C. C, Postal*. — Esc* ognf m*rcol*di a ygntrdl — 30 maggio 1928. Posamezna Itevilka 25 siotinH. Izhaja vsako sredo in piiek zjutraj. Stan« za celo leto 15 L » * pol leta 8» » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. fOffljamtLi ši 42 V Gorici, v sredo 30. maja 1928 utoxi Nefrankirana pisma Jt. ne sprejemajo. OgU$! se ročunajo po dofii- voru in se plačajo .¦ naprej. — List izdftUt konsorcij »Gor. Strut* /a«. — Tisk KatoMki tiskarne v Gorici. Ri> va Piazzvtta it. 18. Uprava in uredniitvo: tilica Mameli štev. ^ Št. post, tek.rač. 1111147. Teles, int. Stev. 3fJ*. Kol stroj... Današnja človeška družba je zgrajena na kapitalistični podlogi. Kapitalist si je znul to družbo na vse mogoče način zase pridobiti, da služi le njemu v prid. V tern strem; Ijenju je tudi postuvil k zivemu stro; ju nenn stroj, da bi od živega stroja iziisnil še več koristi. V dobro mu je prišlo pri tern prizadevanju go; spodursko ileslo, ki danes obvlr.duje veliki svet: racionalizacija. Racio; nalizacija pomeni predvsem priza; devanje, da se vse delo vrši smotre; no, dči se ne opravlja nepotrebno delo in da se tako zmanjšajo pro; izvodni stroški. Z racionalizacijo se hoče in skuša oziviti gospodar; ; stvo. In priznati moramo, da je ra; cionttlizacija tudi v resnici potrebna v vsakem, v velikem ali majhnem obratu. Predpogoj pa je zanjo dan samo v obratih, kjer se čimveč uporablja strojno delo. Zato je na; čelo današnjega gospodarstva: čim; več strojnega, manj človeškega dela. j i Strojno delo ima sicer tudi svoje j slabe struni. V »>rW vrsti iiči v njem i nevarnost, da postane poleg stroja tudi s&m delayec stroj. Moderni j podjetnik stremi zu tern, du v delov; nih umh izkorisii vsak gib delavca, da izrabi vse njegove sile. Zato gre \ vse njegovo stremljenje za tern, da delavčevo delo čimbolj poenostavi, \ da mu odvzame samostojnost. To je \ sevedti s socialnega stališča kvar; j Ijivo in tudi z gospodarskih vidikov j ni zdravo, vendar pa moramo pr'u j znati, da je stroj potreben. Tudi j dčlavci so tega naziranja. Moderna j tehnika je v veliki in izdatni meri j pripomogla k temu, da se je človek \ spopolnil na vseh pol jih. Ako bi j moderne tehnike ne bilo, bi mi vsi j skupaj zaostali za stoletja in dela; j vec bi imel še težje ročno in ielesno delo. Tudi s socialnega stališča je stroj potreben. Osemurni delavnik je mogoč le pri stroju. Delavec uporabi prosti ča$ v prid drugim nalogam. j Tudi človeška mot je vsled iz; najdbe stroja postala ojačena. Rav; i no tako ima tudi ugovor, da bi brez , stroja ne bilo brezposebnosti, ze j med delavci samimi le malo pri; j stašev. Nekaj pa je potrebno! Stroj mo* ra poslati socialnejši, mora poma; j gati sodeflovati pri reševanju nasih \ socialnih vprašanj, da bosta oba ' »stroja« prava sodelavca v prid ce; lokupne blaginje in bo videl v njem delavec tudi lastno oporo v teiav; nem zivljenju. Končno nam bodi stroj tudi dober zgled. Treba nam je živih, življenja polnih, neutrudljivih delavcev, ki bodo za svoje Instno zboljšanje ka; kor tudi za blagor celokupne dome; i čije delali, se borili iz dneva v dan, trdovmtno in vztrajno kot — stroj. Kaj se godi po svetu? Kazmerje med Italijo in Jugoslav vijo \c pretckli tcden prešlo v novo razvomo stopnjo. Jutfoslovanski mi* nistrski svet je v sredo 23. maja zvtčtr sklcnil predložiti narodni skupšeini v odobrkcv take zvanc i'ettiinske doijovore. Kaj so nettunski dogovori? Nettunski doyevori (konvenci.je) so se zadn.ja tri leta vedno imeno* vali, kadar se ie ^ovonlo o napctem razmerju med Italijo in iugoslavijo. Marsikdo je radoveden, kaj je pravzaprav v tistih do^ovorih, da dvigajo tak prah. Ljublianski »Slo- venec« je v svojem uvodnem elan= ku v petek 25. maja na kratko raz? lo'zil vsebino do^ovorov. Ker je čla* ntk preccj izerpen, i*a hočemo po* natisniti. »Sluveneev« člankar izvaja: v>Med našo državo in Italijo je po sklenjcnih pogodbah ostalo še mno* ^o ncr-ešenih vprasanj. Da jih reši, so se zaecla poj4aianja obeh dele- j4acij 8. okt. 1924. in konoala 20. ju* lijii 1925. s podpisom 31 do^ovora v Nettunu. Obse.Uajo do^ovore o dol^ovih in terjatvah, v kateri va- luti se izplaeajo dolgovi, obstoječi v bivših avstrijskih kronah t. j. za eno krono 25 para; obenem so do^= lü'cene izjeme te^a pravila, ki velja za zasebni promct. V to skupino spadajo dalje dploebe o privatno? pravnih pogodbah, o poravnavi škode državljanom obch narodnosti na keki, o škodi, katero poravna ltalija v Trstu. Dalje o zaposlitvi delavcev, likvidaciji socijalnega za* varovanja in medsebojni vzaiemno^ sti socialnih dobrot nažim in ita* lijanskim delavcem in doßovor o varstvu gozdov ob mcji. Drugi del se nanaša. na Reko; gre za resko obeinsko imovino in njene javne dolgove in naprave, ter za ureditev pravic okolieanov. Nadalj* na künvencija urcjuje razdclitev arhivov in rcgistrature. Treba je bilo urediti dr/avljanstvo reških prcbivalcev in doloeiti rok za op* cijo. Posebna konvencija je uredila dopisovanje med reškimi in našimi sodišei. Tretji del se nanaša na pravice naših manjšin na Reki. Naši optan* ti na Reki uživajo iste ugodnosti icot italijanski v Dalmaciji; ne bodo prisiljeni, da se izselijo in zajamei se jim raba materinskega jezika. V tcj konvenciji je dalje urejeno vprasanje o obeevanju z javnimi uradi, javnih listinah, izvršcvanja službc naših rojakov. Dalje je ure* jeno vprašanje naših odvetnikovna Keki in italijanskih v Dalmaciji. Po* trebna je bila ureditev imovine na* sih drzavljanov na italijanski in italijanskih na naši strani, zlasti kar se tiee nepremienin. Posameznosti so prepuščene trgovinski pogodbi. V Dalmaciji se najdalje 3 leta pusti ; stvar pri miru. Posebne določbe urejuje železniški promet ob meji in na Reki, železniško službo proti ! Bakru, obalno plovbo v Taon de Revel in uporabo te kotlinc. Dalje se dopolnjujejo že sklenjene bel* grajske konvenciie, v kolikor gre za obmejni promet, zlasti kar se ti* ee nasih gozdov in vobee sloven* skih vasi ob meji. Tudi turistovski promet je urejen. Članom planin* j skih društev se izdajajo posebne ! obmejne izkaznice. Sledi dogovor o ' srbskih pravoslavnih obeinah v Ita* liji in razdelitvi bivših avstro*ogr* skih kablov. Dodani so še pravilni* ki, kako je postopati z obmejnimi dvolastniki, kakšcn je prehod in kaj je podvrženo carini. Carinsko so dovoljene Zadru iste olajšave, kot jih ima Sušak v prometu z Re> ko. Posebna toeka urejuje a.*o. nov* eanice v Zadru in Dalmaciji.« To so torej glavne točke tistih znamenitih degovorov, ki so bili sklenjeni že pred tremi leti in so do danes čakali odobritve. Zakaj je Jugoslavija odlašala? Človeku se nehote vrine vpraša* nje, zakaj je Jugoslavija tri leta odlasala s potrditvijo teh dogovo* rov. Doeim so bili vsi drugi dogo* vori in pogodbe gladko potrjeni, so netunske konvenciie romale v ar* hiv zunanjega ministra in eakale negotove bodoenosti. Razlog za tako posto-panje lcži predvsem v notranji politiki. Net* tunske konvenciie so biie sklenje* ne, ko' je bila na krmilu radikalno> demokratska vlada (Pašie*Pribiče* vie). Proti konvencijam ie takoj na* stopil Radie, in sicer iz dveh raz* logov: izrabil jih je kot agitacijsko sredstvo v boju proti vladi; hotel se je zavzeti za hrvatske koristi v Dalmaciji in Hrvatskem Primorju, ki bi bile s temi dogovori menda obeutno ovškodovane. Potem je pri* šel šc spor Jugoslav]je z Italijo radi Alhanije. Vlade so se menjavalc a nobena ni imela poguma, predložiti skupščini nettunske dogovore. Vsa* ka vlada bi namreč takoj padla, kaj* ti vse jugoslovansko ljudstvo je bi* lo proti tistim dogovorom. ltalija je vedno zahtcvala, haj se nettunske konvencije potrdijo, a uspeha ni bilo. Napetost med obema državama je rasla. Omeniti ie treba podpis irancosko*jugoslovanske pogodbe in podpis druge tiranske pogodbe med Italijo in Albanijo. Odločilen dan pa je bil 27. januar tekoeega le* ta. Takrat je bil namreč dan za od* poved pctletnc prijateljske pogod* be med Italijo in Jugoslavijo iz 1. 1924. Obe vladi sta stali na razpo* tju: ali odpovesta pogodbo in s tern ustvarita neznosno ozraeje na Ja* dranskem rnorju in Balkanu, ali pa pog(,dbo o-bnovita. Tiste dni se no* bena stranka ni mogla odločiti za tak korak. Zato sta obe vladi spo* razumno sklenili. da podaljšata odpovedni rok za scst mesccev, to je, do 27. julija 1928. Nato so se pričela pogajanja. Ita* liianska vlada je stavila kot pred* pogoj za obnovitev pogodbe odo^ britcv nettunskih konveneij. Jug(> slovanska vlada je spoznala važ* nost trenutka in se odločila, da predloži skupščini omen jene kon* ' vencije. Skupšeina je o sprejetju \ razpravljala včeraj 29. maja. Odmev v javnosti. Vest, da je vlada prcdložila net* tunske konveneije narodni skupšči* ni v odobritev, je v jugoslovanski javnosti vzbudila velikansko raz* burjenje. Opozicionalca Hadic in Pribieevic sta takoj dvignila svoje pristaše, ki so hrupno protcstirali. Vršila so se velika zborovanja proti I sprejetju konveneij. Protestrala je ! tudi akademska mladina v Ljublja* 1 ni in Zagrebu. Opozicionaino ^aso- pisje bueno odklanja nettunske konvencije. Vladni listi pa pravijo, da je odobritev nettunskih konven* cij v tern trenutku državna potreba. Protiitalijanski izgredi v Dalmaciji. Vzporedno s temi dogodki so se vršili tudi drugi, ki pa razmerje med Italijo in Jugoslavijo lahko še bolj skalijo. V četrtek 24. maja so se namree zbrali v Zadru italijanski vojni prostovoljci, da prcslavijo 13. obletnico- vstopa Italije v vojno. Jugoslovanski listi so prinesli vest, da so v Zadru zažgali dve jugoslo* vanski zastavi. Italijanski listi do* kazujejo, da to ni res. Zbo* rovalci so, kot poroča »Piccolo della Sera« od 28. maja, prisegli, da bodo odrešili vso Dalmacijo in jo pridružili Italiji. Vest o dozdev* nem sramotenju jugoslovanske za* stave se je kmalu razširila po Jugo* slaviji. V Šibeniku v Dalmaciji pa •so se Hrvati hoteli mašeevati. Zbralo se je in hotelo napasti ita* lijanski konzulat, kar je pa policija zabranila. Nato so demonstrantl na* padli in razbili par laških trgovin in pobili konzulu vse šipe. Nekje so iztaknili tudi italijansko zastavo in jo raztrgali. Končno je policija napravila red. Italijanski poslanik v Belgradu general Rodrero je takoj protestiral pri jugoslovanski vladi radi izgre* dov in zahteval zadoščcnje. Pomoč* nik zunanjega ministra je v imenu vlade izrekcl obžalovanje radi ši* benishi'h dogodkov. Zdi se, da sc bo vse mirno poravnalo. Oktto v svet. Nettunski dogovori. Jugoslovanski listi objavljajo vse* bino tako zvanih nettunskih dogo* vorov med Italijo in Jugoslavijo. Ljubljanski »Slovenec« pravi, da je odobritev teh dogovorov samo nuj* na in logiena posledica prejšnjih pogodb. Protiitalijanski äzgredi v Dalmaciji. Italijanski listi poroeajo: V petek 25. maja se je v dalma* tinskem mestu Sibeniku razširila vest, da so italijanski vojni prosto* voljci v Zadru zažgali dve jugoslo* vanski zastavi. Vest je zbudila ve^ likansko razburjenje. Zbralo se je mnogo obeinstva, ki je demonstri-* ralo pred italijanskim konzulatom in raztrgalo italijansko zastavo. Policija je branila konzulat. Isti dan so se vrši)e v Liubljani in Zagrebu velikc manifestacije, ki so jih pri* redili akademiki. Pri teh manifesta* cijah so se slišali, kot poroča »Pic* eolo«, kliei »živio jugoslovanski rTrst in Gorica!« Podpis italijanskosturške pogodbe se je zopet odložil. Turški državni zbor je sei na počitnice, ki bodo tra* jale do 1. okto'bra. () pogodbi z Ita* lijo ni nie razpravljal. K odložitvi je mnogo pripomogla sedanja gr.ška kriza. Ttirška vlada hoee videti, kako se bodo rešile zmede v Grčiji. Vilna — glavno mesto Litavske. Litavska vlada je s posebnim od* lokom spremenila nekatere določbe ustave. Mednarodno važno je dejstvo, da sedanja ustava določuje kot glavno mesto Litavske Vilno, ki je pod poljsko nadoblastjo. Kaj bodo rekli Potjaki, je pa drugo vpra* šanje. Stran 2. »GORISKA STRAZA« Za svetovni mir. Kelloggov predlog o trajnem mi* ru med narodi sta sprejeli tudi An? glija in Japonska. Kriza grške vlade še ni rešena. Verjetno pa jc, da bo novo vlado sestavil Zaimis, ki bo v vladno koalicijo pritegnil še nekaj drugih skupin. Na Kitajskem. Severne in južne armade bijejo boj za Peking, glavno mesto bivšega kitajskega cesarstva. Južne armade, katerim poveljujc Čang?Kaj?$ek, imajo dobrc pozicije in stalno na^ predujejo. Povcljnik severnih ar? mad Čang?Tso?Lin pa premišljuje, ali ne bi kazalo, umakniti se še bolj na sever v Mandžurijo. Za sedaj se je menda odloeil, da bo branil Pe? king. Odstop nemške vlade. Nemška vlada je sporazumno s predsednikom republike Hinden? burgom sklenila, da odstopi en dan pred prvo sejo novega državnega zbora. Ker se bo novi državni zbor sestal najbrž 12. junija, je odstop vlade pričakovati za 11. junija. Briand ozdravel. Francoski zunanji minister Briand se je v toliko popravil, da bo lahko sei na svoje poscstvo v Cocherelle. Uradnih poslov pa nekaj časa še ne bo opravljal. Pangalos prost. Parlamentarna prciskovalna ko? misija je sklenila izpustiti bivšega diktatorja Pangalosa na svobodo prcti kavciji 225.000 drahem. Sklcp mora odobriti še zbornica. DNEVNE VESTI. Umrla je na binkoštni ponedeljek zvečer gospa Josipina Fon, /nana gostilni? čarka na Solkanski cesti. Doeakala je 67. let. Zadnje case ie bila zelo rahlega zdravja, zato njena smrt ni prišla nepričakovano. Bila je vzor? na m skrbna slovenska mati in do? bra gospodinja. Njeni štcvilni go* stje in znanci io bodo ohranili v ljubeznivem spominu. Pokoj njeni duši, preostalim iskreno sožaljc! Pogrcb se bo vršil v sredo ob 41 2 pop. iz hiše žalosti na Solkanski cesti na solkansko pokopališče. Prvi petek v mesecu. Dne 1. junija bo spet pri Sv. Iva? nu točno ob 8. uri zvečer nobožnost za može in rante. Ne sramujmo se dati nekoliko več ljubezni Bogu, ki nara je dal sree predvsem zato, da zanj bije! — Vodstvo Apostolstva Poslanska zbornica. V petek 25. maja popoldne se je vršila zadnja seja poslanske zborni* ce v tem zasedanju. Najvažnejša teeka dnevnega reda je bil govor fi? , nančnega ministra Volpija o finance j nem stanju Italije. Proračun za pri? hodnje leto izkazuje 281 m.ilijonov lir prebitka. Novi 20lirski srebrniki. Kralj je s posebnim odlokom uka? zal. naj sc poleg sedanjih srebrnih 201irskib noveev kujejo še drugi v proslavo desete obletnice zmage. Ti novi srebrniki bodo imeli napis: »Bolje živeti en dan kot lev, kakor sto let kot ovea.« Novih srebrnikov bodo nakovali za 500 milijonov lir. Nobile se ponesrečil? General Nobile je bil pretekli te? den z zrakoplovom. »Italia« na se* t vernem tečaju. S prva je nameraval \ izkreati nekaj lji'.di, pa mu je men* da vrerne preprečilo to namero. Nato se je vrnil. Med potjo nazaj se mu je moralo ne'knj pripetiti, ker se že štiri dni ni oglasil. Vse klicanje radiobrzojavnih postai nie ne po? maga. Šli so ga is'kat. O uspchu bo? mo še1 porocali. Velikemu zrako* | plovcu želimo srcčno rešitev! Obletnica iz vojne. V noei od 23. na 24. maj 1918 se je v Radgoni uprl 97. pešpolk, se* stavljen iz Slovencev in Italijanov. Upor je bil kmalu potlačen. Marsi? kateri slovenski vojak iz svctovnc vojne se spominja tistih dni. Vojno sodišče je obsodilo na smrt 8 mož, ki so bili takoj ustreljeni. Pretekli teden je torej minilo deset let, od? kar so se vršili tisti težki dogodki. Protiitalijanski izgredi v Innsbrucku. Italijanski konzul v Innsbrucku je na državni praznik 24. maja izve? sil na konzulatu italijansko zastavo. Prcbivalstvo je to smatralo za izzi? vanjc in je zastavo odstranilo. Sli? šali so sc klici proti Italiji in Musso? liniju in za južnotirolske Nemce. Konzul je protestiral pri deželnem glavarju in zahteval zadoščenjc. Ker vlada ni delala težkoč, je bila zadeva kmalu poravnana. Polet v Sredozemskem morju. Minir.trstvo za letalstvo je prire? dilo velik polet po zapadnem Sredo? zemskem morju. Poleta se udele? žuje 61 letal, ki jim poveljujc De Pinedo. Navzoč je tudi Italo Balbo, državni podtajnik v ministrstvu za letalstvo. Požar v petrolejskih vrelcih. V Moreni v Romuniji sc je vnel petrolejski vrelec. Velikanski pri? tisk je uničil vse industrijske na? prave. Ogenj šviga mcnda več kot sto metrov na visoko. Veliko vpra? šanje jc, ali bodo mogli požar sploh ugasiti. Nesreča s strupenimi plini. V Hamburgu so imeli tvornico za strupene pline. Pretekli teden se je v tvornici razletel en kotel in plin, ki je bil v njem, je zastmpil mnogo osc'b. Kakih 200 ljudi je nevarno bolnih. K sreči je ugoden veter odnesel plinov oblak iz mesta. Ne? kaj ljudi je zbolelo tudi zunaj me? sta, ker so nehote in nevede vdiha? vali majhne količinc plin-a. Zadeva utegne imeti tudi politične posledi* ce. Zavezniki, posebno pa franco- ski listi zahtevajo, naj Zveza naro? dov preišče zadevo, češ, Nemci pri? pravljajo strupene pline za vojno. Manjšinsko vprašanje in sv. stolica. Dnc 10. decembra 1927 je stopil v vcljavo konkordat med sv. stolico in Litvanijo. Ta dogodek je zato spomina vreden, ker je tukaj sv. stolica prvič juvno in uradno zavze? la svoje stiilišče napram sodobnemu manjšinskemu vprašanju. V Litvi živi tudi poljska manjšina. Tem je sv. stolica hotela zagotoviti njihove narodne pravice v cerkvi, kar je tu? di litavski državni zbor odobril, ko je sprejel 21. toeko konkordata, ki sc glasi: »Skol'je bodo čuvali nad tem, da bodo vsi verniki. glasom cerkvenih določll, deležni verske oskrbe v svojem materinem jezi? ku.« Tako je sv. cerkev z javnim do? kumentom priznala pravice narod? nih manjšin do njihovega materin? skega jezika. Nova letala. Iznašli so jih Nemci. Gonilna sila so rakete. Prejšnji teden so se vr? šili poskusi, ki so izvrstno uspeli. Poskusno letalo je doseglo hitrost 220 km na uro. Izumitelj Fritz pl. Opel pravi, da bo izpopolnjeno le? talo imelo hitrost do 1000 km na uro. Iz Berlina v New Jork bo po? trebovalo pet ur. Tudi za polet na zvezde in luno bo tako letalo pri* pravno. Letalska nesreča. Preteklo sredo se je potniško le? talo na progi Berlin?Pariz vnelo in padlo na tla. Trije ljudje so zgoreli. Nesreča na Dnjepru. Pred par dnevi se ie na Dnjcpru vnela neka ladja. Devetnajst ljudi se je ponesreeilo. Nekateri so zgo* reli, drugi so utonili. Sodne razmere na Ogrskem, Pred par dnevi se je v Budims pešti pričcla sodna obravnava proti sodniku drju Štefanu Nagyju in de? setim odvetnikom. Dr. Nagy je ob? dolžen, da je kot sodnik izrabljal svojo oblast in s pomočjo odvetni^ kov izžemal stranke. Pri tem je »za? služil« milijone. Trpela so posebno razna podjetja. Obravnava se vrši večinoma pri zaprtih vratih. Vzgoja ogrske mladine. Učenci 4. razreda neke budimpe? štanske ljudske sole so dobili na? logo z naslovom »Kaj čuti učcnec četrtega razreda ljudske sole, ko prvie vidi sedanjo ogrsko mejo?« Neki desetletni deček je napisal: »Sedanja ogrska mcja je največja krivica na svetu. Vzcli so nam naše visoke gore. Odtrgali so od nas 5 milijonov Madjarov. ki ne smejo govoriti madjarski, ki ne smejo mo? liti madjarski. Mo ja duša se bridko joče, kadar vidi sedanjo mejo. Vi? soke gore, iz katerih smo dobivali zlato, srebro in baker, niso več našc. In lepa kopališča in sedmograška mesta?« Naloga sc končuje z upa* njem, da bo Ogrska dobila nazaj vse odcepljene dežele. Sestavek je značilcn za duh, v katerem se ogr? ska mladina vzgaja. Veleizdajniški proces v Moskvi. V petek 18. maja se je v Moskvi pričela sodna obravnava proti inže? nirjem iz Donske kotline, katerim očitajo, da so namenoma ovirali razvoj ruskega gospodarstva. To da so^ delali po naročilu protikomunis? ticnih krogov. V proces je zaplete? nih tudi nekaj nemških inženirjev. Noblova nagrada za mir. Letošnjo Noblovo nagrado za mir bo menda dobil zunanji minister Združenih držav Kellogg. O senatu. Zakon o preuredbi poslanske zbornicc je sprejet. Kmalu po spre? jetju je poslanec Amicucci napisal članek, v katerem se bavi s sena? torn. Amicucci je prišel do zaključ? ka, da je tudi ustroj senata treba nekoliko spremeniti, ker ne odgo? varja več potrebam sedanjega časa. Predvsem je treba senatu odvzeti prayico potrjevanja novih, od kra^= lja imenovanih senatorjev. V zad^ njih letih se je namreč pogosto do? gajalo, da je kralj imenoval kakega novega senatorja, senat pa imeno? vanja ni potrdil in tako zabranil vstop neljubih elementov v višjo zbornico. Ali bo ostalo samo pri Amicuccijevih besedah ali ne, se ne da soditi. Amerika kupuje nemška letala. Amerikanska družba za zračni promct je sklenila nakupiti veeje stevilo nemžkih letal tipa »Junker«. To se je zgodilo radi tega, ker se jc letalo »Bremen« istega tipa pri prckooceanskem poletu tako dobro obneslo. KoÜko je klnematografov? Na vsem svetu je kakih 52.000 ki? nematografov. V Ameri'ki jih jc 25.000, v Evropi 22.000. v Aziji 3000, v Avstraliji 1200 in v Afriki 8(M). 0 avstrijskih predvojnih dolgovih. Preteklo sredo se je v Rimu se? stala konferenca zastopnikov Itali? jc. Jugoslavije, Avstrije, Cehoslo* vaške. Ogrske, Poljske in Romuni? je, to jc, vseh tistih držav, ki so po vojni dobile kuk del bivšc monar^ hi je. Pogovarjali se bodo, kako raz^ deliti predvojne dolgove Avstro* Ogrske. Tržne cene dne 29. maja 1928. Česnik 90 cent, do L 1 kg; špar? glji L 3.20 do 3.80 kg; artieoki 20 do 40 cent, komad; eebula 80 cent, do 1 L kg; fižol navaden L 1.80 kg; ( fizol koks L 2.60 kg; solata 70 do 90 ! cent, kg; krompir stari 80 do 90 cent, kg: krompir novi L 1.60 do 1.80 kg; grah L 1.40 do 1.60 kg; redič I 80 cent, do 2.40 kg; spi-nača 90 cent. do 1.10 kg; ohrovt 60 do 80 cent, kg; črešnjc L 2.80 do 4.80 kg; smukvice L 10 do 11 kg; limoni 15 do 20 cent. ! komad; jabolka L 4 do 6 kg; maslo j sveže L 14 do 14.50; maslo presno ! L 17 do 18 kg; mleko L 1 do 1.10 1; med L 8 kg: jajca 45 do 50.cent. Kado: Starec ob Reölni. »Pojdimo, hitro, hitro,« sta pribr? zeli Vlada in Vanda. odeti v lepo krzno. Vstala sva še midva z Ja? kom izza mize in sva morala prav pridno hlačati po stopnicah. Oni dvc sta se že daleč pri morju šli otroško igro. Vlada je znala dobro posnemati domačega varuha. skrila se je za gnu, psu ukazala leči pod drugega in sta začela lajati. Mala zlatolaska je pa iskala. Tako smo prišli do lepe drage koncem vrta. Na vodi se je mirno zibal nov mo-? torni coin z napisom »Vanda — Vlada«. Jako se je z mornarsko prožnostjo pognal v coin in nam po? xnagal noter. Komaj je nekaj po? brskal pri motorju in krmilu, je že švignil coin ko pšica po vodi. V loku je vzel smer proti Opatiji; za? daj so se bcli valovi šumeče braz? dili. Mrak sc je spuščal na Kvarner, opatijske vile so se zableščalc v ti? sočerih lučkah. Stari kapitan, ki je mirno ždel pri krmilu, je uravnal smer na desno proti Čresu. Res di? ven je tak večer na morju! Kar vo? zil bi se naprej, naprej. Pene se zdijo zlate grive, gore na bregu do* bri velikani, zvezdice odsevajo v vodi kot zgubljeni biseri na lepi pre? progi. Vanda je zadremala ob zvestem psu. Tudi Vlada je molčala v kotu na blazinah. Ko sem boljše pogle? dal sem opazil, da tišči na oei žepno rutico in da jo prctresa krčevit jok. Niscm vedel kaj bi zinil. Stopil sem k Jaku in pokazal na jokajočo. »Kadar smo se še vozili tako kot nocoj, je začela jokati. Lc pustitc jo, napad ji preidc,« mi jc odvrnil. Res je čez nekaj časa dvignila glavo in mi s kretnjo pokazala k se? bi. »Edini človek, ki mu zaupam ra<= zen Jaka in Vandc ste vi. Danes sva komaj četrtie skupaj, a zdi se mi, da se tajne niti moje usode čudno sučejo okoli vaših. V resnici ste mi tujec, a vendar vsaj slutite, čc že ne poznate žaloigre mo jega življenja. Vas bom tudi naprosila, da mi ne i odrečete velike usluge, zadnje za ; katero prosim kakega človeka. (-ez tri dni se k>čim z Jakom in Vando od teh krajev. Jočcm, ker jih pu? stim. Mord a se še kdaj vrnem, Bog ve. Kar imam tu, ne prodam.« Spet so jo posilile solze. Motor je že br? nel spet proti Lovrani. »Nobene še tako velike usluge vam ne odrcčem Vlada,« sem jec? ljal. Stisnila mi je desnico: »V sre? do- zjutraj pridctc k nam in bostc I do večera z nami; moi-Mte! Takrat vam vse povem!" Kapitan je že ugasnil motor. Coin je tiho privozil v drago pod parkom.* Moral sem na odločen in prijazen ukaz še stopiti gor, kjer smo začcli prav toplo po domače kramljati. 1 Vando je odnesla sobarica spat. Ja? ' ku se je spet jezik razvezal. Moral sem tudi jaz kako priložiti. Ure so brzele in je bilo že precej če« pol? noč, ko sem se poslovil. Jako me je za slovo krepko udaril po rami. Vlada mi je pa še enkrat zažugala, dai gorje, če se ne prikažem v sredo že zjutraj pri njih. Ko sem si domov grede urejal ce? lodnevne vtise, se mi je vse zmali? i čilo v neko futuristično sliko; le ! Vladine črne in zasolzene oci so za? lostr.o zrle iz zmesi vseh barv. (Dalje.) »GORISKA STRA2A« Stran 3. Zagoneten slučaj. G. Vencelj Tušar, glavni založnik tobaka v Cerknem, je odpotoval v petek 18. t. m. zjutraj z doma. Re* kel je domačim, da gre po službenih opravkih v Trst; odpcljal sc jc s ko* rijero. Ker se pa več dni ni vrnil in ni dal proti svoji navadi tudi ni* kakega obvestila od sebe, so njcgo* vi sorodniki — g. Tušar je živel kot samec pri svojem svaku — za* čeli skrbeti in iskati njegovo sled. Njihova poizvedovanja v Gorici in Trstu so pa ostala brezuspešna. Tu* di oblastva, katerim so slučaj na? znanili, niso mogla ničcsar dognati. Tako je minul v razburljivem in bo* lestnem pričakovanju ves pretekli teden: g. T-ušarja ni hotelo biti od nikoder in tudi nobenega glasu ni bilo o njem. Položaj je postajal ved* no bolj zagoneten in strahoten. Sele na binkoštni ponedcljek popoldne so dobili cerkljanski orožniki obve* stilo, da je varnostno oblastvo v Ferrari našlo v pesku ob reki Pad j nekega mrtveca, ki je bil obleeen j v obleko, katero je izdelal neki go* riški krojaški mojster, cigar ime je bilo na obleki označeno; drugih do* kumentov pri mrtvecu ni bilo. Ker si je g. Tušar res dal pred kratkim napraviti obleko pri tukajsnjem krojaškem mojstru g. Pahorju in ker se je tudi površni opis osebe prilično strinjal z izginjenim Tu* šarjem, sta se v ponedcljek zvečer odpeljala dva Tušarjeva sorodnika na lice mesta, da tam ugotovita mio* rebitno identiteto. Poročila teh dveh gospodcv še nimamo, zato še ne ve* mo. cc je bil dotični mrtvec res g. ! Tušar. Vendar vse kaže, da se bo uresničila zla slutnja onih, ki so se bali, da g. Tušarja ni več med živi* mi. Kaj se je zgodilo, o tern so do* zdaj možna samo ugibanja. Ali se je zgodil zločin, ali nesreča, ali se mu je omračil um, to bo dognala šele pre* iskava. Iz širckcoo sveta. Govoreči pes. Nckateri ljudje znajo govoriti s trebuhom. Znamenit v tern poglcdu je bil neki Thurton. O njem pripo* vedujejo sledečo dogodbico: Nek* kaj je sedel v restavraciji in obiral svinjsko pcčenko. Poleg njega je čepcl njegov pes, ki jc dolgo pože* ljivo vdihaval mamljivi duh pečen* kc. Končnu sc jc vzpel na kolcna svojega gospodarja in rckel z renee* čim glasom: »Lačen scm. Daj šc me* ni malo!« Gostjc so osuplo gledali čudovitega psa. »Pojdi pod mizo, \ saj lahko čakaš!« mu je Thurton ! osorno ukazal. Pes je zlegel pod mi* ' zo, toda njegov glas je v slabo za* kriti kljubovalnosti done! izpod njc: »Vedno mi praviš tako, nazad* nje mi pa pustiš samo kosti.« »Ali boš molčal, tepec neumni!« jc zakri* eal Thurton, rdeč od jezc. Navzoči anglcški lord jc vprašal po ccni tega psa. Thurton je imenoval nesramno visoko vsoto. Lord se ni pogajal in kupčija je bila takoj sklenjena. Lord je nato hotel oditi in vzcti psa s seboj. Pes pa je cvilil in tulil in pro* sil gospodarja, naj razvcljavi kup* čijo. Thurton se ni dal pregovoriti. Ko je bil lord že med vrati in je pes vidcl, da nic nc pomaga, je svojemu bivšcmu gospodarju še zaklical: »Sedaj pa ne bom izpregovoril no* benc besede vee!« Pes jc »svojo« besedo dr/al. Potegnjeno mesto. Sledeča zgodba se je dogodila v belgijskem mestu Namur. Občinski svet je prejel pismo, da bo NamuT obiskal neki indijski princ, ki je prav takrat potoval po Franciji. ! Vest je zbudila veliko vesclje. Ob* javili so jo tudi mestni časopisi. O resničnosti ni nihče dvomil, ker je tisti čas res hodil po Franciji neki princ iz Indije. Na doloocni dan je visokega gosta čakala na kolodvoru velikanska množica z občinskim svetom in županom na eclu. Vse mesto je bilo v zastavah. Princ se je res pripeljal. Sprcmljala ga je žena. Župan ju je v imenu mesta pozdra* vil. Nato je princu predstavil vse važnejše osebnosti mesta. Predstav* Ijanje je trajalo dolgo, ker princ ni znal francoski, župan in njegovi pa ! nc indijski. Potem se je v veliki mestni dvorani vršil sijajen banket. Proti koncu pa je dozdevni princ vstal in se v najčistejši francoščini zahvalil namur skim občinarjem za sprejem in pozomost. Predno so osupli občinski očetje prišli do sape, sta jo Indijca popihala. Bila sta dva francoska .študenta, ki sta stavila, da bosta potegnila ves Namur. Sta* vo sta dobila, namurskemu prcbival* stvu pa se ves svet krohota. Drage besede. Stroški za nemški državni zbor (dnevnice, uradništvo, tiskovine it.d.) znašajo. približno 8 milijonov mark na leto. Nekdo je pa preštcl šc vse v enem lctu izgovorjene be* sede v državnem zboru in je prišel do zaključka, da stanc vsaka bese* da oscm stotink marke. Stanovi v francoski zbornici. V novoizvoljcni francoski zbor* nici je 137 advokatov, 46 profesor* jev, 43 zdravnikov, 55 časnikarjcv, _ 64 industrijalcev, 67 hišnih poscst* ' nikov, 40 kmetov, 7 lekarnarjev, 8 častnikov itd. Značilno je, da so v zbornici samo 4- duhovniki. y* . - ¦iX3u Šempas=OzeljanjJSv. Mihael. Spominjam se, kako je bilo ne* koč na Križev teden. pri proccsijah. Vse se jc udeleževalo skupnih mo= litev, kakor ob velikih praznikih. Kako jc pa dancs? Tesno mora biti človeku pri sreu, če pomisli, koli-- ko duš šteje naša fara in ko vidi, da jc udcležbu tako pičla. Kjc so naši fantje in tudi dekleta, da se jih vidi tako malo ob takšnih prilikah? Recimo, da bi šla od vsake družine ena oseba. Kai mislitc, ali bi ne bil mnogo bolj razveseljiv pogled, ne* go jc sedaj? Predragi, prositi je trcba, ne samo tarnati kakor jc se^ daj v navadi. Saj je sam Kristus re^ kel: prosite in prejeli boste! Trnovo pri Gorici. Iz naše občinc princsc »Straža« komaj vsakih par let kako kratko pcročilo-. Bog vc, kaj si svet misli o nas. Morda, da ne znamo več slov. pisati, ali pa, da se nam prav dobro godi in se nimamo kaj pri* J tožcvati. In vendar ni tako. Zasluž* ka je malo in šc ta je pičel. Kmct* skih pridelkov skoro ne smemo štc* ti, ker. jc rodovitne zemlje na to* likšno število prcbivalstva dosti prcmalo. Dajatve pa na vse strani .velike. In tako sc pogrezamo vedno bolj v dolgoye. Nekoliko tudi po lastni krivdi. Imamo namrcč tri go* stilne, ki so ob nedeljah do poll* cijske urc zvečer nabito nolne. Ko* liko tcžko prisluženih liric se za? pravi, doeim doma dostikrat mani* kä najpotrebnejše. Zato bi nujno priporocali: otresimo se lahkomisel* nosti! Predvscm Ouvajmo sc nepo* trebnih izdatkov! Orehovlje. \' nedeljo dnc 20. t. m. so nam po dolgem času zopct zapeli iz lin v veselem pritrkovanju naši prija* tclji — novi zvonovi. Obhajali smo ta srečni dan, ki nam ostane za vedno v spominu, na prav slovesen način. Ob 9. uri in pol nam je č. g. kurat iz Bilj blagoslovil novi kip | presv. Srca Jezusovega ter ga ob obilni udelcžbi domačinov in sose* dov slovesno postavil na glavni al* tar in posvctil Cclo vas bo/jemu Srcu. V pomenljivem govoru nas je nato pozival, naj se v vseh dušnih in telcsnih potrcbah zatekamo ved* no k presvetemu Srcu Jezusovcmu, ki je ljudi tolikanj ljubilo in jih še ljubi. Dal Bog, da bi pridigarjevc besede padle na rodovitno zemljo in obrodile stotercn sad. Vršila se je nato slovesna peta sv. maša. Po sv. maši 'smo imeli češčenje prc* svetega Rcšnjega telesa do 4 ure pop. Ljubi Bog naj bo plaenik č. g. kuratu za njegovo požrtvovalnost, da nam jc pripravil tako lep dan posebno tudi zato", ker nam je ob* ljubil, da bomo ta praznik vsako leto obnavljali. Veliko hvaležnosti smo dolžni tudi našcmu pcvovodju g. Cotiču Janezu, ki se teliko in brezplačno žrtvuje z našim pcvskim zborom za lepo petjc v ccrkvi. Za* hvaljujemo sc tudi vsem drugim, ki so kaj pripomogli, da sc je ta naš praznik tako lepo izvršil. Bog pla^ čaj vsem! Bukovo. Za našo faro jc bila pret. nedelja 20. t. m. velik in slovescn praznik. Ustanovila sc je dekliška Marijina družba. 2e nrejšnji duhovni gospod Ferjančič je započel to mis el. Veli* ko se je za njo trudil in prizadeval. Vresničila sc je pa, ko se jo je s ponovno vnemo lotil sedanji novi požrtvovalni gosp. žup. upravitelj P. Sorli. Pred nedeljo so bile duh. vaje za dekleta. Tri dni sc je domači go^ spod trudil v lepih govorih in mo* litvah vliti dckletom prave ljubezni do Marije in pripraviti njih srca za dan, ko bodo sprejeta v M. druž* bo. — V nedeljo popoldne ob 3h se jc pa razvila iz župnišea v ccrkev lepa procesija belo oblečcnih de* klet — 18 po številu, — ki so bila sprejeta v Marijino varstvo. Sprem> ljalc so jih Mari j ine družbe s Sent* viške gore z zastavo, iz Orehka in Ravni. Sprcvod sta vodila poleg do* mačega duhovnika, č. g. župnik Hlis in pa č. g. prof. F. Terčelj iz Gorice. Slednji je v cerkvi v ognjevitem govoru pojasnil namen in pomen ustanovitve Marijine družbe. Naj omenimo tudi, da so cerkcv dekleta lepo ozaljšala z venci in cvetlicami. Lepo petje pa, ki je bilo prav za ta dan izbrano, je šc povečalo sloves* nost dneva. Blagrujcm dekleta, ki so zbrala Mari jo za svojo mater, in častitam g. žup. upravitelju, da je njegovo Drizadevanje rodilo sado* vc. Marija blagoslavljaj vase delo. Sosedov. Logršče pri Podmelcu. Preljubljena naša »Goriška Stra* ža«! Ker se o nas nikdar nič ne ci* ta v našem listu, naj pa jaz napišcm par vrst. Po dolgih letih smo tudi mi dobili zvonove, ki smo jih tako željno pričakovaii. Vsi naši sosedi so jih imeli, a mi ne, to nam jc bilo še težjc. Ker je pa zvonik od vojne porušen, jih ne moremo obesiti na mesto. kamor spadajo. Vpostavitev zvonika je prevzel podjetnik Fr;nc Velikonja in upamo, da bo srečno izvršil svoje delo. Med tern čakajo zvonovi škofovegii blagoslova v far* ni cerkvi v Podmelcu. Mi pa z vese* ljcm pričakujcmo, da nam bodo zvonovi v kratkem zapeli: »Z ža* lostnimi zvon /alujc, se z veselimi raduje ...« Kal. Ker se iz naše občine malo euje, sem se odloeil jaz prijeti za pcro. Sredi meseca februarja je umrl naj stare jši mož v duhovniji, Stefan Bizjak iz Huma, v 91. letu starosti. — Isti čas je bil odstavljen naš po* dešta Matevž Pirih in je zginil taj* nik Jakin Jožef. Od takrat do sedaj smo imeli komisarja. Sedaj smo do* bili obč, načelnika. Novi obe. na» čclnik je vodil do sedaj grahovsko občino in gre o njem glas. da je ze* lo dober človek. Upamo, da sc bo* mo tudi mi z njim razumeli in.brimo v zadovoljstvu skupaj živcli. V splošno zadovoljstvo vseh občanov se je vrnil naš prejšnji obč. tajnik Štefan Lipičar iz Kala, ki je bil do združitvc Ave z Kanalom v Avčah. — Preteklo soboto se je zgodila na cesti iz Kala v Koprivišče smrtna nesreča, katere žrtev je bil 20 letni Jožef Suligoj iz Koprivišča. Zgodilo se jc takole: omenjeno soboto po* poldne je rajnki Jožef pcljal s ko* njem v Kal eno tele. Nazaj vozeč po 6. uri zvečer se mu jc konj splašil, voz je zadel v obeestni kamen in Jožei je vsled tega zletcl tako ne* sreeno z voza, da si je prebil crcpi* njo in čez 2 uri izdihnil. Bog bodi milostljiv njegovi duši! — II koncu naj noroeam še vesclo novico, da v kratkem dobimo toliko zaželjcne nove zvonove. Gorenjepolje. Dne \2. t. m. se je poročila mla* denka Katarina Medvcšček iz Skal z železniearjem Ivanom Ipavcem iz Anhovega. Nevesta je sestra pred* scdnika našega bivšega prosvetnega društva »Zornice« in je bila tudi sa* ma zvesta elanica društva ter po* /rtvovalna cerkvena pevka. Želimo novoporočcnccma obilo' sreee in blas goslova božjega. Dijaški vestnik. Izpiti na trgovski šoli — zavodu v Gorici. Dijaki, ki žcle polagati izpitc za sprejem v dvo*razredn(/ trgovsko šolo oziroma v pet*razredni trgov* ski zavod v Gorici, naj vložijo pro* šnjo na kolkovanern papirju za 2 L, opremljeno s prcdpisanimi priloga* mi, na ravnatcljstvo sole — zavoda do 15. junija. Izpiti pričnejo dne 20. junija ob 8. uri. Natančnejša na* vodila daje šolsko tajništvo vsak delavnik od 10. do 12. ure. KnjizeuHost in umetnosf. CERKVENA GLASBA za mesec presv. Srca Jezusovega. Cerkvenim pevskim zborom pri* poročamo sledeče ccrkvene zbirke, i ki jih ima v zalogi Katoliška knji* garna v Gorici: 1. Vodopivec, 16 ev* harističnih pcsmi (št. 12: Presv. Srcu slavo, St. 16: Posvetitev Srcu Jez.); 2. Ilribar, Obhajilnc pcsmi (St. 13: Poznam Srce premilo, St. 16: Srce najljubeznivejšc); 3. Pogačnik, Slava presv. Srcu (10 pcsmi v lahkem slo* gu); 4. Sattncr, Slavospevi na cast Srcu Jezusovemu. (Najnovejše Sat* tnerjevo delo: 10 pesmi, od katerih bodo našim zborom najbolj ugajale štev. 6, 8, 9, 10); 5. Foerster, Litanije Srca Jez, za ljudsko petje (prav le* | pe); 6. Grum, Litanije in odpevi v ! cast Srcu Jez. (Najlepši odpevi: St. ! 1,3, 5, 8, 13, 20, 22, 33). ' Za procesijo sv. Rešnjega Telesa: 1. Rihar renatus (v izdaji dr. Kimov* ca), št. 13: Praznika svetega, st. 14: Hvali Sion>, st. 15: Molim te. 2. Sattner * Hochreiter, 8 himen za procesijo sv. Res. Tel. s slovenskim bescdilom. (Ilochreiterjeve himne so krajše in lažje ncgo Sattnerjeve. j Poskusite s I. in II. Hochreitcrjevo!) »Nova Muzika«. Druga številka te nove glasbene revije, o katcri smo že govorili na tern mestu, je izšla. Vsebina se ne* koliko razlikuje od 1. štev. Bolj do* stopna, tako da se nc bodo hudo* vali nekateri, kakor pri 1. štev. Ka* kor že omenjeno, bo uredništvo gledalo, da bo po možnosti ustreglo vsem, zato bo prinašala raznovrstno vsebino. Povabljeni so vsi sklada^ tclji k sodelovanju, zato tudi raz* novrstnost struj in stremljenj, kar je popolnoma prav, saj s tern dobi list privlaenost. Vsebina 2. štev. je: Literarna pri* loga ima na čclni strani posmrtnico pok. F. S. Vilharja. Potem so raz? prave: O novi muziki. Kratek pre* gled sodobnc čcške glasbe. — Ka* ko je nastala opera »Gubec Matija«. — Iz domačih glasbenih listov — itd. razne beležke tieoee se glasbe. Stran 4. »GORIŠKA STRA2A« Glasbcna priloga ima: A. Lajovi- čevo: Begunka pri zibcli. Samospev s sprcmlj. klavirja. Lepo in lahko. Spremljevanjc prikladno, samostoj; no, zato se igra lahko tudi kot kla= virska piesa. — Zlatko Giyose* vic^ev: Kak su zajec i Ies5ca puto* vali. Lcp komičen samospev s spremljevanjem klavirja ni nikakor težek in zelc uporaben. — Sledijo končno 4 kratke klavirske škice: Iz dncvnika zalostnc.ua tovariša. Ni* so težke, tudi manj izvežbani jih lahko i^rajo. Tudi hipermoderne nisd. Naslovu od^ovarjajo zelo. — V prilo^i so priobčcne prav čedne stvari in zclo uporabne. — K. Pa* hor: »Sncxcc«, za <^las s spremljeva* njem klavirja, lahko in prijctno. I. Ocvirk: »Intermezzo« za vijolino in klavir. Kot nalašč za početnike, bodisi ene&a ali dru^e^a instrument ta. Istotako Šaša Šantel »Rokoko«, tudi zu vijolino (ali C klarinet) in klavir. Končno: Marko Tajčeviče; va: »Dječija uspavanka«, s spremlj. klav. Zelo lahko in lepo. To pot se list zelo priporača sam. Razpošilja #a za i>oriško pokrajino K. T. D. v Gorici, za tržaško ga ima pa knjis garna Štoka v Trstu. Da ugotovimo število pravih stalnih naročnikov, prosimc, da vsi oni, ki so list pre-* jeli na ogled, a ga ne mislijo naro eiti, vrnejo prvo številko; drugaee jih bomo smatrali za naročnike. Meh za smeh. Tehten dokaz. »Kako boste dokazali, da niste prehitro vozili?« »Stvar je enostavna, gospod ko? misar. Včeraj me je obiskala moja tašča. Lahko mi verjamete, da se mi ni danes prav nič mudilo domov.« Obdolženec je bil oproščen. Nadobudna kuharica. »Moka, ki sem jo včeraj kupila pri vas, je bila čisto trda.« »Trda?« je zazijal trgovec. »Da. Naredila sem iz nje štruklje, ki so kot kamen.« Darovi. Za Alojzijevišče: V7 spomin bias gopokojnega župnika Alberta Le- bana so darovali Šturci 50 L in cer* kveni pevci v Ajdovščini 50 L. Iskrena hvala! Vozni red. \ laki odhajajo z južne postaje: Proti Vidmu: 5.53 meš. — 7.25 oseb. — 8.15 brzov. — 9.59 oseb. — 14.35 oseb. — 17.16 brzov. — 19.08 brz. — 21.14 nieš. Proti Trstu: 5.54 meš. —7.55 brz. — 10.20 oseb. — 13.18 brz. — 15.58 oseb. — 19.00 brz. — 21.21 oseb. Proti Ajdovšeini: 8.17 meš. — 13.25 oseb. — 19.35 meš. Vlaki prihajajo na južno postajo: Iz Vidma: 5.50 mcš. — 7.52 brz. — 10.15 oseb. — 13.13 brz. — 15.50 os. — 18.35 meš. — 18.56 brz. — 21.16 oseb. Iz tržaške glavne postaje: 7.22 os. — 8.13 brz. — 9.52 oseb. — 14.25 os. — 17.15 brz. — 18.58 brz. — 21.08 m. Iz Ajdovščine: 5.43 meš. — 12.46 meš. — 18.36 oseb. Vlaki odhajajo s severne postaje: Proti Podbrdu: 7.37 b. — 8.59 m. — 14.11 o. — 17.05 m. — 19.41 b. Proti Trstu: 5.05 m. — 9.47 b. — 13.15 o. — 18.43 m. — 20.41 b. Vlaki prihajajo iz Podbrda: 7.20 m. — 9.39 b. — 13.07 o. — 18.04 m. — 20.32 b. Iz Trsta: 7.29 b. — 8.51 m. — 14.03 o. — 19.33 b. — 20.53 m. Sinoči je naša Ijubljena mama, gospa Josipina Fou, roj. Miklaviü, sklenila svoje pridne, delavne roke k večnemu počitku. Globoko razžaloščeni javljamo to tužno vest tern potom vsem dalj- nim sorodnikom, prijateljem in znancem. Pogreb se bo vršil v sredo due 30 t. in. ob 4 uri.in pol izpred hiše žalosti na Solkanski cesti na domače pokopališče v Solkanu. V Solkanu, 29. maja 1928. Žalujoče družine: Fon, Vidmar, Fonzati, Miklavič. Zahvaia I Podpisani se zahvaljujem gg. ; zdravnikom, ki so mi rešili življe* nje in sicer g. dr. prof. Marina, Cor? so Vitt. Em. st 8, dr. Simonitiju | Lojzeiu, dr. Marušiču Fr. v bolniš=> nici pri »Rudeči hi.ši« v Gorici. Ivan Šinigoj, Črniče. Kmečka hranilnica v Šturjah, reg. zadr. z n. z. vabi na svoj REDNI OBČNJ ZBOR, ki se bo vršil dne 10. junija 1928 ob 2. uri popoldan v lastnih prostorih s sledeeim dneynim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega ob? čnega zbora. 2. Poroeilo naeelstva. 3. Poroeilo nadzorništva. 4. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1927. 5. Čitauje revizijskega poročiia. 6. Volitcv zadružnih organov. 7. Slučajnosti. Opomba: V slučaju, da bi ta ob* eni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil isti dan eno uro poznejc v istih prostorih in z istim dnevnim redom drugi obeni zbor, ki bo sklepal brezpogojno v smislu § 33 pravil. j V Sturjah, dne 3. junija 1928. Na-čelstvo. Proda se hiša z njivo in gozdom v Zarakovcu St. 110. (Grahqvo), primerna za malo družino. Kup po dogovoru. Vprašanja na Franc Seljak, Orchek 13 (Ncmci) p. C>ir? china. Moderna zlatarna, Corso Verdi štev. 13. — Birmski, poročni in krstni darovi po zmcrnih cenah. Popravila ur in zlatarskih predme- tov izvršujem z jamstvom in hitro. Kupujem krone, srebro, staro zlato po najvišjih cenah. Pozor botrce in botrčki! Prav lepa birmska darila po zni* žanih cenah kupite pri urarju in /latarju Franju Keber v ldriji. Dva kovaška stroja z vsem ko- vaškim orodjem, skupno ali posa* ' mezni kosi so na prodaj po naj- nižji ceni v Lokavcu št. 147. Krojači! Podučujem dober in si« gurcn kroj. Kdor želi z malimi stro- ški do poduka, naj ne zamudi prili* ke. Naslov pove uprava «Goriške Straže». Radi selitve prodam hišo s hie* \om in pet parcel zcmljišča po jako nizki ceni, za 7.(X)0 lir. Podrobnejšc informaciie daja lastnik v Gojačah štev. 67 pri Černičah. Na prodaj je v Labinjah pri Cerknem poscstvo, na katerem se preredijo 3 krave. Večji bukov in smrekov gozd, travniki, 4 senožeti, i. t. d. spada vse zraven. Za potreb? ne podatke se je obrniti na Alojzija Kosmača, Labinje 50, p. Cerkno. V ldriji hšt. 473 se oddajo pro= stori, v katerih je bil nekdaj »Me? roizkusni urad« (Eichamt) s prvim julijem v najem, eventuelno se pro* da hiša z vrtom vred. Ker so prosto? ri veliki in visoki in ima jo tudi vo* dovod, so pripravni za vsako pod= jetje. o-brt itd. Pojasnila daje Franc Kos — Idrija. Mlekarja izvežbanega sprejmc takoj v službo Gospodarska za? druga v Plavch. Učenca poštenih kmečkih star? šev 14 do 15 let starega. kateri ima veselje za mesarsko obrt sprejmc takoj Franc Potocnik, mesar v Kne? žaku, (Fontana del Conte), pokr. Reka (Fiume.) i Rabljena oprava v dobrem stanju \ je na prodaj po ugodni ceni. Villa , Jochmann, Šturje. \ Rabim strojnika k parni žagi. Pla? en po dogovoru. Naslov pove upra? : va »Goriške Straže«. Naznanjam cen. klijentom tol? minskega in bovškega okraja, da plačujem lepe kozličje kože po lir 15 kos. — Sranc Stres, Kobarid (po* družnica v Bovcu). Boljša služkinja, nad 20 let stara poštena, sposobna za vsa hišna de> la, se sprejme takoj. Kje pove upra* va »G. Straže«. Hlapca poštcnega. čvrstega veščc* ga voznika s konji in razumnega v poljedelstvu rabi trgovec J. Marmo» lja v Mirnu. Prednost ima, kdor jc že služil. Plača po dogovoru. L. KOMEL Gorica — Trg sv. Antona St. 5, kupi vsako množino prSutov Placuje po dnevnih cenah. za zobe in &isLa Dr. LOJZ KRAICfHEB sprejema V GORICI Piazza della Vittoria Stev. 20 in v svoji podružnici pri SV. LUCIJI štev. 35 Vinorejci in poljedelcil Podpisana ivrdka smatra za svojo dol/nost j iviti cenj. odjemalcom, da je za nastopajočo sezono znatno znižala cene za glavne predmete, ki se rabijo v poljedeljstvu. | TrahOVi za Cepljenie, Znamke fiXCULSIOK (ne zamenjati s slienim blagü'm iz minule se/-ijo) stanujo po 32 lir kg. Kvasijeve trske pr^ti boleznim na breskvah po L 2.30 kg. Mineralno ži/ejil) SAIM, ventilirano v vreßah, po 50 kg po L go. — stot. Modm yallca, prava angleška, po ceni, ki se doloii z ozirom na množino. Čilski sollten, po i i.m— stot. Nada'je priporočain svoje barve lasttieya Hlletja, sesta/ljene z zajamOeno čistim la'-eiiini oljem. Te baive su ne smejo zanu'iijavati s konkurenčnimi bar- vami, ki so inešane z maiijvrednimi olji, kar znatno skrajšuje trajnost barve, ki je izpostavljena dežju. Moje barve so Ijudje vedno rajši imeli kot konkurenčne, in sicer radi trpe/nosti, ki izvira iz prvovrstnih sestavin. Za letos lahko nudim z oljem Hllete barve po ceni, ki \c znižana za 30% v priineri s cenami lanskega leta. To lahko storim, ker sem si p > ugodnih cenah nabavil mnogo surovin. — V zalogi imam tudi bogato izbiro kemiünih preparatOV najiiovejših iznaidb za vlnorejce. Posebej priporočam novi a^arat ^ popoinoma odvzame vinu in sodoiu dull po plesnobi. ^a zboljšanje vin imam v zalogi Clstl alkohol (ratificiran vinski cvet), ki ima 95 stopinj. Tvrdka ANTON MAZZOLi - Gorica - via Carducri 6 | Zaloga barv, firnižev, špiritov na debalo in drobno. Pojasnlla prebivalcem goriške pokrajine daje zastopnik tvrdke Temeljita fzraba mleka doma, v mle- karni in na planini je mogoča edino s pomočjo posnemalnika DIABOLO ki je prvovrsten švedski svetovni izdelek, trpežen. priprost. Cena od 4OO lir naprej. Pliičuje se lohko v obrohih. Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastop- niki se iščejo. Ceniki in katalogi so brez- plačno na razpolago. KNUT JONSON, BOLZANO Vittorio Jonson - Gorica, Via Contavalle 4-H. in Josip Kovačič, trgovina, Idrija pri Bači 94 PGDRUŽN9CA Ljubljanshe hreditne bante y Sorici Corso Verdi „Trfyovslcf noimn" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska banlct Delniška glavnica Din. 50,000.000 Centrals L3UBL3BKS Rczerre Din, 10,000.000 PodruŽnice in agenclje : Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Krsnj, Logatec, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novomesto, Ptuj, Prevt;Iie, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Trst. Sezonska ekspozlturo: Rogaška Slatina. Vloge na knjiiice po 4 °/0. Vloge v tekočem računu lir ali dinarjev, (najugodnejse obrcstne mere). Nakup walut, čekov, deyiz in obli cij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejSih cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.