Stev 10.
-SLOVENEC«, dne 14. januarja 1937.
Stran 3
v breztskem okraju se organiz i rajo
Rajhsnburg, И. januarji.
Na stotin« zavednih kmetov t« i« zbralo v nedeljo, dne 10. t. m. v Rajhcnburgu in v Dobovi na ustanovnih občnih zborih krajevnih organizacij Kmeike zveze. Burno pozdravljen j« na ob«h zborih, v Rajhenburgu po ranem sv. opravilu, v Dobovi po vcčarnicah, nastopil predsednik Kmečke zveze g. Brodar Janez. S pogledom na druge stanovska organizacij« j« razvijal tvoj« bogat« in modr« misli o potrebi kmečk« stanovske organizacij«. Po mnogin drugih drŽavah so se km«tj« 1« davno organizirali. Zato jih gospodarska kriza ni tako trdo zadela. V naii državi, kjer j« do 80% kmečkega ljudstva, smo pa v tem oziru dremali in tpalL Mesta te širijo, dobivajo t tvojimi novimi palačami, nebotičniki, asialtiranimi cestami itd. ameriški blesk, kme'ki domovi po deželi pa propadajo in izginjajo. Po mestih ljudje veteljačijo in zapravljajo, Itmei pa trpi pomanjkanje, kljub temu, da gara in se trudi noč in dan. Do zadnjega časa ni nikdo več pomislil, da bo propadlo vse, ako propad« kmet. Sel« tedanja vlada je retno uprla tvoj pogled v nate državno gospodarstvo in tc z vso vnemo trudi, da uredi zopet goipodarike razmer« in jih tpravi v pravi tir. Ker hoče ta vlada predvtem rešiti kmečko vprašanje, potrebuje tozadevnih strokovnih nasvetov. Te pa lahko dobi samo od kmečko-ttanovsko-ttrokovne organizaci-
je. Taka organizacija pa je Kmečka zveza. Zato n« sme biti nobenega kmtikega strokovnjaka, ki nc bi bil organiziran v Kmečki zvezi. Kmečka zbornica, ki j« po zaslugi sedanj« vlade na vidiku, bo oni organ, po katerem bo naš organizirani kmet uplivno sodeloval pri zboljšanju lastnih razmer. Nad vomno j« za kmečko gospodarstvo velika kvar, da mora kmet danet zaradi carinske politik« kupovati tvoj« potrebščine za 200% predrago, medtem ko prodaja tvoja pridrik« vsaj 50% pod pravično ceno. Da mora kmet iri takih razmerah pro-paiti, pač ni treba tega posebej poudarjati.
T« in i« nebroj drugih misli j« kar podžgalo naš* kmet« in g. Brodar j« bil deležen prisrčnih ovacij. Po obeh župnijah gre sedaj le en glas: Kmet v Kmečko zvezo! G. bantki svetnik Tratoik Jožct je na obeh zborih š« po svoj« navduševal navzoče za vstop v oiganizacijo. nakar te jih je kar na stotine vpisalo v Zvezo. Povsod sta te izvolila tudi odbora kraievne organizacij«, katera tvorijo možje, ki jamčijo t tvojo zavednostjo za živahno in plo-dnosno delovanje organizacij
Tako to ustanovljene sedaj v Brežiškem okraju kraievne KZ že ni Vidmu, v Sromljah, v Arti-čah, v Rajhenburgu in v Dobovi. Upati in želeti j«, da se v kra'kem ustanovijo še po drugih občinah oz župnijah- Nikjer ne «me biti brez te organizacij«. Kmet na plan — dokler j« dan!
Kohainskih sleparij vedno več
Sodna ob ravnava odkriva vedno več sleparij
Ljubljana, 13. jauarja.
V veliki razpravni dvorani Je bilo mnogo poslušalcev, ki so vztrajno in pazljivo sledili vsem podrobnostim razprave, zlasti taki. ki so bili sami oškodovani za težke tisočake od obtoženih prodajalcev In kupčevalcev kokaina. Delni rezultat vče-rašnje velike razprave je med drugim ta, da je drž. tožilec dr. Pellacher že uvedel nove poizvedbo o sleparijah, ki so jih izvršili obtoženci po krajih Izven Ljubljane. Računajo, da so bile nekatere osebe oškodovane za ogromno vsoto 150 tisoč dinarjev. Že danes so se uvedle poizvedbe za slučaj v Bohinjski Bistrici in v bližini Krnnja. Mnogi oškodovanci se niso javili, deloma ker so se sramovali, da so jih premeteni in brezvestni Kleparji oclganili, deloma ker so se bali, da bodo kaznovani od finančne oblasti zaradi kokaina. Kaznovani pa ne morejo biti, ker niso kupovali prepovedanega mamila kokaina, marveč le sodo in so postali le žrtve sleparsko tolpe. Državni tožilec je odločen, da ho proti glavnim obtožencem obtožbo zaradi zločinstva prevare Se razširil.
Najtežje grehe ima na vesti Logačan Fran Hladnik, po poklicu lesni manipulant. ki ni že dolga leta izvrševal svojega poklica. Pred vojno je bil zapleten v neko zastrupljevalno afero po načinu stotnika Hofrichterja. ki je pred vojno vzbujal » svojo metodo zastrupljevanja celo svetoven sloves. V Trslu, Gradcu in Ljubljani je bil Hladnik obsojen že na hude večletne kazni. Tudi v Braziliji se je pojavil. Tam je osleparil neko rojakinjo.
Mnogi hrepene po nagli ohogntitvi. Spuščajo se v špekulacije, pri katerih so jim pred očmi mastni dobički. Zaslužiti do '25,000 Din proti investiciji 15.000 Din, je vabljivn stvar!
Druga skupina obtožencev
Po končanem zaslišanju 4 glavnih obtožencev je senatni predsednik prešel k zaslišanju druge skupine obtožencev, obdolženlh le prestopka zoper osebno prostost in varnost. So lo:
Drago Ceferin, 34 letni trgov, zastopnik, stanujoč v Ljubljani. — Albina Ceferin, 31 letna soproga trgovskega zastopnika. — Maks Bizjak, 20-letni mehanik v Ljubljani. — Stane Burgar, 25-letni samski mehanik, in 34 letni strugur Ivan Krašovec iz Sangrada.
Dogodki na gradiču Sangradu lil mogoče spadali v kak romantičen in pustolovski film. Obtoženci niso stvari vzeli za lako resno in kaznivo, kakor to določa naš kazenski zakon, niso se mogoče v splošnem razburjenju zavedali, da bodo prišli v konflikt z državnim tožilcem. Hoteli so dobit inazaj le denar in menice, za knr je bil ogoljufan Drago Ceferin. Razprava je včeraj trajala do 23 In se bo jutri, v četrtek, nadaljevala.
Drago Ceferin je bil najprej zaslišan za pričo, kako je postal žrtev v špekulaciji s kokainom. Podrobno Je opisni [>ogajanja in prevzem 1 blaga*. Obremenil je močno ftiroka, Mauserja in lllad-nika. Tega je vprašal: s Kdo ste?: On je odgovoril: »Moja legitimacija je denar!« Pokazal je Šop bankovcev. Predstavil se mu je kot kupec.
Na žalost je pozneje ugotovil, da je kupil zavoj sode namesto kokaina.
Drago Ceferin je bil nato zaslišan kot obtoženec v zadevi ugrabitve in vklenitve Široka in llladnika. Odklonil jo vsako sodelovanje pri izvedbi načrta, ki ga je skuhala njegova žena. Ker je ft i rok prezentlral njemu menico za 15.000 Din, so bili vsi razburjeni.
Obtoženka Albina Celerinova je v Živahnem tempu in logični zvezi pripovedovala sodnikom razvoj dogodkov jm sklenjeni kupčiji za kokain in po prczentsrljl menice od strani široka. Njen mož je nasedel veliki lojiovski tolpi. Glavna njena misel je biln, kako hi prišla do menice. Za kokain je ona možu dala 15.1X10 Din uotovine. Načrt za Sangrad sta najiravlla ona in Maks Bizjak, ki jI je idealno in |iožrtvovulnn |minagal. Nobenemu nI bila obljubljena kaka nagrada.
Razprava jo biln nato prekinjena. Prihodnjič bodo zaslišani še zadnji trije obtoženci. Tihotapi in špekulanti s kokainom so se razgalili po raznih geslih in krilaticah. Njih načelo je: »Glavno je blago in ilenar, drugo je postranska stvar. Osle-pari ga, kdor se da!-
Pri večerni razpravi je bil za pričo zaslišan Lado Vučnik. druga žrtev sleparjev. Prodali so mu dva zavoja 'kokaina . V resnici pa je bila notri soda odnosno sljuda. Oškodovan je za okoli 32.000 Din. Močno je obremenil glavne obtožence.
Mestni holeh za brezposelne
Mesto Ljubljana je izdalo socialni kolek po osnutku slikarja Mihe Malešn. Izdani stil dve vrsti koleka, in sicer po ceni 1 Din s sliko revne matere z otrokom in j m |mi! Din s sliko brezposelnega, ki jirosi j »omoči. Dohodek tega koleka bo mesto |>orahilo za zaposlitev brezposelnih delavcev pri javnih delih. Kakor je bilo že poudarjeno, gradi mesto iz dohodkov fonda za brezposelne ležko pričakovani kunal v Zg. ftiški. Sedaj je pričela mestna občina z večjo skupina doslej brezposelnih delavcev Izvrševali prekope Malega tira lina po regulacijskem načrtu. Vsakomur je znano, kako potrebna je regulacija Malega Grabna. Delit, ki jih bodo napravili delavci, |iluČuni iz mestnega fondu za brezposelne, bodo tvorila važno pripravljalno delo: končna regulacijska dela bodo na In hitro napredovala. To je torej drugo javno delo. ki se izvaja z dohodki prostovoljnih dajatev ljubljanskih občanov. Z izvrševanjem takih koristnih javnih del se lepo veže podpiranje ubogih brezposelnih delavcev, ki si јкм1|]ого s tem sami zaslužijo in izvršitev obče koristnih in potrebnih javnih del. Dohodki mestnega koleka naj pomagajo zvršiti še več takih nujnih in splošno koristnih javnih del Zato naj otičani pridno segajo po njih. Sedaj je čas plesov in veselic. Tudi ob teh prilikah ne zamudite prispevali k socialni akciji. Pri blapajnoh večjih plesnih prireditev hodo mestni kolegi na raz|iolago. Z nakupom koleka storile dobro delo brezposelnim delavcem, ki jim je zaposlitev pri javnih delih edina rešitev. Veselje bo lepše, kadar ne bo nihče več brez dela in zaslužka. Usmiljeno«! in radodarnost more to doseči I
Manilestacijshi shodJRZ v Ljubljani
Govorniki! Na manifestscijskem shodu bodo po dosedanjih veeteh govorili gg. minister dr. Miha Krek, senator Fran Smodej in ljubljanski župan dr. Juro Adtcšič.
Vodic redit«lj«vl Ne pozabit«, da moral« bili jutri, v petek, točno ob sedmih zvečer v dogovorjenem lokalu. Sestanek bo kratek, a zelo važen.
— Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdihovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne •Franz-Joseiove« grenke
vode, zjutraj na tešče pa islo množino. Prava »Franz-Joseiova- voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev.
Ojrt. reg, S. lir. JiMTl xv.
Sneg prennšafo v kosih in ga tope
V Suhi Krajini ni vode
Ambrus, 12. januarja.
Prosimo, dajte nam vode! Ta prošnja se ponavlja po naših vaseh dsn za dnem. Vodnjaki to večinoma že prazni, kateri pa ima še veslo, jo deli z drugim, ki jc nima. češ, bova šla pa oba v Krko, če ne bo prej kaj mokrega prišlo. To je pri dobrih sosedih S« pa ludi izjeme, sicer so redki taki. ki nočejo dati vode. če ludi jo imajo čez tvojo potrebo. Po vaseh, kier imajo hiše mlake, v katerih je sedaj pozimi kar zdrava voda za živali, je še kolikor toliko dobro in te shaja. Kjer pa nimajo luž, so pa že pobrali ves sneg po senčnatih krajih in ga znosili v koših domov 'er slopili v vodo. Sedaj Bo kar treba napraviti vozovo in sode. pa iti v Krko po vodo. V enem oziru ni tedanja wi-ša toliko huda ker ni pogled na naše polje in se-nožeti tako žalosten, ker je itak vse golo Je pa druga nevarnost, da razzebejo naši vodnjaki in luže. ki bodo tudi kmalu prazne. Prav bati se je. da bodo škodo trpeli vodnjaki, ki so skoraj vsi samo ometani t cementno malto, drugače pa zidani in ne betonirani. Ker to pač prazni, so izstav-
ljeni mrazu, kar gotovo ne bo brez posledic. In tako bo katastrofa še hujša. Kaj pa. če nastane jx»žar? To bi bilo nekaj strašnega za s slamo krile vasi. Koliko trpe ljudje in živina So slučaji, ko je žival pi'a vodo, ki se je nastregla ml snega. katerega so dali na tonce lepil In jc zbolela, kar ni ni£ čudnega.
Pa se še dobijo ljudje, ki pravijo, da nam ni treba vodovoda. Vodovodi se gradijo celo jxi takih krajih, ki imajo dovolj vode. naš vodovod pa gra-
I na
de že 50 le! in več, kar te jc sprožila prva mi.-c vodovod. Merodajne kroge, ki o tem odločajo, novno prosimo, da se vendar že enkrat resnično prične!
jx>-
DRSALKE nikljane od 83"—
dalje pri
A. GOREČ d. i o. i. - poleg nebotičnika
Avstrijci izganjajo naše ljudi
Muril>or. 13. januiirja.
Leto dni je od tega. odkar so začeli Avstrijci Izganjati naše državljane, ki so irneli v Avstriji delo. Samo skozi Maribor je bilo izgnanih par li-soč ljudi. Zadnjo mesece so Izgoni nekam zastali, sedaj pa so se zojiel pričeli. Že nekaj dni prihajajo čez mejo pri Mariboru izgnanci, ki so vsi Imeli v Avstriji delo, pa so morali pustiti delo in zaslužek ter se vrniti v domovino, ki so jo nekateri zapustili že pred desetletji. Avstrijci pa skušajo sedaj le izgone ole|»šati. Izmislil so si prav tehten izgovor: komunizem. Tako' so v rudnikih pri Weltzu pozaprli nekatere naše državljane, ki so bili zaposleni kol rudarji ter jih nato izgnali iz države. Zajior in izgon se je izvršil pod pretvezo, du so se udejstvuvuli v komunistični
propagandi. Imeli tirni le dni priložnost cnvoritl z enim izmed izgnanih rudarjev, .le lo neki Mihucl Ozvald z Prekmurja. Od leta 1(41, se že nnlinjii v Avstriji. Delal je najprej v tovarni v Leobnti. potem pa je šel za rudarja v VVeitz. Kot dober in vesten delavec je imel stalno delo. S kako poii-tiko se ni nikoli ukvarjal, najnuini pn še s komunistično propagando. Vodstvo rudnika mu jo zagotavljalo trajno delo. kljub leinu p,i so ga pred M dnevi ohlasti knr na lepem aretirale ler ua z izgovorom, dn je komunist, zaprle. Dva ledna so ga imeli v /nporu, potem pn so ga brez vsako preiskave, ki bi pokazala, all je lirlv ali nedolžen, |4>C'iali čez mejo. Isla usoda čaka gotovo še druge niiše ljudi, ki so v Avstriji zaposleni zlasti v rudnikih iu tovarnah.
Zopet dva požara v ptujskem okraju
Ptuj, 12 januarja.
Preteklo noč emo imeli v ptujskem okraju dva požara. Prvi požar je izbruhnil v vasi Sikole. občina Cirkovcc, pri posestniku Vinccncu Kušarju. (ioreli je začelo na skednju in se je ogenj razširil z veliko naglico na vse druga gospodarska jtoslopja, ki so zgorela do tal. Zrtcv požara je tudi okrog 30.000 kg >cna in slame ter vse gospodarsko orodje. Domačim gasilcem iz Sikol se je po trudajMilnem delu fiosrečilo požar omejiti in ogenj pogasiti. Skoda znaša približno 40.000 Din in jc tc deloma krita z zavarovalnino Vzrok požara še ni jxijafnjen.
Drugi požar pa je izbruhnil v gosjiodarskem
poslopj- posestnika Martina Segulc v Dornavi. Ogenj je tudi tu uničil vsa go.jiodar.-ka poslopja in »o lc z muko rešili živino, ludi v tem primeru so domači gasilci preprečili da se požar ni razširil na sosednja poskipja. Skoda |e precej visoka a še ni preccnjcna. Vzrok |K>žau tu znan.
— lin boste «talno tilravi je potrebno da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic. srra. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini iti ti. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno tvežost.
Ulonil in zmrznil
Tragično smrt je našel 70 letni starček Ignac Trček, rojen na Bukovem vrhu, občina Trata pri Skofji Loki, stanujoč v llaćni. V soboto okoli 13 se je vračal iz Šubičove opekarne na Žirovskem vrhu, kjer je bil kot delavec zajmslen, proli domu in se je (potoma ustavil pri sinu in drugod, tki podjetnika je prejel še 70 Din predujma. Nekaj denarju je dal siliti. Imel pa je pri sebi še •">4 Din, ko je zvečer korakal proti domu, nekoliko vinjen. Drugo jutro sn ga ljudje, ki so šli k prvi maši, našli ležečega v »1'ološki grapi' pri 1'otlrež.u Bil je mrtev. Kontisijn z zdravnikom dr. Milanom Gregoričem je ugotovila, da Je Trček najbrž padel z brvi, ki vodi čez grapo, v vodo, a si ni niogH jiomagali kljub nizki vodi. Ulonil je in pozneje ie zmrznil. Prvotno so mislili, da se je nad njim zgodilo kako nasilje ali rop, ker denarja pri njem niso našli. Dognano je sedaj, da je vsak zločin izključen in da je starček po nesreči padel v vodo.
Ljudsko gibanje
Ribnica. Župnija šteje 4bS7 duš. Oklieanih |e bilo 32 parov. Jonu po'očenih 24, drugod ') pari; najmlajši ženili je imel 22 Id, najstarejši jo je mahal v 07 leto, dočim je imela najmlajša nevesta ie let. najstarejša pa -Iti Rojcnikov ic bilo doma III, v bolnišnici 10. skupaj 121, in sicer <>> dečkov in Vi deklic lorei moško lelo; dvakrat dvojčki, mrtvorojen nobeden; rojstev torej pride 20.81 iu tisoč prebivalcev Umrlo jih jc O"), in sicer 37 moških in 32 ženskih, ludi smi;t je vzela bolj mo.ke na muho; na 1000 prebivalcev je prišlo 14.72 smrtnih slučajev; nad «O let stara sla umrla dva (eden v '>7 letu), med SO in «*) letom 7, meti 70 in ČO letom 17, torej ie doseglo 37.03?» umrlih staro«! nad 70 let; otrok |iod enim letom je umrlo 12 ali Q.91?i vseh rojenccv. /dravštveno stanje torej dokaj povoljno — Sv. obhajil se je razdelilo nad «Mm
Opis našega prvega zdravilišča
(Po raznih virih sestavil dr. A. M.)
(Nodolievanie.)
Kakor pri drugih zdravilnih sredstvih, katera prvi zdravnik za izrecne bolezni pripozna, drugi pa ne, in katera sredstva v prvem slučaju učinkujejo povoljno, v drugem pa ne, se tudi na zdravilno vodo ne smejo staviti previsoke zahteve.
Kljub vsem dvomom so vendar stoletne Izkušnje in znanstvena opazovanja pridobila večino zdravnikov za neovrgljivo resnico, da so tako kopeli kakot pitje rudninskih voda eno izmed najboljših naravnih zdravilnih sredstev.
»Ob teh zdravilnih vrelcih« Je ie IS23 zapisal eden izmed najizkušenejših kopaliških zdravnikov dr. Matija Macher: »najdeš mir in zdravje, ki ti spet prinese veselje do Življenja. Zmerno pij slu-linsko vodo in zmerno se gibaj!«
Na lent mestu se nam samo po sebi vsiljuje vprašanje, zakuj niso istočasno z nemškimi zdravniki pisali o Rogaški Slatini tudi slovenski zdravniki in to v slovenskem jeziku?
V začetku osemnajstegu stoletju In še poleni v vsej njegovi prvi polovici, ko je po zdravniškem priporočanju vidno rastel sloves Rogaške Slatine, Slovenci niso imeli veliko doktorjev zdravilstva; še ti. ki so bili, so službovali na tujem. In četudi so bili v službi na domači zemlji, niso bili vešči pismenega slovenskega jezika. Med duhovščino, ki bi mogla ludi s pisano besedo obrniti j>oto,iioM no zdravilnost slatinske rudninske vode. je büo z'a-li mnogo pristašev homeopalije. ki je učila. «Ia se morejo bolezni zdravili le s sredstvi, ki povzročajo v zdravem telesu učinke, ki so podobni onim v bolnem telesu. Odtod ludi Ime te nove zdravilne metode: lloinoioii pathos = »lična bolest.
Pozneje, ko je bilo pravega, popolnoma izšolanem* zdraviliškega naraščaja vedno več. Rogaška Slatina ni imela še železniške zveze no » Celjem ne z Zagrebom. Kuko naj bi slovenski, in recimo tudi hrvatski zdravniki, svojim bolnikoin svetovali pot v Rogaško Slatino, ki zu mnoge v njih gmotnem položaju tli biln lahko dostopna?
Pač so tedaj o Rogaški Slatini ninogoknj vedela in zapisala druga mesta: Gradec, Dunaj, Berlin, Pešta, Leipzig. London, Wtirzburg; manj pa domača odnosno jugoslovanska mesta Celje, Mn-ribor, Ljubljana. Zagreb, Karlovec, Belgrad.
Akoprav so »latinski vrelci že sami na sebi resnična zdravita, torej tudi v steklenicah nit stotine kilometrov daljave od Slatine, so vendar zdravniki ugotovili, da pride zdravilna moč »latinskih vrelcev do popolne in neprikrojšone veljave le ob izvirkih. Zdravniki so si lo tolmačili ne samo z rednim življenjem, ki ga žive bolniki |iod zdravniškim vodstvom ler z ugodnim vplivom vse te krasne pokrajine, ampak ludi z cmanocijo radijske aktivitete vrelcev, ki se ob stiku z atmnsfe. ričnim zrakom |ioizgubi. Pravo idatinsko zdravljenje se more torej izvršiti le na zdraviliškem kraju samem.
Tako je Rogaško Slatina zaradi svojih zdravilnih vrelcev |и|1ацоша postajala in postala zdravilišče. To se je zgodilo tedaj, ko je Slatina prešla v lost štajerskih deželnih stanov, ki so se takoj toplo zavzeli za razvoj tega blagoslovljenega koščka svoje zemlje. Posebne zasluge za to si je pridobil tedanji dež. glavar grol Ferdinand Alterns, kl Iii se smel imenovati ustanovitelj slatimrkeua zdravilišča. Pod njegovim vodstvom se je začela Rogaška Slalina razvijati v pravo kojuiliš'e in zdravilišče.
Seveda so le ludi pred nastopom glavarja Altemsa, lorej pred letom 1801. prihaiali na Saline gostje iskal svojega zdravja. In tudi prej so ic stala nil Slatini go«!iš'n, večinoma lesena, razen gostilnice, ki jo je |iozidnl baron Curti; vendor
prvo pravo zdraviliško lice jo dal Rogaški Slatini z nadzorstvenim uradom vred grof Ferdinand Alterns.
Razvoj in napredek zdravilišča M' mora šteli v |М)ио1шо delo in zasluti« predvsem zdr«till»kiiu ravnateljem. Na splošno moremo r«-či: L*s|ieh ii|iravnegu delu w> |iri vsakem upravitelju večinoma ravna po njegovi večji ali manjši upraviteljski dobi. Rogaška Slatinn kol urejeno zdravilišče je biln najprej (№01—1019) deželna, poleni (101(1 do 11121)) državna in ji' sedaj httnovinska last. Zdravilišče so upravljali vsakokrat nadzorniki ali ravnatelji.
Prvi nadzornik je bil (IH06 I S3«) dr. Ivan Flöhlich, zdravnik iz. Celja. Postavil je prvo velika gostišč« in dal s tem možnost novem« razvoja.
Drugi, še zaslužne jšj, je bil (1WW-1K7«) tudi zdravnik dr. Jožef Sok od Sv. Marjete niže Ptuja. Zgrodij je nova gostišča in uospodar-ka poalop]a. du je Romjška Sluttiia v estetskem in higienskem I s ig led u dobila videti značaj zdravilišča.
Za njim je nastopil (1H77 - 1*№> dr Iv. Schilller, ravnatelj dohrilskih toplic.
Ravnatelj Kmsl (irutebriick (I8K2-18XH) jo d al zdravilišču s svojim gospodarskim programom novo gospodarsko smer. Po leni začrtanem polil sla Slo ravnatelja major Schubert (1NN8-1MH)) in Viktor T roller (18011-11»«).
Izredno spreten gospodar je bil dr. Fr. Mulli, rojen t Hi 13 v Beljaku na Koroškem. Zdravilišče je upravljal z veliko vnemo in samostojnostjo pa tudi z velikim ugledom in uspehom (№"Q 11)21).
Ob prelomu 11110 so «e hitro menjali upravitelji- l.ochhi)rhlcr. Here. Dolenc
Ravnatelj dr. Fran filer je vzorno upravljal zdravilišče prav enajst let (1021 litt»), Z njim »e je začela doba »mntrenetja rle!a v upravnem obratu, gos|iodorskeiii pokretu in tujskem pro metu.
Anton Dil rieh (ItiÄ?—19341 je dovršil »аро četo delo povečanega vodovodo napravil je novo
plavalno kopališč,, iu prenovil zdraviliški pnrk in Ljubljutiski dnin. To v«e p<> načrtih arhitekta Vinka tijnuzn iz Plečnikove šole
Sedanji ravnatelj Ivan Gračnat *e je v dveh uspešnih sezonah izkazal kol previden iti snroten upravitelj z upravičenim upanjem mi nov razvoj »latinskega zdravilišča.
3. <>o«lišfa in druirn p»«lo|ijn.
Ako gledamo na začetek in napredek »latinskih zdraviliških stavb, nuni prihaja nu misel in primero svetopisemska pri liku o gorčičneui zrnu. »To je sicer najmanjše izmed vseh semen, ko pa zrasle, je večje ko zelišča ill postane drevo, tako da prileti» ptice nebu in prebivajo nu njegovih vejah - (Ml 13, 32.)
Ob svojem začetku je moglo zdravilišče le malo gostov »prejemati v svoje goctišre in jirenn-čišče. gostje so morali večinoma ostajali v Ptuju. Mariboru ali v Celju, nil so se ludi na«taii|evali po hišah v okolici. Dokler torej ni bilo mi Slatini primernih domov, se tudi obisk gostov iti rnoirel dvignili. V dobi kopališkemu zdravnika dr. Matiji' Marherja, ko je 1K23 stnl no višku svojih čudovitih uspehov, *<< je obNk gostov kljub ti-iiiu le s težavo pospel za 2Ш> stopenj više od 1151 do 751.
fiele ko »e je 1НЗО |MMlavi| hotel ■ Poš|h in 1X33 sedanji Tržaški dom in 1N3K sedanji »Do-nački tlom ter se je IKK) k najstarejši stavbi na Slatini, kjer je ob sezoni nastanjeno knjigovodstvo, prizldal »griilovski stan-; šele lednj Je obisk dosegel število tisoč ter ga je poslej vsako leto j>re-s« gel, dn ga je v 20 letih povišol na število 2"»*) gostov In še čez
V tej dobi »o namreč zrastli novi domovi; •štvris I « leta 1H41, >Strossmaver|ev dom» I»I7, 1'r.idniškl doni- IH50. t/anreliški dnini IN5I. »Oroitilški doni: 1H54. Obisk tfostov je jsistej v 'JU zajmredtiih letih znašal povprečno 280(1, Samo leta IMU1 je »trudi avstrij«kn-llalij>iii«k<- vojne padel v tisočem zaostanek od 2430 do I l,V>.