..S 0351-6407 W7nr^nnc^ Pentium 133 s—” L/ LJLkS že od 143.800 SFT?naprejl1 RAČUNALNIKI M^^T^b6o2 ^g? comnon USTNIK VESTNIK M,K VESTNIK VES VESTNI nik vi CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana RAČUNALNIKI M.Sobota, Slovenska 25, tel.: 27 094 TONIK VESTNIK NIK VESTNIK VES KEMIČNA ČISTILNICA MICKA MELINCI 3B, tel.: 42 554 ČISTIJO IN BARVAJO USNJENE PLAŠČE IN JOPE TER VSE DRUGE IZDELKE IZ USNJA. ČISTIJO: VSA OBLAČILA IZ VOLNE, VSE VRSTE OBLEK, KRZNENA IN DRUGA OBLAČILA. letno obročno odplačilo za vse nepremičnine DILL, d. o. o., tel: (069) 32 322 Metadon, vest države in oblasti ter vseh z dvojno moralo Kadar se odločiš za manjše zlo J Murska Sobota, 6. marca 1997, leto XUX, št. 10, ceaa 180 SIT VREME 6. marec, četrtek, 7. marec, petek, Stanka Tomaž 8. marec, sobota, 9. marec, nedelja, 10. marec, poned., Janez Frančiška Viktor Prevladovalo bo suho in razmeroma toplo vreme. 11. marec, torek, 12. marec, sreda, Rastko Doroteja Kar v breznu (marcu) zraste, april pobije | Vprašanje v televizijskem pogovorit, da srn , mjnjstrskem pre-I in zemlje, kot so jo okvalificirali v Mladim, je P namreč I bedniku povzročilo precej nejevolje. Ob provo a dregnil in zatrdil, da je LDS kljub vsemu pogo- i delavci in ki nima posebnih kapitalskih apel' o ■enoštevilčne I 'tora je ponovno omenil uspehe, ki sp bili dosc - Nacije naprej. 0 vrstit je prej I lo.da ne bi bilo nič narejenega, je res. v g onsnodarstve- I omenjeni tezi potrebno postaviti ob bok tezo ene. državni I ^kov, ki si zastavlja vprašanje, kakoiem nravi, ekstra I asb ali, če hočete, sanaciji izkazujejo dobick , ■ tudi v do- I Profite. Da se ne bomo vrteli samo v oddaljeni i s nhden »šprieer« logih čutimo rezultate uspehov, ki J' 1 , . stečajnega pre-hnuitete in se pokažejo na primeru raZP \amreč Drnovšek ^oženja in samopašnosti kapitalskih mogo • samov- ? hidi drugi oblastniki okrog njega bi mori ^no tranzi-secnos!i vsaj toliko samokritični. da bi pn-n • , & ^lastniki cVe moral nekdo pokriti. Pokrili pa sojotnjo 0 Priznajo ali ne, posamezni socialni sloji- delavska in del- Pretežno sta ta davek pokrili in ga še po notrebno ceno 0 kmečka populacija. Držalo bo, daje plačujejo v de lo- ^danje prikrite socialne enakosti plačan mJ ■ roduktivno-no intenzivnih panogah, ki so z evropsko pr ■ tehnološkimi 'uspele ostati na površju. Nekoliko drug imenuiejo nekateri, ^niki med razvitimi in nerazvitimi, kolji salW v pristali v pepelu. Glavni razloSverje^ kapiml-Jiliov: vmesnosti, ampak v veliki meri v zasitil’ ih p0. fjmeresov. V ponazoritev nam je cela vrsta stavk, U^° delavci priti do zaostalih plač. . plačevanje tr„„a,okitenje s pavjim perjem ni ravno ume. ’ iverzacij je ko-mn^S^esa davka in pokrivanje kapita s vprašanje, ali jJ a.doseKlo svoj vrh. Zato se opravičeno p ■ krmiie wiste 0 se nadaljeval lov za mišmi in se bodo s talorjev. Ja, pa ’'^kot seje slikovito izrazil eden od komentato j 1 >>sPricer« se bo začel segrevati. Usodni parlamentarni četrtek Ponižani in razžaljeni ali o otročjosti slovenske politične scene J. VOTEK dom tehnike - največja prodajalna z raznovrstnim tehničnim blagom v Pomurju. aparati, izdelki bele tehnike, svetila, elektroinštalacijski material, peči različnih vrst, toplovodni in vodovodni material, oprema za kopalnice, raznovrstno orodje, skratka vse, kar potrebujete, da vam olajša delo v stanovanju, in vse, kar vam popestri vaš prosti čas. Posebno Donndha- Pridite, pričakujejo vas: - velika izbira blaga različnih izdelovalcev - ugodne cene - ugodne možnosti nakupa - prijazni prodajalci Intervju Milan Kučan Šlo mi je za verodostojno vlado Slovenija v petih letih še ni zaživela povsem normalnega političnega življenja. Veliko idej piscev Nove revije je bilo vključenih v takratna partijska stališča. Slovenija živi v procesih tranzicije z nedokončano usmeritvijo v mednarodni prostor. Zdi se mi koristno, da ima Slovenija nestrankarskega predsednika Pomurske lekarne Zavod je Besede v slovo in za popotnico -poslovna uspešnost ob enotnosti Novi nadškof je dr. Franc Rode Apostolski nuncij v Republiki Sloveniji dr. Edmond Farhat je včeraj sporočil, daje papež Janez Pavel II. imenoval novega ljubljanskega nadškofa. To službo bo poslej opravljal dosedanji tajnik papeškega sveta za kulturo dr. France Rode. Prihanja na mesto dr. Alojzija Šuštarja, ki je dopolnil leta, do katerih je lahko bil po cerkvenih predpisih na čelu katoliške Cerkve v Sloveniji. Dr. Franc Rode seje rodil 23. septembra 1934. leta in je torej star 63 let. Njegov rojstni kraj je vasica Rodica pri Domžalah. Izobraževal se je v Judembergu, kjer je bil med vojno v taborišču, gimnazijo pa je obiskoval v Lienzu, prav tako v Avstriji. Življenjska pot ga je pripeljala tudi v Buenos Aires v Argentini, kjer je stopil v redovniški red lazaristov. Bogoslovne študije je končal v Parizu v Franciji, kjer je pred 34 leti začel duhovniško službo. Po nekaj letih se je vrnil v Slovenijo, leta 1981 pa prevzel službo v Vatikanu oziroma Rimu. Glede na to, da se je ime Franca Rodeta pojavljalo med nekaj kandidati za novega nadškofa in metropolita katoliške Cerkve v Sloveniji, imenovanje ni presenečenje. Š. S. 2 IZktualno doma vestnik, 6. marecj; Drago Kuhar Ženska naj bo praznik, ne dan žena Zakaj Slovenija ne bo sprejeta med (formalno) razvite Dan žena je eden tistih praznikov, ob katerem se nam poraja ničkoliko vprašanj, pa čeprav se bolj ali manj vsi strinjamo in celo zavedamo, da se vsaj enkrat letno resneje spomnimo vseh težav ter mnogih zapostavljanj in zatiranj, ki so jih morale preživeti in jih še mnogokje preživljajo ženske, saj je gotovo res, da njihovo življenje velikokrat ni bilo vredno človeka, kajti ženske so bile porinjene na skrajni rob človekovega bivanja. Včasih'celo povsem na dno, tako da površja sploh niso mogle zagledati, kaj šele, da bi ga videle, zakaj ni jim bilo dovoljeno aktivno in kreativno sobivanje z moškimi. Danes se je dejanskost globalno spremenila širom po svetu in tudi pri nas, a vseeno ne moremo biti zadovoljni s stanjem, v katerem še zmerom živijo ženske, saj se jih prepogosto gleda izpod čela ali pa se škili na njihovo ustvarjalnost, zakaj sposobnosti, ki jih ženske imajo ali po prirodi ali po priučenosti ali po znanju, niso zadovoljivo, pravično in pošteno vrednotene, saj je še vedno zelo globoko prepričanje, da »Hearing«, ki mu je bila v torek v Parizu prostovoljno izpostavljena deseterica slovenskih visokih uradnikov, je potekal v nekakšni tajnosti za slovensko javnost in ob nezainteresiranosti vseh drugih. Slovenska delegacija je namreč nekje ob Seini zagovarjala zgodovinske izsledke prvega poročila, ki so ga strokovnjaki Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) ob pomoči slovenskih strokovnjakov, predvsem z Ministrstva za zunanje zadeve, pripravili na temo stanja gospodarstva v Sloveniji. za določena področja in dela ženske preprosto niso primerne, pa čeprav je mogoče mimogrede ugotoviti, da bi bilo veliko drugače, če bi se ženske pustilo zraven, zakaj njihov ženskostni očutek in čut za odgovornost sta nekaj posebnega in samosvojega, ki bi življenje zagotovo dodatno in čelo na novo obarvala, če ne kar toliko prebarvala, da bi se človekov mozaik tuzemskega bivanja toliko estetiziral in izrazno eksistencializiral, da očiščenja in darežljivosti življenja ne bi več čutili kot skrivano skrivnost, ampak bi se izražala kot človekova poklicanost, ki preprosto zahteva, da se življenje jedri v klice, ne pa da se razseje kot kake pleve, ki živetje sramotijo, a tudi samemu preživetju ni dano zdravo dihanje, ampak zgolj sopenje za prazen nič. A vseeno se je na danfena treba vprašati o pomenu in smislu tega praznovanja, saj si ni mogoče zatisniti oči pred spoznanjem, da Je ta svetek potreben sprememb, če ne kar preimenovanja in drugačne določljivosti, kajti čutiti je globoko rjavost v njem samem, mogoče celo pretirani erotizem, zakaj zavedati se moramo, da je norost obhajati praznik, ki vsepovprek slavi ženskost, namesto da bi se vsi samospra-ševali po neupravičenosti vseh mogočih krivic, ki so se dogajale in se tu in tam še ženskam kot osebnostim, ki navsezadnje ljubijo in rodijo, vzgajajo in ustvarjajo, učijo in verujejo. Čemu ženski praznik, če pa nam je jasno, da se s svetkom ne more rešiti nič, ampak se je vsega mogoče lotiti samo z artikulacijo kreacije. Dan žena se danes čuti kot pretirana samoskrb, ki je nemalokrat samousmiljenje in zahtevanje neke določljive drugačnosti, ona pa lahko vzbuja le dvom, ne more pa odkrito razreševati življenjskih problemov, ki so res samo ženski. Dneva žena seveda ne smemo jemati kot privilegij žensk, ampak raje dajmo prazniku nov obraz, da se bomo vsi kot drugačni in enakopravni ljudje lahko gledali v zrcalu, ki nam skoraj vedno pokaže, kdo smo in kakšni hodimo po svetu. Dan žena vseeno praznujmo z rožo v roki, s poljubom na ustnicah, z izrečeno lepo besedo in s prepričanjem, da človeka vredno življenje ne bo le upanje ali črka na papirju, ampak tista lepota in resnica, brez katerih si ne zamišljajmo tuzemskega življenja. Simuliranje preteklosti Prav gotovo lahko to poročilo, ki naj bi bilo uradno predstavljeno nam in svetu, torej javnosti, enkrat v prihodnjih treh mesecih, res označimo za zgodovinsko, saj naj bi bila to prva celostna analiza slovenskega gospodarstva, ki bo prišla iz programov za urejanje teksta kake od mednarodnih organizacij, ki bo/je na ogled vsem, ki jih Slovenija zanima predvsem zaradi varnega množenja kapitala. Ob tem naj kot zanimivost dodamo, da zadnja tovrstna analiza OECD seže v obdobje 1989-90, ko je bila Slovenija vključena v poročilo o gospodarskem stanju v takratni Jugoslaviji.Simulirajmo torej torkovo preteklost - vsaj za nas običajne zemljane - in zabavno situacijo, kb je kot na zaključnem izpitu iz izbranih poglavij slovenskega narodnega gospodarstva sedel na eni strani omizja cvet slovenske makroekonomske scene na uradniški ravni, na drugi strani pa kot »leading spe-akerji« uradniki podobne ravni iz Francije in Češke ter predstavniki preostalih 29 držav članic. Tujci so potem Slovence preverjali v njihovem poznavanju domačega gospodarstva in politike, jim postavljali neprijetna vprašanja glede »za normalno državo nenormalno velike vloge centralne banke«, če parafraziramo prof. Marjana Senjurja v njegovem jesenskem intervjuju za Vestnik, ki da s svojo denarno politiko zasleduje preveč ciljev hkrati, ti so: stabilni tečaj, znižanje obrestnih mer in inflacija. Poglavjem o slovenski denarni politiki in bančnem sistemu je namreč v poročilu OECD namenjenega več kot polovica prostora in verjetno bo po zadnjem ukrepu Banke Slovenije na deviznem področju zaključnemu poročilu OECD dodan še kakšen odstavek več. Sicer pa to ni nič nenavadnega, kajti denarna politika običajno predstavlja glavni poudarek vseh »deželnih poročil« in bilo bi zlobno natolcevanje, da je za obseg teh poglavij v poročilu o Sloveniji kriva relativna zaprtost slovenskega finančnega prostora, iz katere sledi tudi mednarodno relativna šibkost našega bančnega sistema. Prav gotovo je bolj »socialno« naravnane avstrijske ali francoske predstavnike »izpitne komisije« zanimala tudi oblika socialnega partnerstva pri nas. Konkretno so imeli mogoče v mislih lanskoletni predvolilni enostranski odstop delodajalske strani od nekaterih postavk kolektivne pogodbe in mogoče tudi vlogo države v okviru socialnega sporazuma v Sloveniji, politiko plač in delovno produktivnost. Trg delovne sile predstavlja naključno izbrano področje v poročilu. Tukaj letijo kritike predvsem na za »mam stream« ekonomiste vprašljivo učinkovitost inštrumenta zajamčenih plač, nedejavnost zavodov za zaposlovanje ter iskanje razlogov za veliko število nezaposlenih v nadsek-torsko podpisani kolektivni pogodbi. ste, nujne za vsako kolikor toliko resno statistično analizo, se je prav gotovo dotaknilo še marsikaterega »delovnega« področja. Vseeno pa povejmo, da so se francoski, avstrijski in češki gospe in gospodje iz OECD-jeve »izpitne komisije« najverjetneje morali zelo truditi pri svojem iskanju napak v dosedanji slovenski »zgodbi o uspehu«. OE-CD-jeva ekonomska doktrina je namreč povezana z aktualnimi trendi neoklasične ekonomske teorije, kjer trg sam po sebi poskrbi za ureditev večine problemov v gospodarstvu. Takšna pa je tudi vsaj načelna doktrina gospodarske politike vseh naših dosedanjih vlad. Tako je bilo pričakovati, da bodo šli nasveti tujih strokovnjakov na področju denarne politike predvsem v smer priporočil o še večjem odpiranju in izpostavljanju slovenskega gospodarstva tuji konkurenci, na trgu delovne sile pa v smer še večjega opuščanja vloge države pri iskanju zaposlitve. Več zasebnega in manj državnega vpliva torej. Velika ekonomska zapoved, ki jo OECD tako rada širi med ekonomsko analiziranimi ljudstvi, je skrčena v basen o še večji učinkovitosti v ekonomiji in nekoliko manjši nuji po pravičnosti v družbi, katere nauk o povečani dinamičnosti v gospodarstvu in zmanjšanju števila brezposelnih v družbi pa se - vsaj v Evropi - noče in noče uresničiti. ... pacientka ostane na čakanju Napake in uspehe slovenske gospodarske politike naši strokovnjaki in strokovnjakinje sami zelo dobro poznajo, pa vseeno z veseljem hodijo na dodatno mednarodno »preverjanje znanja« v Pariz. Zakaj? Že pred časom je slovenska rh Zagreba piše vlada uradno zaprosila za sprejetje v klub gospodarsko razvitih držav. Uradnega odgovora še ni bilo, vse aktivnosti okrog priprave in izvedbe opisanega »deželnega poročila« pa slovenska stran jemlje kot odločilno stopnico na svoji poti v OECD. Vendar se postavlja vprašanje, ali to poročilo res lahko jemljemo kot odločilno za sprejem v to elitno združbo in kakšne so realne možnosti, da bo Slovenija že kmalu postala njena članica? Iz krogov blizu OECD je slišati, da je vloga poročila na slovenski strani vsekakor precenjena, v primeru namreč, da slovenska stran pričakuje, da sta poročilo in »hearing« ključnega pomena za sprejem. Avtor tega prispevka dvomi o sprejemu Slovenije v OECD še letos iz vsaj treh razlogov. Neposrednega krivca za vsakega od teh pa bi bilo nesmiselno iskati izključno na slovenski strani. Krovno povedano sta kriva mednarodne okoliščine in slab »taj-ming« pri pristopanju. Prvi od treh razlogov tiči v dejstvu, da se ZDA sprašujejo o (ne)učinkovitosti ne samo OZN in njenih podorganiza-cij, marveč večine mednarodnih organizacij, za katere plačujejo večji del članarine, iz katere se potem financira njihov obstoj. Ironija usode pri tem je, da v to skupino spada tudi OECD, mednarodna organizacija, ki svojim sedanjim in prihodnjim članicam predvsem priporoča ukrepe za povečanje gospodarske učinkovitosti. Posledica ameriških dvomov o smislu sedanjega načina delovanja te organizacije ter njihova zmanjšana pripravljenost za financiranje so OECD pripeljale v krizo »dokazovanja upravičenosti nadaljnjega delovanja«. Organizacija je s sprejetjem novih članic iz dežel v prehodu (Češke, Madžarske in Poljske) želela razširiti ter dokazati svoj vpliv in kompetentnost tudi na Vzhodu, s tem pa je pozabila, da so tržišča prihodnosti v pacifiškem, ne pa v »preduralskem« bazenu. Sprejem nezadostno gospodarsko razvitih novih članic iz nekdanjih sociali- stičnih dežel kakor tudi medrN terimi strokovnjaki z veliko®6-kritike pospremljenolansi®1 predstavljeno »deželno poročilo’-Rusko federacijo je še povečaj tike na račun prihodnosti M hkrati pa pospešilo, dajed^n cija sama začela pokati na'» koncih in krajih. Po mnenju®^ rih nacionalnih uradnikovih OECD tako naj ne bi imela J® od potencialnih članic z Vzih' alnih možnosti za sprejem tako go, dokler ne bo sprejeta tudi • sija. Na drugi stranipa’®^ sni ekonomski strokovnjaki.*1: delujejo z OECD, prepričanj tudi Rusija še dolgo ne bo f1’1 članica in da so sedaj na vrsti * . msko resnično potentne drih drugi strani zemeljske kri#' med njimi je Južna Koreja ’ razlog za nesprejetje Slh? OECD pa je dokaj banalen i"' naši gospodarski in P0®®^ moči in ga na tem mestu68 ravamo komentiratMD^JJ venske države in njenih za? j Po članstvu v mednarodnih’-. zacijah, kot so Nato ali Oj mednarodna »Zveza zal^J ribištvo, lokostrelstvoalD1.-- »vnipell ribištvo, lokostreisurv -znamk«, je na državni ravnir na z logično željo po »biti zraven«, širitvijo® zave v svetu ter z zmanjšaj tako imenovanega zika«, v skladu s katerijj potem dobi ugodnejša Posojila. Na čisto MsebJ’ gre seveda tudi za zagotM^ narodnih in potemtakem do „ nih služb zaslužnim, vcnd® j že tudi odsluženim domač® iz sfere javnega delovanja, ; Ko bo na naši strani K » pariški »hearing«, bod° ?jj-politični analitiki začel’1 vce za nastalo stanje, , OECD pa lahko povedovanje razprav na j nosti notranjih inštitut « sprememb, s katerim s«/ v prihodnosti spoprijeti^ -f„ tera mednarodna poldlC gospodarska tvorba- ,^1 Ena od tehje<€«i' Evropska zveza, ki n° p0F tako daljni prih°dn°.s napovedih - dosegla s nic. In potem naj se s nic.mpoicuo»< 2ain» šujemo, kdo se tu andRej . Nikoli ne reči nikoli dobre poznavalce razmer, so prepričan1’ j brez sodobnega Tita v podobi zvestega'0 A 1 njegovega kulta osebnosti ne morejo, a so j Politično življenje pri naših južnih ^2^119 leta 1222 potekalo v saboru, če pa ga nis° cati ali pa je deloval pod tujim vplivom, s°J ^i1 1 stanovske skupščine nastopile županije, K' stari hrvaški državi upravna območja J F -župana. Danes na Hrvaškem deluje 21 , njimi je po novem tudi mesto Zagreb, milijon ljudi ali petina vseh državljanov, ] kompromis med staro in Tudmanovo , zgornji dom sabora poimenovali po ( ta dom uradno nastopa v vlogi senata f Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota »Hearing« uspel... Radovedno brskanje po ekonomski zgodovini gospodarstva, kjer zaradi njegove mladosti niso na voljo niti zadostne časovne vr- Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I. trimesečje 1997 je 2.200,00 SIT, celoletna naročnina je 8.800,00 SIT, za pravne osebe in obrtnike 7.000,00 SIT polletno, za naročnike v tujini 100 DEM letno, izvod v kolportaži pa 180,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30,-1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Na začetku devetdesetih let je hrvaški narod razvil kolektivno iluzijo, da se bo naposled pod vodstvom dr. Franja Tudmana osvobodil izpod jarma bizantinskega Balkana, ali kot je natančneje v svojem znamentitem eseju Srednja Evropa zapisal Milan Kundera, da naj bi potegnili staro ločnico med bizantinsko in rimsko Evropo. Čeprav se je mogoče strinjati s Kundero, da Srednjo Evropo povezujejo skupni kulturni cilji oziroma šege in navade, seveda ni mogoče spregledati razlike med političnimi sistemi, ki pred padcem berlinskega zidu niso bile le rezultat volje velesil ali po Kunderi »plen« Sovjetske zveze. Če bi bilo res tako, potem z mladimi pokomunističnimi državami pri njihovem vstopanju v demokracijo vsekakor ne bi bilo toliko križev in težav, ki pri ozaveščenem delu določene nacije izzivajo resne pomisleke, ali se bo njihova mlada država lahko izkopala iz ponavljajočih se otroških bolezni. Pri tem pa Hrvaška ni nekakšna posebnost (»s slovensko demokracijo je nekaj hudo narobe«, pravi Drago Jančar), se pa njena posebna zgodba začenja v besedni pripadnosti Zahodu in srednji Evropi, ki pa se v resnici spreminja v iznakaženo socialno negativnost Titove Jugoslavije - tako po vnanjem blišču kot pod površjem, kjer je izginil tudi znameniti srednji sloj, ki ga je nedavna televizijska reportaža na HTV prikazala, kako v mraku tava po znameniti zagrebški tržnici Dolac in v smetnjakih išče zavržena živila, zlasti ovenelo zelenjavo. Upokojenci nikoli niso živeli tako bedno kot v Tudmanovi Hrvaški, profesorji, inženirji, znanstveniki, skratka razumniki so potisnjeni na rob javnega življenja, peščica novih bogatašev ima v rokah 90 odstotkov nacionalnega bogastva, med novopečenimi kapitalisti so tudi »geniji« z nekaj razredi osnovne šole. In kot je za javnost presenetljivo ugotovil prvi podpredsednik Tudmanove vlade prof. dr. Mate Babič, Hrvaška se celo bolj zadolžuje, kot seje pokojna Jugoslavija med letoma 1977 in 1981, ko so se jugoslovanski dolgovi približali 20 milijardam dolarjev. Po plenumu glavnega odbora HDZ, ki so ga v značilnem slogu in blišču pripravili zadnjo februarsko nedeljo v koncertni dvorani Lisinski v Zagrebu, je hrvaški izseljenec Zdravko Jelenovič v reškem Novem listu zapisal, da bi tudi v nekdanji Jugoslaviji težko našli primer takega čaščenja kulta osebnosti. Partijski predlog, da naj bi dr. Tudman na poletnih predsedniških volitvah vnovič kandidiral, če ga seveda zahrbtna bolezen ne bo strla, so hadezejevski partijci nagradili z 10-minutnim aplavzom. Tudi tisti, ki se imajo za nekdanjim zborom občin in hrvaškimi msv < tem, da bodo na bližnjih aprilskih vO22 jt/tt1^ ; županiji izvolili po tri poslance v županiji } - ra, nato pa bo hrvaški predsednik v sk 1° imenoval še pet svojih »senatorjev«. Er°me 1 sti v tem, da navzlic temu v dandanašnje1''! ([K 1 tu poteka dosti manj pomemben de! N'1 ni/iiOji * Ijenja, kot je nekoč. Za primer lahko ^pi^ ! letnico »krvavega sabora«, ko je Hrvaška ' N j I prevaro ogrskega kralja Sigismunda iZ811 ( danjega plemstva, da posebej ne 1 lejših točk iz bogate zgodovine hrvaškega r^jf^ c rizma. Pomembno je zlasti naslednje nj^.^ lo: ko ga Je kdo skušal zlorabiti, so v vloS stopile županije. < V primerjavi z županijsko oblastjo s ^ItiC i vaški bani, ki so hoteli vsiljevati svojo vu/ m® ■ na nižji instanci, pravi revčki, ker je opravljala vlogo nekakšnega agenta D" ^tK/ . kot je bila predstavljena v filmu Nikoli" Znamenitemu agentu je bila zaupana presegla moči kabinetov in parlament0 jjiP j ' mreč ne skopari s financami in material j -•------MU I mi raznih vrst. OitPJB Toda zaslepljenost - naj gre za Piraji narodno ali socialno - lahko samo ^'2^2 in prepojena s prekletstvom, je leta ban Ivan Mažuranič in dodal, da vsaKrsc" torej neomejena oblast enega človeka, kveko najslabše vrste, »kakšna se še ni soncem«. Kot da bi ban in pisatelj Mažu ofV se bo dobrih 100 let po njegovem nesna pgp» obrnilo drugače. PE^ ^tnik, 6. marec 1997 Hktualno okoli nas 3 Zakulisje Murine polomije na sejmu MODA FASHION Napaka da - škode ni!? Dolgoletni sodelavec Mure, oblikovalec Jani Bavčer, je Murino skritizirano niodno revijo uporabil za promocijo lastne agencije dopoldne so predstavljali spodnje perilo in športna oblačila, popoldne konfekcijo. Uspešni sta bili tudi kanadska in hrvaška modna revija. Kaj se je torej zgodilo z Muro, saj je vsa leta doslej blestela kot najboljša in najbolj zahtevna -tudi pri izbiri oblikovalcev? Zanimivo je, da o kakovosti konfekcije, torej o oblačilih iz Mure, nihče ne dvomi. Tudi najhujši kritiki pišejo o izbrani eleganci, estetiki, kakovosti materialov, občutljivih barvnih kombinacijah in enostavnih podrobnostih. Kritiko je doživela modna revija, ki jo je pripravila Mura - če smo natančni: v njenem imenu jo je pripravi- V drugi polovici februarja je bila prav 8otovP' ”J.,aciii Ljubljanskega tev v Ljubljani sejem MODA FASHION v bolj, ker so sejma. Letošnji sejem je bil pričakovan in spr udeleženci oziroma se končno zgladila nesoglasja med organiza de]ovalne industrije. Združenjem tekstilne, oblačilne in usnjars p .. kev posebna za-Organizirali so ga z veliko posluha za zelje r mmivost pa so bile modne revije. In prav modne revije oziroma ena od modnih revij je bila v minulih dneh povsem raztrgana, skritizirana in označena za največjo malomarnost - to je mod-na revija enega najmočnejših in največjih tekstilcev iz Slovenije, soboške tovarne oblačil Mura. V Primerjavi s prejšnjimi leti so ne prireditve v organizaciji Lju-TOskega sejma - tudi vsakodne-modne revije - letos v me-'Jih ocenjene zelo pozitivno. an)a Barašin (odgovorna za od-ose z javnostjo pri Ljubljan-s em sejmu) je povedala, da so e letos prav zares potrudili; mo-oo revije je dvakrat dnevno pri-avljal Rok Lasan s sodelavci je skrbel za priče-e’ Milan Gačanovič za maske), la izbrana agencija. In ta agencija : če bi se kaj takega zgodilo v Pa-je očitno zamočila in očrnila Mu- rižu, bi morebiti takšen nastop Motnerski OS drugič MU i ta drugič W moraliziranjem in spoštovanjem aU o »Oxygenu« označili kot nov slog, v podalpski Sloveniji pa je to pač lahko le malomarnost. G. Pevec ima za kritike v medijih svojo razlago: prepotencirano so jih kritizirali tisti mediji, katerim so odklonili sponzorstvo ali oglaševanje. Točno vedo, kdo in zakaj jih je kritiziral, imajo jih »v malem prstu«. Ali jim bo takšna negativna kritika povzročila kaj škode? G. Pevec je prepričan, da ne, kajti kritike so zapisane tako, daje dovolj razvidno, da gaje polomila agencija in ne Mura. Sicer pa se takšne »malenkosti« vedno pojavljajo, na trgu se vedno kaj dogaja, čeprav je res, da seje bolje učiti na napakah drugih kot na lastnih. Toda ta »težavica« je v primerjavi z drugimi prava malenkost, nam je še povedal g. Pe-' vec. Vsaka objava v medijih, dobra ali slaba, je reklama, bi lahko dodali mi. In zakaj torej oglas Janija Bavčerja oziroma agencije Arsenal v Delu (torek, 4.marca), v katerem v treh točkah sporoča, da ni avtor Murine modne revije, ne kreacije razstavnega prostora, da pa je avtor katalogov kolekcij? Preprosto: tudi g. Bavčer je izkoristil medijsko odmevnost »zgrešene« modne revije Murinih oblačil za svojo lastno reklamo. Vsi vedo, da je Bavčer naš oblikovalec, oziroma mislijo, da je še, zato je ta oglas naredil na svojo roko. Malce pa je verjetno tudi užaljen, so prepričani v Muri, ker so se zaradi tržne preusmeritve odločili za sodelovanje z več agencijami. BERNARDA B. PEČEK sPrei POrn nad °dlok - Župan proti S^^epa’ ki ga Je sam predlagal -sp^1 1 razPeti med moraliziranjem in kaj Podpisov - Kdo je komu Ijenja. Ko je namreč gospod na UE povprašal, ali sme preurediti halo v disko, so mu povedali, da ne. V dovoljenje pa zapisali, da ima lahko okrepčevalnico, kajti ta, glede na obrtno cono, tja tudi Glasovali proti Čeprav je gospod Indihar poudaril, da gre za vprašanje spoštovanja zakonov, so nekateri svetniki glasovali proti disku, ker so se zbali razbitih oken, drugi, ker so obrtniki in ne morejo nastopiti proti obrtnikom, tretji zato, ker je pieteta do mrtvih lahko dober izgovor. Pri mnenjih o drugih vprašanjih so dali pozitivno mnenje. "mi . “"SH iupan je občinskemu sve u P obstoječe proizvo i _ Mulcu v Veržeju dovolili r^s’ Filipiču v Ljuto®® Qr. aCU v (Memarcih gradnjo hladi m , Rajh Na e pozidali parkirišče "a ^^ Toda ah Uhko Ste P^Prh Makoterjevo gradnj a o pode\juje p° " finski svet res bolj ali manj morau najprej spr n V" ono dovoljenje ali pa bi vem • Sanje, ali je sklep_ plan? Seveda ostaja P postopek zdel vpr^^ ta e'a močnejši od odloka? Ker se j da os sprejm 0S O^rjevi, je P^J^ov izpustijo- * ’ Pn čemer se imena posameznih proti sklepa, ki Satn predlagal se P" 'jutomer-U bil: v katerem je nekoč kletna- raP Nenavadno ^»Uov' Pred'a8ate'jevo, torej ki je svetni-4°Voiijo a vendarle ne Moja: 'Ska’8ai so se Pr' niem S > pa še eno kra-sMni dlska v neP°" M Viar’z'n\ Pokopališča je za- _ °rei m vedel, kaj je po-kaj je pripravil ^Q'°kijo')Or Zava«tvo okolja in Kako se vesti v Ljutomeru Praksa iz preteklih let, nepozidane ljutomerske površine itd., kaže, da se v Ljutomeru pri gradnji ali pri upanju na to ali ono dovoljenje ne morete zanašati na to ali ono izjavo tega ali onega občinskega uradnika. Kajti vsak svojo naivnost drago plača. Ko se boste torej odločili za ta ali oni korak, najprej poiščite zakone in preberite, kaj je in kaj ni mogoče. Drugače bo tudi vam primanjkovalo oxyge-na (kisika). A. POTOČNIK Sv b moralo k^zii^jiib ■ d« la „ ^hvih ‘' SdJ veste. C^pS^di^S|e' hm bližin68 ede na >in a a P°kopa-st*: a Za diJ blstveno ko ni dovo- Martjanci Zaradi očitkov odstop predsednika Predsednik krajevne skupnosti Martjanci Ludvik Gomboc se je odločil, da bo odstopil z mesta predsednika zaradi očitkov nekaterih občanov. Bistveni vzrok so po Gombočevih besedah očitki, da naj bi se okoristil z denarjem, ki so ga v krajevni skupnosti dobili od prodaje parcele ob glavni cesti med Martjanci in Moravskimi Toplicami, ki jo je odkupil Petrol za gradnjo bencinske črpalke, avtopralnice in vulkanizerstva in v kateri naj bi se zaposlilo 14 ljudi. bilo potrebno veliko dogovarjanj in poti v Ljubljano. Preplastili so tudi ceste in uredili pločnike. Načrtujejo pa tudi obnovo vodovoda, pri čemer bi morali najti nov vir vode, saj je v trenutnem preveč nitratov in drugih škodljivih snovi, načrtujejo dograditev dvorane za šport, razširitev amblante in drugo. Zaradi tega je Gomboc ponudil odstop, tako da bo predsednik krajevne skupnosti le še do 15. marca, zahteval pa je tudi zbor občanov, na katerem bi se stvari razjasnile. Ob lanskih volitvah za predsednika krajevne skupnosti ga je podprlo kar 90 odstotkov krajanov, to pomeni, da mu krajani zaupajo. Povedal je, da ne želi posebej omenjati imena tistega oziroma tistih, ki ga obtožujejo, ne more pa tudi mirno prenašati takih očitkov. Očitajo mu tudi, daje bilo v dveh letih, odkar je na čelu krajevne skupnosti (odkar so Martjanci KS) in po treh letih predsednikovanja vaškemu odboru premalo narejenega za razvoj vasi in da je zaradi tega v naselju nered. Gomboc meni, da so to podtikanja brez dokazov, ki jih zavrača in pravi, da so dobili za zemljišče 5 milijonov tolarjev, kar ob slabši kakovosti zemljišča ni premalo, obči- na pa seje odpovedala tudi komunalnemu prispevku. Odklanja tudi trditev, da je bilo premalo narejenega. V teh letih so v vasi postavili športno dvorano ob nogometnem igrišču, v vaškem domu so napeljali centralno kurjavo, nadzidali so mrtvašnico in gradijo kanalizacijo, ki bo predvidoma junija predana namenu. Kanalizacija jih bo stala 176 milijonov tolarjev, pri čemer so uspeli polovico sredstev zagotoviti iz državne malhe, za to pa je J. Gabor ro. Ali pa drugi želijo, daje tako: konkurenti propagandne agencije in konkurenti Mure! Vse je do neke mere res! Ali je bila odločitev Mure, da je zavrnila sodelovanje dosedanjega oblikovalca Janija Bavčerja in za organizacijo modne revije izbrala skupino Hegediiš, napačna? Očitno niso vedeli, kaj »k-upujejo«, saj so bili ob podpisu dogovora prepričani, da agencija ustreza njihovim strogim zahtevam v vseh pogledih. O tem so jih vsaj prepričali z obljubami. Pa ni bilo tako: kršeno je bilo že osnovno pravilo o merah manekenov (tako ni čudno, da so imeli dvometrski menekeni prekratke hlače) in tudi na sploh je bila njihova pojava vredna zgražanja - po zapisih nekaterih -, saj se niso vedeli obnašati, imeli so pošvedrane čevlje, eden celo odprto zadrgo na hlačah, bili so vidno okajeni... V resnici menda sploh ni bilo tako strašno, nam je zagotovil Bojan Pevec, direktor razvoja v Muri (najbolj odgovorna za predstavitve g. Zrim in g. Cigiitova te dni nista bila dosegljiva). Sam je bil tam in lahko zatrdi, da vse skupaj ni bilo tako grozno, kot so napihnili nekateri mediji. Saj res: sodi. Res pa je tudi, da na Zahodu običajno najdete disko v obrtni coni. Toda bistvo problema je, da v tej industrijski coni po pro-storskoureditvenem planu disko ni predviden. To pa pomeni, da bi morali svetniki najprej spremeniti prostorskoureditveni plan, na podlagi katerega bi potem brez problemov odprli disko. Kdo je komu kaj namignil Po tistem, ko si je gospod postavil okrepčevalnico, naj bi mu nekdo iz pristojnih služb namignil. naj si ob njej zgradi še plesno dvorano. Vendar pa g. Stam-ničar, ki je prišel na dan s to fra-pantno informacijo, ni povedal, kdo je gospodu svetoval, naj kar tako, malo mimo predpisov, naredi nekaj, za kar je očitno nekdo bil prepričan, da bo »spravil skozi«. Vas vse to ne spominja na legaliziranje črne gradnje? Zmagovalci povolilnih napovedi Na volilno nedeljo zvečer sem po naključju srečal enega od ljudi, katerih delovno mesto je v zavidljivi bližini prejšnjega in sedanjega (pa tudi predprejšnjega) predsednika vlade. Seveda si nisva mogla kaj, da ne bi komentirala volilnega izida, ki je bil takrat že bolj ali manj jasen. Oba sva bila prepričana, da je koalicija med LDS, SLS in SKD daleč najverjetnejša možnost, ter začudena, da se to ni zdelo samoumevno tudi poročevalcem, ki so vsevprek poudarjali predvsem veliko negotovost o sestavi vlade. Kmalu zatem sem razloge za napoved takšne trojne koalicije razložil v Vestniku, enako napoved pa je v ljubljanskem Dnevniku zapisal tudi Prlek Vlado Miheljak. Tudi marsikdo drug je ugibal podobno, a vsi smo pri tem čutili čudno nelagodje, nekako v stilu prevzetne vedeževalke: mi vemo, kaj bi bilo za vse vpletene najbolje, vprašanje pa je, ali to vedo tudi oni sami. Nesmiselno bi se bilo zdaj hvaliti s tem, da smo prav zadeli vsaj Podobnikovo zvezo z Drnovškom, saj bi se kaj lahko zgodilo, da bi že pred mesecem - če bi uspela izvolitev leve vlade -morali pisati opravičila in pojasnila, zakaj smo se pri napovedih grdo zmotili. Vsekakor pa je celotna zgodba o političnem dogovarjanju zadnjih mesecev vredna natančnega premisleka. Tisti, ki smo napovedovali trojno koalicijo, smo ravnali kot pravi ekonomisti: razmislili smo o ciljih posameznih političnih igralcev, namesto njih preračunali stroške in koristi, ki bi jih imeli v različnih možnih koalicijah, in napovedali najboljši dosegljivi izid za tiste z največjo pogajalsko močjo (merjeno seveda predvsem s številom osvojenih poslanskih sedežev). Toda pri tem smo pozabili na mnoge stvari, ki jih danes vsaj bolj resni ekonomisti v svojih analizah pogajanja in političnih trgov morajo upoštevati, prav ti »pozabljeni dejavniki«'pa so bili razlog, da bi se stvari lahko iztekle tudi drugače. Morda najpomembnejše je, da noben dogovor s pogajanjem ni mogoč, če udeleženci svoje pogajalske moči ter interesov ne ocenjujejo vsaj približno enako. Dokler sta se vsaka stran zase hvalili, da imata obljubljenih več kot polovico parlamentarnih glasov, in sta bili prepričani, da lahko ob neuspehu pogajanj še vedno samostojno sestavita vlado, seveda ni bilo mogoče pričakovati kakršnega koli dogovora. Šele ko sta prva glasovalna neuspeha pokazala, da ena stran drugi ne more preprečiti izvolitve mandatarja, druga pa brez prve ne izvoliti vlade, je v njunih pričakovanjih prevladal realizem, kije omogočil dogovor. Pripomniti vetja, da takšno precenjevanje lastnih zmožnosti ni nujno posledica nespameti, ampak je lahko preprosto rezultat nepopolnih ali celo napačnih informacij. Če je res, kot se zadnje čase namiguje, da so nekateri politiki manjših strank vneto obljubljali podporo na obe strani hkrati, je bilo pridobivanje verodostojnih informacij o pogajalskih alternativah res težavno početje. Podoben problem za napovedovanje je tudi dejstvo, da lahko igralci svoje koristi in škode ob različnih alternativah ocenjujejo drugače od zunanjih opazovalcev. Tistim, ki smo napovedovali zvezo SLS z LDS brez sodelovanja neformalnega pomladnega vodje, se je zdelo, da bi SLS tako okrepila svojo podobo resne državotvorne stranke in bi se do naslednjih volitev tudi utrdila na položaju najpomembnejše pomladne stranke. Vodstvo SLS pa je ves čas poudarjalo, da izkušnje drugih strank kažejo, da je samostojna zveza z LDS nevaren politični avanturizem in da takšno prešuštvo vo-lilci neusmiljeno kaznujejo. Kolikor so bile takšne izjave iskrene, je torej očitno šlo za različno ocenjevanje vrednosti posameznih alternativ. Pogajanja, v katerih sodelujejo organizacije, so seveda vedno bolj zapletena od pogajanj neodvisnih posameznikov. Vsaka od sodelujočih strank je namreč v končni posledici odvisna od podpore in privrženosti svojih članov in volivcev. Obljub in napovedi, ki so ključne za pridobivanje podpore, zato ni mogoče brez škode na hitro spreminjati. Morda največja Podobnikova taktična napaka so bile zelo enostranske povolilne izjave, ki so brez vsake rezerve napovedovale pomladno vlado in skupen nastop vseh pomladnih strank. Po drugi strani pa je tudi res, da račun tistega, ki odloča o ravnanju kake organizacije, ni nujno enak računu organizacije kot celote. Tako recimo »objektivno najboljša« možnost za ljudsko stranko - oblikovanje vlade brez socialdemokratov - ni bila tudi najboljša možnost za njenega predsednika. Temu se je namreč ob vztrajanju v navezi s pomladnimi strankami brez LDS (oziroma z obrobno vlogo te stranke) nasmihalo mesto prvega ministra. Čisto na končuje potrebno dodati, da so povsem fizične sposobnosti preračunavanja različnih možnosti omejene in da tudi zaradi tega pogosto prihaja do napak. Posebej pogoste so pri računanju z negotovimi dogodki. Tako je Podobnik na začetku pogajanj izbiral med zelo dobro, a malo verjetno možnostjo (mandatarstvo, če bi pomladniki do konca preprečevali izvolitev Drnovškove vlade) in manj dobro, a laže dosegljivo možnostjo (utrjevanje ugleda sredinskega politika v Drnovškovi vladi, a brez mandatarstva). Nič nenavadnega ni, daje sprva stavil na večji, a manj verjetni dobitek. Morala zgodbe je, da tudi brez sklicevanja na neracionalnost, nespamet in napake pogajalcev lahko najdemo dovolj tehtnih razlogov, zakaj bi se vladna pogajanja lahko iztekla drugače od »objektivno najboljše« možnosti. Dlje kot trajajo pogajanja, več možnosti je, da udeleženci pridejo do za njih najboljšega dogovora, zato bi morale biti sedanje vladne stranke krepko hvaležne odkritim in skritim kršiteljem glasovalne discipline. Edini akter, katerega ravnanje se izmika racionalnim razlagam, je predsednik krščanskodemokra-tske stranke. Toda ekonomisti imamo odgovor tudi za takšne pojave: kdor se neprestano narobe odloča in nespametno, prej ali slej izpade iz tržnega tekmovanja z racionalnejšimi tekmeci. Politično podjetje, imenovano krščanskodemokratska stranka, se stečaju ali prevzemu s strani večjega podjetja zato lahko izogne le še s hitro zamenjavo neuspešnega strankinega menedžmenta. Janez Šušteršič Pokličite in poslali vam bomo brezplačni katalog! iu.03.-i4.uu. od iti. uri vvord r.u iiimimpipiim. 17.03.-21.03. ob 8 uri Word 7.0 nadaljevalni vsak delovnkmed 8.in 16.ura■ B2 d.o.o., podružnica M. Sobota, Slovenska ul.42, 837 160, fax: .37 161. 4 vestnik, 6. marec Turizem je »sinteza« Radovednost turistov nima meja, in ker so na voljo različna prevozna sredstva, je lahko prav vsak še tako majhen in odročen kraj zanimiv za turista, je med drugim povedal eden od predavateljev na četrkovem posvetu (27. februarja 1997) v vaško-gasilskem domu v Pristavi. Mnogokrat pa pri delovanju turističnih društev v nekem kraju sploh ni najpomembnejši turist, kakor je povedal eden od domačinov iz Pristave, ampak organizirajo prireditve, razstave in zabave predvsem zaradi sebe, zaradi druženja vaščanov in urejanja svojega domačega kraja. Delovanje Turističnega društva Pristava je vzorno; čeprav so ga ustanovili šele pred dobrimi tremi leti, so za lansko leto prejeli priznanje. Zato ni naključje, da je Pomurska turistična zveza tokratno izobraževanje pripravila prav v tem zanimivem kraju. Če bodo domačini znali ceniti svoj kraj, ga bodo lahko na pravi način predstavili in ponudili tudi drugim. In res je veliko stvari v posameznih krajih, kjer so ustanovili turistična društva (upajmo, da ne zgolj zaradi formalnosti), ki bi jih lahko ponudili kot atraktivne, turistične zanimivosti, pa najsi gre za naravne zanimivosti (veliki hrast, lipa ali kostanj, rastišče redkih rastlin, gnezdišče štorkelj itd.) ali objekte - vsaka vaška cerkvica, kapelica, znamenje ob cesti ali pred hišo je lahko zanimivo. Manjkajo nazoren pregled takšnih zanimivosti, seznam in primerna predstavitev, pa čeprav le na majhnem listu papirja. Predsednik Turistične zveze Slovenije g. Marjan Rožič, ki je govoril o vlogi turističnih društev pri razvoju in promociji turistične ponudbe v krajih, je poudaril pomembno vlogo društev. Naloga društev je v prvi vrsti izobraževalno-olepševalno-kulturna. Zaradi delovanja nekega društva se kraj hitreje ravija, urejajo se okolice hiš, javne poti, javni objekti, ljudje so bolj gostoljubni in prijazni, postavljajo se oznake, informativne table, izdajajo publikacije. Normalno je, da dobijo nekaj sredstev za delovanje iz občinskih proračunov, normalno je tudi, da jim pomaga turistično gospodarstvo v kraju, ki služi na račun turizma (gostilne, trgovine idr.), je povedal g. Rožič. Prav pa je tudi, da se znajo turistična društva sama primerno organizirati za izvajanje profitne dejavnosti - le tako bodo zaslužila nekaj denarja za še več aktivnosti in promoviranje kraja, organiziranje izletav, prireditev. Zakon o društvih jim omogoča, da v ta namen ustanovijo podjetje, zavod ali interesno združenje in si pridobijo koncesijo ali pooblastilo za opravljanje določene dejavnosti. Več o tem bodo izvedeli na nadaljnjih posvetih na temo podjetništva in koncesij v turizmu. Vsak večji kraj, ki je zanimiv za turiste ali leži ob pomembni prometnici, bi moral imeti turistično-informativno pisarno. To ne pomeni, da morajo občine v ta namen graditi nove stavbe, je povedal g. Franc Peterka, ampak je takšna pisarna oziroma prostor, kjer so na voljo osnovne informacije o kraju in okolici, spominki in drugo, lahko tudi v kmečki izbi turistične kmetije, gostilni, vaški osnovni šoli, prostoru, kjer so v kraju poslovalnice pošte, banke ali zavarovalnice. Prav gotovo ne bi bil problem dobiti v uporabo tudi kakšnega prostora v vaško-gasilskem domu. Prav turistične pisarne so lahko velik povezovalec vse dejavnosti v kraju: športne, gasilske, pevske, folklorne, mladinske, hortikulturne, izobraževalne idr. Kot vzor primernega organiziranja z namenom trženja je g. Peterka omenik TD Stara Gora. Ker je prekmursko-prleško območje kmetijsko, bi bila nadvse zanimiva tudi prodaja kmetijskih pridelkov na vaških turističnih tržnicah. Prav žalostno je, da ljudje, ki bivajo v zdraviliščih, pridejo na izlet v pokrajino ali le potujejo skozi naše kraje, nikjer ne morejo kupiti domačih jabolk, hrušk, češenj ali drugega sezonskega sadja, domačega zelja, kaše, čajev, skute, pogač, kruha, domačih izdelkov iz šibja, slame ali koruznega ličja. V resnici pa sploh ni nobenega problema pri organiziranju začasne ali stalne vaške tržnice, je povedala g. Majda Lindič. Občina mora najprej sprejeti ustrezen odlok o prodaji živil zunaj proizvodnih prostorov oziroma prilagoditi stare odloke novim občinam; konkretna dovoljenja potem izdata zdravstvena in veterinarska inšpekcija. Problem pa je po navadi v tem, da društva (še) niso organizirana za ukvarjanje s profitabilno dejavnostjo, težko pa je tudi najti človeka, ki bi bil zdravstveno pregledan in usposobljen za prodajo. Kakorkoli: slovenski predpisi so še vedno zelo togi. Vemo namreč, da v avstrijski Radgoni ni problem na glavnem trgu organizirati vsak teden t. i. kmečko tržnico. Glavno je iti naprej, kajti predpisi niso zato, da bi ustavili razvoj in voljo. BERNARDA B. PEČEK Telekom Slovenije PE MURSKA SOBOTA objavlja na podlagi sklepa generalnega direktorja o prodaji in odpisu osnovnih sredstev avtomehaničnih delavnic z dne 8. 1.1997 JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: zap. štev. šifra naziv leto nabave količina izklicna vred, v SIT 1. 75 STROBOSKOP ISKRA 1994 1 20.447,20 2 9316-23 STROJ BRUSILNI EL. 1990 1 13.162,40 3 3743 DELOVNA MIZA Z REŠETKAMI 1993 1 48.966,40 4 1971160 STROJ ZA MONTAŽO AVTOGUM 1994 1 256.824,00 5 31938 HIDRAVL. DVIG. BLITZ 1992 1 391.037,00 6 4729 VOZIČEK Z ORODJEM 1996 1 317.432,70 7 4731 VOZIČEK Z ORODJEM 1996 1 443.596,60 8 4730 VOZIČEK Z ORODJEM 1996 1 464.769,90 Javna dražba bo 13. 3. 1997 ob 9.00 v prostorih nekdanje avtodelavnice podjetja Telekom Slovenije, PE Murska Sobota, Bakovska ulica 27, Murska Sobota.Ogled rabljenih osnovnih sredstev bo 11.3. 1997 od 10.00 do 12.00 v istih prostorih, kjer bo dražba. Vse dodatne informacije v zvezi z zgoraj navedenimi osnovnimi sredstvi dobijo interesenti po tel. štev. 32 815, int.60, g. Štefan Bohnec. POGOJI: Varščino v višini 10 % od izklicne cene morajo ponudniki vplačati do 13. 3.1997 do 9.00. pri blagajni poslovne enote na naslovu Trg zmage 6, M. Sobota.Uspelemu ponudniku se varščina vračuna v kupnino, drugim pa se vrne brez obresti v 3 dneh po dnevu dražbe. Uspeli ponudnik, ki je zavezanec za plačilo prometnega davka, mora kupnino plačati v 8 dneh od dneva dražbe.Prevzem prodanega osnovnega sredstva se bo opravil šele ob predložitvi dokazila o plačilu računa.Če uspeli ponudnik ne bo plačal kupnine v določenem roku, izgubi pravico do vračila varščine, osnovna sredstva pa se prodajo drugim interesentom. Vsa osnovna sredstva bodo prodana po načelu videno - kupljeno, to pomeni, da se kasnejše reklamacije ne upoštevajo. Gidos Lendava Iz posmeha v nasmeh Nekateri so se mu takrat posmehovali, toda predsednik uprave v družbi Gidos Lendava Štefan Tratnjek je danes ponosen na ... »Ponos podjetja je, da smo edino gradbeno podjetje severovzhodne Slovenije, ki je končalo proces lastninske preobrazbe. To smo opravili primerno in brez trikov.« Rek nas uči, da kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje V Gidosu pa še niso pripravljeni na svoj zadnji najslajši nasmeh. »Iskreno moram povedati, da težko živimo, saj je takšno pač stanje v gradbeništvu, vendar smo primerno optimistični,« je povedal sogovornik Štefan Tratnjek. In kaj je zanj primerni optimizem? To, da imajo kaj delati vsaj za pol leta vnaprej in da ima kdo delati, saj se podjetje lahko ponaša z visoko strokovno in mlado kadrovsko sestavo. Fl-uktuacije zaposlenih skorajda ne poznajo, veliko pa stavijo tudi na kolegialne odnose v podjetju. Veliko se sučejo tudi okoli investitorjev in o predsedniku uprave Štefanu Tratnjeku se že širi glas, da če ga na ena vrata odpošljejo, na druga ponovno potrka. Vztrajnosti pri iskanju novih del vod- stvenikom Gidosa ne manjka. Tako že tretje leto delajo na morju, sedaj projekt v vrednosti 150 milijonov tolarjev, končujejo objekt Modernih interierov v Murski Soboti, dokončujejo adaptacijo Centra za socialno delo v Murski Soboti, začenjajo z dograditvijo in obnovo župnijskega doma v Murski Soboti, pogodbo imajo tudi za keramičarska in kamnoseška ter mizarska dela v višini 2 milijona mark pri kulturnem domu v Lendavi ter druga. Prek uveljavljenega murskosoboškega podjetnika, ki ve, kako se streže mednarodnim poslom, so opravljali dela tudi na tujem, v Bratislavi pa tudi v Nemčiji in na Madžarskem. Njihov trg je širok, in če so morali pred leti s trebuhom za kruhom, saj so domačo lokalno gradbeno sceno držali v rokah tisti s tradicijo, jim je prišlo to ob vse tršem, a nujnem pridobivanju poslov zunaj lokalnih meja zelo prav. Potem pa se še Pomurske lekarne Zavod je Besede v slovo in za popotnico -poslovna uspešnost ob enotnosti Mag. Milan Benkič, direktor Pomurskih lekarn, je v svojem zadnjem strokovnem poročilu za leto ’96 pred odhodom v pokoj zapisal: »Glede na to, da se moje dolgoletno direktorovanje v tem času dokončno izteka, in ker sem prepričan, da je kolektiv Pomurskih lekarn sposoben in željan tudi v prihodnje dosegati vsaj podobne ali še boljše rezultate (predvsem na strokovnem področju), si dovoljujem na koncu tega poročila nasloviti apel na vse tiste, ki boste ali bodo tako ali drugače s svojim delovanjem lahko prispevali k uspešnemu nadaljevanju dela javnega zavoda, da to storite v dobro občanov ...« In še: »Ob tem si dovolim izraziti vsem sodelavcem Pomurskih lekarn tudi napotilo: V enotnosti in sodelovanju je največja moč uspeha - potrudite se, da bo tako tudi v prihodnje.« Besede slovesa kajpak niso bile napisane kar tako ali zato, da se pove kaj spodbudnega, primerno zvenečega in vzhičenega, tudi ne na pamet ali zaradi načel, ampak razkrivajo dva stebra, ob katerih so Pomurske lekarne postale uspešen javni zavod. Prvi je dobro strokovno delo ob uspešnih poslovnih potezah in drugi enotnost. Prav z enotnostjo zaposlenih, ki niso pristali na to, da jih režejo s političnimi škarjami • glede na levi in desni breg Mure ali pozneje po občinskih mejah, so dosegli, da imajo končno dokument o priznanem »očetovstvu«, kot je dejal mag. Milan Benkič. Pomurske občine so se po petletnem dogovarjanju odločile za ustanoviteljstvo javnega zavoda Pomurske lekarne, za to se nista odločili le gornjepetro-vska in rogašovska občina. Občinsko »večočetovstvo«? Svet zavoda ima 23 članov, in od teh sojih 16 imenovale občine ustanoviteljice, šest pa jih je iz vrst zaposlenih ter eden kot predstavnik zavarovancev. En član ima en glas. Že v drugem členu odloka o ustanovitvi pa je zapisano: »S tem odlokom prenašajo ustanoviteljice izvrševanje ustanoviteljskih pravic do javnega zavoda Pomurskih lekarn, ki se nanašajo na imenovanje direktorja in sprejem statuta, na Občino Murska Sobota. Druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki niso opredeljene s tem odlokom, uredijo ustanoviteljice s pogodbo, ki jo v njihovem imenu sklenejo župani.« Odlok se na vroča tla delitve potrudijo, da naročeno delo opravijo »nesramno dobro«, da se jih investitorji ob naslednji gradnji prav radi spomnijo in da imajo novim zainteresiranim kaj pokazati. Tožb v zvezi z opravljenimi deli v Gidosu ne poznajo, o konkurenci, ki se močno trudi o njih razširiti slab glas, pa pravijo: Jože Hanc, direktor družbe: »Prav konkurenca je zdrava!« Štefan Tratnjek pa: »O konkurenci vse najboljše!« V Gidosu je 120 zaposlenih lani ustvarilo za nekaj več kot milijardo tolarjev prihodka, kar pomeni pozitivno poslovanje z manjšim dobičkom. Ob maksimalni obračunani amortizaciji so lani velik del namenili tudi za investicije. »Generalno gledano smo s poslovnimi rezultati zadovoljni, saj so v primerjavi z letom ’95 tako po obsegu kot rezultatih boljši,« je povedal direktor družbe Jože Hanc. Likvidnost sicer ni bila najboljša, toda obveznosti poravnavajo sproti. Prav tako lani niso imeli niti en dan blokiranega žiroračuna. »Še vedno je finančna nedisciplina, čeprav se izogibamo naročnikov del, ki opravljenega ne bi plačali. Problem pa so tudi roki, saj je država s svojo® . pri razpisih uvedla 60-dA plačilni rok brez avansa plus® set dni. ko delaš. To pa je» sto dni brez plačila,« je u?° .J direktor Jože Hanc. Dolga* zadolženost podjetja je ®al se pa zadolžujejo krat^ prav zaradi dolgih plači In kov. Pri posojilih in servisira LB Pomurska »Mislim, da smo še vedno P tje, kateremu banka lahko J je povedal sogovornik. Ni še čas za delitev dobička med las^ Kljub ugodnemu posl0*’: letu ’96 si lastniki še ne obetati visokih divi^Lnjčis stvo družbe bo namreč s predlagalo, da si dru2 varjenim dobičkom najP ( polni rezerve, preostane meni za investicije. j So pa plače zaposleni® vljene po kolektivni pog° sporazumih tudi druge P j dela. »Plače v gradben®1> visoke, toda pri nas so s -ne vodijo v socialne ne , pokomentiral vprašani, n J bo, daje v gradbeništvu^ jemkov zaposlenih m°S0 jtc pod drugimi nazivi, PaJ ■ Tratnjek odgovoril: »ya jj, zagotovim, da mimo Pa pri nas nismo dobili1,1 In po vsem povedanem J »Potrudili se bomo s 0 srednje velikim podjeb brez trikov in nečedni® jfjl lastništva zavoda med občine kajpak ne spušča, ampak načelno določa, da zavod upravlja premoženje, ki je v lasti občin, ustanoviteljic. Pomurske lekarne že imajo soglasje murskosoboške občine k statutu, zato bo kmalu objavljen razpis za direktorja. To najvišje vodstveno mesto v zavodu lahko zasede diplomirani farmacevt z delovnimi izkušnjami za dobo štirih let. Mag. Milana Benkiča je svet zavoda na njegovo željo že razrešil direktororavnja in za v. d. direktorja imenoval Ivana Zajca. Slednji ima tako tudi največ možnosti za imenovanje. Od dobrega k boljšemu »S poslovnim rezultatom smo zadovoljni, saj smo leto ’96 sklenili pozitivno in ustvarili dobiček,« je povedal v. d. direktor Pomurskih lekarn Ivan Zajc. Poudarki v poročilu pa so še naslednji: V Pomurskih lekarnah je bilo zaposlenih 74 delavcev, to je 4 odstotke manj kot v predhodnem letu. Povprečna vrednost recepta je bila 2 443 tolarjev, kar je za 23 odstotkov več kot leta ’95, čeprav se cene zdravil lani niso poviševale. Vzrok je verjetno v več izdanih kosih zdravil na en recept. V Pomurskih lekarnah so lani izdali zdravila, predpisana na 649 815 receptih, kar je za 19 odstotkov manj kot v letu ’95, povečala pa se je tako imenovana ročna pt° . Inih sredstev in zdrav cepta. atiien In predvsem sle prineslo tudi ustvarjen। saj, kot pravijo v vods skih lekarn, jim satn° javne službe, plačan^ stvene zavarovalnice. .p. tavljala niti PoZ*t’Tnrelctofi,t vanja. Pomočnik01 Pomurskih lekarnahJ i/ vič pa je o ustvari več kot 19-milijonske j3|:" rejenem dobičku P° jeIf vod pridobiva svoj Pr dvsem iz dveh vir°v< P z Zavodom za rovanje, nemajhen z neposredno Pr<4jeM nikom in drugim.P0^11 delež predstavlja že celotnih prihodkov pomemben vir dobic Da bi si z dobički plačilne kuverte, bi za dodatna izp'a ^1*'' prejemkov po zaklj° morali imeti sog^L A noviteljic. Zato ga dah pomočnika nili za bogatitev 0°^ štev. Je pa tudi osn teno nabavo zdraV1L|jK cije so lani v Pom°r ..^A namenili prek 25 milijonov za ‘nV^.yA rževanja. Tako li drugo lekarno v b1 ^0, na pomlad pa tudi nšovcih. ' Priznanja GZS Pavlinjekovi na vrhu 1 1.1 . • slovenskih proizvajal 1 Gospodarska zbornica Slovenije je konec februaU enajst priznanj najboljšim slovenskim gospodarstvenik00'^ velikih podjetij in petim podjetnikom iz manjših najpomembnejše skrbi strokovnost, kakovost ter vlaža™ ra Med enajstimi nagrajenci je tudi priznani PornU 0 nik Štefan Pavlinjek , ki je z raziskovalno-incv^^O stjo dosegel dobre poslovne rezultate in prodof1 lastno blagovno znamko Rota na tuji trg. Pa^i^6 znašel v skupini priznanih slovenskih gospodarstVu j sestavljajo: dr. Roman Glaser - Perutnina Ptuj, ^^3 - Unior-Atras Zreče, Borut Mokrovič - Terme L Polenc - Iskratel, Jože Stanič - Gorenje Velenje. - Luka Koper, Franc Gašper - Gašper, Janez V® p International, Miroslav Levar - Ergo-line in JaI* | J Elektroprogram Izlake. jggtnik, 6. marec 1997 ospodarstvo 5 Delnica Radenske na dan ... Zvestoba Radenski močnejša °d dražesti trgovanja AGCB z nekaj več _________-S prostoprenosljivimi delnicami Radenske z . rzj se bo začelo trgovanje na ljubljanski borzi v ko aciji . delnice ki torej lahko trgovalo z 2 084 925 delnicami z oznako A ( s» bile prenesene na državne sklade ter na Sklad za r , Prodal sedmini pooblaščenim investicijskim druz am bodo Anicami z oznako G ali delnicami iz javne prodaje, la , odstotki lastniki delnic to želeli, na borzi mogoče trgovati wlnic Radenske. Ker se je v Radenski januarja končal tudi notranji odkup, bodo tudi delnice z oznako C (6 odstotkov vseh delnic) po ureditvi formalnosti uvrščene na borzo, botačas pa bo mogoče te delnice Prodajati ali kupovati na prodajam mestu v Radenski. Z delni-osmi Radenske iz interne razdelitve z oznako B pa bo mogoče trgovati od 7. februarja 1998, to-dve leti po koncu lastninjenja. Ha videz manj, pa vendar na dogajanja na borzi ter na trgo-^nje z delnicami vplivajo tudi določene poslovne poteze, rezul-bti poslovanja in napovedi vodiva družbe in sploh pomemb-«ost dejavnosti, ki jo v družbi javljajo. Direktor za področje pomike in financ v Radenski w dlan upave Martin Sreš je od-k°vorii na naslednja vprašanja, dji: delničarji Radenske lahko tlakujejo izplačilo dividend? v Prospektu za javno prodajo emic smo zapisali projekcijo dobička ter delitev do-bn a 'n nas obvezuje, čeprav skupr°I'žno razde'’tev °Pravda bl^Vm'š'iamo 0 tem’ da b' do’ ott tazdelili takole: 30 odst-dividende in 70 odsto-r;et?ata«oj. Takšen bo najve-ske Podlog uprave Raden-imei- d'v naslednjih letih bi enako ali podobno politiko —va gostilna iz Bakovec je bila ^^sto omenjana gostilna v Nedelovi c gostilne znanih SlovenceV ------------------------- taktik k Z-a?nl‘ februarski dan, so v Bakovel,j^. Meršol, odgovorni gostilne znanih Slovencev. J Nedeto ter opera-^Vodi 'S’Joze Splichal, urednik nedelj. . an;e prvemu zmago- J Dejan Vodovnik so podehh pr« letnega ciklusa: Gostilni Rajh iz Bakovec. ^žinopriznanje za Pa tudi za celotni lUr'zem- V približno kot V rubr’ki sodelovalo h s° Dna'1?10 znan'b Slovencev, s°v, £nae tli čez dva tisoč gla-^^^^naipogosteje ome- delitve dobička, saj le vlaganje v razvoj dolgoročno zagotavlja konkurečno prednost podjetja. - Če bo predlog uprave glede delitve dobička sprejet, kaj to pomeni za delničarje, koliko torej dobijo za delnico? Letos bo dobička nekoliko manj kot lansko leto, kar je posledica slabega poletja. To pomeni, da bo dividende po delnici nekoliko manj kot lani, dokončne številke pa bomo lahko povedali, ko bo opravljena revizija. Za leto 1997 pa načrtujemo 10 odstotkov več dobička kot v lanskem letu. Načrti so sicer še v pripravah, vendar se glede dobička ne bodo veliko spremenili. Ker je dobiček Radenske posledica poslovanja posameznih družb Radenske, načrtujemo, da bi drugo leto vse družbe Radenske, razen Radenska Sistemi, poslovale pozitivno. Radenska Sistemi pa imajo izdelan dolgoročni sanacijski program. - Z vidika lastnikov je pomembno dosegati čimboljši poslovni rezultat in seveda ustvarjati dobiček: torej v primeru Radenske, da vse enote poslujejo pozitivno ali da se opusti nedonosna dejavnost. O strateških zadevah poslovanja odločajo lastniki, najprej nadzorni svet, ki nadzira poslo- sa gostilna znanih Slovencev njenih slovenskih gostiln je v petek, 28. feberuarja, prejelo posebno priznanje. Prvo mesto je zasedla Gostilna Rajh iz Bakovec, lastnik Ignac Rajh je poleg priznanja prejel tudi oljno sliko in kipec bika. Druge najpogosteje vanje, ter skupščina, ki sprejema strateške odločitve. Prizadevanja uprave pa so, da bi vse dejavnosti,'tudi podjetje, poslovale z dobičkom. Zato so v družbah, kjer so bili slabši poslovni rezultati, pripravili na predlog in zahtevo nadzornega sveta triletne sanacijske programe, po katerih lahko vse družbe v Radenski po- Po podatkih, ki jih imajo v Radenski, je do sedaj na sivem trgu delnic svojo delnico vnovčilo le nekaj več kot tisoč malih delničarjev od skupaj osemnajst tisoč. Iz strukture lastnikov v Radenski: mali delničarji 58 odstotkov, Pokojninski sklad 11,2 odstotka , Odškodninski sklad 10 odstotkov ter PIDI. slujejo pozitivno. - Kako uprava Radenske ocenjuje kotacijo delnic na borzi in katera so tista negativna gibanja na borzi, ki si jih v Radenski ne želite? S trgovanjem delnic Radenske na borzi se bo vzpostavil red. Po izkušnjah cena delnic lahko zaniha neodvisno od rezultatov poslovanja ali napovedi, ampak zaradi različnih posegov borznih posrednikov ali nekoga drugega. Mi smo prepričani, da bodo imele delnice Radenske stabilno ceno in tudi dolgoročno gledano je napoved poslovanja dobra. Gotovo smo zanimivi tudi za tuje investitorje,'po svoje si jih nekoliko tudi želimo, saj bi morda skupaj ustvarili drugačen pogled na poslovno politiko. Normalno pa je, da si nihče ne želi močnejšega ali večinskega lastnika. Po ocenah borznih posrednikov se, vsaj do sedaj, z delnicami Radenske ni trgovalo v večjem obsegu. Tisti, kije prisiljen prodati del nico, jo bo pač prodal, prepričani pa smo, da bo večina ostala zvesta Radenski zaradi rezultatov poslovanja ter napovedi poslovanja v prihodnje. - Torej se ni bati, da bi bila maja na borzi velika ponudba delnic in posledično tudi nižja cena, kar bi bilo v korist tistim, ki v delnici Radenske vidijo dvojno Komentar Gostilne in dobro ime Kaj so gostilne? Kakšna je značilna slovenska gostilna? Težko je zapisati natančne kriterije, kajti vsak ima predvsem svoje osebne kriterije in zahteve. Eni imajo radi stare gostilne in domačnost, drugi sodobne prostore z ogledali in medenino. Eni radi srečujejo domačine in se z njimi pogovorajajo, drugi so raje sami in veseli, če jih nihče ne prepozna in ne ogovori. Le eno je gotovo: tipične slovenske gostilne ni. Vsaka pokrajina ima svoje »najboljše« in najbolj »tipične« gostilne. Pravzaprav se značilnosti oblikujejo še na ožjem območju, kot je pokrajina. Morebiti bi jih lahko razdelili v gostilne na ravenskem, markovskem, obmurskem, goričkem ali dvojezičnem območju. Glede arhitekture jih ne moremo razporejati, čeprav je bila prav arhitektura v preteklosti najbolj očitna prepoznavnost: mogočna stavba v središču vasi ali ob prometni poti z velikim vhodom in prostorom za parkiranje je bila gostilna. Danes niso več na prvi pogled prepoznavne po arhitekturi, ampak so take ali drugačne zgradbe ovešene z osvetljenimi reklamnimi napisi -tako že na daleč vemo, da tam pri tistih vratih prodajajo to pijačo in one cigarete. Najbolj verodostojni razločevalni element domačih gostiln je lahko le kuhinja - prehrana. Kje ponujajo goričko šunko in gobovo juho? V goričkih gostilnah. Kje ocvrte murske ribe in krapce? V obmurskih gostilnah. Kje pereče in bograč? Na dvojezičnem območju. Kdor pozna zgodovino pokrajine in tukajšnjo kulinariko, ve, da je bila le-ta že od nekdaj nekaj posebnega, predvsem pa zdrava. vrednost - ne le premoženje, ki prinaša dividendo, ampak tudi lastništvo, prek katerega je mogoče vplivati na koriščenje naravnega bogastva. Težko je napovedati, kaj se bo dogajalo z delnicami na borzi. Vzponi in padci so normalni, to vidimo pri drugih delnicah na borzi. Lahko se zgodi, da bo cena pretirano padla in bo nekaj časa trajalo, da se spet stabilizira. Takrat običajno začno prodajati tisti, ki jih zajame panika, ter zaslužijo drugi, ki so padec povzročili. In ko se cena dvigne, si slednji ustvarjajo kapitalski dobiček. Da smo zanimivi kot polnilec mineralne vode in brezalkoholnih pijač pa je dejstvo in verjetno je tudi nekaj načrtovanj v tujini, da prek delnic pridejo do vpliva na poslovanje. Zaenkrat pretirane bojazni s strani Radenske ni, najbolj zanimiva pa bi bila seveda tista kombinacija, ko z lastniki prihajajo tudi tržišča. MAJDA HORVAT omenjane gostilne so Horvat -Lovenjak iz Polane, K Rotundi v Selu, Ančka iz Šenčurja pri Celju, Pri Lojzetu iz Dornberga, Gostilna Kirn iz Podpeči, Jazbec iz Tupelč, Kovač iz Tomačevega, Ribič iz Seča, Štorman iz Šempetra in Tilia iz Jarš. Rajhova gostilna in njihov jedilnik je bil za marsikaterega gosta presenečenje - kdor ne pozna prekmurščine in prekmurskih jedi, je nujno potreboval pomoč »strokovnjakov«, da jim je pojasnil, kaj so to ocverkove pogače, žujca s tikvinin oljon, grbanjova župa z idinsko kašo, pečena birka, v coti kujani knedlni, kisilakovi retaši. Rajhovi družini, podjetnemu Naciju, hčerki Martini in zetu Damirju, predvsem pa izvrstnima kuharicama stari mami Mariji in mami Marti iskreno čestitamo tudi v imenu redakcije Vestnika. Lahko si le želimo, da bi bilo čim več Rajhov, Lovenjakov in Grabarjev. BBP Foto: Nataša Juhnov Tako na levem kot desnem bregu reke Mure so kuhali ogromno juh - s smetano ali drugo zabelo -, zelje so znali pripravljati na milijon načinov, najsi bo sveže ali kislo; tudi repa je bila na jedilniku vse od jeseni do pozne pomladi; predvsem pa so bile tukaj doma žita in kaše, med njimi izstopa zadnje čase ponovno zelo cenjena ajdova kaša. Pa poskusite v kateri od gostilnil naročiti npr. solato z zelenjavo in ajdovo kašo? Čeprav so tako zelenjavo kot meso znali pripravljati na različne načine, lahko danes v gostilnah najbolj pogosto dobite le »domače koline«, meso iz Hinke in domače klobase. Da se razumemo: govorimo o hrani, ki je značilna za to pokrajino, s katero bi gostje spoznali del identitete te pokrajine. Trdim, da je minil čas neprimernega ocenjevanja gostiln po opremljenosti z ogledali in medenino, gostobesednosti gostitelja in naloženosti krožnikov. Za dobro gostilno z renomejem (fr,-renommee; sloves, ugled, dobro ime ali glas) je potrebno nekaj več kot poln krožnik. Ni namreč vseeno, če se neka gostilna razglaša za tipično prekmursko ali prleško, pa ne veš, od kod so živila, ki so na krožniku. V kmetijski pokrajini, kjer je ogromno domače zelenjave in kmetijskih pridelkov, predvsem krompirja, koruze in žita, bi morala biti gostilniška hrana še toliko bolj zares domača! Sramotno je, da dobiš v mnogih gostilnah na krožniku skuhano zamrznjeno nizozemsko zelenjavo, skandinavske ribe, uvoženo svinjsko meso iz Madžarske ali Poljske, ameriško koruzo itd. V prihodnje bo torej nadvse pomembno, da bodo gostilničarji znali tržiti »domače«. Za to, da bodo to lahko prodajali in reklamirali, pa bodo morali imeti ustrezna dokazila. Tudi to, da bodo upo; števali predpise in določila, bo njihov adut in prednost pred »levimi« gostilničarji, češ meni lahko zaupate, jaz ne lažem. Morebiti bi bilo prav, da bi zato tu in tam ocenjavalci povprašali tudi zdravstveno, veterinarsko, sanitarno, vinarsko in tržno inšpekcijo, kako je kdo »dostojen« naziva in priznanja?AH ima res vsa potrebna dokazila, da je meso, ki je rta krožniku, neoporečno? Mnoge domače koline, ki jih celo reklamirajo, so brez veterinarsko-sanitar-nih pregledov. Kdor bo kaj dal na svoje ime, na ime svoje gostilne, si takšnih nepravilnosti in goljufij ne bo smel privoščiti. Predvsem ne tisti, ki bodo želeli imeti naziv dobra gostilna. In še nekaj bo moralo biti pomembno: dobro ime gostilničarja ali gostilničarke kot človeka. Mu gre le za denar ali tudi za njegovo dobro ime in spoštovanje ljudi? Vsak grd odnos do gostov, špekuliranje in iskanje zakonskih lukenj se jim bo dolgoročno maščevalo. Že ptiči čivkajo, da je zadnja moda med gostilničarji -in to zelo znanimi -, da se prijavljajo na zavodu za zaposlovanje kot brezposelni in dobivajo za to nadomestilo. Gostilna posluje še naprej, tudi za točilno mizo še delajo, čeprav so jo morebiti prepisali na sina. Seveda je zaradi zakonske luknje to mogoče ... toda ljudje to vedo. Jih ni sram? Dvomim torej, da imamo v Pomurju veliko dobrih gostiln. Se manj takih, ki ne bi skrbele le za prenovo opreme in polne krožnike, ampak tudi za ohranjanje dobrega imena. BERNARDA B. PEČEK PREMZL TRADE IZ MARIBORA, VAM POD UGODNIMI POGOJI NUDI DOLOČENE UPE MIZARSKIH STROJEV: ~ ' ..... ^ntrvju vestnik, 6. marec Slo mi je za verodostojno vlado Slovenija v petih letih še zmeraj ni zaživela povsem normalnega političnega življenja. Veliko idej piscev v Novo revijo je bilo vključenih v takratna partijska stališča. Slovenija živi v procesih tranzicije z nedokončano usmeritvijo v mednarodni prostor Zdi se mi koristno, da ima Slovenija nestrankarskega predsednika. Predsednika Kučana se že nekaj časa postavlja v ospredje kot »botra« vseh političnih premikov na Slovenskem. O njegovem vplivu na slovensko politiko glede na pristojnosti, ki jih ima, in glede na neformalen vpliv in moč, od koga je odvisen vstop Slovenije v EZ in NATO, o reševanju problemov s Hrvaško, posebej meje na Hotizi, o Kučanovem klanu, vlogi civilne družbe, vlogi Nove revije in kritične javnosti v slovenski politiki in navsezadnje o poslanskih mandatih italijanske in madžarske narodnosti ter položaju naših manjšin v zamejstvu, posebej Slovencev radgonskem kotu, sva se s predsednikom pogovarjala Janez Votek ih Amna Potočnik. Ob prvi neizvolitvi vlade ste izrazili nezadovoljstvo, rekli pa ste tudi, da to ni tragedija. Ali vašo izjavo lahko razumemo v kontekstu neuspeha leve opcije ali nasploh mrtvega teka v tem povolilnem času? Mislil sem predvsem na zahtevnost problemov, pred katerimi je država. Vprašanja gospodarskega razvoja, socialnih napetosti, umeščanja Slovenije v evroatlantske integracije in urejanja odnosov s sosedi ne trpijo odloga. Objektivno vsak dan, ko ni vlade, po svoje otežuje in tudi odlaga rešitve. Kar se je dogajalo, sicer ni bila tragedija, saj še niso bili izčrpani vsi parlamentarni postopki, ki jih predvidevata ustava in zakon, in je neizvolitev vlade v prvem poskusu še zmeraj omogočala mandatarju, da poskusi znova, z enakim ali drugim predlogom. Tragedija (morda je to premočan izraz za izgubo časa in posledice) bi bila, če bi bili vsi ti postopki že izčrpani in bi bili soočeni z dejstvom, daje država pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami. kar bi seveda znova odlagalo reševanje problemov in bi teža problemov, ki so pred državo, dobivala drugačne razsežnosti. Kje je razlog, da ste pred imenovanjem predloga z« mandatarja, v nasprotju z letom 1992, opravili širok krog pogovorov? Volitve 1992. leta so z izidom nesporno povedale, da je mandatarja potrebno iskati v vrstah stranke, ki je dobila na volitvah prepričljivo večino. Lanske volitve so dale drugačen rezultat, posebej še potem, ko je že po volitvah prišlo do koalicije treh strank, ki same sebe imenujejo »pomladne«, in ko je bilo povsem jasno, da bo težko vzpostaviti mostove med blokoma, ki sta se oblikovala, čeprav je bilo veliko govora prav o mostovih. Formalna posvetovanja, ki me vežejo na mnenja poslanskih skupin, in tista neformalna s predsedniki strank in s krogom verodostojnih ljudi, ki imajo izkušnje s političnim življenjem, so bila namenjena iskanju možnosti, kako najti izhod, kako postaviti most. Teža problemov, s katerimi se srečuje Slovenija, zahteva verodostojno in sposobno vlado z zadostno podporo v parlamentu. Pa vendarle s podporo, ki ni prevelika, tako da se bo lahko oblikovala tudi dovolj trdna in močna opozicija, kar bo vlado sililo v stalen dialog in preverjanje stališč z opozicijo. Moja prizadevanja, da se poišče možnosti za oblikovanje takšne vlade, so ostala žal zaradi nepripravljenosti strank, da sežejo prek postavljenih zidov, neuspešna. Zato sem predlagal kandidata za predsednika vlade predvsem - ne pa izključno - po kriteriju, da poskusi sestaviti vlado stranka, ki je na volitvah dobila največ glasov. Moja želja je bila ves čas, da bi v povolilnih razmerah stranki z največjim številom glasov najprej poskusili ugotoviti, ali imata dovolj programsko skladnih ciljev, da zmoreta sestaviti vlado in se odločiti, da vanjo povabita še eno ali več strank. V prvi fazi je to bilo nerealno. Zgodilo pa se je zdaj, ko sta LOS in SLS dali prednost interesom države, kar v nestrpnih slovenskih političnih razmerah vsekakor zasluži priznanje kot politično pogumno dejanje. To je dosežek tako dr. Drnovška kot Marjana Podobnika. Čeprav se mi zdi, da to navsezadnje niti ni bilo tako zelo težko, kajti temeljne programske točke te ali vsake druge sedanje slovenske vlade so v bistvu zarisane s plebiscitno odločitvijo in osamosvojitvenimi dokumenti. Potrebno je končati procese notranjih reform in ve se, katere so pri tem ključne naloge. Povezane so predvsem z lastninjenjem, z razvijanjem notranje skladne socialno tržne države s pospešenim gospodarskim ražvojem in zagotavljanjem perspektive mladim ljudem, v mednarodnem življenju pa je to umeščanje Slovenije v EU in Nato in ureditev odnosov s sosedi. Torej, kakršna koli bi že vladna koalicija bila, mimo teh nalog ne bi mogla iti, razen če bi se seveda izneverila plebiscitnim usmeritvam. Mandata na volitvah pa za to ni dobila nobena stranka. Glede na analize nekaterih medijev naj bi odigrali ključno vlogo pri formiranju te koalicije in naj bi bili tudi v ozadju pri Puckovem prestopu. Kakšna odgovornost je vodila mene pri formalni dolžnosti predlagati kandidata za predsednika vlade, sem povedal. Ne skrivam, da mi je šlo za verodostojno vlado, ki bi imela zadostno podporo v parlamentu in bo sposobna rešiti težke naloge, pred katerimi je država. Omenjenih medijskih analiz, ki se vedno končajo z ugotovitvijo, da je v ozadju vsega, kar se zgodi v Sloveniji, predsednik države, pa ne bi komentiral. Že leta 1992 ste zagovarjali veliko koalicijo. Prej ste omenili prizadevanja, da bi dve najmočnejši stranki sestavili koalicijo. Ali je bilo vodilo predv sem politično ali pa vam je šlo tudi za vzpostavljanje ravnotežja liberalnemu konceptu, ki ga for-sira LDS? Če bi natančno prebrali vse, kar sem govoril ob mojih uradnih dejanjih, povezanih z volitvami v državni zbor, to je ob razpisu volitev, neposredno pred volitvami ter kasneje, ko sem začel formalne pogovore z vodji poslanskih skupin in neformalne posvete, bi brez posebnega truda lahko razbrali, da stojim za oceno, da Slovenija po petih letih svoje samostojnosti še zmeraj ni zaživela povsem normalnega političnega življenja. S tem je povezano tudi moje stališče, da Slovenija potrebuje široko sestavljeno vlado, v kateri so zastopane najvidnejše politične silnice slovenskega naroda, ki morajo prevzeti odgovornost za dokončanje osamosvojitvenega projekta. Takratna izjemna enotnost Slovencev pri opredelitvi za osnovne cilje plebiscita še vedno zavezuje vse ključne politične silnice. Ko bomo končali procese tranzicije oziroma glavnino teh procesov, ko bomo Sloveniji zagotovili umestitev v evroatlantske integracije in zagotovili njeno razpoznavnost v mednarodnem prostoru, bo država oziroma bodo državljani v njej živeli povsem normalno politično življenje. Takrat potrebe po koalicijah te vrste, po odgovornosti za uresničitev osamosvojitvenega projekta, ki je njeno vezno tkivo, ne bo več. Takrat bodo tudi-razlike med levo in desno opcijo vse manj pomembne, tako kot v vseh državah z dolgo tradicijo parlamentarne demokracije. Osnovna smer razvoja držav in družb je tam določena. Gre samo za različne poudarke ali pa za nekoliko drugače postavljene prioritete, ki so bliže idejni in politični usmeritvi ene ali druge stranke, ene ali druge koalicije. Mislim, da ima nova vlada dobre obete, če bo duh odgovornosti za interese države prevladoval tudi naprej in če bo temu občutku sledil tudi parlament, če bo torej tudi opozicija v parlamentu konstruktivna in se bo zavedala vezanosti na plebiscitni program in njegovo dokončanje. Potem bi najbrž lahko premišljali o tem, da zna biti to obdobje uspešno. Kar zadeva liberalizem ali pretirani liberalizem, se prava politična opredelitev kakšne stranke ali koalicije pokaže skozi njeno delo, skozi njene predloge parlamentu in prek parlamenta slovenski javnosti. Ne smemo pozabiti, da nekatere odločitve, ki so zdaj pred državo, zahtevajo dvotretjinsko večino v parlamentu, nekatere pa po svoji naravi celo potrditev z referendumom vseh državljanov te države. Abstraktne razprave o liberalizmu štejejo manj kot politična praksa. Glede na to, da se sestajate s tujimi državniki, me zanima, kako ti gledajo na povolitveno dogajanje v Sloveniji? Razumejo, da se stvar dolgo »vleče«. To je legitimno in legalno, čeprav ni dobro. Navsezadnje je imenovanje vlade v vseh državah občutljivo dejanje in malokje se uspejo o vladi hitro dogovoriti. Njihova zaskrbljenost je povezana z vprašanjem, ali Slovenija v tem času ne izgublja kondicije in položaja, ki ga je že imela, recimo pri približevanju EU in paktu Nato. Nekatere odločitve, kot je na primer ratifikacija pridružitvenega sporazuma z EU, namreč čakajo in ni logično, da bi ta sporazum ratificirale članice EU prej, kot bo naš parlament sprejel dokončno odločitev ne samo o pridružitvenem statusu Slovenije, temveč tudi o njenem polnopravnem članstvu. Evropski parlament je medtem sporazum sicer že ratificiral, enako pa sta storila tudi parlamenta Finske in Danske. Slovenija na balkanskih tirih Kakšen je odnos Slovenije do ameriške pobude o naši priključitvi balkanski gospodarski zvezi? Zaenkrat uradne razprave v Sloveniji o tem še ni bilo, saj tega vprašanja brez vladne odločitve ni mogoče postaviti na dnevni red, vlade pa, razen v tehničnem smislu, v tem prehodnem obdobju nismo imeli. Kolikor sam poznam pobudo, je za zdaj premalo artikulirana za sodbo, ali je lahko uspešna na območju, ki gaje do nedavnega pretresala vojna in ki še zmeraj živi na robu vojne. Najbrž je nemogoče kar čez noč merjenje vojaške moči zamenjati z vzpostavljanjem gospodarskih stikov, čeprav je to ena od poti za pomiritev tega območja, in za to gre. Gre za poskus normalizacije življenja z vzpostavljanjem gospodarskih vezi in omogočanjem normalnih gospodarskih, prometnih in drugih tokov iz zahodne in srednje Evrope prek jugovzhodne Evrope naprej na Bližnji vzhod. Gre predvsem za sode- lovanje pri projektih in mislim, da je za Slovenijo in za vse druge države smiselen pogovor o posameznih projektih, ki se rojevajo v okviru te pobude. Pri projektih, ki so za Slovenijo lahko zanimivi - gre zlasti za prometne in energijske povezave -, bi bilo smotrno sodelovati; tam kjer ni gospodarskega interesa, najbrž tudi ni nobenega razloga, da bi Slovenija v tej vendarle regionalni sicer neformalni grupaciji ali združbi sodelovala. V podobnem položaju in na enak način razmišlja tudi Madžarska. Kakorkoli že, najprej je potrebno imeti dovolj elementov in videti, ali so dane potrebne predpostavke za normalizacijo življenja na Balkanu, ugotoviti svoje interese in počakati na presojo in odločitev vlade. Potrebno pa je upoštevati, da je to ameriška pobuda in jo je kot tako potrebno razumeti. Američani so neposredno, tudi s svojimi vojaki in njihovimi življenji, vpleteni v ta konflikt. Za mir v BiH skrbi precej ameriških vojakov, kar je ameriški javnosti nedvomno težko opravičevati. Zato je razumljivo, da želijo ZDA svojo vojaško oziroma človeško vpletenost pri reševanju krize zamenjati z vzpostavljanjem in usmerjanjem gospodarskega življenja na tem območju. Kakšne so dejanske možnosti Slovenije za vstop v Nato oziroma kam vi postavljate Nato kot vrhovni poveljnik slovenskih obrambnih sil? To o vrhovnem poveljniku obrambnih sil bi pustil ob strani, saj je to z ustavo omenjeno pristojnost državnega predsednika Zakon o obrambi spremenil v formalnost. Objektivneje interes Slovenije za polnopravno članstvo v Natu velik. Ne samo v iskanju svojega položaja v novonastajajoči obrambni strategiji Evrope. Nato izgublja funkcijo zgolj vojaškega bloka, kije bil protiutež drugemu vojaškemu bloku na vzhodu Evrope. To ni več grozeča pest, ampak vse bolj roka sodelovanja. To pa v središče problema postavlja vprašanje ureditve prihodnjih odnosov med Rusijo in paktom Nato. Šlo bo torej za strateške politične odločitve, na katere Slovenija nima velikega vpliva. Tisto, na kar pa vsekakor ima vpliv in za kar je odgovorna, je izpolnitev pogojev, ki so za članstvo v Natu potrebni. Civilne pogoje Slovenija nedvomno izpolnjuje, čeprav je nekoliko podrobneje potrebno pregledati urejenost razmerij med civilno državo in vojaškim kompleksom v naši zakonodaji in v praksi. Odgovoriti pa je potrebno na vprašanje, koliko izpolnjuje vojaške pogoje sodelovanja v zvezi Nato. Gotovo je, da članstvo v Natu ne pomeni samo zavarovanja suverenosti Slovenije z mednarodnim pravnim aktom, ki ga daje včlanitev v to obrambno in varnostno organizacijo, ampak pomeni tudi zavarovanje normalnega demokratičnega razvoja slovenske države. Prepričan sem, da v premisleku o prihodnjih razmerjih v Evropi za ta strateški cilj nimamo alternative. Zato je potrebno storiti vse, da bi bila Slovenija sprejeta v polnopravno članstvo v Natu po možnosti že v prvem krogu. Ima Slovenija glede priključevanja EU alternativo in kako v tem kontekstu razumete spremembo 68. člena ustave? Mislim, da Slovenija nima alternative niti glede EU niti Nata. Na mestu je sicer tudi določen evro-skepticizem, ki se kaže tako kot v vseh državah, ki so že znotraj unije in kjer je celo večji kot v državah, ki so najavile svojo kandidaturo za članstvo v tej veliki evropski integraciji. Pri tem je potrebno povedati, da slovenski evroskeptiki nekako pr ibližno vedo, kakšne so negativne stvari, članstvom v EU, ne povedo pa, kaj bo s če bo ostala zunaj teh integracij. Odgovn( mogoč le ob razumevanju sedanjih in ph procesov v Evropi. To pa so že strateška sijanja, ki jih je za zdaj v Sloveniji nasploh Kar zadeva spremembo ustave, 68. 316 potrebno povedati, da če želimo biti država, moramo imeti tudi zakonodaj0 imajo kot jo sodobne države. No, nihče nas ce ne sili, da začnemo po spremembi ust zemljo prodajati tujcem. To je stvar Pat3 ^1 Ne glede na to pa mislim, da imajo Pra pravijo, daje potrebno pripraviti zaščitno dajo, s katero bomo nadzorovali in samo prodajo slovenske zemlje tujce®' sploh promet z nepremičninami, z d°’ kjer so območja naravnih ali krajinskih Pa območja posebne kulturne ali politično ske vrednosti za Slovence pa tudi mejna jsfl To so izjeme, ki jih poznajo vse države šno veljavnega pravnega principa o ned' vjcF ciji tujih državljanov glede lastninske P1 j# nepremičnin. Prizadetost razprave o tern je povsem razumljiva, saj je vezanost S'°\^ zemljo kot enega simbolov slovenstva sk n vino utemeljena. Toliko večja je odg°v predlaganje ustreznih rešitev. Slovenski mednarodni odnosi, predvsem * Af so problematični. Niso aktualni sani« v . zalivu, ampak za nas predvsem na j Mislim, daje kar nekaj razlogov, data( s Hrvaško stojijo na mrtvi točki, sp<>^ dpis pripravljenih nekaj zelo pomembni r/ mov, kot je npr. sporazum o premoženj5 n rjih, vprašanje nuklearke in še nekatet' in najpomembnejši je ta, daje Hrvašk3‘p. vpletena, ne bom rekel ravno v vojno, a rešena konfliktna vprašanja na njenivZ daje še zmeraj potegnjena v nerešen flikt. Vprašanja, odprta s Slovenijo, Pre ^VM ki zadevajo mejo, so občutljiva, preobcu jih mogli povsem neobremenjeno reaevavsP1'^ ki je vpletena v prej omenjene konfh^6'^^ sicer ni vojna, žal pa tudi še ni mir. i pa so ta vprašanja občutljiva tudi za jih mogoče reševati z izhodiščnim PreErobiia bo Slovenija v teh spornih vprašanjih 3 nje UG -----,----:----1:----- MlVZVVlllJ« Y IVU apvi 11111 «|v 4U pa za to pripravljena pokazati zahteve in interese hrvaške strani- E vprašanj so zmeraj kompromis, sp°r mora temeljiti na enakopravnosti nosti in medsebojnem spoštovanju. ti doslej nismo pokazali prave volje načelih, na podlagi katerih bi iskali rest šanja pa sama po sebi vendarle nis° na, da jih ne bi bilo mogoče rešiti tud' $w rodne arbitraže in s smislom za realn ki samo po sebi ponuja tudi rešitev n3 / V tem trenutku je v Sloveniji tudi sanje vračanja gozdov Cerkvi. Kako 1“^ j C na odnose med Ljubljano in vam osebno zdi zakon o denacion^1 j smiseln? Odnosi med Vatikanom in Slo^hl^i Tudi med rimskokatoliško Cerkvij0 1j gledano z načelnega vidika, dobro U|et, nekaj vprašanj, ki so nerešena že vrstonjp vo ne koristi ugledu Slovenije in nie marec 1997 šitev lahfcS^ RKC' Odlaganje re-dobro urejenih f d° vPrašUivosti ocene o tudi med Vatikan° n°S'c med Oerkvijo m državo, tudi gozdov S S,ovenij°- Lastnina Cerkve, Cerkve v Pogovorih teh VpraŠanj' Predstavniki stališča o zgoli man° niko1' niso uve|javljali K bdo vselei o a n'Cnem VračanJu gozdoV- Govora omogočile onrav ernat'Vnib rešitvah, ki bi Cerkvi ^jenezgo^ ki niso več Časa bilo, sai Se r?iStO^lnO V'0g0’ kot JC do|g° družbi s celoto svobh^ yve|javlia v slovenski Javljajo še karier b unkciL k' ob pastoralni vzpo-ln drugo dejavnost?0, s°cia,no’ vzgojno, kulturno od možnih virov 7 Las nina' tudi gozdov, je eden rešitvah se ie nL. kWe "° Huaneiranje. O možnih 5'j° štejemo za ebn° dogovoriti. Denacionaliza-“^benih sprememb ° , k'juČnih strukturalnih Pnspreiee! bpo letu 1990. blI° nasploh nrem^ zakona o denacionalizaciji pa je ®rila strokovnjaki0 £"pravljenosti, poslušati opo-zdaJ čimprej pregled.' ? bl se mi razumno, da bi Celoti in kakšne akaksne učinke ima ta zakon tZakon morebiti n J™? eme ustvarja. Tam, kjer je rebno izpeljat P°trebn° poPraviti, je čimprej po-Potrebe po nonra°rOpke Za sPremembe, kjer pa na°Speš’ti Postopke^ Zak°na ni’je P°trebno ”a vPrašanja nL' Nekoncani postopki in nereše-“Pravičenci kot t^Caj° le slabo v°ljo tako med ®°ženje, za katere St'mi’ kl zdaJ upravljajo pre-ahtevki in zat 8a s° vloženi denacionalizacijski Soc‘alna kr ”J tUd' ničesar ne vlagajo. "^ni Verniki * trenu,ku poglablja. Na ^evopozorii da ° 7^ mizi je eden od direk-^“jo ekstra n,'oglčno’ da bankev sanaciji l, SePa uničuiein r°flte’ delovno intenzivne pano- Prihajajo n kar^^oča, da socialni pro-^n« teh deviantnih^^'0^8 l"stninjenj^ ozi-sa J,0 vPr«šanie poj“vovfte večkrat poudarili, is?a P0 sebi dokairetJe oblasti’ ki P“ ie že social ne^lnk»vita. Podobno je z ^»ipoti Kaktll>Ci‘tj’ soc,alneSa zadoščenja Vre' ov° je Slot ,8 edate na 1a problem? dev njen nase^V1^3 glede na zagotovila, Po Zadev Eno °St3la dolžnik Predvsem ozi>slovensS S?.slovenske manjšine, kjer je Italr313 gfeh ker P° 'tika naredila veliko napako ob^ln Avstriji not °Ve?ske manjšine, zlasti v Po£ne v sloveniii V notranjepolitične J 'ke- Drug noJ V obzorje medstrankarske ti>JUSoc8iaP°m^ dolg pa ji ostaja pri življemje^občutli^e-6’ kerje morda Problem stonnnja v državi kr CJS' prav na tem prehodu iz vzL.e SOc'alne bh Je Ugotavljala relativno visoke ienje’k' tem if'"Je °ziroma sociaIne enakosti, *n nrrenci- Pri ten 03 g°sP°darski tekmovalnosti, Uveljavljeni Za jj11 rodovi niso bili vzgajani aeceLVianje načel f'yljenJe v takšnih razmerah. bah naivnem. j”6 ekonomiJe je naredilo ko-Inžbet S*Oveniii aP°sl°vanju. Ob teh spremem-SloVe"®8a Gklusa ' USpel° sProžiti novega na-razvija|'Ja Potrebuie č?®83 C'klusa razv°jne rasti. UjtiJa a 'udi kot rt ?prej odgovore, kako se bo zgoditeb°d v pojnd dus!?iska’ storitvena družba, tudi z 'pljučno z astrijsko družbo se ne more razvija deniin ohr ° ■ andem industrije, ampak ^rategm®01 tam kiprJ3njem’ P°s°dabljanjem in nih dpi Sl°veniie k S° za t0 možnosti v razvojni ZapOsj ^nosti, ■ scveda z razvijanjem storitve-Poskrb ? razPolož|iiJkt.U31n,h in drugih, ki bodo V°P1 le za zapo ,V° delovuo sil«, predvsem pa 2abtevpSe Sedaj šob možnosti mladim rodo-PersPekr Pr°blem vJ°' Predvsem to postaja zelo ^‘Zdi d^6’ Problem nrI°Jnladi’ ki nimajo jasne SanJe DrlVe ključno vP h°dnosti sl°venstva. To se Je Parn °btov v ban • prasanje- Kar pa zadeva vpra-%0°vori|a "h"6"1 sekt°rju, kije v sanaciji, ^istem^bierja ki. aVn° objav|jena študija profe-nO|Psko^3 v Sanacijj nnr«-a Je zadrževanje bančne- Več upravičeno Cn° motivirano in da ek«' Po,no mocjo ^e£'mn‘l’ duhiŽ^^SDS^ natančneje \Ln,t? P^n0!lti Plav anjs.ln?kima poslancema '»ani^e Posle,ranj^ in de,ov“nja v parla-kot. ‘ne.v tujini '~e "na ^akko to za sloven-Hovokjer starejše n°Sh^',,i V K L Radgon- dPk° P° ^■išiniti^lžnost kotVPra!3nje’sem -iavno izJavil, JISki ki * s svojo°b Predsednika države, da obe Ž'ZvPra ° ključno zavarujem pred temi Pr iVnem 7knjem voliinPe ’^no ^ivirani, motivi-•i >&'" M ^”7ke' ki Je ’ PiatMliiJ ^C' Sloveni-.mandatarja m posredno Pos|JŠin’ k0?U °dločila zat/k^01 drŽaVa zagotovo Plovca s tJo imamo M3ksn° ureditev položaja Pzir"081 Ve?°ln° močjo ^anjšlnska Poslanca sta C^Pr 3 Pri vpS Reus pa Je tudi, da imata Ži%t' VsPkVaCe manjšinenJCe' k'zadeva-i° Položaj k Ijud; odločitev ' Ce reccnl L n,a,° pretira- ki d°l°ča fpčiit ^ziik 6 države l:’,, 1 8oyori o demokratičnosti ^tn K Ujenk0 s°žitju 8<\Vori 0 strpnosti, o prizna-P6cjvSe ^1 z(r Hudnikov °Vj manjšino v celoti in btPb^Zpc^L da ta Pobnd”*^ večinskim narodom. VidPa ve a- M°ie tedl3 ne demokratična in H/ da Se IkClna Sloven prepricanje je, da de- %J?Metadonski program je ostal za problem odvisnosti pri nas, ki pa zelo narašča, skoraj edina možnost,« je ugotavljala sogovornica. Detoksifikacijski center lahko sprejme šest do devet odvisnikov, edina komuna pri nas manj kot deset, in to je tudi vse, kar lahko pri nas odvisnikom ponudimo v pomoč. Za nekaj več je že potrebno iti na tuje. Sicer pa je metadonski program lahko nadomestno zdravljenje samo v primerih heroinske odvisnosti, ne pa tudi od LSD ali kokaina, prav tako ni zdravilo za odvisnost od apauri-na in novih drog, ki prihajajo tudi k nam. Metadona tudi ni mogoče predpisati otrokom, saj so pogoji, komu metadon, jasno določeni - več kot leto dni zasvojenosti s heroinom, starost nad osemnajst let ter poprejšnji posvet s psihiatrom. »Problem v Sloveniji so otroci, ki še niso stari osemnajst let, pa so že tudi po dve leti odvisni od heroina. Kaj narediti zanje?« se je vprašala dr. Erika Zelko - Peterka. »Če mene kdo vpraša, metadon da ali ne, sem v določenih primerih za metadonsko terapijo, + = evropska cena - od 1 4.990 DEM + = odlična lega na cesti ■ ■ ■ + = prostornost večjih avtomobilov + = večtočkovno vbrizgavanje + = 16 ventilski motor + = izjemna varnost $ v določenih pa popolnoma proti. Za sem v primerih, ko ima odvisnik družino ali je zaposlen ter je ob metadonu na svojem delovnem mestu uspešen. Metadon je primeren tudi za premostitev pride že domneva, da je nieta^’ povzročil smrt odvisnika, Pallt primeri zlorabljanja metad*{ se kljub strogemu nadzoru W oblaščanju le nekaterih2®', nikov, da ga smejo predpl^MI Murskosoboški center za preprečevanje in zdravljenje o snosti je obiskalo petdeset odvisnikov, v metadonskem P2® mu pa jih je sedemnajst. Eden je uspešno končal zdravljenj । komuni, štirje pa so v njej zelo uspešni. Vsak odvisnik, ki stopi v metadonski program, sklene P, ' v katerem so jasno določene njegove in terapevtove Stabilnost odvisnikov (da ne posegajo po heroinu) v cen kontrolirajo z urinskimi testi, dozo metadona pa določijo^, na heroinsko zasvojenost pred tem. In glede na to noben snik v centru ne dobi ne maksimalne in ne minimalne do ■ centrih potekajo poleg metadonskega programa tudi oblike pomoči in zdravljenja odvisnosti. časa, dokler odvisnik ne gre v komuno.« Metadon daje človeku, odvisniku vendarle nekaj več od tistega, kar pomeni živeti v odvisnosti od heroina, a redki so tisti, ki bi javnosti o tem odkrito spregovorili. Še prehitro bi bili za to svoje priznanje kaznovani z neformalnimi kaznimi, z izobčenjem, tudi z odpovedjo zaposlitve. Zato imajo vse bolj moč drugi, ki tudi s pomočjo neresnic in polresnic, katere jih pomagajo širiti tudi mediji, z vso močjo udrihajo po metadonskem programu in se pri tem trkajo po prsih. Prav jim vedno dogajajo. Metadonski program P2? nekaj pozitivnega tudi 7“^ nega vidika. Prek njegaM stvo prišlo do registra od^ Pri nas, do uvida glede v^ AVTO KUK, Slovenske konjiče, telefon: 063 J CELJE, Celje, telefon: 063/490363^/ ^stnik, 6. marec 1997 panorama Zaradi visokih prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje Množične odjave kmetov iz zavarovanja Lani je obvezno zdravstveno in pokojninsko zavar? odiave kme- kmetov, trend odjav pa se nadaljuje tudi v tem letu, e pokoj- tov iz zavarovanja so posledica sprememb in dopo m e' katerih »inskem in invalidskem zavarovanju, sprejetih februarja •• . se . s» se prispevki za zavarovanje občutno povečali, o sp -|a in Wi za kmete pokojninska osnova za plačilo prispev o večini sicer na bruto znesek najnižje pokojninske osnove, r J nainiZic kmetov odmera za prispevek zavarovanja določena na zajamčene plače. Na murskosoboški enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje nekaj časa niso imeli navodil, kako ravnati, saj je ob izpolnjenih Pogojih, dosežen katastrski dohodek kmetije 104 tisoč tolarjev in status kmeta, zavarovanje vendar zakonsko obvezno. Potem pa so dobili sredi leta okrožnico z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter dovoljenje, da lahko iz zavarovanja odjavijo krnele, ki ne dosegajo določenega li-»»ta katastrskega dohodka. V pri-meiih, kjer je bilo več oseb zava-»ovanih na kmetiji, a je bil pogoj k.de KD izpolnjen, pa je okr-»znica dovoljevala odjavo zavaro-v»nih članov, obvezno pa naj bi ostal zavarovan le eden. »Po tistem so se kmetje začeli množično odjavljati, nekaj časa smo jih odjavljali s 30. junijem, do konca lanskega leta pa tudi za nazaj, če niso poravnali obveznosti. Sedaj pa upoštevamo osemdnevni zakonski rok za odjavo za nazaj,« je povedala Darinka Čer-nela, vodja oddelka za obvezno zdravstveno zavarovanje pri murskosoboški enoti zdravstvene zavarovalnice. Teh skoraj šeststo odjavljenih kmetov je izgubilo pravico do denarnega nadomestila zaradi bolezni ter pravico do pogrebnine in posmrtnine, medtem ko so jim pravice iz zdravstvenega za- bsen Jeklena vinska posoda de u ,udl “tora materialov za vinsko posodo. Kombinacija 1 . . . v^nitega jekla je tista, ki omogoča kletarju optimalne> a koholno &lm srenje vina. Zato zaradi svojih dobrih »^ost' P d “Mn Posoda tudi med slovenskimi vinogra ni 1 ali nakup se lahko odločimo pri številnih domačih P™'a^ Mi^^dnji Avstriji in Italiji. Cena in predvsem kakovtt sta Posofo zato moramo biti pri nakupu jeklene (nerjave Posod ■ PrevidnL odlično n 7 P^emen'tega jekla je 'Msod a!“omest'lo za občutljiv »je ali j’ . °dis' za alkoholno vre-^MočaJ^ sk'adiščenje vina. '»vinu oh en° a'koholno vrenje ^jej^ aPia svežino- Tudi či-do,h bistv Primeriavi z lesenim so- Sličen7° enostavnejše. Jeklo ahko tem°P Otn' Prevodnik, zato Suietnoa[i Peraturo po želji zvi-ali J11?1110 z uporabo tople ^i eiSte ode- kupimo pa lahko ^erih|a.,ezdvojnim plaščem, v a0' Pogubno hladi- ’0ksidaopnega ogljikovega av tako knt '?a Preprečena, pr-^»vina p OstoP kisika in sta-e^rostorn Wde lahko Prilagodi-Lltko Slede na velikost in PlenJ Pos°do se največ up-nerjaveče Jekl°’ " NMenJlzlltim poleg kroma in t„»Stotka molibdena, tpr^Pimi m 1’ltukaj razlike med o^^ment”1311' V1°ga posa’ m ^»o« .tovJe naslednja: Js 11 do 1 o V ia odpornost proti raiP?rn° še n °^stotk> Pa je jeklo ? kisl£m < m°Čn° oksidi' Povratek nivo npr' dušikovi), ec»je 1» do 10 odstotkov koroziji. Pomena je dodatek %Zerno odn Z 2 odstotkoma jekla proti »aj, 'slinam (žveplasta Ve?, ■ a'ek o izkkl°tk0V titana P°’ -.v stat>ilen tita-b fiest n Zv'šuje odpornost US,7’3«”°“,j Za je v n. ' $estava nekate-^unjke^glednici 1. Osode se uporablja debelina jekla 2-2,5 mm, pri večjih posodah in tistih, ki so pod večjim tlakom, pa tudi 4 - 6 mm. Nekateri proizvajalci ponujajo posodo brez ustreznih vitalnih delov (vratca, pipe, merilniki količine, tesnila ...), zato se ne smemo odločiti za najcenejšo možnost. Izogibati se moramo ostrih robov pri vratcih posode, posebno pozornost moramo posvetiti kakovosti varov. Tudi obdelava površin, s katerimi pride vino v stik, je zelo pomembna. Gladke površine so obstojnejše pred korozijo kot grobe in nepolirane. Gladke površine tudi laže in hitreje očistimo, saj se nanje usede manj vinskega kamna. Površina mora imeti posebno pasivno plast, ki preprečuje prehod netopnega železa v topno aktivno obliko, kar se lahko zgodi zaradi zažiganja žveplenih trakov ali uporabe čistil, ki vsebujejo klor. Posode iz plemenitega jekla nimajo vedno pasivnega sloja, lahko pa ga vzpostavimo s pomočjo dušikove kisline. Poskusi, ki so jih opravili, so pokazali, da posod iz materiala pod številko 1.4301 ne smemo razkuževati z žvepleno kislino ali v njej zažigati žveplenih trakov ter praznega prostora dopolniti z žveplenim dioksidom. Lahko pa uporabimo 5- do 6-od-stotno žveplasto kislino ali kalijev metabisulfit, saj prenesejo le 50-70 mg/1 prostega SO2. Upoštevati moramo, da se pri jeklenih posodah ob zvišanju temperature kleti za 1 stopinjo Celzija poveča prostornina za 0,03 odstotka. V preveč vlažnih kleteh se lahko veliko prej pokažejo vse pomanjkljivosti jeklene posode. Najbolje je, da ob nakupu zahtevamo vso potrebno dokumentacijo o kakovosti materiala. Pri poškodbah pasivnega sloja, do katerih največkrat pride zaradi SE SPOMINJAŠ, Co S M U^^oc (DARi NA MAKLoVfKEM TReDEOVLi’ S & i*l 4 EDA J Bi ijA&Li OB V HLAbiLNiCA-H ZA EN VLA/< PtREJA |N TOAFRiJA varovanja ostale. To pa zato, ker so j ih'prerazporedili v druge primerne oblike zdravstvenega zavarovanja, bodisi da sojih zavarovali kot družinske člane ali pa kot kmete za osnovni obseg pravic. Odjavljeni kmetje pa so izgubili pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje,1 ki namreč še dopušča možnost zavarovanja po najnižji pokojninski osnovi, ta pa je zajamčena plača, je sklenilo samo 120 odjavljenih kmetov. To prostovoljno pokojninsko zavarovanje jim zagotavlja samo ožji obseg pravic, torej le pravico do starostne, družinske ali invalidske pokojnine brez dodatkov. »Precej energije smo porabili, ko smo ljudem dopovedovali, kaj odjava zanje pomeni,« je povedala sogovornica, a so se kmetje vendarle odločali, da ne bodo več zdravstveno in pokojninsko zavarovali, čeprav nekateri sploh še nimajo izpolnjenih pogojev za pridobitev pokojnine na stara leta. Odjavljali so se starejši pa tudi mlajši, razlog, ki so ga navajali, pa so previsoki prispevki, ki jih ne zmorejo plačevati. Mesečni prispevek za kmeta je 13 tisoč tolarjev, in to je samo prispevek zavarovanca, saj ne plačujejo prispevka zavezanca, kot ga plačujejo delodajalci. In lani, ko so spremembe pokojninske zakonodaje začele veljati in so kmetje prejemali prve višje položnice za plačilo prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, je Jože Tivadar, SLS, za naš tednik izjavil: »Veliko ljudi prihaja k meni, saj želi prekiniti zavarovanje. Svetujem jim, naj tega ne delajo, saj bomo prek dveh ministrstev ta problem poskušali rešiti. Naši kmetje si vendarle zaslužijo, da imajo ustrezno socialno varnost, to pa bodo lahko imeli, če bodo starejši ljudje imeli primerno pokojnino.« Toda problem ostaja še vedno nerešen. MAJDA HORVAT Preglednica 1: Sestava različnih materialov plemenitega jekla Številka 1.4301 1.4401 1.4541 1.4571 Ime V2A-Supra V4A-Supra V2A-Extra V4 A-Extra Legura CrNi CrNi Mo CrNiTi CrNiMoTi Sestava v odst. jeklo 75-68 74-65,5 72-65 68-61 krom 17-20 16-18,5 17-20 16-18,5 nikelj 8-12 10-14 8-12 10-14 molibden - 2-2,5 - 2-2,5 titan - - 0.5 0,5-2 ogljik maks. 0,07 maks. 0,07 maks. 0,1 maks. 1,0 zažiganja žveplenih trakov, se lahko zgodi, da dobi mošt ali vino priokus po kovinah. Če kasneje železo oksidira in preide iz fero v feri obliko, pa se lahko pojavi celo počrnitev vina. Vsak kletar si lahko sam napravi test za kovine. Vzamemo vzorec vina in ga okisamo z nekaj kapljicami solne kisline ter dodamo nekaj kapljic reagenta feri-ferociankalija in pomešamo. Znak, da so v vinu kovine, je sprememba barve vina (bela, modra, temno zelena ali rjava). Takšno napako lahko popravimo le z modrim čiščenjem. Andrej Karba, dipl. inž. agr., Kmetijska zadruga Radgona Izobraževanje kmetovalcev Kmetijska svetovalna služba za Pomurje pripravlja med 7. in 13. marcem naslednja predavanja in prireditve: Ocenjevanje vin društva vinogradnikov Beltinci: Melinci, 7. 3. 1997, ob 13.00. Mladi in kmetijstvo, kviz: Gradišče, 7. 3.1997, obl8.00 (turistična kmetija Černjavič). Praznovanje materinskega dne: Ljutomer, 7. 3.1997, ob 10.00. Kontrola rodovitnosti tal in ekološko kmetovanje, plevelna flora v žitih in rezultati poskusov, napake pri pridelovanju kakovostne voluminozne krme, strojni krožek M. Sobota: Puževci, 1 1.3. 1997, ob 9.00. Predavajo: Žita Flisar - Novak, Metka Barbarič, Stane Kapun, Jože Sukič. Ocenjevanje vin društva vinogradnikov Goričko: M. Sobota, 11. 3. 1997, ob 9.00, zbiranje vzorcev 10. 3. od 8. do 16. ure v prostorih Hotela Diana. Praznovanje materinskega dne: Križevci. 1 L 3.1997, ob 10.00. • Ohranjanje in izboljšanje rodovitnosti tal, državne in občinske spodbude za ohranjanje in razvoj kmetijstva: Šalamenci, 12. 3.1997, ob 9.00. Predavajo: Žita Flisar - Novak, Ivan Bauer. Bolezni žit in plevelna flora, sortiment koruze za spomladansko setev: Bakovci, 2. 3. 1997, ob 9.00; Krajna, 13. 3.1997, ob 9.00. Predava Metka Barbarič. Reja drobnice: Lendava, 12. 3.1997, ob 17.00 (prostori KSS Lendava). Predavata: Janez Lebar, Andrej Grof. Mladi in kmetijstvo, kviz: Lendava, 12. 3. 1997, obl8.00 (kulturni dom Dobrovnik). Setev jarih žit V letošnjem letu smo prvič dobili priporočen sortiment tudi za jara žita ali j arine za setev v letu 1997 Kmalu bo prišel čas, ko se bodo temperature dvignile in bo sonce osušilo večino njivskih površin. To bo za kmetovalce istočasno začetek del na njivskih površinah. Ena takih aktivnosti bo setev jarih žit, ki naj bi jih kmetovalci po oceni naše kmetijske svetovalne službe v letošnjem letu posejali nekoliko več. Jesen 1996 je bila mokra in vreme je nagajalo, tako da je z ozimnimi žiti zasejanih v primerjavi s prejšnjim letom skoraj 10 odstotkov manj površin. In na teh površinah bodo kmetovalci verjetno zasejali jara žita. Verjetno so nam jara žita manj znana in je dobro, da se vsaj na kratko spomnimo, kaj vemo o njih. Priporočamo sortiment jarih žit 1. jara pšenica: egon, goranka, remus, Vidoviča 2. jari ječmen: astor, berta, elisa, jaran 3. oves: expander, leanda, lorenz, lord, valiant Opisi priporočenih sort jarih žit Jara pšenica Količina semena za 1 ha je 200-220 kg, potrebnih je 450-550 kalivih zrn na kvadratni meter, čas setve je konec februarja ali začetek marca, globina setve je 2-4 cm. -egon - v Avstriji vodilna sorta, daje visoke in stabilne pridelke, v Sloveniji je dala v triletnem preskušanju 49,3 dt/ha, ima srednji čas zorenja, odlično pekarsko kakovost, pravijo ji izboljševalka moke, zelo dobro je odporna proti pepelasti plesni, primerna je za pridelovanje na vseh območjih v Sloveniji. - goranka - tudi ta ima stabilne pridelke, a so nižji kot pri egonu, v triletnem preskušanju v Sloveniji je dala 39,75 dt/ha, ima srednji čas zorenja in je primerna za vsa pridelovalna območja Slovenije. - remus - tudi ta nam da visoke in stabilne pridelke, v Sloveniji je dala v triletnem preskušanju 49,5 dt/ha, ima srednji čas zorenja, odporna je proti poleganju, odporna proti pepelasti plesni in zrno je zelo kakovostno za peko. - vidovica - sorta, ki ima stabilne pridelke, v Sloveniji je dala v triletnem preskušanju 49,1 dt/ha, je jara pšenica, ne polega in ni preveč občutljiva za pepelasto plesen, primerna je za pridelovanje po vsej Sloveniji. - planika - je jara pšenica, ki ni na priporočeni listi, ker so pridelki nižji, bo pa na tržišču. Je srednje rana resnica z nizko slamo, odporna je proti poleganju, srednje občutljiva za pepelasto plesen, primerna za vsa pridelovalna območja v Sloveniji, pridelke ima stabilne, v triletnem preskušanju v Sloveniji je dala 38 dt/ha. Jari ječmen Količina semena je 220-250 kg/ha (razen pri ELISI 150-200 kg/ ha), priporočena gostota kalivih zrnje 450-500 na kvadratni meter (ELISA 310-420), čas setve je konec februarja ali začetek marca, globina setve 2-4 cm. - astor - daje dobre in stabilne pridelke, v Sloveniji je dal v triletnem preskušanju 55,2 dt/ha, odporen je proti poleganju, dobro odporen proti pepelasti plesni, primeren za vsa pridelovalna območja v Sloveniji. - berta - pozna sorta, nizki jari ječmen, ki je namenjen za manj intenzivne površine, daje srednje visoke pridelke, v Sloveniji je dal v triletnem preskušanju 52,8 dt/ha, je dobro odporen proti poleganju, ima visoko vsebnost beljakovin in ni pivovarski ječmen. - elisa - zelo donosen jari ječmen, ki je stabilen po pridelku in daje visoke pridelke, v Sloveniji je dal v triletnem preskušanju 57,1 dt/ha, primeren je za vsa pridelovalna območja v Sloveniji. -jaran - starejša sorta j arega ječmena, pri nas v preskusih kot standard. Je dvoredni jari ječmen, nizek (do 80 cm), dobro odporen proti poleganju, toleranten za bolezni in sušo, ima dober odstotek beljakovin, zrno je veliko, obdano s finimi plevicami, ima dobro pivovarsko kakovost, v Sloveniji je dal v triletnem preskušanju 57,7 dt/ha. - Omembe vredni sta še dve sorti jarega ječmena - bonaire in ma-gda, ki sta se v preskusih pri nas zelo dobro izkazali, dali sta stabilne in visoke pridelke (bonaire 57,5 dt/ha, magda 60,7 dt/ha), vendar žal zaenkrat še ne bosta na našem tržišču, sta pa zanimivi za prihodnost. Oves Količina semena je 150-170 kg/ha, potrebnih je 450-500 kalivih zrn na kvadratni meter, čas setve je konec februarja ali začetek marca, globina setve 2-3 cm. - expander - da visoke in stabilne pridelke, v Sloveniji je dal v triletnem preskušanju 62,7 dt/ha, ima srednji čas zorenja, dobro kakovost zrnja, odporen je proti poleganju. Kot vsi drugi ovsi je primeren za pridelovanje po vsej Sloveniji. - leanda - je v preskušanju uporabljen kot standard, da visoke pridelke, v Sloveniji je dal v triletnem preskušanju 59,9 dt/ha, ima srednji čas zorenja, dobro kakovost zrnja in je odporen proti poleganju. Seme te sorte bo na tržišču v omenjenih količinah. - lorenz - ima dobre in stabilne pridelke, v triletnem preskušanju pri nas je dal 57,5 dt/ha, je rumen oves, ima srednji čas zorenja, dobro kakovost zrnja in zelo visoko absolutno težo. - lord - je nemška sorta z dobrimi pridelki, pri nas je dal v triletnem preskušanju 59,7 dt/ha, podoben je lorenzu. - valiant - je tudi podoben lorenzu, v triletnem preskušanju v Sloveniji je dal 59,9 dt/ha. Glede na številno ponudbo z jarimi žiti se vam bo kmetovalcem morda težko odločiti, katerega naj izberete. Ravno zato sem navedla nekaj podatkov, da bi vam olajšala odločitev. Metka Barbarič, dipl. inž. kmet. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje Turnišče - cene pujskov Na četrtkovem sejmu pujskov v Turnišču so rejci ponujali 10 pujskov, starih od 8 do 10 tednov in težkih od 18 do 30 kilogramov. Za parje bilo potrebno odšteti od 15.000 do 18.000 tolarjev, prodali pa so vse živali. 10 Č?bčine vestnik, 6. marec 199? Občinska sredstva za kmetijstvo le kapljica v morju Dosti bolj kot zaključni račun za lansko leto je svetnike »okupiral« in razdelil program pospeševanja kmetijske proizvodnje za letos Po besedah župana Občine Črenšovci Antona Tbrnarja so lahko dokaj zadovoljni z lanskimi dosežki pri razvoju družbenih dejavnosti, na področju gospodarstva pa so imeli v rokah malo platna in majhne škarje, zato kazalci niso ravno ugodni. Poleg županovega poročila o delu občine za lansko leto so svetniki na petkovi seji obravnavali tudi poročilo nadzornega odbora, zaključni račun za leto 1996, predlog programa za pospeševanje kmetijske proizvodnje in še nekatera druga vprašaja. Največja naloga, ki so jo uspeli uresničiti v črenšovski občini, je bila zgraditev nove telovadnice in dograditev manjkajočih šolskih učilnic pri osemletki na Srednji Bistrici. Vrednost naložbe je bila okrog 150 milijonov tolarjev. Pred dnevi je dobil objekt še uporabno dovoljenje. Ker Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport ni pokrilo 50-odstotnega deleža, temveč samo 35 odstotkov, je morala občina zagotoviti dodatnih 20 milijonov tolarjev. Okrog 5 milijonov tolarjev pa so namenili iz občinskega proračuna tudi za investicijsko vzdrževanje na OŠ Črenšovci in Velika Polana. Te dni bo končana tudi naložba za dograditev in obnovo zdravstvenega doma z lekarno v Črenšovcih, vrednost del pa bo znašala blizu 48 milijonov tolarjev. Poleg tega so v črenšovski občini precej postorili tudi pri izboljšanju razmer v oskrbi z zdravo pitno vodo (nove vrtine v Trnju, Dolnji Bistrici in Črenšovcih, sedaj pa še v Žižkih), pristopili so k urejanju dokumentacije za zgraditev kanalizacije v KS Črenšovci in KS Bistrica, obnovili so cestna odseka Žižki-Tmje in skozi del naselja na Gornji Bistrici, uredili nekaj »socialnih« stanovanj, začeli so S temeljito obnovo vaškega doma v Veliki Polani itd. Nadzorni odbor Občine Črenšovci, ki je pregledal njeno finančno poslovanje, ni ugotovil nobene nepravilnosti, temveč je ocenil, da je vse potekalo v skladu z veljavno zakonodajo. Svetniki pa so brez bi- Seja občinskega sveta MO Murska Sobota Še bolj je potrebno trošiti Največ časa so se svetniki pomudili pri predlogu odloka o zaključnem računu proračuna mestne občine Murska Sobota za leto 1996. O njem je podrobneje spregovoril Bela Pavlič, ki je povedal, da je bil na podlagi bilance prihodkov in odhodkov proračuna primanjkljaj 22 milijonov tolarjev. Do tega primanjkljaja je prišlo, ker je država namenila za zagotovljeno porabo manj finančne izravnave. Pokrili so ga s kratkoročnim posojilom Sklada stavbnih zemljišč MO Murska Sobota in je že odplačan. Nadzorni odbor je ugotovil, da se je v lanskem letu s proračunskimi sredstvi zelo skrbno gospodarilo. Mnogi svetniki pa so prepričani, da celo preveč. Svetniki so bili zadovoljni s predstavljenim zaključnim računom, saj je bil precej pregledno pripravljen in bolje kot v prejšnjih letih. Kljub temu so bili Alojz Sraka in nekateri drugi prepričani, da bi morale biti posamezne postavke še natančneje pojasnjene, saj se lahko za kakšno kaj skriva. Dodal je tudi, da bi morali bolj upoštevati pripombe nadzornega odbora, ki so jih letos ponavljali že drugič. Mnogi svetniki pa so izrazili zaskrbljenost, saj pri nekaterih postavkah sredstva niso bila v celoti izkoriščena. Bolje bi bilo, je bil prepričan Drago Šiftar, da bi vsako leto šli pri proračunu nekoliko v minus. Ne sme se zgoditi, da bi bil na koncu dobiček, ampak mora biti vsaj tri odstotke minusa. Temu mnenju se je pridružil tudi Andrej Gerenčer. Država gleda namreč pri razdeljevanju sredstev na porabo prejšnjih let, in če je ta nizka, dodeli manj sredstev. Josip Klemen je bil še natančnejši in je vprašal, zakaj so za mladino izkoristili le 50 odstotkov sredstev od predvidenih. Po njegovem mnenju bi morali izkoristiti tudi vsa sredstva, ki so bila namenjena za požarno varnost, za varstvo okolja, podjetništvo in tudi za kulturo, kjer bi lahko bilo po njegovem mnenju več prireditev. Zanimalo ga je, zakaj se je varčevalo prav na področjih, kjer je precej težav. stvenih pripomb sprejeli zaključni račun proračuna občine za leto 1996. Edina »sporna« zadeva naj ni bil le nerealiziran prispevek (200.000 SIT) za urejanje župnijskih prostorov v Veliki Polani, na kar je spomnil Jože Jaklin, vendar je iz zapisnika seje, na kateri so sprejemali proračun, razvidno, da so odobrili namenska sredstva za ureditev sobe za župnijski Karitas v Veliki Polani v višini 200.000 tolarjev, in ta sredstva so bila tudi nakazana, poleg tega pa še 180.000 tolarjev za dejavnost te organizacije. Posebne vloge za urejanje župnijskih prostorov pa ni bilo. Ko so razčistili to in še nekatera druga vprašanja, so zaključni račun soglasno sprejeli. Precej bolj »napeto« pa je bilo, ko so obravnavali program za pospeševanje proizvodnje hrane v Občini Črenšovci. Komisija za kmetijstvo je uvrstila v ta program 13 ukrepov, zanje pa predlagala skupni znesek v višini 9,150.000 tolarjev. To bi bilo v primerjavi z lanskim letom 35-odstotno povečanje. Po dolgem prepričevanju za in proti tako velikemu znesku, različna mnenja pa so bila tudi glede posameznih regresov, so z večino glasov (v drugih primerih so običajno vsi ZA) sklenili, da je možen le 7-odstotni dvig lanske vsote, zato naj komisija za kmetijstvo uskladi svoj predlog v skladu s tem sklepom. Ta sredstva pa bodo le kot kapljica v morje, če država ne bo več storila za kmetijstvo. JOŽE GRAJ Sedanji župan Gerenečer pa je omenil tudi številne projekte, ki jim jih v lanskem letu ni uspelo do konca relaizirati. Med temi je tudi ploščad pred soboškim gradom, dela so se namreč zavlekla zaradi slabega vremena in tudi zato, ker so modrovali, kakšen peščenjak naj bi položili. Zavzeli pa so se tudi za to, da bodo čim prej morali ugotoviti in natančno definirati lastništvo stadiona nogometnega kluba Mura in aerokluba. V oba objekta je občina vložila precej sredstev, zato se bojijo, da ne bi nekoč ostali brez deleža. Slišali smo lahko tudi poročilo o delu Sklada stavbnih zemljišč, ki je v lanskem letu ustvaril 98 milijonov tolarjev dobička, nekaj sredstev pa je prišlo z delitveno bilanco. Sklad je lani odkupil zemljišče za obrtno cono pri Agroservisu, Šiftarjevo hišo (Mikk), njegova pa je tudi ena od dveh hiš na križišču ulic Staneta Rozmana in Gregorčičeve. To hišo bodo kmalu podrli, še vedno pa ne morejo odkupiti hiše, ki je neposredno v križišču in ovira promet, predvsem pa preglednost. Tudi Stanovanjski sklad si je v letošnjem letu zadal precej nalog. V lanskem letu namreč niso porabili vseh sredstev, saj nameravajo v letošnjem letu začeti graditi nove (dvainštirideset) stanovanjske enote v Razlagovi ulici. A. N. R. Ali je dobil avtor spomenika NOB 3 milijone tolarjev? Zakaj visoke položnice? Zakaj Nograd in ne CP? Zakaj so v Občini Sveti Jurij uvrstili v svoj šolski okoliš tudi območje KS Mala Nedelja? Zakaj... ? Vroči kostanji v občinski žerjavici Že nekajkrat smo zapisali, da so člani Občinskega sveta Občine Ljutomer tako delavni kot malokje, pri čemer mislimo predvsem na dajanje številnih pobud in predlogov, postavlanje vprašanj ter na njihova odzivanja (razprave) na gradivo, ki ga prejmejo za svoje seje. Tako so se prejšnji četrtek spet precej »razgreli«. Za prvi »udarec« se jetokrat odločila Jelka Rostaher, ki nikakor ni bila zadovoljna z odgovorom na svoje vprašanje glede zadolževanja in pokrivanja obveznosti krajevnih skupnosti v občini. Zdelo se ji je, da se je nekdo v odgovoru na njeno vprašanje sprenevedal ali celo norčeval, kar je ponižujoče. Ker na vse to ni bilo nobenega odziva in ne dodatnega pojasnila, sklepamo, da je bila svetnica J. R. »razburjena« zato, ker je v odgovoru naveden samo primer KS Mala Nedelja, ne pa tudi druge krajevne skupnosti v občini, in ker je dodano še šest strani dolgo pojasnilo Ministrstva Republike Slovenije za finance glede možnega zadolževanja občin po zakonu o financiranju občin. Ampak ona je vsaj dobila odgovor, medtem ko je Tomi Nemec zaman upal, da bo kaj prebral ali slišal o reševanju obnove stavbe na Prešernovi 2 v Ljutomeru, ki je v kritičnem stanju. Že maja je dal pobudo za nujna obnovitvena dela. Bo res potrebna nesreča, da bo kdo kaj ukrenil? Katjo Pevec - Stajnko pa je zanimalo, ali je avtor spomenika NOB (Triglav) v Ljutomeru res dobil 3 milijone tolarjev za predlog idejne rešitve za obnovo tega spomenika. Čudno bi Seja beltinskega občinskega sveta Zaključni račun in težave s far^ Med dnevnim redom zadnje seje beltinskega občinskega sveta so imeli tudi sprejem dolgoročnega in srednjeročnega razvojnega programa Občine Beltinci, katerega so obravnavali že dvakrat, vendar so se svetniki odločili, da bodo točko preložili na naslednjo sejo, saj so predlagali vrsto dopolnil, ki jih bo potrebno uskladiti. Zato pa so razpravljali o zaključnem računu občinskega proračuna za lansko leto in o težavah zaradi onesnaževanja okolja, ki ga očitajo Kmetijskemu gospodarstvu Rakičan. Iz poročila o zaključnem računu je razvidno, da so imeli lani za 378.317.831 tolarjev prihodkov in 360.054.390 tolarjev odhodkov, od tega 86 milijonov tolarjev za investicijsko porabo. Ob tem so predstavniki občinske uprave, ki so poročilo tudi pripravili, poudarili, da zaključni račun kaže, da so lani v občini s tem denarjem dobro gospodarili. Poročilo je pregledal tudi nadzorni odbor in njegov predsednik Jože Tivadar je povedal, da so ugotovili, da je bilo finančno poslovanje občine lani v okviru sprejetih sklepov in pooblastil ter občinskemu svetu predlagal, da zaključni račun sprejme v predlagani obliki. O finančnem poslovanju občine se je razvnela razprava med županom Jožetom Kavašem in predstavniki občinske uprave na eni strani ter svetnikoma Brankom Žižkom in Ivanom Mesaričem na drugi strani, ki sta poudarila, da dvomita o uporabi sredstev, posebno pri nekaterih naložbah, še posebno pri gradnji vodovodnega omrežja Beltinci-Melinci-Ižakovci. Izvajalec investicije pogosto pošlje račun in občina vse plača, ne da bi natančno preverila izvedbo investicije, je poudaril Žižek. Vendar pa je tajnik občinske uprave Stanislav Sraka to zanikal in dodal, da so za obresti od depozitov pri banki pridobili celo več kot 4 milijone tolarjev. Svetniki so na koncu zaključni račun sprejeli in bilo, da bi res plačali toliko denarja, kajti dejansko se je le malo spremenilo (po njenem mnenju). Župan Ludvik Bratuša je odgovoril, da to ni res, pač pa avtor skupaj z Zvezo borcev Slovenije toži občino Ljutomer za 3 miljone tolarjev odškodnine zaradi posega v avtorske pravice. Ker je prišla tudi sodna odredba (začasna) o ustavitvi del, sojih res ustavili in že napovedano otvoritev preložili do končnega sklepa sodišča. Nada Tomanič je posredovala kritike kmetovalcev z območja Radoslavec, ki so dobili položnice z dokaj visokimi zneski za plačilo stroškov (nekateri tudi okrog 25.000 tolarjev) za vzdrževanje melioracijskih jarkov, dejansko pa ni bilo storjeno skoraj ničesar. Svetnik Stanko Markovič se ji pridružil in dejal, da je veliko nezadovoljstvo zaradi teh položnic tudi v KS Ce-zanjevci. Župan pa je obema odgovoril, da se je v tej zadevi potrebno obrniti na Upravo enoto Ljutomer, ker občina nima s tem nič. Prav tako ni v pristojnosti občine reševanje slabe telefonije na območjih Cezanjevci, Stara Cesta, Mala Nedelja in še kje, ampak je potrebno »pritiskati« na Telekom. Gabrijela Jelen in Jožko Slavič sta se »obregnila« ob tudi sprejeli sklep o začasnem financiranju proračuna občine, dokler ne sprejejmejo proračuna za letos. Na seji so sprejeli tudi odok o odškodnini za razvrednotenje okolja. V njem so poudarili, da s tem odlokom želijo spodbujati manjše obremenjevanje okolja v občini in predpisali odškodnino zaradi onesnaževanja okolja zaradi dovoza gnojnice iz prašiče-rejskih farm Kmetijskega gospodarstva Rakičan. Sklenili so, da Sij nad reko Te dni je pri Mohorjevi založbi izšla nova knjiga Frančka Štefaneca Sij nad reko. Na prvi pogled je to ljubezenska zgodba o Pišteku, kočijažu na beltinski graščini, in Veruniki, sobarici pri grofici. Zgodba pa temelji na prekmurskem ustnem izročilu in zgodovinskih virih. Avtor želi skozi pripoved, kamor vpleta številne zgodovinske dogodke in okoliščine, pojasniti, kako je nastal Pil, spomenik v Bratoncih, kateremu domačini pravijo tudi Božja misel. Franček Stefanec opisuje v zgodbi življenje v času, ko so nehali vpadati Turki in kruci, ko je nastajala blaginja, ljudje pa so, čeprav so se borili z vsakodnevnimi težavami, začeli svobodneje živeti. Zgodba naj bi se dogajala v začetku 18. stoletja, od leta 1722 do 1724. Takrat naj bi Pištek in njegov oče, ko sta peljala pšenico v obvestila, ki jih je Komulno-sta-novanjsko podjetje Ljutomer poslalo lastnikom zemljišč v Luka-vcih zaradi zaščite vodovodnega zajetja. Taka obvestila so prejeli tudi nekateri lastniki, ki imajo parcele oddaljene 800 in več metrov od zajetja, zaščitni pas pa obsega le 200 metrov. In če kmetovalci ne bodo smeli gnojiti svojih njiv zaradi zaščite vodnih virov, kar je sicer prav, jim je potrebno zagotoviti nadomestila za izpad dohodkov. J. Slavič je tudi spraševal, zakaj nihče ne očisti bližnjih jarkov, iz katerih večkrat precej smrdi, kako je lahko prišlo do prenosa lastništva zadružnega doma v Krištancih in kako je bilo izbrano za vzdrževanje lokalnih cest in opravljanje zimske službe za letos namesto Cestnega podjetja M. Sobota podjetje Nograd, čeprav je bila njegova ponudba dražja. Glede slednjega mu je župan odgovoril, da s Cestnim podjetjem v zadnjem času niso bili zadovoljni ter da z njim niso uspeli doseči dogovora, da bi pri dejavnosti na njihovem območju vključevalo predvsem domače prevoznike in material. Z Nogradom so takšen dogovor sprejeli in poleg tega to podjetje ustanavlja svojo firmo tudi v Ljutomeru. Dokaj vroč kostanj pa je vrgla v občinsko žerjavico tudi predsednica občinskega sveta Darja Odar, in sicer z vprašanjem, kako je mogoče, da je Občina Sveti Jurij ob Ščavnici uvrsti naj bi za vsak kubični meter gnojnice plačevali sto tolarjev odškodnine. Nekaj svetnikov je predlagalo, da bi bila odškodnina višja, vendar pa so na koncu izglasovali sto tolarjev, to pomeni, da bi dobili letno nekaj več kot 7 milijonov tolarjev odškodnine. Iz farme Nemščak in Jezera namreč dnevno odpeljejo 200 kubičnih metrov gnojnice. V odloku so tudi zapisali, da bodo v primeru, da Kmetijsko gospodarstvo Rakičan ne bo izpolnjevalo zahtev, odškodnino izterjali po sodni poti ali zavezancu onemogočili nadalnji dovoz gnojnice na območje Občine Beltinci. Sredstva, ki bi jih tako pridobili, bi v občini namenili za zagotavljanje boljše pitne vode in sanacijo onesnaženega okolja. Predlog o zapori ceste, po kateri Knjigo so predstavili v petek v prostorih beltinske občine- Gradec, odkrila, za kaj so pred njima na tej poti izginjali kočijaži. V spomin, da sta preživela, so jima postavili ta spomenik. Knjiga je la v svoj šolski okoliš tudi0’’ močje Drakovec in Male Ne^ Ije. Župan je odgovoril, da je1(1 napaka, za katero so se že opf)' ^vičili. Ljutomerski svetniki pa 91 sprejeli sklep, s katerim zahtevajo od Občine Sveti Jurij0’ Ščavnici, da čimprej objavi* preklic oziroma spremembo00' loka v Uradnem listu Republik* Slovenije. Ko je bilo rečeno, da so na vrsti nova vprašanja in pobude, s* je spet prva oglasila Jelka k" stahcr in predlagala, da bi ka®1 sprejeti ponudbo podjetja S* bermacher v zvezi z zbiranje01 odvozom posebnih odpadkov1* v ta namen zagotoviti določen sredstva tudi v občinskemPr° računu. Poleg tega naj bi na®0 ni odbor preverjal P0^0.'^ krajevnih skupnosti. Sprejej1 sklep, da bo najprej na vrsti Mala Nedelja. Dragica Puše°^ je menila, da bi morali spet p skrbeti za zbiranje starega PJ , rja, F. Markovič je dal P0^! da bi kazalo namestiti tako1 , novane ležeče policaje v jevcih ali pa omejiti hitros1”^ ’ km na uro, Jožeta Stamniča1^ zanimalo, kako je bilo na^ jem pogovoru z izvajalcern daljnjih del v zvezi z jem vrtine Termal II, Drag0’, lec pa je spraševal, kdaj rejena bilanca stanja Obči®। tomer, še zlasti pa. zakaj so j li nekateri v Ljutomeru za I zemljišča za vrtove. Vse to smo slišali sant° točki, na dnevnem redu PaS s( imeli kar 15. In po vsej veri«'' bi bila »zgodba« še bolj naP če bi bil na seji tudi J®1102; m/ ki že od lani zaman odgovore na nekatera svoja sanja. JOŽE gnojnico dovažajo, o katerl^it vorili na prejšnjih sejah, j enkrat preložili, čeprav«1.^ svetniki menijo, da bo ',Prl j da se ne bo s farmo dalo d dogovoriti, to nujno. Sprejeli so tudi odlok 0 “ jr vitvi javnega vzgojno^0 valnega zavoda beltinske o . šole, kamor bodo poleg šole vključili tudi po^V solo v Melincih. V šolo ljučeni učenci iz krajev«'" nosti Beltinci, Lipa, akovci, Bratonci, Lip°vCl nčani. Vendar pa se n'80.^^ o tem, ali bo imel zavod 1^ J nančno službo. Občinski J so naložili, da naj v treh1” ^' ugotovi, ali bi bilo to sntise> finančni plati. p/ Joie; opremljena tudi s Nataše Juhnov, na kon j slovar narečnih besed- A^ L lestniK 6. marec 1997 ^Tulturna obzorja K razstavi Nataše Juhnov Ruska babuška je lesena figurica, « ^brezbrižnost, pr J odpremo, enako figurico, le manjšo, l aka je q naspjoh in zdrav, dvsem do umetniških del, ki jih prav tako k generično bitje kritičen odnos potrebuje le malokdo. C eprav c o civnizacij, preživi ravno prek kulture in je tisto, kar je os a časopisnih straneh ravno kultura, pa danes taisti kulturi ne uspe, n p . razvedri- oe po sponzorstvu, doseči športa, ki ima v svojem - pre(jysem 'a. Ni se treba sprenevedati, kulturo potrebuje pr šarlatanskih verjetno njeni ustvarjalci, čeprav tudi med njimi n d stavka Bal-Pridelkov. V glavnem pa se odnos do kulture m spremen, mr dura von Sehiracha: »Ko slišim besedo kultura, po e _ in Le da se v današnjem omikanem svetu ne upora J na žalost, natančne misli. Tako tudi sijajne fotografije Na potrebuje prav malokdo. le že tako, da stvari sprejema-kot same po sebi umevne, če ne nujne, a še to kot nujne zgolj za naše razvedrilo. Enako je simpatično fotografsko razsta- Vestnikove fotografinje Nataše Juhnov. Nataša je pač fotogra-®ia in je povsem samoumevno, da rezultati njenega dela niso ne aPiserije ne ruske babuške, pač Pa fotografije. Za ponarodeli ^ačin sklepanja je samoumevno Ut*i to, da na njeno razstavo ni nobenega odziva, enonstavno kot a je ne bi bilo. Edini odziv, ki je 1 m o katerem se je govorilo po farjih, nam kaže dve žalostni načilnosti. Prva je ta, da marsik-0 ne zna gledati (verjetno nauč’l) fotografij in , ■ ye je namreč fotografirana Pa ženska, to še ni razlog, zara-r. alere?a bi veljalo, da je tudi dobra. Medtem ko dočtna relacija (fotografija je a> četudi je na njej grda že- nska) vedno velja. Hočem reči, da ni pomemben motiv, se pravi tisto, kaj je na sliki ali fotografiji, ampak to, kako je vsa stvar predstavljena. Druga žalostna značilnost izhaja iz prve in nam kaže problematiko, ki ima etične razsežnosti. Na slikah so Srbi, kar ima samo po sebi zelo negativno konotacijo, posebno v času, ko vsak balkanski narod histerično išče svojo identiteto. Seveda tako, ki bi ga povsem razlikovala od drugih. Tako bi si verjetno najraje vsi skupaj in nato še vsak posamezno svojo narodnostno identiteto prilepil kot neke vrste registracijo na tisti del hrbta, kjer hrbet izgubi spodobno ime, ter tako veselo mahedral po svetu, pričakujoč občudovanja in priznanja. Tako recimo Hrvati uvajajo jezik, ki ga ne razumejo več niti tisti, ki so prej menili, da hrvaščino obvladajo. Slovenske stranke uporabljajo pridevnik slo- venski, ki po vsej verjetnosti igra vlogo Platonove troedinosti ideje dobrega, lepega in resničnega, hkrati pa nepoučene pouči, da so v Sloveniji slovenske stranke in ne recimo avstralske ali perujske. Če je Nataša Juhnov naredila fotoreportažo o demonstracijah v Beogradu, je povsem jasno, da so na fotografijah Srbi, če bi šla na Mars, pa bi bili pač na fotografijah Marsovci. Žalostno je, da je to dejstvo bolj bodlo v oči kot kakovost Natašinih fotografij. Nataša s svojim pozornim očesom izbira tako motiv kot kompozicijo, ki v danem trenutku odseva celotno stanje in iz nizanja fotografij plete zgodbo. Os zgodbe je seveda ta, da Srbi vsaj od Gazimestana- dalje izbirajo svoje voditelje na mitingih in demonstracijah, prav na tak način pa jih tudi rušijo in si iščejo nove, katere bodo čez čas zopet rušili. Tisti vmesni čas napačnega izbora naredi iz enega klavca, iz drugega zafrustriranega pacifista, iz večine pa lačno in nezadovoljno množico. Te odbleske lovi Natašin fotoobjektiv in pred nami se zvrstijo vsa zgodba, sanje in hrepeneje v očeh enega udeleženca, jeza v očeh drugega ali popolna letargija v očeh tretjega protagonista. O istem ne govorijo le obrazi, ampak tudi predmeti in napisi, ki so vedno zbrani v skrbno kompozicijo in temu primerno predstavljeni z ustrezno izostritvijo ali zameglitvijo določenega prizora. In te komponente mora imeti fotoreportaža, če naj bo to, kar naj bi bila. Sicer pa Nataša nikoli ni imela problema s kakovostjo svojih fotografij, prej je bil ta problem v odzivu oziroma, bolje rečeno, neodzivu na njeno delo, ki se šteje, kot smo rekli, za samoumevno. Prvi korak (razstava fotoreportaže) je bil kljub temu pomemben. Lepo pa bi bilo v prihodnosti videti razstavo tistih sijajnih Natašinih fotografij, s katerimi se vsak četrtek srečujemo v časopisu Vestnik, jih opazimo ali ne, dokler skupaj s časopisom ne izginejo iz obtoka in se jih. samoumevno, spominja le malokdo. To, da pa je komu problematično, da so na slikah Srbi, je navadna hipokrizija. V času, ko v časopisih beremo, da po umorih vodimo, da je štirinajstletnik končal svoj avto-štop v kliničnem centru - z moškim dežnikom v zadnjici, daje neko dal zadaviti in razkosati svojo babico, ter k temu dodamo ves kalejdoskop različnih zločinov in kriminala, ki se dogaja pri nas, je nesmiselno reči: to so Srbi. Morda bi bilo bolje te stvari pustiti pri miru in se vprašati, kdo ali kaj smo mi? Pozorno oko bo dobilo delen odgovor s fotografij Nataše Juhnov. ROBERT INHOF Premiera na ljutomerskem odru Pokvarjeno Prejšnji teden so v režiji Srečka Centriha na ljutomerskem odru premierno uprizorili Cooneyevo komedijo v dveh delih Pokvarjeno. Zaigrali so Srečko Centrih, Mira Rebernik - Žižek, Jože Stamničar, Jasna Poznič, Jože Pečnik, Vera Slavič, Tone Blažekovič, Albin Rožman, Robert Pregrad in Katja Zinko. Zakaj se ob gledanju realistične komedije gledalci tako zelo zabavajo? Jah, ko gre za politične veljake in ob razpoloženju v slovenskem javnem življenju, ni težko vleči vzporednice ali vsaj domneve, da bi se kaj takega lahko zgodilo tudi pri nas in ne samo v puritanski Angliji. Npr. predstavljajte si, da se eden od koalicijskih veljakov namesto v parlament odpravi ljubimkat v hotel. Pa kaj, porečete, toda kaj pa tedaj, ko v hotel zvabi tajnico trikotniki, ki nastajajo in izginjajo, saj vsakdo že ima svojega partnerja, če ne drugega vsaj svojo mamico, nato pomote v osebi, tipično sredstvo komedije že od antike naprej, so gonilo dogajanja, akcije. Vedno nove domislice in lažne identitete spravljajo akterje v dogajanje, toda tudi v vedno nove zaplete. Toda kaj bi bilo s komedijo, če se stvari na koncu ne bi razpletle? Zelo tenka linija je med komedijo in dramo, se vam ne zdi? Se ena zveza kulturnih organizaciji kaže, da bomo v zvezo kulturnih org.---------------- u skupaj z Občin« sJu bi nasta'a v Občini Rade"C’ ■" nekdaj insti- M ob Ščavnici. Po tem. ko so «- nekdaj organizac.^ . ^stale tri, imaj0 le-te še vedno nekat /adnjem času /a P Med drugi tudi ZKO. Vendar so Svet. W e«* *■ “ > “,0 ustanovili svojo zvezo kultur ' se imenoval v prihodnje. se 0 ustanovitvi ZKO-ja pa ou Pot°dila že pred časom na zboru kuda Bubla. Pre-namreč. da bodo na hkrati pr’d°bili več sredstev. Ho 2s Pa popestrili kultur-V tega pa se da Po njihovem dtueiv ■ organizirati. V Ra-''ečU?1' Svetem Juriju so se že tanskjj'°d gornjerad-ter n'so imeli koristi za 'S° dobili potrebnih sred-del°- Tako v raden-"b^^^otv Občini Sveti Jurij ^tivm I"C' ba so kulturno precej dlje J’ Zato so iz obeh občin že 1 vV'haialc Pobude, da bi o ^burnem področju ak-16 sodelovati. v Radencih ^H^^oib so pred slabima ustanovili Kultur- ’sko društvo Bubla, ki kuh°sod'med najbolj ak-i'osei?rna društva v Pomu-^ivnj _ Zanimivo je, da so talkazl'dn’b področjih -^ijo ^buraško in folklorno ^^te/u-^Pt^ljajo literarne n 'Umi^ kreativnega pisa-gledališko skupi-^raz«?0 delavnico in slikar-^>ez^7eT še kai- Za vsak b J'10 bo?večer pa z Pripravijo ^rno„, z'oženko. Posebno vK^tiin iPa namenjajo tudi ^vkyJ2 ?oskušajo čim akti-1 ’v svoje delo. Kam naj gredo mladi ob koncu tedna? Povsod so jim v glavnem na voljo samo gostinski lokali. V kudu Bubla Radenci so se zato odločili, da bodo začeli prirejati ob petkih kvize za vse generacije mladih (če bo dovolj zanimanja). Zmagovalci bodo nagrajeni, drugi pa »po- tolaženj«. (J. G.) Kultura pri Svetem Juriju Tudi v Občini Sveti Jurij je kulturno-umetniško društvo zelo aktivno, vsako leto namreč pripravijo eno gledališko predstavo, imajo aktiven pevski zbor, kije lani zapel tudi ob papeževem obisku, večkrat pa pripravijo tudi kakšne razprave in okrogle mize. Slišali smo lahko, da z delovanjem ZKO v Gornji Radgoni niso bili preveč zadovoljni, saj jim niso uredili, kar so potrebovali. Trenutno pa njihova gledališka skupina nastopa s predstavo Družinski dnevnik, ki jo je napisal Ferdo Godina. Predstavo je režirala Milena Lapi, nastopa pa trinajst igralcev. Nedvomno je dejstvo, da kultura v manjših občinah nekdanje gornjeradgonske občine nekoliko bolje uspeva. Nekaj se dela in nekaj nastaja, rezultati in zadovoljstvo publike so namreč očitni. Med tem pa so v Gornji Radgoni kulturno dogajanje nekoliko zapostavili, kar se kaže ^udi v odnosu do sosednjih občin, s katerima naj bi skupaj »delali kulturo«. Zato so se odločili, da bi dve občini, Sveti Jurij ob Ščavnici in Radenci, ustanovili zvezo kulturnih organizacij. Seveda pa si bodo še vedno prizadevali, da bodo večje projekte pripravili skupaj. Kakorkoli že, ljudjem, ki hodijo na kulturne prireditve, je vseeno, kako bo kultura organizirana, pomembno je, da kulturni dogodki so ter da je organizacija taka, daje v korist samo njim in kulturnikom. A. NANA R1TUPER Delili bomo vstopnice za kino Glavne vražje babnice so Diane Keaton, Goldie Hawn in Bette Middler. Izžrebali pa smo dopisnico Saše Pavlinjeka, Strukovci 243, 9265. Poslali mu bomo dve vstopnici za kino. Novo vprašanje pa se glasi: Kdaj in kje je bil posnet film Lepe vasi lepo gorijo? Odgovor:-------------------------------- Kupon št. 3 Odgovore pošljite do 11. marca na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. MURSKA SOBOTA V četrtek, 6. marca, si lahko ob 17. in 19. uri ogledate ameriško komedijo Klub vražjih babnic, ogledate si jo lahko tudi v petek, 7., soboto, 8., in nedeljo, 9. marca, ob 17. uri. Jugoslovansko vojno dramo Lepe vasi lepo gorijo bodo vrteli v petek, 7., soboto, 8., in nedeljo, 9. marca, ob 19. uri. V sredo, 12. marca, pa si lahko ob 17. in 19. uri ogledate ameriško romantično komedijo Tistega čarobnega dne. GORNJA RADGONA Ameriški akcijski triler Blisk smrti si lahko ogledate v petek, 7. marca, ob 17. in 21. uri, v soboto, 8., in ponedeljek, 10. marca, ob 17.30 ter v nedeljo, 9. marca, ob 19.30. Ameriška odtrgana komedija Nevarna srčeca pa bo na sporedu v petek, 7. marca, ob 19. uri, v soboto, 8., in ponedeljek, 10., marca ob 19. 30 ter v nedeljo, 9. marca, ob 17.30. LENDAVA ,V petek, 8 .marca, bodo v kinu ZKO-ja vrteli ameriško komedijo Kretenčkovi. V soboto, 9. marca, pa si lahko najmlajši ogledajo Disn-eyevo risanko Pepe in Pepček. LJUTOMER V soboto, 8. marca, bodo ob 19. 30 predvajali ameriško odtrgano komedijo Nevarna srčeca. V nedeljo, 9. marca, pa si lahko ob 17.15 in ob 19.30 ogledate družinsko komedijo Jack. opozicijskega veljaka? V Angliji bi šla ob takšnem »škandalu« in medijskem pompu politična kariera po zlu. Pa pri nas, kjer ostaja nekaznovano celo špekuli-ranje s to ali ono kreditno kartico? Kakorkoli že, stvari se lahko zapletejo še s čim hujšim, kot je truplo? Ga je kdo nastavil, da bi spodnesel polizanega politika, ali pa je truplo kar padlo z neba? Bistvo je, da ga je treba skriti, da je potrebno skriti tudi tajnico in da bi bile stvari še bolj zapletene, je potrebno na pomoč poklicati tajnika, loleka, ki potem »po pomoti« postane velik osvajalec ženskega mednožja ... Ljubimkanje, In kaj reči o igri? Boljše gledališke zasedbe si niti sam Ray Co-oney ne bi mogel želeti. Brez sence amaterizma so člani ljutomerske gledališke skupine, imenovane tudi Centrihova, da ne bi bilo pomote, imamo namreč dve, na oder postavili komedijo. Izvedbo pa tudi tempo, s katerim so naštudirali komedijo, jim lahko zavidajo profesionalni gledališčniki. In če se vam bo morda zazdelo, da se določene stvari brez izkušnje ne morejo igrati, ne skrbite. Centrihova skupina je zmožna vsega. A.POTOČNIK, foto:G. Ohman kulturni koledar ZA OTROKE LJUTOMER: V torek, 11. marca, bo ob 10.00, 11.00 in 15.30 lutkovna predstava Žogica marogica. Gostuje Lutkovno gledališče Maribor. LJUTOMER: V ponedeljek ob 16. uri lahko otroci prisluhnejo pravljični uri z delavnicami. Vodi jih Branka Jasna Stoman. MURSKA SOBOTA: V grajski knjižnici lahko otroci vsako sredo ob 16.30 prisluhnejo pravljicam, ki jih pripovedujeta Vesna Racman in Metka Sraka. Po pravljici otroci skupaj rišejo ali kako drugače ustvarjajo. GLEDALIŠČE LJUTOMER: V četrtek, 6. marca, bo ob 19.30 v Domu kulture ponovitev gledališke komedije Ray Cooneya Pokvarjeno. Predstavo je pripravilo domače gledališče KUD Ivan Kaučič. PRIREDITVE HODOŠ: V vaško-gasilskem domu bo v soboto, 8. marca, ob 19. uri slovesnost ob madžarskem kulturnem prazniku. ROGAŠOVCI: V vaško- gasilskem domu bo v nedeljo, 9. marca, nastopil mešani pevski zbor, v katerem so pevci iz občin Roga-šovi in Kuzma. Nastopila bo tudi folklorna skupina Romov iz Serdice. GLASBA MURSKASOBOTA: V dvorani soboškega kina bo v torek, 11. marca, nastopil Vlado Kreslin z Beltinsko bando in Malimi bogovi. Koncert se začne ob 20. uri. LJUTOMER: V petek, 7. marca, bo v Domu kulture nastopil mešani pevski zbor Krka iz Novega mesta. Koncert se začne ob 19.30. OTVORITVE MURSKA SOBOTA: V petek, 7. marca, bo v Galeriji Murska Sobota ob 18. uri otvoritev razstave skulptur Janosa Nemetha. Razstavo bo odprl direktor Lendavske Galeriji Franc Gerič. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V študijskem oddelku PIŠK-a Murska Sobota si lahko ogledate pregledno razstavo z naslovom Prekmurje in prekmurski ustvarjalci v zgodovini. MURSKA SOBOTA: V predprostorih grajske dvorane si lahko ogledate razstavo slik in grafik Antona Buzetija. LENDAVA: V grajski galeriji je na ogled razstava umetnika Josze-fa Lakatosa. LJUTOMER: V malem razstaven prostoru knjižnice si lahko ogledate razstavo fotografij Dogodio se narod Nataše Juhnov, posnetih v Beogradu. RADENCI: V Galeriji muzeja Radenske si lahko ogledate razstavo akvarelov akademskega slikarja Ota Rimeleja. MORAVSKE TOPLICE: V razstavnih prostorih občine so razstavljena dela, nastala na 2. slikarski koloniji Primoža Trubarja Moravske Toplice. PUCONCI: V prostorih občine je na ogled razstava Evgena Titana Skrivnostna duševnost v telesu narave. jFlasveti . vestnik, 6. marec 199? Dogajanje na ljubljanski borzi Če bi poskušal na zelo kratek način opisati borzno dogajanje preteklega tedna, bi lahko to storil nekako takole: »Umiranje na obroke.« Če ne bi bilo veliko dela s prenosi in preknjižbatni vrednostnih papirjev v Klirinško depotni družbi, bi bili lahko borzni posredniki na »prisilnih« dopustih, nekateri pa tudi na povsem zasluženih. Likvidnost je biia na obeh trgih tako slaba, da večji investitorji sploh niso mogli izvesti morebitne malo večje prodaje, oz. če bi to na vsak način storili, bi tečaji bistveno upadli. Vzrok je še vedno negotovost glede stroškov, ki bodo nastali pri vodenju skrbniških računov. Negotovost je od nadaljnjih nakupov povsem odvrnila tuje investitorje, da pa bo stvar še bolj napeta, so se umaknili tudi domači. Prav gotovo pa je, da za sedanjo tržno kapitalizacijo domače povpraševanje po delnicah ne zadošča več. Trenutno delnice kupujejo in prodajajo drobni investitorji, le-ti pa nimajo prav nobenega vpliva in moči na oblikovanje cene delnic. Nadaljnje dogajanje na trgu bo izključno odvisno od pogojev, kijih bodo narekovali skrbniški računi. Pomebno bo tudi, koliko manevrskega prostora bo pri bankah sploh na voljo, da bi lahko zadovoljile tuje povpraševanje v tolikšni meri, da bi se na borzo znova priselil »bikovski trend« (naraščanje tečajev). Po neuradnih informacijah iz ene od velikih slovenskih bank je bilo te dni slišati oz. je bilo mogoče v dnevnem časopisju tudi prebrati, da pri njih za vsa naročila tujcev prav gotovo ne bo dovolj prostora. Trenutno je v »modi« tako imenovani neorganizirani trg ali enostavno povedano nakupi delnic na terenu, ki še ne kotirajo na borzi. Cene pri tem so lahko zelo netransparentne, kajti tukaj nikakor ni pravega pogleda na ponudbo in povpraševanje. Je pa to »trg«, ki prav tako omogoča nakupe in prodaje delnic. Borzni trg Na borznem trgu je bila likvidnost čez teden tako skromna, da take ne pomnijo niti borzni posredniki, ki so dejavni že od vsega začetka delovanja borze. Enostavno ni naročil oz. kupcev, na srečo pa so zelo zadržani in previdni tudi prodajalci. Če bi bili namreč le-ti zelo nestrpni oz. nervozni in bi na silo začeli prodajati, bi se tečaji najpomembnejših delnic znižali še za najmanj 30 odstotkov. Vsa sreča je namreč, da so imetniki ta čas zelo potrpežljivi, pa čeprav je njihovo premoženje na velikem prepihu. SKB banka - posebej optimističen dan je bil v ponedeljek, ko je tečaj po dolgem času prebil 60.000 tisočakov, vendar je bil že takoj v torek spet na nivoju med 57.000 in 58.000 SIT. Sicer pa je bilo na nedavni tiskovni koneferenci banke predstavljeno poslovanje banke v preteklem letu in tudi ocenjeno kot zelo uspešno. O uspešnosti priča tudi čisti dobiček, ki se je v primerjavi z letom poprej povečal za skoraj 100 odstotkov in znaša okrog 1,5 milijarde tolarjev. Cena delnice se trenutno giblje nekje okoli njene knjigovodske vrednosti. Tečaj delnice na londonski borzi pa je ostal bolj ali manj nespremenjen, torej tam okoli sto tisoč tolarjev. Kolinska - cena te delnice si v tednu dni ni opomogla niti za en dan. Ostaja na ravni med 2.150 in 2.250 SIT. Tudi pri tem podjetju so objavili lanskoletne poslovne rezultate, ugotovljeno pa je, da se je dobiček v primerjavi z letom 1995 zmanjšal za okrog 20 odstotkov. Kljub majnšemu rezultatu naj bi podjetje izplačalo nominalno enake dividende kot leto poprej, to je okrog 86 SIT na eno delnico. Po tečaju sodeč, le-ta je ostal nespremenjen, se boj za dividendo še ni začel. Na podlagi 100. in 101. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS št. 18/91) in določil Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem v Mestni občini M. Sobota (Ur. list RS, št. 4/97) objavlja Stanovanjski sklad Mestne občine M. Sobota RAZPIS za oddajo najemnih socialnih stanovanj v Mestni občini Murska Sobota I. Po navedenem razpisu se dodeli v najem 10 socialnih stanovanj. II. Upravičenci do dodelitve najemnega socialnega stanovanja so državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo naslednje splošne pogoje: da ima prosilec stalno bivališče v Mestni občini M. Sobota in na tem naslovu tudi dejansko stanuje, da prosilec ali kdo od njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik ali lastnik stanovanja oziroma je najemnik neprimernega stanovanja, da prosilec ni prejšnji imetnik stanovanjske pravice, ki je odkupil stanovanje skladno z določbami stanovanjskega zakona oz. je pravico do odkupa stanovanja prenesel na ožje družinske člane, da prosilec ali kdo od ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oz. druge nepremičnine, da prosilec ali kdo od njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni lastnik premičnine, ki presega 25 % vrednosti primernega stanovanja, da je prosilec v rednem delovnem razmerju oz. ima stalen vir dohodka. in pogoj, da skupni prihodek na člana družine ne presega višine, določene z zakonom o socialnem varstvu. III. Prosilci morajo vložiti prošnjo za dodelitev najemnega socialnega stanovanja na obrazcu SPN-1 - Vloga za uveljavitev socialnovarstvenih pravic. Na tem obrazcu morajo biti s strani izplačevalcev prejemkov potrjeni denarni prejemki prosilca in družinskih članov ter od pristojnih organov potrjen katastrski dohodek. Na navedenem obrazcu se potrdi stalno bivališče in število družinskih članov ter podajo mnenja delodajalca in krajevne skupnosti o razmerah prosilca in družinskega člana. Vlogi je treba priložiti naslednja dokazila: potrdilo o državljanstvu, potrdilo zdravnika specialista o trajnih obolenjih, povezanih s slabimi stanovanjskimi razmerami, potrdilo Zavoda za zaposlovanje o nezaposlenosti prosilca ali drugega družinskega člana, zemljiškoknjižni izpisek za stanovanjsko hišo ali stanovanje, če prosilec živi pri starših ali sorodnikih, najemno oz. podnajemno pogodbo. IV. Vlogo z vsemi dokazili je potrebno vložiti na naslov: Stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota, kardoševa 2, do vključno 6.4.1997. Pojasnila v zvezi z razpisom lahko dobijo interesenti na Stanovanjskem skladu Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, ali po tel. 31 000 (int. 444). CEGOR predstavil pet možnih lokacij Bo mariborsko smetišče na obrobju Pomurja? Si bo Občina Lenart po predstavitvi petih prednostnih lokacij možnih deponij za devet občin na mariborskem območju premislila, ker sta kar dve najprimernejši v lenarški občini? Po uradni predstavitvi petih izbranih prednostnih lokacij izmed dvajsetih najprimernejših, ki je potekala v mariborski mestni hiši konec januarja 1997, je navzoče novinarje nehote obhajal občutek, da bo strokovnjakom težko ubraniti svojo strokovnost in argumentiranost. Čeprav so vsi ves čas poudarjali, da raziskave še niso končane in da bodo najpomembnejše odločitve sprejete šele na temelju natančnih terenskih raziskav in presoj vplivov na okolje, pa je nerganje »mestnih« nasprotnikov odlagališča iz KS Košaki, ki so se nepovabljeno udeležili tiskovne konference ter mahali s knjigo Zgodovina Slovencev in se izgovarjali na preveliko uničevanje okolja, vseeno vsadil dvom v možnost strokovne izbire lokacije za največje odlagališče komunalnih odpadkov v severovzhodni Sloveniji. Kajti vnaprej kričati, da ne dovolijo smetišča v KS Košaki, ne v KS Šentilj in ne v KS Pernica, pomeni, da ostaneta na voljo le dve lokaciji: v bližini magistralne ceste v KS Jurovski Dol in v Oseku v KS Sv. Trojica v Občini Lenart. Sle dnja lokacija meji na gornjeradgonsko občino! Center za gospodarjenje z odpadki CEGOR je ustanovilo devet štajerskih občin, da bi celostno rešili problematiko komunalnih in drugih odpadkov. V začetku je sodelovalo več občin, vendar so nekatere odstopile, saj jim je bilo povsem jasno, da so njihova »nerazvita« ali industrijska območja najbolj primerna za odlagališče. Ali je tako prav ali ne, bo pokazal čas, ko bodo določene vasi kar dobro živele od rente, občine, ki niso enkoprav-no sodelovale pri iskanju odlagališča, pa plačevale neverjetno visoke stroške za odvažanje ali sežig odpadkov. Vodja projekta CEGOR je Janez Ekart, vodja koncepta gospodarjenja z odpadki pa Stanislav Urek. Najprimernejšo lokacijo za odlagališče je več mesecev iskalo več strokovnjakov, odgovorni pa so dr. inž. Steffen in snica; deponijo bi na jugu s treh strani zapiral dolinski kotel, zato bi bila trikotne oblike z nagibom in največjo dolžino 550 metrov ter višino 70 metrov. Njena zmogljivost je 2,2 milijona kubičnih metrov. Četrta lokacija se imenuje SPODNJI GASTERAJ 35 A in spada v KS Jurovski Dol v Občini Lenart; leži na sorazmerno ravninskem delu, vendar je brez ustrezne infrastrukture in zelo oddaljena od Maribora, kot je oddaljena tudi lokacija z imenom STEIJNFELCER 69 v KS Sv. Trojica v Občini Lenart, ki je v bistvu že meja med lenarško in gornjeradgonsko občino. Deponija na jugu zapolnjuje dolino. ki je dolga 500 metrov, in bi se dobro ujemala s pokrajinsko podobo; dovoz bi bil z zahodnega dela. Na novinarsko vprašanje, ali je Občina Lenart še dovolj trdno v konzorciju občin, glede na to, da jo kot potencialno partnerico večkrat omenja tudi župan ljutomerske občine Ludvik Bratuša (ki si prav tako prizadeva poiskati ustrezno lokacijo za prleško smetišče), je g. Premzl odgovoril, da Lenart nedvomno ostaja v konzorciju: »K sodelovanju pri projektu smo želeli povabiti vse občine severovzhodne Slovenije. V začetku, je sodelovalo tudi nekaj bolj oddaljenih občin, kot sta Ptuj in Slovenska Bistrica pa tudi občina Duplek, vendar so sčasoma krajani ogročeni S a zboru krajanov Sv.Trojid^ je bil v soboto, 2. maM* odločno zavrnili namere,^ bilo bodoče odlagališče^, nalnih odpadkov Cegorja bor v Oseku v Slovenskih n ca h. Kritizirali so lenarško no, češ da je premalo Prlti\ šljeno pristopila h kontop' občin. Proti vsiljevanju regionalnega odlagal^ bodo borili skupaj s sosedi kraji in krajevnimi skupno'1 Cerkvenjak in Bededikttd govo v sosednji občini Radgona. Se pred krajani Sv. Trojic svoje nestrinjanje vpis"'0 izrazili V Negovi, kjer s*11 \ zaradi Negovskega drugih zanimivosti usmerit' i ristični razvoj. Ji odpadle, ker niso želele sodelovati. Za Občino Lenam j ram povedati, daje verjetno e"1J bolj trdnih članov tega konj0 Kakšna bo višina rente. dobili bližnji prebivalci in^Tj bo izbrano bodoče še težko povedati, kajti 12" . bodo dobili tudi material^U mestilo ali nadomestne0 * Vse je še stvar dogovora. ® sogovorniki. Vasi bodo 12«^ le pomoč v obliki uredit''6^ stičnega in komunalnega’^ da. morebiti bodo Potreb° šen nujen objekt - za dr dejavnost ali opravljanje p dejavnosti. . |nJf Skratka, kdor bo žino odlagališča, bo dobi to poplačano. pc(^ BERNARDA«^ Projekt MR iz Maribora. Njihovo delo je preverila recenzijska komisija, ki ji je predsedoval svetovalec Ministrstva za okolje in prostor dr. Viktor Simončič. Poleg g. Ekarta je moral na največ vprašanj odgovarjati podžupan Mesta Maribor dr. Vilibald Premzl (ki je opravičil odsotnost župana Križmana). Naložba bo v začetni fazi vredna 5,5 milijarde tolarjev (skupaj s kompostarno, zbirno-sortirno napravo in vhodnim blokom), predvidena vrednost celotnega projekta pa je 8,6 milijarde tolarjev. Ker gre za veliko vrednost naložbe in velik poseg v okolje, bodo morali biti v nadaljnjih od ločitvah nadvse previdni. Mrsika-teri načrti so zaradi upora javnosti propadli, zato se bojimo, da bo strah pred kritiko in nasprotovanjem javnosti dodatni, če ne celo odločilni kriterij pri odločitvi. Uradni kriteriji so: velikost in strnjenost naselja, oddaljenost stanovanjskih zgradb v smeri pihanja najpogostejših vetrov, dostop do lokacije, naravne ba-riere, dodatna obremenjenost lokacije z imisijo od zunaj, bližina regionalnega ali naravnega parka, rezervata, naravnih spomenikov, gozdov posebnega pomena ali bližina varovanega vodnega območja, vplivanje površinske vode, lastništvo zemljišč, geologija, arheološka zaščitena območja, kulturni in arhitektonski spomeniki, oddaljenost od težišča odpadkov (naj ne bi bilo oddaljeno več kot 20 kilometrov od Maribora), prometna infrastruktura (prednost je dobra cesta, še bolj avtocesta), druge kmetijske površine, vključevanje v pokrajino, morfologija, energijska in komunalna infrastruktura in površina (najmanj 20 hektarjev). Po proučitvi predhodno izbranih 20 lokacij je ostalo v igri pet lokacij. Vseh pet so v minulih dneh že obiskali sodelavci Ce-gorja in domačine seznanili s potekom nadaljnjih preiskav - ki so jih župani občin menda tudi dovolili s podpisom - zemlje oziroma tal (vlažnost, prostorninska masa, plastičnost, prepustnost, strižnost - trdnost); z geološko-teh-ničnega vidika bodo torej ugotavljali zavodnjenost in prepustnost temeljnih tal, gladino podtalnice, plazovitost terena in strižne karakteristike terena. Odločitev o lokaciji bo odvisna tudi od presoje vplivov na okolje. Prva predstavljena lokacija KANIŽA 10 B leži ob stari cesti Maribor- Šentilj; plato je na temelju širok 400 in dolg 370 metrov, višina deponije bi bila 50 metrov, zmogljivost pa 2,4 milijone kubičnih metrov. Druga lokacija PEKEL 23 A spada v KS Košaki in Mestno občino Maribor, pobočno smetišče bi bilo dolgo in široko po 200 metrov, najvišja točka pa bi merila 50 metrov z zmogljivostjo 3,1 milijona kubičnih metrov. Tretja izbrana lokacija LOŽANE 27 B spada v KS Pernica in Občino Pe- Mercator V akciji s proizvajalci od 20.2. do 8.3.'97 Za vas smo izbrali vrsto odličnih izdelkov po ugodnih cenah. Označeni so z rumenimi okvirčki! Nakup v Mercatorju je dober nakup! ^tnik, 6. marec 1997 n. glasbeni sceni Jazz & Blues Miha, Vojko, Dejan in Jure so trenutno med najbolj zaželjenimi fanti ta hip. Fantje, ki so v povprečju stari 23 let, so namreč pevci in plesalci dance skupine Napoleon. Prav zaradi tega smo jih takoj po nastopu za evro-vizojsko popevko poiskali v njihovi slačilnici. Pogovarjali smo se z Mihom Merljakom, simpatičnim in zgovornim fantom. SKUPINA NAPOLEON LOMILCI SRC Sonny Rollins Je eden največjih še živečih tenorsaksofonistov s Plavim imenom Theodore Walter Rollins. Rodil se je leta 1 v z v New Yorku v zelo muzikalični družini in bil kot naj * otrok vedno deležen dobre glasbene vzgoje. Za saksofon se} odločil, ko je leta 1940 slišal Louisa Jordana. Začel je z alts sofonom, toda ko je malo kasneje srečal očeta tenorsaksotona Colemana Howkinsa, je nemudoma presedlal na ta ms 11 ment. pai °,lnsova Prva zaposlitev sega v leto 1948, ko je igral sku-n z dvema prav tako mladima in danes legendarnima glasbe-jackma’ bobnarjem Artom Taylorjem in saksofonistom skun'6111 McLeanom. Naslednje leto je prvič stopil v studijo sku S pevcern Babsom Gonzalesom, kasneje pa je že igral v sneficA PowePa ’n trobentača Fatsa Navarra. Na po-Svoii 111 je še očitno slišati pomanjkanje tehnike, vendar s gav m "J10611!111 'n bogatim tonom že napoveduje stvari, ki so sakso^S - Osetih letih pripeljale prav na vrh med tenor-likih °nisti' v začetku petdesetih let je nastopal še z vrsto ve-DamJaZZ glasbenikov, kot so J. J. Johnson, Art Blaky, Tadd da'j Časa paJe sodeloval s svojim velikim prija-0Ut । "Elesom Davisom. S svojo prvo lastno ploščo Moving pelja]Zdeta 1954 vsem Pokazal, da ga je njegov razvoj pri-nikov N. S,topnje’ ki je dostopna le peščici največjih glasbe-va Zn„ aslednje leto je izdal album Worktime, kjer dva njego-inThemeiAta S°'a ^bere’s No Business Like Show Business nadgrJ6 ^re $ucb Things) predstavljata prvo neposredno Parker'JeVanje 'n ce'° Preseganje do tedaj neprekosljivega izrednih Vega pr'stoPa- Ko je naslednje leto posnel še nekaj Gunthe l°'ov’ ga je veliki jazzovski strokovnjak in skladatelj kar je br, ctluller razglasil za mojstra tematske improvizacije, Leta 1 osa ^ollinsa izredna potrditev tega, kar je počel. Ciifforri p seie Priključil skupini bobnarja Maxa Roacha in časuje sk rowna, kjer je ostal vse do srede leta 1957. V tem fantje r Uf'113 nareclila nekaj izrednih posnetkov, nakar so se istega ]gZS ’’ P°n°vno skupaj z Maxom Roachom je Rollins XophOne pPosne' eno svojih največjih mojstrovin, ploščo Sa-zasedbe^ olossus- Najbolj so mu ustrezale majhne komorne Veliko n onnata trio ali kvartet in z njimi je v tistem času zelo F^a?topal po vsem svetu. noma umnlUSPeh mu -ie omogočil, da se je za dve leti popol-Sasaprež-a । 1 iz Javnega življenja. V tem času je ogromno kot s0 m'Ve S ?v°jim saksofonom na zelo neobičajnih mestih, narja;e °^ovi; stolpi in podobno. Ko mu je zmanjkalo de-■ ^teri je z '!ar‘stom Jimom Hallom posnel ploščo Bridge, na KrnaluCUtlt' Vp‘'v ^krat zelo popularne bosa-nove. 'n sicer z-Za tem sledil njegov drugi umik z jazzovske scene, Se ga je heroina. S pomočjo prijatelja Charlija Parkerja Sceno. Od letih znebil in se leta 1972 ponovno vrnil na Pravega k ,a*rat naprej Je za njegovo delo značilno iskanje "^ičim n?epta in konteksta, pri čemer je eksperimentiral z ^ojih živit/a Rollinsa je značilno, da je bistvencbioljši v kjer njegOv nast°Pih kot na sterilnih studijskih posnetkih, VsegaPa : a magična moč ne pride povsem do izraza. Poleg Jazzistov vK°llins znan po tem, daje bil eden prvih sodobnih —kizag^1 Je v svojo glasbo vključeval politiko. Je namreč IZredn0 m0°rnik krnskega nacionalističnega gibanja, ki je bilo Plošč z izro^n^ v zaeetku šestdesetih let, ko je posnel nekaj c ^ajnover'10 Politično noto. ^»ec lansk a"3Um Sonnyja Rollinsa z naslovom +3 je izšel asični oblili 'eta 'n v bistvu predstavlja Rollinsa v njegovi ^rpge Pa so ' ■ P'°šča vsebuje dve novi skladbi (Biji in H. S.), A Day klasičnih skladb, kot so What A Diferen- ^c\ZVeSt svo' ’ M°na Lisa itd. Rollins ostaja tudi na tej plo-p 'i dokazm Jei?U St'*U 'n načinu igranja in s svojimi dolgimi J46? Sonnv’ °a'’e tk^ansko eden največjih med saksofonisti, n n Scott AtA^insa na plošči sodelujejo še pianista Ste-aria Al p0 °nwny Flanagan, basist Bob Cranshaw ter bob-n' Pontembe er 'n Jacl< DeJohnette. Sonny Rollins vsekakor yU^ek, in kern-Sam° za z8°dovino jazza, ampak tudi za ta tre-'abko od ZlV' danes izredno zmerno, premišljeno in zdra-nJega pričakujemo še marsikaj. Iztok R. tt8anka 4$ AZrebali a ” .Je d°bil sina. Iz polnega bobna naših dopisnic ^šlar111 °b šc.,Snico’katero je poslal Drago Kuri, Grabonoš 11)0 Pošti ^H^i’ Čestitamo! Obvestilo o nagradi bomo ovo vprašanje pa se glasi: nedavnim posvetil svojo skladbo? Viktor 0(Kr. Odgovore pošljite do 14. marca na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s Pripisom: Na glasbeni sceni! Napišite tudi, o katerih glasbe-n»kih želite brati v tej rubriki. Vseh vaših pripomb, mnenj in Predlogov smo zelo veseli. \Moj naslov: ŠT. 7 J^KTORJI >96 Pri‘>nek: Kako ste zadovoljni z uspehom na Evroviziji? »Naš nastop je bil po naših ocenah na zavidljivi ravni, čeprav vse ni bilo tako, kot smo pričakovali in predvidevali, saj si je Jure poškodoval gleženj, a je kljub temu nastopil in med plesom pošteno stiskal zobe. Trenutno smo v Sloveniji na vrhu, prvi pa ne moreš biti kar tako.« Ali veste, da imate v Pomurju veliko oboževalk? »Ne, tega nismo vedeli. Ampak v zadnjih treh mesecih, odkar smo izdali ploščo Bodi moja, se je naša popularnost po vsej Sloveniji strmo dvignila. Naš uspeh pa je plod trdega dela, saj smo eno leto garali, plesali in trenirali ter pripravljali material za novo ploščo in nove nastope. Mislim, da je tak odziv upravičen, čeprav lahko priznamo, da je nadpovrečen. Odziv nas je popolnoma presenetil. Vidimo pa, da za nami že prihajajo podobne skupine, ki se bodo začele uveljavljati.« Na sceni ste že več kot tri leta, vendar je bilo kar nekaj inovacij... »V bistvu smo več kot štiri leta, vendar smo kot Napoleon, plesno, glasbeno in tudi člansko prenovljeni, navzoči štiri mesece. V tem času smo veliko naredili, še več pa nameravamo. Trenutno smo sredi velike promocijske turneje po skoraj vseh krajih Slovenije, kar je zelo naporno. Sedaj smo si vzeli še čas za Evrovizijo, kar mogoče ni bil pravi čas, ampak ne bomo nikogar zanemarili. Predvidevamo, da bomo v vaše konce prišli šele aprila.« Dance skupine so na svetovni glasbeni sceni že dlje časa največji trend. »V tujini je to resnično veliki trend, saj je na primer na lestvici s tridesetimi uvrščenimi dvajset boys skupin. Že dve leto smo v tujini re- dno spremljali te skupine. In smo tudi veliko razpravljali, ali bi v Sloveniji kaj takšnega lahko zaživelo ali ne. Prej smo igrali in peli v živo, zato je bila odločitev težka, saj je pomenilo, da bi vso opremo, ki smo si jo z leti prigarali, odvrgli. Poleg tega pa smo se bali, kako bo Slovenija, ki je tako specifičen trg, reagirala. Nikoli ne veš, kaj vžge in kaj ne. Kljub temu smo šli v to. Zato mi ne izhajamo izpred štirih mesecev, ampak delamo že leto in pol. Prepričani smo, da bo velik razmah tega.« Zakaj pa je manj podobnih grls skupin? »Verjetno zato, ker so dekleta veliko bolj odzivna publika. Malo fantov vidimo, da bi kričali pod odrom. Torej, publika je razlog.« Kdo vam piše besedila, ustvarja koreografijo za ples? »Koreografijo dela Vojsko, ki je tudi najmljaši, star 18 let, zadnji je prišel v našo skupino, je pa trikratni državni prvak v plesu. Pomaga mu tudi Janja Pušelj - Klun iz plesne skupine Bolero. Vaša zadnja plošča in kaseta pa se imenujeta Bodi moja. Morda še nekaj besed o njej. »Na njej je devet skladb, ki so avtorsko delo, besedila sem napisal jaz, pomagala pa sta nam tudi Adi Smolar in Sendi, glasbo je napisal Tomaž Bolsan iz Novega mesta. AUDIO - VIDEO - CD IMshoe TRGOVINA IN PRIREDITVE Slomškovo 43, 9000 Murska Sobota tel.: (069) 37 333, faks: (069) 37 331 MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo ESI RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.30 do 22.30 nagradno vprašanje. ^Tokratno se glasi: V katerem zalivu v Jadranskem morju leži otok Rab? ODGOVOR: Odgovore pošljite najkasneje do 12. marca 1997 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAGRADA: prvomajski konectedenski paket v prvomajskem RELAXOVEM KLUBU v Novigradu. KUPON ŠT. 5! 3 VIKTORJI *96 l/me in priimek: \ Oddaja: ŠT. 7 a c« 'at BS BS at Istoimensko sklabo Bodi moja poznajo povsod, zanjo smo posneli videospot. Sicer pa druge skladbe niso tako izrazito dance, so bolj pop, ki ga lahko poslušajo mlajši in starejši. Techno in dance so že močnejši ritmi, pri nas pa je poudarek na petju in lepi melodiji. Zato zaenkrat ne pride v poštev nobena druga zvrst.« Nekoč so v reviji Dr. Musič zapisali, da boste naredili razstavo spodnjih hlačk in modrčkov, ki ste jih dobili na oder? »Smeh ... To je malo v šali. Je pa res, da dobimo veliko plišastih medvedkov in daril. Tudi po pošti dobimo v naš fun klub veliko medvedkov. Sicer pa nam lahko vsi pišejo na naslov fun kluba, kjer dobijo naše fotografije, posterje, tudi plošče in kasete, če jih ni mogoče dobiti kje drugje.« Kakšno je vaše sporočilo našim bralkam? »Predlagam, da ko bomo v vaših koncih, pridejo pogledat in bomo skupaj zapeli in zaplesali.« Skupini Napoleon lahko pišete na naslov: Fun Klub Napoleon, Tržaška 121, 1000 Ljubljana Prvim osmim oboževalkam in oboževalcem skupine Napoleon, ki bodo pisali na Vestnik, pa bomo poslali njihove kartice s podpisi. ANR Novice od tu... Vse kaže, da bo pomlad pri nas kar vroča, saj naj bi k nam prišlo kar nekaj skupin, ki navdušujejo najstnike. Najbolj atraktivni so prav gotovo fantje iz skupine C. I. T. A., dekleta Špice Girls in D. J. Bobo. Marsikdo se je ob gledanju novega videosota Zobar vprašal, ja pa kaj seje zgodilo s temi lepimi fanti iz skupine Čuki, da so urejen videz in kravate zamenjali z nekaj dni starimi bradami. Nič, imajo samo izlet v rockerski videz, a zagotavljajo, da se bodo vrnili. ... in tam Skupina Backstreet Boys je zaposlena na vseh mogočih področjih. Pred kratkim pa so se podali tudi v snemanje propagandnega spota, in sicer z napravico, ki se imenuje Scall, namenjena pa je za prenašanje sporočil. Spot so posneli v Nemčiji, predvajati pa so ga začeli 20. februarja, prav na Brainov rojstni dan. Čeprav je Robbie Williams že pred mesecem napovedoval svoj novi album, iz tega ni nič. Nekdanji član skupine Take That, ki se še največ pojavlja v medijh. pripravlja na nekem londonskem radiu-enourno oddajo, in to v najbolj poslušanem času. In Robbie je priložnost pograbil z obema rokama. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. THE LOVE WE MAKE - Symbol 2. BEAUTIFUL ONES - Suede 3. BROKEN ANGEL - Hanne Boel 4. IS THAT WHATITS ALL ABOUT - Mark Owen 5. INTO MY ARMS - Nick Cave 6. SILIKON - Bajaga 7. ADRENALINA - Octopus PREDLOGI: DON T SPEAK - No Doubt WHEN I DIE - No Mercy GIRL IN A SPORTS CAR - Chris Rea LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. ZVEZDICE BELE - Vlado Kreslin 2. TIH, DEŽEVEN DAN - Gimme 5 in Cole Moretti 3. JAZ TE NIMAM RAD - Faraoni 4. MOJA LJUBEZEN - Marjan Zgonc 5. POZABLJENA - Jan Plastenjak 6. ZBUDI SE - Tanja Ribič 7. VSAKDANJI ČUDEŽI - Darja Švajger PREDLOGI: NIČ VEČ BOLERO - Majda Petan DALJAVE - Melita in Klarisa GE SAN MARIŠKA - Majda Pečarič LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF 1. LETO JE OKROG - Ans. Nika Zajca 2. HENČKOV ABRAHAM - Henček 3. TETKA POVEJTE - Ansambel Lojzeta Slaka 4. SONCE MOJIH DNI - Slapovi in Simona Weiss 5. SLOVENCI - Alfi Nipič in njegovi muzikanti 6. NAJLEPŠI DAN - Bobri 7. POZDRAVLJENA, OČKA, MAMICA - Dan in noč PREDLOGI: ZLATI KLAS - Zupan ŽENINU IN NEVESTI - Mariborski kvintet ZAPOJMO ZA SLOVENIJO - Ans. Majana Hercega Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 13. marca 1997, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. - Kupon št. 10---------------------------------------------------- ~>| Glasujem za skladbo: S I ‘tuja: ______________ 0-1 ‘domača:_______________ ‘narodnozabavna:____ Ime in priimek ter naslov: 14 It naših krajev vestnik, 6. marec 1^ V Občini Črenšovci je kanalizacija prednostna naloga Kako zagotoviti ogromna sredstva? V nedeljo že referendum o krajevnem samoprispevku v KS Črenšovci, graditev kanalizacije pa načrtujejo tudi v KS Bistrica Kdo bi si še pred nekaj leti mislil, da bodo dokaj hitro prišli časi, ko bo vedno več ljudi tudi na podeželju uvidelo potrebo po zgraditvi javne kanalizacije zaradi zaščite pitne vode in nasploh okolja? Te dni so o tem razpravljali na zborih občanov v Črenšovcih, Žižkih in Trnju ter povsod soglasno podprli ta projekt, ki ga je svet krajevne skupnosti uvrstil v svoj program. Medtem so že pridobili določeno dokumentacijo, ki jo je izdelalo podjetje Atrij iz Odranec, in v ta namen odšteli 6.850.000 tolarjev. Gre predvsem za idejni projekt, s katerim je predvideno, da se bo priključilo na kanalizacijsko omrežje od 2.600 (trenutno število) do 3.500 prebivalcev vseh treh vasi. Zgradili pa naj bi ločena sistema za odvajanje komunalnih (odtoki iz stanovanj) in meteornih vod. Ocenjena vrednost naložbe je okrog 500 milijonov tolarjev, k čemur je potrebno prišteti še čistilno napravo, ki bo stala predvidoma okrog 150 milijonov tolarjev. To so vsekakor ogromna sredstva. Kako jih nameravajo zagotoviti? Največji delež pričakujejo od države (250 milijonov), iz občinskega proračuna Občine Črenšovci (200 milijonov), z neposrednim sofinciranjem gospodinjstev (135 milijonov) in s krajevnim samoprispevkom (60 milijonov tolarjev). Vse to je mišljeno v roku 5 let. O samoprispevku se bodo odločali v nedeljo, 9. marca. Predvidene prispevne stopnje so 2 odstotka od neto plač zaposlenih ter nagrad, plačikza dopolnilno delo in plačil po pogodbah o delu, enako pa še od neto zavarovalne osnove samostojnih podjetnikov in zasebnikov ter od pokojnin (razen od najnižjih) in 7 odstotkov od katastrskega dohodka. Od zaposlenih v tujini pa bodo terjali po 200 mark letno v tolarski protivrednosti. Poleg skupne naložbe za izvedbo projekta kanalizacije bodo del sredstev, če bo referendum uspel, namenili tudi za vaške potrebe posameznih krajev. Od izida nedeljskega referenduma je seveda predvsem odvisno, ali bo uresničevanje skupnega projekta mogoče nadaljevati, kot je začrtano. J. G. Justina Kerec iz Drakovec je stara 95 let Zena Titovega učitelja Spomini lepotice ob prelistavanju albuma Lanskega 10. oktobra je Justina Kerec (dekliško Špindler) iz Drakovec pri Mali Nedelji, rojena 1901. leta v Mariboru, dopolnila 95. leto svojega življenja. Ob obisku sem jo pozabil vprašati, kako je zaznamovala prehod proti 100-letnici. Koncert iz naših krajev Čeprav so ustanovili turistično društvo v Šalamencih šele pred enim letom (šteje okrog 100 članov), se že lahko pohvalijo z nekaterimi uspešnimi nastopi oziroma predstavitvami. Tako so sodelovali na otvoritvi občinske stavbe v Puconcih, na kmečkih igrah v Moščancih ter otvoritvi novih prostorov Kmečke banke v M. Soboti in nove pisarne Zavarovalnice Triglav v Puconcih. To nedeljo pa so glavni organizatorji javne radijske oddaje Koncert iz naših krajev, na kateri bodo nastopali nekateri znani ansambli z različnih koncev Slovenije. Po oddaji pripravljajo še turistično-zabavno prireditev. J. G. OH, TE TABLE! - V KS Lipovci so pred leti postavili več oglasnih tabel, za katere pa zdaj nihče ne skrbi. Tako so na njih tudi vabila na priredi- tve, ki so že zdavnaj minile. Mar to pomeni, da bodo take ostale vse do naslednjega ocenjevanja urejenosti posameznih vasi v Občini Beltinci in kazile podobo kraja? Fotografija: Stane Kaučič ---- ŽELEZNE DVERI, STA----- RA CESTA - V teh dveh krajevnih skupnostih, ki pa nista osamljeni, se nikakor ne strinjajo, da bi plačevali nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, saj zbirajo denar za komunalno infrastrukturo in druge namene s krajevnim samoprispevkom že 18 let, ponekod pa samoprispevka že več let nimajo (npr. KS Ljutomer). Občinski svet naj zato sprejme sklep, s katerim jih »odveže« plačevanja nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Jim bodo svetniki prisluhnili in dali prav, čeprav so drugi »lobiji« močnejši? (J. G.) Hvaležen sem Justinim sosedi Toniki Krajnc, ki meje popeljala na obisk k 95-letnici, ki že vrsto let živi sama. To pa ne pomeni, da je prepuščena sama sebi, kajti prav soseda Tonika je tista, ki ji pomaga: ji kaj prinese iz trgovine, zakuri ogenj v krušni peči, ki potem ves dan greje njeno dnevno sobo ... Tudi tokrat je bilo toplo in prijetno je bilo posedeti, se pogovarjati in - prelistavati star album, v katerem je veliko fotografij Justine. Bila je postavna in prava lepotica. Za prva leta tega stoletja si je veliko upala, saj sem v albumu opazil njeno drzno fo- ni mladenič Stjepan iz Varaž- prikazovala kak žalosten dogodek. Stjepan Kerec, ljubkovalno Štefek, rojen v Varaždinu, je bil mojster sabljanja, pri katerem se je te veščine učil tudi Josip Broz - Tito. Bil je tudi uglajen gospodič. Justina pa je bila prava diva, zato velika ljubezen do smrti. Fotografija je iz leta 1928. Stjepana si »prisvajajo« tudi Hrvati, kajti 1987. leta so objavili njegovo fotografijo na nekem stenskem koledarju. tografijo s kopališča ob Dravi. Tudi na množici drugih posnetkov je v oblekah z globokim dekoltejem. Ne preseneča, da jo je opazil postaven mladenič Stjepan iz Varaždina. V redovniški in Legatovi šoli Justina se je najprej razgovorila o svojih starših. Oče Jože Špindler, rojen v Drakovcih, je bil v službi kot »nadsprevodnik« na železnici v Mariboru. Mama Marija Stajnko pa je bila z velike kmetije v Koračicah pri Tomažu. Vedela je celo povedati, kako sta se starša spoznala: oče ni šel zato k Stajnkovim, da bi kupil kobilo, VSE JE VESELO, KAJ ŽIVI -Bilo je tako rekoč naključje, da so v Pristavi pred poldrugim letom ustanovili skupino ljudskih pevk. Potrebovali so jo namreč za prireditev Podoknica, ki jo je Nedeljski dnevnik organiziral v njihovem kraju. Potem pa so ostale še kar naprej skupaj, vadile, prepevale in nastopale na raznih prireditvah od Maribora do Lendave. Ljudska pesem jim je prirasla k srcu. Pred kratkim je Turistično društvo Mak Pristava izdalo še kaseto z njihovim petjem in igranjem godcev, ki jih spremljajo. Naslov kasete je Vse je veselo, kaj živi. Javno predstavitev so pripravili v hotelu Jeruzalem v Ljutomeru, na kateri so se jim pridružili tudi ljudski pevci Fantje od Male Nedelje in tamburaši Društva upokojencev Ljutomer. (Foto: J. G.) četudi se je pogajal, ampak, da bi videl dekle, ki jo je pozneje (ob pomoči bratranca) zasnubil. Zakon je bil srečen in rodili so se jima štirje otroci: sin in tri hčere. Najmlajša je bila Justina. Ona je po osnovni šoli šla v meščansko šolo, ki so jo tedaj imele mariborske redovnice iz reda šolskih sester. Pozneje pa je Justina končala še tako imenovano (in zelo cenjeno) Legatovo šolo, kjer se je dodatno usposobila za delo v pisarni. Uspelo se ji je zaposliti na železniški postaji v Mariboru. Tam pa se ji je nasmehnil postav- dina. Šolal se je v Dunajskem Novem mestu. Postal je učitelj sabljanja, ki je v letih 1909-1911 naučil te spretnosti tudi Josipa Broza iz Kumrovca, ki je pozneje postal (saj še se spomnite, tovariši?) oče nove Jugoslavije in proslavil se je kot Tito. Njegovi živ-Ijenjepisci so svojčas zelo poudarjali njegove sposobnosti v »mačevanju« (sabljanju), Vestnikov novinar pa vam zdaj odkriva, da gaje tega naučil mož, kije imel ženo iz naših krajev! Umaknila se je pred Hitlerjem Po poroki sta zakonca Stjepan in Justina, ki je prevzela možev Justina Kerec je sicer vstopila v 96. leto, pa kaj potem? Zdrava sliši, očal skorajda ne uporablja, kuha si sama, tu in tam « star šivalni stroj Singer. Pa vendarle: takole kot na tej Sjisti!• posedi pred toplo pečjo in brska po fotografijah svoje mm družinske sreče. Da, sreče, kajti med fotografijami ni nobe > priimek Kerec, odšla na Nemško. Več let sta živela v Leipzigu, kjer je mož ustanovil šolo sabljanja. Tam se jima je rodil sin Ladi. Pozneje se je družina preselila v Hamburg. Nekega leta med 1930. in 1940. (natančnega leta se sogovornica ni mogla spomniti) je Justina prišla s sinom na obisk k staršem v Drakovce in potem tam kar ostala. Saj ne, da bi se z možem ne razumela, ko pa sta bila (sodeč po starih fotografijah) filmski sanjski par, pač pa se v tujino ni vrnila, ker seje doma počutila varneje. Spomnim naj, da je bilo to v času, ko se je Hitler pripravljal na osvajanje in ustanovitev velikega nemškega rajha. K sreči sta zakonca to pre živela, resda vsak na koncu Evrope. Stjepan, ki P. jo izvoljenko obiskal vsaj^’ letno, se je vrnil iz tujin6 leta in osem let pozne? “j Učakal seje starosti Pa je žal tudi že njun sin kajti klonil je za hudo A boleznijo. Tam, na Nemš^Af sta Justinina vnuka; 45-letn' in 28 let stara Heidi. fr menda preveč ne menita ZA Ijenje svoje babice. Že 0° ni bilo na spregled. S kuhalnico, ne z motiko Justina se je veliko naučila pri redovnicah, z'a nih del in kuhanja. je vrnila iz Nemčije, je PA J na veliki - 40-hektarskt lerjevi kmetiji v Drakove1^ je bilo dovolj tudi ni vihtela motike. Za^. vah, travnikih, vinograd/1 najemali delavce teža^v^ dobivali skromno plaC’ narju ali pa v naturaliM^ pijači. Na pobočju ob al A velik sadovnjak. Delavce bilo treba tudi skuhati. Aj; niso mogli opravljati t^; In za kuho je predvset/1 j: Justina. Kuhala je mačo hrano (zelje, grah. ■■•), a brez mesa. Tega moma, dajali koscem. v tistih časi kosili sam A kajti vprežne kosilnice J vile v naših krajih vel1*0 V Justina je tudi rada s' / počne še zdaj, četudi je 95. leto, saj premore In tudi sama si še kuf^p/ Pa je, da bi, ko bi dobre sosede Fonik6'^/ dom oskrbovancev. ne bi bilo trepa ževalnine; plačala bi J° prejema pokojnino P° možu. Življenje teče, nič ne re^ Justini dan hitro ne vstaja navsezgodaj- f tro mine tudi zaradi kuhanjem, ročnimi da11 Tekoče bere tako vs ni. hrvaščini kakor I In ob obujanju sp°,r“ m1, ve. kolikokrat vzamev Porumeneli album.sS tavi na tej in oni fo10^ spomni (ker je le^ /-bistra) časa, ko je b113^ In verjetno si Prizn‘\)l^^ nekoč, ko je bila J. Pa sem že, da je b<^ ‘jd1,' lepi časi, ki pa se n« D nikoli več. Takšno ijenje. In takšnega n10 jemati. ŠTEFAN yg_stnik, 6. marec 1 997 fe naših krajev Tri puške in dve psi^ ^Ijo sije uresničil sam Pogovarjal sem se s kinološkim referentom Lovske družine Bučkovci. rane Majcen mi je že na začetku povedal, da je to, kar si je želel njegov uresničil šele on - sin, in sicer 1977. leta. Oče, ki si je tako priza-postati član zelene bratovščine, tega ni dosegel, ker ni imel mate-ria ne osnove. Lovstvo namreč ni poceni konjiček. Franc Majcen ima tri lovske puške: dve šibranki, eno risanico in pištolo. Za vse to ima seveda ustrezna dovoljenja. Lovsko orožje imata tudi sinova Danilo, ki je naredil izpit za lovskega ču-vaja, in Franc, ki je prav tako elan lovske družine. Zanimivo, na lovske obhode hodi in tudi na Prežah opreza tudi žena oziroma mati Marija. Za zdaj še ni znano. ali se bodo med lovce zapisali še Preostali trije Majcenovi otroci: Suzana in Irena, kajti za ’iago« so še premladi. V eni od sob Majcenove domačije v Drakovcih pri Mali Ne-je na steni veliko lovskih trofej. Nabrale so se po več letih lovstva. Franc mi je razkril: •Vedno me je vleklo v naravo, zato sem si - enako kot oče -želel postati lovec. Želja se mi je Pred leti uresničila.« »Saj človek lahko zahaja v na-tavo, opazuje divjad ..., četudi ni ovec,« sem mu skušal ugovarjati. »To drži le delno. Povsem ne-aj drugega je, ko greš v naravo lovec in ne kot navadni go-ar. Posebno zanimivo je iti na ov na lisice. Te so zaradi ce-Jenja proti steklini postale imu-e m preveč so se razmnožile, ato jih moramo lovci zredčiti ohraniti s posegom kar so \ naravno ravnotežje. Lisice < ud' roparice nizke divjadi . fazan, jerebica), cesto pa javijo tudi srnine mladiče, žat? kratko dr- kon i S0 psi’ sai sm0 “b nemU k ^ega 'eta na^'' na lov’ štiri °°m°Du Pri Radoslavcih mttve srne, ki so jih pokon čali psi. Ti niso krivi, krivi so lastniki, ker psov ne privezujejo ali pa jih ne držijo znotraj ograje domačega dvorišča.« Franc Majcen je potem na kratko predstavil Lovsko družino Bučkovci, ki ima ta čas 64 članov, med katerimi je tudi malonedeljski župnik. Lani je praznovala 50-letni-co. Gospodarijo s 3.700 hektarji lovnih površin. Na njih prevladuje srnjad. Ker v lovišče vlagajo kebčke, računajo, da se bo sčasoma povečalo število fazanov. Občutno pa se popravlja stanje pri zajcih, in to Franc Majcen je v LD Bučkovci nekako odgovoren za kinologijo. Tudi sam je gojitelj psov. - Fotografija: Š. S. predvsem zato, ker jih že nekaj let ne streljajo. Jerebic pa že 18 let ne uplenjajo. Na njihovem lovnem območju so pred tremi leti uplenili prašičjega kosmatinca, od takrat pa ni nihče videl divjih svinj, le njihove sledove je nekdo našel. So jih uplenili divji ali črni lovci. Ti so, kot je dejal sogovornik, navzoči in zankarji tudi. Niso pa našli (železnih) pasti. Lovec brez puške? To bi še nekako šlo, saj so nekateri, denimo kot moj znanec Stefan Lutar iz Žižkov v Prekmurju, ki hodijo na lov s fotoaparatom/ Ampak lovec brez psa - to pa ne gre! Franc Majcen je kinološki referent in lastnik Psarne Drakovske. Ko sem se pripeljal na njegov grunt, sem malo počakal, kajti prav v tistem trenutku je ime! obisk iz Ljubljane. Prišli so povprašat za male »peseke«. Ima dve psici: nemško terierko (ja- marko) A bo in nemško psico pti-čarko (žimavko) ( aro Ta se je na Jzrejni preizku^iji v letu 1995 odlično odrezala, saj je na tekmovanju Lovskega kinološkega društva Pomurje Murska Sobota, ki je bilo v Peti sovcih, dobila 207 točk. Čara je tačas »na porodniški«, saj neguje šest svojih »otročičkov« -psičkov, ki so se potem, ko jih je gospodar prinesel »na sonce«, tako stisnili skupaj, da jih je bila ena sama kepica in jih zato na fotografiji morda ne boste prepoznali. Psica Aba pa je dala doslej tri legla s skupaj 12 mladiči. Vsi psi, ki izhajajo iz psarne, so z rodovnikom. Pogovor s Francem Majce-nom sem začel s puškami, končal pa s človeku prijaznejšimi psički. Tako je tudi prav, ko pa je pes človekov najboljši prijatelj. Toliko boljši, vsaj tako sklepam, če je lovski. ZLATOPOROČENCA DERVARIČ IZ RADOVEC - Leta 1947, torej pred 50 leti, sta se poročila Ludvik Dervarič iz Rado-vec in Irena Dervarič iz Dolnjih Slaveč, oba rojena 1924. leta. Ludvik je bil mizar, a se je pozneje preusmeril v gostilničarstvo. Tudi žena Irena je delala v gostinstvu, zlasti v kuhinji, sicer pa je še posebno skrbela za njune tri hčerke. Dervaričeva imata zdaj zdaj tudi že vnuke, šest jih je. Pred kratkim sta zaznamovala pet desetletij skupnega in srečnega življenja. Tako je tudi zato, ker sta zdrava. Slovesnost je bila najprej na magičnem uradu pri Gradu, potem v evangeličanski cerkvi v Bodoncih, nazadnje pa še v domačem gostišču v Radovcih, kjer je jubilantoma nazdravilo 100 gostov. - Š. S., fotografija: Juhnov Š. SOBOČAN ZLATOPOROČENCA DRAŠKOVIČ IZ RENKOVEC - Pisalo se je leto 1947, ko sta si Franc Draškovič, rojen 1921. leta, in žena Marija, dekliško Zver, rojena leta 1928, izmenjala prstana in stopila v zakonski stan. Franc je kar 36 let delal pri mariborskem Gradisu, nazadnje kot vodja objektov; z njim pa je bila tudi žena Marija, ki je kuhala za delavce na gradbiščih. V teh 50 letih, odkar sta Draškovičeva v zakonu, sta se dobro razumela. Velikokrat se spomnita tudi mladih let in poroke pred 50 leti: k civilni, ki je bila v Lendavi, sta se peljala s kolesi, k cerkveni, ki je bila v turniški cerkvi Marije Vnebovzete, pa sta šla v družbi svatov, godcev in »pozvačinov«. Zlatoporočna slovesnost pa je bila bolj v družinskem krogu. - Fotografija: J. Ž. ZLATOPOROČENCA GRAH IZ KUZME - V krogu svoje družine sta praznovala 50 let zakonskega življenja Jože Grah, rojen 1920. leta na Kuzmi, in Marija Grah, rojena 1923. leta, ki je do poroke živela pri Gradu, pisala pa se je Kočar. Jože je bil dober krojač, Marija pa je skrbela predvsem za gospodinjstvo. Življenje sta dala petim otrokom, v veliko veselje jima je deset vnukov in pet pravnukov. »Še na mnoga leta!« so jima zaželeli otroci, vnuki in pravnuki ter sorodstvo. - Š. S. SLAMNJAK - Najnujnešja — naloga, ki bi jo bilo potrebno čimprej uresničiti v tem kraju, je popravilo (fini sloj asfalta) občinske ceste skozi naselje v dolžini okrog 660 metrov, ki se počasi spreminja v makamdamsko pot, in ureditev jarka v dolžini okrog 90 metrov. Ker obcestnega jarka tako rekoč ni, se teren ponekod seseda, hiše pa pokajo. (J. G.) l LTAR IZ MALE POLANE - Pred 50 leti d u '1 deti ki i > Utar’ rojen ' 'eta’ 'n Ana roiena Prav tu - tud' Sta bil? P° por°k> prevzela možev priimek Lutar. Kot '' '/^o, kerS°Se^a’ zato sta se d°bro poznala. To pa je bilo P V^VaniK“ h*'0 njuno življenje težko. Ne le, da sta se s>i t ^'klican en\Zcmlje, ampak je bila vmes tudi vojna, ko je st^^iavn''*®10 »a nI?iSk°Jmel ie srečo’ saise ie vrniL Sl>he rob ** P.°®'va’ n' m*roval: dneve in dneve prebil v rJ^i >št?^rav8, Al* -1’ k' i° ie Potem prodajal po sejmih. Lutarjeva CG|( d0°JZ .Se ie Pošalil: »Najbrž zato, ker vsako jutro p6'1' obred ^a®e^a žganja!« Živita sama, toda na zlatopo-^ugrariiJHP^nejši družabni del jubleja je prišlo veliko ja. j g ZLATOPOROČENCA ŠKROBAR Z AŽENSKEGA VRHA - Albina se je rodila leta 1925 v Policah, Viktor pa 1927. leta v Zbigovcih. Po poroki 1947. leta sta dlje časa delala kot vinogradniška delavca. Leta 1965 sta uspela kupiti domačijo in tedaj je ona ostala doma in skrbela za dom in družino, on pa je več let delal v opekarni v Radvanju, zadnjih 18 let (pred upokojitvijo) pa v gornjeradgonskem Elradu. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, imata osem vnukov in tri pravnuke. Zlatoporočno listino jima je izročil župan Občine Gornja Radgona Miha Vodenik, zlatoporočni verski obred pa je opravil - tako kot pred 50 leti, ko sta bila mladoporočenca - Franc Puncer, sedaj upokojeni gornjeradgonski župnik. - Fotografija: L. Kr. Srečanje gornjeradgonskih lovcev Tudi žene in prijateljice Krst novincev V novem, a še ne povsem urejenem lovskem domu pri strelišču v Hercegovščaku je bilo ob koncu lovne sezone tradicionalno srečanje. Prišli so ne le lovci, ampak tudi njihove žene in prijateljice. Zanimivo pa je bilo tudi zato, ker so krstili mlade člane. »S srečanji želimo dokazati, da lovci nismo le za to, da lovimo in odstreljujemo, ampak tudi varujemo divjad in nasploh naravo, in da skrbimo tudi za ustrezno družabno življenje. Prav zato bomo srečanje, ki so ga naše sopotnice zelo vesele, imeli tudi v prihodnje,« je povedal predsednik Janko Kralj. V lovsko družino ne moreš kar tako. Treba je skozi skušnjo, nato pa še prestati krst. Izrekanje »obsodbe« Vladu Kavsu. - Fotografija: O. B. Dodal je. da bodo lovski dom skušali dokončati do konca leta 1999. Če pa bodo uspeli po sprejemljivi ceni prodati lovski dom na sejmišču v Gornji Radgoni, potem bo nov dom v Hercegovščaku povsem urejen veliko prej. Beseda je nanesla tudi na stalež divjadi. Mala divjad (zajci, fazani, jerebice) je skoraj iztrebljena. Pa nisi krivi lovci, temveč zavoljo drugih posegov v naravo. Ker so ustavili odstrel drobne divjadi, upajo, da se bo ta ščasoma spet razmnožila. Člani LD Gornja Radgona, so po svojih starih običajih in navadah krstili nekaj novih lovcev. Dolgoletni lovec Dušan Jošt pa je prejel znak*za lovske zasluge, s katerim ga je odlikovala Zveza lovskih družin Slovenije. Priložnostno darilo pa je prejel Edo Teršak. O. BAKAL 16 Reportaža vestnik, 6. marec 19^ Usodni parlamentarni četrtek Ponižani in razžaljeni ali o otročjosti slovenske politične scene No, pa jo imamo. Vlado namreč. Je vsaka vlada res boljša od brezvladja? Ali drugače, jekoalicijo dveh najmočnejših strank res mogoče opravičevati s procesom tranzicije, pa ne zato, ker bi bili na oblasti dve najmočnejši stranki, temveč zato, ker sta že v koalicijskem sporazumu zapisali, da sta programsko različni. Smo torej še vedno tako daleč od demokracije, da ne prenesemo zahodnega modela? Očitno je torej tudi sredinskost, na katero se sklicujeta LDS in SLS, samo še ena v poljubni vrsti oznak, ki vzdržijo samo v državah, ki svoja dejanja skrivajo pod velo tranzicije. Morda pa pri nas desničarji z gradnjo mostišč avtomatsko postanejo središčarji? Razžaljeni si jemljejo pravico do resnice Tako nekako bi lahko poimenovali nastope prejšnjih pomlad-niških voditeljev. Javno so govorili stvari (tudi zato, ker nacionalna televizija poskrbi, da je parlamentarni spektakel viden v vsakem domu), ki so bile bolj ali manj jasne vsakemu državljanu. Samo naivni so namreč verjeli, da se Peterle (ki bi zagotovo skočil v vlado takoj po volitvah, seveda če bi imel SLS-ovsko število glasov) ali Podobnik ali Janša ne dogovarjajo še posebej z vodjo LDS oziroma mandatarjem. Da je Marjan Podobnik naiven, še nekako verjamemo, da pa gaje pretreslo, ko je izvedel, -da seje Peterle posebej pogovarjal z Drnovškom, pa malo težje. Morda ga je pretresla ura domnevnega sestanka (ob dveh ponoči). Če ga je res, potem ne vem, kaj vsa ta leta počne v slovenski politiki. No, na dan je prišla tudi znamenita pomladniška koalicijska pogodba, ki so jo pomladniki podpisali v decembru in na podlagi katere so potekala dogovarjanja za razdelitev ministrskih stolčkov. Pogodba, ki naj bi jo večina slovenskih medijev spregledala. Morda zato, ker jim ni bila posredovana? SLS je preostalima pomladnikoma, po podpisu koalicijske pogodbe z Drnovškom, poslala uradno sporočilo, v katerem ugotavlja, da pomladniška koalicijska pogodba ni več uresničljiva. Kar tako. Koliko koalicijske pogodbe je bilo od koga? Je res, da je najnovejša koalicijska pogodba v 80 odstotkih ostala enaka kot prejšnja, torej tista, ki jo je LDS podpisovala z ZLSD, kot je dejal vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč? In ali je Podobniški dvojček iz koalicijske pogodbe, podpisane med tremi ex pomladniki, pobral samo 20 odstotkov in si tako prilastil intelektualne in druge pravi- I'!? ce, kot je poudaril Janša? Je pri nas program res enak programu ali pa so strankarski programi samo papir, napisan za pridobivanje novih članov? Oziroma kateri je program, na katerega pristajata obe stranki? Kako lahko SLS pristane na Drnovškov man-datarski nagovor poslancem, ko pa je imela pred volitvami in po njih vedno kaj za dodati proti Drnovšku in njegovemu vladanju? Skratka, če po vsem tem parlamentarnem cirkusu politikom še verjamete na besedo ali podpis na papirju, potem vaši naivnosti dejansko ni pomoči. Kje je poslanec SLS? SLS-ovsko veselje ob vijugavem pohodu na oblast pa je bilo vendarle skaljeno z dr. Zagož-r nom, ki je svoje nestrinjanje z vstopom v novo vlado udejanjil tako, da je ostal doma in ni glasoval niti za niti proti vladi. Je edini, ki mu želja po oblasti ni zameglila pogleda na pozicijo, v kateri ostaja SLS »samo« druga. Ko spregovori Pucko Ko spregovori nekdanji SKD-jevec, njegovi nekdanji poslanski kolegi odkorakajo iz dvorane. Je bil njegov govor res potreben, si ga je zaželel sam ali so mu potezo svetovali drugi? Mar ni bil čas za nastop pred državnozborskim pultom v januarju? Je že res, da je krščanstvo eno, politika pa drugo in da se je o ustreznosti ali neustreznosti posameznih političnih strankarskih oznak mogoče prepirati že, če pogledamo obe stranki, ki imata v imenu besedi »socialna demokracija«. Kdo je skrivni svat? Izid, torej 52 za in 37 proti od 89 glasov, kaže, da se nekdo vendarle ni mogel ali hotel ali kakorkoli že izneveriti Drnovšku. Kdo je bil torej dvainpetdeseti glas? Jelinčič? Težko. Spet kdo iz ZLSD, ki je »popravil« svoje dejanje ali pa, ki je, če smo malo paranoični, ravnal po navodilih klana? Je bil iz naših logov? Ministrska postava ali o plus dve Ministrski postavi - Marjan F> dobnik (min. brez resorja, U mešča predsednika vlade in nira državotvorna ministrsW)’ mag. Anton Rop (min. za družino in socialne zadev), dr. W' jan Senjur (minister za ekonc®* odnose in razvoj), mag. Mitjafr spari (minister za finance),®* Dragonja (minister za gospodar® dejavnosti), Ciril Smrkolj (min* za kmetijstvo in gozdarstvo),!* Školč (minister za kulturo), Mi® Bandelj (minister za notranje®" ve), Tit Turnšek (ministerzaotn* mbo), dr. Pavel Gantar (min* za okolje in prostor), Tomaž šič (minister za pravosodje),n111! Anton Bergauer (minister®^ met in zvez), dr. Slavko Gaber nister za šolstvo in šport), dr.M rjan Jereb (minister za zdravs dr. Lojze Marinček (®inisleL znanost in tehnologijo), Zoran ler (minister za zunanjeza® ’ mag. Božo Grafenauer i brez resorja, odgovoren za W smaoupravo), Janko Kušar(® • ster brez resorja, odgovoren® , ordiniranje delovnih teles sp. dročja socialnega varstva) sta v 14 dneh po izvolitvi m* ; v Državnem zboru pridruž"’ kot je zapisano v koalicijski bi med LDS in SLS, minis®■ resorja, odgovoren za evrops^ deve Igor Bavčar in minister® SLS, ki naj bi vodil noV011S.rf vljeno ministrstvo za malo« darstvo in turizem. Samo še * rokracije in državnega apa® apo^ fotografije: N. ^tnik, 6. marec 1997 Reportaža 17 Jumbo, giganti in drugi reklamni panoji Tako poceni razprodajamo našo pokrajino? $0 ---------------------------------------------------------------------------- mesta, kjer nas plakati ne motijo preveč, in so lokacije, kjer so veliki panoji prav ^Jjivo moteči, saj onečaščujejo našo pokrajino in nas žalijo Temu se ne bomo mogli izogniti, vemo, to velikih oglasnih svoje meje. Velika mesta bi bila skorajda pus . visoka Panojev. Dobra reklama, fotografija, je lahko mnog P wše ^tonska ograja ali okrušen zid. V majhnih mes , -en plakat -®anjše,je treba že malce bolj Paziti\kam bo™ tl zidu stanovanjske Prav nerodno je, če so mere panoja večje od ve postavili mse (npr. v Moravcih). Še bolj pa moramo pazi , obvezna velike jumbo panoje v vaseh ali na podeželju, me • rek|am-razvoja in ali bomo že zato, ker bomo dopustih postavU 1* tabel z maksi reklamami sredi polj in vasi, na e pijani ali Španci? Sploh ni res ■ to ne pomeni en . ’ kraja. je nscanje in pomanjkanje samozavesti ter spoštovanj rekiamira, niti zamikal finančni učinek - kajti kriv m tisk reklam^ (skki Prodaja reklamo in uspe dobiti lokacijo, $ majhno *sno onesnaženje pokrajine. Kakšni stan ™a™’ k na jeto lahko P^jnino m ji hiša že razpada, bi verjeli, da p 500 mark na^ pomeni. Toda krajevni skupnosti ah občim .... ’vrednote ki jih . sme biti cena, za katero bodo prodali najdrag 'majo. ne tiroma obči‘ Od mnogih ven J1S‘na je le eden počili za J dar Slno se tokrat Višnji nr'8a’ ne P° nak|jučju. boWč.N^r * najb0‘j v ne-"^gi, saj tisti 1° naS °P°zadali nsk°inn^ Cenij0 z80d°-^ejo verjet?".0 dedišein°> ae Miltaktn ’ daje kdo *ahko ^kihPan?pP^ Zijajo nJ?’ k’ zastirajo in JC P?stavljen?h mimov°zečih, p6? ob Potok/^^h ma8istralni /jMo; v kr-U M°k°š ter pred b%ejje b®dno Pred cerkvijo. n'ho^ kozol- >ar*di^^^ rekla-teden po Pa druS'teden, tretji Panoji še kar stojijo, reklame se menjujejo. Kdo je kriv, da imajo na Tišini ob Mokošu smetišče reklamnih tabel? Ali je krivec občinski svet, kije 30. septembra 1996 sprejel Odlok o plakatiranju v Občini Cankova -Tišina ali Upravna enote M. Sobota, ki je izdala soglasje za postavitev reklamnih tabel. Morebiti krajevna skupnost, ki dobi 500 mark letno od vsakega panoja? V 3. členu odloka je zapisano: Vrsto in obliko plakatnih mest določi in potrdi svet občine na predlog župana oziroma občinske uprave, odločbo o priglasitvi del pa izda Upravna enota Murska Sobota v soglasju z lastnikom stavbe ali zemljišča. Vse je torej po predpisih, odlok je sprejet, plakatna mesta določena, pobira se plačilo. Toda ali ljudem v občinski upravi in 'U7/ re % /mwu dam /aAžhin zau/iale da^d^u/e. 27a /adl/i/Za z^d^^de^a. zavarovalnica triglav OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA de nzz/iada /la d /e j farade gk//2/ /7/. /.../ Ekološko sporna produkcija papirja in tisk barvnih plakatov zavzemata tako nedolžna vaška okolja z veliko naglico, pri čemer je večina postavljenih panojev brez ustreznega dovoljenja. Nekontrolirano početje lociranja panojev je tako nepreučeno z vidika vplivov na vidne in tudi prometne značilnosti, saj sledi logiki vpadljivosti in presenečenja, kar je v osnovi v nasprotju z varovanjem prostorskih značilnosti in identitete kraja. Vidno onesnaževanje okolja je zlasti veliko v zelenih prostorih sredi vasi, na njenih robovih ali celo sredi Odprte krajine. Način posnemanja krajevnih značilnosti kažejo panoji v obliki kozolcev, ki so bili zasnovani za gorske krajine /.../ svetu njihov kraj res tako malo pomeni, jim lepote edinstvenega Mokoša in ene najlepših cerkva ne pomenijo nič. Morali bi biti ponosni na to, kar imajo v svojem kraju, in opozoriti s svojimi informativnimi tablami na pomembnost gotske cerkve. Da ne bi le novinarji »nergali« (kakor rad kdo očita), smo za mne nje zaprosili strokovnjaka, ki sta vsak na svojem področju prav gotovo najbolj pristojna za dajanje izjav: umetnostnega zgodovinarja in krajinskega arhitekta. Mnenje, povezano s krajinsko podobo Tišine, ki se je s postavitvijo panojev dodobra spremenilo, nam je posredovala diplomirana inženirka krajinske arhitekture Stanka Dešnik: »Prekmurske ravninske vasi imajo izjemno urbano strukturo s strnjeno pozidravo in večjim osrednjim zelenim prostorom, ki se običajno navezuje na sakralni ob jekt ali v obliki parkovnega nasada na graščino nekdanje; gosposke. Oblikovanj? zelenih vaških prostorov izhaja iz potreb vaščanov po večjem prostoru, namenjenem skupnim opravilom, ali ostaja kot nepozidan prostor zaradi poplav ravninskih vodotokov. Dediščina tako oblikovanih zelenih vrzeli danes v veliki meri prispeva k identiteti posameznega kraja in prispeva k čedalje zahtevnejšim merilom bivanjske kakovosti. Žal so pojavi degradacij teh prostorov čedalje pogostejši, razvrednotenje pa je bodisi posledica kanaliziranja potokov, zasaditve tujerodnih rastlin v neprimernih oblikah ali celo pozidave, ureditve parkirišč ipd. V zadnjem času se je tem oblikam pridružila še nova, evropska - postavljanje panojev z reklamnimi napisi. V nasilnem procesu globalizacije se tako tudi pri nas bohotijo velike slike, ki mimovozeče napeljujejo v nakup reklamiranega izdelka in pri tem zakrivajo tipiko kraja, skozi katerega se vozijo. 'Ekološko sporna produkcija papirja in tisk barvnih plakatov zavzemata tako nedolžna vaška okolja z veliko naglico, pri čemer je večina postavljenih panojev brez ustreznega dovoljenja. Nekontrolirano početje lociranja panojev je tako nepreučeno z vidika vplivov na vidne in tudi prometne značilnosti, saj sledi logiki vpadljivosti in presenečenja, kanje v osnovi p nasprotju Z varovanjem prostorskih značilnosti in identitete kraja. Vidno onesnaževanje okolja je zlasti veliko v zelenih prostorih sredi vasi, na njenih robovih ali celo sredi odprte krajine. Način posnemanja krajevnih značilnosti kažejo panoji v obliki kozolcev, ki so bili zasnovani za gorske krajine, kjer pa žal avtentični objekti propadajo. Po nekem naključju so se tovrstni kozolci znašli tudi, v naših krajih, kjer pa so popolnoma tuji. Varljiva podoba barvnih plakatov tako skriva lepe in nelepe vedute kraja in zlasti nemoč krajanov, da bi spoznali bistvo svojega kraja v drugih grajenih in naravnih vrednotah, ki bi mogle z večjo močjo pritegniti pozornost mimovozečih, tako da bi se ustavili in si ogledali vaško cerkev. K sreči so panoji postavljeni na konstrukcijah, ki se dajo hitro odstraniti, zato lahko z veliko optimizma upam, da se bo to kmalu zgodilo in se bodo na njihovem mestu zasadila drevesa ali uredil kakšen drug javni prostor, namenjen domačinom in obiskovalcem.« Za pomoč pri podrobnem opisu tega izjemnega umetnostnega spomenika smo zaprosili diplomi- ranega umetnostnega zgodovinarja Janeza Balažiča: »Ko na Slovenskem govorimo o gotski arhitekturi; moramo obvezno imeti v mislih tudi monumentalno uresničitev na Tišini. Po slogovnih značilnostih se namreč poznogotska zasnova tišinske župnijske cerkve razkriva V značilnih potezah, denimo z že na daleč izstopajočim zahodnim zvonikom, h kateremu se zrašča enoladijska prostornina, ta pa v vzhodnem, sklepnem delu prehaja v poligonalno /.../Arhitektura, ki določa čudovit milje, je navsezadnje narekovala tudi stoletni urbani ustroj okolice. Močvirna ravan, ki kot kaka zelena svilena preproga odpira pogled na kostanjevo alejo, na začetku katere stoji zidano ter poslikano znamenje - kapelica (s pomenljivim zavetnikom Janezom Nepomukom), je danes neokusno in do kraja neestetsko prepredena z reklamnimi panoji. To tolikanj bode v oči, kajti na noben način ni sprejemljivo in dopustno, da se tako zmaliči pogled na spomenik, ki določa bogato preteklost lega kraja, njegovih ljudi in ima navsezadnje tudi svoje izjemno mesto v umetnostni preteklosti Prekmurja, na Slovenskem; v strokovnih krogih pa ga poznajo tudi v evropskem prostoru /.../ sklenjen ter razvejeno, rombasto-zvezdasto obokan prezbiterij. Tisto, kar daje tišinski arhitekturi posebno mesto v poznosrednjeveški arhitekturi na Slovenskem pa tudi v srednjeevropskem kulturnem mi-Ijejit, je k severni steni prezbiterija prizidan dvonadstropni oratorij; gre za zasebno molilnico, prostor torej, v katerem so se liturgije udeleževali patroni cerkve, najverjetneje iz plemiške rodbine Szechy. Čeprav se Mariji posvečena cerkev na Tišini po doslej znanih virih prvič omenja že davnega leta 1347, pa je nastanek tega zares imenitnega spomenika gotske cerkvene arhitekture ob izstopajočih proporcih ter ob sijajni izpeljavi nekaterih posamičnih stavbnih členov mogoče postaviti na začetek 15 . stoletja oz. v leta kmalu po 1400. Odlikuje se še po številnih drugih umetnostnih pričevanjih, toda tisto, kar ji že na daleč daje prepoznavnost, je vendarle njena impozantna zunanjščina; kot da je iz enega liva, monolitna v svoji kubični pojavnosti in zraščena v prelepo okolje ob potoku starodavnega slovanskega imena - Mokoš. Arhitektura, ki določa čudovit milje, je navsezadnje narekovala tudi stoletni urbani ustroj okolice. Močvirna ravan, ki kot kaka zelena svilena preproga odpira pogled na kostanjevo alejo, na začetku katere stoji zidano ter poslikano znamenje - kapelica (s pomenljivim zavetnikom Janezom Nepomu-kom), je danes neokusno in do kraja neestetsko prepredena z rek lamnimi panoji. To tolikaj bode v oči, kajti na noben način ni sprejemljivo in dopustno, da se tako zmaliči pogled na spomenik, ki določa bogato preteklost tega kraja, njegovih ljudi in ima navsezadnje tudi svoje izjemno mesto v umetnostni preteklosti Prekmurja, na Slovenskem; v strokovnih krogih pa ga poznajo tudi v evropskem prostoru. In to je deviza, na katero kaže sta-vitit v prihodnje, ljubi zaslepljeni zaslužkarji (kdo ve, morda celo občinarski). Zgled, zaradi katerega je nujno biti zaskrbljen.« Je občinski svet namenil že kaj denarja za večjo promocijo lepot svojega kraja in celotne občine, so morebiti že izdali zloženko, razglednico ali prospekt, s katerimi bi predstavili gotsko cerkev in podobne umetnostne spomenike in naravne lepote obiskovalcev, tujcem? Le kako bodo zdaj naredili sploh dober posnetek, ko pa je kraj prepreden z reklamnimi tablami. Ali res nimajo prav nič radi svojega kraja, svoje farne cerkve? BERNARDA B. PEČEK Fotografije: JURIJ ZAUNEKER 18 »Satira vestnik, 6. marec * Prva medijska dama Prekmurja, Prlekije in Apaške doline Simona Špindler - Gr-acija je dobila nekaj ponudb od nekaterih kontes iz visoke družbe, če jim da na posodo svojega buditelja Flavija - Romantika. Geografsko poreklo kontesam ni tuje. **** Geza Džuban - Termal se je te dni mudil na bovškem na ranču kulturnega ministra Školjča. Tokrat je bil brez kosilnice, saj je prešteval travne bilke in preračunaval potrebe po travnih semenih za obnovo ruše. *** Btcjevec Anton Rous -Lipov Tonček bo kandidiral za župana Sobote z okolico pod pogojem, če bo tudi župan fazanerije in predsednik NK Mura. Jeno Sapač - Brzic je poskrbel za prvovrstno senzacijo v soboški predvolilni mrzlici, saj je vložil kandidaturo za mater županjo -medijsko prvo violino Irmo Benko. Andrej Gerenčer -Broker je od sveta že žahte-val, da soboške novine postanejo tednik in da se v predvolilni kampaniji materialno bolj podpre alternativne elektronske predvsem TV-medije. Izvedelo se je tudi, da Brigita Bavčar ne odstopa od kandidature. **** Po izvolitvi slovenske vlade je bil deležen posebne pozornosti Ciril Pucko ■ Dri-bler. ki sta ga na cerkniškem smučišču gostila brata Podobnik. Doletela gaje še ena čast, postal je namreč podpredsednik ženskega nogo-menga kluba Ilirija, ki mu predseduje podpredsedujoči v vladi Marjan Podobnik. **** Geza Farkaš - Eminentni, Ludvik Filo - Plakatni in Štefan Harkai - Operativni, ki jim Lipovega Tončka pogoji niso ravno pri srcu, so že bili pri Simoni Špindler -Graciji in jo zakupovali za župansko kandidatko. *** Podobno se je odločil tudi Zmago Jelinčič - Padalec, ki bo še enkrat poskusil z žensko, tokrat na občinski ravni, on bo poslal v’ogenj za mater županjo Smilijo Baranja - Ekspomurko. **** Modnim kritikom še vedno ni jasno, čigave modele so nosili manekeni na mega reviji v Ljubljani, kajti z modeli v katalogu za pomlad poletje naj bi imeli predstavljeni modeli malo skupnega. Ko so opazili manekene z odprtimi »šlici« in šefa Murinega marketinga Zrima - Levisa v prvi vrsti, jim je bilo jasno, da gre za modele iz Zrimovega butika Leviš v Slovenski ulici. Božu Kuhariču in Bojanu Pevcu ni preostalo drugega, kot da sta manekenom po predstavi pomerila dolžino rok in zbo-ksala ponošene čevlje. **** Zaradi bojazni, da se vladni kabinet in presedniški dvori ne bi začeli oblačiti v konkurenčnem butiku Leviš, so v Muri vpoklicali nestorja krojčev za visoke protokolarne zahteve Borisa Žaliga in se odpovedali standardom ISO, ki očitno ne ustrezajo dožini naših rok. Mi ob tem izjavljamo, da s tem butiku Leviš ne delamo reklame. KESEDM KOHJ Pozdravljena • Drage moje občanke! Leto je naokrog in pred vami je 8. marec, dan žena. V novejšem obdobju so vam hoteli »črni« ta praznik ukiniti in ga nadomestiti z drugim, a jim to ni uspelo. Tradicija je pač tradicija, in to, kar so uvedli »rdeči«, ne bo kar tako izumrlo, mar ne? Tudi zato bo tako ostajalo še dolgo, ker na vaš praznik lepo praznujemo tudi mi - možje. Se vam morda zdi, da ste ta uvod nekoč že prebrali? Priznati vam moram, da imate dober spomin, kajti tako sem zapisal lani pred osmim marcem. Od takrat je minilo leto dni in zdi se mi, da se je v tem času nekaj le spremenilo. Sicer pa je tudi predsednik Milan K. dejal, da nič več ne bo tako, kot je bilo nekoč. Menim, da svojčas tako, razvpiti 8. marec, ko s(m)o se možje spomnili svojih žena (tudi tako, da smo se ga nacukali), počasi bledi, ko pa mu tako agresivno konkurirata Valentinovo in materinski dan. Kako je bilo s prvim praznikom, ste videli, občutili... 14. februarja; kako bo 8. marca, bomo videli to soboto; in kako bo na materinski dan, se bo pokazalo 25. marca. Nekje sem prebral, da materinski dan ni samo materinski, ampak - ker možje nimamo svojega praznika - tudi praznik očetov. Tako tistih, ki s(m)o že nekaj »stvorili«, kakor onih, ki tudi niso kilavi (ampak za zdaj še nimajo družic), zato bodi 25. marec tako praznik mater in očetov, torej obeh spolov. Osebno se s tem zelo strinjam. Nam (moškim) ne bo mogel nihče očitati, da praznujemo (kot nekoč na dan žena) - ženski praznik. Svojevrsten praznik pa je tudi to, da so naši poslanci končno začeli »delati«. V veliko čast mi je, daje k temu prispeval naš Ciril P., nekdanji prvi človek za Lojzetom P. v »krščanski« stranki. Zadnjič, ko je naš Varašanec stopil v državnem zboru za govorniški pult, me je resnično zanimalo, kaj bo povedal. Med drugim je »okrcal« Lojzeta P., češ da ni moralno, da ima stranka SKD še naprej vzdevek »krščanska«. Tudi sam menim, da njen strankarski veljak ni ravno po božji volji, ko pa našemu Cirilu P. ne more in ne more odpustiti greha. In na to niti ne kaže vtem postnem - predvelikonočnem času, ko se moramo spraviti sami s seboj in - z drugimi. Govorim že o »vbzmu«, do katerega nas ločijo še dobri štirje tedni. Prehitevam! Prej bosta ja 8. marec in materinsko-očetovski dan. Ta sestavek pa bom sklenil z lanskimi sklepnimi mislimi: Drage ženske! Kar lepo in pridno delajte še naprej v dobro nas vseh, kajti le delo in spet delo bo omogočilo vsem nam, zlasti pa nam moškim, svetlejšo prihodnost v naši socialistični samoupravni družbi. Pardon, pardon! V naši kapitalistični družbi! NAGI a Kujski val, hladna vojna Vkopavanje novih kanalizacijskih cevi konec tedna, zadnjega v februarju leta 1997 na prometno najbolj kočljivi točki Ljutomera, je bil povod vsesplošni krizi tega majhnega, zaostalega, nerazvitega mesta na vzhodu Slovenije (na jugozahodu Pomurja). Vzroki so bili globlji, oddaljeni bolj v zgodovino. Tole o vzrokih in povodu so nam pri pouku zgodovine enkrat za vselej vtepli v glavo. Gavrilo Princip je bil povod, vzroki za prvo svetovno gonjo pa so bili drugje. Začelo se je takole. Delavci so prekopali cesto prav polegedine-ga prevoznega mostu čez Ščavnico. Po ljudskih govoricah, saj veste kakšni so ljudje, naj bi zakopavali nove kanale za odvod smrdljive in strupene nesnage iz ljutomerske tovarne usnja. Ko so pred leti v tej tovarni z vsemi pogrebnimi svečanostmi odprli moderno čistilno napravo, so odplake v Ščavnico prenehali spuščali pri tovarni. Namesto tega naj bi popolnoma neprečiščene skrivaj odtekale po mestni kanalizaciji in prismrdele na piano šele zunaj mesta. Stara kanalizacija je medtem čisto razpadla in je iz nje vsak dan huje smrdelo. V četrtek so mesto presekali na dva dela in življenje je zastalo. Nastala sta zahodni in vzhodni Ljutomer. Že v nekaj urah so se pokazali znaki krize. Vzhodnim so ostali naftni derivati in elektrika, zahodni so premogli hrano in oblačila. Na Zahodu so ostali kultura in gasilci, na Vzhodu pa propadajoče tovarne in trume nezadovoljnih delavcev. Edina cestna povezava med mestoma je bila možna le daleč naokoli skozi sovražne vasi (še pomnite, tovariši). Cvenarji so izkoristili priložnost in krizo še poglobili. Postavili so barikade in čez svoje ozemlje spuščali le tiste, ki so bogato plačali. Na dan so privrela vsa stara nasprotja in sovraštva. Oni, ki so hodili v »spodnjo šolo«, so pokazali odkrito sovraštvo do tistih iz »zgornje šole«. Predvojni Orli so zagrozili svojim preživelim sovražnikom Sokolom. Zahodnjaki, ki so pravi- loma bili staroselci, so čez noč prekinili vse odnose z vzhodnimi priseljenci. V petek je prišlo do prvih obračunavanj. Čez reko so se obmetavali s kamenjem in opeko. Kmalu nato je Vzhod ostal brez vode, Zahod pa brez elektrike. Utihnili so telefoni. V soboto je zagorelo. Gimnazijci so požgali svojo obnovljeno šolo, gasilci na drugi strani reke so požar škodoželjno opazovali. Kdove, kako bi se to končalo, pa so vmes posegli NATO in in TIPO in v nedeljo cestospfi odprli. Vse Ljutomerčane so® gnali v cerkev, kjer so se poWs ter spokorili. Kujski val, kulturni prazniki« že davno minil, ljutomerskih vod za kulturo in izobraževani* pa še kar praznuje. Kujski val, ajne klajne švajne naht muz^ Ko se je nekomu sanjalooM*! vodi, je vsako noč močil posteč Posledica je Svetovni kongres" plih bratov Ljutomer '97 telj je ljutomerska Topla druži® Naj živijo fse prleške ma-mike za 8. mere s fsemi prleškimi gabri no še ministron za šolstvo! Ja, bres heca so ne deca! Tak je ovi den tildi huška po vesi sosidof atek, gde je trojčke doba. Ja, bres dece pa nebi bilo učitelof pa hecof. Bres učitelof paTun-ček nebi moga nastaviti uči-teli vekega rajsnegla na stol. Le poslušajte, kakjetou bilo! Učitel je prileta v razred s »kurikularnega« sestanka, pa se je tak butna na stol, ka ga je pje vujška vrglo, pa je za-tula kak ti lintvort: »Kera baraba mi je nastavila cvek na stol?« Deca so ga tak nedužno gledali kak ti ajngeli, pa so ga pitali, kega čeliro glaoteri, naj jih začne fčiti, ka je tak že pol viire zamuda? Te pa . so jemi fsi pomogali iskati cvek po podi, pa ga je nigi n -eZg^ Tunček cvek malo namaza z limom, pa se je učiteli na hi Učitel se je prijeja za glavo, ta kak da se je glih zaj zbu “ spajači po razredi: rajnski, zaj pa te ne gdo je pohjem?« T.e pb0|e< vič doj seja, pa je se kp ; skoča kak raketa. 1 n nalij je pita: »Pa vas je r°s® /' lo ali so vam na s® šmarnico piti?« »Pičilo, pičilo, Pa . fjK2 se ne ven... Meni s® ,, lo.« ..^1« fiičke£ ©kou(i toga, ka (ovci pse sbej(ajo eti po toj našoj, -(ejbo bi ešče paauifi nepokvanjenoj, (epoj pofaajint, je ge bi(ou dosta pisanja, pa €e(euigijsbi posnetkof, pa gučanja. ^efa, un pa samo promiš(au(e, pa si brodi po svojoj (ogiki, pa svojoj profesi, v svojoj pišftjvoj g(avi, na kantko tak: ^si delajo kean (ovcon, ta njin tirojo divjad, Stena je niti nej njuva, hkl naša. SEovci šeejo tou probroniti tab, ka stoej(ajo pse. ‘-Piti ton, brodi ^BeCa, tubej gnati, ka ta njuva, od (ovcov divjad, detla ogromno kma pa Škode na ^efefeovon sadnon dnevji pa 1 na njivaj. cPa tab te un tou divjad Cipou doj sposhej(a po istoj j prouici, kak (ovci pse stej(ajo. Ci bi se pa ta tekma 3 orogjon j dale pMa, ka bi te po ton toga (ovec doj stroj(o a(i babšoga njemi enakega, te de pa ^e^a tildi nagaj stroj(o. ^Vijdite, pa tak te poma(i do bojne p/djde. £Tudi gauo(o psa se (ejko bojna gačne. cPa ci(ou gavo(o nouroga goveda. oMo, samo tan, ge so se nouro goveda pojavi(a, tan so čednejši (idje. EKa je g(aven de( Jašenka ge mino v prominoučon mejseci se vijdi tildi po ton, ka so se poprovni igpiti kandidate^ ga mi-nistro henjaft. ^daj mo pa te v(ada(i, - bitno. usta(jenoj proksi, de u^ada nedno p(iijno(a v d(ani, (v svoje) pa de tak I vo popnaui^a vse dobesedno, kak je bi(ou v tej prominouči | mejseeaj obečano s(ovenskomi narodi. £Te de nan pa dobno ' š(o. Qe(a pnaui, ka nan ge gdaj pnedobno ide, ka nikšoga provo-ga nouvoga političnega vica nega šiiti. cPo(icajski so pa jako knatki. ^Pavijo ka gatou, ka naj bi ji njuvi Sefa bitno rogmift. se pa ropanja bank pa g(ataim v našoj efegavi tiče, de pa g novin vodstven tildi vse gftilitano kak sigdan. - Pogojno- ga (eto ah duej, te pa naproj. »Lehko pa mote riti. Mojega dedek^J fsekalo,« ga je P°tr°M Učitel je nič ni neke račune je na pa®, p Gda pa je zazvon^^ deca okoli jega nahitror jemi je eden fačok , mani cvek goj ftrga- Drugi den je učit®'rr)i56 ka: »Gren na kun^ / nek. Vi pa uživlite!« pjn Deci so se ot ve jel cidile, ka so mislili' južino pečeno kureAe|ly Duma pa je te « mamiki, ka so na MTjf 11 odecentralizeranoj , Jurekpaje pje 1 »Juhuhuja, atek, te denok centralno 1) cela kuča topla!" s|/f' Si Marinka je Jui"®^ . šnila: »Uj, ti moj še le dugo moli b b tota decentralizer ni!" J v los delala, ta kakJ Deca, zaj pa le b me pa še zdržim0 s koki rajsnegl si du^ep j 8 nite. Lehko de - šla, ta kakTunček’ O^aat ‘Dgougi 0 C ^?nik, 6. marec 1997 JPodlistki 19 na vzRob Njegovo ime je bilo Gautama in je bil maharadžin sin, ki mu je oce omogočal vse posvetne radosti. Joda mladenič se v srečanju z normalnim življenjem zave trpljenja in bede življenja. Upanje mu vlije srečanje z me-nihom, ki ga preseneti s svojim mirom in duševno vedrino. Mlad vladar je zapustil posvetno življenje ter po dolgi in naporni poti, ob trpinčenju in meditaciji, doživel razsvetljenje. To so štiri svete resnice o vesoljnem trpljenju, o viru trpljenja, o uničenju trpljenja in o Poti do njegovega uničenja. V 35. letu je Gautamo tako postal Buda razsvet-i)Wi. Dosegel je nirvano, ugasnitev vseh želja in strasti ter s tem najvišjo duhovno blaženost. Prav zanimiv je Budov odnos do žensk. Svojemu učencu pravi: »Zlobne, Ananda, so ženske, ljubosumne, Ananda, so žen-sže, nevoščljive, Ananda, s® ženske, bedaste, Anan-da, so ženske.« Ni kaj do-ati. resnična življenjska modrost. , jndijski vladar Ašoka dal tu postaviti veliko Wo in druge stavbe. Prav 8re zahvala za raz-budizma. Bilje tretji t teji dinastij vladanja zapisoval na kamnite stebre. Predno se je spreobrnil k budizmu, je naredil številna grozodejstva. Da je prišel na prestol, je ubil šest bratov. Sežgal je vseh svojih 500 žena, ker so mu nekatere od njih rekle, da je grd. Po vojnem pohodu proti državi Kalinga, v katerem je umrlo 100 000 ljudi, 150 000 pa je bilo pregnanih, je prišlo do temeljite spremembe v vladarjevem značaju. Kralj je začasno odšel v budistični samostan, nato pa je spodbujal verske skupnosti. Na svojih stebrih je pozival ljudstvo k pobožnosti in ljubezni do bližnjega. Skrbel je za moralo ljudstva in jo nadziral, hkrati pa je skrbel za dobro svojih ljudi. Gradil je bolnišnice, vodnjake, počivališča Puri - Beli tempelj, ki je stoletja razveseljeval mor- 'cJKlin»o. ”“ie tretji narje je zaprt za nevernike ?V'adovali Pred našim štetjem 20 ni.'ln v°jski na centralni Sla n0-Mh vo? t i 00 sIonov. živega da ji ni m°- Ve^ndarr|em via() grska Perzija. O kot Ašoku Prednjim in ; . ®°dovino svojega de^-iUe in-u ’ avtoh°je kdo dvord’ čisto mimogre-tostj ? premija? ta? j° Počakal pred predaval-val| ti.j.0 kile oda vse te drobne samovšeč-av°je» ' dru8i mia^r tak način so se spoznajo ^oža jn 1 uudje in tako je srečala tudi I Pfavj s -Se do Borisa je s tem možem I folijo nanj. Gotovo ni I P°javljai n ko se Je v neenakomernih I ^ed r. n°sti jn • a domačem pragu. Verjetno sta bWni ko inDo Z!Vna ljubezen prvih mesecev tako izčrpali, a je bil njun I razda].ko p ‘ s^romen. I ^°Zevi m,?0 sta vPlivala tudi čas in i s]a° Očitali Casn’’ običajno tedenski obiski i le»|a ’ P°sebej združevali pa tudi ne. p^lnnl^šno na.Zakon še v Ljubljani, ko sta , raZnjn baha|a r ?C Vsak po svoje. Doma sta se ; > Nav’ ki« osti ° ČUdovito s‘a * Preživela. ' N ir ^a?^ , sta priznala samo i spravo sta spremljali ’ in se z?° obve|iala odločitev, naj sl Škratu r'n° skrbn aSn° vrne domov. Domača J h -’ r®šena Pestovala njo in hče- ' i Sa > gOsJne bda vseh vsakdanjih, plehkih ' »°- Vse do usodnega ' Sni n kier se in v e?'cem seje razdajala šoli I sajjPkmaiu vk,jučiia in p°staia ’ ob«Prihie/ ttožu ah Je V njeJ bil b°j, ali naj se Iti w službo gk ga PrePriča, da si tu po-' sli dtejdaj Je nenari^ alternativi je tehtnica , M ' ” »ekdo. H je pre- i v«čLllladen’-S1Cer nikrn- Sk° stran- Zardeva ob mi-nie lega'j ^ant ni ' prev®č stanovitno žensko, i ’da s° nieo anj0 čista neznanka, dosti ! ^bit av° Žar” pr*stna8°na mladostna nagnjenja do < ve. Pač! Fantje - njen°stio in m St° skre8an s sedanjostjo, 1 ^v^so^etnajst^1111110' Bogve’ naJbrž so ^re^v^^nili iz ! tni.oboževalci včasih tak-°rejati Tr Potnina in jih zato ni mo- I prihrVo Pa i^6 rnožp.,0211683 razsojanja to njeno Ida je ni °V trenutno res ne zmore. živi?1? ki L Vendar jUna zveza brez izhoda in ^dp^boj^neselv0 ne kaže zametavati: iz akhil0?°č črpati .njen° psihično in fizično n b° Borjs Se do'go Potem, ko bo vse santo še pojem preteklosti. Piše: Janez Jaklič l trt 6. del ob cestah ... Iz poznega obdobja njegove vladavine poznamo samo legende. Menda mu je na stara leta njegov vnuk s pomočjo ministrov določil skrbstvo zaradi čezmernega razsipavanja denarja, ki ga je na menjal budističnemu redu. Ko sta prišla leta 640 v Sarnath k izviru svoje vere dva neutrudna kitajska popotnika, meniha Fa-Hian in Hiuen-Tsang, je imelo mesto 1500 budističnih menihov, približno 100 metrov visoko stupo, mogočen ašokov steber in še mnogo drugih čudes. Po zatonu budizma v Indiji in po muslimanski invaziji je od mesta ostala le še lupina. Na njegova bleščeča leta pretekle, slave so opozorila šele britanska izkopavanja leta 1836. S prijateljem sva se pripeljala v prestolnico budizma s kombijem. Ob cesti je bilo strnjeno naselje, tako da nisem vedel, kdaj smo prestopili mejo enega mesta in vstopili v drugega. Nisva našla cvetočega mesta iz časov kitajskih romarjev, ampak arheološki park, napolnjen s skromnimi temelji nekdanjih zidov, stupo, ki jo je močno načel zob časa, sodoben tempelj »Maha bodhy society« in kiparski prikaz Bude z njegovimi učenci v naravni velikosti v senci drevesa bo. Drevo je bilo prineseno iz Šrilanke kot sadika, pridobljena od drevesa, ki naj bi bilo potomec drevesa, pod katerim je Buda doživel razsvetljenje. (nadaljevanje prihodnjič) Do takrat sme živeti v očarljivih iluzijah četrtkovega pričakovanja ... Misli se še niso izčrpale in sklenile, ko je pod odprtim oknom zaškripal gramoz pod trdimi koraki, pomešanimi s stopicanjem in otroškim čebljanjem. »Milena, to je stvarnost, prebudi se!« je očitajoče kljuvalo v njej. »Mami, mami, jutri bom dobila kužka, čisto belega, veš! «je navdušeno mahala deklica in napeto opazovala materin obraz. »Kužka, a res? Je babica dovolila?« »No, reci, babica! « Babica je dobrohotno prikimala in pobožala vnukinjo, ki se je že prikradla iz babičinega objema v mamino naročje. »Res, res,« je naposled še z besedami potrdila babica, »psiček je zelo ljubek, samo zdi se mi še malo premlad. Bova že počakali še kak teden. Saj je tvoj in veš, da ga teta čuva samo zate.« Popoldan se je začel stapljati z večerom. Drevesa na vrtu so zarisala d®lge sence, ki so se razvlekle vse do sosedove žive meje. Pod okni seje razcvetela vrsta čajnih in rdečih vrtnic, te so s svojim omamnim vonjem še poudarile lepoto večera. Škorci so se gostili z zadnjimi češnjami. Babica in vnukinja sta pleli na vrtu. Milenina ušesa so lovila skrbno izbrane materine besede, ki jih je rodila zdrava pamet brez kakšnega teoretičnega pedagoškega znanja: »Tako, vidiš, to izpuliva, da bo rožica dobila dovolj prostora in zraka.« »A tega ne?« je zavzeto zabrbljalo z vrta. »Tudi to. Plevel je. Pazi, da se ne boš opraskala! « Milena je pripeljala svoje kolo na dvorišče. Že pogled nanj jo je vznemiril. »Mama, moja guma je prazna!« je zavpila in se napotila proti vrtu. »Že pol leta je nisi pogledala. Kaj te je zdaj pičilo?« »Jutri bi se peljala v šolo, naveličala sem se čakanja na avtobus. S kolesom je človek le bolj svoboden.« »Čudno, da si se šele nocoj domislila. Čisto brez napora vožnja ni in razgibavanje ti ne more škoditi. Vzemi moje kolo. Seveda ga lahko očistiš.« »Saj res! Prašno je, da se niti osnovna barva ne ZAIGRAJMO IN ZAPOJMO PO DOMAČE Nastopili bodo: BRENDI, KORADO, JAKA ŠRAUFCIGER, VILI RESNIK, PISTEK, ZLATKO DOBRIČ, METULJ, AVANTURA, NUŠA, Voditelj GEZA FARKAŠ VSTOPNINA samo 500 sit. PREDPRODAJA VSTOPNIC V BLAGOVNICI VESNA V LJUTOMERU POKROVITELJI: AVTOSERVIS RENAULT ŠKAFAR BRATONCI IN LENDAVA,RADENSKA JERUZALEM, d. o. o., LJUTOMER, MURALES LJUTOMER SOPOKROVITELJI: ZAVAROVALNICA MARIBOR - PREDSTAVNIŠTVO LJUTOMER, AVTORAJH LJUTOMER. VESNA LJUTOMER, VULKANIZERSTVO JANI PUHAN LJUTOMER, LJUTOMERČAN - LJUTOMERSKA KLET IN SIMENTALKA, OMV - AGROTIM LJUTOMER, KRKA LJUTOMER in RELAX MURSKA SOBOTA • vidi, ampak svetilo se bo ko luč, ko pride iz mojih rok. Verjameš?« »Bolj malo, Milena! Nikdar nisi bila tako natančna in temeljita,« ji je očitala. Milena je spretno zavrnila očitek: »Levji delež pripiši sebi! Ker sem se počasi lotevala dela, si izgubila živce, me odvrnila in opravila sama. Bojim se, da se napake ponavljajo, na primer, tudi na vnukih.« Sonce je utonilo za zajetno grmado temnega oblaka, ki seje vlekel čez zahodno nebesno obzorje. Milenina dobra volja je uplahnila, ko je zazrla nepredirno temno gmoto. V njej je počasi tonilo tudi upanjema toplo srečanje v naravi. Narava te lahko, človek, tudi ogoljufa! In rdeče kolo, pološče-no in negovano z ljubeznijo, se je nenadoma manj bleščalo. Malo pred deseto, ko sta babica in hčerka že spali, se je Milena še udobno namestila na naslanjaču, da bi v miru pogledala dnevnik. Tedaj se je v veži oglasil zvonec, prvič dolgo, dvakrat kratko, je zacingljalo. Glas ji je pognal kri v glavo in roka je podzavestno hitro segla po tanki halji. Zvonec je zapel drugič, očitno nestrpno. Milena je odstrla zaveso in se nagnila skozi okno. Ulična svetloba se je razlivala točno na vrata ograje. Tam je stal s kovčkom. Roka seje sprožila tretjič ... »A, Andrej ! Počakaj, že grem!« Nataknila si je copate in oddrslala na dvorišče. Spotoma seje potrjevalo: »Nekdo prihaja in nekdo mora oditi.« In to dejstvo je rodilo hladen in prisiljen stisk roke in le bežen dotik ustnic. Njegove roke so se sklenile na njenem hrbtu, le prijazna dobrodošlica ni vzbudila odmeva. Kljub vsemu mu je dopustila, da jo je.vodil za roko v hišo. »Pozen si. Lačen in utrujen tudi,« seje trudila prijetno klepetati. »Avtobus je malo zamujal. Nisem lačen, samo žejen. Soparno je kot v kotlu. Nevihta bo. »Osveži se. Takoj bom pripravila pijačo. Hočeš kaj krepkega, na primer vino s slatino ali sok?« »Tonik bi, če ni preveč mrzel. Spodobilo bi se sicer kaj močnejšega.« »A, res! Torej je zadnji izpit opravljen?« je navdušeno dvignila glas. »Z desetko, dekle! To mi potrjuje moje delovno mesto in je že nekako pol diplome,« seje zadovoljivo hahljal in razkril lep spodnji rob zdravih zob, ki so se kazali izpod gostih, temnih brk. Milena je s pogledom obvisela na ovalnem, čednem moškem obrazu, na gladkem, previsokem čelu, ker ga je že načela pleša, in skušala primerjati. Moška v njeni zavesti nista vzdržala vzporejanja: tu zrelost, polnost, zanesljivost proti mladosti, zagnanosti in neustavljivi želji po ljubezni in predajanju. Črta in konec! V soboto, 8. marca, ob 19.00 v športni dvorani v Ljutomeru DARKO KEGL, CARMEN, DRAGO JOŠAR, MURTAT^ TRIO, NASTJA, SERGEJA. MANJA, ŠALEŠKI FANTJE. TORNADO DRUŽABNE IGRE Z NAGRADAMI: 0MV - AGROTIM LJUTOMER PODARJA 1000 1 KURILNEGA OLJA TURISTIČNA AGENCIJA RELAX - KONECTEDENSKI PAKET VSAK OBISKOVALEC DOBI DARILO Jutro. Enakomerno škrebljanje po šipah ... Na mračnem obzorju se kljub vsemu poraja dan. Stolpna ura je udarila pet. Milena počiva na boku. Ne zgane se, da ga ne bi zbudila. Potem se na sosednji postelji le premakne. Roka z dolgimi, tenkimi prsti, hladna od vlažnosti, poišče njen obraz. Nato se dlan prerine pod vrat in glava se obrne proti njemu. Prsti ne obmirujejo. Iščejo in sprehajajo se po toplem telesu, ki polagoma popušča in se obrne na hrbet. »Želel sem te, Milena. Živčno izčrpan, sem se tolažil samo z željami, zdaj pa jih tudi uresničiva. Deset dni me ni bilo. To je veliko ... tudi zate, kajne?« Prikimala je. In potem se je dogajalo ... po ustaljenem redu. Ležala je, predana, molče. Dlani tesno sklenjene, prsti prepleteni, zlagani vzdihi in zlagan utrip telesa ... brez vsebine ... da čimprej odtečejo sekunde. In tekle so. Oči so se opirale v šipo, kjer so se pretakale zadnje dežne kaplje in počasi polzele po njej in izginjale ... kakor kapljice, ki so polzele vroče in vztrajno iz njenih oči. Andrej jih je odpoljubljal, od sreče, ker je potešen potešil njeno žejno telo. Naslednji dan je sijalo sonce, ki ga je izmenično še prekril oblak. Le poti so bile vlažne in mehke. In nekdo je na poti ob brvi čakal sam. Ne, sam! (nadaljevanje prihodnjič) »Šport vestnik, 6. marecj^ Prva državna nogometna liga Beltinci: Mura 1:1 Beltinci - Igrišče v športnem parku, gledalcev 5.000. Sodnik: Novarlič (Maribor). Strelca: 0 : 1 Alihodžič (3), 1 : 1 Baranja 11 m (77). Beltinci: Starovasnik, Tratnjek, Jeraj (Gutalj), Hadžič, Judež, Šarkezi, Cvikl (Novak), Vickovič, Baranja, Džafič, Franko. Mura: Černjavič, Lukič, Ošlaj, Alihodžič, Dominko, Brezič, Ci-rkvenčič, Škaper, Kokol, Dvoršak, Vučičevič (Kmetec). SNL Rezultati - 19. kolo Beltinci: Mura 1 : 1 Olimpija : Maribor 1 : 2 Primorje : Publikum 4 : 0 Rudar : Gorica 1 : 2 Korptan : Koper 2 : 0 Nogometni komentar Prekmurski derbi brez zmagovalca Pred startom v 2. SNL Nafta - zadržati četrto mesto Prihodnjo nedeljo se začne spomladanski del prvenstva v drugi državni nogometni ligi, kjer Pomurje predstavljajo nogometaši Nafte iz Lendave. Po prvem delu prvenstva je Nafta zasedla četrto mesto. Kako so se Len-davčani pripravili na drugi del prvenstva in kaj od njega pričakujejo, o tem smo se pogovarjali s tehničnim vodjem Marjanom Dominkom. - Kje in kako ste se pripravljali na nadaljevanje prvenstva v drugi državni ligi? »Večji del priprav na spomladanski del prvenstva, ki smo jih začeli 20. januarja, smo opravili v Lendavi. S pripravami sem zadovoljen, bile so naporne, tako da je pri igralcih opaziti utrujenost. V tem času smo tudi odigrali več prijateljskih tekem z močnimi nasprotniki, člani prve in druge državne lige. Priprave smo sklenili v športnem taboru v Topolci na Madžarskem (27. 2. do 2. 3.), kjer smo prav tako odigrali prijateljske tekme.« - V zimskem odmoru je prišlo v klubu do nekaterih kadrovskih sprememb. Katerih? »N klubu je prišlo do manjših kadrovskih sprememb tako v strokovnem vodstvu kot pri igralcih. Klub je zapustil Nedad Hranilovič, ki je odšel v Avstrijo. Prišli pa so: Dejan Gyurkač, napadalec (Opel Hor-ser). Kristjan Zver, vratar (Bratonci), Senad Fejzulaji (Jugomagnat, Skopje) in Dragan Brankovič, oba vezna igralca (Sračinec, Varaždin). Tako imamo na voljo 22 igralcev. Glavni trener Stanko Preradovič pa je dobil tudi pomočnika Tomislava Totha.« - Kaj pričakujete od spomladanskega dela prvenstva oziroma kaj načrtujete? »N spomladanskem delu prvenstva bi radi obdržali četrto mesto, ki smo ga osvojili jeseni. Želimo stabilizirati moštvo, ki bi se lahko v tekmovalni sezoni 1997/98 uvrstilo v prvo državno nogometno ligo. V tem letu bi tudi radi zgradili pomožno igrišče, postavili sedeže na tribuni in semafor na igrišču ter obnovili in prebarvali ograjo okrog nogometnega igrišča. Doslej smo v klubskih prostorih že naredili centralno kurjavo. Prav tako želimo prebarvati fasado zgradbe in začeti z deli pri gradnji vzhodnega dela tribun.« Feri Maučec Primorje 19 Maribor 19 Gorica 19 Olimpija 19 Publikuml 9 Rudar 19 Mura 19 Korotan 19 Beltinci 19 Koper 19 12 4 3 115 3 8 6 5 7 5 7 7 5 7 7 5 7 6 6 7 5 5 9 5 4 10 3 3 13 41:10 40 38:16 38 26:21 30 28:25 26 32:30 26 24:26 26 22:28 24 13:24 20 20:39 19 12:37 12 Težko pričakovani prekmurski prvoligaški derbi med Beltinci in Muro je upravičil zanimanje za nogomet v Prekmurju, saj se je v Beltincih zbralo rekordno število gledalcev ali skoraj toliko kot na drugih prvoligaških igriščih skupaj. S tem so seveda najbolj zadovoljni Beltinčani, ki so si napolnili prazno blagajno. Poleg tega so si tudi omislili pred vratarjem Starovasnikom. Toda bila stapt^ k malo spretna. Rezultat bi lahko Sobočani povišan j tudi v začetku drugega polčasa, ko sta Škdpd11 I Dvoršak zadela vratnico in prečko. Potem pase? | stanje na igrišču sprememnilo. Beltinčani, kij'?1 j vem polčasu niso niti enkrat resneje ogrozili^6' , tarja Černjaviča, so nekako v sredini druVl1. Pikado Jolly Rank. 1110 Kanu Krog 11 8 Cafe Royal 10 7 NK Bakovci 11 4 Satahovci 11 5 B. Jerič 11 5 Frenky bar 11 3 G. Slavic 11 3 Hribček 11 2 Kanu 97 113 G. Benčec 11 2 0 1 78:32 20 2 1 75:35 18 0 3 61:39 14 4 3 60:50 12 2 4 57:53 12 2 4 53:57 12 3 5 51:59 9 1 7 44:66 7 2 7 39:71 6 0 8 39:71 6 0 9 43:67 4 PKL - moški Predstavljamo vam ------------ Pomurci v organih NZS Na zadnji skupščini Nogometne zveze Slovenije so bili v organe zveze izvoljeni tudi nekateri nogometni delavci iz Pomurja. Za podpredsednika NZS je izvoljen Tugomir Frajman iz Murske Sobote, za predsednika nadzornega odbora je bil izbran Vladimir Škof iz Gornje Radgone, za člana izvršnega odbora NZS sta bila izvoljena Branko Gros iz Lenda- Rezultati - 12. kolo Miarte : Radgona 54 : 83 Brod : Sebeborci 78:85 Claudia shop : Sobota prel. Lindau prost Radgona 10 9 1789:616 19 Claudia shop 9 8 1810:594 17 Sobota 9 6 3643:627 15 Miarte 10 6 4794:821 15 Lindau 9 3 6596:658 12 Sebeborci 10 1 9674:814 10 Brod 9 0 9575:851 9 (K. G.) Mali nogomet -turnir Pepsi cole Zmagal ZTE, Mura tretja Nogometni klub Mura iz Murske Sobote je bil organizator tradicionalnega mednarodnega turnirja v malem nogometu za pokal Pepsi cole za dečke do 14 let. Sodelova- Prekmurski prvoligaški debi v Beltincih je bil odigran pred polnim stadionom. , , moT Fotografija: Nataša izdajo reklamnega prospekta, ki jim je tudi prinesel nekaj denarja. Če smo lahko z obiskom več kot zadovoljni, pa kljub nekaterim pozitivnim ocenam ne moremo biti povsem zadovoljni s prikazanim nogometom, ki je bil pod ravnijo dosedanjih prekmurskih derbijev. Zelo opazno je bilo, da na tekmi niso nastopili nekateri sredinski igralci - Cifer in Stam-pfer pri Muri ter Godina, Črnko in Gajser pri Beltincih. Mura je imela v prvem polčasu več od igre in bi si lahko že v tem delu zagotovila zmago. Morda je k temu prispeval vodeči zadetek, ki ga je Alihodžič zaradi nepazljivosti beltinske obrambe dosegel na začetku tekme. Sobočani so namreč v prvem polčasu zapravili dve imenitni priložnosti za gol, ko sta se Dvoršak in Vučičevič sama znašla polčasa prevzeli pobudo na igrišču, priložnost se je ponudila Cviklu, ki pa ni u dvojne podaje z Baranjo. Samo nekaj rn'nU Ljit je Džafič pobegnil obrambi Sobočanov, y >. skem prostoru ga je zrušil vratar Černjavič nik Novarlič iz Maribora, ki je na tekmi P osem rumenih kartonov (po štiri na vsak15 je dosodil enajstmetrovko, Baranja paje1,1 I sljiv izvajalec in rezultat izenačil. Malofč^i lo, da zmaga ni ostala v Beltincih. Dve min j koncem seje namreč Džafič odločil za sit' p vratom s kakih 25 metrov z desne strani m1 zadela vratnico. Tako so bili kot kaže nap oboji zadovoljni z neodločenim izidom- M Feri^ 1 ve in Danilo Kacijan s Cankove, za člana arbitražnega sveta pa Damijan Hozjan iz Lendave in Bojan Žunič iz Murske Sobote. Tugomir Frajman - Vladimir Škof - podpredsednik NZS predsednik NO NZS Petinštiridesetletni Togomir Frajman iz Murske Sobote je bil izvoljen za podpredsednika Nogometne zveze Slovenije, ki bo odgovoren za mladinski nogomet. Gre za uveljavljenega športnega delavca, ki ima za seboj bogato nogometno kariero. Z nogometom se je začel ukvarjati pri pioni- Sedeminšestdesetletni Vladid-mir Škof iz Gornje Radgone je bil izvoljen za predsednika nadzornega odbora Nogometne zveze Slovenije. Gre za dolgoletnega nogometnega delavca, ki je opravljal številne odgovorne funkcije. Nogomet je aktivno igral za Ljutomer in Radgono, kjer je bil tudi trener, sekretar in predsednik kluba. Bil je predsednik Partizana Radgona in predsednik Košarkarskega kluba Radgona ter član predsedstva Zveze telesnokulturnih organizacij Radgona. Nekaj časa je bil tehnični vodja članskega moštva pri Nogometnem klubu Mura iz Murske Sobote. Vrsto let je opravljal funkcijo podpredsednika in predsednika Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota. Dve mandatni dobi je bil član rjih Maribora, kjer je igral tudi za mladinsko moštvo. Igral je tudi v članskih moštvih Slivnice in Čar-de iz Martjanec. Še vedno pa igra mali nogomet pri Old boysu v Murski Soboti. Potem ko se je poslovil od velikega nogometa, se je vključil v NK Mura, kjer je že šesto leto trener nižjih selekcij, hkati pa tudi trener reprezentance MNZ Murska Sobota. Pri Muri je opravljal tudi druge funkcije, med drugim je bil tudi predsednik kluba. Že vrsto let je član predsedstva Športne zveze Murska Sobota. Konec lanskega leta pa je postal predsednik Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota. izvršnega odbora Nogometne zveze Slovenije, predsednik koordinacijskega odbora za pomurske lige, tretje državne članske nogometne lige in druge slovenske mladinske nogometne lige. Feri Maučec lo je osem moštev iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Zmagalo je moštvo ZTE iz Madžarske, ki je v finalu premagalo Ježico iz Ljubljane z 1 : 0. Soboška Mura pa je za tretje mesto premagala Šturm iz Gradca z 1 : 0. Za najboljšega vratarja so razglasili igralca Mure Simona Coterja, ki je dosegel 5 golov, za najboljšega vratarja igralca Šturma Romana Valnerja in za najboljšega igralca Zsolta Csas-zarja, igralca ZTE. Končni vrstni red: 1. ZTE (Zalaegerszeg), 2. Ježica (Ljubljana), 3. Mura (MS), 4. Šturm (Gradec), 5. Aluminij (Kidričevo), 6. Mura II (MS), 7. Varteks (Varaždin) in 8. Fering (Avstrija). FM Visoka zmaga Radenske V tretjem kolu končnice prvenstva v slovenski moški košarkarski B-ligi je Radenska dosegla tretjo visoko zmago. Tokrat je v Radencih premagala Parmalat iz Ljubljane s 97 : 82 (5.7 : 34). Pri visokem vodstvu domačih je dal trener Luthar priložnost igranja mlajšim rezervnim igralcem. Za Radensko so bili strelci: Bratkovič 31, Novak 16, Ulaga 15, Ojstršek 12, Pavlin 11, Banič 5, Želj 4 in Granfola 4 točke. (O. B.) Šoštanj premagal Radensko V petnajstem kolu prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi je Šoštanj premagal Radensko s 6 : 2 (5024 : 4884). Za Radenska sta zmagala: Drvarič, 822, in Steržaj, 872 podrtih kegljev. Tekmovali so še: Mauser, 816, Lešnik ,788, Emeršič, 804, in Hojnik, 782 podrtih kegljev. Rokomet Zmagi Poleta in Kroga V šestnajstem kolu prvenstva v državni moški rokometni B-ligi je Grosuplje premagalo Pomurko iz Bakovec s 23 : 21 (13 : 11). Pomurka Bakovci: B. Buzeti, A. Vereš 5, Ritonja 3, Kavaš 5, Husar 1, Jvaer-nik, S. Buzeti 1, B. Vereš, Okreša 2 in Lovenjak 3. V šestnajstem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je Polet iz Murske Sobote v Brežicah premagal istoimensko moštvo s 30 : 18 (12 : 8). Strelci za Polet: Merica 7, Škraban 6, Horvat 5, Murgelj 4, Žugelj 4, Lovenjak 2 in Čemela 2. Rokometaši Celja Pivovarne Laškc^f Radencih premagali : 22 (15: 17). Strelci Ravš 7. Klun 6, Trbuc^j 3, Pintarič, Kepe in enega. Rokometaši * y Murski Soboti premij) do s 23: 14 (12:8) Krog: Hegeduš 5. D- R” L- Sapač 3. A. Sapač Meolic 2, A. Kolman*®' i in Lukač po enega. i Rokoborba------------------- Slavko Miholič drugi v Nemčiji V Untergriesbachu v Nemčiji je bil veliki mednarodni rokoborski turnir za niže selekcije. Med 203 tekmoavlci so bili tudi štirje Sobočani. Najbolje med njimi se je odrezal Slavko Miholič, saj je v kategoriji do 54 kg zasedel odlično drugo mesto. Roman Miholič (33 kg) je izpadel v petem kolu, Jure Kuhar (45 kg) je bil izločen v tretjem, Robi Lukašev (50 kg) pa v drugem kolu. Trije rokoborci iz Murske Sobote, člani državne reprezentance, so sodelovali na mednarodnem tekmovanju za nagrado Slovaške v Bratislavi. Zoran Vukan (85 kg) in Slavko Zec (76 kg) sta izpadla v drugem, Rade Bačič (76 kg) pa v tretjem kolu. Na turnirju sta sodila tudi Sobočana Vito Kranjc in Stanko Šemek. (R. Bačič) Šab Tompo^ druga, Gombo( V okviru 7. pokljuškega maratona na Rudnem polju je bilo pod pokroviteljstvom Ministrstva za šolstvo in šport državno prvenstvo v teku na smučeh za osnovne šole. Med dvajsetimi ekipami, ki so tekmovale v štirih kategorijah, je zasedla ekipa Osnovne šole Bakovci deseto mesto in dobiia praktično nagrado. (J. R.) tretji V Mariboru'!® nčano državno šahu za dečke in 10 do 16 let. s° fSW tudi številni P° sti. Med njim1 odrezala Neda * Odranci), ki skupini do 1 drugo mesto m la na evropsk®^®! Maja Hočevar/ ^10 je bila v skup' šesta s 4.5 točk^1 p Gomboc (Ra lOs s«'n«*"* A čke, Mitja kovci) paje^i osmi. Med d® ti' je zasedel Lendava) sed1” , 3,5 točke. S ^stnik, 6. marec 1997 >Sport Namizni tenis Stefan Kovač drugič državni prvak Šesto državno člansko prvenstvo v namiznem tenisu, ki ga je■ "o organiziral NTK Moravske Toplice Sobota pod pokrovitelj Mestne občine Murska Sobota, je zbralo 125 igralcev in igra klubov. Pomurci so dosegli enega svojih največjih uspe o , osvojili štiri medalje in še nekaj odličnih uvrstitev. X K • Med člani posamezno je nekoliko nepričakovano osvojil naslov državnega prvaka 35-letni Štefan Kovač, to je njegov drugi tovrstni naslov. Prvega je dosegel pred štirimi leti. Kovač je v dramatičnem finalu premagal reprezentanta Komca, ki je v polfinalu izločil štirikratnega državnega prvaka Smrekarja. S tem je najavil resno kandidaturo za državno reprezentanco na svetovnem prvenstvu v Man-ehestru. Odlični so bili tudi Unger, ki je v četrtfinalu izgubil s Komcem z 1:3, Horvat, ki je dosegel svoj največji uspeh v članski konkurenci, saj jev četrtfinalu izgubil z no-fim državnim prvakom Kolčem z 2:3, in Benkovič, ki se je prav tako uvrstil v četrtfinale in potem izgubil z Ignjatovičem z 0 : 3. Rihtarič se je uvrstil med šestnajst najboljših, Kocuvan in Benko pa v finanlno skupino. Velik us-Peh so dosegli Pomurci tudi v dvojicah, saj sta Rihtarič -“enkovič nepričakovano zasedla drugo, Unger - Horvat pa tretje mesto. Dvojica Kovač -Benko seje uvrstila med osmerico, Solar - Kocuvan pa med šestnajsterico. Mladi Horvat je bil Sobočani so se izkazali z odlično organizacijo državnega članskega prvenstva. odličen tudi v mešanih dvojicah, saj je skupaj s Halasovo (Šampionka) zasedel tretje mesto. Rihtarič seje skupaj z Nišaviče-vo (Kajuh Slovan) uvrstil med Namizni tenis . ležka zmaga Arčon , Maz Moravskih ‘°VU N Petnajstem kolu prvenstva v Tzavm članski namiznoteniški sta pomurski ekipi dosegli wlovičen uspeh. Arcont Radgo-a Jp v Preserju s težavo prema-a gostitelje, ki so že vodili s 3 : ■ ^uspehu Radgone je največ ^'sPeval odličen Kovač z dve-a žagama, Rihtarič je dosegel J^^bno zmago v igri s Korek-Q ?rn’ Benkovič pa je bil boljši hetjega igralca domačinov 'e"ha. Moravske Toplice Sobo-80 v Ljubljani na srečanju z Olimpijo pričakovano izgubile, čeprav so gostitelji nastopili brez najboljšega igralca Škafarja. Sobočani so sicer imeli nekaj priložnosti za presenečenje, vendar je Horvat, ki igra v zadnjem času precej razglašeno, izgubil z Re-flakom, medtem ko v igri z Lasanom ni imel nobenih možnosti za uspeh. Unger je premagal tretjega igralca Tokiča, z Reflakom pa izgubil na razliko. Od drugih dveh je solidno igral Kocuvan. Preserje : Arcont Radgona 3 : s rilo na Bledu presenetile n dr^^ano je bilo zadnje kolo Ja de'a Prvenstva v državni bot ' odbojharski 1. A-ligi. So-^rib S° $°S®' e^lP0 Gradisa iz fričlii^ 'n nePričakovano pre- io2 !z®ubili. Gostitelji so to-Wvh v emal° zbrano in uč- . r 80 Izkoristili solidni PtewSani 'n v slabi uri dosegli bojkaJw° zmago. Soboški od-vanje '80 tako končali tekmo-boa mestu lestvice in 0 tekmovali v Evropi. zadnje kolo Poingrad: Berdon, Janža, Kerec, Ceh, Bačvič, Bogdan Marič, Novak, Topovšek, Poredoš, Bakovič. V enajstem kolu prvenstva v državni ženski odbojkarski L A-ligi so prijetno presenetile odbojkarice Sobote, ki so na Bledu premagale domačo Špecerijo s 3 : 2 (15 : 7, 10 : 15, 9 : 15, 15 : 0, 15 : 13) in drugič zmagale. Sobota: Osipčnik, Drevenšek, Resano-vič, Šlebinger, Kuhar in Cipot. Odbojkarice Krima pa so v Lju- ^ta|L Mv% nieje Pos M^alka”" zvrst, ki se pri nas šele začenja ^ki s; meril l>iruete *z Domžal, ki so se že uveljavili v ^oti jn v minulih dneh predstavili šolarjem v Fotografija: Nataša Juhnov osmerico. Vsi udeleženci so si bili enotni v tem, da tako dobro organiziranega prvenstva in odličnih možnosti za igro kot v telovadnici soboške tretje osnovne šole doslej v Sloveniji še ni bilo. Zato zaslužijo pohvalo delavci NTK Moravske Toplice So- Fotografija: Nataša Juhnov bota s predsednikom Viktorjem Šbulom na čelu. Vsi najboljši so dobili lepe pokale, medalje in praktična darila. M. U. 4 (Petrovčič : Rihtarič 21 : 13, 20 : 22, 21 : 18, Petelin : Kovač 12 : 21, 14 : 21, Korektin : Benkovič 21 : 16, 21 : 15, Petrovčič - Petelin : Kovač -Rihtarič 21 : 15, 21 : 17. Petrovčič : Kovač 22 : 20, 7 : 21, 15 : 21, Korektin : Rihtarič 17:21, 18:21, Kreuh : Benkovič 17 : 21. 12 : 21); Maxi-market Olimpija : Moravske Toplice Sobota 5 : 2 (Reflak : Horvat 19 : 21, 23 : 21, 21 : 16, To-kič: Unger 18:21, 15:21, Lasan : Solar 21:8,21:6, Reflak -Tokič : Unger - Horvat 14 : 21, 21 : 14, 16 : 21. Reflak : Unger 11 : 21, 21 : 16, 22 : 20, Lasan : Horvat 21 : 17, 21 : 15, Tokič : Kocuvan 16 : 21, 21 : 12, 21 : 16). M. U. tomeru srečno premagale Zavarovalnico Maribor Ljutomer s 3 : 2(15 : 12, 9 : 15, 8 : 15, 15 : 6, 15 : 13). Tekma je odločala o četrtem mestu, ki vodi v Evropo. Ljutomer Zavarovalnica Maribor: Kodila, Ljubeč, Šoštarič, Luki-enko, Kosi, Vrbnjak, Pirher, Ada-mina, Vrečko, Kolar. V zadnjem kolu tekmovanja v državni moški odbojkarski 1. B-ligi je Minolta Bled premagala Ljutomer s 3 : 0 (15 : 5, 15:2, 15:8). Ljutomerčani so tako zasedli šesto mesto in ostali v ligi. Ljutomer: Primec, Šmauc, Onišak, Dobošič, Grut, Pirher, Rajnar. (NŠ, FM) * Košarka Drugi poraz Pomurja Skiny V sedmem krogu drugega dela prvenstva v slovenski ženski košarkarski ligi (7. do 12. mesto) je ekipa Ježice mlade v Ljubljani premagala Pomurje Skiny iz Murske Sobote z rezultatom 65 : 59 (36 : 22). To je bil drugi poraz Sobočank v tem delu prvenstva. Domačinke so si visoko vodstvo zagotovile v prvem polčasu, vendar so v nadaljenju Sobočanke razliko zmanjšale na dve točki. Žal pa so zaradi petih osebnih napak predčano morale z igrišče Kazminova, Drožinova in Svetinova, kar je bilo usodno. Strelke: Kazminova 21, Drožinova 15, Jocičeva 10, Svetinova 6, Horvatova 3 in Orijeva 2. Šport od tod in tam Kegljanje - V 15. kolu prvenstva v tretji državni moški kegljaški ligi je Nafta premagala Lokomotivo (Maribor) s 6 : 2 (4926 : 4857). Za Nafto so zmagali: Horvat, 865, Radakovič, 855, Matko, 820, in Žalik, 800 podrtih kegljev. Tekmovali so še: Matjašič, 769, Felšo, 418, in Ker-man, 399 podrtih kegljev. VIL kolu prvenstva v tretji državni ženski kegljaški ligi je Nafta premagala Impol (SB) s 6 : 2 (2313 : 2229). Za Nafto so zmagale: Vargova, 429, Staničeva, 405, Novakova, 385, in Utroševa, 364 podrtih kegljev. Tekmovali sta še: Ščapova, 385, in Sapačeva, 345 podrtih kegljev. (M. Žalik) Nogomet - Soboška nogometna trenerska organizacija je v Bogojini pripravila seminar za nogometne trenerje za pridobitev licence C. Seminarja se je udeležilo 47 trenerjev, ki vodijo pomurska nogometna moštva. Na seminarju so obravnavali igro vratarjev, telesno pripravo nogometašev v pripravljalnem obdobju in sodniška pravila. Tako so si trenerji pridobili pravico vodenja prvenstvenih nogometnih tekem. Košarka - Odigrana so bila občinska tekmovanja v košarki za starejše deklice. V Mestni občini Murska Sobota je zmagala ekipa OŠ III, v Občini Ljutomer je bila najboljša ekipa OŠ Cezanjevci, v Občini Gornja Radgona pa ekipa OŠ Gornja Radgona. Omenjene tri ekipe bodo sodelovale na pomurskem prvenstvu. (ZT) Karate - Na mednarodnem turnirju karateja v Ingolstadtu, kjer je sodelovalo 420 tekmovalcev iz sedmih držav, so sodelovali tudi tekmovalci KK Mura-ken iz Murske Sobote. Najuspešnejši je bil Marko Marič, ki je v absolutni kategoriji zasedel peto mesto. V katah je ekipa deklic (Be-nkič, Bejek, Gomboc) zasedla deveto mesto. (R. Horvat) Nogomet - V Lendavi je bilo povratno mednarodno srečanje nogometašev, starih do 10 let, med Bjelovarom in Nafto. Srečanje prve selekcije se je končalo z zmago Nafte s 5 : 1 (Lebar 3, Bokan in Utroša), srečanje druge selekcije pa z zmago Bjelovarja z 11:3 (Kiraly in Čuka). V prihodnje bodo sodelovanje razšili na srečanja kadetov in mladincev. (F. Horvat) Kajakaštvo - Tekmovalci BD Mura iz Kroga so bili na enotedenskih skupnih pripravah v Poreču. Priprave, ki se jih je udeležilo devet tekmovalcev, je vodil trener Štefan Varga. Badminton - V Lendavi je bil mednarodni badmintonski turnir za dečke in deklice do 13 let. Sodelovalo je 36 dečkov in 20 deklet iz 12 klubov Hrvaške in Slovenije. Med dečki je Marko Ketler zasedel četrto, Boštjan Šemen sedmo in Matjaž Žalik osmo mesto. Pri dekletih je Dragana Blagojevič zasedla sedmo mesto, vsi so iz Squash Horvatova in Cvetko V Murski Soboti je bil peti turnir v squashu za pomursko prvenstvo. Sodelovalo je 16 moških in 7 žensk. Pri moških je zmagal Bojči Cvetko pred Benom Štornikom, Štefanom Severjem in Petrom Jeričem. Med ženskami je bila najboljša Simona Ritlop pred Mašo Flegar, Jasno Flisar in Metko Horvat. Po petih turnirjih pri moških vodi Cvetko s 161 točkami pred Štornikom, 127, Kovačem. 121, in Severjem, 114 točk. Med ženskami je na prvem mestu Horvatova s 160 točkami pred Flegarjevo, 154, Flisarjevo, 143, in Horvatovo, 79 točk. Mladosti Lendava. (V. Sekereš) Strelstvo - Na sporedu je bilo 8. kolo pomurske strelske lige. Ekipno vodi SD Gančani (8734) s 24 točkami pred SD Bakovci (8583), 20, in SD SCT (8580), 20 točk. Med posamezniki je na prvem mestu Goran Maučec (Bakovci) z 2923 krogi pred Marjanom Balažičem (Gančani), 2918, in Jankom Kuzmo (SCT), 2916 krogov. (T. Horvat) Mali nogomet - V prvenstveni tekmi slovenske lige v malem nogometu je ekipa Puntar iz Tolmina premagala Interier MF iz Ključarovec z visokim rezultatom 6:1. Edini zadetek za Interier je dosegel Ciglarič. (NŠ) Kegljanje - V sedmem kolu prvenstva v.mariborsko-posavski kegljaški B-ligi za moške je Mura iz Murske Sobote premagala Br-unšvik s 7 : 1 (3875 : 3731). Za Muro so zmagali: Šebjanič 681, Iskra 671, Durič 662, Borovič 633, Bojnec 610 podrtih kegljev. Tekmoval je še Smolko in podrl 61-8 kegljev. Mura je na tretjem mestu. (Š. Durič) Mali nogomet - Na soboški tretji osnovni šoli je bilo območno finalno tekmovanje v malem nogometu za starejše dečke. Med štiri Jubilej 40-letnica Judo kluba Murska Sobota Judo klub Murska Sobota praznuje letos pomemben jubilej - 40-letnico delovanja. V času delovanja je dosegel pomembne rezultate tako na organizacijskem kot tekmovalnem področju. Klub je znan po odlični organizaciji tekmovanja za memorial Štefana Kovača, ki se je v zadnjih letih preimenovalo v Mednarodno tekmovanje v judu za pokal Murske Sobote, in vsako leto privablja več tekmovalcev. Lani je bil že jubilejni trideseti S podelitve plaket pokroviteljem soboškega judo kluba Fotografija: Jure Zauneker turnir. V klubu imajo pet trenerjev in 32 mojstrov juda. Največji uspeh na tekmovalnem področju je vsekakor naslov balkanskega prvaka, ki ga je osvojil Vinko Apšner. Sicer pa so soboški judoisti sodelovali na šolskih olimpiadah v Franciji in Andori ter osvojili 5 zlatih, 4 srebrne in 3 bronaste medalje. Na dveh olimpiadah kadetov je sodeloval Goran Hašaj, in sicer na Nizozemskem in v Angliji, Zoran Kos in Imre Cikajlo pa sta sodelovala na prvenstvih Evrope v Jeruzalemu in Nizozemskem. Soboški judoisti so od leta 1988 stalni udeleženci na mednarodnem tekmovanju v judu za pokal Alpe - Panonija, kjer sodelujejo tekmovalci iz Madžarske, Slovaške, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Bili so ekipni prvaki na mednarodnih tekmovanjih Nagaoke, Golovca, Šiške, Pohorskega bataljona Slovenska Bistrica, Iva Reje Celje, na Jesenicah, v Kranju, Madžarskem in Italiji. Judoisti Murske Sobote so bili leta 1986 članski prvaki Slovenije in sodelovali v kvalifikacijah za zvezno jugoslovansko ligo. Pomemben uspeh so dosegli tudi lani, ko so se po osmih letih zopet vrnili v državno člansko ligo, kjer so pred leti že uspešno tekmovali. V*štiridesetih letih so Sobočani osvojili nad 400 zlatih, 650 srebrnih in nad 1000 bronastih medalj. V okviru jubileja bodo letos številne prireditve. Prva je bila pred dnevi v Murski Soboti, na kateri so 30 pokroviteljem podelili plakete. Pozdravni nagovor je imel neutrudni športni delavec Tonček Kos, ki že več kot dvajset let uspešno vodi soboški judo klub. V imenu dobitnikov plaket pa se je zahvalil župan Mestne občine Murska Sobota Andrej Gerenčer. Drugo jubilejno prireditev bo Judo klub Murska Sobota pripravil aprila, ko bodo tudi podelili priznanja zaslužnim športnim delavcem in tekmovalcem. Feri Maučec mi ekipami je zmagala OŠ III MS pred DOŠ Lendava, OŠ Črenšovci in OŠ Tišina. V nadaljnje tekmovanje so se uvrstile prve tri ekipe. Strelstvo - Na letnem občnem zboru Strelske družine Varstroj Lendava so ugotovili, da so v tretji državni ligi dosegli dobre rezultate, saj so trenutno v gornji polovici lestvice. Posebno skrb namenjajo vzgoji mladih strelcev iz DOŠ Lendava, ki so v dopisni strelski ligi zasedli tretje mesto. Ekipa slušno prizadetih pa je prav na vrhu. Njihovi članici Jožica Vrbančič in Sandra Zver sta bili izbrani v državno reprezentanco slušno prizadetih, ki bo sodelovala na svetovnem prvenstvu na Danskem. Več njihovih članov je tudi doseglo normo za odličnega strelca. Na skupščini so najzaslužnejšim podelili priznanja. (A. Zver) Kegljanje -Alaša najboljša ke-gljavka Marika Kardinar iz Dobrovnika, ki tekmuje za KK Mi-roteks iz Celja, je bila izbrana za najboljšo športnico Celja. To je že njen četrti naslov najboljše športnice za leto 1996 (Lendave, Pomurja, Slovenije). F. Bobovec Nogomet - Emin Prekazi, nogometaš, ki je bil na pripravah pri beltinskem prvoligašu, je pristopil k tretjeligašu Bakovcem. (FB) 22 zgodi se vsak dan vestnik, 6. marcaj^, Fergie kot članica Weight Watcha ... v reklami za sadni sok Princesa Stephanie: Zanjo je očitno najbolje, da se namesto z moškimi druži s štirinožci. Vsaj s škandali prizanese svoji monaški družini. Jah, morda pa kosmatinca potrebuje, da si opomore po ločitvi od Daniela Ducrueta. Tatjana Patitz: Super model hodi s svojim Huskyjem Boscom celo v posteljo. Tatjana nadvse ljubi živali. V njeni malibujski hiši živijo štiri mačke, en Kakadu in en golob. Brooke Shields: Že pred filmskim uspehom 1001 Dalmatinec se je prijateljica Andreja Agassija navdušila nad to pasjo raso. Brez svojega pasjega otročička se igralka redko odpravi iz svojega doma. Estelle Hallyday: Lepotica svojo ljubiteljstvo dokazuje tudi s članstvom v World Wildlife Foundation, kjer se seveda bori zoper poskuse na živalih. Fergie končno odplačala dolgove Da bi odplačala dolgove, je storila skorajda vse: reklamirala sokove, se prezentirala kot atrakcija na balih, čvekala intimne stvari... No in končno je 37-letna Fergie brez dolgov, ki so dosegali višino 11 milijonov mark. Natančneje: 324.000 mark je dobila za tri otroške knjige, 81.000 mark od angleškega časopisa »Hello!« za fotografije, na katerih jaha kamele, 810.000 mark za dve otroški knjigi, 1.350.000 kot odpravnino pri ločitvi zAndrewom, 2.160.000 za svojo avtobiografijo, 135.000 mark za otvoritev avstralskega TV-kabelskega kanala Foxtel, 81.000 mark ji je plačal »Pariš Matoh« za šest prominentnih intervjujev, 54.000 mark je dobila od Olympusa, foto firme, 270.000 od časopisa »Hello!« za prednatis avtobiografije, 1.350.000 za TV-reklamo za sok, 2.700.000 od Weight Wa-'tcha, kjer se je pojavila kot govornica združenja, 1.350.000 za udeležbo na operetnem balu na Dunaju, 2.700 mark za to, da se je pojavila na modni reviji pri Harrodsu. Tako je pometla z dolgovi. No, ostajajo ji še 4 milijoni davkov, ki jih mora plačati. Toda tudi to ji bo zagotovo uspelo. ... kot gostja na operetnem balu Ko oče s hčerjo ■« Ko je Woody zdaj enainšestdesen režiser, leta 1980^ nal Mio Farrow, ie S mah postal oče sed^1 otrok. Med njimi tudi rejske hčere Soon-Yi in WoodyA'"i sta uradno parček^i, let. Kaj je ob vsem^ »škandalu« prestaja" Farrow, je popisala^ 1 gi, v kateri pravi, da^ I morali lahko prepi^ ne pa o incestu. ^1 j boju na sodišču na^ j dnje dosegla polno s . / ništvo nad preo^' otroki. Se je \Noody^ L igral čudne igrice drugimi otroki? Na' j, L grafiji je »škandal01 j. Parček. Jedrske ostanke nazaj v Ameriko ZDA so se odločile, da bodo do 13. maja 2009 sprejemale izrabljeno gorivo iz raziskovalnih reaktorjev po svetu pod pogojem, da je bilo to izdelano iz obogatenega urana. Tako lahko tudi Slovenija vrne vse izrabljene gorivne elemente iz raziskovalnega reaktorja v Podgorici. Uprava RS za jedrsko varnost ,e na podlagi sklepa slovenske vlade že poslala vlogo za vračilo 218 gorivnih elementov. Prva pošiljko naj bi odposlali že letos. O o Corina Schumacher, 26, je v sedmem mesecu. Žena svetovnega prvaka formule ena Michaela Schumacherja bo rodila deklico Corinno: »Jasno je tudi, da mora najin otrok kmalu dobiti bratca ali sestrico.« mama k n % Oi da «5 0< se ok 0t do lil 5 Dol Or o rr Se bi 0r 01 0 O| ne Sij Ameriški Thaler je tudi Ženske, pozor! Madeleine Albright, 59, nova ameriška zunanja ministrica, vam je lahko za zgled: otroci, kariera in nato še Clintonovo najljubše dekle - da, vse to je mogoče. Dokaz za to je izpoved Anne Albright, 35, ki je v ameriški reviji Newsweek o svoji materi kot karieristki zapisala: »Kot otroci nikoli nismo imeli občutka, da nas je žrtvovala za kariero. Mami nikoli ni rekla: naredi to, naredi ono ... Samo eno nas je hotela naučiti: daj pri delu najboljše od sebe, ne glede na to, kaj delaš. Pogosto je rekla: sreča ne leži naokoli. To si moraš pridelati.« Si »mami« lahko želi bolj ljubeče pohvale? Madleine Albright je študirala politične znanosti, bila profesorica zgodovine, svetovalka predsednika, poslanka OZN in ob vsem tem še mati. Debbie Klinsmann, 26, četrti mesec nosečnosti. Termin je ugoden: v času, ko imajo nemški nogometaši počitnice, to pa pomeni, da bo Jiirgen lahko prisostvoval srečnemu Christa Miiller, 40, je v osmem mesecu nosečnosti. Žena Oskarja Lafontaina meni: »Otroci ne ravno mladih staršev imajo prednosti' Linda de Mol, 32, je v šestem mesecu. Bil je že čas za družinsko srečo. Oče je režiser Sander Vahler, 31. Linda meni: »Vse moje življenje se bo spremenilo.« Nadja Auermann.^^ del, naj bi bilavt^«^ cu nosečnosti. J fBi * j i^ rodna družba Je. jjpl A uganko: kdo n^ičii11 |aj Nadja pa lep° na Sejšelih. rn°' »hi ^tf1lk. 6. marca 1997 vsakogar nekaj POMURSKE LEKARNE RAZKRIVAJO ZDRAVILNE SKRIVNOSTI (4) TRPOTCEV SIRUP ljubljenosti ' mogoče skriti 1 Droga: trpotec, ozkolistni I (Pantago lanceolata). j Uporabni del: list. I Raba v prehrani: Svet Evro-I Pe ga razvršča v skupino narav-1 nihzačimb N2. To pomeni, da I se sme dodati živilskim izdelkom I v majhni količini; količinskih | omejitev za posamezne trpotče-\ v® sestavine sicer ni, lahko pa | Svet postavi pozneje. Ame-( 'iški urad za živila in zdravila razvršča sorodni širokoli-' trpotec med zelišča nedo-'očene varnosti. Zeliščna raba: V ljudskem 9^772/ MseAlOlOGMO. OA- Sij si n) med zvezdami s m 0 5?! bi J-/ - s'tTlu sicer izredno naklonjena, niti čustvih, zato je najbolje, da mu posku-n^bljena n 1 P®®56 Preveč ne obotavljaj, saj se ima^vnL"05*Zlepa ne b0 P°novila-h/1 Znaš _°16meie - tvoj problem pa je v tem, 0?Omisli ^a^ino odločiti. Partnerka si lahko kaj r, ? raie maln° em pap0 še žal izrečenih besed, miši; v naravo in o vsem skupaj pošteno t a'Nekd0 fL^pedvs?? S^il roko’ toda tvoja ihta in zale-ssn । Sl ne mi Prevelik ponos, te bodo pokopa-0?: d°vseSk?'?a ie zate vsem čisto vseeno, saj bfi' da p''' P°ma9a'- P°glej malo l'il(^o*no bo® srečal osebo, ki te 'rem?Prevešn1™1'13 na dobre stare čase. Toda in si ne da® dopove-, 0?%i0 6 tam čaka brez ?be- p°idi raie na P°" boi Sv°ie zdr?6 ° pr|tetna avantura. In po-ne h?e’ ki n'kakor ni idealno! Jn^jiav^l^satvni S USpel Pomiriti z nastalim Sr' n ja naprezanja bodo bila le boj a ln Sib°, da si vzameš nekaj ureditisvojemi^ ^n^f^'nasprotovala partnerjevi - ?rnračna ndarle sprijaznila z usodo. ti k Pa si nr?LVSe9a skuPai boš izvlek' hk?to iza bod0 ? Pncakovala. ba?"' SlšeaoO?Veznosti’ vendar jih boš z Uu ^lu >9e ie Prijetn? °bdobje' ko « bodo še Toda k=k® 2° razvedrilo in ti bo vse šlo °°" 16 bo?J°#>st ,. vo zaupanje. Prišla bo ne-n^arJ^kala hPia-Se t° boš kar bala izkori-^001« CW si ।'a Polisi jutri. % še? toda sedai Pač ni čas, vendar^'■'ttjivost. Za neko stvar ti h "d? bi dobi?? ?že postaviti vsega na CT4 6 bo všeč 'I nekai’kar ti pozneje mo- to je edini način, da si Ug ,e bo tako pomiril kot tudi JJfol®1 ai samozavest. Ne k461^61« l Sv°ji glav ■ °narnerne nasvete, am- s še težjo glavo, Uhni in°^' ’■ da *' i30 šlo vse naro- -Da na p°čakai na ugodnejši tre- ‘toznejšega. zdravilstvu je skoraj nepogrešljivo blažilo dražečega in dušečega kašlja, tako suhega brez izmečka kot vlažnega z izmečkom, saj naj bi tudi pospeševal izkašljevanje. Pripisujejo pa mu še razne zdravilne lastnosti proti želodčnim in črevesnim boleznim, vneti in krvaveči zlati žili ter vnetju mehurja, za spodbujanje izločanja vode, izboljšanje krvnega obtoka in pospeševanje tvorjenja krvi ter za ustavljanje krvavitev. Odmerek za odrasle: Cajni napitek pripravite kot poparek iz 2 do 4 gramov droge trikrat na dan. Novejša dognanja: Do njih so prišli v anglosaškem svetu s proučevanjem zeliščno enako- TEHTNICA Ona: Bodi pozorna na prijateljeve besede in mu poskusi tudi ti povedati kaj lepega. Zgodilo se ti bo nekaj zelo neprijetnega, a se boš po temeljitem razmisleku vsemu skupaj le še smejala. Premisli o nasvetu za počitnice. On: Naj ti ne bo žal denarja, kajti posli so se začeli obračati na bolje. Vsekakor pa je še daleč čas, ko si boš lahko privoščil kakšen konkretnejši oddih in se posvetil svojemu konjičku. ŠKORPIJON Ona: Poskusi ugoditi prijateljevim željam in videla boš, da si si s tem naredila veliko uslugo. Ob koncu tedna te čaka veselo snidenje, prav tako boš dobila odgovor na že zdavnaj zastavljeno vprašanje. On: Še vedno pogrešaš nekdanji mir in zanesljivost, čeprav si venomer dopoveduješ ravno nasprotno. Sicer se boš poskušal zakopati v posle, a ti to ne bo prav nič pomagalo. Pojdi raje v družbo in se zabavaj. STRELEC Ona: Čeprav si obljubila, da boš molčala, ti bo vseeno ušla neprevidna beseda in že bo ogenj v strehi. Sicer boš storjeno poskušala popraviti, vendar boš le še zaostrila dosedanjo zmedo. Pričakuj posledice! On: V prepiru boš hotel imeti tako prvo kot tudi zadnjo besedo, kar pa marsikomu ne bo čisto po godu. Nikar ne razglabljaj toliko o načelih, ampak stori tudi nekaj, da se le-ta začnejo vsaj počasi uresničevati. KOZOROG Ona: Kot se je zadeva začela, tak se bo tudi končala. Vprašanje je le, ali boš iz vsega tega potegnila kakšen nauk za prihodnost. Neke sanje se ti bodo mogoče le uresničile in postale realnost. On. Preveč se boš ukvarjal s samim seboj, drugih pa enostavno ne boš hotel videti. Prav hitro se ti lahko zgodi, da boš zamudil enkratno priložnost, ki se zlepa ne bo več ponovila. Poslovno uspešen teden! VODNAR Ona: Povabilo na izlet boš sprejela brez vsakih pomislekov, toda kasneje ti bo zato še preeneto žal. Zamerila se boš nekomu, ki ti tega pač ne bo mogel pozabiti. Toda skušnjava bo pač prevelika - celo zate! On: Še vedno si nisi na jasnem, kaj si v resnici želiš: ali staro ustaljeno ljubezensko zgodbo ali vročo avanturo. Jasno ti je le eno: na dveh stolih se ne da sedeti. Pohiti, saj bo kmalu prepozno! RIBI Ona: Trenuten razplet dogodkov ti ne bo omogočal kdo ve kakšnega mešetarjenja s srčnimi zadevami. Drži se raje tistega, ki ga imaš, pa čeprav je nekdo drug veliko mamljivejši. Toda tudi veliko nedosegijivej-ši! On: Dobro bi bilo, če bi včasih ustregel tudi kakšni od partnerjevih muh. Vsekakor bi to bila precejšnja osvežitev v vajinem odnosu, ki trenutno prihaja v še eno od majhnih kriz, ki pa lahko kaj hitro zraste v velike probleme. Princesni krofi d.d MURSKA SOBOTA TRPOTCEV SIRUP Testo: 2,5 del vode, 14 dag margarine, 14 dag moke (ostra in gladka), malo soli, 6 jajc. Krema: 5 cl mleka, 14 dag sladkorja, 14 dag ostre moke, 1 vanilijev sladkor, nekaj kapljic ruma, 6 jajc. Vodi dodamo sol in margarino. Takoj, ko zavre, dodamo med mešanjem moko in urno mešamo. Ko se spri-me v cmok in loči od posode, odstavimo. Primešamo postopoma 6 jajc. Z žličko ali dresirno vrečko nadevamo kupčke testa in v vroči pečici spečemo. Prvih 10 minut peke pečice ne odpiramo. Ob koncu peke v odprti pečici malo zasušimo. Sladkor in ostro moko zmešamo. V lončku mrzlega mleka stepemo rumenjake. Moko in sladkor prelijemo s preostalim vrelim mlekom. Prilijemo rumenjakovo mleko in nad soparo stepamo, da se zgosti. Rahlo umešamo trdi sneg beljakov. Z mlačno kremo nabrizgamo princeske. Po želji ohlajenim damo na kremo kupček stepene smetane. vrednega širokolistnega trpotca, ki je tam bolj v čislih, čeprav se v prehrani ne uporablja. Raziskave na živalih so pokazale, da po njem popusti dušeče skrčenje sapnic podobno kot po sintetskem zdravilu salbuta-mol, le da je učinek prvega šibkejši in kratkotrajnejši. Trpotec zniža krvni tlak in ima šibke protivnetne lastnosti. Listni izvlečki zelo dobro celijo rane. Onemogoča razvoj nekaterih kužnih bakterij, ne pa glivic in virusov. Je blago odvajalo. Zniža celokupne maščobe v krvi, holesterol in trigliceride. Zaščita za jetra naj bi bila učinkovina aukubin. Raziskave na ljudeh pa so pokazale, da se s trpotcem da uspešno zdraviti dušeči in nedušeči kronični bronhitis ter odpravljati subjektivne in objektivne prehladne znake. Po čajni mešanici kamilice, mete, šentjanževke in trpotca so popustile bolečine pri bolnikih z vneto želodčno in črevesno sluznico, prav tako pa so izginile sluznične razjede in krvavitve. Stranski učinki in strupenost: Znani so posamezni primeri alergije na trpotčev dotik, povzročita jo lahko list in seme. Čajni napitek v običajnih odmerkih ni strupen. Prepovedi in opozorila: Trpotec lahko spodbudi nastanek imunoglobulinov E, protitelesc, ki sprožijo bronhialno astmo tip I, torej pri preobčutljivih bolnikih po ovinkih povzroča to, kar sam odpravlja - težko dihanje zaradi skrčenja sapnic. Čezmerni odmerki lahko delujejo odvajalno ter znižajo krvni tlak. Vpliva na mišično napetost maternice, zato ga nosečnicam odsvetujemo. Lekarniško mnenje: Trpotec lajša dušeči kašelj, to so dokazali tako na živalih kot pri ljudeh. Tanini, ki jih vsebuje, ustavljajo krvavitve. Izogibati se je treba čezmernih odmerkov droge, nosilci večjega tveganja pa naj bodo previdni že ob običajnih. Semenske lupine indijskega trpotca so zaradi vsebujočih sluzi blago in dokaj varno voluminozno odvajalo. Sklep: Za vsako zaljubljenost obstaja lekarnar, za vsak kašelj pa svoj lek. JANEZ ŠPRINGER, mag, farm. Težave s spominom? Proč z mobitelom! Vrzite mobitel iz spalnice! »Sevanje« vpliva na možgane. Resda hitreje zaspite, toda t. i. REM- faze so občutno krajše. V teh fazah možgani razvrščajo dnevne dogodke, naučeno in shranijo vse skupaj. Če možgani v spanju ne predelajo vseh podatkov, se pojavijo težave s spominom in učenjem. Cene rabljenih avtomobilov Minulo nedeljo so na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Soboti prodajali 59 avtomobilov, prodali pa so štiri. Znamka * Letnik prev. km. Cena Golf JXD 1988 83.000 8.200 DEM Alfa Romeo 1,7 IE 16V 1991 105.000 10.500 DEM Peugeot 405 GL 1992 53.000 11.500 DEM Renault 19 Rl 1993 54.000 13.800 DEM Jugo Koral 55 1990 94.000 3.200 DEM Opel Vectra 1,6 i GL 1992 90.000 16.200 DEM Audi 80 S 1991 90.000 16.000 DEM Mazda 626 1990 112.000 11.700 DEM Opel Omega LS 1990 88.000 13.500 DEM Renault 21 GTX 1989 100.000 11.000 DEM Opel Kadett 1,3 GL 1985 150.000 6.000 DEM Bakterije na zobni ščetki Ljudje, ki imajo probleme zaradi bakterijskih obolenji v trebuhu, morajo ne samo spremeniti svoje prehranjevanje, temveč tudi pogosto za-, menjati zobno ščetko. Bakterije se zelo rade naselijo v zobni ščetki. In tako se pri čiščenju zob vedno znova okužimo. SESTAVIL MARKO NAPAST AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (PREGON) PEVEC, KI POJE V ZBORU MOČAN UDAREC PRI TENISU OKRAJNI PTIC Z DOLGIM REPOM HRVAŠKI SKLADATELJ (KRSTO) PREPROST ZAČETEK, NASTAVEK HITRO ZAPIRANJE IN ODPIRANJE OCI IZVOZ VRSTA PIKANTNEGA SIRA GLAVNA REKA V BURMI TEKOČA ZAČIMBA STATUA STAR AMERIŠKI ZLATNIK NEKDANJI AMERIŠKI TENISAC (ARTHUR) MAZURU NEM. RENES. ARHITEKT (CONRAD) LATINSKI VEZNIK (IN) KONEC MOLITVE MESTO NA N ZELANDIJI PIMSKO ŠTEVILO PETDESET BARBUSSOV ROMAN STROJNA ŽAGA GESLO FRANC RE VOLUCIJE (ENAKOST) KAR NANESE. NAMETE VETER PRIPADNIK SLOVANSKEGA NARODA KONICA IGRALKA RINA GORA V ŠVICI GRŠKA GRKA IGRALKA DEREK VELIKO POTNIŠKO LETALO BREZSRČNOST REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: vodoravno: določba, El Obeid, Niteroi, Igor, KS, Soss, EM, DF, Tomo, Iri, Nil, deistka, en, pair, risar, oje, iva, tankost 24 č?dsevi mladosti vestnik, 6. marec Spomin na dedkovo življenje Čudna so pota našega življenja. Mnogim ljudem ni bilo dano, da bi lahko svoje sposobnosti in hotenja izrazili v takšni obliki, ki je v današnjem času najbolj iskana. Biti sposoben organizator, ustvarjalen v večni tekmi za boljšim - eden od takšnih ljudi je bil tudi moj dedek Zvonko Klemenčič. Rodil se je leta 1923 v Beltincih. Kasneje so se preselili v Gornjo Radgono v Kerenčičevo ulico, kjer so imeli starši gostilno. Osnovno šolo je obiskoval v Gornji Radgoni, šolanje je nadaljeval v meščanski šoli v Ljutomeru, nato je končal srednjo ele-ktro inženirsko šolo, kasneje pa je diplomiral na Dunaju. Veselila ga je radiotehnika, zato je najprej ustanovil zasebno radioelektro delavnico, ki jo je po njegovi odslužitvi vojaškega roka prevzelo krajevno gospodarsko podjetje. Iz tega se je kasneje razvilo visokoakumulativno radioinštala-tersko podjetje ELEKTRO RADIO, ki so ga čez čas preimenovali v ELRAD, v katerem je moj dedek zasedel mesto direktorja. To podjetje je bilo osnova ter začetek industrijskega razvoja Gornja Radgone in okolice. Začelo je z industrijsko proizvodnjo anten in kablov po tehnologiji iz Nemčije. Kljub polni zasedenosti v službi je bil dedek član številnih društev. Kot inštruktor letenja je dajal mladim prve teoretične in praktične napotke. Nekateri so kasneje postali tudi piloti jugoslovanskega vojnega in civilnega letalstva. Politični sistem v šestdesetih letih pa žal ni bil naklonjen lju- dem z ustvarjalnim podjetniškim duhom, zato seje dedek umaknil v razvojni oddelek Radenske in tudi tam je s svojim široko odprtim pogledom v razvitejši svet omogočil prenos znanja iz razvite tujine in tako postal ustanovitelj TPO-ja. Bogato znanje je uspešno uporabil pri snovanju novega obrata v Boračevi. Neposredno je vodil gradnjo tega obrata, v katerem je Radenska uredila eno najsodobnejših polnilnic mineralne sode in brezalkoholnih pijač v Evropi. Med številnimi akcijami in pobudami za hitrejši razvoj Pomurja je bil med prvimi pobudniki ideje o gradnji elektrarn na Muri, ki pa danes iz okoljevarstvenih razlogov niso več aktualne. Po upokojitvi se je z vsem žarom predal odkrivanju morskih globin, spoznavanju njihovih lepot in tudi nevarnosti. Odkril je novo življenje, v katerem se je lahko še bolj razživel in izživel. Tisto, kar je v morskih globinah odkrival in spoznal, je strastno hotel posredovati še drugim. Zato je posnel nešteto filmov o Mediteranu in Mrtvem morju ter v globinah pri daljnjih Filipinih. Družil se je celo z morskimi psi, dokler ni bil zan^usoden zadnji spust v globino Jadrana. Kakšna ironija in simbolika hkrati, ki razkrivata ves nesmisel človekovega življenja in nehanja! Ob tem tragičnem dogodku sem bil star komaj dve leti. Velikokrat razmišljam, zakaj me je usoda prikrajšala za vse lepo in dobro, ki mi je bilo namenjeno z njegove strani. MARKO KUHAR, 8. raz. OŠ Gornja Radgona Kar mati je v zibko dala, naša dediščina bo ostala la misel nas je vodila ves čas, odkar smo se odločili, da se bo naš razred ob letošnjem pustu predstavil s pravim prekmurskim gostiivanjem. Projektne naloge so potekale že dober mesec prej. Pomagali so nam starši, stari starši in starejše vaščanke, ki so vekikokrat »pripravljale« pozvačina, oblačile sneho in sploh skrbele za go- rica, godec in trije gostje. Vse so poizvedeli - kako se obleči, kaj govoriti, kaj prinesti s sabo, kaj imeti v rokah in kaj na prsih. Pripravljali smo tudi prave šopke za sneho (beli), posvarbico (roza) Pozvačin se je pridno učil na pamet vabila za gostijo, si priskrbel čutarico s snehinim mlekom, bodečega ježa, bombone, pete-linje pero za klobuk, zvonce in Končno je prišel veseli pl® torek, ko smo vse to prikazali’ šoli, zatem smo obiskali župan* knjigarno, cvetličarno, banko Povsod so bili presenečeni n nam govorili: »Joj. kako ste* bri! Poglej, točno takšen šopd sem imela jaz na poroki. Palf" na prsih! Neverjetno! Pravi"* nobenih živih rož!« ObvrnimJ pustni ples se nam je zdelo.^ Pogovor pri zdravniku »Dober dan, gospod zdravnik!« - Dober dan, deklica! Kaj pa je s tabo? »Ne vem, bolna sem.« - Odpri usta, pa bova videla, kaj imaš. »Ali mogoče redim bakterije?« - To ne, ampak imaš angino in vročino. »Bom morala ostati doma, ležati in piti čaj?« - Seveda, deklica, da boš hitrej? ozdravela. »Najlepša hvala, gospod zdravnik!« - Adijo! Dan za zelje in svinjsko glavo »Debela repa, dugi len, gnes Je fanjšček cejli deni« Tako se vsako leto sliši petje šem. ki hodijo od hiše do hiše. Tudi letos je bilo tako. V šoli smo organizirali ples v maskah in pohod mask po vasi. Našemljeni smo bili v kavbojce, Indijance, mačke, kamele, klovne ... Tudi jaz sem zjutraj vstal bolj zgodaj in se našemil v nogometaša. Ko sem prišel v šolo, drug drugega nismo prepoznali. Tudi naša učiteljica je bila našemljena: Za ta dan je pri nas značilno, dajemo zelje in svinjsko glavo. Pri vsaki hiši ponujajo tudi sveže krofe. Pustne šeme preganjajo zimo. Mislim, da bo kmalu prišla topla pomlad. TADEJ KRANJEC, 4. c, OS Turnišče Tekmovali so iz poznavanja madžarske zgodovine Na dvojezični OŠ Dobrovnik je bilo pred kratkim tekmovanje na temo Madžarska zgodovina v letih 1301 -1704, na katerem so sodelovali učenci osnovnih šol z narodnostno mešanega območja v Prekmurju, ena ekipa pa je prišla celo iz Ljubljane. Največ točk je zbrala ekipa DOS I Lendava (Kornelia Vučko, Domonkos Zver in Suzana Kramberger) pred Ljubljančani, DOŠ Genterovci itd. Omeniti velja, da so vsi tekmovalci pokazali zelo dobro znanje, saj je Naše pravo prekmursko gostiivanje. stiivanje. Učenci pa so si izbrali po svojem naravnem čutu vsak svojega gostivanca. Ženin, nevesta, posvarbica, driižban, kuma, botra, oče, mati, pozvačin, kuha- in za goste - vse iz »cmerov« in loja ter zelenja. Največ dela pa je zahteval pozvačin. Tu so nam pomagale stare mame, ki so ob tem učile tudi tudi učence. Moji pogledi na rabo slovenskega jezika Vsak narod, vsak človek ima svojo govorico. Govorico, ki mu je najbližja in se z njo najlažje sporazumeva. Naš materni jezik je zelo raznolik in lep, kar so občutili že naši predniki, ki so se zanj tudi silovito borili, saj je bil dolgo časa zatiran in zapostavljen. Danes si z njegovimi darovi širimo obzorje besednega zaklada. Star slovenski pregovor pravi, da ima vsaka vas svoj glas. S tem bi se strinjala, kajti kamor koli te pelje pot, povsod govore drugače. V severovzhodnem predelu Slovenije imamo zelo zanimivo narečje, ki je za večino prišlekov nerazumljivo. Čeprav so mi narečja všeč, mi je še bolj pri srcu knjižna materinščina. Včasih me razjezi, ko se ljudje izražajo s tujkami, navadno vzetimi iz angleščine, nemščine ali drugih jezikov. Kakor da naše besede niso primerne in dovolj lepe za uporabo! Vsak Slovenec bi moral biti ponosen na svoj jezik in domovino, kajti včasih je dovolj prav to, da izraziš svoje občutke z lepimi besedami, stavki ... SANDRA SVETEC. 7. b OŠ I M. Sobota Ali si ti moj ati? POZVAČINOVO VABILO: »Hvaljen Jezus! Mir krščanski božji blagoslov želen tuj poštenoj hiji! Jes san k van poslat'11’ črenšovskoga Glavačuvoga Štejfa, velkuga kmeta, in njegove^1’ vertije Manke. Šče bole pa si je te moje pouti k van zajelo njufstl rejši sin, driigorojenec Joujek in njegova zaročenka Veruni^^ Odranec. Tak ka nete predugu vgunjavali, van na kratku ' dva, Joujek in Verunika, šteriva sta si je duga lejta p zaročkaj’ ta v soboto, 31. decembra 1994 ob desetuj vbri v Čerenšovcaj1^ zakon gor sprejeti. Tak jima Boug pujegnaj! Vas, Udje krsčaM pa seje Glavačuva družina na te velki svetek spomnila, pa v svojen prijatelskun krougi meti. Sakši dubij kupico kruha par laček vijna, s šterin nas je gospodni Boug v letušnjoj bratr' » lepo oddaru. Nikaj se vb ne gučite, liki si včasi pripravite tl bankaše, glasne gute, pa jriške pete, ka de te den na gotiiraojO Glavačuvij velka plej banda špilala. frlok. Botra je pripravljala veliko torto in sestavljala slovo za nevesto, kuharica je poiskala pravi gostiivanjski jedilnik, gostje velike in bogate pakete, godec pa vesele melodije in veliko šal. In sploh smo vsi delali ter živeli v tem vzdušju. Pozvačina smo že nekaj dni pred pustom v razredu dražili, kot se to spodobi: »Gospod ko-kot, dajte mi malo ježove župe!« Ali: »Pozvačin, pozvačin, stare kobile sin, nemre bejžati, pa nej pojejžati!« Ali pa: »Gospod ko-kot, stare kobile omot!« da je naša poroka zaresna- | UČFNCI 3. a-razret razredničarko M rež^' OŠ Franceta Cren* Tak ne puzabite 31. decembra 1994 v Cr®^ h Glavačuvin prijti! Gl^ ; družina van želej dosti N blagoslova, veselja, ga zvelijčanja pa največ! b Jezus! Zmagovalna ekipa kviza na DOS Dobrovnik celo zadnjeuvrščena ekipa zbrala 63,5 odstotka točk. Zavod za kulturo madžarske narodnosti, ki je bil organizator tekmovanja, je najboljšim podelil knjižne nagrade, zmagovalci pa so si priborili tudi pravico do izleta ob koncu šolskega leta. Besedilo in fotografija: F. BOBOVEC VESTNIK-VESTNIK-VESTNIK Molče se ozrem vate, oseba neznana, moje oči sprašujejo, česar usta na upajo. Ali si ti moj ati? Besede so namenjene tebi, oseba nežna, a tako željena ... Moje oči molče sprašujejo, tavajo in iščejo, tebe, ati, pa te ne najdejo. V vsaki osebi vidim tebe, želim si, da si to ti, toda le kako naj te poznam, moj dragi, nesojeni ati? Zato sedaj pišem ti vrstice te,' ker se verjetno ne bova spoznala... Sedaj sem že velika in bi rada, da veš, da ne obsojam več, ker nisi z menoj... Nekoga imeti rad, ga priznati, ne more vsak ... Še vedno se sprašujem, le zakaj? Rada bi, da veš, da te imam rada, da velikokrat mislim nate, največkrat v nočeh, kot je tale ... In ko me je strah, samo oči zaprem ... Želim si, da si ob meni, ati. Veš, ati, rada te imam, pa kjerkoli si že ... ASIMA, Lendavske Gorice Ali veste? Predstavljam vatn svojo babico J Moja babica je doma v Bakovcih. Stanuje v Ribiški srednjih let in je zelo zabavna. Rada se tudi igra z žog°’ skočna in gibčna. S sestro nama vedno pripravi kakšen p dek. Čeprav je že osivela, je še vedno zelo aktivna-vnukov. Včasih je pri prijateljih ali v trgovini. Najraje P balinat. Veliko tudi potuje na tekmovanja. Včasih 2,3 0 p« ■ včasih izgubijo. Babice to nič ne moti in muči. vsak večer hodi v cerkev, kjer poje pri pevskem zboru- jp । večkrat gredo v župnišče, kjer jih župnik pogosti z J® ^i. I pijačo. Ima tudi sestre in brate. Ena od sester živi v D Ime ji je Vilma. . nat”1 Moja babica je najboljša babica, ker večkrat sodeluj® pri kakšni »noriji« in raznih dogodivščinah. 6-N MATEJ > OŠ H M- V tvojem naročju V tvojem naročju se vskado nasmeje, v tvojem naročju vsak srce si ogreje. Ce pa si kdo pri tebi zaspati želi, v tvojem naročju uspavanko dobi. Zato vedno si tvoje naročje želim, ker v njem vse dobim. R JASMINA Uspešen dan Četrtek, 6. februar 1997 ka- Zjutraj sem šel v šolo. Imeli smo dve uri likovnega P01^ ayt>nePriveza-vOVvečk0t’i ° Paje 142 od’ Mj Da ■ Kot leta 1995 o? red in mir? Na Ž'tih bilo lani let? kar i S'teV javneSa re-t!>Uru^ ob’ tev a0siCerevidemVSk,'h<(občin’ Na?JetoZa 440 krši-‘is kT^jšil ši;e^tOtkOVVee• ' k' sPijeio vi J' so seveda ec kot lahko »no- Policijska postaja Lendava, ki nadzorjuje tudi mejne prehode, ima na svojem območju 106 kilometrov meja, ki pa jo lahko brez težav prestopiš, razen seveda v tistem delu, kjer poteka po strugi reke Mure. »Specifika« je madž-arsko-slovenska meja, čez katero je velik »naval« tujcev. Lani so lendavski policisti prijeli 509 ilegalcev (prevladujejo seveda Romuni), ki so prešli to mejo, in 21 ilegalcev, ki sojo brez papirjev več ljudi, ki so za plačilo vodili tujce čez madžarsko-slovensko mejo. Najbolj »razvpit primer« so tri Ukrajinke in ena Moldavč-anka, o čemer smo v Vestniku že poročali. ■> Skozi lendavsko, črenšovsko in odransko občino (torej območje PP Lendava) pelje magistralna cesta M 10/1, kije del evropske prometne poti Barcelo-na-Moskva. Lani je čez mejne prehode Dolga vas, Pince in Peti- suma, da imajo nezakonito ali celo preprodajajo orožje. Sumi so se izkazali za upravičene, našli so bombe, avtomatske in lovske ter malokalibrske puške, dušilce zvoka, hladno orožje itd. Tudi nedavna letošnja hišna preiskava pri mlajšem občanu v Kotu ni bila zastonj: našli so eno avtomatsko in eno lovsko puško, dve pištoli, naboje, nože ... In ugotovili izvor: Hrvaška. Š. SOBOČAN pobegnil s hladilnikom odkloni odvzem vzorcev za superanahzo ah P bsPehi' blad’'n'k°m, polnim mesa Pohvale marsikatere-in a Zas'ePijo. Prodajal bi 'deloval doma to in ’'^'ra m ° Po navadi veseli, saj mnogo ali 1eh' Zdajse že de"j° «?aseteoa v'm po okusu všeč t7>zteaiia '0neSa mesarja, za-mesar'ie- Pri širi-J^ii indu« lud'v mesnoprede-o? riesne \ 8 ede na znane te-is??a Številnih‘^e v Pomurju in C farm lanovih mini svin-snik^nih mko Pričakujemo, da M?'Z(i«lkov 'n Prodaje me-že?'kornu vedno več. Un>'riarsjv,. lo dodatni zaslu-brezpose'ne’ ^?n'Catni\Z®Odba z zasebni-H??1' dru’gaVnmai0 Prijavljeno Xbn° GnL0 dejavnost. Ni Povsem'’; da obstajata rita?,0 °Pravum nasprotujoči si obveznih sa-t°tieva?esarjev'?rSklh Pregledov: Pr«.. rnen- n Zg°dba inšpek-''ZejM večkra?' da so Pregledi rip»e,i? "potrebni, ana-riavi?d 'ahko doktorji pa vedno ^Poštr^rireprida? b°čejo. Inšpek-1 ^UžjT^e Vseu ’’ da zasebniki ne 1 av°'in?PekW, obči-' 'Mudr kupce. Pro- dajo jim na primer domače klobase, pri tem pa pozabijo omeniti, da so te t. i. domače klobase brez ustreznih deklaracij pripeljali iz Nemčije ali Madžarske. Takšne klobase so inšpektorji zasegli v znani lendavski mesnici, pa lastnik nad njihovim podvigom ni bil kaj preveč navdušen in jim je kar resno grozil. Tudi v zasebni mesnici v Gornji Radgoni so pred kratkim vzeli iz prodaje tri vzorce živil: belo zaseko, meso v zaseki in pečenice. Od kod je bilo blago, niso mogli ugotoviti, kajti prodajali so ga brez ustrezne deklaracije. Takih pečenic je bilo 4 kg, brez deklaracije pa so prodajali tudi okrog 3,5 kg kašnatih krvavic. Posebno zanimiva zgodba - podobna kakšni filmski kriminalki -pa je ob pregledu zasebne mesnice potekala v Biserjanah. Ob pregledu prostorov mesnice sta veterinarska inšpektorja ugotovila, da so poleg razsekovalnice tudi prostori za pre-delaVo z vso potrebno opremo in prekajevanico. Tudi v vseh prostorih so bili izdelki iz lastne predelave. To ne bi bilo nič čudnega, če bi imela stranka tako dejavnost registrirano - toda stranka predelave ni imela registrirane. Inšpektorja sta izdelke izločila iz prometa: 74 kg sveže goveje salame, 4 kg tlačenke, 47 kg suhega dimljenega mesa. 10 kg kranjske, 13 kg domače salame, 38 kg domače masti in 160 kg govejega mesa v razsolu. Ob pregledu je bil na dvorišču tudi zaklenjen kombi - hladilnik, ki pa gaje eden od delavcev ob pregledu pod lažno zahtevo lastnika odpeljal, ne da bi ga inšpektorja pregledala. Inšpektor se je odpeljal za njim, ga po nekaj kilometrih ustavil in zahteval, da odpre hladilnik. Šoferje to odklonil, nato je inšpektor zahteval, da ga pred njim odpelje nazaj na dvorišče mesnice. Med vožnjo pa je šofer zavil na stransko cesto in pobegnil. To se je zgodilo okrog , 10. ure dopoldne, a ga do 12.30 še ni bilo nazaj. BBP Zgodilo se je ... Ljutomer: Izročil lovsko puško Po odredbi sodišča so nameravali policisti PP Ljutomer 25. februarja opraviti hišno preiskavo pri Alojzu G., saj so utemeljeno sumili, da ima neprijavljeno orožje. Ni jim bilo treba »brskati«, kajti osumljeni je pred tem sam in prostovoljno policistom izročil lovsko puško in 63 lovskih nabojev. Četudi je mož pokazal dobro voljo, ga bodo vseeno prijavili sodniku za prekrške, saj orožja ne smemo imeti brez dovoljenja. Lendava: Vlom v Mercator ■ V noči s 25. na 26. februarje nekdo vlomil v poslovne prostore podjetja Mercator SVS - profitni center Univerzal Lendava. Uspelo mu je odpreti kar dve kovinski blagajni, v katerih je našel vsega skupaj 40.000 tolarjev in jih seveda zbasal v žep, sunil pa je tudi službeno pištolo. Preiskovalci za storilecem poizvedujejo. Grad: Ključ od vhodnih vrat V sredo, 26. februarja, okrog 9. ure je nezanec našel na »skritem« mestu ključ vhodnih vrat stanovanjske hiše Marije S. od Grada, jih odklenil, našel torbico in iz nje ukradel 40.000 tolarjev, potem pa izginil nezanokam. Bokrači: Kraja šilingov Prav tako predzadnjo sredo, a okrog poldneva, je prišlo do materialnega oškodovanja v Bokračih na Goričkem. Tam seje nekdo pritihotapil v hišo Bele K. ter ukradel 200 šilingov in 9.000 tolarjev. Sta bili to morda ženski, ki sta ta dan prosjačili po vasi? Dokležovje: Naboji v osebnem avtu Prometni policisti so 26. februarja ustavili voznika osebnega avta Konrada M. iz Dokležovja. Med postopkom so našli v vozilu osem nabojev za orožje. Voznik bo moral k sodniku za prekrške. Lukavci: Lahek plen v hiši 1. marca okrog 16.30 je nezanec vstopil v nezaklenjeno stanovanjsko hišo v Lukavcih in iz spalnice ukradel 87.000 tolarjev. Nasvet, zaklepajmo vrata, najbrž ni odveč! Lendava: Ponarejene marke V soboto ob 9.15 je uslužbenka LB Pomurske banke v Lendavi med štetjem denarja našla 100 ponarejenih nemških mark. Čez čas so tudi ugotovili, odkod so »priromale«; iz menjalnice Regal v Peti-šovcih. r Dolga vas: Romun s pištolo Carinik na mejnem prehodu v Dolgi vasi je v soboto ob 23.40 odkril v osebnem avtu, s katerim se je pripeljal neki romunski državljan, skrito plinsko pištolo in šest nabojev. Orožje so zasegli, tihotapca pa poslali k sodniku za prekrške. Rogašovci: Avto je zagorel V soboto navsezgodaj (ob 2.30) je prišlo do požara na osebnem avtu. Albin V. je namreč opazil, da se pod pokrovom motorja nekaj kadi, ustavil je in izstopil, nato pa je kar zagorelo. Ogenj je uničil prednji del vozila, zato je škode za 800.000 tolarjev. Požar so povsem pogasili gasilci od Sv. Jurija. Janžev Vrh: Vlomilec v »vikendu« Kdo je 2. marca vlomil v počitniško hišico na Janževem Vrhu, katere lastnik je Jože N. iz Gornje Radgone? Oškodovanec in policisti• za storilcem poizvedujejo, torej ga za zdaj še niso okrili. Vlomilec je odnesel nekaj odej, vodno črpalko, v kleti pa sije »natočil« 321 litrov vina! Škode je za 160.000 tolarjev. Melanjski Vrh: Tatvina vina Prav tako v nedeljo ponoči je neznani storilec vlomil v počitniško hišico na Melanjskem Vrhu in iz kleti ukradel 350 litrov vina. Jože F. s Krajne je oškodovan za okrog 100.000 tolarjev. Pince: Bombe na meji 2. marca ob 17.30 so policisti in cariniki na mejnem prehodu v Pincah pokukali v osebni avto Joviče G. iz Draženec pri Ptuju. Niso našli cenenega blaga z madžarskih tržnic, ampak - dve ročni bombi, tramblonsko mino in bajonet. Voznik je povedal, daje vse to blago najbrž skril v avto njegov sopotnik - mladoletni sin, izvirala pa naj bi iz Vukovarja. Oče in sin sta se namreč vračala z obiska od tam. Čikečka vas: Gozdni požar V nedeljo okrog 19. ure so opazili požar v gozdu v bližini Čikečke vasi. Še preden so prišli gasilci in ga pogasili, so zgoreli trava in podrastje na površini enega hektarja. Vzrok? Sumijo, daje nekdo prižgal odpadke na svoji parceli, a ognja ni pogasil, ampak odšel kar domov. Radenci: V bloku je gorelo Nedelja je bila nesrečen dan tudi za Benjamina S. iz Radenec. V njegovem stanovanju v bloku v Kidričevem naseljuje okrog 22.30 izbruhnil požar. Še sreča, da je to zaznal, še preden je legel k počitku, nakar so on, sosedje in pozneje še gasilci pogasili ogenj v kuhinji. Vzroka požara za zdaj še niso sporočili, znana pa je škoda: 300.000 tolarjev. Črenšovci: Vnela so se drva V ponedeljek, 3. marca, okrog 3. ure ponoči je zagorelo v Sodarski ulici v Črenšovcih. Iz nezanega vzroka so se namreč vnela drva, zložena par metrov od gospodarskega poslopja. Ker so domačini in gasilci hitro posredovali, je ogenj uničil le manjšo skladovnico drv, tako da lastnik Matija K. k sreči ni preveč oškodovan. Banuta: Vlom v golfa 3. marca ob 3.15 sta dva moška vlomila v osebni avto Golf, katerega lastnik je Jože F. iz Banute pri Lendavi. Še preden sta storilca uspela kaj ukrasti, ju je odkril lastnik, nakar sta pobegnila. Čeprav so hitro posredovali tudi policisti, storilcev še niso izsledili. Lukavci: Nesreča dimnikarja Dimnikar Franc S. iz Boračeve je ta ponedeljek čistil dimnike v Lukavcih pri Ljutomeru. Prav vsi dimniki pa niso trdno grajeni, saj se nekateri celo podirajo. In na takega je naletel v Lukavcih. Ko ga je čistil, seje dimnik začel podirati, dimnikar pa seveda ni »dovolil«, da bi se opeka zrušila nanj, ampak je odskočil in - padel v globino treh metrov. Sreča v nesreči: zlomil si le le nogo. Rakičan: Trčil v pešca Po stezi za kolesarje med Mursko Soboto in Rakičanom seje 3. marca okrog 19. ure peljal mladoletnik s kolesom z motorjem. Med vožnjo ni bil previden, kajti zapeljal je na levo stran steze in trčil v pešca H. R. iz Murske Sobote, ki mu je prihajal naproti. Oba sta padla in pešec seje hudo poškodoval. ŠTEFAN SOBOČAN 26 marca PETEK u 7. MARCA TV SLOVENIJA 1 9 .00 Vremenska panorama 9l10 Včeraj, danes, jutri 9.15 Video.ring 945 Aerobika 10 .00 Otroški program 10.15 Dnever, poslednji dinozaver, ameriška nanizanka 10.40 Podeželski utrip 11.30 Vzdihljaji Španije in Portugalske, španski film 13.00 Poročila 13 .05 Kolo sreče, ponovitev 1335 Videostrani 14 .00 Omizje, ponovitev 1530 Koncert tria Lorenz - trio v E-molu 16.00 Magdalenice gospe Radojke Vra-nčič, ponovitev 17.00 Obzornik 17.10 Lahkih nog naokrog 18.00 Po Sloveniji 18.50 Podarim dobim 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Planet IN 21.30 Raziskovalec, ameriška dokumentarna serija 22.30 Odmevi, vreme, šport 2305 Murphy Brovvn, ameriška nanizanka 2330 Bitka za čast, ameriški film 01.10 Resnična resničnost, ponovitev 01.40 Videoring TV SLOVENIJA 2 09.00 Euronevvs 11.50 Tedenski izbor: Mostovi 12.20 Resnična resničnost 12.50 Aliča, evropski kulturni magazin 1320 Podoba podobe 1350 Forum 14.05 Zgodbe iz školjke 14.35 Tedenski izbor Vihar nad Jamajko, ameriški film 16.15 Frasier, ameriška nanizanka * 16.35 Echo Point, avstralska nanizanka 17.55 Humanistika 1825 Mammoth MT: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 1. teka 19.25 Parzi: SP v atletiki v dvorani,, prenos 20.55 Mammoth MT: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 2. teka 21.50 Parada plesa 2250 Tine ali komu zvoni, dokumentarna oddaja 2320 Slovenski jazz: Big band v studiu 14 POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Santa Barbara - 11.00 Gasilci - 12.00 Pop kviz -12.30 M.A.S.H. - 13.00 Obraz tedna - 13.30 Argument, ponovitev - 14.00 Kupe za morilce - 15.30 Pop 30 - 16.00 Mulci - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Na zdravje - 18.00 Pop kviz - 18.30 Ugledna četrt - 19.30 24 ur - 20.00 Na prvi strani - 21.00 Dosjeji X - 22.00 Bitka za zavezdami - 0.00 Lovec na glave -24. ur, ponovitev - 1.30 POP 30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Dnevnik - 12.25 Marisol - 13.05 Santa Barbara - 13.50 Risanka - 14.10 Poročila -14.15 Izobraževalni program - 15.15 Program za otroke in mladino - 16.45 Virus - 17.15 Hrvaška danes - 18.10 Kolo sreče - 18.35 Govorimo o zdravju - 19.10 Hrvaški pomniki - 19.30 Dnevnik - 20.15 Glasba - 20.30 Opatija: Porin 97 - 23.35 Koraki, gl. oddaja -00.25 Poročila 23.00 Šport - 23.20 Čas v sliki - 23.25 Bullet in teh head, akcijski film - 1.30 Šport - 4.05 SeaOuest TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Pavkist, komedija -10.35 Bogati in lepi - 11.20 Zvezna država danes - 12.00 Časvsliki - 12.10 Vera - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Divji potok - 14.45 Lipova ulica - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Nepristranski pogledi - 20.15 Stari - 21.15 Naš svet - 22.30 Moderni časi - 23.00 Nitebox -5.00 Čas v sliki RTI 8.35 Poročila - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Glej, kako razbija! - 13.00 Ma-gnum - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeo-pardy! - 17.30 Med nami - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Felix - prijatelj za življenje - 21.15 Urad - 22.15 Sedem dni, sedem glav - 23.15 Happiness SOBOTA 8. MARCA TV SLOVENIJA 1 730 Vremenska panorama 805 Radovedni taček: Polje 820 Male sive celice, kviz 905 Zgodbe iz školjke 10.05 Tedenski zbor 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 1510 Otroški program 15.25 Film 16.50 Videostrani 17.00 Obzornik 17.10 Kronika afriških živali 1805 Na vrtu 18.30 Ozare 18.35 TV-prodaja 19.30 Dnevnik 20.00 Utrip 20.10 Film 22.00 Napovedniki 22.10 Poročila 2220 Šport 22.40 Mali oglasi 23.20 Umor v osrčju dežele, ameriška nadaljevanka, zadnji del 01.15 TV-jutri, videostrani tovalce - 8.30 Narodnostne oddaje - 11.00 Mišice - 11.30 12 mesecev v gozdu -12.00 Tisa - 12.35 Mati je pela slovaško -13.05 Po sledeh Budhe - 14.05 Gozdarska hiša Falkenau - 15.00 Melodije - 15.30 Kratki filmi - 16.55 Vreme - 17.00 Šport -19.00 Familija, zabavna serija - 19.40 Zgodovina madž. železnic - 20.15 Vsakdanja zgodba - 20.30 Tango - 20.50 Hitler, dok. serija - 21.50 Atletika - 22.20 Orlando, kopro-dukcijski’film - 23.55 MC TV AVSTRIJA! 6.00 Otroški program - 8.35 Sobotna igra -11.10 Disneyev festival - 12.05 Harry in Hen-dersonovi - 12.25 Kalifornijski klic v sili -13.15 Življenje in jaz - 13.35 Čudovita leta -14.50 Superman - 15.40 Beverly Hills - 17.15 Savannah - 18.00 Nogomet - 19.30 Časvsliki - 20.02 Šport - 20.15 Sliver, triler - 21.55 Oči noči, triler - 23.25 Šport - 0.05 B.O.R.N., akcijski film - 1.25 Šport TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.30 Črna perla, film - 11.05 James Bond, akcijski film - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Tega ne more dopustiti, komedija -14.40 Freddy, živali, senzacije, film - 16.15 Počitnice - 16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče - 17.53 Religije sveta - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Jesensko mleko, film - 22.10 Ostani na zajtrku, komedija - 0.05 Čas v sliki -0.10 Let v svobodo, film - 1.45 Pogledi od strani - 2.20 Schiejok vsak dan - 4.55 Ban-dellijev alibi RTL 5.35 Otroški program - 8.30 Disneyevteam -11.15 Povver Rangers - 12.25 Formula 1, trening - 13.55 Princ iz Bel-Aira - 14.15 Nanny - 15.15 Grozno prijazna družina - 15.50 Be-verly Hills - 16.50 Melrose Plače - 17.45 Models Inc. - 18.45 Poročila - 19.10 Eksploziv - 20.15 Zvezde proti zvezdam - 22.00 Kako, prosim? - 23.00 RTL v soboto ponoči - 0.00 Formula 1, ogrevaje - 0.35 Indianapolis, akcijski film - 2.30 Poročila - 3.25 Formula 1 za veliko nagrado Avstralije NEDELJA 9. MAREC TV HRVAŠKA 2 18.05 Svet zabave - 18.35 Hugo - 19.00 Žu-panijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.20 Zakon v LA - 21.05 Kdo je šef, humor, serija - 21.325 Filmi Alaina Delona: Trojico je treba ubiti - 23.40 Opica, ameriški film - 1.50 Jazz - 2.15 Noč košarke: Chicago - Indiana TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.00 Dopoldne, vmes ob 19.05 Športna akademija - 11.05 Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 14.00 Poročila -14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Madžarska danes - 16.00 Posel - 16.25 Skrivnosti peska - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.40 15 minut - 18.00 Okno - 19.00 Pravljica - 19.15 Kultura - 19.30 Dnevnik, šport - 20.05 MC - 20.15 Dallas, ponovitev - 21.10 Nemogoče? - 22.00 Ekskluzivno -22.25 Loto - 40-letnica, gala - 0.05 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 12.00 Siesta - 14.45 Robin Hood - 15.10 Donavski ovinek, tv-igra - 16.15 Spored Andreje Szenes - 17.00 Mali svet - 18.00 Regionalni dnevniki - 17.55 Vreme - 18.00 Nekje in nekoč - 18.30 Vesoljske igre -19.55 Pratika - 10.00 Klipmix - 20.10 Secesija v Evropi - 20.50 Policijska poročila -21.05 Telešport - 22.00 Dnevnik -22.10 Vreme - 22.15 Aktualno - 22.40 Keno -22.45 Nevarni otok, ameriški tv-film - 0.10 MC TV AVSTRIJA1 6.00 Otroški program - 7.15 Tom in Jerry -8.50 Vsi pod eno streho - 9.40 Ekipa A -13.00 Otroški program - 13.45 Artefix - 13.55 Šport - 15.30 Mini Zib - 16.25 Ekipa A -17.10 Vsi pod eno streho - 17.40 Harryjevo gnezdo - 18.05 Poslušaj, kdo razbija - 18.30 Grozono prijazna družina - 19.00 Šport -19.30 Časvsliki- 20.02 Šport - 20.15 Vimenu časti, triler - 21.05 Novi podnajemnik -21.10 Lethal Weapon, 3. del, akcijski film - TV SLOVENIJA 2 800 Euronevvs 835 Tedenski izbor 10.45 Šport 19.30 Echo Point 19.55 Včeraj, danes, jutri 20.00 Veliki hlad, angleška humoristična serija 20.50 Plaz, angleška dokumentarna serija 21.40 Zlata šestdeseta slovenske popevke 22.40 V vrtincu 23.10 Sobotna noč POP TV 8.00 Dogodivčine medvedka Ruxpina - 8.30 Reboot - 9.00 Maska - 9.30 Parker Levvis -10.00 Dogodivščine Brenčeče čebelice -10.15 Flipper - 11.00 Vesoljski bojevniki -12.00 Lois & Clark: Nove supermanove dogodivščine - 13.00 Formula 1, trening -14.00 Bonanza: Napad - 15.30 NHL hokej -16.00 Na prvi strani - 17.00 Prijatelji - 17.30 Varuška - 18.00 Računalniški guruji - 18.25 Hokej, super končnica prvenstva - 19.30 24 ur - 20.00 Hokej, super končnica prvenstva 21.30 Filmski hiti: Naključni junak - 23.30 Teksaški mož psotave - 0.30 Postelja laži -2.00 24 ur TV HRVAŠKA 1 8.05 TV-koledar - 8.15 Poročila - 8.20 Srečni Luka - 8.45 Klub - 9.00 Dobro jutro, Hrvaška - 11.00 Potovanje dr. Dolittlea, risana serija - 12.00 Dnevnik - 12.25 Aladin, ameriški film za otroke in mladino - 14.30 Briljan-teen - 15.20 Filipovi otroci - 15.50 Dokumentarna oddaja - 16.35 Televizija o televiziji - 17.10 Poročila - 18.15 Potujemo po Hrvaški - 19.03 V začetku je bila beseda -19.10 Hrvaški spomini -19.30 Dnevnik - 20.30 Opatija: Izbor miss Univerze ‘97, prenos -23.00 Opazovalnica - 23.35 Svet zabave -00.05 Polnočna premiera TV HRVAŠKA 2 13.50 TV-koledar - 14.05 S knjigo v glavi -14.50 Divje srce, serija - 16.40 Zakon v LA -17.30 Skrita kamera - 18.25 Satelitske vojne - 19.30 Dnevnik -20.20 Jumpin Jack Flash, ameriški film - 22.05 Triler - 23.10 Nove priložnosti, serija - 23.55 Vesoljsko obdobje, popularno-znanstvena oddaja TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -8.00 Otroški program - 11.05 Nepričakovano potovanje, pon. - 12.00 Poročila - 12.10 Plesna igra - 12.30 Ponovitve - 13.50 Kratki film - 14.20 Odgovarjamo na telefone -14.30 Čudovite živali - 15.00 Mrs. Miniver, amer, film - 17.10 Štorije - 17.20 Napisane table - 17.45 Za boljši jezik - 17.55 Televi-deo - 18.35 Panorama - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Pravljica - 19.15 Deklamacija - 19.30 Dnevnik, šport - 20.05 MC - 20.10 Pečeni zeleni paradižnik v kavarni mala postaja, ameriški film - 22.25 Top šov (do 23.25) TV MADŽARSKA 2 7.30 Welcome to Hungary - 8.00 Za kme- TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 7.55 Včeraj, danes, jutri 800 Ozare, ponovitev 805 Otroški program 920 Dodojeve dogodivščine 925 4x 4, ponovitev oddaje o ljudjeh in živalih 9.55 Nedeljska maša 11.00 Svet divjih živali 11.30 Obzorja duha 1200 Dlan v dlani 12.30 Nedeljska reportaža 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja 13.35 Videostrani 15.55 Mali oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Popolna tujca, ameriška nanizanka 17.35 Po domače 18.30 Domače obrti 19.30 Dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.15 Rondo kviz 21.40 Večerni gost 2235 Poročila 2245 Film 0020 TV-jutri, videostrani TV SLOVENIJA 2 800 Euronevvs 900 Tdenski izbor 10.00 Echo Point 1025 Šport 14.00 Euronews 14.45 Ameriški film 1625 Športno popoldne 19.30 Echo Point, avstralska nanizanka 20.00 Kruh in vrtnice, novozelandska nadaljevanka 20.50 Slovenski magazin 2120 Žive legende iz daljnih dežel, francoska dokumentarna serija 21.50 Šport v nedeljo 2235 Filmska glasba 2325 Slovenski magazin, ponovitev POP TV 3.15 Formula 1, prenos iz Avstralije - 6.00 Naključni junak - 8.00 Pink panter, risanka -8.30 Peter pan - 9.00 Kapitan Zed - 9.30 Casper in prijatelji - 10.00 Maček Felix -10.30 Dogodivščine Ani in Nejčka krpice -11.00 Srečni Luka - 12.00 Argument - 12.30 Poslednja meja - 13.00 Formula 1 - 15.30 Glavni kuhar - 16.00 Gorski zdravnik- 17.00 Prstan - 17.45 Ime mi je Ana - 29.30 24 ur -20.00 Športni krog - 20.30 Nedeljski film: Leto nevarnega življenja - 22.30 Faust -23.30 V pasti - 1.00 24 ur TV HRVAŠKA! 8.40 Poročila - 8.45 Brijanteen - 9.15 Potovanje v svet živali, dok. serija - 9.45 Program za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik - 12.20 TV-spored - 12.25 Plodovi zemlje - 13.15 Dokumentarna folklorna oddaja - 13.45 Mir in dobro - 14.15 Duhovni klic - 14.20 Opera Box - 14.55 Oprah Show - 15.45 Nesreča nad Potomacom, ameriški film - 17.30 Be-verly Hills, serija - 18.20 Melrose Plače, serija - 19.10 Hrvaški spomini v 19.30 Dnevnik -20.30 Opatija: Dora ‘97, prenos - 23.00 Poslovna izložba - 23.05 Opazovalnica - 23.35 Portreti TV HRVAŠKA 2 15.55 Neskončno potovanje - 17.05 Koncert klasične glasbe - 18.05 National Geographic - 19.05 Popaj, risana serija - 19.30 Dnevnik -20.15 Tuji denar, ameriški film - 22.00 Top šport - 23.15 Zakonske vode, humoristična serija - 23.40 Vidiokon, glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 7.30 Otroški program - 8.55 Obleganje grada Beszterce - 10.15 Nemogoče? - 11.00 Globus - 12.00 Poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Skrivnosti peska - 15.00 Znanstveni poročevalec - 15.30 Verski program - 16.00 Disneyjeye risanke - 17.00 Odločate vi! - 18.00 Štiristo tisoč dni -18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden - vmes Dnevnik - 20.05 MC - 20.15 Madžari v svetovni filmski proizvodnji - 22.25 Ko bom zrasel, serija - 22.50 Kodaly TV MADŽARSKA 2 3.50 Formula 1 iz Avstralije - 7.35 Kje, kaj? -8.00 Julija in nedeljsko kuhanje - 8.30 Brez dima - 9.00 Vesoljske igre - 9.30 Družinski magazin - 10.00 TV-magister - 11.00 Šport - 13.00 Varianta neke pesmi - 13.30 Angleško podeželje - 14.00 Moda - 14.30 Novi reflektor - 15.05 McKenna, serija - 15.55 Kolesa in koraki, potopis - 16.40 Horizont - 17.10 Gimnazija strtih src - 18.00 Iz silvestrskega programa - 18.30 Tranzit - 19.00 Pravljica - 19.15 Glavni dobitek, gledališka predstava - 21.T5 Domači portreti - 21.45 Šport - 22.45 Stalno omizje - 23.35 MC TV AVSTRIJA! 6.1 5 Confetti TiVi - 7.1 5 Kasperl in Hopsi -10.05 Šport - 12.00 Matusalem - 14.10 Her-bie ponovno jaha, komedija -• 15.40 Old Shatterhand, film - 17.30 Mr. Bean - 18.00 Srček - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Taylorjev umor, film - 23.30 Čas v sliki - 23.30 Sliver, triler - 1.10 Samohodec, triler - 3.05 Organizacija, kriminalka -5.00 Savannah - 5.50 Otroški program TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Cesar Jožef, film posnet po literarni predlogi - 10.30 Teden v kulturi - 11.00 Tiskovna konferenca - 12.00 Visoka hiša, iz parlamenta - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.30 Domovina, tuja mati - 14.00 Pogledi s strani - 15.30 Čudne zgodbe Friedricha Freiherrna von der Trencka, film - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Klub za seniorje - 17.55 Lipova ulica - 18.25 Kristus skozi čas - 18.30 Avstrija v sliki - 18.55 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogled s strani -20.15 Sanjske počitnice - 21.05 Sosedje -21.15 Ginekolog dr. Markuš Merthin - 22.00 Časvsliki - 22.10 K stvari — 23.25 Vizije RTL 5.55 Otroški spored - 10.20 Masked Rider -11.10 Vojna zvezd, Galaktika - 12.00 Disneye-va filmska parada - 12.10 Big boy, komedija -13.55 Formula 1 za veliko nagrado Avstralije - 16.50 Alarm za Cobro 11-17.40 Odaja o živalih - 18.45 Poročila - 19.10 Klic v sili -20.15 Policijska akademija, komedija - 21.50 Spiegel TV - 23.10 Grozno prijazna družina - 0.05 Gostje - 1.15 Aljaska - 2.05 Bolnišnica - 3.00 Hans Meiser - 3.50 llona Christen -4.55 Barbel Schafer PONEDELJEK 10. MAREC TV SLOVENIJA 1 900 Vremenska panorama 9.15 Včeraj, danes, jutri 950 Popolna tujca 10.15 Hemingway, nadaljevanka 1200 Za TV-kamero 12.10 Utrip 1225 Zrcalo tedna 12.35 Rondo kviz 13.00 Poročila 13.05 Hugo, ponovitev TV-igrice - 14.05 Zoom 15.05 Ljudje in zemlja 15.35 Intervju 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni taček: Igla 17.25 Skrb za zemlji, angleški dokumentarni magazin 18.00 Po Sloveniji 1830 O naravi in okolju tokrat nekoliko drugače 18.40 Lingo, TV-igrica 19.23 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 TV-konferenca 20.55 Napovedniki 21.00 Homo turisticus, oddaja o turizmu 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.30 Visoka družba 22.55 Sem tisti, ki ga iščeš, španski film 00.25 Osmi dan, ponovitev 00.55 Videoring TV SLOVENIJA 2 900 Euronevvs 10.45 Na potep po spominu .... oddaje iz arhiva otroškega in mladinskega programa 11.50 Humanistika 12.20 Šport v nedeljo 13.05 Slovenski ljudski plesi: Med Muto in Pernicami 13.35 Raziskovalec, ameriška dokumentarna serija 14.25 Obzorja duha 1455 Koncert popularne glasbe 16.00 Kruh in vrtnice 16.50 Echo Point, avstralska nanizanka 17.20 Viper, ameriška nanizanka 18.05 Sedma steza 1850 Recept za zdravo življenje 19.25 Simpsonovi, ameriška nanizanka 20.00 Komisar Rex, nemška nanizanka 20.50 Stoletje ljudstva, angleška doku- mentarna serija 21.55 Roka Rocka 22.55 Brane Rončel izza odra 00.20 Recept za zdravo življenje POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija -Barbara - 11.00 Gorski zdravnik -kviz - 12.30 Na sever - 13.30 Prsta"''; Flipper - 15.00 Športni krog - I5'3" S - 16.00 Mulci - 16.30 Santa Barbara -Na zdravje - 18.00 Pop kviz -četrt - 19.30 24 ur - 20.00 Posla* Kralj Ralpii - 21.45 Športna scena -Gasilci - 23.45 Na jug - 24 ur TV HRVAŠKA! Sl 7.45 TV-koledar - 7.55 Poročila ;I* bro jutro, Hrvaška - 10.05 Izobrazev gram - 11.30 Program za otroke in ; Park 01 - 12.00 Dnevnik-12.2J5 rija - 13.10Santa Barbara- I4 <5$:' 14.15 Izobraževalni program -ca - 14.30 Angeli čuvaji - 15.t’।‘ otroke in mladino - 16.15 Prete5 danjost za prihodnost: Panonska n 16.45 Glas domovine - 17.15 Hn& - 18.05 Kolo sreče - 18.40 Hrvaška(j; racija BiH - 19.10 Hrvaški spol* j: Dnevnik - 20.15 Planetarij: Hrvas«' Hrvaška in svet - 22.05 Opazovalni"’ V iskanju za preteklimi časi -noč z Jackom Nicholsonom - O1, I la TV HRVAŠKA 2 d 14.15 TV-spored - 14.20 TV-koledar^ Memphis, ameriški film - s; Peyton, serija - 16.50 Divje s'^. 17.15 Reševalna služba, serija -1 kulture - 18.35 Hugo, tv-igra - .s < ma - 19.30 Dnevnik - 20.15 MM ristična serija - 20.45 Petka - 2Z x predsodki, serija - 22.55 Bomb dokumentarni film TV MADŽARSKA! i 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni ’ Dopoldne, vmes ob 9.05 Spo ^.OO^i - 11.00 Disneyjeve risanke - J - 12.05 Posel - 12-25 TeleP"*^ Poročila - 14.10 Narodnost' 15.00 Repeta, matematika - -Jjl® peska - 17.05 Fortissimo - j jj,tK 18.00 O veri - 18.10 BegavcK' , - 18.30 Kolo sreče - 19-00 P Kultura - 19.30 Dnevnik, spo' 0oP - 20.15 Halo, doktor, serija - * konferenca Gy. Horna - ,320^ - 21.55 Domovina, serija - ‘ of Life Ensemble - 23.55 TV MADŽARSKA 2 ; 14.00 Zasedanje parlamenta ' ■ malo flirta, serija - 17.55 Vre Regionalni dnevniki - 1 J poročevalec - 18.45 Špirit JF , ništvo - 19.20 Skodelica kave ,ie« , šarkarska liga NBA - 21.00 r rocila - 21.05 Balet - - 22.00 Dnevnik - 22.10 Vreme wi tualno - 22.40 Kend - 22.45 a" portret - 23.45 MC TV AVSTRIJA! 6.20 Otroški program - 91L joO1^ ! soka šola - 9.40 Ekipa A - ^^11 J gram - 14.20 Dinozavri - J \/ova9er J' J ma - 15.40 Vesoljska ladja’ jreh»'J Ekipa A - 17.15 Vsi podano^ s Harryjevo gnezdo - 18.05 k bija - 18.30 Grozno prijazna i5c,f k Čas v sliki - 20.00 Šport - / , * j 21.55 Taylorjev umor, drug' Časvsliki - 23.30 Zakoni" ] stern - 5.20 Glej, kako razo 1 { TV AVSTRIJA 2 J 9.00 Čas v sliki - 9.05 TeS« ti stiti, komedija - 10.35 Boga'y r Konflikti - 11.45 Vreme - 1 ‘Lj J V ' 12.35 Avstrija- 13.00 Čas v si'M V družina - 13.55 Divji potok - k ca - 15.15 Bogati in lepi." f K vsak dan - 17.00 Čas v sliki's - čl -šli v Avstriji - 19.00 Avstrija oa _ tl v sliki - 20.00 Pogledi s stran j zdravnik - 21.05 Tema -1.5" l 22.30 Večer kulture, prenoS,ap strani - 2.10 Schiejok vsak ] RIT LaXf^ C 6.00 Poročila - 6.05 Sanjska, ročila - 6.35 Eksplozivno 1 sedmih - 7.30 Poročila- 'Lsi: Ml n 8.00 Poročila - 8.05 Dobh _ f „ 8.45 Springfieldska zgodbe |eP / 2 nijski klan - 10.30 Bo9nruži"sKP Vroča nagrada - 11.30 D ' 12.00 Opoldanski magazin ' 4,00 13.30 Glej, kako razbija.' 1 hafer - 15.00 llona Christ^^ I Meiser - 17.00 Jeopard^g poro^ - 18.00 Dober večer -Eksplozivno - 19.40 20.15 Columbo - 23. 0.00 Poročila - 0.30 < leta - 1.30 Glej, kdor 2.50 Poročila D: TOREK 11. MAREC Sl Sl 9; TV SLOVENIJA1 Vremenska pan°tri ■'3 Včeraj, danes. JaBki Videoring ,, Viper, ameriška #10, Gospa, ki se je ® e 1" Spoznavanje n 900 9.55 10.00 10.30 11.15 12.45 fr 6. marca 1997 televizijski spored od 7. do 13. marca 13.00 13.05 14.20 15.15 16.05 16.20 17.00 17.10 17.25 17.50 18.00 18.40 1930 2005 21.05 21.10 22.00 2230 23.15 2345 23.50 00.35 01.05 oddaja Poročila Lingo, ponovitev TV-igrice Po domače TV-konfrenca Homo turisticus, oddaja o turizmu Mostovi Obzornik Taborniki in skavti Željko, avstralska nanizanka Dodojeve dogodivščine Po Sloveniji Kolo sreče Dnevnik Grabrijan, makedonska hiša, dokumentarna oddaja Napovedniki Studio city Odmevi, vreme, šport Umor 1. stopnje, ameriška nadaljevanka Svet poroča Včeraj, danes, jutri Studio city, ponovitev Videoring TV-jutri 15.00 15.45 16.10 16.55 ’9.00 19.30 19.55 21.30 2235 22.05 23.20 23.50 SLOVENIJA 2 888 Euronews Tedenski izbor ,445 Potrošnikov kažipot, 10. oddaja Komisar Rex, nemška nanizanka Simpsonovi, ameriška nanizanka Vesoljska policija, ameriška nanizanka Kuopio: Svetovni pokal v smučarskih skokih, 90 m, prenos Prisluhnimo tišini Eoho Point, avstralska nanizanka, Ljubljana: Evropska liga " '"1"" Smelt Olimpija - Gibona, Včeraj, danes, jutri Neznani oder Mdo Nikolaj: Prva klasa, Predstave male drame žlati petelin 97 Neznani oder, ponovitev v košarki prenos posnetek l t ? 0Q 1 ’ 123^7 ^1 00 Ga'°|Verida ’ 10-00 Santa ^Portn^k'’ 13 00C Cl ' 12'00 P°P kviz -pop in SCena - 14 ?nS?er ln Pr'iafelji - 13.30 '17 in 16-OO Z?znamovani - 15.30 Ug|e?° zdravje in l6’30 San,a Barbara n* z ?/6trt -^g,'1®°° P°P kviz - 18.30 l! ' 800 Dobro jutro, Hrvaška -Mrnk?- evalni program - 11.05 Program ^ariS0| ln mladino - 12.00 Dnevnik - 12.25 ' 13.10 Santa Barbara, serija - J6, bes« ^Sazin il5’55 Prizma, multi-* beSe- r ?T0 H e' 18 dan®s ~ 18.05 ‘i ?°'l5|i,^aški spo^Jur^tičm magazin -I’ - .19-30 Dnevnik - ^rlam' 20.45 pn 'j8001®*!6, dokumentar-- 22 l50S>a 'zl°zba - 20.50 NlqholsonJa ' 23.05 p^^nica - 22.45 norn dmska noč z Jackom J |i do^^str11' 1®'501Div°0 Končni del Trilogije Sen serija J^0®. serija - 17 15 J stkane0113 °ddaja ?o05 Otrok, to si ti, ' 2(?red Mri 18'3S HuoJ?'05 kronika Her-■ k '15 Ok- -30 hn_ U9°' tv-igra - 19 25 TV-1 » -.2° 10 Nocoj S k° Se nah 7 21 jn p®ri)a - 21.05 Crno- . r°čiti z mili-' m' K/1®rilyn Monroe: Milijonarjem 1 ’2 Oi ^lida68 °b VZh°d ' 900 1 W5 V' serija . y3rienhof v 11.10 I’ ' 14 1'12.25 tbi 12'°° Poročila -j '1^a'7gori1°GimnazH " 14.00 Po- 155 7 21.05 Stu- S7ene °ski film 80 dvojno življenje, '°-l0Gnev3ni3k°SP0redAn- 163O Eurokli' s dno ■? 17-55 Vreme . i^azi^.lo^dMihali^H^on ma9azini -r )1,30v ~ 2l^?st°vi s ' 20-00 Mojstrovi-l ai j,0.0 Krim^^/^osospodarski f '?? 4Skviz^^cni magazin -3 ^Domi22'15 Akt, 22 09 Dnevnik - Ha 22.40 Kend B ma-0.15Mc i 'i (I | % Otrg^lj^l j Matusalem, ' 17-40 Sati i^ihe?Ild - q „ * Friedri- aatl 'n lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum - 21.10 Reportaža - 22.30 Na kraju dogodka - 23.05 Kulturni drobci RTL 6.00 Poročila - 6.05 Sanjska plaža - 6.30 Poročila - 7.00 Točno ob sedmih - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.45 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Magnum - 14.00 Bar-bel Schafer - 1 5.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Alarm za Cobro 11 - 21.1 5 Ba-Iko - 22.15 Quincy - 23.15 Miami Vice - 0.10 Poročila - 0.40 Cheers - 1.10 Zlata dekleta -2.10 Magnum SREDA k 12. MARIC TV SLOVENIJA 1 10.00 Vremenska panorama 11.15 Včeraj, danes, jutri 11.20 Videoring 11.50 Otroški program 12.15 Vesoljska policija, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 14.30 Teater paradižnik 15.30 Kronika afriških živali, francoska poljudnoznanstvena serija 16.20 Slovenski utrinki 16.50 Videostrani 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program Pod klobukom 18.00 Po Sloveniji 18.30 TV-prodaja 18.40 Kolo sreče, tv-igrica 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Igor Karlovšek - Anton Tomašič: Dosje J. K., 5. del: Umor pri Zlatem klubu 21.05 Parlamentarna križpotja 22.00 Odmevi 22.35 Posadka, ameriška nanizanka 23.00 Zadeva paradine, ameriški film 00.50 Videoring 01.20 TV-jutri, videostrani TV SLOVENIJA 2 11.00 Svet poroča 11.30 Prisluhnimo tišini 12.00 Prva klasa, posnetek 13.15 Neznani oder 13.45 Visoka družba, ameriška nanizanka 14.10 Košarka NBA: Houston - San Antonio, posnetek 15.43 Studio city 16.25 Umor 1. stopnje, ameriška nadaljevanka 17.10 Echo Point, avstralska nanizanka 17.40 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka 18.00 Koncerti za mlade, 22. oddaja 18.55 List in cvet: 6. oddaja: Družinske vrtnarije 29.25 Vail: Svetovni pokal v alpskem smučanju, smuk (m), prenos 20.25 Novo mesto, kvalifikacije za SP v rokometu: Slovenija - Francija, prenos 22.00 Finale svetovnega pokala v alpskem smučanju, smuk (ž), posnetek iz Vaila 22.30 Zavrtimo stare kolute 23.00 Koncert simfonikov RTV Slovenija 00.30 List in cvet, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Santa Barbara - 11.00 Reševalci - 12.00 Pop kviz -1 2.30 M.A.S.H. - 13.00 Zamenjava ob rojstvu - 14.30 Bolnišnica upanja - 15.30 POP 30 -16.00 Mulci - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Na zdravje - 18.00 Pop kviz - 18.30 Ugledna četrt - 19.30 24 ur - 20.00 Parada zvezd: Kratek stik 2 - M.A.S.H. - 22.30 Obraz tedna - 23.00 Reševalci - 0.00 Na jug - 1.00 24 ur - 1.30 Pop 30 TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.05 Izobraževalni program - 10.05 Miroslav Krleža -11.20 Nagradna igra - 11.30 Program za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik - 12.25 Mari-sol, serija - 13.10 Santa Barbara, serija -14.15 Miroslav Krleža - 15.15 Osvajalci -15.30 Zagreb te kliče - 16.30 Moč denarja -16.45 Iz sveta znanosti - 18.35 Gaudeamus, oddaja o šolstvu - 19.10 Hrvaški spomini -19.30 Dnevnik - 20.15 Živa resnica - 20.50 Družinski glasbeni kviz - 22.30 Opazovalnica - 00.00 Območje Somraka, serija TV HRVAŠKA 2 12.55 TV-koledar - 13.05 Chicago Hope, serija - 13.50 Črno-belo v barvah’- 16.50 Divje srce - 17.15 Obalna straža, serija - 18.35 Hugo, tv-igra - 19.30 Dnevnik - 20.15 Nogomet liga prvakov Manchester - Porto - 22.35 Sestre, serija - 00.25 Kontakt, glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Dopoldne, vmes ob 9.05 Športna akademija - 11.15 Acapulco H.E.A.T. - 12.00 Poročila -12.05 Posel - 12.25 Telepakk -14.00 Poročila - 14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Repeta, fizika - 16.30 Skrivnosti peska -17.05 Muzej Cfaton v Izraelu - 17.35 Vklopi - 18.00 Nujna pomoč - 18.10 Iščemo izginule odrasle - 18.15 Posel - 18.30 Kviz -19.00 Pravljica - 19.15 Kultura - 19.30 Dnevnik, šport - 20.05 MC - 20.15 Iz silvestrskega programa - 21.50 Večno članstvo -22.50 Deklamacija - 23.00 V sredino srca, nemški film - 0.30 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.15 Malo juga - 1 5.50 Zvonovi cerkve sv. Roka, tv-igra - 17.15 Za trnkarje - 17.25 Ekologija - 17.55 Vreme - 18.00 Regionalni dnevniki - 18.15 Madžarska danes -19.05 Ata, angel varuh in jaz, amer, tv-film - 20.40 Mojstrovine - 20.50 Večna zvezda, reportaža iz Švice - 21.20 Policijska poročila - 21.30 Vse ali nič, kviz - 22.00 Dnevnik -22.10 Vreme - 22.15 Aktualno -22.40 Keno - 22.45 Spomin, 2. del filma -0.15 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 11.50 Otroški program - 12.15 Calimero - 12.40 Smrkci -12.55 Am, dam, des - 15.40 SeaOuest -16.15 Ekipa A - 17.10 Vsi pod eno streho -17.40 Harryjevo gnezdo - 18.05 Glej, kdo razbija - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Roseanne - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Natalie, film - 23.00 Čas v sliki - 5.50 Otroški program TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Brez ljubezni, film -11.20 Zvezna država danes - 12.00 Čas v sliki - 12.10 Tema - 13.00 Čas v sliki - 13.55 Halo, stric dr. - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Cas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.1 5 Help - 22.00 Čas v sliki -22.30 Žarišče - 23.50 Akcija K, dokumentarni film RTL 8.00 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi -8.45 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj -12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Poslušaj, kdo razbija - 13.00 Magnum - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Morilec kurb, grozljivka - 22.15 Zvezdna TV - 0.00 Poročila ČETRTEK . 13. MAREC TV SLOVENIJA 1 9.00 Vremenska panorama 10.20 Caroline v velemestu 10.40 Zadeva Paradine, ameriški film 12.30 Svet divjih živali, angleška poljudnoznanstvena serija 13 .05 Kolo sreče, ponovitev TV-igrice 15.00 Novice iz sveta razvedrila 15.25 V vrtincu 15 .55 Igor Karlovšek - Anton Tomašič: Dosje J. K., 5. del: Umor pri Zlatem klubu 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program 17.35 Hugo, tv-igrica 18.00 Po Sloveniji 18.30 TV-prodaja 18.40 Kolo sreče 19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 Dnevnik 20.05 Tednik 21.05 Forum 21.15 Frasier, ameriška nanizanka 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.30 Omizje 00.00 Tednik, ponovitev 00.55 Forum, ponovitev 01.05 Videoring 01.35 TV-jutri TV SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs 12.50 Karaoke, razvedrilna oddaja 13.50 Ust in cvet 14.20 Koncert simfonikov RTV Slovenija 15.50 Posadka 16.15 Tine ali komu zvoni, dokumentarna oddaja 16.45 Echo Point, avstralska nanizanka 17.15 Podeželski utrip 18.50 Resnična resničnost, oddaja o računalništvu 19.25 Echo Point, avstralska nanizanka 19.50 Napovedniki 20.00 Volk na vratih, dansko-francoski film 21.25 Napovedniki 21.35 Zaipik 22.05 JazzvMontreuxu 23.05 Zapik, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Santa Barbara - 11.00 Reševalci - 12.00 Pop kviz, ponovitev - 12.30 M AS.H. - 13.00 Obraz tedna - 1 3.30 Napad na kraljico - 15.30 POP 30 - 16.00 Mulci - 16.30 Santa Barbara -17.30 Na zdravje - 18.00 Pop kviz - 18.30 Ugledna četrt - 19.30 24 ur - 20.00 Viktor Viktorja - 22.15 MAS.H. - 22.45 Argument -23.15 Reševalci-0.15 Na jug- 1.1524ur -1.45 Pop 30 TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.05 Izobraževalni program - 10.05 Pag - 11.30 Program za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik -13.10 Santa Barabara - 14.10 Poročila -14.15 izobraževalni program - 15.15 Program za otroke in mladino - 16.15 Ponovitve -16.45 Besede, besede, besede - 17.15 Hrvaška danes - 18.05 Kolo sreče - 18.40 Istrske poti, dokumentarna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.15 Ekran brez okvirja - 21.20 Željka Ogresta in gostje - 22.50 Klub, d. d. - 23.10 Filmska noč z Jackom Nicholsonom - 1.05 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.15 TV-koledar - 14.25 Obrni vsak kovanec dvakrat, angleški film - 16.50 Divje srce, serija - 18.05 Kontakt, glasbena oddaja - 18.35 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dosjeji X -21.10 Zločin v šoli, hrvaški film - 22.50 Filmska gibanja - 23.30 Seinfeld, humoristična oddaja TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 5.00 Sončni vzhod -9.00 Dopoldne, vmes ob 9.05 Marienhof -11.10 Dvorec Frankenberg - 12.00 Poročila -12.05 Posel - 12.25WelcometoHungary -12.55Telepakk - 14.00Poročila - 14.10 Gimnazija strtih src - 15.00 Repeta, književnosti - 16.30 Skrivnosti peska - 17.05 Čakajoč na vlado - 17.30 Vklopi! - 17.55 Pozdravljamo Marije - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 Kultura -19.30 Dnevnik, šport - 20.05 MC -21.15 Sosedje, 258. del - 20.50 Friderikusovšov -22.55 Festival madžarskega filma, nagrajenci - 24.00 Dnevnik IV MADŽARSKA 2 15.00 Zamejski Madžari - 15.30 Robin Hood - 15.55 Prirodno zdravilstvo - 16.15 Mentalna higiena - 16.25 Repeta plus - 17.00 Tajno poslanstvo, serija - 17.30 TOP 40 - RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamurjenci -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kinoventilator -11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila-10.05 Obvestila-10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Potepajte se z nami - 11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar - 17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo-19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop-08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila-10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport -06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNŽ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.05 - Občine -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij-11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osre 18.00 Regionalni dnevniki in magazini -19.05 Chariie Grace, serija - 19.55 Balet -20.15 Stiki brez meja - 20.40 Prosta ura, oddaja o poeziji - 21.30 Vse ali nič, kviz -22.00 Dnevnik -22.10Vreme -22.15Ak-tualno - 22.40 Keno - 22.45 Nedolžne sanje, izraelski film - 0.10 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.50 Vsi pod eno streho - 12.55 Otroški program - 14.40 Naša mala farma - 15.30 SeaOuest - 16.25 Ekipa A - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Har-ryjevo gnezdo - 18.00 Glej, kdo razbija -18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Hope & Gloria - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Texas Ranger - 21.50 Most čez Remagen, film - 23.40 Čas v sliki' TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Gabriela, film - 10.35 Bogati in lepi - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Divja reka - 14.45 Upova ulica - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 18.50 Kuharske mojstrovine -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Andy Borg, portret - 21.05 Vera -22.00 Čas v sliki - 22.30 Šiling - 23.50 Teh-nologika RTL 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.45 Springfieldska zgodba - 10.30 Bogati in lepi -11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 1 2.00 Točno ob dvanajstih - 13.00 Magnum - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeo-pardy! - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Mestna klinika - 21.15 Schreinemakers - 0.00 Poročila - 0.30 Cheers - 1.00 Zlata dekleta dnja poročila na Murskem valu - 17.20 -Obvestila - 18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Večernice - 21.00 Poročila - 21.10 Moja mala nočna glasba -24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17.45 Mali oglasi -18.15 Poslušamo vas - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Na narodni farmi - 21.00 Poročila- 21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07..30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila -08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi -09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.30 Iščemo za vas - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Nstsnmv - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektivno/V stiski - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila - 21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. 28 vestnik, 6. marec 199? motorna vozila OPEL ASCONO, 2,0 S, letnik 1979, prodam. Tel.: 22 375, po 15. uri. ml 1850 MOTORNO KOLO MZ 175, letnik 1966, prevoženih 20.000 km, prodam. Tel.: 70 389. ml 1878 HYUNDAI PONY 1,5 GLS, letnik 1991, registriran do marca 1998, prodam, informacije po tel.: 66 137. mll882 JUGO 45 Koral, vinsko rdeč, letnik 1989/12, ugodno prodam. Tel.: 22 132. mI1884 MERCEDES BENZ, 200 D, letnik 1977, na novo registriran, prodam. Krog, Brodarska 10. ml 1885 VW PASSAT, AUDI 80, letnik 1981, prodam. Tel.: 46 384. ml 1886 JUGO 45. starejši letnik, registriran, ugodno prodam. Tel.: 87 152. mll898 MERCEDES BENZ, 12-13, letnik 1983, prekucnik, registriran do septembra 1997, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 88 342. m 11907 CLIO 1.2 RN. letnik 1995, prvi lastnik, nekaramboliran, 28.000 km, prodajo. Tel.: 49 190. m 11915 MOPED TOMOS s prikolico in poni ekspres ugodno prodam. Martin Dokl, Radgonska 11, Radenci, ml 1921 PEUGEOT 309 GT. letnik 1986, prodam. Irena Kosi, Krog, Brodarska 32. mll926 RENAULT 21, letnik 1992, rdeč, prodam. Tel.: 76 561. mll935 CITROEN AX, 1,1 TRE. letnik 1988, srebrn, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 22 870. ml 1940 OPEL OMEGA, letnik 1990. z dodatno opremo, lepo ohranjen, ugodno prodam. Tel.: 68 166. ml 1941 HYUNDAY LANTRA 1.6 GLS i, letnik 1993, zelo ohranjen, naprodaj. Tel.: 32 173. ml 1944 JUGO 55, letnik 1988, ugodno prodam. Tel.: 65 124, po 16. uri. m!1953 VW 1303 J, letnik 1974, registriran do aprila, ugodno prodam. Tel.: 27 616. ml 1963 ZASTAVO 101 SKALA, letnik 1989, na novo registrirano, golf, letnik 1982, obnovljen, golf, letnik 1980, ter več rabljenih vozil prodam. Roga-šovci 6 ali tel.: 57 171, 57 330. ml 1966 LADO RIVO 1300, letnik 1989. prevoženih 46.000 km, dobro ohranjeno, prodam, tel.: 81 974. ml 1969 VEDEŽEVANJE - TAROT 090 4 1 02 1 min 156 sit NON - STOP VEDEŽEVANJE IN NAPOVED LOTA 090 49 69 PAR., s. p. , 1 56 SIT/min. VEDEŽEVANJE - TAROT 090 42 OS 1 min 156 sit NON-STOP — Vzgoja sadnega drevja— okrasnega grmičevja, vrtnic in iglavcev • DREVESNICA S 1 Stanko ŠPUR Satahovci 52 9000 M. Sobota tel./telefaks: (069) 22 557 Začeli smo s prodajo sadik. Priporočamo se!— Perspektivno podjetje vabi k sodelovanju še 5 informatorjev - raziskovalcev tržišča. Pogoji: zaželena starost nad 30 let, vsaj V., stopnja izobrazbe, lasten prevoz. Nagrajevanje po učinku, mogoča redna zaposlitev, informacije po tel.: (069) 27 092 (torek-sobota: 7.00-10.00 ure). Novo v Pomurju OPTIMA, d. d.. Murska Sobota vam omogoča: - posredništvo pri nakupu gradbenega materiala po najugodnejših cenah, možnost obročnega odplačevanja - kompenzacijske posle - odkup in prodajo terjatev ter obveznosti - odkup avstrijskega davka - Mwst. - posredovanje pri nakupu in prodaji nepremičnin - posredovanje pri nakupu in prodaji avtomobilov ter kmetijske mehanizacije - popravilo kmetijske mehanizacije in pomoč voznikom na terenu (možno obročno odplačevanje) s potujočo avtodelavnico Pokličite nas in se prepričajte, pridemo tudi na dom! Informacije po tel.: (069) 43 276, 43 540 PONOVNO OBRATUJEMO BETONARNA PETELIN GOR. RADGONA tel: 069 / 61755 PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO -BETON -BETONSKE IZDELKE -PREVOZ BETONA -ČRPANJE BETONA OB TAKOJŠNJEM PLAČILU NAD 10D.000 alt VAM PRIZNAMO POPUST. WARTBURG 353, letnik 1986, registriran do septembra 1997, v celoti ali po delih prodam. Tel.: 62 358. m!197O APN 6 S, letnik 1993, dobro ohranjen, izpuh MF Power, prodam. Cena 600 DEM.TeL: 46 445. mll971 TRICIKEL MOPED, s prikolico, generalno obnovljen, ugodno prodam. Tel.: 31 883. mll975 ŠKODO FAVORIT, letnik 1993, prvi lastnik, prevoženih 23.000 km. ugodno prodam. Tel.: 26 350. ml 1976 FIAT UNO CS, letnik 1990/1 1, prevoženih 78.000 km, ugodno prodam. Tel.: 45 116, Andreja Cigut, Puconci 28. ml 1980 126 P. letnik 1988, registriran do avgusta, ugodno prodam. Tel.: 87 948. mll993 PASSAT, karavan, 1,6 CL, letnik 1989, 90.000 km, golf 1,3, letnik 1986, 105.000 km, prodam. Partizanska 15, Beltinci ali mobitel: 0609 648 429, tel.: 42 405. m 12001 RENAULT 14, letnik 1979. registriran do oktobra; 1.000 DEM, prodam. Tel.. 28 144, po 15. uri. ml2005 Živali NESNICE, mlade jarčice, rjave, novi hisex in nove Štajerke, pred nesno-stjo. opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o:, po ugodnih cenah. Na vsakih deset ena zastonj. Naročila sprejemajo gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190, trgovina Suzana, Nedelica, tel.: 72 292, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel.: 46 505, gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, bistro Hubert. Grad, tel.: 53 168, Zamuda, Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044. m!1688 NESNICE, mlade jarčice, rjave, cepljene, novi HISEX, stare 13 tednov, 400 SIT. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. m!1791 PRAŠIČA, 160 kg, prodam. Bogojina 17, tel.: 47 282. ml 1870 TELICO, brejo 9 mesecev. A-kontro-la, prodam. Rankovci 11 p. Tišina. mll887 TELICO, brejo 8 mesecev, A-kontro-la, prodam. Sodišinci 19. ml 1888 KRAVO, brejo 9 mesecev ali kravo s teletom prodam. Pečarovci 10. ml!889 KRAVO, brejo s 3. teletom, devet mesecev brejo, dobro mlekarico, prodam. Jože Gjerek, D. Bistrica 98. ml!890 BREJO TELICO prodam. Tel.: 53 717. mll893 PUJSKE prodam. Bagar, Gornji Petrovci 56, tel.: 56 121. ml 1902 MLADIČE NEMŠKE OVČARJE, primerni za čuvanje in tekmovanja, prodam. Vučja Gomila 8. ml 1936 KRAVO, staro 4 leta, brejo devet mesecev, prodajo. Genterovci Ib, tel.: 79 616. ml 1942 DVE KRAVI, kontrola A, po izbiri, prodam. Tel.: 55 129. ml 1946 TELICO, visoko brejo ali kravo, brejo 8 mesecev, in parcelo, primerno za vinograd s številko, prodam. Tel.: 59 144 ali Šalovci 20. ml 1964 JARČICE, manjše in večje, vsak dan naprodaj. Babinci 49, tel.: 82 401. ml 1968 KRAVO, staro 7 let, 8 mesecev brejo, prodam. Polana 32. ml 1977 BIKCA, starega 8 tednov, prodam. Tel.: 79 707. m 11995 posesti GRADBENO PARCELO, 15 arov, z lokacijskim dovoljenjem, ob glavni cesti v Fikšincih prodam. Tel.: 49 145. mll243 NEOPREMLJENO ENOSOBNO STANOVANJE v bloku dam v najem. Informacije ob delavnikih po telefonu 31 106. ml 1837 GRADBENO PARCELO. 1500 m2, v Trnju, prodam ali zamenjam za osebni avto. Tel.. 061 754 622. mll839 VINOGRAD dam v najem zastonj. Tel.: 78 144, Daniela, ml 1852 PARCELO ZA VINOGRAD ali sadovnjak v Gornjih Moravcih prodam. Tel.: 48 674. ml 1859 ENOINPOL- DO DVOSOBNO STANOVANJE. okrog 50 m2, balkon, centralna, telefon, v Ormožu kupim. Tel.: 061 272 002, med 19. in 20. uro. ml 1867 POSLOVNE PROSTORE v Ljutomeru, Užiška 16, 95 m2, oddam. Tel.: 82 271, zvečer, ml 1874 HIŠO na Janževem Vrhu, prodam. Tel.: 062 27 443, od 14. do 17. ure. mll883 DVOSOBNO STANOVANJE v Stari ulici 6 M. Sobota, južna lega, prodam. Tel.: 26 335. ml 1891 NJIVO, primerno za vinograd, ob asfaltni cesti v Bogojini prodam. Tel.: 26 329. ml 1892 GOZD. 1 ha, borove deske, hrastove plohe, gradbeni les in krompir prodam. Tel.: 54 808. ml 1894 SOBO ZA ŠTUDENTA v Ljubljani iščem. Informacije prosim po telefonu 21 669, Lože Veberič, Štefana Kovača 19, M.Sobota, m 11901 GOSTINSKI LOKAL v obratovanju na Gornji Bistrici prodam. Možnost plačila na obroke. Informacije po tel.: 70 310, od 16. do 20. ure. ml 1903 VEČ HIŠ, s skupno površino 1300 m2, 400 m od prehoda v Bajanse-nye, na 1.6 ha parceli, prodam. Tel.: 0036 92 321 130 ali 0036 83 361 776, zvečer ali zjutraj, ml 1906 HIŠO z gopodarskim poslopjem na Šafarskem, p. Ljutomer, ugodno prodamo. Možnost odkupa do ene polovice. Tel.: 069 41 542. ml 1910 HIŠO, novo, in jelševa drva prodam. Zorko, Bratonci 7, tel.. 42 083, v soboto in nedeljo, m 11919 13 AROV VINOGRADA v Lendavskih Goricah, rizling, šipon, nov nasad s kletjo, voda, elektrika, prodam. Tel.: 76 483, po 20. uri. ml!920 PRIBLIŽNO 200 TRSOV šmarnice v Sebeborcih dam brezplačno v najem. Tel.: 48 144. ml 1923 GOSTILNO v Moravskih Toplicah damo v najem. Tel.: 48 427. m 11927 IZLOŽBENI PROSTOR v Murski Soboti vzamem v najem od najboljšega ponudnika. Tel.: 069 41 542. mll929 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE, 50 m2, v St. Rozmana 8, 1. nadstropje, prodam. Tel.: 31 980, po 15. uri. ml 1930 VIKEND z vinogradom pri Radencih prodam. Tel.: 062 226 808, po 20. uri 102 858. ml 1933 ENOSOBNO STANOVANJE, 34 m2, v Turnišču, centralna, kabelska, prodam. Tel.: 22 145, do 15. ure, ali 75 940. od 7. do 9. ure. ml 1937 POSESTVO, okrog 2 ha, hiša in gospodarsko poslopje, ob asfaltni cesti, elektrika, vodovod, telefon, na Stave-šinskem Vrhu 45, zraven še vinograd. GEOCOM, d. o. o. Slovenska 41, Murska Sobota KURILNO OLJE TAKOJŠNJA DOBAVA Možnost plačila na obroke! tel.: 27565 VEDEŽEVANJE NUMEROLOGIJA g Miirgic line ~ 090 4 123 TUDI PISNO p.p 34 Ljubljana Črnuče 156 SIT/min prodajo. Tel.: 61 172, po 20.00 uri. mll967 STANOVANJE V MURSKI SOBOTI, novejše, do 50 m2, kupim. Ponudbe popoldne in zvečer na 21 259. m!1982 STAREJŠO HIŠO in 8 arov parcele prodam. Tel.: 76 388. ml 1994 VINOGRAD s počitniško hišico v Pincah ugodno prodam. Tel.: 00386 40 843 233. ml 1996 TRISOBNO STANOVANJE v Murski Soboti zamenjam za hišo ali vikend na podeželju. Tel.: 27 311. POSLOVNE prostore v centru Murske Sobote dam v najem. Tel.: 27 311. m 11948 STANOVANJE od 50 do 80 m2 v Murski Soboti kupim. Tel. 24 130, zvečer, m 118 kmetijska mehanizacija TRIBRAZDNI 12-dol4-colni traktorski plug, škropilnico, 300 1, traktorsko, motokultivator Mio - TOMOS, ročno vrstno kosilnico Tomos - Batuje, širina 1 m, nizkotlačno balirko za seno in slamo Epple prodam. Tel.: 40 055. ml 1863 LIČKALNIK ZA KORUZO prodam. Tel.: 68 560. ml 1873 DVOREDNI AVTOMATSKI SADIU NIK KROMPIRJA ugodno prodam. Tel.: 42 271. ml 1897 TRAKTOR ZETOR, 60 11, s hidravličnim krmilom, 60 KS, prodam. Tel.. 32 246 ali Markišavci 38. ml 1925 STROJI 5 % ceneje! Prikolice 5- in 7-tonske, rotobrane, krožne brane, rabljene balirke, adapter Oroš. Tel.: 069 84 280 mobitel 0609 614 416. m!1938 ŽITNI KOMBAJN Klas Dominator 106 in 86 ter Duro Bakovič 16 20 H z vso dodatno opremo prodam. Tel.: 062 721 147. ml 1939 TRAKTOR IMT 549, letnik 1990, malo rabljen, prodam. Gorica 29, v popoldanskih urah. Tel.: 45 386. ml 1949 TRAKTORJE STEYR od 40 do 110 KS, kombajne CLAAS, DEUTZ FAHR in balirke prodam. Mobitel: 0609 621 296. ml 1962 KABINO ZA TRAKTOR TORPEDO 7506 in prikolico za živino ugodno prodam. Tel.: 63 692. ml 1972 • TRAKTOR UNIVERZAL 445 ugodno prodam. Tel.: 66 191, popoldan. mll971 mll972 SILAŽNO NAKLADALKO SIP in trosilnik hlevskega gnoja SIP ugodno prodam. Mobitel.: 0609 642 194. mll974 ŽITNI KOMBAJN FAHT DEUTZ M 2680, letnik 1982, s koso 3,60 m, prodam za 21.000 DEM. Tel.: 86 044. m 11998 razno ZA VEDEŽEVANJE in razlago sanj pokličite tel. št.: 090 42 87,1 minuta 156 SIT. ml 1698 BETONSKE ŠKARPE za izdelavo poševnih teras prodajam. Tel.: 51 489. mU836 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala OŠ Beltinci, izdanega leta 1989/90, Ernest Žalig, Beltinci, Finžgarjeva 2. ml 1851 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala OŠ Tišina, letnik 1972, Branko Bežan, Vanča vas 53. ml!853 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala OŠ Tišina, letnik 1988, Peter Gobar. Rankovci 15. ml 1854 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala srednje kmetijske šole, letnik 1993, Vladimir Vlaškalič, Vrtna 6, M.Sobota. ml 1856 TOPOLE. 4 m3, prvega razreda, pro- ZASTOPSTVO ZAVAROVALNICE MARIBOR V MURSKI SOBOTI V NOVIH POSLOVNIH PROSTORIH Vaša Zavarovalnica Maribor - slovenska delniška zavarovalna družba z eno najdaljših zavarovalni® tradicij pri nas od 1. Marca 1997 posluje za vaS v novih poslovnih prostorih: BERGO CENTER, Bakovska ul. 2, Murska Sobota, tel. 069/ 31-27 ■ Prijazno vas bomo sprejeli, svetovali in poma9ali od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00 ure, v sredo do 16.00 ure in ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure. Ker si nenehne^ prizadevamo, da bi s kvalitetno ” široko ponudbo vseh vrst zavarovanj ter s svoji^. ■ strokovnim delom in prijateljskim odnosom zadow želje in potrebe naših zavarovancev, VABIMO . j nove pogodbene sodelavce iz Prekmurja j okolice, ki jih zanima prodaja zavarovalni r storitev za področje Prekmurja in Prlekije. Vloge za sodelovanje s priloženim življenjepis0^ I nam v 8 dneh po objavi pošljite na naslon I Predstavništvo Zavarovalnice Maribor Ljutom6, Prešernova 7, 9240 Ljutomer. d.d ZAVAROVALNICA MARIBOR VAM1 ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml dam. Murski Črnci 18. ml 1858 Preklicujem veljavnost naloga za vpis v HK 14810-6, premijo za MPG. Jože Kerec, Cankova 53. ml 1862 NEBALIRANO SENO IN OTAVO prodam. Bahun Franc, Gradišče 3. m 11864 Preklicujem veljavnost spričevala 3. letnika tekstilne šole, 1995, Mirana Žnidarič, Staneta Rozmana 14, M.Sobota. ml 1868 HIDRAVLIČNO STISKALNICO ZA GROZDJE na dva koša, 1 OOO-litrsko iz nerjaveče pločevine, prodam. Tel.: 88 230. ml 1872 Preklicujem veljavnost spričevala za 3. letnik srednje tekstilne šole, letnik 1993, Dejan Jurša, Predanovci 59a. ml 1881 ADAPTER, 4-vrstni, Geringhof, lepo ohranjen, prodam. Stanko Majcen, Koračice I, 2258 Sv. Tomaž, ml 1904 PNEVMATSKO KLADIVO, BOSC, DCE 5, pnevmatsko kladivo DUSS ter navojno rezilo Rems Tornado od 0,5 do 2 cola prodam. Tel.: 70 552 ali 71 250. ml!908 Preklicujem veljavnost spričevala I. letnika poklicne šole, letnik 1991/92, Branko Šooš, Vanča vas 54. ml 1924 BELO VINO, iz ljutomerskih goric, 500 1, prodajo po 250 SIT/1. Tel.: 43 391. ml 1931 PEČ NA PETROSOL, z dvojnim katalizatorjem, še z garancijo, prodam. Tel.: 26 689. ml 1934 DELNICE, odkup in prodaja, pod najugodnejšimi pogoji, plačilo takoj, brez stroškov. Tel.: 27 31 1. OTROŠKO GORSKO KOLO prodam ali zamenjam. Tel.: 27 311. KROMPIR ZA SAJENJE, pakiran v 30 kg vrečah, sorte agria in kondor, prodam. Lipovci 36, tel.:41 572. m!1950 STAREJŠI BOLNIK išče osebo ali mlad par za nekajurno delo na domu. Plačilo in stanovanje zagotovljeni. Tel.: 47 275. ml 1951 Večjo količina sena prodam. Tel.: 44 154. ml 1952 ABSOLUTNO NAJVIŠJI odkup delnic serij B in G v Sloveniji: Petrol, Radenska, Laško, Krka in ostalih. Gotovina takoj, pridemo na dom od 8. do 19.Tel.: 061 16 86 055. mll956 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, letnik 1979, Gimnazije M. Sobota, Slavica Marinič, Borače- va 4, Radenci, ml 1959 CERTIFIKATE ŠE VPISUJEMO. Tudi ostanke. Pridemo na 062 631 164. po 16. uri.®'1 ČE ŽELITE DODA TO onm zaslužkom pokličite P° 664. ml 1965 DELIKATESNO peko odojkov prodam. Tel" j ml 1978 H „ IMEJTE SVOJO FIRMO! M j no linijo za izdelovanje leseM‘‘: z zagarantiranim delom I formacije po tel.: 79 231 ®‘ J j Preklicujem veljavnost I letnika gostinske šole v šol. leto 1991/92, Franc u I Bogojina 60. ml 1981 Ji STENSKE OBLOGE, ostrešja, mizarske deske1 dam z dostavo. Mobitel- I 116. ml 1987 ji Preklicujem veljavnost I zaključnem izpitu. '/LrJ SC TPU. naravoslovna f -1990/91, na im^TornažE I majska 8. M. Sobota, ml17 J Preklicujem veljavnost zaSlt’ I spričevala Osnovne I delja, izdanega v šol. i-1Z j" ime Boštjan Lukačič, M /St. ml 1992 I DVELETNE sadike Polov, 4 do 6 metrov, P® jF vat, Kapca 112. Lendave- j I SOBO s souporabo koP^^ | tralno, v M. Soboti da® « i ZASTAVO 101, registri:^.1 ■ la, cena 1.000 DEM. Pr° II 23 818. ml2003 LESNOOBDELOVAE^Lo i kompresorji in pnev®8 JV I generatorji, visokotlad'^ palke, varilna tehnika- j dS I ckum Nemčija. ProsP /1 'I I Triona Lendava, tel" J I m 12007 JA I delo Za območje Prek® sodelavce z možn°s J nedoločen čas. cije po tel.: uoz 11. uro. ml 1860 REDNO ZAPOSU^^S CO za delo v strežen 415 | vanje v hiši. Tel.: J 317. m 11865 ere ZNAN PEN7JON TAKARICO ZA Sf vanje in hrana v h1*1- tjl' I voru. Informacij6 P 021. ml 1871 ^1 IŠČEMO sposobne k ^Hik, 6. marec 1997 29 AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA, d. o. o., Bakovska ulica 29a z« sezonsko delo pogodbeno zaposli voznike avtobusa s stalnim bivališčem v: - M. Soboti oz. okolici • Čepincih oz. okolici Pogoji: IV. stopnja izobrazbe, izpit D-kategorije. Rok za prijavo 8 dni od objave. Tel- 21 459, int. 222. mll875 zastopnike za prodajo tekstilnih izdelkov na območju Prekmurja. Pogoj lasten prevoz. Plačilo po učinku. Tel.: HM 724 112, g. Leonida. WŠIZING - trgovci, ponujamo 'jam možnost prodaje tekstilnih izdelkov na območju Prekmurja. Drugo Votel.: 063 724 112, gl. Leonida. Wmemo POSLOVNI PROSTOR, okrog 60 m2, za prodajo teksti-mih izdelkov na območju Prekmurja 'M. Sobota, Lendava, Ljutomer, Or-G. Radgona in Lenart. Ponud-“e Po tel.: 063 724 112, g. Leonida. »11876 TRGOVKA ŽIVILSKE STROKE z elnim znanjem računalništva dobi ^aposlitev za določen čas. Tel.: 45 “H. od 17. do 19. ure. »11879 komercialista naterenu. z astnim prevozom, tehnična smer, K«jo.TeI.:72 329,mll900 •JOVOODprto GOSTIŠČE s pre-redno zaposli natakarico in aS'C0- Hrana in stanovanje pre- 1 ur&/400 SIT. Tel.: 063 ’1250.mil917 ^SPOSOBNIH VODIJ SKUPIN M.°ma zastopnikov iščem. Tel.: 48 ^Z7mli928 vrt^KMUCO z opravljenim pripra-M^Hčemo.TeL: 56 505. po 18-"tlmli945 GOSPODINJO, po možnosti nekadilko, zaposlimo. Naslov na upravi lista. ml 1958 'Trgovsko podjetje išče ambiciozne, zanesljive partnerje z organizacijskimi sposobnostmi. Tel.: 75 866, vsak delovnik od 8. do 13. ure. ml 1973 SIMPATIČNO DEKLE za delo v strežbi zaposlim. Stanovanje in hrana v hiši. Tel.: 063 762 860. ml 1983 srečanja SVETOVALNICA ZA ŽIVLJENJE V DVOJE vam svetuje, poišče partnerja za trajno zvezo ali prijateljstvo. Ženske s podeželja imajo veliko izbiro in popust. Pokličite po tel.: 062 101 891 ali 069 22 713. mll700 storitve Po ugodnih cenah in ob ugodnih plačilnih možnostih naredimo izolacijske in plastične fasade, opravljamo vsa notranja slikopleskarska dela, obnavljamo stare fasade, in izposojamo gradbeni oder. Garancija in 20 let delovnih izkušenj. ANTENE Alojz Toplak - obrtnik Grajenščak 62a, Ptuj tel., fax.: 062 778 800 z montažo: satelitske 31.900. zemeljske 16.800, dogradnja POP TV, Kanal A, TAF, Trnje 61, tel.: 70 021. ml 1682 SKLOPLIVA (»HARMONIKA«) VRATA, posezonska ponudba, velika izbira barv, izdelamo po vaših merah. ROLETARSTVO SVIT, tel.: 062 224 083 ali 0609 618 222. ml 1737 USPEŠNO INŠTRUIRAM NEMŠKI JEZIK za srednje in osnovne šole ter prevajam. Tel.: 27 183. ml 1855 POCENI IN KAKOVOSTNO - prevozi do 1,3 tone po Sloveniji in tujini. Tel.; 32 345. ml 1877 IZPOSOJAMO POROČNE, MATURANTSKE, BIRMANSKE in PRVO-OBHAJILNE OBLEKE. Za naročila v marcu dajejo 10 % popusta. Izposojevalnica Roža, Beltinci, tel.: 069 41 542. mll911 V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 5. marec, ko mineva leto zalotiti, odkar nas je zapustil naš dragi sin, mož, oče in dedek Bela Gomboc iz Motovilec Hvalavsem, y se ga z dobro mislijo spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče. V tihi žalosti vsi njegovi! Že štiri leta v tihem grobu spiš, a v naših srcih vedno še živiš. Tvoj večni dom rože zdaj krasijo in svečke ti v pozdrav gorijo. Ke ■ V SPOMIN n je spomin na 27. februar, ko nas je za vedno zapustil ra8i mož, oče, stari oče, tast, brat in zet Martin Fotjan iz Melinec 163b Hvai V J^Tešamo te vselej in povsod. avsem, kj381*1 Src*h Boš ostal vedno z nami. z dobro mislijo postojijo ob njegovem grobu. Žalujoči vsi njegovi VzK^PLETNE POGREBNE STORITVE, —P ^ZEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, on PlAČNI prevozi krst na dom, BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. vEča Damir banfi 17, TEL & fAX: (069) 32 802 2100 MURSKA SOBOTA Zdaj, ko že sije prvo sonce pomladanje in zbujajo v objemih žarkov mrtve se poljane, pregnati bi želeli črni dvom, da ne bi znova zaskelele rane, a se vsak sklanjamo le nad - mrtve sanje. V SPOMIN 4. marca minevata dve žalostni leti, odkar nas je brez slovesa zapustil naš najdražji Jani Flegar iz Bakovcev Neizmerno te pogrešamo ■ vsi tvoji Vse odide, vse mine. Odšel si, dragi prijatelj, tudi ti, a v srcu te vedno nosili bomo mi. V SPOMIN 4. marca je minilo leto žalosti, ko je tragično umrl dragi Koloman Banfi iz Murske Sobote Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žalujoči: Vika, Drago, Cvetka in mala Zvezdana Nedolgo smo zrli še v tvoj obraz, a zdaj nikjer več te ni, zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se solzne oči. ZAHVALA V 37. letu nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš dragi mož, sin, brat, zet, svak in boter Silvo Sinic iz Kupšinec 47 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini iz M. Sobote in Bakovec, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali vence, cvetje in sveče, in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. Novaku za prelep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, celotnemu kolektivu Mure in sodelavkam iz 364. brigade, kolektivu Pomgrada iz Lipovec, prijateljem šoferjem in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Jožica, mama, sestra z družino, tašča, svak z družino in drugo sorodstvo Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (Simon Gregorčič) ZAHVALA V 83. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek Franc Žilavec iz Noršinec 55 Od njega smo se poslovili 24. februarja 1997 na pokopališču v Noršincih. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, posebno družinam Gergorič, Vratar-Kavaš in Marič, duhovniku g. Hajdinjaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Jančariču za ganljive besede slovesa, g. Marušiču za odigrano Tišino, gasilcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala vsem darovalcem vencev in cvetja, sveč in vsem, ki ste darovali za svete maše in v dobrodelne namene, ter vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje. Žalujoči: žena Marija, hčerka Marija in sin Janez Z družinama in drugo sorodstvo Utrujen sem, na smrt utrujen, dragi moji. Kot dolga pot na dno me noč duši, in ko zvečer odhajam preko praga, srce še komaj čutim, da brli. ZAHVALA V 83. letu se je končala življenjska pot našega dobrega očeta, tasta in dedka Karla Puvarja s Krajne 26 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče ter za svete maše. Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Jožetu za besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi Tiho, brez besed hodim, s skrivnostjo med ljudmi! Nihče ne ve, od kod, nihče ne ve, zakaj sije v mojem srcu maj! In takrat vsakega objel bi, in mu zašepetal, BRAT, zakaj? (Metka) Silvo Sinic Z globoko žalostjo v srcu in lepimi spomini na njegovo dobroto smo se poslovili od nikoli pozabljenega prijatelja. Silvo, počivaj v miru! Prijatelj Vinko z družino ZAHVALA V 72. letu nas je zapustila draga žena, mama, tašča, stara mama in sestra Katarina Škrban iz Mostja V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se g. kaplanu Šantaku za pogrebni obred in pevkam iz Mostja za odpete žalostinke. Hvala tudi sodelavcem Elektromateriala iz Lendave ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: mož, sinova in hčerka z družinami ter sestre z družinami Ko v mraku pride tih večer in sanje izzvenijo, se vrne niz vseh dobrih del in stvarnika za dolgo noč ga duša prosi zdaj za pot, za luč, ki v večnost sije. (Asta) 11. marca mineva 15 žalostnih let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in pradedek Jože Semler iz Moščanec Vsem, ki se ga spominjate in se ustavite pri njegovem grobu, iskrena hvala. Njegovi najdražji 30 vestnik, 6. marecj^ Skromno, tiho si živela, za nas si delala in skrbela. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, za dobroto bog naj večni raj ti podeli. ZAHVALA V 77. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustila draga žena, mama in babica Marija Nemec roj Vegič iz Precetinec 5 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku g. Mirku Lebariču za besede slovesa. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mož Stefan, sinova Franc in Ivan z družinama in drugo sorodstvo Na grobu tvojem lučka noč in dan gori, da v ljubezni in spominu si vedno z nami ti. V SPOMIN 6. februarja je minilo dvanajst žalostnih in nepozabnih let, ko je prenehalo biti srce našemu dragemu možu, očetu, tastu, staremu očetu, bratu in sorodniku Jožetu Gombocu iz Mačkovec Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate, postojite pri njegovem grobu ter prinašate cvetje in prižigate sveče. V tihi žalosti njegovi najdražji UČANKLA N 82. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica Nežica Šoštarič iz Ljutomera ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje in jo pospremili k zadnjemu počitku. Hvala vsem darovalcem cvetja, vencev, sveč in za sv. maše. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, govornikoma za ganljive besede slovesa in pevcem Ljutomerskega okteta za odpete žalostinke. Hvala osebju internega oddelka soboške bolnišnice za vso nego in skrb med njeno boleznijo. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči; mož Jože ter sinovi Peter, Dušan in Niko z družinami ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, brata, zeta, svaka, spoštovanega prijatelja in soseda Mirka Jestratijeviča upokojenca splošne bolnišnice M.Sobota iz Razlagove ul. 10 M. Sobota se iskreno zahvaljujem za pomoč v težkih trenutkih prerane smrti. Še posebej najlepša hvala za zdravniško pomoč g. dr. Leonu Langu in patronažnim sestram iz zdravstvenega doma v M.Soboti, govornikoma g. Štefanu Merklinu, predstavniku KS M.Sobota, in predstavnici Splošne bolnišnice M. Sobota za ganljive besede ob odprtem grobu. Hvala tudi kolektivu Mure - Ženska oblačila iz M.Sobote za pomoč, upokojenskemu pevskemu zboru iz M. Sobote ter vsem, ki so mi v težkih trenutkih stali ob strani, ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali vence, cvetje, sveče in izrekli sožalje. . Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoča žena Olga in drugo sorodstvo Tiho, mirno, kot med nami si živel, vrez slovesa trudne si oči zaprl. Počivaj v miru tam med zvezdami, pri svojih dragih v mladosti izgubljenih. TARNALA V 77. letu nas je nenadoma zapustil naš stric Jožef Nemes iz Noršinec 10 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, svete maše in v dobrodelne namene ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej hvala cerkvenim pevcem in g. župniku za poslovilne besede in pogrebni obred. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe več med nami ni. ZAHVALA V 84. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Jožef Nemec iz Filovec 96 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom za vso pomoč, posebno družini Ošlaj, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, prispevke za kapelico in vsem, ki so nam izrazili pisno ali ustno sožalje. Posebna hvala g. župniku Zveru za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa in pogrebništvu Jurič. . Hvala vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči vsi njegovi V votlini dni je luč prižgana v spomin na pesem. Si luči hrana... Tvoj lik gori. (V. Cundrič) ZAHVALA Po hudi bolezni je legel k večnemu počitku naš dragi mož, oče in dedek Pavel Csdszdr (1933-1997) iz Petišovec Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, prinesli cvetje in sveče ter izrekli ustno ali pisno sožalje. Petišovci, 24. 2. 1997 Žalujoči vsi njegovi Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 67. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek Vlado Kolbl iz Babinec 12 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, vsem darovalcem cvetja, vencev, sveč, za sv. maše in druge namene. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem Društva upokojencev Ljutomer za odpete žalostinke, g. Rožmariču za odigrano Tišino in govorniku za besede slovesa. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Jožica, sin Vlado z družino in snaha Alenka z družino Že eno leto v grobu spiš, zapustil dom in svoje drage si. Kako težka bila je ločitev, kako nam bilo je lepo, kako smo srečni bili, ko še skupaj smo bili. V SPOMIN 6. marca 1996 mineva leto žalosti., odkar nas je prezgodaj zapustil drag1 mož, oče in brat Alojz Recek mizar iz Večeslavec Hvala vsem, ki se z lepim spominom ustavite ob njegovenl grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi ZAHVALA V 73. letu nas je zapustil naš dragi mož in dedek Jožef Kozlar iz Lendavskih Goric 120c Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v težki trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter sve ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala pevskemu z Črenšovec za odpete žalostinke, g. Korenu za besede s ob odprtem grobu in godbeniku za odigrano Tišin0 Vsem skupaj in vsakomur posebej še enkrat prisrčna n Žalujoča žena Olga, sinova Marijatrin Branko ter vnukec Lean Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Še posloviti se nisi uspel prej kruta smrt te je vzela, . ,3 a vendar v naših srcih vedno bo V SPOMIN , Boleč in žalosten je spomin marec, ko mineva leto nas je za vedno zapustil nas u tast in stari oče Dušan Jenko iz Rakičana Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem t prižgete svečo ali poklonite cvetje. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin nate. Podoba tvoja v srcih naših zdaj leži vse do izteka naših dni. ZAHVALA >m3' „ 01 V 74. letu nas je zapustila naša draga žena, mam ’ prababica, sestra in botra Veronika Horvat iz Serdice 64 Z bolečino v srcu in tihi žalosti se iskreno zahvalj^Lgiji^ sorodnikom in sosedom, botrini, znancem, PrlJa jr vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, n id* sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za svete n jj dobrodelne namene ter jo v velikem številu P°s" 1 preranemu počitku. J /a11' Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, PeVC.efIIa 1’^ žalostinke in g. Marušiču za odigrano Tišino. L F patronažnim sestram in dr. Neratu. Žalujoči: mož Karel in sin Alfred Z druž^ OMA, POGREŠALI TE BOMO TVOJE VNUKINJE IN P RA VNUM marec igg7 31 Polje, kdo bo tebe ljubil, polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v grobu spal. ZAHVALA V 87. letu se je tiho poslovil in legel v čas večne tišine in miru dragi mož, oče, dedek in pradedek Anton Ružič s Tišine 73 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje in z nami sočustvovali. Iskrena hvala g. častnemu kanoniku Janezu Gregorju za Pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Bratkoviču ter pogrebništvu Kampuš. Iskrena hvala tudi kolektivu Carine, Policije. Agencije za Plačilni promet, Avto-moto društvu Veterani in kolektivu 7 Letališča. anvaljujemo se za darovane vence, cvetje, sveče, svete maše in dobrodelne namene ter vsem, ki ste ga pospremili k poslednjemu počitku. Z žalostjo v srcu žena Ema ter otroci z družinami Veletrgovina Potrošnik je prejšnji teden odprla prenovljeno trgovino AGROOPRE-MA. 140 kvadratnih metrov površine je namenjenih predvsem kmetovalcem, vinogradnikom, vrtičkarjem ter ljubiteljem malih živali. Naložba je vredna okrog 8 milijonov tolarjev. 4 Kmaa masa aimisa kakovost po standardih ISO tudi v vašem domu Pestič,, ‘obn ° °kna različnih oblik * -ena Petična okna ° ln balkonska vrata ^0Nta> prodaja tudi pooblaščenih montažerjev KOVINOPLASTIKA T c,. °Vq 19.oktobra 57, SLO, 1386 Stari trg pri Ložu, telefon: (061) 795 100, telefaks: (061)708 466 OKNO S POGLEDOM PROTI SONCU Puconci so samostojna krajevna skupnost Boljše možnosti za razvoj? Krajani Puconec so s krajevnim referendumom izglasovali predlog, da bi vas Puconci postali samostojna krajevna skupnost. Od 545 krajanov se jih je referenduma udeležilo 370, kar je 68 odstotkov. Med 368 veljavnimi glasovnicami jih je za samostojno krajevno skupnost glasovalo 312 ali 85 odstotkov, proti pa je bilo 56 občanov ali 15 odstotkov. Kot je povedal župan pucon-ske občine Ludvik Novak so se v ponedeljek sestali predstavniki stare krajevne skupnosti, v kateri so bili doslej razen Puconec še vasi Gorica, Šalamenci, Vaneča, Dolina in Bokrači. Na seji so se dogovarjali o nadalnjih aktivnostih v zvezi z delitvijo krajevne skupnosti. Te vasi se bodo sedaj morale odločiti, ali bodo postale enotna krajevna skupnost brez Puconci, določile novo ime in sedež krajevne skupnosti ali pa se bodo razdelile kako drugače. Seveda bo to odvisno od interesov posameznih vasi. Nova krajevna skupnost Puconci naj bi se začasno organizirala tako, da bi vaški odbor postal svet krajevne skupnosti, dokler ne bi organizirali novih volitev v svet krajevne skupnosti. Novak je še povedal, da ob zadnji seji dosedanje krajevne skupnosti Puconci ni bilo nasprotovanj. Druge vasi so pač sprejele voljo krajanov Puconec po samostojnosti in njihovo odločitev tudi spoštujejo ter si želijo tudi v prihodnje tesnega sodelovanja pri projektih, ki so v interesu vseh vasi. Novak je še povedal, da v drugih krajevnih skupnostih, ki so v občini Puconci, za zdaj ni teženj po delitvi v manjše krajevne skupnosti, vendar pa tega ni mogoče izključiti ob trendu, ki je močan tudi v nekaterih sosednjih občinah. Pobudo za samostojno krajevno skupnost so krajani Puconec sprejeli na decembrskem zboru vaške skupnosti in puconskemu občinskemu svetu poslali pobudo za spremembo samoupravne organiziranosti krajevne skupnosti Pucon- ci. Kot bistven vzrok delitve so takrat navedli neprimeren način delitve krajevnega samoprispevka po posameznih naseljih, saj naj bi bilo glede na strukturo zaposlenih naselje Puconci oškodovano. Zaradi takšne .delitve denarja »po glavi« naj bi Puconci zaostajali v razvoju. Stanovanjska komisija sindikata delavcev, zaposlenih pri obrtnikih -samostojnih podjetnikih Upravne enote Murska Sobota - objavlja RAZPIS ZA DODELITEV POSOJIL delavcem, zaposlenim pri obrtnikih - samostojnih podjetnikih v Upravni enoti Murska Sobota (prejšnja Občina Murska Sobota). Nameni kreditiranja so: - novogradnje stanovanjskih hiš, - adaptacije in revitalizacije. Za novogradnjo lahko pridobijo posojilo delavci, ki imajo hišo zgrajeno najmanj do III. gradbene faze. Upravičenci do posojila morajo svoje stanovanjsko vprašanje reševati na območju Republike Slovenije. Posojila po tem razpisu so namenjena samo zaposlenim pri obrtnikih oziroma samostojnih podjetnikih (pri razpisu ne morejo sodelovati zaposleni v d.o.oj. Do prejema posojila so upravičeni delavci, ki so zaposleni pri obrtniku najmanj 2 leti. Prednost pri pridobitvi posojila imajo delavci, ki prvič zaprosijo za posojilo, in delavci, ki imajo pri obrtniku daljšo delovno dobo. Višina dobljenega posojila je odvisna od višine razpoložljivih sredstev in števila upravičencev do posojila. Najdaljša doba odplačila je do 10 let. Obrestna mera je 10 %. Vloge oddajo prosilci pri Pomurski banki, d. d., Murska Sobota, v sobi štev. 11, prvo nadstropje, kjer dobijo tudi obrazce. RAZPISNI ROK JE DO VKLJUČNO 28. MARCA 1997. IN OBVEŠČA: Obrestna mera do sedaj dodeljenih posojil se zmanjša s 1.3. 1997 na 10 % v obliki skrajšanja časa odplačevanja. Kot novemu občinskemu središču naj bi samostojnost Puconcem omogočala boljše možnosti zagotavljanja denarnih sredstev za razvoj kraja pa tudi razpolaganje z denarjem za naložbe, ki so potrebne za razvoj vasi. J. GABOR DIMENZIJE STREŠNIH OKEN v cm vq. PROIZVODNJA - PE GRADBENI ELEMENTI *7' SLO, 1385 Nova vas, telefon: (061) 866 627, telefaks: (061) 798 069 Kaj boste storili s svojim prvim milijonom? Zadnja stran Listina za mamograf Predsednik Zveze društev za boj proti raku profesor doktor Andrej Kocijan je direktorju soboške bolnišnice doktorju Bojanu Korošcu slovesno izročil listino za nakup mamogra-fa, aparature za zgodnje odkrivanje raka dojke. Po besedah doktorja Korošca so tako Obmurke postale enakopravne z drugimi Slovenkami, ki imajo mamograf na voljo že več let. Poudaril je, da so v Pomurskem društvu za boj proti raku s pomočjo delovnih organizacij, dobrodelnih akcij in prostovoljnih prispevkov krajanov za to apraturo zbrali nekaj čez 6 milijonov tolarjev. Tako naj bi ambolanta za bolezni dojk v soboški bolnišnici odprla svoja vrata že pred 1. majem. Po raziskavah docentke doktorice Maje Primic - Žakelj, nacionalne koordinatorke za rak z oddelka za epidemiologijo, zboli vsako leto za rakom okrog 7000 Slovencev, Žen-. ske najpogosteje za rakom dojke, moški za pljučnim. Ker rak postaja vse večji javnozdravstveni problem, in da bi zbolevanje za njim zmanjšali do leta 2000 za 15 odstotkov, so v deželah Evropske zveze začeli izvajati program Evropa proti raku, ki naj bi povezal države članice na vseh področjih nadzorovanja raka. Evropski kodeks proti raku izpolnjuje deset nasvetov, ki naj bi pripomogli k temu, da bi se, če bi jih upoštevali, zmanjšala zbolevnost in umrljivost za to boleznijo. Tudi v slovenskem programu SLOVENIJA 2000 IN RAK je evropski kodeks povzet v Sedmih dobrih nasvetih: opustimo kajenje, proč z odvečno težo, stop pretiranemu sončenju, spoštujmo predpise o varnosti pri delu, prisluhnimo svojemu telesu in ŽENSKE -preglejte si dojke vsak mesec in redno obiskujte ginekologa. Nekaterim rakom se lahko tudi izognemo, če začnemo živeti bolj zdravo. V zvezi slovenskih društev za boj proti raku, ki jo uspešno koordinira tajnik Otmar Bergant, si tako najbolj prizadevajo, da bi preventiva prišla med ljudi. Preventivi pa so prisluhnili tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje, kjer bodo letos plačali dodatnih 25.000 mamografij. NBŠ M GRUNTU! Izmed bralcev, ki ste že dolgo zvesti Vestniku, in izmed Vas, ki ste se nanj na novo naročili, smo izžrebali prve štiri potnike, ki se bodo brezplačno popeljali z Vestnikovim vlakom na tradicionalni junijski izlet. Ste med srečneži? Če niste zdaj, boste morda prihodnjič! Ignac Toplak, Cankarjeva ulica 42, 9000 Murska Sobota, Martin Šuster, D. Bistrica 122, 9232 Črenšovci, Anton Tibaut, Mala Polana 45, 9225 Velika Polana, Ernest Smodiš, Stanjevci 6, 9203 Petrovci m LajteR NAROČAM Ime in priimek: Ulica:__________________________ Kraj:___________________________ Pošta:__________________________ NAWAjajETA ZVESTOBO IN NOVE NAROČNIKE Danes objavljamo sličico št. 1. Zalepite jo v predalček št. 1. Mrežo kvadrata smo objavili v prejšnji številki Vestnika. Čez tri tedne (27. marca), ko bomo objavili zadnjo sličico marčevske nagrade, pa brž pošljite dopisnico s prilepljenimi vsemi štirimi deli fotografije, kajti nagrado, ki se bo »prikazala«, bo morda žreb namenil prav vam. Ne pošiljajte posamznih sličic! super Cenjene komitente in prebivalce e Gornji Petrovci in Hodoš - Šalov vljudno vabimo na otvoritev novih prostor°V LB Pomurske banke, ekspoziture G. Petrovci, ki bo v / ponedeljek, 10. marca 1997, Nadaljujemo tradicijo varne in zaneslji^^ I domače banke s številnimi in privlačnimi 0 varčevanja ter ugodno ponudbo posojil! ./ Rop v Abanki v Murski Soboti Osmrijenceima že sodijo Prvoobtoženi zanika drugoobtoženi se kesa Kot smo že poročali, sta 23. decembra dva (ne)znanca oropala Abanko v Murski Soboti in odnesla različne valute v vrednosti 3.800.000 tolarjev. Osumljenca so sorazmerno hitro izsledili in našli tudi denar. Prejšnji četrtek sta se osumljena 31-letni Štefan Sukič s Hodoša in 33-letni Marjan Glavač iz Murske Sobote, ki sta v priporu, že zagovarjala pred senatom Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Sukič je senat »prepričeval«, da ni ropal banke, ampak daje bil v tistem času v savni hotela Diana, kar da lahko dokaže s pričami. Glavač pa je dejanje priznal in tudi povedal, da sta najprej načrtovala rop bencinskega servisa na Tišinski cesti v Murski Soboti, a ker so tam zaposleni samo moški, sta si premislila in se odločila za Abanko, v kateri so zaposlene samo ženske. On (Glavač) je s pištolo ustrahoval osebje, Sukič pa je plenil denar. Tega sta v Glavačevem stanovanju preštela, potem pa se razšla. Tudi je povedal, zakaj se je odločil za sostorilstvo: težke gmotne razmere. Dejanje je tudi obžaloval. Nasproti temu pa je Sukič tudi v soočenju trdil, da ni bil v banki, ampak da je užival v savni. Za otroški dodatek Družine oziroma starši, ki so upravičeni do otroškega dodatka, morajo do konca marca na pristojne Centre za socialno delo oddati vloge za pridobitev otroškega dodatka. Na obrazec 8,41, ki ga lahko kupijo v papirnicah, morajo biti vpisani vsi prejemki družine iz leta 1996, potrjeni na pristojnih mestih. Katastrski dohodek družine si prosilci lahko vpišejo sami, prav tako podatke o družinskih članih. Zapisano tudi velja za tiste družine, ki bodo otroški dodatek zaprosili na novo. Otroške dodatke, izračunane na novo, bodo družine prejele maja. Predsednik senata, ki mu predseduje sodnik Dezider Novak, je zaslišal tudi uslužbenke Abanke, ki so opisale, kako je pravzaprav bilo dan pred božično nočjo, ko sta se okrog 16.45 pojavila roparja: vse so se hudo prestrašile, zato so alarm lahko sprožile šele, ko sta izginila. V torek, 4. marca, je bilo napovedano nadaljevanje sojenja. Napove- Eksplozija v lendavskem Leku Skoda Zakaj je prišlo do samovžiga? V torek, kmalu po 7. uri, je v obratu Leka v Lendavi prišlo pri vakuumskem pakiranju kalijevega klavulanata v vreče do samovžiga substance, nato pa se je dim, ki je nastal ob gorenju, razširil po prostoru tovarniške hale, ki pa je imela zaprta vsa okna in vrata, zato je prišlo do koncentracije dima in - eksplozije. Delavca Siniša Karakatič in Štefan Balažič, ki sta delala za strojem, sta, brž ko sta opazila, da se je vnela snov, stekla ven in poklicala gasilce. Še preden pa so ti prišli, je odjeknila eksplozija in zračni pritisk je Karaka-tiča, ki je stal pred vrati, vrgel na tla. Prepeljali so ga v soboško bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima le lažje poškodbe. Samovžig in eksplozija sta povzročila za okrog 27.000.000 27 ZVEZDA - DIANA Pri pakiranju (varjenju vreč) kalijevega klavulanata v lendavskem Leku je prišlo do samovžig odjeknila eksplozija. K sreči je lažje poškodovan le en delavec, škoda na strojih in obje* dali so zaslišanje Regine G., ki je menda videla, da sta osumljenca štela denar; pričala pa naj bi tudi Ne-bojša V. in Olga B., ki naj bi izpovedala, da je bil prvoobtoženi v savni, a so razpravo prekinili, ker povabljene priče niso prišle. Sojenje bodo nadaljevali v torek, 18. marca. Š. S. MOTEL ČARDA dalmatinska glasba od 6. do 8. marca, od 20.00 do 01.00 prijetno razpoloženje, izbrane specialitete, RESTAVRACIJA ZVEZDA ob dnevu žena v petek, 7. marca, od 12.00 dol 9.00 one man band DIANA HALO PIZZA 0609 63 24 91 27.000.000 tolarjev. - Fotografija: N. Juhnov _______________ tolarjev škode. Uničila sta na-| mreč kakih 100 kilogramov ka-I lijevega klavulanata, naprave za pakiranje ter del prostorov, kjer so pakirali izdelek. Več o samovžigu in eksploziji bo ugotovila strokovna komisija. Tu naj zapišemo le še to, da ima kalijev klavulanat to lastnost, da tli tudi brez kisika, * le potrebna je menda soka temperatura t samovžiga. Direktor lendavs Leka je povedal, da ne bo bistveno vpl|V . Ojo lavo, kajti pakiranje' ji stavili v druge Pr°Sjs0W delovni procesi pa 11 zadeti. y Moja domača banka J /O Pomurska banka Murska®^/ Menjalniški tečaj Pomurske banke dne 4.3.1997- . Banke Slovenije velja od 4.3. 1997 od 00. ure dalje- Država Enota Banka Slovenije Nakup Avstrija 100 1.295,1875 1.262,00 Francija 1OO 2.699,3100 2.603,90 Nemčija 100 9.115,9030 8.880,00 Italija 100 9,1132 8,77 Švica 100 10.454,3910 10.089.10 ZDA 1 154,2320 148,00