odgovorne funkcije tudi najboj odgovorne ljudi. Pa na
mlajše na ženske ne pozabite. Da ne bi naše delegacije tak zgledale, kak
če na televiziji vidin seje naših najvišjih organov. Sami sivolasi na pleša-
sti gospodje, za okras pa tu pa tan kakšna ženska na mala mlajšo lice.
Vete Jaz neman čista nič proti starejšin ljuden, saj sen tudi Jaz že pleša-
sti na man na glavi aeradrum za muhe, sama dajma možnost mlajši ge-
neraciji, da bode pokazala, če Je zmožna nasiti na plečah bremena go-
spodarske stabilizacije, mahinacije, inflacije na podobnih acij, ki nam
grenijo živleje. Da bi vsaj kakšne tablete prati totin gospodarskin težo-
van meli. Vete kak bi lepa bilo, če bi v delovnih organizacijah vsi zapo-
sleni takšne tablete Jeli, ke nebi zgube rodili. Tak kak Jejo ženske tiste
tabletke, saj vete na kak se Jin reče, en pesnik pa Je za njih tak napisa:
Zato se s kontracepcijo borimo, da bi na svetu bil kak cepec manj...
Tak, zaJ pa bomo morali končati, saj mi že papir zmanjkuje, pa tu-
di Mica me tira na travnik seno sušit.
Vaš posušeni Lujzek
Veselošolci na tekmovanju
Pionirski list že drugo desetletje namenja nekaj svojega prostora
tudi veselošolcem, da se prek dela, igre in zabave spoznavajo z najra-
zličnejšimi področji, ki so namenjena učencem od tretjega do osmega
razreda osnovne šole. Na šaljiv način so opisane teme iz slovenskega
jezika, matematike, družbe, zgodovine in tudi telovadbe. Letos sta se
i*e ustaljenim priključili še dve novi temi — KAJ MORAM VEDETI
O SEBI, ki je namenjena vsem veselošolcem in je neke vrste zdrav-
stvena in spolna vzgoja za učence, najbolj aktualno pa je računalni-
štvo, ki prinaša široko paleto znanja in zanimanja mladega človeka za
vse njegove skrivnosti.
V Sloveniji je v Veselo šolo vključenih prek 71 tisoč učencev, ki so
se najprej pomerili na razrednih in šolskih tekmovanjih ter nato še na
občinskih. Slednje je bilo pred nedavnim tudi v osnovni šoli Olga Me-
glic, ki se ga je udeležilo 407 učencev iz skupno 20 osnovnih šjol ptuj-
ske občine in 35 učiteljev — mentorjev. Pokazali so zelo dobro znanje
in nekateri svojo nalogo opravili v pičlih petih minutah, čeprav so jih
imeli na voljo kar trideset. Odgovori so v glavnem v pisni obliki in v
obliki testa.
V tretjih razredih je pet tekmovalcev osvojilo enako število točk in
je bila po dodatnem vprašanju najboljša Hojka Berlič iz OŠ Olga Me-
glic. V četrtem razredu so prvaki iz Cirkovc — Maja Lamberger in
Nataša Celan. V petem trije — Klas Berlič, Saša Aracki in Tanja Roz-
man iz OŠ Olga Meglic. Najboljša med šestimi razredi je Valentina
Vidovič iz OŠ Tone Znidarič, sedmimi — Gorazd Črnila in Zdenka
Habjanič in osmimi — Franjo Levstik, vsi iz osnovne šole Videm pri
Ptuju. Ti nas bodo zastopali tudi na republiškem tekmovanju Vesele
šole, ki bo 2. junija v Cankarjevem domu v Ljubljani.
mš
200 let šole v Trnovski vasi
v našem kraju se pripravljamo na 200-letnico šole. V šoli bomo
pripravili razne zastave. Vadimo skoraj vsak dan za kulturni program.
Tovarišica ima veliko skrbi, zbiramo stare stvari. Zbrali smo nekaj
knjig, posode, tablico in še kaj. Učenci izdelujemo razne izdelke, pr-
tičke, izdelke iz lesa, slame in risbe.
Prizadevamo si, da bi prireditev 2. junija uspela.
Sofija Baškarad, 5. r.
VODOVOD
V RABELČJI VASI
Prejeli smo vprašanje vaščanov Rabelčje vasi, ki prosijo, da poiš-
čejo odgovor na vprašanje, kdaj lahko pričakujejo, da bo pritekla vo-
da iz njihovih vodovodnih pip. Odgovor je dal inženir Peter Vrtič,
gradbeni nadzornik pri samoupravni komunalni skupnosti občine
Ptuj:
»Pravkar je v gradnji vodohram v Rabelčji vasi. Zgrajena je že
vodna celica za 300 kubičnih metrov vode, zgraditi pa je potrebno še
armaturno komoro. Rok za to je september letošnjega leta. Dela sicer
zamujajo zaradi ostre zime za približno 60 delovnih dni. Ker je zgra-
jena črpalna postaja vodohrama Nova vas, bo možno takoj po dogra-
ditvi vodohrama v Rabelčji vasi le-tega napolniti. Tako je mogoče
obljubiti, da bodo letošnjo jesen prejeli vodo tudi v višjem delu Ra-
belčje vasi.« JB
Vodohram v Rabelčji vasi med gradnjo
Praznik KS Destrnik
V krajevni skupnosti Destrnik se v tem času pripravljajo na praz-
noyaiije 21. krajevnega praznika. S praznovanji bodo začeli v soboto,
I. junija ob 15. uri na igrišču pred gasilskim domom, kjer se bodo za
prehodni pokal pomerile odbojkarske skupine. V soboto, 8. junija, ob
18. uri bodo v prostorih osnovne šole Destrnik odprli razstave likov-
nih del, ki so nastale na 9. srečanju likovnikov spomladi na Destmi-
ku, izdelkov Pekarne Vinko Reš Ptuj ter kruha, pogač in peciva, ki ga
bodo pripravile gospodinje z Destmika. Osrednji del praznovanja pa
bo v nedeljo, 9. junija. Ob 11. uri se bo pričela slavnostna seja skup-
ščine in DPO KS Destrnik, po seji bo razvitje prapora KO ZZB NOV
Destrnik, za tem pa kulturni program. Po njem bo tovariško srečanje
starejših občanov in prosta zabava pred prosvetno dvorano.
V tem času bo komisija za socialno varstvo krajanov obiskala sta-
rejše nepokretne občane na domovih.
Naslednji dan po krajevnem prazniku, 10. junija, bodo v Destmi-
ku sprejeli prvo izmeno brigadirjev ZMDA Slovenske gorice 85, ki
bodo mesec dni kopali in polagali sekundarno vodovodno bmrežje v
dolž.ni 4738 metrov in s tem prispevali svoj delež k prepotrebni oskr-
bi s piiiio voGO. Naložba bo vredna dobre tri stare milijarde, od tega
morajo krajani zagotoviti 760 starih milijonov. V tem času občani in-
tenzivno plačujejo prispevka za pokritje svojih obveznosti, podpisuje-
jo izjave za odstop potrebne zemlje in pospravljajo kulture ter čistijo
traso, da bi bilo ob tem velikem zgodovinskem dogodku vse pripra-
vljeno tako kot mora biti. Zavedajo se, da bodo v času akcije morali
imeti občasno zaprte cestne odseke in da brigadirji ob vrnitvi na svoje
domove ne bi odnesli slabih vtisov iz tega predela naše domovine.
Zraven teh nalog pa v KS pripravljajo dva cestna odseka za as-
faltiranje, na enem pa izdatneje gramozirajo in pripravljajo za kasnej-
šo modernizacijo. Občani v ta namen združujejo sredstva po poseb-
nih dodatnih prispevkih in pogodbah. Zraven tega potekajo redna
vzdrževalna dela na vseh ostalih krajevnih cestah.
Ka
ZAVRČ
Koncert za gasilsko vozilo
člani gasilskega društva Zavrč nadaljujejo z akcijo zbiranja de-
narja za nakup gasilske avtocisterne. Tako bo v soboto, 1. junija, v
domači kinodvorani koncert znanega ansambla domače zabavne glas-
be Vita Muženiča iz Ljubljane. Izkupiček bodo namenili nabavi avto-
cisterne, koncert pa se bo začel ob 20. uri. u-
Srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev
Ko je bil krajevni praznik KS
Majšperk (11. maja), je Zveza če-
belarskih društev Ptuj s sodelo-
vanjem osnovne šole Majšperk
organizirala 1. srečanje in tekmo-
vanje mladih čebelarjev občine
Ptuj. Na območju občine deluje
9 čebelarskih krožkov, v katerih
je 112 učencev.
Za prvo občinsko tekmovanje
se je prijavilo 16 ekip z 32 učenci
iz šestih osnovnih šol in srednje-
šolskega centra Ptuj. V dveh sku-
pinah je tekmovalo, v nižji šest
ekip in deset v srednji.
Vsa prva tri mesta v skupinah
so bila nagrajena s praktičnimi
nagradami, čebelarskimi izdelki
in potrebščinami. Vsak tekmova-
lec je dobil posebno priznanje za
spomin na ta praznični, tekmo-
valni dan, vse ekipe pa priročnik
za čebelarske začetnike. Vsak
tekmovalec je bil obdarjen s sim-
boličnim darilom, stekleničko
medu, ki sta ga za tekmovanje
podarila čebelarja Stanko Vedlin
in Ivan Maroh.
Med tekmovanjem je v poseb-
nem razredu potekalo posveto-
vanje mentorjev, ki so se ga ude-
ležili tudi predsedniki čebelar-
skih društev. Posveta sta se ude-
ležila predstavnika ZČD Slove-
nije tajnik Jože Bregar in za HP
»Medex« Ljubljana Ivan Esen-
ko.
Posvet je vodil ravnatelj osno-
vne šole Majšperk Štefan Cvah-
te. Med drugim so sprejeli pred-
log, da naj bi osnovne šole preko
pedagogov in biologov teoreti-
čno učile učence, mentorji čebe-
larskih društev pa praktično na
čebelnjakih.
Predlagano je bilo, da osno-
vna šola Majšperk prevzame or-
ganizacijo občinskega tekmova-
nja vsako leto. To je bilo z zado-
voljstvom sprejeto.
Na posvetu je bila beseda, da
je potrebno tudi po drugih šolah
občine pritegniti mladino in
ustanoviti čebelarske krožke, že
zaradi tega, da se učenci spozna-
jo pomembnost čebele in čebe-
larstva za gospodarstvo, kmetij-
stvo, industrijo, prehrano in
zdravje človeka. Ne bi bilo prav,
da bi zaradi neznanja uničevali
čebele in si zaradi nevednosti ža-
gali vejo na kateri sedimo. To se
posebno nanaša na sadjarje, vrti-
čkarje in poljedelce.
Za 8. republiško srečanje in
tekmovanje mladih čebelarjev v
Kranju, 1. junija, so se z zmago
na prvem občinskem tekmovanju
v Majšperku uvrstili iz nižje sku-
pine ekipa osnovne šole Bratov
Strafela iz Markovec v sestavi
Aljoša Prelog in Vlado Šegula, iz
srednje skupine pa ekipa osno-
vne šole Majšperk, ki sta jo za-
stopala Martin Plavčak in Alek-
sander Zakelšek.
Med odmorom pred podelitvi-
jo priznanj in nagrad so mladi
prikazali zbijanje okvirov in žiče-
nje ter vstavljanje satnih osnov
pred čudovito lepim čebeljakom
osnovne šole Majšperk. Prizna-
nja in nagrade so podelili na sve-
čani seji skupščini KS Majšperk.
Prihodnje leto bi radi ugotovi-
li, da je tekmovanje doseglo na-
men in da so se čebelarske vrste
okrepile z mladimi močmi.
S. R.
Kvintet Oto
Lesjak vabi
vse rojake iz Hildna, Dussel-
dorfa, Wuppertala, Kolna,
Remscheida, Essna in drugih
krajev na plesno prireditev »VE-
SELI VEČER«, ki bo v Hildnu,
v petek 14. junija od 20.—1. ure
v »Festzelt Ecke Klotz-Hofstras-
se«.
Prijatelji vesele glasbe in do-
mače pesmi ste prisrčno vabljeni
na to prireditev ob 1000-obletni-
ci mesta Hilden.
Ribja restavracija postala resničnost
Ob navzočnosti številnih Ptujčanov so pre-
tekli četrtek odprli dolgo pričakovano ribjo
restavracijo, za katero so odšteli v Haloškem
biserju 35 milijonov dinarjev, predstavlja pa
pomembno obogatitev turistične ponudbe
občine, ki se v pripravah na letošnjo turisti-
čno sezono ni posebej izkazala. Trditev se
nanaša na posamezne nosilce turistične in
gostinske dejavnosti, ki za sezono '85 niso
pripravili agresivnejše ponudbe. Samo v tej
je namreč isk-^ti ptujski turistični razcvet.
O pomenu nove pridobitve je najprej go-
voril Bojan Kocjan, direktor temeljne organi-^
zacije, ki je izrazil zadovoljstvo, da je toliko
Ptujčanov našlo drugo modro hišo v Ptuju.
Janez Čuš, predsednik delavskega sveta tozd
je navzoče pozdravil v imenu samoupravnih
organov in DPO, Branko Gorjup, glavni di-
rektor KK pa v imenu delovne organizacije,
katere tozd-i so prav tako prispevali za uredi-
tev restavracije.
Svečani prizvok so otvoritveni slovesnosti
dali tudi nastopajoči in sicer moški komorni
pevski zbor iz Ptuja ter pionirska folklorna
skupina iz Markovec.
Naj — trenutek pa je pripadel Lojzki Do-
haja, najstarejši delavki danes že bivše gostil-
ne Ribič, ki je novi obrat predala namenu.
Vsi, ki so restavracijo Ribič obiskali prve
dni, niso skrivali zadovoljstva nad novim lo-
kalom, ki se bo moral dnevno potrjevati s ka-
kovostno ponudbo in postrežbo.
Tudi njegova prihodnost ni brez svetlobe.
Obetajo mu pomol in povezavo s Ptujskimi
toplicami in jezerom ter nadaljnji razcvet v
smeri promenade ob obali reke Drave (smer
nekdanjega letnega kopališča) in dalj. Dodat-
no mikavnost pa mu bodo v drugi fazi iz-
gradnje prinesle sobe. MG
Notranjost lokala kaže na sodobno urejen prostor, ki bo privabil tako
skupine kot posamezne goste foto: M. Ozmec
Z otvoritvene slovesnosti
TEDNIK -30- maj 1985
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Med vajo — Kastelka, Zora Cvahte in režiser Branko Gombač
»Da nazdravimo na vaš prihod!«
KASTELKINA PREMIERA
V soboto, 18. maja, je bila v Slovenski Bi-
strici premiera dramskega dela Kastelka, po
romanu Vladimirja Levstika Gadje gnezdo,
katerega je dramatiziral Tone Partljič. Igral-
ci, ki nastopajo, so amaterji, v Bistrici pa že
precej poznani iz dveh razlogov: ker so do-
mačini in ker jih je večina že igrala v igrah
kot so Pohorski bataljon. Deseti brat itd. Ko
pa so znani nekateri igralci, je znan tudi
Branko Gombač, ki je tudi letos prevzel zah-
tevno režisersko nalogo in se z igralci in dru-
gimi sodelavci po večerih shajal v domu kul-
ture, kjer so tudi vadili dobre tri mesece. Sce-
nograf je Niko Matul, dramaturg Taras Ker-
mauner, sodeluje pa 40 igralcev ter 20 stran-
skih delavcev.
Vsebina govori o materi Kastelki in o nje-
nih sinovih. Ko pride vojna, morata dva v
vojsko, tretjega pa odpeljejo v taborišče. Ka-
stelka je žena, na zunaj kaže trd značaj, ki
prenese marsikaj, vendar je v svoji notranjo-
sti mehka, svoje sinove ljubi in bi zanje stori-
la prav vse. Kruta vojna ji dva umori, vrne se
le tretji. Ko na koncu Kastelka umre, prevza-
me ta sin kastelčevino, kar je bila tudi materi-
na želja.
Uredniški odbor je pripravil gledališki list,
ki je zašel v 1000 izvodih in ga gledalci lahko
kupijo pred predstavami. Predstave se bodo
vrstile po določenih dnevih vse do 16. junija,
ko bo zaključna za to sezono.
Igra je zelo zahtevno delo, zato so igralci
morali vložiti dosti truda, volje in svojega
prostega časa, seveda pa so tu še tisti, brez
katerih predstava ne bi mogla steči — stran-
ski sodelavci, ki so tudi morali hoditi na vaje.
Ker pa vsi ti ne bodo dobili denarnega plači-
la, saj so amaterji, jim bo verjetno največje
plačilo polna dvorana (kar je sicer vedno) in
močan aplavz, ki seže do srca.
Tekst in foto: Samo Brbre
JUBILEJ PTUJSKE FOLKLORE
Te dni mineva deset let, ko so pri delavsko
prosvetnem društvu Svoboda v Ptuju ustano-
vili folklorno sekcijo in tako to poustvarjalno
področje razširili tudi na samo mesto. F*tujski
folkloristi so kljub temu, da so začeli takore-
koč brez tradicije, uspešno zaorali ledino in
se v tem času že uveljavili med skupinami, ki
delujejo v občini.
Predsednica sekcije Darinka ŽGEČ nam
je takole predstavila desetletno dejavnost
ptujske folklore:
»V sekcijo sem se vključila že leta 1975 in
sem v njej takorekoč od začetka. Ves čas se
srečujemo z veliko fluktuacijo plesalcev, saj
nekateri odidejo k vojakom, drugi na študij,
se poročijo in podobno. Vse to je imelo za
posledico, da smo morali skoraj vsako sezo-
no popolnoma obnavljati naš repertoar. Bilo
je tudi manj nastopov in kar je najvažnejše
— s takim delom ni bilo mogoče doseči pri-
merne kvalitete.
V programu imamo plese vseh slovenskih
pokrajin, hrvaške plese iz Slavonije, srbske iz
Sumadije in bunjevske plese. Pri svojem delu
si pomagamo tudi s fanti, ki služijo vojaški
rok v Ptuju, predvsem z instrumentalno
spremljavo. Glasba pa je tudi področje, ki
nam povzroča največ težav.
Običajno imamo na voljo osem parov, saj
razpolagamo tudi s po osmimi nošami, radi
pa bi seveda skupino razširili in prosimo vse,
ki jih folklorni plesi veselijo, da se nam pri-
družijo.
Te dni smo imeli kar precej nastopov v
okviru praznovanja dneva mladosti, v soboto
smo bili v ptujski vojašnici, v nedeljo v Slu-
nju, ta petek, to je jutri, pa bomo proslavili
svoj desetletni jubilej. Na slovesnost bomo
povabili vse, ki so plesali v skupini, v progra-
mu pa bodo sodelovali še tamburaši, folklor-
na skupina iz Lupoglava in pevci iz Podleh-
nika. Skupni nastop bo \ gledališču ob 19.
uri in 30 minut.
mš
Gledališka skupina Teater III na srečanju v Kočevju
Od !5. do 17. maja je bilo v Kočevju repu-
bliško srečanje Naša beseda "85, na katerem
je sodelovalo osem pionirskih in deset mla-
dinskih gledaliških skupin. Program je bil ze-
lo pester in razdeljen v tri sklope: prvi dan je
bil posvečen glasbenemu gledališču, drugi
dan skupinskim ustvarjalnim iskanjem in tre-
tji dan — sklop gledaliških predstav po bese-
dilih pisanih za gledališče.
Gledališka skupina TEATER 111 DPD
Svoboda iz I*tuja je sodelovala v drugem
sklopu s predstavo Zgode na dvoru kralja Ja'-
neza. V njem smo videli projekte, ki kažejo
poseben in nevsakdanji pristop k izraznim
sredstvom in novim načinom ugledališčenja
— kot je zapisano v programu srečanja Naša
beseda.
Zanimivo je, da so bile vse mladinske
predstave politično angažirane. Z njimi so
mladi sporočili svoj odnos do dogajanj v sve-
tu in pri nas, kar je bil prvi tak primer na tej
prireditvi.
Posebej je potrebno pohvaliti organizator-
je srečanja v Kočevju — ZKO in ZSMS Ko-
čevje ter srednješolski center, ki so storili vse
za prijetno počutje gostov, od pozdrava in
zaključka predsednika občine do obiska —
ves čas je bila dvorana nabito polna.
Ptujčani smo dobili zelo laskave ocene, če-
prav značaj republiškega srečanja ni več v
ocenjevanju predstav. Na okrogli mizi pa je
bilo vseeno govora o vseh področjih dela teh
skupin. Zanimiva je bila tudi tema pogovora
Nova gledališka iskanja v gledališču na-
sploh, zlasti pri otrokih in pri mladini v ama-
terskih skupinah.
»Težko je govoriti o svoji predstavi,« pravi
režiserka Branka Bezeljak Glazer, »moram
pa reči, da so bili odmevi zelo ugodni že na
področnem srečanju in da so tudi v Kočevju
skupno ugotavljali, da smo Ptujčani naredili
dobro predstavo.«
Vlado Šerc razstavlja v TGA
Komisija za kulturo pri sindi-
katu TGA je organizirala že vr-
sto prireditev in razstav, tokrat
pa je povabila k sodelovanju
svojega nekdanjega delavca Vla-
da Šerca, ki razstavlja likovna
dela, med katerimi prevladujejo
akvareli.
Vlado Šerc se je rodil v Bistrici
pri Rušah, prav maja tega leta pa
je minilo že 30 let odkar živi v
Kidričevem. V delovni organiza-
ciji TGA je dolgo združeval delo.
Poznali smo ga bolj kot karikatu-
rista, ki je svoja dela objavljal v
številnih tovarniških glasilih in
tudi drugod. Na otvoritvi se je
zbralo precej njegovih sodelav-
cev in znancev, ki so mu čestitali
in izrekli mnogo spodbudnih po-
hval.
O svojem delu je povedal: S
slikanjem sem se začel ukvarjati
okoli leta 1960, vendar sem vsa
svoja dela uničil. Samokritičnost
mi je narekovala, da je za to
zvrst dela potrebno veliko več
kot dobro platno in barve. Vso
skladnost barv in vsega, kar je
človek ustvaril, prenesti na plat-
no ni lahko, brez likovne izo-
brazbe terja od človeka veliko
energije. Velikokrat sem se zna-
šel pred oviro, ki je nisem mogel
prebresti, zato mi je v svojem
ateljeju pomagal akademski sli-
kar Mežan.«
S ponosom lahko pokaže veli-
ko oljno sliko Pohorski oglarji,
kijo je ustvaril leta 1975 in še ne-
kaj manjših oljnih del. Zaradi
bolezni jeslikanje skoraj popol-
noma opustil. Leta 1980 je pono-
vno sedel za risalno mizo. Posku-
sil je z grafiko, ogljem, zadnje ča-
se pa marljivo riše akvarele. Slo-
venske gorice in Haloze so zanj
oaza neštetih motivov, ki se kar
sami ponujajo. V teh krajih naj-
de Vlado Sere podobe časa, ki se
je tukaj ustavil. V kolikšni meri
mu to uspeva, nam je dal mož-
nost videti s prvo javno predsta-
vitvijo svojih likovnih del v
TGA.
Vera Peklar
Z otvoritve (foto Kozoderc)
Študentje na
obisku v Ptuju
v sredo. 2.V maj.i. so obiskali Ptuj
študentje mariborske Pedagoške aka-
demije, ki so bih s profesorico Ljubi-
co Suligojevo gostje osnovne šole Ol-
ga Meglic, kjer so prisostvovali zgo-
dovinski uri o osvoboditvi Jugosla\ vi-
je s poudarkom na domačijski vzgoji
- osvoboditvi Ptuja. /. njimi \c bila
tudi I i/ika Lackov,i hčerka heroja
Lacka, ki je kol iikr.ideiu otrok odgn
^arjala na vprašanja učencev K. ra/
feda in gostov.
Prireditev ob zaključku
bralne značke
\ četrtek. ICv maj.i. le bilo na n.isi s,,!, /^.i,, ^Uucmio. Imeli smo namreč pri-
reditev ob zaključku bralne značke. Letos je od .V^.^ značko doseglo 6! učen-
cev.
Obiskal nas je pisatelj Ivo /orman. liili smo zelo navdušeni nad njim, saj
se nam je znal približati m nam povedati veliko zanimivega o svojem življenju
in delu.
Oh tej priložnosti nam je v našo kroniko tekniovanj za bralno značko napi-
sal ..Vsaka šola ima nekaj svojega, videmska posebni življenjski utrip, ki zaje-
ma vse od učencev do učiteljev. Ne obupajte, če v.im je pretesno' Vse želje se v
življenju uresničijo, čeprav večina njih prepozno Ko bo zrasla na Vidmu lepa.
nova šolajo boste gledali sedanp učitelji kot up<.ko|eiKi. učenci kot odrasli lju-
dje.«
Dopisniški krožek ()*> Videm
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Alojz Kasimir je bil v slikar-
stvu samouk. To je brez pridrž-
kov zapisal na hrbtno stran veli-
ke vedute Ptuja, ki jo je slikal
dve leti (1892 - 1894). Slikar-
stvu se je posvetil šele z osemin-
dvajsetimi leti. Svojo pomanjklji-
vo izobrazbo je skušal nadome-
stiti z vztrajnim delom in natan-
čnostjo.
Leta 1899 je postal član na novo ustanovljenega Društva štajerskih
likovnih umetnikov. V društvo je bil včlanjen vse do smrti leta 1930.
Leta 1900 je s člani društva razstavljal itf se predstavil z dvema paste-
loma, dekliškim portretom in krajino ob Dravi.
Alojz Kasimir je leta 1882 zabeležil veliko poplavo, kakor jo je videl z
grajskega hriba. S skopimi potezami je nakazal najpomembnejše ptuj-
ske stavbe, oba mostova in hribovje v ozadju, prevladuje pa ravnina, na
široko zalita z vodo. Lavirano risbo hrani Pokrajinski muzej Ptuj (inv.
štev. G 1022 s). Fototeka kulturnozgodovinskega oddelka štev. F 1780.
Foto Mišo Koltak, 1982.
Kasimira poznamo predvsem kot vedutista, a je slikal in risal tudi
portrete. Ni jih veliko znanih, tudi njihova kvaliteta močno niha. Ver-
jetno sodi med najboljše ženski portret, ki morda predstavlja ženo Te-
rezijo. Iz nevtralnega ozadja in iz temnega oblačila izstopa obraz z
bogato pričesko. Portret visi v muzejski galeriji. Je signiran, ne pa da-
tiran, a ga lahko z zanesljivostjo postavimo v osemdeseta leta prejš-
njega stoletja.
Najbolj se je Kasimir izkazal pri slikanju vedut. Nastala jih je cela
vrsta. Slikal je poglede na znana evropska mesta, največ pa jih prika-
zuje Ptuj. Marjeta Ciglenečki
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (207)
Svvi^irov vozni red in
Jaserov dogovor s Huseinom
»Pošiljam Vam posnetek reklame za švicarsko letalsko družbo, v
kateri so me zmotile za moj jezikovni občutek trde oblike brez j za r:
Svvissairov, Svvissaira. Švicarji seveda nič ne znajo knjižne slovenšči-
ne, zato pa bi jo lahko znal tisti iz zastopstva te letalske družbe, k' je
prevedel Svvissairjevo reklamo (Ljubljana, Hotel Lev,. Vošnjakova i).
Druga rožica z iste grede je nedavni naslov v Delu, kjer je tudi Jaser
Arafat ostal brez blagodejnega j za r v odvisnih sklonih. Ali v sloven-
skem knjižnem jeziku ni pravila o tem j?« (A. T. iz Ljubljane.)
Z mehčalnim j so v slovenščini res določene težave. Nimajo ga
enozložnice (med redke izjeme spadata car ali far), pa tudi izpeljanke
iz glagolske podstave ga nimajo: govor -a, čar -a. Vse druge besede pa
tak r na koncu osnove samostalnikov moškega spola s končnico -o v
neimenovalniku načeloma mehčajo: gospodar -ja, Sever -ja, hudir -ja,
Vladimir -ja. Tudi prevzete besede ga poznajo, kakor nam pričajo
Schiller -ja, Kollar -ja, Mostar -ja, semafor -ja, Bospor -ja, Singapur
-ja.
Vendar je nekaj večzložnih besed, ki osnove ne podaljšujejo z j,
čeprav niso izpeljane iz glagola: tak primer so npr. sever -a, Madžar
-a, Alžir -a. Slovničarji so se pri pravilu o mehčanju preveč ozirali na
praslovanščino, tj. menili so, da naj bi se z j podaljševali samo tisti sa-
mostalniki, ki so v praslovanščini imeli t. i. mehki r (ali pripono s ta-
kim rj. Torej so nekako zavirali mehčanje povsod tam, kjer ni šlo za
take praslovanske besede (ali pripone). Vendar Slovencu na splošno
Schillera, Kramera, Mostara ipd. zveni trdo, in je te primere uravnal
po vzorcu kolar -ja. Sedaj je v knjižnem jeziku še nekaj omahovanja
pri nekaterih besedah iz angleščine, zlasti pa iz francoščine (prim. se-
mafor -ja/-a, Shakespeare -ra/-rja, Moliere -ra/-rja), toda na splošno j
vendarle zmagujejo mehkejše oblike z j.
Nemehčani r podpira poleg že omenjenega slovničarskega pred-
sodka pri Slovencih še to, da tak r tudi v severovzhodni Sloveniji ni
mehčan (prim. kolar -a, kar se uporablja za pokrajinsko stilno barva-
nje npr. v filmih). Seveda se tak nemehčani r vriva tudi tistim piscem,
ki niso Slovenci, pa slovensko pišejo ali govorijo (npr. zlasti časnikar-;
ji). Ta mehčalni rje znamenitost slovenskega jezika, zato ne ovirajmo^
naravnega mehčanja niti pri prevzetih besedah. J
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v
javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Repu-
bliška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
Priložnost za še
neuveljavljene avtorje
Zveza kulturnih organizacij Slovenije bo tudi letos pripravila že
14. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov, na katerem lahko sode-
lujejo pesniki in pisiUelji začetniki, ki svojega dela še niso izdali, ra-
zen v samozaložbi, in še niso bili uvrščeni med najboljše v dosedanjih
zaključnih republiških srečanjih pesnikov in pisateljev začetnikov.
Av torji morajo poslati svoje prispevke v slovenskem jeziku, napi-
sane s pisalnim strojem, lahko pa so vseh vrst proze, poezije in dra-
matike.
Napisani morajo hiti v treh izvodih in označeni s šifro, ki mora)
biti v posebni zapečateni ovojnici s podatki: ime iii priimek, točen na-'
slov, izobrazba, poklic, starost in šifra.
Prispevke morate poslati na ZkOS. Kidričeva 5. Ljubljana (za'
14. srečanje literatov) do 20. junija letos.
Prva predstavitev ho na območnih srečanjih, k, |ii> inido jeseni in
po/imi I9S5 S6 pripravile občinske /vc/c kulturrih organizacij. Naj-
boljši avtorji / območnih srečanj bodo sodelovali šc na republiškem
srečanju, ki bo marca 19S(i v (iradišč-ii v Slmcnskili gorican
mš<i
8 - NAŠI DOPISNIKI
30. maj 1985 - TEDNIK
Stran   Gremo na delo" pripravlja in ureja Center za obveščanje in propagando]
pri predsedstvu OK ZSMS Ptuj - vodja SMIUANA ČERNEZEL, člani MARJET-
ICA SLUGA, SUZANA MAJDIC, SILVESTER VUČAK, ANITA PEKLAR, JANKO
ARNUS, SERGEJA SORLI in IRENA HUNJET. Prispevka oddajte ali poiljite na
nniDv: OK ZSMS Ptuj, Trg MDB 1/11 (soba 20), 62250 PTUJ.
Seminar — oblika izobraževanja
Prav gotovo vam je že znano,
da je v torek, 14. in v sredo, 15.
maja, potekal v Ormožu seminar,
ki ga je organizirala OK ZSMS
Ptuj.
Seminarja se je udeležilo 85
mladih iz vseh osnovnih organi-
zacij, naše občine ter iz nekaterih
delovnih organizacij.
Namen seminarja je bil sezna-
niti mlade s temeljnimi nalogami
ter se pogovoriti o številnih pro-
blemih, ki jih nikoli ne zmanjka.
Na razpravah so se razvile zani-
mive teme. Mladi so o poteku se-
minarja prav gotovo že, ali pa še
bodo, poročali v svojih sredinah.
Na seminarju se seveda ni dalo
rešiti vseh težav, ker je dva dni
veliko, veliko premalo časa, ven-
dar pa so sprejeli številne sklepe,
ki bodo, upamo, tudi uresničeni.
Seminar je organizirala Komi-
sija za idejno politično delo pri
OK ZSMS Ptuj. O poteku in za-
ključkih seminarja sem povpra-
šala predsednico te komisije, Li-
lijano Ditrih.
— Kakšen je bil namen tega
seminarja?
»Ta seminar naj bi nam služil
kot priprava na konferenco Ob-
činske konference in da se mladi
seznanimo s temeljnimi naloga-
mi, ki so pred nami.
Pogovarjali smo se o proble-
matiki mladinskega prostovolj-
nega dela, o socialnem položaju
mladih, o mestu ZSMS v dele-
gatskem sistemu, skratka, o vseh
temah, ki spadajo v okvir priprav
na 12. kongres ZSMS. Vse aktiv-
nosti so potekale predvsem v tej
meri.«
— Ali so bili uresničeni vsi na-
meni in cilji tega seminarja?
— Namen je bil tudi to, da pri-
dejo mladi iz različnih krajev, se
spoznajo in pogovarjajo o delu v
svojih organizacijah in o teža-
vah, s katerimi se srečujejo. Mi-
slim, da so bili cilji popolnoma
doseženi.«
— O čem ste se pogovarjali na
razpravah?
»Danes je potekala zanimiva
debata okrog kadrovske proble-
matike. Ravno to je eden najbolj
perečih problemov.
Seminarje zelo primerna obli-
ka, da se seznanimo s takimi in
podobnimi težavami. Ce se bodo
mladi poznali in se seznanili, bo-
do tudi lažje uresničili zastavlje-
ne cilje. Med seboj si bodo lahko
pomnagali, zato pa je dobro, da
smo po dolgem času spet organi-
zirali seminar.«
— Nekateri so bili celo mne-
nja, da seminar ni bil potreben?
»Ne samo jaz, tudi drugi mi-
slijo, da je bil seminar potreben.
Mladi udeleženci so bili zelo
aktivni, sodelovali so in se odkri-
to izjasnili.«
— Očitali so vam tudi ceno in
predvsem to, da je seminar kar
med tednom?
»Mislim, da nam cene semi-
narja nihče ne more očitati. No-
bena cena ni predraga za izobra-
ževanje. Že v začetku so bile tudi
kritike na to, da je seminar pote-
kal v torek in sredo in smo se s
tem mladi izognili delu in izobra-
ževanju. Moram povedati, da
smo seminar najprej nameravali
pripraviti v petek in soboto, ven-
dar so tu nastale težave s prosto-
ri, s predavatelji . . .
Mislim, da ta dva dneva nika-
kor nista bila vržena vstran, saj
seminarja nismo pripravili z na-
menom, da bi mladi dva dni
manjkali v šoli in na delovnem
mestu, ampak da bi se izobraže-
vali.«
Toliko v obrazložitev tistim, ki
tega r.iso verjeli.     MARJETKA
Proqram mladinskih poletnih
srečanj — Ptuj 85
koncert ansambla»Quatebriga« iz Ljubljane (ob 20. uri na let-
nem prireditvenem prostoru)
25.6. in 27. 6.
tabor slovenskih mirovnikov (v kampu Ptujskih toplic)
26.6.
predstavitev knjižne zbirke ALEPH — Književna mladina Slove-
nije (ob 20. uri na letnem prireditvenem prostoru)
27.6.
nastop Plesnega gledališča iz Ljubljane (ob 20. uri na letnem pri-
reditvenem prostoru)
28., 29. in 30. 6.
tabor slovenskih ekologov (v kampu Ptujskih toplic)
28., 29. in 30. 6. '
predvajanje VESNA filmov (ob 20. uri v Ptujskih toplicah)
I. 7.
koncert ansambla »Epitaf« iz Litije (ob 20. uri na letnem prire-
ditvenem prostoru)
1., 2. in 3. 7.
tabor delovne skupine za duhovni razvoj mladih iz Ljubljane — du-
hovne delavnice — Vlado Šau, Marko Pogačnik (v kampu Ptujskih
toplic)
I. - 7.7.
razstava fotografij nagrajenca »ZLATA PTICA« (ot\orite\ 1.7.
ob 17. uri v Ptujskih toplicah)
1. - 7. 7.
razstava »Nove tendence v slovenski umetnosti« (otvoritev I. 7.
ob 18. uri v restavraciji Ribič)
2. 7.
Beltinški etnični ansambel (ob 20. uri na letnem prireditvenem
prostoru)
3. 7.
ŠKUC — video produkcija (ob 16. uri v Ptujskih toplicah)
4. 7.
koncert ansambJov »Center za dehumanizacijo«, »Džumbos« in
«Masker« (ob 20. uri na letnem prireditvenem prostoru)
5., 6. in 7. 7.
predvajanje VESNA filmov (ob 20. uri \ Ptujskih toplicah)
Vse napovedane prireditve se ponašajo s skupno lastnostjo:
VSTOPNINE NE BO!
O seminarju tudi druqače
To je novica! Torek, sreda- pouk odpade! Am-
pak, zakaj le? Zakaj ne bo treba v šolo? Seveda,
kaj pa drugega kot seminar! To bo žurka!
In res. Že z enourno zamudo smo se nastanili v
ormoškem hotelu B kategorije. Frajerji pa takšni.
Le kje je še takšna Občinska konferenca, ki bi si
lahko privoščila dvodnevni seminar sredi delovne-
ga tedna, v hotelu B kategorije? Malokje, če že je.
Ko smo se vsi skupaj le zrinili v našo sejno sobi-
co, smo začeli z že končno pričakovanim predava-
njem. Toda žal. Že prvo poročilo naše Lilijane je
bilo naravnost katastrofalno. Ker je zamuda očit-
no že v vsaki krvi zavednega Slovenca, se tudi
Gordana in Dušanka iz Ljubljane tega nista mogli
otresti. Zaradi tega smo že prvo točko našega urni-
ka morali spremeniti. Nič kaj lepega ni sledilo. Li-
lijana Ditrih je rekla: »Ker ste se lahko zaradi se-
minarja izmuznili pisanju matematične šolske,
vam to ne bo uspelo sedaj, ko vam bodo moji ko-
legi razdelili vprašalnik — tihe vaje. Zaradi pre-
majhnega števila nalog, jih lahko pišete skupin-
sko.«
Priznati moram (verjetno nisem edina), da je bi-
la naloga zelo zahtevna. Kot v marsikateri šolski
nalogi, je tudi v tej bilo nastavljenih nekaj »ha-
klov«. Ko se ustaviš pri prašanju, ali napisati Bo-
ris ali Igor ali Robert Cerne, je to že zelo pretres-
ljivo. Pri odgovarjanju na postavljena vprašanja si
jih je veliko pomagalo tudi s »švinglci«. Urno so
listali po pravilnikih in si na tak način pomagali
ustvarjati svojo inteligenčnost. Skupinskega, jav-
nega reševanja ni manjkalo.
Po tako »prešvicanih« razburljivih dveh urah,
ko smo vsi izgubili že skoraj vso energijo, ki smo
si jo prinesli na seminar, smo si privoščili nekaj
osvežitve — kosilo. Kosilo je bilo naravnost užit-
no, pijača zadovoljivo hladna. Spet polni — siti in
napiti smo se vrnili na predavanje. Tokrat sta med
nami bili že Gordana in Dušanka. Gordana nas je
prisrčno pozdravila z naslednjimi besedami: »Po-
vem vam, da se med vami zelo smešno poču-
tim . . .«
Po njenem »kratkem« uvodu smo začeli z deba-
to. Neicaj se jih je pošteno razgovorilo in so tako
preostale, ki so si privoščili nekaj poobednega po-
čitka, zbudili. Po napornih petih urah »čivkanja«
z dvema odmoroma so se predavanja prvega dne
zaključila. Naši želodčki so bili spet prazni, zato
smo vsi odšli na večerjo. Jedli smo spet kot grofje.
Po večerji smo se z vso žalostjo morali posloviti
od Gordane in Dušanke, ki sta se morali vrniti na-
zaj v Ljubljano. Mi — vsi ostali — smo se razšli
po svojih sobah. Potrebna je bila tudi nabava no-
čnega materiala za žurke.
Ko smo vsak po svoje rešili eno težavo, je takoj
sledila druga: kaj in kako obleči za v NA§ DIS-
CO? Ni bilo potrebno dolgo premišljevati. Zaradi
spoznanj, da se tuširati ne bomo mogli, saj so tuši
v večini pokvarjeni, smo se vsak po svoje kar nadi-
šavili. Potem se je začela zabava. Nič kaj dolgo se
nismo gledali iz kota v kot, kot je na nekaterih ple-
sih. Nikomur ni bilo nerodno. Skupaj smo zaple-
sali kolo in z njim tako dejansko »otvorili« naši
rajanje. Rajanje se je nadaljevalo dolgo v noč, do-
kler ni nastala eksplozija pri našem disco jokerju.
Razneslo mu je namreč vso »mašinerijo«. Prvi del
zabave je bil s tem končan. Tisti, ki so našli svojo
pot do sobe, so se kaj hitro zaprli vanjo. Ostali . ..
pa so morda peli tudi podoknice. Najbolj vztrajni
so nadaljevali s privatnimi žurkami. Mir je v hote-
lu zavladal v zgodnjih jutranjih urah. Rdeči telefo-
ni so zazvonili v sleherni sobi. Kdor se je zjutraj
zbudil, je seveda'dobil zajtrk in odšel na predava-
nje. Prisrčno dobro jutro so nam zaželeli tudi
COP—ovci s svojimi STEN-ČASI (stenskimi časo-
pisi). Ni kaj, mojstri pa taki! Marsikdo seje našel,
razbral iz njihovih del. Grdih pogledov določenih
posameznikov na uboge COP-ovce ni manjkalo.
Veliko je bilo takih, ki so si spanje privoščili kar
na predavanju, zato so bili »vici« Milana Cucka
sila dobrodošli. Takšen bla-bla ... se je nadaljeval
vse do kosila.
Po kosilu smo spet vsi na ves glas debatirali. Ko
je bila ura 16, se je sejna soba, kjer so potekala na-
ša predavanja, začela kar vidno prazniti. Ne vem
zakaj, vendar vsakemu se je tako strašno mudilo
domov. Na tem seminarju je kajpak bila sama
mladina. Zato tudi seminar ni potekal od jutra do
večera strogo resno. Res pa je, da ko smo delali,
smo delali, ko pa smo se »zezali«, smo se »zaza-
li«. Vsi pa smo na seminarju slišali kar smo priča-
kovali.
Seminar nam je napolnil na pol prazne glavice
in z novimi očmi sedaj gledamo na situacije, ki
vladajo v OO ZSMS.
Torej vidimo se na naslednjem seminarju, kjer
se bomo izobraževali in »žurirali«.
MOJCA
Mladi v ormoški občini
Na dvodnevnem seminarju v Ormožu smo skle-
pali tudi nova znanstva ter izmenjali izkušnje in
mnenja z dela na področju mladih. V ta namen
smo prosili za kratek pogovor predsednika OK
ZSMS Ormož Štefana Tr>tenjaka, ki je spregovoril
o delo\anju in problemih, s katerimi se mladi sre-
čujejo v njihovi občini.
V ormoški občini je 400 mladih, ki so povezani
v 48 osnovnih organizacij v delovnih sredinah v
osnovnih šolah. Od teh je aktivnih 35, druge so
akti\ne po obdobjih. Vzroke za nedejavnost iščejo
predvsem v vodstvih in vse več pozornosti posve-
čajo prehajanju osnovnošolcev v srednje šole, kjer
se stik z mladinci izgublja. Zato si prizadevajo us-
klajevati svoje lastne plane z načrti šol — pred-
\sem SŠC Ptuj, katerega obiskuje mnogo ormo-
ških mladincev.
Velik problem so prostori, zato so seje OK po-
poldne, mladinci pa se s prostovoljnim delom re-
šujejo finančnega problema, ki je tudi v tej mla-
dinski organizaciji zelo pereč.
Vse naštete ovire pa ormoške mladine ne omeju-
jejo pri aktivnosti. Pri svojem delovanju se nasla-
njajo na program RK ZSMS zraven tega imajo
oblikovan lastni plan dela.
Vključujejo se v razna društva, športna, kultur-
na, prosvetna, občinsko počitniška zveza pa pove-
zovanje z garnizonom v Ptuju m športnem po-
dročju ... in še mnogo drugega. Pri sodelovanju z
drugimi organizacijami in društvi jih ovira pred-
vsem velika oddaljenost in razcepljenost.
Najbolj aktivni so mladinci od 20—24. leta in
srednješolci 2. in 3. letnikov. Študentov je malo,
saj se s svojimi sredinami ne povezujejo. Udeležu-
jejo se tudi republiških in zveznih MDA, čeprav
tudi tukaj interes mladih upada. Večinoma se
odločajo za lokalne in mednarodne brigade.
Odločili so se tudi za pobratenje z Vrnjačko Ba-
njo iz Srbije, s katerimi uspešno sodelujejo.
Ormoška občina je pretežno kmetijsko območje.
Pojavlja se vse večji problem osamljenih kmetij,
kajti mladi se za kmetovanje redko odločajo. Pred-
vsem iz razloga, ker kmetije ne prehajajo v njihove
toke že ob samem prevzemu. Po drugi strani pa tu-
di njih trpinči velika brezposelnost. Mladi prav za-
radi tega zapuščajo domačo občino in se selijo v
večja mesta. Izseljevanje žele zajeziti z odpiranjem
novih delovnih mest, gradnjo novih objektov (Pe-
ko . . .).
Iz tega skopega opisa je razvidno, da je ormo-
ška mladina delovna, čeprav dosti mladih tudi tu-
kaj še zmeraj išče zapolnitev svojega prostega časa
v gostilnah ali kje drugje.
Mladina obiskuje in izdaja svoje lastno glasilo
»Koraki«. Povabili smo jih k sodelovanju z mese-
čnim prispevkom v naše glasilo, kar bi vzpostavilo
tesnejši stik in sodelovanje med obema mladinski-
ma organizacijama. Sergeja
TEDNIK —30, maj 1985
TELESNA KULTURA iN ŠPORT — 9
PIONIRSKA OLIMPIADA
Učenci osnovnih šol ptujske
občine so praznik mladosti pro-
slavili v petek. 24. maja, ko so na
stadionu Drave izvedli 2. pionir-
sko olimpiado. Potem ko so pa-
dalci ptujskega Aero kluba pri-
nesli na prizorišče zastave, je
pionirjem zaželel mnogo tekmo-
valnih uspehov in prijetno poču-
tje predsednik organizacijskega
odbora olimpiade Ervin Hojker.
Zatem je v imenu pokrovitelja,
skupščine občine Ptuj, predsed-
nik OK SZDL Anton Zoreč
odprl pionirsko olimpiado '85. V
imenu pionirjev je zaprisegla Ta-
nja Rozman v imenu sodnikov
pa Marija Šešerko. Zatem so
učenci iz Kidričevega, Cirkovc in
Ptuja izvedli zanimiv kulturni
program, nakar so se pričela at-
letska tekmovanja. Najboljši so
bili:
300 m pionirke: Lidija Vrabl
(T. 2.), Lidija Tumpej (F. O.),
Sonja Slodnjak (Dor.)
100 m pionirji: Mitja Žuran,
Branko Bezjak (T. Ž.), Borut Ša-
lamun (F. O.)
100 m pionirke: Neva Nahber-
ger, Alica Fekonja (T. 2.), Arle-
na Bosnar (F. O.)
600 m pionirji: Milenko Vnuk,
Vlado Koletnik (T. 2.), Zvonko
Rozman (Kid.)
600 m pionirke: Vilma Osojnik
(T. 2.), Marija Strelec (Vid.),
Mojca Vršič (F. O.)
60 m pionirji 5. in 6. razred:
MarjanOstroško (F. O.), Davorin
Zoreč (T. 2.) in Sebastjan Erha-
tič (Cirkov.)
60 mpionirke 5. in 6. razred:
Alenka Juršič (F. O.), Tanja Roz-
man (O. M.), Mihela Miki (T. Ž.)
60 m pionirji 3. in 4. razred:
Aleš Kokol (Kid.), Bojan Štrucl,
Sandi Planine (T. Ž.)
60 m pionirke 3. in 4. razred:
Damjana Petek, Vanja Kotar (T.
Ž.l Maja Cestnik (O. M.)
Štafeta 4 krat 200 m pionirji:
Tone Znidarič, Franc Osojnik,
(Boris Kidrič,)
Skok v daljino pionirji: Jani
Lah (F. O.), Zlatko Korez (Cir-
kov.), Gorazd Mlakar (T. 2.)
Suvanje krogle pionirji: Bo^an
Pucko, Gorazd Gavez (T. Z),
Franci Grabar (F. O)
Suvanje korogle pionirke:
Metka Vindiš (Cirkov.), Irena
Vesenjak (T. 2.), Vesna Kline
(Cirkul.)
Skok v daljino pionirke: Mari-
ja Mulec (Kidr.), Romana Do-
beršek (Cirkov.), Aleksandra Di-
movski (T. 2.)
Skok v višino pionirji: Gorazd
Kozjak, Sašo 2itnik (T. 2.), Bošt-
jan Meglic (Kidr.)
Skok v višino pionirke: Hedvi-
ka Korošak, Helena Podbreznik
(F. O.), Helena Meglic (T. 2 )
Met žogice pionirji: Dejan
Doki (O. M.), Miran Cafuta (T.
2.), Silvo Kurbos (F. O.)
Met žogice pjpnirke: Sabina
Drevenšek (T. Ž.), Andreja Me-
ško (Kidr.), Andreja Mlakar (O.
M.)
Teki so bili za številne gledalce najbolj privlačna disciplina.
Najboljši pionir je preskočil 170 cm!
Na olimpiadi so sodelovali
učenci petnajstih osnovnih šol,
med njimi tudi učenci osnovne
šole iz Koprivnice, ki so tekmo-
vali zunaj konkurence in dosegli
tudi nekaj vidnih rezultatov.
Olimpiado so poleg organizacij-
skega odbora uspešno organizi-
rali še Zveza telesnokulturnih or-
ganizacij. Izobraževalna skup-
nost, sodniški zbor ter osnovni
šoli Franc Osojnik in Tone 2ni-
darič, ki sta skrbeli za tehnične
zadeve. Pionirji pa so bili nad ta-
kim načinom proslavljanja svoje-
ga praznika navdušeni. Prepriča-
ni so, da bo postala pionirska
olimpiada tradicionalno srečanje
vseh osnovnošolcev ptujske obči-
ne,k sodelovanju pa želijo prite-
gniti tudi cicibane iz otroškega
vrtca in srednješolce. Prvi korak
v tej smeri so že storili, saj so
predstavniki Sveta za preventivo
in vzgojo v cestnem prometu na
olimpiadi podelili priznanja in
knjižne nagrade cicibanom in
pionirjem za spise in risbe na te-
mo varnost v prometu
Tekst: N. Dobljekar
Sliki: M. Ozmec
OBMOČNA
NOGOMETNA LIGA
V nedeljo
veliki derbi
v Kidričevem
Zaključek prvenstva v vzhodni
območni republiški nogometni
ligi je zelo zanimiv in negotov ta-
ko pri vrhu kot v spodnjem delu
lestvice. Naša ligasa sta v minu-
lem kolu dosegla polovični izku-
piček. Aluminij je v soboto go-
stoval v Pekrah in z domačo
enaisterico igral 1:1. Zadetek za
Kidričane je dosegel Koren. In
ker je Elkroj v Mozirju s 4:1 pre-
magal Partizana iz Slovenj Grad-
ca, |e Aluminij tako točko za
Mozirčani. Na lestvicah je sicer
obratno, ker tekma Elkroj — Po-
brežie, ki je bila prekinjena pri
rezultatu 1:1, še ni registrirana.
Bo pa gotovo 3:0 za Elkroj.
Odločitev o prvaku in no-
vem članu prve republiške liee
bo najverjetneje padla v nede-
ljo v Kidričevem, ko se bosta
pomerila Aluminij^ in Elkroj.
Domačini si od srečanja veliko
obetajo, še zlasti pa dober od-
ziv gledalcev, katerih podporo
bodo še kako- potrebovali.
Tekma se bo pričela ob 17.
uri.
Medtem ko se Aluminij bori
za vrh, pa gre Dravi za nohte, za
obstaneV v ligi. Z nedeljsko tek-
mo s Fužinarjem, ki se je konča-
la 2:2, so si mdžnosti nekoliko
gokvarili, vendar vse še ni izgu-
Ijeno. Srečanje na stadionu
Drava pred 100 gledalci ni bilo
privlačno, bil je to tipični derbi
ekip iz spodnjega dela lestvice.
Domačim so se sicer trudili, ne-
kateri — vsi namreč ne, vendar
je bilo to za dve točki premalo.
Vsi zadetki so padli v drugem
polčasu. Povedli so domačini z
avtogolom Šarta. Isti igralec je
nato izenačil v 64. minuti pa so
fostje povedli. Domačini so toč-
o rešili iz enajstmetrovke, ki jo
je zanesljivo izvedel Hvaleč. Ve-
liko zaslug za izgubljeno točko
ima domača obramba, ki je igra-
la zmedeno in so imeli gostje še
veliko zrelih priložnosti. Res je,
daje tudi Drava imela veliko pri-
ložnosti, zato je delitev točk Kar
pravšnja. V mladinski predtekmi
so dpmačini s 6:3 premagali Mu-
ro. Štiri zadetke je dal Arteniak,
po enega pa Zmazek in Lah. 1. k.
ROKOMETNE LIGE
Člani Ormoža so gostovali v Šoštanju, kjer jih je vodilna ekipa prve repu-
bliške lige premagala z 39:27. Ormožani so nastopili brez poškodovanega vra-
tarja Gaberca. Člani Drave so v dnigi republiški ligi gostovali na Ravnah in z
domačim Fužinarjem izgubili z 22:35, Velika Nedelja pa je doma z 20:17 odpra
vila Bakovce in ostaja v spomladanskem delu še edina neporažena ekipa. Mla-
dinci Drave so v Mariboru premagali domači Branik z 32:14, mladinke pa so
igrale 17:17 na Ravnah. Članice Drave so bile v Vojvodini, v Malem Idjošu,
kjer so na mednarodnem turnirju osvojile drugo mesto. Ik.
Osnovna iola Slovenjegoriike čete Juriinci objavlja za šolsko leto
1985/86 prosta dela in naloge:
— 1 UClTEUA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas;
— 1 UClTELJA UKOVNE VZGOJE (dopolnjevanje z drugim predme-
tom) za nedoločen čas:
— 1 UČITELJA ZA MATEMATIKO za    določen čas (nadomeščanje za
čas porodniškega dopusta);
— 1 UČITELJA ZA SLOVENSKI JEZIK (dopolnjevanje z SH in SN- v
5. in 6. razredu) za določen čas — eno šol leto.
Pogoji: ustrezna višja izobrazba z opravljenim strokovnim izpitom.
Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh po objavi razp>isa.  .
Ravnateljstva osnovnih iol Olga Meglic, Franc Osojnik in
Tone Znidarič Ptuj obveičajo starše, da bo vpis otrok v
prvi razred za iolsko leto 1986/87
V sredo, 5. junija in v četrtek, 6. junija 1985 od 9. do 12.
ure in od 13. do 17. ure
v prostorih navedenih šol
Vpisovali bomo otroke rojene v letu 1979 in v januarju in februarju
1980 Vpisovali bomo tudi otroke, ki bodo do 1 septembra 1986
stari 6 let Pri teh otrocih bo komisija za sprejem novincev ugoto-
vila njihovo zrelost za sprejem v 1. razred
Starši naj k vpisu pripeljejo ..,rok'a ter prinesejo s seboj njegov iz-'
pisek IZ rojstne matične knjige m otrokovo matično številko obča-
na
Vsaka šola bo vpisovala otroKe u -v^,;ya šolskega okoliša. Po
vpisu bo po potrebi opravljena prerazporeditev otrok, tako da bo-
do vse tri šole enako obremenjene
Ravnateljstva šol
MEDOBČINSKA GOSPODARSKA
ZBORNICA ZA PODRAVJE MARIBOR
MARIBORSKA TURISTIČNA ZVEZA MARIBOR
OBRTNA ZDRUŽENJA V PODRAVJU
razpisujejo
NATEČAJ
za turistične spominke Podravja
Izdelki morajo ustrezati naslednjim kriterijem:
1. izvirnosti glede na tradicijo podravske regije
2. možnosti tehnološke izdelave v serijah
3. imeti morajo uporabnost oz. oblikovno-estetsko vred-
nost (turistični spominek)
Udeleženci natečaja morajo izdelek predložiti do 1. 8.
1985 MTZ, Grajski trg.
Izdelke bo ocenila strokovna komisija in najboljše izdelke
nagradila.
Zlata rokavica Sandiju
Turku
v športni dvorani Mladika je bila v organizaciji BK Ptuj revija
najboljših slovenskih boksarjev. Vzorno pripravljeno tekmovanje si je
ogledalo nad 300 gledalcev. Videli so kvalitetne boje, izidi pa so na-
slednji   —   muha:   Ferhatovič  (Lj)—Mlakar (Ptuj)  2:0,  Bajevič
Tudi peto tekmovanje za Zlato rokavico je bilo dobro obiskano (foto M.
Ozmec)
(Lj)—Vidovič (Ptuj) 0:2 (rsc), peresna: Jamar (Mb)—Beganovič (Var)
2:0, Rajh (Mb)-Malbašič (Ce) 2:0, Kneževič (Ce)-Rimele (Ptuj) 0:2
(diskv.), velter: Imamovič (Hr)—Šmigovič (Var) 0:2, Grgič (Hr)—Pre-
nar (Var.) 0:2, polsrednja: Tahirovič (Hr)—Brajko (Lj) 0:2, Mere
(MB)—Sekanovič (Var) 2:0, (predaja v 1. rundi), Poš (MB)—Hukano-
vič (Ce) 2:0 (poškodba), Kariški (Lj)-Turk (Ptuj) 0:2, poltežka: Jaku-
povič (Hr)—Muršič (Ptuj) 0:2, (diskv.), težka: Mitič (Lj)—Perkovič
(Ce) 2:0, Znidarič (Var)-Majetič (Lj) 0:2.
Komisija je soglasno ocenila, da je za lepo in kvalitetno boksanje
peto zlato rokavico osvojil Aleksander Turk, ki je prejel tudi prehod-
ni pokal mesta Ptuj.
Milan Zupane
Zmaga in osebni rekord
Šešerkove
v soboto in nedeljo je bilo v Mariboru, na stadionu Poljane, fi-
nale v tekmovanju za atletski pokal Slovenije. Nastopilo je 250 atle-
tinj in atletov, med njimi tudi iz ptujskega atletskega kluba. Izjemno
uspešno je nastopila Marija Šešerko, ki je zmagala v skoku v daljino z
osebnim rekordom 583 centimetrov. Mirko Vindiš je nastopil v dveh
disciplinah, seveda v najdaljših. V teku na 5 tisoč metrov je bil drugi
za Miklavžino iz Titovega Velenja, zaostal je za slabe tri sekunde, v
enkrat daljši disciplini, torej na 10 kilometrov, pa je bil tretji — štiri
sekunde in pol za Rozmanom iz Celja in Miklavžino. V teku članic na
tri tisoč metrov je Marija Vindiš, povratnica na atletske steze, osvojila
šesto mesto s precejšnim zaostankom, kar pa je glede na večmesečno
odsotnost tudi razumljivo. , Ik.
10 - ZA RAZVEDRILO
30. maj 1985 - TEDNIK
TEDNIK 30- »"aj ^985
OGLASI IN OBJAVE -11
Velika tombola v Gerečji vasi
Velika tombola v Gerečji vasi
je minulo nedeljo, 26. maja, po
oceni pritegnila blizu 10 tisoč
obiskovalcev od blizu in daleč.
Celo iz Krapinc in Varaždina v
sosednji republiki so prišli, da o
Mariborčanih, Celjanih in Lju-
bljančanih ne govorimo. Vaška
skupnost Gerečja vas je v sodelo-
vanju z domačim gasilskim dru-
štvom in mladino tombolo dobro
pripravila in tudi izvedla. K
uspehu pa je svoj delež prav go-
tovo prispevalo tudi prijetno, ne
preveč soparno vreme.
O izkupičku še nimamo poda-
tkov, pohvale vredna pa je odlo-
čitev Gerečanov, da bodo s pri-
služenim denarjem uredili vodo-
vod in telefonsko napeljavo v va-
si.
Napetost igralcev tombole se
je stopnjevala od šestnajste ure
Travnik v Gerečji vasi je bil dobesedno preplavljen z množico igralcev
tombole, ki so nestrpno čakali na vsak novi udarec gonga, (foto: M. Oz-
mec)
naprej, ko so na oder začeli pri-
hajati prvi obiskovalci z izpolnje-
no eno vrsto izžrebanih številk.
Višek pa je dosegla tombola po
devetnajsti uri, ko so prišli na
oder štirje srečni lastniki pravil-
no izpolnjenih polnih tombol-
skih lističev, ki so prejeli glavne
dobitke. Najsrečnejši je bil prav-
gotovo Martin Voda z Mestnega
vrha, ki je izžrebal glavni dobitek
- traktor IMT 560; Alojz Pukl
iz Ptujske ceste v Mariboru je iz-
žrebal traktor Tomo Vinkovič;
Ignac Ducman je izžrebal osebni
avto Lada 1300 S; Silvo Majer iz
Prepolj pa osebni avto Fiat 750
LE. Poleg tega so obiskovalcem
razdelili še več sto vrednih in
manj vrednih — a vendar z vese-
ljem sprejetih dobitkov.
.    M- Ozmec
S sobotnega nastopa (foto KOSI)
Koncert ob desetletnici
Kot poroča naša dopisnica Marjetka Sluga, je bil v soboto v dvo-
rani doma Franca Osojnika na Grajeni koncert moškega pevskega
zbora domačega prosvetnega društva, s katerim so pevci obeležili svo-
jo desetletnico delovanja.
»Začeli smo skromno, z dvanajstimi pevci, danes pa nas je deset
več. Ves čas nas vodi Ladislav Pulko, ki seje skupaj z nami trudil, da
smo s povečevanjem števila pevcev pridobivali tudi na kvaliteti naše-
ga petja. Program je že zahtevnejši in težji, kar priča, da smo v tem
obdobju vendarle nekaj dosegli in da smo prehodili tudi pot tiste os-
novne glasbene vzgoje, ki je nismo imeli.
Veseli smo, da imamo danes v zboru precejšnje število mladih
članov. Bili smo takorekoč brez basov. Praznino smo izpolnili in kar
osem članov zbora je mlajših od 25 let.kar tudi zelo pomlajuje »naše
poprečje,« nam je na kratko predstavil desetletno delo zbora njegov
jjredsednik Štefan Jurančič, ki je še dodal, da bi radi še več pevcev, ki
bi bili voljni prepevati v zboru. Do poletnih počitnic pa bodo nastopi-
li še na srečanju zborov v Ormožu — 9. junija in 23. junija na sreča-
nju zborov v Stični. mš
Cicibani SO
tekmovali
Vzgojno varstveni zavod Ptuj je
skupaj z Zvezo telesno-kultumih or-
ganizacij občine izvedel spomladan-
ski kros za cicibane iz vseh svojih
enot in male šole. Sodelovalo je 1100
otrok srednjih in starejših skupin.
Najboljša je bila ekipa enote Potrče-
va 9, druga je biia ekipa enote Raiče-
va 12, tretja pa ekipa enote Med vrti
1.
Najboljši posamezniki so bili Rado
Stropnik, Boštjan Krajnc in Marko
Kramberger.
N. D.
Najboljši tekmovalci so prejeli priznanja, (foto M. Ozmec)
ViDograd terja delo od rane pomladi do pozne jeseni.
(Foto: JOS)
... bom trsek sadil
Na strmem rebru so kopali z moti-
kami kot krti, na posebnih nosiiih to-
vorili hlevski gnoj in sadili najbolj
žlahtno rožo naših krajev — vinsko
trto. Čeprav je bila nedelja, si niso
privoščili počitka. Le po kosilu so po-
sedeli malo dlje kot običajno ...
Takšen delovni utrip smo zabeležili
pri Brumnovih v Koreni, ki tam gra-
dijo hišo in bi radi, še preden se bodo
preselili iz Maribora, imeli urejen tu-
di vinski vrt. Naš človek je pač nave-
zan na gorico, ki mu ponuja v prvi vr-
sti trdo delo in garanje in šele potem,
če ni pozebe, toče in drugih nevšečno-
sti, tudi nekaj prihodka, veselja in
užitkov ob tisti znani pesmi En hrib-,
ček bom kupil, bom trsek sadil...
JOS
Vlado Djurica na
državno
prvenstvo
Na Ravnah na Koroškem je
bilo v soboto deveto republiško
srečanje mladih tehnikov in ta-
bornikov pod skupnim naslo-
vom: MLADI TEHNIKI ZA
ZNANJE IN TEHNIŠKO
USTVARJALNOST. Tokrat smo
bili priča še večji množičnosti,
kar potrjuje uspehe v prizadeva-
njih, da bi množično tehnično
kulturo še bolj razmahnili po
vsej Sloveniji. Obdobje računal-
ništva in njegovo uveljavljanje
tudi doma nam daje vse možno-
sti, da to tudi storimo. Mlade ta-
bornike in tehnike je pozdravil
Marjan Orožen — predsednik
slovenskih sindikatov, ki je v
svoji pozdravni besedi posebej
naglasil težnjo po še večji uvelja-
vitvi tehnične kulture med mladi-
mi.
Ob srečanju pod Uršljo goro
so pomladi pripravili tudi zani-
mivo razstavo svojih izdelkov,
pri delu pa so se izkazali številni
mladi izumitelji, modelarji, zma-
jarji, raketarji in drugi — skupno
v osemnajstih različnih discipli-
nah. V lovu na lisico imamo tudi
Ptujčani svojega prvaka, to je
Vlado DJURICA iz osnovne šole
Franc Osojnik, ki nas bo zasto-
pal na podobnem zveznem sreča-
nju. Čestitamo. mš
ČRNA KRONIKA
V tednu od 21. do vključno 28. maja so miličniki postaje milice Ptuj
in oddelkov posredovali v petih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili
eno smrtno žrtev, dve osebi sta bili huje. dve pa lažje telesno poškodova-
ni. Vzroki nesreč so bili: neprimerna hitrost, izsiljevanje prednosti in ne-
previdna vožnja. Materialna škoda na vozilih je tokrat ocenjena na okoli
100 tisočakov.
SMRT MLADEGA VOZNIKA
Do zelo hude prometne nesre-
če je prišlo v nedeljo, 26. maja,
ob 2.30 zjutraj na lokalni cesti v
Mostju. Voznik osebnega avto-
mobila Srečko Zupanič je peljal
iz smeri Juršinc proti Ptuju. Za-
radi neprimerne hitrosti ga je z
vozilom v desnem ovinku začelo
zanašati v levo. zaradi česar je
zapeljal na levo bankino ter trčil
v ograjo mostu z levim bočnim
delom vozila. Pri tem je dobil ta-
ko hude poškodbe, da je umrl po
prevozu v bolnišnico. Hude po-
škodbe je dobila tudi sopotnica
Bojana JPavlin iz Juršinc, lažje pa
sopotnik Roman Mulej iz Goriš-
nice. —OM
Kmetijski kombinat Ptuj
zmagovalec športnih iger Emone
Za dan mladosti so bile v Čatežu 12. tradicionalne športne igre SOZD
Emona Ljubljana, katerih se je udeležilo 18 DO in TOZD s preko 1000 šport-
niki. Med njimi tudi KK Ptuj in Merkur Ptuj. Veliki uspeh so dosegli tekmoval-
ci Kmetijskega kombinata Ptuj, ki so osvojili v vseekipni uvrstitvi prvo mesto.
Ker se jim je to posrečilo odkar sodelujejo na teh igrah že tretjič, so prejeli v
trajno last tudi prehodni pokal. Kombinat Ptuj je dosegel prvo mesto v krosu
pri moških in ženskah, v vleki vrvi v obeh kategorijah in pri streljanju v ženski
konkurenci. Drugi so bili v streljanju pri moških in šahu, tretji pa v obeh kate-
gorijah pri plavanju.
Med posamezniki pa so osvojili kar devet medalj. Zlata je pripadla v krosu
Štefanu Zadravcu in Marjanu Kovačecu, srebro sta si pritekli Marija Vindiš in
Gabrijela Bah, bronasto odličje pa Slavica Murko. V plavanju sta sprejela sre-
brno odličje Elza Gregorec in Franjo Rozman, bronasto pa si je priplaval Beri
Dobljekar. Irena Lešnik je v streljanju osvojila bron. V ekipni konkurenci so
tekmovalci KK Ptuj osvojili devet pokalov.
OP
Prva jurčka v našem
uredništvu
Roman s svojima jurčkoma, redkima trofejama za ta čas. Foto: MŠ
V petek zjutraj nam, je Roman Tašner, doma iz Rogoznice — An-
želova 42, prinesel v uredništvo velika in lepa jurčka-dvojčka, ki ju je
našel 22. maja okrog 17.30 ure v goTdu med cestama proti Destrniku
in Trnovski vasi.
Jurčka s temno rjavima klobukoma sta kot kaže nameravala po-
kukati iz zemlje že lansko jesen, pa se je nekaj zataknilo pri njunem
»rojstvu« in sta šele sedaj, v topli in sončni pomladi pogledala na ta
naš ljubi svet... rnš
osebna kronika
Rodile so:
Darinka Ziernicky, Kogejeva
pot 4 — Alexa; Kristina Cafuta,
Rogaška cesta 2 — Natašo; An-
gela Ornik, Slovenja vas 68 —
Petro; Marta Cvetko, Gregorči-
čev drevored 13 — Mirjano; Jo-
žica Kmetec, Svrženjakova 5 —
deklico; Silva Cimerlajt, Tomaž
16 — Jana; Dragica Krajnc, Lo-
vrenc na Dr. polju 85/b — dekli-
co; Nada Arbeiter, Pristava 33
— Ksenijo; Lidija Lukman, Sre-
dišče, Slovenska cesta 11 — Da-
vida; Nevenka Brenholc, Ivanj-
kovci 85 — Jasmino; Gabriela
Gril, frasova 6 — Majo; Angela
Ivančič, Turški vrh 97 — dečka;'
Jožica Ilešič, Hvaletinci 3 — de-
čk,a; Andrejka Bratuša, Formin
43 — Ervina; Verica Svenšek, Ja-
blovec 7 — Andrejo.
Poroke:
Janez Liponik, Markovci 23 in
Ljudmila Kunčnik, Markovci 45;
Denis Mohorič, Krčevina pri
Vurberku 125 in Alenka Polaj-
žer, Draženci 36/a; Andrej Saj-
ko, Arbeiterjeva 10 in Jožefa Je-
za, Arbeiterjeva 10; Andrej Tan-
coš, Terbegovci 42 in Jožica
Žmauc, Zagorci 25; Ivan Horvat,
Kicar 111 in Slavica Braček, Dr-
betinci 45; Damijan Lončarič,
Sp. Gorica 12 in Marjeta Lah, Ši-
kole 36; Anton Atnuš, Maribor,
Masarykova 18 in Terezija Hed-
žet, Maribor, Masarykova 18;
Miran Čeh, Zabovci 59 in Marija
Tili, Kicar 48; Stanislav Vindiš,
Apače 7 in Tatjana Štrafela, Zi-
herlova ploščad 19; Slavko Bren-
čič, Ul. Jožefe Lacko 32 in Irena
Lah, Ziherlova pl. 10; Anton
Horvat, Draženci 54 in Martina
Kmetec, Videm pri Ptuju 66;
Branko Kokol, Maribor, Sarajev-
ska 5 in Marija Mihelič, Grajenš-
čak 51/a; Franc Žunko, Slovenja
vas 60 in Irena Rodošek, Čermo-
žiše 69; Marjan Vrabl, Žabjak 16
in Sonja Pann, Dornava 45; Jo-
žef Lorber, Stoperce 19 in Dragi-
ca Beranič, Sestrže 37; Ivan
Habjanič, Moškanjci 100 in Joži-
ca Rižnar, Strmec pri Polenšaku
3; Stojan Drevenšek, Jadranska
7 in Irena Mihačinovič, Vošnja-
kova 3; Danijel Zavratnik, Josip-
dol 1 in Zdenka Vindiš, Sp. Le-
skovec 10; Dušan Cvetko, Or-
mož, Ul. heroja Megle 5 in Joži-
ca Skledar, Kočice 69; Bojan
Mesaric, Vičavska pot 3 in Da-
niela Kamenšek, Vespazianova
3; Andrej Janžekovič, Čufarjeva
13 in Verica Vrabič, Čufarjeva
13; Jožef Zavec, Mala Varnica
17 in Marija Topolovec, Vel.
Varnica 81; Edi Leskovar, Skr-
blje 3 in Gabriela Gajser, Skrblje
6; Janez Brunčič, Trnovski vrh
30 in Vesna Kokol, Trnovski vrh
30.
Umrli so:
Marija Zorko, Kicar 24, roj.
1929, umrla 19. maja 1985; Tere-
zija Rakovec, Kog 15, roj. 1898,
umrla 20. maja 1985; Neža Fran-
gež, Cirkovce 69, roj. 1920, umr-
la 19. maja 1985; Janko Erhatič,
Cvetkov trg 5, roj. 1926, umrl 21.
maja 1985; Rozalija Ilec, Potrče-
va 28, roj. 1905, umrla 24. maja
1985; Terezija Vrtič, Krempljeva
8, roj. 1897, umrla 24. maja 1985;
Terezija Kuhar, Podvinci 27, roj.
1910, umrla 16. maja 1985.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno In
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK 62250 PTUJ, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99.
Ureja uredniški kolegij, ki ga
sestavljajo vsi novinarji zavo-
da, direktor In glavni urednik
FRANC LAČEN, odgovorni
urednik LUDVIK KOTAR, teh-
nični urednik ŠTEFAN PUS-
NIK, novinarji: Jože Bračič,
Nevenka Dobljekar, Franc
Fideršek, Majda Goznik, Mar-
tin Ozmec in Marjan Šneber-
ger. Uredništvo in uprava
Radio-Tednik, telefon (062)
771-261 in 771-226. Celoletna
naročnina znaša 1000 dinar-
jev, za tujino 1900 dinarjev.
Žiro račun SDK Ruj 52400-
603-31023. Tiska ČGP Večer
Maribor. Na podlagi zakona o
obdavčevanju proizvodov in
storitev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za
katere se ne plačuje temeljni
davek od prometa proizvo-
dov.