posojeni dnevi s svojimi drobnimi radostmi, s svojo žalostjo, s svojo slutnjo brezčasnega poveličanja med dlanmi božje volje v večnost. In ko bom pri zadnjem rožnem vencu rekel zadnji Amen, naj mi ga ovijejo okrog rok, da bom imel kaj dati kot protiutež za vse svoje slabosti, za vse zablode, za vse grehe, na pravično tehtnico. Amen!
Da, Amen!
France Bevk I Češka narodna
Tam leže grobovi z lesom ograjeni, vsi so posejani z dragimi semeni kakor vrt zeleni.
O, zakaj nobeno seme ni še vzklilo! Morda pregloboko so jih položili, da jih je vdušilo?
Grm sem zasadila, kjer spi dragi v jami, da mu korenina do srca požene, ga iz spanja zdrami.
Grm že ode vel je, listje v vetru kroži. Ah, moj ljubi dragi ni se še prebudil -— srce moje toži.
537