NOVI TEDNIK ST. 34 - LETO 56 - CELJE. 23.8.2001 ■ CENA 300 SIT Mgovorna urednica NT Tatjana Cvirn Urednica NT Milena Brečlr v večinskem in Janko Sopar manjšinskem deležu. Ker os- ijata oba še naprej zaposlena na i^ojih dosedanjih delovnih me- ph - Pfeifer kot direktor zavoda ia urejanje parkirišč in gospo- jarjenje z javnimi objekti ZPO jelje. Sopar pa kot novinar in vo- jitelj Tednika na TV Slovenija - o delo izvršnega direktorja TV elje opravljal Aljoša Pfeifer. 0 načrtih, ki jih imata nova last- ika s celjsko lokalno televizijsko ostajo, bosta podrobneje sprego- orila na novinarski konferenci ko- |ec prihodnjega tedna. Takrat bo idi bolj jasno, kako globok rez bo- a nova lastnika zarezala v doseda- jo podobo TV Celje. »Ga pa bova,« 1 kratek večinski lastnik Ivan Pfeifer, i se zaveda, da je nakup televizij- (e postaje šele prvi korak, ki mu odo nujno morale slediti še nalož- e v vsaj nekaj nove opreme. TV Celje je ustanovitelj in do- edanji lastnik Janko Turnšek prodajal s pogojem, da kupec ne bo odpuščal zaposlenih ter krčil obstoječega programa. Kot kaže, pa nova lastnika želita slediti tu- di njegovi želji, da bi se program izboljšal in v prihodnosti oboga- til. Na novinarski konferenci ko- nec prihodnjega tedna bosta pred- stavila novo programsko zasno- vo, načrtovane naložbe v nakup opreme, oris bodoče kadrovske zasedbe ter nenazadnje izvršne- ga direktorja, ki bo v njunem ime- nu vodil lokalno televizijsko po- stajo. Pfeifer in Sopar sta se že ob nakupu TV Celje dogovorila, da delo izvršnega direktorja prev- zame sin večinskega lastnika Al- joša Pfeifer, dosedanji organiza- cijski vodja produkcije in trže- nja na televizijski postaji, bolj skrivnostna pa sta glede kadrov- ske popolnitve v televizijskem uredništvu. Tako tudi prejšnji te- den objavljeni razpis za uredni- ka informativnega programa Pfei- fer komentira zlasti kot željo, da se okrepi ekipa zdajšnjih sode- lavcev. Kot kaže, si bosta nova lastnika v skrbi za celjsko lokalno televi- zijsko postajo razdelila delo; če bo na Pfeiferjevih plečih bolj skrb za finančno poslovanje, čaka Šo- parja verjetno kar nekaj vsebin- skega dela pri oblikovanju progra- ma. >TV Celje je imela doslej pre- malo denarja, da bi lahko dobro delali,« pravi Pfeifer, ki skupaj s Šoparjem postavlja na prvo me- sto razvijanje kakovostnega lokal- nega informativnega programa. »Od zdajšnje ekipe pričakujem, da pripravi jasna, razvojno naravna- na programska izhodišča,« pravi Sopar in dodaja, da bo celjsko te- levizijsko ekipo seveda treba okre- piti s kakovostnimi kadri, spre- memb na bolje pa ne gre pričako- vati čez noč. Tudi zato imata nova lastnika opredeljene kratkoročne in dolgoročne cilje v razvoju TV Celje. »Kar se informativnega pro- grama tiče,« je še krajši Sopar, »je treba kakovostno izboljšati zdajš- nje Dogodke dneva, seveda pa to ni edino, kar nas čaka.« IVANA STAMEJČIČ Ivan Pfeifer: »TV Celje je imela doslej premalo denarja in premalo kakovostnih kadrov, da bi lahko dobro delali. To bo treba spremeniti.« Janko Sopar: »Manjšinskega deleža TV Celje nisem odkupil zaradi sentimentalnost. Gre za dobiček; lah- ko bi kupil tudi delnice Leka.« Denar je, parcel ni Za tiste, ki želijo graditi tanovanjske hiše v Šmar- 1 pri Jelšah, se obetajo bolj- ičasi. V občinskem središ- u primanjkuje takšnih par- el že več let. Zato pripravlja občina za- idalni načrt za gradnjo de- etih stanovanjskih hiš v pre- elu Zadrže. Trenutno čaka a gradbeno dovoljenje za ko- lunalno opremljanje. Šest larcel, ki so v občinski lasti, o občina letos jeseni komu- alno opremila ter nato pro- ala zainteresiranim gradite- ljem. Zaradi velikega povpra- ševanja računa, da bodo hi- tro prodane. Na več, od dvajset do pe- tindvajset parcel, pa računa na pobočju zahodno od cen- tralne osnovne šole, v smeri proti Dvoru. To je, po urba- nistični zasnovi naselja, dol- goročno namenjeno gradnji stanovanjskih hiš. Občina bo morala najprej pristopiti k iz- delavi zazidalnega načrta, ki bo predvidel ureditev dovoz- ne ceste, določil velikost par- cel in podobno. BJ Olajšanje v Šmarju Po dolgotrajnih zapletih oživelo gradbišče vrtca v Šmarju pri Jelšah so po dolgotrajnih zapletih začeli graditi prizidek vrtca ter pre- navljati stari del. Prizidek, ki mora biti dokončan do kon- ca novembra, bo meril kar 800 kvadratnih metrov, podobno kot obstoječi del vrtca. Med Šmarčani in okoličani je za vpis v vrtec veliko zanima- nje, zato bodo odprli še dodat- ni, trinajsti oddelek. Sicer pa je bilo v zadnjem šolskem letu v rednih oddelkih vrtca 220 otrok, k tem pa je treba prišteti 90 otrok iz skrajšane priprave na šolo. V težko pričakovanem prizid- ku bo šest igralnic, večnamen- ski prostor ter trije prostori za interesne dejavnosti. Že prejš- nji mesec pa so začeli s celovi- to prenovo starega dela vrtca, ki bo zaključena v soboto. Pre- novili so kuhinjo, umivalnice in sanitarije, poskrbeli za prostor za upravno osebje, prenovih streho ter poskrbeli za izolaci- jo, zamenjali okna, obnovili ku- rilnico ter poskrbeli za nov ko- tel na plinsko ogrevanje. Investitor gradnje prizidka in obnove starega dela, v skupni vrednosti 230 milijonov tolarjev, je občina, soinvestitor je šolsko ministrstvo. Po začetku del so si Šmarčani oddahnili, saj de- luje vrtec na dveh lokacijah. V šoli, kjer so gosti blizu eno de- setletje, so jim zaradi potreb de- vetletke gostoljubje odrekli. v šmarski občini opravlja- jo v počitniškem času v šolah precej vzdrževalnih del. Ta- ko zaključujejo med drugim zamenjavo strešne kritine cen- tralne osnovne šole ter v Sve- tem Štefanu ter menjavo tla- kov v Mestinju. Sicer pa se je z gradnjo pri- zidka zatikalo vrsto let, najprej zaradi financ, nato zaradi pri- dobivanja dovoljenj. Nazadnje so sklenili z lastnikom zemljiš- ča (avtoprevoznikom), kjer bo novo parkirišče, menjalno po- godbo ter mu odstopili za po- trebe parkiranja nadomestno zemljišče v obrtni coni. BRANE JERANKO WIIASAJTE SVOJEGA ŽUPANA V šoli bodo stanovanja Bralko iz Obsotelja zani- ha usoda zanemarjene sta- e šole v Polju ob Sotli. Marjan Drofenik, župan 'bčine Podčetrtek: »Trenut- no je v izdelavi izvedbena do- kumentacija za pridobitev tirih neprofitnih stanovanj 'tej stari šoli, v kateri je tre- 'utno eno zasilno stanovanje. ' gradnjo nameravamo za- •eti predvidoma konec sep- ^mbra ter končati v začetku 'pomladi, ko bo tudi vseli- ^v. Projekt je vreden dobrih 'O milijonov tolarjev. Inve-; stirali bomo s sredstvi občin- skega proračuna in republiš- kega stanovanjskega sklada.« Daljinsko ogrevanje najprej v Logarski dolini v Solčavi ugotavljajo, da ob izobilju lesa porabijo preveč denarja za ogrevanje. Samo v Logarski dolini za elektriko, kurilno olje in zemeljski plin letno plačajo več kot 10 mili- jonov tolarjev. Zato se želijo preusmeriti na ogrevanje z le- sno biomaso, kar bi solčavskim kmetom prineslo tudi doda- ten vir dohodka. Občina Solčava je lani kan- didirala za sredstva progra- ma Phare, ki so namenjena izključno ogrevanju z lesno biomaso. V Logarski dolini so pričeli z aktivnostmi že leta 1998, leto pozneje je bila iz- delana dokumentacija, izda- no lokacijsko dovoljenje, pod- pisane predpogodbe za od- kup energije in pridobljena ve- čina potrebnih soglasij in do- kazil. Tako naj bi občina Sol- čava iz programa Phare do- bila 46 milijonov, od države pa še dodatnih 36 milijonov tolarjev. Ključni pogoj za pridobitev sredstev je bilo gradbeno do- voljenje. »Če ne bi izpolnili po- gojev do roka, bi bila sredstva dodeljena projektom drugod po Sloveniji,« pravi podžupan in direktor firme Logarska dolina d.o.o.GustiLenar. Projektantski predračun za daljinsko omrežje v Plesti, kjer so največji turistični objekti na Solčavskem in za individual- na kurišča na kmetijah v spod- njem delu doline je okoli 200 milijonov tolarjev, izvedbeni predračun pa bo bistveno nižji. Kljub temu bo težko pridobiti investitorje, ugotavlja Lenar, saj bo potrebna več kot polovič- na lastna udeležba. Izkušnje iz tujine namreč kažejo, da so ob primernih subvencijah pro- jekti ogrevanja z lesno bioma- so - poleg vseh pozitivnih učin- kov za kraj - donosni tudi za investitorja. EDI MAVRIC POSVETU Unija z lastno vojsko ALPBACH, 16. avgusta - Pooblaščenec avstrijske vlade za širitev EU Erhard Busek se je ob odprtju evropskega foruma zavzel za takšno zunanjo politi- ko Evropske unije, ki bi bi- la zmožna tudi ukrepanja. Dokler unija ne bo imela svojega zunanjega mini- strstva in svoje vojske, bo ob dogodkih, kot je na pri- mer Kosovo, nemočna, je pojasnil Busek. Prvi vojaki v Skopju SKOPJE, IZ avgusta - V Makedonijo so prispeli prvi od skupno 3.500 vo- jakov zveze NATO, ki bo- do v okviru operacije Nuj- na žetev nadzorovali pre- dajo orožja albanskih skraj- nežev. Odločitev o napoti- tvi vseh vojakov bo spreje- ta šele potem, ko se bo se- vernoatlantski svet prepri- čal o trdnosti premirja. Koalicija razpada BEOGRAD, IZ avgusta - Demokratska stranka Sr- bije predsednika ZRJ Voji- slava Koštunice je izstopi- la iz vladne koalicije v Sr- biji, ker meni, da so dose- danji rezultati boja proti kri- minalu v državi nezadost- ni. DSS in še nekatere dru- ge stranke že nekaj časa zah- tevajo tudi predčasne voli- tve in kritizirajo vlado Zo- rana Djindjiča. Obletnica neuspeha MOSKVA, 19. avgusta - V Rusiji so obeležiU 10. obletnico neuspelega dr- žavnega udara, ki so ga iz- vedli predstavniki trde li- nije komunističnega reži- ma in ki je privedel do raz- pada nekdanje Sovjetske zveze. Zborovanja se ni udeležila nobena vidna po- Htična osebnost. VS o Bližnjem vziiodu NEW YORK, 20. avgu- sta - V Varnostnem svetu se je začela razprava o krizi na Bližnjem vzhodu, kljub nasprotovanju Izraela, ki meni, da bo to pripeljalo do internacionalizacije problema. Od 28. septem- bra lani je v spopadih med Palestnici in Izraelci umr- lo že 726 ljudi. Brez milosti KABUL, 21. avgusta - Trije zahodni diplomati so zapustili Afganistan, kjer so se en teden neuspešno pogajali za izpustitev svo- jih državljanov, članov hu- manitarne misije, ki so jih kabulske oblasti obtožile širjenja krščanstva. V Af- ganistanu je za takšna de- janja predvidena tudi smrt- na kazen. Št. 34 - 23. avgust 2001 4 AKTUALNO Izsušena zemlja kliče dež Suša ogroža predvsem koruzo, travinje, sadje in vinograde čeprav se letošnja suša in posledice zaradi nje na Celj- skem še ne morejo primerja- ti z lansko, pa so nekatere kmetijske kulture že močno prizadete in bo letina slab- ša, kot je bilo pričakovati. V tem tednu se je v akcijo vklju- čilo tudi ministrstvo za kme- tijstvo, ki je v ponedeljek za- dolžilo vse Zavode za živi- norejo in veterinarstvo po Slo- veniji, naj od Kmetijsko sve- tovalnih služb pridobijo po- datke o nastali škodi. Škoda na kmetijskih kul- turah je različna od kraja do kraja in je odvisna od vlažno- sti tal ter drugih pogojev, ki vplivajo na rast in zorenje. Zaenkrat je najhuje prizade- ta koruza, ki so jo posejali na njivah z lažjo zemljo, ki se hitreje suši. Prizadeto je tudi travinje in marsikje bodo kmetje ostali brez tretje koš- nje. Suša je načela tudi sadje, ki si ni opomoglo niti po spom- ladanski pozebi in toči. Če ne bo kmalu dežja, bodo priza- deti tudi vinogradi, saj se bo grozdje začelo sušiti. Zaskrbljenost narašča čeprav na Celjskem v glav- nem suša še ni tako drama- tična kot na primer v Prek- murju, pa zaskrbljenost upra- vičeno narašča iz dneva v dan. Marjan Kovač, direktor Kmetijske zadruge Celje: »Tre- nutno imamo največje težave s hmeljem, ki je posajen na 130 hektarjih na območju ob- čin Celje, Vojnik in Dobrna. Temperaturne razlike so pre- velike in kobule se sušijo. Žal nimamo namakalnih sistemov. Travniki se sušijo, na vso sre- čo pa so si kmetje že prej za- gotovili dovolj krme. Suša pov- zroča težave tudi pri sladkor- ni pesi, ki jo imamo posajeno na 40 hektarjih v Medlogu in proti Savinjski dolini. Na mno- gih poljih je rast koruze pre- kinjena in bo verjetno primer- na le še za siliranje.« Franc Jazbec, župan obči- ne Štore: »V občini imamo 90 odstotkov travinja na takih le- gah, da jih suša še ni premoč- no prizadela in bo krme do- volj. Trije močnejši zasebni pridelovalci povrtnin iz Pro- žinske vasi, ki jih prodajajo tudi na celjski tržnici, nima- jo težav, ker so si uredili na- makalne sisteme. Na krom- pirju in žitu ni večjih proble- , mov, sadje je bilo prizadeto že v spomladanski pozebi in toči, suša pa grozi kvaliteti grozdja, saj imamo tudi ne- kaj vinogradov na površini de- setih hektarov.« Zdravko Brglez, Kmetij- sko svetovalna služba Šentjur: »Najbolj sta prizadeta koru- za in travinje. Intenzivnejši kmetje so tretjo košnjo že pos- pravili, zdaj je rast ustavlje- na in se travinje suši. Prob- lem je tudi pri sadju, ker za- radi pomanjkanja vlage plo- dovi venijo in odpadajo.« Podobne težave imajo tudi v občini Dobje, kjer pa kmet- je pravijo, da je letošnja suša močnejša od lanske. Tudi na območju Dobja so najbolj pri- zadeti travinje in koruza. Položaj spremljajo tudi v Kmetijsko svetovalni službi Šmarje pri Jelšah. Zaradi su- še je največ škode na hribovi- tih območjih ter v prodnatih dolinah pri Bistrici ob Sotli ter OHmju. Suša je v celoti hujša kot lani, z izjemo travi- nja, saj so kmetovalci poko- sili bogat pridelek sena. Av- gustovske košnje pa skoraj ni. Pridelek koruze bo v Obso- telju ter na Kozjanskem do 40 odstotkov manjši kot so pri- čakovali. Poleg koruze so hu- do prizadeti krmni dosevki, ki zaradi suše ne morejo vzkliti ter jih v bistvu ne bo. Obupani so tudi tisti, ki imajo povrtni- ne, ki ne rastejo oziroma so slabše kakovosti. Pravi vrtnarji jih večinoma namakajo, dru- gače je v zasebnih gospodinjs- tvih. V vinogradih, predvsem na lapornatih tleh, rastline že venijo. Vinogradi pa so zelo polni, le jagode niso napete. Pričakujejo dobro kvaliteto ter manjši pridelek. BJ, TONE VRABL Foto: GREGOR KATIC Tatjana Pevec, Zavod za živinorejo in veterinarstvo Ce- lje, Oddelek za kmetijsko svetovanje Celje: »Podatke o posledicah letošnje suše smo že posredovali ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na območju UE Mozirje so v višjih legah najbolj prizadete travinje (5 do 10%), na območju UE Velenje pa koruza na prodnatih tleh in v višjih legah travinje (celo do 50%). Na območju UE Žalec je v vseh občinah suša najbolj prizadela hmelj (do 50%), travinje (do 50%), sadje, koruzo (30 do 40%) in sladkorno peso. Na območju UE Slovenske Konjice in Šmarje pri Jelšah je podobno kot na območju Velenja, v UE Celje pa je suša oklestila letino hmelja, sladkorne pese, travinj, sadja in vrtnin, ni pa še kritično pri koruzi tudi zaradi ugodnih leg (do 10%) .V UE Laško so ogrožene višje ležeče kmetije, ki so bile spomladi deležne pozebe in toče, zdaj pa še dolgotrajne suše. V UE Šentjur so kmetje ostali brez tretje košnje, prizadetost koruze pa je odvisna od tal, kjer raste. Težave so tudi po sadovnjakih in vinogradih. Mar- sikje bi bilo bolje, če bi bili urejeni namakalni sistemi.« Struge rek in potokov so vsak dan bolj suhe, nivo podtalnice se vztrajno znižuje, presahnil je že marsikateri izvir. Kljub temu večjih težav s pitno vodo na Celjskem še ni. Velika vlaganja v urejanje zajetij in vodovodov se obrestujejo. »Da bi le bog dežja dallcc Sonce in vročina, dežja pa od nikoder. Posledice najbolj živo občutijo kmetje, ki jim suša pobira pridelek. Med njimi so tudi branjevke in branjevci na celjski tržnici. Zaradi suše bodo ob velik del letošnjega pridelka. Olga Kovačič iz Šentvida pri Grobelnem: »Pri nas ima- mo tudi letos težave s sušo. Sušno obdobje traja bolj kot ne od maja in v tem času še ni padla niti kapljica dežja. Škode zaenkrat še ne more- mo oceniti, a verjetno bo ve- lika. Od lanske suše paše ni- smo dobili nič povrnjenega.« Jožica Žmahar iz Fužin- ske vasi: »Tudi pri nas je su- ša, zato vodo vozimo vsako noč in vse zalivamo tudi šti- rikrat na dan, sicer ne bi imeli kaj prodajati. Škode je že ve- liko. Pobralo nam je preko petsto kilogramov solate. Ce- na pridelkov je ista kot lani, saj drugače ne bi mogli pro- dati niti tega, kar je zraslo. Tudi lani nam je suša pobra- la veliko pridelka, a povrnje- nega nismo dobili veliko, zaenkrat le osem tisoč tolar- jev.« Terezija Hudej iz Dramelj pri Šentjurju: »Vse se je po- sušilo. Nič več ne uspeva. Za- livati ne moremo več. Gobe so bile le na začetku sezone, fižol je šel, krompir je slab. Imamo nekaj suhih gob še iz začetka. Vode nimamo sko- raj nič. Take suše kot je le- tos, še ni bilo. Če je pa neur- je, je še hujše, saj vse podre.« Agata Cvrtila s Teharij: »Suša je, suša, a kaj naj nare- dimo? Tako narava hoče. Upa- mo lahko le, da bo kmalu bo- lje, sicer bomo pomrli od la- kote. Zalivali smo, dokler smo lahko. Potem smo pa po ra- diu slišali, da se vrtov ne sme več zalivati. Če bi zalivali, bi bila pa voda strošek. Vedno je nekaj. Človek nima več ve- selja delati. Trudiš se, pa ni iz vsega skupaj nič. Lani je bilo zelo hudo, če bo tako tudi le- tos, ne vem, kako bomo zmo- gli. Če bi le bog še dežja dal.« Albert Schmitt iz Dobov- ca pri Rogatcu: »Skoraj vsa- ka vas ima kakšen vodni vir. Lahko bi vodo načrpali v ci- sterne in celo noč zalivali nji- ve in vrtove. Toda to počne- jo le redki, saj je vehko lažje tarnati in prositi boga.« NATAŠA PEUNIK Foto: GAŠPER DOMJAN PO DRŽAV Gorska policija LJUBLJANA, 16. avgu sta - Generalni direkto policije Marko Pogorevi je na predlog kranjske po licijske uprave odredil ak tiviranje Gorske policij ske enote, ki bo delovali predvsem preventivno ii bo v gorah zagotavljali varnost. Amerišica baza v Kopru KOPER, 17. avgusta Ameriška vojska ii družba Luka Koper sti sklenila pogodbo za pre tovor vojaške opremi preko koprskega prista nišča na krizna žarišč; nekdanje Jugoslavije. ! prvim pretovorom vojaš ke opreme, vozil in he likopterjev, ki bo traja 45 dni, bodo začeli zad nje dni avgusta. ZLSD zavrača namige LJUBUANA, 17. avgu sta - V združeni listi sc zavrnili namige, da naj b za lansko predvolilne kampanjo prejeli financ no pomoč britanske labu ristične stranke, saj naj b ta denar nakazala Kalan drovemu društvu, to pa j( z njim financiralo delav, niče. Predsednik stranke Borut Pahor je povedal da bodo sami pozvali pri stojne institucije, na; ukrepajo, če se bo izka- zalo, da gre za sporno de lovanje. O otrociii samo še sodišča LJUBLJANA, 18. av gusta - Veljati je začela novela zakona o zakon- ski zvezi in družinskih razmerjih, ki določa, da so za odločitve o varstvu in vzgoji otrok v prime rih, ko starša ne živita skupaj, pristojna sodiš- ča. Doslej so si sodišča pristojnosti na tem po- dročju delila s centri za socialno delo. Kopač naj odstopi MURSKA SOBOTA, 21 avgusta - Člani območ- ne kmetijsko - gozdarske zbornice zahtevajo od- stop ministra za okolje Ja- neza Kopača. Očitajo mu neizvajanje zakona o su- ši in nekorekten odnos do kmetov. Zahtevajo tudi ta- kojšnje plačilo škode ob lanski suši, in to skupaj z zamudnimi obrestmi. Po murski govedoreje! in najbrž tudi prašičereje! bodo bojkorirah medna- rodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni, ki se bo pričel 25. avgu- sta. - Št. 34-23. avgust 2001 VROČA TEM A 5 Bo Celje Baski obrnilo hrbet? Zaradi neurejenega statusa Celjskega doma v Baski nameravajo hrvaški inšpektorji dom zapreti še v času sezone - Stane Klančnik meni, da mu je Mestna občina Celje obrnila hrbet, župan Šrot obljublja, da bo kolonija v Baski ostala tudi v prihodnjih letih Slovenija ima s počitniš- kimi zmogljivostmi na Hr- vaškem težave že od časa osamosvojitve, vendar sta zakon in moratorij na slo- venske počitniške domove še omogočala delovanje. 15. junija pa je na Hrvaškem pričel veljati odlok, po ka- terem morajo imeti vse po- čitniške zmogljivosti, kate- rih lastniki so tujci, prav- no formalno urejen status in tako bi morali vsi tuji lastniki domov na Hrvaš- kem ustanoviti gospodar- sko družbo. Za počitniške zmogljivo- sti Mestne občine Celje naj bi bila ustanovljena gospo- darska družba Celeia s sede- žem v Baski, ki naj bi uprav- ljala z vsemi počitniškimi zmogljivostmi MOC na Hr- vaškem, ustanovljena pa bi morala biti najpozneje do 15. junija. Zaradi zavlačevanja MOC ter predvsem slabo pri- pravljenega gradiva za minulo sejo mestnega sveta, se je us- tanovitev družbe zavlekla do jeseni, kar je vodstvu CID v Baski povzročilo nemalo te- žav. Dom so v zadnjem ted- nu namreč že dvakrat obiskali hrvaški inšpektorji, ki so še- stim slovenskim delavcem, ki nimajo dvojnega držav- ljanstva in jim zato ni bilo mogoče urediti dovoljenja za delo, izdaU odločbo o pre- povedi dela, vsak dan znova pa grozijo, da bodo dom v času, ko v njem letuje še zad- nja letošnja kolonija celjskih otrok, zaradi neurejenega sta- tusa zaprli. Čakanje »Vsi smo vedeli, da so Hr- vati lani preklicali morato- rij na slovenske domove in po odločbi hrvaške vlade je bilo potrebno do 15. junija ustanoviti firmo oziroma pravni subjekt. Kjer lastniš- ki odnosi niso urejeni, je mo- goče dati dom v upravljanje hrvaški družbi, na voljo pa je še nekaj drugih rešitev,« pravi Stane Klančnik, direk- tor Javnega zavoda CID Ce- lje, ki se v Baski vsak dan zno- va bori za to, da bi jim uspe- lo izpeljati še zadnjo letoš- njo kolonijo ter dve šoli v na- ravi ter doseči, da bi dom os- tal odprt vsaj do zaključka letošnje sezone, ki bo 10. sep- tembra. Kot poudarja Klančnik, je pristojne v Mestni občini Ce- lje na problem opozarjal že od leta 199Z»Vsa prejšnja leta se ni zgodilo nič, zdaj pa smo zamudili tudi zadnji rok, svetniki pa tudi na julijski seji niso sprejeli nobenega skle- pa o ureditvi statusa Celjskega doma. Res je, da je bil župan med zadnjo sejo na dopustu in pa, da gre v zvezi s sloven- skimi počitniškimi kapacite- tami na Hrvaškem za preveč zapleten problem, da bi ga bilo mogoče rešiti s progra- mom, napisanem na polovi- ci lista,« pravi Klančnik. Zah- teva, ki mu jo postavlja hr- vaška državna inšpektorica za. gospodarstvo Anica Jagustin je, da se za vsako ceno usta- novi gospodarska družba, ki bi upravljala s Celjskim do- mom in ko bo izpolnjen ta pogoj, Klančnik pričakuje, da bodo inšpektorji nehaU pov- zročati težave. v zdravstveni koloniji je letos v Baski letovalo 270 otrok, 101 v okviru družin- skega letovanja, 103 so le- tovali kot samoplačniki, brezplačno je letoval 1 otrok, v okviru šole v na- ravi 193, v sklopu priprav športnih ekip ter glasbenih in plesnih šol 21, v okviru nadstandardne ponudbe vrtcev 104 otroci ter 43 va- rovancev zavodov. Skupno je letos v Celjskem domu v Baski letovalo 836 otrok, zmogljivosti doma pa so ves čas polno zasedene. »Glede na to, da je stanje kritično in da imam občutek, da so mi v Mestni občini Ce- lje vsi obrnili hrbet, saj me v zadnjih tednih ni nihče niti poklical, bom v teh dneh sam potegnil določene poteze, vse pa bodo usmerjene v to, da Celjski dom ostane odprt do prihodnjega leta in da bodo celjski otroci v njem letova- li tudi v prihodnji sezoni,« pravi Klančnik. Obljube župan Mestne občine Ce- lje Bojan Šrot, ki si je dom ogledal poleti, zatrjuje, da bo občina že jeseni pričela z ob- novitvenimi deli na 45 let sta- rem objektu, ki je že od po- vojnih let namenjen letova- nju celjskih otrok, sredstva za obnovo Celjskega doma v Baski pa naj bi MOC prido- bila s prodajo večine drugih počitniških zmogljivosti na Hrvaškem, ki so v lasti obči- ne. S tem se ne strinjajo pred- stavniki sindikata občinskih uslužbencev, saj menijo, da je bil v nakup in gradnjo vlo- žen tudi njihov denar. »V zvezi z nepremičnim premože- njem Mestne občine Celje na Hrvaškem je še veliko neja- snosti. S temi zmogljivostmi je potrebno ravnati gospodar- no in ker so trenutno razpr- šene na več lokacijah, se mi zdi veliko bolj smiselno, da se določen del le teh proda, sredstva pa vloži v obnovo Celjskega doma, ki ga bo MOC obdržala poleg zmog- ljivosti v Umagu in na Pagu. Jeseni bomo gospodarsko družbo, ki bo upravljala s po- čitniškimi zmogljivostmi, za- gotovo ustanoviU,« zatrjuje župan Šrot. »Zaradi tradicije in pome- na, ki ga ima Baska za le- tovanje celjskih otrok bo Celjski dom v Baski ostal v sto odstotni lasti Mestne ob- čine Celje, čeprav naj bi se preoblikoval v mladinski hotel, pa bo letovanje v njem še naprej omogočeno tudi zdravstveno ogroženim otrokom,« zatrjuje župan MOC Bojan Šrot. »Dom v Baski bi z manjši- mi posegi lahko postal mla- dinski hotel; pred domom bi zgradili pokriti bazen in raz- širili bivalne objekte. Odku- piti bomo skušali del zem- ljišča za domom in objekt po- večati tako, da bi dom lahko deloval tudi pozimi. Obno- va doma se bo pričela jeseni in do prihodnjega leta bo sta- tus Celjskega doma v Baski zagotovo urejen,« zatrjuje Bo- jan Šrot in dodaja, da so bih svetniki za prejšnjo sejo ver- jetno preslabo obveščeni. »- Ne glede na to, kako bo sta- tus doma urejen v prihodnje, bo dom še naprej ostal na- menjen celjskim otrokom, zmogljivosti pa bodo pove- čane toliko, da bo v njem lah- ko letovalo več posamezni- kov in družin, med katerimi bodo tudi tisti, ki so doslej uporabljali počitniške zmog- ljivosti MOC v drugih hrvaš- kih letoviščih,« pravi Šrot in dodaja, da bo na naslednjo sejo mestnega sveta povabil tudi Staneta Klančnika, ki bo položaj na Hrvaškem svetni- kom podrobneje obrazložil. Pomen »člani mestnega sveta smo dobili pred julijsko sejo gra- divo, iz katerega ni bilo mo- goče razbrati, kakšni so na- črti v zvezi s počitniškim do- mom v Baski, prav tako pa nam ni nihče povedal, da se z ustanovitvijo gospodarske družbe mudi in da bo, če sta- tus doma ne bo urejen, to vplivalo na letovanje otrok,« pravi Mojca Jereb Kosi, dr. med., članica mestnega sve- ta in predstojnica dispanzer- ja za predšolske otroke v Zdravstvenem domu Celje. »- Celjski dom je za celjske otroke zelo pomemben in s CID že vrsto let dobro sode- lujemo. Letovanje zdravstve- no ogroženim otrokom iz ob- čin Celje, Vojnik, Štore in Do- brna financira Zavod za zdravstveno zavarovanje in vsako leto se dogovorimo za število otrok, ki jih lahko na- potimo v zdravstveno kolo- nijo. Edina, ki v Celju izpol- njujeta pogoje za organiza- cijo, sta Zveza prijateljev mla- dine Celje, ki organizira ko- lonijo v Piranu ter CID ozi- roma Celjski dom v Baski. Vedno znova sem preseneče- na nad odzivom staršev, ki v Baško spremljajo svoje pred- šolske otroke in vsa leta do- slej še nisem slišala niti ene- ga negativnega odziva, veči- na staršev, katerih otroke na- potimo v Baško, pa pride pred začetkom prihodnjega poletja vprašat, ali je mogo- če, da bi se otroci kolonije ponovno udeležili,« pravi dr. Mojca Jereb Kosi, ki se spra- šuje, kaj bo drugačen status Celjskega doma pomenil za zdravstveno ogrožene otro- ke iz Celja in sosednjih ob- čin. »CID in ZPM Celje sta po- godbo o organizaciji zdravs- tvenih kolonij podpisala le- ta 1998, pogodba pa velja pet let in v primeru, da CID zdravstvene kolonije v pri- hodnji sezoni ne bo več or- ganiziral, bodo sredstva, na- menjena letovanju zdravstve- no ogroženih otrok, ostala nerazporejena, v Celju pa za takšno število otrok razen Baske ni drugih primernih organizatorjev ali počitniš- kih kapacitet, ki bi lahko omogočile letovanje zdravs- tveno ogroženim predšol- skim in šolskim otrokom,« pravi Mojca Jereb Kosi, ki upa, da bodo člani sveta na prihodnji seji dobili več in- formacij o pravni in vsebin- ski prihodnosti Celjskega do- ma v Baski. In da bo ta, ne glede na status in denar, ki naj bi ga v prihodnje prina- šal v novo ustavljeno gospo- darsko družbo, še naprej os- tal namenjen letovanju celj- skih otrok ter da ne bodo pre- vladali drugi, politični, eko- nomski ali pa morda zaen- krat še prikriti interesi tistih, ki so iz še neznanih razlo- gov z ureditvijo statusa Celj- skega doma v Baski doslej vztrajno in predolgo odla- šali. ALMA M. SEDLAR Foto: K.'Ko. Se bodo celjski otroci prihodnje poletje še lahko tako brezskrbno igrali pred Celjskim domom v Baski, ali pa bo dom zaprt oziroma si bodo počitnice v njem lahko privoščili samo otroci najbolj premožnih Celjanov? Št. 34 - 23. avgust 2001 6 GOSPODARSTVO Na krožnikih manj mesa in več žgancev? Nedavna podražitev mesa ne bo prizadela le potrošnikov - Zaradi ukrepov države v vse večji krizi tudi predelovalci Ker je vlada z avgustom prenehala plačevati stroške toplotne obdelave klavničnih odpadkov, je večina pre- delovalcev mesa zvišala cene. V pov- prečju so poskočile za sedem odstot- kov, že oktobra pa naj bi sledil še drugi val podražitev, saj naj bi takrat pov- zročitelji odpadkov morali prevzeti še stroške skladiščenja in sežiga me-' sno-kostne moke ter živalskih maš- čob. Čeprav je tokratna podražitev dodat- no udarila po že tako praznih denar- nicah potrošnikov, predelovalci mesa že sedaj tarnajo-,^ da kljub višjim ce- nam najbrž ne bodo mogli pokriti vseh proizvodnih stroškov. V Celjskih me- sninah so goveje meso podražili za pet odstotkov, več si niso upali, saj se bo- jijo prevelikega padca prodaje. »Po sprejetju ukrepov, povezanih z bolez- nijo norih krav, smo v minulih mese- cih plačevali samo odvoz klavničnih odpadkov, kar nas je stalo nekaj več kot 7 tolarjev za kilogram. Zdaj nam je država obesila še stroške za njihovo toplotno obdelavo, kar pomeni dodat- nih 41 tolarjev za vsak kilogram. Ker je pri vsakem govedu kar za 130 kilo- gramov odpadkov, so končni izraču- ni, če prištejemo še visoke veterinar- ske tarife in ceno hitrih testov, zelo visoki. Pri nas se bodo v tem letu stroški povečali za najmanj 200 milijonov to- larjev, pri tem pa sploh nismo upošte- vali, da smo pred sprejetjem ukrepov nekatere dele živine, ki gre zdaj med odpadke, uporabili v predelavi. S to- kratno podražitvijo mesa zagotovo ne bomo pokrili vseh stroškov, rešil nas ne bo tudi predvideni 10-odstotni dvig cen, ki bo prav gotovo sledil potem, ko bomo morali sami plačevati še skla- diščenje in sežig mesno-kostne moke. Za vsak kilogram bomo morali namreč odšteti okrog 40 tolarjev. Bojim se, kakšne posledice bo vse to imelo ne le za mesno branžo, ki je že dlje časa v krizi, saj pridela na leto kar 2,5 mili- jarde tolarjev izgub, ampak kar za ce- lotno državo. Ljudje se bodo zaradi visokih cen odpovedali zdravemu go- vejemu mesu, padel bo odkup živine, prizadeti bodo kmeti, o tem, kakšne posledice bo to imelo na razvoj pode- želja, pa najbrž ni treba razlagati,« pravi direktor Celjskih mesnin Izidor Kri- vec, ki velik del krivde za trenutne raz- mere pripisuje slabim pogodbam dr- žave s Kotom in tudi GIZ Meso in iz- delki, češ da je premalo spreten in od- ločen pri pogajanjih z državo. Kakorkoli, podražitve mesa bodo za- gotovo najbolj občutili potrošniki. Kaj menijo o nedavnem dvigu cen, pa smo povprašali tudi nekaj naključno izbra- nih na celjskih ulicah. Franc Lubej: »Meso je po mojem predrago. Cene raste- jo, standard pa pada. Osebno ne pojem veliko mesa, prib- ližno dva kilograma meseč- no. Verjetno bo prodaja me- sa upadla. Lahko se ponovno zgodi, da bodo meso jedli le še bogati, ostali pa žgance.« Iris Jazbec: »Skoraj tri- najst let sem že vegetarijan- ka. S podražitvijo mesa se ne strinjam, sicer pa se s tem ne obremenjujem preveč.« Marija Golobovac: »Ne zdi se mi prav, da se je meso podražilo. Kmetje bodo za- služili vedno manj, podraži- tev bo vplivala le na državni zaslužek. Zaradi višjih cen ko- ličine mesa na našem jedil- niku ne bomo zmanjšali.« Manja Forštner: »Mesa sa- ma ne kupujem. Jem ga si- cer vsak dan, kar pa ni naj- bolj zdravo. Država si je omi- slila, da bi lahko še kaj za- služila tudi na račun mesa, kar pa se mi ne zdi prav. Ver- jetno bo sedaj še več vegeta- rijancev. Vsakodnevno pre- hranjevanje z mesom ni zdra-' vo, zato upam, da bo podra- žitev morda malce koristna in bo vplivala na bolj zdravo prehranjevanje ljudi.« JI, SK; Foto: GD Celjani združujejo klavničarje Celjske mesnine bi rade povezale klavno-predelovalno industrijo v regiji - Kljub težavam uspešno prvo polletje Predvidoma jeseni, najkasneje pa pri- hodnjo pomlad, bodo v Celjskih mesni- nah, kjer so v prvem letošnjem polletju posloval zelo uspešno, začeli graditi no- vo tovarno za predelavo mesa. Predračun- ska vrednost naložbe, s katero bo podjet- je še bolj utrdilo svoj položaj v vrhu slo- venske klavno-predelovalne industrije, znaša okrog 1,7 milijarde tolarjev. Sedanji obrat za predelavo, ki so ga sicer v preteklih tridesetih letih kar nekajkrat te- meljito obnovili, ne ustreza več tehnološ- kim zahtevam. Lahko bi se zopet odločili za posodobitev, pravi direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec, vendar ne bi bila prav nič ce- nejša od novogradnje. Lokacijo so že izbra- li, narejeni so tudi že vsi projekti, v kratkem bodo vložili še zahtevek za izdajo lokacij- skega dovoljenja. Tovarna naj bi bila zgraje- na do konca leta 2002, v njej pa bodo lahko naredili do 20 ton trajnih izdelkov na dan, oziroma 300 ton na mesec. Samo za primer- javo - leta 1995 so v Celjskih mesninah izde- lali le okrog 60 ton klobas. »Že pred nekaj leti smo v dolgoročno stra- tegijo zapisali, da morajo Celjske mesnine spet postati osrednje regijsko mesno-prede- lovalno podjetje, kar nam^e tudi uspelo. Na širšem celjskem območju smo edini, ki smo po tehnološki plati pripravljeni na vse zah- teve evropskega trga,« poudarja Krivec. La- ni so se še pravi čas odločili za postavitev nove kombinirane klavne linije, saj so si s tem zagotovili mesto v tistem krogu petih ali šestih slovenskih klavničarjev, ki bodo »živeli« tudi po 31. decembru 2002, ko bo- do v skladu z evropskimi pravih igre tudi za klavno dejavnost začeli veljati strogi pogo- ji. »Ker bomo med tistimi industrijskimi obra- ti za klanje, ki bodo meso lahko tudi proda- jali, smo se odločih še za gradnjo nove pre- delave,« še dodaja Krivec. V Celjskih mesninah so v prvem letoš- njem poletju imeli 2,8 milijarde tolarjev prihodkov, kar je za petino več kot v ena- kem lanskem obdobju, dobička pa je bilo kar za 150 milijonov tolarjev. Ob koncu leta naj bi se prihodki podjetja povzpeli nad 6 milijard tolarjev. Kaj za Celjske mesnine, ki so največji di- stributer svežega mesa v Sloveniji, pomeni nova, računalniško vodena linija, pove že podatek, da so v prvih letošnjih šestih mese- cih zaklali 8 tisoč govedi, kar je toliko kot v celem lanskem letu. Vso meso so, kljub kri- zi, ki jo je povzročil preplah zaradi bolezni norih krav, tudi prodali, saj so izredno vehk padec povpraševanja na domačem trgu re- ševali z izvozom v države nekdanje Jugosla- vije. V zadnjih dveh mesecih so zaradi niz- kih izvoznih spodbud prodajo na tuje sko- raj ustavili, izjema je le Makedonija, kamor še vedno vsak teden pošljejo po 20 ton sve- žega mesa. »Na srečo so se razmere doma uredile, saj so se potrošniki prepričali, da je slovenska govedina zaradi neintenzivne vzreje živine res med najbolj zdravimi v Evropi, poleg tega pa je tudi veterinarski nadzor pri nas izjemno strog,« ugotavlja Krivec. Z novo tovarno za predelavo mesa pa v Celjskih mesninah ne bodo zadostili samo strogim slovenskim in evropskim predpisom, ampak bodo z njo poskušali povezati klav- no-predelovalno industrijo na celjskem, bi- striškem in morda celo na koroškem območ- ju. Pred leti so sicer razmišljali še o poveza- vah s Primorci ali Gorenjci, tudi zamisel o združitvi z mariborskimi Košaki je stara že štiri leta, vendar do konkretnejših dogovo- rov ni prišlo. Bodisi zaradi različnih lastniš- kih struktur, ali pa preskromnega vedenja vodilnih v nekaterih podjetjih o nujnosti tak- šnih procesov. Zato so se za zdaj usmerili le na regijo. Ker bodo po letu 2002 edini imeli status industrijske klavnice, bi bilo smotr- no, da z vsemi ostalimi klavničarji združijo pod istro streho tudi predelavo mesa. »Šent- jurskemu Jurmesu, pa tudi zadrugama v Laš- kem in Sevnici ter Mesarstvu Strašek smo že pred časom predstavili naš koncept skupne predelave mesa v okviru novega podjetja. Centralni obrat bi bil v Celju, ostali pa bi ohranili določene programe in blagovne znamke. Večina se s takšnim predlogom stri- nja, končne odločitve pa ne morejo spreje- ti. Ker časa ni več veliko, jim bomo v krat- kem, ko bomo dobili dokončno predračun- Izidor Krivec sko vrednost nove tovarne, zopet poslali po- nudbo. Na odgovore bomo počakaU le še kakšen mesec aU dva,« napoveduje Izidor Krivec. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATlČ Št. 34 - 23. avgust 2001 GOSPODARSTVO 7 Cetis prevzel odgovornost Potne listine z »lepotno napako« bodo zamenjali na svoje stroške - Septembra nova tehnologija Celjsko podjetje Cetis, ki mu je ministrstvo za notra- nje zadeve zaupalo tiska- nje novih potnih listin, je prevzelo odgovornost za napako, do katere je prišlo na zadnji vizumski strani nekaj več kot 3.000 doku- mentov, ki so bili natisnje- ni in izdani pred 8. avgu- stom. Gre za odstopanje tiska če- trte črke A, pri kateri sta vidni približno centimeter dolgi in dva milimetra široki črti, se- stavljeni iz drobnih linij, ki izhajata iz sredinske črte čr- ke. Kot je pojasnil direktor Cetisa Drago Polak, je do na- pake, ki je bolj lepotna kot vsebinska, prišlo pri preno- su elektronskih zapisov iz ra- čunalnika na tiskarske ploš- če. Čeprav bodo imetniki teh potnih listov lahko še naprej nemoteno potovali v tujino, saj so dokumenti kljub od- stopanju veljavni, so jih v Ce- tisu, kjer jim je zaradi spo- drsljaja izredno žal, priprav- ljeni takoj zamenjati. Seve- da na svoje stroške. Zaradi težav s potnimi li- sti pa so te dni v Cetisu neko- liko potisnili v ozadje pripra- ve na montažo strojev za tisk z občutkom reliefnosti. Gre za izjemno pomembno na- ložbo v novo tehnologijo, ki jo bodo lahko uporabljaU za tiskanje certifikatov in dru- gih vrednostnih listin, javnih listin in tudi denarja. Stroje, ki so vredni 400 milijonov tolarjev, so naročili pri švi- carski multinacionalki KBA Giori, denar zanje pa so za- gotovili z dolgoročnim po- sojilom in iz sredstev amor- tizacije. Z novimi stroji se bo mednarodna konkurenčnost podjetja, ki že sedaj izvozi četrtino proizvodnje, še iz- boljšali. Računajo predvsem na trge jugovzhodne Evrope. Polak je tudi pojasnil, da za nedavnim nakupom nekaj več kot petih odstotkov vseh delnic Gorenjskega tiska ne stojijo namere po kakšnem Drago Polak sovražnem prevzemu. »Za ka- pitalsko povezavo z Gorenj- skim tiskom, ki je odlična ti- skarska hiša, smo se odloči- U predvsem zato, da bi po- slovno sodelovanje obeh podjetij še okrepili. Zato v prihodnje računamo na še boljšo izmenjavo znanja, teh- nologije in izkušenj, skupaj pa bi lahko poskusih tudi pri nabavi surovin in pri prodi- ranju na tuje trge,« je pove- dal Polak. JANJA INTIHAR Nova hladilnica Delavci podjetja Eho iz Laškega zaključuje- jo dela na novi hladil- nici Sadjarstva Mirosan v Kasazah. V hladilnici bodo lah- ko uskladiščiU 2.200 ton jabolk. Zgrajena je po naj- sodobnejši tehnologiji skladiščenja »ULO«, hla- jenje pa je izvedeno na po- sreden način, z uporabo okolju prijazne tehnolo- gije. To omogoča skladiš- čenje jabolk preko cele- ga leta, ne, da bi pri tem trpela kvaUteta. To pa je tudi pogoj za uspeh na tr- gu. Investicija bo stala bli- zu petsto milijonov tolar- jev in je financirana pre- težno s krediti, delno z lastnimi sredstvi ter s sredstvi Ministrstva za kmetijstvo, kjer pričaku- jejo sofinanciranje do 24 odstotkov vrednosti inve- sticije. Hladilnico, ki je izred- nega pomena za Sadjars- tvo Mirosan in za sadjar- je celotne širše regije, bo- do predali namenu ob prazniku občine Žalec, 7. septembra ob 15. uri. T TAVČAR Bo Mercatorju in Žani uspelo? v Žalcu niso zaskrbljeni zaradi pomislekov urada za varstvo konkurence že prejšnji mesec napo- vedano kapitalsko povezo- vanje žalske Žane s poslov- nim sistemom Mercator je pod drobnogled vzel tudi Re- publiški urad za varstvo konkurence. Ker meni, da bi morda bila koncentraci- ja obeh družb v nasprotju s pravili konkurence, bo pred izdajo končnega skle- pa presodil, ah bi visok tržni delež Mercatorja na tem ob- močju lahko imel kakršne- koli negativne vplive. Kot je znano, sta predsed- nik uprave poslovnega siste- ma Mercator Zoran Janko- vič in predsednik uprave žal- skega trgovskega podjetja Ža- na Dolfe Naraks v začetku julija podpisala protokol o dolgoročnem poslovnem so- delovanju pri nabavi in pro- daji blaga ter pri opravljanju storitev, v Mercatorju pa so tudi napovedali, da bodo od- kupili petino delnic Žane, ki so bile doslej v lasti njene družbe pooblaščenke. Proto- kol predvideva, da bodo Ljubljančani postali dobavi- telji žalskega podjetja v vseh trgovskih branžah, celotna Žanina maloprodajna mreža pa se bo vključila v Merca- torjev franšizni sistem. Pred- sednika uprav sta se tudi do- govorila, da bo Žana vklju- čena v vse Mercator j eve pro- jekte za povečanje konku- renčnosti maloprodaje in da bo postopoma sprejela vse standarde poslovanja največ- jega slovenskega trgovca. Zaradi napovedane uved- be postopka glede skladno- sti koncentracije obeh družb s pravili konkurence v Žani niso kaj prida zaskrbljeni, saj so prepričani, da bo na kon- cu mnenje urada pozitivno. Kakršnakoli drugačna odlo- čitev bi žalske trgovce hudo prizadela. Zaradi majhnosti se namreč ta 125-članski ko- lektiv, ki ustvari na leto 3,7 milijarde tolarjev prometa, le še s težavo kosa z ostrimi pogoji dobaviteljev. Za po- vezovanje z Mercator jem so se odločili, ko je pred tremi leti najprej propadel poskus povezovanja trgovcev v regi- ji, nato pa lani ni uspela tudi združitev s Savinjsko trgov- sko družbo, s katero imajo skupnega večinskega lastni- ka - Emono Blagovni center. Delničarji Žane bodo na jutrišnji skupščini odloča- li o razporeditvi lanskega dobička in še nerazporeje- nega dobička iz preteklih let. Uprava družbe predla- ga, da bi ves dobiček, ki zna- ša skupaj dobrih 69 milijo- nov tolarjev, namenih za po- krivanje naložbe v obnovo in razširitev prodajnega centra v Levcu. Dolfe Naraks je prepričan, da bosta Žani pod varnim okriljem Mercatorja zagotov- ljena dolgoročna rast in raz- voj, česar se v primeru, da bi ostali sami, v vedno hujši do- mači in tuji konkurenci ne bi mogU nadejati. JANJA INTIHAR Vitezinja hmeljarstva iz Žalca Nedavno se je v Angliji zaključil 48. kongres Med- narodne hmeljarske zveze, ki povezuje dvajset držav Članic, med katerimi je tu- di Slovenija. Vitez hmeljar- skega reda iz Slovenije je letos postala Majda Virant iz Žalca. Na kongresu zveze, ki ima sedež generalnega sekretaria- ta v Žalcu, so si delegati og- ledali več angleških hmeljišč, pivovarn, obrata za predela- vo hmelja, izmenjali izkuš- nje in navezah osebne stike. Direktor hmeljarskega zdru- ženja Slovenije dr. Martin Pa- vlovič je v svojem poročilu delegatom predstavil razmere v slovenskem hmeljarstvu v luči mednarodne ponudbe. Tako kot v svetu je tudi pri nas opazno zmanjševanje po- vršin hmeljišč. Med zelo odmevnimi re- ferati, ki so jih predstaviU raziskovalci iz 17 držav, so bila tudi poročila domačih raziskovalcev iz Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec. Po tradiciji so tudi le- tošnje leto podelili prestiž- na priznanja za delo v hme- ljarstvu in pivovarstvu, s ka- terimi na osnovi predlogov nacionalnih združenj nagra- dijo najzaslužnejše predstav- nike držav članic Mednarod- ne hmeljarske zveze. Naša dobitnica naslova Vitez hme- ljarskega reda je postala Žal- čanka Majda Virant, vodja Oddelka za pivovarstvo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec in sloven- ska predstavnica v Evrop- skem pivovarskem združe- nju, ki na tem področju de- luje že 30 let. T TAVČAR Slovenska vitezinja hmeljarstva - Majda Virant iz Žalca. FINANCE Št. 34 - 23. avgust 2001 8 NASI KRAJI IN LJUDJE Vselitev na pragu poletja Na Lavi kmalu nova stanovanja, v bližini tudi garaže - CM Celje se prvič preizkuša v stanovanjski gradnji v CM Celje so na dobrih 2 tisoč kvadratnih metrov veliki parceli na Lavi, v ne- posredni bližini Centrove prodajalne v Iršičevi ulici, že postavili delovne zaboj- nike, septembra pa bodo za- čeli graditi nov stanovanj- ski blok s 600 kvadratnimi metri poslovnih prostorov v pritličju. Zemljišče za gradnjo so od Mestne obči- ne Celje odkupili na lan- skem razpisu, prodajo 31 novih stanovanj ter poslov- nih prostorov v pritličju, ki bodo vseljiva do konca ju- nija 2002, pa so zaupali Sta- novanjski zadrugi Atrij. Začetek gradnje so v CM Celje načrtovali za letošnje poletje, vendar se je ureja- nje dokumentacije zaradi do- pustov zavleklo, tako da bo- do gradbeni stroji na Lavi za- brneli v začetku septembra. Dotlej morajo v podjetju, kot je povedal direktor operativ- no komecialnega področja Marjan Vengust, občini še odšteti 56 milijonov tolarjev kupnine, še v septembru pa bi z mestno občino radi skle- nili tudi dogovor o menjavi njihovega zemljišča pri La- novžu z nekaj več kot 1.400- metrsko občinsko parcelo v neposredni bližini novograd- nje. Na njej naj bi zgradili garaže ter tako razbremenili parkirno stisko v tem, pre- težno stanovanjskem prede- lu Celja. Stanovanja v novem blo- ku na Lavi bodo zgrajena »na ključ«, popolnoma pri- pravljena za vseUtev. Seveda pa bodo lahko bodoči last- niki sodelovali pri razpore- ditvi stanovanjskih prosto- rov, saj bodo v stanovanjih nameščene lahke suhomon- tažne predelne stene, prav tako pa tudi pri izboru sa- nitarne keramike ter osta- le notranje opreme. Ob preimenovanju Cestne- ga podjetja Celje v novo druž- bo z imenom CM Celje so v registracijo kot del razvojne strategije zajeli tudi visoke gradnje, po Vengustovem po- membno tržno nišo za pri- hodnost. »Obstoječa oprema in kadri, s potrebnim zna- njem in izkušnjami, nam to omogočajo, podjetje pa ima že tudi precej izkušenj z grad- njo industrijskih objektov,« pojasnjuje Vengust odločitev CM Celje za gradnjo stano- vanjskega objekta. Doslej so med drugim zgradili objek- te mejnega prehoda Pavliče- vo sedlo, telovadnico pri OŠ Nazarje ter Mirosanovo hla- dilnico, še iz prejšnjih let pa bi lahko našteli kar nekaj in- dustrijskih objektov. »S sta- novanjskim blokom bomo, nenazadnje, zaokrožili svo- jo referenčno listo za visoke gradnje.« Poslovni prostori - name- njeni bodo zgolj mirnim de- javnostim, ki ne bodo mo- teče za stanovalce, pač pa jim bodo zaradi svoje ser- visne naravnanosti še ka- ko prav prišle - bodo zgra- jeni do podaljšane tretje gradbene faze, za dokonč- no dodelavo in opremo pa bodo morali poskrbeti bo- doči lastniki. Trženje oziroma prodajo stanovanj ter poslovnih pro- storov v novem objektu na lavi so zaupali Stanovanjski zadrugi Atrij. Po besedah di- rektorja Atrija Radovana Cinka, prav trženju nepre- mičnin kot eni svojih treh de- javnosti zadnji čas posveča- jo posebno pozornost. »Pro- daja stanovanj na Celjskem postaja vse bolj zanimiva, za- to smo pred kratkim odprh tudi poslovalnico v Ljublja- ni,« pove Cink, ki je vesel pre- cejšnjega zanimanja za nova stanovanja na Lavi. »Imamo že kar nekaj rezervacij, ob začetku gradnje pa bomo za- čeli sklepati tudi pogodbe,« pojasnjuje in dodaja, da bo naprodaj 31 stanovanj s skupno površino okoli 1.600 kvadratnih metrov. Stanova- nja bodo različnih velikosti; od garsonjer do 3-sobnih, naj- več zanimanja pa je za na- kup enosobnih in 2,5-sobnih stanovanjskih enot. Prodaj- na cena za kvadratni meter stanovanja je enotna, tolar- ska protivrednost 1.900 DEM brez obračunanega davka na dodano vrednost, za poslov- ne prostore pa bo treba od- šteti 300 DEM več po kvadrat- nem metru. L STAMEJČIČ Foto: G. DOMJAN Zakaj ob prodaji novozgrajenih stanovanj in poslovnih prostorov v bloku na Lavi naveza Stanovanjske zadruge Atrij in CM Celje? Radovan Cink in Marjan Vengust pojasnjujeta, da zato, ker znajo prvi prodajati, drugi pa graditi. NASI KRAJI IN LJUDJE 9 Partizansko bolnišnico obnaifljajo v gozdovih Javoršice, lad cesto med Loko pri Žu- |jnu in Virštanjem, so se ired tedni lotili obnove nek- lanje partizanske bolnišni- ke R-6, ki je bila aktivna od iinija do novembra 1944. Vodja projekta obnove bol- išnice globoko v gozdu in roč od naseljenih krajev, je il Uroš Erjavec: »Bolnišni- a je bila v izredno slabem tanju in odločili smo se, da 3 zaščitimo in obnovimo ter lonudimo ljudem na ogled, fprvi fazi so obnovitvena de- 1 potekala tri tedne, sode- Dvalo pa je od 12 do 15 Iju- i, domačinov, preko javnih el in mladih preko Mlade- a foruma ZLSD. Najprej smo elotili zemeljskih del in ure- litve dovozne ceste, da smo ploh prišU do objekta, ki smo a v celoti odstranili, skopa- temelje in na njem pozi- ali nov objekt. Ko se bo vh- a plošča posušila, bomo ob- ekt zaščitili z izolacijskim naterialom in prekrili z zem- jo, razen vhoda.« Prihodnje leto bodo obno- 0 nadaljevali in notranjost bložili z bruni in ga opre- lili s pogradi, zdravniškimi istrumenti in razpoložljivo okumentacijo. Tako bo ob- iovljen zgodovinski spome- lik postal sestavni del zgo- lovinske podobe občine ientjur, obnovljena partizan- ka bolnišnica pa bo pred- tavljala dodatno turistično animivost v osrčju Kozjan- kega.« Najbližji sosed Vlado Žlen- ler stanuje spodaj ob glavni cesti. Med vojno je bil kurir in se dobro spominja parti- zanske bolnišnice Javoršica R-6. »Bolnišnica je bila ak- tivna od junija do novembra 1944 in se je v njej zdravilo 13 partizanov. Zaradi strahu pred izdajo so bolnišnico prestavili na neznano loka- cijo pod Bohor. Gozdar-ču- vaj, domačin iz Loke, ki je šel v pozni jeseni še iskat ko- stanj, se je bolnišnici namreč preveč približal. Zdravnik, ki ga je opazil, ga je hotel us- treliti, kar sta preprečila eko- nom partizanske bolnišnice Anton Drobne in kuharica Ma- rija Jeršič."Oba sta gozdarja dobro poznala in sta vedela, da je zanesljiv. Zdravnik se je vseeno odločil, da so bol- nišnico prestavili.« Vlado Žlender je iz lekar- ne v Podčetrtku nosil zdravi- la, ki jih je na njegov dom pri- šel iskat Anton Drobne. »Sam za lokacijo nisem vedel vse do takrat, ko so ranjence pre- stavili.Zadnji, ki se je zdra- vil, je bil Stane Nunčič-Mile, kasneje direktor Agrokombi- nata Krško in predsednik bor- čevske organizacije, ki je umrl pred dvemi leti.« Domačini so partizansko bolnišnico prvič obnovili že leta 1976, vendar je do da- nes že skoraj povsem pro- padla. S prispevki krajev- ne skupnosti, občine, bor- čevske organizacije in do- natorjev so zagotovili sreds- tva za prvo fazo obnove. Največ pohvale pa si zaslu- žijo tisti, ki so sodelovali pri delu na težavnem ob- močju, kot Miloš Bah, ki je bil izvajalec gradbenih del, Blaž Bah in njegova sestri- ca Nina, ki je bila z deseti- mi leti najmlajša udeležen- ka obnovitvene akcije, Alek- sander Drobne, Ivan Lipov- šek, Pavluša Pereč, Ivan Per- gamaš, Ivan Tomplak, Di- mitrij Milenkovič, Uroš Er- javec in še kdo, ki se je de- lu priključil za uro ali dve, vsak prispevek pa je bil se- veda na moč dragocen. TONE VRABL Vinko Žlender V ploščo partizanske bolnišnice so vlili 6,5 kubika »mučeniškega« beto- na, zadnjo samokolnico pa sta ob 18,15 v petek, 17. avgusta, pripeljala Stanko Recko in Martin Žlender. V zahvalo Mariji v soboto popoldne je na Kettejevi 12 v Celju mari- »orski pomožni škof dr. An- on Stres blagoslovil kape- ico Mariji Pomagaj, ki jo e božji materi v zahvalo za pomoč v težkih življenjskih preizkušnjah zgradil Vili Kragolnik z družino. Odločitev za gradnjo kape- ice je v Viliju Kragolniku zo- ela več let, prve zahvale za tomoč Mariji v težkih živ- jenjskih preizkušnjah pa se- dajo skoraj šest desetletij na- ^j. Med 2. svetovno vojnoj Vili kot edini med 30 kandi- dati ni opravil sprejemnega izpita, na šolo v Teznem pri Mariboru, na razred njego- vih nesojenih sošolcev, pa je le nekaj kasneje padla 500- kilogramska bomba. Še tež- je preizkušnje so takrat ko- maj 17-letnega fanta čakale po mobilizaciji v nemško voj- sko leta 1944. Med ključne dogodke, ko je Mariji velja- la posebna zahvala, pa Vili Kragolnik šteje še odločitev za odpoved potovanja na Kor- ziko, ko je bila njegova 5- članska družina že zbrana na brniškem letališču, a na le- talo,, ki je kasneje tragično strmoglavilo, ni vstopila, ter svojo bolezen pred dvema de- setletjema, ko je premagal ra- ka. V zahvalo za pomoč v vseh preizkušnjah so zato ob do- mačiji Kragolnikovih začeli graditi kapelico Mariji Poma- gaj, v kateri je na ogled tudi slika božje matere, delo ru- ske umetnice Marije Vasiljev- ne Bersan. IS, Foto: G. DOMJAN NA KRATKO Okrajno sodišče v novi preobieid V začetku meseca so začeli obnavljati konjiško okraj- no sodišče. Izvajalec del v skupni vrednosti okoli 9 mili- jonov tolarjev je konjiški Stanovanjski sklad. V prvi fazi obnove, ki bo predvidoma zaključena ta teden, bodo zamenjali zunanje elemente stavbnega pohištva, žle- bove, izvedli pa bodo tudi nekatera dela na strehi ter pre- barvali fasado. V drugi fazi, verjetno drugo leto, načrtujejo še prekritje strehe. Predvidena je tudi obnova oziroma za- menjava vhodnega dela z modernejšimi stavbnimi elemen- ti, je dejal direktor konjiškega Stanovanjskega sklada Mat- jaž Rihteršič. (U.K.) Asfalt do Žičice leartuzije V teh dneh je moderniziran še zadnji, nekaj več kot kilometer dolg odsek ceste v Žičko kartuzijo. Po nedav- nem odprtju najstarejšega gostišča Gastuž in zeliščnega vrta ter zeliščne galerije Viva sana, sta z novo cesto do- ber dostop in ponudba zagotovljena. Okoli 60 milijonov tolarjev za modernizacijo ceste je v celoti zagotovil državni proračun ministrstva za promet. Načrtujejo še izgradnjo treh mostov čez Žičnico. Občini Slovenske Konjice in Šentjur bosta zdaj še odloč- neje nastopili z argumenti za modernizacijo pomembne dr- žavne cestne povezave med občinama (od Žič do Dramelj). Občino Slovenske Konjice pa čaka še asfaltiranje odseka lokalne ceste od kartuzije do Sojeka. Ta približno 1,4 kilo- metra dolg odsek bo v celoti povezal občino tudi z Občino Vojnik (s Frankolovim preko Črešnjic). Slovesna otvoritev ceste bo septembra. (AB) Cestne pridobitve v občini Luče skrbijo za 130 kilometrov cest, mnogo kilometrov pa še nima asfalta. V tem tednu, točneje jutri, bodo uradno predah namenu 2,5 kilometra dolg asfahni odsek, ki povezuje zaselek Ra- duha s cesto Ljubno-Luče. Vrednost opravljenih del ocenju- jejo na približno 25 milijonov tolarjev, ob tem, da so kraja- ni sami opravili večino pripravljalnih del in pripravili spodnji ustroj za asfaltiranje. Poleg tega so člani gradbenega odbo- ra, ki ga je vodil Anton Dešman, sami poiskali mnogo ce- nejših variant. Na cesto je neposredno navezanih 5 doma- čij, po njej pa je speljana tudi šolska proga, zato je asfah še toliko bolj potreben. Hkrati Lučani asfaltirajo še drugi del slabega dva kilome- tra dolgega odseka v Podvezo, kjer je prav tako speljana šolska proga. (US) Paricza upoicojence Društvo upokojencev Petrovče je pred kratkim v Ruš- kem gozdu predalo namenu brunarico in športni park Perago. Za uresničitev dolgoletnih želja imata poleg sedanjega predsednika največ zaslug Zoran Razboršek, ki je društvu podaril zemljišče, ter idejni oče rekreacijskega centra Andi Goršek. V centru sta dve ruski kegljišči, strelišče za zračno puško, dve igrišči za metanje krogov, igrišča za badminton in odbojko, prostor za igranje pikada in pokriti separeji za igranje šaha, kart in še česa; kompleks pa zaokrožuje bru- narica. Za opravljeno delo je petrovškim upokojencem čestitalo več gostov, ki so najbolj zaslužnim podelili priznanja in darila, brunarico pa je slovesno odklenil žalski župan Lojze Posedel. (D. NARAGLAV) Cesta Zreče-Rogia bo obnovljena Direkcija RS za ceste je investitor obnove ceste na Ro- glo. Cesta je na več odsekih popolnoma uničena. Sanacija se je začela že pred dvemi leti, ko so obnovili odsek Boharina-Padeški vrh v dolžini 1800 metrov, vred- nost teh del pa je znašala okoli 300 milijonov tolarjev. Le- tos so nadaljevali dela z vrha Rogle proti dolini, vrednost del pa znaša 160 milijonov tolarjev. Avgusta bo Direkcija RS za ceste objavila razpis za nadaljevanje del v višini 140 milijonov tolarjev, dela naj bi izvedli še letos. Za odsek od križišča do telefonske govorilnice priprav- ljajo projektno dokumentacijo, saj je cesta popolnoma uni- čena. Prav tako pripravljajo dokumentacijo za sanacijo od- seka Loška Gora-Boharina (do mosta). Potrebna bo tudi rekonstrukcija useda na Ulipijevem bregu. (U.K.) Tri so vzeli v službo v Šmarju pri Jelšah dela v občinskih javnih delih pri urejanju okolja devet delavcev. Večinoma imajo končano le osnovno šolo ter težko naj- dejo delo. Tako med drugim urejujejo zelenice, avtobusna postajališča, parke in športni park ter opravljajo vzdrževal- na dela na objektih v občinski lasti. V zadnjih letih so za izvajanje javnega dela redno zaposlili tri nekdanje javne delavce: mentorja s srednjo izobrazbo, vrtnarko ter uprav- ljavca delovnih strojev. BJ Št. 34 - 23. avgust 2001 10 NASI KRAJI IN LJUDJE Vitez Viljem Rovtarski (na sliki zmagovalec) se bo letos bojeval s Friderikom II., gostil pa bo tudi viteze domačih dežel do sosednje Avstrije. Češke in Italije ter prvič tudi japonske srednjeveške mečevalce. Vrnitev Friderika II. med Celjane Srednjeveški dan in Aronove viteške igre v soboto med 12. in 22. uro na Starem gradu - Zapora prometa, zato pa brezplačni avtobusi vsake četrt ure z lokalne avtobusne postaje Turistično društvo Celje pripravlja v soboto, 25. av- gusta, med 12. in 22. uro v sodelovanju z zavodom Moj Aron tradicionalen, le- tos že četrti Srednjeveški dan in Aronove viteške igre. Vrhunec letošnje prireditve bo prihod Friderika II. Celj- skega, ki se bo ob 550-let- nici časov, ko je Celju po- delil mestne pravice, pred zbranim občinstvom pome- ril v viteškem dvoboju na konju, morda pa se bo preiz- kusil tudi v rokovanju z me- čem. Prireditev je lani obiskalo preko 6 tisoč ljudi, tudi le- tos pa bo vrhunec turistično- kulturnih prireditev celjskega poletja. Na Starem gradu bo dogajanje zaživelo točno opoldne, program pa se bo ob srednjeveški tržnici, sred- njeveško obarvanih igrah in merjenjih moči, namenjenih obiskovalcem, ter nastopih glumačev v grajskem gleda- hšču, dopolnjeval z dogaja- njem na osrednjem odru. Go- ste bosta sprejemala Herman in Barbara Celjska, na osred- njem odru pa se bodo nasto- pi vrstili pozno v noč. Vrhu- nec dogajanja bo v večernih urah, ko na Starem gradu pri- čakujejo tudi prihod Fride- rika 11., ki je pred 550 leti Celju podelil mestne pravi- ce, zadnjo soboto v avgustu pa se bo pomeril v viteškem dvoboju na konju, morda pa tudi v mečevanju. Popestritev letošnje prire- ditve bo tudi igra za obisko- valce; pari iz občinstva se bodo med seboj lahko pome- rili v oblačenju v viteške ok- lepe in ostalo bojno opremo, zmagovalec pa bo prejel za nagrado malega viteza. Si- cer pa ne bo manjkalo glu- mačev, žonglerjev in bruhal- cev ognja, birič Perkhus bo lovil tatice in opravljivko, že pretekla leta je navduševal občinstvo odličen berač, ži- vo v spominu pa je ostala tudi prelestna plesalka Nur- sel ter nenazadnje grajska gospoda, ki se pusti okopa- ti v čebru. Letos bo prika- zan še način ogrevanja vo- de na vročih kamnih... Cesta na grad bo v času pri- reditve v celoti zaprta za pro- met; obiskovalce pa bodo do prizorišča in nazaj v mesto vsake četrt ure brezplačno vo- zih avtobusi s postajališčem na lokalni avtobusni postaji. Prvi bo na Stari grad odpeljal 15 minut pred poldnevom, ta- ko da si bodo prvi obiskoval- ci lahko ogledali odprtje sred- njevške tržnice z nastopom glumačev in lokostrelcev. Med 12. in 19. uro bodo na graj- sko dvorišče odprta tudi vra- ta ob zaključku Pelikanove po- ti, tako da se lahko Celjani na prireditev podajo tudi peš." Vstopnice za odrasle so na- prodaj po tisoč, za otroke do 15 let po 500 tolarjev, pred- šolskim otrokom pa bodo grajska vrata odprta zastonj. Sobotni Srednjeveški dan in Aronove viteške igre bo- do tudi vrhunec tridnevnih avgustovskih prireditev ob 550-letnici mestnih pravic Celja; v petek zvečer bo na Starem gradu uprizoritev Al- kestide, v nedeljo popold- ne pa obujanje srednjeveš- ke tradicije plesa s srednje- veškimi plesi in glasbo. In ne pozabite; v srednjem veku sladoleda in kokakole, prav tako pa tudi kokic ali slad- korne pene niso poznali! Du- hu izpred stoletij bo zato v ce- loti prilagojena tudi gostinska ponudba v Hermanovi krčmi, iz katere bo dišalo po hrust- ljavo pečenih piščancih, kra- čah, golažu v kruhovih poso- dicah ter najboljših pijačah ti- stih časov. Zaradi varnosti obi- skovalcev bo zaprt Friderikov stolp; vsi nastopajoči se bodo v soboto odrekli kajenju, uram in kar je še novodobnih raz- vad in naprav - prav nič naro- be pa ne bo, če bodo doma, v tretjem tisočletju, mobilne te- lefone in podobno opremo pu- stili tudi obiskovalci. I. STAMEJČIČ Foto: G. KATIC Romanje k cerkvici sv. Roka v sredo, 15. avgusta, so v Šmarju pri Jelšah praznovali Marijino vnebovzetje, našle nji dan pa še rokovo. Po znameniti kalvariji, mimo štirinajstih kapelic, do cerkvice s Roka se je v dveh dneh podalo okoli 8 tisoč romarjev iz bližnjih in daljnih krajev. Letošnje praznovanje je bilo prav posebno, saj so slovesno odprU prvo prenovljer, kapelo Ječo, ki jo je blagoslovil mariborski pomožni škof Anton Stres. Cerkveno slov snost so združili s pregledom zgodovinskega dogajanja v Šmarju pri Jelšah. Domačini so ponosni na ta praznik in vsako leto znova pokažejo, da jim ohranite kulturnega izročila zelo veliko pomeni. Tudi romarji, ki pridejo od drugod, so navdušei nad šmarskim kulturnim spomenikom in vzdušjem, ki v teh dveh dneh vlada v kraju. SABINA KRANJE Med ovcami v Šmihelu v šmihelu nad Mozirjem so z Ovčarskim praznikom zaključili letošnje zgornjes vinjske tradicionalne turistične prireditve. V idilični vasici so mladi Šmihelčani že 25. prikazali, kako so v teh hribih živeli ljudje času, ko niso bili tako obremenjeni, ko je bilo edino prevozno sredstvo konjska vprega ko so si ljudje, obuti v cokle in oblečeni v volnena oblačila, pozimi za pečjo krajšali čai prejo volne, poleti pa se s pastirji odpravili na planinske pašnike. Organizatorji so presi vili sobotno dogajanje na poznejši čas, kar se je izkazalo kot dobra domishca, saj se je Šmihelu zbralo kar precej obiskovalcev. Kot je v navadi na Ovčarskem prazniku, so lahko ogledali mnogo opravil, povezanih z rejo ovac, poskušali različne dobrote ter spo nali marsikaj zanimivega iz preteklega življenja. Mladi Šmihelčani so ob podrobni pre stavitvi opravil, orodja in dobrot za trenutek ustavili čas, ki so ga s petjem popestril šmihelski pevci pod vodstvom Antona Acmana. . U. SELIŠNil Kabli v Debru Krajevna skupnost Laško je za danes ob 18. uri v dvo- rani gasilskega doma v De- bru sklicala zbor krajanov.S predstavniki koncesionarja, celjskega podjetja Elektro Turnšek, bodo stanovalcem Debra predstavili nove načr- te in pogoje za širitev kabel- sko razdelilnega sistema na tem območju Laškega. SM O biku ne slišijo radi v Lembergu in Sladki Go- ri pričakujejo, zaradi bližine obsoteljskih zdravilišč, hi- trejši gospodarski razvoj. V obeh krajih imajo kar ne- kaj razvojnih priložnosti, še zlasti v turizmu. Da bi jih izkoristili, je naročila ob- čina Šmarje pri Jelšah raz- vojni projekt CRPOV. Veliko odličnih možnosri je povsem neizkoriščenih. Za sloviti lemberški rotovž, ki je prazen, obstaja projekt za ureditev razstavišča. Po- treben je obnove, razglasi- ti bi ga morali za kuhurni spomenik. Znamenito cer- kev na vinogradniški Slad- ki Gori, enega od baročnih biserov Slovenije, obišče ve- liko obiskovalcev, ki jih v kraju ne uspejo zadržati. Tu- di motokros v Lembergu bi lahko, na primer, še bolj iz- koristih. Posebna težava je trženje legend o Lemberža- nih, ki jih domačini ne sli- šijo radi. Projekt Lemberg - Slad- ka Gora so od jeseni izvaja- la tri podjetja iz ptujske oko- lice. Ugotavljali so strukturo prebivalstva, razvitost kme- tijskih panog, velikost kme- tij, pregledali kulturno- umetnostno dediščino ter izročilo... Pri tem je treba poveda- ti, da se je v obeh krajih hi- tro upadanje števila prebi- valstva v zadnjem času upo- časnilo, k reševanju pere- čih težav z vodooskrbo pris- peva začetek gradnje javne- ga vodovoda Bobovo-Pijov- ci. Sicer pa so v soboto, v okviru Kmečkega praznika Sladke Gore, predstavniki podjetja Hosting predstavi- li obstoječe stanje v obeh krajih ter nakazali možn( sti razvoja v turistični smi ri. Dokument, ki sta ga s( financirala občina in km< tijsko ministrstvo, bod septembra predali občini, okviru CRPOV je izšla tu( turistična zloženka Lembel - Sladka Gora. BRANE JERANK« Št. 34 - 23. avgust 2001 NASI KRAJI IN LJUDJE 11 Epileptiki na Triglavu v Društvu za lepše življenje z epilepsijo Celje, kjer bolnim in njihovim svojcem )omagajo sprejeti to bolezen in se naučiti z njo živeti, so se že nekaj časa ukvarjali z nislijo, da bi se povzpeli na Triglav in tako dokazali, da to zanje ni nemogoč cilj. Že spomladi so se lotili priprav, se vzpenjali na bližnje griče in spoznavali stene, kline in )laninsko opremo. Konec julija se je tako 18 pohodnikov odpravilo proti cilju pod vodstvom Iveh gorskih vodnikov. Pot do vrha je bila precej naporna, zato je bilo veselje in zadovoljstvo la vrhu še toliko večje. Ob zaključku so vsi udeleženci dobili spominska darila, še posebej )onosni pa so bili na krstne liste, ki so jih prejeli po stari planinski navadi. AB Raziskovalni tabor na Smoiiorju Na Šmohorju nad Laškim se je v torek začel tradicionalni raziskovalni tabor Naša lipa 2001, ki se ga udeležuje 30 zoisovih štipendistov iz Slovenije. Organizator že petega raziskovalnega tabora, ki je bil pod okriljem storitvenega podjet- ja Petan iz Celja doslej v Vrhu nad Laškim, je celjska območna služba zavoda za zaposlo- vanje. Nadarjeni srednješolci bodo v tednu dni poskušah raziskati desni breg Savinje, v okviru etnološke, geološke, biološke in novinarske delavnice pa poleg stanja voda in vpliva človeka na okolje ter spreminjanje vasi in naselij raziskujejo tudi zdravilne rastli- ne in nočne metulje. Rdeča nit letošnjih delavnic je ekologija, rezultate in ugotovitve raziskovalnih delavnic pa bodo ob koncu tabora objavili v biltenu, ki ga bodo predstavili na zaključni prireditvi prihodnji torek ob 17. uri na Šmohorju. SM Starši razbremenjeni skrbi TUševa otroška šola pro- stega časa, ki jo pripravlja Zavod za aktivno preživlja- nje prostega časa za celjske osnovnošolce že tretje leto za- pored v sodelovanju s trgov- skim podjetjem Tuš iz Celja, se začenja 17. septembra. Preteklo šolsko leto je pro- gram v osnovnih šolah Frana Roša in Lava redno obiskova- lo 156 učencev v starosti od sedmih do dvanajstih let. »Opo- gumljeni z dobrim obiskom otrok,« pravi Tomaž Oman, »v prihajajočem šolskem letu program uvajamo tudi v II., III. in IV. osnovni šoli v Celju. Za ta korak smo se odločili, ker želimo otrokom približati pro- gram tako, da ga bodo lahko obiskovali v matični šoli.« Pri animiranju otrok bodo septembra več pozornosti na- menili privabljanju prvošolcev, saj je Tuševa otroška šola pro- stega časa namenjena učencem od 1. do 8. oziroma 9. razre- da. Tako lahko učenci na raz- redni stopnji spoznavajo širo- ko množico interesnih dejav- nosti, na predmetni stopnji pa intenzivneje razvijajo znanje tiste dejavnosti, ki jim je naj- bolj všeč in v kateri so najbolj uspešni. Dejavnosti s podro- čij izobraževanja, ustvarjalno- sti in športa se vrstijo po pou- ku, tja do 15.30 ure, tako da so starši popoldne razbreme- njeni skrbi za otrokove pro- stočasne aktivnosti. Trgovsko podjetje Tuš z ge- neralnim pokroviteljstvom skrbi, da je šolnina (preteklo šolsko leto je za posamezno dejavnost mesečno znašala 2 tisoč tolarjev) za starše čim nižja in je tako vključevanje v program omogočeno čim večjemu številu otrok. V no- vem šolskem letu se Tuševa otroška šola prostega časa za- čenja v ponedeljek, 17. sep- tembra, razpis za prijavo šo- larjev bo 30. avgusta objav- ljen v Novem tedniku, prijav- nice pa bodo na voljo tudi v Drogeriji Tuš v Metroju in Su- permarketu Tuš v Novi vasi. Prav tako pa bodo celjski šo- larji prejeli prijavnice z zlo- ženko Tuševe otroške šole pro- stega časa prvi šolski dan pri pouku. IS Zlatorog v vodi Celjski bazen ponuja prijetno osvežitev in dobro zabavo Pod žgočim opoldanskim son- :em so se minuli petek za Zlato- rogovo majico zapodili kopalci celjskega bazena, kamor smo se to pot odpravili z našo zabavno poletno igro v sodelovanju s Pi- rovarno Laško in tokrat tudi v sodelovanju z ZPO (javnim gos- podarskim zavodom s sedežem la Dečkovi 1 v Celju, ki ga je us- lanovila Mestna občina Celje, da ^vaja nadzor nad parkiranjem in gospodarjenjem z večjimi gos- podarskimi objekti). Poletno žuborenje se je začelo kmalu po 12. uri najprej prek ra- dijskih valov, tako kot je to v nava- di v oddajah Iščemo Zlatoroga Pi- vovarne Laško... Po ugibanjih, kateri izdelki Pivo- varne Laško nas v teh pasjih dneh ohladijo in odžejajo, je bil pravilen odgovor le en sam: Gren! Slišali pa smo kajpak tudi nekaj pohvalnih be- sed, a napačnih odgovorov, o dru- gih osvežilnih pijačah Pivovarne. Anica Košuta iz Brezove v Šmart- nem v Rožni dolini izdelek očitno dobro pozna: »Ravno včeraj smo ku- pili zaboj te pijače!« je bila navdu- šena, da je pravilno odgovorila in si prislužila še 12 steklenic grena. Naj- brž že tudi tega ni več, glede na vro- če avgustovske dni. Nekaj poslušalcev si je nato s pra- vilnimi odgovori o javnem zavodu ZPO prislužilo še brezplačne vstop- nice za poletno osvežitev na baze- nu, kjer čofotanje in živ-žav zlepa ne utihneta. Razen... ko se je začel lov za Zlatorogovo majico, ki jo je bilo potrebno odkriti v času odda- je. To pot smo majico nataknili brh- ki reševalki iz vode, študentki Fa- kultete za šport, Mojci Bosina, ki ji ni bilo treba trikrat reči, da se je šla »igrat« z nami in našimi poslu- šalci. Pa še veliko zabave sta nam priredila s »srečnim najditeljem Zla- torogove majice«, Branetom Fel- dinom, ki mu je zato pripadla glav- na nagrada Pivovarne Laško, senč- nik in darilna vrečica. Nasmejan nam je pred mikrofon našega te- renskega studia, (kjer ga nismo pri- čakovali tako zgodaj, pa smo si za- to vzeli še čas za gugalnice in osve- žujočo pijačo) pripeljal nasmeja- no Mojco: »Pa saj je ni bilo tako težko odkriti, majice namreč, gle- de na to, da so bili vsi okoli Mojce v kopalkah, le ona je v najhujši pri- peki na tribuni sedela v majici!« Logika, Brane, ni kaj! »Pa malo zna- nja tudi,« se je takoj pohvalil naš nagrajenec, medtem ko je prejemal nagrado pokrovitelja oddaje: »Zad- njič sem bil namreč na prireditvi v Braslovčah, ko je to majico nosil Martin Strel in poslušal oddajo Iš- čemo Zlatoroga. Bil sem prepozen, pa mi je tokrat izkušnja prav priš- la!« Potem se je vse odvilo tako hi- tro, da smo komaj sledili nada- ljevanju dogodkov. Le spretno oko Gregorjevega fotoaparata je bele- žilo tok dogodkov: ...bazen, vo- da, vročina, majica, lov, nagra- da, poletje, smeh, zabava in že je Brane držal reševalko Mojco var- no v svojih rokah in - pljusk z njo v vodo... Vse ostalo vidite na fo- tografiji! Zabava je prava Konec dober, vse dobro, smo bili na koncu oddaje zadovoljni vsi sku- paj. Tudi Tatjana Hren, ing. grad- beništva, vodja gospodarjenja pri ZPO Celje, ki je poslušalcem pred- stavila dejavnost zavoda in načr- te, ki jih ima le-ta tudi v zvezi z dogajanjem na celjskem bazenu: »Zabava je prava in poletne dni je treba v prihodnje še bolj izkori- stiti. Že zdaj se na bazenu odvija veliko dejavnosti: od vodne aero- robike, do šole potapljanja, odboj- ke na mivki, košarke, tai-boja, ska- kanja po trampolinu, likovne ko- lonije za otroke, šole tenisa, noč- nega kopanja, do občasnih večer- nih prireditev. Še bolj bi radi oži- veU celjski bazen, predvsem pa že- limo, da bi ga Celjani še bolj vzeli za svojega. V dopoldanskem času imajo vsi vrtci na bazen prost vstop, prav tako ni potrebno plačati vstop- nine za otroke do 5. leta starosri.« In naša skupna akcija, upamo, je k tem načrtom pridala poletni pljusk. Tisti kopalci, ki na celjski bazen prihajajo redno, že leta in leta, so nad vodo, urejenostjo bazena in po- nudbo zadovoljni in si poletja v Celju ne znajo predstavljati drugače, kot s svežnjem v bazenu ali spuščanju po toboganu, pa lenarjenju pod kroš- njami dreves. Tako meni tudi upravnik bazena, Jože Bevc, ki mu tudi nobena stvar ne uide. Večino stalnih kopalcev poz- na in enako kot reševalka Mojca, je vesel, da se tudi to poletje, razen kakšne male praske, nikomur ni nič naredilo, zato pa je bilo toliko več smeha, veselja in zabave. Pogovor je nato nanesel še na le-' po urejene garderobe in dodatne prostore, sanitarije in vse, kar sodi k poletni ponudbi na objektu, ka- kršen je celjski bazen. V hladu pod senčnikom, ob vrč- ku »laškega«, je nato beseda nane- sla še na začetke gradnje tega baze- na, ki segajo v leto 1956, kmalu po katastrofalni poplavi. Bazen olim- pijskih dimenzij je narejen po na- črtih ing. Stanka Bloudka in je bil že tedaj »celjski ponos«. Naj to tu- di ostane, smo želeli ob slovesu - in imeli v mislih že prihodnji »lov za Zlatorogom«. MATEJA PODJED Foto: GREGOR KATIC »Hopla, vi imate Zlatorogovo majico,« je vzkliknil Brane Feldin, zgrabil reševalko Mojco in - že sta bila v osvežujoči vodi celjskega bazena. 12 NASI KRAJI IN LJUDJE Enoten videz, nikakor sračja gnezda! Etažni lastniki stanovanj ne smejo samovoljno posegati v zunanjo podobo blokov, sicer se lahko nadejajo obiska inšpektorjev v zadnjem desetletju, po privatizaciji stanovanj v Sloveniji, se zunanja podo- ba blokov kar precej spre- minja. Novi etažni lastni- ki stanovanj si želijo domo- ve urediti kar najbolj po svo- ji meri, pri tem, ugotavlja naš bralec iz Celja, pa pri- haja ponekod že do prav smešnih situacij, ko si na večstanovanjskem bloku niti dva balkona nista več enaka. So posegi, kot so za- steklitve balkonov ali me- njava oken z manjšimi ali večjimi, sploh dovoljeni? Obstoja kakšen predpis, ki bi to urejal? Odgovor smo poiskali pri Nataliji Kolar iz Stanovanj- ske zadruge Atrij, ki pojas- njuje da so marca letos pri- pravili Vodič za stanovalce, v katerem so pojasnila in prak- tična navodila za najemnike in etažne lastnike stanovanj. »V priročniku je zajeto vse o upravljanju, vzdrževanju in obratovanju stanovanj, vse o etažnih lastnikih in njihovi organiziranosti, o vlogi upravnika, varnosti v stano- vanju, stanovanjskih najem- nih razmerjih in o naših os- talih ponudbah (prodaji sta- novanj, zemljiškoknjižnem vpisu, davkih),« našteva in dodaja, da so priročnik po- sredovali vsem najemnikom in etažnim lastnikom stano- vanj v objektih, ki jih uprav- lja Atrij prav z namenom, da bi bih le-ti čim bolje obveš- čeni tudi o tem, kaj v večsta- no vanj skih objektih smejo - in nenazadnje pod kakšnimi pogoji - spreminjati. Soglasja za prenovo »Kadar gre za prenavljanje, vzdrževanje in obnavljanje stanovanj, skušamo biti čim bolj prilagodljivi. Za pisno soglasje je treba zaprositi pri vseh večjih vzdrževalnih de- lih in obnavljanju stanova- nja,« pojasnjuje Kolarjeva. Pri tem pa našteva, da so večja vzdrževalna ali obnovitvena dela v stanovanju zamenja- va stavbnega pohištva (oken in vrat), obnova kopalnice (vodovodne in odtočne inšta- lacije, sanitarne opreme, ke- ramičnih ploščic), preuredi- tev elektro inštalacij v stano- vanju in zamenjava grelnih teles (radiatorjev, plinskih pe- či). »Opozorim naj, da je naj- primernejši čas za slednje po- leti, v času kurilne sezone pa le v najnujnejših primerih!« Prav tako med večja vzdrže- valna ali obnovitvena dela so- dijo tudi zamenjava talnih ob- log, opleski sten in stropov in druga podobna dela. Kako do potrebnih dovoljenj? »če ste lastnik stanovanja, morate najprej pri upravni- ku hiše vložiti prošnjo za iz- dajo soglasja oziroma ga o posegih v stanovanju pisno obvestiti,« pravi Kolarjeva in dodaja, da pa morajo najem- niki stanovanja, še pred na- črtovanimi posegi v stanova- nje o tem obvestiti lastnika stanovanja in pridobiti nje- govo soglasje. Nato morajo oboji - tako lastniki kot najemniki, ki so dobili soglasje lastnika sta- novanja - v pristojni upravni enoti pisno zaprositi za iz- dajo odločbe o priglasitvi del v stanovanju. »Vse dokler te odločbe ne pridobijo, ne smejo začeti z obnavljanjem stanovanja,« opozarja Kolar- jeva in dodaja, da morajo v primeru, ko je to potrebno, lastniki oziroma najemniki stanovanj priskrbeti tudi us- trezne arhitekturne in statične ter inštalacijske načrte. Upravnik večstanovanjske- ga objekta je v vseh prime- rih, ko ga lastniki oziroma najemniki stanovanj obvestijo o načrtovanih večjih vzdrže- valnih ali obnovitvenih de- lih, dolžan le-te opozoriti, da morajo biti vsa dela izvede- na v skladu z veljavnimi pred- pisi o graditvi objektov in standardi, požarnovarstveni- mi in sanitarnimi predpisi, predpisi o varstvu pri delu ter tako, da ne pride do onesna- ževanja okolja. »Pri zamenjavi zunanjega stavbnega pohištva je treba upoštevati veljaven odlok o javni snagi in videzu naselij ter vgraditi novo pohištvo enakih dimenzij, zunanje barve in oblike kot je bilo pr- votno,« je jasna Kolarjeva. V primeru rušenja sten pa je po- trebno pred začetkom del pridobiti statično presojo ter mnenje odgovornega projek- tanta za objekt. Kdaj so na potezi inšpektorji? če etažni lastnik ali najem- nik v soglasju z lastnikom sta- novanja izvede na fasadi ozi- roma zunanjosti večstano- vanjskega objekta dela, ki kvarijo enoten izgled objek- ta - za to pa nima ustreznega dovoljenja - je za nadaljnje ukrepanje pristojna ustrezna inšpekcijska služba. Inšpektorje lahko o tak- šnih posegih obvestijo obča- ni, lahko pa ukrepa tudi upravnik. V vsakem prime- ru, pravijo v Stanovanjski za- drugi Atrij, so obstoječi pred- pisi naravnani tako, da se na večstanovanjskih objektih ohranja enoten zunanji vi- dez. Kar seveda pomeni, da etažni lastniki ali najemni- ki stanovanj lahko zastekli- jo svoje balkone, prav pa je, da se pri tem držijo enotne podobe. Lahko menjujejo okna, vendar pa morajo ob nameščanju novih paziti, da vgradijo po velikosti in vi- dezu enaka, kot so bila prejš- nja. IVANA STAMEJČIČ Foto: GAŠPER DOMJAN I iUiODRI TELEFON Ali kdo krade? Bralka Jožica iz okolice Šmarja pri Jelšah je naš mo- dri telefon opozorila, da v zadnjem času posamezni- ki po vaseh okoli Šmarja ce- neje prodajajo suhomest- nate izdelke Celjskih me- snin. Ker domneva, da gre za prodajo nezakonito od- tujenih izdelkov, sprašuje, kako imajo v Celjskih me- sninah urejen nadzor in ka- ko deluje vratarska služba. Za odgovor smo zaprosili direktorja Celjskih mesnin Izidorja Krivca, ki ga je vprašanje močno preseneti- lo, saj v podjetju niso opazi- li, da bi izginile kakšne omembe vredne količine su- homesnatih izdelkov. »Nad- zor opravljamo na več nači- nov,« je povedal Krivec. »Os- novni je nadzor preko oddel- ka za kalo, kjer skrbno sprem- ljajo količine in se viški ah manjki ne smejo pojavljati. Drugo vrsto nadzora oprav- lja vratarska služba, ki jo opravljajo zaposleni in zuna- nje službe. Podobnih prime- rov, na katerega opozarja bralka, doslej ni bilo in kak- Do prihodnjega četrtka bo va klice na Modrem telefonu spr^ mala novinarka Alma M. Sedli Na telefonsko številko 031 /5G 581 jo lahko pokličete vsak di med 10. in 17. uro, svoja vpraš nja za Modri telefon pa lahko mi ponedeljkom in petkom do 17. u zastavite tudipo telefonu 42-2 000. snih večjih kraj tudi ne.. pa res,« je še povedal Izidi Krivec, »da imajo zaposlei možnost, da manjše kolii ne izdelkov odkupijo neki liko ceneje in jih morda p tem preprodajajo.« Prav | možnost se zdi direktorj Celjskih mesnin še najbo verjetna, bodo pa storili vsi kar je v njihovi moči, da »pi javo« raziščejo in ugotovi) ali gre morda res za kakšn nezakonito odtujevanje n hovih izdelkov, čeprav se ne zdi verjetno, (brst) z Dolenjske v Celje V teh dneh sta zlati jubi- lej praznovala zakonca Ko- vačič, ki sta si večno zve- stobo prvič obljubila na Ptuju. Avguštin in Terezija sta se spoznala v Ljubljani in se hi- tro zaljubila. Na Ptuju sta se jima rodila sin Miran in hči Marijana. Družina se je nato preselila v Celje in si tam us- tvarila novi dom. Terezija, nekoč Stoparje- va, se je rodila pred 74. leti v Šentrupertu na Dolenjskem. Službo si je poiskala v Ljub- ljani, kjer je tudi spoznala bo- dočega moža. Avguštin, ki je dobro leto mlajši od Terezi- je, je zrasel na Bizeljskem, do leta 1954 pa služboval na Ptuju. V svojem rojstnem kra ju je podedoval vinograd, I ga še sedaj ob pomoči mla dine z veseljem obdeluje. Kovačičeva sta ponosn starša, stara starša in tudi ž prastara starša. Vnuki Nuša Anja, Rok in Mišela živijo Celju, Barbara, David in OS kar ter pravnukinja Alicia p na Švedskem. V svojeD skromnem domu Avguštin il Terezija z odprtimi rokam sprejemata vse, ki so jima' lepih in malo manj lepih ča sih stali ob strani vseh 5' skupnih let. Da bi jih v zdraV ju, razumevanju, ljubezni sreči preživela še enkrat to liko. Bo.J Prešmentane citre v Velenju je bilo konec minule- ga tedna več citrarskih prireditev v okviru 13. festivala »Prešmenta- ne citre 2001«. S samostojnima koncertoma sta se predstavila češki citrar Michal Miiller in nemški citrarski virtuoz Tomy Temerson, ki sta pripravila tudi citrarsko delavnico. Udeležilo se jo je 31 domačih učencev in uči- teljev. Osrednja citrarska prireditev je bila v petek zvečer na Starem trgu v Vele- nju. Privabila je več tisoč poslušal- cev. Nastopilo je 52 citrarjev in ljud- skih pevcev ter godcev. Za najbolj prešmeotano. citrarko so razglasili Ja- njo Brleč iz Laškega, za citrarja De- jana Praprotnika iz Posavca in za naj- bolj prešmentane ljudske pevce Pod- krajske fante iz Velenja. Priznanja za zvestobo festivalu (najmanj pet- letno sodelovanje) so prejeli: trio Zla- te strune iz Rogaške Slatine, Dejan Praprotnik iz Posavca, Tone Mlač- nik z Luč, Malčka Jelen in Lojzka Jezernik iz Šentilja ter ženski tercet Domima s Kozjanskega. Zaključek največje citrarske pri- reditve v državi bo v petek, ko bo ob 19. uri bo v Marijini cerkvi v Starem Velenju koncert Slovenskega citrar- skega kvarteta. M. M. Prešmentana citrarka Janja Brleč iz Laškega. Št. 34 - 23. avgust 2001 KULTURA 13 Petrov prvenec Usodna moč papirja, film in nezgrešljiva borša Te dni je pri Mladinski knjigi v Ljub- jani izšla knjiga izpod peresa mla- dega avtorja Petra Zupanca s Polze- le, ki ga po prispevkih z ocenami fil- mov dobro poznate tudi bralci Nove- a tednika in poslušalci Radia Celje, utri (v petek) bo v Ljubljani prva iz ilza predstavitev knjige z naslovom Ti. Na zavihku knjige bomo, ko bo priš- jmed bralce tudi na našem območju, ahko prebrali besede urednika Alek- andra Zorna: »...kratek roman o treh čarovnicah je ena prvih prepričljivih ikultnih zgodb pri nas, ki jih sicer bolj )oznamo iz filmov. Tudi napeta zgrad- )a sledi filmski naraciji in vizualni do- nišljiji, podprti s pravo malo teorijo arovništva in nadnaravnih moči, brez ledagoškega moralizma in brez prepro- te delitve na dobro in zlo. Nadnarav- la moč in obvladovanje drugega je cilj n treba je preživeti z istimi sredstvi, zadeva je napeta in bizarna, pa nena- radno sveža in zanimiva. Morda zače- ija nov svež žanr slovenske proze...« Laskave spremne besede brez dvoma ibetajo. In laskajo tudi avtorju, ki raz- krije, da ima na »zalogi« še kar nekaj lel, za katera upa, da bodo ugledala uč sveta v knjigi, ali pa, tudi ne skriva ipanja, kot podlaga za scenarij kakšnega lovega slovenskega filma. Brez knjige n brez filma bi težko živel, priznava Peter Zupane in pripoveduje zgodbo o tem, kako mu je bil papir (kasneje je šele spoznal črke), že nekako usojen kot čisto majhnemu otroku. »Kar na- prej sem ga prelagal ali zlagal sem ter tja, ga mečkal, shranjeval, tudi trgal, ne da bi vedel, da mi bo nekoč usodno zapisan.« Čeprav je šel »skoraj mimo«, saj se je bil izučil za trgovca-kovinarja. A obkrožen s knjigami in papirjem že od svoje rane mladosti, se drugače kot z izidom knjige ta zgodba o papirju ne bi mogla končati. Petrov prvenec je po zvrsti znanstve- na fantastika. »Samo fantastika,« popravi avtor svoje delo o treh čarovnicah, treh sestrah, ki se morajo boriti z nekak- šnim stvorom, ki bi mu lahko rekU de- mon. Knjiga je izšla v nakladi 500 izvodov, »kar je za slovenske razmere razmero- ma primerno,« se kar samo od sebe sme- je Petru, ko govori o knjigi Tri, katere avtor ilustracije na naslovnici je An- drej Gale. Knjiga, film... film... pa spet knjiga. Pred kakšnim letom se je Peter Zupane udeležil filmske delavnici v Trentu pod vodstvom Mihe Mazzinija, ki ga kot pi- satelja Peter Zupane zelo ceni, čeprav pravi, da bi težko rekel, da ima pri svo- jem pisanju kakšnega vzornika. Cilj te delavnice je bil, napisati scenarij za film. Menda mu je dobro uspel in zdaj ga (upa) že prebirajo na Filmskem skla- du Slovenije. To pomeni: »Po knjigi film? Želel bi, da bi bilo tako!« se na- smeje Peter, si na rame povesi veliko boršo iz blaga, po kateri je močno pre- poznaven in nezgrešljiv, in da mu jih šivajo prijateljice, še pove in odide. K črkam. MATEJA PODJED Foto: GAŠPER DOMJAN Peter Zupane Nagrajena Alisa Sredi poletne pripeke se je v Umagu na Hrvaškem odvijal mednarodni festival komor- nih gledališč »Zlati lev«. Umetniški vodja festivala Damir Zlatar Frey je v Umag povabil predstavo SLO Celje, Alisa-Alica, avtorice Drage Potočnjak, v režiji Matije Logarja. Predstava je bila na sporedu v začetku meseca in je med občinstvom doživela zelo topel sprejem. Ni čudno, saj je tematika zajeta iz nedavnih krutih dogodkov na Balkanu. Posebej je navdušila igra obeh protagonistk: Milade Kalezič in Barbare Vidovič. Posebna komisija je na koncu festivala prisodila predstavi (pred kratkim je doživela velik uspeh tudi na avstrijskem Koroškem) nagrado za izvirno besedilo dramske umetnice, pesnice in pisateljice Drage Potočnjak. MP Odplesali k sfingi Celjski folkloristi odhajajo na gostovanje z barvami Celja in Slovenije Celjska folklorna skupi- la je spomladi prejela va- ^i\o Mednarodne organi- zacije folklornih festiva- lov, da se udeleži festiva- la folklornih skupin v Is- iiiailii v Egiptu, kamor bo skupina odpotovala jutri ob 2. uri zjutraj. Festival ^ Ismailii bo trajal do 31. Avgusta. Tako bodo letos celjski fol- l^oristi na tako pomembnem srečanju plesalcev s celega 5veta, zastopali Slovenijo in Predvsem Celje. Celjska fol- l^orna skupina ima dolgolet- •^0 tradicijo in čeprav je v času obstoja doživljala vzpone in padce (predvsem zaradi kri- ze s prostori za vaje), je v le- tih svojega obstoja prepoto- vala dobršen del Evrope, go- stovala je v Braziliji in Južni Koreji. Maja so v kulturnem druš- tvu ustanovili ob odrasli še otroško folklorno skupino, jeseni pa bodo, kot vsako le- to, ponovili vpis za odrasle. Kot z zadovoljstvom ugotav- ljata predsednica društva Jo- žica Rakovnik in strokovni vodja folklorne skupine Mitja Ocvirk, se tudi med mladi- mi zanimanje za ljudske ple- se, glasbo in izročilo pove- čuje. Razveseljivo pa je tu- di, da se je tudi Celje, tako Mestna občina kot številna podjetja, odzvalo in podpr- lo pot folkloristov v daljni Egipt. V Egiptu se bodo celjski plesalci predstavili z uigra- nimi ljudskimi plesi sloven- skih pokrajin: od kozjan- skih, soških, do belokranj- skih, štajerskih, gorenjskih in prekmurskih. S plesalci gredo na pot tudi muzikanti pod vodstvom Matjaža Lapor- nika. MATEJA PODJED Kdo bo lavreat leta? Mestna občina Celje bo le- tos že petič podelila Vero- nikino nagrado za najbolj- šo pesniško zbirko leta v Sloveniji. Prireditev, ki po- meni tudi enega vrhov pri- reditev Poletja v Celju, knežjem mestu, bo v pone- deljek, 27. avgusta ob 20.30 v Slovenskem ljudskem gle- dališču Celje. Žirija v sestavi: Ervin Fritz kot predsednik in člani: Me- lita Forstnerič Hajnšek in dr. Irena Novak Popov je že ju- nija letos izbrala pet nomi- nirancev. To so: Milan Dekle- va za zbirko Glej medenica cvetne čaše, kako se razpira, Milan Jesih z zbirko Jambi, Boris A. Novak za pesniško zbirko Odmev, Brane Sene- gačnik za zbirko Ptica iz čr- nih zvezd in Saša Vegri za zbir- ko Tebi v tišino. Doslej so Veronikino na- grado za najboljšo pesniško zbirko leta prejeli Iztok Osoj- nik, Aleš Šteger, Josip Osti ter lani skupaj Ciril Zlobec in Marjan Strojan. Podelitev letošnje nagrade bo združena z umetniškim ve- čerom z naslovom Besede se naostrijo same in sekajo va- te in vame. V njem bodo so- delovali avtorji nominiranih pesniških zbirk in gost, pe- snik s Hrvaške Miroslav S. Mader. V programu bo sode- loval tudi kvartet Akord. Veronikino nagrado v vi- šini 600 tisoč tolarjev in pla- keto Mestne občine Celje bo- sta lavreatu podelila župan Bojan Šrot in predsednik ži- rije Ervin Fritz. MATEJA PODJED Legenda o Baggerju Vanceu Legenda o Baggerju Van- ceu se ne laže. Vsaj glede na- slova ne. Prav to je: legenda, polna univerzalnega misticiz- ma. Pravljica o izgubi in pri- dobitvi »zamaha«, sinonima za življenjsko moč in aktiv- nost; pravljica, ki izrablja po- vsem poetizirani golf za pris- podobo o življenju. In to sko- zi takšnole zgodbo: Matt Da- mon igra Rannulpha Junu- ha, nekoč veliko upanje gol- fa. Vse do prve svetovne voj- ne, ko seje fant soočil s smrt- jo. Potem je začel piti, in nje- gov slavni zamah se je poni- žal na raven navadne geste stalnega prinašanja kozarca do ust. Toda po vojni pride še recesija, in veliki turnir golfa je edino upanje, da Junuho- va nekdanja zaročenka Adele (Charlize Theron) ohrani očetovo igrišče, posestvo in ho- tel, ob tem pa tudi službe za meščane. Seveda za sodelo- vanje zaprosijo Junuha, ko- ga drugega. A tudi on brez vmešavanja skrivnostnega Baggerju Vancea (Will Smith) ne bi znal več kot stati ob strani... Režiser - tokrat samo to - Robert Redford je že doka- zal, da ima rad velike, pre- lomne tematike, trenutke živ- ljenjskih odločitev, pri kate- rih pomaga nekaj new agea. Dokazno gradivo v prid tej trditvi sta recimo Šepetati konjem ali Reka poje mi. Po- leg tega je tudi že dokazal, da zna izbrati igralce, odlič- nega fotografa, da ima od- lično znanje o kotih kame- re, izvrstno uho za glasbo, ter izjemen občutek za sproža- nje gledalčeve čustvene ka- tarze. Vse to boste našli tudi v Legendi. Če vam vse to za- dostuje oziroma če iščete rav- no to, potem ste našli pravi film zase. Skeptiki bodo po drugi strani zaznali, da če spremljajo namige Will Smit- ha, dežurnega brezpogojne- ga modreca, ki se sprehaja skozi film s stališčem »jaz vem vse o življenju, ti pa nič,« jim bo, pod prvič, Will postal rah- lo tečen, pod drugič pa bodo vedno lahko za pet minut na- prej uganili, kaj se bo v fil- mu zgodilo. Will je s svojim vseznanjem kot barometer filma. Skeptiki bodo dokaj kmalu tudi ugotovili, da je tole tiste vrste film, ki iz no- bene situacije noče potegni- ti drugega kot skrajno dra- mo (kar pomeni morda pre- več enoličen scenarij); kjer vsi ljudje vedno vedo najbolj pameten stavek za določene okoliščine; in kjer vsakdo pri- de na pravo mesto ravno te- daj, ko je to najbolj nujno po- trebno. Tudi ta sinhronost po- stane malce tečna; preveč »nadživljenjska«. Film nima časa za napake, če pa ga že ima, naredi tako, kot da se je čas za junake vrnil na za- četek; kot da ga niso izgubi- li. Sicer je vse to na prvi po- gled v skladu z glavnim mot- tom filma, namreč filozofijo o prepuščanju, postajanju enega s svetom, ker ti šele to prinese mir... in zmago. Aha. Pa smo tam. Pri drugem po- gledu. A drugi golferji pa ni- so del sveta? A samo zato mo- raš postati eno s svetom, da ga potem lahko premagaš? Ker če film eno stvar zanes- ljivo doseže, potem je to zbu- janje navijaških čustev? In kakšno zvezo ima to z mi- rom? Že v redu. Nisem prvi, ki je to neskladje v navidez- ni skladnosti opazil, in tudi verjetno ne bom zadnji. To- da povedati je bilo treba. Če se teh podrobnosti ne jemlje resno oziroma če vam ne pridejo do živega, je tole prijetna, tekoča drama z vse- mi tistimi dobrimi lastnost- mi, ki so že bile naštete. Bi pa bilo dobro za Roberta, če bi se naslednjič šel malo manj mistika. Ali pa vsaj razčistil, če so besede, kijih njegov film govori, enake vplivom, kijih da - oziroma če je razlika med tem dvojim tisto, kar hoče. Tokrat tega ni videti. PETER ZUPANC Gremo V kino! Kuba, Sovjetska zveza in ZDA so bile države, ki so svet leta 1962 postavile na rob jedrske vojne. Tak pa je tudi odgovor na prejšnji teden zastavljeno vprašanje. Nagrajenci so: Klav- dija Štarkel, Šentjanž 41 .b. Štore, Lučka Belak, Kajuhova 9, Celje in Mladen Mirkovič, Prekorje 73, Škofja vas. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov. Nagradno vprašanje: Naštejte vsaj tri filme, pod katere se je kot režiser podpisal Robert Redford. Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 27. avgusta. Izžrebali bomo tri dobit- nike vstopnice za ogled filma. Št. 34 - 23. avgust 2001 14 KRONIKA S CELJSKEGA Darja in Andrej Žnidaršič, iz zavoda Moj Aron. Prihajata z Notranjskega. Vesna Vidovič iz celjske turistične pisarne. Arhitekt Matija Golner. Med njegovimi deli je srednjeveška krčma. Kustos pokrajinskega muzeja In predsednik Turističnega društva Celje Aleš Stopar. Reinkarnacija celjskih grofov Na celjskem gradu pričakujejo na tisoče obiskovalcev - Kdo so glavni ustvarjalci celjskega srednjeveškega dne? - Notranjca obujata slovenske gradove - Srednji vek ni bil hladen in mračen v soboto bo v Celju največja turistična prireditev, Srednjeveški dan in Aronove viteške igre. Stari grad nad mestom je vzdr- žal lani 6 tisoč obiskovalcev, koliko jih bo letos? Kdo je kriv za dogajanje, ki bo vabilo na grajsko vzpetino? Med prvimi je gotovo Moj Aron, zavod za naravno in kulturno izobraževanje mla- dih iz Rovt pri Logatcu. Ustanovljen je bil pred šestimi leti, kot eden prvih zasebnih neprofitnih zavodov v Sloveniji. Njegov direktor Andrej Žnidaršič in programska vodja Darja Žnidaršič sodelujeta na sred- njeveškem dnevu vse od začetka, pred šti- rimi leti. Zadolžena sta za srednjeveški del priredi- tve, ki vključuje približno dvesto nastopa- jočih. Tako sta zakonca iz Logatca na celj- skem gradu dva dni pred prireditvijo, kjer poskrbita za sceno, okrasitev gradu, posta- vitev tržnice, rekvizite in podobno. Po sami prireditvi sledi pospravljanje, ko odpelje več tovornjakov, polnih srednjeveških zanimi- vosti. Žnidaršičeva sta začela z obujanjem sred- njega veka v Sloveniji leta 1995, na notranj- skem gradu Snežnik, ko je nastopilo prvih 25 igralcev. Pozneje so ju povabili na prire- ditve na Predianiskem gradu, na gradove So- cerb, Fužine, Brežice, Ptuj in Bled, v staro mestno jedro Kamnika ter nekatere kraje Ita- lije in Avstrije. Tako sta sodelovala pretekli konec tedna s svojimi vitezi, gospodo in Aro- novo tržnico v Brezah (Friesach), na avstrij- skem Koroškem. V Celju sta začela na pova- bilo bivše direktorice Muzeja novejše zgo- dovine in predsednice Turističnega društva Celje Andreje Rihter, sedanje kulturne mi- nistrice. Zavod Moj Aron se imenuje po velikem, prijaznem konju z ranča pod Rovtami, ki se je moral posloviti zaradi črevesnega ra- ka. Ustanovitelj zavoda je namreč Žnidar- šičev Ranč Kaja in Grom, dvesto let stara domačija, ki sta jo najela ter prenovila pred enim desetletjem. Na ranču, ki je član evropskega združenja turističnih kmetij, nudijo programe za otroke od devetega le- ta naprej. Sicer pa sta Žnidaršičeva po osnovni izo- brazbi zdravstvena delavca. Ona izvira iz Ljubljane, on iz Ilirske Bistrice, zdaj deluje- ta vmes. Na turističnem, kulturnem in šport- nem področju sta dejavna več kot desetlet- je. V tem času je postal Andrej športni me- nedžer, na ugledni nemški jahalni akademi- ji v Warendorfu pa še učitelj jahanja. Darja je zaključila izobraževanje za pospeševalko v turizmu ter nadaljevala z usposabljanjem na področju psihologije konja. Po srednjeveških dneh se bo par kot pona- vadi odpočil na otočku Šipan pri Dubrovni- ku, kjer odpirajo vaško trgovino po naroči- lu. V posezoni sta edina turista in njuna skrb je le, če so ribiči prejšnjo noč ulovih dovolj rib. Nov predsednik Glavni prireditelj množične prireditve na celjskem gradu je Turistično društvo Celje, ki jo organizira v sodelovanju z Zavodom moj Aron ter pod okriljem Mestne občine Celje. Tako bo med »glavnimi krivci« letoš- njega srednjeveškega dne novi predsednik turističnega društva Aleš Stopar. Diplomi- rani umetnostni zgodovinar je nasploh te- sno povezan s srednjim vekom in gradovi. Že njegov oče, dr. Ivan Stopar iz Celja, se je uveljavil kot vodilni kastelolog (strokovnjak za gradove) Slovenije, upoštevan v medna- rodnem merilu. Aleš Stopar je skoraj desetletje kustos Po- krajinskega muzeja Celje. V delo Turistič- nega društva Celje se je vključil med pisa- njem knjige Kiparstvo in kiparski okras celj- skih ulic in trgov. Tako je bil pred letošnjo izvolitvijo za predsednika (ko je nadome- stil Andrejo Rihter) član društvenega uprav- nega odbora. Predsednik Stopar piše trenutno veliki Vod- nik po Celju, kuhurno-zgodovinski in turi- stični vodnik, ki ga tretje največje sloven- sko mesto žal nima. V prostem času še ved- no zelo rad odhaja v hribe ter je kot nekda- nji alpinist inštruktor alpinizma ter šport- nega plezanja. Bil je udeleženec dveh celj- skih odprav v Himalajo. Za organizacijo prireditve srednjeveški dan je odgovorna Vesna Vidovič, vodja pisarne Turističnega društva Celja, kjer dela v okviru javnih del od lanskega poletja. Na skrbi ima pridobivanje različnih do- voljenj za izvedbo prireditve ter začasno prometno ureditev, zagotovitev nujne me- dicinske pomoči, prisotnost gasilcev in re- darjev, pomaga pri dopolnjevanju progra- ma... Na celjskih srednjeveških dneh je več- krat sodelovala v kostumu grajske gospo- dične, lani kot kopalka pri čebru, kjer se je kopal vitez. Med tremi javnimi delav- kami turističnega društva je imela Vidov čeva na skrbi tudi letošnji jubilejni, 3G Valčkov večer v Narodnem domu, po sred njeveškem dnevu pa je na vrsti pomem bna vloga pri oktobrskem proslavljanji 130-letnice turističnega društva. Vidovičeva je po letošnjih volitvah čla niča upravnega odbora turističnega druš tva ter od novembra vodja mladinske sek cije. Ta vključuje petdeset celjskih sredi nješolcev, predvsem iz srednje gostinski in turistične šole. Tako bo nekaj članoi sodelovalo na Starem gradu pri prodaj vstopnic in spominkov, pa tudi v srednje veških kostumih. Prosti čas namenja planinarjenju po sa vinjskih vršacih, kolesarjenju in rolanju Deli ga skupaj s partnerjem, celjskim ar hitektom Matijo Golnerjem. Golner imi na skrbi celostno podobo in propagandni gradivo celjskega srednjeveškega dne, p( njegovih načrtih pa je nastala tudi grajski srednjeveška krčma. Dela prav tako za po trebe glasila Turističnega društva Celje, kjei je glavni urednik. Član društvenega uprav nega odbora je že skoraj deset let. Golner ima od leta 1999 na Lavi lastni ar hitekturni biro. S celjskim arhitektom Nan detom Korpnikom je sodeloval na večih in dustrijskih projektih, tako za novo poslopj« Agrokombinata Maribor ter za Kajuhov pari v Šoštanju. Trenutno pripravlja projekte skladiščni center v Celju. Matija Golner igr^ kot viohnist v Celjskem godalnem orkestri (pod taktirko Nenada Firšta), njegov brat pianist Klemen Golner (študiral je v Budim- pešti) pa je v Ljubljani, kjer sodeluje z raZ' ličnimi umetniki ter igra v orkestru Radi^ Slovenija (lani je izšla njegova zgoščenka, na kateri igra s hornistom Boštjanom Li' povškom). Arhitekt Golner se ukvarja tudi s fotogra; fijo. Tako je avtor fotografij v Stoparjevi knjigi o kiparstvu v Celju, prav tako je pripravil fotografsko razstavo z zanimivi mestnimi mo- tivi. BRANE JERANKO Foto: GREGOR KATit Št. 34 - 23. avgust 2001 REPORTAŽA 15 Vonj zelenega zlata S Francem Gajškom, hmeljarjem iz Drešinje vasi, o težavah pri pridelavi hmeljnih kobul ter o idili na savinjskih hmeljiščih »Oh, s hmeljem pa niko- li ne zmanjka dela,« je pri- čel pogovor o hmeljarjenju Franc Gajšek iz Drešinje va- si. »Obdelava hmeljišč se prične že jeseni, v zimskem času je nekoliko zatišja, de- la pa se spet pričnejo v fe- bruarju.« Pri Gajškovih, kjer so z obi- ranjem hmelja pričeli v po- nedeljek, imajo zeleno zla- to nasajeno na 30 hektarjih. Nekaj s hmeljem zasajenih hektarjev je pri hiši že naj- manj tri rodove, večino pa so dokupili s pomočjo Hme- zad Kmetijstva Žalec. Seve- da v pogovoru nismo mogli mimo razburjenja nekaterih hmeljarjev, ki ne morejo ra- zumeti, zakaj nekdanji kon- zorcij ne omogoči kmetom lastništva žičnic. »Postopek je treba speljati do konca. Kdor je vsaj malo sledil po- govorom, je vedel, da last- ništvo takoj v začetku ne bo možno,« je razložil Franc Gaj- šek, ki je tudi predsednik Upravnega odbora Kmetijske zadruge Petrovče. »Vsekakor bo treba postopke končati, kot smo se dogovorili. Zad- nji sem, ki bi rekel, da je vse bO.K.<. Marsikaj v hmeljars- tvu bo treba dogovoriti in poi- skati kompromisne rešitve.« Start na nož Seveda Gajšek misli tudi na denacionalizacijske upra- vičence, ki so že ali pa še bo- do lastniki velikega dela zem- ljišč, na katerih stojijo žič- nice. »Ta zemlja je bila nji- hova, zato so upravičeni do vrnitve. Po moje bi bilo naj- bolje, da zemljo vrnejo sa- mo tistim, ki jo bodo obde- lovali; ostalim pa naj bi se izplačale pravične odškodni- ne oziroma omogočile me- njave, da se kompleksi ne bi rušili,« je v senci pred hišo razpredal tok pogovora sa- vinjski hmeljar, ki tudi iz pri- povedovanja prednikov ve, kako so se v Savinjski dolini izvrševale arondacije in ko- masacije, kako so se delali kompleksi... »V enem kompleksu imam 23 hektarjev, lastnikov zem- ljišč pa je več. Nekaterih sploh ne poznam, zavedam pa se, da se bomo morali dogovori- ti. Bodisi poiskati kompromi- sne rešitve, bodisi se indivi- dualno dogovarjati za odškod- nine ali najemnino,« je reši- tev, ki jo zagovarja večina hmeljarjev in denacionaliza- cijskih upravičencev, še en- krat potrdil Gajšek in mimo- grede dodal, da pa je žal na obeh straneh tudi nekaj ek- stremistov. »Pametni dialogi bodo pripeljali hmeljarstvo v normalne tirnice, problemi pa verjetno tudi bodo. Nikakor ne moremo štartati na nož, saj je končno tudi država vlo- žila veliko denarja za ohrani- tev hmeljarstva. Poleg denar- ja je šlo tudi ogromno ener- gije, da se je zemlja skom- pleksirala in zarondirala - po moje bi morali večino ohra- niti. Pri tem bi se moral sklad kmetijskih zemljišč in gozdov bolj intenzivno vključevati.« Savinjskemu hmeljarju ni všeč, da nekateri govorijo o hmeljarskih veleposestnikih. »Sam moram petkrat bolj de- lati kot prej, glede na slabi zadnji dve leti pa imam manj dobička, kot sem ga imel ta- krat, ko sem obdeloval 8 hek- tarjev.hmeljišč. Tako ali ta- ko mora slovenski kmet imeti dovolj veliko površin, da se bo preživljal. Nekdaj je bil hektar ali dva dovolj za za- služek, danes pa človek ne more preživeti z 2 tisoč ki- logrami hmelja. Problem so nizke cene ter nenehno višji stroški. Kdor nima zaledja, bo težko preživel,« je menil Gajšek ter za primer navedel strošek delovne sile. Hmeljarske težave Sezonce v hmeljarstvu po- trebujejo trikrat, za delovno vizo za posameznika pa je tre- ba odšteti 160 mark. »Za pa- pirje za 30 ljudi sem letos od- štel več kot 800 tisoč tolar- jev, delavce pa v celi sezoni potrebujem približno 50 dni,« je pripovedoval Gajšek ter primerjal svojo dejavnost z obrtniki. »Z ljudmi je res problem: domačih je prema- lo, z delavci z zavoda se po- sel ni obnesel, nikakor pa ne moremo plačevati naših lju- di po 700-800 tolarjev na uro. Zato pač iščemo cenejšo de- lovno silo. Vendar bi tudi to preživeli, če bi le država pra- vočasno izplačala subvenci- je. Mogoče celo nižje, samo da ne bi bilo treba plačevati taks in podobnih papirjev.« Še vedno je živ spomin na trideseta leta, ko je potop- ljena ladja dobesedno po- topila ogromno kmetij v Sa- vinjski dolini. Vsak hme- ljar najbrž pozna pripoved o Braslovčanu, ki je od hmeljarjev odkupil hmelj in ga izvozil v Ameriko. Menda se je po poti ladja potopila in s plačilom ni bilo nič. Mnogo hmeljarjev je obubožalo, pripovedniki pa trdijo, da si je Braslovčan z dolarji cigarete prižigal. Tudi Gajškovi kot mnogi savinjski hmeljarji, hmelj prodajajo Hmezad Export Im- portu, kjer prav tako ne hiti- jo s plačilom za hmelj. »Konč- ni obračun za lani smo dobi- li letos, ko smo v hmeljiščih že opravili prvo fazo, torej napeljali vrvico. Hmezad Ex- port Import se bo moral bolj tržno obnašati. Za vse bi bi- lo bolje, če bi hmelj popla- čali vsaj do konca koledar- skega leta. Letošnje odkup- na cena bo za hmelj prve vr- ste nekaj čez pet mark za ki- logram, za hmelj druge vr- ste pa bo petino nižja. Izra- čuni kažejo, da če cena pade pod pet mark, se ne da pre- živeti. Kje je šele kakšna aku- mulacija! Če se cene ne bo- do popravile, bo to pokop sa- vinjskega hmelja,« je Gajšek na glas ponovil pesimistične napovedi ter dodal, da se do- bička pri hmelju itak ne spla- ča realno računati. Moraš pač odbiti stroške, svoje delo... šele potem se računi nekako izidejo. Stroški s pridelavo hmelja so namreč strahotni, potrebujejo ogromno repro- materiala, veliko je treba vla- gati v vzdrževanje... Kmetje so od podjetja v stečaju od- kupili zastarelo mehanizaci- jo, ki jo bo treba menjati, nov obiralni stroj z vsemi pri- ključki pa stane nekje med 300-400 tisoč markami. V pogovoru o hmelju ni mo- goče preskočiti žalskega in- štituta za hmeljarstvo in pi- vovarstvo. »Z njimi nisem naj- bolj zadovoljen. Res je, da so imeli včasih na voljo več strokovnjakov in smo mor- da zato imeli boljše stike... Pravzaprav nisem zadovoljen s sadilnim materialom, tre- ba bo pač širiti brezvirusne sadike. Problem je, če dobiš slabo sadiko. Pri današnjih stroških si pač ne morem predstavljati, da bi prvolet- ni nasad gojil štiri ali pet let, da bi prišel do polne rodno- sti,« je razmišljal Gajšek. V nasadu je na hektarju 3500- 4000 sadik, v polni rodnosti pa da takšen hektar, odvisno sicer od sorte, od 1800 do 3000 kilogramov hmelja. Idila zelenega zlata Med pogovorom je bil Franc z enim ušesom ves čas v hmeljišču ali pa prisluško- val pripravam na dvorišču, kjer so vesno pometali in pri- pravljali vse potrebno, da se bo v Gajškova hmeljišča zag- nal obiralni stroj. V ponede- ljek so se v lastno sušilnico in skupno sušilnico v Arji vasi vsule prve kobule, ki so Sa- vinjsko dolino napolnile z omamnim, specifičnim vo- njem po hmelju. Že tretja ge- neracija Gajškovih upira oči v zeleno zlato, s strahom pri- čakuje naravne ujme, ki tako prizadenejo te nežne trte, in se sprašuje, če bo zaslužka do- volj za preživetje. Z obiranjem hmelja so v Savinjski dolini začeli mi- nuli teden, v teh dneh pa je obiranje v polnem razma- hu. Za delo so najeli 700 Hr- vatov, Jugoslovanov in Ro- munov; 400 oseb pa je v hmeljiščih zaposlenih pre- ko javnih del. Cena hmelja se bo gibala od 5 do 7 mark za kilogram. Skupno naj bi v Sloveniji pridelali 2 tisoč 300 ton hmelja, od tega ga bodo 90 odstotkov izvozili na tuja tržišča. Celotna zgodovina Gajško- ve domačije (eni redkih so, ki nimajo posebnega domačega imena) je pestra, kot je pestro sedanje življenje, ko poleg hmelja sadijo sladkorno peso in v hlevu muka »samo« 16 glav živine. Mleko so opustili - men- da se ne splača. Pa vendarie je največ skrbi posvečene hme- lju. Ta pač že dolga leta sprem- lja družino, zato so živi tudi spomini na preteklost, ki je gle- dana z današnjimi očmi tako idilična. Pri Gajškovih so pred strojnim obiranjem hmelja, to- rej pred letom 1970, gostili po 60 ali 70 »obiravcev«. »Za ve- liko mašo smo >okranclali loj- trčne vozove< in se odpeljali v Celje na vlak pričakat obirav- ce, ki so prišli iz Hrvaške, ve- činoma iz Zagorja. V Sloveni- ji jih je bilo 30 tisoč, vsi pa so bili pridni in niso gledali na vreme,« so pripovedovali Gajš- kovi in se nasmejali ob spo- minu na mešetarje, ki so prev- zemali delavce, pa tudi na štan- garje, ki so imeli v hmeljiščih priviligiran status. V Savinjski dolini še niso po- zabljeni časi, ko so hmelj vsu- 11 na plahto in ko je štangar zahteval, da ga je treba pre- brati. »Včasih so hmelj stresli kakšni luštni, da so jo spravili na kolena, ali pa ji niso tako natančno merili...« Tudi mnogi savinjski otroci so šolske knjige ali prvo kolo kupili s pomoč- jo dolgih ur, preživetih v hme- ljišču. »Nekatere obiravke so nabrale tudi po 30 in več ška- fov na dan, povprečje pa se je vrtelo okrog 25 škafov. Pri hrani niso bili tako natančni kot da- nes. Navadno smo sprešah zgodnja jabolka, dodali še kos kruha, pa je bila malica. Hruške so pomenile že priboljšek. Za kosilo smo jedli fižol z mur- kami, stročji fižol ali fižol kar tako. Obiravci so spali na ma- rofu, postelje so si naredili iz žaklovine, natlačene s slamo, dekne so bile, mrzlo pa tako ni bilo. Obiranje ni bilo na- porno, če je bilo suho in ne prevroče. Vendar je bila več- krat megla, z njo povezana vla- ga, hmeljevke so te nažgale po koži, ki je še kako pekla, ob štangi sredi njive pa te je neu- smiljeno žgalo opoldansko sonce,« so vreli spomini. Tudi na pesem obiravke ni- so pozabile. V savinjskih hme- ljiščih so glede na število Za- gork od jutra do večera odme- vale predvsem zagorske pesmi, da so se včasih Savinjčanke že razburile, češ, »kar pojejo, kdo bo pa delal!« Pri Gajškovih kljub veliki ko- ličini hmelja, ki jo pridelajo, kobul ne uporabljajo za last- no pivo niti se z njimi ne zdra- vijo, kot že priporočajo neka- teri. »Še jesti ga ne moreš,« se je v šah razburil gospodar Franc Gajšek. Pa kljub temu se življenje na kmetiji v Dre- šinji vasi noč in dan vrti okrog hmelja. URŠKA SELIŠNIK Franc Gajšek Pri Gajškovih imajo lastno vzorno urejeno sušilnico, v kateri sušijo hmelj, pridelan na lastnih zemljiščih. Hmelj, ki ga pridelajo na najetih hmeljiščih, sušijo skupaj z dragimi hmeljarji v sušilnici v Arji vasi. (Foto: GREGOR KATIC) NA KRATKO Praznik Blagovne z dnevom odprtih vrat partizanske bolnišnice Zi- ma in rekreativnim poho- dom od šole do bolnišni- ce, so na Blagovni prazno- vali krajevni praznik. Na- stopili so učenci OŠ Bla- govna in ženski pevski zbor Skladateljev Ipavcev Šent- jur, predstavili pa so tudi knjigo rojaka Jpžeta Mast- naka-Marjana AUA. Naj- boljši učenci osnovne šo- le so dobili knjižne nagra- de, letošnja krajevna priz- nanja pa so dobili Franc in Hermina Rančigaj iz Nemčije za veliko večlet- no pomoč gasilcem v Lo- karjah in kraju ter zaseb- nik Viljem Kolar za do- bro sodelovanje s krajem. (TV) Indira tretjič najboljša Na gradu Rajhenburg pri Brestanici je bilo 4. držav- no prvenstvo harmonikark Slovenije. Nastopilo je 15 harmonikark, ki so osvo- jile po sedem zlatih in bro- nastih odličij ter eno sre- brno. Tretjič zapored (na prvem tekmovanju je bila druga) je naslov najbolj- še osvojila Indira Šimunič iz Kozja, 2. je bila Tina Bo- hak iz Orehove vasi in 3. Petra Zalokar iz Rifengoz- da pri Laškem. Občinstvo je izbralo Petro Simonišek iz Brestanice, ki je ta na- slov osvojila že lani. (TV) Krvodajalska akcija v Šentjurju šesto letošnjo krvodajal- sko akcijo je Območno združenje RK Šentjur pri- pravilo v OŠ Franja Mal- gaja v Šentjurju. Kri za celjsko bolnišnico je da- rovalo 163 krvodajalcev, med katerimi- je bil tudi Dušan Pisanec iz Šentjur- ja, ki je daroval kri že 78- krat. Med kvodajalci je bi- lo precej študentov, ki so se za to akcijo posebej or- ganizirali. (TV) Svetlejše noči Krajani Grobelnega, Kri- stan Vrha in Mestinja, treh naselij občine Šmarje pri Jelšah, bodo kmalu dobi- li javno razsvetljavo. Z gradnjo nameravajo začeti jeseni. V Mestinju še pri- dobivajo soglasja lastni- kov zemljišč. (BJ) Za mlade Šmarčane v Šmarju pri Jelšah se pripravljajo n? ureditev mladinskega centra. Ta bo v prostorih nekdanje šole na Celjski cesti, kjer so obokani kletni prostori. Občina trenutno zbira po- nudbe za izvajalca pro- jektne dokumentacije, gradnjo pa načrtujejo za prihodnje leto. (BJ) Št. 34 - 23. avgust 2001 16 ŠPORT Najslabši polčas, najslajša zmaga Derbi sosedov Celjanom v 93. minuti - Tudi Era slavila s 3:2 Burni dogodki so obele- žili obračun Publikuma in Rudarja na Skalni kleti. Ce- ljani so zaostajali z 0:2, v zadnjih 35 minutah pa so knapom zabili tri gole. Trener gostov Vojislav Si- meunovič je krivdo za po- raz prevalil na sodnike. Celj- ska zmaga pa je popolnoma zaslužena. Preobrat je prine- sla poteza Marijana Pušni- ka po drugem prejetem za- detku - na igrišče je v konico napada poslal svoja mlada te- rierja, 19-letnega Dragana Čadikovskega in 22-letne- ga Miloslava Kousala. Čeh je načel velenjsko mrežo, Ju- goslovan pa je dosegel drugi zadetek in priigral enajstme- trovko za tretjega. Prvi rdeči karton Uresničile so se Pušnikove napovedi: »Zagotovo ne bo- do igrali odprto, a bodo iz- jemno nevarni v protinapa- dih!« Klemen Lavrič je s sre- dine pobegnil celotni celjski obrambi, zlahka ukanil še zmedenega (tokrat prostega branilca) Aleksandra Rado- savljeviča in zadel desno vrat- nico. Tudi za Gregorja Helb- la je bil Lavrič prehiter, in že v 35. minuti je Dravograjčan po drugem ostrem prekršku zagledal istočasno rumeni in rdeči karton. Žoga je bila še naprej pri gostiteljih, črno-ze- leni pa so imeU obilo smole. »Bombo« Nika Podvinskega je Aleksander Šeliga preu- smeril v prečko. Na drugi stra- ni je podobno reagiral Dino Lalič, ko je Oliver Bogatinov tik pred odmorom streljal z neposredne bližine. Najslab- ši polčas CMC Publikuma v tej sezoni? »Vsekakor!« je bil odkrit Pušnik. In po pričako- vanjih najboljša predstava Ve- lenjčanov. Ko imaš vse... Gregor Blatnik v outu, Al- mir Sulejmanovič kaznovan, in libero je bil Radosavljevič. Njegovo podajo je prestregel Borut Arlič, in se s polovice po levi strani sprehodil v ka- zenski prostor. Podal je pred vrata, kjer jo je zajel Uroš Go- renak in jo zarinil v lastno mrežo - 0:1. Dvajset navija- čev velenjskih knapov je no- relo, rumeno- modri so bili kot politi kužki. 49. minuta je Velenjčanom obljubljala prvo zmagoslav- je v gosteh - imeli so zadetek in igralca več. Takoj zatem je Joviša Kraljevič spodbil Roberta Korena na sredini igrišča, z drugim rumenim kartonom (tudi prvega si je prislužil zaradi grobosti nad Korenom) pa je odšel pod pr- ho. Viška ni bilo več, a je za- to Marko Križnik zgrešil vi- soko žogo in Borutu Arliču podaril priložnost. Pod Alek- sandrom Šeligo je žoga na- daljevala v mrežo - 0:2. Ko- nec? Takrat se je šele začelo. Vse ali nič Pušnikovi menjavi sta po- vedali vse: vsi v napad. Križ- nik se je želel odkupiti za na- pako, Sebastjan Gobec je ve- nomer »navit«, duša moštva Vladislav Lungu je povelje- val tudi z rokami. Dobro od- merjen diagonalni prosti strel Lunguja je bil dovolj rotiran, slabost Laliča pa je izkoristil Kousal - 1:2. S Čadikovskim sta prišla za vratarjev hrbet, istočasno udarila proti žogi, a je bil češki napadalec za las hitrejši, o čemer priča tudi slika našega fotografa, čeprav je uradno strelec jugoslovan- ski najstnik. Popolnoma je na svoj račun prišel le dve mi- nuti zatem. Mitja Brulc je opazil vtekavanje Križnika in mu z levico podal v prazen prostor proti desnemu kotu igrišča. Sledila je močna po- daja in strel v padcu Čadikov- skega - 2:2. Stekel je preko bočnega roba igrišča in prvi čestitki sprejel od Janežičev, Gregorja in očeta Jožeta. Pr- vemu je obetavno nogomet- no kariero prekinila nezgo- da in ga pahnila v voziček, drugi pa je bil nekaj let se- kretar kluba na Skalni kleti. Boj do konca Izenačenje za točko. A ta- ko Pušnikovi terierji ne raz- mišljajo. Bojevito so se po- dah v brezkompromisni lov za še dvema točkama. Brul- ca je Podvinski zrušil od za- daj, a je dobil le rumeni kar- ton. Nato je ostal nekazno- van Kousal. Idealno podajo Križnika je s prsmi odbil pre- več predse, zadel Dina Lali- ča z žogo, nato pa ga ni pre- skočil, temveč poškodoval. Lalič je dve ali tri sekunde držal žogo v naročju, potem pa jo je izpustil in obležal. Sodnik Matjaž Bohinc ni za- piskal. Tekmo je kmalu za- tem le prekinil, pred gol je moral drugi vratar Janko Šri- bar. Tudi Gobec bi lahko bil strožje kaznovan, ko je uda- ril Željka Spasojeviča s ko- molcem, potem ko mu je od- vzel žogo. Četrti sodnik Jože Vehar je dvignil tablo s šestico za re- kordni podaljšek. V njegovi tretji minuti je Radosavljevič zaposlil Čadikovskega, ki ga je zrušil Ednan Softič. Bohinc je takoj pokazal na belo toč- ko. Rudarjevemu branilcu pa še podelil rumeni karton. »Lahko bi še storil kakšen ko- rak, a se mi je bližal vratar. Padel sem, sodnik je dosodil prekršek,« je enajstmetrovko opisoval Čadikovski. Sebast- jan Gobec je z bele točke ma- tiral Šribarja, ki se je vrgel v levo, mreža pa se je zatresla precej daleč od njega. Tisoč gledalcev je vstalo. Po 30 obra- čunih v zmagah še vedno vo- di Rudar, z 10:8. Simke besen kot ris Trener Rudarja Vojislav Si- meunovič je velenjskemu no- vinarju zatrjeval: »To je no- gometna farsa. >Ubili< so nam golmana, onesposobili >špi- ci<... Sodniki so skrojili tek- mo!« PričakovaU smo, da se bo umiril do zbora z vsemi novinarji. Ni mu uspelo: »Imeli so veliko sodniško po- moč. Onesposobili so naša najnevarnejša igralca. Točno so vedeli, kje lahko udarja- jo. A se je Lalič poškodoval sam?« Marijan Pušnik je mo- ral odgovoriti: »Spoštujem Si- meunoviča, saj bi mi lahko bil oče. Vendar, še nikoh ni- sem varovancem dejal, naj skušajo uničiti nasprotnike. Arlič si je gleženj poškodo- val sam. Če pa je prejel uda- rec Lavrič, je pri nas ista uso- da doletela Vidoviča in Bo- gatinova. Igra se je pač raz- plamtela. To je bil nenazad- nje pač savinjsko - šaleški der- bi. Napetost se je končala ko- rektno, s stiskom rok. Zame je s tem stvar zaključena!« V soboto bo Rudar z reprezen- tantom Marinkom Galičem gostil Koper, v nedeljo bo CMC Publikum igral v Domžalah, predvidoma v ponedeljek pa Era v Šiški z Olimpijo. Prva domača zmaga v Šmartnem ob Paki smo spremljali srečanje ekip, ki sta v letošnjem prvenstvu do- segli svoji edini zmagi proti trenutno vodilnima kluboma lige Simobil. Tekma s števil- nimi priložnostmi na obeh straneh in s kar petimi dose- ženimi zadetki, je bila zani- miva za gledalce, ki se jih je zbralo kakšnih tisoč, veliko radovednežev pa si je tekmo ogledalo kar izza ograje. Na prvo medsebojno srečanje Ere in Mure so z avtobusom prispeli tudi navijači iz Mur- ske Sobote. Že v uvodnih mi- nutah je bila pri Šmarčanih vidna velika želja - prvič v elitni konkurenci zmagari pred domačimi gledalci. Šte- vilne zastreljane priložnosti in izvrstne obrambe gostujo- čega vratarja Nedžada Boto- njiča so bile do prvega za- detka glavne značilnosti sre- čanja. Ko smo po drugem za- detku domačega aduta Jovi- ce Viča že vsi pričakovali gladko zmago gostiteljev in mirno srečanje do zaključ- nega žvižga ljubljanskega sodnika, ki je delo opravil ze- lo dobro, so Muraši v dese- tih minutah preko Hrvata To- mislava Raguža izid izena- čili in tekma je bila znova po- polnoma »odprta«. Soboča- ne, ki bi bili zadovoljni tudi s točko, je na tribuni že spremljal novi trener Luka Bonačič, ekipo pa je tokrat še vodil Slavko Gabor, ki po tekmi ni želel dajati izjav. Igralci naj bi navodila za igro že dobivali od Bonačiča... Obračun je z natančnim lo- bom odločil Dejan Kefert. Šmarčani so z nekaj športne sreče na koncu zasluženo sla- vili in se zmage veselili sku- paj z domačimi gledalci in maskoto Erikom, ki jih vztraj- no vzpodbuja na vsaki tek- mi. Domači strateg Drago Kostajnšek je bil po tekmi seveda zadovoljen. Na gosto- vanje v Ljubljano bodo lah- ko odpotovali sproščeni in po- skušali pripraviti preseneče- nje. Pred prvim polčasom in po njem je gledalce zabava- la prikupna mlada pevka Evi- ta,,ki je prinesla tudi srečo desetim izžrebancem, dobit- nikom letnih kart. P. ŠAFRAN, D. ŠUSTER Foto: G. DOMJAN Laiič se sonči, »baletnik« Kousal zabija pred Čadikovskim. PANORAMA NOGOMET 1.SNL 5. krog: CMC Publikum - Rudar 3:2 (0:0); Kousal (58), Čadikovski (62), Gobec (93, 11-m); Gorenak (49, avt.), Ar- lič (53). Era Šmartno - Mura 3:2 (1:0); Vico (38, 52), Ke- fert (88); Raguž (56, 66). Vrstni red: Maribor Pivovar- na Laško, Šport line Koper 12, Primorje, CMC Publikum 10, Era Šmartno, Olimpija, Živila Triglav 7, Korotan 6, Domžale, Mura, Rudar 4, Go- rica 1. 2. SNL 2. krog: Dravinja - Dravo- grad 0:0. Vrstni red: Alumi- nij, Bakovci, Železničar 6, Dravograd, Bela Krajina, Li- var Ivančna Gorica, Zagorje 4, Nafta, Jadran Šepič 3, Dra- vinja 2, Drava Asfalti Ptuj, Viator&Vektor 1, Tabor, Fe- roterm Lenterm, Goriška Br- da, Elan 0. 3. SNL- sever 2. krog: Šmarje pri Jelšah -Kozjak Radlje 2:1 (l:0),ln- de Vransko-Zreče 3:2 (3:1), Usnjar Šoštanj: Mons Clau- dius 1:2 ( 0:0). Vrstni red: Krško Posavje, Mons Clau- dius, Inde Vransko, Stojnci 6, Malečnik, Hajdina 4, Koz- jak Radlje, Šmarje pri Jelšah 3, Usnjar Šoštanj, Bistrica 1, Pobrežje Gradiš, Zreče, Pa- loma, Gerečja vas 0. Št. 34 - 23. avgust 2001 ŠPORT 17 Že if ideno - ali odličje? Slovenska mladinska ro- kometna reprezentanca je s polovičnim uspehom štartala v predtekmovalni skupini A na 13. SP v Švi- ci. Norveško je ugnala z 31:24, z Rusijo pa je izgubila s 26:28. Danes bo- do tekmeci Hrvati, v sobo- to pa še Španci. Fantje so v izvrstni formi in dokaj glasno napoveduje- jo boj za najvišje uvrstitve, tudi za medaljo. V reprezen- tanci je tudi precej Celjanov. Kdo so? Mišo Toplak - selektor - Pred 20 leti so njegovi klub- ski soigralci Anderluh, Pu- šnik, Praznik in Kalin posta- li svetovni mladinski prvaki na Portugalskem. Brez zlata je ostal zaradi težke bolez- ni, selektor Abas Arslanagič je namesto njega vpoklical Ka- lina. Mišo je kot trener v evropske pokale pripeljal Do- bovo in Trebnje, letos pa je sprejel vabilo Slovana. Še vedno je top-fit, za rokomet- no nasledstvo pa skrbi mlaj- ša hčera Ula. Bojan Jug - vodja repre- zentance - Dug je dolgolet- ni delegat v slovenski prvi li- gi in brat slovitega sodnika Štefana. Svojo natančno le- vico je izkoriščal v celjskem košarkarskem klubu, sedaj pa najraje poprime za lopar na peščenih igriščih. Hčera Iva igra pri RK PUV Nivo. dr. Dušan Polimac - zdrav- nik - Oktobra bo spet postal očka. V mladosti se je v Sa- rajevu ukvarjal z nogometom in adetiko. Mladinski prvak Jugoslavije je postal v skoku v daljino. Njegov osebni re- kord je 732 centimetrov. »Dule« tudi pred poletom z Brnika ni zamudil na nedelj- ski rekreativni nogometni obračun na atletskem stadio- nu. Za vihanje dolgih brk časa nima več, zato jih je obril. Miro Nikodijevič - fizio- terapevt - Niko je zaradi svo- jega značaja spreten povezo- valec vseh struktur v selek- cijah. V Celju je sprva delo- val pri hokejistih, tri leta je s sedanjo mladinsko rokomet- no generacijo, pomagal pa je tudi z delom pri ženski član- ski reprezentanci. S Polima- cem sta nerazdružna, loči ju le ljubezen do ribolova - tu je Miro zelo strasten.' Gregor Čudič - vratar - Z 18 leti je Čuda odšel v tuji- no. Po Franciji je spoznaval Švico, iz Luzerna pa se seli v Hrpelje k Pivki Perutninars- tvu. Med vratnicami deluje krhko in drobno, potem pa zna z bliskovitimi refleksi tekmece spravljati v obup. Zagotovo je najtišji fant re- prezentančne selekcije. David Kovač - levi zuna- nji napadalec - Že v šport- nem razredu 1. Gimnazije si je Dado lase mazal z oreho- vim oljem, sedaj pa si priče- sko rad prebarva v tigrastem slogu. Vodstvo reprezentan- ce je strah, kako bo 14 dni zdržal brez mamine kuhinje; še posebej bo pogrešal zdrob s čokolado. Ko je bil povsem na tleh pri Gorenju, ga je To- plak preporodu pri Trimu, zato mu bo sledil k Slovanu. Z Rusi je že v prvem polčasu doživel pretres možganov. Goran Kozomara - krož- ni napadalec - Gogi je Nor- vežanom nasul 7 golov. Raz- vil se je v pravega silaka na črti. Preizkušal se je v Rade- čah in Trimu, nato pa ga je k španskemu Granollersu zva- bil Sead Hasanefendič, ki se ga je nagledal med svojim ob- dobjem pri Celju Pivovarni Laško. Oboževalke ga bodo še bolj pogrešale. Gregor Lorger - vratar - Sloki Lorgi si je po podpi- su prve pogodbe s Celjem Pivovarno Laško kupil Po- lo. Ni še bil v reprezentanč- nih selekcijah, Toplak ga je spustil skozi zadnja vrata. Doma je iz Grobelnega, poz- na se mu, da ni iz mesta, saj ga hvalijo, kako marljiv je. Vedno poskrbi za drese in ostalo opremo. Če bo pridno vadil pri Hermanu Wirthu, bo zagotovo nekaj iz njega. Rok Praznik- univerza- lec - Dejansko lahko igra na vseh igralnih mestih, le vra- tar še ni bil. Njegov oče Aleš že ima mladinsko zlato, ko se je metal v slogu »eret« z desnega krila. Mlajši Praza kar prekipeva od energije, igra v strašni formi, a je sila nepredvidljiv. Igral bo pri francoskem Ivryju, kar je Ha- sanefendičeva zasluga. Pro- sti čas preživlja z dekletom, ki službuje v gostinskem lo- kalu »Prulčana« Sergeja So- kolova. Tadej Svet - levo krilo - Ima veliko smolo, da je v generaciji z Luko Žvižejem, ter da se ne more rešiti poš- kodb. Drugo sezono zapo- red bo nastopal za franco- skega drugoligaša St. Rafael. Pravijo, da je izjemno iz- najdljiv. Muči ga še nespeč- nost, zato ponoči gleda te- levizijo, nato pa s kopico sklec prikliče spanec. Klemen Štruc- srednji na- padalec - Štručka je duho vi- tez, ki vselej preseneča. Pred in po vsaki aktivnosti fantje soglasno zakričijo: Slo-ve-ni- ja! Prej pa Klemen vpraša: Kdo bo zmagal? Ali pa: Kdo bo največ pojedel pri večer- ji? Slo-ve-ni-ja! Morda jih bo vprašal: Kdo bo prvak? Iz Ve- like Nedelje se bo »presehl« v Trebnje. Luka Žvižej - levo krilo - Sin Štamperlovega Pepija je ob Lorgerju edini od os- mih Celjanov, ki je še član Pivovarjev. Zaljubljen je v ljubljansko rokometašico Nadižo Pleško. Vražji Lu- ka ima izjemen repertoar metov z levega krila, čeprav je v prejšnji sezoni navdu- šil na desnem, ko je v za- grebški Ledeni dvorani pre- senečal Lavrova. V Treb- njem sta ga »izstrelila« Mi- šo Toplak in podajalec Jani Likavec. D.Š. Medalji za Bevca in Krajnca v japonski Akiti so se v torek zaključile 6. svetov- ne igre neolimpijskih špor- tov. Zaradi narave in vse- bine se večkrat imenujejo kar »Olimpijske igre neo- limpijskih športov«. Organizator je Mednarod- na zveza Svetovnih iger, ki združuje 31 mednarodnih pa- nožnih športnih zvez, in si- cer za športe, ki niso vklju- čeni v program letnih olim- pijskih iger, a jih mednarod- ni olimpijski komite prizna- va. Na igrah so sodelovali tek- movalci iz več kot 80 držav, iz 24 mednarodnih športnih zvez: biljard, balinanje, šport- ni plesi, padalstvo, rolanje, smučanje na vodi, karate... Slovenijo so na igrah za- stopali padalci, lokostrelci, balinarji, plesalci in borci ju- jitsu. Odličji sta za Sloveni- jo osvojila tudi Gornjegraj- čan Žare Krajnc, ki je v lo- kostrelstvu dobil srebrno me- daljo, in Celjan Peter Bevc v ju-jitsu, ki si je v kategoriji do 85 kg priboril bron. Žare Krajnc, ki se že lahko pona- ša s številnimi izvrstnimi do- sežki na mednarodnih tekmo- vanjih, je v finalu samo za dve točki (zbral jih je 48) zao- stal za prvouvrščenim Šve- dom Jannsenom. Peter Bevc, ki je član Policijskega kluba borilnih veščin iz Celja, je v prvem krogu po diskvalifika- ciji izgubil s kasnejšim zma- govalcem Haassom iz Nizo- zemske. V drugem kolu se je v popravnih borbah pomeril z Brazilcem Chesidom, ki ga je suvereno ugnal, v malem finalu pa je premagal še Šve- da Carnebornoma z 8:3 in ta- ko zasluženo osvojil 3. me- sto. PETRA ŠAFRAN NA KRATKO Toronto: Velenjčanka Ka- tarina Srebotnik in Tina Kri- žan sta se prebili v finale dvo- jic na teniškem turnirju, po- tem ko sta ugnali sloviti par Navratilova-Sanchez Vicario. V finalu je bila od njiju bolj- ša ameriško- avstralska na- veza Maserli-Pratt s 6:3 in 6:1. (P.Š.) Ziirich: Velenjčanka Jolan- da Čeplak je na prestižnem atletskem mitingu Zlate hge v teku na 800 metrov zased- la 8. mesto s časom 1:59,90. Na grand prix mitingu II v Gatesheadu pa je s časom 1:59,56 osvojila 3. mesto v svoji disciphni. (P.Š.) Lovrenc na Pohorju: Sku- pina atletov celjskega Kladi- var Cetisa se je udeležila tra- dicionalnega, že osmega mednarodnega teka. V član- ski konkurenci sta na štiri in šest kilometrov dolgih pro- gah zmagala Anica in Romeo Živko, v mladinski pa Taja Naraks in Andrej Cimperšek. (P.Š.) Korošica: Na "visokogor- skem" malonogometnem tur- nirju je zmagala ekipa Šmart- nega v Rožni dolini pred Pe- trovčami, Šoštanj skimi Med- vedi in veterani Šmartnega. Paks: Judoistki celjskega Sankakuja Petra Nareks (do 52 kg) in Lucija Polauder (su- pertežka kategorija) sta z zmagama na evropskem po- kalu izpolnili normo za na- stop na mladinskem evrop- skem prvenstvu. Po povrat- ku z Madžarske sta se pridru- žili kolegicam in kolegom na pripravah v Mozirju. Matkopuszta: Osmi dan državnega prvenstva v jadral- nem letenju, ki se bo zaklju- čilo v soboto, je v odprtem razredu član Aero kluba Ce- lje Erazem Polutnik padel na 2. mesto. V standardnem raz- redu je vodil njegov klubski kolega Marko Lepetič, Uroš Štuklek je bil na 3., Matej Ko- saber na 4. in Uroš Krašovic na 6. mestu. Žalec: Predsednik ženske- ga rokometnega kluba je Boštjan Ribič, vodja stro- kovnega štaba bivši odlični rokometaš Iztok Ščurek, novi trener pa Boris Voglar. Aleš Filipčič bo namreč vodil Pi- rančanke, ki se jim je pri- družila tudi Mojca Derčar. (T. T.) Zreče: Občina je v sodelo- vanju z ministrstvom za šols- tvo, znanost in šport name- nila 30 milijonov tolarjev za prenovo stadiona, ki bo kon- čana konec meseca. Zame- njana je travnata površina, urejen je namakalni sistem, temeljite obnove pa je potreb- na stavba s slačilnicami. Celje: Tradicionalni mara- ton do Logarske doline bo 1. septembra. Štartnina bo 3 ti- soč SIT, zadnje tri dneve pa tisočaka več. ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA 25.8. NOGOMET 1. SNL, 6. krog- Velenje: Rudar - Šport line Koper (20) 3. SNL, 3. krog: Malečnik - Inde Vransko, Mons Clau- dius - Paloma, Hajdina - Us- njar Šoštanj, Stojnci - Šmar- je pri Jelšah, Zreče - Pobrež- je Gradiš (17) NEDEUA26.8. NOGOMET l.SNL, 6. krog- Domžale: Domžale - CMC Publikum (17) 2. SNL, 3. krog- Novo me- sto: Elan - Dravinja (17) PONEDEUEK27.8 NOGOMET 1. SNL, 6.krog - Ljublja- na: Olimpija - ERA Šmartno (17)_ SREDA 29.8. NOGOMET 2. SNL, 4. krog - Sloven- ske Konjice: Dravinja - Ta- bor Sežana Št. 34 - 23. avgust 2001 18 KRONIKA V vlak smrti Zaradi balona in neprevidnosti v smrt? Trenutek nepazljivosti je bil potreben, da so bile minute pred deseto uro zjutraj v sredo, 15.avgusta, usodne za 76-letno U.K. iz Celja. Umrla je namreč v tragični nesre- či na železniškem prehodu v Šmarju pri Jelšah. Še dve osebi sta bili ranjeni. Voznica osebnega avtomobila, 62-letna M.R. iz Braslovč je takrat vozila po Kolodvorski cesti proti Dvoru. Na železniškem prehodu, ki je za- varovan z Andrejevim križem, je zapeljala na progo prav v trenutku, ko je z njene desne, iz smeri Šmarja proti Grobelnem, pripeljal mo- torni potniški vlak, ki ga je upravljal 29-letni strojevodja R.R iz okolice Šentjurja. V silovi- tem trčenju je bila smrt neizbežna za dvainšest- desetletno Celjanko, petinsedemdesedetni so- potnik v vozilu J.K. iz Celja je utrpel hude tele- sne poškodbe, voznica pa je bila lažje ranjena. Takšne nesreče pustijo svoj odmev v jav- nosti in širijo se govorice. Tudi ta, da je voz- nica nepazljivo zapeljala na progo, ker je ravno takrat opa- zovala topiozračni balon v zraku... To je že druga tovrstna tra- gična nesreča na Celjskem le- tos. Prva se je zgodila pred časom na Polzeli, kjer je živ- ljenje izgubil traktorist. La- ni, k sreči, takšnih smrtnih nezgod na Celjskem ni bilo. Vsi pa se še prav dobro spo- minjamo nesreče, ki se je pri- petila maja leta 1999, ko so v trčenju avtobusa in vlaka v Podlogu pri Šempetru uga- snila štiri otroška življenja. »Pri analizi vzrokov teh ne- sreč ugotavljamo, da gre pri večini primerov zgolj za tre- nutek nezbranosti, nepazlji- vosti ali pa celo za navado takšnega načina prečkanja že- lezniških tirov,« pravi inšpek- tor za promet na Policijski upravi Celje Franci Klanj- šek. »Res je, da govorimo o ne- zavarovanih cestno-železniš- kih prehodih, torej tistih, kjer zapornic oziroma svetlobnih in zvočnih opozorilnih zna- kov ni, vendar so tudi ti pre- hodi označeni z ustrezno cestnoprometno signalizaci- jo, ki jo je potrebno spošto- vati,« še dodaja Klanjšek. Vsa cestno-železniška kri- žanja so namreč že pred sa- mim prehodom železniških tirov označena s tako imeno- vanim Andrejevim križem, ki voznika in druge udeležen- ce v prometu na zadostni raz- dalji opozarjajo, da se prib- ližuje železniškem prehodu in da le-to ni fizično varova- no. Neposredno pred preho- dom vedno stoji tudi promet- ni znak »stop«, ki upošteva- joč prometne predpise jasno navaja, da je pri znaku ali na »ustrezni točki vidljivosti« ob- vezno ustaviti in se prepri- čati o varnem prečkanju, še- le nato pa zapeljati na pro- go. Žal se tega večina vozni- kov očitno sploh ne zaveda in vedno znova krši prepise. Kazen za takšen prekršek je, denimo, pet tisoč tolarjev. »Tu pa prehajamo na dru- gi del problematike v cest- nem prometu, ki jo imenu- jemo prometna kultura in spoštovanje vseh tistih pre- pisanih norm, ki naj bi pri- pomogle k zmanjšanju ne- sreč,« pravi Franci Klanjšek. Vse to pa kot vozniki ne- malokrat puščamo na stran- skem tiru in se zanašamo na svojo presojo, zaradi katere nekateri plačajo previsoko ceno. Pa samo enkrat. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SABINA KRANJEC KRONIKA 19 NOCNE CVETKE I Stanko pa ima čas in voljo jervirati policiste. Nekaj dni lazaj jih je poklical in jim na- očil, naj pridejo k njemu do- iiov poiskat njegov mobilni elefon. Potrebni so bili po- jtopki razlage, da ga v tak- inem primeru poišče sam, kar e očitno Stanku kapnilo šele (asneje. Verjetno takrat, ko ;e mu je nad glavo razkadil )blak pivskih hlapov. I Neki tič pa se je pretekU eden tako razhudil, da je za- jrusil, da bo nek lokal v Ce- ju polil z bencinom in zaku- il. Vse to samo, če modri an- geli takoj ne prihitijo in bur- 10 situacijo v lokalu ne umi- rijo. Rečeno storjeno. V lo- kalu so naredili mir, tiču pa vzeli »ajmer« z bencinom in preprečili še eno iskro v ceh seriji požarov na Celjskem. I Tisti otrok, ki je svojo otroš- ko pištolo pred tednom dni uporabil v nepoštene name- ne, bo po vsej verjetnosti, ko bo velik, pravi soldat. Zakaj pa ne, saj že sedaj intenzivno vadi, kako meriti in zadeti. Le da je v tem primeru zadel stanovanje Marjetke, ki je, uboga, mislila, da ji nekdo po- šilja izstrelke iz zračne puš- ke. • Jožica menda ve, kako je, če ji živce požira sosed Slav- ko. Ta naj ji ne bi dovolil po- praviti ograje in pri tem naj bi ji celo grozil. Kako si to upa, je pomislila soseda, in ga prijavila policistom. Kot je to v navadi so si slednji odhi- teli zadevščino ogledat in skupno ugotovili, da je sosed- ska kregarija tudi tu že prava stalnica... • Ker je nekemu popotni- ku (?) v soboto v čakalnici celj- ske železniške postaje bilo neznansko dolgčas, si ga je okrajšalna ničkaj zanimiv na- čin. Vlomil je v tamkajšnjo trafiko in ob tem dokazal, da je povrhu še dober čeljustnik, saj je nakradel kar za petnajst tisočakov žvečilnih gumijev. JPROMETNE NESREČE Čelno trčenje Dve osebi sta bili huje ra- njeni v čelnem trčenju iz- ven Kostrivnice pri Šentjur- ju v petek, 17. avgusta. Gmotna škoda na vozilih znaša okrog 700 tisoč to- larjev. Voznica osebnega avtomo- \)iJa, 32-letna J.I. iz Zagorja je zaradi na cestišču ustav- ljenega vozila, ki je namera- valo zavijati levo, začela moč- no zavirati, pri čemer pa jo je zaneslo na nasprotni voz- ni pas. Ravno takrat je iz nas- protne smeri pripeljala 65- letna voznica osebnega vozila M.B. iz Stopč, s katero sta čelno trčili. Hude telesne poš- kodbe sta v nesreči utrpela 65-letnica in njen sopotnik, 71-letni K.B. iz Stopč. Obračalo vozilo V nesreči, ki se je zgodi- la v soboto, 18. avgusta, iz- ven Drobinskega pri Šent- jurju, se je huje ranila ena oseba. Voznik osebnega avtomo- bila, 28-letni M.W. iz Ce- lja, je v ostrem levem ovin- ku zapeljal na levo čez ce- sto in trčil v ograjo mostu, nakar se je avtomobil več- krat prevrnil na bližnjem travniku. V nesreči je hude telesne poškodbe dobila so- potnica v vozilu, 24-letna S.K. iz Štor. ranjeni Do hujše prometne nesre- če je prišlo v četrtek, 16. av- gusta, na cesti izven Vele- nja, kjer so bile poškodo- vane tri osebe. Enainosemdesetletna A. A. iz Velenja je na regionalni cesti Velenje Šoštanj začela zavijati levo v trenutku, ko ji je nasproti pripeljal 19-let- ni voznik avtomobila B.M. iz Velenja. Da bi se izognil trčenju, je zavil na nasprot- ni vozni pas, kjer je čelno trčil v vozilo 26-letne N.A. iz Velenja, nato pa še v 21- letno voznico D.Dj. iz Vele- nja. V nesreči sta se lažje ra- nili 26-letna N.A. in njena sopotnica 12-letna A.A. iz Gorenje vasi, hude poškod- be pa je utrpela sopotnica v istem vozilu, 50-letna F.A. iz Velenja. S.Šol. Radarske kontrole bodo... • jutri, 24. avgusta, dopoldne na območju Laškega, po- poldne pa na območju Šmarja priJelšah; • v soboto, 25. avgusta, dopoldne na območju Mozirja, popoldne pa na območju Celja; • v nedeljo, 26. avgusta, dopoldne na območju celotne regije, popoldne pa na območju Rogaške Slatine; • v ponedeljek, 27. avgusta, dopoldne na območju Šmar- ja pri Jelšah, popoldne pa na območju Laškega; • v torek, 28. avgusta, dopoldne na območju Celja, po- poldne pa na območju Laškega; • v sredo, 29. avgusta, dopoldne na območju Velenja; • v četrtek, 30. avgusta, dopoldne na območju Celja, po- poldne pa na območju Slovenskih Konjic; 1 v petek, 31. avgusta, dopoldne na območju Šentjurja, popoldne pa na območju Celja; Kislina za tovarno lieroina Celjski policisti zasegli 10 ton snovi, namenjene proizvodnji heroina - Največje odkritje v Evropi Najdba celjskih policistov je ta teden šokirala sloven- sko javnost. V garažah Kmetijske zadruge Prebold so v petek, 17. avgusta, za- segli kar 10 ton anhidrida ocetne kisline. V Evropi to- likšne količine te kisline, ki se uporablja med drugim tudi pri proizvodnji ene naj- bolj razširjenih nedovolje- nih drog, heroina, še niso zasegli. Po podatkih Upra- ve kriminalistične policije Generalne policijske upra- ve Slovenije pa so posegli tudi v veliko mednarodno mrežo, ki se ukvarja z ile- galno proizvodnjo heroina. Kriminalistična preiskava je pokazala, da je bilo 10 ton kisline, ki so jo našli v Pre- boldu, že leta 2000 legalno uvoženih iz Italije. Uvoznik, slovensko podjetje (preiskava bo pokazala, če je bilo mor- da vključenih več podjetij), je pridobilo dovoljenje z laž- nimi podatki, komu je tovor namenjen. Anhidrid ocetne kisline se namreč legalno uporablja tudi v proizvodnji barv, usnjarski in kemični in- dustriji. Tako uvožena kemi- kalija je bila skladiščena v prostorih, kjer so jo tudi našH in zasegh. Dopuščajo pa možnost, da je bila pred tem shranjena tudi na drugih lo- kacijah v Sloveniji. Zoper najemnika skladišč- nih prostorov, 30-letnega B.F., ki je trenutno na pre- stajanju zaporne kazni, bo- do podali kazensko ovadbo, saj je po prepričanju polici- stov »nedvomno vedel, da je anhidrid ocetne kisline na- menjen za ilegalno proizvod- njo heroina in je pri izvedbi posla ravnal tako, da je iz nje- govega ravnanja moč ugoto- viti elemente preusmerjanja z namenom zakrivanja sledi za anhidridom ocetne kisli- ne.« Grozi mu tudi ovadba zaradi protipravnega odlaga- nja nevarnih snovi. Gre na- mreč za izredno škodljivo snov, ki v stiku s kisikom pov- zroča jedke hlape, ki so ne- varni pri vdihavanju. Povzro- či pa lahko tudi opekline. Pošiljka je bila po vsej ver- jetnosti namenjena v države na jugovzhodu, za katere je znano, da tam v preprosto pri- rejenih ilegalnih laboratori- jih (tudi v kuhinjah in gara- žah) s pomočjo anhidrida ocetne kisline predeluje mor- fin v heroin. Zasežena koli- čina bi zadostovala za ilegal- no proizvodnjo 4 tisoč kilo- gramov heroina. Izredno odkritje že lani so policisti na ob- močju Maribora v zasebnih prostorih zasegh 9.900 kilo- gramov anhidrida ocetne ki- sline, ki je bila, tako kot to- krat, uvožena legalno. Takrat so zaradi utemeljenega suma neupravičene proizvodnje in prometa z mamili na podla- gi obvestila italijanskih var- nostnih organov kazensko ovadili makedonskega držav- ljana, 41-letnega N.N. in tri slovenske državljane: 37-let- nega M.M., 27-letnega D.R. in 24-letnega L.F., kasneje pa še tudi tokrat osumljenega 27- letnega B.F. in 30-letnega Z.Ž. Vsi, razen B.F. (kazen pre- staja zaradi drugega kaznivega dejanja), so na prostosti. Pri preiskavi v Mariboru so sodelovali tudi kriminalisti iz PU Celje, zato so v prime- ru navadne hišne preiskave zaradi suma skladiščenja ukradenih predmetov v Pre- boldu in odkritju večje koli- čine plastičnih sodov z anhi- drid ocetno kislino, posumih na povezavo z mariborskim primerom in o tem obvestili preiskovalnega sodnika Ok- rožnega sodišča, ki je prev- Liter anhidrida ocetne ki- sline stane na legalnem tr- gu 3 tisoč tolarjev, na črnem pa kar 50-100 krat več. Za- sežena količina bi zadoš- čala za ilegalno proizvod- njo 4 tisoč kilogramov he- roina. Samo gram heroina naj bi na trgu stal okrog osem tisoč tolarjev! zel ogled kraja, in državne- ga tožilca Okrožnega držav- nega tožilstva v Celju. Glede na vehkost in vred- nost najdbe je policistom us- pel izreden podvig. Krimina- listična policija nadaljuje z delom, pri čemer so se po- vezali tudi s tujimi varnost- mi organi, saj so brez dvo- ma stopili na prste ljudem, vpletenim v veliko medna- rodno verigo, ki se zaključuje z ilegalno »tovarno heroina«. Slišati pa je, da sumijo, da je v Sloveniji še eno, doslej neodkrito skladišče, v kate- rem je anhidrid ocetne kisli- ne... SIMONA ŠOLINIČ MILENA B. POKLIC Foto: GREGOR KATIC PU CEUE V Preboldu so našli 200 sodov, v vsakem pa je bilo 50 kilogramov anhidrida ocetne kisline. Hrambo velike količine nevarnih snovi je prevzela Cinkarna Celje. MINI KRIMIČI Pa je šlo... Da jugo ni za »dugo« vseka- kor ne drži, kar pa ne bi mogli reči za tiste stvari, ki so v njem. Minuli petek sta bila na udaru kar dva. Eden na parkirnem prostoru stanovanjskega blo- ka Pod lipami, drugi pa v Bro- darjevi ulici v Celju. Prvi je po- nujal radiokasetofon, drugi pa poleg »frštekerije« še rolerje. Vsak lastnik je oškodovan za okrog 80 tisočakov. Pa je šel denar za registracijo.... Odjadral Nekoga je v petek, 17. av- gusta, neznansko mikala ja- drnica, ki je bila »parkirana« ob pomolu desnega brega Sa- ve pri Vrhovem. Lastniku R.L. je s krajo povzročil za okrog 100 tisoč tolarjev škode in mu onemogočil jadralne užitka- rije. Kdo je kradel? Podobne kraje so se vrstile minuli teden, saj so si tatovi in vlomilci izbirali dokaj po- dobne plene. Glasbeno kom- ponento z mikrofonom in slu- šalkami, nekaj alkoholnih pi- jač in več zavojev cigaret si je nabral pogumnež, ki je vlo- mil 18. avgusta v brunarico Kajak kanu kluba Celje v Ket- tejevi ulici v Celju. Poleg te- ga si je brezplačno vzel še vr- talni in brusilni stroj. Vse to za »samo« 200 tisoč tolarjev. Če kdo karkoli ve o vlomil- cu, naj pokhče na 113 zdaj. Vaš klic je brezplačen... Ukradel in odbrzel Glasbeni stolp, dve ante- ni, nekaj steklenic žgane pi- jače in kavo si je za nedolo- čen čas vzel na izposojo nek- do, ki je v noči na soboto, 18. avgusta, vlomil v lovsko kočo v Maistrovi ulici v Ce- lju. Vse to je najemniku go- stinskega lokala, ki je v pro- storih koče, naneslo okrog 200 jurjev škode. S.Šol. Št. 34 - 23. avgust 2001 20 FOTOREPORTAZA NOVI TEDNi REPORTAŽA 21 Rop Z glavo v pesku Na 14. VipCup teniškem turnirju v Velenju se je zopet zbrala politična, gospodarska in siceršnja slovenska smetana - Lepa Brena še vedno v formi Najmanj petsto Slovencev je od minule sobote srečnih in zadovoljnih. Ker jih ima direktor M Cluba Marjan Gaberšek še vedno na sez- namu »Very Important Per- sons«, so se ob velenjskem jezeru lahko spet do milje volje natelovadili, najedli, napili in naklepetali, vmes najbrž sklenili še kakšen posel, videli in slišali so Le- po Breno, bili pa so tudi do- brosrčni, saj so »svoji« dru- žini iz Kidričevega tudi le- tos nekoliko izboljšali dru- žinski proračun. Politična, gospodarska in siceršnja slovenska smetana se je tokrat postavila na og- led že štirinajstič. Letos je na teniški VipCup turnir prišlo kar nekaj ministrov, okoli dvajset poslancev, župani mestnih občin, številni direk- torji, poslovneži, športniki in estradni umetniki. Prišel je tudi predsednik Milan Kučan s soprogo Štefko in ves dan trosil dobro voljo, zvezdi te- ga družabnega dogodka pa sta zagotovo bila nekdanji jugo- slovanski teniški as Slobodan Živojinovič in njegova živ- ljenjska sopotnica Fahreta Ja- hič, v rajnki Jugoslaviji bolj znana kot Lepa Brena. Nek- danja sanjska ženska mnogih moških od Djerdapa so Ja- drana je v Velenju izjavila. da je tako, kot da sploh ne bi bili ločeni deset let. Najbrž je že pozabila, da mrzlokrv- ni Slovenci, ki jih na skrivaj očitno muči precejšnja jugo- nostalgija, nekoč niso bili ravno navdušeni nad njeni- mi »bum, Cile, bum.« Pravi mali spektakel na le- tošnjem Vipu, kjer je sicer loparje zavihtela dobra tret- jina vseh udeležencev, je bil slovensko-jugoslovanski dvo- boj teniških parov. Na eni stra- ni mreže sta stala finančni mi- nister Tone Rop in direktor smučarske reprezentance To- ne Vugrinec (zamenjal je no- gometnega selektorja Srečka Katanca, ki menda zaradi užaljenosti, češ da so ga pre- malo prijazno vabili, ni pri- šel v Velenje), na drugi pa sta bila prvi mož Mercatorja Zo- ran Jankovič in Slobodan Ži- vojinovič. Zaradi nerodnega padca ministra Ropa so tek- mo prekinili, vipovci pa so vendarle dobili svoja teniš- ka zmagovalca. Na »navad- nem« turnirju dvojic sta na- mreč slavila poveljnik poli- cijskih specialcev Jože Siro- nič in teniški trener Neco Ni- količ. Predsednik države ji- ma je izročil stekleni pokal rogaških steklarjev. Sodelujoči na vipovskem turnirju, ki se je raztegnil v zgodnje nedeljske ure, so le- tos spet (sicer bolj na tesno) odprli denarnice in zbraU 250 tisoč tolarjev za družino Met- ličar iz Kidričevega oziroma njihovih pet otrok, 400 tisoč tolarjev pa je šlo za otroke, ki so v osamosvojitveni voj- ni izgubili očeta, za počitni- ce na Debelem rtiču. Pa še nekaj pomembnega je bilo mogoče ugotoviti v Ve- lenju. Dopustov je nepreklic- no konec. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC Popevkarska zvezda Lepa Brena je kljub svojim štiridesetim letom še vedno v zelo dobri formi. Z možem Bobom Živojinovičem sta danes velika poslovneža, razpeta med Beogradom in Florido. S predsednikom Milanom Kučanom sta se morda spominjala časov, ko je še služboval na sotočju Save In Donave. V Velenju se je zvrstilo veliko različnih športnih dogodkov, od akrobatskih skokov v vodo do tekme z gorskimi kolesi. Za direktorja Zdravilišča Laško Romana Matka, ki je tudi predsednik Strelske zveze Slovenije, izbira nI bila težka. Organizator velenjskega turnirja Marjan Gaberšek zelo rad poudarja humanitarno stran teh srečanj. Letos so vipovci spet pomagali otrokom. Čas za kratek klepet sta si vzela tudi direktor Zavarovalnice Triglav v Celju Ivan Mirnik in lastnik celjske Zlatarne Bojan Albreht. Celjski zdravnik Radko Komadina in direktor celjske borzne hiše Zdenko Podlesnik sta bila nerazdružljiva tudi v Velenju. Marjan Gaberšek ju bo na turnir gotovo povabil tudi prihodnje leto. Čeprav se je nekdanji vvimbledonski polfinalist Slobodan Živojinovič nekoliko zredil, sta z Zoranom Jankovi- čem premagala oba Toneta - Ropa in Vugrinca. Če minister Rop sredi tekme ne bi tako nesrečno pristal z glavo sredi peska, bi bil morda rezultat drugačen. Št. 34 - 23. avgust 2001 22 ^ ZA AVTOMOBIUSTE Prihaja novi VW pole Nemški Volksvvagen že ne- kaj časa napoveduje zame- njavo sedanjega polo, avto- mobila, ki je razmeroma do- kaj uspešen. Novi oziroma po- vsem prenovljeni avtomobil nižjega razreda naj bi po se danjih napovedih na trge pri- peljal v začetku leta 2002, kar pomeni, da bo pri nas na vo- ljo spomladi. Prvič bodo prenovljeni av- to pokazali na bližnjem avto- mobilskem salonu v Frankfur- tu. Zanimivo pri tem je, da gre VW s polom s smer, ki je že znana: avto je daljši kot seda- nja izvedenka (za 154 milime- trov) in ima tudi za 53 mili- metrov večjo medosno razda- ljo. Pogled s sprednje strani dokazuje, da se bo precej spo- gledoval z manjšim lupom, medtem ko bo zadek (gleda- no z boka) zaključevalo tretje stransko okno. To bo tretja ge- neracija pola (prvič so avto po- kazali leta 1974, med posa- meznimi povsem novimi iz- vedenkami pa je bilo nekaj pre- nov), ponudili pa bodo tri in petvratni različici. Povsem no- va in drugačna bo seveda ar- maturna plošča, pod motor- nim pokrovom se bodo za za- četek vrteli trije motorji. Os- novni bo 1,2-litrski trivaljnik z močjo 65 KM. Sledil bo še en trivaljnik, vendar turbodi- zelski, ki bo zmogel 75 KM. Povsem v vrhu ponudbe bo ne kaj časa bencinski štirivaljnik z gibno prostornino 1,4-litra ter s 85 KM. Vsekakor drži, da bo novi ali prenovljeni polo bo- gateje opremljen kot je seda- nji. Razumljivo, kajti konku- renca v tem razredu je ostra. Tako naj bi imela že osnovna izvedenka serijsko protiblokir- ni zavorni sistem ABS, pa ser- voojačan volan, štiri zračne var- nostne blazine ipd. Za doda- ten denar si bo mogoče omi- sliti polavtomatsko klimatsko napravo climatic, pa samodej- ni menjalnik ipd. Opreme bo- do štiri, vsaj v Nemčiji pa naj bi bila osnovna varianta tega avtomobila na voljo za neka- ko 22 tisoč mark. Kako bo s cenami pri nas, seveda ta hip še ne more biti znano. Tudi dobra prodaja HRV je prispevala k uspehom Honde. Hondi je šlo bolje Japonske avtomobilske tovarne se že precej časa ubadajo s težavami in v zadnjih letih se je le Toyota dokaj uspešno otepala rdečih številk. Sedaj se je to posrečilo tudi Hondi. Ta tovarna je v preteklem četrtletju (april-junij) ustvarila 714 milijonov dolarjev čistega dobička, kar je nedvomno izjemna številka. Kot pravijo pri tovarni, je to predvsem posle- dica ugodne prodaje doma, na Japonskem oziroma ugodnih tečajnih gibanj, pa tudi v ZDA jim gre dobro od rok. Ob tem ne skrivajo, da jim gre na Stari cehni še naprej zelo slabo, kajti njeni avtomobili nastajajo v Vehki Britaniji, tam pa je funt zelo drag oziroma prece- njen in to draži honde. Ob tem tudi pravijo, da je tržno stanje v Evropi precej bolj proble- matično kot drugje. No, očitno jim bo šlo letos bolje od rok kot lani. Novi VW polo bo bogateje opremljen.^ Prihodnje leto škoda superb češka Škoda se znotraj koncema Volksvvagen očitno kar dobro počuti. Vsaj tako kažejo sedanji podatki o prodaji škod ta- ko na domačem kot na dru- gih tujih trgih. Hkrati tovarna dokazuje veliko inovativnosti tudi pri novih modelih, poleg tega dr- ži, da se z njimi vozi v čeda- lje višje razrede. Že lani je tovarna pokazala študijo z imenom montreux, sedaj pa sporoča, da gre avto v serij- sko izdelavo. Škoda superb, kot se bo po novem nekda- nji montreux imenoval, je avto višjega srednjega razre- da in bo nedvomno ena zvezd prihajajočega frankfurtske- ga avtomobilskega salona. Pri samem VW govorijo su- perbu kot o avtomobilu, ki bo vozil v zelje passatu, saj je dolg 4,8 metra, medtem ko je medosne razdalje za omembe vrednih 2,8 metra. Kot pravijo sedaj, naj bi ško- da superb na trge pripeljala spomladi leta 2002, v tovar- ni pa so ji ob rojstvu name- nili štiri motorje. Prvi in os- novni bo bencinski štirivalj- nik z gibno prostornino 2,0- litra in s 115 KM, sledil bo prav tako bencinski motor z gibno prostornino 1,8-h- tra in s 150 KM. Na voljo bosta tudi dva turbodizla TDI (prav te dni ti motorji praz- nujejo 25-letnico obstoja) z gibno prostornino 1,9-litra (130 KM) in 2,5-litra (155 KM). O ceni molčijo, je pa seveda jasno, da bo ta naj- večja škoda med vsemi tudi najdražja. Coca Cola pred avtomobiiisti v številnih anketah so av- tomobilske tovarne zvečino- ma pri vrhu, pa naj gre za pre poznavnost imena oziroma iz- delka, popularnost ipd. Pred nedavnim pa je ameriška re vija Bussines Week objavila lestvico 100 podjetij po nji- hovi tržni vrednosti. Povsem zgoraj je slovita ameriška Co- caCola, ki naj bi bila, če bi jo danes prodajali, vredna prib- ližno 70 milijard dolarjev. Precej zadaj, pa vendarle na drugem mestu, je ameriški Ford, ki naj bi bil vreden de brih 30 milijard dolarjev. Za njim se je uvrstil koncem DaimierChrylser, ki bi stal 21,7 milijarde dolarjev, japonska Toyota naj bi bila vredna 18,6 milijarde mark. Med stotimi podjetji so po tej razvrstitvi še BMW (13,9 milijarde do- larjev), Volksvvagen (7,3 mi- lijarde) ipd. Škoda superb bo med zvezdami frankfurtskega salona. Nissan micra poslej z renaultovim motorjem. Renauhovi dizli za Nissana Japonski Nissan je že lep čas v rokah francoskega Renaulta, ki je večinski oziroma eden njegovih najpomembnejših lastnikov. Tudi zaradi tega je sodelovanje med tovarnama vse tesnejše, saj bodo v prihodnje neka- teri nissani in renaulti nastajali na skupnih osnovah (denimo nova micra). Torej ne more biti posebno presenečenje, če se je Nissan odločil, da bo zamenjal dobavitelja dizelskih motorjev. Kot je bolj ali manj znano, je Renault tudi pri dizelskih agregatih napravil po- memben korak naprej, očitno pa se bodo ti motorji po novem vrteli tudi v nissanih. Naj- prej bo dizelski motor iz renaulta poganjal že prej omenjeno novo micro, ki bo na trge pripeljala naslednje leto. ^ Julij znova z minusom Prodaja avtomobilov na slovenskem trgu nikakor no- če razveseUti trgovcev. Juli- ja so namreč na slovenskem trgu prodali 4894 osebnih ve zil, kar je bilo za 5,9 odstot- ka manj kot julija lani. Skromna tolažba je dejstvo, da je bilo julijsko nazadova- nje najmanjše letos. V letoš- njih sedmih mesecih so tako pri nas prodaU 36.167 oseb- nih avtomobilov, kar je za 15 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. To tudi po- meni, da bo letošnja prodaja težko presegla načrtovano končno številko 60 tisoč vo- zil - vsaj v načrtih trgovcev z avtomobili je ta številka po- gosto zapisana kot cilj za leto 2001. Seveda je tudi julija naj- bolje šlo Renaultu, ki je med drugim prodal tudi 500 cliov (ta se je še učvrstil na lestvici najbolje prodajanih vozil). Ze lo dobro gre še naprej Peu- geotu, ki je v letošnjih sed- mih mesecih svojo prodajo povečal za omembe vrednih 17 odstotkov, medtem ko se je v tem času prej omenjeni Renault nekaj slabše izkazal, kajti na letni ravni je njegova prodaja skromnejša za šriri odstotke. Med velikimi je na- zadoval tudi Volksvvagen, prav tako italijanski Fiat (kar za 28 odstotkov). Omeniti je treba tudi, da je šlo predvsem juli- ja slabše še Škodi in Citroe- nu, medtem ko se je španski Seat nekoliko popravil. Zanimivo je tudi _bbdo- gajanje« med tremi velikimi nemškimi avtomobilskimi hišami, se pravi Audijem, Mercedesom in BMW. Vsaj v količinskem pogledu je da- leč spredaj Audi, ki je julija posel povečal celo za 53 od- stotkov, medtem ko je imel BMW 28-odstotni minus, Mercedes Benz pa v sedmem letošnjem mesecu tudi ni bil posebej uspešen, čeprav ima na letni ravni prodajni in si- -ceršnji plus. Še naprej gre slabo dvema južnokorejski- ma avtomobilskima hišama, se pravi Daevvooju in Kil (pr- va je julija prodala za 68 od- stotkov manj, druga pa za 48 odstotkov), medtem ko se japonske avtomobilske to- varne tudi ne morejo poh- valiti s kakšnim posebnim poslom. Spredaj je Toyota, medtem ko so Nissan, Maz- da in Suzuki precej zaostali za lanskimi prodajnimi re- zultati. Št. 34 - 23. avgust 2001 ZA AVTOMOBILISTE 23 Opel astra coupe X-Treme, pravi cestni izstrelek, ki bo zmogel 300 km/h. Oplov cestni izstreieic Nemškemu Oplu, ki je že Igo pri ameriški avtomo- Iski korporaciji General otors, v zadnjih letih ni ) tako, kot bi si želel. To- rna je v zadnjem času ndarle zaplula v mirnej- in s tem uspešnejše po- ivne vode. Ob tem skušajo pridobiti di nove kupce. Prav zaradi ga je nastal njihov astra upe OPC X-Treme. To je la še pred časom študija, daj je očitno, da z avtom islijo povsem resno. Gre pa športno vozilo, ki naj na sto prinese vse tisto, kar pri ]lu zmorejo in dokaže, da i tej tovarni vedo, kako se kšnim avtomobilom stre- '. Kupe je narejen iz lahkih impozitnih materialov in to tehta vsega 1150 kilo- gramov, pri njegovem snova- nju pa je imel največ besede Oplov OPC ali Opel Perfro- mance Center GmbH. Pod motornim pokrovom tega cestnega izstrelka se vrti V8 bencinski motor, ki lahko po- nudi največ 444 KM in raz- vije 530 Nm navora pri ko- maj 4800 vrtljajih v minuti. Tovarna napoveduje, da bo tale astra coupe zmogla več kot 300 km/h in do 100 km/ h pospešila v manj kot štirih sekundah, kar seveda doka- zuje, da gre za športni boUd. Ali bo res primerna za vsa- kodnevno vožnjo, je seveda veliko vprašanje. O ceni za sedaj ni ne črne ne bele, je pa jasno, da ne bo za veliko ljudi na tem svetu. Najmočnejša izvedenka mercedesa SL 55 je AM Najmočnejši SL bo 55 AMG Nedolgo tega smo pisali o povsem novem mercede- su SL, kupe-kabrioletu, av- tomobilu, ki je skoraj ne- kakšen zaščitni znak tovar- ne Mercedes Benz. Nemci bodo na trg pripeljali peto generacijo tega avtomobi- la, ki nedvomno močno buri domišljijo marsikaterega ljubitelja avtomobilske plo- čevine. Hkrati z običajnimi razli- čicami novega SL pa tovarna sedaj ponuja v objavo tudi fo- tografije najmočnejše izve- denke z oznako AMG. SL 55 AMG, kot se bo avto imeno- val, bo poganjal 5,5-litrski V8 bencinski motor, oprem- ljen z dvema mehanskima kompresorjema. Seveda je agregat ob tem še primerno obdelan, tako da so na kon- cu iz njega iztisnih kar 476 KM, za povrh pa še 700 Nm navora. Do 100 km/h bo pos- pešil v 4,7 sekunde, medtem ko bo najvišja hitrost elek- tronsko omejena na znanih 250 km/h. Serijsko bo opremljen z 18-palčnimi pla- tišči, številni dodatki pa bo- do dokazovali, da ne gre za povsem običajno varianto te- ga vozila. Kot pravijo sedaj, bo SL 55 AMG stal nekako 27 milijonov tolarjev... 24 GLASBA Kritična masa v MCC Napovedani koncert zagrebške skupine Veliki beli slon to soboto v Mladinskem centru Celje odpade ozi- roma bo prestavljen na jesen, namesto njih pa bo ob 21. uri nastopila skupina K.M.N.T. - Kritična masa na ko- tačima, ki prihaja s hrvaškega otoka Murter. Skupino, ki deluje tri leta, sestavljajo kitarist Josip Pavlov, bobnar Marko Pelaič in basist Davor Perišič, članov nekda- njih hrvaških bandov, ki delujejo zadnjih deset let. Uvršča se med progresivne jazz-rock bande z dobro mero funka in groo- va... Nastop bo podkrepljen z video projekcijo - dokumen- tarnim filmom U zemlji mita i korupcije. Bo.J. EKSPRESEKSPRES • Najvišje mesto angleške lestvice single plošč ta teden zasedajo So Solid Crew s pe- smijo »21 seconds«, na dru- go mesto so padle Atomic Kitten in njihova predelava pop klasike »Eternal Flame«, še stopničko nižje pa je igral- ka in pevka Jennifer Lopez z novim singlom »Ain't It Funny« z aktualnega albuma »J'Lo«. V ZDA se je deset ted- nov po izidu na vrh le zavih- tela novopečena R&B zvezd- nica Alica Keys z bluzovsko obarvano R&B popevko »Fal- lin'«. Na Hrvaškem ta teden najraje poslušajo Gibonnija in njegovo novo uspešnico »- Oprosti«. • Založba Atlantic je na dvoj- ni retrospektivni album »Ru- diments - The Billy Cobham Anthologv« spravila nekate- ra najvidnejša dela legendar- nega jazz bobnarja Billya Cobhama, ki jih je ta posnel za omenjeno založbo v se- demdesetih. • Ista založniška hiša je za glasbene sladokusce pripra- vila tudi zbirko štirih CD-jev »35 Years of Montreaux Jazz Festival«, ki, kot pove že sam naslov, prinaša izbor skladb, ki so bile v preteklih 35-letih posnete na zname- nitem jazz festivalu v meste- cu Montreaux ob ženevskem jezeru. • Pop zvezdniki Simple Minds so posneli predelave pesmi nekaterih svojih vzor- nikov, ki bodo še to jesen izšle na njihovem novem albumu, prvem po leta 1998 izdanem »Neapolis«. Pevec Jim Kerr in multiinstrumentalist Char- lie Burchill, ki sta že vsesko- zi kreativno jedro tega že ma- lo pozabljenega škotskega benda, sta se lotila pesmi Da- vida Bowiea, Patti Smith, Neila Vounga, skupin Kraft- werk, Doors, Velvet Under- ground in Roxy Music ter še nekaterih pri nas manj zna- nih avtorjev. • R&B zvezdnik Usher bo te dni za drugi single s svo- jega že v več milijonski na- kladi prodanega albuma »8701« posnel video. Po ve- liki uspešnici »U Remind Me«, ki se je brez težav povz- pela na vrh angleške in ame- riške lestvice, bo založba Arista na single format to- krat odtisnila pesem »U Got It Bad«. • Eden izmed najbolj cenje- nih angleških avtorjev Paul Heaton, ki je napisal tudi ve- čino uspešnic za svoji skupi- ni Housemartins in Beauti- ful South, se je po petnajstih letih glasbenega udejstvova- nja le opogumil in pod ime- nom Bisciut Boy posnel ma- terial za svoj prvi solo izde- lek. Plošča »Fat Chance« bo na voljo od 3. septembra na- prej, prvi single »Mitch« pa je že velik hit v Angliji. • Ena izmed najobetavnej- ših brit pop zasedb iz sredi- ne devetdesetih Suede se, okrepljena z novim članom Alexom Leeom iz skupine Strangelove, pripravlja na vr- nitev v prvo ligo angleške glas- bene scene. Bend je s pevcem Brettom Andersonom na če- lu že posnel nekaj veseljaš- kih kreacij, še pred izidom LP, ki se bo na trgovinskih policah znašel v začetku pri- hodnjega leta, pa bo njihova založba ponovno objavila vse njihove prejšnje albume. • Po petih letih se je izza rešetk na prostost vrnil Ma- rion »Suge« Knight, last- nik založbe Death Row Re- cords za katero so v prete- klosti ustvarjali nekateri najvidnejši predstavniki hip-hop godbe, med njimi tudi Dr. Dre, Snoop Dogg in leta 1996 umorjeni Tu- pac Shakur. Gospod Knight je ob vrnitvi ustanovil no- vo založbo Tha Row, ki se bo ukvarjala predvsem z is- kanjem mladih talentov, prej omenjena založba pa bo izdajala le še stare po- snetke svojih varovancev. • Kljub temu, da se je Vili Resnik spet vrnil v matič- no skupino Pop design, pa ne bo opustil pred leti cve- toče, zadnje čase pa vse bolj bedne solo glasbene karie- re. S svojimi spremljeval- ci, skupino Bandera, ki v kratkem pri založbi Hiper- sound pričakuje izid LP pr- venca, je že pripravil nekaj novih skladb. Če vas slučaj- no zanima, kdaj jih bo mo- goče slišati, pišhe na novi naslov njegovega fan kluba: Pot na Fužine 33,1120 Ljub- ljana. • Založba Hehdon je konec prejšnjega meseca na kom- paktno ploščo »Helidonovi zimzelenčki« odtisnila kar 23 popevk, ki so jih med le- ti 1969 in 1972 posneh nji- hovi varovanci. Tlačenko, na kateri so nekatera ključna de- la iz »zlatih časov« sloven- ske popevke, spremlja pouč- na in Učno oblikovana knji- žica. • V začetku avgusta je brez vehke medijske podpore iz- šel nov, tretji album najus- pešnejše celjske skupine Nu- de. Fantje bodo svoj do se- daj najboljši glasbeni izde- lek »Drugačne gravitacije«, ki je zapolnjen z dvanajstimi skladbami, na njem pa sta tu- di dva videospota, začeli re- sno predstavljati šele prihod- nji mesec. STANE ŠPEGEL Veterani in mladost na Graški gori Na 26. festivalu narodno zabavne glasbe na Graški gori, ki so ga tudi tokrat imenitno pripravili domačini z vsestranskim predsednikom Dra- gom Plazlom na čelu, je nastopilo 14 ansamblov, med katerimi jih je bilo kar osem, ki so se na tem tekmova- nju pojavili prvič. Skupaj z veterani so navdušili veliko množico obisko- valcev, ki so vztrajali pod vročim son- cem, uživali v solidni glasbi in na- stopajoče nagrajevali z aplavzom. Strokovna komisija Igor Podpečan, Irma Rauh in Dušan Krajnc je imela so- razmerno težko delo, da je pravično razdelila zlata, srebrna in bronasta priz- nanja ter druge nagrade. Bronasto pi- sno priznanje so dobili ansambli Zreš- ka pomlad, Slovenjegoriški fantje in Drofenik, srebrno Jasmin, Sicer, Fant- je z Graške gore, Simon Plazi s prijate- lji, Rokovnjači, Franc Potočar s Pod- hpškimi fanti in Franc Žerdoner s pri- jatelji, zlato pa ansambli Unikat (naj- večje presenečenje festivala) iz Gorice pri Slivnici, Goter, Pogum in Zupan. Najboljšo melodijo je napisal Franc Žer- doner, najboljši tekst pa Franc Ankerst za skladbo Klasje, ki so jo izvajali an- sambel Franca Žerdonerja s prijatelji. Absolutno najboljši na Graški gori je bil ansambel Robija Zupana z Vranske- ga, občinstvo pa je izbralo simpatično skupino Unikat, ki jo sestavljajo trije fantje in dekle, vsi pa so letos končali osemletno šolanje. Če bi podeljevali na- grado za najlepše urejen ansambel, bi nagrada brez konkurence pripadla Uni- katu predvsem zaradi vzorno urejene pevke Špele Žefran. Po festivalu so »us- tanovili« še eno nagrado za odlično več- glasno petje,.ki jo je upravičeno dobila mlada in obetavna skupina Pogum iz Škocjana na Dolenjskem. Organizator si zasluži pohvalo izdano kaseto in CD na dan festiva kar ne uspe niti najstarejšemu fes valu v Sloveniji na Ptuju! Graškaj ra postaja vse bolj zanimiva za mi ge obiskovalce, ki jim je ta zvrst gl; be blizu. Srečanje na Graški gori je bil zno lep glasbeni praznik, ki so mu dali ko na »i« izvrstni Čuki! TONE VRAl Ansambel Zupan z Vranskega je bil resnično daleč najboljši na Graški gori in absolutni zmagovalec. TV VODIC 25 NE PRESLISITE NA RADIU CELJE Nedeljski zmenek, nedelja ob 10.10 2adnjo avgustovsko nedeljo smo v studio ivabili nadvse zanimivega gosta: kmeta, ci- jrja, lokostrelca in športnega organizator- _ pravega Zgornjesavinjčana iz Logarske ,line. S Karlijem Gradišnikom se bo po- ivarjal Mitja Umnik, Karli pa bo med po- ivorom igral na citre res »v živo« in na kon- I zapel tudi svojo najnovejšo skladbo, ki )tako radijsko na Radiu Celje tudi »kršče- 1«. Zdravju prijazne minute, torek ob 9.15 Nataša Leskovšek se bo z gosti v studiu krat pogovarjala o spolnih navadah mla- ti. Oddaja je kontaktna, zato lahko v njej )delujete tudi poslušalci. Poletoa reportaža, torek ob 20. v Atomskih Tophcah bo jutri zvečer pol- nalni izbor za Miss Slovenije 2001. Se 0 morda v finalu za lento potegovala tu- 1 katera izmed petih kandidatk s Celj- (ega, boste izvedeli v reportaži Sabine ranjec. Pop čvek, sreda ob 16.10 Predstavili bomo nov CD skupine Lačni ranz z naslovom V peni sprememb. Skupi- a Lačni Franz se bo predstavila v novi po- obi, z novim pevcem Boštjanom Velkavr- om. Pri novem projektu, na katerem je de- ?t skladb, so sodelovah tudi gosti Vlado Kre- in, Janez Zmazek-Žan, Lara Baruca in Vla- 0 Poredoš. Vrtiljak polk in valčkov, ponedeljek ob 20. v tokratni, že 414. oddaji Vrtiljak polk in valčkov bomo izžrebali finaliste za 21. Zla- to harmoniko Ljubečna 2001, ki bo v nede- ljo, 2. septembra. Zato bo Tone Vrabl v od- daji gostil predsednika organizacijskega od- bora Martina Groska. Tone Vrabl PISMA BRALCEV 29 ODMEVI Obglavljeni organi II. Dolgo je trajalo, g. Polut- nik, da si pokazal svoj dvoj- ni obraz. Na eni strani želiš, da bi župan kar naprej hvalil vaše »odlično« delo, na dru- gi strani pa mi oporekaš ti- stih »bajnih« devetdeset tisoč tolarjev županske plače, ki mi zakonsko pripada kot ne- poklicnemu županu. Rad bi vedel, če boš slučajno kdaj župan, da se boš hvaležno od- povedal temu honorarju za tako hvaležno delo, saj lah- ko vsi pljuvate po meni, ko- likor hočete. Prepričan sem, da vsi volivci le nimajo ena- kega razmišljanja. Naj še enkrat poudarim. Občinska uprava z županom na čelu je dolžna izvajati na- loge, ki jih s sklepi sprejme občinski svet. Tudi letos je občinski svet soglasno (in ne kot ti omenjaš polovično) sprejel sklep o proračunu za 1.2001, v katerem je bila pod postavko komunale tudi in- vesticija izgradnje čistilne na- prave v višini 81,500.000 sit. Ponovno naj poudarim, da je lokacija čistilne naprave v Vitanju v planskih aktih pred- videna že več kot 20 let in da jo do sedaj nihče ni spremi- njal. Da bomo v Vitanju do- bili čistilno napravo, je dol- goletna želja vseh Vitanjča- nov, ne pa moje »vsiljevanje«, kot omenjaš v svojem član- ku. Za vas tako »sveto« zem- ljišče je bilo od nekdaj odla- gališče vaših odpadkov, skla- dišče za drva, gradbeni ma- terial in drugo nesnago. Od sedaj naprej pa vem, da bo to urejen del urbanega nase- lja, ki bo počistil tudi vašo gnojnico, ki jo sedaj nemo- teno spuščate v ta mali po- tok iz katerega v tem polet- nem času neznosno smrdi (kar seveda od vas nihče ne prizna). Sicer pa, hvala Bogu, da projekt izpred 20 let ni bil uresničen. Predvideval je či- stilno napravo z odprtimi ba- zeni, sedaj pa je to zaprt ob- jekt z najsodobnejšo opre- mo. Lahko smo ponosni na to, da smo znali zbrati sreds- tva in izpeljati investicijo, kar si mnogi samo želijo. Ne bom se več spuščal v tvoje »strokovne« razlage o tehtnih odstopih in obvešče- nosti občanov, saj iz izkušenj vem, da kdor česa ne želi ve- deti, se bo sprenevedal tudi, če mu obvestilo prilepiš na vhodna vrata. G. Polutnik! Glede dela in zapletov v Turističnem druš- tvu pa tole: ti v nobenem pri- meru nimaš pravice govori- ti, kaj nam kot članom TD pripada. Najmanj pa, da ni- niam pravice do »statuta društva«, ki sem ga kot dol- goletni član tudi sprejemal. Zanima me, če si to upaš re- či vsem članom TD, ki vse- skozi plačujemo članarino. Kljub temu, da društvo ne de- luje, nezakonito razpolaga- te s sredstvi, ki smo jih skup- no ustvarili. Podlo dejanje in vaša želja, da bi naša »skup- na« vitanjska prireditev »Hol- cerija« propadla, vam vsee- no ni uspelo, čeprav ste se trudili na vse načine. Od 17. aprila 2001 niste bili v sta- nju sklicati novega zbora TD, čeprav ste se za to dogovori- li in tudi določili, kdo naj skliče ponovno zbor TD, da se izvolijo novi delovni or- gani. Mislim, da je tudi le- tošnja »Holcerija« lepo uspe- la, za kar ima gotovo največ zaslug Kulturno turistično društvo sv. Vid iz Hudinje, ki je letošnjo organizacijo v tako kratkem času prevzelo in odlično izpeljalo. Čeprav ste v zadnjih letih delali kot ožji člani odbora (in prireditve vzorno organi- zirali), se zavedajte, da si pri- reditve nimate pravice svo- jiti in lastiti. Prireditev, kot je Holcerija, je dolgoletno de- lo in trud nas vseh, ki v obči- ni Vitanje živimo in se trudi- mo, da bi ta praznik živel na- prej. Brez sloge in zavesti tak- šne prireditve zagotovo ni moč izpeljati. Preko štiristo udeležencev v pripravi in iz- vedbi prireditve je rezultat sloge in volje občanov in ne vsiljevanje nečesa, česar si ne želimo . Toliko k tvojemu razmiš- ljanju, da se situacija v Vita- nju obvladuje le navidezno in da župan »duši« razvoj in sodelovanje občanov. O vseh stvareh seveda ne želim več polemizirati preko časopisov. SLAVKO KRAJNC, župan in član TD Vitanje Vas bogu za hrbtom Kako prijetno je bilo pre- brati članek o našem odlič- njaku iz Marijine vasi Mila- nu Resniku, a na koncu pre- berem, da izhaja iz vasi bo- gu za hrbtom, kjer je ostal skrit pred svetom. Verjetno to ni v ponos našemu odUč- njaku, ki seveda ni edini iz naše vasi, na kar so lahko po- nosni predvsem njegovi star- ši, z njimi pa tudi mi, saj so vzor družine in s tem tudi kra- ja. To je dokaz, da po tem sodeč nismo tako bogu za hrbtom, kakor je predstavil naš kraj g. Salobir - župan občine Dobje, ki očitno ne pozna zgodovine našega kraja. G. Salobir! Marijina vas žal ni bila med tistimi kraji, ki mu med bivšim režimom ni- so spremenili oz. zamenjaU imena. Ne vem na kateri re- žim misli g. Salobir, ampak verjetno za režim 2. svetov- ne vojne. Marijina vas je do- bila nemško ime kot večina mest in krajev v Sloveniji. Ime je sicer ostalo v osnov- nem pomenu in se je kraj ime- noval »Marien dorf«. Opazi- li pa so nas, pa še kako! Če- prav si želimo, da nas včasih ne bi, včasih pa, da bi se več- krat spomnili, kje smo! Iz naše vasi je bilo veliko ljudi mobiliziranih v nemš- ko vojsko, veliko pa jih je bilo tudi v partizanih. Nekatere hiše v vasi so bile požgane leta 1944, kjer so tudi ubiU nekaj naših očetov in starih očetov. Dober kilometer stran v gozdu je bila bolnica za ra- njence. Tako, da g. Salobir nismo ostali tako neopazni. Res pa je, da smo krajani Ma- rijine vasi (to lahko trdim) zelo samozavestni, nikakor se ne kažemo navzven, ved- no pridno obdelujemo vsaj zaenkrat vsak košček zemlje v tej vasi, ki je lepo pokošen in obdelan, tista visoka tra- va, ki zakriva naš smerokaz na Marofu ob republiški ce- sti, pa je v pristojnosti ko- munale ali cestnega podjet- ja, vendar bomo poskrbeli tu- di za to, da se bo v prihodnje lepo videl. Ob tej priložnosti bi rad javno izrazil pohvalo vsem krajanom Marijine vasi in še nekaterim iz sosednjega kraja Visoče, za asfaltirano in ure- jeno cesto, ki nas povezuje z občino Šentjur, v kateri je so- sednja vas Visoče. Za to ce- sto smo krajani zbrali denarne prispevke in z delovnimi ak- cijami povezali občini in va- si z asfaltno cesto, ki je bila pred dobrim desetletjem pre- vozna le s traktorji. Posebna zahvala najbolj prizadevnim, ki so se trudili, da je ta cesta danes asfaltirana, kajti še pred leti so bile to le sanje. To nam je v ponos in to je tudi dokaz, da smo usmerje- ni v prihodnost z našimi od- Učnjaki skupaj. Je pa res, da smo kraj, ki mejimo na dve občinski meji Šentjur in Sev- nico in tukaj smo resnično vedno odmaknjeni od naše matične občine Laško in s tem od občinskih subvencij, za- to si krajani pomagamo sa- mi kolikor moremo in s tem delamo vzor občini, nikakor pa ne maramo, da nas kdo ima za nazadnjaške. Vseka- kor bi si kvečjemu prislužili kakšno javno pohvalo s stra- ni županov Šentjur in Laško za kakšno izpeljano akcijo, kot je ta cesta Marijina vas - Visoče. Če ima g. Salobir o našem kraju takšno predstavo in če pozna zgodovino našega kra- ja, bi ga pa kot občinskega moža prosili, naj nam prisko- či kaj na pomoč, da bomo postali bolj opazni in da ne bomo ostali bogu za hrbtom. Vsekakor smo manjši kraj kot Dobje in res nam ob cesti ne stojijo prometni znaki za omejitev in za domače živa- li na cesti! G. Salobirju bi izrekel eno misel: Kar je zamolčano, se da povedati, povedanega ni- koli zamolčali! SREČKO RAZBORŠEK, Marijina vas PREJELI SMO Komu je mar? Mnogi, ki so v državi us- peli dobiti z denarjem vati- ran fotelj, si dan na dan jem- ljejo več in več... Naroda jim je malo mar! Malo jim je mar, če bo tranzicija trajala še le- ta in leta, če bo iz obljublje- ne demokracije rasel najslab- ši model državnega kapita- lizma v razsipno državo. Z leporečjem in lažmi, z neko- rektnimi gospodarskimi ana- lizami peljejo lačne in žejne v nove obljube in finančni primanjkljaj, ki je že davno použil vse rezerve, še vedno polnijo predvsem trebuhe dr- žavne elite. To je realnost, s katero se srečuje večina na- ših državljanov. Državni dolg napenja lok revežev v soraz- merju s hotenji in težo pre- napetih trebuhov vzvišenih državnih uradnikov, ki v zr- calni podobi ne vidijo svoje- ga samovšečnega pohlepa. Njihovo poneumljanje mol- čeča masa zavednih narod- njakov že dolgo ne vzame v zakup. Vse absurde je težko strni- ti v vsebinski klik - zato izv- zemam najbolj vpijoče pri- mere in začenjam najprej z domačimi. Moj prvi žulj opozarja na življenje ob Savinji, ki jo kra- sijo odvržene plastične vreč- ke in plastenke, podrta mon- tažna stranišča, da vonjave od- plak dišeče silijo v nos in pit- na voda s klorati vseh vrst se sama ne očiščuje. Občina ni- ma denarja. Izjemno spret- no in diametralno zabliski- ran pa proračun podpira av- torje projektov, ob katerih za- staja dih. Voda torej, naše naj- večje bogastvo za življenje, lebdi v zraku ob »sivih« celi- cah« vodeče strukture. Tu je tudi naš celjski ko- stanjev drevored, zelena plju- ča v zaledju mesta in parkov- nih površin. Drugod v svetu se takega zdravljenja loteva- jo načrtno in z vso skrbjo. Pri nas za to ni proračunske- ga tolarja in ob bolezni ko- stanjev si nekateri lobiji že manejo dlani in komaj čakajo na poseko, da bodo v nado- mestilo zelenih krošenj ob voznem pasu ob Savinji v pri- hodnosti pozdravljale in ve- drile lesene skulpture, če bo kostanjev les uporaben. Če ne, bodo občina in primerni sponzorji nabavili ustrezen les za »elitne« estradne umet- nike, ki bodo ustvarjah min- ljivo kulturo v korist lastne- ga ustvarjalnega zanosa. Poletne igre, iz katerih so nekateri posesali dobiček, so v izteku, nam v opomin pa kliče zanemarjena kulturna dediš- čina - nekdanji dom Alme Kar- lin, naše svetovne popotnice, ki so jo nam v zavest približa- li Muzej z manjšimi material- nimi vrednostmi iz njenega ča- sa, stalno etnografsko zbirko. Ljubiteljsko gledališče Tehar- je z njeno literarno podobo in ne na koncu še drag filmski projekt z naj, naj zvezdami, ki naj bi svetile na nebesnem svodu. NIČ! Manj kot nič (ta- ko kot film o Prešernu). Manj kot nič, od velike namišljene in predstavljene kulture za dra- ge tolarje. V procesu globalizacije so druge blokade. Minister Ko- pač je v prid centralizacije zanikal možnosti štajerskih možganskih trustov, ki so zo- reli iz korenin stoletnih stro- kovnjakov, ki so v takratni revščini nabirali znanje, pre- ko komaj dosegljive litera- ture. Mnogi, že umrli, so pri- stradano tehnično literaturo poklonili Mariborski univer- zi, in če bi minister kdaj pa kdaj po doseženi diplomi še pogledal v to zakladnico uma, bi se odrekel lastnemu napuhu domnev, da je Bog delil pamet samo na Kranj- skem in tam, kjer kalijo neo- koreninjene, manj žlahtne rastlinice. Referendumska neumnost za »svobodno odločanje« je pustila grenak priokus o tro- šenju denarja davkoplačeval- cev. In kakor, da tega ni bilo dovolj, smo že pri novem po- neumljanju. Zdravilo zoper neumnost deluje počasi, ka- ko bi sicer na napake dosež- kov farmacevtov opozarjali le pokojni, in kako bi po ta- kih zablodah, silili v nove »nujne« drage znanosti, pol- ne etičnih pasti: kloniranje, legalizacije istospolnih za- koncev, uporaba embrijev za nadaljnjo predelavo v korist neozdravljivih bolezni, in še in še. Najlepšo skrivnost ča- kajočega materinstva, ki ra- ste z izkustvom dostojanstve- nega sprejemanja in rojeva- nja otroka - smo do kraja iz- maličili in razvrednotili. V tiho pričakovanje enkratne- ga smo vsilili vse novo do- segljive tehnične možnosti odkrivanja in pregledovanja plodovnice, genetskih seree- ningov in predelavo embri- jev. Zelo pretkani »tovrstni lo- biji«, bodo mojo laično skrb za človeško dostojanstvo z ne- vrednim pomislekom spre- jeli odklonilno, čeprav vedo, da so delali predvsem za svojo slavo ne pa v korist neozdrav- ljivo bolnih. Toda človeštvo se razvija ob relativnem poštenju, za- to iščemo vreden zanos, če zaupamo v življenje samo. SILVA ŽELEZNIK, Celje ZAHVALE, POHVALE Izlet samskih žensk Pohvala gospe Marici Les- jak iz Spodnje Rečice, Mari- ji, Reziki, Jožici za pripravo izleta samskih žensk v tako čudovite kraje. Hvala šofer- ju Tonetu Dorniku za lepo in varno vožnjo. Imele smo se zelo lepo v petju in zabavi kakršne ne pomnimo. Marica, hvala. POTNICE BREZNO-SEDRAŽ in PAVLINA L., Laško IŠČEMO DOM Več informacij o izgubljenih živalih dobite v zavetišču za male živali Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah na telefonu 749-06-02 in na spletni strani http://come.to/zonzani. Odpiralni čas za oglede psov je ob delavnikih od 12. do 16. ure. Na Ljubečni pri Celju so našli enoletnega križanca. Petmesečno križanko pa so našli v Zabukovici. V Zagradu pri Celju so našli sedemmesečno muco. Triglav cel teden na dlani Mladi planinci so se učili živeti v objemu gora' »Kdo je mož, ki kaže s pr- stom na našega očaka, na Triglav. Kupil ga je, da je na njem postavil stolp in s tem vsaj delno preprečil šir- jenje nemškega vpliva v slovenskih gorah?« Na to vprašanje bi znal odgovo- riti vsak udeleženec letoš- njega planinskega tabora v Dovju. Ta kraj je namreč preveč povezan s to zgod- bo, da bi jo bilo lahko pre- slišati. Pa se mladi planin- ci niso naučili le tega, am- pak tudi to, kako je živeti v objemu gora, stran od vseh materialnih udobnosti in razvad, a morda ravno za- to bližje samemu sebi in drug drugemu. Mladi planinci so se tako morali navaditi na ležišče na paleti, sicer vsaj malo omeh- čano z gobo in otopljeno s spalno vrečo. Ko je zmanj- kalo tople vode za tuširanje, so se lahko le tolažiU, da bo- do njihove misli bistrejše in da je pravzaprav čisto dobro, če se razgret od naporne tu- re malo ohladiš. Da ne bodo mogli nonstop viseti na tele- fonih, jim je tudi postalo ja- sno, ko so se baterije spraz- nile in ni bilo vtičnice, ki bi ta problem rešila. Tudi po- mivalni stroji odpovejo brez elektrike, pa kaj je to pri to- liko pridnih rokah. Prvi žvižg piščalke ob sedmih zjutraj je oznanil, da so vodniki mislili čisto resno s tistim zgodnjim vstajanjem in če je imel kdo zaradi tega probleme, je to lahko pripisal le sebi in svo- jim nočnim pohodom. Mla- di planinci pa so se letos sre- čali še s problemom poseb- ne vrste, poimenovali so ga čokolade, vendar čokolade, v katere ni bilo dobro stopi- ti, ker so čevlji potem stra- šno smrdeh. Na pašniku bh- zu tabora so se namreč pasle krave, ki so bile povsem do- mače in so rade prišle na obisk in pustile v taboru kakšen spo- minek. Posebno rade so jih puščale na odbojkarskem igrišču, kar je odbojkarski igri dalo poseben čar (beri smrad). Mlade planince je drugi dan čakala že prva preizkuš- nja, povzpeli so se na naj- višji vrh planote Mežakle Je- rebikovec, na hrib, ki so ga imeli poleg najlepšega Tri- glava cel teden na dlani. Dve uri so morali kar močno gri- sti kolena, a je prekrasen raz- gled na triglavsko pogorje, Karavanke, celo na del Kam- niško-Savinjskih Alp odteh- tal vse napore. Tura na Sle- me in Malo Mojstrovko se jim tako v torek zdela prava mala malica, čeprav je bilo na Malo Mojstrovko celo pet khnov in štiri jeklenice (otro- ci so jih prav prešteli, ker so bili razočarani nad eno- stavnostjo poti). V sredo po- poldne pa spet tradicional- no kopanje, tokrat v Radov- ljici. Čeprav so bili nekate- ri stuširani že pri dopoldan- skem obisku slapa Perični- ka, veselja ob »bazenjenju« in vseh radostih ob njem (lučk, pic) ni zmanjkalo. Proti večeru jim je ostalo še energije za odbojko pa te- kanje po taboru in pisanje dnevnika. V četrtek pa spet tura, tokrat na Dovško ba- bo, skoraj dva tisoč metrov visok hrib. Kakšno uslugo so mladim planincem naredih vodniki, ki so zadnje tri ki- lometre po pusti makadam- ski cesti prišli po njih z av- ti, najbrž ni treba govoriti. Ta dan so si mladi planinci ogledali še vajo Gorske re- ševalne službe in prisluhni- li predavanju o njenem de- lovanju. Za najmlajše je bil v petek pripravljen ogled Kekčeve de- žele, za starejše pa ogled Mar- tuljških slapov. Jutranje bli- skanje in grmenje je prestra- šilo le starejše, zato so turo zamenjali s pohajkovanjem po Kranjski Gori, končno pa so si lahko »nabavah robe« za nočno sladkan je in poroč- no slavje. Zvečer so se poro- čih namreč štirje pari... Mladi planinci so se en dan v tednu preizkusih še v orien- tacijskem znanju. Z njim so si pomagali pri odkrivanju skritega zaklada. Isti dan jih je vodnik Matic popeljal v skrivnosti planinskih vozlov, vodnik Matej pa na naravni steni v radosti plezanja, le naj- boljšim in že malo izkuše- nim je uspelo »prilezti« na vrh stene, drugi pa so dobili vsaj veselje. Vsak večer so se mladi planinci zbirali tudi ob kre- su, ki so ga vsak dan priprav- IjaU s pomočjo nekaterih vod- nikov, predzadnji večer so ob njem izbrali miss in mistra tabora. In glej ta paradoks. zmagala sta najglasnejši in tu- di sicer v svojem posebnem čutu za humor najprodornej- ši fant Matic Zamernik in sko- raj neopazno, tiho dekle Ta- mara Terbovšek, ki se je na- slednji dan še poročila. To- liko sreče na kupu, kajne?! Otroke je dva večera v tabo- ru s kitaro zabaval vodnik Sa- šo Drame, sicer pa so jih s hrano cel teden razvajali ku- harici Vida in Andreja. Bili sta zadovoljni s pridnimi jed- ci, le enkrat pa so ju otroci razjezili, ko so si na tudi že tradicionalnem polivanju z vodo izbrali mesto za poli- vanje prostor, kjer se je po- mivala posoda... Hvalabogu, da se njuna jeza ni poznala pri jedi. Lani mladi planinci in nji- hovi mentorji kar niso mo- gli najti skupnega termina za ponovno srečanje, so pa le- tos toliko bolj prepričani, da jim bo to uspelo, na taboru je nastalo namreč zelo veli ko fotografij, ki si jih bo pc trebno izmenjati in urediti z Sredstva za tabor s društva zbirala na razlik ne načine, slivniški mlac planinci so si nekaj denai ja zaslužili s prodajanjem svečk na kresno noč ob Slivniškem jezeru, sicer pa so celotno izmeno denar- no podprli Zveza za šport otrok in mladine. Mladin- ska komisija pri PZS, Je- kamin d.o.o. in manjši sponzorji. razstavo. Izdali pa bodo tudi taborsko glasilo. Zadosten razlog za srečanje je že, da se morajo tako dobri prija- telji pogosteje videvati. NINA GRADIČ Letošnji planinski tabor je bil že 18. po vrsti. Tako kot vsa leta je bil organiziran v okviru Savinjskega med- društvenega odbora, v dveh mesecih pa se je v njem iz- menjalo približno 500 otrok in 120 spremljevalcev iz pla- ninskih društev Zabukovica, Vransko, Rečica ob Savi- nji, Braslovče, Poljčane, Kovinotehna, Šoštanj, Zagorje ob Savi, Rogatec, Žalec, Gornja Radgona, Polzela, Vita- nje, Slivnica pri Celju, Ljubno ob Savinji., Luče in Celje. Svojo izmeno so imeli tudi planinci mladinci iz teh pla- ninskih društev, pridružili pa so se jim še trije italijan- ski študentje. V zadnji izmeni pa so se zbrali še mladi in njihove družine iz Zabukovice in ti bodo tabor zaključi- li v soboto, 25. avgusta. Od 11. do 18. avgusta je bilo na planinskem taboru v Dovju 49 mladih planincev iz planinskih društev Slivnica pri Celju, Ljubno, Luče in Celje. Osmo izmeno po vrsti je vodil Matej Planko, pomagali pa so mu vodniki Vinko Tomše. Matic Iskra in Nina Gradič ter sedem mentoric. Delicate arch je najlepši naravni obok v državi Utah. Narodni park Arches Najin naslednji cilj je bil eden najlepših, najslikovi- tejših parkov v ZDA, vsaj zame, Arches. Že ime po- ve, da gre za park narav- nih obokov. Nacionalni park Arches le- !ži le 8 km severozahodno od mesta Moab v državi Utah in se razteza na površini 293 kvadratnih kilometrov. Vo- da in led, ekstremne tempe- rature, pa podzemeljski pre- miki, so povzročili obliko- vanje skalnih formacij v par- ku. Na tem področju naj bi bilo več kot 2000 registri- ranih obokov, oken in po- dobnih znamenitosti v rde- čem peščenjaku. Novi obo- ki se oblikujejo, stari se ru- šijo. Erozija in vremenske razmere relativno počasi ob- likujejo formacije, ki se sča- soma spreminjajo. Ker sva se precej zamudi- la, Delicate arch pa sva žele- la videti ob sončnem zaho- du, ko je najlepši, je bilo treba pohiteti, še zlasti, ker je bilo rahlo oblačno in bi se sonce lahko skrilo že prej. Skale so rdeče obarvane in zahajajo- če sonce te kontraste samo Še poudari. Na vožnji proti Delicate archu je s svojo po- sebnostjo pritegnil pogled Ba- lanced ročk (uravnotežena skala) in ko so se pripodili še beli oblaki, sem si še bolj želel napraviti vsaj en posne- tek Delicate archa v večernem soncu z razgledišča, pa če je Še tako daleč. Ko sem pogle- dal skozi teleobjektiv, je bil lepotec res enkraten, toda ze- lo daleč. Odpeljala sva se do Wolfe rancha, ki so ga posta- vili že leta 1800 in kjer je par- kirišče in izhodišče za pot proti lepotcu. Običajno je po- ti za slabo uro hoda, toda to- liko časa ni bilo. Oprtal sem si fotografski na- hrbtnik, v roke sem vzel sto- jalo za fotoaparat in vzel pot pod noge. Za mano je počasi krenila Andreja. Prehiteval sem precej občudovalcev in osvajalcev nekoristnega sve- ta, med njimi Kitajca, oveše- nega s fotoaparati in stojalom, ki je prav tako hitel navzgor. Bilo je še precej toplo in tem- po je bil dokaj hiter. Zato se mi je orosilo čelo. Imel sem občutek, kot da mi gre za živ- ljenje. Srce mi je močno raz- bijalo, dihal sem z odprtimi usti. Velikokrat sem se ozrl proti soncu, ki se je nevarno bližalo oblakom na obzorju. Še zadnji ovinek in v živo skalo vsekana pot in zagledal sem prizor, ki je bil za bogove. Delicate arch je žarel v vsej svoji lepoti, in ta je presegla mojo predstavo o njem. Na razgledišču je bilo veliko lju- di, ki so želeli fotografirati obok ob sončnem zahodu. Najprej sem napravil nekaj posnetkov »iz roke«. Ker so ti posnetki običajno prema- lo ostri, sem še postavil sto- jalo, ter s teleobjektivom za- beležil elegantnost oboka, ki je brez primere. Kasneje sem ga opazil celo na registrskih tablicah države Utah. Velika želja se mi je izpol- nila, kljub temu, da sem imel na voljo le nekaj minut časa. Sonce je zašlo in pravljica se je končala. V tistem trenut- ku je ves prepoten prisopi- hal Kitajec. Na obrazu sem opazil veliko razočaranje, kajti to je bila njegova edina možnost, kot sem kasneje iz- vedel, da bi lahko fotografi- ral Delicate arch v sončnem zahodu. Nekaj minut za njim je prišla Andreja s pijačo v nahrbtniku. Voda v puščavi je več vredna kot zlato. Ker sem čutil, da je to po- dročje energetsko zelo moč- no nabito, se kar nisem mo- gel posloviti. Nekaj podob- nega se mi je dogajalo pri Machu Picchu v Peruju, pri Taj Mahalu v Indiji ali pri Ulu- ruju (Ayres ročk) v Avstrali- ji. Takšna področja me po- mirjajo in mi dajejo energi- jo za v bodoče. Pričelo se je temniti, zato sva napravila še nekaj spo- minskih posnetkov in poča- si sestopila proti avtu. Ker je bila noč dokaj svetla, razsvet- ljevalo jo je milijone zvezd, pot pa ne prezahtevna in le- po speljana, sva lahko hodi- la brez svetilke. Ker me je obok tako prev- zel, sem sklenil, da si ga na- slednje jutro ogledam še ob sončnem vzhodu. Po večer- ji sva se udobno namestila v avtu in zaspala. Po slabo prespani noči sem se zbudil že malo čez tretjo uro zju- traj, kajti strah, da bi zas- pal, je bil prevelik. Bila je še tema, ko sem se odpravil k »oltarju«. Hodil sem po- časi in mish so bile pri obo- ku. Spraševal sem se, ali mi bo še naklonjen ali sva že opravila? Malce pred obokom sem se srečal s kozorogom. To me je začudilo, saj v tej puščavi ni veliko možnosti za preži- vetje. Gledala sva se iz oči v oči, ne da bi se razumela. Na- pravil sem nekaj posnetkov, ko pa sem želel postaviti sto- jalo, se je kozorog priklonil in izginil za robom. Do De- licate archa je bilo le še ne- kaj minut. Pričakoval sem, da bo pri razgledišču veliko ljudi, kot prejšnji večer, to- da na mojo srečo se to ni zgo- dilo. Postavil sem stojalo, kajti na nebu so se bili rož- nato obarvali oblaki. Malce sem se razgledal in se spre- hodil do oboka. Opazil sem zajčka, ki je priskakljal v uva- lo pod oltarjem. Veličastnost narave je tu popolna, ne sa- mo obok, tudi svet okoli nje- ga je kot delo velikega moj- stra. Veter in dež, velike tem- peraturne razlike so skozi ti- sočletja obrusila skalo v ne- verjetno skladnost. Sonce je vzšlo, toda ne po- vsem tam, kjer sem si želel. Splezal sem na skalo, od ko- der sem imel lep pogled na okolico in ugotovil, da bi imel v zimskem času verjet- no več sreče. Čez čas sta se mi pridruži- la še dva Francoza, ki sta bi- la prav tako očarana nad le- poto, ki nas je obdajala. Mi- nevale so ure, a se nisem mo- gel posloviti. Bil sem že na poti v dolino, ko me je zopet premagal obok, da sem si ga še zadnjič ogledal skozi majhno naravno okno, ki je v neposredni bližini. Ker je postalo že precej to- plo in čas ni bil moj zavez- nik, sem le odšel proti par- kirišču. Na poti sem sreče- val številne popotnike iz ce- lega sveta, ki so se znojili v dopoldanskem soncu. Andre- ja je že bila že v skrbeh, da se mi ni kaj pripetilo. Odpe- ljala sva se do nekaj podob- nih obokov. Med njimi velja omeniti največjega, imeno- vanega Landscape, dolg je pre- ko sto metrov. Zaradi nevar- nosti, da se podre, so zaprh krožno pot pod njim. Težko sem se poslovil od dežele obokov, kjer imajo v posesti seveda najlepšega, ki pa ni samo lep, temveč te po- miri in obogati z energijo za jesenske dni. FRANCI HORVAT Št. 34 - 23. avgust 2001 32 NASVETI Idealen obrok ste za okuse, hiter, niz- kokaloričen in organizmu prijazen (zdravilen) obrok? Potem si privoščite kos ali dva polnozrnatega (črnega) kruha s par rezinami ne- mastnega sira (če imate več časa, si lahko v teflonski ponvi, v foliji ali na žaru spečete ribe) in skledo me- šane solate z rakci in ore- hi^ Žitni proizvodi iz polno- zrnate ali črne moke vsebu- jejo obilico balastnih snovi (vlaknin, počasi razgradlji- vih ogljikovih hidratov, ki da- jejo občutek sitosti, pospe- šujejo prebavo in čistijo čre- vesje). Obenem je kruh bo- gat z vitamini skupine B, vi- taminom E in številnimi ne- pogrešljivimi minerali. Skleda sveže zelene solate z dodatkom svežih zelišč, re- zin svežega zrelega paradiž- nika in rakcev ter orehov predstavlja pravo zakladni- co zdravjajn lepote. Zelena solata je bogata z rastlinski- mi beljakovinami, balastni- mi snovmi in vlakninami (žvečenje in grizenje spod- buja proizvodnjo sline, laj- ša prebavo in relativno hitro daje občutek sitosti), obenem pa z rakci vred vsebuje po- membne vitamine (C, A, H in D) in minerale (predvsem magnezij - ureja presnovo celice, uravnava krvni pritisk in jača imunski sistem, pre- prečuje pa tudi mišični tre- mor, razbijanje srca in napa- de strahu, ter mangan - pos- pešuje razgradnjo maščob v telesu, hujšanje in selen, ki nevtralizira organizmu ško- dljive proste radikale). Ze- leno solato lahko nadomesti- te z motovilcem, radičem ah svežim sladkim zeljem. Paradižnik je bogat z vi- tamini A in C, pa tudi K (med peščicami), z betakarote- nom, biotinom - vitamin H (vsebujejo ga tudi žitarice, jajčni rumenjak, jetrca, ne- glaziran riž, kvas ipd). Skr- bi za preskrbo živcev z ener- gijo in regulira krvni sladkor, obenem pa jača tudi lase, ko- žo in nohte, minerali in pro- tektivnimi snovmi, pa tudi z zdravilnim antioksidantom, likopenom, ki znižuje nevar- nost raka na prostati pri moč- nejšem spolu za polovico (v ta namen ga je priporočljivo uživati kuhanega - likopen se izloči pri visokih temperatu- rah) . Paradižnik lahko nado- mestite tudi s papriko ali na- strganim surovim korenč- kom. Rdeča zelenjava je na- mreč koristna za prebavila (zlasti želodec). Kdor večkrat na teden uživa zrel paradiž- nik, papriko ali korenje, va- ruje želodčno sluznico pred vnetjem, rano in morebitnim malignomom. Provitamin A v omenjeni zelenjavi jača sluznico in poveča njeno od- pornost proti infekciji (vnet- je, rana) ter maligni altera- ciji (rak želodca). Paradiž- nik sodi med najpomembnej- še vrste pričujoče skupine. Vsebuje 95% vode, 3% oglji- kovih hidratov, minimalno količino maščob, 13 vitami- nov in provitaminov, tri sad- ne kisline in številne mine- rale. Omenjene substance bo- trujejo njegovi učinkovitosti proti infekcijam, raku, mot- njam potence, prebave, pig- mentacije kože krvi itd. Olivno olje vsebuje obili- co nenasičenih maščobnih ki- slin rastlinskega izvora, ki znižujejo nevarnost oboleva- nja za malignomi (predvsem za rakom na dojkah), sonč- nično olje ali olje iz pšenič- nih kalčkov (vitamin E, cink, nenasičene rastlinske maščobe). Jabolčni kis (čiš- čenje, razstrupljanje organiz- ma, spodbujanje prebave, presnove in hujšanja). Ore- hi pa so bogati z vitaminom E in z rastlinskimi olji (ne- nasičene maščobne kisline rastlinskega porekla). Zato si jih lahko v manjših količini (dokaj kalorični) privoščite tudi po obroku, namesto po- sladka. Srce in ožilje vam bo- sta hvaležna, pa še prijetno siti. boste. Talasoterapija V vročih poletnih dneh, ko večina izmed nas sanja o vodi - morju, rekah, jezerih ali vsaj potokih in slapovih, or- ganizem potrebuje obUico vo- de. Od zunaj in od znotraj. Notranjo potrebo po tekoči- ni zadostimo z 2-3 litri pija- če (najbolje običajne, izvir- ske in mineralne vode, pa tudi zelenjavnimi in sadnimi so- kovi, lahkimi juhami in na- ravnimi napitki). Zunanje delovanje vode pa si lahko omislimo v različnih oblikah. Od plavanja do ma- saže, akvafitnessa, akvarobi- ke in akvajogginga. K mlado- sti in vitalnosti pa pripomore tudi talasoterapija - zunanji in notranji tretma organizma z morsko vodo, ki je trenut- no izredno priljubljen med po- pulacijo po 30 letu, ki spod- buja dober zunanji izgled (čvr- sto in jedro postavo), mladost, vitalnost, energičnost in do- bro počutje. Petdnevna kura z mineralnimi snovmi, vita- mini, encimi, planktonom in algami iz morja, botruje glad- ki koži, čiščenju organizma, psihofizični sprostitvi, dušev- nemu ravnovesju, pospešeni cirkulaciji in presnovi, večji telesni dinamiki ter mladost- nemu izgledu. Smotrno jo je kombinirati tudi z ustreznim dietnim režimom, mentalnim treningom, sprostitvijo, po- čitkom in primerno telesno aktivnostjo. Seveda pa ne mo- remo mimo zdravilnega učin- ka morja, ki se odraža naj- močneje pri alergijah (kožne oblike, astma, seneni nahod), melanholijah in depresijah, preobremejenosti in stresu, obolenjih kosti, sklepov, mi- šic in veziva (revma, artroza, artritis, težave s hrbtenico, os- teoporoza, rahitis ipd.), hor- monalnih motnjah (ščitnica) in pomanjkanju joda, kožnih bolezni (luskavica, ekcemi, atopične spremembe, nevro- dermitis ipd.), motnjah srca in ožilja (artertijskega in ven- skega), oslabelosti imunske- ga sistema in izčrpanosti or- ganizma nasploh. Seveda vsak skok na morje še ni zdravilen in vsako kopa- nje v morju še ne pomeni pra- ve talasoterapije. Zato je pred odhodom na dopust (lahko tu- di podaljšan vikend) na mor- je, potiebno skrbno izbrati op- timalno destinacijo, čas in na- čin potovanja, kraj in način bi- vanja, družbo, prehrano, bival- ne in življenjske navade ipd. Šele, ko bomo poskrbeli za oko- liščine, ki so nam najbolj pisa- ne na kožo, bomo lahko de- jansko uživali na dopustu ob morju (vodi nasploh) in izko- ristili prednosti, ki nam jih po- nuja talasoterapija. Njegovo veličastvo kondom Nepogrešljiva sestavina počitniške prtljage večine mlajše, pa tudi ostale (spol- no aktivne) populacije, se je v zadnjih desetletjih mi- nulega stoletja izredno hi- tro uveljavila tudi in pred- vsem zaradi razmaha spol- no prenosljivih bolezni (STD), na čelu z aidsom. Sicer pa sodi kondom po mnenju strokovnjakov in poznavalcev nedvomno med izume, ki so povsem slučaj- no in nepričakovano doživeli korenit preporod na svetov- ni sceni. Relativno preprost gumijast balonček, nad ka- terim moški pretekle dobe ni- so bili kdo ve kako navduše- ni, so naši dedki in babice, morda celo starši, pred po- javom antibaby pilul in dru- gih kemičnih substanc proti zanositvi, spiral in ostalih me hanskih antikoncipiensov, uporabljali predvsem za preprečevanje neželenih no- sečnosti in okužb (predvsem s sifiUsom in gonorejo). Otroci so ga v času pomanj- kanja pravih igrač raztegovali in napihovali namesto pisa- nih balonov. Po uvedbi kon- tracepcijske tabletke pa je tja do zgodnjih 80 let vse bolj tonil v pozabo. S pojavom skrivnostne infekcije z viru- som HIV in posledičnega in- faustnega obolenja, ki sta ga odkritelja, Francoz dr. Luc Montagnier, in Američan dr. Rober Gallo, krstila za AIDS, pa se je usoda kondoma čez noč spremenila. Iz usihajo- čega povpraševanja in groze- če eksistenčne krize, je na vi- dez nepomembni balonček iz lateksa elegantno smuknil na sam vrh lestvice popular- nosti in zaželenosti. Iz pre- živelega pripomočka in ne- potrebne navlake se je v hi- pu prelevil v najbolj cenje- ni, iskani in priljubljeni ob- jekt, ki si je s pomočjo kar- dinalnega odkritja medicin- ske znanosti zagotovil mesto na policah prestižnih lekarn in drogerij ter prodrl v sam center medijskega prostora. Iskati, uporabljati in kupo- vati so ga začeli vsi - od rev- nega študenta do prestižne- ga umetnika in premožnega veleindustrialca. »V sleherni, še tako skromni prtljagi, je vedno prostor za kondom,« svojo donosno de- javnost uspešno reklamira priznani ameriški proizvaja- lec kondomov, ki v znanstve- no-tehnološke in tržne razi- skave navdušeno vlaga sanj- ske vsote zelencev. In kakšne so značilnosti najboljšega sodobnega kon- doma? Biti mora čim bolj do- miseln, eleganten, tanek, vzdržljiv, prilagodljiv, pla- stičen, elastičen, fleksibilen. primerno tesen, dobrega okusa, privlačnega vonja, čvrste prožne konsistence, žametnega otipa, primernih dimenzij, izbrane oblike in barve, ki burita domišljijo, hkrati pa organizmu, zdravju in okolju čimbolj prijazen - kar pomeni, da ne sme tiš- čati, povzročati srbenja ah pekočega občutka, nežele- nega draženja, vnetij, aler- gij ali celo patoloških spre- memb in obolenj kože in sluznice. Biti mora dostopen vsem in vsakomur, ob vsa- kem času, na vseh, še tako nenavadnih mestih. Slednje pa pomeni zmerno ceno, do- bro prodajno in oskrboval- no mrežo, pa seveda ustrez- no reklamo in informiranje javnosti preko vseh sredstev javnega obveščanja. Ste v svo- jo počitniško prtljago oziro- ma v torbico že vtaknili kon- dom? DESKANJE PO SPLETU Kaj je to? Med bolj neprijetne situa- cije sodijo tisti družabni po- govori, ko začne kdo izmed prisotnih na veliko uporab- ljati razne tehnične kratice, še najraje računalniške. Os- tali se potem sicer na hitro porazgubijo in pogovor usahne, vendar tega ne pi- šem zaradi tega, da bi opo- zoril na bonton, temveč na zanimiv pojav, ki se mi obi- čajno zgodi ob takšnih pri- ložnostih. Namreč, da si za- ponrnem kakšno kratico, ra- dovednost pa mi potem še dol- go ne da miru: kaj ta izraz sploh pomeni? Mislim, da smo o tehničnih slovarjih na spletu v tej rubri- ki že pisali, toda pred kratkim sem našel en čudovit slovar, ki bi ga bilo prav škoda izpu- stiti. Imenuje se Whatis?com (www.whatis.com) in pokri- va izraze s področja informa- cijskih tehnologij. Pravzaprav bi bilo krivično govoriti le o slovarju informacijskih izra- zov, ker je Whatis mnogo več od tega. Gre namreč za pravi portal, tako po zasnovi kot izgledu. Poleg obveznega iskanja po be- sedah in abecedi, kar imajo, mimogrede, vsi slovarji, lah- ko po bazi podatkov brskate tudi po kategorijah, podobno kot v internetnih imenikih. To pride predvsem prav, ko ne ve- ste natančno, kaj pravzaprav iščete, veste pa, kam ta izraz sodi. Zelo prikladno za tiste kritične trenutke, ko se poču- timo rahlo izgubljene, kajne. Tako sem šel pogledati kra- tico GPRS, ki jo zadnje čase naš veliki ponudnik mobilne telefonije nenehno vlači iz t^ levizije na jumbo plakate i| nazaj. Bil sem prijetno pres( nečen nad množico podatko ki sem jih dobil. Kratica je pri cej podrobno razložena, z vi liko povezavami v hiperteksti hkrati pa mi je stran ponudi še dodatno branje: članek i to temo, stran s sorodnimi p vezavami, nekaj naslovov m vic, dva nasveta strokovnjake o GPRS, pet najboljših pov zav po izboru urednikov t( še povezavo na portal, ki s ukvarja izključno z mobiln telefonijo. Radovednemu bra cu lahko da takšno preprost iskanje zelo solidno osnov glede kakšnega tehničnega po ma. Pohvalno. Nato sem hotel izvedeti š( kaj pravi slovar - ki je pravzč prav kar enciklopedija, če m( ne vprašate - o virusih in zop< naletel na odlično vsebino. V( liko koristnega branja, še pc sebej v času, ko naokrog pi stošita virusa SirCam in Mag str. Končno je res škoda, da s toliko ljudi razburja nad ižgul Ijenimi podatki in škodo, po^ zročeno zaradi virusov, ko p je običajno že prgišče koris nih informacij ob pravem 6 su dovolj, da se izognejo n( sreči. Tole spletišče ni le za stre kovnjake, temveč tudi za pc vsem običajne uporabnike. In tudi ni namenjeno zgolj po- jasnjevanju naključnih kratici Koristen naslov za vse, ki jih' vsaj malo zanimajo informa- cijske tehnologije. Vasja Ocvirk vasja@slowwwenia.com BIO KOLEDAR Št. 34 - 23. avgust 2001 MODA 33 V rožicah tudi spodaj! Perilo letošnjega poletja z atraktivnimi barvitimi vetličnimi potiski je prav namenjeno za razkazovanje podnje perilo je že od [daj eden izmed največ- Ženskih predmetov po- enja; cunjice za zapelje- ije, neustavljivo privla- I fetiš tudi iz moške pers- [tive, večna tema kvazi holoških testov tipa Po- mi... in povem ti, kak- I si... iaj res; če nam poveste, [šno spodnje perilo nosi- vam povemo, kakšni ste... I pa to sploh koga briga, ste rekli. Že res, vendar, ljudje - in Slovenci nismo tem nikakršne izjeme - o radi peremo umazano ilo, je razpravljati o či- ni, še toliko bolj zabavno, ree prej kot zlobno počet- Posebej, če je novo in za neček še super trendov- 3! 'a si zato za zadnje polet- obarvano modno druže- jdovohmo zvedav pogled d obleko. Spodaj kot Bridget Jones? Ne, hvala! Ba sodi perilo pod diktat ode, tega pač že dolgo ni ba več posebej poudarja- Obstaja pa še druga, psi- iloška plat tega fenomena, ancozinje, denimo, Ijubi- prefinjeno perilo, senzi- Ino kakršne so tudi same, ilijanke se ogrevajo za tem- rametne, vroče črne in rde- I čipkaste modele, Ameri- |nke so spodaj v rožnato- jižni barvi »babičinih« spod- ile po vzoru trenutno hudo vroče filmske junakinje Brid- get Jones... Pa je res tako? No, ne ve- mo čisto zagotovo. Sloven- ke ob tovrstni domislici, pa čeprav bi utegnila postati trend, zagotovo ne bomo po- skočile od navdušenja. Tako, kot je sprejemanje oziroma zavračanje vseh os- talih trendov stvar individual- ne presoje, je tudi izbira us- treznega perila odvisna od po- sameznikovega okusa, posta- ve in nenazadnje debeline de- narnice. Kvalitetno in tren- dovsko perilo danes vseka- kor ni poceni reč. Med kožo in obleko- kraljica rož, vrtnica! črni in beli barvi, ki sta zvezdi stalnici med perilom, tokrat le spoštljiv poklon. Drugi pa izjemnim materia- lom, ki omogočajo funkcio- nalnost in udobnost nošenja - prijetno hladne tkanine iz mikrovlaken v kombinaciji tekstronic in fine bogen čip- ke, mešanic bombaža, tactel- diabola in lycre, ki se telesu nevsiljivo strastno prilegajo. Tokrat smo se pravzaprav namenili pobrskati prav po središču oziroma vrhu letoš- nje mode, ki se »dogaja« tam spodaj, pod obleko. Neverjetno zapeljivi stvar- ci v dveh delih - nedrčku in hlačkam - iz svilnato tanke- ga prosojnega materiala kož- ne barve, potiskanega z vrt- nicami, hit motivom letoš- njega poletja, bi se lahko upr- la le skrajno »čudaška« žen- ska. Tudi ob perilu v nežno modrih, sočno zelenih ali rožnatih odtenkih je težko os- tati ravnodušen. In prav ta- ko ob novomodnem perilu brez šivov z atraktivnimi bar- vitimi cvetličnimi potiski, ki so namenjeni prav za razka- zovanje - v družbi prosojne- ga vrhnjega oblačila oziroma brez njega, vendar ob sled- njem zgolj za povabljene oči... Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Nagradno vprašanje avgusta: Kdaj so izdelali sončna •^la iz rahlo obarvanega "•ekla, ki so imela prvič da- J^šnjo obliko z okvirjem, se zatika za ušesi? a) Leta 1885; b) Leta 1965. NAMIG ZA NAKUP Za prve šolske korake Zdaj, ko se je gneča iz po- sezonskih razprodaj obla- čil preselila v papirnice in knjigarne, ni odveč poku- kati na to ali ono polico z otroško konfekcijo. Marsik- je lahko najdete povsem všečne modele, ki so ostali znižani od razprodaj. Je že tako, da je potrebno ob vseh stroških za knjige, zvezke in druge potrebščine, da o torbah sploh ne govori- mo, poskrbeti in seči globo- ko v žep še za oblačila. Otro- ci pač rastejo. Zato danes na- mig, da pogledate po vseh do- bro založenih trgovinah z otroško konfekcijo in imate predvsem malce več časa, da v miru izbirate in pregledate ta ali oni kos oblačila. V pr- vih šolskih dneh, ki so pona- vadi res še topli, so dobro- došle predvsem razne maji- ce s kratkimi rokavi, pa srajč- ke za fante, razni modeU hlač iz takšnega ali drugačnega bombaža, viskoze in vse do jeansa, še posebej pridejo se- veda na »svoj račun« dekli- ce, medtem, ko so za fante nadvse primerne t. i. bermu- da (malo čez kolen) ali tri- četrtinske hlače. Prav te lah- ko nato kombiniramo s po- ljubnimi majicami, zraven jim priskrbimo še kvalitet- ne (usnjene) sandale, ki pa naj ne bodo preveč odprti, da jih lahko nosijo tudi na nogavice. Vsekakor za taki- mi oblačili poglejte v Bene- tonnu, pa blagovnici Vele, v Modiani v Intersparu, kjer smo poleg ostalega ugledali tudi zelo simpatične otroš- ke vetrovke znamke Pepito in italijanskega proizvajalca Mash, po ceni od 6 tisoč to- larjev naprej, z otroško kon- fekcijo pa so dobro založeni tudi v trgovini Aladin na Glav- nem trgu (bivši Ciciban), predvsem pa ne izpustite tu- di blagovnice Metro, kjer vam je otroška konfekcija na vo- ljo v 1. nadstropju, pa proda- jalne S'Oliver in oddelka v prodajalni Vesna (Moda Ce- lje). Tudi v blagovnici Tka- nina na Teharski cesti vam je na voljo otroška konfek- cija, za malo mlajše, tiste, ki bodo prestopili prag male šo- le, pa morda še za kakšnega prvošolčka, pa boste našli ob- lačila tudi v prodajalni Rac- man na Stanetovi ulici in pro- dajalni Dino v stavbi bivšega Avtomotorja. Sicer pa se v naše prodajal- ne z oblačili že vztrajno seli jesen. O tem pa prihodnjič. MOJCA MAROT Št. 34 - 23. avgust 2001 34 INFORMACIJE MESTNA OBČINA CELJE ZAVOD ZA PLANIRANJE IN IZGRADNJO CEU objavlja na osnovi določil 46., 51. in 52. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS 18/84, 32/85 in 33/89) in Pravilnika o načinu, pogojih in postopkih prodaje, oddaje v zaki (najem) ali oddaje za gradnjo stavbnih zemljišč, ki so v lasti Mestne občine Celje (Ur. list RS, šl 46/2000) ter skladno s pogoji zazidalnih načrtov in prostorskih ureditvenih pogojev JAVNI RAZPIS za prodajo stavbnih zemljišč za gradnjo poslovnih In stanovanjskih objektov, kot sle I. ZA GRADNJO STANOVANJSKIH OBJEKTOV 1 .v ZN Nova vas se skladno z elaboratom Razvojni center Celje št. 8/83 (Uradni list SRS št. 23/84, 19/85 in 2/88) prodaja stavbno zemljišče s pare. št. 1018/8 in 1020/3 v skupni izmeri 530 m'. Na zemljišču je predvidena izgradnja končne vrstne hiše tlorisnih dimenzij 11.5 x 11.5 v 2 etažah po projektu, ki v tlorisnih in višinskih gabaritih odgo- varja tipskemu projektu SK-1 Razvojni center Celje. Komunalno opremljeno zemljišče obsega vodo- vod, plin, cestno omrežje, kanalizacijo, telefonijo in javno razsvetljavo. Izklicna cena na dan 30.06.2001 za prodajo navedenega stavbnega zemljišča s komunalno ureditvijo znaša 6.443.787,00 SIT, pri čemer je cena stavbnega zemljišča 4.694.210,00 SIT, komunalna oprema 1.474.194,00 SIT in pripra- va zemljišča 275.383,00 SIT. 2.V ZN Lisce se skladno z elaboratom Razvojni center - Planiranje d.o.o. št. 11/96 (Uradni list RS št. 29/98) prodaja stavbno zemljišče s paro. št. 1084/1 v izmeri 740 m^. Na zemljišču je predvidena izgradnja prostostoje- če hiše tlorisnih dimenzij 12.0x10.0m + 6.0x 4.0 m (garaža), etažnosti K+P+IP. Komunalno opremljeno zemljišče obsega vodo- vod, plin, cestno omrežje, kanalizacijo, telefonijo in javno razsvetljavo. Izklicna cena na dan 30.06.2001 za prodajo navedenega stavbnega zemljišča s komunalno ureditvijo znaša 6.444.788,00 SIT, ph čemer je cena stavbnega zemljišča 4.144.000,00 SIT, komunalna oprema 1.893.437,00 SIT in pri- prava zemljišča 407.351,00 SIT. 3.V ZN Trnovlje - jug se skladno z elaboratom Razvojni center Celje št. 7/84 (Uradni list SRS št. 23/86) prodaja stavbno zemljišče s pare. št. 291/8 in 291/2 v skupni izmeri 619 m^ Na zemljišču je predvidena izgradnja prostosto- ječe hiše tlorisnih dimenzij 12.0 x 10.0 m etaž- nosti K+P+IP (eea 200 m^ neto koristne površi- ne). Komunalno opremljeno zemljišče obsega vodo- vod, plin, cestno omrežje, kanalizacijo, telefonijo in javno razsvetljavo. Izklicna cena na dan 30.06.2001 za prodajo navedenega stavbnega zemljišča s komunalno ureditvijo znaša 7.487.852,00 SIT, pri čemer je cena stavbnega zemljišča 4.568.839,00 SIT, komunalna oprema 2.578.089,00 SIT in pri- prava zemljišča 340.924,00 SIT. 4.V PUP Lokrovec se skladno z elaboratom Raz- vojni center Celje - TOZD Planiranje št. 81 /86 (Uradni list SRS št. 36/88) prodaja stavbno zem- ljišče s pare. št. 162/15 v izmeri 892 m^. Na zemljišču je predvidena izgradnja stanovanjske hiše tlorisnih dimenzij 12.0 x 10.0 m etažnosti K+P+IR Komunalno opremljeno zemljišče obsega vodo- vod, plin, cesto v asfaltni izvedbi, kanalizacijo, telefonijo in javno razsvetljavo. Izklicna cena na dan 30.06.2001 za prodajo navedenega stavbnega zemljišča s komunalno ureditvijo znaša 6.547.110,00 SIT, pri čemer je cena stavbnega zemljišča 5.267.081,00 SIT, ko- munalna oprema 1.133.173,00 SIT in priprava zemljišča 146.856,00 SIT. II. ZA GRADNJO STANOVANJSKO-POSLOVNIH OBJEKTOV 5. V ZN Lava se skladno z elaboratom Razvojni center Celje - TOZD Planiranje št. 19/88 (Uradni list SRS št. 40/89) prodaja stavbno zemljišče s pare. št. 674/10 v izmeri 778 m^. Na zemljišču je predvidena izgradnja stanovanj- sko-poslovnega objekta za dejavnost mirne obrti tlorisnih dimenzij 14.5 x 13.5 m, etažnosti P+1 oz. P+IP. Naklon strehe 30° do 35°, dvokapni- ca. Komunalno opremljeno zemljišče obsega vodo- vod, plin, cesto v asfaltni izvedbi, kanalizacijo, telefonijo in javno razsvetljavo. Izklicna cena na dan 30.06.2001 za prodajo navedenega stavbnega zemljišča s komunalno ureditvijo znaša 10.982.183,00 SIT, pri čemer je cena stavbnega zemljišča 6.890.925,00 SIT, komunalna oprema 3.662.763,00 SIT in pri- prava zemljišča 428.495,00 SIT. III. ZA GRADNJO POSLOVNIH OBJEKTOV 6. V ZN Levi breg Voglajne - obrtna cona se skladno z elaboratom Razvojni center Celje -1 / 83 (Uradni list SRS št. 23/84) prodaja stavti zemljišče s pare. št. 1609/1 v izmeri 546 m'; Na zemljišču je predvidena izgradnja dveh obj^ tov za obrtne, trgovske, proizvodne in servigi dejavnosti: objekt št. "2" tlorisne površine a m^, etažnosti P+1, objekt št. "4" tlorisne pov ne eea 200 m^, etažnosti P+1. • Komunalno opremljeno zemljišče obsega vo vod, plin, cesto v asfaltni izvedbi, kanalizacj telefonijo in javno razsvetljavo. j Izklicna cena na dan 30.06.2001 za proda stavbnega zemljišča s komunalno ureditvijo^ objekt "2" znaša 10.436.785,00 SIT pri c mer je cena stavbnega zemljišča 4.530.458,j SIT in komunalna oprema 5.906.327,00 Š za objekt "4" znaša 7.952.544,80 SIT, pri i mer je cena stavbnega zemljišča 3.224.021,^ SIT in komunalna oprema 4.728.523,80 SH 7. V ZN Trnovlje - jug se skladno z elaboratd Razvojni center Celje -7/84 (Uradni list SRS I 23/89) prodaja stavbno zemljišče s pare. št. 38! 4 v izmeri eea 2122 m^. j Na zemljišču je predvidena izgradnja objektov! 52, 53, 54 za obrtne dejavnosti, tlorisnih pd šin: objekt št. 52 tlorisa 20.0 x 10.0 m, etaža sti P+1, objekt št. 53 tlorisa 20.0 x 10.0 i etažnosti P+1, objekt št. 54 tlorisa 20.0 x 1C m, etažnosti P+1. ' Komunalno opremljeno zemljišče obsega voC vod, plin, cesto v asfaltni izvedbi, kanalizacij telefonijo in javno razsvetljavo. Izklicna cena na dan 30.06.2001 za prods stavbnega zemljišča s komunalno ureditvijo znaša 30.904.141,00 SIT, pri čemer je ee stavbnega zemljišča 12.529.985,00 SIT in V munalna oprema 18.377.156,00 SIT. 8. V izklicnih cenah niso zajeti: -prispevki za priključitev na komunalne napra individualne rabe -odškodnine za spremembo namembnosti krri tijskega zemljišča 9. Davek na promet nepremičnin, stroške not ske overovitve pogodbe in stroške zemljiške njižne izvedbe krije kupec. ] 10. Kjer je predmet prodaje del zemljišča v ec izmeri (točka 7.), bo prenos lastništva izveden i osnovi geodetske odmere in na podlagi sklenj ne zemljiškoknjižno izvedljive listine. 11. Rok za sklenitev pogodbe o prodaji stavbn ga zemljišča je 15 dni po pravnomočnem skle| komisije za prodajo stavbnega zemljišča. 12. Rok za plačilo stavbnega zemljišča in stre kov urejanja stavbnega zemljišča je 15 dni f podpisu pogodbe o prodaji stavbnega zemljišč 13. Rok za začetek gradnje je najkasneje 1 le od dneva sklenitve pogodbe, rok izgradnje do I gradbene faze pa najkasneje v 3 letih. V nasprc nem primeru si razpisovalec pridržuje pravico o stopiti od pogodbe. 14. Interesenti naj svoje pisne ponudbe pošlje) ali v zaprti ovojnici oddajo v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Mestna občina Celje, Zavod za planiran in izgradnjo Celje, Trg celjskih knezov 3000 Celje, z oznako »Javni razpis za pr dajo stavbnih zemljišč« Ponudbi ponudniki priložijo: -potrdilo o vplačilu varščine, ki znaša 5% od vredno stavbnega zemljišča s komunalno opremo gled« na površino zemljišča, na katerega se bo nana šala ponudba, ki mora biti nakazana na ŽR Za voda za planiranje in izgradnjo Celje, številka 50700-630-8010105. Neuspelemu ponudniki bo varščina vrnjena v 8 dneh po končanem jav nem razpisu, uspelim pa poračunana pri plačilu cene zemljišča po pogodbi o oddaji. V primeru da uspeli ponudnik ne sklene pogodbe, mu varš- čina zapade in se mu ne vrne. 15. Merilo za izbor ugodnejšega ponudnika je višja ponujena cena. 16. Pravočasno prispele in vsebinsko ustrezne ponudbe bo obravnavala komisija za prodajno stavbnih zemljišč pri Zavodu za planiranje in iz- gradnjo Celje v roku 10 dni po preteku razpisnega roka ter o izbiri pisno obvestila vse ponudnike, ki se bodo nanj prijavili. 17. Vsa dodatna pojasnila v zvezi z razpisom lalT ko interesenti dobijo na Zavodu za planiranje in izgradnjo Celje v času uradnih ur, telefon: 03/ 426-56-36, g. Dušan VERBOVŠEK oz. ga. Mojca PERŠE, tel. 03/426-56-34. Mestna občina Celje Zavod za planiranje in izgradnjo Celj^ Komisija za oddajo stavbnih zemljišč Št. 34 - 23. avgust 2001 INFORMACIJE 39 VODNIK Gledališče Hermanov brlog 25. 8. ob p. uri lutkovna predstava Skriv- osti otoka Lorelaj, gledališče jfa, Plzen iz Češke. Večnamenska dvorana v ječah 24. 8. ob 19.30 kome- ijja »Trije vaški svetniki«, gle- lališke skupine Polzela. Koncerti Atrij Majolke 29.8. ob 20.30 oncert kvarteta France (pesmi ;ranceta Prešerna) v izvedbi Ja- lija Kovačiča. Dobrna 24.8. ob 20.30 kon- ;ert starogradskih pesmi in ro- nanc Lidije Kodrič, ob sprem- javi pianista Emila Glavnika. Zdravilišče Laško 24.8. ob !0.3O koncert ansambla Ada- na Bicskeya. Mladinski center Celje 25. i. ob 21. uri koncert hrvaške ikupine »KMNK« - kritična ma- ana kotačima in projekcija do- cumentarnega filma »U zemlji nita i korupcije«. Kamnolom v Rečici pri Laš- kem 25. 8. ob 21. uri bo kon- cert skupine The stroj. Cerkev v Šentilju pri Vele- Qju 25. 8. ob 19. uri koncert pevskih zborov KPD Franca Schreinerja iz Šentilja. Rečica ob Savinji 26. 8. ob 15. uri koncert Savinjskih ro- gistov. Velenjski grad23.8. ob 20.30 koncert Adija Smolarja. Letni bazen Celje 26. 8. ob 15. uri promenadni kon- cert pihalne godbe La fanfa- ra del plave iz Benetk. Razstave Likovni salon Celje 28. 8. ob 20. uri otvoritev razstave del Irene Potočnik in Jirija Koči- ce, do 30. 9. Galerija sodobne umetno- sti Josep Maria Aviles. Galerija tenis A&M Jezer- nik Ce^e Avgust Deržek ter Mar- ko in Matjaž Jezernik. Pokrajinski muzej Celje »Da dol padeš«, do 30. 9. Celjsld dom Blanka Sanjkar. Galerija likovnih del mla- dih na Starem gradu Celje »Gradovi - kulturna dediščina« in dela Žane Žorž iz Ljubljane. Borovo trade Vlado Renčelj, do 15. 9. Terme Topolšica Jože Ovnik. Gostišče Mihec Štefan Vr- banič. Stalne razstave Muzej novejše zgodovine Živeti v Celju in Slovenska zo- bozdravstvena zbirka. Herma- nov briog »Prometiia pot v Her- manov brlog«. Stari pisker »Za- tirani, a nikdar poteptani«; ate- lje Josipa Pelikana »Celje, ki ga ni več«. Prireditve na prostem Stari grad Celje 25. 8. od 12. ure naprej »srednjeveški dan in Aronove viteške igre«. 26. 8. ob 17. uri srednjeveški plesi in glasba, ob 20. uri pa koncert Konovskih štiajharjev. Andraž nad Polzelo - 26.8. ob 14.30 na športnem igrišču že 18. tiadicionalna prireditev »Peli so jih mati moja«, po pri- reditvi, ob 17. uri, zabava z Ve- selimi Štajerkami. 25. 8. bodo ob 14.30 odprli etiiološko raz- stavo, ob 15.15 pa so pripravili ogled kulturnih in turističnih znamenitosti občine Polzela. Stari trg Slovenske Konji- ce - 24.8. ob 18.30 stieet bali, 25. 8. ob 20. uri koncert Big banda Konjice, 28.8. ob 18.30 predstavitev Turističnega druš- tva Mlače. Kokarje pri Nazarjah - 24. in 25. 8. »On the edge« festi- val drugačne glasbe. 25. 8. dopoldan bodo tudi glasbe- ne delavnice indijske glasbe, trebušnega plesa in predava- nje o glasbi kosovskih Romov. Citrarji na Kopitniicu Planinsko društvo Rim- ske Toplice bo zadnjo av- gustovsko soboto pripravilo že 11. prireditev Popoldne ob citrah na Kopitniku. Pod vodstvom prof. Petra Napreta bo na prireditvi letos nastopilo 40 citrarjev ter vo- klnihininstaimgntalmhskii^ pin. Na prireditvi se bodo med drugim predstavili tudi nagra- jenci letošnjega, že 13. sreča- nja slovenskih citrarjev Preš- mentane citre, ki je bilo prejš- nji teden v Velenju. Popoldne ob citiah se bo pri planinski koči na Kopitniku začelo ob 13, uii,SM. _.................. Ta veseli dan... v Jurkloštru Odbor za etno dejavnost Možnar, ki deluje pod okri- ljem Zveze kulturnih društev občine Laško, bo zadnjo av- gustovsko nedeljo v kartuzi- ji Jurklošter pripravil že 16. prikaz starih ljudskih šeg in delovnih opravil. Gre za tradicionalno vsako- letno srečanje društev in sku- pin, ki so se v laški občini pred 18 leti odločile oživljati, obu- jati in predstavljati stare ljud- ske šege in delovna opravila. Ma tokratni prireditvi bo na- stopilo okoli 140 članov dru- štev in skupin, ki bodo pred- stavile ohcetiie šege na Kozjan- skem. Ker naj bi »ohcet« in opra- vila okoli nje sodila med naj- pomembnejše dogodke v člo- vekovem življenju, si bodo obi- skovalci poleg vasovanja, ple- tenja »krancljev iz žingrla« in izdelave rož iz krep papirja lah- ko ogledali tudi samo pripra- vo na ohcet, obrekovanje in šranganje, manjkali pa ne bo- do niti kobilčarji, fantje, ki so prišli na poročni dan nevesti peti za slovo. Prireditev se bo s pozdrav- nim govorom laškega župana Jožeta Rajha začela ob 15. uri na dvorišču kartuzije, pred sa- mim prikazom pa pripravlja- jo še pritrkovanje Jožeta Hrast- nika iz Strmce pri Laškem in streljanje z ročnimi možnarji članov edinstvenega Društva ročnih možnarjev v Sloveniji iz Rogatca. Poleg prikaza bodo člani od- bora že tiadicionalno poskrbeli tudi za ponudbo domačih iz- delkov. Po osrednjem delu pri- reditve, ki se bo s podelitvijo spominskih daril nastopajočim zaključila okoli 17. ure, pa kra- jevna skupnost Jurklošter in os- tala društva v kraju, priprav- ljajo družabno srečanje s Šent- jurskimi muzikanti. SM KINO Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre- membe programa. Union: od 23. do 29. 8. ob 17., 19. in 21. uri ter 24. in 25. 8. tudi ob 23. uri za ponočnjake, Lara Croft: Tomb Raider. Mali Union: od 23. do 29. 8. ob 18.30 Rop stoletja, ob 20.30 pa Legenda o Baggerju Vanceu. Metropol: od 23. do 29. 8. ob 18. uri Final fantasy, ob 20. uri pa Jesen v New Yorku. Poletni kino (Spodnji grad): od 23. do 29. 8. ob 22. uri Punčka, mogoče pa bo. PD Žalec in planinska skupina Ponikva pri Žalcu vabita 26. 8. s startom ob 8. uri pri Vodosteču (bistro Lo- vec), pohod po obronkih Po- nikve. Smer pohoda bo od Lovca, Marofa, mimo Stu- denc, čez Grče, Kale in na- zaj do Ponikve. PD Celje in Planinska sekcija DU Dolgo polje va- bita 26. 8. na Kofce nad Tr- žičem. PD Zreče 25. in 26. 8. va- bi na dvodnevni pohod. Od- hod z avtobusne postaje ob 6. uri, prvi dan pa bo pohod od Bohinja do Vogla in Ra- zor planine, naslednji dan pa naprej na Komno in do Sla- pa Savica. PD Zlatarne Celje 1. in 2. 9. Vabi na Monte Peralbo in Monte Avanzo. Odhod 1. 9. ob 5. uri z Glazije. Tura je zahtevna in zato je tudi ob- vezna oprema za visokogor- je in čelada. Rok prijave do 27. avgusta. 7. in 9. 9. pripravljajo po- hod na Triglav. Odhod bo 7. 9. ob 5. uri z Glazije. Tura je prav tako zahtevna in je ob- vezna oprema za visokogor- je. Prijave sprejemajo do 1. septembra. Vse dodatne informacije po telefonu (03) 545-29-27. MLADINSKE DELAVNICE Oddelek za družbene de- javnosti v okviru Mestne občine Celje že tretje leto fi- nancira dejavnost preven- tivnega dela z mladimi. Le- tos je vlogo koordinacije pre- ventivnega dela z mladimi prevzel Mladinski center Celje. Koordinator je Primož Br- var, ki pravi, da to delo teme- lji na projektu mladinskih de- lavnic, ki potekajo po progra- mu Društva za preventivno de- lo. »Projekt je razvojno preven- tivni program zaščite in krepi- tve duševnega zdravja, ki je na- menjen učencem sedmih in os- mih razredov.« Vsebinski del programa te- melji na psiho-socialni prob- lematiki rnladostnikov. Teme, ki se jih lotevajo v delavnicah, so predvsem problemi z izgrad- njo samopodobe, odnosi v dru- žini, v vrstniški skupini, prob- lemi s šolo, učenjem in profe- sionalno orientacijo in prob- lemi z izgradnjo spokie identi- tete in s spolnostjo. Program delavnic izvajajo po- sebej za to usposobljeni inšti-uk- torji, ki opravijo seminar us- posabljanja po programu Druš- tva za preventivno delo. Inštruk- torji so predvsem študenti ozi- roma rnladi ljudje do 30 leta starosti, ki so načeloma pro- stovoljci. Za svoje dobro oprav- ljeno delo dobijo tudi nagra- do. V Mladinskem centru Celje pozivajo mlade, da se pridru- žijo mladinskim delavnicam, ki bodo potekale v celjskih os- novnih šolah skozi celo šolsko leto. Rok prijave je do konca tega meseca, nato pa bodo opra- vili brezplačni seminar za in- štruktorje. S.B. Podjetje NT&RC d.o.o.. direktor: Srečko Šrot. Poslovni sekretar: Vera Orešnik Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost. Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 000, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Cena izvoda je 300 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1070 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 24.000 tolarjev. Številka žiro računa: 50700-601- 106900. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8% davek na dodano vrednost. NOVITEDNIll Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Urednica Novega tednika: Milena Brečko-Poklič. Urednik: Branko Stamejčič. Uredništvo: Marjela Agrež, Gašper Domjan, Janja Intihar, Bojana Jančič, Brane Jeranko, Gregor Katic, Sebastijan Kopušar, Alma M. Sedlar, Urška Selišnik, Ivana Stamejčič, Tajnica uredništva: Mojca Marot. Tehnični urednik: Franjo Bogadi, Računalniški prelom: Robert Kojterer, Igor Sarlah. Oblikovanje: Minja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva . iehiuka.tedaik(^iu-rc,j>i . RADIOCEUE Odgovorna urednica: Nataša Gerkeš-Lednik. Uredništvo: Simona Brglez, Nataša Leskovšek, Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Simona Šolinič, Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Aleksander Matelič. Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja Agencije: Vesna Lejič. Koordinator trženja: Jože Cerovšek. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Valter Leben, Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen Koprivica, Vesna Matjašič, Polona Rifelj; Telefon: (03) 42 25 000 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si Krizni center za mlade Smo varna hiša na Ipav- čevi 8 v Celju, lahko nas po- kličeš na telefon 548-60-70. Imaš problem? Čutiš stisko? Pridi kadarkoli! Z nami se lahko pogovoriš, dobiš in- formacije in bivaš tudi do 21 dni! Ne ostajaj sam! Poiš- či nas, vrata Kriznega cen- tra so morda vrata iz stiske! Št. 34 - 23. avgust 2001 40 ZANIMIVOSTI LEPOTA NI GREH Tanja 1\irnšek, 22 let, roje- na v znamenju strelca: »Sem absolventka Ekonom- sko-poslovne fakultete v Ma- riboru. Kljub temu, da sem tr- maste narave, sem preprosto dekle, polna pozitivne energi- je, zanimivih misli in idej. Me- nim, da je v življenju, za dose- ganje zastavljenih ciljev, zelo pomembna vztrajnost. Rada bi postala uspešna ženska z ure- jenim in srečnim življenjem. V prostem času se rada pos- večam plesu in športu, pred- vsem teku, rolanju in odbojki. Prav tako pa obožujem živali, še posebej svojega psa Lumpi- ja. Občasno obiščem tudi kino in si ogledam kakšen dober film. Najbolje se počutim med ljudmi, ki so sproščeni in polni humorja. Od moških pričaku- jem predvsem poštenost, po- zornost, nežnost in razgleda- nost. V vlogi modela sem se preizkusila prvič in bi to še ra- da kdaj ponovila. Foto: GREGOR KATlČ Make up: LEPOTNI STUDIO SODIN TRAČNICE Prevzem Tone Thmšek, direktor Pivovarne Laško, prometnemu ministru Jakobu Presečniku: »Čuj Jaka, pustimo Maribor- čane in močvimike, da se stolčejo za energetski stolček. Potem bomo pa Zgornjesavinjčani navalili in v hipu osvoji- li Ljubljano! Saj veš, mi smo že začeli.« Oznake so pomembne Oznaka na sliki ne pomeni, da bi v smeri puščice našli strelišče ovac. V Šmihelu je oznaka pomenila, da je prva nagrada v streljanju z zračno puško jarec. Če potrebujete še bolj natančno obrazložitev, je to »on« od ovce. Rekordni dvometraš Ribiču Branku Brozu iz Velenja se je v nedeljo zjutraj na široko nasmehnila sreč ko je po poldrugi uri naporov s pomočjo prijatelja Rudija Cerovečkega iz Škalske; jezera na suho potegnil 2 metra in 8 centimetrov dolgega soma. S svojo dolžino in težo 56 in pol kilogramov je to doslej največji ulovljeni som v t< jezeru. Ribiča sta člana Ribiške družine Velenje, ki je že praznovala zlato obletnico, si( pa šteje 125 članov, med katerimi je tudi precej mladih. V obe jezeri so letos vložili n tristo kilogramov mladega ribjega zaroda, največ ščuk in krapov. Lj Zajček enouhec Pri Dornikovih v Ločici ob Savinji med drugim redijo tu- di zajčke. V enem od zadnjih legel se je skotil mladiček z enim samim ušesom. Ne gle- de na to je dobro napredoval in je živahen, od svojih bra- tov in sester se loči le po uše- su, ki mu raste na sredini nad čelom. T. TAVČAR Št. 34 - 23. avgust 2001