FIZKULTURNi TEDNIK - ■ _______ Od 15. marca do 15. aprila bodo po vsej Jugoslaviji spomladanski krosi Posamezna številka 3 din. Dogodki prihodnjega tedna: PLANIŠKI TEDEN ŠoSfrtfna plačana v gotovini mo v. - Štev, ll, Ljubljana, 13, marca 1949. KAREL KLANČNIK TINE MULEJ prvi tekmi za spomladanski del prvenstva Dinamo poražen Z današnjima tekmama Dinamo i Naša krila in Crvena zvezdfi proti Lokomotiva se je pričel pomladanski del prvenstvenega tele. movanja I. zvezne lige. Glavno tekmovanje se prične sicer šele 19. in 20. marca, toda ti dve tekmi sta bili odigrani danes v Zagrebu zaradi tega, ker bo prihodnjo nedeljo y Zagrebu kongres Fizkultur-ne zveze Hrvatske. IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE TONE POGAČNIK TONE RAZINGER MATEVŽ LUKANC Naša krila e Dinamo 2il ?orvat Horvat h, Pukšec, Jazbin- nai nogah, 101: m! daleč. Tudi naši. ska- pripravljeni uspešno stopiti v tekmovalci so Se vestno pripravljali za te vanje z inozemskimi tovariši in jim skoke ter izboljšali na tej skakalnici pokazati, da nimamo samo največje prejšnje državne rekorde. V ilustracijo skakalnice, temveč tudi odlične ska-naj omenimo prve naše rekorde. Prvi kalce, ki predstavljajo mlado gtinera-skoki so bili pri nas izvedeni leta 1921 cijo naše Titove Jugoslavije, v Bohinju, na katerih je zmagal pokojni Jože Pogačar S skokom 9 m (prvi jugoslovanski rekord). Leta 192? na« od 20 — 27. marca. Vsa tekmo-je isti skakalec na tekmah v Mojstra- vanja, pa bodo izvedena le v slučaju, ni izboljšal rekord na 25 m. Naslednji da pade nov sneg, kar pa je zelo rekorder pa je postal Bogo Šramel verjetno. . 1929. leta na Bledu, ko je skočil 30 m, Organizacijski odbor je sprejel vr-nato pa ga je na svetovnem prvenstvu sto prijav za tekmovanje v skokih, v Oberhofu izboljšal na 40 m. Na listo veleslalomu in teku. Posamezne drza-rekorderjev je prišel tudi pokojni ve 50 Prijavile naslednje smučarje: Franc Palme, ki je v Inomostu skočil Avstrija — tek 30 km Josl Gestrein 1932. leta 50,5 m in leta 1934 v Zako- in Hans Noichl; skoki: Walter Rein-panih 59 m. Nato pa je prišla na vrsto hardt, Paul Aussleitner, Walter Stem-Planiča, ki nam je prinesla vsako leto egger in Hubert Neuper; veleslalom? večje daljave ter tako tudil nove re- Eberhardt Kneisl, Hans Senger, Wal-korde. ter Kubelka in Fritz Zeilhofer. Ponovno izboljšanje rekorda na pla- S7dska 7 t1ek„30J™" Lundst£°™ niški Skakalnici 1. 1938 s poletom 107 m “ Estersund; skoki: Karlsson in For-je še bolj povečalo zanimanje inozem- stedt’ veleslalom. Hansson in i skih smučarskih strokovnjakov za to V švicarskih časopisih smo brali vest, da bodo poslali v Jugoslavijo na tekmovanje v okviru Planiškega tedna naslednje smučarje - skakalce: našo najboljšo smučarsko napravo gigantsko skakalnico. . * “K? Tbm^eS ?IZ£ AndriasDdscher, Georg Keiler, Fritz je leta 1941 so'b li Schneider, Hans Zurbriggen in Jac- odlicm rezultati, saj je kar pet skakal que Perreten_ Medtem ko v alpski cev Izboljšalo prejšnji rekord (107 m) Skoki: 108 m, 109 m, 1-11 m, 112 in 118 m. kombinaciji lovali. in tekih na v bodo sode- , Med Prijavljenimi finskimi tekmo- Med vojno so Nemci pokvarili ska- valci se pQ na:jnovejših poročilih na- kalnico tako, da jo je moral nas moj- haja tudi ianskoletni drugoplasirani ster ing, Bloudek Stanko obnoviti. S ________________ podporo ljudske oblasti, ki je nakazala pietikanen. za popravilo skakalnice 800.000 din, je tekmovalec v skokih na olimpiadi Gotovo pa bo naše čitatelje zani- mala tudi sestava naše reprezentanc. ma ter pripravljena pviete. • objay}jamo naše zastopnike, ki pa še Prvi »Teden poletov« je bil PnrejeH finiUvno doIoSenL Planici L 1947 V ton tednu so 3Q km; Kni£ic Jožfi| Pogagnik kali^ poleg naših skakalcev tudi Svi- Tone> Razinger Tone in Kordež Ma-carji. Najdaljši skok je °segel Jugo- tevž_ ostali tekmovalci še niso do- slovan Rudi Finžgar 109 m z dotikom: brez dotika pa je skočil 101 m. Lani pa so sodelovali v »Tednu poletov« v Planici poleg naših skakalcev še Švicarji, Francozi, Poljaki in Cehi. Poleti so prinesli, lahko rečemo, presenetljive daljave. Jugoslovan Janez Polda je skočil z dotikom 120 m, brezi 109 m, Rudi Finžgar dvakrat 118 m z dotikom, Švicar Blum 121 m s padcem in končno ločeni. Veleslalom: Tine Mulej, Marjan Magušar, Slavko LUkanc, Matevž Lil- škega tedna« bodo organizirani posebni vlaki pb delavnikih, ki naj se jih poslužujejo predvsem organizirane skupine gledalcev .(šole, sindikati itdv). Kakor smo že omenili, bodo vse prireditve v okviru »Planiškega ted- 18 skakalcev preko IOO m Objavljamo lestvico skakalcev, ki so skočili na posameznih skakalnicah več kakor 100 m. Svetovna lista skakalcev je naslednja: 1. Fritz Tschannen (Švica), Planica 120 m; 2. Rudi Gering (Nemčija), Planica 118 m; 3. Hans Zurbriggen.(Švica), Planica 114 m; 4. Paul Kraus (Nemčija), Planica 112 m; 5. Bruno Da Col (Italija), Ponte di Legno IlOjn; 6. Janez Polda (Jugoslavija), Planica 109 m; 7. Niklaus Stump (Švica), Planica 109 m; 8. Josel Bradi (Avstrija), Planica 107 m; 9t Janko Mežik (Jugoslavija), Planica 106 m; 10. Rudi Finžgar (Jugoslavija), Planica 104 m; 11. Heini Klopler (Nemčija), Planica 103 m; 12. Franc Pribošek (Jugoslavija), Planica 102 m; 13. Monier Jean (Francija), Planica 102 m; 14. Sep VVeiler (Nemčija), Bischofshofen 102 m; 15. Schheidenbach (Nemčija), Planica 101 m; 16. Zoran Zalokar (Jugoslavija), Planica 100 m; 17. Gustl Berauer (Nemčija), Planica 100 m; 18. Gregor Holl (Avstrija), Ponte di Legno 100 m. Rudar zmagovalec zimskega pokala Danes je bila finalna nogo- Rudar : Sobota 2:1 (1:0) Švicar Fritz Tshanen 120 m brez pad- odigra^>r’v Mariboru' ca. Ti velikL uspehi naših in svicarsi metna tekma za pokal NZS med Ru-skakalcev, kakor tudi ostalih tranco- darjem Trbovelj in Soboto IZ Mu: • skih, poljskih in čeških, ki so preko- gke Sobote. TekmI je prisostvovalo račili 100 m znamko, nam dajejo nove- nad igoo gledalcev. Tekma se je kon-ga poleta v nadaljnjem tekmovanju na 6ala z zaSiiuženo zmago Rudarja 2:1 gigantski Skakalnici v Planici. (1:0). S to zmago si je Rudar osvojil Jugoslovanski rekordi na mamutski pokal, ki mu ga je izročil zastopnik , . -»-rrrr-1 T ~ ^ 1 Al ~ — _ 1- _ ? _ _ i V , skakalnici: 1934 Albin Novšak 66 m 1945 Bogo Šramel 72 m 1936 Albin Novšak 89,5 m 1941 Rudi Finžgar 95 m NZS. Igra se je začela z obojestranskim napadom, vendar so si igralci Rudarja kmalu osvojili rahlo terensko premoč, ki se je izrazila v 4. minuti po Koritniku, ko je dosegel prvi gol. Odslej naprej se je tekma razvijala ob vedno ostrejših napadih Rudarja, toda odlična obramba Sobote je onemogočila vsak uspeh. Po odmoru je bila igra dokaj enakovredna. Obe moštvi Sta se trudili, da bi dosegli gol. V 79. minuti j ti Murska Sobota dosegla prvi gol in izenačila na 1:1. Ta nepričakovani uspeh je igralce Sobote še bolj ohrabril. Obojestranski napadi po se stopnjevali, dokler ni v 83. nijriutl dosegel Rudar po Opresniku drugi gol. Igralci Sobote nišo popustili in so prišli celo v rahlo terensko premoč, ki pa je zaradi slabita stricev niso' mogli izkoristiti. Zagreb, 13. marca. Ze današnji začetek ligaškega prvenstva je prinesel veliko presenečenje. Naša krila so premagala državnega prvaka Dinama z rezultatom 2:1 (1:0). Tudi v jesenskem delu prvenstva je moštvo našega letalstva premagalo Dinamo v Beogradu 2:0. Po zmagi Dinama nad Hajdukom, Crveno zvezdo in reprezentanco AVstrije se je zanesljivo računalo, da bo Dinamo tudi v prvi pomladanski ligaški tekmi dosegel visoko zmago nad Našimi krili. Toda zgodilo se je prav nasprotno. Požrtvovalnemu in odpornemu moštvu Naših kril je uspelo, upreti se tehnično boljši igri Dinama in zasluženo zmagati. Dinamo je bil ves čas v lastni premoči, tehnično vseskozi boljši ter je imel mnogo več ugodnih prilik za dosego golov, ki pa jih njegov napad ni izkoristil. Cimermančič je takoj v začetku tekme zastreljal 11 metrovko. V moštvu Dinama sta bila dobra edino Horvat I. in v napadu Čajkovski. V moštvu naših kril so se borili vsi skrajna požrtvovalno, najboljši pa so bili vratar Popadič, srednji krilec Filipovič in v napadu Adamovič. Tekmi je prisostvovalo 20.000 gledalcev. Oba gola za Naša"krila je dal Adamovič. Sodil je Lemešič iz Splita. Moštvi sta nastopili v naslednji postavi: Naša krila: Popadič, Bistrički, Jovanovič, Petrovič, Zvekanovič, Filipovič, Benič, Grčič, Pečenčič, Adamovič, Borovič. — Dinamo: Golac, šek, Pleše, Drača, Rajs, ttoIH, Čajkovski, Cimermančič. Crvena zvezda : Lokomotiva 2:0 (1:0) Zagreb, 13. marca. Druga današnja nogometna tekma I. zvezne lige v Zagrebu med Crveno zvezdo in Lokomotivo je bila nekoliko zanimivejša od tekme med Našimi krili in Dinamom. Crvena zvezda je igrala tehnično lepo in kombinatorno, toda videlo se je, da si moštvo ni posebno prizadevalo. Tudi Lokomotiva je igrala dokaj slabo, in zato tudi igralci Crvene zvezde niso vlagali posebnega napora. Crvena zvezda je zasluženo zmagala z rezultatom 2:0 (1:0), lahko pa bi bila dosegla še boljši rezultat. V moštvu Crvene zvezde so se odlikovali branilec Stazič, krilca Djajič in Palfi, v napadu pa je bil najboljši Mitič. Pri Lokomotivi je bil najboljši vratar Zmara, oba branilca brata Kolakovič, v napadu pa Koželj. Gole za Crveno zvezdo sta dala Jezerkič in Vukosavljevič. Tekmi je prisostvovalo 25.000 gledalcev. Sodil je Petrič z Reke. Moštvi sta nastopili v naslednji postavi: Crvena zvezda: Mrkušič, Stazič, Ka-šanin, Palfi, Djurdjevič, Djajič, Jezerkič, Mitič, Tomaševič, Antič, Vukosavljevič. Lokomotiva: Zmara, Kolakovič I, Kolakovič II, Ajbelj, Andročec, Me-ljak, Koželj, Blažetič, žigman, Loko-šek, Krnič. Mežik in Gorišek državna prvaka v skokih Planica, 13. marca. Danes je bilo s samostojnimi skoki končano tekmovanje za državno prvenstvo v smučanju. Zaključna prvenstvena prireditev je bila kakovostno na višku in je imela tudi lep zunanji okvir. Ob skakalnici se je zbralo okoli 4000 gledalcev, med katerimi sta bila podpredsednik vlade dr. Marjan Brecelj in predsednik komiteja za fizkulturo LRS tov. Dougan Danilo, ki sta jih lepo sončno vreme in zanimivo borbeno tekmovanje privabilo v Planico. Putnik je organiziral pet posebnih vlakov in sicer 3 iz Ljubljane, 2 pa sta pripeljala ljubitelje smučarskega športa iz Zagreba. Današnje tekmovanje je bilo tako po številu skakalcev, kakor tudi po izvedbi skokov med najuspelejšimi tovrstnimi prireditvami. Nastopilo je 57 tekmovalcev iz številnih slovenskih društev, nadalje člani Partizana in zastopniki skakalnega športa iz Hrvatske ter Bosne in Hercegovine. Poleg tistih, ki se specialno posvečajo tekmovanju v skokih, so prišli na start tudi številni tekači in alpski smučarji. Izmed slednjih se je po prvih dveh skokih prav dobro plasiral Mulej, ki pa je pri tretjem skoku imel nesrečo, da ga je spodneslo v sneg. Borba za naslov prvaka letos ni bila ostra, pač pa je bila huda kokurenca za naslednja mesta. Zlasti v skupini članov, kjer je nastopilo 57 tekmovalcev, so razlike med tekmovalci zelo majhne. Isto velja za tekmovanje mladincev, kjer je na primer od 5.—9. mesta samo 4 točke razlike. Med člani si je prepričevalno osvojil naslov prvaka član Partizana Janko Mežik, ki je bil v vsaki seriji za svoj skok najbolje ocenjen. Prav tako je v mladinski skupini mali Janez Gorišek iz St. Vida bil nedosegljiv v slogu. Člani so za konkurenco izvedli po tri skoke, mladinci pa po dva. Ocenjevanje je bilo javno, kar je bilo za gledalce še bolj vabljivo, ker so lahko sami dajali ocepe in jih potem primerjali s sodniškimi. Smučarska zveza Slovenije je poskrbela tudi za ozvočenje, tako da je prireditev tudi v organizacijskem oziru odlično uspela. V prvi seriji skokov je bil med člani najbolje ocenjen Mežik s 17, 16, 16 in pol in 16 točkami, ki je dosegel tudi največjo daljavo 41.5 m. Ob tej priložnosti je treba pripomniti, da je bila skakalnica zaradi slabih snežnih razmer preurejena, čemur je treba pripisati, da niso bile dosežene daljave okoli 5Q m, kolikor dovoljuje skakalnica. Med mladinci je imel pri prvem Mladinski prvak Gorišek Janez skoku najboljšo oceno Gorišek 15, 14 in pol, 15, 14 in 14, in daljavo 39 m. Tudi pri drugem skoku je Mežik z enako daljavo kakor prvič imel najboljšo oceno za slog in sicer 16, 16, 17 in pol, 16 in 16 točk. V tej seriji se je uveljavil Finžgar, ki je v lepem slogu skočil 42 in pol metra. Pri tretjem skoku je prejel Mežik najvišjo oceno dneva 17, 17, 17, 16 in pol in 17 točk za skok dolžine 42 in pol metra. Finžgarju je v tej seriji uspelo doseči daljavo 43 m, je pa pri doskoku podrsal z rokami ob sneg. Najboljše uspehe so na letošnjem prvenstvu imeli naslednji tekmovalci: Nadaljevanje na 4 strani. JANE? POLDA Kljub velikemu pomanjkanju snega bo izveden Planiški teden od 20. — 27. III. Medtem, ko v večini naše države že pomlad prijavlja svoj prihod, se v skrajno severozahodnem delu naše države — v Planici pripravljajo na jubilejni X. teden smuških poletov v Planici. Letošnje tekmovanje smuških poletov bodo napravili bolj zanimivo še tekači in smučarji-alpinci. Bilo je leta 1934. Inozemski časopisi so pisali! »Na velikih skakalnih tekmah v Jugoslaviji sodelujejo poleg drugih tudi Norvežani, na čelu s tedaj slavnim Birger Ruudom.« Se bolj pa so pretresle smučarje in strokovnjake po vsem svetu prve, skoraj lahko rečemo za tedaj senzacionalne vesti — po časnikih in radiu — Birger Ruud je postavil v tedaj nepoznani jugoslovanski Planici nov svetovni rekord s skokom 92 m. — Sprva so smatrali to vest kot »Časopisno raco«, toda šele ko so Nor-Vtižani potrdili resničnost in navdušeno Opisovali Bloudkovo mojstrovino, je dofcil športni svet občutek, da se je nekaj, premaknilo v starem svetu in da 4e je pričelo nekaj novega. Planica j‘e postajala vsako leto slavnejša tek poznana širom sveta. Največje prestinečepje za ves svet, pa sp naphavili na njej skakalci |eta 1936, ko se je eden od njih pognat, prvič v rr AA/3 .»—zn. i 1947 Rudi Finžgar 1948 Janezi Polda Razumljivo je, da je bilo za Planico, ki je nastala na ozemlju malega, v športu ne posebno pomembnega naroda, mnogo borb, kajti Planica je skupno z ing. Bloudkom odkrila do takrat nepoznane možnosti: izredne daljave ob najmanjšem riziku, dostopne mnogim dobrim, a ne samo dvem ali trem skakalcem na svetu! Mogočni rezultat v Planici, med katerim je bilo do sedaj doseženih okrog 80 poletov preko 100 m, so znatno pripomogli, da je borba proti Planici prenehela in da v mednarodnem svetu ni več odprto vprašanje, ali se sme v Planici skakati ali ne. V zgodovini smučarskega |porta bo v Planici posvečeno posebno poglavje. V" njem bo vidno označeno, da je dala Jugoslavija smučarskemu športu ravno s to napravo novih možnosti, ki jih do takrat svet ni smatral za dosegljive. Smučarski poleti nad 90 m so njeno delo in njena zasluga. Danes, ko stojimo pred X. tednom smučarskih poletov, je prav, da smo V kratkem spoznali zgodovino našega skakalnega športa od 9 do 109 m, , r „„ __„ . ter da vemo ceniti zašluge naših po* zgodovini skakalnega športa ij smučmi gumtiita skakalcev tz Plahiče, ki šo kane, Damjan Hladnik, Janko Krmelj, Janko Stefe, Ciril Praček, Jože Bertoncelj, Franc Cvenkelj, Zvonko Hu-ter, Marjan Stare, Janko Dernič in Ljubo Bizjak. Ostalih šest reprezentantov bo določenih naknadno. Skoki: Janez Polda, Karel Klančnik, Franc Pribošek, Rudi Finžgar, Janko Mežik, Ivo Razboršek, Franc Mandeljc, Jože Langus, Albin Rogelj in Marjan Gašperšič. Organizacijski komite je poskrbel tudi za dobro propagando. Ob tednu prireditve bodo izdane posebne spominske znamke, ki se bodo v Planici žigosale s spominskim žigom. Letošnji planiški znak bo masiven in je izdelan po osnutku akademskega kiparja Božidarja Pengova. Te dni je izšla bogato ilustrirana brošura v dveh izdajah: ena za inozemstvo in druga v slovenščini. Brošure in znak prodajajo vse prodajalne Putnika. V ostri mednarodni konkurenci želimo našim najboljšim tekmovalcem v posameznih panogah veliko uspehov. PraV 'tako pa pozdravljamo vse inozemske smučarje, ki bodo s svojo prisotnostjo dvignili ugled, kakor tudi kvaliteto posameznih tekmovanj. Posebni ylaki: Poleg posebnih vlakov na glavni dan prireditve »Planih / Pripravljajmo se na spomladanske krose V dneh od 15. marca do 15. prila bo po vsej državi vsako-etni spomladanski kros. Letos je Tizkultuma zveza Jugoslavije poverila izvedbo te važne prire-litve telovadni organizaciji, ki nora skupno z Atletsko zvezo zvesti to množično fizkulturno nanifestacijo. starosti in za vsako starostno dobo je odrejena posebna dolžina proge in to: za mladince od 14—16 let za mladince od 16—18 let pak moramo zajeti tiste široke mno- Množičnost krosov in dobra pripra- _ žice, ki še niso v lizkulturnl organi- va tekmovalcev sta najvažnejši nalogi. za člane od 18_40 let zaciji, to je delavce in nameščence v Kros predstavlja za vsakogar, ki se za člane od 40 naprej tovarnah in ustanovah, mladino v šo- je nanj pripravljal, velik užitek, raz- za mladinke od 14—18 let od 18—35 let 'od 35 naprej 1000 m 1500 m 2000 m UstaB>svna skupščina zveze za konjski šport Jugoslavije lah ter zlasti kmečko in delavsko mla- vedrilo in okrepitev. Nič ni lepšega za članice dino na vasi. To bomo dosegli na ta kakor je tek po mehkih gozdnih tleh, za članice način, da bodo telovadna društva v svojem območju stopila v stike z raz- Nekaj o zgodovini krosa preko travnikov in poljan. Nasprotno za pionirje od 10—12 let pa je za tistega, ki teče popolnoma za pionirje od 12—14 let nimi aktivi po tovarnah, šolah, usta- brez priprave, kros naporen in pogo- za pionirke od 10—14 let novah itd. Telovadna društva se bodo sto tudi škodljiv. Zato je treba letos Dolžina proge se ne sme povečati, z vodstvi aktivov domenila glede tre- posvetiti sistematičnemu pripravljanju Dolžnost vseh društev je, da posvetijo ningov, datuma izvedbe krosa in osta- za kros posebno pažnjo. pažnjo, da bodo fizkulturniki tekli v Kako pa pričnemo s treningom? Ni- kategorijah določenih po starosti. Z organizacijo konjskega športa, ki je pravilih je predvideno, da bo konjski zelo priljubljen pri naših narodih in ima šport organiziran sledeče: republike bodo lulnJ m tra(iicijel v vseh delih naše države, se je imele svoje zveze, namseto dosedanjih 800 m začelo že kmalu po osvoboditvi, vendar društev se osnujejo na podlagi navodil 1000 m se mu ni polagalo dovolj pažnje. Le po- FISAJ-a samostojni klubi s sledečimi con m samezn« društva so nastala bolj sama od sekcijami: turnirsko, galopsko in kasa-ouu m sebe in prircjaia dirke kot n. pr. pri nas ško. Posebno važnost se polaga turnirski 300 m ~ "" — - • " ........... 11 350 m 250 m v Ljutomeru, Krškem, Št. Jerneju. V sekciji, nikakor pa ne more klub imeti lih podrobnosti. Dolžnost telovadnih Kros ali crosscountrv (izgovori kros- društe_v atletskih sekcij je, da akti- kn. .v,,..-vm v «uSu^ia»m > »ic- I h ^Si^ ahkimi vatomi CT ztio skega športa, ter referat Petra Dobrodol- dečih točkah: v ^1 organizaciji, mno- ke „„ _. _______ _ krojih, s "sicer lahkimi vajami s siti, zelo skladno in discipliniramo. Pionirji iz Žalca m nat-o poka/jali _ svojo spretnost v preskokih čez konja. Pioninlke _ iz Sv. Petra v Savinski dolini so nato izvajale ob spremljavi klavirja ddkaj težke vaje z žogami in vklijnb kratki dobi obstoja oddelka pokazale že lep napredek. Le izbiri kraja bi 'bilo (treba posvetiti nekaj več paižnije Vrata člianie je nato pokazala __• _ J.„nTr:x4«e;l..' „ rl 144 7 niulnn ca o pomenu konjskega športa. žičnosti, boljši izvedbi teoretičnega in Skupščina je sprejela tudi osnutek prn- praktičnega pouka in ideološki vzgoji vil Zveze za konjski šport Jugoslavije. V svojih članov. D. M. Novo telovadno orodje v Dravogradu Ta .= veimak«.,.,j-j« :«■ r?=« jingi szs&Jsss STSSJSSr, SSLST. gg &2gt5Sr5SM L„u„' »«» m u *». x isss- im«*,».»*« » «• rT; t ssa ssrs s*jsž rsčzsrjzszsssr sssr sr-r* =»M — srer-js; voljo žitih so nam, izven svojega plana, izdelali že precej artiklov, in Okrajni telovadni odbor pa se je šle v milijone m milijone, tako aa so govoriti ali kričati. Za vsak trening stvo, da so morali akoke ponavljati. Med samoiniciativnostjo lahko mnogo po- koncem lanskega leta lotil izdelave [“»rSiS1”. X aaargaž «u «.»—> *«--» «»*«.«, sasuvture asr*sc - «• |»» »H skim umetnikom, pesnikom, slikarjem, priaejo na tegmovanje v zuu , ° . ^ -mpm_ ni;ax isto kazale vaje na mapev »Ljubnem« skladno glasbenikom itd Znani sovjetski slikar čelu z zastavami, harmonikami in po- treningom, ne smemo piti pijač,, isto In Vime-ml obdelavi bi bila Deineka je na nekem velikem umet- dobno, tako da bodo krosi letos močno tako takoj po končanem teku ne pij- to6kia pn.i.p,0ir0čljiva tud za druga društva. Dejneka je na nekem velikem umet mo mrzie Vode m ne stojmo na mra- vrata članov z raznih društev je nrorto- niškem natečaju prejel prvo nagrado ra‘SiDal1 “aso v »• prepihu, temveč se par minut pila dokaj dobro na bradlji. Mladinke - .»o. H rre-...vlJ. «to« fc Sfc .‘TTrgi,", .Tk " Sto to «- «=• »■» ‘ postajajo toos, •• ......................... " ' .......................... da v slačilnici umijemo, zbrišemo in jZVajaij'a gibe še bolj tekoče in zibaj-oče, ._ . • , . • i • i • I y _ 1-1 ' ,. c-..s rti, XTn 4nir m rur oTl.iil “ vadnih društev ni, 'bo krose izvedi? oblečemo. Posebno je treba paziti, da bi SSnS ljudska mladina sama. Evidenco o se treningi m tekme v krosu ne vršijo . . ,, , pirimertneijša ttčgsifissr. srz s-—, rr- movalcev, ki sodelujejo na tej pnre- Jh,’ šolk ltd. pa vodijo po trdnem terenu, na primer po asfaltiranih ali tlakovanih cestah in slično. bilo. da se tej točki oskrbi primernejša glasbena spremljajva. Mladinke iz Sv. ditvi. Krosi pa niso samo širokaj fiz- vov potovaman, suia.r ivu. ^ “J-g-e“™“ ‘tVenVngih K tSko kulturna manifestacija, M vključuje v ^"»"teritoriju okrlja pa okrajni vedno pokoravajo nasvetom strokov- mesto' 8^^; vrste fizkulturmkov nove tisoče mla- ,hnri njaka, ki vodi trening. Razen tega bo- in izvedba so bile zelo dobre. Ob dekla- dine in odraslih ampak so tudi odlično bodo drušiva upoštevala vse te do telovadna društva lahko s pridom in sredstvo za odkrivanje novih talentov mere -n zajela krose resnično v širino, izkoristila razna strokovna navodila ^ja^r*]6e z Občutkom, v najrazličnejših športnih panogah, letošnji spomladanski krosi ne. glede treninga, izbire tekmovalne pro- predvsem v atletiki. Samo poglejmo ^odo samo močno razgibali zamrlega ge, organizacije prireditve, zdravniške nekoliko med našo povojno atletsko fizkulturnega življenja po množičnih službe itd., ki so bila objavljena prej- v Renčali pri Gorici _ Koncem februarja je bila v telovad- SHS E“ Itd. Spomnimo se našega znanega dol- . . bodo ved samo kampanja, štva in aktivi redno v našem caso- dvorano. Po pozdravnih besedah dru- ampak bodo že usmerjali te nove pisju, zato naj ista pozorno zasledu- .tv««* tov. Arčona Du- ki je bil šestkrat ranjen v narodno množice v redno, sistematično delo te- jejo. osvobodilni^ borbi, in delavke Skrtič lovadnih ali športnih društev. Prešern Igor Razpis spomladanskega krosa Ankice, državne prvakinje v teku na 800 m. Tudi znani dolgoprogaši Sege-din, Mikuška, Stefanovič, metalka krogle Radosavljevičeva, balkanski pr- Telovadna zveza Slovenije in Atlet-vak v metu kopja Vujačič in še cela ska zveza Slovenije bosta v dobi od vrsta bolj ali manj znanih atletov in 5. marca do 15. aprila 1949 organizi- lahko Telovadno in Športno drus vo vadci Športno društvo bo izvedlo za svoje ^P°lafn°;. Tudi “inske vaje članstvo samostojno. V manjšin Jerajih zadovoljive. Predno se je zaključila telovadna prostimi vajami ter želi zasluženo priznanje. Kavno tako dobro so se odrezale mladinke in mladinci. C e vzamemo krateTčas na Žerjav, Prevalje in Dravograd. Se- Precej polomljenega orodja je popravljeno in to leseni in'železni deli, tudi nekaj blazin je že izdelanih. V delali načrt zanje in ne dolgo potem jih je podjetje v Marenbergu že izdelalo. Lestve so sedaj v Slovenj- teh akcijah prednjačijo TD Mežica, gradcu, kjer vršijo na njih prve poizkuse. Niso še povsem izpopolnjene, z rezultatom veda sj sami niso mogU v vseh delih posebno njih stabilnost še ni taka kot 80 pomagati, pa so naprosili za pomoč bi morala biti. Vendar že prvi rezul-stanovske tovariše na primer v de- tati kažejo, da znajo biti za naše raz- "* "LS, Ulovim odbori' SrlSirl SStoETSŠŽŠŠŽ to tajnik kra- lavnicah rudnika Mežica, ali v žele- mere precejšnje vrednosti. Na lestvah prav na krosih. ozemlju LR Slovenije. Spomladanski cross naj bo mobiliza-Kako bomo izvedli letošnje spomla- cija novib tisočev naše mladine in de- danske krose? morajo za svoj teritorij določiti zad- članom ter želel društvu obilo nji rok za izvedbo crossa. Vsa Telo- uspehov. Podaril je mlademu društvu popravili potrebne dele. Za material predvaja za orodno telovadbo, kar bi seveda bile težkoče, pa tudi to znalo biti važno za vsa društva. Njih prednost je tudi v tem, da so eno- 16 mladine in qg- nji ruiv vcuuv vxuoija. » u« -• v-a ^ ^ db d kn. icro * »IMla.- -------------- lovnega ljudstva za fizkulturno delo. vadna društva morajo na svojem pod- da Slovenija« in” 1000 din. Za- njim je ,. . redkom nremaga. preanost je tuai v tem, aa »u cuu- Kakor rečeno, bo letos izvedla krose Priprave ze cross, kakor tudi sam ročju skupno z mladinsko m sindi a no povZel besedo načelnik OTO, kateri je s d ; bilo potrebno kako špe- stavne in prenosljive ter da v posa- —.............“ —bo kot masovna priprava or^aniz^o. femU mobilna«*) » čial^eto p£So ^ meznih elementih nadomeščajo in TZS skrbeli, da bo telovadnica v krat- geni deli -z jesenovega lesa niso eno- združujejo več vrst orodij. P ožiti v- i ».ntinlnome nm-nml-icmo Pn7Vfll 1 A * ..... .....2«« i. i i l 4. i z-i 1 i. /-J -i telovadna organizacija v najtesnejšem cross naj _ . sodelovanju z Atletsko zvezo. To se naših fizkulturnikov za mnogoboj, tek- prave za izvedbo crossa, pravi, organizatorji krosov na terenu movanje za značko fizkulturnika in so telovadna društva. Vendar se pri okrajne zlete. „ —----- —-—telovadnico kjer se bodo telesno letošnjih spomladanskih krosih ne mo- Letos se bo cross izvedel decentrali- gajo pri organizaciji, pripravah in iz- ,deološko gradili. Komisija OTO je remo več omejiti samo na članstvo v zirano v organizaciji društev, to je vedbi crossa. _ ocenila akademijo telovadnih ali športnih društvih, a m- vsako Telovadno društvo, kakor tudi Udeležence crossa je treba deliti po ioo dosegljivimi. Atletske sekcije športnih društev naj kem popolnoma opremljena. Pozval je stvar ker mora biti ta osušen, nost trapez lestev je tudi v tem, da svojim strokovnim znanjem poma- mladino in pionirje^ naj pridno zaha- stavna stvar, ^ mora na njlh z uspehom lahko Vadijo vsi z 90 točkami na ravne rasti in' posebno pripravljen, na njih z uspehom da lahko pravilno služi svojim na- oddelki — od pionirk do članov, od menom. V tem pa nam je priskočilo začetnikov do izvežbanih. G. P. Odmev s Kopaoniha Dolga je pot za Slovence do Rudni-;e, izhodiščne postaje za Kopaonik. Vesela družba mladih slovenskih športnikov si je znala pa svoje kratkoča-liti preko 30 urno vožnjo. V sredo, zgodaj zjutraj, sem se na-/eličal spanja na smučeh, položenih povprek čez police. Zazeblo me je, dežel sem z višine k oknu. Od nekje se jel primajal dolgi Knop in mi potožil, da so ga izrinili z ležišča, povsod ja je napoti s svojimi dolgimi okončinami. Premlevala sva v pogovoru igodovinske zanimivosti okolice, ugotovila zanimivo razliko med našimi apneniškimi Julijci in granitno zgradbo gora, ob katerih vznožji je sopihala lokomotiva navkreber. Rudnici. Izstopili smo, borba za male konjiče, ki naj nosijo naše oprtni, ke in smuči do 18 km oddaljenega hotela. V tej borbi sem nastradal, mojega orjaškega nahrbtnika in dveh parov smuči ni hotel noben gonjač, kajti tarifa 100 din velja za majhen ali velik nahrbtnik; čim manjši je, več jih lahko naloži in več zasluži. Knop se je pokazal pravega tovariša, vse ostalo je šlo mirno, on pa je brez posebnih besedi vzel smuči in delil delo z menoj. Stran ? nZkOLTURNITEBNIK Hotel na Kopaoniku je prilično zelo oddaljen od izhodišče postaje. Peturna pot vodi po lagodni vzpenjajoči poti. Kljub veliki oddaljenosti je pot izredno prijetna, kajti okolica nudi očem mnogo lepega in zanimivega. Mimogrede pozabiš, da hodiš in nosiš dolge ure. Pri nekako 1500 m nadmor-esk višine se prične, smrekov gozd. S tem postane okolica Slovencu še bolj domača. Smučišča nudijo svojstveno sliko Pri nas imamo večinoma strma pobočja, na katerih smučamo Značilnost Kopaonika pa je v dolgih položnih smučiščih. Strmine so edino tam, kjer se stekajo grebeni, oziroma smeri pobočij. , V hotelu, kamor smo dospeli pren nočjo, je bilo zelo živahno. Tu so zbrane vse federalne ekipe, tu je slučajno tudi Fizkultuma visoka šola iz Beograda. Hoetl ima nekako 300 postelj, in sicer so to nekaka skupna ležišča v vsaki sobi. Posamezna društva so se vselila v sobo s približno po 10 posteljami. Ta način je zelo ekonomičen v kolikor se tiče izrabe prostora. Hotel je dvonadstropen, zidan iz granita, ostrešje leseno. Z ozirom na veliko oddaljenost od vsakih komunikacij je prav impozantne velikosti. Električno energijo daje bencinski pogon. Vodne naprave so "^a slabe. Posebnost so zvočniki, potom katerih se vrši obveščanje in predvajanje zabavne glasbe. Proga za smuk je oddaljena okrog 3 km od hotela. Start leži okrog 260 m višje kakor hotel, na višini 1960 m, cilj na 1500 m. Snega je na Kopaoniku tudi neobičajno malo, toda še vedno več kakor pri nas. Okoli pol metra debele odeje pokriva zemljo. Proga, ki je dolga okrog 1500 m, ni zanimiva za slovenske tekmovalce, ker je do neke mere lahka. Start je reprezentativen. Izredno strm smuk, dolg okrog 200 m z iztekom lahno v levo v ravnino, nato kratek manj Magušar, državni prvak v smuku strm smuk do skakalnice. Pod to naravno skakalnico, ki je metala tudi čez 20 m, zopet okrog 70 m dolg smuk, nato dolga položna vesina potem pa gozdni jarek do cilja. Vse skoraj v eni smeri brez zavoja. Ce bi bilo dosti snega, bi bila tekmovalna smuk-steza lahko tudi daljša, kajti za kombinacijo je prekratka. Prvič zato, ker en sam padec potisne daleč nazaj najboljšega tekmovalca. (Lukane Matevž), drugič pa zato, ker so tabele, po katerih se točkuje kombinacije, prirejene tako ,da je na kratkem smuku favoriziran smuk proti slalomu v razmerju 2:1. Pravila pa pravijo, da mora biti favoriziran slalom proti smuku v tem razmerju (2:1), ker je vadba in znanje slaloma neprimerno težje od vadbe in znanja smuka. Nekako 1:1 je razmerje šele V 3 minutnem smuku, v 5 6 minutnem smuku pa nastopi favoriziranje normalno dolgega (2 minuti) slaloma. Krivda, da je bil smuk prekratek, ne leži na prireditelju, temveč na pomanjkanju snega v nižjih legah. Proga bi se sicer speljala lahko še dosti niže. Prireditev je avtoritativno vodil, član Smučarske zveze Jugoslavije Miša Nišavič. Vse je potekalo s pomočjo ostalih srbskih, makedonskih, hrvatskih, slovenskih itd. funkcionarjev v redu. Kontrolno in sanitetno službo so vodili tečajniki fizkulturne šole. Tekmam v smuku je dalo vreme svoje posebno obeležje. Megla, močan veter in še sneg je padal. Brez očal je bil start zelo težaven. Večina je spustila prvi smuk naravnost. Z ozirom na novozapadli sneg je igrala važno vlogo maža. Zmagovalec Magušar Marijan (Partizan) je odlično namazal in odlično krmaril. Isto se lahko reče za ostalo trojico: Muleja, Cvenklja in Hladnika. Matevž Lukane, eden izmed favoritov, je imel smolo blizu cilja, padel je in izgubil dragocene sekunde. Tako še nekateri dobri tekmovalci. Slavko Lukane, naš odlični zastopnik na tekmah v Švici, je krmaril v mirnem in premišljenem stilu in se plasiral na peto mesto. Lahko rečemo, da je konkurenca med prvimi desetimi že močno izenačena, težko je delati prognoze v naprej, kdo bo prvi. Krmelj Janko, Stefe, Hutar in Stare se drže solidno ha svojih mestih, v času tik za prvimi. Mladinec Dornik je pokazal na tem tekmovanju precejšnjo premoč. V samem smuku sicer še ne toliko, kakor pozneje v slalomu. Drugo in tretje plasirani Ulčar in Kunčič sta mu bila v smuku tesno za petami. Krmarili so okrog 300 m krajšo stezo. Isto stezo so krmarile žene. Tudi pri teh je konkurenca vse hujša. Lukančeva si je zagotovila zmago s premišljenim krmarjenjem, Katnikova ni mnogo zaostala. Z ozirom na težjo bolezen preko leta je sploh čudno, da še vedno toliko zmore. Torkar jeva je posegla po večletnem premoru ponovno v borbo in sicer zelo uspejno. Njeno tretje mesto.je zasluženo. Tudi mlajše moči, se uveljavljajo vse bolj uspešno. Tako n. pr. Kozakova (Enotnost), ki kaže vse bolj lik prave alpske tekmovalke. Med mladinkami imamo zelo dober kader, ki pa nujno potrebuje par tečajev pod dobrim vodstvom. Vse mladinke kažejo več ali. manj talent za smučanje, nekatere kažejo izredno fizično usposobljenost (Erman, Pristov, Sumi), pozna se jim v glavnem pomanjkanje enotne, sistematske šole. Kombinacijski slalom je bil naslednji dan, solo-slalom pa še isti dan kakor smuk. Nekateri tekmovalci so vzeli solo-slalom kot trening za kom-binacijski slalom in so vrgli vse na eno karto. Zato je bilo mnogo padcev v solo-slalomu. Frvoplasirani Mulej Tine je krmaril v krasnem stilu, precej sigurno in premišljeno ter zmagal. Matevž Lukane mu je bil tesno za petami. Prvi tek sta imela zelo izenačen čas, v drugem je Matevž izgubil krpeljco s palice in zaostal zaradi tega za "2 sekundi. Tretji, Magušar, je pokazal izredno sposobnost zlasti v drugem teku, ko je postavil za 2/10 najboljši čas dneva. V prvem teku je padel. Hladnik si je zagotovil s solidnim krmarjenjem četrto mesto, tudi časi so dobri (51 sek., 47 sek.). Bertoncelj si je kljub padcu zagotovil peto mesto. Dočim smo imeli lansko leto v Muleju enega samega izrednega tekmovalca, imamo letos večje število njemu močno blizu stoječih konkurentov. Kombinacijski slalom je bil na nedeljo ob 10. dopoldne. Prvi tek krajša steza, drugi tek daljša steza. Tudi v tem slalomu si je zagotovil zmago Mulej Tine. sicer z majhnim naskokom, toda sigurno. Precejšnja borba se je vodila za drugo in tretje mesto. Drugo plasirani Lukane Slavko je krmaril v izrednem stilu in zelo sigurno. Zapustil je izreden vtis na prisot- Prve Izkušnje s tekem po novih pravilih za košarko Kakor vemo, so nastale v pravilih NALOGE OBRAMBE ljalo način igre v skladu z nasprotnl- ka košarko važne spremembe Najvaž- Znano je, da sta v košarki dva siste- kom in razvojem situacije na terenu, nejša sprememba je, da noben igralec ma obrambe, in sicer »cona« ter »člo- vrste, pri katerem je žoga, nima pra- vek na človeka«. Kateri izmed teh PROTINAPAD vice stati v prostoru kazenskega meta sistemov je boljši in koristnejši v zvezi Protinapad je hi^ra ofenzivna akcija več kakor 3 sekunde. s spremembo pravil, je težko reči, vse na nasprotnikov koš. Kadar se med ■Ta sprememba je prav tako zani- pa kaže, da ima v tem prvem obdobju igro pripeti, da se konča napad brez-miva, kakor je bila svojčas sprememba razvoja košarke po spremembi pravil uspešno, si mora nasprotnik prizade-pravil (offside) v nogometu. Košarka sistem »cone« večje prednosti, zlasti vati, da na najhitrejši način izvrši bo v bodoče znatno bolj dinamična in v primerih ko nasprotnik ne zna stre- protinapad. To bo dosegel tako, če se zanimivejša igra, od igralcev pa se ljati iz daljave. Ta hiba se v glavnem odstranijo vse nepotrebne kombinacije, zahteva popolna fizična kondicija, več- kaže pri večini naših moštev. če se žoga po nepotrebnem ne za- ja gibljivost, brzina in iznadljivost v Sprememba pravil zastavlja moštvom držuje več, kakor je potrebno, če mo-sleherni situaciji. Zaradi hitrega raz- košarke tudi nove naloge. Predvsem je štvo izključno teži za tem, da bi na ^ najhitrejši, na najenostavnejši način Ob novem jadralnem, rekordu 23 ur 2 minuti nad pobočji Pohorja Novi in novi uspehi naših modelarjev, jadralnih letalcev, padalcev ter konstruktorjev se vrstijo in gradijo močna krila naše socialistične domovine. Sredi januarja letošnjega leta sta v Mariboru jadralca Franc Tretjak in Edvard Cerkvenič postavila rekord za dvosedežnike, ko sta jadrala 15 ur in 22 minut. Prav kmalu pa sta njun rekord izboljšala jadralna učitelja Sredoje Pajič in Maks Arbajter, ki sta ostala v zraku 20 ur 44 minut. Marljivi mariborski jadralni letalci pa so 2. t. m. dosegli nov uspeh. Učitelja Franc Bračič in Franc Tretjak sta se tega dne dvignila nad Pohorje in jadrala 23. ur 2 minuti ter tako ponovno izboljšala Jugoslovanski državni rekord za dvosedežna jadralna letala. Preberite nekaj podrobnosti o tem uspelem poletu. NEUSPELI POIZKUSI Dne 19. februarja je stopila tržiš&a naveza Perko-Zaletel v Dibonovo smer v Špiku z namenom, da utre preko severnega ostenja Špika prvo zimsko smer. Pritisnila je odjuga in opoidne sta se plezalca vsa premočena, v globokem predirajočem se snegu, že visoko v steni obrnila ter se se istega dne vrnila v dolino. To je že drugi neuspeli poskus preplezati Dibonovo smer v Špiku pozimi. Prvič pozimi je vstopil v steno lani mariborski alpinst Andrlik. 20. februarja sta odšla plezat vzhodno steno Malega Jalovca plezalca Frelih in Ferjan. Dospela sta že do treh četrtin stene, ko so Frelihu v poledenelem kaminu odpovedali gumijasti podplati in je zdrsnil. Obvisel je na vrvi, pri padcu je zadobil lažje poškodbe. Plezalca sta se nato vračala preko stene, večinoma sta se spuščala navzdol ob vrvi. Freliku padec ni vzel poguma in čim okreva, ga bomo zopet srečali v zasneženih stenah. Vršcu so izboljšali časovni re- lodca in utrujenost je legala na njune oči. Ob Pohorje pa se je zaganjal Službene objave Razpis srednješolskega prvenstva v plavanju Plavalna zveza Slovenije, skupno žogo vrglo v nasprotnikov koš. Recimo, da moštvo A napada in da je v svojem območju napada. Po udarcu se je žoga odbila od plošče ali koša in prestregel jo je eden izmed igralcev moštva B. V takem primeru kord!...« bodo igralci moštva B čim bolj »raz- »Moramo ga prekositi!« ----, -----=_______________ _______ širili« igro in se čim hitreje zagnali Jadralci mariborskega društva »Žar- sklenila temeljito izkoristiti in za vsa- ajim^orodne'strokovne šole za leto 1949. proti nasprotnikovemu košu, pri tem ko Majcen« so si bili edini v tem, trdno ko ceno doseči nov rekord. 1 Prvenstvo bo v dneh od 11. do pa nenehno spremljali žogo in si pri- odločeni, da bodo komaj nekaj dni Proti jutru se je nebo pooblaa}io. 17g TkmolaniJ bo^zdtii^v^rJtek: zadevali biti čim del j od nasprotni- veljavni rekord znova prekosili. Gosti oblaki so se spustili do višine movliija ki bodo izvedena v okviru kovih igralcev! »Pohorje nam mora dati nov re 900 m kar ie iadralca nrisililo da sta prvenstva posamezne Sole. Ta tekmovanja Igralec moštva B, ki je žogo pre- kord!« v ugodni zračni struji usmerUa svo e bod'» v dneh »d n- *°16. aprila. Finalno Stregel, jo bo takoj, brez zadržka vrgel Vse dopoldne je bilo na letališču Malo nrnti KnzM„ pm ,=Xoi= S™™n3vl^°.J; sIh/S"„"i veter, katerega sta Bračič in Tretjak MLO-PoverjeniStvom za šolstvo, razpisuje ——— - plavanju za vse srednje m ..... . . , , - letalo proti Kozjeku, kjer sta začela katerega bodo priim ščeni trije prvoplasi bližnjemu soigralcu, ta pa jo bo vrgel živo. Pilota Bračič in Tretjak sta ne- jadrati na tako imenovanih »valovih« rani tekmovalci -tke) na vsaki progi iz n.®pre3,..a.tlst3’ f znajde v najboljši strpno ogledovala nebo, svoje letalo in valujočih zračnih gibanjih, ki jih je vsa,ke situaciji, bo streljal na kos. Cim hitreje opremo. Bila sta spričo ugodnega povzročalo pobočje Kozjeka in Pohor- je izveden protinapad, tem več je tudi vetra prepričana v uspeh svojega po- ja_> Vzgorniki . _=______ so se spet okrepili in leta. Pogovor se je sukal okoli novega )>Zerjav« bi se bil zlahka povzpel v upanja ,da bo dosežen koš. Prejšnja igra je bila počasnejša in rekorda in vsakdo je z velikim pri- višino" toda" zaradi"nevarnosti letu" sta mnogo se je kombiniralo z medseboj- nnravHal cvnio nnele Ni Vls toaa zaracn nevarnosti letu, sta nim nodaianiem v prizadevanju da bi čaIcovanJein opravljal svoje posle. Ni- mora]a jadralca leteti v višini do 1700 mm Podajanjem v prizadevanju, da bi kogar ni bilo ta! dan na letališču, ki metrov se izpolnil določeni načrt, namreč da metrov. Premetavanje je bilo v »valovih« za- lia„nAe- :Nova,pra.vUa,_z„aht.eVai.°.„h,nr!j:ŠO mariborskemu” feVafskemu'druTtvu 7n Malo^fp^ostokrat doseglo hitrost do 160 km na uro. Bračič in Tretjak sta bi se ustvarila usodna situacija za stre- bi Se branil poma8ati Pri organizaciji Ijanje Ca prav^a zatevrjo hitrejšo jadran3a" ki bo prinesl° novih priznanj akcijo in večjo preciznost v streljanju. Tudi zdaj se bo dogajalo, da se bo nasprotnik umaknil v obrambo in se postavil pravilno, tako da se bo potem zelo težko prebiti. V takih primerih nov rekord našemu naprednemu letalstvu. Proti poldnevu in še čez se je nagnila ura, ko se je veter še ojačil in , ... . , , se je »Žerjav« v njem nestrpno stresal, so igralci primoram drug drugemu po- pr;pravIjeni da na znak štarterja dajati žogo, toda z znatno večjo brzino, dvigne vztrajna jadralca v višino morajoPmenjanvatiars hitrim "premika- nov^rekord Z'laVa b°rba M Ure b«<> nared, »žer- | nekomu iz ekipe ugodno situacijo za 3a^( tudi^Bracič m Tretjak s a oprtala & streljanje. Vsekakor pa mora vsaka ?adah; odloc"° stisnila desnici sv°Jlh ekipa imeti vsaj dva igralca, ki lahko tovarišev nato pa izginila v kabini belega »Žerjava«. Motor vlečnega letala je zapel močneje. Znak za vzlet! Letalska vprega se je po kratkem drsenju dvignila in v za- =' voj ih zaplula proti Pohorju. Počasi- ||;-sta se letali dvigali do višine 2100 m, |" , ko se je »Žerjav« osvobodil vlečne se komaj še borila. Lačna, utrujena in omrzla sta kljubovala divjemui jadra- zanesljivo in precizno dajeta koše iz daljave. Ob metu morata biti vsaj dva igralca pod košem, da skušata prestreči žogo, ko se odbije od plošče. IZKUŠNJE S PRVIH TEKEM Po novih pravilih je bilo odigranih 3. Program tekmovanja je naslednji: Predtekmovanja: moški (višje-šolci 00 V. do VIII. razreda). 56 m (4 proge) prosto. 56 m (4 proge) prsno 56 m (4 proge) hrbtno. Moški (nižješolci od I. do IV. razreda, isti program- Ženske (višješolke od V. do VIII. razreda) isti program. Ženske (nižješolke od I. do IV. razreda isti program. Finale: moški-višješolci. 100 m prosto, 100 m prsno, 100 m hrbtno. ženske (višješolke) isti program. Moški (nižješolci) 56 m (4 proge) prosto, 56 m (4 proge) prsno, 56 m (4 proge) hrbtno. Ženske (nižješolke) isti program. 4. Pravico nastopa imajo, vsi srednješolci. razen tekmovalcev, ki so nastopili v letu 1948 na državnem prvenstvu v pu&-vanjiu. 5 Poimenske prijave razdeli ene po starostnih kategorijah in disciplinah plavanja je treba oddati do 1. april a na na-slov. PLAVALNA ZVEZA SLOVENIJE, Ljubljana. Centralno ljudsko kopališče. 6. Ocenjuje se prvih 10 mest v finalu po času in sicer po sistemu 10, 9. 8 .. 7t Absolutni srednješolski prvak (Sola) prejme prehoden pokal, posamezni zma^ gotvalci v kategorijah pa knji*®^. 718-” grade PZS Atletska zveza Slovenije. Objava AZS že več tekem. Igralci so se hitro znašli, žice. Opazovalci na letališču so spro- ... .. . Redna letna skupščina Atletske zveze ker je igra v glavnem ostala ista, toda žili štoparice, Bračič in Tretjak pa sta m ®dlI?a gonlIna S1,a jima ]e, blla Slovenije se vrši v Žoga se predolgo zadržuje, delajo se je bilo jasno, veter ugoden, tempera- mraz’ \ 0 ,rpe* u^e< pnova m gčino zanesljivo pošljejo svoje de e- nepotrebne in počasne kombinacije. Se- tura —10’ C. V letalu je bilo neprijet- znoya s a kljubovala vetru in vodila gate. le ko se znajdejo pod košem, skušajo no hladno, na njegovih delih pa se je svo:,e eta 0 vlsoko nad grebeni. igralci streljati, prezro pa tudi naj- že kmalu po odklopu od motornega 2e sta prekoračila čas Rajičevega in Objava NZS ugodnejše prilike, kadar so oddaljeni letala začela nabirati tanka ledena Arbajterjevega rekorda, a »Žerjav« je Nogometna zveza Slovenije sklicuje reiuran a od koša. Občuti se pomanjkanje sigur- skorja. »Žerjav« se je moral spustili še vedno uporno vztrajal v razburka- za ,fne 19. marca 1949 svojo redno slej so naša moštva na svodih"trenin- nostl v streljanju in nezadostna pre- na višini 1000 m, kjer je bilo toliko nih 'višinah. Veter ga je divje preme- letno skupščino s sledečim dnevnim g ih 90V. časa porabila za igro na dva ciznost- topleje, da se na njem ni več nabiral taval, da sta imela pilota dovolj oprav- re1d°otloritev. 2 volitev zap'snikarjev koša. V bodoče bo treba glavno po- Protinapad ne sledi pogosto in ne led. V tej višini sta Bračič in Tretjak ka, da sta ga uspela obdržati v oblasti. ln 'overovateljev. 3. Volitev delovnega zornost posvetiti razvoju posameznikov s tisto brzino in tako preprosto, kakor jadrala do mraka. Proti poldnevu je bilo Bračiču in predsedstva. 4. Kvaliteta in vzgoja iz igre popolnoma izključen. Visoki v tehničnem pogledu, popravljanju na- je potrebno. Z nastopajočo nočjo je padala tudi Tretjaku dovolj naporov, mraza In la- NZS.Š6mDiskurija.U'75'Poro°no°nadzord igralci nimajo več prednosti kakor pak, zlasti pa streljanju iz daljave Izkušnje s prvih tekem po novih temperatura. Hrana, ki sta jo vzela kote. Bila sta do skrajnosti izmozgana, nega odbora in razrešnico staremu (z mesta in v skoku)." V marcu in pravilih omogočajo trenerjem in igral- seboj, je v mrazu zmrznila in je bila zato sta se odločila za pristanek. »Zer- odboru. 8. Volitve kandidacijskega aprilu bo to najvažnejša naloga košar- cem, da svoje napake popravijo in pri- tako neužitna. Druga, še večja težava jav« se je obrnil proti letališču in se odbora. 9, Zanimiv < moment z igre Jugoslavija : ZSSR na evropskem prvenstvu 1948 v Pragi voja igre (n kombinacij, bo sleherni treba spremeniti način treniranja. Do-delec sekunde odločilen tudi ob napadu in v obrambi. Taktika igre je povsem spreme- koša. V bodoče bo treba glavno penjena. »Bazni človek« (pivotman) je doslej, le-ti ne bodo mogli stati pod Jf™.1” čakati, da bi jim vrgli žogo, ^ umugt. humi- cem, ua svoje FoViavoo m t,..- ------ --------------— ---v- ------------------ -- -- ....... «-------------- — — NZS memh» ■ °Žd-1!< v koš- Do spre- kaških ekip in igralcev. Vsako moštvo lagode trening zahtevam novega načina je bila orientacija. Nekako do 23. ure začel spuščati. Ob 12.47 sta se Bračič p0hvale. membe pravil je prišlo prav zato, da mora terpeljito obvladati oba sistema igre — dinamičnega, hitrega in učin-m se preprečilo, da bi ostala košarka obrambe, ker bo med tekmo uporab- kovitega. statična igra, da bi se popolnoma ne šablonizirala. V svojem nadaljnjem razvoju bo košarka vse bolj hitra, kombinatorna igra, v kateri bodo tehnične sposobnosti igralcev vedno bolj prihajale do izraza. P.Oiž-gZiL/A^a Volitev odbora. 10 Pian za leto 1949. 11. Priznanje in iti. v./u sta st; nracic pohvale, sta se smela jadralca ravnala le po in Tretjak spustila na letališče na Na skupščino so vabljeni zastopniki svetlobi, ki se je širila od Fale. Teznem,- kjer so ju sprejeli tovariši nogometenih sekcij vseli športnih in Tema je grozila jadralcema in malone jadralci in jima navdušeno čestitali k pa Trno ra eh: žUi zastopnikUiga" bi bila že ovrgla misel na nadaljevanje novemu državnemu rekordu. škili moštev, predsedniki in sekretarji ooieta, ko se je na pobočju Pohorja Franc Bračič in Franc Tretjak sta s Vsveb morkjo imeti poverje- vzgal velik kres. Tovariši na zemlji so svojim poletom 23 ur 2 minuti znova niče potrjene od uprave svojih društev, pilotoma priskočili na pomoč in v potrdila visoko stopnjo našega jadral- Stroške za vožnjo in prehrano nosi VSESTRANOST — GLAVNA ODLIKA KOŠARKAŠEV Nova pravila določajo, da sodeluje v igri 12 igralcev (doslej jih je igralo 10), ki se lahko med tekmo neštetokrat menjajo, medtČm ko je bila doslej menjava omejena na trikrat. Iz tega sledi, da se od igralcev zahtevajo nove fizične in tehnične sposobnosti, predvsem s slabim refleksom, neprecizni v stre Športno življenje za Bežigradom Dva meseca je šele preteklo odkar smo ustanovili športno društvo za Bežigra-pa se že kažejo ipj-vi uspehi po-zrtvovalnega dela vsega kolektiva. Novo •"? "Pričelo svoje delo v treh sek-ljan in tO'. smuČHTrslk i 5.T>(Vi*t.n a lVrft in manjkanje športnega vij.o istega pa se bo dala dr ut v u nova perspektiva njegovega delovanja in njegovih bodočih uspehov 1 Ice Dijaki klasične gimna zije so tekmovali močnem vetru sta Bračič in Tretjak nega letalstva, ki se je pod ljudsko NfkS1<5č?ni'i0'do v bodoče še močneje raz- prvenstvo v Kranjski gori, ^ x J-i o’ vr j0 v Članstvu dovoli zdravih mere sicer niso več ugodno, — pa vsestranost. Počasni igralci sil Smuičajreka seikcija je imela v pre- še omogočile tekmovanje. V vseh discip-im refleksom, nenrenizni v stre- te k: lem mesecu zadovoljivo uspele društ- linah ie n as tonilo sknono 83 dijak-ov, ki Snežne raz- ude. Po malem sta se jela oglašati že- letalskega športa, ugodne, vendar so “ ,T„n. 4 aiV r. — * VniJ IVU1 USjJt/lO Ul U»l- ljanju v svojih moštvih, ne bodo mogli nori tIo^U^ku,in te,kih v Kranjski so ------------- '"nuAVo^TTiravnine ^ J0 sedem članov sek- n ja. za fizkultunio 7načko.^ T ek m oy ame ah je nastopilo skupno 83 dijakov, obenem polagali tudi no-rme iz smuča- _ . 1 i____ fT/a.Vrr uspešno igrati. ci.ie tekmovalo n« reipubliškem prvenstvu discipline bile veleslalom in smuški Iz zasneženih sten V TRIGLAVSKI STENI PREPLE- _______ vcuuu. ,ti„ ___________________ _ ŽANA NOVA ZIMSKA SMER previjajo na hodo-ča tekmovanja" indicem slalomu. Proga .ie potekala po poseki. V nedelio 27 ianuaria oh sedmih Triglavski smuk. Majnikov veleslalom Dolga je bila 200 m s 50 m višinske raz- nedeljo Zl. januarja ob sedmih pod Grintovcem m tekmoivauja za Akom. like in je imela 12 vratič. Tekmovalci so zjutraj sta vstopila ljubljanska ple-Odhojkaši društva marljivo vežbajo za jo -prevozili dvakrat. Popoldne je bilo zalca Kočevar Rado in Zupan Franc tekmovanja, v tekmovanju za prvenstvo tekmovanje v tekih Proga je vodila ob v jugovo smer v zanadnem delu Tri- «>•-*« s,.„. SIL ker so aJMivni teloivadei in so doslej še manjkanja snega ki je bil hkrati še precej zasnežena, mestoma se je v edino nepremagano moštvo! Izmed vseh zmrznjen, je bila proga težavna. njej nahajal led. Čeprav sta plezalca sekcij pa je še vedno najboljša nogomet- Tehnični rezultati tekme so naslednjh ,, 1 Nova pravila so šele začela veljati * »*» »i »va priborila kateMčijo II teki na 2, 37 4 in 8 km ln ne moremo še reči, kakšna bo ko- S“ tS.11.*,86 še vedno pri- Dopoldne so dijaki tekmovali v vele- farka čez nekaj let. Jasno pa je, da bo 60 /» igre v protinapadih, kar pomeni, da bo taktika težila za čim bolj ofenzivno igro. Z izključitvijo »pivot-manov« je zelo težko prebiti obrambo, če se je nasprotnik pravilno postavil v obrambni položaj. Ta okoliščina na-rekuje učinkovitost in preciznost v streljanju. Igro bo dobilo tisto moštvo, na tako po kvaliteti kaikoir tudi po masovnem zajet i u članstva v to panogo. To streva3° iz razdalje 5-9 metrov. Od igralcev šetoo značilM Stat 1:1 v .__________________ . se torej razen drugih vrlin zahteva lanskoletnim prvakom Slovenije Odire- .. potek mi s tudi velika sigurnost v streljanju z eno in z obema rokama. dom. Prav tako pia tudi prvo moštvo obeta mnogo uspehov v letošnjem letu. Delo društva trenutno ovira predvsem po- bih. Tretje plasirani (št. 15) je Imel borbo z vse bolj razvito stezo, postavil v drugem teku drugi najboljši čas in se plasiral 2/10 sek. (dve desetinki sekunde) za drugim na tretje mesto. Krmelj Janko je krmaril kot četrto-plasirani v močnem tempu ln zaostal vsega okrog 1 sekundo za tretjim. Peti, Stefe, je krmaril v prvem teku drugi najboljši čas, v drugem teku je Naše moči v smuku in slalomu so torej vse in vse bolj izenačene. Najboljši kažejo že izredno znanje, pokazati morajo na tekmah vse svoje sposobnosti, če hočejo doseči plasma. Dobili smo s pravilno vadbo kader kvalitetnih moči. Kombinacijski slalom mladincev je pokazal izreden napredek naših bodo-čil sil. Posebno se je izkazal Dornik (Tržič), ki je krmaril slalom zanosno v silnem tempu. Presenetil je mladi Ulčar z Bleda, ki se je plasiral na drugo mesto. Kunčič je bil močno nerazpoložen, ni mogel pokazati svojega običajnega znanja. Žene so krmarile isto progo kakor ... mladinci. Katnikova je bila najuspeš- smernice bodočega dela. nejša, druga Lukančeva, tretja Pračko-va. Visok nivo naše slovenske, ženske ekipe se vidi v tem, da bi bila najboljša žena med mladinci na 4. mestu. Mladinke so pokazale silno borbenost, toda manjše znanje od starejših tovarišic. Tako sem srečal dekleta, ki je jokalo nazaj grede k startu, ker ni Veleslalom (32 tekmovalcev): 1. Rode napredovala v hitrem tempu, ju je v Jože 56 5; 2 Bedenik Rašo 1:00.8; 3. La- steni zalotila noč. Nepripravljena na joivio Janez 1:06,4: Tek na 2 km (5 tekmovalk ): 1. Bregar Mija 23:55; Tek na 4 km (3 tekmovalke): 1. Teuecscbu Breda 29-33; Tek na 3 km (23 tekitioivalcev): 1. Urbanija JanelZ 16:14,8; 2 Dvoržak Mirko 22:17,2; 3. Prodan Marjan 22:36.8; Tek na 8 km (20 tekmovalce-v); 1. Velikonja Mairian 30:50; 2 Velikonj*a Tine 32:17,8; 3. Kranjc Andiroj 37:37.2. K. A. Delovna konferenca jeseniških športnikov V cilju poživitve fizkulturnega dela na Jesenicah prireja SŠD Joža Gregorčič delovno konferenco vsega svojega članstva v sredo 16. marca ob 19 v veliki dvorani fizkulturnega doma na Jesenicah. Velike naloge, ki jih moramo na Jesenicah izvršiti v cilju uspešne Izvedbe fizkulturnega plana med delovnim ljudstvom ln mladino, nam narekujejo, da strnemo vse svoje sile in jih spravimo v sklad, ki naj poživi našo delo na vseh sektorjih. — Odstraniti muramo vse pomanjkljivosti, ki kvarno vplivajo na flzkulturnl polet tega industrijskega centra. Prav tako pa moramo na tej konferenci nakazati Dornik, zmagovalec v alpski kombinaciji zaostal nekaj več v silni borbi. Hladnik ni bil posebno razpoložen v kombinacijskem slalomu, v drugem teku je padel in izgubil plasma. Tudi odlični Lukane Matevž je preveč forsiral (št. 13) in v zluknjanem predelu padel, isto se je zgodilo Magušarju, služba z gorskimi reševalci, ki jo sestavljajo naši najboljši vrhunski alpinisti. Gorski reševalci so pripravljeni »e- moglo uspešnejše krmariti. S tako za- mofA‘potreben™terkiskrbno 8'bde*1 nad grizenimi močmi bomo uspeli. vsakomur, ki hoče v gorah sproščeno Ugotovili smo dvig kvalitete in vse a^ati vse leP°te in veličino gorskega večjo izenačenost najboljših. Za prvih let0šnjem letu bodo imeli svoj dvajset mest so se borili izključno drugi zbor od 1. do 3. aprila na pla-Slovenci, kar kaže na pravilno vzgojo ninski postojanki Planika pod Tri-tekmovalnih kadrov' Organizacija je glavom. Ta zbor. na katerem bodo II. zbor gorskih reševalcev bivak sta morala prenočiti v zasne-V sestavu Planinske zveze Slovenije ženi duplini, kjer ju je vso noč stresal je bila ustanovljena gorska reševalna mraz in jima ni dovolil, da bi zatisnila oči. Okoli četrte ure zjutraj se potekla v redu, vsi doseženi časi točno merjeni. Lahko rečemo, da je državno prvenstvo v alpski kombinaciji na Kopaoniku dobro uspelo. Praček Ciril. zbrani vsi gorski reševalci bo pregledal pomanjkljivosti dosedanjega dela, prav Jako pa bodo reševalci z vseh baz. postaj in obveščevalnih točk predlagali zbol jševalne predloge, ki naj koristijo bodočemu pozitivnemu razvoju gorske reševalne službe. je pooblačilo in pričel je naletovati sneg. K sreči se je nebo kmalu zopet zjasnilo. Naslednji dan sta plezalca že ob prvi svetlobi nadaljevala plezanje ter sta ob treh popoldne vsa premražena in izčrpana izstopila iz stene. V steni sta bila 31 ur, od tega odpade na plezanje 20 ur. Na stojiščih in v varovalne svrhe sta zabila plezalca okoli 45 do 50 klinov. V ponedeljek zvečer sta prispela alpinista do koče na Doliču, kjer sta dobila zavetišče. Sele v torek sta se preko prelaza Luknje vrnila v dolino. Na I. mladinskem posvetu v Beogradu 15. in 16. januarja 1949 so bili doseženi razni važni sklepi, katerih se morajo vsa društva držati. V to svrho je treba takoj ustanoviti odbore, katerih naloge bodo izključno samo skrb za vzgojo in dvig nogometa pri mladini. Ti odbori imajo sle-Jugova smer je poleti ocenjena s peto deče nazive: 1. Pri NZS Svet za mla-težavnostno stopnjo, v zimskih raz- din0- 2\ Pri Poverjeništvih za nogo-mer-ah sto . met v klubih m sekcijah referati za merah sta plezalca ocenila vzpon s mladino, sestoječi od najmanj treh sesto težavnostno stopnjo in je to do- članov in trenerja, kateri bi imeli sle-slej najtežja pri nas preplezana zim- deče funkcije: a) tehnični referent, ska smer b) referent za vzgojno ideološko delo " in c) referent za materialna vprašanja. ARIHOVA ZIMSKA SMER V JALOV- ?al?ga; referanta za materialna vpra-CU ŽE PETIČ PONOVLJENA Sanja je skrb za vsa materialna sred- „„„ „ j__________ ..... stva za mladino, in sicer rekvizite, hrworo?m=vims 0 starostni dobi in preplezala steno ljubljanska alpinista Pfavici nastopanja posameznih mla-Kočevar Rado in Svoljšak Tone v štirih ?J"XV. za P.rY° moštvo, za kar se bo urah, Kočevar je ocenil smer s tretjo, najstrožja kontrola. V zvezi mesto s četrto težavnostno stopnjo. 13. tem sktepom naj vsa društva do februarja je vstopil v steno, član za- 15. marca t. I jvijo NZS trenerja ali erebškega alpinističnega odseka Hra- inštruktorja in sestav odbora za mla-šovec Lojze s tovarišem in je preple- ^ino P° gornji okrožnici, zal smer v desetih urah. Teden kasne- Svet za mladino NZS. je, 20. februarja, sta izvedla Kranjčana Kodran in Fras že peto ponovitev Ari- OPOZORILO hove zimske smeri. Plezala sta sedem ^ . . ur. Letošnja zima je zelo mila, poleg Opozarjamo .vsa društva, ki še niso tega je stena preko dopoldneva izpo- poslala statističnih poročil o številu stavljena sončnim žarkom ter mestoma članstva po sekcijah, da ta poročila ta-že kopna. Snežne razmere v steni so dostavijo. •ej le*''" ---T^- -- -- ma. snežne razmere v torej letos izredno ugodne. Da pa je Arihova zimska smer v Jalovcu še vedno trd oreh, nam določno govori dejstvo, da sta pri četrti in peti jiono-vitvi oba prva plezalca v zgornjem težavnem delu stene zdrsnila. Vrv in klini so storili svoje, tako da sta padca končala brez resnejših posledic. Športni oddelek FZS Stran 3 FIZKUITURNI TfDNIK Ostali nedeljski dogodki (Nadaljevanje s 1. strani) Državno prvenstvo v stekih Člani: 1, Mežik Janko (Partizan) ?01.6 točke (41 in pol, 41.5, 42.5 m); 2. Rogelj Albin (Enotnost) 291.6 točke (40.5, 41; 41.5 m); 3. Gašperšič Marjan (Kropa) 288.1 točke (39, 41, 40.5 m); 4. Mandeljc Franc (Prešeren) 274.8 (40, 40, 38.5 m); 5. Razboršek Iv» (Enotnost) 273.1 (38.5, 39, 39); 6. Razinger Ljubo (Partizan) 271.7 (38, 39, 49m)j 7. Adlešič Albin (Enotnost) 264.3 (3S.5, 38, 39.5); 8. Sodja Ivan (Gregorčič) 263.1 (39.5, 33.5, 40); 9. Šušteršič Slavko (Prešeren) 259.3 (37.5, 37.5, 38.5); 10. Černe Vid (Partizan) 255.6 (38.5, 39, 40.5). Mladinci: 1. Gorišek Janez (St. Vid) 174.8 točke (39.36 m); 2. Kurelovič Peter (Krim) 167.4 (36, 38.5); 3. Dobrin Jože (Enotnost) 157.4 (35.5, 34); 4. Pa- škulin Roman (Krim) 155.5 (39, 37); 5. Borštner Božo (železničar Lj.) 139.3) 34, 31.5); 6. Repovž jaka (železničar Lj.) 138.9) 35.5, 315)‘ 7. Spo-rer Josip (Goran, Delnice) 137.8 (34.5, 33.5); 8. Mlinar Alojz (Rateče) 138.8 (33, 30); 9. Bras Vlado (Enotnost) 135.8 (33.5, 27); 10. Osvald Jože (Rateče) 133.5 (33.5, 30). Letošnje tekmovanje v smuških skokih je v primeri z lanskim letom pokazalo velik napredek. Zlasti so tekmovalci izpopolnili slog opaža pa se še vedno negotovost mnogih pri doskoku. Vsekakor pa imamo številejn kader mladih tekmovalcev, ki bodo brez dvoma že prihodnje leto odlo-čilneje posegli v borbo za najboljša mesta, kar je tokrat uspelo Roglju, Gašperšiču in drugim, tako lahko marsikdo izmed tdkmovalcev, ki letos še niso zasedli vidnejših mest, preseneti že na prihodnjem prvenstvu. S. R. LpMpiiski teSy se $e končal z vlselm zmage Odreda ODRED ; ŽELEZNIČAR 5:1 (2:1) Lepo spomladansko vreme je privabilo danes popoldne na stadion ob Tyrševi cesti približno 3500 ljudi, ki so z zanimanjem sledili domači prijateljski derby nogometni tekmi med Odredom in Železničarjem iz Ljubljane. Oba sta poslednjič izkoristila priložnost kot pripravo za bližnje prvenstveno tekmovanje. Igra je bila v glavnem zelo živahna in videti je bilo) da sta se moštvi v zimskem času pridno pripravljali. Odred je nastopil z nekaterimi mlajšimi močmi, ki se bodo, po današnji igri sodeč, z nadalnjimi sistematičnimi treningi uspešno uveljavile. Tako bo na primei) Hanzel, ki sicer danes ni bil toliko viden, nedvomno napredoval za dobrega napadalnega igralca: Isto velja tudi za Elznerja, saj je njegov lepo lzvedeji prispevek k zmagi dokazal, da se polagoma uvršča med izkušenejše igralce. Od ostalih igralcev Oreda je treba pohvaliti predvsem vratarja Bencika, k je z odločnimi intervencijami in z lepimi paradnimi skoki žel med gledalci zasluženo priznanje. V dobro oporo sta mu bila branilca, predvsem Rupar je vselej ob pravem času uspešno čistil v kazenskem prostoru Odreda. Omeniti bi bilo treba še napadalno . / vrsto, ki kljub petim golom ni povsem zadovoljila ljubitelji nogometa. Odsotnost prodornega Kumarja, ki zaradi blesure v drugem polčasu ni več nastopil, je prav gotovo vplivala na soigralce. Moštvo Železičarja je nastopilo v svoji trenutno najmočnejši postavi. Kljub porazu, ki je izražen nekoliko previsoko, se je kot celota v današnji igri pokazal za enakovrednega nasprotnika, le da so pred golom nasprotnika vse preveč oklevali in tako zamudili nekaj ugodnih priložnosti. V njihovih vrstah so ugajali predvsem Zumbar, Cebohin, Sočan in Cesar, ki so neumorno razdirali nasprotnikove akcije. KRATEK POTEK Prve obojestranske poteze so dale slutiti, da bo tekma živahna. Odred je že v 5. min. prešel v vodstvo. V enem izmed začetnih prodorov! prejme žogo uspešni Kumar, ki krasno strelja po zemlji v levi spodnji kot. Železničar se je nato s protinapadi, razbremenil začetnega pritiska Odreda in izvedel več prodornih akcij na gol, toda ožja obramba z Bencikom na čelu, je uspešno reševala nevarnosti. V 27. min. se je Kumar nenadoma lepo prebil skozi obrambo in z ostrim strelom povišal na 2:0 Kljub dvema goloma razlike, Železničar ni popustil^ Več njegovih zaporednih napadov je Bencik uspešno zaustavil. V zadnji minuti je Razbor-nik II z ostrim strelom znižal rezultat. Po odmoru je bil Odred nekoliko v premoči, toda s požrtvovalne j šo igro so Železničarji često prihajali pred Fencikova vrata, toda neodločnost in netočno streljanje na gol ni prineslo uspeha. V 13. min. je zagrešil branilec Rupar faul in prosti strel z 20 metrov, ki ga je streljal Cebohin, je Erber iz povoljne situacije podaljšal strel v aut. V 23. min. je sodnik nekoliko preostro dosodil enajstmetrovko proti Odredu, katero je Razbomik II zastreljal. V 30. min. je nastala pred vrati Železničarja gneča in močno streljano žogo je Raz-bornik s težavo odbil nazaj; v polje, toda v tem trenutku pa je Elzner nenadoma z glavo prestregel žogo in jo poslal v mrežo. Nato se vrstijo napadalne akcije Odreda, ki so jim prinesle nadaljnji uspeh. Lepo podano žoog prejme Hacler, ki preigra svoje nasprotnike in slednjič’ ukane tudi vratarja in plasira žogo v gol. Kmalu nato je bil Hacler ponovno uspešen, ko v silnem naletu z neposredne bližine odločno; strelja in postavi končni rezultat. V zadnjih minutah je skušal Železničar s skrajnimi napori znižati rezultat, kar pa se mu zaradi dobre obrambe nasprotnika n posrečilo. Tekmo je sodil Perko iz Ljubljane. Ostale prijateljske tekme Hajduk s Mornar 3 s I Split, 13. marca. Pred 3000 gledalci je bila danes odigrana prijateljska nogometna tekma med Hajdukom in Mornarjem. Igro je zelo oviral razmočen teren. Hajduk je bil mnogo boljši in je zasluženo zmagal z rezultatom 3:1 (1:0). Gole so dali za Hajduka Matošič, Vukas in avtogol Lat-kija, za Mornarja pa avtogol Mrčiča. Sodil je Simonelli iz Splita. Jedinstvo (Čak.) : Drava 6 s 3 (3:6) Ptuj, 13, marca. Ob rekordnem številu gledalcev je bilo danes revanžno srečanje Jedinstva iz Čakovca z domačo Dravo. Drava je danes dala mnogo slabšo igro. kakor zadnjič v Čakovcu in je zato tekmo izgubila z visokim rezultatom. Gostje so bili ves čas v premoči in so do tik pred koncem vodili 6:1. Sele tedaj so domačini iz enajstmetrovke znižali na 6:2 in v zadnji minuti dosegli še en gol. tako da se je tekma končala z rezultatom 6:3. Pred 1500 gledalci je tekmo sodil Herman iz Maribora. V predtekmi je Garnizija Ptuj premagala Miličnika Ptuj 4:1 (2:1). Domanjko. ŽELEZNIČARSKI TEHNIKUM (LJUBLJANA) : TEKSTILNI TEHNIKUM (KRANJ) 2 : I (1 : 1) Kranj, 13. marca. V soboto so imeli kranjski Tekstilci v gosteh nogometno moštvo državnega železničarskega teh-nikuma iz Ljubljane. Tekma je bila vseskozi živa, tako da so gledalci prišli na svoj račun. Moštvo železničarjev je bilo tehnično boljše inl je zasluženo zmagalo z rezultatom 2:1 (1:1). Tekmo je sodil Šegula. Gledalcev 300. Gramatčikov Dvoboj TD Ljubljana II. s TD Domžale v vajah na orodju Ljubljana, 13 .marca. Danes dopoldne je bil v telovadnici klasične gimnazije dvoboj v vajah na orodju med moško in žensko člansko vrsto TD Ljubljana II in TD Domžale. Prvotno je bilo to srečanje zamišljeno ko-t če-tveroboj med Ljubljano II. Celjem I in II ter Domžalami, vendar so verjetno razni nepredvideni zapletljaji povzročili, da Celjani niso prispeli ter je tako prireditev izpadla v dvoboj med Domžalami in Ljubljano. Moški vrsti sta nastopili v II. razredu z obveznimi vajami za državno prvenstvo na bradlji, drogu, krogih. konju-dn preskokih, čez konja,- članice pa s d .tekmovale deloma a obveznimi, deloma’ s poljudnimi vajami V I, razredu na gredi, dvovišinski bradlji., krogih in preskokih čez konja na šir. Obe mčški in ženski vrsti sta nastopili lepo ter sta se za tekmo dobro pripravili, zlasti obe domžalski vrsti. Med gosti se je posebno odlikovala ženska Vrsta, ki ima v svoji sredi precej nadarjenih telovadk. Moški, ki so imeli med seboj tudi nekaj talentiranih tekmovalcev, so se odlikovali po svoji borbenosti in discipliniranosti, mobali pa bodo v bodoče več paž-nje posvetiti predvsem lepi drži telesa, rok in nog. Ljubljanska moška vrsta (5 tekmovalcev) je bila sestavljena večinoma iz mladih tekmovalcev, ki imajo pred seboj še velike možnosti razvoja. Isto velja tudi za žensko vrsto (6 tekmovalk)., ki pa bodo morale v bodoče bolj sistematično delati na vseh orodjih ter posvetiti več paž-nje strumnemu in discipliniranemu zadržanju med nastopom. Med ženskami je osvojila prvo mesto Orehek Meta (Ljubljana) z neznatno razliko pred Domžalčanko Stenovec Ando. Ena najresnejših konkrentk za prvo mesto-, Colja Milena, je imela nesrečo ter je morala od tekmovanja odstopiti. V splošnem pa so bile vse vrste zelo izenačene, saj je bila razlika med moškimi vrstami le dobri 2 točki, med ženskimi pa komaj 1 točko, lcar predstavlja lep uspeh za obe domžalski vrsti in kaže, da se tudi pri njih razvija orodna telovadba. Rezultati so sledeči: Člani — vrste: 1. Ljubljana II 223,80 točk, 2 Domžale 221,60 točk. Posamezniki: 1. Prešern Igor (L4) 48,10 točk, 2. Merhar Milan (D) 46.05, 3. Kek Ivo (Lj) 45.90. 4. "Vulkan Franc (D) 45.15, 5. Zoter Dušan (Lj) 44.95, 6. Bolhar Franc (D) 43.55, 7. Košir Marjan (D) 43.50, 8. Čad Ivan (D) 43.35, 9. Pirnat Miha (D) 43.10, 10. Slana Franc (Lj) 42.85. Članice — vrsta: 1. Ljubljana II. 177.85 točk, 2. Domžale 176.60. Posameznice: 1. Orehek Meta (Lj) 38.70, 2. Stenovec Anda (D) 38.40. 3. Bajda Mimi (Lj) 37.40, 4. Čuk Slavoja (Lj) 37.. 5. Kodrič Milena (Lj) 36.90, 6. Ribnikar Marinka (D) 36.15, 7. Stenovec Mira (D) 85.40, 8. Štiftar Majda (D) 33.35, 9. Veit Vida (D) 33.30 in 10. Goreč Fani (Lj) 27.85. Na koncu je spregovoril še podpredsednik MTO tovariš Borko- Franc ter toplo pozdravil goste. Najboljšim tek-movaiem je razdelil lepa praktična darila in izrazil željo, da se to prijateljsko srečanje pdnovi prihodnjič v Domžalah. Prireditev je bila organizirana dobro. Sodniški zbor je opravil svojo nalogo strogo objektivno-, le ocenjevanje je šlo nekoliko počasi, žal, da prrieditev ni mogla biti izvedena v kaki večji telovadnici in tako, kot je bila prvotno zamišljena. Vsled majhne telovadnice je odpadlo vse občinstvo in s tem tudi ves propagandni učinek. V bodoče pa med društvi še čim več takih tekem, ki bodo- dvignile zanimanje in kvaliteto naše orodne telovadbe. Pred republiškimi tekmami v akademskih tačkah Prihodnjo soboto In nedeljo, t. j. dne 19. in 20. marca t. 1. bedo v Ljubljani republiške tekme v akademskih točkah, katere bo izvedla Telovadna zveza Slovenije za svoja telovadna društva oziroma okrajne telovadne odbore. Tekmovanje v akademskih točkah, ki g'a je razpisala Telovadna zveza Jugoslavije in postavila vsem svojim organizacijam kot program rednega dela, se vrše po celi državi že par mesecev. Prva so izvedla svoje akademije telovadna društva. Tudi pri nas v Sloveniji se vrše •že dobra dva meseca v vseh močnejših društvih telovadne akademije. Nekatera društva so imela zelo uspele akademije, tako da so jih morala ponoviti. Med najboljšimi so bila telovadna društva Kamnik, Domžale, Cven, Hrastnik, Ljubljana 11., Celje in še nekatera. V zadnjem času so bile izvedene tudi po okrajih izbirna tekmovanja, na katerih so nastopila društva s svojimi najboljšimi akademskimi točkami. Tu so bile pred komisijami spet izbrane najboljše točke, s katerimi se bodo posamezni okraji udeležili izbirnih tekem v republiškem merilu V tem tekmovanju so se doslej posebno izkazali nekateri okraji, med njimi Celje; Trbovlje, Ptuj, Kamnik itd. V teku tega tedna bodo imeli izbirne okrajne telknie še v Novem mestu, Mozirju, Ljutomeru. Kamniku, Litiji itd. Na republiških izbirnih tekmah bodo sodelovali okraji Celje, Kamnik, Kranj, Ljubljana, Ljubljana-okolca. Ljutomer, Mozirje, Novo mesto, Ptuj Trbovlje in še verjetno dva do trije okraji. Skupno bo na tekmah okoli 2» najboljših točk. Izbirna tekmovanja bodo v soboto popoldne v telovadnici na Taboru. V nedeljo dopoldne se bodo tekme na istem kraju nadaljevale, nakar bo popoldne s pričetkom ob 15. uri izvedena prav tako na Taboru republiška akademija, na kateri bodo prikazane najboljše točke iz raznih okrajev, izbrane na dopoldanskih in sobotnih izbirnih tekmah. Tu bodo tudi določene najboljše akademske točke, s katerimi se bo naša republika predstavila na zveznih tekmah v akademskih točkah v Beogradu. Tekmovanje v akademskih točkah pomeni nedvomen napredek v življenju telovadne organizacije; Tekme so ponovno oživele delo v društvih, dvignile veselje in zanimanje pri članstvu, vzpodbudile pre-dnjaški kader k še bolj intenzivnemu delu, sprostile ustvarjalne silo novih konipozitorjev akademskih točk itd. S tem delom so mnoga društva pripomogla k dvigu kvalitete in sposobnosti svojih telovadcev na višjo stopnjo, mlad pred-njaški kader si je pridobil nova iskustva in obogatil svoje znanje. Razen tega bo tekmovanje mnogo doprineslo k splošni obogativi naše tovrstne litrature, na kateri smo precej revni. Nešteto je primerov, ko hi marsikatero podeželsko društvo moglo in želelo izvesti svojo akademijo, pa jim primanjkuje predvsem pri- # Nogomet Smučanje »Kasndahae* smuk« Insbruclc, 13. marca. V St. Antonu je bilo včeraj in danes tradicionelno Kandahar tekmovanje v alpski kombinaciji V smuku za moške je včeraj med 138 tekmbvalci na 4500 m dolgi progi * s 3:13 proti Dinamu (M), drugo ,,a s ’3 :7 proti reprezentanci Moskve. — Pred tem so Poljaki v svojem prvem nastopu izgubili proti CDKA z 0 :5. ČSR : Švedska 6 : 6 Praga, 13. marca. Na Zimnem stadionu je bila včeraj tekma med repre- /.nr, (Ct-ndclrn 'T'z^l^rv-1«-» Evropska prvenstva Italjia — 28. kolo: Genoa : Bari 2:1, Atalanta : Bologna 1:1, Milan : Fioren-tina 3:1, Modena : Inter 2:3, Juventus : Lucchese 2:1, Palermo : Novara 3:0, Pro Patria : Padoa 3:0, Livorno : Roma 2:1, Triestina : Sampdoria 3:1, Lazio : Torino 2:2. Lestvica: Torino 44, Inter 38, Milan 36, Genoa 35 itd. Francija •— 28 .kolo: Marseille : Lille 2:1, Reims : Roubaix 5:1, St. Etienne : Racing 2 :1, Sophaux : Nice 2:0, Toulousse : Strasbourg 1:0, Nan-cy : Sete 3:0, Cannes : Metz 1:1, Montpelier : Stad Red Star 6 :1, Rennes : Colmar 2:2. Lestvica: Reims 39, Lille 37, Marseille 36, Rennes 35, So-chaux 32 itd. Avstrija —- 12. kolo: Waclcer : Ad-mira 3 :1, Vienna : Ausria 2 :1, Ober-laa : Hochstadt 3:3, FC Wien : Sportklub 3:1, Rapid : FAC 8:2. — Lestvica Wacker 17, Admira., Wien 16. Austria 15, Sportklub 14, Rapid 13 i. t. d. Anglija — Včerajšnje kolo: Arse-nal : Preston NE 0:0, Aston Viila : Manchester C. 1:0, Blaekpool : Chel-sea 2:1, Bolton W. 1 Middlesbrough 4:1, Derby .County : Everton 3:2, Huddersfield : Bournley 1 :0, Liverpool : Birmingham C. 1 :0, Manchester TJ. : Stoke C. 3:0, Shelield U. : Charlton Ati. 2 :0, Porthsmouth : Sun-derland 4:1, Wolverhampton W. : Newcastle 3:0. Lestvica: Portsmouth 44, Nevvcasle 39, Derby County 38 itd, V Cardiffu je amaterska reprezentanca Anglije premagala Wales s 3:1. V Amsterdamu je na olimpijskem stadionu pred 60.000 gledalci reprezentanca Nizozemske igrala danes neodločeno z Belgijo 3:3 (0:2). V Belfastu je reprezentanca Walesa premagala Severno Irsko z "2:1. V Bruslju je reprezentanca Belgije »Diable Rouge« premagala reprezentanco Londona z 2:1. Švedsko moštvo Degerfors je v nadaljevanju svojega gostovanja po Evropi premagalo v Amsterdamu prvaka Nizozemske Ajax s 3:2. Sabljanje Francija : Belgija 10:2 V Bruslju je reprezentanca Francije premagala Belgijo z 10:2. ' Prvenstvo ČSR V Pragi je bil končan tretji del prvenstva ČSR v sablanju. Prvenstvo v tekmovanju s sabljo je osvojil Sokol, ki jev finalu premagal Rypko z 2 :5, 5:2, 5 :3. Mladost in Enotnost zmagovalca turnirja v odbojki V dvorani na Taboru je bil odigran včeraj in danes zanimiv turnir v odbojki, na katerem so- nastopile najbolj še jugoslovanske ekipe: Mladost iz Zagreba, Spartalt iz Subotice, Polet iz Maribora in Enotnost iz Ljubljane. Enotnost. Polet in Mladost so tekmovali tudi z ženskimi ekipami. Turnir je organizirala Zveza športnih iger Slovenije. Pred začetkom turnirja je udeležence pozdravil sekretar Edo Serpan. Oba dneva so se vodile živahne borbe, ki so izzvale posamezna presenečenja. Pri moških ekipah je pokazala najboljšo formo in kondicijo Mladost, ki je prepričljivo zmagala na turnirju, a v ženskih vrstah ljubljanska Enotnost, ki jo prav tako premagala vse svoje nasprotnice. Turnir je pokazal, da posamezne ekipe niso posvečale dovolj pozornosti na dopolnilni zimski trening, ravno tako ne na sistematični trening v telovadnici. Predvsem Enotnost in Spa-rtak. V soboto so bile odigrane tri tekme, ženska ekipa Enotnosti je premagala Polet z 2:0 (15:9, 15:5). Moška ekipa Mladosti je premagala Polet s 3:0 (15:12, 15:7 15:1) ter Enotnost Spar-talc 3:1 (15:13, 15:7, 10:15 15:8). V nedeljo- dopoldne je žeska ekipa Enotnosti premagala Mladost z 2 :0 (15 :4, 15:5). Moška ekipa Poleta je premagala Spartalt s 3:2 (15:10, 11:15, '12 '15, 15 :15 15 :8), a Mladost Enotnost 3:2 (15:7. 15:1, 14:16, 7:15. 15:7). V popoldanskih tekmah je premagala ženska ekipa Poleta Mladost z 2:1 (9:15, 15:13, 15:6). Moška ekipa Mladosti je premagala Spartalt 3:2 (15:3, 17:15, 10:15, 14 :6, 15:1), v zadnji tekmi pa je Polet premagal Enotnost s 3:1 (12:15, 15:4, 15:9, 15:3). Vrstni red je naslednji: — Moške ekipe: 1. Mladost 6 točk, 2. Polet 4 točke, 3. Enotnost 2 točki, 4. Spartalt 0 točk. Ženska ekipa: T. Enotnost 4 točke, 2.' Polet 2 točki', 3. Mladost 0 točk. merne snovi za isto. Zato ne bi bilo napak, če bi vsi autorji novili točk svoje sestave spisali ter bi najboljše prišle v tisk, tako r "(Nizozemska) je'bil prvi na 1500 m z J? ^ Kri- 9 ,2fi 2 (n na 5000 m 7. 8:32.8. dočim ia lja Sovjetov (M) 23 točk itd. S tem 2 -.25.2 In na 5000 m z 8 :32.8, dočim je u--,-'—-■ .--- rroo-o na 10.000 m zmagal Pajor. (Madžar- je bila končana letošnja sezona v ZSSR.-vs;(a) s 17 ;32.7. v skupnem piasmanu je P«tl5e*kS u , osvojil prvo mesto Broekman pred H. ruiJeatJki u toors Andersonom, Lundbergom (oba Nor- Reprezentanca Poljske je odigrala v veška) in svetovnim prvakom Pajor-Moskvi še dve tekmi. Prvo jo izgubila jem (Madžarska). Tisk Tiskarne »Slovenskega poročevalca« « Ljubljani — Odgovorni urednik Mitja Prešeren — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Tabor — Telefon 54-19, ob nedeljah popoldne 55-22 do 26. čekovni račnn uprave ŠL 6-90603-6 le mSsšdih dni ... (Resnična zgodba) Prišla je težko pričakovana nedelja. Naše priprave so se pričele že zjutraj in so trajale cel dopoldan. Eni so z apneno vodo obeleževali igrišče, drugi zravnavali luknje in krtine, tretji utrjevali razmajane stative v golih. Tako smo se dobro prepotili in uredili igrišče. Jedel menda ni nihče od nas mnogo, ampak smo kar na brzino pometali vase. Strašno se nam je mudilo. Ko bi le za vse drugo bili tako natančni in urni?! Takoj po kosilu smo se preoblekli in tako preoblečeni v svoje bele — črne drese pričeli popravljati še to in ono na igrišču, da se ne osramotimo pred gosti, ki so sicer bili na glasu kot dobri, toda za nas niso pomenili v nogometu prav nič. Vsi smo bili mišljenja, da jih kar na hitro »povozimo«, še preden se bodo znašli na terenu. Tako smo vsi že dve uri pred pričetkom bili zbrani na igrišču, edino ie Pubija, ki je po navadi zadnji prihajal z žogo pod pazduho, še ni bilo, vendar nas to ni motilo. Bili smo pa navajeni njegovega gosposkega na- Stran 4 SSH32EI stopa. Poslali smo naprej »izvidnico«, da nam javi, kdaj se prikažejo gosti iz bližnjega gozdička. »Izvidnica« je ležala na trebuhu vrh male vzpetine in budno pazila na prihod nasprotnikov. Naenkrat nam žvižg »izvidnice« naznani, da se bližajo nasprotniki. Zbrali smo se, posedli v krogu po travi in za videz mirno dočakali prišlece. Morda smo res bili videti mirni, toda če bi kdo položil tiste trenutke roko na mojo levo stran, bi začutil divje utripanje srca. — Začutil sem, da naš posel vendar ne bo tako lahek, kakor se nam je dozdevalo. Kar močno sem začel dvomiti vase, pa tudi v svoje tovariše. Zdaj mi je bilo kar všeč, da sem odrejen za rezervo, vsaj ne bom kriv poraza. Pozdravili smo se in gostje so se pričeli slačiti kar tu na travi. Z vidnim občudovanjem smo ogledovali mišičasta telesa svojih nasprotnikov, posebno pažnjo in spoštovanje je pri vseh vzbudil srednji napadalec Niko, srednje visok plešast fant, ki je bil cd vseh najbolj nevaren. 2e se je nekateri od nas pokesal za to tekmo, toda, kar smo skuhali, to moramo pojesti. »Puško ne vržemo v koruzo.« Tako smo se nekako vsak pri sebi vzpodbujali, ko je sodnik, neki naš starejši znanec, poklical kapetane moštev na pogovor. Tedaj smo se šele spomnili, da Pubija z žogo še' ni. Kaj sedaj? Ali naj čakamo, da pride, ali ga naj ga grelno klicati? Odločili smo se za drugo in eden je stekel poklicat našega golmana. Čakali smo par minut, toda namesto Pubija se je vrnil sam tovariš, ki ga je šel klicat. K sreči je nosil tudi žogo s seboj. Povedal nam je, da je odšel Pubi z očetom v Ljubljano v gledališče in je komaj preprosil kuharico, da mu da žogo. Tako sem vstopil na gol jaz, namesto Pubija. Nisem imel kolenic, niti rokavic, ne kačketa, niti čevljev. Kako bom igral? Brž pošljem »delegacijo« dveh tovarišev domov, da mi prineso vsaj čevlje, toda mati ni o tem slišati hotela. Bala se je sirota, da še te edine čevlje razbijem, ko sem tako divjaški. Nobena prošnja je ni omehčala. Končno jim je dala svoje nizke čevlje s pol-peto, ki so bili povrh vsega še »Šimi«. Okrog kolen sem si nato navezal robce, prav tako tudi na komolce, poveznil na glavo neizogibni kačkot in obul mamine solne. Tako oborožen sem čakal na začetek igre. Čevlji so me sicer tiščali, toda moral sem jih le nositi, če nisem hotel, da mi kdo ne zmečka prstov. Pričela se je tekma. Mi smo imeli začetni udarec. Točno po dogovoru je Rudi poslal žogo na desno Ivančku, ta jo je prejel, jo nesel vzdolž igrišča in poslal na nasprotno stran Cvetku, ki jo je takoj nato obrnil v sredo, kjer bi jo moral prejeti zopet Rudi. (Ta se je malo preveč zaletel in žogo zgrešil, katero je branilec takoj poslal daleč na našo polovico. Malo nas je to sicer demoraliziralo, toda ni nam vzelo poguma. Nasprotniki so se odlično prebili do kazenskega prostora in tu je Stane z močnim strelom poslal žogo — mimo gola v aut. Prvi strah je minil, toda ne za dolgo. 2ogo so kmalu zopet prejeli gostje, prevariii dva naša, pa še beka in znašel sem se sam proti strašnemu Nikotu, ki se je bližal kakor huda ura. Zazdelo se mi je, da da je gol širok kakor celo igrišče, da sploh nima meje in predal sem se usodi. Nisem utegnil nič razmišljati, razširil sem roke, kakor bi hotel objeti igralca in žogo, zakoračil dva, tri korake naprej, toda Niko me je z lahkoto obšel in plasiral žogo poleg mene v gol... Zaškripal sem z zobmi od- jeze, pošteno pljunil in se niti zmenil nisem za zmerjanje Toneta in Francija. V resnici nisem mogel veliko opraviti, tako nenadoma je vse prišlo. Pričeli smo s centra, toga gosti so hitro vzeli žogo in že so bili pred menoj. Zdaj nisem hotel čakati v vratih in sem poletel v pomoč našemu branilcu, ki se je boril z Stanetom. Zaletel sem se mednje, zamahnil z nogo, toda — zadel sem namesto žoge — podplat nasprotnika, ki me je pri tem še elegantno pohodil in spet dosegel gol. Bolela me je noga in solze so se mi kar same vsule, toda bolj kot noga me je bolela sratnota, da sem tako nesrečno in nespretno »interveniral«. Sedaj so vali, nič nam ni uspelo. Gosti so se še tovariši planili nadme, zakaj sem kar sprehajali z žogo po igrišču in so zapustil vrata. Vse se je zneslo nad naše vrtili po vseh predpisih nogometa, menoj, celo oni paglavci izza gola, so Jaz sam sem popolnoma izgubil vero brili norce na moj račun. Nisem vedel, vase. Pozabil sem še tisto malo, kar kako naj v bodoče delam. Ali naj ostar sem znal. »Ah, kje je sedaj Puhi? On nem v vratih, ali naj jih ob takih pri- nam je vsega kriv. Da je on tu, vse- likah zapuščam? Zdaj je bila žoga preg golom gostov, kakor bi bilo drugače. Ravno danes jo je moral pobrisati, ko je tako važna toda Lovrenc je interveniral drugače tekma?!« kakor jaz. On se je vrgel na žogo in Peti gol je padel po krivdi Francija, jo srečno zadržal. »Tudi jaz bom tako ki je pustil nepokritega Staneta, da je delal,« si mislim in pričakujem napada, z lahkoto streljal na gol. Moral bi bil Kmalu so bili spet na naši strani in sicer ubraniti ta udarec, toda, ravno ko je dal Niko sebi dolg »for« sem po- sem se hotel vreči na žogo, ko se mi letel proti žogi in se z vso težo vrgel zvije noga vsled previsoke pete na čev-nanjo. Toda, joj! 2oga mi je šla »skozi ljih in sem tako samo počepnil. trebuh« in Niko, ki je bil tu, jo je z lahkoto poslal v prazen gol Igra se je bližate koncu. Zopet smo imeli priliko za gol, toda, Rudi je se- Mislil sem, da me bodo linčali, tako bično hotel sam zabiti, mesto, da poda so mi pretili s pestmi in kričali nad prostemu Slavku in tako ga je branilec menoj. Najraje bi se pogreznil v zem- v tem preprečil, pač pa sem jaz moral Ijo ali pa da bi žoga počila, tako mi je jezno pogledati skozi vrati za žogo, za bilo hudo. Nadaljevali smo, katero so se tepli otroci izza gola. Ivanček je imel krasno priliko, da Po tekmi je nastalo splošno prere-zmanjša razliko, toda poslal- je žogo kanje in vpitje, vsi so drli kar vprek, naravnost v roke Lovrencu, ki jo* je Največ sem jih slišal pa jaz, ki sem kar »požrl« v svojem naročju, hitro bil glavni krivec poraza. Razšli smo poslal na krilo urnemu »Strupu«, ta pa jo je takoj prenesel v sredo, kjer jo je dočakal na glavo Stane in jo se popolnoma skregani med seboj. Drugi dan, ko je Pubi vprašal za rezultat, pa smo vsi napadli njega, češ, počasi poslal mimo mene v gornji kot. da je on edini krivec za poraz, ker nj Bil je pravi šolski zgoditek. Zdaj sem prišel. Rezultat tega je bil, da je Fup* pomislil, da bo/konec sveta. Vsa naša odvzel žogo, pobral stative, njegov oče »tehnika« se je popolnoma razbilla. pa je dal travnik preorati. Tako se je Naj sta požrtvovalna branilca Tone naš »klub« tudi razdrl. in Franci še tako letate sem in tja, naj so se urni krilci še tako prizade- M. Kramaršič. (Konec.)