■ o
i>í :o
!o
¡p^
Ptuj, petek, 10. septembra 2010
letnik LXIII • št. 70 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Po naših občinah Kidričevo • Je
strah domačinov res nepotreben?
O Stran 7
Ormož • Ne za bio-plinarno v obrtni coni - bo pa čez cesto
O Stran 9
Po Sloveniji
8	v •
. srečanje upokojencev Sp. Podravja • Ne za
politike, volijo naj se RADIOPTUJ poštenjaki!
^	89,8-98,2-ICH3
O Stran 2
TEHNIČNI PREGLEDI
*	osebna in tovorna vozila
*	traktorje
*	motorna kolesa
*	priklopna vozila in avtobuse
*	kontrola tahografov
REGISTRACIJA
SKLEPANJE ZAVAROVANJ
Brezplačni preventivni pregledi vsak dan od 7.00 do 19.00 ure, sobota od 8.00 do 13.00 ure.
NOVO «a Ptuju
Eve ptuj
a cesta 7a, Ptuj i: 02/ 787-1030
Štajerski
Spodnje Podravje • Ohladitev nas je presenetila
Zadišalo je po hladni jeseni
Medtem ko smo še pred dvema tednoma godrnjali zaradi dolgega, vročega in soparnega poletja, nas je sredi prejšnjega tedna presenetilo deževje, ki je povzročilo nenadno ohladitev.
In tako je prej kot običajno zadišalo po hladnih jesenskih dnevih in še hladnejših nočeh. Kot kaže, je letos spet prišel do veljave star vremenski pregovor, ki pravi, da »mala maša za suknjo vpraša«. Mala maša pa je bila v sredo, 8. septembra, ko so se nočne temperature že spustile pod 10 stopinj Celzija. Tako hladno je postalo, da so marsikje prvič v novi sezoni že zakurili. Ker so tekoča goriva iz dneva v dan dražja, se vse več gospodinjstev odloča za ogrevanje s klasičnimi gorivi. Bolj kot premog so ponovno prišla do veljave stara dobra drva. A preden jih spravimo v klet, je treba deblo požagati, nato razžagati na metrske kose, te nakalati na polovičke, za nameček pa nato še nasekati na drva. Včasih je bilo za ta proces potrebno več oseb in tudi več dni, danes pa sta očitno dovolj dva, kot pri Zupaničevih v Markovcih, in seveda sodoben stroj, ki vse to opravi sam.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Po prvem septembru J Podravje • Kje vse se zatika pri kanalizaciji
Razmere vse bolj alarmantne ...
Trenutno stanje v slovenskem zdravstvu je po besedah Darka Jazbeca, predstavnika Fidesa v ptujski bolnišnici, alarmantno. Ker v zadnjem času pri nas štejejo samo operacije in ročne spretnosti, se ta kriza razmer ne prikazuje navzven in zato tudi ne pozna.
Prva faza pod streho, druga zelo vprašljiva
Medtem ko se prva faza skupnega projekta v konzorcij združenih sedmih občin pod naslovom Zaščita podtalnice Ptujskega in Dravskega polja po občinah v večini uspešno zaključuje, bo veliko več težav, kot zdaj kaže, z izvedbo druge faze. Vlada oz. okoljsko ministrstvo namreč krepko (finančno) klesti prvotno postavljen plan izgradnje kanalizacijskih omrežij.
»V ptujski bolnišnici smo za zdaj odpovedali programske operacije, nekaj operative na ginekološkem oddelku, na ostalih odddelkih pa so zmanjšani obsegi in storitve v določenih ambulantah, predvsem diagnostika. To se dogaja, kljub temu da vsi kirurgi delamo čez 200 ur. Rad bi poudaril, da so stvari na robu strokovne sprejemljivosti in možnosti še naprej odgovorno opravljati zdravniško delo. Na oddelkih so kaotične raz-
mere, predaje službe so štafe-tnega značaja, pri takem načinu dela se je izgubil sobni zdravnik, ni več timske obravnave pacienta, ker so timi razbiti, postavljeni smo kot figure na šahovnici na različna delovišča,« izpostavlja Darko Jazbec, ko opisuje razmere v slovenskem zdravstvu po 1. septembru. Mogoče to še ni tako izrazito v ptujski bolnišnici kot v kliničnem centru.
O Stran 5
Doslej so izgradnjo svojih kanalizacijskih sistemov uspešno zaključili v občinah Haj-dina, Gorišnica (prva faza), Kidričevo, pri koncu so tudi v občini Starše, medtem ko je prenova in dogradnja ptujske centralne čistilne naprave v zaključnih delih. V drugi fazi naj bi se po prvotnem planu gradilo kanalizacijsko omrežje v Markovcih, v podravskih vaseh občine Gorišnica s čistilno napravo v Forminu, sistem v Vidmu s čistilno napravo in kanalizacijsko omrežje v Pod-vincih ter Grajeni (MO Ptuj).
Kot je povedal koordinator projekta, ki dela na njem že od vsega začetka pred nekaj leti, Jernej Šomen s ptujskega Komunalnega podjetja, brez večjih ali manjših zapletov po občinah seveda ni šlo, vendar se je večinoma vse končalo dobro. Veliko, veliko več težav kot s prvo, pa je pričakovati v
drugi fazi izvedbe, v katero so ob ptujski vključene še občine Markovci, Gorišnica in Videm. Za drugo fazo izvedbe je namreč na voljo le 12 milijonov evrov državnega in evropskega denarja, ocenjena vrednost vseh potrebnih del pa je 100 % višja, 24 milijonov evrov.
O Stran 3
rz
www.ce-sejem.si
43. M©S
Celjski sejem d.d., Celje
MEDNARODNI OBRTNI SEJEM
1
CELJE, 8.-15. SEPTEMBER 2010
Moškanjci • 8. srečanje upokojencev Spodnjega Podravja
Ne za politike, volijo naj se poštenjaki
Dobrih 1000 upokojencev, članov 42 društev upokojencev iz 19 občin, ki se združujejo v Zvezo društev upokojencev Spodnjega Podravja, se je minulo nedeljo zbralo na že osmem tradicionalnem srečanju.
Predsednica ZDUS Mateja Kožuh Novak je v ognjevitem nagovoru povedala veliko krepkih in prejela prav toliko spontanih aplavzov okrog 1000 zbranih upokojencev.
V kulturnem programu je nastopilo precej skupin iz različnih društev upokojencev; na posnetku pev-sko-glasbena skupina iz Velike Nedelje.
Foto: SM
Foto: SM
Zbrane je najprej pozdravil predsednik ZDUP Franc Koderman, nato pa je besedo predal častni gostji, predsednici Zveze društev upokojencev Slovenije Mateji Kožuh Novak, ki je s svojim govorom dodobra segrela ozračje v polni dvorani. »Smo pomemben del slovenske družbe, čeprav nas neprestano dajejo v nič in nam jemljejo pokojnine. Mladi so imeli zdaj 20 let možnost pokazati, kaj znajo in zdaj vidimo, kje smo in kam smo prišli, ker niso upoštevali naših izkušenj in modrosti. Slovenija je v hudi stiski. Naši politiki so, namesto da bi ohranjali delovna mesta, našo državo razprodali. Skrajni čas je, da takšno početje preprečimo in ta naloga je na nas, čeprav ne tudi za nas, ker mi navsezadnje odhajamo. Razprodajo in uničenje države moramo preprečiti zaradi naših otrok in vnukov, ki bodo živeli v preklemano borni državi, če ne bomo nekaj spremenili! Treba je vedeti, da so pokojnine zelo
pomemben ekonomski vir preživetja države; upokojenci praktično 98 % pokojnine dajemo nazaj na našem trgu, poleg tega smo prvi, ki z njimi pomagamo mladim pri preživetju, ko iščejo službe. Pokojnine so zaslužen del povprečno 33-letnega dela in varčevanja vsakega zaposlenega in so hkrati pomemben vir plač naših otrok in vnukov. To pa vse vlade zadnjih 20 let pozabljajo! Zato siromašiti upokojence po-
meni siromašiti cele družine in to je zelo narobe! Točno to dejstvo dopovedujem tudi Pahorju ves čas; da če hoče osiromašiti upokojence, bo osiromašil tiste, ki edini vedno priskočimo na pomoč mladim v stiski! Žal smo zdaj spraznili naše prihranke in žal prihaja čas, ko morajo otroci plačevati za nas. Tisti, ki imate svojce v domovih upokojencev, veste, kako tragično je, ker 50 % slovenskih upokojencev ne more več plačevati javnih domov, 80 % pa ne zasebnih domov. In še gradijo zasebne domove in tako načrtno delijo Slovence na bogate in revne. To se mi zdi katastrofa in kot kaže, bodo stiske še večje. Zato je toliko bolj pomembno, da se zavedamo, da smo največja skupina prebivalcev države in zato bodo skušali našo moč zlomiti s tem, da nas razdružijo, ker se nas počasi začenjajo bati. Polagam vam na srce, ne dajte se zmani-pulirati, ostati moramo skupaj in imeti res svoje zastopnike v parlamentu, ne pa zastopnike nekih političnih strank!«
Na volitvah za poštenjake in ne za politike
Grmenje Kožuh Novakove z govorniškega odra, ki ga je kar nekajkrat prekinilo navdušeno ploskanje in vzklika-nje zbranih, pa se s tem še ni končalo. Dotaknila se je tudi bližajočih se lokalnih volitev: »Vse naše stranke so se nekako izpele in nikakor se jim ne smemo pustiti varati še naprej. Na lokalnem nivoju moramo voliti tiste ljudi, ki jih poznamo, za katere vemo, da bodo resnično delali za nas in naše otroke. Osnovna vrlina politika, pravzaprav zahteva je, da svoj lastni in-
teres podvrže interesu svojih volivcev. Mi pa imamo takšne politike, ki koristijo denar in informacije za svoje posle, za svojce in zase. Prav, naj delajo tako, ampak ne kot voljeni predstavniki ljudstva, ampak kot podjetniki! Takšen človek med politiki nima kaj iskati! Zato se ozrite okoli sebe, dogovorite se in izberite ter volite prave ljudi. Takšno možnost imamo le vsake štiri leta in treba jo je izkoristiti! Naj za naše politične predstavnike veljajo le pošteni ljudje! Dovolj je nepoštenja, zaradi katerega so danes ljudje še nagrajeni! Ta začarani krog je treba prekiniti in očitno bo to treba narediti od spodaj navzgor, saj so naši najvišji politiki, kot se že javno piše, 'zlizani' s kapitalom!« Novakova je ob koncu še povedala, da se ji zid čisto prav, da so župani tudi poslanci, saj so veliko boljše seznanjeni z dejanskim stanjem in problematiko v svojem okolju: »Parlamentarci, ki se samo sprehajajo po Evropi in še kje, nimajo pojma, meni celo trdijo, da v Sloveniji ni revščine! Nimajo pojma, kako se resnično pri nas živi! Zame politika ni to, da se vključujemo v Nato in da se oni sprehajajo po Beli hiši. Največja politika je zame to, da vsak prebivalec dežele lahko normalno preživi s plačo, ki jo ima! Sedanja politika ni sposobna pobrati denarja bogatim, zato se vedno znova spravlja na tiste, ki so najnižje in jih je največ in je zato denar najlažje pobrati! Upam, da nam bo uspelo preprečiti nadaljnje zmanjševanje pokojnin.«
Tajkuni naj vrnejo, potem pa varčevanje za vse
Kot je Novakova še napovedala, naj bi se v tem tednu srečala s premierjem Borutom Pahorjem na temo valorizacije pokojnin: »Sicer sploh ne vem, o čem natančno bo tekla beseda, bojim pa se, da se bomo pogovarjali o tem, da naj se bodisi zamrznejo pokojnine bodisi naj se ne izplača regres. Nad takšnim stališčem vlade smo ogorčeni, predvsem zato, ker se vsi problemi brezposelnih in slabo plačanih delavcev hočejo reševati na naših plečih. Že pred časom sem Gaspariju in Pahorju povedala, da so upokojenci zelo skromni in lahko preživijo z minimalnimi zneski, morajo pa videti, da varčuje še kdo drug. Žal pa niti zakoni, ki se zdaj sprejemajo, niti izjave politikov ne kažejo na to, da bodo zahtevali prispevek k zmanjševanju recesije tudi od tistih, ki so zelo veliko zaslužili na račun tega, da so ljudem pobrali družbeno premoženje! Pričakujem in to bom tudi Pahorju povedala, da bodo najprej vračali in varčevali ti ljudje, nato so javni delavci in šele nato upokojenci!«
Dodatna pokojninska zavarovanja le za dobiček
Mateja Kožuh Novak pa je bila zelo kritična tudi do pokojninske reforme; povedala je, da sedanji sistem res ne more preživeti, temelji pa na
dodatnem izkoriščanju mladih: »O pravičnejšem sistemu bo potreben še dialog z mladimi generacijami. Nikakor pa ni vzdržno stanje, ko se zaposlenim že zdaj nalaga praktično obvezno dodatno varčevanje, saj pokojnine ne bodo zadostovale za preživetje. To je narobe in to je raz-slojevanje naroda. Prvi steber pokojnine bi moral omogočati dostojno pokojnino za vsakega delavca in na tem bo treba nekaj narediti. Za vse, ki nimajo možnosti delati polno dobo, pa je treba najti socialne korekture. To, da mlade navajajo na dodatno varčevanje za pokojnine, pomeni spelje-vati vodo na mlin zavarovalnic, ki bodo poskušale pobrati čim več denarja, po 30 letih pa narediti recesijo in bodo mladi ostali ravno tako brez denarja za pokoj. Pokojnina je pridobljena pravica, za katero vsak delavec varčuje ves čas in mora zadostovati ta znesek za življenje potem. Končno je to del nacionalne pokojnine, saj slednje gredo takoj nazaj v gospodarstvo!«
Po silovitem aplavzu Novakovi so se upokojenci posvetili manj zahtevnim temam; najprej so uživali v kulturnem programu, ki so ga letos oblikovali: pevke Spominčice, pevsko-glasbena skupina Društva upokojencev (DU) iz Velike Nedelje ter pevci iz DU Turnišče in DU Markovci. Vsem najboljšim športnikom so nato podelili še pokale za dosežene odlične rezultate na različnih športnih tekmovanjih, druženje pa ob dobri hrani zaključili ob igranju ansambla Jurovski gadi.
SM
Uvodnik
Ni v planu dela
Očitno se izvajalcem ne zdi neprimerno, da na 1. septembra dan, ko se v šole napotijo vsi učenci ob isti uri skupaj s starši, ko je na cesti zares velik promet, zarisujejo prehode za pešce. To se nam je v Ormožu dogajalo letos, na Ptuju lani in še marsikje. Argumenti izvajalcev so običajno, da je bil pač takšen plan dela.
1. septembra so starši tudi iskali pot do glasbene šole. Ormožani so večinoma vedeli, da z avtom do šole z Do-bravske strani ne morejo. Zunanji so pogumno zavozili po znani poti in na koncu ulice, malo pred šolo, jih je čakal znak, ki prepoveduje promet za vsa vozila. Še večjo odisejado pa so doživeli tisti, ki so se do šole podali peš. Mimo gradbišča namreč ni več niti pešpoti in še včeraj sem srečala otroke, ki so tod zbegano iskali možno pot do šole. Ta je sedaj speljana skozi Skolibrovo ulico in mimo stadiona do glasbene šole. Do šole je mogoče priti s pokopališke strani, a večina otrok zaradi natrpanega urnika nima dovolj časa za to pot.
Stvari je treba postoriti, zgraditi, pobarvati, a to je mogoče narediti tudi tako, da se pri tem razmišlja tudi o uporabnikih.
O uporabnikih industrijske cone so razmišljali svetniki, ko so se na verjetno zadnji redni seji prepirali za oslovo senco. Svetniki so se prepirali, ali bodo v lokacijskem načrtu obdržali bioplinsko napravo ali ne. Dosegli so konsenz, da bioplinske naprave v industrijski coni ne bo. Vsa čast doslednosti in zvestobi principom, a prepirati se okrog tega, a bo kdo dovolil sprejem točke tako, da tega ne bo oviral, ali da bo zanjo tudi glasoval, je smiselno le, kadar gre za vsebinske reči. Ljubi ljudje, bioplinska naprava vendar že stoji čez cesto!!!
Ampak realno življenje marsikoga ne zanima, ker ni v njihovem planu dela...
Viki Ivanuša
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Podravje • Kje vse se zatika pri gradnjah kanalizacije
Prva faza pod streho, druga zelo vprašljiva
Medtem ko se prva faza skupnega projekta v konzorcij združenih sedmih občin pod naslovom Zaščita podtalnice Ptujskega in Dravskega polja po občinah v večini uspešno zaključuje, bo veliko več težav, kot zdaj kaže, z izvedbo druge faze. Vlada oz. okoljsko ministrstvo namreč krepko (finančno) klesti prvotno postavljen plan izgradnje kanalizacijskih omrežij.
Druga faza izgradnje kanalizacijskih sistemov je hudo negotova; tudi če bo konzorcij pravočasno podpisal pogodbo za kohezijska sredstva, obstaja velika verjetnost, da iz skupnega projekta izpade občina Videm v celoti in del omrežja v ptujski občini.
Foto: SM
Doslej so izgradnjo svojih kanalizacijskih sistemov uspešno zaključili v občinah Hajdina, Gorišnica (prva faza), Kidričevo, pri koncu so tudi v občini Starše, medtem ko je prenova in dogradnja ptujske centralne čistilne naprave v zaključnih delih. V drugi fazi naj bi se po prvotnem planu gradilo kanalizacijsko omrežje v Markov-cih, v podravskih vaseh občine Gorišnica s čistilno napravo v Forminu, sistem v Vidmu s čistilno napravo in kanalizacijsko omrežje v Podvincih ter Grajeni (MO Ptuj).
Kot je povedal koordinator projekta, ki dela na njem že od vsega začetka pred nekaj leti, Jernej Šomen s ptujskega Komunalnega podjetja, brez večjih ali manjših zapletov po občinah seveda ni šlo, vendar se je večinoma vse končalo dobro: »Trenutno je še največ težav pri rekonstrukciji ptujske centralne čistilne naprave (CČN) za 68.000 PE, deloma zaradi zapletov med podizva-jalci, deloma pa tudi zaradi zakasnitev plačil, ki so se začela pojavljati letos, nekaj mesecev nazaj. Mestna občina Ptuj je že zaprosila za podaljšanje roka izvedbe, ki je bil postavljen do konca letošnjega leta in menim, da bodo na vladi prošnji ugodili. Dejstvo je, da je država začela zamujati pri plačilih situacij Ptuju kot občini - nosilki celotnega projekta in slednja je seveda posledično začela zamujati s plačili izvajalcu. Ne gre za velike zamude, vsaj zaenkrat zadnja neplačana situacija datira na konec julija. Do letošnjega aprila je bilo plačano vse v rednih rokih. Seveda pa takšno situacijo zdaj izkorišča tudi Cestno podjetje Maribor, ki ne plačuje redno svojih podizvajalcev in tako se hitro zgodijo zapleti in zastoji. Kot rečeno, pa ne gre za velike težave, saj je plačana večina del. Skupen projekt vseh vključenih občin je bil namreč pogodbeno vreden 28,7 milijona evrov brez DDV, zaenkrat pa je
neporavnanega oz. odprtega za še za okoli 2 milijona evrov do polnega omenjenega zneska, večina za CČN. Izvedba prenove po pogodbeni vrednosti stane približno 12 milijonov evrov brez DDV, v okviru te prenove pa so se na novo zgradili vsi štirje biološki bazeni, dva sta že v funkciji, dva končana in čakata na zagon. Povsem novo je narejen servisni objekt s pralcem peska in ostalo opremo, obnovljena sta dva stara bazena za denitrifi-kacijo, manjka še avtomatika upravljanja. Na novo je zgrajen še zgoščevalec odvečnega blata, prav tako objekt za de-hidracijo s centrifugami in dve hali za sušenje dehidriranega blata, čakamo pa na strojno opremo.«
Sicer pa so trenutne zamude s plačili ena manjših finančnih težav; večje zna predstavljati dejstvo, da po novem (od letos) v nasprotju z vsemi podpisanimi pogodbami DDV ne velja več kot upravičen strošek, in to za že opravljena dela! S tem se seveda precej ruši postavljena finančna konstrukcija; odgovorna služba na ptujski občini se mora tako ukvarjati z novimi kalkulacijami za celoten projekt vseh občin. Prevelikega izpada financ pa naj zaradi tega vseeno ne bi bilo, saj naj bi po informacijah občine zdaj sicer davek poravnale,
vendar naj bi ga dobile tudi vrnjenega, nekaj negativne razlike pa bodo vseeno morale poračunati iz svojih proračunov. Prav tako ni in očitno ne bo od nikoder »Podobnikovih« dodatnih petih milijonov za konzorcij (naj spomnimo, da je bivši okoljski minister zadnji dan svojega ministrovanja podpisal pogodbo za ta znesek, ki pa je ostala zgolj na papirju).
Namesto 24 potrebnih je na voljo le 12 milijonov evrov
Veliko, veliko več težav kot s prvo, pa je pričakovati v drugi fazi izvedbe, v katero so ob ptujski vključene še občine Markovci, Gorišnica in Videm. Za drugo fazo izvedbe je namreč na voljo le 12 milijonov evrov državnega in evropskega denarja, ocenjena vrednost vseh potrebnih del pa je 100 % višja, 24 milijonov evrov. »Tako so nam pristojni iz vlade najprej sporočili, da izpadejo iz projekta vse predvidene zamenjave vodovodnih cevi, kar smo tudi popravili in poslali novo vlogo. Namesto tega smo v projekt pač vnesli maksimalno možno izgradnjo čim več sekundarnih vodov, ki so po novem upravičeni
do evropskega sofinanciranja, kar prej niso bili. Tako smo ponovno pristali pri vrednosti dobrih 24 milijonov evrov. Iz zadnjega, junijskega odgovora okoljskega ministrstva pa je razvidno, da je po njihovem mnenju v projektu spornih še več zadev, čeprav čisto konkretno in jasno ni zavrnjeno nič, ampak je realno pričakovati, da bo, žal. Sicer aktivna pogajanja z okoljskim ministrstvom še vedno trajajo in še bodo, ampak moram priznati,da zaenkrat popolnoma neuspešno. Očitno jim je pač cilj maksimalno oklestiti projekt. V Ptuju je tako zdaj najbolj spornih predvidenih pet razbremenilno-za-drževalnih bazenov, ki so sicer nujni del mešanega kanalizacijskega omrežja, ki zajema tudi meteorne vode. Vrednost enega bazena je med 300.000 in 500.000 evrov, po zakonodaji pa morajo biti zgrajeni. Namenjeni so zadrževanju močnih prvih valov meteorne vode ob hudih nalivih. Te bazene bomo morali zgraditi, v končni fazi, kot očitno hoče vlada, tudi na lastne stroške ali s kakšnim drugim virom sofinanciranja, ker bodo zelo verjetno črtani iz projekta. Zelo sporna je tudi izgradnja kanalizacijskega sistema v naselju Grajena, ker pač po novih predpisih glede velikosti aglomeracije tem ne zadošča.«
Vidmu in Grajeni grozi izpad iz projekta
Najbolj sporna v projektu pa je občina Videm, kar je bilo sicer pred časom že slišati in Šomen je ta podatek tudi potrdil: »Gre za to, da je neomajno stališče odgovornih na vladi takšno, da lahko s kohezijskim denarjem rešujejo le aglomeracije z nad 2000 populacijskih ekvivalentov (PE). Aglomeracija je pojem, ki označuje dolo-
čeno velikost območja, kot ga je določila država, kjer mora biti dovolj gosta poselitev brez vmesnih praznih, neposelje-nih polj. Če gre za naselje hiš, med katerimi ni večjih praznih površin, recimo na razdalji do 100 oz. 120,130 metrov, in če je na takem območju 2000 PE ali več, potem zadeva ni sporna in se kanalizacija lahko gradi z evropskim denarjem. V Vidmu pa je težava v tem, ker je sicer gostota naseljenosti v samem Vidmu in na Pobrežju dovolj visoka, vendar ta skupna aglomeracij a (ne glede na občinske meje) ne dosega 2000 PE, pač pa le okoli 1700 PE. Na drugi strani sta po postavljenih kriterijih samostojna aglomeracija Lancova vas in Tržec, vendar ta aglomeracija prav tako ne dosega 2000 PE. Nikakor pa ne moremo doseči, da bi bila vsa štiri naselja povezana in šteta kot ena sama aglomeracija, ker je po mnenju odgovornih vmes preveč nepozidanega prostora. Tako izpade iz kohezije tudi gradnja videmske ČN 3800 PE, na katero bi bile vezane vse veje iz teh naselij. Problem je, ker je vmes 400 in več metrov nepozidanega prostora, vsaj uradno, čeprav je zdaj že nekaj pozidanega na novo. Upam, da se bo našla kakšna rešitev, situacijo smo odgovornim iz Ljubljane pokazali na licu mesta, vendar uspeha pri pogajanjih zaenkrat ni. Če bo njihovo stališče ostalo tako neomajno, se bo iz projekta izvrgel tako Videm kot naselje Grajena in ptujski bazeni. Zaenkrat je tako nesporna samo izgradnja kanalizacije v naselju Podvinci, v Markovcih in gorišniških podravskih vaseh ter čistilna naprava, zna pa biti še nekaj težav okoli izgradnje samega sistema v naselju Formin,« je pojasnil Šomen. Ob tem poudarja, da se na vse možne načine trudijo obdržati vse predvidene sisteme v projektu druge faze, ven-
dar dvomi, da bodo uspešni: »S takšnim krčenjem obsega naložb bi se krepko znižal skupni znesek projekta, računamo, da za kakšnih 10 milijonov evrov in to bi potem že bolj ustrezalo tisti kvoti, ki je namenjena za podravski konzorcij.«
Šomen ob tem še pravi, da Videm ni edina občina, ki jo lahko doleti usoda »izbrisa« iz projekta; takšnih občin, ki so izpadle iz kohezije, je v Sloveniji še nekaj in zanje naj bi se na vladi poiskala neka skupna rešitev. »Kakšna bo, pa res ne morem povedati, govori se o kakšnem posebnem razpisu, namenjenem le za takšne primere. Za takšen razpis naj bi se vse prizadete občine dogovorile na SVRL, je pa vse okoli tega še zelo nedorečeno in odprto. Sicer pa upajmo, da se bo vseeno izteklo po prvotnem načrtu, saj se tudi naši župani strinjajo, da se ohrani konzorcij v celoti, kot je, z vsemi občinami.«
Možnost, da bi potreben denar prizadete občine pridobile iz naslova RRP, pa je precej majhna, saj so sredstva iz te malhe načeloma razdeljena po občinah glede na sprejete kriterije.
Na koncu koncev pa je po mnenju marsikoga precej v zraku celotna druga faza projekta; če dogovora med konzorcijem in okoljskim ministrstvom ne bo do konca leta, je celoten projekt dejansko ogrožen za vse, saj obstaja možnost črpanja evropskega denarja le do leta 2013, pri čemer je treba upoštevati še precej časa, ki ga zahteva sam razpis za izvajalca del, zavlačevanje zaradi morebitnih pritožb itd. »Če do konca tega leta ne dobimo pogodbe iz Ljubljane, bo zelo težka ... denar namreč lahko počrpajo tudi drugi podobni projekti pred nami,« je potrdil Jernej Šomen.
Ptuj • 30 let PGD Turnišče
Praznovanje v znamenju priprav na gradnjo
Člani PGD TUrnišče so prejšnji konec tedna delovno in slovesno praznovali 30 let svojega uspešnega delovanja. Ob je priložnosti so jih obiskali številni stanovski kolegi s Ptujskega, okrog 80 jih je prišlo, med njimi so bili tudi gasilci iz Križevcev na Goričkem, s katerimi so navezali pristne stike pred dvema letoma, ko so jim prišli na pomoč pri odpravljanju posledice katastrofalne toče, ki je pustošila na širšem območju Ptuja 15. avgusta 2008.
Svoje ptujske prijatelje so ob jubileju razveselili tudi z originalno prekmursko gibanico. PGD Turnišče je pobrateno z gasilci iz Cvetlina, ki pa se žal njihovega letošnjega praznovanja niso mogli udeležiti. V šotoru, ki so ga postavili na območju Biotehniške šole Ptuj, v turniškem parku, so se jim pridružili tudi ptujski župan Štefan Čelan, ki se jim je za dosedanjo humano poslanstvo zahvalil s plaketo MO Ptuj, podpredsednik GZ Slovenije Janez Merc, poveljnik poveljstva MO Ptuj Branko Lah, predsednik sveta ČS Breg-Turnišče Vladimir Koritnik in nekateri člani sveta, mestni svetniki ter drugi gostje.
Praznični dan je polepšala tudi razstava starodobnih vozil, med njimi je osebno pozornost vzbujalo gasilsko vozilo iz leta 1927 iz Spodnje Polskave. Hvaležni so vsem, ki so jim pri tej razstavi pomagali, tako tudi Društvu rojaka Janeza Puha in AMK Clasicc iz Slovenske Bistrice, ki je na razstavi sodelovalo z motorji in avtomobili, med katerimi je bil še posebej zanimiv cadilac, ki ga je vozil novodobni Elvis Presley ter Biotehniški šoli za odstopljen prostor. Ob jubileju so zapele pevke DU Turnišče.
Gasilsko društvu Turnišče je bilo ustanovljeno 8. avgusta
Foto: Črtomir Goznik
Gorazd Doliška, poveljnik PGD Turnišče, in Aleš Čepek, predsednik PGD Turnišče
leta 1980. Njegovi ustanovni člani so si opremo večinoma izposodili pri civilni zaščiti, začasno orodišče pa uredili v turniškem gradu. Prvo desetletje delovanja društva je zaznamovala nabava orodja, avtomobilov in izgradnja gasilskega doma ter razvitje prapora, ki je ponos vsakega društva. Velik poudarek so v tem obdobju dali tudi podmladku. Prvih deset let delovanja so zaključili tudi z razvitjem pionirskega prapora. V drugem desetletju delovanja so veliko pozornost posvetili organizacijskim vprašanjem, kadrovskim okrepitvam in pridobivanju novih znanj na področju tehnike reševanja imetja in ljudi, ki se nenehno izpolnjujejo. V tem času
so tudi kupili sodobno kombinirano vozilo, ki še danes služi namenu. V tretjem desetletju delovanja PGD Turnišče so se po besedah predsednika Aleša Čepka nadaljevale aktivnosti na področju kadrovske krepitve in izobraževanj a gasilcev na vseh ravneh. Z nakupom opreme so poskrbeli tudi za boljšo zaščito gasilcev. Pokazala se je potreba po dodatnih prostorih za potrebe gasilcev in opremo. Tridesetletnico delovanja tako zaključujejo s pripravami na gradnjo novega doma s tremi garažami in sodobnimi prostori za gasilce. Dokumentacija je v zaključni fazi izdelave, pravi Čepek, kmalu se bodo lotili tudi finančne konstrukcije izgradnje. Pri gradnji računajo
Foto: Črtomir Goznik
Turniški gasilci se pripravljajo na gradnjo novega doma s tremi garažami.
tudi na pomoč MO Ptuj, nekaj sredstev so zbrali tudi sami. Želijo si, da bi gradnjo pričeli še letos in jo dokončali v letu 2011, ko želijo z odprtjem doma namenu predati tudi novo gasilsko vozilo, cisterno GVC 16/25, katere nakup bo stal 220 tisoč evrov, od tega bo MO Ptuj prispevala 80 odstotkov vrednosti nakupa.
Aleš Čepek je v soboto, 4. septembra, spomnil tudi na to, da se je v zadnjih letih zelo spremenila struktura intervencij. Medtem ko je bila v prvih
25 letih delovanja društva večina intervencij povezana s požari, imajo zadnja leta s preganjanjem rdečega petelina na vso srečo zelo malo opravka. Narava pa jih ni pustila v brezdelju, v tem času se je sirena najpogosteje oglašala zaradi orkanskega vetra, ki je razkrival strehe, toče in nalivov, zaradi katerih so bile poplavljene številne kleti. Na svoje delo gledajo s ponosom, uspešni pa so bili tudi na različnih tekmovanjih, ki prav tako pomembno prispevajo k dvigu ravni
znanja o gasilstvu in izmenjavi izkušenj. Predsednik PGD Turnišče se je na praznovanju 30-letnice delovanja zahvalil vsem, ki so jim na kakršenkoli način pomagali doslej, predvsem pa članom, gasilcem, za vso požrtvovalnost, ki so jo v tem obdobju pokazali pri reševanju ljudi in premoženja. Posebej pa se je zahvalil za vse denarne prispevke, ki jim pri delovanju društva pomenijo veliko.
MG
Ptuj • Prvo registrirano varstvo otrok na domu
»Vedno sem si želela delati z otroki
«
Marina Murko iz Rabelčje vasi 40 na Ptuju je prva registrirana varuhinja otrok na domu na Ptujskem na podlagi odločbe Ministrstva za šolstvo in šport, vpisana v register varuhov predšolskih otrok na domu.
Po tej odločbi lahko varuje skupino predšolskih otrok, skupaj največ šest. Za pridobitev odločbe in registracijo dejavnosti je kot nosilka dejavnosti morala izpolnjevati določene pogoje, med katere sodijo uporabno dovoljenje hiše ozi-
roma stanovanja, v katerem se izvaja varstvo na domu, potrdilo o nekaznovanju in najmanj V. stopnja izobrazbe. Odločbo Ministrstva za šolstvo in šport si je Marina Murko pridobila maja letos, dejavnost pa želi začeti s prvim oktobrom. Enoto,
v kateri bo potekala dejavnost, je poimenovala Zajčki.
»V urejenem in mirnem okolju Ptuja bomo malčkom nudili prijetno in varno počutje v lepo urejenih notranjih in zunanjih površinah, saj želimo najmlajšim ponuditi najboljše,
kar se le da. V otrokom prijaznih barvah in materialih smo uredili veliko notranjo igralnico, spalnico, kopalnico s sanitarijami in previjalno mizo ter dve zunanji igrišči. Naša ključna skupina so otroci od enega do treh let, ki jih starši še vedno raje prepustijo v individualnem varstvu ali manjši skupini, seveda pa se nam lahko pridružijo tudi starejši otroci. Pri ureditvi prostorov za otroke smo se izjemno potrudili. Prepričana sem, da se bodo otro-
ci pri nas zelo dobro počutili. Prvi starši so nas že obiskali, en otrok se že uvaja, drugi starši pa se za zdaj še niso odločili. Čas varovanja otrok bo odvisen od potreb staršev, skušali jim bomo ustreči po najboljših močeh, lahko jih bodo pripeljali v varstvo tudi za manj kot osem ur,« je povedala Marina ob našem obisku. V času, ko bodo otroci v varstvu v enoti Zvonček, bodo dobili zajtrk, dopoldansko malico, kosilo in popoldansko malico.
Velika igralnica kar vabi k igri in zabavi, otrokom pa sta na voljo tudi dve urejeni zunanji igrišči.
Foto: CG
Marina Murko: »Že kot mlado dekle sem želela delati z otroki.«
Z dejavnostjo varuhinje Marina na nek način uresničuje svojo mladostno željo. Že kot mlado dekle je želela biti vzgojiteljica. Splet okoliščin je bil vzrok temu, da je pristala v drugih vodah. Vmes pa je tudi eno leto delala v Vrtcu Ptuj. Ko si je spletala družinsko gnezdo, si je želela imeti šest otrok, želja se ji sedaj na nek način uresničuje; navsezadnje bo le imela šest otrok, sicer ne svojih, ampak v varstvu. V času, ko bodo otroci v varstvu v enoti Zajčki, jim želi Marina na najboljši možni način približati svet igre in zabave ter sproščujočega odraščanja. Njen hobi so najrazličnejše ročne spretnosti, ki jih želi približati otrokom, rada riše, pesnikuje, prepričana je, da se bo z otroki kar najbolje ujela, jim v času varovanja, ki ima značaj vzgoje, kot v klasičnem vrtcu, ponudila vsebine, ki jim bodo koristno zapolnile čas, medtem ko bodo njihovi starši v službah.
Dejavnost varovanja otrok na domu za zdaj ni subvencionirana oziroma ne poteka v okviru koncesijske dejavnosti, zato gre v tem trenutku še za čisto dejavnost na trgu. V MO Ptuj odgovora o tem, ali bi bilo mogoče tudi dejavnost varovanja otrok na domu subvencionirati, še nimajo, naj bi pa možnosti preučili.
MG
Foto: CG
Ptuj • Z Darkom Jazbecem teden dni po prvem septembru
Razmere vse bolj alarmantne ...
Trenutno stanje v slovenskem zdravstvu je po besedah Darka Jazbeca, predstavnika Fidesa v ptujski bolnišnici, alarmantno. Ker v zadnjem času pri nas štejejo samo operacije in ročne spretnosti, se ta kriza razmer ne prikazuje navzven in zato tudi ne pozna. »V ptujski bolnišnici smo za zdaj odpovedali programske operacije, nekaj operative na ginekološkem oddelku, na ostalih odddelkih pa so zmanjšani obsegi in storitve v določenih ambulantah, predvsem diagnostika. To se dogaja, kljub temu da vsi kirurgi delamo čez 200 ur.
Foto: Črtomir Goznik
Darko Jazbec, dr. med., spec., predstavnik Fidesa v ptujski bolnišnici
Rad bi poudaril, da so stvari na robu strokovne sprejemljivosti in možnosti še naprej odgovorno opravljati zdravniško delo. Na oddelkih so kaotične razmere, predaje službe so štafetnega značaja, pri takem načinu dela se je izgubil sobni zdravnik, ni več timske obravnave pacienta, ker so timi razbiti, postavljeni smo kot figure na šahovnici na različna de-lovišča,« izpostavlja Darko Jazbec, ko opisuje razmere v slovenskem zdravstvu po 1. septembru. Mogoče to še ni tako izrazito v ptujski bolnišnici kot v kliničnem centru.
Na nekaterih delovnih mestih delajo zdravniki, ki nimajo subspecialističnih znanj za delo, ki naj bi ga opravljali. Za direktorja zavarovalnice je pomembno samo, da imaš licenco, kot jo imamo na kirurgiji vsi za splošno kirurgijo, z leti dela pa smo si pridobili tudi subspecialistična znanja, ki niso toliko na papirju, kar pa je sedaj nepomembno. Predaja službe, vizite in vse drugo ne poteka tako, kot bi bilo po-
trebno. To čutimo zdravniki, to čutijo pacienti, s tem se izgublja zaupanje v odnosu med pacientom in zdravnikom, zaupanje pa je temelj uspešnega zdravljenja, poudarja Jazbec. V tem trenutku se tudi nič ne govori o tem, koliko diagnostike je izpadlo in je še bo, ker samo diagnostika lahko pove, kaj je nujno in kaj ni nujno. Tega pa v tem trenutku ne vemo, ker pregledov ni.
»V ptujski bolnišnici, za katero je značilno veliko pomanjkanje zdravnikov, ne moremo na nobenem oddelku praktično uvesti popolnoma pravilnega razporeda po zakonu o delovnih razmerjih. Smo nekje vmes, na nek način improviziramo. Soglasja za nadurno delo je v ptujski bolnišnici umaknilo 28 zdravnikov,« je pojasnil Jazbec.
Za zdaj pacienti še dokaj strpno sprejemajo odpovedi operacij, situacijo poznajo iz medijev, vedo, da ne gre za stavko, temveč za ureditev razmer. Večjega negodovanja doslej niso zaznali, popolnoma upravičeno pa so spraševali, zdravniki pa na žalost odgovorov na njihova vprašanja nima-
jo. Vsi bi namreč želeli vedeti, kdaj jih bodo lahko operirali, kdaj se bo ponovno začelo delati po starem. Pacienti so do teh odgovorov upravičeni, ne morejo pa jih dati zdravniki. Darko Jazbec pacientom priporoča, da se o tem pozanimajo tam, kjer so zavarovani. Kot je znano, Zavod za zdra-
vstveno zavarovanje Slovenije obljublja slovenskim pacientom zdravljenje, vključno z operacijami, v tujini.
Darko Jazbec je nad trenutnim potekom dogodkov in reakcijo vlade razočaran. Pogajanja sploh ne potekajo, so sami sestanki, ni pa pogajanj. Skupina Fidesa in vladna skupina se sicer srečujejo, vlada doslej ni nastopila z niti enim predlogom, ki bi dajal upanje, da bo pospešeno najdena rešitev ali vsaj skupni jezik. Fides je doslej dal najmanj tri predloge, kako bi se učinek novele lahko zaobšel, saj se ta po napovedih predsednika vlade zagotovo ne bo umaknila. Pravnih formulacij je lahko več, potrebna je sama dobra volja, saj se je že pokazalo, da ne gre za denar kot tak, ampak za popolnoma druge stvari. Predlog je bil, da se izda pisno navodilo direktorjem, da se spremeni terminologija dežurne službe, da se ta ne uvede ponovno; če dežurne službe v plačilnem terminu ni, potem novela tudi nima učinka. Če govorimo samo o urah preko polnega delovnega časa, je novela brez pravnega učinka, dokler se ponovno ne uvede dežurno mesto. Ne gre samo za odstotke za delo v najtežjih delovnih pogojih, ki so za polovico zmanjšani, vlada želi ponovno uvesti dežurno mesto, ki bi ga vrednotila precej manj. Izračuni so narejeni, presenetili so celo ministra za zdravje, pokazali so, da bi se lahko plače zmanjšale celo za tretjino, pojasnjuje Jazbec.
Z delom po zakonu naj bi slovenski zdravniki stavkali, tako govorijo politiki, tako govorijo v zavarovalnici in še kje. »Ne vem, kdo lahko uporablja ta termin, če bom v
tem mesecu delal 226 ur. Pri teh urah ni mogoče govoriti o stavki, tega ne razumem. Gre zgolj za zmanjšanje števila nadur in čisto nič drugega. Država je 27. maja prvič dala predlog, da bi zmanjšala dodatke za delo v najtežjih pogojih, to je nočno delo, ko je prisotna utrujenost, ko si sam v službi, to je izjemno stresno delo. To je bilo enostransko, brez pogajanj je šlo v parlament, brez pogajanj je bilo sprejeto. Vlada je tudi čez noč zvišala dobo, ko ne smeš več dežurati, s 50 na 55 let, tudi ni bilo pogajanj. Temu smo se zdravniki uprli, neki konsenz pa že mora biti. Zdravnikov je premalo, če je takšen sistem funkcionalen na osnovi tega, da delamo vsi preko 300 ur, se morata za vse spremembe dogovoriti obe strani skupaj,« je o tem ali zdravniki stavkajo, ko manj delalo, povedal Darko Jazbec.
Tudi zdravnik ima pravico do izbire
Ni jih malo, ki v teh razmerah zdravnikom mahajo s Hipokratovo prisego, jih opozarjajo na etiko in moralo. Ali so sedaj nemoralni, ko ne delajo več toliko, temveč samo zakonsko določeno število nadur, ki pa je v ptujski bolnišnici glede na njeno specifično stanje preseženo? »Obstaja več principov morale, tudi zdravniki imajo družine, nemoralno je imeti družino in biti 340 ur mesečno v bolnišnici. Več vidikov morale obstaja, po Hipokratu pa, da tisto, kar delaš, delaš dobro, da imaš s pacientom pristni odnos. Morala te ne zavezuje, da delaš čez 300 ur mesečno,« odgovarja Jazbec na vsa ta »dobronamer-
na« opozorila. Ob tem pa še dodaja, da ima vsak v življenju pravico izbirati, pacient lahko izbira zdravnika, ustanovo, način, drugo mnenje, zdravnik pa lahko izbira, ali bo lahko delal 300 ur mesečno ali pa ne. »V nekem obdobju si to pripravljen, ker si mlad, imaš energijo, ker se želiš učiti, moj rekord je 446 ur mesečno, ne pa celo življenje. Zdravnik, ki ima štiri otroke doma, si tega ne želi. Mi pa sedaj nimamo izbire.«
Osebno Jazbeca izredno moti ta pasivnost odgovornih v državi, ker je zdravstveni sistem v bistvu že kolapsiral, ni treba več čakati, da bi bile posledice še hujše. Zdravniki so v stiski, ker pacientom ne morejo nuditi tistega, kar bi želeli. To težo prenašajo že ves čas, ne samo od prvega septembra letos. Ves čas se borijo s čakalnimi vrstami v diagnostiki. »Pacientu bi rad naredil magnetno resonanco ramena, ker hitra diagostnika pomeni hitrejšo operacijo, boljši rezultat zdravljenja. V sistemu, kakršnem obstaja, mu tega ne morem nuditi. Čakalne dobe so bile na določenih področjih, kjer so strokovno zelo vprašljive, že pred prvim septembrom, pa niso nikogar vznemirjale. Ves čas se borimo za paciente. Velikokrat moram pacientom povedati, koliko stane neka storitev sa-moplačniško, sam bi si jo dal delati, če bi bil na njegovem mestu, ker se zavedam, če bo do operacije prišlo hitro, bo rezultat zdravljenja boljši. Sam pa ne morem nič narediti, da bi se določena diagnostika pospešila.«
Posledice 1. septembra bodo zagotovo ne glede na dogovore, do katerih bo slej kot prej moralo priti. »Ocenjujem, da nekateri zdravniki več ne bodo želeli delati nadur, ker je kvaliteta življenja drugje, zato pa še ne pomeni, da bodo tudi v bodoče kršili delovnoprav-no zakonodajo,« pove Jazbec.
V zdajšnjih razmerah, ki vladajo v slovenskem zdravstvu, so kršene bolnikove pravice, ker jih ne more uveljaviti. Jazbec pove, da so v stalnih kontaktih z varuhi bolnikovih pravic, ki naj bi usmerjali paciente, da zahtevajo svoje pravice. Ni normalno, da pacient svojih pravic ne more uveljaviti, nihče pa mu tudi ne zna odgovoriti, kdaj jih bo lahko, to ni normalno. Čas za streznitev se izteka, ko bodo začeli umirati pacienti, bo že prepozno.
Slovenija • Zaostrovanje se nadaljuje
Operacije množično odpadajo
Na nekaterih kliničnih oddelkih Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je po napovedih vodstva ta teden prišlo do 100-odstotnega izpada nenujnih operacij, v povprečju bodo beležili 62,2-odstoten izpad. Poleg tega v Združenju kirurgov Slovenije opozarjajo na »kritične razmere s strašljivimi in nepredvidljivimi posledicami za zdravje ljudi«.
Izpad operativnega programa je posledica pomanjkanja anesteziologov, poleg tega pa se je pripravljenost anesteziologov na UKC Ljubljana za delo zmanjšala na 176 ur mesečno, je na novinarski konferenci po obisku ministra za zdravje Dorjana Marušiča pojasnila Drnovšek Olupova. Zato je do popolnih odpovedi nenujnih operacij ta teden prihajalo na kliničnem oddelku za stomatologijo in na kliničnem oddelku za kirurške infekcije. Tudi na ortopedski kliniki so imeli okrnjen program, odpadlo naj bi 91 odstotkov nenujnih operacij. Sicer pa že sedaj delne izpade nenujnih operativnih posegov beležijo na kliniki za kirurgijo srca in ožilja, na kliniki za nevrokirurgijo in na kliniki za otroško kirurgijo. Večje težave pa imajo tudi na klinikah za abdomi-nalno kirurgijo, travmatologijo, urologijo, ma-ksilofacialno kirurgijo, plastično kirurgijo, na otorinolaringološki kliniki, ortopedski kliniki in na kliničnem inštitutu za radiologijo.
V Združenju kirurgov Slovenije medtem opozarjajo, da bodo zaradi pomanjkanja kadra najprej na udaru bolniki, ki potrebujejo pomoč kirurških ekip. Združenje kirurgov opozarja, da bo »vsak dan, ne teden, stanje slabše«. Stanje pa bo po njihovem nevarno tudi za bolnike v nujnih primerih. Ko se bo na-
mreč »spirala zavrtela, ne bomo več sposobni zadovoljivo oskrbeti niti nujnih pacientov,« dodajajo. Od Fidesa in vlade tako združenje kirurgov zahteva, naj do konca tedna sprejmeta dogovor. Poziv vladi in Fidesu je prišel tudi od predsednika republike Danila Turka. Ta ju je v imenu bolnikov pozval, da se resno in hitro, na osnovi temeljitih pogovorov in argumentov ter s sprejetjem zavezujočega pravnega dokumenta lotita razreševanja za bolnike povsem neustrezne situacije.
Minister za zdravje Dorjan Marušič pa je na novinarski konferenci po obisku ljubljanskega kliničnega centra ponovno pozval zdravnike, naj svoje umike soglasij za nadurno delo odložijo do novega leta. S tem bodo omogočili delovnima skupinama zdravniškega sindikata Fides in ministrstva za zdravje ustrezen čas, v katerem bodo lahko poiskale sprejemljiv izhod iz nastale situacije, je dejal. Za primer je navedel Psihiatrično bolnišnico Idrija, kjer so se po njegovih besedah vsi zdravniki odločili za zamrznitev preklica soglasij za delo preko polnega delovnega časa. Ponovil je, da se bodo skladno z novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, zaradi katere so se zdravniki odločili za to potezo, dodatki za nadurno delo zmanjšali šele v začetku prihodnjega leta. (sta)
Ormož • Kandidat SLS je Dušan Dovečar
Uresničevanje strateskih potreb gospodarstva in občanov
Na listi SLS bo za župana občine Ormož kandidiral Dušan Dovečar. Rojen je bil leta 1972 in po poklicu je diplomirani zdravstvenik in gospodarski inženir za področje zdravstva in sociale. Do lanskega leta je 16 let živel, se izobraževal in delal v tujini. Zadnja tri leta je delal kot menedžer omrežja na področju zdravstva v bolnišnici. Je poročen, ima dve hčerki in stanuje v Cvetkovcih.
Zato je z lokalno politiko v občini Ormož neobremenjen in meni, da je to tista pozitivna lastnost, ki bi jo volivke in volivci morali upoštevati na volitvah, saj je po njegovem mnenju prišel čas za spremembe, čas, da vodilno funkcijo v občini prevzame mlad človek, ki ni politično obremenjen, je sposoben in ima drugačen, sodoben pogled na življenje.
Za kandidaturo za župana na listi SLS za lokalne volitve se je odločil, ker želi, da občina Ormož postane privlačna občina v smislu gospodarstva, kmetijstva in izobraževanja, občina, kamor se bodo mladi po končanem šolanju radi vračali. Pole tega pa si menda občina Ormož po tolikih letih zavajanja volivcev z najrazličnejšimi obljubami predhodnih županov, reševanja bolj ali manj osebnih problemov na ravni občine in na račun občanov zasluži župana, ki je tako politično kot osebnostno ne-
Dušan Dovečar, kandidat SLS za župana občine Ormož
obremenjen s preteklostjo, je prepričan Dušan Dovečar, ki bi kot župan sodeloval z vsemi strankami.
Dušan Dovečar vidi kot poglavitno nalogo župana in občinske uprave vsestransko skrb za uresničevanje strateških potreb gospodarstva in občanov. Temu je podrejen tudi njegov volilni program, ki temelji na
vrednotah SLS in pomeni nadaljevanje začetih strateških projektov v iztekajočem se mandatu sedanjega župana in njihov uspešen zaključek. Na gospodarskem področju se bo zavzemal za infrastrukturo, za prostorsko in kakovostno rast podjetij, ustvarjanje novih delovnih mest in podporo hitrejšemu razvoju malega gospodarstva. Pomembna se mu zdi podpora razvoju kmetijstva in podeželja, dodeljevanje proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja in vzpodbude za ekološko kmetovanje. Na področju okoljevarstva si bo prizadeval za izgradnjo kanalizacijskega sistema na področju občine in redni nadzor nad kakovostjo pitne vode. Dokončanje izgradnje vrtca v Ormožu in zagotovitev možnost srednješolskega izobraževanja v mestu Ormož s podporo gimnaziji Ormož pri pridobitvi dodatnih srednješolskih programov na Mi-
nistrstvu za šolstvo in šport sta prednostni nalogi s področja izobraževanja. Mladim je treba zagotoviti prostor za druženje, prireditve, kjer bodo imeli dostop do interneta, zagotoviti je treba sofinanciranje letovanja socialno ogroženim otrokom in mladini in ustvarjanje delovnih mest, da se bodo po končanem šolanju radi vračali v domačo občino. Na področju zdravstva in sociale je, po Dovečarjevem mnenju, treba dopolniti primarno zdravstveno dejavnosti z redno speciali-stično-internistično ambulanto v ZD Ormož ali na osnovi koncesije, sofinancirati druge oblike varstva starejših občank in občanov s posebnimi potrebami (nega na domu) in uveljaviti preventivne programe zdravstvenega in socialnega varstva na področju preprečevanja odvisnosti od drog in alkohola ter podpora socialno ogroženim družinam.
Viki Ivanuša
Kidričevo • SLS predlaga za župana Franca Planinška
Za večjo vlogo krajevnih odborov in obdelanost kmetijskih površin
V petek, 2. septembra, so na tiskovni konferenci občinskega odbora Slovenske ljudske stranke predstavili svojega kandidata za župana občine Kidričevo Franca Planiška, ki želi funkcijo opravljati profesionalno.
Kot je na tiskovni konferenci v Cirkovcah uvodoma pojasnil Mihael Žitnik, predsednik občinskega odbora SLS Kidričevo, so se kljub obilici drugega dela na skorajšnje lokalne volitve dobro pripravili, saj so dobro pretehtali in izdelali svoj program. Za župana občine Kidričevo v novem mandatnem obdobju pa enotno podpirajo svojega kandidata Franca Pla-ninška, ki sedaj opravlja funkcijo podžupana. Sicer so z delom v občinskem svetu v stranki SLS že sedaj zelo zadovoljni, žal pa niso zadovoljni z delom občinske uprave, saj je po njegovih trditvah ostalo preveč nerealiziranih projektov zaradi nepopolne dokumentacije ali
neažurnega dela strokovnih služb občinske uprave. To pa pomeni tudi podražitev investicij in s tem dodatno in nepotrebno obremenitev občinskega proračuna.
Kandidat za župana Franc Planinšek je v predstavitvi svoje programske vizije poudaril, da se bo kot župan najprej zavzel za nadaljevanje in dokončanje vseh že začetih občinskih investicij, dokončanje večnamenske dvorane v Kidričevem ter izgradnje kanalizacijskega sistema po vaseh, dolgoročno pa za urejanje vseh cest z izgradnjo pločnikov in vse druge potrebne infrastrukture. Zavzel se bo tudi za dokončno ureditev centra Cirkovc s krož-
Foto: M. Ozmec
S tiskovne konference v Cirkovcah (z desne) predsednik občinskega obora SLS Mihael Žitnik, kandidat za župana Franc Planinšek in podpredsednik stranke Anton Medved.
iščem, pločniki in vso ostalo infrastrukturo, za ureditev Kidričevega kot naselja ter za redno skrb za pridobitev sredstev iz različnih skladov za razvoj vasi in podeželja v vseh 17 vaseh.
Prizadeval si bo za omogočanje delovanja samostojnih podjetnikov in vseh drugih podjetnikov v občini Kidričevo ter za oživitev obrtne cone za njeno povečanje ter za pospeševanje splošne gospodarske rasti. Redno bo vlagal tudi v šole in vrtce ter se zavzemal za uveljavitev krajevnih odborov, ki jim je treba dati več pristojnosti. Zavzel se bo za vzpostavitev skupnega internega televizijskega kanala, oziroma za povezavo vseh KTV-društev. Večjo skrb bo namenil tudi skrbi za celoten videz in urejenost občine, izboljšal in racionaliziral delo režijskega obrata. Večjo skrb bo posvečal tudi ekologiji ter se zavzemal za vzpostavitev večjega reda pri ravnanju z odpadki in za ureditev še drugega centra za ravnanje z odpadki.
Tudi ohranitvi kulturne dediščine se bo posvetil ter poskrbel za obnovo gradu v Kidričevem in drugih spomenikov in za postavitev muzeja vseh treh obdobij zgodovine.
Zagotavljal bo ažurnost na področju urejanja prostorskega plana, za zagotavljanje dobre zdravniške pomoči in ureditev zdravstvenega doma Kidričevo, omogočal bo izkoriščanje alternativnih in obnovljivih virov energije, spodbujal pa bo tudi društveno delovanje s poudarkom na humanitarnem delu ter za ustanovitev zveze za šport in zveze za društveno dejavnost.
Povečal bo skrb za samooskrbo s hrano in integrirano pridelavo hrane, zagotoviti je treba večjo obdelanost vseh kmetijskih površin v občini, tudi z vzpodbudami. Obljublja tudi ureditev društvenih prostorov v Kidričevem in Cirkovcah, posebej še za društvo upokojencev. Zgraditi namerava tudi kolesarske poti, posebno skrb pa bo namenil tudi pri aktivnostih za ponovno odprtje kopališča v Kidričevem. Pri vsem tem pa bo dajal prednost tistim investicijam, za katere bodo uspeli pridobiti sredstva iz evropskih, državnih in drugih skladov, zato pa je po njegovem mnenju nujno potreben profesionalni župan.
-OM
Foto: arhiv
Od tod in tam
Ptuj • Lipiške kočije na Ptuju
Foto: Črtomir Goznik
Na Ptuju je bilo 4. septembra izjemno živahno.
Zvrstile so se namreč številne prireditve. Kljub temu, da jih je občasno motil dež, so jih organizatorji uspešno izpeljali. Po ptujskih ulicah se v soboto ni vila samo povorka udeležencev 8. grajskih iger, temveč so vozile tudi lipiške kočije, ki so najstarejše slovensko mesto obiskale v letu, ko Kobilarna Lipica praznuje 430. jubilej. Brezplačnih promocijskih voženj po ptujskih ulicah in trgih so se udeležili številni Ptujčani, posebej navdušeni pa so bili otroci.
MG
Ljutomer • Prometni zastoji
Foto: NS
Izgradnja krožišča in novega mostu čez reko Ščavnico na stičišču Prešernove in Kolodvorske ulice v Ljutomeru povzroča obilico težav pri pretoku cestnega prometa. Zastoji bodo pogostejši vse do 15. septembra zaradi asfaltnih del na mostovih in preusmeritve prometa skozi novo krožišče, ki je v zaključni fazi dograjevanja. Kot napovedujejo izvajalci, bodo dela zaključena do konca tega meseca, otvoritev sodobnega krožišča z mostom pa bo v oktobru. Sicer pa je naložba ovrednotena na 2,2 milijona evrov. Finančna sredstva so zagotovili občina Ljutomer, Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo ter trgovinska družba Tuš, ki bo v sklopu novega krožišča postavila bencinski servis.
NŠ
Središče • Kmalu pločnik v Obrežu
Foto: arhiv občine
Iz občine Središče ob Dravi so nam sporočili, da je bila minuli teden podpisana pogodba za izgradnjo pločnika in javne razsvetljave v naselju Obrež. To pridobitev krajani Obreža že dolgo in nestrpno pričakujejo, pločnik pa naj bi bil zgrajen do konca oktobra. Zadnji dan avgusta sta Jurij Borko, župan občine Središče ob Dravi, in Pavla Majcen, direktorica Komunalnega podjetja Ormož, podpisala pogodbo za izgradnjo pločnika in javne razsvetljave v naselju Obrež. Predvidena je izgradnja pločnika v dolžini 650 metrov, kar je tudi zadnji odsek v tem naselju ob državni cesti, ki ga je treba urediti. Skupaj s pločnikom se bo zgradila javna razsvetljava, prehod za pešce in otok za umirjanje prometa. Vrednost investicije je nekaj manj kot 120.000 evrov. Investicija se bo izvajala v septembru in oktobru. Kot je povedal župan Jurij Borko, pa Direkcija za ceste Republike Slovenije sanacije vozišča ne bo izvajala, saj omenjeni program ni bil uvrščen v državni proračun Republike Slovenije.
Viki Ivanuša
Kidričevo • Vroče zaradi nevarnih odpadkov
Je strah domačinov res nepotreben?
Na razširjeni seji odbora za varstvo okolja, ki je bila v torek, 7. septembra, v prostorih občine Kidričevo, so sodelovali tudi predstavniki podjetja Saubermacher in E-net okolje, je bilo slišati več pomirjujočih trditev in novih dejstev, ki dajejo slutiti, da je strah domačinov pred nevarnimi odpadki skoraj odveč. Ali so bili dovolj prepričljivi?
V uvodnem nagovoru sestanka, na katerem je sodelovalo tudi nekaj članov občinskega sveta, je župan občine Kidričevo Jože Murko poudaril, da sicer pozdravljajo vsak gospodarski subjekt v svojem okolju, ker pa je bila občina v preteklosti ekološko zelo obremenjena, predvsem zaradi nekoč zastarele proizvodnje v tovarni aluminija, pa so sedaj pozorni do vseh novosti, zato je strah domačinov pred nevarnimi odpadki le normalna posledica vsega, kar so do sedaj doživeli in pretrpeli.
Da je zadeva problematična, je menil tudi predsednik odbora za varstvo okolja in požarno varnost Anton Lesko-var, ki je bil sklicatelj te seje, ki je opozoril na leto 1989, ko so na širšem območju Dravskega in Ptujskega polja doživeli močno onesnaženje vode, zaradi česar so neoporečno vodo od drugod razva-žali z gasilskimi cisternami; pa tudi na dva velika požara gum v gramoznici v Lovrencu, saj je vse to skupaj z izpusti iz tovarne pustilo v tem okolju številne negativne posledice. Zato jih je presenetila namera podjetja Saubermacher, da bi v prostoru industrijske cone Taluma zgradili sodoben center za ravnanje z nevarnimi odpadki, sicer je zatrdil, da niso proti temu, so pa proti tako velikemu povečanju predelave nevarnih odpadkov, saj to pomeni veliko ekološko obremenitev za to okolje.
»Že sedaj pomeni prevoz nevarnih odpadkov prek tega vodovarstvenega območja potencialno nevarnost za naše okolje in za širše območje, ki se oskrbuje iz tega vodooskrb-nega sistema, tako veliko povečanje, kot smo ga zasledili v dokumentaciji, pa zagotovo pomeni povečanje nevarnosti za naše okolje v vseh pogledih. Čeprav sem občinski svetnik, ne morem verjeti, da smo vse to do sedaj dopuščali. Morate nas razumeti, naše okolje je v preteklosti zelo obremenjevala proizvodnja aluminija, ki pa se je v zadnjih letih precej posodobila,« je menil Leskovar.
Saubermacher: vse je v skladu z zakonodajo
Da je Saubermacher Slovenija do sedaj uspešno zgradil sodoben center za ravnanje z odpadki v Puconcih in da se že 20 let uspešno in skladno z evropsko ter slovensko zakonodajo ukvarjajo z
zbiranjem, predelavo in odstranjevanjem nevarnih in nenevarnih odpadkov, je zatrdil Rudolf Horvat, direktor Saubermacher Slovenija: »Mi delamo pod sloganom Za življenja vredno okolje, sicer pa na vseh področjih ravnanja z odpadki posvečamo poglavitno skrb okolju, ki ga do sedaj nismo in ga tudi v bodoče nočemo oškodovati. S tem, da poskrbimo za odpadke iz industrije na najmanj moteč način za okolje in življenje ljudi, smo se tudi z izgradnjo sodobnega centra za ravnanje z odpadki v Kidričevem zavezali k našemu poslanstvu,« je dejal Horvat.
Pojasnil je, da so pred tremi leti odločitve lastnikov privedle do združitve skupine Saubermacher in družbe Eko-Les, ki je bila od ustanovitve vodilno podjetje in eno izmed redkih, ki je izvajalo storitve prevzemanja nevarnih odpadkov v Sloveniji. Osnovni pogoj za opravljanje dejavnosti ravnanja z odpadki je prostor, na katerem lahko odpadke pripravljajo za nadaljnjo pot do odstranitve. Že Eko-Les si je te prostore zagotovil v okviru industrijskega območja Talum, saj ta z infrastrukturo omogoča izvajanje te dejavnosti. Tudi sedaj obrat deluje v predelanih obstoječih starih objektih Taluma, za kar imajo vsa potrebna dovoljenja za opravljanje dejavnosti ravnanja z odpadki. Ob tem pa je Horvat poudaril: »Kot podjetje, ki je zavezano k razvoju in nenehnemu izboljševanju pogojev za delo in varnosti izvajanja procesov, smo se že pred dvema letoma odločili, da bomo kljub gospodarski krizi pristopili k izgradnji oziroma posodobitvi obstoječega centra v Kidričevem, ki bo z modernejšo opremo zagotavljal tako varovanje okolja kot tudi kvaliteto življenja zaposlenih in okoliških prebivalcev. Nov kompleks bo zgolj nadomestil stare objekte, obenem pa izpolnil vse zahteve strogih veljavnih predpisov glede emisij v zrak, vode ter zahtev glede obratovanja na vodovarstvenem področju. Vse te zahteve smo že izpolnili skozi postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja in IPPC-dovoljenja z ustreznim načrtovanjem tehnoloških procesov, izgradnje ustreznih skladiščnih prostorov, z integracijo sodobnih načinov obdelave nevarnih odpadkov kot tudi z opustitvijo predelave in odstranjevanja za nekatere vrste odpadkov, ki jih naša zakonodaja izključuje
Foto: M. Ozmec
So bili dovolj prepričljivi? (Z leve) direktor Saubermacher Slovenija Rudolf Horvat, direktor E-net okolja Jorg Hodalič in Vanja Strle.
za omenjeno področje zaradi vodovarstvenega območja.«
Pojasnil je, da Slovenija, nasprotno z drugimi razvitimi državami, nima ustreznih sežigalnic in naprav za energetsko izkoriščanje odpadkov tako, da ni nikakršne potrebe in bojazni, da bi v Kidričevo vozili odpadke iz drugih držav, v vseh državah namreč odpadkov za energetsko izkoriščanje primanjkuje. Zagotovil je, da že sedaj v centru v Kidričevem odpadke le zbirajo in skladiščijo, v nekaterih primerih pa jih tudi obdelajo in pripravijo za nadaljnji transport do pooblaščenih odstranjevalcev v Sloveniji in tujini.
Na vprašanje Antona Le-skovarja, kakšne so dejanske količine nevarnih odpadkov v Kidričevem, je Horvat odgovoril, da so »dejanske količine, ki jih trenutno predelajo in skladiščijo, trikrat manjše od tistih, ki so zahtevane v okoljevarstvenem soglasju. Po veljavnih okoljevarstvenih dovoljenjih namreč ni zahtev po količinah, ki se le skladiščijo pred odstranitvijo, gre za postopka R13 in D15, tako da povečanje količin v vlogi za pridobitev IPPC-dovolje-nja izkazuje maksimalne količine, ki se lahko dnevno na vseh napravah predelajo in v vseh skladiščnih prostorih skladiščijo ter so teoretično izračunane iz zmogljivosti naprav in v primeru dela v treh izmenah. Takšne so pač zahteve v vlogi za pridobitev okoljevarstvenega soglasja in IPPC-dovoljenja ter je tudi za te količine izdelano poročilo o vplivih na okolje.«
Ob tem je Horvatov pomočnik Andrej Gomboši dodal, da je Slovenija zavezana Baselski konvenciji, kjer veljajo
za nevarne odpadke posebna pravila, ter zatrdil, da se v Sa-ubermacherju zavedajo, da je vsak poseg v okolje predmet raznovrstnih razprav, ki pa se največkrat zaradi premalo informacij posplošujejo, ker nimajo strokovne podlage. Zato so prav širši javnosti pripravljeni vseskozi posredovati relevantne informacije in pojasnila. Vsa dokumentacija, ki je zahtevana v postopku pridobitve okoljevarstvenega soglasja in IPPC-dovoljenja, pa je na vpogled tudi na pristojni Upravni enoti.
E-net okolje: Delamo na dolgoročno strokovno poštenost
Dokaj prepričljiv je bil tudi direktor podjetja E-net okolje Jorg Hodalič, ki je pojasnil, da se z ekologijo in s tem povezanimi predpisi ukvarjajo že 35 let, da so na tem področju med najboljšimi v Sloveniji, saj zelo veliko delajo z Agencijo republike Slovenije za okolje in prostor, s podjetjem Saubermacher pa so sodelovali že pri projektih v sosednji Avstriji in drugje. Sodelovali so tudi pri uredbi IPPC, ki zajema 280 zavezancev v Sloveniji, pri čemer je izpostavil, da je pri tem Slovenija bolj dosledna in rigorozna od Avstrije.
Ob tem je poudaril: »Ves čas je bilo naše vodilo, da v nobenem pogledu ne kršimo uredbe o vodovarstvenih pasovih ter da poskušamo čim bolj izboljšati vse, kar je povezano z ravnanjem z odpadki. Zato ne vidim tukaj v Kidričevem kakšnih posebnih strahov, ne v vodi, ne v zraku, vse je v me-
jah dopustnega, v nekaterih primerih daleč pod to mejo, lahko pa nam verjamete, saj nas v Sloveniji dobro poznajo in vedo, da delamo na dolgoročno strokovno poštenost.«
Na Leskovarjevo vprašanje, ali se jim zdi smiselno, da se prav na tem vodovarstvenem območju, ki je bilo že večkrat okoljsko prizadeto, dovoli širitev predelave nevarnih odpadkov, je odgovorila Vanja Strle, strokovna sodelavka podjetja E-net okolje: »Slovenija ima več vodovarstvenih uredb in verjemite mi, da te uredbe dovoljujejo tako dejavnost tudi na vodovarstvenem območju, seveda pod določenimi pogoji, ki pa jih podjetje Saubermacher v celoti izpolnjuje. Zagotavljam vam, da jih bo izpolnjevalo tudi v bodoče, saj bo kompletni center za ravnanje z nevarnimi odpadki v debelem betonskem obroču, predelava nevarnih odpadkov pa se bo odvijala znotraj zaprtih objektov. Verjemite mi, če bi jaz stanovala tukaj v Kidričevem, bi bila mirna in brez skrbi, saj vem, kako je poskrbljeno. Osnovni namen vsega tega je, da uredijo celoten center tudi gradbeno, da bo vse skupaj bolj normalno za ljudi.«
Ko je podžupan Franc Pla-ninšek vprašal, koliko nevarnih odpadkov proizvedemo v Sloveniji v enem dnevu, mu je Andrej Horvat pojasnil: »Vsak dan vozimo v Avstrijo na stotine ton teh odpadkov, kar je za Slovenijo po svoje katastrofa, saj vozimo tja na sežig tudi en vagon farmacevtskih topil, ker je tam to dovoljeno, pri nas pa ne. Poudarjam, da tu nevarne odpadke samo obdelamo in skladiščimo, ne opravljamo pa dokončne odstranitve. In tako smo lani v vsej Sloveniji
obdelali in uskladiščili okoli 35.000 ton nevarnih odpadkov in jih izvozili v Avstrijo. Zbiramo pa v glavnem odpadna olja in emulzije, ki jih uskladiščijo v velikih separa-torjih. Olje ločijo od vode in trdih odpadkov, nato pa gre na sežig, preostanek pa gre v uparjalnik, kjer se zmes še dodatno izsuši tako da na dnu ostane oljna gošča. Tudi to in tekoči vodni odpadek izvažajo v sosednjo v Avstrijo.
Župana Jožeta Murka pa je zanimalo, ali imajo resnično pridobljena vsa potrebna dovoljenja, pa tudi, ali je vpliv na okolje resnično zagotovljen, saj se občani pritožujejo nad smradom, Vanja Strle pa ga je pomirila, da je sedaj res možno, da bi mulji puščali smrad tudi v okolje ter poudarila: »Po modernizaciji, ki jo nameravajo opraviti v tem centru, pa to zagotovo ne bo možno, saj bo ta proces v popolnoma zaprtih prostorih, zrak pa bo šel pred izpustom v okolje skozi dve vrsti čistilnih naprav, skozi vodni in kemični pralnik, tik pred izpustom pa še skozi dva bio filtra, tako da tveganja za okolje praktično ne bo, oziroma bo takšno, kot je dovoljeno za vsak IPPC-obrat.«
Celotna investicija modernizacije centra za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem bo po besedah Rudolfa Horvata veljala 3,8 milijona evrov. Sicer pa so sedaj šele sredi pridobivanja okoljevar-stvenega dovoljenja. Ko ga bodo pridobili, bodo nadaljevali postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja, po sami izgradnji dodatnih objektov, ki bodo zagotovili mnogo večjo varnost kot sedaj, pa je predvideno še enoletno poskusno obdobje, šele nato pa pridobitev obratovalnega dovoljenja. Sicer pa v Saubermacherju resno razmišljajo o možnostih za ponovno usposobitev industrijskega železniškega tira, saj je prevoz nevarnih odpadkov po železnici varnejši kot prevoz s tovornjaki iz več vidikov.
Naj dodamo, da je ob zaključku sestanka odbor za varstvo okolja sprejel en sam sklep, in sicer, da v občini nasprotujejo vsakršnemu povečevanju vnosa nevarnih odpadkov v Kidričevem ter da zahtevajo, da je občina Kidričevo v tem primeru stranka v postopku. Sicer pa so o tej zadevi razpravljali tudi na včerajšnji seji sveta občine Kidričevo, o tem, kaj so se tam dogovorili, pa prihodnjič.
M. Ozmec
Majšperk • Zadnja seja sveta v tem mandatu
Kmalu sončna elektrarna in večnamenski društveni prostor
Svet občine Majšperk je na 32. redni, po vsej verjetnosti zadnji seji v tem mandatu, v četrtek, 2. septembra, največ pozornosti namenil vsebini dveh osrednjih odlokov, ki bosta urejala oskrbo s pitno vodo v občini, potrdili pa so tudi dokumentacijo za izgradnjo večnamenske zgradbe, namenjene delovanju društev v občini.
Preden so se lotili dnevnega reda, je Franc Bezjak predlagal, da 2. in 3. točko, ki se nanašata na oskrbo s pitno vodo, obravnavajo po rednem in ne po hitrem postopku, kot je bilo predlagano, vendar je večina svetnikov njegov predlog zavrnila.
Sicer pa so najprej potrdili sklep o dopolnitvi letnega načrta pridobivanja in razpolaganja z nepremičninami, pri čemer je županja Darinka Fakin pojasnila, da je dopolnitev potrebna zato, ker bo občina od posameznih lastnikov brezplačno pridobila parcele v k. o. Sveča, kjer stoji vodo-hran, medtem ko je za parcelo v k. o. Skrblje vložena vloga za najem v zasebne potrebe.
Sprejeli so tudi posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem občine, kot je pojasnila županja Darinka Fa-kin, gre za menjavo parcele v k. o. Lešje in dveh parcel v k. o. Skrblje, za prodajo parcel v k. o. Lešje in Sitež ter za pridobitev parcel v k. o. Ptujska Gora in Skrblje.
Ko so brez pripomb potrdili poslovno poročilo Lekarne Ptuj za poslovno leto 2009, so na predlog komisije za odlikovanja sprejeli sklep o podelitvi plakete in občinskih priznanj.
Plaketo občine Majšperk bo tako prejela Anica Rejec, ki ima posebne zasluge pri izdaji zbornika kraja Stoperce ter za delovanje na področju ljubiteljske kulture. Priznanja občine Majšperk pa bodo prejeli PGD Majšperk, oziroma članice ekipe 112 za zasluge in dosežene rezultate na področju gasilskih tekmovanj, združenje rejcev plemenskih telic Stoperce za dosežke na področju razvoja kmetijstva in društvene dejavnosti ter Milka in Franc Žlaus za zasluge na področju humanitarnega in prostovoljnega dela.
Potrdili so tudi informacijo
Ptuj • Vpis abonmajev v MGP
Med 14. septembrom in 1. oktobrom bo tako v Mestnem gledališču Ptuj potekal vpis
v otroški, dijaški in odrasli abonma. Dosedanji abonenti bodo lahko svoj abonmajski

Foto: M. Ozmec
Svetnica Tatjana Vele je svojo trditev o neprimernosti skupnega nastopa direktorja in uprave Komunalnega podjetja podkrepila s citiranjem dela sestavka iz Štajerskega tednika.
županje in občinske uprave o izvrševanju proračuna v prvem polletju letošnjega leta. Po besedah županje Darinke Fakin je polletna realizacija zaradi investicij v teku običajno bolj skromna in tudi v občini Majšperk je letos tako, saj so ob polletju dosegli le 30-odstotno realizacijo. Vendar so prepričani, da bo ob koncu leta, ko bodo vse načrtovane investicije v glavnem končane, realizacija bistveno zgodnejša.
Po krajšem pojasnilu županje so z večino glasov sprejeli sklep o izdaji soglasja k postavitvi sončne elektrarne na
Foto: M. Ozmec
Bistvene spremembe zakonodaje in vsebino dveh odlokov, ki se nanašata na oskrbo s pitno vodo v občini, sta majšperškim svetnikom predstavila (z leve) Jože Cvetko in Boštjan Brezovnik.
Tokrat tudi dijaški abonma
14. septembra se bo v ptujskem gledališču pričel vpis abonmajev. Novost v letošnjem programu je dijaški abonma, stalnica pa sta odrasli in otroški.
Foto: Arhiv MGP-Gravža
Ptujsko gledališče je novo sezono odprlo s premiero Gravža.
sedež obnovili od 14. do 22. septembra, novi pa so k vpisu vabljeni med 23. septembrom in 1. oktobrom.
Dijaški abonma vključuje predstave Sijoče Mesto, Picasso, Strežni jašek in Hamlet, Mestno gledališče Ptuj pa poklanja še predstavo Prava baba. V okviru odraslih abonmajev (v ceno rednega Tespis je vključenih sedem predstav, v ceno izbirnega Orfej pa štiri po lastni izbiri) bodo na ogled uprizoritve Sijoče mesto, Romanca, Skopuh, Picasso, Strežni jašek, Hamlet in Aulularia ali Komedija o loncu, gledališče pa podarja tudi eno predstavo po lastni izbiri v času 8. festivala Monodrama Ptuj 2010. Cena otroškega abonmaja Zvezdica in Kresnička pa prav tako zajema sedem predstav.
Polona Ambrožič
strehi objekta Osnovne šole Majšperk zasebniku Martinu Stojnšku iz Kupčinjega Vrha, oziroma njegovemu podjetju MA&SA proizvodnja električne energije. Ob tem pa so preklicali julija lani izdano soglasje k postavitvi fotovol-taičnih modulov podjetju SAR Avtomatizacija, ki naj bi imelo poslovne težave. Kot je v svoji vlogi zapisal zasebnik Martin Stojnšek, namerava na streho majšperške šole namestiti 174 fotovoltaičnih modulov, vsak naj bi imel nazivno kapaciteto 280 Wp, celotna sončna elektrarna pa naj bi imela nazivno moč 48,72 kWp. Module in druge elemente sončne elektrarne naj bi pričeli postavljati do konca oktobra, zagnali pa naj bi jih do konca novembra letos. Sicer pa so v zvezi s tem svetniki sklenili, da se mora investicija pričeti v roku treh mesecev, sicer veljavnost soglasja preneha.
Osrednji del seje pa je bila zagotovo obravnava vsebine dveh odlokov o predmetih in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter o načinu opravljanj te službe v občini Majšperk. Njuno vsebino je dodatno pojasnil snovalec obeh odlokov dr. Boštjan Brezovnik iz inštituta za lokalno samoupravo in javna naročila v Mariboru, nekdaj dodatnih obrazložitev pa je dodal še Jože Cvetko, direktor Komunalnega podjetja Ptuj. Sicer pa gre za na moč podobna odloka, ki predstavljata celovito urejanje na področju oskrbe s pitno vodo, ki so jih v mnogih občinah že sprejeli, tako da smo njuno bistvo
že predstavili. Tudi v občini Majšperk še vedno velja odlok o oskrbi s pitno vodo, k je bil sprejet leta 2004 in je po trditvah Brezovnika že v nasprotju z novo sprejeto zakonodajo na tem področju.
Da je v interesu občine, da se področje oskrbe s pitno vodo čim prej in celovito uredi, je menil Branko Novak, ki se je zavzel tudi za partnerstvo s preostalimi 16 občinami Spodnjega Podravja, saj bodo le na ta način dosegli optimalne pogoje in enotno ceno. Podobnega mnenja pa je bilo tudi nekaj drugih svetnikov. Drugače pa je razmišljal Adolf Kopše, ki je prepričan, da bodo v občini s sprejemom odloka nakopali na ramena občanov občine Majšperk precej težko breme, saj so nekatere podrobnosti še nedorečene in premalo natančno definirane. Po njegovem bi moralo biti natančno opredeljeno, kaj je primarno in kaj sekundarno vodovodno omrežje in kup drugih podrobnosti, ki bi lahko bile obremenjujoče predvsem za tiste porabnike, ki imajo do svoje precej oddaljene hiše napeljanih več sto metrov vodovodnih cevi. Sicer pa so oba predmetna odloka, ki opredeljujeta oskrbo s pitno vodo, v občini Majšperk sprejeli po hitrem postopku.
Na predlog županje so za sodnike porotnike Okrožnega sodišča na Ptuju imenovali Rada Rodoška in Vekoslava Širca s Ptujske Gore, Branisla-vo Vedlin, Branka Fakina in Tatjano Varžič Korez iz Maj-šperka.
Potrdili so tudi investicijsko dokumentacijo za izgradnjo večnamenske zgradbe v
sklopu rekreacijskega centra ob osnovni šoli v Majšper-ku. Kot smo slišali, naj bi bil objekt umeščen v mirno okolje športnega parka ob šoli, njegovi prostori pa naj bi bili namenjeni dejavnosti društev upokojencev, društev invalidov in mladine, vsebovali pa naj bi tudi skupne prostore za medgeneracijsko druženje in zabavo. Širšo okolico ob večnamenski zgradbi naj bi v prihodnje preuredili v park s sprehajalnimi potmi, kar naj bi omogočalo sprostitev in rekreacijo za vse generacije. Vrednost investicije je po sedanjih ocenah nekaj manj kot pol milijona evrov, od tega naj bi občina zagotovila okoli 150.000, preostalih 350.000 evrov pa pričakujejo iz državnih virov. Izgradnjo naj bi pričeli še v septembru letos, končali pa oktobra 2011.
Med pobudami in vprašanji je bila zanimiva Tatjana Vele, ki je opozorila županjo in svetnike, da je nenormalno, da direktor in uprava Komunalnega podjetja Ptuj naročata in sodelujeta pri pripravi koncesijskega akta oskrbe s pitno vodo na območju posamezne občine; da bi bila bolj prepričljiva, pa je trditev o tem prebrala iz Štajerskega tednika. Menila je, da bi bilo tudi v maj-šperški občini smotrno, če bi resno razmislili o možnostih za ustanovitev lastnega javnega podjetja za oskrbo s pitno vodo in še za katero gospodarsko javno službo, saj bi bilo to po njeni oceni za občino ugodneje in bolj gospodarno. A po odzivu sodeč županje in večine svetnikov o tem ni povsem prepričala.
M. Ozmec
Ormož • 35. seja občinskega sveta
Ne za bioplinsko napravo v obrtni coni - bo pa čez cesto
Seja se je pričela z minuto molka ob smrti častnega občana občine Ormož Frančka Bohanca in smrti nekdanjega svetnika Ljuba Lukiča. Nato pa se je seja nadaljevala tako, kot smo v Ormožu vajeni, pisano.
Že takoj pri potrditvi zapisnika pretekle seje je imel Bogomir Luci pripombo, češ da se zapisnik ne piše tako, kot se stvari na seji povejo. Župan Alojz Sok namreč njegov priimek izgovarja »Ljuci« in zato Luci zahteva, da se tako vnese tudi v zapisnik, saj ob takšnem nagovoru običajno protestira in pozove župana, da naj njegov priimek pravilno izgovarja. Po tem kratkem zabavno obarvanem vložku se je seja nadaljevala z določitvijo dnevnega reda.
Razpis za štipendije že po novem
Na dnevnem redu je bilo 11. točk, ki jih je župan pozabil razširiti z dodatno 12. točko, zato je bilo šele sredi razprave o spremembi pravilnika o štipendiranju in drugih oblikah študijskih pomoči, na opozorilo Miroslava Tramška, opravljeno glasovanje o uvrstitvi te točke na dnevni red. Po tem organizacijskem spodrsljaju pa je seja stekla in točko je vsebinsko predstavila Mojca Zorčič. Do spremembe je prišlo zato, ker se zajamčeni osebni dohodek ne uporablja več kot osnova za določitev zneskov nekaterih denarnih nadomestil in se ne usklajuje z rastjo cen življenjskih potrebščin. Zato so svetniki v pravilniku spremenili cenzus kot enega izmed pogojev za pridobitev pravice do štipendije za študente do-diplomskega študija in tudi način usklajevanja točke za izračun štipendij. Med drugim se je spremenila alineja o pogojih za pridobitev štipendije, ki po novem govori, »da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega minimalne plače na družinskega člana v istem obdobju.« Sicer pa bodo nove štipendije razpisane še ta mesec in bodo znašale za dodi-plomski študij povprečno 202 evra, študenti dodiplomskega študija v tujini bodo prejemali 238 evrov, njihovi podiplomski kolegi pa 375 evrov.
Najbolj zanimiva točka na sejah ormoškega občinskega sveta je Pobude, predlogi in vprašanja svetnikov. Svetnik Stanko Pignar ima po navadi zelo stvarna vprašanja o infrastrukturi na območju Podgorcev, kjer je bil izvoljen. Tudi tokrat je bilo tako in opozoril je, da pri rekonstrukciji železniške proge izvajalec ni naredil načrtovanih treh, ampak le dva prepusta za vodo, kar občanom sedaj povzroča preglavice. Župan ga nikakor ni razumel ali pa ni hotel razu-
meti, saj je vztrajno odgovarjal o železniških prehodih, še posebej ga je mučil prehod v Trgovišču, in ne o prepustih vode. V načinu dialoga med obema pa je bilo slišati, da za povedanim tiči daljša zgodba. Pignar je opozoril tudi na to, da so tovornjaki pri prevozih gramoza ob rekonstrukciji proge uničili lokalne ceste, ki niso grajene za tako velik osni pritisk. Župan Sok je povedal, da je Danilo Kosi s predstavniki izvajalcev pred začetkom del pregledal ceste in posnel stanje, ki ga bodo morali ob koncu del izvajalci pustiti za sabo. V razpravi pa smo izvedeli tudi, da se v praksi običajno ne sanirajo poškodovane ceste, ampak izvajalec asfaltira kakšen odsek po izbiri občine v celoti. To je sicer izzvalo nekoliko negodovanja, ker od tega dejansko ne pridobijo konkretno tista območja, ki so morala trpeti povečan promet zaradi prevozov.
Popolna zapora na Dobravski cesti
Anica Pevec je opozorila, da je treba ceste v okolici Koga, ki očitno še niso dokončane in imajo neurejene bankine, pred pričetkom trgatev, ko je pričakovati veliko gostov, ustrezno označiti.
Na trenutno enega največjih problemov v mestu Ormož pa je opozoril Zlatan Fafulic, ki je župana vprašal, ali res ni bilo mogoče urediti nekakšnega prehoda za pešce mimo gradbišča pri OŠ Stanka Vraza po Dobravski cesti. Ta je sedaj popolnoma zaprta in to je problem za številne starejše občane, ki morajo do pokopališča čez vso mesto, še bolj nevarna pa je pot za številne učence glasbene šole, ki
Foto: Viki Ivanuša
Zaradi gradbišča je zaprta priljubljena pot za številne starejše občane, ki so tod hodili na pokopališče, prav tako pa je presekana najbližja in relativno varna pot iz OŠ Ormož v GŠ Ormož za učence.
imajo sedaj dostop urejen po Skolibrovi ulici. Zapora je očitno tudi preslabo označena, saj vozniki motornih vozil še vedno rinejo v ulico, ki je tudi sicer opremljena z znakom, da je tukaj promet dovoljen le za stanovalce oziroma šolo. Kljub temu so ulico leta uporabljala osebna in tovorna vozila za tranzit, kar je toliko bolj ironično tudi zato, ker cesta pelje neposredno ob Policijski postaji Ormož.
Župan Sok je povedal, da je cesta zaprta na zahtevo izvajalcev, ki so skopali zelo globoko, petmetrsko gradbeno jamo, ki bi lahko bila za mimoidoče nevarna. Sicer pa menda občina pri vsej zadevi nima besede, utrditi je morala le cesto do delovišča. Popolna zapora za pešce in promet bo po županovi oceni trajala še dva do tri mesece. Če cesta glede popolne zapore ni primerno označena, pa je župan svetoval, da se o tem obvesti policijo...
O tem, kakšen bo bodoči prometni režim na tej ulici, se je pozanimal svetnik Stanko Podgorelec in predlagal, da je ulica tudi v bodoče zaprta za motorni promet. Protestiral pa je tudi proti odločitvi, da je letos eden od oddelkov vrtca v prostorih stare policije, ki so po njegovem mnenju popolnoma neprimerni za to, oziroma je v Ormožu na voljo veliko primernejših prostorov. Alojz Sok je povedal, da bo po dograditvi vrtca po Dobravski cesti gotovo potekal še bolj gost promet in naj Podgorelec opusti iluzije o severni obvozni cesti, saj gre tam za kmetijska zemljišča I. kategorije, ki jim ne bo možno spremeniti namembnosti. Povedal pa je še, da bi veljalo razmisliti o krožnem režimu.
Olgo Ozmec je zanimalo, kako daleč je ureditev namakalnega sistema Trgovišče-Velika Nedelja in župan je povedal, da bo vloga ta teden oddana na
Foto: Viki Ivanuša
Svetniki opravili veliko delo. Na tej strani ceste bioplinske naprave ne bo. Cez cesto pa ena že raste.
razpis Agencije za kmetijske trge. Občina ima pridobljene vse služnosti in pravnomočno gradbeno dovoljenje. Kmalu bo opravljen razpis za izbor izvajalca, takoj po izdaji sklepa pa se lahko projekt glede na vremenske razmere že začne realizirati. Župan pa je še povedal, da se je občina Ormož z občino Čakovec prijavila tudi na razpis za evropska sredstva za nadaljnjih 250 hektarjev.
Martina Hebarja je zanimalo, ali je potekal na občini v zvezi z gradnjo bioplinarne postopek za pridobitev kakšnega dovoljenja za gradnjo na spremenjeni lokaciji, kar je župan zanikal, svoje videnje pa je objavil že tudi v našem časopisu.
Ali občina res gradi na črno?
Bogomir Luci je župana vprašal, ali se bo sedaj, ko je ministrstvo izdalo gradbeno dovoljenje za namakalni sistem, načelnici UE Ormož opravičil za svoje večkratne izjave. Sok je želel vedeti, kakšna njegova izjava je bila neresnična in je še enkrat poudaril, da so edina občina, kjer je gradbeno dovoljenje izdalo ministrstvo. Lucija je zanimalo tudi, kakšna je skupna vrednost aneksov, sklenjenih za grajsko pristavo. Sok je povedal, da je bilo pri skoraj trimilijonski pogodbi doslej za vsega skupaj 41.000 evrov aneksov, ker je bilo treba objekt statično utrjevati. Objekt je bil menda v precej slabšem stanju, kot si je kdor koli predstavljal. Na to je Slavko Kosi hitro pripomnil, da je on vedel, v kakšnem stanju je pristava. Sok je na to odvrnil, da je bil Kosi dolgo časa v objektu in ga niso primerno vzdrževali, zato pa je sedaj
stanje tako. Dodal je še, da so bili v preteklosti po celotnem objektu narejeni razni nedovoljeni nekontrolirani posegi (okna, prehodi) predhodnih stanovalcev.
Luci je želel vedeti tudi, ali je občina pridobila glasbeno dovoljenje ali kakršno koli drugo dovoljenje za gradnjo parkirišča na Kogu. Župan mu je odgovoril: »Mislim, da ste Ko-govčani lahko zadovoljni, da ste dobili parkirišče. Tu gre za javna dela in gradbenega dovoljenje nismo iskali in tudi nas nihče za gradbeno dovoljenje ni vprašal, ne vem zakaj bi bilo za urejen plato potrebno gradbeno dovoljenje.« Nato je dialog v občinskem svetu zdrsnil pod nivo gostilniške debate, ki jo sicer negujejo v ormoškem občinskem svetu.
Rado Antolič se je pozanimal še o tem, kako napreduje gradnja kanalizacijskega sistema in čistilne naprave v Sodin-cih, pri čemer je opozoril na dejstvo, da po letu 2017 ne bo več dovoljen izpust fekalnih vod in jih bo treba odvažati. Župan je povedal, da gre za projekt iz leta 2005 in čistilna naprava je bila načrtovana na istem mestu, a manjša. Dodan je bil tudi kanalizacijski sistem, ki uredi vprašanje kanalizacije za celotno dolino. S krajani so se menda večkrat dobili na sestankih, pridobljene so bile služnosti in soglasja vseh, junija letos pa so se trije krajani Sodincev pritožili na gradbeno dovoljenje. Pritožni roki trajajo, zato se občina ni mogla s popolno vlogo prijaviti na 5. razpis za regionalna sredstva. Do 17. septembra še teče rok, v katerem je mogoče vložiti upravni spor, ki ga Sok tudi pričakuje, prinesel pa bo po njegovem odločitev šele čez 7 ali 8 mesecev. V tem času bo razpis šel vsekakor mimo. Župan je poskušal krajanom zagotoviti, da bodo rastlinsko čistilno napravo premaknili naknadno za 150 metrov južneje, kjer bi jo pritožniki radi imeli, vendar krajani tem zagotovilom niso verjeli.
Pošteno se je zalomilo še enkrat, pri sprejemanju spremenjenega odloka o lokacijskem načrtu za obrtno cono. Svetniki so dlakocepili in se prepirali okoli vprašanja, ali bo sedaj koalicija opoziciji omogočila sprejeti amandma, s katerim se izključuje iz načrta gradnja bioplinskih naprav, tako da ne bo glasovala proti, ali pa je obljubila, da bo celo glasovala za sprejetje amandmaja. Ob dejstvu, da se bioplinska naprava gradi direktno čez cesto obrtne cone, je bila takšna razprava milo rečeno bizarna in skrajno čudna. Kajti poleg nje se jih lahko zgradi še pet ali deset, če jih bo kdo financiral in če bodo imele surovino, pa pri tem občina in občinski svet nimata nobene besede. Bi-oplinske naprave tako v lokacijskem načrtu za obrtno cono v Ormožu ne boste našli, v realnosti pa bo tam direktno čez cesto, na parceli, ki je ne ureja lokacijski načrt.
Svetniki so nato sprejeli še odlok o porabi sredstev proračunske rezerve. Iz rezerve so zagotovili 36.012 evrov, predvsem za sanacijo javnih poti po krajevnih skupnostih.
Viki Ivanuša
Ormož • Od 13. septembra odvažajo kosovne odpadke
NE za hladilnike in zamrzovalne skrinje
V drugi polovici septembra bo Komunalno podjetje Ormož odvažalo kosovne in nevarne odpadkov v vseh treh občinah na Ormoškem. Kosovne odpadke bodo odvažali po sistemu od vrat do vrat in odvoz bo sovpadal z odvozom mešanih odpadkov za določen kraj. Začelo se bo v Središču ob Dravi v ponedeljek, 13. septembra, nato pa se bodo po ustaljeni shemi zvrstili vsi ostali kraji.
„V podjetju pričakujemo, da naj bi bilo vsako leto kosovnih odpadkov manj, ampak praksa kaže, da je količina iz leta v leto približno enaka. Tako tudi letos pričakujemo okrog 3000 kubičnih metrov različnih vrst kosovnih odpadkov. To pomeni organizacijo različnih prevoznih sredstev, saj kosovne odpadke sortiramo in dajemo naprej," je povedal Ludvik Hri-beršek iz Komunalnega podjetja Ormož. Opozoril je tudi, da imajo uporabniki ves čas na voljo uporabo zbirnega centra na Dobravi, zato tudi letos zamrzovalne skrinje in hladilniki ne sodijo v kosovne odpadke. To je utemeljil z izkušnjami
iz preteklih let, ko so na dan odvoza kosovnih odpadkov številne skupine Madžarov in Romov s hladilnikov in zamrzovalnikov odstranjevale elektromotorje in nekontrolirano spuščale freone v zrak ter tako povzročale okoljsko škodo. Zato ljudi naprošajo, da pripeljejo omenjene kosovne odpadke na zbirni center sami ali pa hladilnike in zamrzovalnike oddajo neposredno zaposlenim Komunalnega podjetja Ormož, ko bodo pobirali kosovne odpadke. „Stranke za svoje odpadke odgovarjajo tako dolgo, dokler jih izvajalec javne službe ne odpelje, to pa pomeni, da če nekdo
hladilnik nastavi k smetem in kdo odstrani elektromotor in spusti freone v zrak, je za tako ravnanje lahko kaznovan imetnik. Zato pozivamo občane, da spoštujejo zakonodajo in na dan odvoza kosovnih odpadkov ne nastavljajo hladilnikov in zamrzovalnikov, enako velja za gradbene odpadke, kmetijsko mehanizacijo in azbestno-cementne plošče, ki niso kosovni odpadki. Ker poskušamo biti dober izvajalec javne službe običajno odpeljemo vse, vendar če se bo pojavila nekontrolirana količina takšnih odpadkov, bomo prisiljeni kršitelje prijaviti," je povedal Ludvik Hriberšek.
Majšperk • Odprtje ceste
Cesta Doklece-Janški Vrh-Marinja vas in Sitež-Vinarje, ki so jo predali svojemu namenu, krajanom veliko pomeni, še posebej pozimi, ko tu zapade veliko snega. Sedaj jo bo veliko lažje plužiti in se seveda po njej voziti. Trak je prerezala županja dr. Darinka Fakin, ki je v nagovoru povedala, da je to srečen trenutek, na katerega so dolgo čakali in o katerem so že dolgo govorili. »Če se dobro spomnim, so idejni vodje tega projekta prišli do mene že v prejšnjem mandatu, govorili smo o dolžini skoraj štiri kilo-
metre. Na občini smo se takrat zavedali, da je tako velik zalogaj, ki ga občina težko zagotovi iz lastnih sredstev,« je dejala županja dr. Fakinova. Nato se je odprla možnost, da so kandidirali za sofinanciranje iz evropskih sredstev za južno mejo, kjer so bili uspešni in leta 2009 so pričeli izgradnjo ceste. Ves čas so se srečevali s številnimi problemi, ki so jih do odprtja uspeli razrešiti in krajani se sedaj že veselo in varno vozijo po novi asfaltirani cesti. Županja je ob tej priložnosti izrazila zahvalo vsem
Foto: Viki Ivanuša
Ludvik Hriberšek je pozval uporabnike, da te dni izkoristijo možnost odvoza kosovnih odpadkov.
Da bi cesta povezovala in združevala
V soboto so v Narapljah v občini Majšperk slavnostno prerezali trak in s tem odprli skoraj štiri kilometre dolgo cesto Doklece-Janški Vrh-Marinja vas in Sitež-Vinarje, ki je za tamkajšnje krajane ključnega pomena za povezavo s svetom in prinaša lepim haloškim gričem dodano vrednost.
Odvoz kosovnih odpadkov je že zaračunan v ceni odvoza mešanih komunalnih odpadkov. Med kosovne odpadke sodijo postelje, žimnice, stavbno pohištvo, električni aparati (televizije, računalniki, pralni in sušilni stroji ...).
Za nevarne odpadke pa je Hriberšek povedal, da jih bodo pobirali v soboto, 25. septembra, ko je na običajna zbirna mesta mogoče prinesti ostanke škropiv, barv, lakov,
razredčil, akumulatorje in podobno. Akcija je namenjena gospodinjstvom in ne pravnim osebam, zato morajo podjetja odvoz nevarnih odpadkov posebej naročiti.
In kaj se zgodi s kosovnimi odpadki, ko jih odpeljejo z vašega dvorišča? Žimnice, talne odloge in drugi odpadki, ki jih ni mogoče predelati, gredo v odlagališče. Kovine, gume in drugi materiali, ki jih je mogoče predelati, pa gredo v nadalj-
njo predelavo sekundarnih surovin in iz njih se pridobi novi material.
Že nekaj let se govori o tem, da se utegne odlagališče Dobrava v prihodnosti zapreti. O tem je Ludvik Hriberšek povedal naslednje: „Odlagališče Dobrava bo pri sedanji količini odlaganja polno čez štiri do pet let. Odlagališče mora tudi zadostiti zahtevi države, da uredi predobdelavo odpadkov pred odlaganjem. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da bo do investicije prišlo, saj bi morebitno zaprtje in tran-sportiranje naših odpadkov drugam vplivalo na višji strošek za vse imetnike odpadkov."
Predobdelava, ki bi jo odlagališče moralo imeti do oktobra, je kompleksna investicija. Pri tem pa je še kar nekaj organizacijskih postopkov, ki jih je treba izpeljati. Odlagališče je namreč v občinski lasti, komunalno podjetje pa le vrši storitve. Predobdelava je po novi zakonodaji nova gospodarska služba, za katero se bo morala prav tako podeliti koncesija.
Viki Ivanuša
krajanom, ki so brezplačno odstopili dele svojih zemljišč in s tem občutno zmanjšali zaplete. Skupna vrednost projekta je znašala nekaj več kot 465 tisoč evrov, od tega je 58 tisoč evrov sredstev iz državne blagajne, iz evropskega sklada so uspeli pridobiti skoraj 330 tisoč evrov, občina Majšperk pa je prispevala še preostalih 77 tisoč evrov. Županja je ob koncu izrazila še željo, naj ta cesta prinese medsebojno povezanost ter da bi ta cesta krajane povezovala in združevala.
Patricija Babosek
Veržej • Novo vodovodno omrežje
Proč s salonitnimi cevmi
Spomladi prihodnje leto bo iz okoli 400 vodovodnih priključkov v Veržeju pritekla zdrava pitna voda iz novega omrežja. Občina Veržej si je namreč na razpisu Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVRL) uspela zagotoviti prepotrebna nepovratna sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj za uresničitev projekta, ki je v razvojnem programu občine izpred sedmih let veljal kot prednostni.
S prerezom traku so krajani bogatejši za cestno pridobitev v dolžini skoraj štiri kilometre.
Leta 2004 je bil pridobljen prvi obrok denarja, ko se je za 240 tisoč evrov z novim vodovodnim omrežjem opremil del naselja Veržej, tokrat pa bo za okoli 600 tisoč evrov v nepolnih devetih mesecih prišlo do novega omrežja še v preostalih dveh naseljih - Banovcih in Bunčanih. V Veržeju in Banov-cih se prebivalci oskrbujejo z vodo iz zajetja v Lukavcih, velik del obstoječega vodovodnega omrežja pa je zgrajen s salonitnimi cevmi. Kot se je izkazalo, so salonitke podvržene večjim okvaram, zaradi dotrajanosti -omrežje je bilo zgrajeno pred štirimi desetletji, prihaja do nepredvidenih velikih izgub vode. Hiba je tudi v tem, da sistem ne omogoča požarne varnosti, zato je njegova obnova več kot nujna. Še v slabšem stanju je vodovodno omrežje v Bunčanih, kjer si krajani pridobivajo vodo iz vaškega črpališča. Omrežje je bilo prav tako zgrajeno s salonitnimi cevmi, vsakomesečni rezultati laboratorijskih preizkušanj za odvzete vzorce pitne vode na
različnih lokacijah v Bunčanih pa izkazujejo njeno neustreznost in nemajhno verjetnost bakterijske okužbe.
Na razpisu izbran izvajalec del - podjetje Nograd gradnje iz Črenšovcev - bo na podlagi izdelanega predračuna vodovodno omrežje dokončal za nekaj manj kot 600 tisoč evrov. Pogodbo o izgradnji sta podpisala župan občine Veržej Slavko Petovar (na posnetku levo) in direktor Nograda Drago Novak. Čeprav je občina Ver-žej vključena v podsistem C v
okviru izgradnje pomurskega vodovoda, so se odločili, da si omrežje, po katerem bo pritekala zdrava pitna voda, zgradijo preko drugih razpoložljivih virov. Na razpisu SVRL so pridobili 360 tisoč evrov, preostanek pa bo dodan iz občinskega proračuna. Veržejci ob tem z zadovoljstvom ugotavljajo, da bodo ob zaključku naložbe edina pomurska občina, kjer bo imelo vsako gospodinjstvo neoporečno pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja.
NŠ
Foto: PB
Foto: NS
Podravje • Naši vinogradi še niso ogroženi
Zlata trsna rumenica razsaja
Na dolenjskem vinorodnem območju, v okolici Straže pri Novem mestu, je letos ponovno izbruhnila nevarna bolezen trte - zlata trsna rumenica. „Zaenkrat pri nas, v naših vinogradih v Slovenskih goricah in Halozah, pojav zlate trsne rumenice še ni zabeležen, je pa priporočljiva večja pozornost vinogradnikov," je povedal kmetijski svetovalec Andrej Rebernišek.
Večja možnost, da se zlata trsna rumenica pojavi, je predvsem na območjih, kjer je prisotno večje zaraščanje vinogradov. „Obstaja sicer več tipov bolezni trsne rumenice. Manj nevaren je tip t. i. črnega lesa, ki se je sicer pri nas prvič pojavil že leta 1998 v Halozah, potem se je razširila še naokoli, ponoven večji izbruh pa je bil zabeležen v letih 2004/05. Vendar ta tip črnega lesa ni toliko nevaren kot zlata trsna rumenica. Navzven pa so znaki oz. simptomi za oba tipa rume-nice povsem enaki; značilno je predvsem zvijanje listov trte, sprememba barve, panoge trte postajajo mehkejše in nekako bolj gumijaste. Tako okužena trta odvrže vso grozdje oz. ves pridelek. Pri nas smo se s tem srečali pred nekaj leti na območju Turškega Vrha, kjer je bilo okužene okoli 80 odstotkov trte, zato trgatve tista leta sploh ni bilo. Zadnja leta pa prisotnosti te bolezni v našem okolišu ni bilo."
Prenašalci bolezni trsne ru-menice so ameriški škržatki, ki se pogosteje zadržujejo v bolj zaraslih vinorodnih območjih. „Kot rečeno, je veliko bolj ne-
Po zbranih podatkih je bilo tako v lanskem letu v naših klavnicah pridobljenega kar za dobrih 23 odstotkov manj prašičjega mesa kot eno leto poprej (2008) in da je bil skoraj toliko manjši tudi prirast v živi masi (za 20 odstotkov manj kot leto pred tem), posledično je bila kar za 26 odstotkov manjša domača prireja prašičjega mesa. Po drugi strani podatki o bilanci teh živali za 2009 kažejo, da se je glede na leto pred
varna zlata trsna rumenica, ki se je odkrila na Dolenjskem. Vendar se po zunanjih simptomih na trti ne more razločiti, za kateri tip bolezni gre; to je možno le z laboratorijskim pregledom. Zlata trsna rume-nica je t. i. karantenska bolezen, prvič je bila pri nas odkrita leta 2005 na Primorskem, lani in letos pa na Dolenjskem, manjši primer okužbe je bil najden tudi v okolici Maribora. Stoodstotnega zagotovila, da ni okužena tudi kašna trta na našem območju, sicer ni, problem zlate trstne rumeni-ce pa je v tem, da se širi s trte na trto, okužba pa se tako širi bistveno hitreje in povzroča večjo škodo. Zato je bil že pred leti sprejet poseben pravilnik Fitosanitarne uprave, ki nalaga vsem pridelovalcem sadilnega materiala, torej vsem trsnicam in matičnim nasadom, da se izvaja preventivne ukrepe v smislu zatiranja prenašalcev (škr-žatkov). Za vinogradnike pa je zelo pomembno, da skrbijo za čiste nasade, brez plevelov. Zlasti koprive, srobot, deloma tudi slak so odlično 'gojišče' za škržatke."
In če že obstaja preventi-
tem precej povečal uvoz živih živali, in to kar za 131 odstotkov! Izvoz živih živali pa se je zmanjšal za okoli 50 odstotkov; tudi število skotenih živali je bilo nižje (za malo več kot 21 odstotkov). Sicer se je v letu 2009 zmanjšal tudi pogin teh živali (za dobrih 23 odstotkov).
Nekoliko manj kot pri svinjskem, a vseeno, se je znižala tudi prireja govejega mesa; gre tako za znižanje količine v
va pred boleznijo zlate trsne rumenice, kurative ni: „Žal ni sredstva, nobenega škropiva, s katerim bi lahko preprečili zlato trsno rumenico ali ozdravili okuženo trto. Edina možna pot je krčenje trte. Trta, ki je enkrat okužena, itak ne daje
klavnicah pridobljenega mesa (za štiri odstotke) kot za znižanje same domače prireje goveda. Podatek o bilanci živali v 2009 kaže, da je bilo skotenih za odstotek manj živali, uvoz živih živali se je - po zmanjšanju uvoza živih živali v letu 2008 - v letu 2009 opazno povečal, skoraj za 27 odstotkov. Nekoliko večji kot leto prej je bil tudi pogin živali v letu 2009. V lanskem letu je bilo tudi za 4 odstotke manj namolzenega kravjega mleka.
V nasprotju z govedorejo in prašičerejo pa je stanje precej boljše v perutninarstvu ter reji drobnice; prireja perutninskega mesa se je namreč lani na letni ravni povečala za dobre štiri odstotke, povečalo se je tudi število nesnic in posledično količina domačih jajc. Manjši porast je zabeležen tudi na področju reje ovc, opazneje pa se je povečala reja koz in prireja mleka teh živali; količina ovčjega mleka se je lani v primerjavi z letom poprej povečala za dobrih 13, kozjega pa za dobrih 14 odstotkov.
SM (vir: SURS)
pridelka, morda šele čez 5, 6 let, vendar je vedno v njej tudi potencial ponovnega izbruha bolezni. Med najobčutljivejšimi sortami pa so šardone, renski rizling in deloma tudi sivi pinot."
Kot je še povedal Reberni-šek, Fitosanitarna uprava vsako leto vzame v laboratorijski pregled med 50 in 100 trsov na našem vinorodnem območju in vse doslej so bili vsi iz-
Razpis je bil odprt od 18. junija letos, namenjen pa je bil za naložbe kmetij na področju živinoreje in čebelarstva. Na razpis so se lahko prijavile kmetije oz. kmetje, ki nameravajo zgraditi ali prenoviti hlev s pripadajočo opremo za proizvodnjo, krmljenje, molžo in izločke za prirejo mleka, mesa in jajc ter rejo živali; investirati v skladišča za krmo in pripadajočo opremo ali investirati v nove čebelnjake in pripadajočo opremo za pridelavo medu in drugih čebeljih proizvodov ter vzrejo itd. Prav tako je bilo po razpisu možno izpolniti vlogo za sofinanciranje nakupa kmetijske mehanizacije in strojne opreme, za nakup kmetijskih zemljišč v omejeni vrednosti, za postavitev pašnikov in živalskih obor, za aglomelioracijo kmetijskih zemljišč, za naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije za po-
vidi na zlato trsno rumenico negativni.
Manj sreče pa imajo dolenjski vinogradniki, kjer je po zbranih podatkih na ogroženih območjih približno 22.000 hektarov registriranih vinogradov. Skupna vrednost teh vinogradov je okoli 490 milijonov evrov, letna proizvodnja grozdja znaša približno 62 milijonov evrov in še dodatnih šest milijonov evrov pri trsničarski
trebe kmetije ipd.
Interes za omenjeni razpis, vsaj na območju, ki ga pokriva ptujska svetovalna služba pod okriljem Kmetijsko-gozdar-skega zavoda Ptuj, je bil nadpovprečno velik. »Naša služba je kmetijam nudila strokovno pomoč pri izdelavi enostavnih vlog in poslovnih načrtov. Iz območja Kmetijsko-gozdar-skega zavoda Ptuj smo uspeli za kmetije izdelati 97 vlog za investicije, od tega 77 vlog za enostavne naložbe in 20 poslovnih načrtov. Skupna višina predvidenih naložb po vlogah iz našega območja znaša kar dobrih 9,5 milijona evrov, zaprošena vrednost nepovratnih sredstev je 3,7 milijona evrov. Od tega gre pri enostavnih vlogah za 2,539 milijona evrov in pri zahtevnih naložbah za 1,183 milijona evrov. Sredstev na razpisu za zahtevne naložbe je 6,5 milijona in prav toliko za
proizvodnji.
Minister za kmetijstvo Dejan Židan je na novinarski konferenci konec minulega tedna napovedal strožje ukrepe, da bolezen ne bi postala neobvladljiva in ne bi v prihodnjih letih povzročila velike gospodarske škode. Posebno opozorilo velja imetnikom vinogradov, ki morajo, če opazijo bolezenske znake na trti, obvestiti pristojne službe. Te potem odvzamejo vzorce in v primeru potrditve bolezni sledijo točno določeni ukrepi. Fitosanitarna uprava med drugim z odločbo določi t. i. razmejeno območje, ki obsega enokilometrski pas žarišča okužbe in do petkilo-metrski pas varnostnega območja. Med glavnimi ukrepi je med drugim ta, da se v žarišču okužbe takoj po najdbi poseka okužene trte in vse tiste, ki kažejo bolezenske znake. Če je v vinogradu v žarišču več kot 20 odstotkov trt z bolezenskimi znamenji, je treba izkrčiti celoten vinograd. Vinogradnik za to prejme odškodnino. Tako v žarišču kot v varnostnem območju pa je obvezen ukrep zatiranje ameriškega škržatka.
Poleg Slovenije so se s problematiko zlate trsne rumeni-ce srečali tudi v Franciji, Španiji, Srbiji, Italiji, Švici, lani so jo ugotovili tudi v Avstriji.
SM
enostavne naložbe, torej skupno 13 milijonov evrov. Po podatkih pa bo število vseh vlog iz celotne države na razpisu verjetno precej preseglo kvoto razpoložljivih sredstev, kar lahko posledično pomeni zvišanje potrebnega števila točk pri ocenjevanju vlog za odobritev sredstev,« je sporočil Srečko Kolar iz KGZ Ptuj. Če se bodo zvišali točkovni kriteriji, kar je sicer praksa takšnih »preobremenjenih« razpisov, pa to pomeni, da lahko marsikakšna vloga izpade iz sofinanciranja in da bo tudi sofinancerski delež za kmeta nižji od prvotno načrtovanega oz. pričakovanega. Glede na naravo naložbe je sicer predvideno sofinanciranje s strani kmetijskega ministrstva v razponu od najmanj 30 do največ 70 % upravičenih stroškov.
SM
V Sloveniji se je lani drastično zmanjšala prireja in zakol domače svinjine, opazen pa je tudi trend zmanjševanja domače reje govedi.
Foto: SM
Slovenija • Prireja mesa se nezadržno niža
V I Y|	■	I ■
Prašičje meso izginja
Podatki slovenskega statističnega urada (SURS) o prireji in zakolu vseh vrst domače živine za leto 2009 kažejo točno to, na kar kmetje in slovenski kmetijski strokovnjaki že dolgo opozarjajo; drastično se niža zlasti prireja domačih svinj in goveda.
Podravje • Po zaključku razpisa
Velik interes za vlaganje
v kmetijstvu
Zadnji dan avgusta se je zaključil rok za oddajo vlog na razpis kmetijskega ministrstva iz Programa razvoja podeželja ukrep 121 - živinoreja.
Ptuj • V soboto največji Sejem prostega časa
Pa kaj pocnes s svojim prostim časom?!
7. Sejem prostega časa, prireditev Centra interesnih dejavnosti (CID), na kateri predstavljajo možnosti za ustvarjalno in aktivno preživljanje prostega časa za otroke in mlade, letos že drugo leto zapored poteka v dveh delih. 3. septembra se je tako na stojnicah pred srednjimi Šolami s svojimi dejavnostmi predstavljal sam CID, 11. septembra pa se mu bodo na Novem trgu pridružile številne ptujske organizacije, v katerih lahko otroci in mladi najdejo svoje konjičke.
Letošnje »trgovanje« z izven-šolskimi dejavnostmi so cidov-ci poimenovali Pa kaj počneš s svojim prostim časom?! To vprašanje so minuli petek že zastavljali ptujskim srednješolcem, saj so jim med odmori predstavljali vse možnosti preživljanja prostega časa, ki ga nudi njihov center. »To smo izvedli že lansko šolsko leto, da bi dijakom prvih letnikov predstavili ptujski mladinski center, se pravi tisti prostor na Ptuju, v katerem lahko mladi uresničujejo mnoge svoje izvenšolske interese in preživljajo prosti čas v različnih aktivnih oblikah,« je pojasnila Nevenka Gerl, specialistka mladinskega dela v CID.
Tako so srednješolcem pripravili splošne informacije o samem centru in njihovi ponudbi tečajev ter delavnic, ki se začenjajo v tem šolskem letu, evropski prostovoljni službi in drugem ter jim bili na voljo tudi osebno pred gimnazijo ter šolskim centrom v Volkmerjevi in na Vičavi.
Projekt Sejem prostega časa letos sicer poteka že sedmič, njegov glavni del pa se bo, kot vedno, zgodil v mestu. 11. septembra ob 10. uri se namreč na Novem trgu obeta največji »sejem« do zdaj, na katerem bodo sodelovale številne športne, kulturne, izobraževalne in prostovoljske organizacije, tako vladne kot nevladne, ki se bodo predstavile z informacijami in programom. »Letos se jih je prijavilo kar 30, tako da bo dogajanje zares živahno.
Prvi del Sejma prostega časa je potekal pred srednjimi šolami, drugi pa bo v soboto v mestu.
Pojavile so se tudi čisto nove organizacije in društva, ki ponujajo zanimive programe v novem šolskem letu ... Upamo le, da bo vreme tako lepo kot vedno doslej, in si želimo dobrega obiska, sodelujoči pa bodo zagotovo pripravili zelo zanimive in dobre predstavitve, kot je to že tradicija,« je nadaljevala Gerlova.
Plesalci, plezalci, judoisti in še kaj
Paleta stojnic, ki bodo ponujale številne informacije o obšolskih konjičkih, bo tako pestra, med drugim jih bodo zasedle CID-ove stalne par-
tnerske organizacije, kot so Ljudska univerza Ptuj, Plesni center mambo, Plezalni klub 6b Ptuj, judoisti ... in kopica novih društev.
Predstavljal pa se bo seveda tudi sam Center, ki za letošnjo jesen pripravlja tečaje (bas) kitare (mentorji Samo Šalamon, Marko Korošec in Luka Gai-ser), glasbene skupine (ki jih bo poučeval Marko Korošec), tečaj bobnanja (ki ga bo vodil Aleš Zorec), literarno delavnico (mentorica je Kristina Ko-čan Šalamon), elektro delavnico (pod vodstvom Daniela Krapše) in ure orientalskega plesa z Majdo Fridl. Ponovno je razpisan tudi začetni tečaj
Dornava • Koncert festivalskega orkestra
Vražji ples v baročnem biseru
Dvorec Dornava je v nedeljo zvečer gostil peti koncert Festivala Maribor 2010, v okviru katerega bo skupno, do nedelje zvečer, izzvenelo 17 koncertov. Osrednji gost letošnjega festivala je Avstralski komorni orkester, poslušalce v Dornavi pa je navdušil Orkester festivala Maribor z več izvedbami pod skupnim naslovom Vražji ples.
Utrinek s koncerta v dvorani dornavskega baročnega dvorca
znakovnega jezika gluhih, prav tako pa k sodelovanju znova vabi novinarska skupina, v kateri lahko pomagate soustvarjati časopis - Cidopis.
Zelo razvito in priljubljeno je pri njih področje glasbe, na katerem imajo letos pomembno novost, in sicer delavnice jazz petja in drugih popularnih zvrsti, ki jih bo vodila Zvezdana Novakovič in bodo potekale od sredine oktobra do novega leta. »Upamo, da bodo obogatile ne samo našo glasbeno produkcijo, ampak tudi glasbeno življenje na Ptuju. Ugotovili smo namreč, da smo z našimi kitarskimi tečaji spodbudili marsikaj, česar smo iskreno veseli in upamo, da bo podobno tudi s temi delavnicami,« je povedala sogovornica.
Center je pravi naslov tudi za tiste, ki jih zanimajo mednarodne izmenjave in evropska prostovoljna služba, v okviru katere se 30. septembra od njih poslavlja Portugalka Lilia Canario, s 1. oktobrom pa prihaja Maren Weeger iz Nemčije.
Kot vedno pa cidovci tudi tokrat poudarjajo, da so k njim mladi vabljeni s svojimi pobudami, predlogi, idejami o tem, kaj želijo početi, izkoristijo lahko prostor za postavitev svoje razstave ali kaj podobnega in še in še. »Smo odprti do mladih, za katere želimo, da nas prepoznavajo kot priložnost za to, da se lahko izkažejo, pokažejo, kaj naučijo ali kaj prijetnega doživijo,« je zaključila Gerlova.
Polona Ambrožič
Glasbeniki so za začetek odigrali uverturo in Ples blaženih duhov iz opere Orfej in Evridika avtorja Christopha Willibalda Glucka. Sledil je koncert za violino št. 2 v h-molu enega najbolj znanih virtuozov - Nicola Paganinija, nato pa še izvedba Bachovega koncerta za violončelo v a-mo-lu. Posladek večera je bila še priredba dela Paganinijevega opusa 24 Capricci, imenovanega tudi biblija violinistov, ki jo je izvedel vodja avstralskega orkestra Richard Tognetti ter Boccherinijeva št. 4 v D-molu. Kot solista sta se izkazala Timo Veikko Valve na violončelu in Eva Nina Kozmus na flavti, vodilna violinistka pa je bila Satu Vanska.
Občinstvo, med katerim je bilo tudi veliko članov avstralskega komornega orkestra, je svoje navdušenje nad vrhunskim muziciranjem izrazilo z bučnim aplavzom, glasbeniki pa so bili očitno - vsaj tako kot poslušalstvo nad njimi -navdušeni nad pogostitvijo s pristnimi domačimi jedmi, tudi mesom iz tunke, ki so jo gostitelji koncertnega večera
Tednikova knjigarnica
V SPOMIN SASIVEGRI (12. 12. 1934 v Beogradu - 29.8. 2010 v Ljubljani)
V poslednje naročje je bila v petek, tretjega septembra, pospremlje-na spodaj podpisani knjižničarki ena najljubših slovenskih pesnic - Saša Vegri (pravo ime Albina Doberšek Vodo-pivec). Pesmi Saše Ve-gri (Levstikova nagrada 1979 za Mama pravi, da v očkovi glavi in Trubarjeva plaketa za širjenje kulture 1987) sem in še največkrat prebiram pri različnih bibliopedago-škili oblikah otrokom in tudi odraslim. Ker njene pesmi vedo, kako in kaj posluša otroško uho! Ker njene pesmi niso kar tako! Ker njene pesmi daleč presegajo pedagoške rimanke in prigodnice in pesniške igrarije, ki jih mrgoli med domačimi pesniškimi zbirkami za otroke. Ker imajo njene pesmi vse tisto, kar postavlja poezijo v vrh literarnega ustvarjanja. Ker so njene pesmi samo njene in ni drugih, niti približno takih! Dragocene pesmi Saše Vegri (Študirala je umetnostno zgodovino in bila od leta 1968 do upokojitve knjižničarka v Pionirski knjižnici Ljubljana.) najdete v dveh zbirkah: starejši Kaj se zgodi, če kdo ne spi (Ilustracije Marjan Manček. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990.) in v odlični antologiji Naročje kamenčkov (Ilustracije Damijan Ste-pančič. Dob pri Domžalah: Miš, 2009). Slednja je jubilejna knjiga ob avtoričini petinsedemdesetletnici, svojsko izvrstno jo je uredil, izbral petinsedemdeset pesmi in napisal spremno besedo Igor Saksida. Knjige Saša Vegri za odrasle: Mesečni konj (1958), Naplavljeni plen (1961), Zajtrkujem v urejenem naročju (1967), Ofelija in trojni aksel (1977), Konstelacije (1980), Tebi v tišino (2001), Onkraj sveta (2005). In za otroke: Jure Kvak-Kvak (1975), Mama pravi, da v očkovi glavi (1978), To niso pesmi za otroke ali Kako se dela otroke (1983) in zgoraj navedeni antologiji.
Iz antologije slovenske poezije 20. stoletja (Nevihta sladkih rož. Izbral in uredil Peter Kolšek. Ljubljana: Študentska založba, 2006) sem izbrala pesem Družina II Saše Vegri:
Zajtrkujem v urejenem naročju.
Tako je prav,
tako je spodobno,
tako je najprimerneje.
Vse dobro tesni.
Tesnijo čuti,
tesnijo besede,
tesnijo vrata in okna.
Ti v flanelasti srajci, jaz nasproti tebe (pesek na jugu, kaktusi na jugu). In kaj zato.
Pojedla sem zadnji grižljaj. Ugasil si cigareto. Gledam dim. Gledaš moja usta.
Ti v flanelasti srajci, jaz nasproti tebe. In kaj zato. Tako počasi. Tako hitro. Tako za vedno.
Hvala za vse pesmi in slava spominu Saše Vegri!
Liljana Klemenčič
(Odbor za obnovo baročnega dvorca) pripravili zanje.
Richard Tognetti, umetniški vodja Festivala Maribor in prvi mož gostujočega avstralskega komornega orkestra, ki že tretje leto sodeluje s Festivalom, je ob tem povedal: »Tokrat prvič predstavljam v Mariboru svoj orkester - Avstralski komorni orkester. Ob njih na festivalu nastopajo še tolkalci iz Slovenije, londonski zbor, ruski pianisti, finski violon-čelisti in vsi ti obetajo deset
čarobnih septembrskih dni. Srce programa pa je orkester Slovenske filharmonije, ki je pogonski motor Festivala.«
Prvi večer Festivala je potekal minulo soboto v Mariboru, do konca pa se bo na odrih zvrstilo preko 200 različnih glasbenikov na skupno 17 koncertih. Zadnji, zaključni koncert z naslovom Ljubezen in večnost bo to nedeljo, 12. septembra, v mariborski stolni cerkvi ob 17. uri.
SM
Foto: UM
Skupina Laibach
Provokacija kot prepovedana zapoved
Ko govorimo o prepovedi zapovedanega, potem ne moremo mimo treh desetletij ustvarjalne retroavantgardne skupine Laibach, ki je na novo zarisala robove umetnosti. Njihova obdukcija sveta je bila zgrajena na močni simboliki, ki je odpirala različne interpretacije in se pustila preganjati, prepovedati. V trenutku, ko je bila prepovedana, je postala zapovedana in preživela vse politične, gospodarske, družbene in filozofske viharje.


1 1 5
Leta 1983 so člani skupine Laibach v intervjuju za Novo revijo zapisali: »Ponosni smo, da tvorimo čas in boj, ki bo spremenil svet - duhovno, politično in zemljepisno.« Prezentacija njihove sporočilnosti postane večplastna in multimedijska, saj jo izražajo preko glasbe, teoretskega pisanja, gledališča, likovne umetnosti, grafike, simbolike in navsezadnje tudi prek svoje lastne podobe, pod katero so prepoznavni. In ne glede na čas, ki so mu pripadali, so Laibachi vedno znali postaviti zrcalo, v katerem se je vsak našel v svoji lastni interpretaciji dojetega.
Le 14 dni po tem, ko so zaradi tehničnih težav morali odpovedati koncert v okviru festivala Ptuj - odprto mesto (Laibach v Pettau), se vračajo. Organizacijski odbor festivala Ptuj - odprto mesto tokrat ničesar ne prepušča naključju. Koncert bodo pripravili v soboto, 11. septembra, v pokritem prostoru Q-centra na Ptuju. Od 20. ure dalje boste lahko uživali v vrhunskem doživetju, ki je plod dolgoletnega umetniškega ustvarjanja zasedbe Laibach.
Prihajate iz Trbovelj, mesta proletarcev, ki ga je močno zaznamovala rudarska tradicija. Človeka v veliki meri determinira okolje. Kako vas je zaznamovalo, določilo?
Laibach: Trbovlje nam je dalo smisel za vztrajnost, humor, robatost in rafiniranost. Zaznamovalo nas je tako popolnoma in temeljito, da se še vedno pohlevno vračamo v to grdo mesto, čeprav nismo prepričani, da nas tam res kaj posebej pogrešajo. Tipičen slovenski obešenjaški cinizem in skeleči skepti-cizem sta najbolj doma prav
v Trbovljah, vendar je treba tudi priznati, da so ljudje, pod vso navlako socialne grobosti, pravzaprav dobri kot kruh.
Laibach je nemško ime za Ljubljano. Zakaj prav Laibach, se v tej besedi krohota kanček cinizma in naci-kunst?
L: Nič cinizma in nič naci-kunsta; samo smisel za zgodovino in preseganje političnih ter ideoloških opredelitev.
Napišem formulo IRWINI + SESTERSCIPION SCIPION NASICE + LAIBACH = NSK. Kakšna je interpretacija in kaj je rezultat?
L: Interpretacijo bomo prepustili interpretatorjem, rezultat pa je neizmerljiv in prav gotovo ne nekaj, s čimer bi se mi obremenjevali. Treba pa je povedati, da je NSK, oz. gibanje Neue Slowenische Kunst, bilo formalno ustanovljeno leta 1984 - delno tudi kot rezultat prepovedi Laiba-cha - in je zgoščeno trajalo do leta 1992, dokončno pa se je razkrojilo po letu 1995. Tega filma je torej že zdavnaj konec.
Leta 1992 smo skupno lan-sirali še zadnji projekt, NSK-državo, ki sicer še vedno traja, vendar je - vsaj načeloma - popolnoma neodvisna od ustanoviteljev ter pripada izključno svojim državljanom. Danes tudi ene od skupin, Gledališča sester Scipiona Nasice, ki je soustanovila NSK, ni več, ostali temeljni skupini (Laibach in Irwin) pa delujeta vsaka zase in nepovezano. Zakaj tako? Evolucija sodelovanja med različnimi akterji gibanja je pripeljala do točke, ko takšno sodelovanje ni bilo več potrebno oziroma mogoče, ko je vsaka skupina morala slediti svoji poetiki in
svojemu programu. Kar pa seveda ne znižuje vrednosti skupnega niti ločenega dela posameznih skupin.
Širokim množicam ste se najbolj približali prek glasbe. A ne gre samo za glasbo. Gre za simboliko, vizualizacijo ... Kaj je bila v tistem času vaša motivacija za ta ustvarjalni proces, s katerim ste gradili jugoslovansko retroavantgar-do?
L: Osnovna motivacija je vedno analiza, razumevanje, korespondenca s časom, lovljenje Zeitgeista, tudi in predvsem za razumevanje svojega lastnega bistva in
bivanja. Za ta »lov« je potrebno oblikovanje primernega jezika ter instrumentarija oziroma metode. Časi so bili takšni, da jih je bilo treba krepko pretresti, kakšno stvar tudi ukiniti, uničiti, au-sradirati. Seveda pa kaj tudi na novo postaviti. Vse to nas je zelo motiviralo in nas še vedno.
Dunaj velja za fenomen sodobne inovativne glasbe. Je za vaš mednarodni uspeh kriva tudi avstrijska pop-rock predelava uspešnice Life is Life skupine OPUS?
L: Prav gotovo tudi, ampak tega je že davno. Mi smo prvo mednarodno turnejo izpeljali že leta 1983, prve plošče za tuje založbe pa objavili v letih 1985 in 1986. Opus Dei, album, kjer je objavljena skladba Life is Life, je izšel šele leta 1987. Do takrat smo na mednarodnem trgu že imeli nekaj plošč, od takrat do danes pa smo izdali vsaj še 12 albumov. Naša najbolj znana skladba - vsaj po spletnih pokazateljih - je Tanz mit Laibach, ki ima na You Tube blizu milijon in pol ogledov.
Vaša glasba je vplivala na Plavi orkestar, Bjelo dugme, U2 ... Veliko glasbenih skupin se je napajalo iz vašega vrelca inspiracije. Kaj je bilo tisto nekaj, kar ste vi imeli in
Foto: Tina Winkhaus
oni ne?
L: Najprej so bile to prave vojaške uniforme. Nanje so padli tako eni kot drugi. Mi smo v jugoslovanskih vojaških uniformah v prvi polovici '80 prekrižarili celo Evropo. Te uniforme so predstavljale našo odrsko kostu-mografijo, nosili pa smo jih tudi »v civilu«. Nekje okoli 90' so vsi koketirali z militantno estetiko in uniformami, tako Bijelo dugme, Plavi orkestar kot tudi U2, ki so nas takrat vabili na skupno turnejo, a smo jih zavrnili. Poleg uniform je bilo pri Laibachu zanimivega seveda še kaj drugega, vendar so tudi omenjene skupine imele marsikaj, česar Laibach ni imel, pa ne bi imel nič proti, če bi imel.
Elektronska, eksperimentalna, industrijska glasba, martial, neoklasika. Gre za upor zoper tradiciji, konven-cionalnemu, zakoreninjeni ideologiji?
L: Za nas je to prej vzpostavljanje tradicije. Mi svoje glasbe ne razumemo kot nekaj popolnoma izkoreninjenega iz tradicije; nasprotno - mi črpamo iz nje in jo vključujemo v naš izraz. V bistvu smo zelo tradicionalni, največ mogoče liberalno-konzerva-tivni.
Zaradi provokacije ste bili nenehno v konfliktu z re-
žimom, saj so bili vaši simboli ogledalo totalitarizmu. Simbol je vedno stvar posameznikove interpretacije. Kakšna je vaša interpretacija simbolov, ki so prežemali skupino Laibach?
L: Naš osnovni simbol je črn križ, včasih obkrožen z zobčenikom, v svoji osnovni varianti pa je brez njega. Gre za čista in ideološko izpraznjena simbola, ki imata v različnih zgodovinskih obdobjih različne konotaci-je, obstajata pa praktično v vseh civilizacijah in običajno vsaka od teh uporab ter interpretacij postavlja drugo na laž. Moč simbola je prav v njegovi večplastnosti in in-terpretativni izmuzljivosti in takšna je tudi laibachovska interpretacija našega črnega križa.
Leta 1983 se je skupina prvič pojavila na TV in izzvala škandal, ki je imel za posledico prepoved javnega nastopanja. In če bi imeli popolno svobodo izražanja? Mar se neskončna svoboda izražanja in izbire ne spremeni v nesvobodo, ki zatre ustvarjalno sestradanost?
L: Absolutno. Če bi leta 1983 na TV imeli popolno svobodo izražanja, se prav gotovo ne bi izražali tako svobodno, kot smo se in ne bi izzvali škandala, zato je vprašanje, če bi Laibach posledično sploh obstal in še vedno obstajal. Vendar, ker se je med tem časom deklarirana neskončna svoboda izražanja in izbire že spremenila v svoje nasprotje, za Laibachov obstoj danes ni nevarnosti.
Januarja 2010 ste obeležili 30 let delovanja Laibacha. Ustvarjali ste v dveh kontra-diktornih režimih. Je danes za ustvarjalce lažje?
L: V bistvu ta dva režima sploh nista tako zelo kon-tradiktorna, ampak sta prej komplementarna. Laibach se načeloma dobro počuti v obeh, za ostale ustvarjalce pa seveda težko govorimo.
Na Ptuju smo zaradi višje sile prestavili vaš koncert, saj je voda zalila ozvočenje. Je višja sila sporočila, da pri Laibachih dobimo vedno nekaj drugega, kar smo pričakovali?
L: Če mislite, da boste od nas dobili drugačen odgovor na to vprašanje od pričakovanega, potem imate seveda popolnoma prav.
Aleksandra Jelušič
LAIBACH
Juršinci • Čudovit sprejem za Dejana
»
Dejan, ti si car!
«
»In ni ga takega človeka, ki bi ti to titulo lahko kdajkoli odvzel,« je bilo slišati na slavnostnem sprejemu v Gabrniku, kjer je boksarskega šampiona dobrih 12 ur po končanem zmagovalnem boju v Stožicah pričakalo na stotine domačinov in prijateljev.
V nedeljo ob drugi uri popoldne, ko se je Dejan skupaj z ženo Natašo in hčerkama poskušal pripeljati do gasilskega doma v Gabrniku, kjer si gradi hišo, so mu pot najprej »preprečili« domači gasilci, ki so svojega sokrajana najprej pozdravili z velikim curkometom in kar nekaj krepkih minut ob silnem aplavdiranju in medkli-
cih številnih navzočih dodobra oprali avto.
Navdušenje je bilo resnično neverjetno, silovito, povsem odkritosrčno in Dejan se je med množico navijačev, ki so mu stiskali roke in čestitali vsepovprek, komaj prebil do govorniškega prostora, kjer ga je z velikimi in krepkimi objemi najprej pozdravil domači
župan Alojz Kaučič, ki je nato povedal: »Danes smo najbolj ponosna vas, ne le v Sloveniji, ampak še veliko širše! Nihče med nami, ki te poznamo, ni niti za sekundo dvomil v tvojo zmago! Veseli in ponosni smo nate, si čudovit človek in sosed, naš občan, naš častni občan, za kar gre zahvala tvoji ženi Nataši, ki je rojena
Foto: Črtomir Goznik
Med darili za Dejana je bila tudi torta.
Foto: Črtomir Goznik
Seveda ni šlo brez velikanskega šampanjca, ki ga je še Dejan komaj obvladal.
tukaj. Priznati moram, da mi je bilo lepo in težko hkrati v živo spremljati tvoj boj in odkrito povem, da me je zabolelo vsakokrat, ko si dobil udarec! Ampak ti si rojen zmagovalec in že zdaj ti zagotavljam, da ti bomo pripravili enak sprejem, ko se vrneš iz Amerike! Dejan, iskrene čestitke in hvala ti za vse, kar si naredil za nas, za
Cvetkovci • Blagoslovili prenovljeno Županovo kapelo
Kraju in njegovim ljudem v ponos
V nedeljo popoldne je podgorski župnik Jože Šipoš v prijetnem sončnem vremenu opravil blagoslov prenovljene Županove kapele v Cvetkovcih, ki mu je prisostvovalo veliko število krajanov in gostov.
Županova kapelica, kot jo v Cvetkovcih imenujejo, je bila zgrajena leta 1920. Ker je bila zgrajena neposredno po I. svetovni vojni, je bil to verjetno razlog za njeno postavitev. Za postavitev kapele so se odločile tri Cvetkovčanke, častilke Srca Jezusovega, ki so jo želele imeti v bližini svojega doma.
»Najprej so jo nameravale postaviti na južnem delu ceste. Po priporočilu pradeda, ki se je srečno vrnil iz vojne, pa so jo postavile na današnjem mestu, čez cesto. Gradili so jo dve leti. Blagoslovili so jo natančno na isti dan, 5. septembra. 70 let je za kapelo skrbela in jo vzdrževala teta, ki je umrla leta
1993. Potem je skrb za kapelo prevzela družina Hanželič, nazadnje pa za njo skrbimo Anton Hanželič, družina Plohl in moja družina. Vsi izviramo iz istih korenin in nam kapelica veliko pomeni,« je povedala Jožica Megla.
Pa ne le njim, kapelica je z leti postala zbirališče sosedov
Foto: Viki Ivanuša
Ob blagoslovu lepo obnovljene kapele se je zbralo veliko gostov.
iz tega dela vasi. Spomladi se zberejo pri šmarnicah, pri kapeli se opravi tudi blagoslov velikonočnih jedi, v njej molijo za umrle. Kapelica je prostor, kjer ne le častijo boga, ampak se tudi družijo in pogovarjajo.
Kapela se je v nedeljo pokazala v svoji najlepši luči. Temeljito so jo obnovili in pri tem sanirali temelje, uredili odvodnjavanje, naredili novo streho, nove cimse, na novo so morali narediti tudi zvonik. Kapelico so obnavljali kar dve leti. Veliko so postorili sami, nekatera dela pa so opravili mojstri. Danilo Tavzl je zastonj prebelil zunanjost, notranjost pa je poslikal domačin Marjan Roškar. Celotna obnova kapele je stala okrog 13.000 evrov. Okrog 2700 evrov je prispevala občina, večino bremena prenove pa so nosili lastniki sami in njihovi dobrotniki, je povedala Jožica Megla. Vsem dobrotnikom, mojstrom in prijateljem v zahvalo so zato v nedeljo po svečanem blagoslovu pripravili bogato pogostitev, ob kateri so se zadržali v prijetnem druženju.
Viki Ivanuša
našo državo, za ponos Slovenije! Ostani takšen, kot si, na tvoji strani smo in bomo in vedi, da te imamo neizmerno radi!«
Čustveno nabito vzdušje, polno spontanih aplavzov in vzklikov, ki je prevevalo množico Dejanovih navijačev, je zajelo tudi šampiona, saj v prvem trenutku sploh ni našel besed in je izustil le dolg »uuuuuuuuh«, potem pa rekel: »Mislil sem, da je bila 12 runda zadnja, tole, kar zdaj doživljam, je pa zame zdaj 13 ... Ne vem, ogromno sem že povedal in nimam več besed za vse občutke, za vse vas, ki mi stojite ves čas ob strani. Hvala vam, hvala, hvala!«
Šampionu Dejanu se je nato v imenu gasilskega društva Gabrnik in fan kluba Dejana Zavca zahvalil in mu čestital še predsednik Jože Mohorič, ki je ob koncu dejal: »Dejan, našli bomo denar tako ali drugače in obljubljamo ti, da bomo šli za teboj in bomo s teboj tudi v Las Vegasu!«
Za malo predaha je nato z dvema pesmima poskrbel juršinski kvartet Bakhus, nato pa je Dejanu in njegovi Nataši posebej, z velikim šopkom, čestitala še Dragica Toš Majhen: »Dejan, pri tebi ob vseh veli-
kanskih uspehih šteje nekaj posebnega; ni te zmedla slava in ostal si preprost fant s čistim srcem! To je redka vrlina uspešnih ljudi. Iskrene čestitke in hvala za vse! Vendar tale šopek tukaj danes ni zate, ampak za tvojo Natašo, zaradi katere nas, Juršinčane, zdaj poznajo povsod. Želim vam, da skupaj s svojo družino ostajate še dolgo, dolgo srečni, kot ste zdaj, med nami v Juršincih!«
S tem pa prisrčnega slavja še zdaleč ni bilo konec, ampak se je šele dobro začelo; najprej je bilo namreč treba odpreti velikansko steklenico šampanjca, potem je moral Dejan zarezati še v slastno torto in se posvetiti še večstoglavi množici, ki je potrpežljivo čakala na to, da se ga lahko dotakne; marsikdo se je želel fotografirati z njim in Dejan tega ni nikomur odrekel, prav tako kot ne številnih avtogramov, ki jih je risal na listke, roke, majice in kape in celo na gole prsi ene izmed navijačic.
Slavje v Gabrniku pa se je nato ob zvokih Ansambla bratov Gašperič in vroče zapečenih mesnih dobrotah, jasno, nadaljevalo še dolgo dolgo v nedeljski večer.
SM
Oboževalke so želele Dejanov avtogram tudi na čisto posebne dele telesa ...
Foto: SM
ái
Dejan Zavec
Ne gre za pretepanje, gre za veliko več ...
Stran 16
Maraton
Na 21. ptujskem maratonu skupno 350 tekačev Stran 17
Rokomet
V soboto bo odprt lov na Zlatoroga
Stran 17
Rokomet
Nov dom za visoko uvrstitev
Stran 17
Nogomet, EP 2012
Po dveh tekmah bi si zaslužili več
Stran 19 Košarka, SP 2010
Konec slovenskih sanj o polfinalu
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Tadej Podvr-šek, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kole-dnik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. slovenska liga
Lokalni derbi znova vabi
V	6. krogu 2. SNL je na sporedu veliki lokalni derbi med Aluminijem in Labodom Dravo. Ljubitelji nogometa se bodo v soboto zagotovo v velikem številu odpravili proti stadionu Aluminija - zadnjo takšno priložnost so imeli pred dobrim letom, ko sta se ta riva-la merila v dodatnih kvaifikaci-jah za uvrstitev v 1. SNL. takrat so bili uspešnejši Ptujčani, a so se razmerja moči vmes precej spremenila ...
V	dosedanjih petih krogih so Kidričani osvojili deset točk, kar jih uvršča na trenutno tretje mesto na prvenstveni razpredelnici. Poraz v Slovenskih Konjicah jih je oddaljil od 1. mesta; še enkrat več se je pokazalo, da jim igrišče in ekipa Dravinje zares ne odgovarja.
»Vsak poraz je boleč, takšen je bil tudi ta v Slovenskih Konjicah. Ni nam vseeno, vendar smo se že takoj po tekmi z mislimi usmerili na sobotni derbi, ki naj bi bil pravi nogometni praznik. Cenimo nasprotnika, vendar gremo na zmago, po tri točke in to bo obenem najboljši način, da pozabimo poraz v Slovenskih Konjicah,« je pred tekmo povedal prvi klubski strelec, izkušeni Marko Kme-tec. Pri Aluminiju ni poškodovanih igralcev, nihče tudi nima težav s kartoni.
Po grenkem porazu v prejšnjem krogu proti ekipi Bele krajine čaka ptujske nogometaše najbližje in najbolj atraktivno gostovanje. Kljub porazu prejšnji vikend pa velja, da je igra mladih dravašev iz kroga v krog boljša in da vse bolj dobiva obrise sistema, ki si ga je zamislil trener Bojan Špehonja. Prav na tem spoznanju bodo Ptujčani gradili še naprej in se v soboto skušali kar najbolje upirati favorizirani ekipi Aluminija.
Težav s kaznovanimi igralci v taboru Laboda Drave ni, prav tako pa veseli pogled na zdravstveni karton ekipe, saj je izven pogona le mladi Aljoša Fekonja. Lažjo poškodbo je sta-
2. SNL
Pari 6. kroga - sobota ob 16.00: Aluminij -Labod Drava; nedelja ob 16.00: Roltek Dob
-	Krško, Bela krajina -IB Interblock, Šmartno 1928 - Mura 05; ob 17.00: Garmin Šenčur
-	Dravinja Kostroj.
Foto: Črtomir Goznik
Kidričani (na sliki Marko Kmetec) ...
Foto: Črtomir Goznik
... in Ptujčani (na sliki Gorazd Gorinšek) si v soboto obetajo pravi nogometni derbi, številno občinstvo in ... zmago!
knil tudi Denis Perger, ki pa bo stisnil zobe in pomagal ekipi. V kadru za omenjeni derbi bo prvič tudi Uroš Veselič, zadnja okrepitev Laboda Drave. Kot zanimivost omenimo, da je v ptujski ekipi cela vrsta nogometašev, ki so v preteklosti že nosili dres Aluminija (Letonja, Emeršič, Dugolin, Pečnik, Ku-rež, Dakovic, Toplak, Firer in Veselič). Tudi sicer so tovrstni prestopi dokaj pogosti, velikokrat pa so tudi razburjali strasti in razvnemali javnost. Kljub temu da je ptujska ekipa zelo mlada in tudi neizkušena, bo startala na zmago, v veliko oporo pa jim bo prav gotovo tudi armada navijačev, saj se v bližnje Kidričevo odpravlja ogromno navijačev modrih. Zelo pomembno vlogo pri številu gledalcev bo v soboto odigrala vremenska napoved, ki vsaj zaenkrat ne napoveduje dežja. Kakorkoli, vse je nared za spektakel, nogometni praznik je zagotovljen, na igrišču pa naj zmaga boljši. Ali bodo to domačini ali gostje iz Ptuja, niti ni tako pomembno, bistveno je, da bodo številni gledalci prišli na svoj račun in bodo lahko po dolgem času spremljali lokalni derbi s tekmovalnim nabojem, poleg tega pa bo v obeh ekipah precej mladih domačih fantov.
Bojan Špehonja, trener Laboda Drave: »Aluminij je na tem srečanje velik favorit. Po mojem mnenju je tudi favorit lige, ne glede na zadnji poraz proti Dravinji. V ekipi premorejo kvalitetne igralce, ki že dolgo igrajo skupaj. Mi na tej tekmi dejansko nimamo kaj izgubiti, lahko le veliko pridobimo, vsekakor pa bomo dali vse od sebe. Ne bomo se le branili, skušali bomo tudi napadati in verjamem, da bo publika prišla na svoj račun. Upam tudi, da bo izkoristek priložnosti bistveno boljši kot na zadnjem srečanju z Belo krajino, bolj zbrani pa bomo morali biti tudi v obrambi. Za nas bi bila že točka zlata vredna, v vsakem primeru pa bomo igrali na zmago. Labod Drava lahko premaga vsakega, lahko pa z vsakim tudi izgubi. Ekipa je namreč zelo mlada, igralci pa nimajo konstantno-sti. Potrebujemo čas, moštvo je zbrano na novo, vseeno pa je cilj sredina lestvice. Sama tekma zame ne bo nič posebnega, kljub temu da sem dolgo deloval v Aluminiju. Sem profesionalec, sedaj sem trener ptujske ekipe, s katero želim na tem derbiju zmagati. Vsekakor pa želim Aluminiju vse najboljše v nadaljevanju prvenstva.«
TP, DK
Kolesarstvo • 54. Dirka po Slovaški
Kolesarji slavili še
Kljub temu da kolesarske sezone še ni konec, lahko že sedaj zapišemo, da je letošnje leto za kolesarje Perutnine Ptuj izjemno. Skoraj ni dirke, v kateri ne bi zablesteli in zasedli mest na zmagovalnem odru. Tako je bilo tudi ta teden, ko se je zaključila že 54. izvedba Dirke po Slovaški. Na dirki je nastopilo 16 ekip, med njimi pa so bili kot edini Slovenci tudi kolesarji Perutnine Ptuj. Ti so šli na Slovaško z željo po čim boljšem rezultatu, s skupno zmago izjemnega Roberta Vrečerja pa so pričakovanja pred dirko celo presegli. Konkurenca je bila namreč izjemno močna, poleg tega pa so ptujski kolesarji proti koncu sezone že precej utrujeni. Utrujenost pa se pretekli teden ni poznala, saj so kar dvakrat slavili etapno zmago (obakrat Robert Vrečer), skupno pa so se ob skupni zmagi Vrečerja, kar štirje uvrstili med najboljšo petdeseterico. To je šele druga zmaga kakega Slovenca na tej dirki, leta 1998 je to uspelo Andreju Hauptmanu, zato ima ta dosežek toliko večjo težo.
Ptujčani so na prologu odpeljali nekoliko rezervirano in niso želeli preveč tvegati, saj je bila trasa zelo težka, večina proge pa je potekala po tlakovani cesti, kar bi lahko bilo še posebej nevarno. Že v 1. etapi pa so Ptujčani pokazali zobe. Matej Marin, ptujski kapetan, je bil v ciljnem sprintu v odličnem položaju za najvišja mesta, vendar so ga na njegovo žalost tekmeci »stisnili« ob ograjo. V 2. etapi je Marin osvojil odlično 5. mesto. V 3., razgibani etapi pa so se kar vrstili napadi kolesarjev Perutnine Ptuj, na žalost pa je bil le slabih 300 metrov do cilja Robert Vrečer ujet. Kar ni Celjanu v ptujski vrsti uspelo v tretji, mu je dan kasneje v 4. etapi. V veliko pomoč mu je bila ekipa, nato pa je Vrečer silovito napadel in skoraj 80 kilometrov vozil sam do cilja. Po tej etapi je oblekel tudi rumeno majico, ki je ni več slekel do konca dirke. Naslednji dan je bil na sporedu kronometer, ki pa ga je letos izjemni 30-le-tnik odpeljal kot iz učbenikov in deklasiral konkurenco, s čimer se je le še utrdil na mestu vodilnega. Zadnji etapi sta bili v znamenju sprinterjev in sta bili le še formalnost. Ekipe so sicer poskušale z napadi na ptujsko moštvo, toda Slovenci so še enkrat več dokazali, da so
Perutnine Ptuj na Slovaškem
slove nsk
elektrarne
Foto: Andrej Petrovič
Robert Vrečer (KK Perutnina Ptuj, v sredini) je na Slovaškem rumeno majico oblekel po 4. etapi in jo s pomočjo celotne ekipe zadržal do konca dirke.
iz pravega testa in so vse napade uspešno odbili. Omenimo še, da je letos pomembno vlogo na dirki imelo tudi vreme, saj je bilo to povečini deževno, zelo hladno in vetrovno ter je tako prav gotovo krojilo usodo glede uvrstitev.
»To je res noro. V zadnjem obdobju smo dobili štiri velike dirke, kar ni uspelo še nobeni slovenski ekipi. Moštvo deluje kot dobro naoljen stroj in plod tega so odlični rezultati. Enkrat je v ospredju eden, drugič drugi. Tako je Mugerli slavil na dirki Zagreb-Ljubljana, zdaj je vse deklasiral Vrečer, če se osredotočim samo na zadnji dve dirki, kjer smo nastopali. Rezultati letos so res odlični. Kar malo me je strah naslednje sezone, saj se bo že približati tem rezultatom, kaj šele jih ponoviti, izredno težko. Letos smo startali na cca. 38 dirkah, slavili smo kar na petnajstih, osvojili smo še ogromno drugih in tretjih mest, le na štirih letošnjih dirkah, kjer smo nastopili, se nismo uvrstili na stopničke, kar je res izjemen uspeh. Do konca sezone sicer načrtujemo še 4 ali 5 dirk, nato pa sledi zaslužen oddih,« je bil izčrpen kape-tan ptujskih kolesarjev Matej Marin. Ta nam je še zaupal, da so se kolesarji Perutnine Ptuj
na Dirko po Slovaški uvrstili skozi šivankino uho in še to zaradi renomeja moštva Perutnine Ptuj iz preteklosti, ko je bila to »continental« ekipa. Po letošnjih odličnih predstavah na dirki, ko so povsem zasenčili mnoga moštva, ki kotirajo bistveno višje, pa so jim vrata omenjene dirke po zagotovilih direktorja dirke na stežaj odprta tudi v bodoče.
Robert Vrečer, zmagovalec 54. Dirke po Slovaški: »Sem zelo zadovoljen z doseženim na Slovaškem. Vsa ekipa je bila izjemna ves teden. Dosegli smo zares fantastičen rezultat, ki pa je plod odličnega odnosa med nami. Fantje smo res prava ekipa, vse pa temelji na prijateljstvu. Vse je podrejeno ekipi in med seboj si vsi pomagamo. Enkrat gre enemu, drugič steče drugemu. Sedaj me čaka državno prvenstvo v vzponu z gorskimi kolesi, nato pa 19. tega meseca z ekipo Perutnine Ptuj startamo v Italiji. Tudi v preostanku sezone želimo krojiti mesta pri vrhu.«
Ekipa Perutnine Ptuj na Dirki po Slovaški: Robert Vrečer, Matej Marin, Matej Mugerli, Luka Rakuša, Marcel Ternov-šek in Dejan Bajt
Tadej Podvršek
Boks • Dejan Zavec, svetovni prvak velterske kategorije po verziji IBF
Ne gre za pretepanje, gre za veliko več -tudi za spoštovanje tekmeca
Po drugi obrambi naslova svetovnega prvaka vel-terske kategorije po verziji IBF si presenetil z novico, da si se med pripravami srečeval s poškodbo komolca.
D. Zavec: »Prvič se mi je bolečina v komolcu pojavila tik pred odhodom na zaključne priprave v Nemčijo. Jasno je, da nismo želeli ničesar takega sporočati v javnost, saj bi to lahko nekdo razumel kot iskanje alibija za morebiten poraz. Največje težave smo imeli s fo-kusom na samo borbo, nekako pa smo z masažami nato uspeli umiriti bolečino. Sparinge smo tako začeli teden dni pozneje od načrtovanega, a to ni odločilno vplivalo na mojo pripravljenost. Sem pa veliko sivih las povzročil trenerjem, ki sem jim zabičal, da me ne smejo niti spraševati o poškodbi; enostavno sem bolečine v določenem delu potisnil v podzavest. Obenem sem se zavedal tveganja, ki ga je prinašal tokratni dvoboj; več kot 12 tisoč navijačev je pač pričakovalo mojo zmago in nisem jih hotel razočarati z odpovedjo - pa četudi bi bila upravičena. Prepričan sem, da je včasih pač treba za določene uspehe stisniti zobe.«
Veliko vlogo pri tej rehabilitaciji gre pripisati kon-dicijskemu trenerju Tomiju Jagarincu.
D. Zavec: »Lahko mirno rečem, da če ne bi bilo tokrat z mano v Nemčiji Tomija, tudi te borbe ne bi bilo. Toliko časa, kot sem ga v zadnjem mesecu preživel z njim, že dolgo nisem niti z Natašo (smeh).«
Tudi brez tega je Tomi v zadnjih letih nepogrešljiv del tvoje ekipe.
D. Zavec: »Status, ki ga imamo sedaj, nam nalaga, da tudi
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec: »Vedel sem, da bo gledalcev precej, a takšne energije, kot se je takrat sprostila v dvorani, zares nisem mogel pričakovati. Emocije so bile res močne in težko bi bilo takrat pričeti borbo. Na srečo sem imel ob prihodu v ring in poslušanju obeh himen dovolj časa, da sem se lahko osredotočil na borbo.«
treninge opravljamo na višjem nivoju. Tomi je v tem izjemno uspešen: je inovativen, vedno išče nove stvari, izboljšave, nikoli se ne zadovolji z določenim nivojem, ampak ga vleče naprej. To je prav gotovo tisto, kar nas druži. Osnova za dobro delo pa je zdravje in na tem področju s Tomijem dobro sodelujeva že nekaj let.«
Treba je omeniti še njegovo neprecenljivo vlogo pri motivaciji.
D. Zavec: »Večina boksarskih spremljevalcev, predvsem v tujini, je presenečena, ker na treningih vedno najdeva čas za humor. Po mojem pa je to sestavni del treningov, vzdušja v ekipi - brez sreče in sproščenosti bi bilo težje dosegati ta-
Iskrene čestitke Dejan u Zavcu
za ubranitev naslova svetovnega prvaka!
adlriapnio
www.adnaplin.si
J
kšne rezultate.«
Poljaki so prišli v Slovenijo prepričani v uspeh.
D. Zavec: »Najprej sem gledal na to s pregovorom kuža, ki veliko laja ne grize', a sem se zavedel, da imajo za optimizem pač vso pravico. Vedeli so, da je Rafal maksimalno pripravljen, kar je sama borba tudi pokazala.«
Psihološka priprava je izjemno pomembna, kar se je prvič pokazalo ob vstopu v samo dvorano, ko te je stoje pozdravilo skoraj 13 tisoč bučnih navijačev.
D. Zavec: »To je bila lekcija, ki je ne bom pozabil nikoli. Ob samem začetku so me sprele-tavali občutki popolnega K. O. in kar nekaj časa nisem zbral svojih misli. Vedel sem, da bo gledalcev precej, a takšne energije, kot se je takrat sprostila v dvorani, zares nisem mogel pričakovati. Emocije so bile res močne in težko bi bilo takrat pričeti borbo. Na srečo sem imel ob prihodu v ring in poslušanju obeh himen dovolj časa, da sem se lahko osredotočil na borbo.«
Na tvojo posebno željo je bil napovedovalec v ringu Tadej Toš.
D. Zavec: »Njegov nastop je bil virtuozen! Zares sem srečen, da je del te zgodbe. Bil je velik del te rdeče niti: od same reklame, preko uradnih predstavitev, tehtanja, do končnega vodenja prireditve. Tadej je že v osnovi velik pozitivec', precej tega razpoloženja pa je prenesel tudi na občinstvo.«
Kakšen je bil načrt, ki ste ga v tvojem taboru skovali pred samo borbo?
D. Zavec: »Najprej smo želeli videti, kakšen je Rafalov namen - pričakovali pa smo vsekakor zaprto' borbo. V vsakem trenutku je bila borba pri nas pod nadzorom in skoraj v ničemer nas ni presenetil - morda delno le z odlično telesno pripravljenostjo, ki je bila vsaj 30 % boljša kot v Kato-vicah. Če ne bi bilo tako, bi se ta borba najverjetneje končala predčasno. Prav zaradi te nje-
gove fizične moči smo po tretji rundi nekoliko umirili tempo in ga začeli znova dvigovati šele po osmi rundi. Že v deveti ali deseti rundi sem nameraval začeti končni napad, a mi to ni uspevalo, saj je Rafal dobro preprečeval moje serije udarcev. Šele v zadnji rundi je nekoliko upadel njegov odpor.«
Kaj je po tvojem mnenju odločilo borbo?
D. Zavec: »Vsekakor v prvi vrsti psihološka, nato pa takoj fizična in kondicijska pripravljenost. Udarci niti niso bili najbolj čisti, saj je bil Rafal eden najboljših pobiralcev udarcev' doslej. Od petih ali šestih v serijah so bili le trije ali še manj čisti, on je iz tega želv-jega oklepa' odgovoril z enim. Če bi še jaz ostal na svojem prepričanju, da mora on mene
napadati in bi se samo branil, potem bi bila borba zagotovo manj atraktivna; tega pa si pred temi gledalci nikakor nisem mogel privoščiti.«
Izpostaviti je treba tudi izjemen fair play obeh v ringu.
D. Zavec: »To je zame največji dosežek: vse tri minute posamezne runde sva pripravljena drug drugega potolči', ko pa ta čas mine, izgine tudi vsa agresija. Prav to je dokaz, da tekmeca ni treba sovražiti, ampak je pomembno v osnovi obvladati in korektno opraviti svoj posel. S takšnimi gestami bi lahko več boksarjev pokazalo, da pri tem športu ne gre le za ceneno pretepanje, ampak za veliko več, tudi za spoštovanje tekmeca.«
Po 33. minutah čiste borbe si imel v 12. rundi še toliko moči, da si izvedel serije udarcev in dokončno zlomil odpor tekmeca.
D. Zavec: »Bil sem izjemno fizično pripravljen, verjetno najbolje doslej, manjkalo mi je le nekaj dni sparingov. Enostavno sem se počutil dovolj sposobnega izvesti ta napad, ostalo pa je še tudi nekaj rezerve.«
Kakšni občutki so te preplavili takoj po borbi?
D. Zavec: »To so stvari, ki presegajo vse okvirje in jih je v tistem trenutku nemogoče razumeti. Že samo navijanje pred borbo, pa nato vseh 12 rund in na koncu še zmagoslavje ... Neverjetno! Zelo primerljivo z uresničitvijo sanj v Južni Afriki!«
Gledalci so dvorano Sto-žice napolnili že dobro uro pred tvojim dvobojem.
D. Zavec: »Vesel sem, da lahko takšen dogodek pritegne toliko ljudi iz različnih regij in jih združi v sami dvorani.
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec: »V nekaj dneh po dvoboju sem prejel precej zavidljivih e-mailov: videti je, da tistim največjim že pošteno 'nagajamo'. Veselim se že naslednjega dvoboja - izzivov mi zagotovo ne manjka.«
Morda zunaj, na cesti, ne bi bili vsi kompatibilni, prijazni drug z drugim, v sami dvorani pa so dihali vsi za isto stvar. To je velik čar športa in presrečen sem, da sem del tega. Ne vem, če je kaj takega sploh možno ponoviti, morda na koncu športne poti.«
Kam te bo pot vodila v prihodnje?
D. Zavec: »Doslej sem naredil svoj maksimum, težko bi si lahko želel še kaj več. A to ne pomeni, da je to konec, da nimam nobenih želja in ambicij več: iskal bom še svoje nadaljnje meje. Verjamem, da jih bom dosegel na naslednjih dvobojih, ki pa se bodo najverjetneje zgodili čez lužo. V nekaj dneh po dvoboju sem prejel precej zavidljivih e-mailov: videti je, da tistim največjim že pošteno nagajamo'. Veselim se že naslednjega dvoboja - izzivov mi zagotovo ne manjka.«
Na vrhu velterske kategorije so Pacquiao, Maywe-ather, Mosley, Berto, ti na dveh najpomembnejših lestvicah (boxrec, fightnews) sedaj zasedaš 5. mesto.
D. Zavec: »Veselim se naslednjih izzivov, tudi merjenja s katerim od teh virtuozov. Vsekakor sem mnenja, da se lahko enakovredno borim z vsemi in da nikakor ne bom šel tja samo odboksat enega dvoboja. Vsekakor želim ovreči mnenje, da smo Evropejci slabši boksarji od Američanov.«
Na svetovnih boksarskih portalih je veliko namigovanj, da naj bi se tvoja naslednja borba zgodila že letos.
D. Zavec: »Veliko se piše o decembrski borbi z Andrem Bertom, a bo za potrditev tega vendarle treba počakati še kar nekaj čas. Vsekakor pa je zdravje sedaj moja skrb: le v idealnem primeru, da se ne pojavi nobena poškodba, pride v poštev letošnja borba. Če pa bo z zdravjem vse v redu, bi bil pripravljen v Ameriko tudi veslati!«
V petek te čaka odprtje športnega centra Campus, v katerem si udeležen z lastniškim deležem.
D. Zavec: »Gre za nekakšen življenjski stabilizator', ki ga mislim izkoristiti. V sklopu centra imam telovadnico Dejan Zavec Gym, v kateri se bo izvajala rekreacija (aerobika, pilates in vse rekreacijske smeri borilnih veščin) za vse starostne skupine. Seveda ne bomo pozabili tudi na tekmovalne oblike teh veščin. Veliko poudarka bo posvečenega tudi čim hitrejšemu in uspešnejšemu okrevanju po poškodbah.«
Želiš si ustanoviti tudi profesionalno boksarsko ekipo.
D. Zavec: »Tudi to se bo slej ali prej zagotovo zgodilo. Imam veliko kontaktov, veliko ljudi sprašuje po tem, na drugi strani pa vem, da imamo v Sloveniji precej mladih fantov, ki so zelo perspektivni. Vsem tem želim omogočiti boljše pogoje, kot sem jih imel na začetku profesionalne poti sam.«
Jože Mohorič
Rokomet • 1. SRL (m)
Lov na Zlatoroga
Tako bi lahko poimenovali novo sezono, kjer se bo po dolgem času v boj za naslov državnega prvaka odpravilo vseh 12 moštev. Žal brez izgub ni šlo tudi to leto, saj je liga ostala brez generalnega pokrovitelja MIK-a in se bo na začetku imenovala 1. slovenska rokometna liga. Glavni kandidati za državnega prvaka so rokometaši Celja, ki so se izjemno okrepili in so na papirju favoriti številka 1. V mesto ob Savinji so prišli Luka Žvižej, Nejc Poklar, Petar Metličic, Carlos Prieto, Mirko Alilovic in Momir Rnic. Že dolgo časa 17-kratni državni prvaki niso imeli tako močne zasedbe, ki bi lahko daleč prispela tudi v Evropi. S tem mislimo uvrstitev v četrtfinale Lige prvakov. Proračun Celja znaša 3,5 milijona evrov, proračun nemškega Kiela pa 9,5 milijona evrov in je največji klubski proračun na svetu.
Za vrat Pivovarjem bosta pihala Gorenje in Cimos. Ve-lenjčani so izgubili kar nekaj pomembnih mož (Miha Žvižej, Adnan Harmandic, Jure Natek, Momir Rnic, Ivan Čupic). V Velenje so prispeli David Miklav-čič, Željko Musa, Janez Gams, Aleksander Stanojevic in Nikola Manojlovic. Ta bi glede na kvaliteto lahko bil eden najboljših rokometašev 1. SRL v tem prvenstvu. Eno izmed glavnih vlog v velenjskem klubu ima tudi Ormožan Marko Bezjak, ki bo najbrž odigral zadnjo sezono pri Gorenju. Bezjak je zanimiv številnim nemškim ter poljskim klubom in ga verjetno čaka menjava okolja. Cimos dolgo časa neuspešno naska-kuje sam slovenski rokometni vrh. Zanimivo, da so v svoje vr-
Naša napoved rednega dela:
1.	Celje Pivovarna Laško
2.	Gorenje Velenje
3.	Cimos Koper
4.	Slovan Ljubljana
5.	Jeruzalem Ormož
6.	Maribor Branik
7.	Škofja Loka
8.	Trimo Trebnje
9.	Ribnica Riko hiše
10.	Krka Novo mesto
11.	Šmartno
12.	Slovenj Gradec
ste zvabili kar tri rokometaše, ki so si v preteklosti kruh služili na Madžarskem. To so: Vladimir Osmajic, Milorad Krivokapic in Milan Mirkovic. Zunanjo linijo je okrepil še slovenski reprezentant Sebastian Skube. Stanovalci Bonifi-ke več niso Nejc Poklar, David Špiler, Rok Praznik, Rok Rapo-tec in Balasz Laluska. Verjetno še vedno preslaba kvaliteta za naslov državnih prvakov.
Pol lige v boju za tri mesta, hud boj za obstanek
Prva tri mesta so praktično že oddana Celju, Gorenju in Cimosu. Za uvrstitev v Ligo za prvaka pa se bo borilo pol lige. To so Slovan, Trimo, Škofja Loka (Merkur odstopil z mesta glavnega pokrovitelja), Maribor, Ribnica in ormoški Jeruzalem. Tudi Ormožani so kljub enemu najnižjih proračunov v 1. SRL sestavili solidno ekipo, ki bo trn v peti marsikateremu klubu iz vrha. Gre za izredno
Rokomet • 1. SRL (ž)
Rok Zuran (Jeruzalem Ormož)
uigrano zasedbo tako v obrambi kot v napadu. Glavno breme v obrambi bodo nosili Iztok Korpar, Darjan Ivanuša, Alen Melnjak in novinec Miha Go-renšek. V napadu se pričakuje običajen strelski učinek (6 zadetkov v povprečju na tekmo) reprezentanta Roka Žurana, številne asistence Bojana Ču-diča ter lahki zadetki s krilnih položajev. Tudi vratarski trio z Gregorjem Čudičem, Boštjanom Belcem ter Sandijem Žuranom bo igral pomembno vlogo. Še vedno osnovni cilj Jeruzalema ostaja obstanek v elitni druščini. Največ možnosti za uvrstitev v Ligo za prvaka dajemo zasedbi Slovana, Mari-
bora in Jeruzalema.
Za obstanek v elitni druščini se bodo potegovale zasedbe novomeške Krke, Šmartnega in Slovenj Gradca. Glede na zasedbe se najbolje piše Krki, ki ima poleg solidnega igralskega kadra zelo dobro urejene finance. Šmartno bo izjemno nevarno na domačem parketu, saj ima zveste navijače, ki bodo na vsaki tekmi do zadnjega kotička napolnili športno dvorano Pungrt. Prava neznanka je Slovenj Gradec, ki se je okrepil s tremi tujci neznane kvalitete, vendar še vedno Korošci ostajajo glavni kandidati za izpad.
Uroš Krstič
Nov dom za visoko uvrstitev
21. ptujski mali maraton
Množični tek na Ptuju
Vsako prvo nedeljo v septembru na Ptuju poteka tradicionalni ptujski mali maraton. Tekaški klub Maraton in Terme Ptuj sta pripravila že 19. tek na 21 in 6 kilometrov, medtem ko so otroci tekli na osemsto in tisoč metrov dolgi progi. Tokrat se je na startu zbralo blizu 350 tekačev, zmagovalci pa so bili vsi, ki so uspešno pretekli začrtano razdaljo. Tek je sodil v sklop vseslovenske akcije Slovenija teče in je štel tudi za Štajersko-koroški pokal.
V teku na šest kilometrov je bila udeležba zelo množična, najhitrejša pa sta bila Jože Mori in Polona Kopač. Odlično 4. mesto je zasedel Branko Lehner iz Benedikta, Robert Pre-log (TAO) je bil 10., Matej jeza (AK Ptuj) pa 12. Pri dekletih je bila Špela Zorli (TAO) peta.
Glavni tek je bil dolg 21 kilometrov, v njem je bil pri moških daleč v ospredju hrvaški atlet Danijel Katalenič, ki je konkurente prehitel za skoraj dve minuti. V cilju je povedal: »Zelo sem zadovoljen s svojim tekom in rezultatom, saj gre za moj osebni rekord, ki sem ga na tej ptujski ravninski progi izboljšal kar za celi dve minuti.« Najhitrejši Ptujčan je bil v absolutni kategoriji Davorin Lesjak (AK Ptuj) na 13. mestu, dve mesti za njim je bil Matevž Zavec (TK Maraton).
Pri ženskah se je v teku na 21 kilometrov edina pod uro in pol spustila članica AK Domžale Jana Strahinič. To je njena druga zmaga na Ptuju, saj je bila najhitrejša že leta 2008. Po teku je povedala: »Z rezultatom nisem najbolj zadovoljna, saj imam veliko boljši osebni rekord. Drugače pa sem pozitivno presenečena, saj je organizacija zelo v redu, proga je bila dobro označena in na progi je bilo dovolj okrepčilnih postaj.« Bernarda Ivančič (AK Ormož) je bila tretja, izmed Ptujčank pa sta progo najhitreje pretekli Eva Kračun (5.) in Barbara Pli-beršek (6.).
Na startu tokrat ni bilo priznanih atletov in atletinj, saj organizatorji zaradi težke ekonomske situaciji niso pripravili posebnega denarnega sklada, ampak veliko praktičnih nagrad. Po teku je bil glavni organizator Rado Ačimovič zadovoljen z obiskom, ne glede na to, da ta ni bil rekorden. Namen ptujskega maratona ni doseganje vrhunskih rezultatov, ampak pritegnit čim širšo bazo ljudi, ki se rekreativno ukvarjajo s tekom. Potem ko je devetnajsti maraton dobro uspel, so se organizatorji že začeli pripravljati na dvajsetega, ki bo na sporedu 4. septembra 2011.
UR
Foto: Črtomir Goznik
Maratonci pri prečkanju peš mostu čez reko Dravo.
Rokometašice Mercatorja Tenzorja odštevajo še zadnje dni do pričetka nove sezone v 1. ženski rokometni ligi. Ptuj-čanke, ki so v ligi že stalnica, letos čaka težka naloga, saj tudi konkurenca v prestopnem roku ni počivala. Kljub temu so v obdravskem mestu prepričani, da so v pripravah dobro delali in sestavili konkurenčno ekipo, ki bi se morala, če le ne bo več neprijetnih poškodb, zavihteti v zgornjo polovico lestvice. Sicer pa je oceno pripravljalnega dela podal Nikola Bistrovič, ki bo tudi v novi sezoni vodja strokovnega štaba Mercatorja Tenzorja: »Večina zastavljenega smo v pripravah uresničili, nekaterih stvari pač ne, kar je tudi normalno. Največ preglavic so nam povzročale poškodbe, s katerimi letos res nismo imeli sreče. Na nekaterih pripravljalnih
tekmah smo odigrali dobro, na večini pa ne. Več sem na teh tekmah pričakoval tudi od naših mlajših igralk, ki so in bodo letos dobile priložnost, vendar se večina v tej vlogi še ni najbolje znašla.« Mladi ptujski strateg nam je še zaupal naravo poškodb dveh igralk, brez katerih si ptujske ekipe ni moč predstavljati: »Tana Sutaj, naša največja okrepitev letos, je že pred časom prejela neugoden udarec in utrpela zlom kosti v sklepu palca desne roke, nositi mora mavčno oblogo, zato se bo njena rehabilitacija nekoliko zavlekla, kljub temu pa upam, da se nam priključi v 3. krogu, ko bomo igrali z Zagorjem. Stela Mateša pa ima težave s kolenom še iz lanske sezone, gre za vnetje vezivnega tkiva, vendar pa poskušamo zadevo sanirati. Prejela je pet injekcij in upamo, da bo sedaj z njo vse
v najlepšem redu, prav gotovo pa bo v soboto v 1. krogu nastopila.« Bistrovič je še enkrat nekaj besed namenil mladim igralkam Mercatorja Tenzorja, od katerih je, kot sam pravi, pričakoval več: »Mogoče sem glede njih prezahteven, vendar želim le najboljše. Zavedam se, da je preskok iz nižjih v članske selekcije precejšen. So pa tudi pomanjkljivosti v sami tehniki, vendar skušamo s tehničnimi treningi to odpraviti. Največje težava je v mentalnem pristopu, kar se opaža že na treningih, toliko bolj pa na tekmah, predvsem pri ključnih potezah v igri in mislim, da imamo tu
največje rezerve.«
Ženski rokometni klub na Ptuju pa je tudi pred novo prelomnico. 22. septembra se namreč odpira nova dvorana Ljudski vrt, poleg istoimenske šole, in ta objekt bo v kratkem nov dom ekipe Mercator Ten-zor. Nad objektom in novo športno pridobitvijo je nav-
dušen tudi Bistrovič: » Nova dvorana res zgleda fantastično in je tudi funkcionalna. Res si želim dobrega starta v njej. Upam tudi, da bi bila dvorana polna na vsaki tekmi, ne le na odprtju, ter da bi ljudje prišli tako zaradi nas kot tudi novega objekta in da bi se v njem vsi skupaj dobro počutili.« Mladi strateg je prepričan, da če ne bi bilo poškodb, bi bila njegova ekipa zelo visoko, morda celo za vodilno trojko, tako pa ...: »Po vsem, kar sem nam dogaja v zadnjem obdobju, sem malce skeptičen glede 4. mesta, ki smo si ga nekako zadali za cilj, če bi bila ekipa popolna. Toda mi se ne bomo predali in še vedno verjamem v uvrstitev v vsaj zgornjo polovico lestvice. Vrstni red na vrhu je že nekaj let približno enak.« Tudi letos po besedah diplomanta Fakultete za šport ne bo nič drugače: »Mislim da Krim letos ne bo imel tako lahkega dela kot v preteklosti, kljub temu pa je
še vedno glavni favorit, čeprav v prvenstvu lahko igrajo le štiri tujke. Pri Olimpiji bo dalj časa poškodovana Šonova, ampak v klubu imajo ogromno mladih igralk - reprezentantk, tako da z dolžino klopi ne bodo imele težav. Tretja ekipa v državi po mojem mnenju je še vedno Zagorje. Imajo izkušeno ekipo, problem pa je klop, saj nimajo pravih zamenjav za najboljše.« Na koncu je trener ptujske ekipe še podal kratko napoved tekme 1. kroga, ko v soboto na Ptuj prihaja ŽRK Celje Celjske mesnine: »Celjska ekipa je simpatična, imajo celo plejado mladih igralk, ki pa še niso dozorele, tako telesno kot tudi mentalno. Kljub vsemu so zelo čvrste, borbene, toda če bomo mi zbrani, če se bodo punce držale dogovora pred tekmo, potem lahko računamo na zmago.«
Mihaela Ciora, najizkuše-nejša igralka Mercatorja Tenzorja: »Komaj čakamo, da se prvenstvo začne. Prva tekma je vedno pomembna in proti Celju bomo šle odločno na zmago. Tudi sicer menim, da če bo šlo vse po načrtu in če nam bo služilo zdravje, menim, da bi na koncu glede na ekipo morale biti četrte.«
Tadej Podvršek
Ženski pokal: Ptujčanke v Novo mesto
V torek zvečer so na sedežu Rokometne zveze Slovenije izžrebali pare osmine finala pokala Slovenije za ženske. Za to tekmovanje v sezoni 2010/2011 se je prijavilo samo enajst ženskih ekip. Tako se jih je šest neposredno uvrstilo v četrtfinale (Krim Mercator, Olimpija, Celeia Žalec, Celje Celjske mesnine, Jadran Hrpelje - Kozina in Veplas Velenje), za preostali dve mesti pa se bodo potegovale štiri ekipe. 29. septembra bo novomeška Krka gostila Mercator Tenzor iz Ptuja, Casino Izola pa Zagorje GEN - I.
DK
Pestro že pred samo tekmo
Prva tekma v novi sezoni za ekipo Mercator Tenzor bo imela zanimiv uvod. V sklopu 16. Ptujskega športnega vikenda se bo že ob 14.30 pričel mini rokomet, nato pa bo ob 17. uri prav tako v sklopu »športnega vikenda« še revijalna tekma med kadetinjami in »veterankami« (igralke, ki so v preteklosti nosile dres Mercatorja Tenzorja).
Atletika • APS na Ptuju in DP za mlajše člane v Celju
Športni napovednik
Doma so se izkazala dekleta
Atletski pokal Slovenije na Ptuju
Atletski pokal Slovenije za mlajše mladince in mlajše mladinke minulo soboto je bil letos drugo večje tekmovanje na državni ravni, ki so ga organizirali atletski delavci v Atletskem klubu Cestno podjetje Ptuj. Na ne najbolj prijazen dan za atletiko, prevladovalo je spremenljivo vreme s plohami, se je na Mestnem stadionu na Ptuju zbralo okoli 350 mlajših mladincev in mladink iz vseh koncev Slovenije. Gledano s tekmovalnega vidika so bila ptujska dekleta precej uspešnejša, saj so osvojila skupno šest medalj, medtem ko so fantje ostali praznih rok. Dve medalji je okrog vratu obesila Nastja Klanjšek, ki je najobe-tavnejša ptujska atletinja v tej starostni kategoriji. S točno 11 metri je zmagala v troskoku, v skoku v daljino pa je bila tretja s 502 centimetri. V metu kopja je Melani Hentak orodje vrgla 38,24 metra, kar jo je popeljalo do drugega mesta. Dve tretji mesti sta si priborili Nuša Turk v teku na 100 metrov z ovirami (16,02 sekunde) in Doroteja Domjan na 400 metrov (60,64 sekunde). Štafeta deklet na štirikrat 100 metrov v postavi Maruška Korpič Lesjak, Nastja Klanjšek, Petra Lozinšek in Nuša Turk pa je zasedla drugo mesto (51,29 sekunde).
Med dekleti velja še omeniti nastop Veronike Domjan, ki je v metu krogle z rezultatom 10,42 metra zasedla peto mesto. Mesto nižje je bila Turkova v teku na 200 metrov (27,37 sekunde). Pri fantih se je za manj kot meter bronasti medalji približal Arne Korsika v metu kladiva (42,12 metra). Aljaž Ramot je bil šesti v metu diska (32,16 metra), Aljaž Brlek
Foto: Uroš Esih
Nastja Klanjšek je na Ptuju zmagala v troskoku, v skoku v daljino pa je bila tretja.
pa osmi na 100 metrov (11,92 sekunde). V ekipnem točkovanju so dekleta osvojila visoko četrto mesto med 27 ekipami, fantje pa dvanajsto med 26 ekipami. Še večjo bero medalj pa ptujski atletski delavci in trenerji pričakujejo na državnem prvenstvu za pionirske kategorije, ki bo prihajajoči konec tedna. V soboto in nedeljo se na Ptuju pričakuje okoli 600 mladih atletskih upov.
DP za mlajše člane: čista desetka
Na državnem prvenstvu za mlajše člane do 23 let minuli konec tedna v Celju so člani AK Cestno podjetje Ptuj iz desetih nastopov nabrali deset kolajn. Najbolj sta se izkazali Laura Pajtler in Urška Škerget, ki sta jih pobrali polovico. Laura je prvi dan tekmovanja zmagala na 400 metrov s časom 58,13 sekunde, Urška pa je bila tretja z 58,60 sekunde. Naslednji dan sta na dvakrat daljši razdalji zamenjali vloge, Urška je ciljno črto prečkala druga (2 minuti in 19,44 sekunde), Laura pa tretja s slabimi tremi sekundami zaostanka. Obe sta tudi največ prispevali k zmagi klub-
ske štafete štirikrat 400 metrov (4.15,79), v kateri sta tudi tekli Živa Sabo in Maruša Malovič.
»Z nastopoma sem zadovoljna, čas bi lahko bil sicer boljši, ampak je sezona pri koncu in skoraj nimam več moči,« je povedala Pajtlerjeva, Škergetova pa je dodala: »Rezultat je potrditev, da so se treningi kvalitetno opravljali in so prava pot do končnega uspeha. Tekma v Celju je bila le še pika na i uspešne sezone.« V njej je dosegla nov osebni rekord na 400 metrov s časom 57,39 sekunde, napredek pa pripisuje boljši psihični pripravljenosti na tekmovanjih. Pajtlerjevo čaka prihajajoči konec tedna še zadnji nastop v sezoni, troboj mlajših članov Slovenije, Madžarske in Češke, kjer bo v dresu reprezentance nastopila na 400 metrov in v štafeti štirikrat 400 metrov. Po tej tekmi sledi nekaj aktivnega odmora, nato pa se s trenerjem Francem Ivančičem odpravljata »novim zmagam naproti«. Škergetova pa napoveduje, da se bo v naslednji sezoni, ko bo iz mladinskih prestopila v članske vrste, bolj posvetila teku na 800 metrov. Upa, da bo prihajajoča sezona,
ki sta jo s trenerjem Alešem Bezjakom že začela načrtovati, še stopnička višje v njeni atletski karieri.
Z dvema kolajnama v močno zasedenih sprtinterskih disciplinah se je v Celju izkazal Mitja Horvat. Na 100 metrov je bil drugi z 11,06 sekunde, na 200 metrov pa kljub neugodnemu vetru v prsi tretji z 22,24 sekunde. Pravi, da mu je uspel odličen tek v krivini, v ciljni ravnini pa so mu nekoliko pošle moči zaradi utrujenosti po dolgi in naporni sezoni. V njej je v svoji prvi sezoni med člani na višji nivo premaknil osebna rekorda v obeh disciplinah, na 100 metrov na 10,76 sekunde, na 200 metrov pa na 22,07 sekunde. Tako kot Pajtlerje-vo ga čaka še reprezentančni nastop, nato pa tritedenski odmor od atletike. V tem času bo poskrbel za staro poškodbo kolena, potem pa sledijo priprave na naslednjo sezono z višje zastavljenimi cilji.
V Celju se je med zmagovalke vpisala tudi Živa Sabo v skoku v daljino s preskočenimi 526 centimetri. S točno 42 metri v metu diska je Rok Grdina zasedel tretje mesto, kakor tudi Maruša Malovič v teku na 1500 metrov (5 minut in 29,05 sekunde).
Uroš Esih
¥

Foto: Uroš Esih
Laura Pajtler in Urška Skerget 400 in 800 metrov na državnem
sta skupaj pobrali pet kolajn na prvenstvu za mlajše člane.
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, Liga U-14, dekleta U-17
1. SML
REZULTATI 5. KROGA: NS Poli Drava - Rudar Velenje 1:1, CM Celje - Aluminij 4:3, Interblock - Domžale 3:1, HIT Gorica - Simer šampion 3:1, Olimpija - Bravo Publikum 3:0, Nissan Ferk Jarenina - Mura 05 0:1.
1.	CM CELJE 4	4	0	0	18:6	12
2.	INTERBLOCK 4	4	0	0	10:3	12
3.	NŠ POLI DRAVA 3	2	1	0	8:5	7
4.	HIT GORICA 4	2	11	7:4	7
5.	RUDAR VELENJE 5	2	1	2	9:8	7
6.	DOMŽALE 3	2	0	1	7:4	6
7.	SIMER ŠAMPION4	2	0	2	10:8	6
8.	MARIBOR 3	2	0	1	7:5	6
9.	TRIGLAV 4	2	0	2	6:10	6
10.	OLIMPIJA 3 1 0 2 4:4	3
11.	KOPER 2 10 1 3:3	3
12.	MURA 05 4 1 0 3	5:10 3
13.	B. PUBLIKUM 4 1 0 3 3:9	3
14.	ALUMINIJ 3 0 1 2 4:6 1
15.	F. JARENINA 3 0 0 3 2:9	0
16.	DRAVOGRAD 3 0 0 3	2:11 0 CM CELJE - ALUMINIJ 4:3 (2:1) STRELCI: 1:0 Vidmajer	(7),	2:0
Verbic (11), 2:1 Pučko (45), 2:2, Vin-
diš (64), 3:2 Močivnik (75), 4:2 Zurej (78), 4:3 Pučko (87)
NŠ POLI DRAVA - RUDAR VELENJE 1:1 (0:0)
STRELCA: 0:1 Klinar (70), 1:1 Ra-kovec(89)
1. SKL
REZULTATI 5. KROGA: NS Poli Drava - Rudar Velenje 1:2, CM Celje - Aluminij 2:2, IB Interblock - Olimpija 0:1, HIT Gorica - Simer šampion 2:1, Olimpija - Bravo Publikum 1:1, Nissan Ferk Jarenina -Mura 05 0:2.
1 MURA 05 4 3 1 0 9:4 10
2.	DOMŽALE 3 3 0 0 6:0 9
3.	HIT GORICA 4 3 0 1 8:4 9
4.	RUDAR VELENJE5 3 0 2 7:6 9
5.	CM CELJE 4 2 2 0 6:3 8
6.	DRAVOGRAD 3 2 1 0 6:1 7
7.	IB INTERBLOCK 4 112 7:5 4
8.	OLIMPIJA 3 1 1 1 4:4 4
9.	TRIGLAV 4 1 1 2 5:8 4
10.	F. JARENINA 3 1 0 2 4:4 3
11.	KOPER 2 10 1 3:3 3
NŠ Poli Drava - vpis novih članov
Starši, če želite za svojega otroka zdrav način življenja In pestro preživljanje prostega časa ter je rojen leta 2006 ali pozneje, ga vključite v nogometno šolo Poli Drava. Vpis je možen v času uradnih ur - vsako sredo in petek med 16. in 18. uro na Mestnem stadionu, Čučkova 7, Ptuj - ali na e-mail: info@ns-drava.com, prijavnica pa je dosegljiva tudi na spletni strani šole.
Za dodatne informacije pokličite na 051 394 181.
Nogometna šola Poli Drava - modra šola z zdravo vsebino!
12.	POLI DRAVA	3	1	0	2	3:5	3
13.	MARIBIBOR	3	1	0	2	2:6	3
14.	B. PUBLIKUM	4	0	2	2	2:4	2
15.	ALUMINIJ	3	0	1	2	3:10	1
16.	SIMER ŠAMP.	4	0	0	4	1:9	0
NŠ POLI DRAVA - RUDAR VELENJE 1:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Kirič (23), 1:1 Na-bernik (56. z 11 m), 1:2, 1:2 Sara-mati (64) CM CELJE - ALUMINIJ 2:2 (2:0) STRELCI: 1:0 Pungaršek (21), 2:0 Pranjič (38), 2:1 Kajzna (48), 2:2 Dvoršak - Špehar (66)
Liga U-14 vzhod
REZULTATI 5. KROGA: Aluminij - Železničar 2:2, Pobrežje - NŠ Poli Drava 1:1, Rudar Velenje - Mozirje 5:1, Tehnostroj Veržej - Maribor 1:3, Malečnik - Simer šampion 1:5, NŠ R. Koren Dravograd - CM Celje 1:1, Brežice - Mura 05 0:7, Dravi-nja - Nissan Ferk Jarenina 1:2.
1.	MARIBOR	5	5 0 0	22:2	15
2.	CM CELJE	5	4 1 0	26:5	13
3.	MURA 05	5	4 0 1	21:6	12
4.	NŠ POLI DRAVA	5	3 2 0	18:5	11
5.	SIMER ŠAMP.	5	3 11	14:6	10
6.	RUDAR VEL.	4	3 0 1	24:3	9
7.	DRAVOGRAD	5	2 2 1	13:4	8
8.	F. JARENINA	4	2 11	4:2	7
9.	ALUMINIJ	5	2 12	15:15	7
10.	POBREŽJE	5	13 1	10:5	6
11.	DRAVINJA	5	113	4:6	4
12.	MALEČNIK	5	1 0 4	4:28	3
13.	MOZIRJE	5	0 2 3	3:17	2
14.	ŽELEZNIČAR	5	0 1 4	3:23	1
15.	BREŽICE 5 0 1 4 5:38 1
16.	TEH. VERŽEJ 5 0 0 5 3:24 0
ALUMINIJ - ŽELEZNIČAR 2:2
(2:0)
STRELCI: 1:0 Brodnjak (24), 2:0 Brodnjak (30), 2:1 Stajnko (38), 2:2 Goznik (46)
POBREŽJE - NŠ POLI DRAVA 1:1 (1:1)
STRELCA: 1:0 Kolar (15), 1.1 Pe-paj (32. avtogol)
Dekleta U-17
REZULTATI 2. KROGA: Cirkulane - Velesovo 2:21, Brinje - Maribor 2:1, Pomurje Beltinci - Slovenj Gradec 8:1.
1.	VELESOVO 2 2 0 0 23:3 6
2.	POMURJE BELT. 2 2 0 0 18:1 6
3.	BRINJE 2 2 0 0 8:4 6
4.	MARIBOR 2 0 0 2 2:4 0
5.	SLOV. GRADEC 2 0 0 2 4:14 0
6.	CIRKULANE 2 0 0 2 2:31 0
CIRKULANE - VELESOVO 2:21 (1:2)
STRELKE ZA CIRKULANE: Andreja Pajnkiher in Mirjana Bakovič (avtogol)
CIRKULANE: Maja Kokot, Andreja Pajnkiher, Andreja Glavica, Valentina Križnjak, Larisa Šic, Monika Šic, Sara Gorenjak, Nuša Pernat. Trener: Mitja Vidovič.
Dekleta iz Cirkulan so zaradi zapleta z registracijami tokrat nastopila samo z osmimi igralkami, zaradi česar se niso mogla enakovredno kosati s tekmicami.
Danilo Klajnšek
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 8. KROGA - PETEK ob 20.00: Nafta - Rudar, Olimpija - Domžale; SOBOTA ob 20.00: HIT Gorica - Triglav Gorenjska, Maribor - Primor-je, CM Celje - Luka Koper.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Aluminij - Labod Drava; NEDELJA ob 16.00: Roltek Dob - Krško, Bela krajina - IB Interblock, Šmartno 1928 - Mura 05; NEDELJA ob 17.00: Garmin Šenčur - Dravinja Kostroj.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 16.30: AHA EMMI Bistrica - Tehnostroj Veržej, Paloma - MU Šentjur, Kovinar Štore - Simer šampion; NEDELJA ob 16.30: Stojnci - Grad, Tromejnik G Kalamar - Malečnik, Čarda -Zreče, Odranci - Koroška Dravograd.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Zavrč - Zava Gerečja vas, Peca
-	Podvinci, Boč Poljčane - Šoštanj, Tehnotim Pesnica - Koroške Gradnje, Pohorje - Mons Claudius, Šmarje pri Jelšah - GIC Gradnje Rogaška,; NEDELJA ob 16.30: Carrra Optyl Ormož - Marles hiše.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Hajdina - Gorišnica, Središče ob Dravi - Dornava, Pragersko - Apače; NEDELJA ob 10.30: Videm Lovrenc, Skorba - Bukovci; NEDELJA ob 16.00: Rogoznica - Oplotnica.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Slovenja vas - Makole, Hajdo-še - Grajena, Cirkulane - Podvinci Agrocenter Ptuj, Podlehnik - Tržec, Spodnja Polskava - Zgornja Polskava; NEDELJA ob 16.00: Leskovec -Markovci.
VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ
VETERANI 35 ZAHOD
PARI 2. KROGA - PETEK ob 17.30: Pragersko - Hajdina, Boč - Lovrenc, Podlehnik - Pohorje Oplotnica. VETERANI 35 VZHOD
PARI 2. KROGA - PETEK ob 17.30: Borovci - Dornava, NŠ Drava Ptuj
-	Prepolje, Bukovci - Videm. VETERANI 40
PARI 2. KROGA - PETEK ob 17.30: Podvinci - Tržec, Gorišnica - Markovci, Apače - Leskovec, Zgornja Polskava - Ormož.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
6. KROG: Triglav - NŠ Poli Drava (sobota ob 16.30), Aluminij - Maribor (nedelja ob 12.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
6. KROG; Triglav - NŠ Poli Drava (sobota ob 14.30), Aluminij - Maribor (nedelja ob 10.00)
LIGA U-14 VZHOD
6. KROG: NŠ Poli Drava - Rudar Velenje, Dravinja - Aluminij (nedelja ob 12.00)
Rokomet
1. SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 1. KROGA: Slovenj Gradec - Jeruzalem Ormož (sobota ob 18.30), Slovan - Šmartno, Merkur - Gorenje, Maribor Branik - Ribnica Riko hiše, Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško.
1. SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 1. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - CE Celjske mesnine, Zagorje GEN I - Celeia Žalec, Piran Vrtovi Istre - Veplas Velenje, Krim Mercator - Mlinotest Ajdovščina, Casino Izola - Olimpija,
TURNIR V GORNJI RADGONI
Rokometni klub Arcont Radgona je organizator rokometnega turnirja, na katerem bodo ob domači ekipi nastopili še Celje Pivovarna Laško B in Drava iz Ptuja. Turnir se prične v soboto ob 15.30.
V ORMOŽU MEDNARODNI TURNIR ZA NAJMLAJŠE
Rokometni klub Jeruzalem Ormož vabi v soboto, 11. septembra 2010, v Športno dvorano na Hardeku na mednarodni turnir mlajših dečkov B (letniki 1999 in mlajši). Ekipe prvič prehajajo iz mini rokometa v veliki rokomet in bo prav zanimivo videti, kako se bodo fantje znašli na igrišču. Iz naše okolice se bosta predstavili dve ekipi iz Ormoža in ena ekipa ptujske Drave. Jeruzalem in Karlovac sta bila v minulem prvenstvu državna prvaka Slovenije in Hrvaške ter sta tudi favorita turnirja.
Igra se po sistemu vsak z vsakim, 1 x 20 minut. Vsaka ekipa ima možnost minute odmora. V primeru neodločenega rezultata se za prednost pri končni razvrstitvi streljajo sedemmetrovke. Igra se z žogo številka 1. Prva tekma je na sporedu ob 9.30 (Jeruzalem II - Drava Ptuj), zadnja pa ob 15.20 (Jeruzalem I - Karlovac).
Ob 15.50 bodo organizatorji najboljšim podelili pokale in priznanja.
Ljutomer: v nedeljo kasaške dirke
Ob 12. prazniku občine Križevci bo KK Ljutomer pripravil tradicionalne kasaške dirke. V petih točkah sporeda se po pomerilo 60 kasačev iz vseh slovenskih klubov. Najpomembnejša dirka bo za pokal občine Križevci, kjer bo na 2140 metrov dolgi stezi nastopilo osem konjev. Pri-četek nedeljskih dirk bo 14.30.
DK, UK, NŠ
Športno plezanje
Mina znova v finalu
Konec avgusta je bila v Južni Koreji tekma svetovnega pokala v športnem plezanju. Štiričlanska slovenska odprava (tekmovalke Mina Markovič, Maja Vidmar in Natalija Gros ter trener Simon Margon) je bila znova uspešna, saj so se vse tri Slovenke uvrstile v finale, med najboljšo osmerico. Najboljša je bila Grosova na četrtem mestu, Markovičeva je zasedla sedmo, Vidmarjeva pa končno osmo mesto.
»Zelo sem zadovoljen z nastopi in tudi punce se zavedajo, da so v vrhu in stalno v finalu, kar je zelo dober obet
za prihajajoče evropsko prvenstvo (14. do 18. september v Innsbrucku v Avstriji, op. a.). Tekmovalke od tretjega do sedmega mesta so sicer v finalu padle na istem oprimku, tako da so odločale minimalne razlike. Mislim, da bodo dekleta v prihodnje pokazala še boljše nastope,« je po vrnitvi povedal trener ekipe Simon Margon.
Zmagala je domačinka Jain Kim, vodilna v skupnem seštevku svetovnega pokala, pred Francozinjo Caroline Ciavaldini in Avstrijko Angelo Eiter.
JM
Kajak-kanu m DP na Ptuju
Štirje naslovi za Tilna
Na ptujskem jezeru je domači klub BD Ranca tretjič zapored izvedel državno prvenstvo v kajakih in kanujih na mirnih vodah. Prvenstva se je udeležilo 113 tekmovalcev in tekmovalk iz desetih slovenskih klubov. Med njimi sta bila tudi reprezentanta Jernej Zupančič Regent in Vesna Ponomarenko, ki sta po pričakovanjih brez težav opravila s svojo konkurenco v svojih disciplinah, ob tem pa nastopila v klubskih zasedbah dvojic.
Ob bok se jima je v mlajših kategorijah postavil domači odlični tekmovalec Tilen Vi-dovič, ki je kar štirikrat stal na najvišji stopnički. V sprintu na 200 metrov je premagal tudi Jerneja Zupančiča Regenta, enkrat je bil še drugi ter enkrat tretji. Aleš Vršič je med člani v K-1 na 1000 metrov zasedel
šesto mesto, na polovico krajši progi pa je bil peti. Med starejšimi dečki je Žan Emeršič na 1000 m v K-1 osvojil sedmo mesto, sedmi pa je bil tudi na polovico krajši progi. Med mlajšimi dečki je Vito Ljubec v disciplini K-420 na 1000 metrov zasedel peto mesto, na polovico krajši progi pa je bil Miha Hajduk deveti. Med starejšimi deklicami je Eva Robič v K-1 na 500 metrov zasedla četrto mesto.
V dvodnevnem tekmovanju smo lahko videli ves slovenski potencial v kajakih in kanujih na mirnih vodah. Da pa niso bili domačini samo dobri organizatorji, tako kot vedno, ampak so bili uspešni njihovi tekmovalci, je poskrbel Tilen Vidovič s svojimi odličnimi nastopi.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Tilen Vidovič (BD Ranca) je bil najuspešnejši udeleženec minulega DP.
Planinski kotiček
Gornja Radgona - Apače - Sveta Ana
Nedelja, 19. september
Tokratno etapo pomurske planinske poti bomo začeli v Gornji Radgoni. Pot bomo pričeli pred pisarno turističnega društva in nadaljevali po ulicah, ki nas bodo hitro popeljale iz mesta. Nato bomo hodili po makadamskih poteh ter med njivami in travniki. Šli bomo mimo Piramide, s katere je lep razgled. Za seboj bomo videli Gornjo Radgono, pred seboj pa Apaško polje, preko katerega nas bo vodila tokratna pot. Po slabih dveh urah hoda bomo prispeli v vas Apače, kjer bomo naredili daljši postanek za malico. Po počitku bomo nadaljevali preko polj in travnikov. V ozadju bomo že videli svoj cilj, to je Sveto Ano, vendar bomo do tja potrebovali še približno dve uri. V zadnjem delu poti nas čaka še vzpon, vendar ta ni strm in tudi ne zahteven, tako da ga bomo zmogli vsi. Tudi ob prihodu na Sveto Ano si bomo oddahnili ter odpočili in šele nato se bomo odpravili proti domu.
ODHOD: železniška postaja Ptuj ob 7.00.
VRNITEV: železniška postaja Ptuj ob 16.00.
PREVOZ: posebni - kombi. OPREMA: planinska za sredogorje glede na vremenske razmere. ČAS HOJE: 5 ur. PREHRANA: iz nahrbtnika. CENA: 15 evrov. PRIJAVE: v pisarni Planinskega društva Ptuj ali pri vodji izleta najkasneje do petka, 10. septembra.
Vidimo se na pomurski poti! Za vse dodatne informacije o izletu sem vam na razpolago na GSM 040 699 252 (Vlado).
Vodja izleta: Vlado Fridl
Nogomet m Kvalifikacije za EP 2012
Zaslužili bi si več ...
Septembrski del kvalifikacij za EP 2012 je za nami, Slovenija pa je v dveh tekmah vknjižila manj, kot je pričakovala, le eno točko. Zelo boleč je predvsem domači poraz s Severnimi Irci, ki so bili v mariborskem Ljudskem vrtu v povsem podrejenem položaju. Do zmage so prišli z zelo disciplinirano igro v obrambi in edinim uspešno izvedenim napadom v 70. minuti. Na drugi strani je bilo v igri izbrancev Matjaža Keka premalo drznosti in kreativnosti, zaradi česar so sami olajšali
Kvalifikacije za EP 2012, skupina C:
Srbija - Slovenija 1:1 (0:0); strelca: Žigic 87.; Novakovič 64. Italija - Ferski otoki 5:0 (3:0)
1.	ITALIJA 2 2 0 0 7:1	6
2.	SRBIJA 2 110 4:1	4
3.	SEVERNA IRSKA 1 10 0 1:0	3
4.	ESTONIJA 2 10 1 3:3	3
5.	SLOVENIJA 2 0 11 1:2	1
6.	FERSKI OTOKI 3 0 0 3 1:10	0 Razpored naslednjih tekem:
8. oktober 2010: Slovenija - Fer-ski otoki (v Ljubljani), Severna Irska - Italija, Srbija - Estonija.
12. oktober 2010: Estonija - Slovenija, Ferski otoki - Severna Irska, Italija - Srbija.
Foto: Matija Brodnjak
Milivoje Novakovič (levo) je v Beogradu dosegel prvi zadetek za Slovenijo v kvalifikacijah za EP 2012.
delo gostom. Veliko igralcev še ni v tisti pravi formi, s katero so npr. zaključili prejšnje kvalifikacije za SP. Selektor Kek je bil po tej tekmi zelo razočaran zaradi rezultata, pristop pa je bil po njegovem pravi.
Se boljšo predstavo so Slovenci prikazali v torek v Beogradu, kjer jih je spodbujalo več kot 5 tisoč slovenskih navijačev. Z golom Milivoja Nova-koviča so naši vodili vse do 87. minute, takrat pa je izenačil Ži-gič. Kljub temu je točka uspeh, saj nas ponovno vrača v igro za
Košarka m SP v Turčiji
Konec sanj o polfinalu
Slovenski košarkarji so brezhibno opravili predtekmovalni del svetovnega prvenstva v Turčiji (zmage proti Tuniziji, Hrvaški, Braziliji in Iranu, poraz z ZDA), odločno so preskočili osmino finala (Avstralija), zato pa se je povsem ustavilo v če-trtfinalu. Domači košarkarji so bili v sredo enostavno preveč razigrani, s premalo agresivno obrambo na začetku pa so jim največjo uslugo' naredili kar naši košarkarji sami (le sedem osebnih napak v 1. polčasu!). Ob tem je turški selektor Bogdan Tanjevič pripravil odlično taktiko (zmanjšati učinek naše
Tenis m TK Perme Ptuj
Odprto prvenstvo Ptuja 8-11 let
Pretekli konec tedna je na igriščih TK terme Ptuj potekalo odprto prvenstvo Ptuja za igralce in igralke od 8 do 11 let. Skupno je v vseh kategorijah nastopilo več kot 120 mladih igralcev, med njimi tudi šest članov domačega kluba: Jure Glodež (mini), Blaž Vidovič (mini, midi), Urban Gnil-šek (midi), Jakob Berlak, Martin Do-manjko in Hana Simonič (U-11).
Zmagovalci v posameznih kategorijah so postali:
vsaj 2. mesto v skupini C. Se pomembnejša je točka v motivacijskem smislu, saj bi lahko bil drugi zaporedni poraz na začetku kvalifikacij že poguben.
»Nastop na SP v Južni Afriki je bil za nas velika izkušnja in nagrada za prejšnji kvalifikacijski ciklus. Ta nastop nam je veliko dal, obenem pa tudi odvzel. Pri tem mislim na pozno vračanje igralcev v svoje klube in s tem zamujanje na uvodni del priprav, zaradi česar v tej zgodnji fazi prvenstev še niso v pravi formi. Sam sem
se zavedal tega problema pred septembrskima tekmama, a ga v teh nekaj dneh skupnih priprav ni bilo mogoče rešiti. Moje mnenje je, da si igralci, ki so nosili glavno breme v preteklih dveh letih in pol, zaslužijo nekoliko več zaupanja (in manj kritik) in da so že v Beogradu dokazali del svoje prave vrednosti. Računam, da bo forma igralcev oktobra še boljša in da bomo uspešnejši v točkovnem smislu,« je povedal selektor Matjaž Kek.
Jože Mohorič
zunanje linije na minimum), s katero je povsem nevtraliziral orožje, ki so ga naši uporabili proti Avstralcem v osmini finala.
Slovenski košarkarski navdušenci zaradi poraza niso pretirano razočarani, nekoliko bode le visoka končna razlika (68:95). Igralci se zavedajo, da je bil odločilen že začetek tekme, ko so Turki s serijo odprtih metov iz razdalje naredili občutno razliko (met za tri točke v 1. polčasu: 10-8), ki so jo na krilih bučnih navijačev v nadaljevanju le še višali.
Za Slovenijo je to druga zaporedna vrhunska uvrstitev na velikih tekmovanjih; lani smo bili na EP na Poljskem četrti. Kateri dosežek ima večjo težo, je težko oceniti, mnenja pa so precej deljena. Glede na
Foto: Črtomir Goznik
Turki so z agresivno obrambo povsem ustavili našega kapetana Jako Lakoviča.
mini tenis: deklice: Pia Lovrič (Domžale); dečki: Samuel Pate (Oto-čec);
midi tenis: deklice: Anja Trbežnik (ZKLUB); dečki: Filip Planinšek (ŽTK MB);
U-10 deklice: Kaja Juvan (Šport plus); dečki: Matic Podlipšnik (ŽTK MB - na fotografiji levo);
U-11, deklice: Lara Prosenjak (ŽTK MB); dečki: Nik Cmager (ŽTK MB).
OP S. Gradca U-18
Od 4. do 6. septembra je v Slovenj Gradcu potekal turnir v kategoriji fantov do 18. leta starosti, na katerem so nastopili tudi trije igralci TK Terme Ptuj. Samo Vršič in Jan Lah sta izgubila v 1. krogu (Jan proti 1. nosilcu - Tinetu Ritterju, Samo pa z Rokom Sitarjem), Urh pa je nanizal kar tri zmage in se prebil do polfina-la - tam ga je zaustavil Ljubljančan Matija Okorn (3:6, 5:7). Kljub temu je Urh znova nakazal, da se njegova
to, da se je na tem SP med 8 najboljših uvrstilo kar 6 ekip iz Evrope (Srbija, Španija, Litva, Turčija, Rusija in Slovenija), nikakor ne gre podcenje-
forma po prestani bolezni postopoma dviguje.
Liga U-14
TK Terme Ptuj je imel v letošnji ligi zastopstvo v obeh konkurencah, pri deklicah in pri dečkih. Dekleta (Nina Potočnik, Tamara Zidanšek, Neja Krajnc Domiter, Neja Gril) so v svoji skupini B osvojila 1. mesto (3 zmage, 1 remi), s čimer so si zagotovila nastop v končnici, ki bo 21. in 22. septembra.
vati dosežka iz Poljske, čeprav se je naši reprezentanci prvič uspelo uvrstiti med osem najboljših na SP.
JM
Tam se bodo merila še z ekipami TC Ljubljana, AS Litija in TK Jesenice.
Dečki (Mitja Čuš, Sven Lah, Miha Kosi, Jernej Orovič, Oliver Baklan, Marko Mlakar) so nastopili v skupini B in so na koncu osvojili 4. mesto (v končnico sta se uvrstila MAX TC Ljubljana in ŽTK Maribor). Obe ptujski ekipi U-14 si za dosedanje nastope zaslužita vse pohvale, saj so bili najmanj enakovredni svojim tekmecem iz močnejših klubov.
JM
Blaž Rola ugnal Grega Zemljo
Ptujski teniški igralec Blaž Rola je s svojim klubom TK Branik Maribor nastopil v končnici 1. slovenske moške članske lige. Proti ekipi Iskratel Triglav Kranj niso imeli pravih možnosti za uspeh, saj sta za gostje nastopila tudi dva najboljša slovenska igralca; Grega Žemlja in Blaž Kavčič. Rola je v tekmi posameznikov pripravil največje presenečenje finala, saj je ugnal najboljšega slovenskega igralca Žemljo (119. mesto na ATP) - 6:4, 0:6, 6:2 - s čimer je na najboljši možni način zaključil letošnjo odlično sezono, v kateri je naredil ogromen premik na lestvici profesionalnih teniških igralcev ATP (trenutno 395. mesto).
Bowling
Turnirja na Ptuju kot napoved nove sezone
V okviru lige 900 bowling tour se je 26. avgusta v Bowling centru Ptuj odigral zadnji izmed sedmih turnirjev. Na njem se je pomerilo 21 igralcev, ki so si že skozi kvalifikacije skušali priigrati čim boljše izhodišče za finalne dvoboje, v katere se je uvrstilo najboljših osem igralcev. Po kvalifikacijah je prepričljivo vodil Milan Malek (BK Piramida), ki je v štirih igrah podrl 920 kegljev (povprečje 230 kegljev na igro). Svojo premoč je kronal tudi v zaključnih dvobojih, saj je v treh dodatnih igrah prepričljivo ugnal svoje tekmece. S tem je zasedel tudi mesto najboljšega igralca na t. i. masters lestvici, na kateri so se seštevale točke, osvojene na vseh sedmih turnirjih. Na
zaključni masters turnir so se uvrstili tudi trije člani Bowling kluba Ptuj: Bojan Klarič (2. mesto na lestvici), Ivan Švarc (3.) in Andrej Vaš (7.).
Od 28. avgusta do 5. septembra je na Ptuju potekal tudi 3. Ptuj Open. Udeležilo se ga je 51 igralcev iz štirih držav. V kvalifikacijah je vsak posameznik odigral šest iger, najboljši rezultat pa je dosegel Nenad Bez-jak (BK Nova generacija), ki je podrl 1399 kegljev (233,17 kegljev na igro). Najboljših osem igralcev iz kvalifikacij se je neposredno uvrstilo v nadaljevanje turnirja, slabše uvrščeni igralci pa so imeli možnost skozi dodatne kvalifikacije (dodatne štiri igre) zasesti še preostalih osem prostih mest za uvrstitev med najboljših 16.
Foto: Črtomir Goznik
Zmagovalec 3. turnirja Ptuj Open je postal Nenad Bezjak (BK Nova generacija, prvi z leve).
V finalu sta se med seboj pomerila Milan Malek (BK Piramida) in Nenad Bezjak (BK Nova generacija), ki je za vstop
Foto: Črtomir Goznik
Na zaključni turnir lige 900 bowling tour so se uvrstili Bojan Klarič (prvi z leve), Andrej Vaš (četrti z leve) in Ivan Švarc (drugi z desne).
v finale premagal Ivana Švarca (BK Ptuj) z rezultatom 242:187. Član Nove generacije je tudi v finalu pokazal najbolj stabilno formo, saj je podrl 230 kegljev in za 38 kegljev prehitel Milana Maleka (BK Piramida). Med posameznicami je slavila Anja Musar Kalan s povprečjem 193,67 podrtih kegljev na igro, med amaterji pa je najboljšo igro z 200,5 podrtimi keglji na igro pokazal Mirko Slana, ki je bil z 72 leti tudi najstarejši igralec na turnirju.
Na Ptuju je bil po zaključku turnirja Ptuj Open opravljen še žreb za slovensko bowling ligo v sezoni 2010/2011. Bowling klub Ptuj bo tudi v tej sezoni nastopal z dvema ekipama. Ekipa BK Ptuj 1 bo igrala v 1. ligi, in sicer v skupini A, ekipa BK Ptuj 2 pa bo prav tako nastopala v skupini A, vendar v drugo-ligaški druščini.
Črtomir Goznik
Rekreacija • Šport za vse
Zavedati se pomena zdravega in aktivnega načina življenja
Športni zavod Ptuj s partnerji bo tudi letos v okviru programa »Šport za vse« organiziral že 16. Ptujski športni vikend. Športni vikend je namenjen ljudem vseh starosti, ki se zavedajo koristnosti in pomena redne športne vadbe. Potekal bo ta konec tedna, od petka do nedelje, 10. do 12. septembra, Ptujčani in prebivalci njegove okolice pa bodo imeli možnost izbire številnih športnih panog, in to povsem brezplačno. Aktivnosti bodo potekale tako v dvoranah, telovadnicah kot tudi v naravi. Boštjan Zemlja-rič, vodja športnih programov na Zavodu za šport Ptuj, sicer pa koordinator projekta, je povedal, v čem je bistvo Ptujskega športnega vikenda: »Bistvo samega programa je, da se klubi in društva na našem območju pokažejo množicam, predstavijo svoje aktivnosti javnosti, tako tistim najmlajšim kot tudi starejšim.« V nadaljevanju se je Zemljarič dotaknil še športnih vsebin: »Vse vsebine so brezplačne in prepričan sem, da bo vsakdo našel kaj zase. Vsebin je okrog 40, vsako leto je nekaj standardnih in nekaj novih, so pa tudi take, ki se pojavijo na vsakih nekaj let. Ob tem naj dodam, da je ljudem najbolj zanimiv in atraktiven »gokart«, rad pa bi izpostavil še novost, in sicer pohod z baklami, ki
ga organizira društvo Zreli ve-dež. Opažamo tudi, da so pri mlajših populacijah zanimive razgibane vsebine, pri nekoliko starejših pa so bolj obiskani pohodi, balinanje ipd. Programi in aktivnosti potekajo na Ptuju in v oklici, tako da je vse skupaj precej razpršeno, zato je težko govoriti o številu udeležencev, ki se bodo »vikenda« udeležili, vendar bo po izkušnjah iz preteklih let, ta številka prav gotovo kar nekaj čez tisoč obiskovalcev. Veliko je seveda odvisno tudi od vremena; če je vreme lepo, so ponavadi bolj obiskane dejavnosti na prostem, če je vreme slabše, je večji naval na telovadnice in dvorane.«
Živimo v svetu tehnologij, televizije in računalnikov. Ali se ljudje sploh še zavedamo pomena zdravega in aktivnega načina življenja, ki ga promovi-ra akcija »Šport za vse«? Boštjan Zemljarič o tem dodaja: »Naše izkušnje s tem so vsekakor pozitivne. Kljub hitremu ritmu življenja se ljudje še vedno zavedajo pomena zdravega in aktivnega načina življenja, in to pri vseh generacijah. Če se ozrem nekoliko nazaj, to nenazadnje potrdijo tudi podobne akcije, ki smo jih izpeljali v preteklosti, npr. za 1. maj.«
Tadej Podvršek
IB. Ptujski športni vikend
PROGRAM PRIREDITEV
Petek, 10.9.2010
TAJSKI BOKS
KICKBOX, SAMOOBRAMBA
ATLETIKA-DANODPRTIH VRAT
ŠPORTNO PLEZANJE
ŠPORTNO PLEZANJE
POHODNISTVO
PILATES
NAMIZNI TENIS
REALNI AÏKIDO
KOŠARKA TAJSKI BOKS
_BADMINTON
KICKBOX, SAMOOBRAMBA
TENIS
NOGOMET
REKREATIVNI TENIS
BALINANJE
POHODNISTVO
LETALSTVO A
KEGLJANJE
GIMNASTim
KUNGFU
Napad, obramba, izvajanje tehnike
Kickboxing, samoobramba
Plavanje
Otroške, atletske in štafetne igre
Starostna
Mladinci
Kadeti, mladinci, člani
17.00-19.00
19.00-21.00
10.00-14.00
16.30-18.00
Večerni sprehod z baklami
Karate za otroke
Pilâtes
Rekreativno igranje namiznega tenisa
17.30-18.30
19.30-20.30
16.00-18.00
Lokacua m
SD Mladika-Boks klub, Klub tajskega boksa Muay-Thai
SD Mladika-Kickboxing center, KBVPtuj
Terme Ptuj, Plavalni klub Terme Ptu.
Mestni stadion Ptuj, AK CP Ptu
Plezalna stena na OS Olga Meglic; Plezalni Hub 6b
Plezalna stena na Gimnaziji Ptuj; Plezalni klub 6b
Pohod odpešmosta do ranče; Društvo Zreli vedež Ptuj
OS Olge Meglic, Karate DO ¡dub Ptu
OS Olge Meglic, Karate DO klub Ptu
Nadzidava SD Mladika — mala dvorana, NTK Ptu
Sobota, 11.9.2010
Revijalna tekma
Aikido vseh generacij - delavnice
_Rad igram košarko_
Napad, obramba, izvajanje tehnike
Badminton, igra za vse generacije Kickboxing, samoobramba
Učenje tenisa
Rekreacijsko balinanje
Izlet na Mariborsko Pohorje
31. ptujsld padalski pokal - oeled
Salsa v paru
Salsa aerobika
Atletsko tekmovanje - oeled
Od 6. leta naprej 6-10 let Člani
Vse generacije Kadeti, mladinci, člani
Vse generacije
Odrasli
Odrasli
Vse generacije
_8.00-9.30_
10.00-12.00_
10.00-12.00
16.00-19.00_
16.00-17.30
10.00-12.00 in 14.00-16.00
10.00-12.00
15.00-20.00
10.00-14.00
9.00-14.00
Cel dan
10.00-13.00
10.00-12.00
11.00-13.00
18.45-19.45
20.00-21.00
Nedelja, 12.9.2010

Dvorana center, ZRK Mercator Tenzor Ptuj
Dvorana Center, ZRK Mercator Tenzor Ptuj
D Mladika-Judo center Drava Ptuj, Klub realnega aikida Ptuj
_Pred Mestno občino Ptuj, KK Maska Caffe_
Tržnica Ptuj, Klub tajskega boksa Muay-Thai Gvm Ptuj
_ D Mladika, Badminton klub Ptuj_
ŠD Mladika - Kickboxing center, KBVPtuj
TK Terme Ptuj, Pot v toplice 10, Teniški klub Ptuj
Pomožno igrišče - Mestni stadion Ptuj; NS Poli Drava Ptuj
TC Luka, Svržnjakova ul. 15, Tenis klub »Luka«
Center Ptuj
taja vzpenjače-hotel Bellevue-Ptuj, Vrtec Ptu
Letališče Moškanjci, Aeroklub Ptu
Kegljišče na Mestnem stadionu, Kegljaški klub Drava Ptu
Gimnastična dvorana SD Center, Gimnastično društvo Ptu,
SD Mladika - dvorana za boks; Kun
PC Mambo, Volkmerjeva c. 26, Plesni klub Mambo Ptu,
PC Mambo, Volkmerjeva c. 26, Plesni klub Mambo Ptuj
Mestni stadion Ptuj, AK CP Ptu,
Kontaktna oseba
Matjaž Tomažin, 041 527 495
Vladimir Sitar, 031 330220
Franjo Rozman, 041 311 414
Aleš Bezjak 040 748269
Tina Cvetko, 040 749147
Tina Cvetko, 040 749147
Viktorija Dabič, 031 396105
Andre,
Andre,
Bojan Terbuc, 031 651 594

Marjan Valenko, 041 967991, Pereer Boris 041 906 679
Marjan Valenko, 041 967991,
Perger Boris 041 906 679 Tomaž Majcenovič, 051 426191 Dušan Lubaj, 031 506 171 Matjaž Tomažin, 041 527 495
Dušan Bosilj, 051 623 609 Vladimir Sitar, 031 330220
Zoran Krojne, 031 612 921
Boris Emeršii, 041 687882
Robert Mere, 041 647177
Jože Maučec, 031 685 208
Silva Zuran, 031 260 004
Sondi Cuš, 041378289
Boris Premzl, 031 597167
Rikardo Flanjak, 040 638 901
Karel Sauperl, 041 925 833
Metod Peklar, 041 730818
Metod Peldar, 041 730818
Aleš Bezjak, 040 748 269
REALNI AIKIDO
STRELSTVO
BADMINTON
NOGOMET KARTING
KONJENISTVO REKREATIVNI TENIS LETALSTVO KEGLJANJE PLES REKREACIJA PLES REKREACIJA ATLETIKA
Aikido vseh generacij - delavnice
rtno streljanje z zračnim orožjem
Badminton, igra za vse generacije
Mali nogomet - rekreacija_
Vožnja z gokarti
_Jahanje (brezplačno)_
_igra_
31. ptujski padalski pokal - ogled
_Kegljanje_
_Hip-hop solo_
Aerobika
Atletsko tekmovanje - ogled
Starostna kategorija
Od 12. leta naprej
35-60 let
Od 12. leta naprej
Vse generacije Vse generacije Vse generacije Vse generacije _Odrasli_
Odrasli
Vse generacije
8.00-9.30
9.00-12.00
10.00-12.00
8.00-9.30 9.00-12.00
10.00-12.00 15.00-20.00
Cel dan 14.00-17.00 18.45-19.45 20.00-21.00 14.30-19.00
Lokacija in
Mladika-Judo center Drava Ptuj, Klub realnega aikida Ptuj
Strelišče v SD Mladika, Strelski klub Ptuj
D Mladika, Badminton klub Ptuj_
_Mladika; Generacija 2500_
_Kartodrom Hajdoše, AMD Ptuj_
Spuhlja 127, 2250 Ptuj; Konjeniški klub Ptuj - Jezero
TC Luka, Svržnjakova ul. 15, Tenis klub »Luka«_
_Letališče Moškanjci, AeroMub Ptuj_
Kegljišče Deta center, Kegljaški klub Drava Ptuj_
PC Mambo, Volkmerjeva c. 26, Plesni klub Mambo Ptuj PC Mambo, Volkmerjeva c. 26, Plesni klub Mambo Ptuj Mestni stadion Ptuj, AK CP Ptuj
Kontaktna oseba
Tomaž Majcenovic, 051 426191
Zlatko Kostanjevec, 041 433 744
Lil/ana Ceh, 041 738 602
Zvonko Drobnak, 051 391 376 Milan Zupane, 031 213 232
Živa Cucek, 031 295 141 Robert Mere, 041 647 1 77 Sondi Cuš, 041 378289 Boris Premzl, 031 597 167 Metod Peklar, 041 730818 Metod Peklar, 041 730818 Aleš Bezjak, 040 748 269
info: ZÄV0D ZI ŠPORT PTU], telefon: 7877 630, www.ipoit-iitij.si
Ormož • Koncert društva Zrelo klasje z gosti
Ob petletnici aktivnega delovanja
V soboto so pevci pevskega društva Zrelo klasje in njihovi gostje v ormoškem Domu kulture pripravili koncert ljudskih pesmi in ljudskih viž z naslovom Če je pesem iz duše prišla, mora seči do srca. Koncert je bil posvečen petletnici delovanja društva Zrelo klasje.
Društvo je nastalo na pobudo nekaj pevk in na začetku sta sedanja predsednica Marija Pongračič in umetniški vodja Dominik Pongračič rahlo oklevala, saj sta se zavedala obveznosti, ki jih prinaša takšna odločitev. Vendar je bila želja po ustvarjanju in petju dovolj močna, da je nastalo društvo, ki je preživelo že svojo prvo petletko. Društvo ima še več članov, v pevski zasedbi pa pojejo Nada Prapo-tnik, Marija Zemljič, Anica Puklavec, Božena Tomšič, Nežika Zlatnik, Katarina Ivanuša, Marija Klinc, Dominik Pongračič in Marija Pongračič. Pojejo izključno ljudske pesmi, ki se jih spomnijo starejše pevke, mlajši pa so začeli brskati tudi po različnih zapiskih in so tako zbrali 117 ljudskih pesmi, ki so jih izdali v zbirki z naslovom Šopek že v prvem letu delovanja.
„Spet imamo zbranih precej dodatnih pesmi in načrtujemo izdajo druge pesmarice. Gre za pesmi iz naših krajev, ki so se prepevale nekoč in so se z ljudskim izročilom prenašale iz roda v rod. Od Dominikove mame smo dobili zapiske pesmi njegovih starih tet, ki segajo vse tja do leta 1900. V pesmarico bomo zapisali predvsem tiste, pri katerih poznamo melodijo. Tiste, pri katerih melodije ne poznamo, pa smo zaenkrat dali na stran in upamo, da bomo našli koga, ki pozna melodijo. Obrnili smo se tudi na več starejših ljudi, ki imajo zapiske starih pesmi ali jih še znajo zapeti. Z možem sva jih zapisala, fotokopirala zapiske, oziroma posnela melodije," je povedala Marija Pongračič.
Pevska zasedba poje triglasno, svoje pesmi pa obvezno posnamejo tudi
na zgoščenke. Konec leta 2009 so posneli že peto. Te dni pa je v pripravi izdaja šeste z naslovom Kot ptičica sem pevala. Na zgoščenki je 13 pesmi. Zelo veliko in radi tudi nastopajo. Imajo številne nastope v domači občini in po Sloveniji. Veliko nastopajo v Ljubljani, kjer bodo prihodnji teden bodo ponovno gostujoča skupina na prireditvi Od zrna do kruha na osrednji tržnici.
Zavedajo se, da je velika naloga pri ohranjanju tradicije navdušiti in pridobiti mlade za svojo dejavnost. „Imeli smo že nekaj poskusov, vendar zaradi obveznosti, ki jih imajo mlade mamice, pri podmlajevanju zaenkrat nismo bili uspešni. Pevke si težko zapomnijo toliko besedil, kot smo jih mi že naštudirali. Ljudsko petje pa se pač poje na pamet in pesmi imajo
Foto: Viki Ivanuša
Pevsko društvo Zrelo klasje je praznovalo pet let delovanja.
precejšnje število kitic. Naše društvo je aktivno, vaje imamo vsak teden, pred nastopi pa še dodatne vaje," je povedala predsednica Marija Pongra-čič. Društvo vsako leto pripravi tudi osrednji koncert na materinski dan v cerkvi na Svetinjah.
Med željami za prihodnost je izdaja vseh pesmi, ki jih imajo že posnete na zgoščenkah, v pesmarici skupaj z notnim zapisom.
Na svojih gostovanjih spoznajo različne skupine, ki so jih tudi že povabi-
le na gostovanja. Da bi se jim oddolžili in jim vrnili gostovanje, so jih ob 5. obletnici povabili na nastop v Ormož. Poleg gostiteljev so se predstavili KD ljudskih pevk Jezero Ptuj, Podgorski vaški pevci DU Podgorci, Pevke ljudskih pesmi KD Osluševci, Zarja -ljudski pevci iz Račne, Pevci ljudskih pesmi KD Obrež, Ljudski pevci izpod Boča KUD Janko Živko Poljčane, Pevci in godci treh vasi in Ljudski godci KD Podgorci.
Viki Ivanuša
Piše: Janez Jaklič • V Karibih (2.)
Roparji uničujejo zgodovino
V vaškem hotelu smo v varstvu dobrohotne lastnice, črne mamice, ki je naše dvome pomirila z besedami, da tukaj prebivajo pošteni ljudje, zaupali nahrbtnike in se nato po prečenju reke potopili v temen pragozd. Tu pa tam je živi zeleni baldahin prekril peščeni kolovoz. Po dvajsetih minutah pešačenja je bilo tesnobe konec. Pred nami se je razširila jasa in tropsko sonce je pregnalo gozdne duhove. Od malega provincialnega muzeja v zidani koči, kjer smo kupili vstopnice, se je širil odprt prostor, ki sta ga z dveh strani omejevali dve rjavo zeleni gmoti. Stali smo na glavnem trgu antičnega mesta. Gmoti sedaj bolj podobni gričem, na katerih vrhovih stojijo goli zidovi svetišč in nemo kljubujejo zobu časa, sta bili nekoč mogočni piramidi, po njunih stopnicah so hiteli zamišljeni astronomi in duhovniki v silni skrbi, če se bo sonce naslednjega dne ponovno rodilo. Na enem izmed templjev, astronomskem observatoriju, so na zunanji steni še ohranjeni deli reliefa, ki predstavljajo geometrijske okraske in glave majevskih bogov. Mesto se je lahko v času svojega brstenja po lepoti in urejenosti z gotovostjo primerjalo z enako velikimi majevskimi mesti srednje Amerike. Vendar je danes nepoučeni popotnik v antičnih mestih Belizeja, ki je za seboj že zapustil resta-vrirane zgodovinske ostanke Mehike in Gvatemale, nemalo razočaran. Skrivnost je v načinu restavriranja. Medtem ko v Mehiki arheološka mesta odkopavajo ter najdene kamne pridno zlagajo
v nove celote, v Belizeju samo ohranjajo zatečeno stanje. Celotna dejavnost vzdrževanja razvalin se vrti okoli košenja površin in obrambe mesta pred ponovnim zavzetjem s strani zelenega sovražnika džungle. Tak način pristopa k arheologiji je lahko rezultat drugačnega razmišljanja, druge filozofije, vendar je verjetno v primeru Belize posredi denar. Dežela, ki v celoti premore prebivalcev samo za skromno mesto in eno cesto, ki jo povezuje z Gvatemalo in Mehiko, si pač ne more privoščiti prestižnih, dragih arheoloških projektov, ampak deluje v svojih mestnih okvirjih. V državi sta urejeni samo dve majevski mesti, ki se nahajati v bližini glavne ceste. Zagotovo je teh mest v okrilju neprehodnih gozdov in močvirij več, vendar pa se je začela država zanimati zanje šele v zadnjem času, ko je zaživel mednarodni načrt za ohranitev indijanske kulture, zgodovine, narave ... »Pot Majev«. Njihovo prisotnost zazna izkušeno oko iz zraka po nenaravnih gubah goste zelene preproge in po prisotnosti drevesnih vrst, ki so jih gojili starodavni Maji. Cena izkopavanj in nedostopnost mest so verjetno glavni vzroki, da se ne začne z večjimi raziskavami. Res pa je tudi, da arheološko mesto, ki se ne napolni z novimi prebivalci turisti, nikoli ponovno ne zaživi. Narava hitro vzame, kar ji je človek iztrgal, to se je v Belizeju že zgodilo. Žalostno pa je, da arheologe skoraj praviloma prehitevajo plenilci grobov. Ti dobro opremljeni roparji, tudi helikopterji niso redkost, puščajo za seboj
Foto: Janez Jaklič
Majevsko mesto
nepopravljivo škodo. V novejšem času skušajo oblasti v bližini takih krajev organizirati nov način turizma. V bližini razvalin postavijo preproste bungalove, nato pa petične turiste s helikopterji vozijo opazovat neokrnjeno naravo, raznoliki rastlinski in živalski svet. In Belize ima tu kaj pokazati. Število različnih vrst ptičev je večje, kot jih premoreta vsa Kanada in ZDA skupaj. Na ta način so starodavna mesta zopet obljudena in zaščitena pred roparji na naravi najbolj prijazen način. In prav narava je tista, za katero kaže Belize zdravo skrb. Prebivalci optimistično in upravičeno mislijo, da je to njihovo največje bogastvo. Majhno število prebivalcev je pripomoglo, da je relativno ravna dežela, najvišji vrh je 1122 metrov visoki Victoria Peak, poraščena z bujnim gozdom, ki ga pre-predajo številne reke in močvirja, ostala neokrnjena. Redkost, ki se jo danes na svetu težko najde. Gotovo najlepši del Belizeja pa je dolg koralni greben s svojim pisanim življenjem pred obalo. Ti otoški grebeni ponujajo obiskovalcem čudovite možnosti za podvodni ribolov s harpuno ali kamero, visoki valovi pa privabljajo jadralce na deskah.
Druga pomembna gospodarska veja je kmetijstvo. Tudi ta je karibsko obarvana, saj za izvoz pridelujejo predvsem sladkor, sadje in zelenjavo. Izvoz plemenitega lesa se je v zadnjih letih skladno z naraščanjem skrbi za naravno dediščino močno zmanjšal. Za svoje potrebe pridelujejo prebivalci na manjših površinah pred vsem koruzo, fižol, riž in banane.
Zgodnjega popoldneva nas je avtobus odpeljal proti glavnemu mestu. Bil je eden izmed tistih starih šolskih ameriških avtobusov, ki v srednji Ameriki predstavljajo hrbtenico javnega prevoza. Promet na cesti je bil redek, ravno tako je bilo potnikov samo za pol avtobusa. Mi smo kvarili črno povprečje. Vozili smo se po ravni, obrasli pokrajini z redkimi lesenimi hišami na koleh, ki so dajale videz neurejenosti in revščine. Redka naselja so bila majhna. Po dveh urah prijetne vožnje se je prikazala tabla: »Belmopan 6000 prebivalcev.« Ko sem to glasno objavil sem bil pri prijateljih deležen glasnega odobravanja: »Nemogoče! Butel, to je glavno mesto, narobe si videl.« Ustavili sem se sredi majhnega trga. V majhni trgovinici in pokriti tržnici nismo uspeli dobiti niti
Foto:JanezJaklič
Močvirnati gozdovi so polni skrivnosti, nekatere so strupene, druge imajo ostre zobe.
kruha. Na vsak način smo skušali najti center mesta, vendar je bil odgovor vedno enak, da smo pravzaprav sredi mesta. Vse bolj je postajalo jasno, da napis o številu prebivalcev na vhodu v tržnico pretirava. Očitno so popisovalci šteli prebivalce v tistem času dneva, ko sta bili dve stolpnici in nekaj blokov - sedež oblasti države v bližnjem parku polni uradnikov. Grobi kvadri, kjer so zjutraj verjetno odločali o našem vstopu v deželo, so v tem svetu nizkih gradenj delovali nenaravno. Neprijetno so me spominjali
na socialistično poudarjanje države. Belmopan je bil zgrajen leta 1961 kot nova prestolnica, ker je staro Belize ponovno uničil hurikan, eden od mnogih. Vendar drugače kot uradno središče ni nikoli zaživel. Večina ambasad je ostalo v mesto Belize, prav tako pa se številni državni uradniki dnevno vozijo na delo iz bolj »svetovljanskega« mesta Belize. Po eno-urnem blodenju smo za spoznanje bogatejši zapustili glavno mesto dveh stojnic in se odpeljali v Belize.
Nadaljevanje prihodnjič
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
T»E»RSM»E
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Razvajajte se v Valens Augusta Utfellnessu, priporočamo:
-TUI-NA masaža- »kraljica masaž«
-	KAKAO masaža- »masaža sreče«
-	PRIMUS masaža- masaža z glino RAZVESELITE SVOJE NAJDRAŽJE Z DARILNIM BONOM Valens Augusta VVellnessa
Niste zadovoljni s svojo postavo? NOVO V GRAND HOTELU PRIMUS
Programi za oblikovanje postave (kavitacijski programi)
Informacije: 74 94 150 in na wellness@terme-ptuj.si
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
&
Grand Hotel Primus ****
I
Grand Hotel Primus s **** »
s.
Kuharski nasveti
Hruške
Včasih, ko je bilo sadje še razkošje, so bila jabolk in hruške edino, kar se je dalo brez težav shraniti in so se hruške uporabile kot sveže živilo ali so jih posušili. Sušeni krhlji hrušk so že danes ena izmed najbolj cenjenih vrst sušenega sadja. Danes poznamo neštete sorte hrušk, med katerimi so se nekatere razvile po naključju, nekatere pa so posledica trdega dela in gojenja. Mnoge sorte hrušk so že zelo stare, saj spoznanja o njih segajo tudi v 18. in 19. stoletje.
Pri uporabi v kulinariki delimo hruške namensko, in sicer za namizno rabo, te hruške običajno lepo dišijo in so surove sladke, in gospodarske ali kuhinjske sorte, te so bogate s kislinami in primerne za toplotno obdelavo in konzerviranje. Vendar pri hruškah to delitev veliko težje opravimo saj je večina hrušk primernih tako za toplotno obdelavo kot namizno sadje. Večina hrušk je doma v Evropi. Med novimi sortami pa poznamo tudi sorte, ki so križanci med evropskimi in kitajskimi sortami in so znane po tem, da so odpornejše proti boleznim. Mnoge finej-še sorte hrušk imenujemo tudi maslene, te so kulinarično najbolj cenjene. So še posebej sočne, imajo mehko meso in tanko lupino, ki se z
zorenjem spreminja.
Zrelo hruško pogosto ponudimo s skuto ali siri, ki zorijo s plemenitimi plesni, na plošči ali krožniku kot hladno predjed, lahko so kot sestavina sadnih solat, sadnih kup in drugih slaščic, pri katerih ni potrebna toplotna obdelava. Hruške pogosto tudi poširamo oziroma kratek čas kuhamo. Pred pošira-njem jim odstranimo lupino in pečke ter jih prerežemo na polovico, odvisno od velikosti hrušk. Pri poširanju jim lahko okus izboljšamo tako, da vodo sladkamo, jim dodamo manjšo vaniljevo palčko, nekaj kapljic vina ali jih po-širamo v sladkornem sirupu z vinom. Vdolbinica, ki je nastalo po tem, ko smo odstranili peške, je primerna za nadevanje. Pri sladkih jedeh nadevamo hruško s sladkimi nadevi, od rozin, mletih orehov in podobnimi nadevi, pred serviranjem oblijemo še z medom ali vinskim sirupom.
Kuhane ali dušene hruške, ki so narezane na krhlje, prelite s surovim maslom, so odlična priloga s pečeno raco in divjačino. Pogosto krhlje hrušk dodamo tudi pri pečenju domače perutnine. Hruške so tudi zaradi hranilne vrednosti cenjeno sadje, saj vsebujejo le nekaj več ogljikovih hidratov, vitamine in mineralne snovi, od mineralnih snovi v nekoliko večji meri zasledimo natrij. Pri rezanju hrušk pazimo na to, da dobimo enako velike in debele rezine ali kolobarje
Tačke in repki
Napadi slabosti pri kužku
Lastnica kužka pasme maltežan, starega sedem let, piše, da ima njen kužek občasno čudne vrste napade, ki izgledajo takole, da se kuža nenadoma začne nekoordinirano gibati, pospešeno dihati, pogosto kar pade po tleh in se trese. Napad traja 10 do 20 minut, potem kuža pride k sebi, vendar je tisti dan deprimiran in žalosten. Lastnico skrbi in sprašuje o vzroku napadov pri njenem kužku.
Težave, kot jih omenja lastnica, so lahko posledica najrazličnejših bolezenskih stanj v organizmu, ki so lahko nevarna, oziroma postanejo nevarna, če se ne ukrepa. Po drugi strani pa so lahko povsem nenevarni napadi slabosti, ki ne predstavljajo grožnje za zdravje psa. Lastnica omenjenega psa je napisala precej premalo podatkov, da bi lahko kakorkoli sklepal o resnosti težave. Vsekakor ji svetujem, da
se s kužkom oglasi v ambulanti, kjer bodo opravili potrebno diagnostiko.
Najpogostejši vzroki za omenjene napade so lahko v slabosti srca oziroma težavah s srcem, kjer lahko ob povečani obremenitvi organizma pride do slabosti, ki se manifestirajo s pospešenim in globokim dihanjem, nezmožnostjo hoje živali ali z nekoordinacijo gibanja. Pri slabosti srca pogosto
Foto: Martin Ozmec
hrušk. Hruške lahko tudi pečemo, narezane na krhlje premažemo z mešanico masla in tatarskega sira, jih damo na aluminijasto folijo in spe-čemo. Pečemo jih lahko v pečici ali na žaru. Preden jih ponudimo, jih potresemo z lešniki ali orehi.
Hruške pogosto pripravimo tudi kot tople porcijske sladice. Takrat jih olupimo odstranimo peške, prereže-mo na polovico in kuhamo v sladkornem sirupu, ki ga od-išavimo z vaniljo in limonin sokom. Da se hruške dobro prepojijo s sladkorjem in dišavami, jih v sirupu tudi ohladimo, a pri tem skrajšamo čas kuhanja. Tako kuhane in ohlajene lahko ponudimo na številne načine - z gosto va-niljevo kremo, tako da s kremo kuhane hruške na krožniku prelijemo in dodatno okrasimo s smetano, lahko v vdolbinico damo sladoled in hruške skupaj s sladoledom prelijemo z vročo čokolado. Vdolbinica hruške pa je primerna tudi za nadevanje z jabolčno čežano, poljubno marmelado, mletimi orehi
in kostanjevim nadevom. Če hruške ponudimo z omenjenimi nadevi, zraven ponudimo tekočo vaniljevo kremo ali tolčeno sladko smetano.
Kuhane in odišavljene hruške pa so pogosta sestavina tudi zdrobovih kipnikov, narastkov in pudingov. Še posebej okusno kombinacijo dobimo, če pšenični zdrob skuhamo v slanem mleku, kuhanemu dodamo sladkor, premešamo, dodamo liste namočene želatine in delno ohladimo. Nato dodamo tol-čeno smetano in na kocke narezane kuhane in ohlajene hruške. Hruške lahko tudi grobo ali fino sesekljamo, tako da se med zdrob porazdelijo čim bolj enakomerno. Zmes napolnimo v skodelice za čaj ali druge primerne storžaste modelčke in pustimo, da se masa strdi. Nato strjen zdrob s hruškami obrnemo na krožnik, prelijemo z vročo čokolado, okrasimo s tolčeno sladko smetano ter po vrhu potresemo še s pra-ženimi lešniki.
Vlado Pignar
zasledimo modrikast jezik pri živali in modrikaste dlesni. Prav tako se najpogosteje pojavljajo v zvezi s telesnim naporom, vročim vremenom in podobnimi situacijami. Tudi epileptični napadi so lahko vzrok omenjenemu stanju. Epilepsija se v blagi obliki pri psih pojavlja s stanji nenadne deprimiranosti, slabosti, dezorientiranosti, tudi drgetanja in krčev. Značilno za epileptične napade je, da prihaja tudi do motenj zavesti, žival je pogosto skorajda nezavestna in lastnika tudi ne pozna v fazi napada. Ko napad popusti, se stanje zavesti povrne in žival začne komunicirati z lastnikom. Vzrok omenjenim napadom je lahko tudi prenizek nivo sladkorja v krvi, strokovno imenovana hi-poglikemija, ki se prav tako lahko pojavi nenadoma in privede do krčev, drgetanja in motenj
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Pri nakupu z gotovino vam ob predložitvi kupona priznamo 10 % popusta.'
Popusti se med seboj ne seštevajo.
zavesti. Določena obolenja žlez z notranjim izločanjem v organizmu lahko tudi privedejo do omenjenih bolezenskih znakov. Kuža je star 7 let in pri tej starosti so lahko vzrok napadom tudi novotvorbe živčnega tkiva.
Opisal sem najpogostejše možne vzroke napadov pri kužku. Za postavitev pravilne diagnoze je zelo pomembno, da se naredi vsa potrebna diagnostika in na podlagi tega ugotovi pravi vzrok težavam. Ko ugotovimo razlog napadov, lahko začnemo tudi z učinkovitim zdravljenjem. Pravočasno začeto zdravljenje pa privede do hitre ozdravitve živali, ali pa vsaj do bistvene omilitve simptomov in normalno življenje vnaprej v primeru epilepsije.
Emil Senčar, dr. vet. med.
specializirana trgovina za male Hvali
Ormoška cesta 30, 2250 Ptuj t: 02/228 44 88 e natasa.zivko@zoo-ajka.si w www. zoo-ajka.si
Kmetijska svetovalna služba
Opozorilo KGZS na obveznosti
Vključeni v kmetijsko-okoljski program (KOP)
Mnogi od vas ste v preteklih letih že veliko slišali ali prebrali o obveznostih vodenja In hranjenja dokumentacije ter obveznega Izobraževanja vključenih v KOP. Kljub temu pa se pri tem še vedno pojavlja preveč napak, zato osvežitev spomina gotovo ne bo odveč.
Ne glede na to, v kateri podukrep je vključeno kmetijsko gospodarstvo, je obvezno:
Vodenje evidenc o delovnih opravilih
Upravičenec mora ves čas trajanja obveznosti obvezno in sproti voditi evidence o vseh delovnih opravilih, ki se izvajajo pri izbranih podukrepih KOP.
Evidence o delovnih opravilih je treba voditi za vse GERK-e (za vsak GERK posebej svojo evidenco), s katerimi so upravičenci vključeni vsaj v enega od podukrepov KOP. Za vodenje evidenc o delovnih opravilih se lahko uporabi obrazce MKGP, ki so dostopni na spletni strani MKGP (http://www.mkgp.gov.si) oziroma se delovna opravila lahko zapisujejo tudi v koledar, zvezek ipd. Pomembno je, da se vpisujejo vsa delovna opravila, ki se izvajajo na posameznem GERK-u v določenem letu. Udeležba na izobraževanju
Upravičenec se mora v času trajanja obveznosti udeležiti vsaj štirih ur izobraževanj letno. Po končanem izobraževanju lahko upravičenec prejme potrdilo o vsebini, izvajalcu in številu opravljenih ur izobraževanja. Potrdilo o izobraževanju upravičenec hrani doma. Analiza tal in gnojilni načrt
Če se na kmetijskem gospodarstvu uporabljajo mineralna gnojila, je treba vsakih pet let izvajati kontrolo rodovitnosti tal in gnojenja (analiza tal). Z mineralnimi gnojili je dovoljeno gnojiti le na podlagi letnega gnojilnega načrta.
Gnojilni načrt, ki je lahko enoleten ali večleten, mora biti pripravljen za vsako posamezno leto na podlagi analize tal, stare do 5 let. Analizo tal in gnojilni načrt je treba narediti za vsak GERK, na katerem se uporablja mineralna gnojila. V primeru enakih lastnosti tal in enake rabe več GERK-ov, je možno te GERK-e zajeti v gnojilni načrt, izdelan na podlagi ene analize tal.
Pri posameznih podukrepih je obvezno: Pripraviti zasnovo petletnega kolobarja (pri podukrepih IPL, KOL, IVR, EK, SOR, ZEL in VVO)
Kolobar mora biti zasnovan že ob vstopu v posamezen podukrep. Zasnova kolobarja se lahko pripravi na osnovi obrazca, ki je dostopen na spletni strani MKGP (http://www.mkgp.gov.si) ali na podlagi lastnih zapisov. Iz zasnove kolobarja mora biti jasno razvidno, katere poljščine bodo posejane na posameznih njivah (GERK-ih) oz. poljinah na njivi v posameznem letu.
Pridobiti certifikat o integrirani oz. ekološki pridelavi (pri podukrepih IPL, IVR, IVG, IPS in EK)
Upravičenci, ki so vključeni v podukrepe integrirane oz. ekološkega pridelave se morajo za tekoče leto najpozneje do 31. decembra preteklega leta vključiti v kontrolo integrirane oz. ekološke pridelave. Certifikat o integrirani oz. ekološki pridelavi ali potrdilo o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oz. živil v obdobju preusmerjanja izda kontrolna organizacija v kateri je vključen upravičenec s svojimi površinami in ga hrani upravičenec doma. Voditi evidenco nakupa krme (pri podukrepih REJ in PAS) Nakup močne krme
V	evidenci nakupa močne krme za živino se zapisuje nakup krmnih mešanic, žit, semena oljnic in stročnic, stranskih proizvodov mlevske industrije in oljarstva ter posušenih proizvodov industrije sladkorja in pivovarstva.
Evidence se vodijo tako za nakup na trgu kot tudi za nakup od drugih kmetijskih gospodarstev. Nakup od drugih kmetijskih gospodarstev je dovoljen le, če so ta kmetijska gospodarstva vključena v ekološko kmetovanje ali integrirano pridelavo. Evidenca mora vsebovati vrsto krme ali krmila, količino, datum nakupa, naziv oz. ime in priimek ter naslov prodajalca in KMG-MID številko, če je prodajalec kmetijsko gospodarstvo. Za krmo, kupljeno na trgu, mora biti evidenci priložen račun in deklaracija. Nakup koruzne silaže
Nakup koruzne silaže je dovoljen le od drugega kmetijskega gospodarstva, ki je vključeno v ekološko kmetovanje ali integrirano pridelavo in količinsko ni omejen. V evidenco je treba vpisati: vrsto krme, datum nakupa, naziv oziroma ime in priimek ter naslov prodajalca in njegovo KMG-MID številko.
Nakup trave in travne silaže je neomejen. Izdelati zapisnik o izmeri strmin (pri podukrepih S35 in S50)
Zapisnik o izmeri strmin morajo imeti izdelan in ga hraniti doma vsi upravičenci, ki so vključeni v podukrep Košnja strmih travnikov. Iz zapisnika mora biti razvidno: številke GERK-ov, za katere je bila izmera narejena, izmera povprečnih nagibov na posameznih GERK-ih, površine posameznih »poljin« strmega GERK-a in grafični izris »poljin« strmin na ortofoto posnetku. Izdelati pašni red (pri podukrepu PP oz. PPP)
V	primeru skupne uporabe planine ali planinskega pašnika mora biti izdelan pašni red.
Pripraviti načrt ureditve pašnika in voditi dnevnik paše (pri podukrepu EKP - ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov)
Načrt ureditve pašnika in paše mora biti pripravljen pred začetkom izvajanja paše.
Načrt mora vsebovati:
seznam čredink z navedbo velikosti posamezne čredinke, čas prisotnosti živali (trajanje zasedbe) in število živali (izraženo v GvŽ) v posamezni čredinki. Dnevnik paše
Dnevnik paše je sestavni del evidenc o delovnih opravilih. V dnevniku paše mora biti razdelitev pašnika na čredinke enaka, kot je v načrtu ureditve pašnika. Zabeležiti je treba najmanj: skupno površino pašnika in posamezne čredinke, čas prisotnosti živali na posamezni čredinki in število živali, izračunano v GVŽ. Dnevnik paše mora biti pripravljen za vsak GERK posebej. Upravičenec je dolžan na kmetijskem gospodarstvu hraniti vso dokumentacijo ves čas trajanja obveznosti ter nato še štiri leta od dneva zadnje pridobitve plačil.
Neizpolnjevanje obveznosti je sankcionirano z zniževanjem plačil, ki znaša od 20 % do zavrnitve celotnega zahtevka že v prvem letu obveznosti oz. izključitve iz posameznega podukrepa ob tretji zaporedni kršitvi v tretjem letu obveznosti.
Za podrobnejše informacije in pomoč pri vodenju in hranjenju dokumentacije ter obveznostih izobraževanj, vključenih v KOP, so upravičencem na voljo kmetijski svetovalci na izpostavah kmetijske svetovalne službe pri KGZS.
Marinka Korošec, dr. Jernej Demšar
Krvodajalci
29. julij - Jožef Kump, Moravci v Slovenskih Goricah; Branko Prevol-šek, Nadole 9; Dragica Strelec, Za-mušani 22 b; Ivan Teskač, Zgornja Jablane 5; Mario Kuret, Kajuhova 9, Kidričevo; Borut Šalamun, Nova vas 101, Ptuj; Robert Tušek, Dravinjski Vrh 8; Anica Kolednik, Ulica 5. prekomorske 19, Ptuj; Janko Mu-hič, Prvenci 5 e; Milan Munda, Ulica Žetalskega Jožeta, Ptuj; Mitja Anžel, Strmec 5; Dejan Poropat, Podigrac 21, Pesnica; Alojz Janžekovič, Strelci 5; Barbara Žitnik, Dornavska cesta 20, Ptuj; Miran Ljubec, Za-bovci 61; Simona Brajlih, Zgornja Hajdina 107 a; Sara Munda, Ulica Žetalskega Jožeta, Ptuj; Jože Kolar, Starošince 12; Maks Kostanjevec, Pobrežje 98 b; Tomi Lendero, Apače 297; Franc Kump, Senčak 11; Irena Širec, Peršonova 24; Suzana Majcenovič, Cirkulane 55; Dušan Rojko, Zavrč 7 a; Milan Drevenšek, Trubarjeva ulica 14, Ptuj; Andreja Kukovec, Kraigherjeva 22, Ptuj.
2. avgust - Marta Munda, So-dinci 9; Jožefa Berlak, Dornava 105; Marjana Rodošek, Sedlašek 112; Sonja Očišnik, Mestni Vrh 87 c; Anita Vrhovšek, Kraigherjeva ulica 19, Ptuj; Zdenka Munda, Vičanci 71; Natalija Paternost, Mestni Vrh 17 b; Sonja Vidovič, Velika Varni-ca 67; Sabina Kralj, Krčevina pri Vurbergu; Dušan Mastnak, Vinta-rovci 72; Irena Mihalinec, Rimska ploščad 20, Ptuj; Janez Malinger, Skorba 27 c; Mihaela Svenšek, Koz-minci 13; Irena Kukovec, Strmec 20 a; Majda Paternost, Stojnci 140 a; Simon Medved, Dragonja vas 40 a; Denis Brumen, Sakušak 26; Aleš Predikaka, Doklece 18; Roman Sok, Moškanjci 124; Tomaž Zemlja-rič, Kajuhova 12, Kidričevo; Boštjan Lešnik, Prvenci 29; Mitja Safošnik, Zgornje Jablane 6; Zlatko Zadravec, Sodinci 60.
5. avgust - Matjaž Majcen, Gr-linci 37; Boris Kurbus, Prepolje 18 a; Srečko Pukšič, Destrnik 2; Sabina Rotman, Benediški Vrh 40; Dejan Klaneček, Zamušani 22; Simon Meško, Selinškarjeva ul. 13, Ptuj; Slavko Arklinič, Markovci 67 f; Anton Ciglar, Mestni Vrh 2 a; Božena Kmetec Fridl, Orešje 85, Ptuj; Marijan Fesel, Zgornja Hajdina 40; Irena Bračič, Zabovci 15 a; Alojz Čeh, Videm pri Ptuju 24 c; Dušan Emeršič, Hauptmaničeva ul. 1, Ptuj; Miran Ornik, Trnovski Vrh 52; Urška Vidovič, Turniška ul. 7, Ptuj; Angela Kelc, Spodnji Velovlek 5, Ptuj; Vincenc Kmetec, Ljubstava 32; Aleksander Kukovec Bodkovci 8; Bojana Ro-škar, Ulica Pohorskega bataljona 30, Slovenska Bistrica; Kaja Vršec, Cirkulane 54; Dejan Zalokar, Zeleni-kova ul. 1, Ptuj; Milan Hebar, Trubarjeva 11, Ptuj; Milan Tacinger, Lešje 30; Klavdija Čelan, Cirkovce 24; Peter Dobnik, Pobrežje 12; Davorin Kociper, Veličane 2; Zlatko Štrucl, Dravinjski Vrh 2 b; Magda Gojkošek, Draženci 85 b; Anton Potočnik, Pod-lehnik 76 c; Boštjan Rodošek, Pre-polje 28; Tamara Brusar, Moškanjci 33 a; Iztok, Dobnik, Povodnova 7, Ptuj; Dušan Hebar, Zgornja Pristava 35 a; Dragan Kokot, Svetinje 7; Sabina Drevenšek, Ulica Heroja Lacka 2, Ptuj; Boštjan Hauptman, Zgornji Žerjavci 44; Matevž Šteinberger, Naraplje 18, Majšperk; Leon Kau-čevič, Apače 177 a; Anton Šafran-ko, Ulica 5. Prekomorske 18, Ptuj; Mojca Zavec, Sakušak 28 a; Marjan Grabar, Podvinci 100; Monika Arbeiter, Cirkulane 11 a; Igor Radaš, Rimska ploščad 16, Ptuj; Vladimir Fras, Hlaponci25 a; Dušan Antala-šič, Cesta ob gramoznici 1, Miklavž na Dravskem polju; Marjan Kolarič, Prešernova 21, Ptuj; Slavko Filipič, Vinski Vrh 25; Dragica Mlakar, Prešernova 25, Ptuj; Robert Majcen, Grlinci 37 a; Ivanka Muraj, Levanjci 2; Alen Štrucl, Dravinjski Vrh 2 b; Marjan Trebovšek, Mestni Vrh 1 d; Vjekoslav Homec, Dornava 14 a; Bojan Horvat, Sakušak 44.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Upanje
Vprašanje: Pred enim tednom sem spoznala samskega moškega, ki ga zelo ljubim. Zanima me, ali bova ostala skrita ljubimca?
Odgovor: Vaše vprašanje je zavito v tančico skrivnosti. V življenju ste dali skozi veliko, tako dobrega kot slabega. Omenjene izkušnje so vas ojačale in naredile močno. Tako lažje sprejemate odgovornost. Iz astrološke karte je moč razbrati, da niste srečni in zadovoljni. Kajti slednje iščete izven sebe in nikoli v sebi. Prepričani ste v to, da se vam je zgodilo mnogo krivic. Vendarle bi se morali tudi zavedati, da so včasih krivice posledica nepravih odločitev. Blagodejne učinke bo imelo odpuščanje. Modro je, da slabe stvari pozabite v preteklosti in da se ne bremenite s tistim, česar ne morete imeli. Tudi zvezde prikimajo, da ste srečno zaljubljeni in da ste končno spoznali moškega svojih sanj. On je tisti, ki vam daje upanje in moč. Seveda je ljubezen skrita in bo tako tudi ostalo. Konec jeseni (novembra) boste na vso zadevo pogledali iz drugega zornega kota in boste zelo modri pri nadaljnjih potezah. Ljubezen je nekaj prijetnega in največje zadovoljstvo bo, ko bo-
ste znali reči bobu bob. Ne smete se toliko zapletati in ustvarjati iluzij. Jasno je nakazano, da vam bo življenje prineslo še veliko prijetnosti. Notranji mir si boste našli sami. Ampak pot do tega bo še dolga in zahtevna. Največ blokad se naredi tedaj, ko nekaj hočete na silo in nočete popuščati. Zel dobro je od časa do časa zaprositi za pomoč. Pogled v prihodnost pripoveduje o tem, da vas bosta čakala tudi sreča in blagostanje - ter da morate slabe stvari pozabiti. In nikoli ne pozabite poslušati glasa svojega srca. Kajti skozi to boste dobili določen mir in upanje za naprej. Srečno!
Šifra: Sreča
Vprašanje: (daljše pismo)
Odgovor: Vaša zgodba je še ena tistih, ki jih piše življenje. Od nekdaj se trudite izpostaviti ravnovesje in skladnost. Znani ste tudi po tem, da svoje prave občutke skri-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
Tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
vate in da se težko približate ljudem. Po drugi strani ste družabni in imate zlato srce. Toda od nekdaj ste obremenjeni s preteklostjo in če si to priznate, ali ne. Ljubezen je eno najlepših in najbolj opevanih čustev - tako v pesmih, kot tudi igrah, slikah in drugih umetniških dejavnosti. Navdih je mnogim, da si zberejo pravo pot in da najdejo notranjo moč. Tistega, ga ki nekdo ljubi, mu mora dopustiti osebno svobodo in manevrski prostor. Resnica je, da sta v bistvu eno in vendarle kljub temu vsak zase unikat. Ko me sprašujete o čustvih - naj vam zaupam, da so bila pri obeh na začetku spontana, prijetna in dobro naravnana. Nekoliko kasneje so se začele različne blokade in manipulacije. Kajti tistih težav, ki bi jih morala razrešiti, nista in sta jih rajši prekrila z valom obtožb. Seveda morate na vse pogledati objektivno.
Spoznati morate, da moški, o katerem pišete, ni edini in se boste morali soočiti s tem na univerzalen način. Kajti ko boste dopustili možnost, da se motite, se bodo stvari razrešile same po sebi. Zelo dobro bi bilo, da bi se vpisa-
Piše: Silvester Vogrinec • NAUK VEČNE MODROSTI (8)
Z vprašanji do odgovorov
Sokrat je ena najpomembnejših osebnosti zahodnega sveta. Utemeljil je moralno filozofijo in bil Platonov učitelj. Razvil je metodo razgovora, ki ji pravimo majevtika in močno spominja na zeno-vske koane. Z mojstrskim spraševanjem je pripeljal sogovornika do globljih resnic o življenju, morali in namenu. Dramatična Sokratova smrt je eden najbolj tragičnih motivov, ki prikazujejo krivičnost človeških zakonov.
Sokrat
Sokrat se je rodil leta 470 pred n. š. v Atenah. Njegov oče Sofroniska je bil kipar. V mladosti je služil mestu kot vojak, tako kot vsi atenski mladeniči. Izkazal se je za pogumnega vojščaka in rešil življenje velikemu grškemu politiku in vojskovodji Alkibiadu, ki je kasneje postal njegov učenec in privrženec.
Že zgodaj je opustil poklic kiparja in se odločil za življenje v iskanju modrosti ter poučevanje. Kot mladenič je preučeval t. i. "predsokratske filozofe", ki so vsak po svoje
poskušali razumeti svet. Ko se je pojavil v Delfskem pre-ročišču, ki je bilo za Grke najvišji vir modrosti, in izrekel svoje znamenite besede: "Vem, da nič ne vem," je bil proglašen za največjega atenskega modreca. Poslej je hodil med ljudmi in jim postavljal vprašanja o politiki, morali in smislu življenja. Ker je bil izredno karizmatična osebnost, so se okrog njega zmeraj zbirale množice ljudi. Svojega nauka ni zabeležil, njegove misli so se ohranile v zapisih drugih, največ v delih (t. i. "Dialogih") njegovega učenca Platona.
Sokrat je bil poročen in je imel tri otroke. Živel je v precejšni revščini. Njegova žena Ksantipa se je jezila, ker je bil pogosto odsoten. Danes Ksantipa predstavlja lik grde in hudobne ženske, čeprav se ji s tem dela krivica.
Leta 399 pred n. š. so v Atenah zrušili t. i. "oblast tridese-terih" in ponovno vzpostavili demokracijo. Sokrata, ki je javno vzbujal dvom v oblast (kot tudi v vsa eksistenčna vprašanja), so obsodili na smrt z zastrupitvijo. Škodilo mu je tudi poznanstvo z Alkibiadom,
Ljubitelj hitrosti
Janez je že od nekdaj ljubitelj hitrosti. Pred kratkim si je izpolnil svojo dolgoletno željo, kupil si je motor. Zdaj, če je le mogoče, vsak konec tedna preživi na motorju. Domači počasi izgubljajo živce, ker jih je neprestano strah, da se mu bo kaj zgodilo glede na njegovo uživanje v hitrosti. Kljub temu da se zaveda vseh nevarnosti, mu adrenalin ne da miru, pravi. Kako ga zaustaviti, da ne bo več »suženj« hitrosti?
Razumemo lahko Janezovo uživanje v hitrosti tudi tako, da vozi svoj motor na dirkališčih, kjer je vse prilagojeno velikim hitrostim, lahko dirka, lahko vozi le rekreacijsko na ustreznem vozišču.
Zakaj je to pomembno povedati? Zato, ker dobro vemo, da so na naših cestah omejitve hitrosti, pa še najvišja je omejena na 130 km na uro, kar tudi ne pomeni največjega užitka.
Verjamem namreč, da Janez ne želi izgubiti vozniškega dovoljenja, še manj ubiti sebe ali koga drugega. Svojci so lahko v skrbeh tudi pri avtomobilistih, ki uživajo pri prehitri vožnji in s tem ogrožajo sebe in druge, ne le pri motoristih, kot je to Janez.
Zaustaviti nekoga, ki hoče tvegati, pa ni tako enostavno. To lahko nekako dozori pri človeku, ki postane čustveno in osebnostno zrel ali pa pogosteje pri tistih, ki doživijo nesrečo, ustvarijo družino ali dobijo prestižno zaposlitev, žal pa mnogokrat zaustavi nekoga tudi invalidnost ali celo smrt.
Vsak človek, torej tudi Janez, o tem odloča sam in, če je v dovolj dobrem odnosu s svojci, jim bo prisluhnil in razmislil o njihovih strahovih in bojaznih in začel voziti po predpisih in ustrezno razmeram in bo dirkal le še na dirkališčih.
Mag. Bojan Šinko
li v kakšno izobraževanje ali odšli na neko potovanje. To bi bilo tisto, kar bi vam prineslo trenutno zadovoljstvo. Na življenje boste morali pogledati iz svetle plati in pozabiti na slabe stvari. Preteklost pustite za seboj in se rešite spominov. Ne ustvarjajte si več iluzij in bodite sami tisti, ki imate vajeti usode v rokah. Kajti tako najdete tudi več zanimivih priložnosti. Zvezde so prepričane, da se boste nekoč zopet zaljubili in ponovno odkrili čare ljubezni. Omenjeno je nekaj lepega in prijetnega. Seveda boste morali svoje probleme
rešiti sami in vendarle se ji bo potrebno lotiti na pravilen način. Tako najdete tudi zadovoljstvo in notranji mir. V službi vas čaka februarja 2011 sprememba in neka novost. Seveda se bodo stvari uredile in sreča se skriva na strani pogumnih. Mnogo premladi se, da bi se vdali v neko usodo, bolje bo, da boste iz dneva v dan kreativni. Tako bodo težki deževni oblaki zgolj preteklost in bo sonce sreče močno in intenzivno sijalo.
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
ki je zaradi pretirane ambicioznosti izdal Atene. Obsodba se je glasila, da Sokrat kvarno vpliva na mladino in ne verjame v mestne bogove. Učenci so mu prigovarjali, naj zbeži iz Aten, vendar je sprejel svojo usodo in spil strup trobelike. K temu ga je nagovoril tudi njegov notranji glas, ki mu je pravil Daemon ("božanski duh"). Učencem je pojasnil, da obstaja zakon, ki je nad človeškim (zakon karme ali zakon vzroka in posledice, "kakor sejemo, tako žanjemo") in mu nihče na ubeži.
Čeprav Sokrat ni ustanovil nobene šole, se današnja filozofija deli na tisto do Sokrata in tisto po njem.
Majevtika
"Babiška metoda" ali ma-jevtika je Sokratova metoda razgovora. Preko dialoga je Sokrat privedel svojega sogovornika v aporijo ali zagato, zadrego, ki ga je pripeljala do sklepa, da je njegovo stališče neutemeljeno, nevzdržno. Enak postopek je na Vzhodu poznan v zenu, kjer s koa-ni, posebnimi protislovnimi vprašanji, poskušajo učence pripeljati v stanje satorya,
razsvetljenja ali "širitve zavesti," ki prinaša globlji uvid v resnico.
Bodi zvest samemu sebi
Sokrat je iskal odgovore na vprašanja: Kaj je dobro? Kaj je prav? Kaj je pravično? Zase ni trdil, da pozna te odgovore, opazil pa je, da jih niti nihče drug ne pozna. Učil je, da je poštenost predvsem dolžnost človeka do samega sebe, ne pa do bogov, zakonov ali oblasti. S svojim zgledom je pokazal, da je raje pripravljen umreti po ukazu zakona, kakor se odpovedati svojemu prepričanju o tem, kaj je prav. To misel je povzel tudi Jezus, ko je rekel: "Kaj pomaga človeku, če si pridobi ves svet, a pri tem izgubi dušo?" Shakespeare pa je zapisal: "Predvsem tole: bodi zvest samemu sebi."
Notranji glas
Sokrat je bil izjemen psiholog, poznavalec človeške duše in mistik. Bil je ljubezniv so-besednik, vendar neizprosen do prepotentnih ljudi, ki niso izpolnjevali svojih odgovornosti in so delovali v škodo drugih. Včasih se je znal tako poglobiti v iskanje odgovora na kakšno vprašanje, da je obstal kot kip. Povsem nepremično je lahko stal ves dan in noč, dokler mu ni rešitev postala jasna. Povedal je, da v svoji notranjosti posluša glas, ki
ga odvrača od slabih dejanj in mu narekuje, naj se ravna po višji morali, kot je bila lastna ljudem tistega časa. Menil je, da bi vsak človek moral vzpostaviti stik s svojim notranjim glasom in mu prisluhniti. Danes "sokratova metoda" (grško "najti pot") velja za stezo, ki pelje k spoznanju samega sebe.
Citati in anekdota
Sokrat je govoril: "Spoznaj se!"
"Nisem ne Atenec, ne Grk, temveč državljan sveta."
"Obstaja samo eno dobro: znanje, in samo eno zlo: nevednost."
"Ljudje živijo zato, da bi jedli in pili, jaz pa jem zato, da bi živel."
"Naj tisti, ki želi spremeniti svet, spremeni najprej sebe."
"Naj se človek odloči za poroko ali celibat, vsekakor bo obžaloval svojo odločitev."
"Zadovoljstvo je naravno bogastvo, razkošje je umetna revščina."
"Prišel je čas odhoda, da gremo svojo pot - jaz, da umrem, in vi, da živite. Kaj je bolje, samo Bog ve."
Ko je Sokratova žena Ksanti-pa prijokala v ječo, je vzkliknila: "Po krivici so te obsodili!" Sokrat se je nasmehnil in odvrnil: "Ali bi morda raje videla, da bi me obsodili po pravici?"
Nadaljevanje prihodnjič
Slo POP novice
Skupina Pop design letos beleži 25 let delovanja. Obletnico bodo 17. septembra slavnostno zaznamovali s koncertom v ljubljanskih Križankah. Kot gostje na koncertu se bodo s starejšimi skladbami skupine predstavile tri slovenske pevke: Tanja Žagar, Špela Grošelj in Maja Oderlap. Tamburaški orkester Sodražica bo zaigral eno njihovih največjih uspešnic Na božično noč, posebno koreografijo za ta večer pa pripravlja tudi spektakularnaplesna skupina Maestro. Za vrhunec večera bodo Pop design z Big Bandom Grosuplje odigrali pet svojih največjih uspešnic. Ob tej priložnosti bo izšla tudi njihova nova studijska plošča, na kateri bo trinajst, od tega osem čisto novih avtorskih skladb.
;k-k-k
Po uspešnem nastopu na Kitajskem, kjer je Jernej Dermo-ta prejel nagrado za izvajalca s pesmima Take my hand tonight in Carry on, je prišel čas za novo pesem. Could you tell me why je prav tako kot Carry on osebno izpovedna. Govori o neuslišani ljubezni, ki smo je vsaj enkrat v življenju deležni prav vsi. Pesem je nastala v sodelovanju z romunsko skladateljico Floriano Pachio, ki je avtorica tudi njegovih drugih pesmi.
Sicer pa Jernej preživlja izjemno delovno poletje, skorajda ni vikenda, v katerem ne bi imel kakšnega nastopa. Na vprašanje, kdaj si bo privoščil zaslužen dopust, kar ne najde odgovora.
•k-k-k
Carice so dokaj mlada slovenska glasbena skupina, ki jo sestavljajo tri odlične slovenske vokalistke. Tri dame - Nina Maurovič Blatnik, Lucy J in Katja Fašink, so v preteklih dneh sklenile pogodbo z znano glasbeno agencijo Lendero & Co. Carice pa so se sicer slovenski in tuji publiki že predstavile z dvema svojima glasbenima izdelkoma. To sta skladbi Carica in Dva goluba.
MZ
D
ETI 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. CHORCHYP - NEDOSEGLJIVA ^^XEQUTiFZ - BIL JE PLES
8. MAJA- BEŽIŠ
7. MOMENTO - KJE SI 6. ANAVRIN - PEČAT 5. SAŠKA SMODEJ - AMAZONKA 4. APOLONIJA - MED VRSTICAMI 3. 4 PLAY - NAJINO SLOVO 2. MIRNA RAYNOLDS - NATE DAJEM KRIŽ 1. SLAVKO IVANČIČ - DAN OB TEBI
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Puppetz - zaželeni doma in v tujini
Skupina Puppetz ne žanje uspehov samo pri nas, temveč se za njih že zanimajo v tujini. Po prvencu Forte balade so fantje korenito spremenili svoj glasbeni stil, ki se kaže v skladbi Dance, Dance.
Nova in moderna zvočna podoba je naletela na izjemno pozitivne odzive in odobravanja tako pri poslušalcih kot v medijih. Skladba je deležna velike radijske rotacije, posega po prvih mestih slovenskih lestvic, na več radijskih postajah so jo poslušalci izbrali tudi za pesem tedna. Videospot za Dance, Dance je doživel premiero na MTV, Puppetz pa so se znašli tudi na MTV-lestvici 10 najboljših videospotov iz celotne regije.
Še preden je posneta nova zgoščenka, je nemška založba samo na osnovi nekaj demo posnetkov skupini že ponudila založniško pogodbo. Puppetz se lahko pohvalijo tudi s tem, da imajo oboževalce čez lužo, saj na redni bazi vrtijo njihove pesmi na nekaterih srednjih šolah v Kaliforniji in celo na njihovem maturantskem dogodku »prom dance«, ki je zaključni ples v
ameriških šolah.
Skupina Puppetz je kljub poletju izjemno delovna. Čeprav je zunaj aktualni singel Dance, Dance, ki je začrtal novo glasbeno smer skupine, se rock skupina v poletnih mesecih mudi večinoma v studiu, kjer preizkušajo nove zvoke, saj želijo, da bodo nji-
hove nove skladbe zvenele resnično unikatno in sveže. Novo zgoščenko bodo izdali naslednje leto, jeseni pa prihaja na radijske postaje nov singel. September bo tudi čas, ko bodo začeli s koncerti.
Kot že omenjeno, ima skupina mladosti za sabo uspešno glasbeno kariero.
Foto: Ekskluzivno.si
Puppetz
Izdali so prvenec Forte balade (Menart rec.), si priigrali fantastično drugo mesto na tekmovanju v Gradcu, bili označeni za najboljšo skupino večera, njihov bobnar pa okronan za najboljšega bobnarja natečaja. Zmagali so na tekmovanju Coca Cola Band startup, odigrali zavidljivo število koncertov, posneli duet in videospot s Tomijem M. (Siddharta), ki si je prislužil nagrado za najboljši videospot leta (Diamanti) in bili pred meseci predskupi-na popularne nemške skupine Cinema Bizzare. Tukaj pa se njihova pot šele dodobra začne. Petčlanska skupina se je zaprla v studio RSL, kjer snemajo največje zvezde slovenske estrade (Dan D, Elvis Jackson, Siddharta ...) in se lotila ustvarjanja novega albuma, ki bo luč sveta ugledal naslednje leto.
MZ
Filmski kotiček
Salt
Vsebina: Evelyn Salt je agentka Cie, ki je poročena z nič hudega slutečim arahno-logom Krausejem. On jo ljubi globoko, nedolžno in iskreno, prav tako ona njega, le da on ne ve, s čim se ona v resnici ukvarja. Toda njene laži so večplastne, saj se po prihodu ruskega ubežnika, ki trdi, da je prav ona ruska agentka, ki bo v ZDA ubila ruskega predsednika na obisku. Evelyn se sprva vse skupaj zdi smešno, toda kmalu se prične obnašati kot ubežnica. Njeni šefi najprej ostanejo odprtih ust, nato pa za njo pošljejo manjšo armado, toda visoko izurjena agentka je vedno korak pred
Salt
Igrajo: Angelina Jolie, Liev Schreiber, Chiwetel Ejiofor, Zoe Lister Jones, Yara Shahidi
Scenarij: Kurt Wimmer Režija: Phillip Noyce Žanr: akcijski Dolžina: 100 minut Leto: 2010 Država: ZDA
njimi ...
To bi lahko rekli tudi za ta film, ki je ves čas en korak pred gledalci. Izogne se vsakemu znanemu klišeju, ali pa jih obrača dovolj mojstrsko, da približno na polovici filma, ko se zgodba odvije do svojega konca, obupamo nad ugibanjem in se raje spremenimo v pasivnega gledalca in uživamo v tem inteligentno narejenem akcijskem trilerju, kjer ni nič tako, kot se zdi. Režiser Phillip Noyce je s podporo sijajne glasbe več kot odlično poustvaril Hitchcockovo para-nojo, ki nas drži prikovane na sedeže do konca filma. Filmu se vidi, da ga je napisal samo en scenarist in ga posledično ni pokvarilo še pet drugih avtorjev, kot se to v Hollywoodu vse prerado dogaja.
Ta film je lep dokaz, da so v Hollywoodu tudi dobri scenaristi, ki pa so zaradi svojih visokih sposobnosti prisiljeni pisati slabe filme, a Sdt je lepa izjema k temu pravilu. Seveda ne moremo reči, da gre za kakršenkoli umetniški presežek. Ne, gre za žanrski film, ki bi lahko mirne duše bil ekraniza-cija kakšnega dobrega špijon-skega romana v slogu Johna La Carra, prehoda na film pa
na srečo niso pokvarili produ-centi, ki nimajo pojma.
Angelina Jolie s tem filmom najbrž zakoličila svoj status edine ženske akcijske zvezde, ki ji popolnoma verjamemo, da je sposobna vseh teh dih jemajočih akrobacij. Kljub terminatorski naravi lika Evelyn Salt ni izgubila niti malo svoje ženskosti, tako da se lahko sodoben moški zdaj še bolj boji sodobne ženske, gledalci pa kljub neznanju, ali je pozi-tivka ali negativka nekako navijamo zanjo. A brez skrbi, če je to lik sodobne ženske, ima kljub svojim 'supermočem' še vedno tipično arhetipske ženske prioritete: hoče le moža in ljubezen, nato otroke in dom.
Film Salt ima sicer hiter
tempo, a dovolj umirjeno kamero, da zgodbo brez težav spremljamo, hkrati pa film gledalcev ne podcenjuje. Sprva predvidljivo zgodbo samozavestno in brez odvečnega nakladanja pripelje do svojega konca, toda kaj, ko smo takrat šele na polovici filma - prava zabava se takrat šele začne. Lik glavne junakinje je več kot očitno ženska različica Bour-na s pridihom sodobnega Jamesa Bonda, vključno z malce predrugačenim vprašanjem identitete, a nič zato, saj svoja vzornika brez težav prekaša, kar se tiče gledljivosti. Če bo Saltova postala franšiza, kot nam daje konec slutiti, ne bomo prav nič oporekali.
Matej Frece
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se
strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je
shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Ugankarski slovarček: ARNA = model Alfa Romeo, CHIC = noša po modi, CLAAR = ameriški Igralec golfa (Brian, 1959-), ILC = slovenski gospodarstvenik (Aleš, 1947-), POTALA = dalajlamova palača v Lhasi na Tibetu, TIOMKIN = ameriški filmski skladatelj (Dimitri, 1894-1971, »Točno opoldne«), TORRANCE = mesto v Kaliforniji, TRSTENA = makedonski rokoborec (Šaban, 1965-).
■seiN 'euJ3 'jeeio 'suv 'euje 'o^o 'e^ioydœj
'u^ujoll 'ueg!|S!iA| '30 'ag '^susweu 'iv 'sn}9~| 'J9gn~| loojsd '[jg^ejo 'euoiod 'ajiso 'e|eiod 'gnjpos 'ssiez '>13 'ijssuj 's>)| '}U93 '9|e 'gjeg 'epeue|ds9 teyioseu 'equ eds|s :0NAVH000A 'e>|uezjjy| 8( Aa^say
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,20 I04T3MHZ
SOBOTA, 11. september:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 SREDI DNEVA.13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
NEDELJA, 12. september:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio).
PONEDELJEK, 13. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 POVEJTE SVOJE MNENJE 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramdida Country glasba po izboru glasbenega redaktorja 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio). TOREK, 14. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20
Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO: 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Sora). SREDA, 15. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45).
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). ČETRTEK, 16. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). PETEK, 17. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice).
Horoskop
OVEN
Izvedeli boste prijetno novico. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Življenje vam bo ponudilo mnogo pozitivnih izzivov in zadeve se bodo speljale na pozitiven način. Poslovni svet bo prinesel ugodnosti. V prostem času se boste morali posvetiti tistim rečem, s katerimi odlašate.
Sn BIK
V vaše življenje bodo prišli zanimivi ljudje. Osrečili vas bodo pogovori In sprostila glasba. Mnogo več časa boste preživeli v družbi in se predajali prijetnim navdihom. Na delovnem mestu vas bo spremljala delavna in ustvarjalna energija. In v ljubezni boste plesali po taktu srčnega izvoljenca.
DVOJČKA
Privlačile vas bodo skrivnosti. Delavnih obveznosti se boste lotili na poglobljen način. Na svoj način boste ujeti v primež preteklosti. Pomembno bo, da si izdelate načrt, kajti tudi počasi se daleč pride. V ljubezni bo v ospredju strast in prijetnosti v dvoje vam bodo podarile krila.
RAK
Teden bo v znamenju plodnosti in ustvarjalnosti. Čas bo, da boste naredili prerez. S svojim šarmom boste pritegnili partnerjev pogled. Romantična energija vam bo koristila v ljubezni. Na delovnem mestu bo treba spiliti diplomacijo in štele bodo salomonske rešitve.
LEV
ij Obdani boste s kopico novosti In priložnosti. Sreča se bo lesketala tako v službi kot v ljubezni. Obdobje bo namenjeno temu, da boste stopili korak naprej. Svoje sanje bo moč poživljati v okrilju doma. Obstajala bo povečana možnost izobraževanja in kontaktov s tujino.
DEVICA
Teden, v katerem bo v ospredju transformacija. Ločiti se boste morali od tistih stvari, ki jih ne potrebujete in se soočiti z novim. V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas osrečijo. Družabno bo tudi na delovnem mestu in zaupana vam bo zelo posebna naloga, ki ji boste v celoti kos.
TEHTNICA
Ugoden čas bo v pogledu denarja. Na tem področju bo pestro in zanimivo. V veliki meri se boste soočili s svetom duhovnosti in duhovnih energij. To vam bo pokazalo še alternativno možnost. Paziti se bo treba, da ne boste spregledali drobnega tiska in morebitnih smerokazov.
ŠKORPIJON
Delovnih obveznosti se boste lotili na pionirski način. S svojim znanjem boste radi pomagali drugim. Ljubezen bo prinesla določeno blagostanje na eni strani ter po drugi neizbežno prilaganje. Iz ozadja vas bo spremljala magnetična energija in tako boste kos vsem zadanim obveznostim.
STRELEC
Zvezde so prepričane, da vas bo sreča spremljala v poslovnem življenju. Zdi se, da bo treba dokončati tisto, s čimer ste odlašali. Počasi se daleč pride. V ljubezni se boste morali bolj prilagoditi in razvedriti. Prosti čas bo namenjen razvajanju v dvoje in raziskovanju neznanih krajev.
KOZOROG
Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist. Sledili boste svojim sanjam In omenjeno po potrebi tudi vneto zagovarjali. Drzno se soočite s tistim, kar vam bo podarjeno. Blesteli boste v pogledu denarja. Družinska idila bo tista, ki vam bo na skrivnosten način vlivala nove moči.
VODNAR
Odkrili in razrešili boste neko skrivnost. Na delovnem mestu se bodo zadeve uredile v vašo korist, modro bo, da boste premišljeni in da ne prehitevate dogodkov. Obdobje bo namenjeno prijetnostim v ljubezni. Prosti čas bo priložnost za harmonične pogovore in izmenjavo mnenj.
RIBI
Soočili se boste z notranjo modrostjo. Vsekakor vas bosta spremljali sreča In blagostanje. Zanimivo bo tako v ljubezni kot na delovnem mestu. Sledilo bo obdobje prilaganja. Svoje mnenje boste povedali na odločen način. Zdravje: pomembno bo, da bodo vaše misli svetle in prijetne.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Pomagamo si. Vsako sredo med 9. in 10. uro.
Knjiga meseca
Dušan Čater:
Pojdi z mano
Malokdaj smo priča romanom, ki so tako učinkoviti v svoji pripovedi, da človeška domišljija kot ogromna zibajoča mreža zaniha med knjigo in filmom. Skoraj scenaristični prikaz zgodbe, ki je nekje na meji med knjigo, katere temeljno orodje je še zmeraj beseda, in filmom, ki besedo nadgrajuje tudi z zvokom in s sliko.
Da gre za »poseben« roman, v katerem so po filmsko zastavljeni skoraj vsi elementi, nam priča že postavitev osrednjih književnih oseb. To so štirje sošolci, trije najstniki in ena najstnica, ki imajo vsaj svoje značilnosti. Manc, ki je tudi težišče romana in nekakšen prikriti pripovedovalec zgodbe, čeprav le-to pripoveduje tretjeosebni pripovedovalec, je tik pred izključitvijo iz šole zaradi kraje mobilnega telefona. Izhaja iz družine, v kateri je oče nasilni alkoholik, zato mu tudi ne gre zlahka z jezika priznanje, da ga bodo najbrž vrgli iz šole. Oto je odličnjak in sin novinarja, Minca je malomeščansko dekle, hči dirigenta in igralke, Špurč pa omahuje nad tem, ali bo v življenju res nasledil očetovo kleparsko delavnico.
S takimi karakteristikami, ki jih je pisatelj pripel na osrednje osebe in z izbiro scene, v kateri se odvija roman, je naredil zasnovo odličnega romana, ki ga vodita napetost, dramatičnost in skrivnostnost; nekakšno horor in triler ozračje v enem. Napeto branje, ki ga vodijo odlični in vešče izbrušeni dialogi med osebami.
In prav v tej živi in zgoščeni dialoškosti je odgovor na vprašanje, kako mu je uspelo narediti roman, ki to ni, roman, ki je skoraj film znotraj dveh platnic, izdan pri založbi Goga, leta 2009, v okviru projekta Rastem s knjigo. Projekt, ko so vsi slovenski sedmošolci, ki so se vanj vključili, brezplačno prejeli izvod knjige (filma?).
Če še malo ostanemo pri dialogih, ki najbolj od vsega knjižno ozračje spreminjajo v skoraj filmsko; osebe govorijo zelo naravno, tekoče, odzivajo se druga na drugo, vendar to počnejo v takšen zaporedju in na takšen način, da njihove besede takoj oživijo; za vizualizacijo besed in povedi pa vstanejo tudi posamezne osebe, ki se jasno gibljejo pred nami, po najbolj skrivnostnih poteh tega izleta. Kot izlet ga dojemata predvsem Minca in Oto, medtem ko Špurču in Mancu predstavlja ta »izlet« prostor za razmislek, meditacijo, celo nekakšno osebnostno reprogramiranje - slednje še posebej velja za Manca.
Zgodba se prične razpletati, potem ko se četverica odpravi iskat zanimive motive za fotografiranje v okviru natečaja Skrita Slovenija. Pot jih zanese v skrivnostne in mračne strani Slovenije. Znajdejo se v gozdu in votlinah. Prostori, v katerih se gibljejo, so vse manj prijazni. Od prvotnega iskanja nedolžnega fotografskega motiva se zgodba spreobrne v morečo vrtanje po sebi, drug po drugem, premikanje v srhljivi temi, soočanje s svojimi največjimi strahovi in številnimi skrivnostmi, ki jih te temne pokrajine prinašajo s seboj. Soočanje drug z drugim prinaša tudi prepire, nujo, da se morajo prilagajati drug drugemu in seveda naravi. Kot mladostniki iz mesta pravzaprav o naravi, o življenju tam zunaj, vedo zelo malo.
Zgodba je skoraj filmska tudi zato, ker dodaja ob besedo in sliko tudi velik pomen zvoku. Ta izhaja iz narave romana, saj se marsikatera scena dogaja v nepreglednem in temnem gozdu ali pa ponoči, ko je vidljivost skoraj nična in zvoki pridejo še kako do izraza. Od šelestenja krošenj in listja, pokanja suhih vejic, ki ležijo po tleh, do drugih zvokov, ki se v romanu iz nedolžnih zvokov sprevržejo v groteskne zvočne slike, ki štirico vznemirja in straši iz trenutka v trenutek bolj: »Sedeliso v temi, nič niso videli, niti meter pred sabo, naslonjeni na veliko skalo, se stiskali in zadrževali dih. /.../ Grozna gozdna tišina. V daljavi se je oglašala sova. Huuuh-huh! Črički so peli grozljivo pesem. /.../ Potem je za njihovim hrbtom, povsem blizu njih, počila veja. Nekdo je pohodil suho vejo. Krc!«
Knjiga-film torej, ki si jo-ga lahko nesete kamor koli, ki jo lahko berete-gledate kjer koli. Tudi v temnem gozdu, s kakšno svetilko na primer, kar bi bila svojevrstna, nora bralska izkušnja.
In verjemite, pokanje suhih vejic in šelestenje krošenj v vetru ne bo nikoli več takšno, kot ste ga slišali doslej ...
David Bedrač
Literarno kolo (83) • Svetlana Makarovič - 3
Mala sova z velikimi očmi
Še preden se lotimo Svetlanine poezije za odrasle, pa ne moremo mimo zajetnega opusa del, ki jih je ustvarila za otroke. Čeprav je na več mestih izjavila, da ima le redko katerega otroka zares rada in da ji gredo največkrat blazno na živce, je zanje ustvarila imenitna literarna dela.
Še posebej je večkrat izpostavila, da ji gre pri sodobnih otrocih na živce, da vse dobijo takoj, hipoma, in tako sploh ne vedo, kaj je hrepenenje. In kako so nekateri otroci gospodovalni in si nazadnje ves svet spremenijo v eno samo veliko igračo.
Protagonisti njenih otroških del niso gospodovalni, pač pa so prej izrazito posebni, drugačni, vodi jih posebno hrepenenje, nekakšna okolju nerazložljiva sila. Največkrat so to seveda živali, v katerih avtorica vidi mnogo več čistosti in mnogo manj zlobe. Zloba je po njenem le v človeku, živali te ne premorejo. Živali ubijajo le, kadar morajo, nikoli iz čiste objestnosti ali zato ker so si v svojem dolgčasu svet spremenile v veliko igralnico, ljudi pa v igrače, s katerimi lahko počnejo po mili volji vse, kar se jim porodi v glavi.
Ker je Svetlanin otroški opus zelo obsežen, bomo dregnili le med nekatere literarne junake. Poudariti je potrebno, da je pisateljica naklonjena pravljicam, veliko otroških del pa je napisala tudi za gledališče in radio. Mnoge od njenih otroških prigod najdemo tudi na nosilcih zvoka, torej nekoč na kasetah, danes pa na zgoščenkah in drugih medijih.
Med otroškimi pravljičnimi in fantastičnimi liki, ki jih je ustvarila, zagotovo najprej iz opusa pokukajo kosovirji. To so posebneži, ki jih je težko biološko določiti. Izmuzljivi so. Noben, kakršen koli -log jih ne more nikamor dokončno uvrstiti. Kosovirja na leteči žlici (1974) je tako prvo delo iz kosovirske dinastije, gre pa za fantastično pripoved. Kosovirja avtorica opredeli kot izredno redko živalsko vrsto, ki ima lastnost, da je strašno radovedna. Glil in Glal, kakor je ime osrednjima junakoma te fantastične pripovedi, se torej iz radovednosti odločita, da bosta obiskala človeški svet, da bosta videla, kdo so ljudje, kako živijo in kaj počnejo. Pri tem jima pomaga njuno pri-
Vprašanje moške in ženske poezije je eno tistih, pri katerem se radi pomudijo številni literarni zgodovinarji in teoretiki. A kakor koli obračamo, spoznamo, da je šel razvoj literature slovenskih avtoric vendarle precej drugače kot pri moških avtorjih.
Razlogov za to je več: zagotovo je med poglavitnimi ta, da je ženska v preteklosti veljala za roditeljico in vzgojiteljico otrok in nič drugega, ustvarjanje pa na njen urnik ni sodilo. In tudi ko so se prve literarne ustvarjalke že pojavile, je bilo njihovo ustvarjanje bolj skrito v preda-
KA hI F4 M K /ÍOSOWA ?
ročno plovilo - leteča žlica. Na poti ju požre temen oblak, tega pa zatem požre bel oblak. Srečata se s številnimi bitji našega sveta - krokodilčkom, ptičem, mačko, deklico, ki vzame Glala in ga mora Glil nato reševati. Srečata se tudi s starejšo gospo, ki se huduje, da ji paradižnik ne raste, kot bi ji moral, zato ji kosovir in kosovirka z veseljem pomagata.
Iz kosovirske sage je tudi leta 1975 izdano delo Kam pa kam, kosovirja?, kjer se mala radovedneža ponovno zapletata v te in one situacije, pri tem srečujeta številne živali, spoznavata pa tudi ljudi.
Kaj hitro si lahko potrdimo misel z začetka, ko brskamo med vrsticami, ki jih je Svetlana namenila otroški ustvarjalnosti, da so njeni osrednji junaki res malce posebni. Pri tem iz njenega opusa hitro skočijo mlade veverice - vendar le mama Pu-hanka in njeni štirje veveričji otroci. Ni pa ne duha ne sluha o Čopku, še enem iz njene družine. Čopko, osrednji junak pravljice Veveriček posebne sorte (1994), ima nekoliko drugačno tačko, zato zanj skakanje ne pride v poštev. Avtorica je tu na najlepši možni način pokazala, kako lahko otrok z določeno hibo vendarle ugotovi, da ljudje (veverički) nismo tu zgolj in samo za skakanje in igranje. To logiko vcepijo tudi Čopku v glavo. In hvala bogu, da mu jo, saj postane daleč najpametnejši veveriček v gozdu. Med posedanjem na veji se nauči seštevati lešnike in pridobi si toliko znanja, da vse gozdne živali, kadar se znajdejo v težavah in dvomih, obiščejo njega,
lih. Pri izražanju svojih misli so morale biti ženske ustvarjalke mnogo bolj previdne - določeni izrazi, zlasti intimnih čustev, niso sodili na papir ženske literarne ustvarjalke. K liku spodobne matere pač ne gredo besede intimnega sveta, kaj šele odkrito izpovedovanje čustev (razen do otrok) ali celo erotične izpovedi.
Zato je za razvoj lirike na Slovenskem toliko pomembnejši vsak premik na tem področju, vsak korak, ki je ženske v pisanju čedalje bolj osvobajal in jim dal na koncu tisto svobodo izražanja, kakršno so imeli mo-
da jim pomaga s svojimi pametnimi nasveti. Ima pa tudi dar za izmišljanje pravljic, ki jih prav rad pripoveduje in deli z ostalimi živalmi v gozdu.
Prav posebna je tudi živalca, ki huka iz Svetlaninega zajetnega opusa. Seveda, sovica! Njena radoživost in radovednost sta Sovico Oko pripeljala v številne nevarnosti. Delo Sovica Oka je izdala leta 1997 pri Mladinski knjigi, povzeli pa bi ga lahko nekako takole: Živela je majhna sova z izredno velikimi očmi. Velikost njenih oči še dodatno poudari, kako radovedna sovica je to bila. Vse jo je zanimalo in nekega dne se je podnevi sama odpravila po svetu. Srečala je zajčka in lisico, ki jo je hotela pretentati in pojesti, a ji je za las ušla. Srečala je tudi račko, ki je brezskrbno čofotala po vodi in Oka se ji je hotela pridružiti, pri tem pa je skoraj utonila. Ko se je Sovica Oka vrnila domov, jo je oče pošteno okregal, a ko mu je zaupala, kaj vse je doživela, je bilo kaj kmalu vse hudo pozabljeno.
Med otroškimi deli nikakor tudi ne moremo mimo pravljice Coprnica Zofka (1989), ki jo je pisateljica izdala v samozaložbi. Zofka ni običajna copr-nica. Najprej: zelo rada nagaja z vremenom in vse obrača na glavo. Drugič: ker je bila dolgo v knjigi, se je zredila in ne more več leteti na metli. Zofka tako postaja vse bolj običajna, zaradi česar se pravljica tudi razplete na zanimiv način.
In še nekdo ne miruje v Sve-tlanini bogati zbirki likov za otroke - majhna, siva miš, ki sliši na ime Sapramiška. Pravljico o Sapramiški je izdala leta 1976, sledil pa je niz ponatisov in ponovnih izdaj, saj se je miškin lik med bralci zelo priljubil. Pravljica se začne, potem ko sta se miška in mačka srečali iz oči v oči. Mački je namreč po pomoti ušla kletvica sapramiš nazaj, česar še sama ni mogla verjeti, da se ji je zgodilo. A prav iz te skovanke je siva miška dobila ime Sapramiš. Da je mački pobegnila, ni potrebno poudarjati, da je dobila od se-
ški ustvarjalci že vrsto let pred njimi.
Med pesnicami, ki so pri tem naredile odločilne premike, je nedvomno Vida Taufer. V učbenikih in antologijah sicer redkeje zastopana pesnica se je rodila leta 1903 v Zagorju ob Savi. Končala je učiteljišče v Mariboru in potem poučevala po različnih slovenskih krajih. Družila se je z literarnimi somišljeniki, ki so se zbirali okrog revije Lepa Vida, nanjo pa je precej vplival tudi Srečko Kosovel.
Izjemnega pomena na področju osvobajanja ženske lirike je njena pesniška zbirka Veje v vetru iz leta 1938. Čeprav je izdala še nekaj naslovov, je prav v tej zbirki najbolj viden nagib v smer intimne izpovedi, ki je bila dotlej za žensko pesniško pisavo precej nenavadna, celo ne-
strične tri lešnike in si med jedjo enega od njih zlomila zob, pa je potrebno poudariti. Saj je prav to ključni dogodek za njeno vandranje naokrog, ko je šla po pomoč. Na poti je srečala zajca, ki ni hotel imeti opravka z njo, veverico, ki je njen lešnik raje pojedla, prišla je do žabice, ki ji je enega od lešnikov izgubila, da je miški ostal le še en sam samcat lešnik. Je pa žabica miški svetovala, naj gre k zobozdravniku. In res - zobozdravnik detel ji je zobek hitro popravil! Na poti do doma je sicer miška še enkrat srečala mačko, a tudi tokrat ji je uspela pobegniti. Doma je hotela pojesti preostali lešnik, ko je nesrečna ugotovila, da je le-ta prazen. Jokala je od žalosti in pri tem jo je slišal mišji strahec, ki jo je popeljal do velikega grma z lešniki. In Sapramiška si jih je lahko nabrala, kolikor je hotela. Ko je prispela domov, je na svoja vrata napisala: Sapramiška, najsrečnejša miš na svetu.
Pa še na nekoga ne smemo pozabiti - na mačje junake. Teh ne manjka v Svetlaninih pripovednih delih za otroke. Tem je namenila kar nekaj knjižnih naslovov: Mačja predilnica (1978), Mačje leto: nekaj mačjemu koledarju podobnega (1987), Mačja preja (1992) in Tacamuca (1995). Prav Taca-muca je med vsemi mačkami, ki veselo predejo med vrsticami mačjih prigod, še najbolj posebna. To je bila muca brez doma in brez denarja. Ko je našla mačji tolar, si je raje kot hrano kupila svileni trakec, lakoto pa si je tešila z gledanjem oblakov. A kaj kmalu je ugotovila, da takšno životarjenje nima smisla, zato si je vendarle šla iskat službo. Najprej k zajcu, nato k dihurju, a pri nobenem ni imela sreče. Službo je dobila šele pri lisici, ki jo je zvabila v past in jo je hotela pojesti. Ta-comuco je rešil jazbečar, sama pa je stekla k strašilu na polje in mu zaupala svojo zgodbo. Na koncu je veliko zaslužila s pripovedovanjem zgodb in odprla si je čevapčičarno.
Med Svetlaninimi deli je še veliko takih, ki bi si zaslužile našo pozornost - če jih naštejemo le nekaj: Take živalske (1973), Škrat Kuzma dobi nagrado (1974), Pisano okno (1975), Skozi mesto (1975) in Korenčkov palček (1992).
A čas je, da se zazremo v najbolj prefinjene globine Sve-tlanine besede ... v poezijo za odrasle.
David Bedrač
dovoljena in nemoralna. Njeno pesništvo je postalo poglobljeno, tudi stilno precej drzno in drugačno, poetika je dobila značilnosti čutnih zapisov, erotične mistike in strastnih pastelov.
Čeprav se je nagibala k umirjenim štirivrstičnicam in uravnoteženi ritmiki, je bilo tudi na tem področju zaznati pesnjenje, kakršno pri ženskih pesnicah dotlej ni bilo pogosto. Ob izredno čutnih vrsticah, ob verzih, v katerih je mnogo bolj ali manj prikrite erotike, je intimno posegala vase in ustvarila poglobljeno eksistencialno sa-moizpoved.
Nekaj podobnega pa je na poti k osvobojenemu ženskemu pesništvu ustvarjala tudi pesnica, ki se je rodila osem let prej
David Bedrač
Literarni dvojčki - 38
Ženska čutnost v poeziji
(Taufer-Novy)
Apače • 40 let športa v Apačah
Ob jubileju ciljajo na visoka mesta
Športno društvo Apače je pred kratkim slavilo 40-letni-co svojega delovanja. Glavna dejavnost društva je nogomet, čeprav občasno organizirajo šahovske turnirje, igranje namiznega tenisa, v zadnjem času pa še popularno igranje z bali-nom - petanko. Pot do uspeha je bila dolga, saj se veliko vašča-nov Apač niti ne spomni več začetkov na njihovi »gmajni«, kjer so trenirali in igrali tekme. Šele precej pozneje je sledila selitev na sedanjo lokacijo v nekdanji gramoznici, kjer so izgradili pravi športni park, na katerega so zelo ponosni, saj je zvečine nastal s prostovoljnim delom.
V letošnjem letu so bili ob visokem jubileju zelo aktivni, saj je bilo organiziranih veliko
Danilo Lendero
športnih in zabavnih prireditev - praznik so želeli obeležiti
na najboljši možni način. Razlogov za to pa je bilo veliko, še posebej so ponosni na člansko nogometno ekipo, ki je v minulem prvenstvu 1. lige MNZ Ptuj zasedla drugo mesto. Pred kratkim se je z mesta predsednika po sedmih letih in pol poslovil Marjan Kovačec, na njegovo mesto pa je prišel Danilo Lendero, ki nam je po končanih prireditvah dejal: »Na prehojeno pot smo lahko ponosni, saj je veliko naših članov prispevalo svoj delež. Vsi smo se trudili po svoje, da smo prišli do vsega tega. Slačilnice, fitnes, nogometno igrišče, igrišče za mali nogomet, košarko, odbojko in petanko so tu, skupaj pa moramo to oplemenititi. Pogoji za delo nogometašev so
ustvarjeni, naša želja po napredovanju pa obstaja. Normalno se mi zdi, da si želimo naprej.«
Pred novim prvenstvom je prišlo do zamenjave na trenerski klopi članske ekipe Apač: Gorazda Šketa je zamenjal Sandi Verlak, ki je bil v minuli sezoni igralec. »Dobro smo se pripravljali na novo sezono. Odigrali smo nekaj tekem in z njimi smo lahko bili zadovoljni. Fantje se dobro zavedajo, da lahko samo z delom dvignejo svoje rezultate na višji nivo. Upam, da bo vse potekalo po naših željah in da bi z dobrim štartom vse to nadgradili,« je pred sobotnim gostovanjem na Hajdini dejal trener Apač Sandi Verlak.
Danilo Klajnšek
Ptuj • 5. državno prvenstvo v toboganskem spustu
Postavljena nova državna rekorda
V ptujskih termah je zadnji vikend v avgustu potekalo 5. državno prvenstvo v tobogan-skem spustu. Zaradi slabega vremena v soboto je bil dogodek prestavljen na nedeljo, ko so se po toboganskih šikanah spustili tudi predstavniki slovenskih medijev.
Sobotno slabo vreme je očitno prestrašilo kar nekaj ekip, saj se jih je v nedeljo državnega prvenstva v toboganskem spustu udeležilo veliko manj kot pretekla leta. Prvo mesto so si tako »pripeljali« člani ekipe ŠZ Gorišnica 1, drugo mesto je pripadlo članom ekipe Voličina, tretje mesto pa so zasedli člani ekipe Sandbreg 1. Najhitrejši med tekmovalci je bil član ekipe Voličina Vitjan
Foto: Matija Brodnjak
Mnogi so poleg hitrega spusta stavili tudi na celostno podobo.
Muršec, čeprav ga je v superfi-nalu premagal Tomaž Dolinar
iz ekipe Sandberg 1. Sledila sta mu še Matej Tušar iz SRD Idrija
in Bojan Trunk iz ŠZ Gorišnica 1. Med ženskami je bila najhitrejša Sonja Neubauer iz ekipe Sandberg 1, sledili pa sta ji Anja Majerič, ŠZ Gorišnica 1, in Natalija Rašl, Voličina. Lovoriko najpočasnejših sta osvojila Primož Makselj med moškimi in Vera Arih med ženskami.
Nova državna rekorda
Na tokratnem državnem prvenstvu sta bila postavljena nova državna rekorda, tako med ženskami kot med moškimi. Postavila sta ga Mitja Gor-jup (18,69 s) in Sanja Pintar (19,66), oba sta tekmovala na toboganskem spustu za medije. Patricija Babosek
Ptuj • Klub borilnih veščin Ptuj
Ja, naš klub je star natanko 35 let
Smo na prehodu, ko se poletje z veliko naglico preveša v jesen in prav v tem idiličnem času Klub borilnih veščin iz Ptuja praznuje 35-letnico uspešnega delovanja. Kaj vse smo doživeli v teh letih, vemo najbolje sami. Zavedamo se, da je bila ta pot po večini lepa, ravna, mladostna, ljubeča, vesela, velikokrat tudi morda zaletava. Včasih pa je bila tudi trda, vijugasta, bodeča, grenka, žalostna in še bi lahko naštevali. Vse to spremlja vsakega človeka v življenju. Pa vendar smo se v našem klubu srečali tudi na drugačni poti, ki se ji reče pot veselja, razigranosti in radosti, poti, ki je združila ljudi dobre volje do trdega dela z mladino, ki je voljna trenirati in dosegati dobre rezultate. Upam si trditi, da smo pri nas na Ptuju ustvarili v vseh teh letih pravo kovačnico evropskih in svetovnih prvakov. To samo po sebi pove vse.
Z velikim ponosom pišem ta članek za naš bilten, ki bo izšel 18. septembra, ko bo za nas prav gotovo velik dan, velik dan za naš klub, za naše mesto Ptuj in na splošno za ptujski šport, v katerem ima naš KICKBOX prav gotovo posebno
Od leve: dolgoletni predsednik kluba Zoltan Mileta, dobitnik klubskega priznanja Luka Vindiš, član Upravnega odbora Franc Slo-dnjak in dolgoletni glavni trener kluba Vladimir Sitar
mesto. Ponosen sem, ker sem veliko let tudi sam pomagal soustvarjati delovanje našega kluba. Zelo ponosen sem na -častni mojstrski črni pas - ki sem ga dobil pred petimi leti. Tako visok jubilej neprekinjenega uspešnega delovanja dosežejo redki klubi oziroma samo tisti, ki imajo vizijo in dober vodstveni in strokovni kader, to pa v našem klubu zagotovo imamo. Naši športniki nastopajo praktično po celem
svetu, saj imamo vedno v slovenski reprezentanci od 5 do 10 članov, ki so v vsakem trenutku sposobni premagati vsakega nasprotnika na svetu. Pa naj še kdo reče, da nismo mali svetovljani. Na tekmovanjih vedno dostojno zastopamo naš matični klub, naše mesto Ptuj in našo skupno domovino Slovenijo. V Upravnem odboru našega kluba v vsakem trenutku natanko vemo, kaj hočemo, kaj želimo, saj imamo tudi zelo
jasno začrtano strategijo tudi za v bodoče. Politično in gospodarsko situacija pri nas in v svetu nam trenutno ni najbolj naklonjena, saj so rezultati našega trdega dela odvisni tudi od denarja, a kljub temu je naš šport globoko zasidran v naših srcih, zato brez njega enostavno ne moremo. Naš 35. jubilej si nedvomno zasluži tudi določene pozornosti, zato v klubu že zelo pospešeno pripravljamo primerno slavje, ki bo v soboto, 18. septembra, v športni dvorani Center ob 18. uri. Tega dne smo na Ptuju tudi organizatorji finalnega turnirja za državno prvenstvo, zato pričakujemo veliko gledalcev med katerimi bo tudi veliko naših oboževalcev. Osebno menim, da je jubilej tudi neke vrste izpoved, je tudi utrip srca in je lahko tudi podoba naše duše, za katero delamo in živimo.
Celotnemu upravnemu odboru, vsem organom kluba, vsem članicam in članom kluba pa ob 35. jubileju iskreno čestitam ter jim želim, da bi se tudi v bodoče velikokrat zazrli v nebo, da ne bi izgubili svojega mesta na njem!
Franc Slodnjak, član upravnega odbora
Po OI mladih v Singapurju
Sprejem za Potočnikovo
Zelo slovesno in veselo je bilo v nedeljo popoldne pred turistično kmetijo Stari hrast v Radomerju, rojstnem kraju Urške Potočnik, ko se je po osvojitvi bronaste kolajne v judu na olimpijskih igrah mladih v Singapurju vrnila domov. Pričakala jo je množica domačinov, ljubiteljev športa in športnih delavcev. Izobešeni so bili številni transparenti: »Prleška šampionka, dobrodošla doma«, »Pozdravljena, olimpijka, cel svet je spoznal pogumno Prleč-ko« ...
Dobrodošlico ji je zaželel predsednik krajevne skupnosti Železne Dveri-Radomerje Marjan Pihlar (na posnetku), župan občine Ljutomer Franc Jurša pa je ob izrečenih čestitkah Urški in njenemu trenerju Alešu Vrbančiču ter podeljenih darilih (tudi denarnih) dejal: »Urška in Aleš, ponosni smo na vaju. Zmagoslavno sta se vrnila domov. Prepričan sem, da
Ljutomerska judoistka Urška Potočnik je na olimpijskih igrah mladih v Singapurju (14.-26. avgusta) v svoji kategoriji (do 78 kg) osvojila izvrstno 3. mesto in bronasto medaljo. Evropskemu naslovu kadetske prvakinje je mlada Ljutomerčanka tako dodala še olimpijsko bronasto kolajno, kar zagotovo velja za njen največji uspeh.
to ni zadnji vrhunski rezultat. Na občini se bomo trudili, da vama tudi v prihodnje zagotovimo ustrezne pogoje za delo in omogočimo nadaljnji razvoj tega športa.«
S svojimi nagovori so se čestitkam pridružili še podpredsednik Judo zveze Slovenije Ernest Tramšek, predsednik TVD Partizan Ljutomer Rajko Mli-narič in predsednik Športne zveze Ljutomer Alojz Vogrinec.
Niko Šoštarič
Z leve: Marjan Pihlar, Urška Potočnik, Aleš Vrbančič
Ormož m Strelstvo - trap
Ormožani tretji na finalu državne lige
Nova Gorica je gostila finale državne lige v trapu, ki se ga je udeležilo 9 najboljših ekip iz vse Slovenije. Na Primorskem so uspešno nastopili tudi člani SD Trap Ormož in v zasedbi Tomaž Blazinšek, Jože Kampuš in Tadej Cvetko zasedli 3. mesto v ekipni konkurenci. Med posamezniki je v 1. ligi Blazinšek zasedel 9., Kampuš 11. in v 2. ligi Cvetko 4. mesto.
Z doseženimi rezultati so v Ormožu zelo zadovoljni: »Za nas je to vzpodbuden rezultat, saj nas v drugem tednu septembra čaka državno prvenstvo v Kunšperku. Glede na to, da so fantje v dobri formi, si obetamo soliden rezultat. Kljub veliko slabšemu financiranju Občine Ormož v zadnjih štirih letih in posledično manjšem zanimanja članstva za to vrsto vrhunskega športa so predvsem strelci najboljše
članske ekipe in strokovno vodstvo pod taktirko Stanka Frangeža pokazali v letošnji sezoni veliko truda in dobro delo vse leto, kar se kaže tudi v dobrih tekmovalnih rezultatih. Za prihodnjo tekmovalno sezono, ki se običajno prične že v februarju, se bomo ustrezno pripravili, upamo pa tudi, da bo na osnovi letošnjih odličnih rezultatov nekaj več razumevanja za ovrednotenje športnega programa tudi pri vodstvu Občine Ormož,« je povedal predsednik SD Trap Ormož Dušan Cvetko.
V letošnjem letu je SD Trap Ormož praznovalo 30-letnico obstoja, v letu 2011 pa načrtujejo izpeljavo velikega mednarodnega tekmovanja, saj ga zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso uspeli izpeljati v letu 2010.
Uroš Krstič
Križevci m Kasaštvo
Dirke ob občinskem prazniku
Konjeniško društvo Križevci pri Ljutomeru je v počastitev 12. občinskega praznika pripravilo kasaške dirke s petimi točkami sporeda, z nastopom tekmovalcev občine Križevci. Na 1600 metrov dolgi stezi so v posameznih dirkah zmagali - 1. dirka: Lady Way (D. Heric)
1:26,2, 2. dirka: Fortuna HD (D. Heric) 1:27,9, 3. dirka - v spomin Franca Zorka: Lary King (B. Seršen) 1:20,6, 4. dirka: Loris M (A. Antolin) 1:27,7, 5. dirka: Alan Delon (D. Zorko) 1.17,8 -rekord steze (doslej: Prince November, J. Osterc - 1:20,6).
NŠ
Foto: DK
Foto: NS
Ptuj • 10. grajska košnja
Ljubiteljska prireditev s pridihom etnologije
Minuli konec tedna je bilo na ptujskem grajskem hribu živahno kot še nikoli doslej, pa ne samo zaradi 10. jubilejne grajske košnje, etnološke prireditve, ki je nastala na pobudo direktorja Pokrajinskega muzeja (PM) Ptuj-Ormož Aleša Ariha, ker se ne državi oziroma Ministrstvu za kulturo, ki je lastnik tega dela Ptuja, ne MO Ptuj, na območju katere se nahaja, ni zdelo vredno, da bi poskrbel za lepši videz severnega dela grajskega pobočja, temveč tudi 7. grajskega vinskega praznika in 8. grajskih iger, prireditev, ki sta letos prvič združili moči.
Med udeleženci 10. grajske košnje sta bila samo dva županska kandidata, aktualni župan Štefan Čelan in Peter Pribožič, drugi pa se v prejšnjem tednu še niso želeli odkriti, zato pa je bilo toliko več koscev in gra-bljic, ki so prišli že iz sedmih etnoloških skupin. Letošnja jubilejna grajska košnja je na grajski hrib, 3. septembra, še v zelo oblačnem dnevu privabila okrog 90 koscev in grabljic, več kot desetim so za zvestobo podelili tudi jubilejna priznanja, med njimi sta bila tudi najmlajši udeleženec vsakoletne prireditve, danes 12-letni Denis Nedeljko, in več kot 80-letna, še vedno zelo čila in zdrava Nežka Medved. Grajska košnja, ki PM Ptuj-Ormož letno stane okrog tri tisoč evrov, vsaj v jesenskem delu ne bo delala dodatnih stroškov, ker bo račun bojda poravnal ptujski župan Štefan Čelan, ki bi sicer moral poskrbeti tudi za malico. Grajska gospodinja je s svojo ekipo pred košnjo najprej poskrbela za pušeljce in predpasnike,
za malico pa je ob dobri kačji slini postregla z domačo malico, mesom iz tunke, zaseko in domačim kruhom, po končani košnji pa še za kotlovino. Že od vsega začetka pa za vinsko ponudbo na grajski košnji skrbi vinogradništvo Rebernišek. Kot je povedal Aleš Arih, so z grajsko košnjo začeli v hudi stiski, na prvi so ga reševali
Franček Bohanec se je rodil 13. februarja 1923 v Miklavžu pri Ormožu. Po končani klasični gimnaziji v Mariboru je dočakal II. svetovno vojno, ki je bila zanj velika preizkušnja. Šolanje je nadaljeval na filozofski fakulteti, kjer je študiral primerjalno književnost. Fran-ček Bohanec se je ukvarjal s pisateljevanjem, publicistiko, časnikarstvom, prevajalstvom in urednikovanjem. Bil je med uredniki Slovenskega poročevalca. Samostojno novinarsko kariero je začel kot odgovorni
urednik revije Tovariš. V letih 1955-59 je organiziral in vodil Pionirsko knjižnico v Ljubljani. Uspelo mu je pridobiti veliko sposobnih strokovnjakov, da je Pionirska knjižnica postala zgledno središče za estetsko vzgojo otrok in mladine. Bil je urednik knjižnih zbirk Kondor, Naša knjiga, Gubče-va knjižica, Pričevanja. Svoje poklicno delo je zaključil v šolstvu. Od leta 1959 je bil direktor Zavoda za prosvetno in pedagoško službo Ljubljane, nato pa je bil dolgoletni rav-
Foto: Viki Ivanuša
«>Sa»C
.	.. ; cif....
i
S*.-.	.--TJTTI
Denis Nedeljko je sodeloval na vseh desetih grajskih košnjah, prvič je kosil pri sedmih letih. Priznanja za zvestobo tej ptujski etnološki prireditvi je prejelo enajst udeležencev, ki so sodelovali na vseh desetih prireditvah.



-¿m

prijatelji z Dravskega polja in Miklavža, v začetku jih je bilo okrog 15, potem pa so se vsako leto pridružili novi, Juršinčani, pa Polenšak in številnih drugi. Letošnja nadštevilna udeležba je vzrok, da bodo to lepo etnološko prireditev nadaljevali. Na severno grajsko pobočje, kjer je bil nekoč tudi ribnik, se je tako kot že vedno doslej podal
SJilp
' ; r;,
• <r j , '-h :

SkM. ■■
ffl



__
10. jubilejne grajske košnje se je udeležilo blizu 90 udeležencev, koscev in grabljic, toliko jih še doslej ni bilo. Prišli pa so tudi ljudski pevci in godci, skupina Porini pa počini in Štajerski frajtonarji.
Ormož • Umrl je častni občan občine Ormož
Žalna seja ob smrti Frančka Bohanca
Ob smrti častnega občana občine Ormož Frančka Bohanca je potekala v sredo zvečer v ormoškem gradu žalna seja. Udeležili so se je sorodniki umrlega in številni občinski svetniki, ki so se po seji vpisali v žalno knjigo. Pogreb Frančka Bohanca je bil včeraj na ljubljanskih Žalah.
najprej zasebnik, ki je v večini porezal travo na najbolj strmih delih, da je bila košnja na delih, ki so še ostali, varna. Na petkovo delovišče so se udeleženci 10. jubilejne grajske košnje, ki jih je tudi letos vodil Franc Bol-car, podali ob spremljavi Štajerskih frajtonarjev, veselo pa je bilo tudi med samo košnjo, ki pa je že potekala v sončnem vremenu. Ker se je grajska košnja kot etnološka prireditev že prijela, bi jo kazalo vključiti v turistično ponudbo Ptuja, saj vedno pritegne tudi lepo
število obiskovalcev Ptuja in okolice. Letošnji slavnostni uvod v jubilejno prireditev pa je bil še toliko bolj zanimiv, ker je potekal na grajskem dvorišču, na katerem so kosci in grabljice tudi začasno odložili svoja orodja. Za marsikaterega tujega obiskovalca je bilo to orodje dodatna zanimivost, ki jo je lahko 3. septembra videl na ptujskem gradu.
Za grajski hrib so bili že pred leti izdelani projekti za njegovo ureditev, zdaj jih obujajo, v PM Ptuj-Ormož naj bi začeli aktiv-
nosti za pridobivanje naravovarstvenih pogojev za izdelavo idejnega projekta za njegovo ureditev. V zdajšnji ureditvi grajsko pobočje ne more biti v ponos ne Ptuju, ne Ministrstvu za kulturo. Zdaj naj bi bil pravi čas za to, ker naj bi končno pričeli tudi dokončno urejati nekdanjo grajsko konjušnico. Prvenstveno pa bo potrebno poskrbeti za cesto, ta je bila asfaltirana v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, nekajkrat zakrpana, to pa je tudi vse.
MG
Ptuj • Nekdanja Opekarna Ptuj
Ob smrti častnega občana občine Ormož Frančka Bohanca je v sredo zvečer potekala v ormoškem gradu žalna seja.
natelj na poljanski gimnaziji v Ljubljani.
Njegov leposlovni opus obsega novele in romane Novele, Ilovica, Stopa in reka, Divja jaga, Kanje, Razdrta gnezda in Odločitve. Med njegovo eseji-stiko, izbori, monografijami pa so najbolj znane Živa stvarnost, Odtisi časa, Osem italijanskih novel, Literarno omizje, Pričevanja, Odsvitanje, Knjižne police za otroke, Slovenska besedna umetnost, Portret Ivana Potrča, Slovenska ljudska pripoved, Ivan Tavčar in Pesmi partizanov. Franček Bohanec je s svojim kreativnim delovanjem spodbudno vplival na smeri literarne tvornosti.
Leta 2003 je ob svoji 80-le-tnici Franček Bohanec postal častni krajan krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu, v istem letu pa mu je občina Ormož podelila tudi naziv častnega občana občine Ormož. Njegovo življenje in delo je na žalni seji predstavil župan Alojz Sok, ki je ob koncu izrekel tudi zahvalo za vse, kar je Franček Bohanec dobrega storil za naš kraj in državo.
Viki Ivanuša
Bodo gradili Žabjo vas?
Na območju nekdanje Opekarne (Opte) Ptuj v Žabjaku se je te dni pričelo rušenje poslovno-industrijskih objektov, za katero je bilo gradbeno dovoljenje izdano že 20. januarja 2009, petnajst dni potem, ko je postal sklep o začetku likvidacije družbe Opte pravnomočen.
S tem je bila usoda nekdanjega najstarejšega ptujskega gradbenega podjetja zapečatena. MTB inženiring je kot večinski lastnik poslovni delež v Opteju v višini 99,44 odstotka prevzel leta 2007 od Gorenja, že takrat pa je bila družba v velikih težavah, ki so se samo še stopnjeva-
le. Ker za sanacijo ni bilo pogojev, tudi banke projekta niso želele podpreti, se je večinski lastnik na osnovi študije, pripravljene oktobra 2008, odločil za likvidacijo. Že pred odločitvijo za likvidacijo opekarne pa je lastnik pričel razmišljati o novi namembnosti tega dela
Te dni se je pričelo rušenje poslovno-industrijskih objektov nekdanje opekarne v Žabjaku, najstarejšega ptujskega gradbenega podjetja, za katerega je bil 22. decembra leta 2008 izdan sklep o začetku likvidacije.
Žabjaka, ki je zaradi narave proizvodnje in obremenjevanja narave burila duhove krajanov in ekologov. To nalogo je prevzelo Gradbeno podjetje Ptuj, katerega večinski lastnik je tudi MTB inženiring. Nekaj časa so bili aktualni projekti glede stanovanjske izgradnje, mešane gradnje vila blokov in individualnih hiš, ki so jo v idejnih oblikah predstavili kot Žabjo vas. Novo ptujsko stanovanjsko naselje naj bi se razprostiralo na območju devetih hektarov. Do zaključka redakcije nam odgovorov, kaj se bo dogajalo po rušenju objektov na območju nekdanje ptujske opekarne, ni uspelo dobiti. Do rušenja objektov je prišlo z veliko zamudo. V Skupni občinski upravi Spodnje Podravje so povedali, da je dana pobuda za spremembo tega območja v smislu individualne pozidave v okviru občinskega prostorskega načrta, katerega sprejemanje je v teku.
MG
Foto: MG
Foto: MG
Foto: MG
i
Ptuj • Naj šef in naj šefica
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Le-šnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
r
Cenjene pridelovalce oljnih buč obveščamo, da odkupujemo mokra bučna semena po 1,25 evra za kg plus DDV. Za vse informacije, prosim, pokličite 041 667 325.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM: 041 612 929.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
%fnilumed
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS-tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gori-šnica. Tel. 041 457 037.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
PERŠUH JOŽEF, s. p., obvešča poslovne partnerje, da bo 10. 12. 2010 preoblikoval s. p. v družbo PERŠUH, d. o. o., in nadaljeval svojo dejavnost pod novo pravnoorganizacijsko obliko.
HERCOG - krovstvo, trgovina in storitve, d. o. o, Hermanova ul. 3, Ptuj, faks 02 787 88 31, 031 500 598 ali 040 460 886. Prodaja gradbenega lesa, pokrivanje vseh vrst streh, žlebovi in kleparski izdelki, prodaja strešnih in stenskih panelov z izolacijo od 11,90 € dalje.
VEDEŽEVALKA MAJDA iz Žalca ponovno z vami na komercialni številki 090 43 94, Izvir, d. o. o., Ulica Ivanke Uranjek 2, Žalec. Minuta pogovora 1,40 €.
KMETIJSTVO
mom
proizvvdnjo In itlitribudjo
nliH«MiB||i
UGODNO prodamo les za ostrešje, deske, late, opaže in brune več dimenzij. Možna je tudi dostava. Telefon 051 325 033 ali 041 642 055.
PRODAM železni koruznjak, 6 m x 2 m x 70 cm. Telefon 031 869 446, Moškanjci 87.
ODKUPUJEMO mokre bučnice. Oljarna Veselič Moškanjci, 74 08 22 2.
PRODAMO male kitajske pujse ali menjamo za karkoli po dogovoru. Telefon 031 424 952.
PRODAM suha drva akacije, kala-na, metrska. Po želji jih tudi razrežemo. Tel. 051 259 001.
PRODAM poceni traktorsko prikolico s poviški za prevoz silaže z zadnjo nihalno stranico, obenem služi kot trosilec za hlevski gnoj, traktorsko prikolico za prevoz dveh živali, žitno sejalnico za žita in trave znamke anagra z diski širine 2,40, lepo ohranjeno, kot novo, in ram-po za nakladanje živine. Telefon 041 601 746.
PRODAM stiskalnico za grozdje, 150 litrov, hrastovo kad, 600 litrov, in prašiče, težke 100 kilogramov. Telefon 041 936 157.
KUPIM bikca simentalca od 100 do 150 kg. Prodam pa kravo v 8. mesecu brejosti, pašno ali menjam za jalovo živino z doplačilom. Tel. 041 263 537.
PRODAJAMO grahaste in črne jar-kice tik pred nesnostjo. Opravljena vsa cepljenja. Irgoličevi, Sodinci 22, Velika Nedelja, telefon 713 60 33, prodaja poteka od 16. ure dalje_
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova ter brezova drva z dostavo, možnost razreza na 25 ali 33 cm. Tel. 041 723 957.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAMO bukova in mešana drva, možna dostava na dom. Tel 041 610 210 ali 02 769 15 91.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, po želji jih z doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tiba-ot, Babinci 49, Ljutomer, (02) 582 14 01.
V NAJEM vzamem njive v Gorišnici ali okolici. Tel. 041 670 766.
SPREJEMAM naročila za drva (hlodovino) dostava na dom z gozdnim avtom. Tel. 041 462 308.
PRIKOLICO DP 1100, 10,3 t nosilnosti, Tehnostoj, škropilnico 600 l/12 m Agromehnika, prodam. Tel. 051 655 056.
Podjetje BIOPLIN ŠIJANEC v Ormožu odkupuje koruzno silažo. Informacije: 051 686 486.
NESNICE rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
PRODAM 230-litrsko hidravlično stiskalnico. Tel. 041 504 204.
PRODAM prašiče, težke 50 kg. Tel. 031 222 490.
PRODAM ročno stiskalnico za grozdje, 150 l, motokultivator in strižno kosilnico Evrogarden. Tel. 051 243 071 ali 02 766 46 41.
NUDIM trebljenje buč z možnostjo sušenja. Tel. 051 348 274.
KUPIM tekoči trak, dolg 6 m, za spravilo koruznih storžev, pajka na dve ali štiri vretena in tračni obračalnik. Tel. 041 261 676.
PRODAM molzni stroj Alfa Laval, vinske hrastove sode, 600 in 500 l - 3 kose, kotel za žganjekuho, 100
I,	domači tropinov šnops in jabolčni kis. Tel. 02 719 42 33.
PRODAM telico simentalko, brejo devet mesecev, ali menjam za te-lico ali mlado kravo za zakol. Tel. 031 554 666.
PRODAM dva vinska soda, 100 in 200 l, za rdeče vino. Tel. 787 73
II.
PRODAM enoosno traktorsko kiper prikolico Tehnostroj, dvojna kolesa, zelo ohranjeno. Tel. 051 368 960.
TELICO, brejo v devetem mesecu, črno-belo, prodam. Tel. 02 761 08 03.
PRODAM traktor in cisterno za gnojevko. Tel. 031 295 124.
PRODAM 700-1 kad za grozdje, s pokrovom, ter 1800-1 cisterno za olje. Tel. 757 81 11, zvečer.
PRODAM dva bikca simentalca, težka po 150 kg, in kalana bukova drva. Tel. 031 623 356.
PRODAM 400-l leseno kad in nerjaveč sod, 300 l, ali menjam za stiskalnico od 100 litrov navzdol. Telefon 719 24 48.
NEPREMIČNINE
ODDAM POSLOVNI PROSTOR (lahko je ordinacija) na Osojnikovi cesti 9, na Ptuju, 55 m2. Tel. 031 659 569.
PRODAM dvosobno stanovanje v izmeri 63 m2 na Kraigherjevi ulici v Ptuju. Telefon 02 751 1951.
PRODAMO dvosobno stanovanje, 52 m2, II. nadstropje, v vzhodnem delu Ptuja, v neposredni bližini bolnišnice in zdravstvenega doma ter železniške in avtobusne postaje. Stanovanje je prenovljeno 2008, je prosto bremen in vpisano v ZK, vseljivo takoj. Cena 62.500,00 EUR. Lastna nepremičnina, ni provizije. Informacije na telefon
031 602 396.
UGODNO PRODAM hišo na Ugl-janu (Kali), 70 m od morja. Pogled na morje in Zadar, cena 75.000 evrov. Telefon 041 245 054.
NA PTUJU na lepi legi prodamo stanovanjsko hišo s 180 m2, staro 22 let, z 8 ari zemlje. Telefon 031 424 952.
V NAJEM oddamo poslovne prostore v II. nadstropju Krem-pljeve ulice 2 na Ptuju v izmeri 68 m2. Vse dodatne informacije dobite na št. 041 212 136.
O DODOMA
MOČ CELOVITE RE&ITVE
V središču naselju Polenšak -Občina Dornava, prodajamo lepo, popolnoma obnovljeno in podkleteno kmečko hišo, 85 m2 bivalne površine in 4.700 m2 zemljišča s sončno in razgledno lego. Hiša je bila leta 2009 v celoti obnovljena in je še nevseljena. Ogrevanje je centralno na olje, v dnevni sobi je delujoča stara kmečka peč. Cena: 90.000 €. Info: 02 2380 320 oz. 041 609590. www.dodoma.si
GRAJENŠČAK - gradbena parcela, 1000 m2, s staro hišo, 28.500 evrov, elektrika, voda, s čudovitim razgledom, prodamo, zelo ugodno. Telefon 041 245 054.
PRODAM stanovanje v Ciril-Met-odovem drevoredu v Ptuju. Ostalo po dogovoru. Telefon: 777 01 91, zvečer ali zjutraj.
DOM-STANOVANJE
ODDAM novejše stanovanje v bloku, Ulica 25. maja, velikost 70 m2. Pokličite na 041 755 770.
V NAJEM DAMO trisobno komfortno stanovanje na Volkmerjevi cesti na Ptuju. Tel. 031 712 631.
NA VOLKMERJEVI CESTI damo v najem opremljeno garsonjero. Telefon 031 230 506.
DVE novi pritlični stanovanji dvoinpolsobni - manjši, z dvema terasama, damo v najem, 4,5 km iz Ptuja, najemnina 250 evrov. Telefon 031 800 144.
IMATE veselje do dela z ljudmi, ste komunikativni, vztrajni, zanesljivi? Postanite honorarni zastopnik in se pridružite skupini sodelavcev za pridobivanje novih naročnikov na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci! Pisne prijave v 8 dneh. DIALOG, K mitreju 2, 2251 Ptuj.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
OTROŠKO posteljo z jogijem 140 x 70 cm in otroški avtosedež od 9 do 18 kg, prodam. Tel. 041 664 406 ali 745 00 41.
PRODAM dobro ohranjene kopalniške elemente Gorenje z umivalnikom. Tel. 02 771 22 21 in 041 279 793.
PRODAM razno pohištvo, kombiniran štedilnik in pomivalni stroj, po ugodni ceni. Tel. 031 391 231.
nHiinirüüiMp
teetcneein 02/22 80 110
/^s zaščita
l / / ///® osebna varovalna oprema
oblečeni za
TRGATEV
predpasniki kape
dežne hlače
škornji
rokavice
ZAŠČITA Ptuj d.o.o. Rogozniška cesta 13, Ptuj telefon 02/779 71 11
Majdi Mohorko in Janku Lampretu še pisni priznanji
Ob zaključku akcije Naj šef in naj šefica 2010 smo v četrtek, 2. septembra, v jutranji budilki na Radiu Ptuj gostili oba zmagovalca, Majdo Mohorko in Janka Lampreta, ter jima po sproščenem pogovoru v živo izročili tudi uradni pisni priznanji.
Foto: M. Ozmec
Naj šefica Majda Mohorko in naj šef 2010 Janko Lampret (v sredini s priznanji) v družbi z direktorjem naše družbe Jožetom Bra-čičem, urednico Anemari Kekec in vodjo marketinga Mojco Hrup.
Kot smo poročali, je po izboru poslušalk in poslušalcev jutranje budilke na Radiu Ptuj naj šef za leto 2010 znova postal Janko Lampret, šef gostinskega objekta Dolina Winettu; za naj šefico leta 2010 pa je bila ponovno izbrana Majda Mohorko, šefica bara Breg v Maj-šperku. Po tem ko sta bila oba zmagovalca gosta v četrtkovi Jutranji budilki na Radiu Ptuj, kjer sta se z njima pogovarjali voditeljici Natalija Škrlec in Simona Pušnik, so se jima v studiu Radia Ptuj pridružili še direktor družbe Radio-Tednik Jože Bračič, urednica Radia Ptuj Anemari Kekec ter vodja
marketinga Mojca Hrup in ob tej priložnosti obema izročili še uradna pisna priznanja.
V sproščenem pogovoru sta naj šef in naj šefica povedala, da nista pričakovala ponovne zmage, zato sta posebej hvaležna vsem poslušalcem, ki so zanju glasovali, ter dodala, da jima priznanje pomeni tudi novo veliko obveznost, saj se bosta s svojim delom in odnosom do zaposlenih in gostov trudila tudi v naprej. Ob stisku roke pa smo obema naj šefoma v imenu naših poslušalk in poslušalcev zaželeli še naprej uspešno delo.
-OM
XX
ŠtojestAkci
budilka
89,8 98,2 104,3Mb
JfldiuSajte nai tudi na ipietu: www.raJ,io-ptu,i.6i
RADIOPTUJ
89,8- 98,2 • 104,3
Bioplinarna Keter Organica Jurša I., Središče ob Dravi
Odkupujem silazno koruzo na območju občine Središče ob Dravi in v bližnji okolici.
Kontakt: Domen Jurša na gsm 041 372 561.	D
UfMmUMjl
Wsifíi
www.trizerctvo-brigita.com
V salonu vas pričakujejo strokovni in vestni frizerji.
O NEGOVANI LASJE SO LEPI.
^¡zerski salon Brigita Bri^ifa Puënik s.p. Osojnikova cesta 3, Ptuj tal: OŽV/764561 brlaita.pugBropamis.net
Vnašiponuffcitudi:
*	Iičenje za vse priložnosti,
*	ureditev rok in
*	gel poslikava na nohtih Razvajamo vas z vrhunskimi lasnimi proizvodi.
LO'real, TI-C3I, Wella
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.mikiavz@gmali.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A4 AVANT 1.9 IDI EDITION	2007	14.250,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNO. SIVA
CITROEN XSARA 1.4 i	2000	2.250,00	AVT. KLIMA	KOV. ZELENA
F0RDC-MAX 1.8 TDCI	2007	9.550,00	AVT. KLIMA	SREBRN
HONDA CMC 1.4 i	2003	4.880,00	KUMA	SREBRN
JEEP CHEROKE 2.5 TD SPORT	2003	9.980,00	KUMA	KOV. MODER
OPEL ASTRA 1.416V UMUZINA	2006	8.690,00	AVT. KLIMA	MODRA
MERCEDES B180 CDI	2008	16.980,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT CLI01.5 DCISTQRIA	2007	4.950,00	KUMA	BELA
RENAULT MEGANE 1.6 i AUTHENTIQUE	2002	3.280,00	KUMA	KOV. SREBRN
RENAULT SCENIC 1.5 DCI	2008	8.990,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
TOYOTA COROLA VERSO 2.2D-4D SPORT	2009	17.490,00	AVT. DIG. KUMA KOV. ČRNA	
VW PASSAT 1.9 TBI CONFORT LIMUZINA	2005	11.980,00	AVT. KLIMA	SREBRN
VW PASSAT 2.0 TDI4X4 KARAVAN	2006	13.480,00	AVT. KLIMA	KOV. SV. MODRA
WV PASSAT 2.0 TDI LIMUZINA	2006	11.650,00	AVT. DIG. KUMA KOV. SREBRN	
VWTOURAN 1.9TDI HIGHÜNE	2008	16.980,00	ALU PLAT.	KOV. SREBRN
Na zalogi preko 40 vozil.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Ceng, Oprema Barva
CITROEN C31,4 ISX	2005	5.980,00	PRVI LAST.	KOV. ČRNA
RENAULT MEGANE 1,5 DCI BREAK	2004	5.250,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT ESPACE 2,2 DCI EXPR.	2003	6.900,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CITROEN C31,4 ISX	2004	5.260,00	KLIMA	KOV. SV. ZELENA
CHEVROLET LACETT11,616VSX	2004	4.850,00	51.000 PREV.	KOV. SV. ZELENA
PEUGEOT 4061,8 16V ST	1997	1.750,00	KLIMA	KOV. B. RDEČA
RENAULT CLI01,2 BEBOP	1996	600,00	5 VRAT	RDEČA
RENAULT MEGANE 1,9 DCI DYNAM.	2003	4.650,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
CHEVROLET SPARK 0,8 STAR	2007	4.850,00	PRVI LAST.	RDEČA
CHEVROLET KALOS 1,416V SE	2006	4.400,00	KLIMA	RDEČA
HYUNDAI GEH 1,416V GL	2006	5.400,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
PEUGEOT 2061,41 X-LINE	2005	5.550,00	PRVI LAST.	ČRNA
MERCEDES-BENZ A170 CDI	2003	6.580,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN POL01,4 TDI COMF.	2006	7.400,00	AVT. KLIMA	ČRNA
SUZUKI IGNIS 1,3 GLX	2003	4.900,00	PRVI LAST.	RDEČA
VOLKSWAGENVARIANT PASSAT 2,OTDI COMF.	2007	12.190,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
MITSUBISHI CARISMA 1,8 GDI LS	1998	1.990,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDIBUSINES	2007	14.400,00	KLIMA	KOV. ČRNA
JEEP DODGE CALIBER 1,8	2007	10.500,00	KLIMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 2061,41 POP ART BREAK	2004	4.600,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
VW PASSAT 1,9 TDI COMFORT VARIANT	2007	13.700,00	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
HONDA ACCORD 2,4 EXECUTIVE AVTOMATIC	2004	10.390,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
SEAT IBIZA 1,4 SE	1998	990,00	SERV0 VOLAN	MODRA
PEUGEOT 2071,41 TRENDY	2008	7.370,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUSTI
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Odslej nas lahko spremljate tudi v omrežju AmisTV
SPORED ODDAJ
PETEK 10.9.
8.00 Gorišnica - Iz naših krajev
9.55 Oddaja Lepa 17.00 Glasbena oddaja 18.00 Oddaja iz Občine Lenart 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Gorišnica - Iz domače skrinje 22.00 Peta noč - ponovitev 00.30 Video strani
SIP
-j v
SOBOTA 11.9.
8.00 2. Mladinski glasbeni tabor 10.00 Oddaja iz Občine Lenart 11.00 Polka in majolka 12.00 Glasbena oddaja 18.00 Polka in majolka 20.00 Vaške Igre v Bukovcih 21.00 Polka in majolka 23.00 Video strani
NEDELJA 12.9.
8.00 Utrip Iz Ormoža 9.00 Oddaja iz Občine Hajdina 11.00 PostavTržec - Prikaz kmečkih opravil 13.00 Kronika Občine Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja iz Občine Destrnik 18.30 Oddaja iz Občine Lenart
PONEDELJEK 13.9.
8.00 Postavitev klopotca Soviče - Dravd 9.00 Oddaja Lepa 18.00 PostavTržec - Prikaz kmečkih opravil 20.00 Vaške igre v Bukovcih 22.10 Polka in majolka 23.10 Video strani
PRODAJNO SERVISNI CENTER
Alta
: Avtostekla :: Servis :: Vulkanizerstvo
	:: Rabljena vozila :: Nadomestni deli od A do Ž		
D	Audi A4 Avant 1.9 TDI	2003	7.490 €
D	Audi Q7 quattro 3.0 V6 TDI DPF Tiptronic	2007	39.990 €
D	BMW 525d touring	2004	14.990 €
D	Daewoo Nexia GL	1995	470 €
D	Daewoo Nubira 1.6 SX	1998	690 €
D	Ford Fiesta Budget 1.3i	1998	490 €
D	Ford Mondeo Trend 2.0	2002	2.990 €
D	Honda Civic Hatchback 1.5 DXi	1994	1.390 €
D	Hyundai Santa Fe 2.0 CRDiVGT TOD Top-K	2004	9.990 €
D	Peugeot 307 CC Dynamique 1.6 16V	2007	14.990 €
D	Renault Clio Comfort 1.4	1997	490 €
D	Renault Clio Fidji 1.2	1997	490 €
D	Renault Laguna RT1.8	1997	1.690 €
D	Renault Megane 1.6 RT	1996	1.290 €
D	Renault Megane Authentique 1.416V	2001	2.990 €
D	Renault Scenic 1.6	1999	1.900 €
D	Rover serija 800: 825si	1996	1.490 €
D	Seat Altea FR 2.0TDI	2007	16.990 €
D	VW Passat Variant 1.9 TDI Highline	2005	POKLIČITE
D	VW Touran 2.0 TDI Highline DSG	2006	10.900 €

»iT
^OB REDNEM SERVISU VOZILA Jt VAM PODARJAMO KUPON ZA BREZPLAČNO KOSILO
adaja vozil: 02/ 788 13 80, rezervni deli: 02/ 788 13 81 servis: 02/ 788 13 82, faks: 02/ 788 13 85, mobi: 051 708 031
www.radio-tednik.si
PSC Alta d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj e pošta: pscalta@siol.net
REZULTATI ŽREBANJA
"SzsisK' msm'
(objavljene 3.9.2010 v Štajerskem tedniku)
Med prispelimi dopisnicami nagradne križanke (pravilno geslo se je glasilo: Ml PLEŠEMO PLEŠITE Z NAMI) smo v
uredništvu Štajerskega tednika izžrebali naslednje nagrajence:
3. nagrada - Bon za storitve PC Mambo v vrednosti 20 €
Francka Pintarič, Ivanjkovci 9a, 2259 Ivanjkovci
2. nagrada - Bon za storitve PC Mambo v vrednosti 30 €
Mojca Žuran, Čehova ul. 3, 2251 Ptuj
1. nagrada - Bon za storitve PC Mambo v vrednosti 40 €
Marija Gregorc, Orešje 31, 2250 Ptuj
Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrajenci prejmejo nagrade po pošti.
Društvo za glasbeno umetnost Arsana vabi k vpisu v glasbene urice vse, ki bi želeli preizkusiti ali izpopolniti svoje glasbeno znanje. Pod vodstvom izkušenih mentorjev in že uveljavljenih glasbenikov se lahko, ne glede na glasbeno predznanje, seznanite z igranjem klavirja, električne in akustične kitare, bas kitare, bobnov, saksofona ter solo petja ali pa se pridružite vokalni skupini.
Preizkusite se lahko na področju muzikaia, klasične, popularne, jazz ali etno glasbe.
Vpis je možen vsak dan v prostorih društva Arsana na Jadranski 4.
Več informacij na www.arsana.si ali tel. 059955041.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po v. 0038549 372-605
NOTESDENT d.o.o.
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 6710
Nudimo kompletne zobozdravstvene storitve z garancijo, ni čakalne dobe. Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila do 12 obrokov
Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 ZVO-1B in 108/09) in 30. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06), Občina Mar-kovci objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork (območje Vitiva, MCK in Reseda), spremembe 2010 1.
Javno se razgrne dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja P13-O1 Novi jork (območje Vitiva, MCK in Reseda), spremembe 2010 (v nadaljnjem besedilu: spremembe podrobnega načrta), ki ga je pod številko 09/10 izdelala družba Umarh, d. o. o., Ptuj.
2.
Območje sprememb podrobnega načrta obsega površino, ki jo tvorijo zemljišča s parcelnimi številkami:
258/23-del, 258/25-del (obe sektor 40), 265/3, 265/4, 265/5-del, 265/6-del, 265/24, 265/28 (vse sektor 41), v lasti družbe Vitiva, d. d., 258/4 (sektor 4), 258/7 (sektor 8), 258/8 (sektor 5), v lasti družbe MCK, d. o. o.,
258/20, 258/21 (obe sektor 32) v lasti družbe Reseda, d. o. o. Vse naštete parcele ležijo v k. o. Nova vas pri Markovcih.
3.
Javna razgrnitev sprememb podrobnega načrta bo v prostorih Občine Markovci, Markovci 43, in sicer v času od ponedeljka, 20. 9. 2010, do vključno srede, 20. 10. 2010.
4.
Javna obravnava sprememb podrobnega načrta bo izvedena v sredo, 29. 9. 2010, ob 16. uri, na sedežu Občine Markovci, Markovci 43 (sejna soba).
5.
V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Javno naznanilo so objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Občine Markovci (www.markovci.si). Številka: 3505-5/2010 Datum: 8. 9. 2010
Župan občine Markovci Franc Kekec
Prireditvenik
Petek, 10. september
5.00
14.00
Pragersko, Kulturni dom, festival Forma Viva, ustvarjalne kiparske delavnice za otroke
Pragersko, Kulturni dom, festival Forma Viva, razstava del slikarske kolonije in del kiparskih delavnic otrok 19.00 Poljčane, na terasi gostišča Jug, večer poezije pod kostanji Ptuj, CID, vpis v tečaje in delavnice v novem šolskem letu
Sobota, 11. september
9.00 Središče, oljarna, praznik buč - odprta vrata Oljarne v Središču 9.00 Pavlovski Vrh-Libanja, odprtje kleti Pavlovski Vrh 11. 00 Stojnci, zbiranje pri gasilskem domu (njiva Meznaričevih), Dan krompirja s prikazom pobiranja krompirja nekoč (orali ga bodo s konji) Kidričevo, Park mladosti, OO SD Kidričevo in OO LDS Kidričevo, srečanje kandidatov v občinski svet ter s skupnim kandidatom za župana občine Kidričevo Vladimirjem Korošcem
Pobrežje, vaški dom, osrednja prireditev ob četrtem krajevnem prazniku KS Pobrežje
Juršinci, večnamenska dvorana, 10-letnica Ljudskih pevk KUD dr. Antona Slodnjaka iz Juršincev
Osluševci, vaški dom, tradicionalno Srečanje ljudskih pevcev in godcev, Veseli bomo 2010
Ptuj, Q-center, Puhova ulica, nastop skupine Laibach Ptuj, Dom kulture, koncert Pripotovanja, kantavtorski večer petih slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev, Jerca Mrzel, Jani Kovačič, Peter Andrej, Xenia Jus, Tadej Vesenjak Ptuj, Novi trg, pred Blagovnico, sejem prostega časa
14.00
16.00
18.00
18.00
20.00 21.00
Nedelja, 12. september
8.00 Pragersko, Kulturni dom, festival Forma Viva, postavitev skulpture ob ribniku v Gaju
14.00 Pragersko, Kulturni dom, festival Forma Viva, druženje s kiparjem,
kulturni program 20.00 Maribor, Festival narečnih popevk
Torek, 14. september
Ptuj, Mestno gledališče, vpis abonmajev v sezoni 2010/2011
Kino Ptuj
10., 11. in 12. september, ob 17.30 Mladinski art program: Predmestni krokodili - družinska pustolovščina. Ob 19.20 Mora v ulici brestov - grozljivka. Ob 21.00 Art program: Kapitalizem: Ljubezenska zgodba - dokumentarec.
Prog ram TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Nova Slovenija predstavila županske kandidate. Dr. Štefan Čelan, kandidat za župana na lokalnih volitvah 2010. Stranka upokojencev Ptuj predstavila programske smernice za lokalne volitve 2010. Varovanje otrok v šolskem letu 2010-2011. Prvi šolski dan v Osnovni šoli Olge Meglič. Perutnina Ptuj postaja vedno bolj energetsko neodvisna družba. Odprtje trgovskega centra Q-center na Ptuju. Festival Ptuj - odprto mesto. Dnevi poezije na Vrazovem trgu. Zaključna konferenca projekta - Nova priložnost. Društvo gospodinj Jezero pripravilo zanimivo razstavo. 8. Poli maraton. Smeli načrti Zavoda za šport Ptuj in Športne zveze MO Ptuj. 10. jubilejna grajska košnja. Glasbeni večer s tamburaško skupino Drotmantraši. Z glasbo v poletni večer.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Petek in Sobota, od 7.00 do
12.00 ure Liljana Kekec, dr.dent. med. Na Tratah na Ptuju
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD, OBNOVA KOPALNIC
FRANC STRELEC, s. p.
Prvenci 9 b GSM: 041 730 857
DO 10 % POPUSTA
Kar imam, vse bi dal, da videl spet bi te, objel, spet skupaj marijino zapel! A žal ne prepoznam, pa ne priznam, da iščem te zaman! Pa spomin se mi rodi, ko si dojila, me umila, me učila, vse iz sebe podarila! Kako bi hvalil, se zahvalil, srce svoje ti podaril! Pred sabo vidim tvoj izmučeni nasmeh, tvoje tople roke me božajo v očeh, tvoja močna volja daje mi pogum, kakor ne dosega nobeden um! Iz globočine tvoje moje bolečin, prepoznam, da to si ti, v meni, mama, večno si! (tvoji otroci)
ZAHVALA
ob boleči izgubi ljubeče žene, mame, babice
Ljudmile Lovrec
IZ RJAVCEV 35, SV. ANDRAŽ V SLOV. GORICAH
roj. 21. 8. 1936, odšla v močni veri 29. 8. 2010
Iskrena HVALA sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano sočutje in skrb, za darovane svete maše, sveče in rože, tolažbo, vzpodbudo, molitev, za spremljanje na njeni zadnji poti od doma do kraja zadnjega počitka. HVALA vsem duhovnikom za darovan mašni obred in besede prepričanja njene vere, domačemu cerkvenemu pevskemu zboru Sv. Andraž, zboru sv. Petra in Pavla iz Ptuja, zboru Zarja iz Lenarta za izlite čutne žalostinke. Iskrena HVALA Vam, ki ste ji bili v pomoč v zadnji dneh zemeljskega življenja.
Globoko žalujoči mož Vinko, sinovi in hčerka z družinami,
vnukinje in vnuki
POGREŠAMO TE!
V SPOMIN
11. septembra mineva pet let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in nono
Jože Muršič
IZ PODVINCEV 1937-2005
Hvala vsem, ki prižgete svečko in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
V SPOMIN
Dne 8. septembra je minilo eno leto, odkar nas je zapustil mož, oče, dedi ...
Daniel Kolarič
IZ ROGAŠKE SLATINE
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete sveče in se z lepo mislijo spominjate nanj.
Vsi njegovi
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
ob izgubi očeta, tasta, dedka, pra-dedka, brata, botra in strica
Mihaela Jurenca
IZ DOBRINE 32, ŽETALE
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani. Iskrena hvala za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in sv. maše. Hvala g. župniku Cirilu Čušu in Štefanu Zveru za opravljen obred, hvala govorniku za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalo-stinke ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Hvala vsem, ki ste ga v lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: njegovi najdražji
www.tednik.si
Odšla si tja,
kjer ni trpljenja, ne gorja, kjer ti le rože novi dom krasijo in sveče v spomin gorijo.
SPOMIN
6. septembra je minilo pet let, odkar nas je zapustila
Bojana Horvat
IZ FORMINA 14 B 23. 1. 1971-6. 9. 2005
Hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu in prižigate sveče.
Vsi tvoji, ki te pogrešamo
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedija in brata
Janeza Šebela
IZ BELŠAKOVE ULICE 39, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in bivšim sodelavcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrazili sožalje. Hvala sodelavcem Agisa-klima, Mir, d. o. o., Cvetličarne Orhideja, C&H, d. o. o., Zavarovalnice Triglav, Vrtca Ptuj, pevcem za odpete žalostinke, godbenikoma za odigrano melodijo, govorniku g. Šegulu za poslovilne besede, gospe Veri za molitve, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo ter podjetjema Mir in Komunala Ptuj.
Njegovi najdražji
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, dedija in tasta
Jožefa Petroviča
IZ JEZOVE ULICE 2, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem bližnjim in daljnim sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sovaščanom in sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrazili pisno ali ustno sožalje. Prav tako se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Ptuj in Reanimacijskega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj, govorniku gospodu Šeguli, patru Klemnu, Andreju in Pavlu, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, kolektivu Taluma Kidričevo, Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja Ptuj, sodelavcem Mladinske knjige, DU Turnišče in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem, ki so nam kakorkoli izrazili sožalje, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Terezija, sin Branko s Polono, hčerka Jožica z možem Francem, vnuka Vojko in Maja ter sestra
Julijana z družino
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
Kako srčno si želela, da še med nami bi živela. Smo ob tebi se borili, da zdravje bi ti povrnili. A bolezen pač tega ni hotela, prezgodaj te je vzela. Je konec trpljenja, dela in skrbi, miru ti Bog naj podari.
ZAHVALA
Ob boleči in prezgodnji izgubi naše drage žene, mame, babice, tašče, hčerke, sestre, botrce, tete, sosede in prijateljice
Melite Donaj
IZ NOVE VASI PRI MARKOVCIH 52
upokojenke Perutnine Ptuj roj. 15. 2. 1961-21. 8. 2010
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Posebej se zahvaljujemo gospodu Janezu Maučcu za opravljen obred in sv. mašo, gospe Ivanki za molitev, družini Petrovič iz Nove vasi, družini Feguš - Zelenko, sodelavkam in sodelavcem Perutnine Ptuj, Hematološkemu oddelku Maribor, njeni osebni zdravnici dr. Brigiti Baklan in sestri Miši, PGD Nova vas, pevcem cerkvenega pevskega zbora, govorniku sosedu Janezu Petroviču za besede slovesa pri vežici, govornici gospe Danici Tement za slovo pri odprtem grobu, zastavonošema, gostišču Ribek v Stojncih ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakemu še enkrat hvala.
Žalujoči: mož Branko, hčerka Janja, hčerka Karmen z družino, atek, brat Marjan
in sestra Štefka z družinam ter ostalo sorodstvo.
Ptuj • 7. grajski vinski praznik
Bodočnost je v povezovanju in promociji
Letošnji grajski vinski praznik je bil nekaj posebnega, moči sta združila glavna organizatorja tradicionalnih grajskih iger in grajskega vinskega praznika, društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj in društvo VTC 13.
Vinogradniki in vinarji VTC 13 in Haloz so na tur-nirski prostor, kjer je oživelo srednjeveško življenje Ptuja in okolice, prinesli najboljšo vinsko kapljico tega območja, za katero so jim v okviru 7. grajskega vinskega praznika tudi podelili diplome ter glinene amfore. Slavnostni zaključek 7. grajskega vinskega ocenjevanja je 4. septembra potekal v slavnostni dvorani ptujskega gradu, kjer so udeleženci lahko videli v živo srednjeveške plese, ki so se nekoč plesali tudi v ptujskem gradu, s slovensko pesmijo, kar je bilo svojevrstno presenečenje, pa se je oglasila tudi skupina iz Burgahau-sna. Na zaključni slovesnosti letošnjega 7. grajskega vinskega praznika so predstavili tudi delovno gradivo promocijskega filma o VTC 13 pod naslovom Spoznavajmo lepote in vina vinsko-turistične ceste srednje Slovenske gorice, ki ga bodo javnosti prvič predstavili na martinovo, je o nastajanju filma povedala Sonja Krajnc.
S tem projektom je društvo VTC 13 sodelovalo tudi na razpisu LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in Slovenskih goricah. V imenu društva VTC 13 je govoril predsednik Simon Toplak, ki je povedal, da so se za povezovanje z društvom Cesarsko-kraljevi Ptuj odločili zato, da grajski vinski praznik naredijo še bolj prepoznaven in da svoja vina predstavijo čim širšemu krogu ljudi oziroma ljubiteljev kvalitetne vinske kaplji-
ce. Simon Toplak je tudi ob tej priložnosti poudaril, da je VTC 13 ena najboljših vin-sko-turističnih cest, ustanovljenih v letu 1994, ki povezuje vinogradnike in vinarje enajstih občin. Projekt grajskega ocenjevanja vin je nadgradnja društvenega ocenjevanja vin z območja srednjih Slovenskih goric in Haloz, ki so se pridružile pred dvema letoma, da bi s skupnimi močmi okrepili promocijo vin tega območja. Povezovanje in bogatenje srednjeveškega dogajanja na ptujskem gradu veseli tudi direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleša Ariha. Pozdravom na zaključni slovesnosti 7. grajskega vinskega praznika so se pridružili tudi knez Bojan I., župan občine Destrnik Franc Pukšič in Andrej Rebernišek, predsednik društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. Skozi letošnje grajsko ocenjevanje vin, ki je potekalo 3. junija, je vodil dr. Mojmir Wondra, ki je poudaril, da se moramo vse bolj zavedati, da je hrana, med katero sodi tudi vino, izjemnega strateškega pomena, da je bodočnost vinogradnikov in vinarjev v združevanju ter skupni promociji doma in v tujini. Območje ocenjevanja vin izstopa z aromo svojih vin, ki je na tem vinogradniškem območju še posebej intenzivna, če jo uspeta vinogradnik in vinar ohraniti. Povprečna ocena vseh vzorcev je bila letos 18,21, pri vinih normalne kakovosti 18,18 in pri vinih po-
Skupina iz Burghausna, ki neguje glasbo in petje srednjega veka, je zapela tudi v slovenskem jeziku.
Prejemniki amfor (od leve) vinogradništvo Šuman, Druzovič in Pe-tovar - Škrget
sebne kakovosti 18,49. Letos so ocenili 78 vzorcev vin.
Prvaki 7. grajskega ocenjevanja vin 2010 so postali za vino normalne trgatve - suho vino, kmetija Petovar - Škrget (Ilijaševci, Križevci pri Ljutomeru), za laški rizling, letnik 2009, za vino normalne trgatve Simon Druzovič (Drbe-tinci, Vitomarci), za vino tra-minec, letnik 2009 in za vino posebnih kakovosti Radovan Šuman (Zavrh, Voličina), za laški rizling SJI, letnik 2006. Prejemniki amfor so povedali, da vsakemu vinogradniku vsaka dobra ocena, vsaka nagrada, nekaj pomeni, sploh pa, če je to njegova prva dejavnost, kot je to pri vinogradniku in vinarju Radovanu Šumanu, ki je po prejemu amfore povedal, da se kvaliteta vina začne že v samem vinogradu. Veliko znanja in najmodernejša tehnologija v kleti ne pomagata veliko, če na prešo nisi pripeljal odličnega grozdja. Ta predpogoj pa so naravne danosti, ki jih imajo na območju VTC 13 in Haloze bolj ali manj vsi vinogradniki in vinarji. Slovenija z gričevnatimi območji in južnimi legami sodi v najvišji svetovni razred kakovostnih leg. Na kmetiji Šuman obdelujejo deset različnih sort trte, iz katerih pridelujejo različna vina. Pri nagrajenem
laškem rizlingu gre za suhi jagodni izbor, laški rizling je ena izmed sort, ki je tudi malenkost primernejša za pridelavo predikatov kot katerakoli od drugih sort.
Za Simona Druzoviča je letošnja amfora že druga po vrsti, eno amforo pa sta pred tem že osvojila skupaj z očetom. Vsaka amfora prinaša zadovoljstvo, v resnici pa gre za primerjavo tvojega vina z drugimi, za vinogradnika in vinarja je zelo pomembno, da ve, kje je s svojim vinom, kako se razvije v kleti in kako ga kupci sprejemajo. »Predpogoj za dobro vino sta kvalitetna surovina in natančno izvedeno kletarjenje. Za zdaj v vinogradu dobro kaže, obeta se dober letnik 2010, kisline so dokaj padle, tudi gnilobe ni. Skratka, imam občutek, da bo letnik 2010 eden boljših letnikov,« je povedal Druzovič. Po besedah
Zvonka Škrgeta s kmetije Petovar - Škrget je amfora, s katero se je uvrstil med prvake 7. grajskega ocenjevanja vin 2010, priznanje za dolgoletno delo, ki ga opravlja zadnjih petnajst let. Kmetijo je podedoval, z vinogradništvom in vinarstvom je začel na novo, saj se do takrat s to dejavnostjo niso ukvarjali. Upajo, da bodo z blagovno znamko Maksimus, ki se tudi najbolje prodaja, v bodoče uspešni. Začeli so z laškim rizlingom, na njem so se učili, šolali, z njim se tudi največ ukvarjajo. Priznanja vsakemu vinogradniku pomenijo veliko, žalostno pa je, da jih ne morejo unovčiti. Amfora je zanj osebno nekaj izjemnega, žal pa je ne bodo mogli »deliti« z drugimi. Letošnja letina dobro kaže, potrudili se bodo, da bo v njihove roke prišla še kakšna amfora.
MG
Dornava 59,2252 Domava PE: Rajšpova ulica 1,2250 Ptuj Tel: 059 03 03 05 Fax: 059 03 03 04 GSM: 031 851 324 E-mail: ¡nfo@zerox.si
fotovoltaika (sončne elektrarne) ogrevanje s toplotno črpalko prezračevanje z rekuperacijo talno in stensko ogrevanje elektro instalacije in meritve klima naprave Panasonic
www.zerox.si
v pcn«r«nci íe fiebre je.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo na Primorskem pretežno jasno, drugod delno jasno, v vzhodni Sloveniji občasno pretežno oblačno. Zvečer bo tam spet pričelo deževati. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, ob morju okoli 17, najvišje dnevne od 17 do 21, na Primorskem do 25 stopinj C.
V soboto bo na zahodu delno jasno, drugod pretežno oblačno. Predvsem v vzhodni polovici Slovenije bo občasno rahlo deževalo.

Vsak delovnik dnevna ponudba od 10. do 17. ure
•	3 vrste dnevnih jedi po 4,90 eur
Vikend ponudba:
•	sobotno kosilo 8,90 eur
•	nedeljsko kosilo 9,50 eur
Jcker tek
Pomaranča, Ob Dravi 3 a, Ptuj, tel.: 788 00 28
J
Črna kronika
Na Bistriškem odkrivajo konopljo
Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Maribor so z zbiranjem obvestil prišli do informacije, da 31-letni moški v bližini Slovenske Bistrice goji prepovedano drogo - konopljo. 2. septembra so opravili hišno preiskavo stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja. V preiskavi so našli 75 sadik prepovedane droge konoplje, velikosti med 80 cm in 2,5 m, opremo za hidroponično gojenje konoplje, miniaturno tehtnico in druge predmete, ki so pomembni za kazenski postopek. Predmete so zasegli in odvzeli primerjalne vzorce za preliminarno testiranje. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi bodo zoper moškega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica so z zbiranjem obvestil prišli do informacij, da se v bližini naselij Planina pod Šumikom in Črešnjevec nahajata nasada zelenih rastlin, ki po videzu in vonju kažejo na to, da gre za konopljo, iz katere se pridobiva prepovedana droga - marihuana. 30. avgusta. in 1. septembra so našli nasada konoplje, velikosti 10 x 8 metrov oz. 2 x 40 metrov . V nasadih je bilo 40 rastlin, višine od 160 do 270 cm. Rastline so zasegli in odvzeli primerjalne vzorce za preliminarno testiranje.
Kolesarka zakrivila nesrečo
2. septembra okoli 14.45 je 17-letnica iz bližine Lenarta vozila kolo z motorjem, iz smeri Cerkve-njaka proti Čagoni. Ko je pripeljala v blagi levi ovinek, kjer cesta poteka po hribu navzdol, ni vozila po desni strani smernega vozišča, zato je trčila v sprednji levi del osebnega avtomobila Škoda favorit, ki je iz nasprotne smeri pripeljal 32-letni moški iz bližine Lenarta. Voznik kljub izmikanju v skrajno desno trčenja ni mogel preprečiti. Voznica je po trčenju padla po vozišču in se hudo telesno poškodovala. Z reševalnim vozilom je bila odpeljana v UKC Maribor. Policisti bodo zoper voznico podali obdolžilni predlog.
Ropar grozil s psom
Tretjega septembra ponoči, okoli 3.20, je 42-letni moški iz Maribora prišel s psom na bencinski servis v Mariboru. Uslužbencema je zagrozil z nožem in psom. Iz blagajne je odtujil gotovino in zapustil bencinski servis. Čez nekaj minut so ga na bližnjem parkirišču prijeli varnostniki in ga zadržali do prihoda policistov. Policisti so psa predali azilu za živali, moškega pa pridržali. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja bodo zoper njega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Poostren nadzor se nadaljuje
Ob začetku šolskega leta je delo policistov Policijske uprave Maribor usmerjeno v izvajanje nalog na področju zagotavljanja varnosti v cestnem prometu. 31. avgusta popoldne in 2. septembra dopoldne so tako izvedli poostrena nadzora, s poudarkom na ugotavljanju prekoračitev hitrosti v cestnem prometu, kršitvah pešcev, kršitvah voznikov, ki ogrožajo pešce, ter uporabo varnostnih pasov in zadrževalnih sistemov. V poostrenih nadzorih so policisti kontrolirali 241 voznikov in ugotovili 151 kršitev cestnoprome-tnih predpisov. Izrekli so 138 glob in 10 opozoril ter podali 3 obdol-žilne predloge. Zaradi prekoračitev dovoljene hitrosti so ugotovili 103 kršitve v naseljih in 16 kršitev izven naselij. Za doseganje ugodnejših prometno varnostnih razmer bodo policisti s poostrenimi aktivnostmi nadaljevali tudi v prihodnje.
Foto: MG
Foto: MG