FRANCOSKE TELEVIZIJSKE DEBATE – NAČINI USTNEGA ARGUMENTIRANJA V PRIMERJAVI S KLASIČNIMI PISNIMI SHEMAMI Mojca Schlamberger Brezar Oddelek za prevajalstvo Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Uvod: argumentacija kot umetnost prepričevanja Argumentacija s svojim začetkom v retoriki, ki se je začela razvijati z la- stninskim pravdanjem v stari Grčiji (R. Barthes, 1990), ima dolgo tradici- jo tako na področju rabe kot tudi poučevanja. Po pravilih retorike se je argumentacija oblikovala že v fazi »inventio«, kjer se je argumente pred- vsem odkrivalo in uporabljalo v logični poti argumentiranja in (R. Barthes, 1990). Kot del umetnosti retorike je tvorila pomemben delež pri teži pre- pričevanj, ki so se jih posluževali govorci. Začela se je v govoru, antični govorci so govore podajali brez poprej- šnjega zapisovanja. Seveda je šlo za kultivirano obliko govorjenega jezika. Šele od srednjega veka dalje je prevladala zapisana argumentacija. Obe rabi sta aktualni še danes, sta kulturno pogojeni in bolj ali manj vključeni v izobraževanje. Argumentacija kot del umetnosti govorništva, retorike je pogojena tudi s socialnim statusom in močjo; dober govornik lahko z ar- gumenti prepriča tudi drugače misleče. Vendar je argumentacija prisotna na vsakem koraku, tudi v skupinah, ki se je nikdar niso učile. Ti dve opoziciji, na eni stani raziskovanje nači- nov, kako argumentirati, na drugi pa pregledovanje obstoječih postopkov argumentacije, sta predvsem v frankofonem svetu profilirali tudi različne šole preučevanja argumentacije. Prvi pristop k argumentaciji, ki izvira di- rektno iz antične retorične šole, se ukvarja predvsem z vsebinskimi dejav- ŠOLSKO POLJE LETNIK XIX (2008) ŠTEVILKA 3/4 str. 131-155 132 ŠOLSKO POLJE LETNIK XIX ŠTEVILKA 3/4 niki. To je klasična šola argumentacije, ki ima predstavnike v C. Perelmanu (1958), J. B. Grizu, A. M. Borel (1983) in J. M. Adamu (1990, 1997). Drugi pristop podpira teorijo argumentacije v jeziku, ki so jo po J. C. Anscombru in O. Ducrotu vzeli za svojo tudi raziskovalci diskurza, go- vorjenega jezika, pristaši konverzacijske analize, kot so npr. E. Roulet in sodelavci (1985) ter J. Moeschler (1985). V tem pristopu iščejo predvsem povezave med jezikovnimi sredstvi za izražanje argumentacije, ki so ko- nektorji in operatorji, in njihovim odnosom do oblikovanja vsebine, ki se kaže v argumentacijskih gibanjih. Bistvo argumentacije po Anscombru in Ducrotu (1983) lahko strnemo v naslednjo misel – kakor obstaja govorno dejanje, ki ima lokucijsko, ilokucijsko in perlokucijsko silo, tako obstaja tudi argumentacijsko dejanje, ki je prav tako namerno in ga govorec izre- če, naslovnik pa interpretira kot takega. Argumentacijsko dejanje je glede na oba avtorja celo bistvenejše od informacije, ki jo govorec posreduje. Argumentirati je pomembnejše kot informirati. V nadaljevanju bomo najprej prikazali, kako so raziskovalci različno pristopali k argumentaciji v pisnih in govorjenih besedilih, pa tudi kako dejanska argumentacija v francoskih argumentacijskih besedilih poteka po obeh shemah, tako v pisni kot v govorjeni obliki, in kako na določeni točki v govorjenih besedilih povezovalci skrbijo za ohranjanje strukture in rdeče niti argumentacije. Argumentacija in šolanje Po tradiciji je seznanjanje z argumentacijo del šolskega sistema, vendar se od države do države razlikuje. V Franciji sta retorika in argumentacija že od nekdaj predstavljali temelje šolskega sistema z delitvijo na trivijum in kvadrivijum (cf. Barthes, 1970 (1990 slovenski prevod)). V sodobnem času je pri pouku prisotna v vseh sferah, od osnovnega in srednjega šolstva pa do specializiranih visokih šol. 1 Običajni Francoz se tako že zgodaj soo- čan s pravili argumentiranja, pa tudi z uspešnostjo v prepričevanju (prim. http://www.cahiers-pedagogiques.com/article.php3?id_article=881). V slovenskem sistemu so se poučevanja argumentiranja, ki se mu pri nas reče utemeljevanje, lotili po zadnji kurikularni prenovi. Utemeljevanje je ena od pomembnih sporazumevalnih strategij, ki jo srečamo tako rekoč pri vseh predmetih: najbolj poglobljeno pri materinščini, vendar tudi pri naravoslov- nih (biologija, logika) in družboslovnih predmetih (zgodovina, državljanska vzgoja) (prim. učni načrt za devetletko http://www.mss.gov.si/si/delovna_ podrocja/osnovnosolsko_izobrazevanje/ucni_nacrti_osemletne_os/ ). 133 FRANCOSKE TELEVIZIJSKE DEBATE – NAČINI USTNEGA ARGUMENTIRANJA V ... Osebno nam argumentacija pomeni več kot utemeljevanje: glede na načine argumentiranja utemeljevanje predstavlja podpojem, ki označuje vzročno-posledični odnos, npr. to sem storil, ker; dejstva so taka, zato … Argumentacija pa nujno vključuje še dopustno-protivne prvine v odnosu do dejstev, ki so predstavljena v dialogu ali prisotna kot topos, življenjska ali kulturna norma v določenem družbenem okolju. Argumentacija v procesu šolanja je v francoskem sistemu dobro pono- tranjena, kar daje garancijo, da so francoski govorci dobri govorci. Francozi kot narod Descartesa se že od malih nog urijo v analizi in sintezi. Raba vzor- cev argumentiranja je tako rekoč ustaljena. V slovenskem sistemu pa se ute- meljevanje kot novost kurikularne prenove med govorci na splošno še uve- ljavlja. V nadaljevanju bomo skušali na podlagi analize pisnih in govorjenih besedil prikazati značilne vzorce, ki se pojavljajo v francoski argumentaciji. Francoske jezikoslovne šole analize argumentacije Kaj sploh je argumentacija? Argumentacija zadeva mnenja in odnose, ki jih imajo govorci do dejstev v dejanskih oziroma umišljenih svetovih. Po- dročje argumentacije je rezervirano za verjetno in možno, ki uhaja ma- tematični in logični gotovosti. Perelman in Olbrechts-Tytéca (1958: 1–3) področje argumentacije postavita nasproti nujnosti in dokaznosti, saj se proti njima ne da argumentirati. Po Moeschlerju (1985: 46) argumentacij- ski diskurz ni diskurz, ki bi govoril o dokazih ali ki bi deloval na podlagi logične dedukcije. Argumentirati ne pomeni dokazovati resničnosti trdi- tev niti dokazovati logično veljavnega značaja sklepanja. V francoskem prostoru sta se izoblikovali dve šoli argumentacije: prva se drži klasičnih vzorcev retorike in se obrača k logiki z značilnimi pred- stavniki, kot sta že omenjena Chaïm Perelman in Lucille Olbrechts-Tytéca, od mlajših generacij pa sem spadajo J. B. Grize, A. M. Borel, J. M. Adam. Druga je šola argumentacije v jeziku, kot sta jo razvila J. C. Anscombre in O. Ducrot in so ji sledili lingvisti, ki so se ukvarjali tudi s konverzacijsko analizo, kot so npr. predstavniki t. i. Ženevske šole z E. Rouletom in J. Mo- eschlerjem, pa tudi C. Plantin v Lyonu. J. M. Adam kot predstavnik »prve« šole ima argumentacijo za obliko osnovne kompozicije. Meni (1997: 103), da pojem argumentacije na splo- šno lahko definiramo na dveh ravneh, ki hkrati predstavljata dve šoli pri- stopa do argumentacije: – na ravni pragmatične in besedilne organizacije, – na ravni diskurza in socialne interakcije. 134 ŠOLSKO POLJE LETNIK XIX ŠTEVILKA 3/4 J. M. Adam (1997: 118) sklepa, da pri govorcih obstajajo prototipske predstavitve argumentacijskih shem, ki tvorijo posamezne ravni sekvenčne organizacije besedila. Njegova definicija argumentacije (Adam, 1997: 103) je naslednja: »Argumentacijski diskurz teži k poseganju v mnenja, stališča ali obnašanja sogovorca. Po definiciji dani argument teži k utemeljevanju oziroma spodbijanju določene propozicije. Lahko rečemo, da se pojma sklepa in danega (oziroma premise) nanašata drug na drugega.« 2 Po definiciji J. M. Adama (prav tam) o argumentacijskem besedilu lah- ko govorimo takrat, ko izjavljalec govori z namenom, da bi naslovnika, ki se lahko pojavlja tudi v obliki širšega avditorija, seznanil z mnenji, ki jih ima o določeni temi, in si zagotovil naslovnikovo soglasje v zvezi s tezami, ki jih izpostavlja. Tako besedilo vedno vsebuje eno ali več prototipskih struktur, ki so opisane kot argumentacijsko sosledje ali sekvenca. Argumentacijsko sosledje temelji na Toulminovi shemi (1958: 97, primer (1)), ki predvideva implicitno vprašanje: kako lahko od danega podatka oziroma premise P pridemo do sklepa C? Kaj omogoča ta pre- hod? Prehod omogoča splošno pravilo izpeljave, ki se imenuje garant in preprečuje, da bi uvajali druge podatke ter tako vzpostavi povezavo med danimi premisami in sklepom. Ta garant je lahko topos ali kaj drugega. (1) propozicija P--------PRAVILO IZPELJAVE-------donc probablement-------→SKLEP torej verjetno ↑ ↑ puisque moins que saj razen če GARANT OMEJITEV ↑ étant donné k e r (zaradi) UTEMELJITEV Zgornjo shemo lahko razložimo z naslednjim primerom (primer (2), Adam, 1997: 105): (2) La marquise a les mains douces, mais je ne l'aime pas. Markiza ima nežne roke, pa je (vseeno) ne ljubim. 135 FRANCOSKE TELEVIZIJSKE DEBATE – NAČINI USTNEGA ARGUMENTIRANJA V ... V zgornjem primeru je dano markiza ima mehke roke. Pravilo izpeljave predstavlja topos moški ljubijo ženske, ki imajo mehke roke. Na podlagi tega bi lahko sklepali ljubim markizo. Povezovalec mais pa uvaja nasprotni sklep ne ljubim markize. V tem primeru se aktivira omejitev, ki jo uvaja à moins que in glede na katero lahko predvidevamo, da obstajajo drugi razlogi, zakaj izjavljalec markize ne ljubi (je na primer grda, neumna ...). To se da prikazati z argumentacijskim kvadratom (primer (3), Adam, prav tam, str. 107): (3) P ------------------ MAIS----------------------- Q Markiza ima mehke roke. Je neumna in grda. ↓ ↓ sklep Q sklep ne-Q Ljubim jo. Ne ljubim je. Toulminov model za Adama predstavlja tipično argumentacijsko she- mo utemeljevanja in spodbijanja izrekov. Ta shema je značilna za tipično argumentacijsko sosledje in predstavlja temelj za argumentacijsko gibanje. Prav argumentacijsko gibanje je tisto, ki ločuje utemeljevanje od argumen- tiranja: če gre za argumentiranje, mora obstajati možnost, da se vzpostavi argumentacijsko gibanje na relaciji dano → sklep. Obstajata (Adam, prav tam, str. 115) dva prototipa argumentacijskega sosledja: progresivno ali vnaprejšnje (shema (4)) in regresivno ali za nazaj (shema (5)): (4) dano → izpeljava → sklep (5) sklep ← izpeljava ← dano Prototip za shemo (4) je povezovalec donc (in preostali posledični po- vezovalci) v sosledju p → donc→ q, prototip za shemo (5) pa povezovalec car (in preostali argumentacijski povezovalci) v sosledju p ← car ← q. Po M. A. Borel (1991: 78) zgornji shemi razlagamo na naslednji način: v progre- sivnem sosledju izpeljemo posledico iz tega, kar je že zatrjeno ali dano v argumentaciji, v regresivnem sosledju pa naknadno utemeljimo trditev, ki je v besedilu spredaj, v argumentacijskem smislu pa sledi. Postopno sosled- 136 ŠOLSKO POLJE LETNIK XIX ŠTEVILKA 3/4 je teži k sklepanju, regresivno sosledje pa prikazuje, utemeljuje in razlaga. V govorjenem diskurzu (Apothéloz in Miéville 1989: 249) naj bi bila pogo- stejša regresivna sosledja: najprej nekaj zatrdimo in šele potem razlagamo in utemeljujemo. Zaznamovalci argumentacije v jeziku Argumentacija na ravni diskurza poteka, če predpostavljamo, da govorče- va diskurzivna reprezentacija oziroma to, kar si misli in v danem diskurzu izrazi, teži k spreminjanju naslovnikove reprezentacije glede danega pred- meta diskurza. Zato menimo, da argumentacijski cilj predstavlja ilokucij- sko namero. To je pristop Anscombrove in Ducrotove šole argumentacije v jeziku (1983). V okviru te šole sta jezikoslovca in filozofa poleg govorne- ga dejanja izpostavila tudi argumentacijsko dejanje: A je izrekel P z name- nom, da argumentira v prid C. Glavna teza argumentacije v jeziku je, da obstajajo v pomenu izre- kov vrednosti, ki jih ne moremo skrčiti na gole informativne vrednosti niti izpeljati iz osnovnejših informativnih vrednosti. Na teh temeljih sta Anscombre in Ducrot postavila hipotezo, da so argumentacijske vredno- sti prav tako temeljne in prisotne in da soobstajajo z informativnimi vre- dnostmi v pomenu že od globinske strukture dalje. Argumentacija, kot si jo zamišljata Anscombre in Ducrot (1983: 8), zadovoljuje dva pogoja. Go- vorec argumentira, ko izreka izrek ali množico izrekov E 1 , ki je namenjen temu, da dopušča drugi izrek E 2 . Hipoteza, ki jo postavljata, je, da v jeziku samem obstajajo omejitve, ki vodijo to predstavitev. Da je lahko izrek E 1 argument za izrek E 2 , ne zadošča, da se v E 1 nava- ja izreke za utemeljitev, da sprejmemo E 2 . Jezikovna zgradba mora poleg tega izpolnjevati določene pogoje, da lahko v diskurzu predstavlja argu- ment za E 2 . Po Moeschlerju (1985: 56) že sama definicija argumentacijskega odno- sa kaže na mesto, ki ga ta ima v sporazumevanju: argumentacijski odnos je odnos med izrekom A, ki predstavlja argument, in neko drugo jezikovno enoto C, sklepom, kadar je A namenjen, da služi C. Ker argumentacija izvi- ra iz ilokucije (Moeschler, 1985: 56), tako kot ilokucija predstavlja namer- no, dogovorjeno in institucionalno dejanje. 3 Dejstvo, da je argumentacija namerna, je bistveno za definicijo argu- mentacijskega odnosa. Če za izrek A trdimo, da je namenjen, da služi skle- pu C, to pomeni, da s tem priznamo njegov intencionalni značaj, ki ga lahko razlagamo na dva načina (Moeschler, 1985: 56): 137 FRANCOSKE TELEVIZIJSKE DEBATE – NAČINI USTNEGA ARGUMENTIRANJA V ... 1. Namernost argumentacijskega dejanja lahko vidimo že v dejstvu, da neki argument predstavimo z namenom, da služi določenemu skle- pu, in nikdar izolirano. 2. Namernost se lahko omeji na funkcijo argumentacijskega dejanja: so- govorec prepozna v govorčevem izrekanju namen, da argumentira. Jezikovna sredstva, ki jih na eni strani izjavljalec izbira za argumenta- cijo, na drugi strani pa naslovnik prepozna kot zaznamovalce argumenta- cije, kažejo na dogovorjeni značaj argumentacijskega dejanja. Argumen- tacijsko dejanje je po teoriji argumentacije v jeziku (Anscombre, Ducrot, 1983; Moeschler,1985: 58) združeno s tremi tipi argumentacijskih zazna- movalcev, osnimi zaznamovalci (primer (6)), operatorji (primer (8) a) in b)) in argumentacijskimi povezovalci. (6) Aleš je zelo simpatičen. V primeru (6) vrednost pridevnika na osi simpatičen določa argu- mentacijsko vrednost pridevnika simpatičen, ki določa pozitivno značil- nost. Na argumentacijski lestvici priljudnost je zelo simpatičen najmočnej- ši argument (shema (7)): (7) Priljudnost – zelo simpatičen – simpatičen – še kar simpatičen – nekoliko simpatičen (8) a) Ura je osem. b) Ura je šele osem. V primeru (8) b) členek šele določa argumentacijsko vrednost izreka in omejuje argumentacijske možnosti izreka glede na izrek (8) a). V pri- 138 ŠOLSKO POLJE LETNIK XIX ŠTEVILKA 3/4 meru (8') so prikazane različne možnosti argumentacije v primeru (8) a) in b): z izrekom (8) a) lahko argumentiramo na dva načina, z izrekom (8) b) pa le na enega. Členek šele spreminja možnosti argumentacije v izreku, ker omejuje možne sklepe in izrek argumentacijsko usmeri v eno smer, v danem primeru proti sklepu zgodaj je. V tem primeru členek šele deluje kot argumentacijski operator. (8') a') Ura je osem. Pohiti. Ura je osem. Ni ti treba hiteti. b') Ura je šele osem. Ni ti treba hiteti. ?? Ura je šele osem. Pohiti. Institucionalnost argumentacije je na eni strani povezana s pravnimi spremembami, ki jih nalaga to ilokucijsko dejanje, na drugi strani pa z naravo mehanizmov, ki omogočajo argumentacijo. Ilokucijsko dejanje je z institucionalnega gledišča definirano kot tako, ki spreminja pravice in dolžnosti sogovorcev, kar pomeni, da določa nove norme v okviru spora- zumevanja (Moeschler, 1985: 58). Spremembe, določene z argumentacijskim dejanjem, so lahko nasle- dnje: če je argumentacijsko dejanje izrekanje argumenta, namenjenega temu, da služi določenemu sklepu, mu to funkcijo pripišeta izjavljalec in naslovnik, torej argumentacijsko dejanje oba obvezuje k sklepu (Ducrot, 1977), in sicer k sklepu v smeri, ki je podana z argumentacijskim dejanjem. Kakšen bo ta sklep, lahko zaključita na podlagi upoštevanja argumentacij- skih zaznamovalcev in toposov. Če ilokucijsko dejanje argumentacije kot institucionalno dejanje delu- je pod zahtevo, da obvezuje naslovnika k izpeljevanju tipa sklepa, se mora opirati na normativne principe. Po Anscombru in Ducrotu (1983), ki se navezujeta na aristotelovsko perspektivo argumentacije, so ti principi ozi- roma norme toposi. To so skupni kraji oziroma mesta, na katere se opira argumentacija, lahko bi jim rekli tudi splošni mehanizmi, ki omogočajo posamezno argumentacijo (primer (9)): (9) Ta avto je drag. Torej je zanesljiv. 139 FRANCOSKE TELEVIZIJSKE DEBATE – NAČINI USTNEGA ARGUMENTIRANJA V ... V zgornjem primeru se argumentacija opira na splošni topos, ki pove- zuje draginjo avta z njegovo zanesljivostjo. Po zgornji teoriji so povezovalci centralni pojem argumentacije v jeziku. Roulet in sodelavci (1985) vse povezovalce delijo v tri razrede, med zazna- movalce zgradbe konverzacije, zaznamovalce ilokucijskih funkcij in interak- cijske povezovalce. V razredu interakcijskih povezovalcev, ki so nosilci argu- mentacije v jeziku in pragmatični povezovalci v pravem pomenu besede, pa glede na pomen delimo povezovalce v štiri skupine, in sicer na argumenta- cijske, protiargumentacijske, posledične in reformulacijske povezovalce. Argumentacijski povezovalci v ožjem smislu so povezovalci, ki uvaja- jo argument za določen sklep (Roulet et al., 1985: 127). S tem zaznamujejo podrejeno dejanje in ga postavljajo v odnos z usmerjevalnim dejanjem. Podrejeno dejanje, ki ga uvajajo argumentacijski povezovalci, predstavlja vzrok, usmerjevalno pa posledico, gre torej za vzročno-posledični odnos, ki ga na drugačen način uvajajo tudi posledični povezovalci. Z argumentacijskega stališča so ti povezovalci značilni za operacijo utemeljevanja. Utemeljevanje dane trditve predstavlja osnovno operacijo argumentacije, ki ne vključuje ne sklepanja ne procesa argumentacijska gi- banja, marveč le navajanje vzrokov, kar ima za posledico večjo legitimnost usmerjevalnega dejanja. Argumentacijski povezovalci so sousmerjeni. De- lujejo predvsem kot zaznamovalci interakcijske funkcije, predvsem parce que pa lahko prevzame tudi metajezikovno vlogo. Drugi pomembni fran- coski povezovalci tega tipa so še puisque in car ter d'ailleurs. Posledični povezovalci, kot so na primer donc, alors, par conséquent, ainsi in aussi, zaznamujejo usmerjevalno dejanje in vzpostavljajo odnos med tem in podrejenim posegom, ki ima funkcijo argumenta (Roulet et al., 1985: 145). Med posledičnimi in argumentacijskimi povezovalci lahko potegnemo vzporednice, saj gre v obeh primerih za odnos vzrok-posledi- ca s to razliko, da argumentacijski povezovalci uvajajo vzrok, ki ima status argumenta, posledični pa posledico, ki ima status sklepa. Argument ima torej vedno status podrejenega govornega posega. Tretja podskupina argumentacijskih povezovalcev so protiargumen- tacijski povezovalci. Zanje je značilno, da uvajajo dopustno argumenta- cijsko gibanje d, ki je sestavljeno iz dveh delov c1 in c2 (Moeschler (1985: 133)). Prvi del c1 je predstavljen s ciljem argumentirati v prid zaključku r, ki je nujno impliciten. To je dopustni del, s katerim se naslovniku dopušča možnost, da so njegovi argumenti ustrezni. Drugi del c2 je predstavljen s ciljem argumentirati v prid zaključku ¬r. Del c2 ne postavlja pod vprašaj informacijske relevance c1, ampak postavlja pod vprašaj argumentacijsko 140 ŠOLSKO POLJE LETNIK XIX ŠTEVILKA 3/4 relevanco c1. Z drugimi besedami: ko izjavljalec uporabi c2, se mu ta zdi močnejši argument za sklepe, ki bi jih rad prikazal, kot c1. Tako je nujno, da iz c1 + c2 potegnemo zaključek ¬r. Glavna značilnost dopustnega diskurzivnega gibanja je, da predstavi ar- gumentacijsko kontradikcijo in jo v sami predstavitvi razreši in tako omogoči tvorbo diskurza d, ki je argumentacijsko koherenten in sam v sebi brez na- sprotij. Ta t. i. dopustna sekvenca v avtentičnih besedilih, tudi pisnih, že pred- stavlja argumentacijo v malem, kjer začnemo pri dejstvu, ki ga zavračamo, in gremo proti dejstvu, ki bi ga radi predstavili kot sklep, ta sklep pa lahko doda- tno utemeljimo z vzročno-posledičnimi ali s posledično-vzročnimi gibanji. Propozicija, govorni poseg ali govorno dejanje, ki je predstavljena v argu- mentaciji c2, je protiargumentacijska, kot se lahko vidi v primerih (10) in (11): (10) Že že, saj se zavedam, da s tem razbijam enotnost tečaja, samo nemogoče je imeti samo enomesečni tečaj. 4 (11) DA5: Mais néanmoins, moi je vois que même quand la loi est là, quand les médicaments sont là/ quand les consignes sont là, eh bien, elles sont pas efficaces, eh bien ça montre... (11') Vendarle vidim, da tudi če je tu zakon, ko so tu zdravila, ko so tu navodila, no/ne, niso učinkovita, ne, in to kaže ... (prevod) V obeh primerih gre za isto shemo: izjavljalec najprej izrazi strinjanje s sogovorcem, nato pa s protivnim povezovalcem ali brez njega, kar je razvidno v primeru (11), uvaja nove argumente, ki govorijo v prid naspro- tnemu sklepu in imajo hkrati status močnejšega argumenta. Segment c1 uvajajo naslednji francoski in slovenski povezovalci, ki so hkrati argumen- tacijski zaznamovalci oziroma zaznamovalci, ki predstavljajo strinjanje go- vorca E2 z diskurzom govorca E1: 1) certes, bon, bien oziroma že že, seveda, gotovo, 2) bien que, quoique, même si, quand bien même, même quand, ou ... que, quelque ... que, 3) oui, évidemment, bien sûr, tout à fait, d'accord. 141 FRANCOSKE TELEVIZIJSKE DEBATE – NAČINI USTNEGA ARGUMENTIRANJA V ... Segment c2 navadno uvajajo protivni povezovalci. V slovenščini so to pa, ali, toda, a, ampak, vendar, temveč, marveč, samo, le, v francoščini pa mais, quand même, tout de même, pourtant, néanmoins, cependant, toutefois, pour autant. Razmerje med zapisanim in govorjenim jezikom Raziskave govorjenega jezika Govorjeni jezik so v lingvistiki začeli raziskovati relativno pozno, nikakor pa ne pred 1950, letnico, ko so v lingvističnih raziskavah začeli uporablja- ti magnetofon (po M. Hallidayu (1985) in C. Blanche-Benveniste (1997)). Seveda so te raziskave potekale predvsem pri jezikih, ki niso imeli pisne kulture in s statusom etnografske zanimivosti. V sedemdesetih letih so se raziskave govorjenega jezika razmahnile v okviru didaktike pouka tujega jezika, kjer so na podlagi posnetkov do- ločali najpogostejše besede v angleščini (basic English) in po angleškem zgledu še v francoščini (le français fondamental). Za raziskave dialogov govorjenega jezika je bilo treba počakati do osemdesetih let prejšnjega stoletja, predvsem v anglosaškem svetu (Sin- clair and Coulthard (1975), Levinson (1983)). V frankofonem svetu so pre- cej zaostajali za njimi. Še najmanj v frankofoni Švici, kjer so v Ženevski šoli v okviru diskurzivnih študij in konverzacijske analize potekale raziskave argumentacije v govorjenem jeziku. Argumentacijski model so si Roulet (1985), Moeschler (1985) in sodelavci oblikovali po Ducrotovem zgledu in so ga vključili v diskurzivni model. Argumentacija v jeziku kot osnov- na sestavina vsakega govora ima pri Anscombru in Ducrotu (1983) status najpomembnejše sestavine govora. Šola argumentacije, ki temelji na argu- mentaciji v jeziku, je dala možnosti za razvoj pragmatičnih raziskav na po- dročju govorjenega jezika v tako imenovani »Ženevski šoli konverzacijske analize« (E. Roulet, J. Moeschler, A. Auchlin, v Roulet et al., 1985). 5 Po drugi strani pa so se z govorjenim diskurzom ukvarjale kognitivistično usmerjeni raziskovalci, kot so npr. Claire Blanche-Benveniste (1997) z razisko- valno skupino iz Aix-en-Provence ter Mary-Annick Morel in Laurent Danon-Bo- ileau (1998) iz Pariza, Univerza Pariz III- Sorbonne nouvelle. Ti so v raziskovanje vključili celostno podobo govorjenega jezika, od fonetičnih in fonoloških do morfosintaktičnih in pragmatičnih prvin, ter se ukvarjali tudi s primerjavo med govorjenim in zapisanim jezikom. Vendar se tudi oni niso mogli izogniti opi- som argumentacije, čeprav ti niso direktno predmet njihovega raziskovanja. 142 ŠOLSKO POLJE LETNIK XIX ŠTEVILKA 3/4 Teoretične osnove in metodološke zasnove Naša raziskava na eni strani vključuje analizo posnetih gradiv televizijskih debat – 8 ur gradiva (transkribirano), na drugi strani pa pisno gradivo iz časopisnih člankov (korpus 100 francoskih člankov iz zadnjih 5 let, prete- žno iz časopisov Le Monde in Libération) in transkripcij govorov franco- skih politikov na medmrežju in njihovih tolmačenj (M. Miljančič, 2008). Vključili smo še primerjavo s spontanim govorom, kot je predstavljena v knjigah M. A. Morel in L. Danon-Boileauja (1998) ter C. Blanche-Benveniste (1997), in na nekaterih mestih tudi primere slovenske argumentacije, kot so bili prikazani v transkripcijah pogajanj (Schlamberger Brezar, 1996). Po Ducrotovem in Anscombrovem modelu argumentacije v jeziku na eni strani in po modelu J. M. Adama na drugi bomo predstavili »tipične« ar- gumentacijske sekvence v časopisnem jeziku, potem pa še v bolj ali manj pripravljenem in nepripravljenem govoru ter jih primerjali med seboj. Posneti in transkribirani govori, ki smo jih preučevali z argumentacij- skega stališča, predstavljajo kultivirano stopnjo govorjenega jezika, in do- mnevamo, da bodo precej bolj podobni strukturam v pisnem jeziku kot spontana francoska konverzacija, ki jo npr. preiskujeta v svojih raziskavah M. A. Morel in C. Blanche-Benveniste, vendar vseeno manj dodelani kot moderni zapisani jezik, ki ga srečamo v časopisnih člankih. Predvideva- mo, da se bo v govoru tudi pokazalo, da imajo nekateri govori pisno pre- dlogo oziroma upoštevajo isto zasnovo kot pisna argumentacija. Argumentacija v analiziranih gradivih Najprej se bomo ustavili pri tipičnem argumentacijskem sosledju časopi- snega članka. Tu se bomo kot že prej oprli na definicijo J. M. Adama (1997), po kateri, kot smo že omenili na začetku, o argumentacijskem besedilu lah- ko govorimo takrat, ko izjavljalec govori z namenom, da bi naslovnika, ki se lahko pojavlja tudi v obliki širšega avditorija, seznanil z mnenji, ki jih ima o določeni temi, in si zagotovil naslovnikovo soglasje glede tez, ki jih izposta- vlja. Gre celo tako daleč, da govori o besedilnem prototipu argumentacijske sekvence ali sosledja (1997: 103–126), ki vsebuje eno ali več prototipskih struktur kot sledi. Argumentacijska sekvenca z etapami dopuščanje – sklep // trditev – opozicija se kaže v dveh različicah, bodisi kot dano → izpeljava → sklep ali sklep ← izpeljava ← dano. Prototip za prvo shemo je povezova- lec donc (in drugi posledični povezovalci) v sosledju p → donc→ q, prototip za drugo shemo pa povezovalec car (in drugi argumentacijski povezovalci) 143 FRANCOSKE TELEVIZIJSKE DEBATE – NAČINI USTNEGA ARGUMENTIRANJA V ... v sosledju p ← car ← q. Posledični ali argumentacijski povezovalec (kakor tudi drugi) je lahko tudi izpuščen, kar se nam kaže v časopisnih besedilih v naslednji obliki v primeru časopisnega besedila (12). (12) La décision fera grand bruit, mais elle n'aura que peu d'impact pour les agriculteurs français. Ceux qui se sont lancés dans la culture des OGM sont jusqu'ici très rares : sur 130 000 maïsiculteurs, seuls 2 000 sont passés à l'acte en 2007, parfois en faisant tout juste un test sur une parcelle (dano). Les surfaces cultivées augmentent certes for- tement, mais elles demeurent confidentielles : sur près de 3 millions d'hectares de maïs, 500 ha étaient plantés en OGM en 2005, 5 000 en 2006 et près de 22 000 ha en 2007 – soit 0,7 % du total. Pour mémoi- re, l'ensemble des cultures d'OGM dans le monde (maïs, coton, soja, colza…) s'étendaient sur 102 millions d'hectares en 2006. (Le Monde, 10.1 2008) (12') Odločitev bo dvignila prah, vendar ne bo imela veliko vpliva na fran- coske poljedelce. Le redki so začeli pridelovati gensko spremenjene rastline: od 130 000 pridelovalcev koruze jih je gensko spremenjeno leta 2007 pridelovalo 2000, nekateri le testno na eni parceli. Zasajene površine se gotovo povečujejo, vendar ostajajo zmerne: na skoraj 3 milijonih hektarjev koruze jih je bilo leta 2005 z gensko spremenje- nimi zasajenih 500 ha, leta 2006 5000 ha in leta 2007 22 000 ha, kar je 0,7 % skupne površine. Naj spomnimo: celotna svetovna površina, za- sajena z gensko spremenjenimi rastlinami, kot so koruza, bombaž, soja in oljna ogrščica, je v letu 2006 znašala 102 milijona hektarjev. (prevod) Argumentacija poteka v skladu z regresivno shemo sklep ← izpeljava ← dano na naslednji način: prvi argument je La décision fera grand bruit, sledi nasprotni argument mais elle n'aura que peu d'impact pour les agri- culteurs français – in utemeljitev tega sklepa: ceux qui se sont lancés dans la culture des OGM sont jusqu'ici très rares. Tudi drugi del poteka podobno. Začne se z dopustno sekvenco les surfaces cultivées augmentent certes fortement (že res, da površine, zasa- jene z OGM, močno naraščajo, ki ji sledi nasprotni argument mais elles demeurent confidentielles: (vendar ostajajo zmerne) in utemeljitev tega 144 ŠOLSKO POLJE LETNIK XIX ŠTEVILKA 3/4 sklepa: sur près de 3 millions d'hectares de maïs, 500 ha étaient plantés en OGM (na skoraj 3 milijonih hektarov koruze jih je bilo leta 2005 z gensko spremenjenimi zasajenih 500 ha, leta 2006 5000 ha in leta 2007 22 000 ha, kar je 0,7 % skupne površine), 0,7 % predstavlja argument za nizko pose- janost gensko spremenjenih organizmov. Na podlagi časopisnega članka lahko vidimo, da je vedno pri argu- mentiranju bistven ugovor, mais, ki uvaja nasprotni argument, ki vnaprej predvideva nasprotni sklep od tega, kar je dano na začetku. Kot tak se mais pokaže tudi v argumentacijskem kvadratu, ki je razložen spodaj: P ------------------ MAIS----------------------- Q ↓ ↓ sklep C sklep ne-C Povezovalec mais je tako eden od ključnih znakov protiargumentacije, ki opozarja, da bo govorec predstavil nasprotne argumente. Argumentacija vedno poteka v odnosu do naslovnika, naj bo ta umišljeni ali direktno prisoten. V časopisnih člankih je predvideni naslovnik virtualen, vendar vedno zajet v neko objektivno večino naslovnikov, ki berejo časopis do- ločene vrste (pri časopisu Le Monde je to levosredinsko občinstvo, pri časopisu Figaro gre npr. za desnosredinsko). V govoru pa je naslovnik direktno prisoten. Zanimivo je, da sta izpostavljena povezovalca certes in mais, vzročno- posledični odnos pa ni eksplicitno uveden s povezovalcem. Očitno se pi- scu zdi, da je to razmerje že brez povezovalca dovolj razvidno. Pomembno je, da argumentacija poteka v določenem semantičnem prostoru, ki mu Ducrot in Anscombre pravita topos – po Aristotelovem zgledu – kot sku- pno mesto, kjer se dobi argumente. Prisotnost toposa, ki je naslovnikom dostopen iz splošnega kulturnega konteksta, omogoča izpuščanje pove- zovalcev, kadar so razmerja jasna že na prvi pogled, kot je to utemeljeno v teoriji relevance (Sperber, Wilson, 1986, Moeschler et al., 1994). V korpusu časopisnih besedil (100 francoskih časopisnih člankov) smo našli take sekvence v približno tretjini člankov, običajno po dve na članek. Vsekakor so sheme, izdelane na podlagi pisnega diskurza, prila- gojene predvsem za tvorjenje pisnega diskurza – v nadaljevanju bomo videli, kako se obnašajo v govorjenem diskurzu. 145 FRANCOSKE TELEVIZIJSKE DEBATE – NAČINI USTNEGA ARGUMENTIRANJA V ... Argumentacija v govorjenih besedilih Zelo podobne argumentacijske sekvence, kot je bila zgoraj razložena ča- sopisna, vsebuje tudi govor poslanca v evropskem parlamentu (www. eu- roparl, transkripcija Miljančič, 2008): Gre za pripravljen govor, primeri govorjene argumentacije, ki zelo spominja na pisno argumentacijo, kjer lahko odkrijemo nasprotovanje, ki ga uvaja mais, vse, kar sledi, pa predstavlja utemeljevanje z argumentacij- skimi povezovalci puisque in parce que. (13) nous sommes devant un grand défi. Actuellement, tous nos concito- yens ont bien compris qu’il y avait un défi climatique, peu ont compris qu’il y avait un défi démocratique. Mais, lorsque nous avons dit cela, où se situe le problème démographique en Europe? Dans les villes, natu- rellement, puisque 80 % de la population est concentrée dans les vil- les. Quel est le problème qui est posé aujourd’hui, pour les citoyens qui habitent dans les villes et pour les maires, puisque d’autres collègues députés comme moi, sont aussi maire ou maire-adjoint de leur ville. Je prendrai deux séries d’exemples. Une série d’exemples économiques, d’une part. Car à partir du moment où la ville, soit parce qu’elle doit recevoir un nombre important d’habitants, soit, au contraire, com- me de certaines villes d’Allemagne de l’est, voit le départ de nombre- ux habitants. (...) Mais le défi n’est pas seulement économique, il est aussi humain parce que, dans ces quartiers-là, lorsque l’on voit des personnes frappées d’isolement, parce que l’ensemble du quartier vi- eillit, parce qu’il n’y a plus d’enfants qui jouent dans la rue et qui font leurs cris joyeux, il y a là un problème de relations humaines. Il y a des emplois, vous savez, qui sont complètement dépourvus. Nous ne trou- vons plus de plombier dans certaines petites villes. (Jean Marie Beaupuy) (13') … se soočamo s izzivom podnebnih sprememb, mnogi pa niso razume- li, da se soočamo z demografsko težavo. Kje pa tiči demografska težava v Evropi? V mestih, zato ker 80 pr- odstotkov prebivalcev živi v mestih, in težava, ki jo danes doživljajo ljudje, ki živijo v mestih (premor 2 s), predvsem pa tudi župani teh mest, tudi jast pa še drugi smo župani na- ših mist. Naj vam naj mest. Naj vam povem gospodarski argument za to. 146 ŠOLSKO POLJE LETNIK XIX ŠTEVILKA 3/4 (premor 3 s) Ko mora mesto sprejeti visoko veliko število prebivalcev, ali določena mesta v Vzhodni əə Nemčijo vidijo visoko število izseljeva- nja, imajo kar naenkrat zapuščena stanovanja ali zapuščene četrti ali pa nasprotno. Določena četrti u mojem mestu, ko jo moramo v določeni četrti popraviti pet milijonov za novo šolo, sedem milijonov za novo četrt in vse to morajo pokrivati iz proračunskih sredstev državljani. Vendar je izziv tudi razumljiv. V teh četrtih, kjer so ljudje izolirani, ko ta s- četrt se postara, ko na ulicah se ne igrajo več otroci, se doživi tudi človeški problem. Kar naenkrat ni več določenih poklicev. Ne najdemo v novem mestu je zelo težko najti ə vodoinštalaterja (besedilo, pretolmačeno v slovenščino) Za časopisna besedila značilna argumentacijska shema, ki smo jo pred- stavili pred tem primerom, se v govorjenem diskurzu deloma ohranja, predvsem kadar gre za vnaprej pripravljene govore v okoliščinah, ki so obvladljive. Tako podobne sekvence najdemo tudi v začetnih delih debat v debatni oddaji Polémiques (Schlamberger Brezar, 2000): (14) Je crois qu’effectivement aujourd’hui on est dans un système de po- litique agricole commune dont les aides favorisent cette surproducti- on, ce productionisme comme on dit. Or nos concitoyens, je crois que nous tous, nous attendons plutôt des produits de qualité et aussi avec la préservation des ressources et aussi avec l’emploi. Donc tout cela est lié et la politique agricole commune de 92 a eu toute sorte d’effets per- vers, dont cela et a aujourd’hui profondement réformé cette politique. (14') Menim, da smo danes v sistemu skupne kmetijske politike, kjer pomo- či pospešujejo preveliko produkcijo ali kakor ji pravijo »produkcioni- zem«.Vendar naši sodržavljani, in verjamem, da mi vsi, pričakujemo predvsem kakovostne izdelke z ohranjanjem dobrin in ohranjanjem zaposlitev. Torej je vse to povezano in skupna kmetijska politika iz leta 1992 je imela celo vrsto perverznih učinkov, med drugim tudi tega ... (prevod) Opozicijo uvaja povezovalec or, sledijo utemeljitve, ki jih uvaja donc, torej gre za tipično argumentacijsko sosledje, ki je enako kot pri časopisnem članku. Za nas je zanimivo predvsem to, da je ta del predstavljen na začet- 147 FRANCOSKE TELEVIZIJSKE DEBATE – NAČINI USTNEGA ARGUMENTIRANJA V ... ku debate, ko vsak od sodelujočih v okrogli mizi predstavlja svoja stališča in ima za to na razpolago dve minuti. Ta govorjena sekvenca, ki je le ena od tipičnih, kaže na izurjenost v argumentiranju govorca, ki je lastna Fran- cozom in jo pridobijo v letih izobraževanja, kakor tudi na dejstvo, da je bila predpripravljena. V izseku (15), ki predstavlja repliko na prejšnjo argumentiranje, argu- mentacijska struktura, kot smo jo predstavili v pisnih besedilih, deloma začenja razpadati: (15) EP: Question Jacob, je vais compléter ce que j’ai souhaité dire. Je vais aussi signaliser à Madame Aubert: des produits de qualité. Mais tous les agriculteurs ne souhaitent que ça de faire des produits de qualité. Mais les produits de qualité ont un coût. Et est-ce qu’on peut bien se poser la question si les consommateurs veulent bien payer ce coût. Or aujourd’hui nous nous apercevons que le pouvoir d’achat n’augmente que leur pouvoir d’achat ne leur permet pas... leur pouvoir d’achat ne leur permet pas de consommer cher. (15') Kar zadeva intervencijo gospod Jacoba, bi dopolnil, kar sem želel po- vedati. Na gospo Aubert se bom obrnil glede kakovostnih izdelkov. Pa saj si vsi kmetovalci prizadevajo predvsem za kakovostne izdelke. Vendar kakovostni izdelki stanejo. In si lahko zastavimo vprašanje, ali potrošniki želijo plačati to ceno. Danes ugotavljamo, da kupna moč ne raste, da kupna moč potrošnikom ne dovoli ... kupna moč jim ne dovoli, da bi kupovali drage izdelke. (prevod) Vidimo, da prvi mais ni tipičen argumentacijski mais, ampak gre pred- vsem za oporekanje govorcu in bi ga glede metajezikovne vloge lahko opredelili kot fatični mais, ki se nanaša na odnos do povedanega. Drugi mais je tipični povezovalec, ki uvaja argumentacijo. Dobimo tipični argu- mentacijski kvadrat, kjer prvi del (tous les agriculteurs souhaitent de faire des produits de qualité) pride v nasprotje z drugim delom (mais les pro- duits de qualité ont un coût), ter topos, na katerega se opira argumentacija – kar je dobro, je drago. Prvi mais, ki smo ga opredelili kot fatičnega, pa je bolj ali manj sinonim za jaz sem proti temu, kar trdite. 148 ŠOLSKO POLJE LETNIK XIX ŠTEVILKA 3/4 Nepripravljeni govorni posegi in argumentacijski kvadrat Ena od tipičnih argumentacijskih shem, ki se uporabljajo v govoru, je ar- gumentacijski kvadrat, ki temelji na protivnem povezovalcu mais (ali ka- kem drugem povezovalcu z isto vrednostjo). Združuje dve propoziciji, P in Q, ki uvajata dve trditvi, prva gre proti sklepu C, druga v smeri sklepa ne-C. Elementi so lahko implicitni ali eksplicitni. P ------------------ MAIS----------------------- Q ↓ ↓ sklep C sklep ne-C To vrsto sklepanja najdemo tako v pripravljenih kot v nepripravljenih go- vornih posegih in vedno temeljijo na določenih toposih, ki se razkrijejo v argumentaciji. V analiziranih besedilih smo našli več takih primerov, od blizu bom predstavili dva primera, (16) in (17). (16) On ne peut pas cautionner la violence, bien entendu, mais elle s’explique aujourd’hui, la preuve c’est que le ministre a reçu quand- même quelque part les gens qui ont manifesté de manière si violente. (16') Ne moremo odobravati nasilja, vendar (ampak) ga lahko razumemo, do- kaz je, da je minister vseeno sprejel ljudi, čeprav so nasilno demonstrirali. (prevod) Tudi v tem izseku prepoznamo tipično argumentacijsko sekvenco, ki bi jo lahko razlagali tako s T oulminovo shemo kot z argumentacijskim kvadratom: sami opoziciji la violence s'explique sledi utemeljitev (sicer brez povezoval- ca), to je sicer tudi eksplicitno podan sklep, ki sledi povezovalcu mais. Podobno je v primeru (17) spodaj: (17) PH: Non, moi j’ai reconduit mon contrat avec Festina mais aujourd’hui Richard va certainement mettre en terme sa carrière. (17') PH: Ne, jaz sem podaljšal svojo pogodbo s Festino, ampak Richard bo danes gotovo končal svojo kariero. (prevod) 149 FRANCOSKE TELEVIZIJSKE DEBATE – NAČINI USTNEGA ARGUMENTIRANJA V ... Tudi primer (17) bi lahko razlagali enako kot pisni primer argumentacije, vendar velik del sheme gradi na implicitnem: razlago je treba iskati v kon- tekstu. Gre za dopinško afero v kolesarskem športu: podaljšanje pogodbe s Festino pomeni nadaljevanje tekmovanja, konec kariere pa, da ni podaljšal pogodbe iz v sobesedilu oddaje predstavljenega vzroka, jemanja poživil. Tako gre sekvenca j'a reconduit mon contrat avec festina (podaljšal sem pogodbo s Festino) v prid sklepu C (še bom tekmoval), medtem ko sekven- co mais Richard va certainement mettre un terme à sa carrière (Richard bo gotovo končal kariero) razlagamo kot sklep ne-C, implicitni argument pa je, da Richard ni mogel podpisati pogodbe zaradi dopinške afere. Izsek (18) je nadaljnji korak v tem procesu, kjer so se duhovi razgreli do te mere, da se začne mais pojavljati na vsakem začetku nove sekvence. Na splošno lahko opažamo, da so povezovalci pogostejši v govorjeni kot zapisani argumentaciji. (18) JFC: qu’il n’a pas, qu’il n’avait jamais saisi de demandes de rendez-vous officiel, ce qui est vrai mais ce qui manifeste une réalité, vous le savez que ce n’est pas le ministre qui fixe le prix des choux-fleurs. Monsieur Jacob, grand libéral par ailleurs, est un nostalgique du contrôle des prix, mais pour l’instant le prix de ces produits se règle sur les marchés et pas au ministère d’agriculture. Peut-être ferez-vous une proposition... (18') JFC: ni … ni nikdar dobil prošnje za uradni sestanek, kar je res, kar vendar izraža realnost, pa saj veste, da minister ne določa cene cveta- či. Gospod Jacob, ki je sicer velik liberalec, je nostalgik kontrole cen, ampak trenutno se cene teh pridelkov urejajo na trgu in ne na mini- strstvu za kmetijstvo. Morda boste predlagali … (prevod) Pogostejša kot je raba protivnega povezovalca mais, več je nanj vezane im- plicitne vsebine, ki izraža nasprotovanje. Take primere lahko srečamo tudi v slovenščini – kot je razvidno iz primera (19), kjer gre za dialog mame in 3-letnega otroka, ki izraža nestrinjanje (arhivski podatek iz 1999). (19) M: Prosim, obuj copate! K: Ampak … 150 ŠOLSKO POLJE LETNIK XIX ŠTEVILKA 3/4 Vsa otrokova reakcija je skoncentritana v enem samem povezovalcu ampak, ki ga lahko interpretiramo kot protiargument za obuvanje copat. Argumentacija v dialogu ali polilogu Iz tipične dialoške diskurzivne pozicije, ki smo jo bolj ali manj implicitno upoštevali v prejšnjih delih, se selimo sedaj na poliloške izseke argumen- tacije, ki se pojavljajo. O tri in več –logu je prva spregovorila v svojih raziskavah C. Kerbrat- Orecchioni (1995) s poudarjanjem spoznanja, da sama konverzacija le redko poteka samo med dvema osebama. To se kaže tudi v naslednjem izseku iz debate, ki je vzet iz zaključ- nega dela debate, ko so se duhovi že razgreli. Ker je sodelujočih več kot le dva (ali trije), kar bi lahko poimenovali dialog ali trilog, bomo primer poimenovali polilog. V tem polilogu gre za izmenjavo mnenj – sledijo si argumentacijske sekvence, vendar niso podprte na ta način, kot predvi- deva Adamova shema, ampak govorci samo nizajo protiargumente, ki jih uvajajo z različnimi povezovalci, predvsem mais (primer (19): (19) MC: Pascal Hervé, Pascal Hervé, vous faites ça, vous, pas seulement l’altitude, mais aussi ... Pascal Hervé, Pascal Hervé, ali tudi vi to počnete, ne samo, da greste trenirat na višino, ampak tudi ... 6 PH: Mais non, on s’en remet à nos médecins, à un médecin de sport hein, et c’est peut-être ce jour-là ... Seveda ne, tu se posvetujemo s svojim zdravnikom, športnim zdravni- kom, morda je bilo takrat ... BK: Vous vous mettez à un médecin ou à un directeur sportif?↓ Se posvetujete z zdravnikom ali športnim direktorjem? X: Tout à fait. Točno to! PH: Un médecin c’est un médecin, hein. Zdravnik je zdravnik, ne? 151 FRANCOSKE TELEVIZIJSKE DEBATE – NAČINI USTNEGA ARGUMENTIRANJA V ... BK: Mais c’est ça qu’on a voulu arrêter. § 7 JFM: ce laboratoire.§ Ampak to smo hoteli ustaviti ... Ta laboratorij .../ Zgornji primer predstavlja argumentacijo, kjer razmerja med implicitnimi sklepi strukturirajo povezovalci: iz prevodov je razvidno, da ne gre za isti mais, ampak za polisemijo tega povezovalca, argumentacijsko vrednost imajo tudi vprašanja, ki so izrečena predvsem z željo po polemiziranju in ne z željo po informaciji. Mais v zadnji repliki uvaja primer metadiskurza – komentar izrekanja. Vendar pa ne izgublja svoje protivne vrednosti. V argumentacijskih replikah smo v analiziranem materialu zaznali še eno podkrepitev argumentacije, in sicer z modalnimi zaznamovalci. Ti so bili predvsem epistemični zaznamovalci je crois, effectivement, justement. Rabljeni so bili hkrati s povezovalci. Naša hipoteza, zakaj pride do tega, je naslednja: govorec v strahu, da povezovalci ne dajejo dovolj informacij o moči argumentov in sami argu- mentaciji, dodaja zaznamovalce za modalnost, ki zadevajo predvsem nje- govo zavezanost za to, da je izjava resnična (Schlamberger Brezar, 2000). Tako je tudi v primeru (20) spodaj: (20) VF: Je crois pas que ce soient des boucs émissaires, mais je crois que ce qu’il faut dire/ c’est que toutes ces affaires qui sont sorties un peu cet été/ nous prouvent une chose. explication C’est que le temps un petit peu des biologistes confinés à l’urinologie est terminé↓ est terminé, la lutte contre le dopage s’est fait une politique de la santé publique pour protéger la santé des sportifs. (20') Ne mislim, da so grešni kozli, vendar verjamem, da je treba povedati, da vse te afere, ki so se pojavile to poletje, dokazujejo eno: da je čas bi- ologov, omejenih na analizo urina, končan … končan, boj proti poživi- lom pa je postal zdravstvena politika, ki naj ščiti zdravje športnikov. (prevod) Ta isti postopek v govorjeni različici je, kadar pride do pomanjkljivosti v sami argumentacijski shemi, pogosto podkrepljen z modalnimi prislovi, 152 ŠOLSKO POLJE LETNIK XIX ŠTEVILKA 3/4 kot so évidemment, justement, ki argumentaciji dodajajo kredibilnost v obliki garancije govorca za očitnost, resničnost. Primeri iz govorjene argumentacije, ki smo jih navajali v pričujoči raz- pravi, so na eni strani prikaz, kako se vzdržuje ideja argumentacije iz pi- snega diskurza, ki jo francoski govorci pridobijo med izobraževanjem, na drugi strani pa kažejo na postopno razpadanje te iste sheme, ki jo skupaj držijo le še argumentacijski povezovalci. Sklep Lahko zaključimo, da argumentacija v pisnem in ustnem diskurzu upora- blja ista orodja. Francoski govorec v procesu izobraževanja asimilira she- me pisnega besedila, ki jih s pridom uporablja tudi v govoru. Argumentacijo določajo tudi različne govorne situacije: pri pripravlje- nih govorih iz Evropskega parlamenta nismo našli pomembnejših odsto- panj od pisnih shem. Odkloni v argumentaciji v govorjenem diskurzu v odnosu do pisnega so najmanjši pri vnaprej pripravljenih besedilih, ki jih govorci podajo na začetku debate, ali v okoliščinah, kjer se jim ni treba boriti za besedo. Za analizo debatnih oddaj pa je pomembno, kje v oddaji vzamemo izsek iz argumentacije. V oddaji Polémiques na primer na začet- ku potekajo predstavitve mnenj: argumentacija tam zelo spominja na pi- sno shemo. Kasneje, ko gre za izmenjave mnenj, so povezovalci pogosteje uporabljeni in nadomeščajo izdelano argumentacijsko shemo, to pa je mogoče iz dveh razlogov: ker s tem izraža voljo po argumentiranju in ker naslovnik to voljo razume kot tako, kar je razvidno iz njegove reakcije. Na splošno bi lahko zaključili, da v govoru prihaja do rabe manj iz- delane argumentacijske sheme. To se da logično pojasniti: časa za formu- lacijo je manj, zato si govorci pomagajo s povezovalci. Kot smo videli že v zgornjih primerih, dopustno-protivni povezovalci uvajajo natanko tiste sekvence, ki služijo nasprotovanju, posledično-vzročni povezovalci pa ti- ste, ki služijo naštevanju argumentov. Vedno se odločamo v odnosu do na- slovnika. Po eni strani v govoru zasledimo redundantnost glede na zapisa- no besedilo, kar se kaže v ponavljanju določenih struktur, po drugi strani pa so argumentacijske sheme okrnjene. Največji so odkloni v spontanem govorjenem jeziku, kjer je sam povezovalec mais/ampak garant za to, da so govorci želeli argumentirati. S statusa protiargumentacijskega povezo- valca se premakne proti statusu zaznamovalca strukturacije diskurza. V takih primerih so argumentacijske sheme izražene zgolj implicitno, pove- zovalec pa je tam, da nas naslovnik razume, da smo v resnici hoteli argu- 153 FRANCOSKE TELEVIZIJSKE DEBATE – NAČINI USTNEGA ARGUMENTIRANJA V ... mentirati. Nasploh v govorjeni argumentaciji zasledimo več povezovalcev kot v pisni, kar kaže na govorčevo željo po vzpostavljanju koherence. Analizirani primeri potrjujejo tako Adamovo tezo o argumentacijskih sekvencah v besedilu kakor tudi predpostavke Anscombra in Ducrota, da gre pri argumentacijskem dejanju za namerno dejanje, izrečeno z željo po argumentiranju. Tu se oddaljujemo od zaključkov M. A. Morel in L. Danon-Boileauja, da je mais predvsem vezalo (ligateur), ki uvaja sodelovalno načelo med dvema govorcema (1998: 118–119). Argumentacijski povezovalci so predvsem pri francoskih govorcih po- notranjeni do te mere, da pridobivajo pomen in štejejo kot zaznamovalci argumentacije – kot take jih tudi interpretiramo, čeprav sama struktura besedila ni nič več podobna pisni argumentacijski strukturi. Bistvo argumentacije, kot je razvidna iz analize govorjenega besedila, lahko strnemo v naslednjo misel, ki je vodilo Anscombrovih in Ducroto- vih predpostavk o argumentaciji v jeziku – argumentacijsko dejanje je po- membnejše od informacije, ki jo govorec posreduje. Volja do argumentaci- je je močnejša od argumentacijskih shem, ki argumentacijo posredujejo. Argumentacija se tako seli na področje odnosov, ki jih imajo izjavljalci do povedanega in do sogovorcev oziroma soizjavljalcev glede na soizre- kanjsko shemo: tu gre predvsem za primere, ko podlaga za argumentacijo v toposu ni dana in jo izjavljalec vzpostavlja s povezovalcem. Argumen- tacija temelji na osebnih mnenjih: na tej točki jo podprejo modalni zaz- namovalci. Dejanska argumentacija ne poteka na področju logične argu- mentacije; tega, kar je logično, ni treba argumentirati, saj je jasno razvidno in dokazovanje ni potrebno. Dejanska argumentacija v govorjenem dis- kurzu poteka na področju medsebojnega delovanja govorcev. Opombe [1] Francosko šolanje vključuje école maternelle, école primaire, collège (11 do 14 let) in lycée (15 do 18 let), nadaljuje pa se na univerzi ali visokih šolah (Grandes écoles); pri slednjih sta argumentacija in retorika kot praktični veščini del študijskega programa. [2] V originalu se glasi: »Un discours argumentatif vise à intervenir sur les opinions, attitudes ou comportements d'un interlocuteur. Par définition, la donnée argument vise à étayer ou à réfuter une proposition. On peut dire que ces notions de conclusion et de donnée (ou encore prémisses) renvoient l'une à l'autre.« 154 ŠOLSKO POLJE LETNIK XIX ŠTEVILKA 3/4 [3] Fr. acte intentionnel, conventionnel et institutionnel. [4] Iz korpusa pogajalskih dialogov Pogajanja o jezikovnem tečaju (Schlamberger Brezar, 1996). [5] V anglosaškem pristopu je pogostejši Toulminov model argumentacije, ki ga posebej ceni T. Van Dijk in sta ga v svoje raziskave vključila tudi glavna nizozemska raziskovalca na področju argumentacije H. van Emereen in R. Grootendorst, od raziskovalcev s fr. govorjenega območja pa J. M. Adam, ki upošteva spoznanja v svojem prototipu argumentacijske sekvence. [6] Zaradi boljše preglednosti prevod navajamo takoj za govornim posegom govorca. [7] Oznaka pomeni, da govorca govorita istočasno. Literatura Adam, J. M. (1990). Eléments de linguistique textuelle. Bruselj: Mardaga. Adam, J. M. (1997, 1. izdaja 1992). Les textes: types et prototypes. Pariz: Nathan. Anscombre, J. C. & al. (1995). Topoï et formes topiques. Pariz: Kimé. Anscombre, J. C. & Ducrot, O. (1983). L’Argumentation dans la langue. Bruselj: Mardaga. Apotheloz, D., Miéville, D. (1989). Matériaux pour une étude des relations argumentatives. V: Modèles du discours. Recherches actuelles en Suisse romande, ur. C. Rubattel. Bern: Peter Lang. Barthes, R. (1970). L'ancienne rhétorique. V: Communications 16. v prevodu R. Močnika (1990). Retorika starih. Ljubljana: Studia humanitatis. Blanche-Benveniste, C. (1997). Approches de la langue parlée en français. Pariz: Ophrys. Borel, M. J., J.-B. Grize, D. Miéville (1983). Essai de logique naturelle. Bern: Peter Lang. Borel, M. J. (1991). Notes sur le raisonnement et ses types. V: Etudes de Lettres 4-1991. Lausanne: Université de Lausanne. Ducrot, O. (1984). Le dire et le dit. Pariz: Minuit. Ducrot, O. (1989). Logique, structure, énonciation, Pariz: Minuit. Ducrot, O. (1995). Topoï et formes topiques . V: Anscombre, J. C. & al. (1995). Théorie des topoï, str. 85–100. Pariz: Kimé. Ducrot, O. et al., (1980). Les mots du discours. Pariz: Minuit. Halliday, M. A. K. (1985). An Introduction to Functional Grammar. London: Edward Arnold. Kerbrat-Orecchioni, C., Plantin, C. (Eds.). (1995). Le Trilogue. Lyon: PUL. Levinson, S. C. (1983). Pragmatics. Cambridge: Cambridge University Press. Milijančič, M. (2008). Analiza argumentacije pri simultanem tolmačenju iz slovenščine v francoščino, diplomsko delo (Mentorica Mojca Schlamberger Brezar), 86 str. Oddelek za prevajalstvo: Filozofska fakulteta. Moeschler, J. (1985). Argumentation et conversation. Pariz: Hâtier. Moeschler, J. (1998). Les connecteurs pragmatiques. V: Reboul, A.& Moeschler, J. 155 FRANCOSKE TELEVIZIJSKE DEBATE – NAČINI USTNEGA ARGUMENTIRANJA V ... Pragmatique du discours, 77–98. Pariz: Armand Collin. Moeschler et al. (1994). Language et pertinence. Nancy: PUN. Morel, M.A., Danon-Boileau, L. (1998). La grammaire de l'intonation: Exemple du français. Pariz-Gap: Ophrys. Plantin, C. (1990). Essai sur l'argumentation. Pariz: Kimé. Roulet, E. & al. (1985). L'Articulation du discours en français contemporain. Bern: Lang. Schlamberger Brezar, M. (1996). Zgradba pogajalske komunikacije. Magistrska naloga (Mentor Vladimir Pogačnik). Univerza v Ljubljani: Filozofska fakulteta. Schlamberger Brezar, M. (1999). Le rôle des topoï dans la négociation conversationelle. V: Linguistica XXIX, str.123–135. Schlamberger Brezar, M. (2000). Skladenjska in pragmatična analiza povezovalcev v francoskih utemeljevalnih besedilih. Doktorska disertacija (Mentor Vladimir Pogačnik). Univerza v Ljubljani: Filozofska fakulteta. Schlamberger Brezar, M. (2000). Les connecteurs en combinaison avec les marqueurs modaux : l'exemple du français et du slovène. V: Linguistica XV, 2, str. 273–282. Schlamberger Brezar, M. (2004). Le rôle des connecteurs dans le discours - essai d'une analyse comparée du français et du slovène. V: Bračič, S.(ur.), Čuden, D.(ur.), Podgoršek, S. (ur.), Pogačnik, V. (ur.). Linguistische Studien im Europäischen Jahr der Sprachen : Akten des 36. Linguistischen Kolloquiums in Ljubljana 2001 : proceedings of the 36th linguistic colloquium, Ljubljana 2001, (Linguistik international, Bd. 13), str. 549–556. Frankfurt am Main: P. Lang. Sinclair, J. in Coulthard, M. (1975). Towards on Analysis of Discurse: The English used by Teachers and Pupils. Oxford: Oxford University Press. Sperber, D. & Wilson, D. (1986). Relevance - Communication and cognition. Oxford: Basil Blackwell. Gradivo na svetovnem spletu http://www.cahiers-pedagogiques.com/article.php3?id_article=881, datum dostopanja 5. 5. 2008. www.philotozzi.com/articles/article68.htm, datum dostopanja 5. 5. 2008. http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/osnovnosolsko_izobrazevanje/ ucni_nacrti_osemletne_os/, datum dostopanja 5. 5. 2008. http://www .cahiers-pedagogiques.com/article.php3?id_article=881, datum dosto- panja 5. 5. 2008.