j Dopisi. Iz mariborske okolice. (Kako kamški strah rihtarja voli). Že 13 let tlači Kamčane buda mora. ,,Kamški strab" je tudi zdaj 24. decembra zmagal pri volitvah za srenjski odbor. Kakor smo zvedeli, je drugekrati pri volitvi za župana le po 5 možiceljnov imel, navadno euega alj dva Kainčana, druge pa mestjane. Ko so se zbrali, jim je paragrafe čital in poteui vprašal: ,,Werden wir neu wahlen, oder bleibfs beim Alten?" Da! so zagromeli glasovi in volitev je bila končana. A zdaj ni bilo tako. Moral je vse strune napeti, da mu je bilo zopet mogoče splaziti se med odbornike. Srenjski berič, neki šoštar, je cele dni letal okoli po mestu in po Kamci vabit k volitvi in lovit pooblastil. Nekterim narodnim je na ušesa šepetal, da naj ničesar f.. ne verujejo, češ, da f.. le za papeža skrbijo !! Kamčani, posebno tisti, ki najbolj kričijo, še niso ničesar papežu dali. Boljše bi bilo. ko bi gledali na 40 procentov, ki so bili in še bodo pri srenji za plačevati. Vsak volilni mož je imel pooblastilo in tako je bilo mogoče po 4 in 5 glasov večine dobiti. rStrah" sam kot nadzornik šole je volil za šolo, se ve da mestjane. Za srenjski šoder volil je drug svetovalce Herič. Nekdo se je cel6 ustil, da bo ,,strah" še župan ostal, akoravno se v Maribor preseli, in se misli vsak tjeden dvakrat v Kamco pripeljati. Zastonj se menda ne bo vozaril — ta ,,dragi strali". Menda bo ga le postava sama izbacnila. Paragrafe je nemški čital, ker slovensko govoriti ne ume; pa ko bi le bil prašal: ,,Habt's mich verstanden ?" tudi tega ne. Seidl je Nemec in zarad njega mora Kamca tudi nemška biti. Punktum! Narodni volilci, ki so v mestu, niso menda k volitvi povabljeni bili, srenjski sluga je le k tietim šel, ki so Seidlnov rep. Narodnim možem, kterih je še hvala Bogu precej, se je sicer volitev pri cerkvi oznanila, svoje privrženee je pa osebno in po srenjskem slugi vabil. — Mislimo, da hoče pri svoji 4grozni častilakomnosti do slednje ure župan ostati, da bo potem županstvo častno odložil. Izvoljeni so v I. razredu: Seidl, Halbarth, Krulec, Rataj, Nusterer, Pirker Jobann, Bitterl, Lorber, Atleta. Edina dva sta rojena Kamčana. Kmetje, ki se s težkim delom trudijo in desetkrat več plačujejo, kot kramar N., ki samo šile in kopita in po dva groša cvirna v prodajalnici ima, so se odvrgli. — Seidl je zmiraj na Dunaju, Rataj krumpast, Pirker šoštar, Nusterer ima tako že veliko sapo. Kdo — vprašamo — bo po raboti alj na patrolo hodil? Morali bodo že gospodje inženirji in dohtarji to storiti. Kamca je torej mariborsko predmestje, ker so sami mestjani voljeni! — E, če je posestnikom tako prav, naj so pa pod gosposkim varuštvom! Iz Gradca. Vse tožuje zaradi preslabih sedajnih časov. Mali in veliki obrtniki so brez opravka in nimajo več z delavci vred poštenega zaslužka. Posebno slabi časi pa so prišli za delavce v fabrikab. Velika Ko'i-6'si-jeva fabrika, ki je v prejšnjih časih nad 2.000 delavcem deia dati zamogla, jib ima sedaj samo kakib 800 iu si še med temi samo najpridueje izbira, druge pa brez posla odpravlja. Zdi se mi, da sedaj fabrikanti delavcem ravno tako nagajajo, kakor so delavci lani nagajali svojim gospodom, ker so sainopi iduo delo ustavljali. Od Male nedelje. (Želje za novo leto.) Ko se je pred leta dni rodilo tekoče leto 1873., si je gotovo vsak domoljub v dubu domisljeval in želel ugodnejšega in vspešnejšega narodnega na- predka, kakor nam ga je v resnici nesrečno in sedaj h koncu tekoče leto prineslo. Kdo bi bil mi- slil na nesrečne politične prepire v domači narodni biši, kdo na ljuti boj domačinov, kteri so pred kratkim vsi, kakor vpanju čbele delali skupno za blagor, srečo in vse dobro narodovo?! Srce mora narodnjaka boleti, ako z resnim okom in s zdravo pametjo pogleda po našej mileni domovini, ter pre- mišljuje žalostne nasledke, kterih nam je rodila ravno ta vjedica. Povsod skoro, kjer se sbajajo narodnjaki, se kaže tudi gotovo ta za naš narod kvarni razpor. Nasledki tega so, da čitalnice ena za drugoj umirajo; narodna društva od najmanj- šega do največega hirajo, in povsod v narodnem življenju kaže se preočitna mlacnost. Uradi, kteri so tu ali tam bili v narodnih zadevah stra- noma pravični, so v tem času potegnoli, kakor polž z rogli na svoje staro mesto, in vse to in mnogo drugega je plačilo za našo grdo — neslogo! Novo leto nam trka na vrata, kaj nam pri- uese, je prikrito; vendar je iz srca in pred vsem želeti, da se v njem doseže ali saj napoti sprava med našimi političnimi strankami, ter se vrne pov- sod zaželeni ljubi mir zopet v naš domaei hram, ker le združeni in vkupno za narod delajoči uteg- nemo izpodbiti sovražni naval, kteri nam tako re- koč že blizo nad našimi glavami preži in komaj čaka, da doseže svoj liamenjeni plen. Pristavek vredništva. Želja Vasa, g. dopis- nik, je opravičena, kakor tudi prav imate, ako govorite o političnib strankah med Slovenci, kajti ,,niladi" cikajo po centralizmu, ,,stari" ostanemo ^federalisti." Pa to ni po- glavitno. Največi razloček je — Kristus! Eni bocemo verske šole in popolno svo- bodo kat. cerkvi, drugi tega nočejo, in za- govarjajo državo brez vere in Boga. To nasprotje je zdaj po vsem svetu; da zmaga pravična naša stvar, moramo vsi želeti in si tudi prizadevati. Iz Vuzenice konec grudna. (Volitve v občinski zastop. Hvala volilcema.) Kakor znano, so se višile volitve že 29. novembra, a še  zdaj ni sluba ne duha, kedaj da bo volitev občn. predstoj nika. Skoro po vseh sosednjih občinab, kjer so se volitve v občinski zastop pozneje vršile ko pri nas, imajo že svojega novega predstojnika. Rogoviljenje nekterih tržanov, ki so doslej zvouec nosili, nima po zadnji volitvi ne konca ne kraja, ker so tako sijajno propadli, in zdaj ne vejo, kjer svojo jezo"ohladiti. Ravno ti dosedanji ncmškntarski kolovodje so zoper izid posleduje volitve pri okrajnem glavarstvu se pritožili, ter zabtevali nove volitve. Ali se bo volitev, ki se je na vse strani postavno vršila, tako lehko dala ovreči, je dvomiti, vendar mogoce je dan danes vse, pa lebko je tudi, da spet propadejo, kmetje se ne dajo več nemškutarskim liberalcem za nos voditi. Naj si pa tudi tržani zmagajo, utegne vendar njib slava le kratek obstanek imeti, ker bo izločenje kmečkih občin od trške prej ko ne v spomladi že potrjeno in zopet nova volitev za one občine. — Tukaj se hočem dva volilna moža v misel vzeti zavoljo nju hvalevrednega obnašanja pri zadnji volitvi v drž. zbor. Kmetje iz vsih naših srenj so zadnjokrat na konservativni strani stali, ter tri može svojega zaupanja izvolili: Janeza P1 e m e n a , p. d. Hartmana, ValentinavP o 1 n a r j a, p. d. Mraka in Jurja Ditnerja, p. d. Steflna. Prva dva*) sta kljubu silnemu pritiskanju nemčurjev vendar za g. Pajka glasovala; tretji: Jur Ditner je pa v zadnjem trenntku odpadel, ter za liberalnega Nemca Seidlna glasoval. Kaj da ga je zmotilo, ve on sam najbolj. Kmetje so sila jezni na njega, posebno '/daj, kosejimje pripovedoyalo, kako Seidl zmirom le z nasimi nasprotniki vleče in da je celo dvakrat na Dunaji za to glasoval, da se naj iz državnega posojila tudi borzijanci alj špekulanti na borzi podpirajo, ki so se poprej s svojimi sleparijami zdelali. Kmetje! vi ste sicer z dobrim zaupaujem volili Steflna, ali pokazal se je vašega zaupanja nevreden; nikdar ga več ne volite za volilnega moža! Pribodnjič še bočem može iz drugih sosednjih srenj uaznauiti, kteri so našega zaupanja vredni, kteri ne. Rodoljub. Od 3V. Janža na peči. (Hvala vrlim f a r m a n o m.) Popotnik, ki z Velenja proti Žalcu alj Celju potuje, vidi ob levi strani ceste na strmi pečini lepo, prijazno poslopje, kakoršnega se ne nadja v tem kraji, zraven poslopja pa cerkev z vitkim zvonikom. To je sv. Janž na peci. Poslopje je novi farovž, pozidau 1. 1872 na mestu stare kočure, ki ni bila več za pogledati. Postavljena je tudi nova piistava, tako da je 8v. Janž zdaj res kraju podoben, kjer omikani ljudje stanujejo^ Ker so raSuni za vse to še le zdaj dognani, se ni moglo poprej o tem poročati. Vse stavbe stanejo 6663 gld. 71 kr. Milostljivi Ijubljanski škof kot pation so dali tretjino, drugo so zložili vse hvale vredni farmani, ki so vrh tega na svojo skrb vzeli vse težavne vožnje na strmi breg in težakinjska dela, tako da smo le za stavbarsko pripravo in rokodelski strošek v gotovini trpeli. Poštena, dobra volja vse premore! Prav srčna hvala toraj po dokončanem, težavuem, pa tudi lepem delu vseni ljubim farmanom! Zidarski mojster je bil g. Juri S t r o p n i k blizo Velenja, samouk sicer, pa mojster na vsako stran; mizarska dela jeoskrbel And. Brezovnik v popolno zadovoljnost, tesarska pa Cvikel iz skalske fare, vsi prav umni in pošteni d o m a 5 i obrtuiki. Henrik Križan, župnik. Še cel6 na volilšou, kakor sim sam slišai, sta tudi druge volilce nagovarjala, naj za bužjo voljo vendar liberalnega Seidlna ne volijo.