GLOSA, KARIKATURA ČLOVEK VELIKIH SPREMEMB Ko je se Ko je še delo združeval, je ukazal variti vodovodne pipe na napeljavo. Komaj so mu dopovedali, da tako ne gre... Pa je postal trgovec in tablo svatje firme pritrdil tako mogočno, da je padla na mimoidočega in ga poškodovala solil drugim pamet, se v njegovi prisotnosti ni smelo razpravljati o ničemer, česar ni bilo moč pojasniti s štirimi osnovnimi računskimi operacijami. Zdaj pa sol prodaja... umetniške produkcije. Ko je še skrbel za mentalno zdravje drugih, se je boril proti alkoholizmu, delal spiske ta pravih in potencialnih alkoholikov. Zdaj vsem ponuja najcenejše pivo.. Ko je še imel glavno besedo, nam je dopovedoval, da delavec ne sme biti le pasivni konzument kulturno mora biti tudi njen aktivni (sojustvarjalec. Pa je zasedel dvorano, kjer se je proizvajalo in konzumiralo tudi kaj kulture in umetnosti. Zdaj pa se v njej konzumira le še špecerija.... -iv- RESNA KONKURENCA Ne trudite se prečastiti! Pri nas že vsak ima svoja nebesa! 2 ---—-------------------------------------------------------- PREPIH KOMENTAR V /adnji številki koroškega časopisa Prepih smo lahko prebrali, da bo v Slovenj Gradcu igralnica. Novica, ki jo je /a javnost "poluradno" plasiral direktor podjetja Kompas hoteli Slovenj Gradec Danilo Jakoš, bi morala pravzaprav močneje in širše odjekniti po Koroški, kot pa je. Ne glede na to. da je zamisel stara že dve leti in pol, in ne glede na to, da so se tudi v Dravogradu rojevali podobni načrti, se je potrebno resnično vprašati, kaj to pomeni za mesto miru oziroma za Koroško krajino. Predvsem se velja vprašati, če je predvidena lokacija zdajšnjega Hotela Pohorje primerna z vidika ravzojnih možnosti bodočega Casina, saj bo vsebinski namen zahteval ustreznost in funkcionalnost notranjih prostorov, določen nivo prometne infrastrukture, soglasje ožje soseske in še marsikaj, kar bo dajalo pečat tej novi zvrsti turistične dejavnosti v Slovenj Gradcu. To omenjam zaradi tega, da ne bi čez nekaj časa bili soočeni z najrazličnejšimi intervencijami, ki bi bile v spotiko in oviro Casina. Spomnil pa bi tudi rad na posebno igralniško klientelo, ki bo prihajala iz sosednje Avstrije in sc ji ne bo mogoče opravičiti za ta ali oni spodrsljaj organizacijske narave. Hotel Kompas bo moral imeti za seboj občinsko in mestno oporo, da bo lahko vzdržal na začetku, če pa bo Casino zaživel pravo igralniško življenje, pa mislim, da kakšnih bistvenih problemov ne bo. Prav gotovo bo potrebno v skaldu z zakonodajo in lokalnim posluhom skrbeti za mestno dobrobit, pa naj bo to za razvoj turističnega, kulturnega, športnega ali pa komunalnega področja. Če pa tega posluha ne bo, potem hvala za kakršenkoli Casino v Slovenj Gradcu! Še huje bi bilo, če načrtovalci igralnice ne bi celostno izpeljali vsebinsko plat igralništva (ruletna in poker omizja) in bi se zadovoljili le z igralnimi avtomati, ki so trenutno "slovenska" gostilniška opsesija, saj bi s tem zapravili ugled in možnost za delovanje v prihodnje. Tudi ob takšnem razpletu bi se zahvalil načrtovalcem Casina ter po svoje prispeval zoper odiranju mladih in starejših obiskovalcev iz koroškega območja. Za zaključek naj ponovno spomnim, da ni nobenih ovir, da ne bi na Koroškem ustrezno poslovala vsaj ena igralnica. Dejstvo je, da so po Sloveniji igralnice dokaj na gosto posejane ( Nova gorica, Lipica, Bled, Rogaška, Maribor...) in da vse poslujejo z večjim ali manjšim dobičkom, ki je še kako pomemben za posamezna okolja, vse pa kaže, da bo po sprejetju nove igralniške zakonodaje ta finančni vir pomemben tudi za državo Slovenijo. Zategadelj sem ZA ob rojevanju Casina v Slovenj Gradcu. Niko R. KOLAR ; ; ; ; : n PRhPIH Koroški časopis. Izdaja CZP VORANC d. o. o. Ravne na Koroškem. Direktor Niko R. Kolar, glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik Računalniški prelom: MK STUDIO, Ravne Tiska: Koroška tiskarna Slovenj Gradec Naslov uredništva: Ravne na Kor., Čečovje 5. Tel.: 0602 / 22 999 Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje št. 23/105-92 šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 59L Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. V______________________________ ___________________________________________________________/ Čigav bo TIO Otiški vrh? ■r®«. I ii liliji Prežih je eden, interpretov mnogo M»: ■ H loffi Nova oprema na flMl evropski sceni Na nadovni strani: KOROŠKA MOLZNICA Foto: A Kac V_________________) V OSPREDJU PECA - ŽE, ŽE-TODA Avstrijci na oni strani Pece so se takega projekta lotili, našli kapital, ki bo pokril investicije v infrastrukturo, ki je predpogoj za uspešnost naložbe, ko pa so ugotavljali, kje navsezadnje bodo njihovi gostje iz novozgrajenih in obstoječih hotelov smučali, so ugotovili, da obstoječi hektarji smučišč za tisoče smučarjev, ki jih nameravajo pripeljati od vsepovsod, ne zadoščajo. Seveda poznajo Peco vsaj tako dobro kot mi in vedo, da so potrebni hektarji smučišč na naši strani. Še iz časov sanj o Interalp centru tudi vedo, da je interes za ta smučišča tudi v Mežiški dolini, neznano kdaj so začeli s predsednikom ravenskega Izvršnega sveta razgovore in rezultat je pred kratkim zagorela zelena luč, ki jo je dobil dr.Matic Tasič. S telefonsko zagotovljeno večino glasov je namreč dobil dovoljenje za podpis pogodbe, katere osnutek objavljamo. Kaj drugega zaenkrat ni bilo še nikomur dosegljivega, čistopis pa so gospodje iz Avstrije in Nemčije že podpisali. Ali je zadeva škandal brez primere, naj povedo pravniki, ki najbrž vedo, ali je interes Slovenije oziroma Mežiške doline po takem osnutku dovolj zaščiten. Mi vemo le, da je pravnik oziroma advokat, ki je bil nekaj časa predstavljan na razpravah občinske vlade na Ravnah kot zagovornik naše strani, na odločujoči seji povedal, da ga plačuje avstrijska. Dr.Dušan Senčar, znano ime med smučarskimi delavci, je tako postavil člane IS pred zid in jim zagrozil, da se lahko v primeru nestrinjanja za smučarski razvoj Pece obrišejo pod nosom in zgodilo se je, kar je najbrž nameraval. In za kar je bil plačan. Za prepričevanje je uporabil tudi zgodbice iz svoje mladosti, ki so najbolj raznežile Prevaljčane. Da je dr.Tasič povabil na sejo tudi Mežičane in Črnjane, kjer Peca je, se je izkazalo za farso, če primerjamo zapisnik s tem, kar je bilo na seji povedanega, pa sploh brez zveze> Iz. srca si seveda želimo, da bi razvoj turizma v Mežiški dolini izkoristil tudi naravne danosti, ki jih daje Peca. Toda brez upoštevanja naravovarstevnih, ekonomskih in drugih pogojev je taka kupčija, ki jo je spravil skupaj ravenski Izvršni svet tokrat, najmanj kravja, če že ne telečja. Sicer pa je dovolj zgovorno že nasprotovanje podpisu, ki ga je izrazil samo Vili Černovšek, ki je v tej občinski vladi zadolžen za gospodarske zadeve, najpomembnejše odločitve pa brez posvetovanja z drugimi pripravlja kar predsednik Tasič sam. O kakšnem projektnem sodelovanju med resorji torej ne duha ne sluha. Pa je primer Pece le eden od pomembnejših, ki je tako nastal. Edi Prošt OSNUTEK USTANOVITEV DRUŽBE Z OMEJENIM JAMSTVOM PECA d.o.o DRUŽBENIKI 1. Občina Ravne na Koroškem Slovenija I 2. Rudolf Hofmger, Hagstemweg 30 A 6370 Kitzbuhel Avstrija j 3. Rudolf Schreyer Reith 135 - 6370 Kitzbune! Avstrija j 4 Hugo Schlatter. unter Gansbachgasse 7.A 6370 Kitzbunel Avstrija ; 5 Dr Axel Meyer-Wolden, Lechnerstrasse 32 D-8000Munchen 19 Nemčija i Zgoraj navedeni družbeniki ustanavljajo družbo z omejenim j jamstvom PECA d o o. I. USTANOVITEV ! Družba se osnuje s ciljem izgradnje vodenja in upravljanja j smučarskih vlečnic m gostinskih objektov ler ostalih j objektov na slovenski strani Pece II. USTANOVITELJSKI KAPITAL IN DELEŽI j Družbeniki vlagajo osnovni kapital v tolarjih odnosno DEM v | višini 500.000,00 kot osnovni kapital PECE d o.o. j Deleži družbenikov so razdeljeni kot sledi 1 Občina Ravne na Koroškem 20% Slovenija | 2 Rudolf Hofmger, Hagstemweg 30,A 6370 Kitzbuhel 20 % Avstrija ! 3 Rudolf Schreyer, Reith 135 A 6370 Kitzbuhel 20 % Avstrija j 4. Hugo Schlatter, Untere Gansbachgasse 7 A - 6370 Kitzbuhel 20 % Avstrija 5 Dr. Axel Mayer - Wolden, Lachnerstrasse 32. D - 8000 Munchen 1S 20% Nemčija Polovico osnovnega kapitala mora biti vloženo v gotovini III FIRMA IN SEDEŽ S to pogodbo ustanavljajo družbeniki mešano družbo o omejeno odgovornostjo PECA d o.o Sedež družbe je v Črni na Koroškem Družba lahko ustanavlja podružnico na področju Slovenije IV. PREDMET IN PROMOCIJA DRUŽBE Družbeniki se dogovorijo da bodo v svoji ponudbi m propagandnih materialih predstavljali celoten predel Pece z okolno mlrastrukturo tako na avstrijski kot slovenski strani (področja Črna na Koroškem Mežica Prevalje. Ravne). Iz vseh propagandnih materialov bo razvidno da je smučarski center Peca z okolico, enoten avstrijsko -slovenski projekt Predmet poslovanja družbe je izgradnja, vodenje m upravljanje sistema žičnic m turistično gostinskih dejavnosti družbe PECA d.o.o na slovenski strani Pece. V. ZAČETEK IN TRAJANJE DRUŽBE Družba PECA d.o.o pridobi pravno m poslovno sposobnost z vpisom v sodni register. Družba PECA d o.o je pravna oseba, ki lahko pridobiva lastnino m ostale pravice Družba PECA d o o. je ustanpvljena za nedoločen čas. VI. ODGOVORNOST DRUŽBE Družba odgovarja za obveznosti v pravnem prometu z vsem svojim premoženjem Družbeniki ne odgovarjajo za obveznosti družbe VI. ORGANI DRUŽBE Zbor družbenikov, ki ga predstavljajo v poglavju II navedeni družbeniki, je najvišji organ družbe Za navadno večino glasov družabnikov se postavlja poslovodja ali poslovodje Družbo zastopajo poslovodja ( poslovodje) tako sodno kot izven sodno Pooblastila m naloge upravnm m poslovodnih organov bodo določene v statutu družbe. VIII. STATUT j Podrobnejša določila k posameznim točkam so vsebovana v j posebnem statutu Družbeniki odločajo z navadno večino o statutu in j eventualnih sprememban statuta, j Družbeniki odločajo z navadno večino o eventuelm likvidaciji i družbe najemanju posojil, sprejetju zaključenega računa -i bilance, delitvi dobička ter o drugih vprašanjih razvoja družbe IX. USTANOVITVENI DELEŽI j Ustanovitveni deleži so določeni pod II. ustanovitvene j pogodbe. j Ustanovitveni deleži so prenosljivi m se lahko dedujejo i Prodaja ali odstop ustanovitvenih deležev mora biti odobrena i z navadno večino družabnikov Najbrž ga ni Korošca, ki sl ne bi želel Imeti pred nosom visokogorskega smučišča. Po vzoru francoskih, švicarskih, tudi avstrijskih. Ko lahko smučaš pozno v pomlad, urejenost In turistično udobje pa tl še dolgo v leto zbujata skomine. V OSPREDJU Avtor teh vrstic je že pred leti za projekt hidroelektrarne Golica - Koralpe uporabil izraz kravja kupčija. Takrat so v elektrogospodarstvu Slovenije in nekateri v slovenskem političnem vrhu to poimenovali demagogija in stalno skušali dokazovati, kako je ta skupni avstrijsko - slovenski projekt primer dobrih ekonomskih in medsebojnih odnosov. Prepričevanje s slovenske strani je vselej šlo v smeri, kako Avstrijci dobro gradijo, kako se krajanom Mute ni treba prav nič bati, kakšne koristi bo imela Republika Slovenija iz te elektrane. Argumenti avstrijsko - slovenskega lobija so bili pogosto glasnejši kot klici ljudi izpod Golice, ki s svojimi preprostimi besedami, velikokrat okornimi stavki, niso uspeli predstaviti razmer, strahu in svojih upravičenih zahtev. Birokratsko - politična latovščina velikih iz Ljubljane in Celovca jih je preglasila. Po mnogih letih bojev z mlini na veter so se več ali manj vdali v usodo. Vendar problemom / Golico nikakor ni videti kraja m danes je tudi slovenski oblasti več ali manj jasno, da je šlo v primeru Golice za prvovrstno kravjo kupčijo. V letih 1989 in 1991 je slovenska stran do HE Golica poravnala svoj del obveznosti v skupni višini 109 milijonov šilingov. Prej in vmes slovensko elektrogospodarstvo svojih obveznosti ni plačalo in iz Celovca je avstrijska elektrarniška družba Kelag dala vedeti, da je po 16. avgustu elektrarna stoodstotno v njihovi lasti. Podpisana pogodba pa govori, da je delež med Avstrijo in Slovenijo v razmerju 80:20, tako pri izgradnji kakor tudi pri kasnejšem koriščenju električne energije. Slovensko elektrogospodarstvo bi moralo poravnati še 280 milijonov šilingov dolga (po inve- sticijskih načrtih bi slovenski delež skupno znašal 262 milijonov šilingov, ki pa se je zaradi neplačevanja in obresti povečal na skupno 389 milijonov šilingov. Delež investicije in kasnejših koristi naj bi res bil v tem razmerju, zdaj pa je nastal položaj, ko je izključna korist na avstrijski strani, izključna ekološka obremenjenost in potencialna nevarnost pa na slovenski strani. Če bo elektnuna resnično v celoti postala last Kelaga, potem se bo nemara ta družba še bolj požvižgala na nekatere zahteve krajanov Mute in Bistriškega jarka, ki izhajajo iz posledic obratovanja elektrarne. Avstrijci so prepričani, da so se z odškodnino 25 milijonov šilingov enkrat za vselej rešili nergaških Mučanov. OD KOD DENAR Sicer pa slovenska vlada vneto išče preostalih 280 milijonov šilingov in finančni aranžma je skorajda že zgrajen. Ljubljanska banka iz New Yorka je pripravljena posoditi dentir pod ugodnimi obresnimi merami, celo nižjimi, kot jih je limitiral državni zbor, slovenska vlada pa je porok za ta kredit. Vendar bo kljub zbranemu denarju veliko vprašanje, ali se bodo delničarji Kelaga odločili, da pustijo veljavo podpisani pogodbi in da Sloveniji pripada petina elektrarne, to je deset megavatov instalirane moči. Zeleni - ekološko socialna stranka, kjer je eden od liderjev dr. Vladimir Topler z Mute, pa na avstrijsko enostransko razdrtje pogodbe ugovarjajo in od slovenskih oblasti zahtevajo, da se pogodba razdre, kajti Avstrijci so tisti, ki zvesto kršijo duh meddržavne pogodbe. Konec tega meseca bo padla kocka o lastninski usodi Go- lice, kjer sta možnosti le dve. Najprej: Golica bi povsem pripadala Avstriji, ker naša stran ni poravnala obveznosti iz pogodbe. In dalje: Avstrijci bodo vendarle pristali na poravnavo zamujenih obveznosti in elektrarna ter elektrika se bosta delili v znanem razmerju. Če bo Golica avstrijska, potem slovenski strani ostane dolgorajna arbitraža in mednarodno razsodišče. Avstrijci bi tako enostransko razdrli pogodbo: res je, da Slovenija ni poravnala obveznosti, vendar je finančna plat le en del te pogodbe. Preostali poglavji določata varnostne in ekološke parametre. In po tej plati so bili Avstrijci tisti, ki so kršili duh podpisane pogodbe. Strokovnjaki namreč opozaijajo, da varnost ni zagotovljena, saj alarmne naprave ne delujejo kot bi morale. Avstrijci so bili o tem že pred časom seznanjeni, vendar se sprenevedajo, ko njihov pravni zastopnik Heinz Muller pravi, da o tem nič ne vedo. Znano pa jim jt^, da so celo lansko leto kršili minimalni pretok tudi za nekajkrat, kar pomeni, da bi lahko potok Bistrica skorajda že usahnil. Sosedi so mojstri sprenevedanja: za kršitev minimalnega pretoka pravijo, da pogodba govori o normalnih letih, zadnji dve pa sta bili izredno sušni in je po njihovem ta kršitev utemeljena. SPET KRAVJA KUPČIJA? Če bodo Avstrijci konec tega meseca vendarle pristali na solastništvo, potem bo prav tako potrebna pozornost. V igri je spet lahko kakšna kravja kupčija, rekoč (Kelag): mi kljub vsemu pristajamo na solastništvo,' vendar na vaši strani že končno enkrat utihnite in ne izpostavljajte več vprašanj odškodnin, varnosti, izselitev. Za konec pa se vrnimo na začetek našega besedila in zakasnelemu dolgu. V elektrogospodarstvu pravijo, da zaradi nizke cene elektrike in znanih težav v letih 1990 in 1992 niso uspeli poravnati svojih deležev. Postavlja se vprašanje, zakaj takrat niso prišli pred vlado s prošnjo po garanciji za najetje kredita, ko bi bili zneski in obresti dosti manjše. V slovenskem prostoni je dandanes toliko korupcije in škandalov, da lahko vsak takšen korak spodbudi različna razmišljanja. Ljudje pod Golico pač razmišljajo tudi v tej smeri, da so se že zdavnaj dogovorili, morebiti slovitega leta 1978 v Ohridu, da bi Slovenci s svojim deležem kasnih in po elegantni poti sosedom enostransko omogočili zajezitev reke, do katere ima Slovenija po mednarodnem pravu nesporno pravico. Kajti, dandanes ni nič nemogoče iziroma nemogoče je mogoče. Miro Petek --------------- AKTUALNO ------------- SO OGROŽEM DELOVM MESTA ¥ TEKSTILNI TOVARNI ? V' tridesetih letih tega stoletja sta se trgovec Ludvik Ornik in inženir Mitrovič dogovorila, in ustanovila tovarno: Ornik - Mitrovič - Mehanična tkalnica, barvarna in apretura. Poslovne prostore sta si zgradila v Otiškem vrhu pri Dravogradu. Leta 1939 je Ornik Mitroviča izplačal in postal sam lastnik. Potem je prišla vojna, tovarno so zaprli, Ornika in njegovo družino pa izgnali v Srbijo. Leta 1945 se je Ornik vrnil. Takrat so delavci prišli k njemu in ga nagovar jali, naj začne v tovarni ponovno poslovati. Res je začel, a le za kratek čas: do 5. decembra 1946. Takrat so prišli aktivisti in mu vse, razen stanovanjske hiše, vzeli. Toda Ornikova tovarna še danes stoji in še danes posluje: seveda z drugimi izdelki. To ni nič drugega, kot tovarna nogavic ali uradno: Tekstilna industrija Otiški vrh. Seveda se je v teh letih tovarna širila, zgradili so nove prostore, kupili nove stroje, in danes je njena vrednost mnogo večja kot za časa Ornika. Vendar pa: vse starejše stavbe so iz nekdanjih časov. Tekstilna industrija Otiški vrh i zaposluje danes okrog 1000 ; delavcev in posluje na štirih lokacijah: v Otiškem vrhu, na Prevaljah, v Dravogradu in Dobrovniku pri Lendavi. Zaposlujejo delavce iz vse i Koroške: iz Radelj 65 delavcev, Dravograda 332, Slovenj Gradca i 69 in največ z Raven: 505 delavcev. V glavnem so to ženske, ki so ob svojih možeh, zaposlenih v kovinski industriji, lu našle delo Alenka LEDL Leta 1991 je bil v Sloveniji sprejet zakon o dena- cionalizaciji. Ta zakon bo usodno vplival na tovarno. Kajti hčerka nekdanjega lastnika Ornika- Alenka Ledi je že vložila zahtevek za vrnitev premoženja. Le-to je ocenjeno na 2 milijona 800 tisoč mark (po mnenju upravičenke je prenizko ocenjeno in je njegova vrednost višja). Anica GOLTNJK Življenjepis Alenke Ledi je po svoje zelo zanimiv, kajti svojčas je bila zaposlena ravno v tej tovarni - Tekstilni industriji Otiški vrh. Prvič od leta 1952 do 1955, ko je bila to njena prva služba po končani ekonomski šoli. Nato je več let delala po drugih podjetjih, od leta 1969 in do upokojitve leta 1990 pa ponovno v Tekstilni tovarni kot komercialistka. Skratka: zaposlena je bila v tovarni, ki jo je nova oblast ukradla njenemu očetu. Pravi, da je to ni motilo in da o tem takrat sploh ni razmišljala, saj njen "oče niti v sanjah ni mislil, da ho kdaj dobil nazaj." Kljub temu je vse "papirje" (dokumente) skrbno shranjeval. In danes je to za njegovo hčerko zelo koristno. Na pristojni upravni organ, v tem primeru občino Dravograd, je preko svojega pooblaščenca, ki je kar njen zet Marjan Vergles (Slovenjgradčani ga poznajo kot nekdanjega občinskega moža in direktorja Tovarne meril), naslovila vlogo za vrnitev premoženja. Občina Dravograd je v dveh mesecih izdala odločbo in v njej predpisala: "Zavezancu v postopku denacionalizacije - podjetju Tekstilna industrija Otiški vrh d.o.o. se v korist upravičenca do denacionalizacije oziroma njegove pravne naslednice Alenke Ledi iz Viča prepoveduje razpolagati z naslednjimi nepremičninami: z objekti oz. i poslovnimi stavbami: - ; konfekcijo oblačil, Likalnico in skladiščem,... kotlovnico. Barvarno, in centralno mehanično delavnico ...ter se prepoveduje lastninsko preoblikovanje v višini 1 milijona DKM..." Tako se torej vzpostavlja pravica po 40 in več letih. Toda j eno je pravica, drugo je stvarnost. Kaj pomeni danes za Tekstilno tovarno in njene delavce vrnitev premoženja? Anica Goltnik, v.d. direktorice, je zelo zaskrbljena: "Po začasni j odločbi ne smemo razpolagati s temi objekti. Če se to uresniči, bi bilo onemogočeno delo, za nadomestne stavbe pa nimamo sredstev. Bojim se tudi visoke najemnine, ki bi lahko pripeljala tovarno v stečaj. 1000 zaposlenih bi bilo na cesti. V to se nihče ne poglablja." Mirko Kotnik, predsednik izvršnega sveta občine Dravograd, je kar jezen, ko mu omeniš stečaj: "Nobenega razloga nimamo, da bi ščitili bivšega lastnika. V upravnem postopku smo dolžni ščititi zakon in ravnali smo po zakonu. Gre pač za tovarno, v kateri mora 900 ljudi vedeti, da je nekaj njihovega, nekaj od lastnika. Če je v podjetju denar, je vseeno, kdo je lastnik. Ni ovira lastnina, ovira je nelastnina. Vergles bo dobil, kar mu pripada, drugače bi kršili zakon." K temu dodaja, da nimajo nobenega namena podjetje poslati v stečaj. In kaj na take pomisleke odgovarjajo bodoči novi lastniki ne sicer večinskega, vendar precejšnjega deleža tovarne. Marjan Vergles je že slišal govorice, češ, da bodo tovarno drobili, ljudi odpuščali. Pravi, da takih namenov nimajo: "Ne želimo postati osovraženi v kraju, v katerem prebivamo že štiri generacije." Ob tem pa vendarle poudarja, da bodo sledili "interesu kapitala" in da so to poslovodni strukturi v tovarni jasno povedali. "Mi nismo sociala." Marjan VERGLES Res pa je, da sta tako Alenka Ledi kot Marjan Vergles imela velik interes sodelovati s tovarno in postati solastnika, če ne že kar AKTUALNO večinska lastnika. V ta namen sta na vodstvo tudi naslovila dopis, da želita sodelovati pri upravljanju tovarne, kajti "Nekatere poslovne poteze so lahko manj sporne, kot morda izgledajo, za tiste, ki poznajo razloge za njihovo sprejemanje." Predla- gala sta, da Marjan Vergles postane član upravnega odbora kot strokovnjak izven podjetja, kar je, sta navedla v pismu, v skladu z zakonom. V tovarno v Otiškem vrhu bi mogoče pripeljala celo nov kapital, saj je družina Ledi upravičena do vrnitve premoženja še nekje - namreč v nekdanji Tekstilni tovarni Maribor, sedanji Kmhalaži. Tudi tam je Ludvik Ornik imel svoj delež, kije danes ocenjen na milijon mark. Morda pa je v.d. direktorica Anica Goltnik videla v tej zahtevi preveliko poseganje v upravljanje tovarne, pa tudi v svoje delo, zato je ta predlog zavrnila. Svoj odgovor je utemeljila z ugotovitvijo, da Alenka Ledi še ni lastnica svojega deleža in da zato ni zakonske osnove za sodelovanje Marjana Verglesa pri upravljanju. S tem odgovorom pa so se stvari zaostrile. Alenka Ledi oziroma njen zastopnik Marjan Vergles sta spremenila svojo vlogo po zakonu o denacionalizaciji: nista več zahtevala samo kapitalskega deleža, temveč tudi vzpostavitev lastninske pravice. Alenka Ledi in Marjan Vergles vsekakor želita sodelovati pri upravljanju tovarne, sčasoma morda celo upravljati z njo. Za delavce je pravzaprav vseeno, kdo je lastnik in kdo upravlja, če dobro upravlja in se dobro zasluži. Toda vprašanje je, kaj bosta bodoča nova lastnika storila, če jima to ne bo uspelo. Glede na to, da bosta sledila "interesom kapitala", bosta pač skušala čim več zaslužiti. Mogoče bosta svoj delež celo preusmerila kam drugam, izven tovarne. In kolikšen je ta delež? Vrednost Tekstilne tovarne Otiški vrh je, kot navaja Anica Goltnik, 13,5 milijona mark. Po njeni oceni je vrednost premoženja, ki bo pripadlo Alenki Ledi zgolj 831 tisoč mark, torej okrog 8 odstotkov. Upravni organ, torej občina Dravograd, pa je vrednost premoženja, ki ga bo potrebno vrniti, ocenila na 2,8 milijona mark, torej več kot 20 odstotkov. Do takšnih razhajanj glede premoženja prihaja zaradi različnih ocenitev: prva (nižja) temelji na revalorizaciji premoženja, ki je bila zaplenjena leta 1946, druga (višja) pa temelji na ponovni ocenitvi, ki sta jo izvedla dva zunanja cenilca. Vendar niti na občini Dravograd niso povsem prepričani, če je nova ocenitev dovoljena. Zakon je glede tega nejasen, ko pa so se kar trikrat posvetovali na ministrstvu, so dobili različna mnenja. Za ponovno ocenitev so se odločili, ker je veljalo neuradno mnenje, daje možna. Denacionalizacija - torej vrnitev premoženja Tekstilne tovarne Otiški vrh lahko v tej tovarni marsikaj spremeni: lastnika, upravljalca, vodstvo. V skrajnem primeru pa lahko celo privede tovarno v stečaj. Vse je odvisno od tega, kako se bo sporazumelo sedanje vodstvo in novi lastniki določenega dela tovarne. Vprašan- je je tudi, če je občina v svojem odloku prav ravnala in dovolj upoštevala zakon o denacionalizaciji, ki v svojem 20. in 21. členu pravi: "Nepremičnine ni mogoče vrniti v last in posest, če bi bila z vrnitvijo nepremičnine bistveno okrnjena ekonomska oziroma tehnološka funkcionalnost kompleksov." Ta pa je lahko okrnjena, če bi podjetje zaradi tega šlo v stečaj ali likvidacijo, moralo odpustiti pomemben del svoje proizvodnje, odpustiti znatno število delavcev. Na ta dva člena se tudi sklicuje Anica Goltnik. V primeru, da teh problemov ni, pa je vsekakor nujno in najbolj naravno, da v privatizaciji, ki končno le poteka pri nas, dobijo svoj delež premoženja nazaj tudi nekdanji lastniki oziroma njihovi potomci. Glede na to, da je v.d. direktorica Anica Goltnik vložila pritožbo zaradi občinske odločbe na ministrstvu za gospodarske dejavnosti, bo to tisto, ki bo o vsem razsodilo in odločilo. Slavko Sušeč ODMEVI POSEL 1 Sem lastnik in direktor firme CARDEM d.o.o., s sedežem na Prevaljah, Slovenija in hkrati istoimenske ameriške firme CARDEM Ine., s sedežem v mestu Wilmington, država Delaware, ZDA. Dejavnost slovenske firme je pretežno računalniški inženiring, medtem ko se ameriška firma ukvarja z uvozno-izvoz-mmi posli na relaciji Zahod (predvsem ZDA) - Vzhodna Evropa. Ameriška firma ima registrirana predstavništva v Evropi v Nemčiji in Sloveniji (Reg. pn ministrstvu za zunanje zadeve R. Slovenije od 1. 1991). Ameriški CARDEM Ine. ima med drugim (udi pooblaščeno (mandatno) prodajo cigaret Marlboro ameriškega proizvajalca Philip Morris iz Richmonda, Virginia za Ukrajino (Odeso) in sicer v količini dveh kontejnerjev oz. cestnih vlačilcev mesečno. Kontejer vsebuje 960 velikih škatel (master box), vsaka pa po 50 "štek”. Velja omeniti, da je prodaja in distribucija cigaret Marlboro s strani prizvajalca strogo kontrolirana in nadzorovana in poteka le prek pooblaščenih distributerjev, predvsem iz razloga, da bi se preprečila črna trgovina in šverc. V našem primeru je to firma Poco Enterprises is Los Angelesa, ZDA, ki vrši distribucijo za ozemlje nekdanje Sovjetske Zveze, prodajo zanj pa mandatorji - v tem primeru Cardem Ine. za področje Odese, Ukrajina. HRVATI HOČEJO MARLBORO Nekje v septembru leta 92 se je pri meni oglasil g. Slavko Bandov iz Zagreba z željo, da kupi en kontejner cigaret Marlboro in sicer za področje R. Hrvatske, s tem, da se mu blago dobavi v brezcarinsko cono v Avstrijo, točneje v Graz. Od tu bi potem sam odpremil blago v R. Hrvatsko. V istem času je prišel z isto željo k meni tudi g. Paško Brkič, isto iz Zagreba. Omenjena gospoda sc po mojih informacijah med seboj v tem času nista poznala oz. sta se vedno oglašala ločeno. Za področje R. Hrvatske seveda nismo pooblaščeni prodajalec in sem se s tem problemom obrnil na distributerja v Los Angelesu. Priporočena mi je bila firma MÀRKETRON INTERNATIONAL Ltd. iz Chicaga, ZDA, ki naj bi bila sposobna dostaviti blago po zahtevah hrvaških kupcev. Cena za kontejner je bila USD 232.800, torej skupno USD 465.600. Prodajalec Marketron je zahteval, da se vplačilo izvrši v obliki bančnega nakazila oz. s potrjenimi bančnimi čeki, če želimo dobavo takoj po vplačilu. V kolikor bi odprli bančno garancijo (Letter of Credit), ki je sicer običaj v takšnih poslih, predvsem pa daje kupcu sigurnost, bi dobava trajala najmanj mesec dni. Tako Bandov kot Brkič sta se z omenjenim plačilom strinjala, saj sta želela blago čimprej. Slavko Bandov je dne 9. oktobra 1992 izvršil vplačilo 261.000 USD na račun firme CARDEM Ine. v banki BKS v Grazu, Avstrija. Glede na to, daje tudi sam komitent te banke, je bila cela procedura strogo pod kontrolo (tudi) njegovega bančnika. Vzporedno / nakazilom Cardem-u je bil namreč v istem trenutku izstavljen ček za vsoto USD 232.800 in kot upo-abnik čeka navedena izključno firma Marketron v Chicagu, ki ga EDINA lahko vnovči. Ček je bil potem izročen meni. Torej moja firma s tem denarjem ni razpolagala niti sekunde. Razlika v višini USD 28.200 je bila provizija - zaslužek linni Cardem. Drugi kupec. Paško Brkič, je pripravil podoben ček, vendar pri HYPO BANK v Leibnizu, Avstrija. Tudi tu je bila navedena vsota USD 232.800, s tem, da moja firma tu še ni dobila provizije-zaslužka. Le-ta je bila dogovorjena, da se izplača ob dobavi blaga v Grazu. Blago lahko od firme Marketron prejme le Cardem in ga dobavi obema Hrvatoma, torej je bila moja firma tu docela zaščitena. POT V CHICAGO Takoj zatem sem odpotoval v Chicago, k firmi Marketron. Z menoj je potoval g. Manfred Reiterer iz Leibniza, Avstrija, ki je nosil Brkič-ev ček. Omenjeni gospod je lastnik avstrijske firme Reiterer GmbH, ki je v solastništvu z Hrvatom Antonom Tičičem, prijateljem Paška Brkiča. Tako naj bi bila izvedena kontrola s strani Hrvatov. G. Reiterer je že pred tem potoval z menoj v Švico / Lausanne, kjer je evropski distribucijski center firme Philip Morris za Evropo. Tu smo imeli sestanek z distributerjem Poco Enterprises in prodajnimi managerji P. Mqrns-a. Torej sc je lahko on sam kot tudi njegovi hrvaški partnerji prepričal v resničnost odnosov firme Cardem Ine. z distributerjem in proizvajalcem P. Morris. V Chicagu nas je sprejel sam lastnik firme Marketron International Ltd. gospod Theodore Kovzis, sicer po rodu Grk, vendar že prek 40 let živeč v ZDA. Na sestanku v njegovi banki (First Naper Bank of Chicago) so deponirali čeke in dobili ustrezno dokumentacijo o poslu (potrdila, bančne prejemnice, pogodbe itd.). Tudi sam sem tokrat prvič posloval s to firmo. Pogodba in vsa ostala dokumentacija se je glasila na firmo Cardem Ine. Glede na to, da je bilo blago plačano s čeki, točen datum dobave ni bil določen, saj izročitev čeka še ne pomeni dejanskega plačila. Blago naj bi bilo že na Dunaju. INDIJANEC SLADKIH BESED O plačilu in vseh podrobnostih so bili hrvaški kupci obveščeni takoj po najinem povratku. Začelo se je mučno čakanje, saj blaga tudi po dejanskem plačilu, ko so bili čeki vnovčeni, še ni bilo. Prvi razlog, naveden s strani Marketrona je bila zakasnitev pri vnovčitvi drugega (Brkič-evega) čeka. Konec meseca novembra je prišla s firme Marketron informacija, da bo blago izročil g. Perry Hammer, njihov mandator, ki je trenutno v Evropi, v kraju Mainburg, Nemčija. V tem smislu sem dobil z njihove strani pooblastilo, da se direktno obrnem nanj in končam posel. Z g. Hammerjem ODMEVI sem se sestal 26.11. v Nemčiji in mu predočil kompletno dokumentacijo o poslu / Marketronom. On je sicer potrdil sprejem vplačila s strani Markctrona, vendar le v višini USD 412.000, za kar pa nikakor ne more dobaviti dveh kontejnerjev. Torej je Marketron zadržal za sebe USD 53.600 kot nekakšno provizijo. Hammer je zahteval doplačilo USD 60.000 PO KONTEJNERJU*!), na kar sem le stežka pristal in še to le pod pogojem, da blago dobavi v Avstrijo in, da ga vidimo, preden izvršimo doplačilo. S tem se je v načelu strinjal in obljubil dobavo v roku nekaj dni. Sicer pa je Hammer dokaj smešen možak, okrogel in nizke rasti, na pol Cherokee Indijanec (po očetu), sladkih besed in obljub, ki pa so redko ali pa sploh nikoli kronane s konkretnimi rezultati. BRKIČ HOČE DENAR Brkič j krompir beli in desire 28,00sit/kg > jabolka vseh vrst I. klasa 45,00sit/kg > zelje 36,00sit/kg V vseh naših poslovalnicah pa imamo razne akcijske prodaje po ugodnih cenah. SE PRIPOROČAMO ZA NAKUP! S G P KOGRAD DRAVOGRAD P 0 D ' J E T 1 E I G E --- -----v— d. o. o.----- 0 T I S K I VRH Oskrbimo vas s kvalitetnimi gradbenimi materiali po ugodnih cenah. Posebej 'še z: — IZOFAS suhomontažno fasadno oblogo — ukrivimo in polagamo betonsko železo in mreže — vse vrste betonskih mešanic — KO—TLAK plošče — betonski zidaki in druga betonska galanterija — separirani agregati — kritina BRAMAC pod najugodnejšimi pogoji SE PRIPOROČAMO VOZILA CITROEN V SLOVENJGRADCU Cenjene stranfo obveščamo, daje Avtomotor v Slovenj Qradcu odprl prodajalno - razstavni salon vozil Cimos Citroen, ter prodajo rezervnih delov. Obiščite nas na Qlavnem trgu 44. ‘Telefon: 0602/41 461 Servis za voziCa Citroen je pri SLvtomotorju na IRjivnafi, kjer Caftkp strankf faipijo ostaCa voziCa tudi po sistemu staro za novo. A iPri nakppu voziC Citroen, Cahkp O A ^ v ■ovs-;.. rt kupec staro voziCo uporaBCja do doBave novega. iPCaca samo razdkp od ocenitve svojega avtomoBUa do tovarniška cene novega. V prodajaCnaft SCovenj Qradec in U(fivne, pa Cakp kupite tudi rezervne deCe. mladinska knjiga trgovina d.d. PE Sloven) Gradec, Glavni trg 8, Tel.:(0602) 43 740/391, 42 071, fax: 43 391 PE Ravne na Kor. , tel.:(0602) 22 791 Interakcija med uporabnikom in zaslonom - pred kratkim še sanje- postaja danes realnost To nam omogoče tudi najnovejši Philipsov dosežek, kompaktni disk GDI, KAJ PRAVZAPRAV JE GDI? CDi je mešanica filma, knjige, CD- avdia in mikromformatike. Prinaša zvok, slike, besedilo, grafiko, animacijo in giblpve videoposnetke na\aš zaslon. Omogoča namreč interakcijo med gledalcem in predvajanim programom, To pomeni, da uporabnik ne spremlja programa le pasivno, temveč sam vodi to, kar vidi in sliši, S pritiskom na gumb mu ni omogočen te dostop do informacij, ampak lahko izbira med informacijami in načinom posredovanja: besedilo, glasba, videoposnetek . CDi že igra pomembno vlogo po izobraževanju. Ogromno šol v tujini ga uporablja pri poučevanju zgodovine, umetnosti, glasbe, znanosti tujih jezikov.. CDi posreduje informacijo na način, ki ga knjiga ne zmore Učenci lahko gledajo slike, besedilo, videoposnetke, poslušajo različne zvoke, glasbo in to s poljubnim upravljanjem, CDi je mogoče uporabiti v različne namene: ne pomeni nam samo obliko individualne in skupinske zabave, ampak nam rabi, kar je še pomembnejše, za posredovanje informacij na nov, privlačen in zanimiv način. Informacije pa so danes vir velikega bogastva. PHILIPS DRUŽABNA KRONIKA NI RES, PA JE RES I________________________________________! Član žirije /a izbor MISS TOPLESS SHOW ' 93 Maljaž Gostenčnik je na pripombe nekaterih obiskovalcev, da je nastopajočim podeljeval prenizke ocene, dokazal, da to ni res. Uredništvu Prepiha je dostavil zgornjo fotografijo m s tem demantiral namigovanja zavistnežev. C A Soseda Radovedna soseda i/ Kotelj, o kateri smo pisali pred mesecem dni v sesavku o Silvu Komarju, vneto išče naš vir informacij. O tem seveda ne bi smela imeti težav, še posebej, če je soseda šefa mariborskega dela varnostno obveščevalne i službe ali popularno imenovane udbe. ' Če bi za to sosedo vedel abramhni minister Janez j Janša, potem bi jo gotovo | poučil o maksimi letošnjega I političnega poletja: ni i namreč pomembno, kdo je j kaj povedal ali obelodanil, | pomembno je, za kaj pri tem gre. Tako pa sedaj preganjajo tistega, ki je zadevo spravil na dan, ne pa tistega, ki je za odgovoren.______ , Drugi shod SKD Zgodil se je v Topli, predsednik stranke Peterle pa se ga kljub reklami ni udele/.il.Na njem smo i/.vedelj, da je za cesto preko Šentvida najbolj zaslužen predsednik SKD Mežiške doline Marjan Berložnik, ta pa je članom in simpatizerjem položil na srce boj za regijsko središče, ki ne more biti kje drugje kot na Ravnah. Omenil je tudi nesnago, ki jo je pustila bližnja preteklost v naravi in ljudeh. POST HUMNO Ravenski izvršni svet je znan po svoji delavnosti in vedrosti, zato si včasih ob resnih temah privoščijo tudi kakšen intermezzo. Om dan je ob robu razprav o Peci Jožko Kert dejal, da je pred dnevi prišlo k cerkvi Sv. Ana v Koprivno kar sto Avstrijcev, izvršni svet pa o tem ni nič vedel. Resnično prava katastrof;!, ila je lokalna vlada tako nevedna! Tudi dr. Matic Tasič sc je temu pridružil in dejal, da je za stotnijo Avstrijcev na romanju v Koprivni zvedel šele "post humno". Seveda je predsednik ravenske vlade še kako živ, ta izrazje uporabil le kar tako, za intermezzo. POLICIJSKA Na slovenjgraški UNZ je v sklepni lazi raziskava o znani igri Action m njenim glavnim protagonistom. Za dokončanje te afere se zavzemajo tudi nekateri j j policaji, ki so vneto vplačevali šilinge i ^m sc za njih tudi pod nosom obrisali. J M zahtevali svoje! IN PREPIHANE CVEKE Elmont v Mežici se prodaja, po mnenju mnogih daleč pod ceno. Bivši delavci, ki so leta vlagali v m obrat m zaradi tega imeli tudi manjše plače, pričakujejo od skorajda prispele kupnine svoj delež. 0 PECI IN GOLICI V uredništvo smo prejeli prisrčno pesmico o dveh gorah, pesmico o dveh problemih, pesem o Peci in Golici. Dasiravno pesniških zvrsti praviloma na teh straneh ne objavljamo, smo se tokrat odločili za izjemo in nadebudnemu pesniku, ki zaradi svoje skromnosti ni želel biti imenovan, odstopili del prostora. Peca in Golica, kje naša je pravica '! O, Golica, Peca, srce od žalosti mi kleca. Bistrico so zajezili, elektrarno na Golici naredili. Avstrijski sosed je elektriko dobil, nam pa škodo je pustil. Tudi Peco so si zaželeli, visok turizem bi hoteli, šilinge in marke bi služili, nam pa spet meglo bi pustili. Vs_______________________ A Kje bo sedež slovenjgraškega okraja? (1) Dobrodušni novinarski kolega Ivan Praprotnik je oni dan razkril strogo varovano skrivnost, da Ravenčanom (in še komu) ne diši ideja, da bi v prihodnje morali živeti v slovenjgraškem okraju, zaradi česar pa se v Slovenj Gradcu sploh ne razburjajo. Ker edini razumejo vlogo in pomen okraja kot podaljšane roke državne uprave, ki “ne more vplivati na razvoj podjetij, krajev in dolin", je realno pričakovati, da se bodo Slovenjgradčani prostovoljno odpovedali sedežu svojega okraja in ga prepustili Ravnam, kjer si ga tako goreče želijo. Po izjavah slovenjgraškega župana se mesto miru za okrajni center torej sploh ne poteguje, koroška javnost pa bo prikrajšana, ker bo izostalo pompozno napovedano merjenje moči med mestoma Slovenj Gradec in Ravne na Koroškem. I^jc bo sedež slovenjgraškega okraja? (2) Kje? V Slovenj Gradcu vendar! Kje pa bo sedež koroškega okraja? Predlog za sedež koroškega okraja (1) Ker so si Korošci spet začeli skakati v lase (razen radeljskega izvršnika Franca Frasa) okrog bodočega upravnega središča koroškega okraja, jasno in glasno predlagamo: sedež okraja naj bo na Ravnah na z ljudmi iz slovenjgraške občine. Predlog dajemo v razpravo. J V . ___________________________, N Miss Koroške Andreja Petrovič je bila na polfinalnem izboru za MISS SLOVENUE’93 v Krškem izbrana za finalno prireditev, ki bo 25. septembra v Portorožu. Prepih bo zraven. X___________________y Resnost in odmevnost nekega časopisa sc ne meri g samo v številu bralcev, ampak tudi v njegovi odmevnosti. Prepih je vse bolj priljubljen med koroškimi bralci, posega pa tudi v druge slovenske medije. Nedavno je Prepih citirala ugledna revija Mladina, še prej pa so iz Prepiha prevzemali v časniku Delo. VODEB : KOKAUU Slovenske železarne so pred meseci izdale prvo in doslej edino publikacijo, v kateri so se predstavile kot celota, ne kot posamezne železarne. V tej predstavitvi so sodelovali vsi direktorji, razen šefa špičastega programa dipl. inž. Andreja Kokalja. Zato je po drugi plati dr. Vodeb Kokalja pozval, zakaj neki tudi Kokalj ne predstavlja svoje vizije špičastega programa v slovenskih železarnah. Kokalj je odgovoril, daje za to še čas, po tihem pa je morebiti slutil, da te vizije ne bo treba razlagati. In prav je imel, kajti Andrej ni več šef špičastega... (Vir: udba fabriška) aJNŽIK IN ERVin Ivan Dretnik - Ajnžik in Krvin Kokošinek sta že pozabljena koroška poslanca v republiški skupščini. Nanju se običajno spomnimo , ko v časopisih preberemo, kolikšni plači še dobivata na račun svoje bivše poslanske funkcije, ki jima je potekla po lanskoletnih decemberskih volitvah. Plače poslancev (sedanjih in bivših) pa se napajajo iz proračuna, ta se napaja iz žepov vseh Slovencev in zato imajo tudi pravico zvedeti, kolikšne "colnge" imajo izvoljeni predstavniki ljudstva. Po zadnjih podatkih dobiva Ervin Kokošinek z Mute, ki je bil poslanec Demosa, natančno 163.073 tolarjev (neto) denarnega nadomestila. Ivan Dretnik, ki je bil na listi Slovenske ljudske stranke, pa 145.748 tolarjev. Očitno je, da je nastala razlika med obema poslancema v delovni dobi. Kmet Ajnžik ima po podatkih komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (KVIAZ) le leto in devet mesecev delovne dobe. Brez hudobije: v ravenski občini je sredi letošnjega leta v gospodarstvu znašala povprečna plača okoli 28 tisoč tolarjev. KOKOŠKI UTRIP NEIZBEŽEN STEČAJ MIKONA Potem, ko so delavci Mikona dosegli vsaj to, da jim je vodstvo družbe in večinskega lastnika povedalo naravnost, da gredo v stečaj, so šli na kolektivni dopust. Medtem je nemški partner odpeljal svoje stroje, Prevent pa zaposlil 30 njihovih delavcev. Stavkajoči se sicer niso strinjali z načinom, kako šo to izvedli, vendar se strinjajo z rešitvami, ki pomenijo socialno varnost na osnovi dela. Po kolektivnem dopustu bodo s stavko nadaljevali. ..:................. KOROŠKI JEKLARJI ..................... S kreditom, ki ga je najel ravenski izvršni svet, so v rekordno kratkem času usposobili mansardne prostore za pouk, končno pa so prišli na svoje tudi učenci Glasbene šole. Naložba je vredna 87 milijonov tolarjev. Zdaj čaka še Osnovna šola Prežihovega Voranca. Tam bo zalogaj večji, na Ravnah pa računajo, da bi morale začeti delovati ljubljanske zveze. Potem bodo na dve izmeni hodili k pouku le še ostroci Mežičanov. PECA - PRVIČ Ravenska vlada je razpravljala o pismu o namerah o izgradnji slovensko avstrijskega smučarskega centra na Peci in ga predsedniku odbrila v podpis, ni pa se strinjala, da se na vrat na nos podpiše tudi pogodba. Hoteli so vedeti, kaj prinaša naši strani, opozorili pa tudi na ekološke in lastninske nerazčiščene okoliščine. PECA - DRUGIČ Po tednu dni so o gornji zadevi razpravljali drugič in tokrat dr. Tasiču dovolili podpisati tudi pogodbo o ustanovitvi mešane družbe. V njej bo občina družbenik, ki bo vložil zemljišče, kjer bodo smučišča. Nekateri so to ■ imenovali fiktivni kapital. \_______________________ m -------- PO KOROŠKI -------------- JESENSKI SEJEN RADLJE • '03 Radlje, mesto staro 850 let, postaja sejemsko mesto v središču Dravske doline. Tokrat bo jesenski sejem že drugič zapovrstjo, nastal pa je iz nekdaj zelo živahnega Šmihelskega sejma v trgu. Njegova obuditev je potrdila pravilno odločitev izvršnega sveta občine Radlje, saj se je sejem lani v svoji prvi obliki ponašal s šestdesetimi razsta-vljalci in prodajalci, s 13.000 obiskovalci in tremi uspe-limirekreativno-zabavnimi pri-rditvami. Že ves september je v Radljah živahno, pod velikim šotorom pri Osnovni šoli je vrsta prireditev zabavnega značaja, predstavljajo se znani ansambli slovenske glasbene scene, organizatorji pa so letos uspeli tudi z glasbeno prireditvijo Jesenska srečanja, kjer so se obiskovalcem predstavile domače glasbene skupine. Letos bo sejem v 850 let starem mestu Radlje še boljši in lepši. Razstavni prostor je dosti večji, okolica športne dvorane je urejena, sejem pa spremljajo številne spremljajoče prireditve. Tudi letos bodo ves čas sejma gostje podjetniki in obrtniki iz sosednjih avstrijskih občin, saj se tudi občina kot taka vse bolj povezuje z njimi. Prvič v zadnjih 50. letih bodo letos pripravili tudi srečanje znancev, sorodnikov in prijateljev / obeh strani meje. Občina Radlje je razmišljala tudi, kako lepote Dravske doline predstaviti ob letu turizma, zato bo na semu več kot dovolj priložnosti za njene promocijo; njene kulturne in naravne znamenitosti, bogato kulinarično tradicijo, videli boste tlim o občini Radlje, turistične razglednice, podelil pa bodo tudi priznanja u nagrade za najlepše urejene hiše in kraje v občini. Otvoritev sejma je v četrtek 23. septembra, s promenadnim koncertom Godbe na pihala Pernice, odprli bodo razstavo karikatur Bineta Roglja, v šotoru vas bo zabaval ansambel Generacija 69, ob 19. uri pa bo promocija turističnih zanimivosti občine Radlje z naslovom: Podeželje, prihaja tvoj čas. V petek dopoldne bo otroški živ-žav, popoldne tek po ulicah mesta, koncerti, in otvoritev razstave in spomenika. V večernih urah vas bo zabaval Agropop. V soboto bo še posebej živahno, dopoldne bo otroški cirkus, popoldne pa drugo srečanje ljubiteljev alternativnega letenja, po Dravski dolini bo športno tekmo- vanje POHORJE-DRAVA v štirih disciplinah, ples folklornih skupin Severo- vzhodne Slovenije v športu, nogometni turnir, zvečer pa vedrih Slovencev zbor - večer smeha s srečanjem slovenskih humoristov in glasbenikov. Nedelja bo v znamenju Šmihelskega sejma v trgu Radelj. na nogometnem srečanju se bodo pomerili veterani Radelj in Eibiswalda, plesali bodo folkloristi, igrali harmonikaši, popoldne pa bo ljudsko zborovanje ob prazniku občine Radlje, srečanje Eibiswald-Radlje in zvečer zaključek sejma. Vse dni sejma se bo mogoče zabavati, poceni kupovati in sklepati posle. Domačih dobrot in pijače bo na pretek, organizatorji pa vas vabijo takole: - če iščete svoj poslovni interes, če si želite novih gospodarskih spodbud, - če želite navezati tesnejše stike s podjetniki iz avstijskih občin, - če želite kupiti izviren spomine, preizkusiti kulinarične posebnosti tega dela Slovenije - ali če želite videti Dravsko dolino takrat, ko je najlepša. PRIDITE NA JESENSKI SEJEM V RADEJE OD 23. 1)0 26. SEP TEMBRA. II e rftiiX: lufcT“ TO JE ŠPORTNA REVIJA EKIPA IZHAJA VSAKO SREDO IN JO LAHKO KUPITE TUDI V VAŠEM KIOSKU I a S G P KOGRAD DRAVO GRAD GRADBENO PODJETJE STAVBENIK -----d o. o.-- PREVALJE Evro VSfl DELU VISOKE IN NIZKE INDQSTRQSKE OBJEKTE TEK OBKTNIÌNII IN INŠTRUKfJSKfl DCLK PO KOROŠKI NEREŠLJIV PROBLEM ? REŠLJIV PROBLEM V Prepihu imamo priložnost pohvaliti samoiniciativnost prebivalcev Tomšičeve 5 v Slovenj Gradcu. Pred dnevi so namreč zaključili tlakovanje parkirnega prostora nasproti svojega bloka in s tem preprečili "divje" parkiranje na zelenici, ki je bila dan za dnevom tarča " prebukiranih" avtomobilistov. To pa ni vse, poudariti velja izredno delovno vnemo in solidarnost med stanovalci, kar v drugih stanovanjskih soseskah pogrešamo. Pa še nekaj: pri stvari m sodelovala ne krajevna skupnost, niti občina in mislimo, da s tem ni nič narobe... K.K. KOKOŠKI UTRIP JESENSKA SREČANJA Zdaj so res že tradicionalna, z vrsto prireditev, ki sežejo od kulture do športa, pa dodobra oživijo sceno Mežiške doline. Tudi zabavno, saj pod šotorom trajajo veselja kar cel teden. Posajena je še ena lipa, vrata pa sta odprli tudi dve razstavi v ponedeljek, v torek pa tretja. Kulturni dogodek tedna je bil zagotovo koncert Slovenskega baročnega tria. :.............. JEZERO "NAREDILI” PRVI RADELJČANI Čeprav se je o jezerih največ govorilo v Mežiški dolini, so ga najprej naredili Radeljčani. Posebej ribiči so se pri tem izkazali, ker so zvrtali potreben denar, občina pa jim je pri tem stala ob strani. Ob jezeru je zdaj vse nared, da se lotijo urejanja in turistične ponudbe. Jezero pa ima tudi pravi pravcati otok. CESTA NA REMŠNIK Še letos bodo proti Remšniku asfaltirali 4 km ceste. Nekaj denaija je zanjo prispevala republika, drugo občina. Predstavitev projekta o razvoju tega odmaknjenega dela radeljske občine, ki se je zgodila pred kakšnim mesecem in je bila od Ljubljančanov in drugih ocenjena kot vzorčna, je tako obrodila tudi materialne sadove. ZAKLJUČEK DEL NA OBVOZNICI V Slovenj Gradcu so ob zaključku del na obvoznici sklicali novinarsko konferenco in povedali, da je stala sedem milijonov mark. Manjka še priključek na industrijsko cono, tudi tam pa so zemeljska dela v glavnem že opravljena. Manjkajo še vedno tudi semaforji, vendar bo tisti na Pohorski cesti postavljen še letos. Problem je seveda denar. PO KOROŠKI SOBOŠKIUTBIP ZAVRŠE BODO IMELE SVOJO VODO Že od lanskega leta so na Završe k 70 domačijam vozili vodo s cisterno, ki so jo Zavrčani nabavili sami. Zdaj bodo skupaj z občino iz vrtine črpali vodo s 650 m nadmorske višine na 850 m. Da bodo projekt izvedli, pa bodo prispevali vsak po 3000 mark. Drugo bodo prispevali v delu na 14.5 km napeljave. BOJ ZA UPRAVNI OKRAJ SE ZAČENJA V občinski stavbi na Ravnah so že nastali prvi pisni izdelki argumentov, ki utemeljujejo sedež upravnega okraja v Mežiški dolini. Gre za pričakovano reakcijo na časopisno vest, da bo ta v Slovenj Gradcu. Pričakovati je, da bodo v prihodnjih nekaj tednih podobno gradivo začeli producirati še kje. Medtem pa se veča število brezposelnih v vseh občinah, recesiji ni videti konca. ŽELEZARNIŠKE DRUŽBE BODO NAPRODAJ V želc/arjnških novicah so že objavili, da gredo takoime-novana C podjetja naprodaj oziroma jih čaka lastninjenje. Če ne bo nikogar, ki bi ponudil pravo ceno, se bodo lastninila znotraj, se pravi , da jih bodo lahko vzeli za svoje sedanji zaposleni. Gre za De profundis, VIP. Zaščito. USPEŠEN ROKONDO KVINTET Na 24. festivalu narodnozabavne glasbe v Ptuju, kjer je nastopilo 31 ansamblov, je koroške barve nadvse uspešno zastopal mladi Rokondo kvintet iz Bukovske vasi. Prejeli so srebrnega Orfeja in posebno nagrado za nove in izvirne prijeme v domači glasbi. Nagrajeno skladbo je napisal ^mag. Oto Vrhovnik. JESENKA SREČANJA NA PREVALJ Ati Prireditev, ki nas združuje MARIJA VIšNER, kuharska pomočnica "Jesenska srečanja BWak na Prevaljah so za vse nas velikega pomena, saj je to prireditev, na kateri se Korošci vsaj enkrat na leto lahko malo pozabavamo in razveselimo. Prireditveni prostor pa po moje ni najbolj dobro izbran, ker je preveč v naseljenem kraju, ob večerih pa to zelo moti stanovalce". ROBERT JAMNIK, progra mer. "Mislim, da so jesenska srečanja na Prevaljah ena tistih prireditev, ki popestrijo življenje v Mežiški dolini. Takih prireditev je na Koroškem vse premalo, saj imajo drugi kraji .(npr. Slovenj Gradec) več družabnega življenja. Sicer pa - zakaj se tudi mi Korošci ne bi vsaj enkrat na leto malo pozabavali." MARIJA KR\NJC, upokojenka: "Ob tem burnem času. ko pozabavamo iff tako pozabimo na vsakodnevne skrbi in težave. Prav bi bilo, da bi ob teh srečanjih dodali še kakšno novost!" IVAN MARKOVIČ, upokojenec: "Jesenska srečanja na je življenje več ali manj težko, je prav, da se ljudje ob takih prireditvah kot je prevaljska vsaj malo sprostimo in razveselimo. Tudi mi stari se radi malo Prevaljah so postala na pobudo gospoda Petroviča. Pozdravljam to zamisel in prav je, da se nadaljujejo. Mislim, da nas vse ta prireditev združuje in še bolj zbližuje. Prav pa bi bilo, če bi bilo takih prireditev na našem koncu še več. saj jih potrebujemo in radi obiskujemo." F.J. VOJKO SPEVAV -DRŽ AVVI PRVAK Prejšnji teden je na Prevaljah potekalo 5. državno prvenstvo policijskih službenih psov. Prvenstva se je udeležilo devet slovenskih uprav za notranje zadeve in posebne enote slovenske policije z 18 vodniki in njihovimi pasjimi varovanci. Na prvenstvu so zbrali točke v sledenju, obrambi in napadu, poslušnosti ter obrambi in napadu z rokavico. Minister za notranje zadeve Ivo Bizjak podeljuje pokal Največ uspeha je imel Vojko državnemu prvaku Vojku Spevanu Spevan s psom Kirom iz UNZ Foto: F. Jurač Maribor, drugo mesto si je priboril Matija Bradač iz UNZ Novo mesto, tretji pa je bil spet Mariborčan Stanko Kapun. Ob sklepni prireditvi , ki si jo je ogledalo preko tisoč obiskovalcev, so sodelovali še vodniki službenih psov avstrijske carinske straže ter zasebna šola Irko, kinološko društvo iz Slovenj Gradca pa je predstavilo različne pasme psov. Franček JURAČ ŽELITE LOKAL ALI POSLOVNI PROSTOR? V STROGEM CENTRU PREVAU GRADIMO ZA VAS PRODAJNI CENTER • v mansardni etaži je na razpolago 18 lokalov površine od 22 do 48 m2 • finalizacijo določate sami • pri takojšnjem plačilu 3% popust • pokličite ali obiščite nas, radi Vam bomo svetovali NA PREVALJAH NA KS PREVALJE, tel.: 0602 / 31 - 294 V MARIBORU NA PARTIZANSKI 3-5, tel.: 062 / 226 - 111, 27 - 470 PRODAJA TUDI NA KREDIT PRODAJNI CENTER DRUŽBENI DOM PREVALJE OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM, KOMUZVAPROJEKT MARIBOR KULTURA PREŽIH JE EDEN -INTERPRETOV MNOGO Predstavljeni referati na simpoziju, ki se je minuli konec tedna končal v počastitev Prežihove stoletnice rojstva, dokazujejo, da se da o umetniku ne le povedati kaj novega, pač pa, da se bo o njem tudi še dolgo govorilo. O lem, kaj so raziskovalci Prežihovega življenja in dela odkrili na novo in kaj od starega zavrnili, bo mogoče bolj natančno govoriti, ko bo izšel zbornik in bo možno ta simpozij znova doživeti na lastni pisalni mizi, s tem pa tudi skrbnejše ukvarjanje s teksti in primctjava s starejšimi. Vznemirljivost tudi ni toliko v slišanih referatih, kot v dogodku samem. O referatih ostajajo močnejši ali šibkejši t > Na simpozij, ki je bil v Kotlajh na Rimskem Vrelcu 17. in 18. septembra, so bili vabljeni koroški slavisti, osrednje slovenske knjižnice, kulturni delavci, društvo slovenskih pisateljev in predstavniki koroških občin. Ta številni avditorij (okoli 120 udeležencev) pa so uvodoma nagovorili minister za kulturo Republike Slovenije Sergij Pelhan, Ciril Zlobec, od domačinov pa prof. Janez Mrdavšič. Ob koncu prvega dne je navzoče sprejel predsednik skupščine občine Adi Cigler v kulturnem domu v Kotljah. L J vtisi, odvisno pač od vsebine in načina podajanja, ki pa niso zadostna podlaga za resno poročilo o njih. Toda dogodek sam - simpozij torej ali drugače: Prežih, ki se nenehno dogaja tako starejši kot mlajši generaciji. Prva ga je vajena gledati in doumevati drugače kot druga in celo instituciji kot je Slovenska akademija znanosti in umetnosti se zdi jubilej neustavljiv izziv za preverbo pisateljevega opusa. Kljub najrazličnejšim interpretacijam strokovnih in političnih krogov v preteklosti se Prežih, sodeč po tem simpoziju, končno trdno umešča tja, kamor ga je preprosti domači bralec, ki nima velikega literarno teoretičnega znanja, po občutku že zdavnaj uvrstil med najboljše v slovenski literaturi. Med raziskovalci mora občutke zamenjati občutljiv instrumentarij, s katerim se da dokazovati, analizirati in razlagati literarno stvaritev in njene sestavine, toda kot je dejala Silvija Borovnik, si interpretov ustvarjalec ne more izbirati sam. A ne glede na to je bil Prežih na zadnjem simpoziju skorajda zasut z velikimi besedami, kakor da bi hoteli referenti opraviti z vsem, kar mu je bilo verbalno hudega storjeno v njegovi bivši državi in tudi še zdajšnji naši. Kakorkoli že, Prežih je v zavesti Korošcev spoštovan, morda celo bolj spoštovan kot temeljito bran, ali kot je nedavno v pogovoru za Repu- bliko dejal prof. Janez Mrdavšič: "Mislim, da ga cenijo ne samo tisti Korošci in Slovenci, ki se ne brigajo za politiko, temveč vsi poznavalci njegovih del, ki ne bolehajo za ideološko zasleplenostjo in se ne zadovoljijo z resnico, dokler slišijo glas enega samega zvona, predvsem pa seveda tisti, ki so prepričani v umet- r ^ Povabilu Osrednje koroške kn|ižmce m občinskega odbora za organizacijo Prežihove stoletnice so se odzvali ugledni Slovenci, med njimi tucji trije domačini, ki so oblikovali simpozij s svojimi referati: - dr. Jože Pogačnik, Prežih in naš čas - prof. Drago Druškovič, O Vorančevi anUtetični naravnanosti -dr. Bojan Borstner, Teorija socialne pravičnosti in Prežih - dr. Miran Hladnik, Prežih, žanrski pisatelj? - akademik dr. Franc Zadravec, Esej o zvrsti Prežihovega romana - mag. Silvija Borovnik, Samorastnice v Samorastnikh - dr. Zinka Zorko, Dialektizmi v Prežihovem rornanu Jamnica - prof. Miran Štuhec, Indicijski status Prežihovih potopisov - dr. Jože Lipnik, Zgradba Solzic - dr. Klaus Detlef Olof, Prežihov mimetični svet kot preskusni kamen za prevajalca - prof. Marjan Štrancar, Prežihov Voranc v slovenskih šolskih berilih in priročnikih - prof. Janko Messner, Jezus je vir, ne kristus - so ideje odgovorne za ideologije? - prof. Tone Sušnik, Moja srečanja s Kuharji po uršljegorskih globačah insko muc m življenjsko prepričljivost njegovih del." Med zanimivejšimi deli simpozija je bila v razmislek dana recenzija Prežihovih stvaritev zdaj in v prihodnje, zlasti v razmerju mladina -odrasli bralec. Navržen je resen namig, da to ni več čtivo za šolsko mladino, kot so ga predpisovali učni načrti, saj je svet današnjih otrok popolnoma drugačen kot je bil jamniški, jazbinski in dihurski svet, še manj pa je mogoče ostati pri interpretacijskem vzorcu i/ preteklosti. Med današnjo mladino ni nikogar, ki bi lahko dejal kot prof. Janez. Mrdavšič in še kdo, da je v izrazitejši obliki na 'svoji koži’ občutil bolj ali manj vse, kar je Prežih v svojih delih opisoval. Ob tem je omembe vredna tudi pripoved Klausa Olofa Detlef a, ki da ga za razliko od domačega bralca Prežihovo delo nagovarja popolnoma drugače, ko se je z njim srečal šele v svojih srednjih letih in v tujem okolju. Kot že rečeno, pa bo šele zbornik ponovno ponudil natančnejši uvid v simpozij, ki je na eni strani nedvoumno potrdil, da je Prežih ne le bolj živ, kot bi si kak današnji politikant želel, pač pa da je nesporna tudi njegova umetniška moč in po drugi strani, da je še zmeraj neizčrpan vir za interprete. Zlatka Strgar Ob Dravi smo mi doma.. // iii ‘1#- ^ gr'-*?' - *~v. . , % • . T”" *!" ffl IHU •Jk# '! ir I t? ^ ■ •--X Radlje ob Dravi (1993) RAZGLEDI 1^3 DRUGI SEJEM OBRTI IN PODJETNIŠTVA od 23. 9. do 26. 9. NAJBOLJŠA MOŽNOST ZA : □ navezavo poslovnih stikov s podjetniki iz Dravske doline, Koroške, obmejnih avstrijskih občin IN ENKRATNA PRILOŽNOST ZA □ poceni nakupe □ zabavo pod šotorom Na sejmišču pri osnovni šoli Radlje oh Dravi Vas od 23. do 26 septembra pričakuje 100 razstavljalcev, prodajalcev, gostincev in muzikantov. Generalna pokrovitelja: EMONA OBALA in ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. Sejemski radio lahko poslušate na frekvencah 89,5 in 97,2 MHz. Pridite in si oglejte Dravsko dolino takrat, ko je najlepša! Piše: Rok TAMŠE Odštej poletje in pljuni v jesen. V času odpadanja listov z dreves je spet šola, ponovno je študij in brezvezna služba. Ali pa samo nadaljevanje socialnega brezdelja in tragedija nekaj desettisoč Slovencev, ki nikomur niso storili nič žalega. Danes pa se vseeno morajo iti preživetje in močno upajo na boljši jutri. Poletje je bilo vseeno fmo. Sploh za parazita družbe, kakor je imenoval neki vseved v nekem kafiču, ko je dejal, da je "pišoča drhal parazit družbe." Kaj mu moremo, če se ni znašel v življenju in zdaj bedasto tolče po tistih, ki omogočajo takim kot je on, da se znajdejo. No, imel sem se fajn! V juliju sem neko noč sedel na eni strani zaliva, na prav prisrčni terasi in v prav prijetni družbi. Poleg mene je namreč sedela Ona in rekla: "Evo, tamo preko ti je New York.” Čeprav ni bil ravno New York, je bilo prav impresivno. Tisto noč sem gledal Rijeko. Nikoli mi ne bo žal, da sem bil takrat ravno tam s čudovitim človekom. Imate tudi vi takšne spomine? Mimogrede: majice s flourescentnim motivom obmorskega mesteca nisem kupil. Enostavno nisem čutil potrebe. Kaj nas brigajo spomini na počitniške doživljaje, če vemo, da je naše življenje tu, pod Alpami. Kakor ze koga, a vseeno ...In prav tako kot vaše tudi moje simpatije živijo tu, mi pa se vseeno iščemo v vročem poletju, ki je za nami. Mogoče zato, ker tolikokrat slišimo besedico feedback. Kdo bi vedel. Zato pa se še vedno lahko ob delavnikih izgubimo v delu, konec tedna pa v mešanju megle, ki je ni. Standardno, kajne? Dobro, saj cela zadeva sploh ni tako črna. Za mene, na primer, sploh ni greh, če ve, kaj hoče. Greh predstavlja to, da človek ne ve, kaj noče. Ostale pompozne stvari kot so majhen prepir, dober seks, pokvaijeno kosilo, lep sončni zahod, čist zrak, pijani žur, protiusluga prijatelju, so minljive in neopazne. Vseeno pa tvorijo osebno zgodovino, katero bomo slej ko prej nostalgično obdelovali. Nekdo bo ob vsem tem evforičen in bo jurišal na nove zmage, drugemu pa ne bo več do življenja. Sliši se tako žalostno, da moram zapisati, da bi nam lahko bilo še slabše. Zadovoljni? Jaz vsekakor sem. Zadovoljen namreč. To je res, čeprav mi je minulo poletje neka bralka ( in še več kot navadna bralka) te kolumne rekla, da je v mojem pisanju čutiti eno samo nezadovoljstvo. Ona že ve! Jaz sem ji pritrdil iz čisto komercialnega razloga: Da bi bila srečna in še naprej brala to stvar. Zlobno, kajne? Ta zloba pa nikakor ni primerljiva z mojim zadovoljstvom, ko se znašam nad pa-pitjem. Kje ste vi? Kopija življenja se še vedno piše samo zato, da bi nekomu zagrenila ali polepšala življenje. Brez strahu pred neželenimi posledicami, ker je feeling za dojemanje v vas samih. □ -------------- SPORT -------:------- Vrhunski športni dogodek na Koroškem PREMIERA NA ENROPS ROKOMETNI SCENI Sobota, 25. september in sreda, 29. september. To sva nedvomno zgodovinska dneva za rokometaše slovenjgraške Nove opreme in njihove pristaše. Slovenjgradčani bodo namreč prvič igrali v evropskem pokalnem tekmovanju, v pokalu mest. Nasprotnik je SKA l,vo\ iz Ukrajine, naši rokometaši pa se bodo z njimi obakrat pomerili v svoji športni dvorani, saj so Ukrajinci pristali na ponujene pogoje. Glede na evforijo, ki pričakuje ti dve tekmi v slovenjgraški športni dvorani, se zdi, da spektakel ne more izostati. Rokometaši Nove opreme se na ta mega dogodek pripravljajo že od začetka avgusta. Zadnje prijateljske tekme sicer niso pokazale zavidljive forme, toda nikakor ne gre ocenjevati sposobnosti moštva na podlagi "neresnih" tekem, kjer je motivacija izključena, s tem pa tudi polna angažiranost v igri. Trener Tomaž Kleč in šef strokovnega štaba Avgust Fotušek sta lahko pred evropsko premiero zadovoljna že zato, ker ni nobenih težav s poškodbami. Še več, prisotne celo skrbi, kdo bo izpadel i/ moštva /a tekmo z Ukrajinci. Ve se. kdo so člani prve sedmerke. To so Mavrič, Štrigl, Igor in Boštjan Doberšek, Soršak, Leve, ki je zdaj kapetan, in Mauc. Drugi vratar je Matovič, okrepitev Slovenjgradčanov, ki sc je na pripravljalnih tekmah zelo dobro izkazal. Očitno to sezono z vratarji ne bo težav. Potem sledijo trener Kleč, ki bo vstopil v igro, če bo to potrebno, v prvi vrsti kot menjava za Soršaka, za njim pa Bari, Pori, Oblak, Leskovšek. Ekipa šteje 12 igralcev, naštetih pa imamo že 13. O tem, kdo bo izpadel, se bo vedelo na zadnjem treningu pred spektakularno tekmo v prvem krogu pokala mest. Na drugi strani pa je predsednik kluba Matjaž Beliš zaposlen z organizacijo' obeh tekem, pokrovitelji in tisoč drugimi stvarmi, ki morajo biti nared za evropski krst. Očitno bodo v klubu znali iztržiti lepo vsoto denarja že iz prve tekme, ki jo boste lahko videli tudi v prenosu slovenske televizije. Glavni pokrovitelj je firma Prevent iz Slovenj Gradca. Direktor podjetja Jože Kozmus je pokazal zanimanje za učinkovito obsežno reklamo ob tem vrhunskem dogodku m si podal roko s predsednikom Belišem. Sicer bo športna dvorana polna rekkun, vsaka izmed njih pa seveda pomeni bogatejšo blagajno Nove opreme. Moštvo SKA Lvov bo nastanjeno v hotelu Kompas. V času pisanja tega članka še nič ne vemo o gostih. V klubu so se namučili, da so z Ukrajinci sploh prišli v stik in se dogovorili za omenjene stvari, tako da je za podrobnejše spoznavanje "zmanjkalo" dobrih telekomunikacij. Sicer pa se v taboru Nove opreme ne obremenjujejo z močjo SKA Lvova, temveč posvečajo večjo pozornost iskanju tiste igre, ki bi pomenila ključ za drugi krog evropskega tekmovanja. Na rokometni spektakel pa se nič manj zavzeto ne pripravljajo slovenjgraški Orli, ki so že postali navijaški hit v Sloveniji. Svojo generalko so imeli na evropskem dvoboju Celja Pivovarne Laško in makedonskega Pelisterja v velenski Rdeči dvorani. Ponovno so bili na naj višji ravni in si s tem prislužili javne pohvale iz celjskega kluba. Pričakovati je, da bodo na tekmi Nove opreme naredili največji show v zgodovini slovenskega rokometa. Ta stavek bržkone ni preveč senzacionalen, sploh če se spomnimo navijanja Orlov iz prejšnje sezone. Nekaj dni pred tekmo, ki sc bo pričela v soboto ob 17. uri (v sredo bo srečanje ob 19. uri), je vročica že popolnoma prisotna v vseh slovenjgraških lokalih, kjer se zbirajo poznavalci rokometa in navijači Nove opreme. Klub sc je v ponedeljek predstavil medijem in s tem vsej slovenski športni javnosti na tiskovni konferenci v Hali Tivoli v Ljubljani, prav tako so rokometaši bili prisotni v etru Koroškega radia, v časopisju so Slovenjgradčani prisotni kot še nikoli, krona vsega pa bo nabito polna športna dvorana v Slovenj Gradcu ter neposreden televizijski prenos s sobotne tekme. Na koncu se še lahko samo vprašamo, kateri pogoj ni izpolnjen za vrhunski športni spektakel, v katerem naj zmaga boljši. Upajmo, da bodo naši! Kok Tamše Orli pričakujejo takšno veselje tudi po dveh tekmah z Ukrajinci ŠPORT Uspel teniški turnir Boss open Ravne 93' PRIHODNJE LETO ŠE MOČNEJŠI TURNIR V začetku septembru so imeli na Ravnah imeniten teniški turnir, imenovan Boss open Ravne 93'. Zbrana je bila domala vsa slovenska teniška "smetana", kar se moškega dela turnirja tiče. saj nista nastopila le tačas najboljša. Mariborčan Iztok Božič in Koprčan Jaka Božič. Kakovst turnirja je bila zagotovljena še s prihodom Ukrajinca Tarasa Belka, ki je bil prvi nosilec (edini od udeležencev je uvrščen na računalniško ATP lestvico) in /, udeležbo nekaterih boljših igralcev iz Hrvaške. Skupno je nastopilo kar 70 igralcev, od tega 32 na glavnem turnirju, in 18 igralk. Ukrajinec Beiko je opravičil vlogo favorita, saj je že v 1. kolu izločil lanskega finalista Zagrebčana Sujevicha, nato pa imel lahko delo vse det finala, kjer je s 6:3, 1:6 in 6:3 premagal že Zagrebčana Vladimirja Severja. Nagradni sklad celotnega turnirja je znašal 8000 DEM. Tako je zmagovalec prejel okoli 2500 DEM v tolarski protivrednosti, poraženec pa polovico manj. V kvalifikacijah za glavni turnir, ki so bile dan prej, se nobenemu od koroških tenisačev ni uspelo prebiti med 32 najboljših. Organizator TK Ravne je zato dve prosti mesti dodelil Slovenjgradčanu Ivu Belišu in Ravenčanu Miranu \Mlakarju. Toda Mariborčana Matjaž Zorko in Miha Eric sta bila v 1. kolu premočna tekmeca za naša dva "mušketirja". Gledalcev se je v vseh treh dneh kljub občasno slabemu vremenu zbralo zares lepi' število. In imeli so kaj videti, s.^ zanimivih bojev na kar petih peščenih igriščih v Parku telesne kulture ni manjkalo. Razen med dekleti, kjer je zmagala Mariborčanka Alenka Ovin in kjer konkurenca ni bila na zadovoljni ravni. Zadnji hip so udeležbo odpovedale tri najboljše slovenske igralke. Ljubljančanki Karin Lušnic in Tadeja Florjančič ter Mariborčanka Tjaša Jezernik, za vse tri pa je organizator predlagal, da Teniška zve/a Slovenije proti njim uvede disciplinski postopek. Kot je ob koncu prireditve povedal direktor turnirja dr. Matic Tasič, so s kakovostjo moškega dela turnirja lahko nadvse zadovoljni. V prihodnje si bodo prizadevali zagotoviti udeležbo še bolj kakovostnih igralcev iz tujine, toda omejili se bodo zgolj na izvedbo moškega turnirja. Podobno kot letos bodo tudi v bodoče celotno prireditev pokrili s sredstvi sponzorjev in upati je. da bo že v letu 1994 ravenski turnir Boss open zaslovel v pravem smislu in postal eden najmočnejših pri nas. I. Mlakar I JELOVICA /m Posebna ponudba: Vrtne garniture, lamelni parket, strešna okna. lesene stopnice, montažne stene. okna. vrata... 11 Bi PREDSTAVNIŠTVO: RAVNE NA KOROŠKEM ČečovJe 5. tel.: 0602 / 20 175 DOSTAVA NA DOM. ORGANIZIRANA MONTAŽA lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTI JE (^) lek d.d. Oplblljaffla tovarna tarmacevtskih m Kemičnih izdelkov d. d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p. p. 81 telefon: (061) 182-161 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax: (061) 183-517 GLOSIRANAČRNA KRONIKA RDEeA BRATA Jesenska poljedelska opravila so v polnem zamahu. Žal pa z njimi prihajajo tudi nezgode, ki jim - čeprav so povezane z neke vrste vozilom - običajno rečemo delovne, saj traktorje prištevamo med delovne stroje. Koroška je v tem pogledu še zlasti nevarna, ker je njen svet hribovit. Veliko del in opravil se odvija na strmih bregovih. Tako je bilo tudi v zadnjem obdobju kar nekaj nezgod, kjer so bili udeleženi upravljala traktorjev. Na srečo se najhujše ni primerilo, pa vendar so tudi težje poškodbe dovolj hude, da velja razmisliti in poljska ter druga opravila s traktorjem izvajati trezno in varno. K temu sodi seveda tudi uporaba kabinskega loka na traktorju in drugo. Čeprav ni neposredno povezano, pa naj vendar ostanem še pn prometu in nezgodah. Kaže, da se zadnje čase brezpravje, če lahko pogojno uporabim ta izraz, vse bolj seli tudi v promet. Dogaja se, da je voznik motornega vozila, ki dosledno upošteva prometna pravila in znake, prava črna ovca ( in žal tudi bela vrana). Drugi udeleženci v prometu mu trobijo, mahajo - še malo, pa ga bodo ceb namahali. To se zlasti lepo kaže pri vožnji skozi semaforizirana križišča Kar nekako navada je postalo, da skozi rdečo luč zapeljeta vsaj še dve vozili, vožnja skozi mmeno luč pa je tako ah tako že pravilo. To me spominja na tisto znamenito šalo, ki jel* sicer še iz časov faraonov, pa prav zdaj postaja vse bolj aktualna. Neki taksist je s svojim potnikom praviloma zapeljal vedno skozi rdečo luč na semaforju. Ko se je na nekem križišču prižgala zelena ,pa je obstal. Na vprašanje potnika, zakaj je ustavil pri zeleni, mu je odgovoril, da se boji srečanja s svojim bratom, ki vozi prav tako kot on. No, šalo na stran! Večina prometnih nezgod - in v minulem obdobju jih je spet bilo kot toče - se je na koroških cestah pnpetila zaradi neupoštevanja prednosti ali vožnje brez upoštevanja znaka stop Vsi udeleženci v prometu bi se morali zavedati, da sami - če že hočejo - sicer lahko silijo v nesrečo, vendar nimajo pri tem nobene pravice ogrožati življenja drugih. To ni zgolj vprašanje kršenja prometnih predpisov, marveč tudi kršenje moralnih norm! Vsakomur bi moralo bih življenje sveto - tako lastno, kot tuje- še zlasti slednje. In da sklenem tole prometno razmišljanje spet z (žalostnim) rekorderjem. Tokrat nosi zastavo B.S. iz Svetega Danijela pri Dravogradu, ki je svojega jeklenega konjička vozil s 3,2 promile alkohola. Torej skorajda mrtev, ali vsaj mrtvo pijan!", bi komentiral moj pnjatelj Miran. FREUDOV KOMPLEKS NN, ki je v noči od 11. na 12. september “haral" po Slovenj Gradcu, je najbrž prevečkrat prebral pravljico o Sneguljčici. V eni sami noči je namreč odlomil kar osem bočnih ogledal s parkiranih vozil v Slovenj Gradcu. Zdaj verjetno sedi doma in ogledalo za ogledalom sprašuje "kdo je najlepši na svetu." Policistom predlagam, da se v knjižnici Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu pozanimajo, kateri "lepotec" si je v zadnjem času večkrat izposodil pravljico o Sneguljčici. Ni vrag, da tako ne bi storilcu prišli na sled. Neznanski bes je moral popasti A.S. iz Velenja, da je lepega dne razbil steklo na osebnem vozilu last R.P. in pričel celo skakati po njem. Škode je za okoli 54.000 tolarjev, kar pomeni, da gre za tako imenovano “totalko", saj je v igri vozilo Zastava 750. GLASBA NA VILICAH Zahodnjaške navade vse bolj in bolj prodirajo tudi v vse pore naše družbe (zadnji del stavka 'pore naše družbe' je ostanek starih realsocialističnih časov m se opravičujem, če sem z njim koga globje duševno prizadel - op. pisca). Poleg vse večjega števila posilstev se pojavlja zdaj celo maltretiranje otrok. S.G. iz Črne je namreč utemeljno osumljen kaznivega dejanja protipravnega odvzema prostosti. Omejil naj bi bil svobodo gibanja sedemletnemu otroku iz tega kraja. Morebiti pa gre pn S.G. za tako imenovani Freudov kompleks dominantne matere, ki mu je v mladosti pogosto "omejila svobodo gibanja" - tudi s šibo. S.G. ima zaradi tega morda trajne posledice, ki so sedaj udanle na plan v obliki 'matennskega omejevanja svobode drugim otrokom." ( Če zdaj kaj razumete, ste genij! - op. pisca). NN, ki se je veselil, da bo končno prišel do dobrega "bešteka" .se je pošteno uštel. V noči od 7. na 8. september je namreč vlomil v vozilo B.Č. m odnesel usnjem kovček, v katerem so bile tudi vilice. No. šlo je za glasbene vilice m NN bo še naprej moral jesti s prsti - razen, če je glasbeni virtuoz. Hudi kot (naša stalnica v črni kroniki) postaja vse hujši. Zdaj so "z vedrega neba" v hlevu A.V. poginile tri krave. Ljudje še vzrajajo! “Lastninjenje" v ravenski železarni se nadaljuje. Tokrat je NN (verjetno oseba z veliko "minulega dela", op. pisca) odnesel delilni aparat za rezkanje različnih kovin, vreden kar okoli 320 000 SIT. Bolj kot iskanju stroja bi se ustrezni "organi" v ŽR in zunaj nje morali posvetiti temu, kako lahko takšne stvari sploh izginejo. Verjetno so na delu zares dobri "čarovniki", ki jih glede na to, kam so železarno pripeljali, najbrž ne manjka F.L. se je nekoč podal na popotovanje od Litije do Čateža, P.V. je popotoval od Kotelj do Belih vod. Oba peš in brezplačno, V.M. iz Radelj pa se je 7. septembra pozno zvečer podal na popotovanje od Selnice ob Dravi do Podvelke. S taksijem. Tudi on je želel posnemati svoja vzornika in potovati brezplačno. Taksist B.F. iz Maribora seveda ni bil zato m zdaj se bosta za 3660 tola^ev pač morala pravdati. Kadija bo milosten, če rad popotuje! # VLAKOVLOMEC Dejanje N.N., ki ga je storil v noči od i 2, na 3. september, pa črno na belem pnča, da koroška železniška proga zares i ne more biti rentabilna. Storilec je namreč vlomil v poslopje železniške postaje na Ravnah in odnesel 4.000 ; SIT. Če je to vse ,kar so železničarji iztržili tistega dne, bi bilo bolje, da bi potnikom raje plačali, da se ne bi vozili z ; vlakom. Sicer pa: škoda, ki jo je i povzročil neznani storilec pn vlomu, ! znašal5.000ST. Prav tako NN pa je v noči od 1. na 2. september na Ravnah poskušal odtujit motorno kolo Suzuki. Poskušal ga je spravit v tek, tako da ga je porival. Potskal ga je vse do kinodvorane in -i odstopil. Ni izključeno, da si je raje odšel ogledat film "Kako ukradeš milijon", j kar je v njegovem primeru lažje, kot več sto metrov porivati motor. Drugega septembra okoli 14. ure so se postrvi v Meži spet poskušale v tradicionalni tehniki - plavanju s trebuhom navzgor. Poginilo jih je več kot sto. Krivca za zastrupitev še iščejo, zanimivo pa je , da se je pogin pojavil takoj za iztočnim kanalom tovarne Lek Prevalje. Ni vsak lek tudi zdravilen! Zunaj vseh uradnih praznovanj se je NN odpravil tudi na prireditveni prostor pri Županku nad Radljami. Vlomil je v objekt Delavske univerze m odnesel nekaj pijače, žvečilnih gumijev in drugega. Morda pa je NN delavec in je mislil, da je vse, kar je od delavske univerze .tudi njegovo. Še se bo treba izobraževat' T.l. 2ÌLA SLOVENJ GRADEC Trgovsko podjetje ŽILA SLOVENJ GRADEC obvešča svoje kupce, da je pripravila ugoden nakup jabolk, krompirja, čebule, /elja in svinjskih polovic za ozimnico, po najugodnejših pogojih. Nakup je možen tudi na odloženo plačilo s 3 čeki brez. obresti, oziroma s 4 čeki s 3% obrestno mero. Omenjena živila lahko nabavite tudi na.kfedftHS"fi^j3Wm>klrpi ponoji □ V poslovalnici ŽILA MARKET na Havncm L trgu v Slovenj Gradcu r □ ^Samopostrežbi ŠMARTNO □ MARKET V MISLINJI Obenem Vas obveščamo, da Vam v združeni poslo/alnict ■il A-CICIRAN v^nenj Gradcu pri gotovinski" —1 ) SIT odobrjjo^)^ popij am H i nj gì ZIU DANES • ZA VAŠ BOLJŠI JITRI zavarovalnica triglav d.o.o. POSLOVNA ENOTA KOROŠKA 62380 Slovenj Gradec, Vorančev trg 2, Tet.- 0602 / 41 842, Fax: 41 840 PREDSTAVNIŠTVA Radlje ob Dravi, Mariboska 8, Tel.: 0602 / 73 024, fax: 73 026 Ravne na Koroškem, Trg svobode 12, Tel.: 0602 / 23 658, Fax: 23 769 Hodimo vam vse vrste zavarovanj ter takojšnjo poravnavo nastaSh škod puano umoma OBISKALI VAS BODO TUDI NAÌI ZASTOPNIKI IIB PA-GAT Slovenj Gradec 41 - 276,41 - 055 MOJ BISTRO: > tople malice po 240,00 SIT RESIAVRACUA BEILI VPK: > dnevna samopostrežna kosila po 490,00 SIT > tople malice po 240,00 SIT GOSTINSTVO VMAODHX ooijnqoo auotnaAO ut aoiuAoiujy < ootAoiod a^sfutAS < (avjao en efepojd) eommr/o < mdiiiimhvim Sn IUABI9 J. IMMVIM roiM 1^1 KOMPAS Obiščite nočni klub hotela KOMPAS Slovenj Gradec vsak dan med 22. in 03. uro (razen sobote). n □ n Zanimiv program Bogata ponudba Pridite in se prepričajte PREPIH TRGOVINA NA DEBELO Z ŽIVILI IN PREDMETI SPLOŠNE RABE Nudi svojim odjemalcem pestro ponudbo: • VSEH VRST PREHRAMBENIH IZDELKOV • ALKOHOLNE IN BREZALKOHOLNE POJAČE • ČISTILA, PRALNE PRAŠKE, GALANTERIJO Dejazmost opravljamo v Koroški regiji in izven Se priporočamo: vsem trgovskim podjetjem, gostinskih podjetjem in družbenih prehranam. S°u V < L TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Celjsko 33, Slovenj Gradec 0602/ 41-157, 41-267 računovodstvo 42-404, fax 42-264 r A oblazini enega pohištva in ugodni prodajni pogoji! O 20 % popust ob gotovinskem plačilu O trimesečno obročno odplačilo brez popusta O petmesečno obročno odplačilo z 12 % fiksno obrestno mero V lastnih prodajnih enotah Novi: oprkmE V ČASU 26. MKDNARODNKUA OBRTNKUA SKJMA V CKLJU; OD 10.09.1993 DO 18.10.1993, VAM NUDIMO PRI PROIZVODIH NOVK OPRKMK 25% POPUS T SUOVKN.I URADKC Stari tre 304 0602 44 185, 41 144 NOVO MUS TO Resorske košenice 65a 068 21 674 HOM Tovarna oblazinjenega pohištva 62380 Slovenj Gradec, Stari Trg 304 Telefon (0602) 42 051; telefaks 42 153