Ltot »a kortell 4alav-•kege lludetva. Delavci ao oprevlč«nI do rtyg- ker pro4ttdr»|o. Thle peper le devoid t« the Intereete of the working claee. Work-in are entitled to all whet thev produce. Iiwr^li iMoU-tiu« m»u«r, Dm. 6.1»07, a» »k« poa» offloe »t Chkoftfo 111. nmémi tb* act •! Coagr««« af Strafe W, I WW. Office: 2146 Blue Island Ave« "Delavci vseh dežela, združite se' . PAZITE! rta štovilko v oklope|u-ki eo nahe|e polog vašega naslova, crtloplfo-nege apoda) ali ne ovitku. Ako (248) |o številke . . tedel vem • prlhodn|o itovllko našega liete potečo naročnina. Prosimo f ponovite |o tako|. Stev. (No.) 247. Chicago. Hl., 4. |unl|a (June) 1912. Leto (Vol.) VIL Kje je sedaj milica? Socialisti ne ljubijo milice. Oni ne vidijo prav nobene potrebe za eksiitiranje takih barbarskih batid krvoločnih morilcev kakor je milica Socialisti se često izražajo, da so ljudje, ki vstopijo v vrste milice ter se zavežejo, da bodo streljali in morili svoje tovariše goljudi samo iz pohloglavosti in pgr namišljenih odlikovanj, slabši kot divje zveri ali divjaki. Nasprotniki socializma so to stališče socialiatov ob vsaki priliki napadali kot nepatriotično in kot tako nevarno zakonu in redu v družabnem življenju. V svoji zagrizeni nestrpnosti nas povprašujejo, kaj bi mi storili, ako bi si podivjana druhal s silo osvojila kontrolo nad mestom in spravila v nevarnost življenje in lastnino. V tem slučaju bi mi socialisti po njihovem mnenju obžalovali svojo zmoto, ker bi ne bilo milice, ki bi nas branila Odgovor na to modrovanje bi bil, da razlika med tako druhal jo in med sedanjo družbo he bi bila oosebno velika, kajti sedanji kapitalistični sistem s svojimi krivičnimi sodniki, goljufi, brutalno policijo in vsemogočni-ni trusti nikakor ni boljši v posledicah, ki jih pušča za seboj z ozi rom na življenje in lastnino, ka kor bi bila divja druhal. Toda tak odtrovor bi ne zadosto val patriotičnemu zagovorniku in prijatelju milice. Oni ^strajajo pri svoji trditvi, da utegne priti čas, ko bodo prišle pravice delavskega razreda, lastnina in človeška življenja v nevarnost zaradi podivjanosti gotovih ljudij in ob taki priliki bi mi rabili milico. - Dobro, nezakonita brutalna druhal, obstoječa iz najodlienejših kapitalističnih veljakov, je sedaj na krmilu v San Diego, Cal. Ta druhal. kojo tvorijo trgovci, advokati itd., se je polastila mestne uprave, morila, pretepavala, pohabila. deportirala in mučila delavce in delavke. Ista odlična druhal je terorizirala sodišča (no. in so-disčam menda zelo ugaja biti teo riziran po tako "odlični" druha-li.) Posredovala je pri vseh procesih, ki so imeli namen pospeševati ljudsko javnost. Ta druhal je pro-vzročila več protizakonitih in go-rostasnejših zločinov kakor pa ka-terisibodi št raj k v dobi zadnje generacije. Početje bande je tako barbarsko, da se Človek opraviče no vprašuje, Če živimo v kulturni državi ali v kaki divjaški vasi doli v srednji Afriki. In kje je sedaj vaša milica! Kje je sedaj nacionalna vlada, ki naj jamči osebno svobodo in ki je bila tako vneta za garantiranje "republikanske vlade" ter skaziti štrajk s svojo stalno armado v Chicagi leta 1894 T No, in kje so sedaj tisti zaslepljeni delavci, ki ao se pridružili milici in stalni armadi z1 namenom braniti lastnino in ohraniti življenje? Čas bi pač bil, da bi delavstvo spoznalo, da milica nima namena braniti lastnino in premoženje delavstva ter da delavstvo nima nikake lastnine, katero naj bi milica branila. Milica je samo nekaka telesna straža kapitalističnih mogotcev. Ob tiatem času je vladal v Ameri-li "slavni" Roosevelt, slepo orod je in udan lakaj ameriških denarnih mogotcev. Kakor vselej, je bil tudi to pot Roosevelt takoj pripravljen pomagati v zadregi se nahajajočim mogotcem. Kot predsednik Z. dr. je deloval na to in udi dosegel, da Japonska ni mogla dobiti nadaljnjega posojila in je bila zato primorana skleniti mir. Ruski kredit je bil na ta način ohranjen in ameriški magnatje, niso zgubili niti centa. Kako po očetovsko je Roosevelt skrbel za svoje varovance — tru-ste, kaže izjava senatorja La Fal-lette-a, ki je bil še pred kratkem Roosevltov ljubljenec. La Falle-te se je nadejal, da ga bo Roosevelt podpiral pri njegovi kandidaturi za predsedniško mesto, a Roosevelt je ugodno priliko porabil za se in pustil La Fallette-a na cedilu. Iz maščevanja nad prevaro La Fallette sedaj javnosti izdaja vse njegove grehe, med nji-rui tudi Rooseveltovo pobijanje trustov, češ, da je bilo v času. ko je Roosevelt zasedel predsedniški stolec, 149 kriminalnih sporazum-ljenj, v katere so bile zapletene korporacije, zastopajoče 10 mili-ard dolarjev kapitala. Dolžnost vlade je bila, da bi bili vsi kriminalni prestopki procesirani in ka-znova ni. Toda ob koncu Roosevel-tove administracije so te korpo-racije poskočile na 31 miliard v svojem kapitalu. Njegovo pobijanje je moralo na truste zelo u-godno upljivati. Zaradi tega se ni prav nič čuditi, da so trusti tako zelo uneti za Roosevelta. Plače am. delavk in prostitucija. Postavodaja v državi Masaa-chusctt* je svoj čas imenovala posebno komisijo za plače z namenom, da ta komisija študira problem sedanjih plač ter pronajde minimalno plačo v gotovih industrijah te države. Po daljšem napornem delu je ista komisija sedaj predložila po-stavodaji poročilo, ki da veliko misliti vsakomur, ki ima količkaj čuta za pravičnost. Med drugim to poročilo izkazuje, da dobiva 60 % ženskih vslužbencev po prodajalnah po manj kot $8 na teden. Od delavk v tekstilni industriji jih je 67%, ki dobivajo manj kot $8.00 na teden. Isto poročilo izkazuje, da je 41% delavk v slašči-čarnah, 10% prodajalk. 16% peric in 25% tkalk, ki dobivajo manj kakor 5 dolarjev na teden. Nepotrebno je na dolgo komentirati te številke; kajti iste govore dovolj jasno same zase. V času sedanje draginje živeti s pet dolarji na teden, ko uiti za hrano in stanovanje ta svota ne zadoatuje. Tako sramotno nizke plače tirajo žene in dekleta v pomanjkanje, iz katerega vodi edina pot, to je pot ponižanja, pot sramote, pot prostitucije. &e tako krepostno, še tako pošteno dekle mora pasti kot žrtev moderne Konje za pro-fitom, ki ne pozna nobene meje v izkoriščevanju človeštva. Zakaj je Rockefeller za Roosevelta? Ko je Japonska premagala Rusijo na daljnem vzhodu in ko je Rusiji povrhu pretila usodepolna revolucija, iz katere bi brutalni ruski absolutizem ne izšel tako nepokvarjen kakor je sicer, je bil ruski kredit v veliki nevarnosti. Denarni mogotci bi v slučaju revolucije brez dvojbe zgubili znatne avote. Tušem spada tudi Standard Oil družba in trust za polje-deljske stroje. Ti mogotei živijo v najboljši harmoniji z. ruskim hatjtnko Nikolajem in zato jim nikakor ni vseeno kakšna usoda zadene tega rabelja. V tem kritičnem trenotkn so ameriški Špeku-lantje sprevideli, da je treba vojno končati, pa naj velja kar hoče. DEBSOVE REČENICE. Ves svet je moja domovina. Jaz sem bil slučajno rojen v Združe nih državh, toda v tem ne vidim nobenega vzroka, da bi sovražil brate v druzih deželah. Jaz odklanjam biti suženj in zdi se mi sramotno biti gospodar. Nikakor nočem upogniti svojega hrbta pod ekonomičnim udarcem, in sram me je provzročiti ga komu drugemu. Moderen mezdni delavec ostane mezdni delavec. Njegov edini izhod je skoz zadnja vrata samomora. Delavec gradi palače, a sam živi v brlogih, živi v premogovni-j kih in nima kurjave. Ozemlje trdega premoga je predmestje pekla. Rudarji delajo v mrazu, da ohranijo ognjiščni ogenj na svetu. — Ljubezen in revščina ne stanujeti skuoaj. Bolje je voliti za svobodo in propasti kakor voliti za sužnost in vspevati. Položaj delavca je gospodarsko suženstvo. — Ni potreba, da la-stuješ sužnje no telo. dovolj ako lastuješ njegovo orodje. Najcenejša komoditeta danes na zemlji je človeško meso in kri. Mi toliko produciramo, da nir mamo ničesar zadosti. Jaz bom nasprotoval sedanjemu sistemu z vsako kapljo krvi v svojih žilah. Jaz sem nasproten sistemu, ki dovoljuje, da imajo nekateri ljudje več kot sploh morejo porabiti, dočim nimajo nešteti milioni niti toliko, kolikor rabijo za boro življenje. — Vsak milionar reprezen-tuje 10.000 "trampov"* Na kapitalistih ne leži krivda, da ne posedujejo solnea. Ako bi bile roke korporacij dovolj dolge, bi imeli kapitalisti na vsakem solnčnem žarku merilni stroj (meter). _ — Posta vodaja v Arizoni je svoj čas sprejela odpoklic sodnikov v svoj zakonik. Ko pa je Arizona hotela postati država, pred sednik Taft ni hotel prej podpisa ti tozadevnega dekreta, da se je ta zakon preklical. Sedaj pa je Arizona država in je sprejela odpoklic sodnikov zopet v svoj zakonik, ter s tem obesila Taftov demokratizem na klin. Kadar se bo človeštvo pribori lo pravo svobodo, bo spoznala ljubezen in slast življenja. Policija nima časa za svoje dolžnosti. Od kar traja v Chicagi tiakars-ki štrajk, ao se vlomi, napadi in zločini te vrste več kot podvojili. Policija nima potrebnega časa za vestno opravljanje svojih dolžnosti, ker jo uporabljajo za take posle, ki spadajo vsepovsod prej kakor pa v področje policije. Tako na primer čaaniški trust poljubno razpolaga ž njo v razprodajanju svojega časopisja v straženju stavkokazov, pretepanju in preganjanju linijskih "newsboyev", voznikov in drugih v različnih štrajkih prizadetih strok. Vse mesto naj se pokori zaradi koristo-lovstva par privatnih špekulantov. Mestna uprava je gluha za pritožbe in opomine prebivalstva in udano posluša glas svojega gospoda" časniškega trusta, po kojega milosti vodi mestne posle. Vsaka stvar ima nekje svoj konec; zato ga ima brez dvojbe tudi sedanje koritarstvo pri naših mestnih jaslih. Nove žrtve dobička-željnosti. Iz Madrida na Španskem prihajajo vesti, da je v mestecu Villa Real ogenj v k a za liscu živih slik zahteval 103 žrtev, izmed katerih je največ žensk in otrok. Katastrofa je za to majhno mestece naravnost nepopisna. Tu-sem so došli zdravniki in bolniške strežnice iz bližnjih večjih mest, da pomagajo številnim ranjencem. Gledišče je bilo šele pred kratkem ofvorjeno, bilo je docela leseno iu brez potrebnih varnostnih naprav. Poleg glavnega izhoda je imelo samo par stranskih in vsa vrata ao se odpirala na znotraj, mesto na zunaj. Ob času nesreče ;e bilo gledišče natlačeno polno posebno žensk in otrok. Unel se je stroj za premikanje slik, ki je bil takoj pri vratih. Ne-caj sekund po eksploziji je bil glavni izhod v ognju. Vsled divje panike iu slabih varnostnih naprav je bila rešitev nemogoča. Slabotne ženske in o-troci so bili pohojeni. Samo ena vrata je bilo mogoče rabiti, vsa druga so bila brez pomena, ker ¡ih vsled splošne gnječe ni bilo mogoče odpreti. Nekaj se jilh je rešilo na ta način, da so splezali skozi okna. Ker mesto nima gasilnih priprav je oatalo reševalno de-o brez večjega uspeha. Nezgoda je provzročila žalovanje po celi provinci ji in guverner je odredil najstrožjo preiskavo. Vedno ista stara pesem kakor povsod pri sličnih groznih kata-atrofah. Kaj pomaga tisoč preiskav, kaj pomagajo najstrožje kazni; žrtev ne bo nihče obudil v življenje. Zakaj se oblasti ne brigajo prej za varnost občinstva, zakaj puste posameznemu špekulantu graditi tako malo varne javne prostore, kamor se v»ak dan izpostavlja na stotine ljudij smrtni nevarnosti! Zakaj so oblasti dovolile leseno poslopje! itd. Kakor povsod, tako se bo tudi tu izkaza lo, da je vlada tisti krivec, ki je provzročil umor na debelo. Česa se vsega ne mislijo? Tajnost osem mesecev trajajo čega štrajka na Illinois Central železnici je danes razkrita in or ganizirano delavstvo je za eno izkušnjo bogatejši. Prijatelji štraj kujočih uslužbencev omenjene že leznice so namreč prišli na sled podlemu načinu, kterega se je posluževala Illinois Central družba v boju proti svojim štrajkarjem. ko so unijski delavci American Locoinotive Co. po nevednosti popravljali, "scab" - stroje. Kadar je Illinois Central hotela imeti popravljeno kako lokomoti vo, so vsa znamenja, ki kažejo če-gava ie lokomotiva, odstranili ali pa pobarvali ter jih nadomestili z imenom kake linijske železnice. Na ta način so slepili unijske delavce, da so isti mislili, da popravljajo stroje kake linijske že leznice ter so tako nevede oprav Ijali mesto stavkokazov, kar je i znatni meri omogočevalo 1, C. že leznici vzdržati svoje stališče proti štrajkarjem. American Locoinotive Co. je takoj pričela z akcijo, da se vsak tak poskus v l>odoče prepreči v njenih delavnicah v Dunkirk, Sebenectad.v, Pittsburgh in Rich-mondu. Ko bodo socialisti dobili na< en milion glasov, bodo nasprotni ki prenehali trditi, da je sociali zem neameriški. lika važnost akcij«, ki jo je pod-vzelo chieaško delavsko ženatvo, ko odreka vsako podporo vsem onim trgovcem, ki direktno ali imlirektluo podoirajo časniški trust v boju zoper delavstvo. Delavstvo, ki vzdržuje vse trgovce s svojim zaslužkom, ima pravico zahtevati, da trgovci zavzamejo jasno stališče, ali so proti delavstvu, ali zanj. Ta akcija bo za chieaško delavstvo in njega časopisje brez dvojbe velike vrednosti. S tem odločnim nastopom delavskega ženstva, lahko zaznamujemo nov štadij v zgodovini chi-eašloega delavstva; obenem pa jc s tem nastopom še globlje zarisana črta. ki ioči delavstvo od kapitalizma. Vesel pojav med chicaakim de lavstvom. Nad 18.000 chicaških žensk se je do sedaj pridružilo boju, ki ima namen rešiti organizirano delav stvo pred žrelom časniškega trusta s tem, da žene podpisujejo posebne peticije ter se s tem zavezujejo, da ne bodo kupovale pri onih trgovcih, ki oglašajo svoje firme v časopisju časniškega trusta. Žene kot oskrbovalke svojih družin imajo tako velik upljiv v trgovini, da v večini slušajev lahko odločujejo kateri trgovec ali firma naj uspeva in katera ne. Največje firme v imestu bi morale v najkrajšem času zapreti svoje trgovine, ako bi se vse delavske žene zavedle svoje dolžnosti ter strogo izvajakc geslo vzajemnega ^odpiranja in solidarnosti. Te velike firme so največja opora kapitalističnega časopisja in njihova naklonjenost napram temu časopisju je v dosti slučajih naravnost brezmejna, dočim sie pravo delavstvo zlasti socialistično časopisje hladnokrvno prezira in zapostavlja, pa na i bodo njegovi »naročniki še tako številni. Često se dogaja, da velike trgovske firme oglašajo v kani tal ¡stičnih listih »>o cele strani, v socialističnih pa samo po par palcev, ali pa soloh nič, četudi imajo ti slednji še enkrat več naročnikov. Vnled nizkih cen skoro noben časopis ne more izhajati brez o-glasov, zato si mora vsak list zagotoviti število potrebnih oglasov. Ker so pa trgovci v veliki množini uasprotlniki soc, časopisja, jih jc treba prisiliti, da upoštevajo tudi to časopisje in v njem ogla šajo. Za dosego tega namena p« je potrebno sodelovanje odjemalcev zlasti ženskih, ker te največ kupujejo. Iz navedenega je razvidna ve VODITELJA TEKSTILNEGA ŠTRAJKA ŠE VEDNO V JEČI. Voditelja znanega tekstilnega štrajka v Lawrence, Mass. še vedno čakata obravnave v ječi, ker jih oblasti dolže sokrivde pri umoru delavke La Pizze v omenjenem štrajku. Akoi jih porota spozna krivim, bosta obsojena na električni atol. Ako bodeta spoznana krivim, se bo to zgodilo zaradi najostud-nejših lažij in podlih zavijanj resnice. Dejstva, ki govorijo za njuno nedolžnost, so vendar tako jasna in odkrita, a vendar sodišče noče ničesar slišati o njuni nekriv-di. Živ krst ni danes pozitiven na tem, kako je biLa omenjena delavka uatreljena. Ene izpovedbe trde, da se je enemu izmed štrajkarjev sprožil revolver po nesreči, da je krogla zadela na kamen, se odbila in jo zadela. Druge izpovedbe pa pravijo, da je bila uatreljena od milice z namenom diskreditirati štrajkarje. Pri vsem tem pa je resnica, da sta bila Et-tor in Giovanniti da'eč proč prizorišča ob času umora. Sicer to sodišče dobro ve, toda isto služi v prvi vrsti ohodosti in maščevalnosti besnečega kapitalizma, pravica mu je španska vas. Volneni trust nikakor ne more preboleti svoj poraz in svoje ponižanje, ker se je moral udati zahtevam štrajkarjev vsled pritiska iz Washingtons, zato se hoče maščevati nad voditeljima štrajka, brez katerih bi bil vsak boj nemogoč. Slučaj Ettor in Giovanniti prav nič ne zaostaja za onim, ko so bili Ilavwood, Moyer in Pettibone spoznani sokrivini Orchardovega umora. — Zato se mora vse ameriško delavstvo združiti v protestu in podpori za oprostitev teh dveh voditeljev. KROJAŠKI ŠTRAJK V CHICAGI. Ni še pozabljeno gorje zadnjega krojaškega štrajka. kateremu so štrajkarji podlegK zaradi barbarskega «nasprotovanja chicaške policije in zagrizeno podlega pi sanja kapitalističnega časopisja zop*»r štrajkarje, že se obnavlja isti boj, da izkorišče v® n i trpini prisilijo svoje pijavke za ljudem dostojno plačo. Kakor v zadnjem boju, tako tudi letos ščiti mestna uprava izkoriščevalce s tem, da njena policija preganja štrajkar je kakor stekle pse, jih aretira brez vsakega najmanjšega povo da ter tako sili uboge trpine na zaj v brezpogojno sužnost. tTgod nejse za štrajkarje pa je letos dejstvo, da je tlelavstvu sovražno kapitalistično časopisje do skraj nonti oslabljeno in ne bo moglo ščuvati splošnega javnega muen ja zoper štrajkarje, poleg tega pa imajo za seboj neustrašenega in neut rinil ji oega zagovornika in branitelja v soc. časopisju, ki se je povspelo na prvo mesto. Nad štiri tisoč krojaČcv firme Kuppenheimer revoltira zoper ni zke plače, ki jih plačuje ista. Ne zadovoljnost je prikipela do * vrhunca vsled vednega zniževanja plač. ki so «e zmanjšale skoro za polovico v teku zadnjih par let. Dvojaa mera. Nad 1000 ljudij je utonilo, nad pol miliona jih je zgubilo svoje domove in za okroglih 50 milio-nov dolarjev imetja je bilo mučenega v povodnji ob reki Mississip-pi, ki je v zahtevanju človeških žrtcy skoro dosegla "Titanic"-ov rekord po sedanjih poročilih, ki pa niso popolna; v resnici je zguba človeških življenj številnejša kakor ona v noči od 14. in 15. aprila na Atlantiku. Svoj čas je bila v Zvezinem kongresu zahtevana vsota 30 mi-lionov dolarjev za varstvo človeških življenj in imetja proti po-vodnji. Ta zahteva je bila vsekakor skromna, ako pomislimo na njeno nujnost in njen obsežen namen; sicer pa znaša ta svota komaj eno šestino one ogromne svo-te, katera se porabi vsako leto za zvezino armado in mornarico. V svoji nadutosti ih omejenosti je vojni oddelek, ki dobiva vsako leto nad 300 milonov dolarjev za avoje zahteve od zvezine vlade, priporočil borih pol miliona dolarjev za od pomoč po povodnji prizadetim žrtvam; še enkrat to-iko^ pa je vojni oddelek že prej izdal v ta namen. Tako krpa ta panoga zvezine vlade to veliko luknjo, a njeno krpanje ne zaleže dosti ali pa celo nič. Naša armada šteje 70.000 zdravih in za delo sposobnih mož in mornarica 50.000; skupno Štejeta 120 tisoč sposobnih delavcev. Zakaj bi vojni oddelek teh ne uporabil za zgradbo nasipov, kanalov in drugih varnostnih naprav, ki bodo v bodoče varovale ljudij in njihovo imetje pred grozno povodnjo. Zakaj puščati to mnogobrojno armado mož lenu-hariti, da od dolgega časa ne ve kaj početi, da iz samega dolgega časa uganja vsa ko vrstne lumpa-rije ter vzgajati stotisoče delo-mržnežev. Vsak *mož, ki se vpiše bodisi v armado ali mornarico, je podvržen zakonom obsednega stanja in izven področja civilnih oblasti. Njih dolžnost je ubogati. Ako bi se vojaštvo uporabljalo v take svrhe, bi brez dvojbe vsa proti - vojaška agitacija izginila, ker bi moral vsakdo uvideti ko-ristno8t in deloma tudi opravičenost vojaštva. Namen vojaštva je braniti življenje in imetje kjerkoli in pred komurkoli, torej tudi proti naravnim silam, kjer se to da storiti. Danes pa ljudje zgubljajo življenje in imetje v tako veliki meri, a v to poklicani faktorji drže roke navskriž. Samo enkratna po vodenj je poleg številnih človeških žrtev napravila dvakrat več škode kot bi pa stale vse varnostne naprave, ki bi bile pravi Magoslov za prebivalstvo v tej dolini. S svojo neznatno podporo pilf^je zvezi na vlada pokazala, da nima smisla za odpomoe nesrečnim podanikom in da hoče svojo odgovornost odstraniti in naimetati splošni javnosti pesek v oči. Za nove bojne ladije, kanone, trdnjave in enak vojaški luksus ima vlada vedno odprte roke, a kadar ge za izboljšanje bednega stanja trpečega človeštva, tedaj je pa vsakega centa škoda. Vsak količkaj trezno misleč člo-. ek bo pričakoval, da bodo firme upoštevale zahteve poraženih štrajkarjev vsaj deloma in skušale odpraviti nasprotstva, a zgodilo se je ravno nasprotno. Pijana zmage je firma Kuppenheimer najobzirnejše postopala s svojimi delavci, jim zniževala plače ter tako napravila njih položaj obupen, vsled česar jim ne preostaja drugega kot poshižiti se orožja, katerega imajo na razpolago, to je štrajk. Več sto krojačev je že sedaj na štrajku in tisoči bodo v najkraj-čeni času zanustili delavnice z zahtevo, da se jim dovolijo plače, ki bodo omogočale vsaj dostojno življenje. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. • IZHAJA VSAKI TOREK. Lartaik ia i«U>rt«lj. MfMtoTajuki delavska t likovna draiba ? Ckicafe, III. • Narocm* Zrn Amtrico $1.50 M ctlo Uto. 7Sc <• 9*1 UU. Za Evropo $2 m celo Uto, $! m pol Ut«. - - - - _- j- ------- r-i .......„m himUi/m hmmii a^cft" l ff MMft mmmmUM (MU #r4*7 »a«Uf. PROLETARIAN Owi«d ud pobhtbcd EVBBT Tu iso a T by leelk Stavk Wertuaea's Publlsblaf Co«paay Chicafo, ¡illaob. Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistična Zveze v Ameriki. nrucumoN matu: UmUd Stat«« and Canada, UM a y**r, 7Sc lor hali y«ar. Forcigu coontri«« $2 a y«ar, $1 for kali y«ar. apraaTUiNO «ATM on «trMintat. NASLOV «ADDKESSli "PROLETAREC" ti 46 Blue Island ave. Chicago, 111 Zgodovinski boj chicas-kega delavstva. Človeku, ki ni imel prilike na tančnejse se seznaniti z vsemi de janji in nehanji političnega in gospodarskega *ivljenja v vrsta chicaškega delavstva, si nikakor ni mogel tolmačiti reakcionarnosti tega delavstva z ozirom na poli ticno fazo delavskega boja. Chi eaga je bila znana kot močna for ta delavstva, organiziranega v go spodarskih organizacijah, oziro ma unijah. Preko unijskih mej ni segalo obzorje ogromne večine tega delavstva. Y$i poiskusi, do vesti gospodarsko organizirano delavstvo do samostojnosti tudi na političnem polju, so se izjalo vili in vse je izgledalo, kot da so kapitalistične stranke vzele v zakup politično prepričanje istega Še tako temeljiti dokazi za nuj nost lastne politične stranke za delavstvo po vzgledu nekaterih evropejskih narodov so bili bob v steno. Le mala peščica delavst va je spoznala ničevost bojne tak tike, katere se chicaško delavstvo danes poslužuje. Politična maši-na iste stranke, za katero je šlo delavstvo pri volitvah v boj, se je naj brezobzirne jše uporabljala v boju kapitalistič. razreda proti izboljšanje zahtevajočemu delavstvu. Z drugimi besedami, delavstvo je glasovalo za svoj bič ki je ob vsaki priliki neusmiljeno udrihal po proletarskih plečih kajti vodstvo vladajočih strank je bilo vedno v rokah onrh ljudij kojih interesi so docela nasprot ni interesom delavcev, a kljub temu sta milionar in mezdni delavec glasovala za istega kandidata Kadar je postalo početje strankinih voditeljev že preočitno nasprotno delavskim interesom, te daj se je ta politični "gašperl-teater" toliko spremenil, da so kapitalistični mogotci zamenjali osebe pri vodstvu stranke in delavstvo je pelo huzano svojemu rabelju. Tako je šlo naprej do današnjega dne. Danes pa je Chieago prizorišče resnega razrednega boja, kaker-šnega še ne pomni njena zgodovina, dasi ista ni revna na obsežnih in najljutejših nasprotstvih med delom in kapitalom in je Chicago v marsikaterem tem slučaju dosegla rekord. Sedanji časniški boj ni tolikega gmotnega pomena kakor je moralnega. Ta boj znači pravi duševni prevrat, pravo duševno revolucijo chicaškega delavstva, znači gigantski korak pravega napredka in epohalen uspeh delavske solidarnosti. Do malega vse chicaško delavsko prebivalstvo se je združilo v nepremagljivo folango proti čas-niiškemu trustu ter odločno odklanja kupovanje vsega v t.rustu organizranega časopisja, med tem ko najlojalnejše "Daily World" in "Evening World" (prej Daily Socialist) podpira, ter s tem kaže nov čut delavske solidarnoati ki mora v najbližji bodočnosti roditi najlepše uspehe za pospešitev ustsjenja delavskih mas. Trustno Časopisje je leta in leta kontroliralo Časniško situacijo v Ohicagi s tako popolnostjo, da so se lastniki istega smatrali za prave gospodarje mesta, kar so v resnici tudi bili. Vsa politična moč je bila v njih rokah. Vsakogar. ki ni tako plesal, kakor so gospodarji tega časopisjs velevali, so moralno ubili in nihče se jim ni mogel zoperstsvljati, kajti oni so imeli za seboj na stotiaoče čitateljev in njih glaeove. Njih moč se jim je zdela nepremagljiva, zato so napovedali boj organiziranem« delavstvu, da uničijo njegovo organizacijo ter neorganizirano samovoljno izkoriščajo. In isto strokovno organizirano delavsko, ki je tem svojim rnaski-ranim prijateljem podarilo to moč h tem, da je slepo sledilo njihove mu demagoAtvu ter preziralo lju dij, ki bo ga opozarjali na prete čeno nevarnost, isto strokovno or ganizirano delavstvo danes spo znava britko resnico, da je gojilo na svojih prsih strupenega gada Hj ga je hotel vsak Čas za zahvalo uničiti. Ker je pa to trustno časopisje prej kontroliralo vse vire, iz kate rib je javnost zajemala informa cije, je bilo lastnikom istega lah ko kontrolirati javno ljudsko mnenje. Na ta način chicaško de lavstvo ni nikoli izvedelo resnice v zadevah, ki bi mu otlnrle oči in ga spametovale. Tako je bilo mogoče, da je ena četrtina chiea škega strokovno organiziranega prebivalstva tavala v temi ueres niče. Toda, ko je trustno časopisje napovedalo boj organiziranemu delavstvu, je prezrlo dejstvo, da izhaja v Ohicagi socialistični ča sopis, ki pa je bil — resnici na ljubo povedano — ob začetku štrajka financielno tako oslab ljeu, da je bilo pričakovati njego ve smrti vsak dan. In to so trust jani dobro vedeli in zato ga niso upoštevali. Ta soc. list, ki izide sedaj vsak dan skoro v 300.000 iztisih, se je razvil iz slabotneža v gigantskega orjaka, ki brani štrajkarje, poro ča resnico in poživlja delavstvo k složnemu in vstrajnemu boju. In danes delavstvo spoznava moč in pomen pravega delavskega časo pisja, kateremu ni na tem, da bo izprešal iz ljudij čim več profita marveč stremi z vsemi močmi za tem, tla izvrši svojo vzvišeno čas niško dolžnost. Da je chieaska mestna admini straeija pod popolno komando trustnega Časopisja, kaže cel kup vsakovrstnih tiranskih ukazov, ki jih je izdala ta uprava svoji poli ciji, da tu z brutalno silo zatre vsak pojav na škodo trustnega ča sopisja. Vsako nasilje, vsak ukaz v smeri terorizma, vsako krivično početje napram štrajkujočim ti skarjem. vazuikoin, stereotajpar jad, tu v Chicagi, med katerimi je največ socialistov, kateri zagovarjajo politično akcijo in trdijo, da ima biti socijalistična stranka politični izraz industrijalne linije. Le-ti I. W. W. socijalisti se tudi prizadevajo, da bi v trade unije zanesli nauk o industrijelni uniji — z drugimi besedami, da bi dosedanje staromodne unije str-noglavili v moder. - industrijelne, ne da bi bilo za to potreba zrušiti njih organizacije, kakor to propagirajo vstočni S.L.P. — 1 W. Wisti. Kakor že rečeno, je pa to samo postojanka one radikalne za-padne — čestokrat. nazivane anarhistične — 1. W. W. organizaeije, katera ne mara ničesar slišati e transformaciji staromodnih trade unij v moderne niti o politični akciji delavcev. Proti tem I. W. W. socialistom, ki stoje torej v sredini, se je hotela stranka na konvenciji zavarovati, da bi skrajna zapadna frakcija I. W. W. ne upli-vala preveč nanje in da bi se vsak sum ali nepostavno akcijo ki bi se izvršila od une strani v slučaju delavskih bojev ne položilo od strani kapitalističnega razreda in njegovih hlapcev pred noge socia-istične stranke. Pristaši I. W, Wistov, katerih je bilo na konvenciji tretjino, so ov" ali pa nobenkrat. e e Nekteri nesocialisti niso zadovo-jni z novo soc. platformo. Naravno! Zločincu še niso bile nikoli všeč vislice, čim popolnejše so, tem manj mu ugajajo. e- • » Kdor greh zagovarja vedoma. ni ič boljši od grešnika, ker laž še ni bila nikoli resnica in nepoštenost nikoli čednost, a kljub temu hočejo nekateri ihirnalisti postaviti laž ;in nepoštenost na oltsr mu-čeništva. ka ni bila nikdar za "sabotažo1 in da ji vsled tega ni potreba de lati z ozirom na to nobenih omeji tev. Poskušalo se je cel člen od straniti, toda pritisk od konstruk tivnih socialistov je bil tako si len, da je bil vsak odpor brez uspešen. Sodrug Berger je med dru gim dejal: "Ako žele 1. W. Wisti voditi direktno akcijo, svobodno jim; ali tedaj naj to povedo od prto, kakor to1 izjavlja Krna Gold man pa Beu. Keitman. Kdor so glasa z direkt akcionisti, ta na; #re iz socialistične stranke še da nes, kajti socialitična'stranka se ne sme pustiti izkoristiti od I. WT W. za svoja nepostavna dejanja ki jih nropagira." Kdor socialistov bi v bodoče že lel pomagati štrajkarjem s propa giranjem za direktno akcijo, bo zgubil torej vse pravice nazi vati se organiziranega socijalista. Dalje je v pravilih več določb glede kandidature za javna mesta V mnogih slučajih bo moral biti po novih pravilih kandidat gotovo vrsto let član socialistične stran ke preti no bo tnogel sprejeti nomi nacijo. Tudi za neangleško govoreče or ganizacije se je ustrojil nov, bolj ši člen. Ker nas vseh ta člen zani ma posebej, ga priobčujem v sle dečem v eeloti. ('len se glasi : Nangleske Federacije. 1. Pet klubov socialistične stranke poslujoči v neangleskem jeziku imajo pravico osnovati svojo federacijo (Zvezo) pod nadzor stvom osrednjega tajnika in ekse kutive socialistične stranke. 2. Te organizacije imajo pravico izvoliti si tajnika • prevajalca, zmožnega poleg svojega tudi an gleškega jezika, katerega naloga je posredovati med svojo oraniza-cijo in organizacijo sociMistične stranke. 3. Ko dosežejo organizacije naj-manje 500 članov, je njih tajnik-prevajalec opravičen do potrebne ga prostora v gl. stanu stranke in do plače iz oered. blagajne in sicer ne več kot 28 in ne manje kot 15 dolarjev na teden. Natančno svoto določi osrednji izvrševalni odbor socialistične stranke. Tajnik-pre vajalec mora biti naj manje tri leta član stranke, izvzemsi, ako nje gova organizacija ni bila priklju čena skupni stranki v tem času. 4. Neangleške Federacije plačajo na gl. stan tako svoto, kakršno plačajo državne organizacije in dobe v zameno članske marke Dalje plačajo potom svojega tajni ka tudi običajne prispevke za dr *avne, okrajne ali slučajno mestne organizacije 50% od svote, ki jo plačajo angleško govoreče organi zacije. Tajnik odračuna tozadevnim državnim organizacijam prispevke za vse člane njegove narod nosti v državi. Državni tajnik pošlje okrajne ali mestne prispevke tozadevnim okrajnim ali mestnim tajnikom, kjer obstoje organizacije. 5. Klubi neangleških federacij imajo biti popolen del okrajne ali državne organizacije in morajo v vseh zadevah delati v sporazumu s pravili in ustavo državne, okrajne ali mestne socialistične stranke. 6. Vse propagandistično delo neangleških federacij se ima izvajati pod nadzorstvom njenih is-vrševalnih odborov, z ozirom na pravila federacije. Taka pravila pa morajo biti v soglasju s pravili socialistične stranke. 7. Vsak tajnik-prevajalec ima predložiti mesečno poročilo o predanih članskih markah skozi mesec osrednjemu in državnim stanom. Vsake tri mesece mora narediti tudi trimesečni pregled o splošnem stanju njegove federacije na osrednjega tajnika. 8. Gl. stan ne prizna več kot eno, MM proti tej odredbi, češ.da stran- federacijo ene narodnosti. Delavci v Chicagi in okolici!!! vsi na piknik i Rivan>law park - v nedeljo, 16. juniji, Ciati dobitek je namenjen v podporo socialistitnemu tisku v Chir c Glavna govornika bodeta aoc. kandidata za predsednika in podpredsednika Združenih držav: DEBS IN SEIDEL ter drugi govorniki. - Zastopane bodo vae aoc. organliacHe. - Vatopnina 25c «kupno a vatopnmo v park, v proator piknika in druge konceaije v zabavnem parku'. 9. Vsaka federacija ima pravico do enega delegata na vseh konven cijah ali kongresih; tak delegat pa ima le posvetovalen glas e Zadnjo besedo ima o pravilih seveda Članstvo stranke, ki jih o-dobri ali zavrže potom splošnega glasovanja. To se zgodi v teku dveh mesecev. Takoj po glasovanju bodo torej naši klubi pošilja li tudi svoto za County in State organizacijo prispevke gl. tajniku zveze, kateri bo svoto odraču-nil tozadevni State organizaciji, ona pa proporcionalno tozadevnim County organizacijam. Tako bodo naši klubi vsi kot redni člani stranke in bodo imeli vse pravice in dolžnosti, kakor angleško govoreče organizacije. Eno važnih poročil, ki se je sprejelo soglasno, je bil program sa| uprave. Kapitalisti Tomaži v socializem, namreč kaj radi očitajo socialistom, da nimajo programa za mimoidoče potre- B. O. Flower, L. D. London in Upton Sincl Society ima sedaj svoje nice na 37 univerzah. fHajB je imela ta organizacija podružnic, kar znači da je enega leta napredovala za družni c. Poleg študentov u uih oddelkov je pristopilo ta profesorjev raznega pouka: dov in predavanj je bilo leta 115, literature se je pa razpi med dijaki za $561. Skupnih hodkov v istem letu je imela ciety #2.399.92, izdatkov $2.309. Na koncu se poročilo bavi s I dočnostjo organizacije in pro kuje rapid en napredek socialisti uih naukov na vseh univerzah.— Stalen* jfl. stan Intercolegiate So. cialist Society je na 105 W. 40^ Str., Tilden Building, Koom 902 New York, N. Y. Glavni tajnik je državne?'okrajne "in "mestne fco\[ °ncaniaator pa Har- ave. Kapitalisti in vsi neverni r> Midler. Navdušeno je pozdravila k«* vencija govor sodruga Kari Le. gien-a, ki se je baš tisti čas na |>o-be In da bi v slučaju da pridejo ^ agitacije mudil v Indi* na površje, ne mogli ničesar izve- napo 1S' &od™* Le«len ie tajnik sti na svojo roko. Zato je konven- "em*k,1J tr*de um->' ki **eje< nad cija osvojila tudi umerjen pro- 2 m P°! "I11*0™ «tokovno or*a- gram za občine, države in okraje. ,\,zirflnih v Nemčiji in je h oh enem tudi mednarodni gl. ta nik biroa strokovno organiziranih k^r^Tržaio r delavsko posta- P° vsem svetu. Njega je vodajo; avtonomija mest; javne ^vabl1U 1,a ^tatončno P<* v šole in učne zavode sploh; davki; javna dela, shrambe in ohranje- Aineriko ameriška delavska federacija —"Amer. Federation of valna sredstva; postavodaja ; jed- M'abor"< predsednik je S. nake pravice za oba spola; polje- Qo"ll,er8' kl 111 PnjHzen «o- ^mhh sializinii iic socialistom. Po drugi strani je pa sovlr. Legien, ki gtojj uradno nad Goinpersom, socialističen član nemškega parlamenta *e dolgo vrsto let. Kot tak pa razi». delstvo; pokvarjenost in zločinci. Za občino: delavske odredbe; nedotakljivost doma ; občinska last; urejevanje mestnih nasadov; prevoznih sredstev sploh; javno zdravstveno stanje ; javne šole ** ««moumevno taktiko, ki jo ima in učni zavodi; opojne pijače in ln 8e Je P0*1«™.)* »e™ški P^cta- prostitucija; občinski trgi. Priporočila: študiranje brezposlenosti in iskanje pripomočov, s katerimi hi se delno regulirala: ustanovitev rijat in ki ne more hiti druga kakor kakršno priporoča socialistična stranka in katere se poslužuje razredno zaveden proletarijat po legislativnega biroa za informa- svetu, cije socialističnih javnih uradni- . Kako kaj to pnja njegovem pri- kov. Poleg teh člankov, ki vsebu- juatelju Sam11' v8e 8eda-l ne je vsak zase daljšo razpravo in 8f 0 He ni nikj°r priporočilo, je konvencija spreja hHkor ,ntro bo LeK,e» koDŽtl a tudi 88 strani debelo knjižnico, ki jo je izdal in založil socialisti- potovanje za "American Federation of Labor", bo pa nastopil a- čen klub v Glenville, N. Y. in ki tftatorifno P°t za socialistično vsebuje natančno nonissn nro-lstranko' katera ^ naredila i popisan program za mesta, okraje in države, njim pogodbo. v kolikor bi mogel sbižiti socialistični administraciji v kapitalistični družbi. V načelu za državni, mestni in občinski program, izjavlja stranka sledeče: Gotovo je, da bo njegova pot v Ameriki odprla marsikateremn trdoglavcu — trade unijBtu — glavo, mogoče celo Gompersovo, dasi ravno ni dosti upanja. Eden najimpozantnejših momentov na konvenciji je bil vseka-Dokler je socialistična stranka kor izvolitev predsednika in podpredsednika za bodočo kampanjo. Kakor je bilo tisto popoldne, ko se je imelo določiti ali naj stranka' plava v nedoločeni sferi glede "sabotaže" — vse napeto in viharno, tako blagodejno in triumfalno je zvladala med navzoči tista solidarnost. in bratska sloga, ki izraža najglobokeje zavednost na važne v manjšini, ne more pričakovati na popolno zmago. Socializem tudi ne more biti vpeljan samo deloma, v eni občini, me8tu ali državi. Ta-| co dolgo, dokler je narodna in državna postavodaja in zlasti sod-nija pod nadzorstvom kapitalističnega razreda, bo vsaka občinska uprava — in tudi če jo imajo v rokah socialisti — potlačena, za- naloge, ki leže pred vsemi. Vse sledovana in ovirana na vseh stra- diference glede taktičnih vprašanj neh, z vsemi sredstvi. so izginile, ko se je naznanilo, da "Socialistična stranka prizna. sta Pr<^dnikom in podpredsed-da bo zlo sedanjega kapitalistične- nikom «voljena Evgen V. Debs ga sistema odpravljeno le, ko bo iz Terre Tnd- in Emil S«4'- delavski razred popolnoma odpra- iz M»lwaukee. Kakor bi trenil vil privatno lastnino in jo progla- zaori,a P« dvorani marsailesa sil za skupno, ko bo sodeloval za blagor vseh, ne pa za profit privi- ia vseh grl in veselost je odnesla seboj vsako smet disakordov. igiranega razreda. V tem stoji Konvencija je na to izvolila ta-socialistična stranka na politič- koj oskrbnika, ki bo vodil kampa-nem polju osamljena. njo. Za to mesto je eksekutiva pri- Socialistična stranka vsled te ga podpira boje delavskega razre poročila sodr. Barnesa, prejšnega tajnika, ki je bil po konvenciji tu- da. ki ga vodi proti izkoriščanju »oglasno izvoljen, in potlačevanju kapitaliatičnega Socialistična stranka gre sedaj razreda in je vsled tega nujno pri- z vsemi svojimi silami na delo, zadeta v zmožnosti parlamentarnih in administrativnih sredstvih. a ji je mogoče voditi uspešen razreden boj. da po mogočnosti vrši svoj program, v koliko dopuščajo dane razmere. Glavno delo stranke je sedaj agitacija, organizacija in Načelna izjava ali program ra*P**evanje socialistične litera- stranke je obsežen in se prilago- ture- nje bolj tekočim potrebam, med S socialistično stranko gremo tem ko je -bila prejšna izjava bolj teoretičnega značaja. Vendar pa na to delo tudi v popolni zavesti si svoje naloge jugoslovanski so- sebuje program v sebi vge revolu- cialisti stem, da dobimo semkaj cionarno vsebino, ki jo je priča- «odr. E. Kristiana. covati od socialistične stranke. Konvencija v Indiarfapolisu je Vsled obsežnosti vsebine se objavi pripravila socialistom vseh naro- program v Proie ta reu posebej. Poleg drugih poročil je prišla dov v Amciriki pot, po kateri imajo hoditi, dokler se stranka oziro- pred delegate tudi majhna knjiži- ma nje člani ne izrečejo drugače, ca na 16tih straneh, poročilo o de- N«^» dolžnost je pa sedaj, da to u za socializem med ameriškim P°t "gladimo, da bo vsem ki bodo ijaštvom, titulirana "Annual prišli za nami po tej poti manj statement of the Intercolegiate tmjeva kakor je nam. To nomeni, Socialist Society". Iz tega poro- d« nas čaka delo, zopet delo, Alla in i'UTi'íilnn J« • _ Uli _ , čila je razvidno, da je bila ta organizacija zasnovana leta 1905. na >oziv sledečih: Oscar L. Triggs, Thos. M. Higgi nson, Oharlote Per-1 gospodarsko neodvisnost, za ke-no korespondenco, iz fcate-n je izvedela, da ima firma podružnice v Carigradu, Bejrutu, Kiiri, Aleksandri j i in Bombeju in da je v teku leta 1910. sramotno prodala M<) mladih deklet za ceno od 800 do 10(H) frankov od kosa V začetku leta 1911. je umrl v fcrasni, marmorni vili "knez vseh r trgovcev dekleti" Ferdinand iWeismann. On je prvi izvažal ^tgreka dekleta v razupite hiše vseh svetovnih delov. 20 let je bil itar, ko se je seznanil z zloglasno madame Goldsehmidt v Pragi, ki je slovela kot trgovka z dekleti. Goldsehmidtova se je zaljubila vanj in ga sprejela v svojo trgovino. Napolnila je nadebudnemu Uadeniču vat žepe z zlatniki, ki &o kar vreli v njeno^dobro vpelja no trgovino. Weissmaun je kmalu zaslovel kot najznamenitejši "eks-porter" vse Evrope. Pri njem je bila zaposlena cela aramada pri ganjačev in agentov. Poznali s ga v najfinejših hotelih balkan ikih držav. Prispel je navadno s fflim kardelom sester, nečakinj in sestričen. Imel je impozantno postavo, na prsih mu je blestel red, ki je seveda kupljen pri zla tarju. Sele ko se je postaral in ga je polieija vedno močneje zašle dovala, je opustil svojo trgovino in živel, neizmerno bogat, na oto ku Krfu. Tam je veljal za " barona*'. Kdor ga je videl, kako se je sprehajal samozavestno po iz-nrehajaliačih na otoku, ne bi mislil. ds bi moral ta človek po vsej pravici prebiti sto let v ječi. Mogočno organizacijo trgovcev z dekleti so pred nekaj leti zasledili na Francoskem. Na čelu te brezsvestne bande, ki je imela sv o. urad v Bois des Colomhea pri Pa rizu, je stal pivovarnar Ripal, e den izmed najuglednejših meščanov. Bil je predsednik vseh dobrodelnih društev in je imel več kotelov. Njegov kompanjon Dur mortier je občeval v najboljših družbah. Ta banda je pahnila na Stotino deklet prostitucijo. Razpo-iiljala je živo blago v London, New York, na Vencelansko in Transval. Kako poslujejo trgovci z dekleti, o tem poroča tajnik švicarskega komiteja zoper trgovino z dekleti. Agenti se navadno izdajajo $za posredovalce služb, izseljevalne agente, impresarje, ženske se izdajajo za maserke, posredovalke stanovanj itd. Pred nekaj leti so prišli na sled neki posredovalki za trgovino z dekleti, ki j« najraje prebivala v zavodih, ki so jih oskrbovale katoliške družbe. De kletom je naročila, da jo tam nbiečejo. Odšla je vedno z veli fkim plenom. Ns Dunaju je bila leka trgovka z dekleti članica veh verskih društev. V New Yor-u je več zavodov, ki spremajo jzseljeke s pretvezo, da jiih ščiti-o, v resnici jih prodajajo bordele. jeta 1K%. je bilo v New Yorku fodnijsko vpisano neko društvo, i je imelo lepo zvonečo ime "Ne »dvisno dobrodelno društvo", ušt.vo je štelo več sto članov in organiziralo trgovino z dekleti vsi Ameriki in ustanovilo več ntuT v Evropi, Člam so bili inoma lastniki javnih hiš. , Trgovci 7 dekleti in njihove « sl^ntinje imajo seboj polne kovče-Jbtf obleke, perila m ničvrednega |vpikita, da preslepijo z darili svoje nefve. Nakupi j en rh deklet ne po-•Viajo v krdelu, ampak po eno a i ,.dv?. Spremlja jih zaupna oseba \ inavadno ženska. Šele v kraju, ke imor so namenjene, s«* pojavi trgo Ver Ham ter odvede dekleta v raz-Uične hiše, da dobi bogato plačilo prikrivajo stoje Mp0H«B0 početje in se odte^ejo znsledova »»ju. imajo poeebne izraze v svo jem trgovskem obsevanju. Brzo isvka ae n. pr. glasi: "Pet sodov ogrskega vina dospe v Belgrad' namreč pet lepih ogrskih deklet ali: "Tri vreče krompirja čaka Vorni J tri manj lepa dekleta • ali: "Pripeljem ae v petek s 4brzo", na krovu imam dva zaboja fine svile", itd. Vedno govore- o živem, svežem, čistem, elegantnem blagu. Skoro vae deklici se prodajajo bordole. Redkokdaj ostanejo vse eto. v enem in tistem bordelu; na-adno le en četrt leta. Trgovina je zelo Živahna, kerl mnogo borde-ov zahteva vedno "sveže blago", da od posetnikov lahko zahevajo isoke cene. Trgovci imajo tudi adresno knjigo, ki jo na dve leti V "knjigi je navedenih 100 bordelov in 150 lokalov za zabavo, v katerih se tudi pečajo trgovino deklet. Najvažnejši (raji, kamor pošiljajo živo blago so: New York, Rio de Janeiro, Uit/n os Aires, Johannesburg, Ko-ombo, Aleksandrija, Kairo, Carigrad. V vseh teh mestih so prijeli ite veliko število agentov, a trgovina cvete vzlie temu. Zaslužek teh >odležev je tako velik, da jih ne splavi nobena kazen. V Chicagi so aretirali svoj Čas zloglasuo zakonsko dvojico Dufar. Položila sta kavcijo $25.000 in sta ostala i asu preiskave svobodna. Brez KHiiisleka sta pustila visoko kavcijo in zbežala v Pariz. Iz knjig so spoznali, da sta zaslužila na leto $100.000. Nekatera dekleta gredo vedoma bordele, ni jim treba močno prigovarjati. A teb je malo. Največ deklet brez vsake življenske izkušnje, mislijo, da se bodo izobrazi -e za gledališče, balet ali da bodo dobile v daljnih deželah dobro službo. Marsikatero so odpejali tudi še s silo. Posebno je treba o »ozoriti dekleta na oznanila v ča sopisih, ki imajo dostikrat čisto vsakdanjo vsebino, a za njimi tiči dostikrat kak trgovec z dekleti Tudi pred sprejemam služb v inozemstvu je treba največje previdnosti ! viška. Ob 5. popoldne je pričelo stavkati vse osobje. Stavku joči so šli v 4 * Delavski dom" in prosili organizirane delavce za pomoč, katero so tudi takoj dobili. Tajnik strankine organizacije v No-ein Sadu je peljal prihodnji dan deputacjo stavkujoČih k policijskemu šefu ki se je kar zgražal, to so mu pripovedovali o razmerah v tovarni. Nato so stavkujoči predložili svoje zahteve in jih izročili tovarniškemu vodstvu: 10-urni delavnik, povišenje mezde od do 2 K., naprava jedilnic in garderob, človeško ravnanje, od prava cazni, priznanje zastrpnikov, točno izplačivauje mezde ob sobotah zvečer. iMOllOOOeOOSOOOOOOOOOOOOt , i o II StranKa I j IZKORIŠČE VANJE DELAVCEV NA OGERSKEM. V zaOtem s<*veda zadnje dni tudi ne dosežemo nič. Delo, ki ima trajati celi dan, se ne sme začeti ob štirih »opoldne, temveč navsezgodaj zjutraj če hočemo kaj narediti. To naj služi sod ni go m agitatorjem v pozornost in v spodbujo, da morajo nemudoma na delo za večjega "Proletarca"; niti urice ne zamuditi. Ako ne bo koncem junija najmani 200 prostovoljcev v " armadi pet stoterih" in koncem julija drugih 200. na kratko povedano: če ne ho 1. avgusta najmanj $900 v tiskovnem fondu — kar nam bo dalo trdno upanje, da me" seea avgusta pride še končnih $100 — ^otem je vsaka še takp lepa želja zastonj, da povečamo list ■s 1. septembrom. Prostovoljci na dan! Od prvega do zadnjega! Po vseh naselbinah! - Ne odlašajte: ne tolažite se toli vdomaeeno tolažbo: "Eh, bodo že drugi dali, saj jih je doati brez mene — jaz dam lahko pozneje. če bo sila. " Ne tako, so drug! <*'e bomo vsi tako rekli, potem še lahko čakamo eno leto ali dve in "Proletarec" bo krevsal svojo trnjevo pot naprej kakor doslej Še dolgo, dolgo. Zdaj je sila. ravno ta čas in priskočiti mora mo vsi, kar nas je. najmanj pet sto! Zato — na dan, prostovoljci! Zastopniki, agitatorji in vsi so-drugi sploh, ki želite in zahtevate da bi bil 44Proletarec" večji in popolnejši, na dan! Govorite, agi tirajte na sejah kluba in uapred neri društva; govorite, agitiraj te na prijateljskih sestankih, obi skih in zabavah; govorite in agi-tirajte na veselicah in piknikih! Povsod delajte na to, da se čimprej snide 500 prostovoljcev in da bo čimprej skupaj tista preklicana svota $500, ktera še dela pre pad med nami in večjim "Prole tareem". Naše geslo bodi: 1. septembra na osem strani ali dvakrat na teden!! Vsi zato? Prvi teden se je oglasilo devet prostovoljcev. Manjka še tore, 491. Koliko se jih je prijavilo za dnji teden, poročamo na drugem mestu. Naprej! Urno in veselo sodrugi, vsi na delo. dramit proletarca — Ysi v vrsto borcev smelih vsi vvrsto petstoterih ZA VEČJEGA PROLE-CA"1 Vsem članom kluba štev. 31. J. 8. Z. v Kast in NVeet Mineral ae naznanja, da se vršijo redne mesečne seje vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu ob 1, uri popol-dne v Kast Mineral v dvorani št. 6. Ob tej priliki polagam članom duba na arce, da ae v polnem številu udeležujejo teh sej ter tako mzuo. zasledujejo razvoj soe. stranke, ko je napredek, delo potrebe in moč ae razpravlja na klun >ovih sejah. — Ne zadostuje, da lačate redno svoje prispevke, marveč dolžnost vsakega socialista je , da prisostvuje klubovim sejam ter tako pomaga neševati strankin program; kajti brez do->re in čvrste organizacije je vsak napredek socializma nemogoč, organizacija pa ni nič vredna, ako so člani brezbrižni in hladni. Zatorej vsi na seje, za snopolnitev našega boja, ki ima rešiti nas in naše družine iz krempljev kapita-izma. , John Goršek, tajnik. ■ ARMADA PROLETARÖEVIH PROSTOVOLJCEV. Albin Pavlin, Cleveland. O. $1.00 J. Gantar. N. Chicago, 111 1.00 Jos. Bonut, «t. Lonw, Mo. 2.25 Skupaj 4.2ft 4' NATURALIZACIJ S KI ZA KON" se imenuje knjiiica, ki je namenjena za tiste rojake, ki šele postati državljani Zed. držav Zakoni za naseljence so čedalje bolj strogi, treba jo, da si vsak nabavi tozadevno knjižico, t kte n se razlaga, kako se postane ameriški državljan. Knjižica stane 16 ct. i poštnino in se jo naroči pri «odr. Fr. Petri ču, 1830. So. Center A ve., Ohica. go, ni. ZA STONE CITY, KANSAS. ZA CLEVELAND, O. — Zaradi nezadostnih informacij pri oddajanju dvorane za prireditev socialističnega shoda na dan 26, maja, »e shod ni vršil. Občinstvo je zato naprošerio, da oprosti pomoti ter se udeleži shoda 9. junija z istim programom, kakor je bil določen za zadnji shod. ' Zato vsi somišljeni in prijatelji lelavskiega napredka na ta shod dvorano 4 Novi Svet" 9. junija. — Na seji 26. maja sta bila izvoljena za zastopnika našega klu->a na Cuvahoga Count^ sodr. M. Petrovčič in F. Jiogataj. — Upa in pričakuje se, da zavedni slov. delavci v So. Lorain. O., ustanove soe. klub v najkrajšem Času. Pogumno na delo! — V Clevelandu se vrše neprenehoma važni štrajki, a Slovenci ne zvedo nič o njih, ker tuk. slov. časopisje ne poroča o njih. — Nek "pnp" je zopet nastopil pot pjroti "Proletarcu". Bojkot se je nričiel. Bomo videli, kako bo bodoče! — Poročevalec. n TISKOVNI FOND. Preje izkazanih ........ $506.08 Armada 44Proletarčevih" prostovoljcev po izkazu v zadnji štev. Proletarca .. • 9.00 Armada Pro^tarčevih prostovoljcev po izkazu v današnji štev. Pr............[. $4.25 Joe Graheh, Gilbert, Minn. .25 Conemaugh, Pa. George Ošaben ......... 1.20 .50 .25 .25 .25 .25 .25 .05 .10 .08 .50 .50 Jacob Podboj.............25 Tacob Matjaž.............25 Jernej Spacapain- ...........25 Blaž Pusto vrh .........;. .25 Ant. Končan N. Ohieago, 111 .25 VIRDEN, ILL. John Rnpnik .............. ,85 Frank Stempihir.........50 Mihael Ošaben ......... Frank Ošaben.......... Alojzij Butara ......... Frank Mikuš........... Avgust Samec.......... Joe Ošaben ............ Alojzij Krasna ......... Tony Arh .............. Frank Kuss............ WAUKEGAN, ILL. Blaž Mahnich ........... John Zakovsek.......... Skupaj .... $526.36 Pripomba: Kier se je po pomoti za 45c preveč izkazalo tiskovnega fonda in sicer v št. 230 za 10 c, v št. 235 za 10c m v št. 245 za 25 c, je današnji prenos od zadnjega izkaza za 45 c manjši. Toliko v pojasnilo. Upravništvo. Listnica uredništva. Clevcland. — Cerkvene šikane in bedastočn raznih 44fajmoAt.rov" ne dosegajo zavednih delavcev, kdor je pa š^ vodno tako nespameten. da se puati zaničevati in terorizirati ljudem, katere on živi, tisti pa to zasluži, saj ima prosto voljo! — "Proletarec" nima namena poboljševati duhovnikov, to farani sami lahko store s tem, da mu pokažejo vrata kadar pride kolektat! — Pozdravljeni! Razširite tvoje znanje I Poučite so o socializmu 1 Razvedrite si duha! — 44Proletarec" ima v svoji književni zalogi sledečo knjig« in brošure. Pošljite naročilo Še danes: • LEPOSLOVNE KNJIGE. POVESTI: Ktbin Kristan: "Samosvojmehka vezba.............................80 "Pod Spovednem pečatom", I. zvezek................................ 1.0S II. zvezek.................................80 Upton Sinclair (poetov. Joa. Zavertnik in Iv. Kaker): "Džungel". Pe /L veet iz chicaikih klavnic.........................................$1.00 Etbin Kristan: "Francka ln drugo"..................................20 Pavel Mihalek: "Is niiln življenja"..................................50 "Tajnosti ipanske Inkvizicije". (Dosedaj izAli samo štirje snopiči). — Snopič po . ...j..................................................5 BROŠURE ZA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO. Vladimir Knaflifi: "Socializem"..................................... 1.50 Knrice Ferri: Socializem ln moderna veda................ ............60 "Drtava prlhodnjostl" ............................................20 "Slovenci".........................................................50 "Proletariat" . . . ....................................................10 Etbin Kristan: "Nevarni socializem".................................15 "Strahovi." (Priporočljivo)......................................15 4' Komunistični manifest"........................A................. "Zakaj «mo socialisti".............................................. "Kdo uničuje proizvajanje v malem"............................... "Socializem"....................................................... "Kapitalistični rasred" . ............................................ "Socijalna demokracija in kmetsko ljudstvo"......................... "Vojna in socialna demokracija"..................................... "Občinski socializem" .............................................. "Moderni socialisem" ............................................. "Naša bogatatva" . v................................................ Pe C. Clinne ju Iv. Molek: "Socialistični katekizem"................. KNJIGE IN BRO&URE ZA PR0TIKL2RIKALN0 PROPAGANDO: Prof. Wakrmund (poslov. A. Kristan): "Katoliiko svetovno naziranje in svobodna znanost"...............35 "Krit sv.\ladimirja." (V verzih. Priporočljivo.) .....................25 V dobi klertk^lizma". (Priporočljivo.)...............................SO DRUdE KNJIGE IN BRO&URE: "O konaumnih društvih".............................................10 "Narodno vprašanje in Slovenci".................................IS "Moderni politični razvoj. — Moderni gospodarski rasvoj. — CUJi socializma." ...................................................... .10 "Štiri črtice". (Poljudne zbirke "Več luči!" 5. snopič.) 1. Nekaj iz življenja fajmoštra Kozamernika. 2. Kako dolg rep je imel pes svetopisemskega Tohije. 3. V nebesih. 4. Konec sveta in sedeš za "nebeško kraljevstvo"............................................. .12 "Kako je lep vojaški stan." (Poljudne zbirke "Več luči!" 6. snopič.).. .20 .10 .15 .10 .15 . 5 .15 .35 .10 . 5 .10 Vse te knjige in brošure pošljemo poštnine prosto. j| POZOR BRATJE SLOVENCI! j| Ali že veste kje je dobiti najboljše mee po najnižji ceni? — Gotovo v novi prvi Slovenski moderno urejeni meenici Ferko Bros., 271—1st Ave. la Park St. Tu se dobijo najokuenejše «veže in prek a j ene KRANJSKE KLOBASE, kakor tudi jetrne in krvave domačega izdelke ter najokuenejše PREKAJENO MESO; vse po najnižjih cenah. Pridite ia prepričajte se eami o naših cenah kakor tudi o kakovosti našega blaga. NIZKE CENE IN DOBRA P08TREZBA je naše geelo. Ne pozabite nas torej obiskati v naši novi mesnici v Joe. Tratniko-vem poslopju. MILWAUKEE. WIS. Telefon: 8outh 3518. ?»»»ooooo»oo»»»»»»»»»»ooooooo»o»ooooo»»»>»oosooo»»»o« 6e danes naročite en iztis slavnega romana 44 JUNGLE", kjer so popisane delavske razmere chicaskih klavnic. Cena znižana na dolar s poštnino vred. Upravništvo Proletarca. Milwaukee Wisconsin Obuvala u rMike: od $1.10 do 14.00 u lanske: od $1.00 do $8 u otroke, od Kte do $2.50 Mi vas hočemo vselej zadovoljiti AHRENS&VAHL 355 Grove St. Milwaukee, Wis. Sodrug Milwaukee, Wie. LOUIS BERGANT 257 — 1st Avenue Krojačnica, zaloga oblek in droge moške oprave. 347—349 GROVE STREET. ZA MILWAUKEE, WIS. WM. BLOEDORN priporoča Slovencem HARMONIE HALL O Vogal lit Ave. in Mineral Street. priporoča Slovencem in Hrvatom sveg dobro založeni SALOON. SLOVENSKI SALOON LOUIS BEWETZ, 198 1st Ave., Milwaukee, Wis. Izboma pijača, izvrstna postrežba. Vsakdo uljudno sprejet. i ► Ako hočete res dobro in po meri T narejeno OBLEKO obrnite se < > na rojaka: 41 Kirchgisslir & Ermine !; ki tudi popravljata, Čistita, ;; peglata in barvata obleke, o V«ako delo jamčeno. * * Slovenci in Hrvatje, podpirajte ' - domače podjetje. J; 211 6rm St., Mllvaikn, Wis. ;; 5»+»000000000000000000 000« Kadar pridete na 1st Avenue, ne pozabite obiskati saloon IG. KUŠ LJAN-A 229 let Av«. MILWAUKEE, WIS. FOTOGRAF L. HAGENDORFF ima znižane cene za POROČNE in BIRMANSKE slike. 173 Reed S«. MILWAUKEE, WIS. Slovcnci, obiskujte 'PARIS' RESTAVRACIJO 1914 Blue Island Ave., Chicago. Lastnik: Tom. Grianias. Postrežba točna. — Jedila dobra. — Cene primerno nizke. — Odprto ponoči in podnevu. Âvstr, Slovensko Ustanovljeno 16. januvarja 1892. Sedež: Frontenac, Kana. GLAVNI URADNIKI: > Predsednik: ARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kans. Podpreda.: FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kans. Tajnik: JOHN CERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kans. Blagajnik: FRANK STARČlC, Box 489, Frontenac, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kans. NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 357, W. Mineral, Kans. < ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans. JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16* do 40. leta znaša samo eden Dolar. Vsi dopisi ae naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. MATI. Socialen roman v dveh delih. Spisal Maxim Gorki j. (Dalje.) — Cas je žel — je odgovori Pavel in se nasmejal — Ampak težko je I Vedeti je treba, kaj je povedati vojakom in kako jim je povedati . . . — To se da proučiti! — je deja Jefim. — A če zve oblast — vas ustre le! — je končal Pavel in radoved no pogledal Jefima. V tem ne poznajo šale! je mimo pritrdil fant in naprej pregledo val knjige. — Pij čaj, Jefim, kmalu bova morala oditi! — je pripomnil Ri bih. ^f* — Takoj! — se je odzval fant in vprašal : ] — Revolucija ... ali je to puntT Ve« rdeč, razgret in čemeren je prišel Andrej. Molče je stisnil Je finu roko, sedel poleg Ribina, ga motril in se nasmejal : — Kaj gledaá tako ne veselo Î — je vprašal Ribin in ga udaril dlanjo po kolenu. — Tako . . . —-u, je odgovoril Malorus. — Ali ste tudi delavec? — je vprašal Jefim in pokimal Andreja. — Tudi! — je odgovoril Andrej. — Zakaj pa? — Prvikrat, vidi fabriške delavce! — je pojasnil Ribin. — Pravjf. da so čisto pooebni ljudje . . . / — Zakaj? — je vprašal Pavjfl. Jefim si je pazljivo ogledal Andreja in dejal : — Ostre kosti imate. Kmetje imajo okroglejše .... — Kmet stoji mirnejše na no--gah ! — je dostaWÏ Hibin. — Pod seboj čuti zemlji! A fabrwki delavec je kakor ptica — domovine nima, ne doma, danes — tukaj, jutri — tam! Tudi baba ga ne zadržuje; Če mu ni kaj po godu — l>a hajdi! Pa poišče drugje kaj boljšega. A kmet hoče izboljšati vse okolo sebe, ne da bi se ganil z mesta . . . Aha. mati je prišla! In Ribin je odšel v kuhinjo. Jefim je stopil k Pavlu in ga ves v zadregi vprašal : — Ali mi posodite kakšno knjigo? — Drage volje ! — je odgovoril Pavel. Oči so se mladeniču željno za-iskrile in urno je dejal : — Vrnem vam jo! Naši ljudje vozijo v bliizini smolo, pa vam. jo prineao. Torej, hvala lepa! Dandanes je knjiga kakor sveča po noči . . . Ribin se je vrnil oblečen, trdno prepafuui in je dejal Jefimu : — Pojdi va, čas je že! — Zdaj bom pa bral ! — je vzkliknil Jefim pokazavši na knjige in se fliroko nasmejal. Ko sta odšla, je Pavel živahno vzkliknil proti Andreju : — Ali-si videl zlodoje? . ,v. -, Da-a! — je zateguj »»no ml govoril Malorus. — Kakor oblaki na zatonu . . . gosti, temni se počasi vlečejo ... -— Ali je to Mihajlo? — jt» vzkliknila mati. — Kakor da ne bi bil nikoli v tpvarni! Popolnoma se je pokmetil . . . Kako strašrn je! — Skoda. da te ni bilo tu! — je dejal Pavel Andreju, ki je sedel za mizo, in čemerno gledal na svoj kozarec čaja. — Videl bi bil srce, ko zmerom govori* o srcu t da te ljubim ... in da sem ti prav zelo hvaležen!,J Mati je odšla v kuhinjo, da ga ne bi zmotila s svojimi solzami. Malorus se je vrnil pozno zvečer ve« utrujen in legel spat: — Deset vrst sem pretekel, mislim . . . — Ali ti je odleglo? — je vprašal Pavel. Ne vem . . . Pusti me, da zaspi m ! Umolknil je, kakor da bi bil uinrl. ("'oz nekaj časa je dospel Vje-sovščikov, ves raztrgan, blaten in nezadovoljen kot zmerom. Ali nisi čul, kdo je Isaja ubil? — jtf vprašal Pavla, neokretno stopajoč po izbi. — Ne! — je kratko odgovoril Pavel. — Našel se je torej človek, ki se mu stvar ni gabila! A jaz sem imel trden namen, da ga lastnoročno zadavim. Moja stvar je bila . . . meni se ie spodbila! — Nehaj, Nikolaj, s takimi besedami ! — mu je prijazno dejal Ribin mi je pošteuo pod k uril . potolkel ine je, zadavil! Nič mu|pavej nisem mogel odgovoriti . . . Ka- prav MreSt ^ ti je! _ je ko nezaupen je napram ljudem ... ljubeznivo pripomnila mati. — kako malo jlIi ceni! . . . Strašno Mehko srce, a sam tuli. Zakaj ta-moč ima. kakor pravi mati, ta člo.h^j vek v sebi! . . . . v tem trenotku je rada videla — Videl aem! - je dejal Malo- Nikolaja In celo njegovo kozavo rus. — Otrovali ao ljudi !• Ce I obličje se ji je zdelo lepše. Žal ji vzdignejo - porušijo vsCvprek! je bil<) zanj kakor nikoli (,olo zemljo hočejo ... vse opu- _ Za nj£ druzt>Ka nisem, kot za stosijo, vse izrujej«! . take stvari! _ ^ asmolklo dejal loeasi je govoril; očitno je bi- Nikolaj in 8komizgnil. — Premi-lo da premišlja o drugih rečeh. U,jam in premi«ijam __ kje je Mati se ga je oprezno doteknila: pravzapPav „^toT N* ga _- Otresi se drugih misli, Andr- megU zame! z ljudmi je treba J ■ . .....govoriti, a tega — ne znam! . . . Potrpite mamica - je tiho Vj|e vidim yge krhrice 6utim rn prijazno prosil Malorus. - Vse a povedati ne morem! Nema to je tako - podlo . če tudi je moja duAa nisem želel tega! Potrpite! Pristopil je k Pavlu in skloni v- Zdajci se je vznemiril, udaril sU je ropotal g . mizi pestjo po mizi in dejal: \m milo otroiko _ kaf 8e mu ^ l)a, Pavel, kmet opustosi zem-|i>rav M podalo _ prm[l. zastopniki proletaeca. M r po dnevu in pokojno span- Buxton, Iowa: John Krivec. . x- ' a k-* l » • Cleveland, O.: A. Oradi.her, 1158 E J® P<> J« pridobitev teh, kl se •lat St. bojujejo proti revmatizmu, trgan- ^^.k'ptviovif^ Vldrlch' bo1 Mu udih. neuralgiji in lumbago OoUinwood," o.: Viom in i k Blumm«l. z Dr- Richterjevim "Pain Expel-Detroit, Mich.: K. C. Oglar. ler". Čemu dalje trpeti, ko si lah- S^Mini " f\mukTKauiiV MW 4. ko ™ 25 centov omislite v vsaki Ely, Minn.: John Teran, J. Akerjanec. I . Franklin k Oirard, Kan«.: Pr. W*>#el. lekarni to blaženo olajšuo? Samo Frontenac, Kana.: Anton Kat/man, paziti je treba pri kupovanju na John B^dene. Olencoe, O.: Nace tlemberger. Oreenaburg, Pa.: Frank Matko, Keystone Hotel. Hermlnle, Pa.: Jo«. Brie. Hlbblng, Minn.: Frank Ilitti in Henrv Dell«». Gilbert and McKlnley, Minn.: Anton Sterle, Jenny Lind, Ark.: Frank Oorenc. Indianapolis, Ind.: Filip Qodiua. Kenosha, Wis.: Frank 2erovec. La Salle, I1L: John Rogelj, 1216—3d Ht. Lloydell, Pa. In okolica: Anton Stra iiiar. Milwaukee, Wla.: Val. Kazbornik, 414 Virginia St.; Ig. Kuiljan, 229 — 1st Ave. Morgan, Pa,: Louis Glažer. Mulberry, Kans.: John Lekfte. Pueblo, Colo.: Chas Pogorelec. Boslyn, Wash.: Gregor Janafek. Roundup, Mont.: Martin Meinar*i£. Springfield, IU.: Frank Bregar. Stauton, IU.: Anton Ansec. Strut hers, O.: Math Urbas. Superior, Wyo.: Luka Glosser, box 341. Waukegan k North Chicago: John Gantar. Witt, IU.: Frank Skubic. Potovalni aastopnik za Pennsylva nijo, W. Virginijo, New York in sploh | Tel. Canal 476 za celi Rast: Frank Podboj. Sodruge v tistih naselbinah kjer ke nimajo stalnih zastopnikov, prosimo, da se zglasijo za zastopni&tvo. Prija vijo naj se kar potom dopisnice na upravnifttvo '' Proletarca na kar jim poiljemo vse potrebno. Upravniitvo. varstveno znamko s sidrom. Importiran starokrajski tobak vsdko vrste eigar«tA. pipe in žvečenje. I m portirane cigare in cigarete. V«» pristno in po zmernih cenah VAC. KROUPA, 1245 W. 18th St., Chieago, ni. Dr. W. C. Ohlendorf, m. Zdravnik sa notra*J* ln rauoceiaik Iadravniika preiskava br< êati je le zdravila, 1934 Are., Chicago. Irsdu.s pol.; od 7 do » zvečer. ifVÄ Üve¿i bolniki naj pi4eJ0 ALOIS V¿ÑT — iadelovatelj ^ sodoviet, mineralne rodeln oih neopojnlh p(jg¿ 1337 So, Flak St Tel. | M, A. Weisskopf, M, D. Iaknien zdravnik Uradu je od S—11 predpoldn« in od 6—9 zvečer. 1842 80. Ashland Ave. Chieago. IU LOUIS RA moderno urejen salua lA 410 8RAID AIE., UNOSU,* Telefon 11», L STRAUB URAR 1010 W. 13th 8t. Chicift a lm* wijo aaJofo or, veriiis, p^ ■•t im dragih drafotin. Iavrtuj» a ▼vakx>tt«tns popravila v tej «trsfci ^ AVSTRO -AMEBIKANSU ČRTA. j v CARL STROVER Attorney at Law Zattspa M vsik todiičik. St. sobe 1009 E 133 WASHINGTON STREET, CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 — Znani nemški delavski vodi-j telj in soc. ("»lan nemškega držav-1 uega zbora Kari Legien, ki se sedaj mudi na potovanju po Zdru-] ženih državah, je v svojem govoru v PittHhurpi. P» izjavil, da ni IP0Z0R! SLOVENCU POZOR! več dalee cas, ko Ik> na vsem svetu1 ena delavska federacija. Kakor hitro bo ustanovljena taka delav- —- Dajte mi težkega dela, brat je! Tjavendan ne morem živeti. . pa stojim — ob strani! Bruna vozim, deska ... Ali naj za to živim? Dajte mi težkega dela! Pavel ga je prijel za roko in ga ljo, Kt»dar se postavi na noge! Kakor po kugi — požge vse, da upe-peli vse sledove svojih krivic . . . — A potem nam je na poti! — je tiho pripomnil Pavel. — NaAa stvar je, da preprečimo to! Naša stvar je, Pavel, da ga z« [pott"«-iiil k ¿et,i: držimo! Od vseh »mo mu najbli-l _Damo ti ga žji . nam bo verjel ... za na- lzxa zastora ge je ,asil Malo. mi pojde! Lug. — Vež Ribin predlaga, da bi _ Naučim fe gtaviti ?rke in u izdajali časopis za kmete! mu y naA gtavpc kj|j? je Pavel «poročil. Nikolaj je stopil k njemu re- — In to moramo! Cim preje! I ^„j. Pavel »e je naamehn« in dejal | _ N„uili mf jM podarim — al mi je, da se nisem razgo-voril ž njim! Malorus si je otrl glavo in mirno pripomnil: — Se že pomenimo! Ti kar igraj za to tale nož . . . — Vrag te naj vzame z nožem vred ! —je zakričal Malorus in se glasno zakroliotal. Lep nož! — je vztrajal Ni- na «vojo flavto; kdor ima veaele ko|aj Tndi Pav)>| je Z)Wm(.jaL noKe in mu mso na z.emljo pnra- VjeaovMikor je obatal »redi iz sle, bodo pleaali na tvojo (jodbo! h)l ¡n vprsijl|. rav je rekel Ribin - zemlje ne _ A|i „,, ,m,Di rej!iu, eirtimo pooM,|jp _ P(>> 7,lram.mo . Ce potre«.mo en- ,iimo „„ |MIj(> 8prphlljat Ij0pa krat - »e o,lkr,»i nekaj ljudi, ie me!K>fns nof AIi (rr(M110, potresemo vdrugie — jih odpade j spet nekaj! . . . Mati je smeje dejala: — Tebi. Andrjuša je vse preprosto! — Seveda ! — je dejal Malorus. • Saj tudi je preprosto! In mrko je dostavil^ n — Kakor življenje! Ce z nekaj minut je dejal: — Na polje pojdem sprehajat se . . . — Po kopanju? Vetrno je, pre-pihalo te bo! — ga je opozorila mati. — Tri ravno hočem! — je odgo- V0! I Ali že imate prvi državljanski (ilej, da se ne prehladis! — papir? Ako ne, pojdite precej iu-je prijazno dejal Pavel. — Lezi [tri ponj! Ako ga imate, vzemite kakor hitro mogoče drnzega. Delavec brez volilne pravice, je čolnar brez vesla. Kdor bi lahko volil in ne voli, je zločinec, ker je kriv, da drugi trpe zaradi njega — Dobro! — je dejal Pavel. — Tudi jaz pojdem! — je dejal Nikolaj. — Rad imam, Andrej, kadar se sme ješ . . . — In jazv— kadar obetaš darila ! — je odgovoril Maloru« in se nasmehnil. Ko se je napravljal v kuhinji, mu je zašepetala mati: — Topleje se obleci . . . Ko je odšla trojica, je mati gle-dala za njimi skozi okno; ozrla se je na sveto podobo in dejala tiho: — Gospod — pomagaj jim . . . (Dalje prik.) raje, pa zaapi! — Ne, na pol je pojdem! Oblekel s«« je in molče odšel . .. --— Težko mu je! — je pripomnila mati in vzdibnila. "p- Veš kaj. — je dejal Pavel — lepo bi bilo, da ga po vsem tem tikaš! Zamišljeno se je ozrla nanj in zamišljeno odgovorila: — Sama ne vem, kako je to prišlo . . . kar samo od sebe! Tako blizu rni je . *. d» ti ne morem po v (nlati! — Dobro srce imaš, mama! — je tiho izpregovoril Pavel. — Ce je tako, — sem vesel»! Če bi le mogla tebi ... in vam vsem . . . kakor koli pomagati! ČV bi le znalai! ... / — Ne boj s«', to se le naučiš J... Tiho s»» je zaamejala rekoč: — Kako naj se ne bojim! — Lepo, mama! Le molčiva o fem! — je dejal Pavel. — Vedi, ska organizacija, bo na svetu vladal mir med narodi, kajti delavst-| vo v taki svetovni organizaciji bo imelo nepremagljivo moč in se za nobeno ceno ne bo udinilo privatnim interesom ter dovolilo vojno.| SALOON odera I ai kerljis¿es • m Sraie piro w eodlàlk im i" <*•«• wininai pájaJe im Potniki Mm Te«! Svoj lastni dolžnik. ^ Vsakdo ima nekaj dolžnosti. Dolža-n je marsikaj narodu, občini. družini in dolžan je mnogo svojemu lastnemu telesu in umu. On naj drži svoje telo čisto, zdravo in močno ter ga obvaruje od poškodb. Zaradi tega naj se bi. ob "'•vem znamenju kake slabosti, spomnil svoje dolžnosti in storil vse v svoji moči. da nopravi svo-11237-lSt St je telo do olne~a zdravja. Ako pridejo te slabo«! i iz želodea. rabi na i takoj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ono bo iz-čistilo telo, ga ojaČilo ter usposo-bilo delo ustvarilo bode no^o energijo. Uredilo Ho prebavo, iz-čistilo kri, dalo novo moč živcem in djačilo krvno cirkulacijo. Pripravilo bo lena jetra k delovanju. ozdravilo ho 4udi staro 7sba-sa«nost z vsemi njenimi posledicami. V lekarnah — .Tos. Triner. 1333 —1330 S. Ashland Ave. Chieaeo. totea la SoraaeesB im àngim Martin potokar, 1625 So. Centre Ara. Chicagi Potfsekov SALOON U Salle. Ill i pija* Naj pri pr a rn ejia in najeeaejia naM. brodaa érta ca Sloveaee in HrnÉa Regularna vožn|a mti New. Yorkom, Trstom ia Reko. Brmi poitni in novi parobrodi u dva vijaka: . OeaarFrancJo^f I. odpluje prvft is New York a 16. June 101«.. Martha Washington, Laara, Alice, Argentiaa la Oceaala Parni k i odplujejo is New Yorka eredih ob 1 popoldan ia ix Treta eobotih ob 2 popoldan proti New Yorki., — Vai parniki imajo breaiifrni brsejav I električno racevetjavo in to modene urejeni. —Hrana je domača. — Moraa riji in zdravnik govorijo aloveasko ii hrvatsko. Za nadalne informacije obrnite ee aa naie zastopnike ali pa aa: PHELPS BROS. & CO 6ti'l 2 Wisbiigtoi St., Nit Tut Zaatopnik za Zapad: X. W. Kempf, 120 N. Lo Salle St, Oki cafo, 111. i ROJAKI * m-mmmmane Ce kocetc piti dobrt pijače in ae zabavi po domače pojdite k B. Mahnich-u, 714 Market Street, Waake§ai. Pri njem« je vac najbolje. Kdor ne vrjame, naj ae prepiča. Dobra domača kuhinja. Odprto po dnevi in po noči. "BALKAN" KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE- M. Poldruga« 1816 So. Centre Ave. Vse oči obrnjene na Milwaukee. Ako se zanimate za ..napredek človeštva pazite na Milwaukee, kjer 8ociali«ti kontrolirajo mesto in county in vršijo veliko delo. To pa najlažje storite, ako se na ročite na ''Milwaukee Leader", nov. soc. dnevnik. Leader je izvrsten in metropol i ts^i časopis, ki prinaša vse novice, največ pozornosti pa posveča delavskim interesom. Naročnina za celo leto znaša $3.00, 25c na mesec. — Naslov: The Milwaukee Leader, Milwaukee, Wli. Vse konzularne in notarska zadeve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev Ivan Kaker, 220% Grove St.. MILWAUKEE, WIS. ZDRAVLJENJE V 5 DNEH »aieSj^iSJSfL^ trpi na Varicoceli, Structuri; dalje otd^ ^ m oikih. J J ' nermoinoat, vodenico in bolem i tiieiih kom^.^K^Jf! da3a B5itiJI t}Biim' ki " ^«Hke arote adravai- idSvHenr ^ tn,tHKaVlJ€ni lm°j,Dlmen fx»k»"ti vaem, ki eo bili saravijeni po tneatih tdravnikov, brezuepeino, da noeednimn U im.% edino aredatvo, • katerim adravim vapeino posedujem le jaa p.,u Popravite Vaše zdravle rnaite v moj urad in govorite taupno. Govorimo rae ieaika Dobili OsdraTlm poaitimo telodec, plJuCa, ledlce ln neprlllke v jetrih. (Za aeuepeino adravljenje ni treba plaftati). TAJNE4 Xook Out! You'd better take care of löurself " moške bolezni ifubt nagona, bolezni v ledicah in jetrih zdravim hitro aa atalno »n tajno, livftene onemoglosti, alaboet, napor, taatrupljenje in cgnba vode. j PLJUČA naduho, sBronehitia, ar«-ne boleani in pljuftne adravim po moji najnovejši metodi Za8trupyen|e in vaeh drugih kotnih I bolezni, kakor prii«e,| lucije, onemoglost itd. Ženske bolezni I beli tok, bolečine v osa-1 ture, garje, otekline, po-dju in druge organske bolezni zdravim za stal-| do (Preiskovanje brezplačne) (Naaveti saatonj.) Clark Str. Glavobol, bolečine v prrln, v prsih in straneh, slabe žleza in drnpi zim ki prehlad« ne bodo imeli nevarnih pogled ie, re bodete rabili ■ Dr. Richterjev P ain-Expeller l>o predpisih, ki so natisnjeni na <»motu. 25c. in 50c. ateklenioe. Čuvajte se nonaredb in pazite na •sidro in naAe ime. F. A0. Si cm TIS A c0.. Hi Peerl St.. Ne« Vem. N. T. Dr. ®l»J*aJo. # »ii»—iia——a—muii.jumtjramm^^ M. 21«, 183 Chicago 0nki v«rn» investicij». ■ mt-Li, !0— e*U iD je gotov denar k8dsr K» «bite ,N»£STRIAL savings bank ¿007 Blue Island Ave.f Chieago, 111. 22 letno poslovanje. V soboto večer odprta od 6. Varnostni shrambeni d0 8 Predali po $3.00 na leto. _ *—--»«i