občina krško SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE Leto III Številka 6 31. maj 1982 OSREDNJA PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU BO V PODBOČJU Otvoritev nove šole Praznik občine Krško — spomin na padle borce in izgnanska leta — bomo tudi letos počastili z več prireditvami, a osrednja bo v nedeljo, 6. junija v Podbočju, kjer se prebivalci te krajevne skupnosti veselijo velike pridobitve — novega poslopja osnovne šole s športno dvorano ter prostori za vzgojnovarstveno enoto, za kar so tudi sami prispevali svoj delež v obliki samoprispevka. Ob devetih dopoldne bo ••••••*•••*••••••••+•• Junijska seja SO 3. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SO KRŠKO V torek, 1. junija 1982, se bodo ob 16. uri v sejni dvorani C SO Krško sešli na 3. seji delegati Družbenopolitičnega zbora SO Krško. Začasni dnevni red predvideva: 1. določitev dnevnega reda 3. seje zbora, 2. potrditev zapisnika 2. seje dru- žbenopolitičnega zbora, 3. analiza izvajanja družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 — 1985 s spremembami in dopolnitvami temeljnih planskih dokumentov družbenega plana občine, 4. poročilo o stanju prometne varnosti s predlogom smernic za zagotovitev večje prometne varnosti v občini Krško, 5. ocena stanja raziskovalne, razvojne in novatorske dejavnosti 8 predlogom usmeritev za spremembo LIDIJA ŠENTJURC IN JOŽE BORŠTNAR — ČASTNA OBČANA NASE OBČINE Na predlog Zveze združenj borcev NOV občine Krško in Predsedstva SO Krško bodo skupščinski zbori na svoji 3. seji 1. junija podelili najvišje občinsko priznanje »Častni občan občine Krško« narodnima herojema LIDIJI ŠENTJURČEVI in JOŽETU BORŠTNARJU, listina o podelitvi pa jima bo izročena na proslavi letošnjega občinskega praznika v Podbočju. LIDIJI ŠENTJURČEVI bo naslov »Častna občanka občine Krško« podeljen za njeno izjemno prizadevanje in zasluge pri postavitvi edinstvene zbirke slovenskih političnih zapornikov, internirancev in izgnancev na gradu Brestanica kot trajnemu pomniku trpljenja slovenskega naroda. JOŽETU BORŠTNARJU bo naslov »Častni občan občine Krško« podeljen kot preudarnemu snovate-Iju in organizatorju narodnoosvobodilnega gibanja in vseljudskega odpora proti okupatorju v občini Krško. in dopolnitve družbenega plana občine Krško, 6. informacija o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981, 7. predlog o podelitvi naslova častnega občana občine Krško tovari-šici Lidiji Sentjurc in tovarišu Jožetu Borštnarju, (nadaljevanje na 3. strani) STRAN 2 »NAŠ GLAS« Št. 6 — maj 1.982 Iz obrazložitve predloga o podelitvi naslova »Častnega občana občine Krško«. LIDIJA ŠENTJURC Tovarišica Lidija Šentjurc, članica Sveta federacije in narodna heroina iz Ljubljane, že po družinskem poreklu pripada delavskemu razredu in njegovemu boju za elementarne pravice odločanja o svoji usodi in rezultatih svojega dela. V sodelovanju z mnogimi slovenskimi predvojnimi revolucionarji in komunisti, zlasti Edvardom Kardeljem, se je oblikovala njena ideološka opredelitev in angažiranost v revolucionarnem delu. S sprejemom v KP Jugoslavije leta 1932 se je zanjo začelo novo obdobje trdega revolucionarnega dela komunistke, ki v svojem 50-let-nem partijskem delovanju ni nikdar priznala poraza. To je potrdila z diplomo na ekonomski fakulteti leta 1938 in uspešnim opravljanjem mnogih zelo odgovornih političnih in drugih dolžnosti v predvojnem obdobju, med narodnoosvobodilno vojno in v povojni izgradnji socialističnega samoupravnega sistema. Z razglasitvijo za narodnega heroja leta 1953 so bile potrjene njene izjemne zasluge v narodnoosvobodilnem boju. Zato, da noben drobec v mozaiku revolucionarnega obdobja in narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda ne bo pozabljen, se je kljub mnogim obveznostim angažirala za ohranjanje pomnikov zgodovine. Kot predsednica zgodovinske komisije pri Predsedstvu C K ZK Slovenije je bila pobudnik zbiranja gradiva o naših izgnancih. Njena zamisel je bila, da se ta zbirka postavi na »prvi postaji« nemškega izganjanja slovenskega prebivalstva in napredne inteligence. V obnovljenih in preurejenih prostorih na gradu Brestanica je nastala stalna muzejska zbirka o izgnancih, ki jo je ves čas neutrudno pomagala uresničevati. Na njeno pobudo in aktiv-¦nim sodelovanjem ter angaži- ranjem znanstvenih in drugih sodelavcev je bila v tem gradu urejena nova muzejska zbirka o trpljenju našega naroda v medvojnih političnih zaporih in zloglasnih koncentracijskih taboriščih. Predvsem njena zasluga in pomemben prispevek njenega angažiranja je, da je bilo to obsežno in zahtevno delo uresničeno. Tako je del trpljenja slovenskega naroda v odporu proti okupatorju dobil prav v naši občini trajen pomnik in dragocena pričevanja zgodovina oteta pozabi. S tem pa je hkrati zagotovljena brestaniškemu gradu, zgodovin-sko-arhitektonskemu spomeniku, nova vsebina dela v njegovem pomembnem poslanstvu revolucionarnih izročil v občini Krško, s katero je tovarišica Lidija Šentjurc že desetletja neločljivo povezana. JOŽE BORŠTNAR Tovariš Jože Borštnar, predvojni revolucionar in narodni heroj iz Ljubljane, spada med pomembne organizatorje narodnoosvobodilnega gibanja in vstaje slovenskega naroda. Že v novomeški gimnaziji, zlasti pa v višji prometni šoli v Beogradu, se je med napredno mladino oblikovala njegova politična in ideološka opredelitev. Kot osebnost sta ga odlikovali preudarnost in srčnost, predvsem pa dobre organizacijske sposobnosti. Zato je med vojno prevzemal in zelo uspešno opravljal pomembne politične in vojaške dolžnosti. Od polit-komisarja Belokranjskega odreda ga je pot vodila na enake dolžnosti v Cankarjevo brigado in 15. divizijo do 4. operativne cone', v kateri je kasneje postal komandant, nato pa na čelu 9. korpusa povedel njegove enote v zaključne boje za osvoboditev Trsta in Gorice. Poleg mnogih odlikovanj je bil leta 1952 proglašen za narodnega heroja. Po vojni je vse do upokojitve opravljal pomembne dolžnosti v republiki in federaciji. Ime tovariša Borštnarja je neposredno vezano na občino Krško, v kateri je leta 1937 kot prometnik — pripravnik na železniški postaji Brestanica intenzivneje začel z organiziranim revolucionarnim delom in zbiral okoli sebe napredno misleče ljudi ter postal gibalna sila naprednega delovanja. S ponovno vrnitvijo v Brestanico po odsluženem vojaškem roku se je seznanil z Maksom Ster-meckjjem, članom CK KPS, ki ga je leta 1940 sprejel v KPS. Z oživitvijo dela v partijskih celicah se je povečalo število komunistov, zlasti pa se je razgibala dejavnost skojevskih organizacij v Posavju. Kot član Okrožnega komiteja KPS za Po-savje je tovariš Borštnar postal neumoren in dosleden izvajalec revolucionarnega dela, ki ga je zasnoval in usmerjal Stermecky. Predvsem pa se je izkazal kot sekretar partijske celice v Brestanici in organizator pomembnih sestankov komunistov, med katerimi je treba posebej omeniti sestanek v Penku sredi julija 1941, ki je skupaj s podobnim sestankom komunistov na istem mestu nekaj tednov prej pomenil prelomno obdobje za organiziranje in razvoj narodnoosvobodilnega gibanja v Posavju. Z drzno akcijo, ko je ustavil in usmeril na stranski tir železniško vojaško tovorno kompozicijo, je omogočil, da je bilo precej orožja, streliva in druge opreme odnesene v skrivališča in na domove zavednih ljudi. Zato danes lahko upravičeno trdimo, da je tovariš Jože Borštnar poleg Maksa Stermeckvja .eden najbolj vidnih revolucionarjev in organizatorjev narodnoosvobodilnega gibanja v Posavju, kateremu je še posebej v občini Krško dal neizbrisen pečat. Si. 6 — maj 1982 NAS GLAS« STRAN 3 .jŠ Pokrovitelj EX TEMPORA KRŠKO '82 — ki sta ga v čast slovenskemu in jugoslovanskemu kongresu Zveze komunistov ter dnevu zmage organizirala komisija za agita-cijsko in propagandno dejavnost pri OK ZKS Krško in krški likovni klub — je bil Komite OK ZKS Krško, katerega sekretar Zeljko Kolar je tudi podelil nagrade, pohvale in priznanja udeležencem. Na sliki čestita predsedniku krškega likovnega kluba KLIK Štefanu Štirnu za osvojeno prvo nagrado. Junijska seja skupščine občine 8. predlog o podelitvi najvišjih priznanj občine Krško za leto 1982, 9. vprašanje in predlogi delegatov, 10. volitve in imenovanja: a) razrešitev sodnika Temeljnega sodišča Novo mesto, b) imenovanje družbenega pravobranilca samoupravljanja. 3. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SO KRŠKO V torek, 1. junija 1982, bo ob 16. uri v sejni dvorani B SO Krško 3. seja Zbora krajevnih skupnosti SO Krško, ki ima za začasni dnevni red predvidene vse točke dnevnega reda seje družbenopolitičnega zbora razen 6., poleg tega pa še: — odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1981, — predlog za ugotovitev splošnega interesa za izkoriščanje gramoza na lokaciji Stari grad in za razširitev sanitarne deponije. 3. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SO KRŠKO V torek, 1. junija 1982, bo ob 16. uri v sejni dvorani A SO Krško 3. seja Zbora združenega dela SO Krško, ki ima za začasni dnevni red predvidene vse točke, predvidene v začasnih dnevnih redih sej družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti. Z 2. SEJE ZBOROV SO KRŠKO O lanskoletnem gospodarjenju Stališča in ugotovitve Izvršnega sveta SO Krško ob obravnavi »Poročila o poslovanju organizacij združenega dela, splošne in skupne porabe v letu 1981« 18. maja so vsi trije skupščinski zbori sprejeli naslednja stališča in ugotovitve izvršnega sveta o gospodarjenju v minulem letu: Na osnovi ocenjenih materialnih okvirov razvoja za leto 1981 so bile v resoluciji postavljene osnovne in prednostne naloge. Za leto 1981 je ugotovljena izjemno visoka stopnja inflacije, kd je bila še enkrat večja, kot je bila predvidena v bilančnih postavkah, sprejetih z iresoluaijo za leto 1981. Na rast inflacije so — poleg zmanjšane intenzivnosti gospodarjenja in nezadostno izkoriščenih kapacitet — vplivale tudi pogoste spremembe devttzndh tečajev din nesorazmerja cen. Nesorazmerje v rasti cen surovin OB 90-LETNICI TITOVEGA ROJSTVA PRIZNANJE ZASLUŽNIM KOMUNISTOM V ponedeljek, 24. maja 1982, je bila v malii dvorani Delavskega doma Edvarda Kardelja v Krškem slovesnost, M jo de organiziral Komite občinske konference ZKS Krško v čast 90-Hetndce rojstva tovariša Tita, dneva mladosti in 12. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Zaključek dopisne šole marksizma in občinske politične šole so združili s podelitvijo spominskih knjižnih daril članom, sprejetim v Zvezo komunistov Slovenije v zadnjem letu, in 'Spominskih plaket z likom tovariša Tite tistim komunistom, ki so bili sprejeti v partijo v najtežjem obdobju socialistične revolucije — med narodnoosvobodilno borbo. Spominske .plakete s podobo našega največjega revolucionarja so dobili: Iz Krškega: Dušan Žunič, Lojze Rihter. Franc Murko. Danilo Pečenko, Ivan Zeljko, Miha Molan, Srečko Polšak, Jovan Vejnovič, Ivan Glogov-šek, Vašo Kupirovič, Milan Ravbar. Stane Nunčič. Zivka Čuček-Nunčič, Zvona Tomažič in Franc Drofenik; s Senovega: Franc Grilc. Leopold Nanut, Anten Koželj. Maks Grilc, Marija Reberšek. Boris Kostanjšek in Alojz Ve-čko; iz Brestanice: Franc Gabrič in Anton .Tavorič: vi Kostanjevice: Miha Burja, Fanika Burfa. Salči Ahmič, Ivan Divjak in Venčeslav Ko-fol; iz Koprivnice: Ivan Robek. in reprodukcijskega materiala in rasti cen končnih izdelkov je v nekaterih dejavnostih vplivalo na zmanjševanje ustvarjenega dohodka. Okrepi omejevanja uvoza nujno potrebnih surovin lin reprodukcijskih materialov so povzročali motnje v proizvodnji:; omejevanje uvoza na eni strani in dodatni napori za povečanje izvoza sO vplivali na zmanjšanje optimalnih zalog, potrebnih za nemoteno proizvodnjo, zato se to negativno odraža tudi v prvih mesecih letošnjega leta. Izvršni svet ugotavlja, da v letu 1981 nismo v celoti izvajali nalog za uresničitev ciljev, sprejetih z resolucijo. Predvsem nismo izkoristili vseh možnosti na področjih, kd imajo prednost v razvoju (energetika, proizvodnja hrane, vključevanje v fevoz na konvertibilna področja . in drobno gospodarstvo). STRAN 4 »NAS GLAS« St 6 — maij 1982 Na osnova teh ugotovitev in ob upoštevanju zaostrenih razmer gospodarjenja izvršni svet ugotavlja, da so iblii rezultati gospodarjenja za občino Krstoo v letu 1981 ugodni. Ugotovljene razmere pa terjajo, da organizacije združenega dela intenzivno delajo na iskanju rešitev za zagotovitev: — surovin, reprodukcijskega materiala in virov energije za nemoten potek proizvodnje; zato morajo doseči dolgoročne dogovore in se dohodkovno povezati v širšem gospodarskem prostoru; — takih proizvodnih programov, ki bodo zagotavljali rast dohodka in vključevanje v mednarodno delitev dela; — za dolgoročno stabilno gospodarsko rast je potrebno voditi in zastaviti tako investicijsko politiko, da bodo nove kapacitete omogočile prestrukturiranje gospodarstva na osnovi sprejetih družbenih kriterijev. Po menijih dogovora o razporejanju dohodka smo v ©Mini sicer prekoračili imožrai odstotek rasti sredstev za osebne dohodke, vendar so to rast prekoračdlLe samo nekatere organizacije združenega dela, o čemer bo podal izvršni svet skupščina posebno poročlilo. Izvršni svet ugotavlja, da so OZD pni delitvenih razmerjih v letu 1981 v globalu uresničevane usmeritev družbenega dogovora o razporejanju dohodka lin zagotavljanju večanja deleža sredstev za izboUjšanjje in razširitev materialne osnove dela. Izkazani podatki v poročilu pa izpostarvllaljo organizacije združenega dela, pri katerih se je delitveno razmerje poslabšano v primerjavi z letom 1980 im OZD, ki pri kazalcih u&inkovffitiostii gospodarjenja niiso dosegle učinkov, predvidenih z resolucijo, 'oziroma so ti učinki manjša kot leto prej. Poslovanje je potekalo pod vplivom sezonskih nihanj, ki .so se odražala v neenakomerni dinamiki proizvodnje; slabša je bite preskrblSe-nosit s surovinami lin reprodukcijskimi maltama!, poslabšana je bila tekoča likvidnost poslovanja. 'Negativni finančni izid poslovanja nekaterih OZD je predvsem posledica neurejenih cenovnih odnosov, upadanja inivestdcdjiske dejavnosti dn manjših naročili, višjega obračuna amortizacije po predpisanih minimalnih stopnjah din zaostrenih razmer gospodarjenja. Negativni finančni rezultat so dosegle: Tovarna celuloze in papirja ~Djuro Salaj« Krško (50.743.000 din, od tega TOZD Oe&tfLoza 26.79^.000 Zato morajo predivsem OZD, ki so dosegle v letu 1991 slabše rezultate, izdelati poglobljene analize in sprejeti ter izvajati potrebne ukrepe, ki bodo zagotavljali uspešnejše gospodarjenje. Izvršni svet ugotavlja ob analizi zaključnih računov za leto 1981 za področje skupne poralbe razmeroma visoke nominalne rasti, ob upoštevanju infflaaiijskih gibanj izven resottu-aijskah okvirov, prenosov nalog in obveznosti iz republike dn prevzemu novih obveznosti pa sedanji obseg sredstev za skupno porabo ne pokriva izvajanja sprejetih srednjeročnih programov. Ugotoviljend priliv sredstev za izvajanje programov SIS družbenih dejavnosti v prvih treh mesecih letošnjega leta kaže nadalje, da predvidenih nalog v letu 1982 ne bo možno v celoti izvajalti. Zato izvršni svet predlaga občinski skupščini, naj zaveže skupščine samoupravnih interesnih skupnosti družbenih .dejavnosti in materialne proizvodnje, da zaradi zaostrenih družbenoakonomskih razmer ugotovijo odstopanja od izvajanja sprejetih letnih dn srednjeročnih planov in predlagajlo spremembe oziroma dopolnitve teh dokumentov v skladu s sprejetim odlokom za spreminjanje oziroma dopolnjevanje srednjeročnih planov. Izvršni svet ponovno opozarja vse temefljne moslilce planiranja na tekoče spremljanje poslovanja na osnovi sprejetih nalog v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana v letu 1982 dn tekoče operativno odklanjanje vseh nastalih motenj. S preventivnim ukrepanjem moramo zagotoviti pogoje za uresničitev planskih nalog. din, TOZD Les 19.817.000 din dn TOZD Energija 4jl 34.000 din), DES — TOZD Blekitro Krško (2.564.000 din), SOP Krško — TOZD Stonitve (910.000 din), IGM »Sava« Krško (1.969.000 din), Kremen — obrat Ravno (282.000 din), SGP Pionir — TOZD Gradbeni sektor Krško (16.569.000 din), Cestno podjetje Novo mesto — TOZD Asfaltna baza Dmovo (6.831.000 din), Izletnik Celje — Postavna enota Krško (248.000 din) dn Meroatar-HoteM, gostinstvo TOZD Scemjč Krško (740 000 din). V pmmarEJiavi z enakim obdobjem lani je bila izguba osemkrat večja. Gospodarstvo je v letošnjem prvem trimesečju doseglo od za leto 1982 planiranih 21,8 odstotka druž- benega proizvoda, 21,3 odstotka dohodka in 24,3 fizičnega obsega industrijske proizvodnje. Pni tem je bilo število zaposlenih večje za 3 odstotke (po osnovi delovnih ur) oziroma 4 odstotke (po stanju konec meseca). Pokritje uvoza z izvozom je v prvem četritfletou letos znašalo komaj 43,8 odstotka, vendar je trimesečno obdobje prekratko, da bi finančni podaifiki dali realno sliko zunanjetrgovinske 'menjave. Plan fizičnega obsega industrijske proizvodnje se sicer izpolnjuje, navaja informacija v zaključku, in tudi posamezni drugi elementi kažejo nominalne rasti, vendar ob upoštevanju porasta cen s trimesečnim gospodarjenjem ne moremo biti zado-vdltfni. Kazalci učinkovitosti niso za-dovOljdvd, zato bo potrebno vložiti dodatne napore za uresničevanje na-ilog, sprejetih z »Resdkiaijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Krško v letu 1982«. DELEGATSKO VPRAŠANJE ZAKAJ RAZLIČNE ODKUPNE CENE LESA? Na 2. sej.i Zbora krajevnih skupnosti SO Krško (18. maja) je delegat KS Senovo 'postavil delegatsko vprašanje v zvezi z odkupnimi cenami lesa Gozdnega gospodarstva Brežice. Zatrjeval je, da so odkupne cene lesa GG Brežice pni posameznih vrstah lesa za 300 do 2000 dinarjev nižje od odkupnih cen v Celju in znašajo cca 730 dan. Z navedeno ceno kmet ne pokriva niti stroškov sečnje lesa. GG Brežice naj bi do 1. jundja odgovorilo na to vprašanje, da bi lahko delegata na 3. sejd zbora krajevnih skupnosti seznanili z odgovorom. PREDLOG ZA UGOTOVITEV SPLOŠNEGA INTERESA ZA IZKORIŠČANJE GRAMOZA NA LOKACIJI STARI GRAD IN ZA RAZŠIRITEV SANITARNE DEPONIJE Na svoji 3. seji naj bi zbor združenega dela lin zbor krajevnih skup nosti predvidoma sprejela »Odločbo o ugotovitvi spošnega interesa za eksploaitaoijo gramoza na lokaciji gramoznica Stari grad«. V predlogu dokumenta so navedene vse parcele (in njihovi lastniki), kjer naj !bi črpaM gramoz. V obrazložitvi odločbe Ije pojasnjen ves postopek za pridobitev navedenih zemljlSč, da je lokacija v skladu s prostorskim delom družbenega piana Občine Krško din da je tudi v Urbanističnem načrtu mesta Krško. Omenjeno je tudi, da idkaaija dejansko predstavUja razširitev I. faze sanAtame deponije Knstaka Krško. Odločba seveda vsebuue tudi pouk o pravnem sredstvu, vendar pa možna pritožba na Vrhovno sodišče SRS v LjrablOaind ne zadrži razlastitvenega postopka. Gospodarjenje v letošnjem prvem četrtletju Na 2. seji zborov SO Krško 18. maja so bili delegati seznanjeni z »Informacijo poslovanja gospodarstva občine Krško v obdobju januar — marec 1982 v primerjavi z enakim obdobjem leta 1981«. Iz nje povzemamo nekatere ugotovitve: St. 6 — maj 1982 NAS GLAS' STRAN 5 Prometna varnost v občini POROČILO O STANJU PROMETNE VARNOSTI S PREDLOGOM SMERNIC ZA ZAGOTOVITEV VEČJE PROMETNE VARNOSTI V OBČINI KRŠKO Poročilo, ki ga bodo obravnavali vsi trije skupščinski zbori, opozarja, da je stanje varnosti v cestnem prometu v naši občini še vedno neugodno, ne glede na to, da je bilo število prometnih nesreč v preteklem letu manjše kot leto prej, posebno tistih s težjimi posledicami. Število udeležencev v cestnem prometu narašča, posebno še v turistični sezoni. Povečalo se je tudi število motornih vozil v občini, je pa trend manjši kot v času izgradnje NE Krško. Lani je bilo v naši občini prijavljenih 8.311 vozil, kar je 240 vozil več kot 'leto prej. Od tega je bilo 6.216 avtomobilov, 613 motornih kolek, 1252 'traktorjev in 230 priklopnikov. Število voznikov motornih vozili se je iv detu povečalo za 5,2 odstotka oziroma na 9.763 oseb. PROMETNE NESREČE: Land je bilo v našli občini 98 prometnih nesreč (predlani 134), oid tega s smrtnim izidom 6 (leto prej 16!) s hudimi telesnimi poškodbami 56 (71) in z lažjimi telesnimi poškodbami 99 (80). V nesrečah je bilo udeleženih 13 otrok, od katerih je eden izgubili življenje. Največ prometnih nesreč se je zgodilo z osebnimi avtomobili, sledijo tovornjaki, kolesa z motorji in pešci. Največ nesreč je bilo na cestah Senovo — Krško dn Pdjavško — Dr-noivo. Najpogostejši vzroki so bili: neprimerna hitrost, izsiljevanje prednosti, nepravilno prehitevanje in vožnja pod vplivom alkohola. REPRESIVNA DEJAVNOST V CESTNEM PROMETU: Zaper kršitelje cestno prometnih predpisov so bili vloženi 1804 predlogi za uvedbo postopka o prekršku (100 več kot leto prej). Bistveno se je tudi povečalo število začasno odvzetih vozniških dovojenj (1980: 188, 1981: 305), manjše pa je bilo število izrečenih mandatnih kazni na mestu prekrška (1980: 2628, 1981: 2028). PREVENTIVNE AKCIJE: SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU organizira dvakrat letno (pred nastopom dopustov in zime!) akcijo »Brezhibno vozi&o je varno vozilo«. Poročilo opozarja, da je bilo v zadnji akdiljii od 53 vozil brezhibnih le 12. Svet organizira tudi preglede avtobusov in tovornjakov. Zadnji pregled v januarju je pokazal, da so avtobusi v dokaj dobrem tehničnem stanju, tovornjaki pa dosti manj. Predavanja o varnosti v cestnem prometu za odrasle so ponavadi slabo obiskana, ibofljše pa je stanje na področju prometne vzgoje v vzgoj-novarstvenih ustanovah in osnovnih šolah. STANJE CEST: V občini je 264 km 'kategoriziranih cest, od tega 203 km posodobljenih. Razen 3,5 km regionalne ceste Rimš — Smedniik so makadamske le lokalne ceste. V glavnem vse ceste — razen lokalnih II. reda — izpolnjujejo tehnične pogoje za promet. Med lokalnimi cestami sta zaradi plazov problematični cesta Krško — Zdoie in Leskovec — Veliki Trn. Med najnevarnejše cestne odseke spada cesta od Spodnjega griča do leskovške osnovne šole, ki pomeni predvsem nevarnost za osnovnošolce. Tudi pri drugih šolah bi bilo potrebno — posebej opozarja poročilo —¦ analizirati cestnoprometno situacijo, odpraviti pomanjkljivosti in s tem povečati prometno varnost šolarjev. Upravni organ za promet je dobil nekatere pobude za spremembo prometnga režima v nekaterih naseljih, predvsem predloge za omejitev 'hitrosti na 40 km na uro (zaradi kmetijskih strojev in vpreg!). Vprašanje 'bo skuša! rešiti enotno za celotno območje občine. Poročilo poudarja, da predstavlja precejšnjo nevarnost za udeležence v prometu tudi pojav, da se precej gradbenih posegov na cestah opravi brez ustreznih dovoljenj. INŠPEKCIJSKI UKREPI: Inšpektor javnih cest Medobčinskega inšpektorata Krško je dvakrat letno pregledal omrežje lokalnih cest in izdal odločbe o odpravi večjih pomanjkljivosti. Inšpektor ugotavlja, da je cestna nadzorna služba pomanjkljiva, predvsem pa ne daje dovolj 'pobud za uvedbo postopka proti kršilcem predpisov (nedovoljena dela ob cestah, nezavarovana nevarna .mesta). ZAGOTOVITEV VEČJE PROMETNE VARNOSTI: Svet za preventivo in vzgojo v častnem prometu navaja v .poročilu usmeritve svojega dela v prihodnje Sestavni del akcije NNNP 1982 bo tudi zagotovitev večje prometne varnosti udeležencev v cestnem prometu. V programu so opredeljeni noslci in raki. dt> katerih morajo biti naloge opravljene. Ustrezna komisija Izvršnega sveta SO Krško je pooblastilla IGM Sava —DE Projektivni biro, da izdela študijo o javnem cestnem potniškem prometu v naši občini in nakaže usmeritve za njegovo učinkovitejšo orgamiizaorjo. V krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela ibo potrebno povečati skrb za preventivno in vzgojno delo na področju zagotavljanja prometne varnosti. Ker krajevne skupnosti nimajo ustreznih sredstev za vzdrževanje'lokalnih nekategoriziranih cest, se bo treba zavzeti za poenoteno financiranje vzdržetvania vseh .pomembnejših tovrstnih cest, ki so ob stalnem naraščanju motorizaoije močno obremenjene. V GALERIJI SAMORASTNIKOV na brestaniškem gradu je bila zaključna prireditev dvodnevnega ustvarjalnega srečanja likovnih samorastnikov — otvoritev razstave najboljših stvaritev EX TEMPORA '82 (8. in 9. maja). Odločitve žirije je pojasnil njen predsednik likovni kritik Cene Avguštin (v ospredju). Na posnetku so delno vidna najbolje ocenjena dela; z leve proti desni: gvaš »Sava šumi« Novo-meščana Jožeta Kotarja (II. nagrada), pastel »Pomlad 1945« Senovčana Štefana Stirna (I. nagrada) in olje »Ulica v Krškem« Celjana Staneta Petroviča (III. nagrada). STRAN 6 »NAS GLAS« St. 6 — maj 1982 Kako smo izvajali dogovor?! INFORMACIJA O IZVAJANJU DOGOVORA O URESNIČEVANJU DRUŽBENE USMERITVE RAZPOREJANJA DOHODKA V LETU 1981 Z navedeno informacijo Izvršnega sveta SO Krško se bodo na svoji 3. seji seznanili delegati zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora. Analiza je pokazala, da je bila možna rast sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu naše občine prekoračena za 4,04 odstotka. Več sredstev za osebne dohodke, kot bi jih smele po določilih 4. in 7. člena navedenega dogovora, je razporedilo 18 OZD, ki usklajujejo razmerja za razporejanje dohodka na ravni DO oziroma SOZD in je njihov sedež izven občine. Od skupno 78.444.000 din preveč izplačanih sredstev za OD, je teh 18 OZD udeleženih s 53.527.000 din (68,24 °/o). Pozitivne izjave o usklajenosti razporeditve dohodka na ravni DO po 2. členu dogovora je izvršni svet prejel od 16 OZD, pri dveh pa na ravni DO niso usklajeni in ju bo obravnaval pristojni Izvršni svet SO Novo mesto. Na ravni DO, ki imajo sedež v naši občini, je bilo 7 prekoračiteljev. Izvršni svet je na osnovi dodatnih obrazložitev, s katerimi so OZD uveljavljale olajšave po 5., 17. in 18. členu dogovora, ugotovil, da sta iz neupravičenih razlogov razporedili preveč sredstev za OD Kostak Krško in Kovinarska Krško. Prekora-čitvena zneska znašata 2.381.117 din (7,8 °/o) oziroma 3.524.154 (3,42 °/o). Sredstva skupne porabe gospodarstva v globalu ne prekoračujejo dovoljene rasti. Prekoračitelji so bile predvsem tiste OZD, ki za leto 1980 niso imele dovolj sredstev za formiranje skladov skupne porabe. S področja negospodarstva je kršila določbe dogovora o rasti sredstev za OD Delovna skupnost Samoupravne stanovanjske skupnosti Krško. Znesek prekoračitve znaša 301.622 din (5,5 °/o). Izvršni svet SO Krško je sprejel sklep, da kršitelji — v skadu s 25. členom dogovora — preveč izplačana sredstva za OD poračunajo v letu 1982. Večjo vlogo raziskovanju in inovacijski dejavnosti OCENA STANJA RAZISKOVALNE, RAZVOJNE IN NOVATORSKE DEJAVNOSTI S PREDLOGOM USMERITEV ZA SPREMEMBO IN DOPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO Dokument bodo na svoji 3. seji obravnavali vsi trije skupščinski zbori. V uvodu ocena predvsem opozarja na nekatere dosedanje pomanjkljivosti na tem področju nasploh: Premalo smo skrbeli za nastajanje strokovnih teamov, katerih naloga je neposredno ob proizvodnji načrtovati perspektivne razvojne usmeritve OZD. Posledica tega je med drugim dejstvo, da je v naši občini precej TOZD s sedežem izven občine, kadri, ki pripravljajo razvojne programe, pa so kajpak na sedežih. Sekundarna posledica premajhne skrbi za nastajanje strokovnih teamov pa je, da v občini — ob vsem gospodarskem potencialu — nimamo registrirane niti ene institucije za izvajanje raziskovalnega dela. Manjših razvojnih oddelkov v posameznih OZD pač ne moremo smatrati zanje, saj ne nastopajo kot raziskovalne enote. Tudi inventivna dejavnost v občini še ni dosegla prave širine (10 inovacij letno!). Elektrioinštitut Milana Vidmarja Ljubljana; Možnosti uporabe jalovine rudnika rjavega premoga Senovo v kombinaciji z umetnimi gnojili; naloga je bila naročena preko Jugoslovanske avtorske agencije — Podružnica Ljubljana (kot aplikacija ustreznega patenta). Da bd ihille raziskave čim bolj uporabne in ne zgolj (teoretične, je ORS pni vsaki zagotovila udeležbo enega ali dveh strokovnih sodelavcev iz naše občine. DELO ORS KRŠKO V LETU 1981: Potem ko vse poročilo dotakne do-sedari;lih razvojnih težav Občinske raziskovalne skupnosti Krško od nastanka (fafaruar 1975) do danes, predvsem pa kadrovske problematike, navaja aktivnosti te SIS v minulem letu. ORS je organizirala naslednje raziskovalne naloge, nanašajoče se na ožjo občinsko problematiko: Možnosti prestrukturiranja gospodarstva v občini Krško z vidika povečane izvozne usmerjenosti in substitucije uvoza, ki jo je izvajal Inštitut za organizacijo, ekonomiko in itržne raziskave pni Gospodarski zbornici Sfavenije. Raziskave o možnosti proizvodnje proteinske hrane iz odpadnega luga pri proizvodnji magnefitne celuloze. ki ista jo izvajala Kemijski inštitut Borfisa Kidriča Ljubljana im Inšititut za celulozo in papir Ljubljana: Študija o porabi toplotne energije na področju Krško — Brestanica — Senovo, katere izvajalec je bil NAČRTOVANJE RAZISKAV: Za raziskave širšega družbenega pomena je ORS v lanskem letu le opredelila vsebino, roke in viiire financiranja, pričele pa se bodo letos ali kasneje. Biotehnična fakulteta Ljubljana bo dO konca tega srednjeročnega obdobja izvajala, raziskavo »-Možnosti gojitve novih sort ajde ter breskev in mareič v Posaivjtu«. Družbeni dogovor v ta namen je biil podpisan v decembru dani. Nalogo bo sofinancirala tudi republiška raziskovalna skupnost. Letos januarja je bil podpi;sai\ družbeni dogovor v zoezi z nalogo »Raziskave novih nahajališč gradbenih surovin (peskov)«. Izvajalec bo Zavod za geološke raziskave Ljubljana, soflinanoerjd pa: Posebna raziskovalna skupnost za gradbeništvo, gradbena podjetja iz Posavja ter ORS Sevnica in Krško. Zavod za geološke raziskave Ljubljana bo opravil tudi raziskavo o pitnih vodah v Posaivju, za katero so že dogovorjeni finančni viri. ORS Krško je eden izmed pod pisnikov dogovora o nabavi opreme za računalnik Soškega centra Brežice, ki ga bodlo lahko uporabljala strokovna društva, ORS in OZD. Na območju več siloivanskiih občin bo opraviljena raziskava »Mešana gospodinjstva kot dejavnik razvoja kmetijstva in podeželja. »Izvajalca naloge, ki se nanaša na prestrukturiranje gospodarstva, bosta Biotehnična fakulteta Ljubljana in Kmetijski inštitut Slovenije, iz naše občine pa bodo pri financiranju im zbiranju podatkov sodelovali: M-Agro-komlbinat Krško, SIS za pospeševanje kmetijstva v občimi Krško in ORS Krško. »Razvojne raziskave kovinske in-dustrie v občini Krško« (najbolj prioritetne naloge) bo ORS realizirala s kreditnimi sredstvi LB — Temeljne posaivske banke. POSPEŠEVANJE INOVACIJSKE DEJAVNOSTI: ORS Krško je v tetu 1981 organizirala dvoje predavanj s področja inovacijske dejavnosti. Ob občinskem prazniku je 22 avtorjem tehničnih izboljšav podelila priznanja in nagrade. Opravljene so bile tudi pnipraive za ustanovitev Društva inovatorjev občine Krško. PLAN AKTIVNOSTI ORS KRŠKO V LETU 1982: Poleg že navedenih raziskovalnih nalog občinskega in širšega pomena, ki se bodo 'bodisi večinoma nadaljevale bodisi šele začele, ORS načrtuje pripravo katastra za možne postavitve in izkoriščanje tnallih vodnih eiektrairn in priprave na raziskave virov pitne vode na območju, ki ie pod vplivom podtalnice reke Krke. Poleg pospeševanja iinovaaijiske dejavnosti med odraslimi ORS načrtuje tudi posebno akailjo za vzpodbujanje šolske mladine na tem . področju (predavanja, filmski prikazi. razpis nagradnega natečaja za sestavke o tej temi ipd ). ORS ibo — kot že dosedaj — skrbela za pospeševanje prenosa domačega in tujega znanja ter sodelovala s strokavniimi društvi. St. (3 — maij 1982 »NAS GLAS« ____________________STRAN 7 OSNUTEK SPREMEMB SREDNJEROČNEGA PLANA: V dokumentu so opredeljene in finančno ovrednotene raziskovalne nailoge din ostale dejavnosti ORS Krško v tekočem srednjeročnem obdobju. Za skupni raziskovalni program s sodelovanjem drugih dejavnikov (termalne vode, neongansike surovine, razvoj opreme za zaščito okolja ter proizvodnja dn predelava hrane) bo ORS zagotovila 2,350.000 dim. Za iaisitnd raziskovalni program in ostalo lastno dejavnost (prestnukitu-niranje gospodarstva, predelava od- STALISCA IN PREDLOGI IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE OBČINSKI SKUPŠČINI Izvršni svet Skupščine občine Krško daje Ob analizi spremenjenih pogojev din Okvirov za dopolnjevanje srednjeročnim planskih aktov iv občini Krško za obdobje 1981-1985 Občinski skupščini še naslednja stališča din predloge: 1. Usklajevanje razvoja v zaostrenih razmerah temeljii v veliki meri na pravilni oceni novih 'pogojev in možnosti razrvoja rvsalkega temeljnega nosilca planiranja. 2. Kot prvo prednostno nalogo 'izpostavlja Izvršni isrvet aktivno vključevanje gospodarstva občine v mednarodno menjavo dela. Pni spremembah oziroma dopolnitvah srednjeročnih 'planskih aktov morajo visi temeljmi nosilci opredeliti pogoje dn naloge, ki bodo osnova za povečanje izvoza na konvertibilno področje, za krepitev konkurenčne sposobnosti gospodanstva s prilagajanjem strukture proizvodnje, investicij In potrebnega uvoza novim pogojem lin za aktiviranje vseh notira njih irezenv. Poleg hitrejšega -preusmerjanja Obstoječe proizvodnje blaga in storitev v izvoz je potrebno na drugi strani doseči, da bo z u-krepd ekonomske politike zagotovljena stimulacija izvoznikom in da bodo lustvairjeni pogoji za to, da se bodo organizacije združenega dela na osnovi skupnega interesa din povezovanja trajno usmerile v racionalen izvoz, na večanje priliva deviz in njihovo iracionalno koriščenje. 3. Na ipodročju kmetijstva, ki je prioritetno v razvoju, je potrebno dati težišče izvajanju dogovorjenih planskih nalog. Temeljni nosilci na tem področju 'morajo odgovorno izvrševali inailoge in zagotovili desega-nje predvidene kmetijske proizvodnje. Pri tem je osnovni poudarek na izdelavi agrokarte in opredelitvi po- padkov, zaščita okolja, racionalizacija porabe goriv, toplifikacdja, plinifikacija, pospeševanje inovacijske dejavnosti itd.) načrtuje ORS porabo sredstev v znesku 9.373.000 din. Za splošni raziskovalni programi (združevanje sredstev pri republiški razii&kiovallind skupnosti,) naj bi bilo na razpolago 1.172.000 din. V osnutku sprememb še ni vključen prispevek NE Krško in ustrezne raziskovalne naloge. V zaključku dokumenta so navedene usmeritve za pospeševanje raz-vojnioiraiziskovalne in vzpodbujanje množične inventivne dejavnosti v naši občini. gojev za produktivnejše delo v kmetijski proizvodnji. Izvršni svet ugotavlja, da sredstva, ki se združujejo na osnovi posebnega Občinskega davka po stopnji 0,5 °/o iz osebnega dohodka, ne bodo zadoščala za nujne intervencije v proizvodnji hrane, zato 'bo potrebno poiskati še dodatne vdre financiranja. 4. Zaradi spremenjenega načina združevanja dela in sredstev za področje komunalne dejavnosti Izvršni svet ugotavlja, da bo otežkpčeno izvajanje sprejetih srednjeročnih planov na področju komunalne infrastrukture v krajevnih skupnostih in poravnavanje zapadlih obveznosti. Za izvajanje nujnih 'komunalnih del (zagotavljanje zdrave pitne vode dn drugo) iin za zagotavljanje sredstev za odpiačdlb zapadlih obveznosti je potrebno pospešiti aktivnosti za samoupravno sporazumevanje za združevanje sredstev iz čistega dohodka. Samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje in samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti pa naj skupaj ugo-toviljo možnosti za odplačila zapadlih obveznosti. 5. V naslednjih fazah spreminjanja oziroma dopolnjevanja srednjeročnih planskih aktov se mora /Vključiti Nuklearna elektrarna Krško, ki mora po doočenem postopku v rokih sprejeti svoje planske akte. 6. Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti morajo v skladu s sprejetima kriteriju svobodne imenjave dela poiskati možnosti, da ne bo ogroženo izvajanje programov socialne varnosti delovnih il(jLi'lii so nosilke funkcij in organe skupščine ter sprejeli sklep o pristopu k samoupravni preobrazbi skupnih strokovnih isJiužb SIS družbenih dejavnosti občine Krško. Skupščina: Predsednica: dr. Janja RO-SKER, KS Krško, podpredsednica: Marinka JAKHEL, OZ PM Krško. Zbor uporabnikov: (53 delegatskih mest) Predsednik: Mino HORVAT, KS Krško, podpredsednica: Anica BRE2MKAR, KS Senovo. Zbor izvajalcev: (16 delegatskih mest) Predsednica: Marija UČA-KAR, WE Senovo, podpredsednica: Lotka PIRC, WZ Krško. Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela: predsednica Polonca UREK, KS Krško, podpredsednik Slavko SRIBAR, OZPM Krško, Tončka CRNELlC, SOP Krško — DSSS, Mojca SKOBE, TOZD Papiirkonfekaija, Darja VELJ-KOVlC, IGM Sava, Miroslav SMOLEJ, NE Krško, Marija KAVCIC, VVE Brestanica, Štefka RADlSEK, WZ Krško, Majda RADI, VVE Kostanjevica, Ksenija POHARC, VVE Leskovec. Odbor za samoupravni nadzor: Rezi PIRC, OZPM Krško, Henmiina ZAKONJSEK, KS Brestanica, Breda STREL, VVE Kostanjevica, Olga BENJE, SOP Krško, Erma KOLAR, M-AgrOkomlbinat Krško; predsednico ibo odbor izvolil na svoji prvi seji. Delegat SOV Krško v zboru LB TPB Krško: Angelca DRU-SKOVlC, OZPM Krško. Komisija za uveljavljanje denarnih in materialnih pomoči: predsednica Vera KOVA-ClC, podpredsednica Marinka PRESKAR, Milka KRANJC (namestnica Vera REP), Štefka VUK (namestnik Franci DIVJAK), Andreja ZAGORC (namestnica Marija JORDAN), tajnica Draigica SOBA, samostojna (referentka za družbene denarne pomoči pni SOV Krško. Tajnica skupščine SOV Krško in njenih organov: Vesna ZVAR. Enota SPIZ v občini Krško 2. seja zbora delegatov V četrtek, 3. junija, bo ob 12. uri v sejni dvorani C SO Krško 2. seja zbora delegatov Enote skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Občini Krško. Na dnevnem redu so: potrditev zapiisnlilka 1. staje in poročilo delegata o zaisedanjiu skupščine SPIZ, gmotni položaj upokojencev lin uskladitev pokojnim med tatom, novosti v zveznem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, možnosti uskladitve postopkov, dejavnosti in kriterijev pri ugotavljanju invalidnosti, informacija o delitvi premoženja ibdivših zavodov iza sciatao zavarovanje, druge zadeve, ki jih bo obravnavala skupščina SPIZ, (razporeditev sredstev za rekreativno dejavnost upokojencev za leto 1982, izvoliltv člana odbora samoupravne delavske kontrole skupnosti z območja regije, delegiranje delegata na 2. isejio skupščine SPIZ ter vprašanja in predlogi delegatov. ORGANI ZBORA DELEGATOV: Iz aapisuialka 1. seje zbora delegatov Bnote skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v občini Krško povzemamo, da so bili na tej seji za štiriletno obdobje z-voiljeni naslednji organi zbora delegatov : , |, Predsednik zbora: Adam VAIHCIČ, Podpredsednik zbora: Jože RADEJ. Odbor za varstvo delovnih invalidov, rehabilitacijo in zaposlovanje: predsednik Irvan SPILER, KS Dolenja vas, namestnik Janko HROVAT, Kovinarska, Adolf GOMILSEK, KS Gora, Rafko ARNSEK, »-Djuro Sa-laj« — TOZD Komerciala, Marija FRAJTAG, Občinska skupnost za zaposlovanje Krško. Komisija za spremljanje in pospeševanje rekreativne dejavnosti upokojencev in invalidov: predsednik Anton MUSTAR, KS Krško, namestnik Brno IVAClC, KS Krško, Janez SlVAB, Zaivarovatoa skupnost Triglav, Anton GOLTEZ, KS Kostanjevica, Pavel PETAN, KS Krško. Komisija za stanovanjsko problematiko upokojencev: predsednik Dušan STUPAR, KS Krško, namestnica Tončka BABIC, KS Leskovec, Slavica JBSENKO, Nuklearna elektrarna Krško, Anton ALEGRO, Zavarovalna Skupnost Triglav, Alfonz KODELJA, KS Senovo. Odbor za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja : namestnik predsednika Marjan SERNE, KS Krško, Anica BALJA, >*DjurO Salaj« Krško, Stanislav CUBER, Elektrarna Brestanica; Opomba: predsednik odbora in •as talili člani so iz enot SPIZ Novo mesto, Trebnje, Mehika in Črnomelj. Stalni delegati za skupščino občinske skupnosti socialnega varstva Krško: Zbor je siprejel Sklep, naj bodo stalni delegati enote (za dveletno obdobje) v skupščini OSSV Krško: Angelca DROBNlC, KS Krško, Faniilka PUŠNIK, KS Brestanica, Vera GOBEC, KS Dolenja vas, Branko ZAJC, KS Podbočje, Vinko ZNIDARSIC, »-Djuiro Salaj« Krško, Ivan ZABKAR, KS Raka. Star papir je dragocen V začetku junija (3. 6. — 15. 6. 1982) bo tudi v občini Krško potekala enkratna akcija zbiranja odpadnega papirja. Slovenska papirna industrija potrebuje letno okrog 180.000 ton odpadnega papirja za predelavo. Zato moramo letno uvoziti približno 40.000 ton starega papirja, kar pomeni 8 milijonov dolarjev deviznih sredstev. Predvidoma v dosedanjih akcijah niso bile zajete vse organizacije zdru ženega dela in druge ustanove, zato naj bi z enkratno 10-dnevno akcijo zbrali papir, ki ga dosedanje utečene akcije niso zajele (cca 4000 ton). Pri tem naj bi bil velik delež zastarelih dokumentacij v OZD, upravnih organih ter ostalih organizacijah. Celotno akcijo koordinira Rdeči križ SRS, v občini Krško pa je za zagotovitev uspešnega dela sestavljena skupina, v kateri so poleg predstavnika Izvršnega sveta še predstavniki DPO, nekaterih OZD in Rdečega križa- Zbrana sredstva od odpadnega papirja bo Rdeči križ SRS porabil za obnovo mladinskega zdravilišča in okrevališča RKS Debeli rtič, kjer letno preživi počitnice 7000 otrok. Vabilo za sodelovanje v akciji velja tako vsem organizacijam kot občanom. St. 6 — maj 1982 -NAS GLAS« STRAN 9 Analiza volitev '82 Občinska konferenca SZDL Krško je v začetku maja izdelala dokončno analizo vseh dogajanj v zvezi z letošnjimi volitvami v naši občini. Iz obsežnega dokumenta navajamo nekatere ugotovitve o tej akciji, za katero je še posebej značilna doslej najbogatejša politična aktivnost, ki je ob zaključku pokazala dobre rezultate: V organizacijske priprave na volitve je bilo vključenih vseh 16 krajevnih skupnosti in 64 temeljnih organizacij združenega dela, vse de-Lavine skupnosti organov držaivnie uprave, skupnost obrtnikov in skupnosti kmetov, ki ne združujejo dela in sredstev pri TOK. Poleg posebnih delegacij za zbore občinske skupščine so ponekod oblikovali tudi posebne delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, in sicer 16 TOZD (ena manj' kot v preteklem mandatu) in 6 KS (ena več). Združene delegacije je oblikovalo 27 TOZD (10 več) in 6 KS (ena več), splošne delegacije pa imajo v 25 TOZD (3 več) in v 4 KS (2 manj). Za delegacije v zbor združenega dela je bilo evidentiranih 599 možnih kandidatov, za zbor krajevnfih skupnosti pa 292. Za delegacije v skupščine SIS je bilo v TOZD evidentiranih 2272 možnih 'kandidatov, po krajevnih skupnostih pa 1198. Skupno število evidentiranih možnih kandidatov je tako znašalo 4361. Za evidentiranje možnih kandidatov za funkcije na občinski rav-ni ,je bilo značilno, da je v predvidenem roku le nekaj KS in TOZD evidentiralo možne kandidate, prti tem pa je (bila še struktura neugodna (glede žensk, mladine in teritorialne pripadnosti). Zato so morala v fazi evidentiranja toliko bolj od-govornio opraviiti svojo nalogo občinska vodstva DPO. V sestavu delegacij je prišlo do Občutnih kadrovskih sprememb, saj bo le kakih 20 odstotkov delegatov ponavljalo mandat v isti delegaciji, blizu 30 odstotkov delegatov pa prvič opravlja delegaitsko funkcijo. Tudi nosilci funkcij na občinski ravni 90 v glavnem novi in tudi med njimi je veliko takih, ki opravljajo funkcijo na občinski ravni prvič. Za te vdliitve je tudi značilno, da ni bilo težav s kadrovskim usmerjanjem, kot je bilo to značilno za preišmje (1978). Predlkaindidaciiska in kandidacijska opravila so bila ponekod opravljena izredno kvalitetno lim na 5'roki dermolkratfčni osnovi, kot na primer v Lesikovcu. kejr je krajevna organizacija SZDL angažirala vse vaSke skupnosti. DPO. društva in samoupravne organe KS. V TOZD in drugih samoupravni h orffainiiizadijah in skupnostih <»o se ^ddočiili za 270 7iaipntih in 57 odpr"iih kandidatnih list. v KS pa za 76 za-Ti*,'n in 23 odprtih. Take odločitve rav o Va.n-dMaitth. boliaizni. da bi kaka .oarmrm-pravna skup;ina alli skupina obča- nov ostala brez svojega delegata, pa tudi izkušenj na prejšnjih volitvah, ko so nekateri 'kandidati na odprtih listah praviloma izpadli zaradi tega, ker so bili zaradi predpisanega abecednega reda na koncu liste. Do (kandidatov za višje ravni so temeljne kandidacijske konference v celoti zavzele pozitivna stališča, bilo je le neikaj načelnih pripomb glede zastopanosti kandidatov iz posameznih samoupravnih oziroma krajevnih sredin. Na olbčtaskdh kandidacijskih konferencah so se delegati o vseh predlogih opredeiilli pritrdilno in soglasno in ni bilo potrebno izvajati dodatnih usklajeval-nih pasbopkov. volitve v TOZD (1.1. marca) so bile na 66 voliščih, imenovanih pa je bito 61 volilnih komisij in 132 volilnih odborov. V krajevnih skupnostih (14. marca) so bile volitve na 110 voliščih, delovalo pa je 16 volilnih komisij in 220 volilnih od-borfoiv. V TOZD je od 11.773 vpisanih volilcev volilo 10.817 ali 91,87 odstotkov. Na volitvah za delegate družbe-nopoliitičnega zbora in delegacije KS se je od 19.615 vpisaih volilcev udeležilo volitev 19.005 alli 96,89 odstotkov. Od 3.568 vpisaih volilcev skupnosti kmetov je glasovalo 3 518 ali 98,6 odstotkov. Od 656 vpisanih volilcev v skupnosti obrtnikov je volilo 557 ali 84,9 ¦odstotkov. Na vseh voliščih so bile z veliko večino glasov izvoljene vse delega-oie in ni bilo nikjer potrebno opraviti ponovnih voBtev. V delegacije za SO so bili izvoljeni 704 delegati, od tega 188 žensk, 129 mladih do 27 let, 176 članov ZKS in 11 članov ZZB NOV. V delegadije za SIS je bilo izvoljenih 2705 delegatov, od tega 1059 žensk, 636 mladih do 27 let, 527 članov ZKS in 35 članov ZZB NOV. Dokument v zaključku opozarja na nekatere pomanjkljivosti, med drugim na prezahtevna administrativna opravila zaradi nepotrebno kompliciranih obrazcev in tudi na dejstvo, da imajo v času največjega obsega dela v pripravah na volitve programskc-volilne sefle DPO, kar vpliva na kvaliteto in ažurnost opravljanja nalog v zvezi z voliitva-mi. Obe ugotovitvi sta namenjeni kot opozorilo dejavnikom na višji ravni. Na skupni seji Občinske konference SZDL Krško .in Občanskega sveta ZSS Krško, na 'kateri so pred- stavniki obeh nosilcev volilne akMv-nosbi obravnavali analizo volitev 1982, je uvodničar FRANC RAK AR med ostalim dejal: »Ne nazadnje pa je treba ugotoviti, da je pri izvedbi volilnih nalog ogromno odgovornega in zahtevnega dela bremenilo občinsko volilno komisijo, ki pa je svoje delo opravila z največjo odgovornostjo in brez zapletov. To ugotavljamo tudi za volilne komisije in volilne odbore v TOZD in KS. Zato menimo, da je treba vsem aktivistom, ki so bili vključeni v predvolilne priprave in v izvedbo samih volitev, izreči posebno priznanje in zahvalo.-« KS Leskovec praznuje ze tretjič Prebivalci Krajevne skupnosti Leskovec bodo letos že tretjič počastili spomin na vrnitev izgnancev. V čast 1. junija — krajevnega praznika te KS bo vrsta prireditev: V nedeljo, 30. maja, bodo ob 13,30 obeležili pričetek delovanja izpostave Valvasorjeve knjižnice in čitalnice Krško, zobozdravstvene ambulante v osnovni šoli ter čebelnjaka šolskega čebelarskega krožka. Ob 14. uri bo v OS Heroja Milke Kerinove svečana seja KK SZDL in skupščine KS Leskovec, na kateri bodo med drugim sprejeli sklep o podelitvi priznanj OF zaslužnim krajanom ter sprejeli besedilo listine o pobratenju s Krajevno skupnostjo Lovas. Ob 15. uri bo začetek parade mladosti od zadružnega doma do prireditvenega prostora pri osnovni šoli, kjer bodo podelili priznanja OF ter izvedli kulturni in športni program. Na sam dan praznika bo ob 14. uri sprejem Kurirčkove pošte, nato pa občinsko prvenstvo v krosu. Praznične prireditve bodo posvečene dnevu mladosti, 90-letnici rojstva Josipa Broza-Tita, 40-letnici ustanovitve Zveze pionirjev Jugoslavije in 25-letnici delovanja TVD Partizan Leskovec. Ob 25-letnici uspešnega delovanja PIHALNEGA ORKESTRA Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj Krško želimo godbenikom in vodstvu orkestra še veliko let skupnega in uspešnega dela! Uredništvo STRAN dO »NAS GLAS« St. 6 — maj 1982 ŽELEZNIŠKA POSTAJA KRŠKO Vozni red - odhodi Vozni red velja od 23. maja do 25. septembra 1982 in od 27. marca do 28. maja 1983. Za smer Zidani most 4.36 Sevnica 4.55, Zidani most 5.15, Trbovlje 5.30, Litija 5.52, Ljubljana 6.30 (ne vozi ob nedeljah in praznikih) 5.18 Sevnica 5.36, Zidani most 5.55, Celje 6.25, Maribor 7.40 (Trbovlje 6.20, Litija 6.41, Ljubljana 7.15) 5.53 BRZI — KOŽAR A: Sevnica 6.07, Zidani most 6.25, Ljubljana 7.40 5.59 Sevnica 6.15, Zidani most 6.35, Celje 7.06, Maribor 8.15 (Trbovlje 7.07, Litija 7.27, Ljubljana 8.00) 6.10 BRZI — SLOVENIJA: Sevnica 6.24, Zidani most 6.40, Trbovlje 6.58, Ljubljana 7.55 7.14 Sevnica 7.31, Zidani most 7.50, Trbovlje 8.06, Litija 8.27, Ljubljana 9.00 (Celje 8.22, Maribor 9.35) 8.00 BRZI: Sevnica 8.14, Zidani most 8.30, Ljubljana 9.30, Postojna 10.36, Pula 14.00 (vozi do 24. 09. 1982) 9.14 Sevnica 9.31, Zidani most 9.50, Trbovlje 10.06, Litija 10.27, Ljubljana 11.00 9.51 Sevnica 10.10, Zidani most 10.35 (Trbovlje 10.57, Litija 11.18, Ljubljana 11.55); (Celje 11.14, Maribor 12.35) 11.19 Sevnica 11.36, Zidani most 11.55 (Trbovlje 12.12, Litija 12.32, Ljubljana 13.05); (Celje 12.24, Maribor 13.35) 13.25 Sevnica 13.41, Zidani most 14.00, Trbovlje 14.26, Litija 14.48, Ljubljana 15.25 (Celje 14.26, Maribor 15.35) 13.55 BRZI — OHRID: Sevnica 14.10, Zidani most 14.30, Trbovlje 14.48, Ljubljana 15.40 14.26 Sevnica 14.45, Zidani most 15.05 (Trbovlje 15.25, Litija 15.44, Ljubljana 16.20); (Celje 15.48, Maribor 17.00) 15.47 Sevnica 16.04, Zidani most 16.23, Trbovlje 16.43, Litija 17.05, Ljubljana 17.40, (Celje 16.51, Maribor 17.55) 17.45 Sevnica 18.01, Zidani most 18.20, Trbovlje 18.35, Litija 18.55, Ljubljana 19.30, (Celje 19.05, Maribor 20.20), (vozi ob nedeljah, razen 01. 05. 1983, vozi pa še 22. 07. 1982; 27. 04. in 03. 05. 1983) 17.55 Sevnica 18.12, Zidani most 18.30, (Trbovlje 18.52. Litija 19.14, Ljubljana 19.50); (Celje 19.05, Maribor 20.20) 18.40 BRZI: Sevnica 18.56, Celje 19.38, Maribor 20.45 (vozi ob nedeljah, razen 01. 05. 1983, vozi pa še 03. 05. 1983) 19.10 Sevnica 19.26, Zidani most 19.45, Celje 20.15, Maribor 21.35 (Trbovlje 20.06, Litija 20.27, Ljubljana 21.00) 19.30 BRZI: Sevnica 19.45, Zidani most 20.01, Trbovlje 20.16, Litija 20.37, Ljubljana 21.10 (vozi ob nedeljah, razen 01. 05. 1983, vozi pa še 03. 05. 1983) 20.20 BRZI — MOST AR EKSPRES: Zidani most 20.50, Ljubljana 22.00, Jesenice 23.59, Villach 2.13, Salz-burg 5.46, Miinchen 8.19, Stuttgart 11.24 21.09 Sevnica 21.27, Zidani most 21.45 (Trbovlje 22.06, Litja 22.27, Ljubljana 23.00) 22.02 Sevnica 22.22, Zidani most 22.45, (Celje 23.55, Maribor 1.00) 22.20 BRZI: Sevnica 22.34, Zidani most 22.50, Ljubljana 23.50, Sežana 2.10, Trieste C. 5.10, Venezia SL. 9.12, Roma 18.55 Za smer Zagreb 5.21 Dobova 5.35 fi.23 Dobova 6.40 7.02 Dobova 7.19, Zagreb 8.02 8.22 Dobova 8.35 10.22 Dobova 10.35 11.34 Dobova 11.49, Zagreb 12.32 12.41 Dobova 12.55 (Zagreb 13.35) 14.13 BRZI: Zagreb 15.03 14.45 Dobova 15.00 15.28 BRZI — OHRID: Zagreb 16.18, Vinkovci 20.46, Beograd 22.15, Niš 3.25, Skopje 7.06, Bitola 11.18 16.11 Dobova 16.25 (Zagreb 17.00) 17.14 Dobova 17.30, Zagreb 18.18 17.26 BRZI: Zagreb zap. kol. 18.21, Bosanski Novi 21.00, Banja Luka 23.01 (vozi ob petkih, razen 23. 07. 1982, vozi pa še 21. 07. 1982) 18.00 BRZI: Zagreb 18.50 (vozi do 25. 09. 1982) 18.26 Dobova 18.43 (Zagreb 19.17) 19.05 BRZI: Zagreb zap. kol. 20.00, Bosanski Novi 22.05, Banja Luka 23.57, Doboj 1.57 (vozi ob petkih, razen 23. 07. 1982, vozi pa še 21. 07. 1982) 19.15 Dobova 19.30 20.48 BRZI — KOZARA: Zagreb 21.36, Banja Luka 1.58, Sarajevo 6.37, Kardeljevo 10.21 21.28 Dobova 21.45 22.38 Dobova 22.52 23.53 BRZI — SLOVENIJA: Zagreb 0.43, Vinkovci 4.27, Beograd 7.27 St 6 — maij 1962 »NAS GLAS« STRAN 11 Krško - Črnomelj - Novo mesto II.-13. junij 1982 6. proizvodno - delovno tekmovanje kovinarjev Slovenije 11., 12. in 13. junija letos bo v občinah Krško, Črnomelj in Novo mesto 6. PROIZVODNO — DELOVNO TEKMOVANJE KOVINARJEV SLOVENIJE. Sredi maja je izšlo glasilo tega tekmovanja, ki so ga natisnili v tiskarni TOZD Papirkonfekcija. V njem so nadrobno predstavljene vse tri občine in vse OZD, v katerih bo tekmovanje slovenskih kovinarjev letos potekalo. Iz programa objavljamo nekatere zanimivosti: Teoretični del tekmovanja bo potekal /v ipnostarih Osnovne šole Jurija Dalmatina Krško. Pralkitiičnd del tekmovanja bo potekal: V OBČINI KRŠKO: V Tovarni celuloze in papirja »Djuro Salaj« — strugali. V Kovinarski Krško — varilci RBL, TIG, MAG in po plamenskern postopku. V SOP TOZD Oprema — konstrukcijski ključavničarji. V Šolskem centru Krško — orodjarji. V Zastava avto — TOZD* Servis Krško — aivtomehaniki otto;. V Transportu Krško — avtomehaniki diessal. V OBČINI ČRNOMELJ: V BELTU Črnomelj — kovači iin livarji. V ISKRI Semič — rezkaM, onodj ariji. V OBČINI NOVO MESTO: V IMV Novo mesto — bru- silci. Spremljevalne prireditve: V četrtek, 10. junija, bo ob 16. mili v Delavskem domu Edvarda KardeOja Krško »Okro-gtla miza o inovacijah«. V soboto, 12. junija, bo ob 16. uri v maJHi dvorani DD Edvarda Kardelja Krško nastop kovinarjev — literatav. Od 4. do 12. junija bo v Galeriji Krško razstava k»vi-nar,>av likovnikov. Od 5. do 13. junija bo v galeriji DD Edvarda Kardelja Krško razstava inovacij. V nedeljo, 13. junija, bodo od il2. ure dalje razstavljeni v kositanjeviškam »gradu« tekmovalni izdelki, kjer bo ob 13. uri itudi razglasitev ¦tekmovalnih rezultatov. Zmagovalci v posameznih disciplinah na IV. proizvodno-delovnem tekmovanju kovinarjev občine Krško so bili: v ročno obločnem varjenju ZAHID HADIČ iz Kovinarske, med plamen-skimi varilci MARTIN PIRC iz Kovinarske, med TIG varilci TADIJA PAPAK iz Kovinarske, v polavtomatskem varjenju BOGOMIR OMERZU iz Metalne, med ključavničarji GORAZD NOVOSELC iz Kovinarske, med avtomehaniki (otto) JOŽE ZABASU iz Zastava avto — TOZD Servis Krško in med strugarji KAREL GABRIC iz Metalne. STRAN 12 NAS GLAS« S/t. 6 — maj 1982 IV. PROIZVODNO-DELOVNO TEKMOVANJE KOVINARJEV OBČINE KRŠKO Pomerilo se jih je 69 14. in 15. maja so se kovinarji naše občine pomerili v svojih strokovnih veščinah že četrtič. Svečana otvoritev tekmovanja je bila v domu XIV. divizije na Senovem in so se je med drugimi udeležili tudi predsednik SO Krško Branko Pire, podpredsednik IS Igor Dobrovnik, predsednik Medobčinskega sveta ZSS za Posavje Jože Peterkoč, predsednik OS ZSS Drago Sterban in sekretar Zveze za tehnično kulturo Slovenije Franc Vidic. Potem ko je predsednik organiza-eijslkega odbora tekmovanja Aintan Pleterski mil. podal končne informa-ciijia o poteku tekmovanja, so prisot- ni prisluhnili pesniškim stvaritvam iz življenja kovinarjev, katerih avtorja sta Asfca Malavašič in Ivo Umek, zaposlena v senovški Metalni. Rezultati IV. proizvodno-delovnega tekmovanja kovinarjev občine Krško STRUGARJI: (13 tekmovalcev.) 1. KAREL GABRIC, Metalna — TOZD TGO Senovo 2. BRANKO GERMOVSEK, »Djuro Salaj« Krško — TOZD Vzdržev. 3. Branko Horvat, »Djuro Salaj-« Krško — TOZD Vzdrževanje, 4. Darko Gmerzu, »Djuiro Salaj« Krško — TOZD Vzdirželvainje, 5. Jože Tršelč, »-Djuiro Salaj« Krško — TOZD Vzdrževanje, 6. Raljko Grabnar, Kovinarska Krško — TOZD Tehnoservis. PLAMENSKO VARJENJE: (8 tekmovalcev) 1. MARTIN PIRC, Kovinarska Krško — TOZD Industrijska oprema, 2. IVAN ZAKSEK, SOP Krško — TOZD Oprema, 3. Franc Pire, »Djuiro Salaj« Krško — TOZD Vzdrževanje 4. Janko Fereneak, Kovinarska Kršlko — TOZD Industrijska oprema. TIG VARJENJE- (5 tekmovalcev) 1. TADIJA PAPAK, Kovinarska Krško (Vašo Vulin), 2. ALOJZ BIZJAK, SOP Krško — TOZD Oprema, 3. Ivan Mdirt, SOP Krško — TOZD 'Oprema. ROČNO OBLOCNO VARJENJE: (8 tekmovalcev,) 1. ZAHID HADIC, Kovinarska Krško (Vašo Vulin), 2. IVAN SLAVINAC, Kovinarska Krško — TOZD Industr. oprema, 3. Franc Uredorfer, Kovinarska Krško — TOZD Industrijska oprema, 4. Ivan Zabalsu, Kovinarska Kršlko — TOZD Industrijska oprema. POLAVTOMATSKO VARJENJE: (15 tekmovalcev,) 1. BOGOMIR OMERZU, Metalna — TOZD TGO Senovo, 2. ROMAN JANKOVlC, Kovinarska — TOZD Industrijska oprema, 3. Branko Pleterski, SOP Krško — TOZD Oprema, 4. Ivan Gdlja, SOP Krško — TOZD Oprema 5. Franc Prah, Kovinarska Krško — TOZD Industrijska oprema, 6. Saban Mehmedovič, Kovinarska Kršlko (Vašo Vulin), 7. Martin Resnik, Metalna — TOZD TGO Senovo KLJUČAVNIČARJI: (13 tekmovalcev) 1. GORAZD NOVOSELC, Kovinarska Krško — TOZD Ind. oprema, 2. PETER JELEN, SOP Krško — TOZD Oprema, 3. Franc Grilc, Metalna — TOZD TGO Senovo, 4. Jože Murn, SOP Krško — TOZD Oprema, 5. Jože Bibič, Metalna — TOZD TGO Senovo, 6. Ivan Žajiber, SOP Krško — TOZD Oprema. AVTOMEHANIKI (OTTO): (7 tekmovalcev) 1. JOŽE ZABASU, Zastava avto — TOZD Servis Krško, 2. ANTON ZAGORC, Zastava avto — TOZD Servis Krško, 3. Božo Abraim, Zastava avto — TOZD Servis Krško. Prvo in drugouvrščeni tekmovalci se bodo udeležili 6. proizvodno delovnega tekmovanja kovinarjev Slovenije, ki bo 11., 12. in 13. junija v občinah Krško, Črnomelj in Novo mesto. Po žrebanju tekmovalnih delovnih mest in izmen so se tekmovalci v OS XIV. dMaije Senovo pomerili v teoretičnem znanju. Naslednjega dne so se navsezgodaj prvi že pomerili v praktičnem znanju: strugarjli v prostorih strojne obdelave, konstrukcijski ključavničarji pa v solidarnostni delavnici mehanskega obrata stanovske Metalne (stani obrat rudnika); Tekmovanja v vseh disciplinah letošnjega občnskega tekmovanja kovinarjev — razen avtomehanikov — je organizirala senovška Metalna. Posnetek je s tekmovanja varilcev TIG v novih prostorih tovarne. varilci po vseh štirih postopkih v konsitruikoijskem obratu Metalne (nova hala), avtomehaniiiki (Otto) pa v prostorih Zastava avto — TOZD Servis Krško. Objava rezultatov in podelitev nagrad je bila v obratu družbene prehrane senovšike »¦Lisce*'. Tekmovanje je po organizacijski in tekmovalni pflatii potekalo zelo uspešno, so v pogovoru potrdili tekmovalci. Prvič so se krškega občinskega tekmovanja udeležili tudi gosti dz sevmiške občine, in sicer kovinarji krmeljiske Metalne. POPRAVEK V prejšnji številki bi se moral podpis k sliki na 5. strani glasiti: Priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda š srebrnim znakom je prejela tudi Občinska gasilska zveza Krško. St. 6 — maj 1982 -NAS GLAS' STRAN 13 ' Osnovni organizaciji ZSMS v Zdravstvenem domu Krško in Kovinarski Krško sta 25. maja letos pripravili skupno proslavo dneva mladosti. S kratkim kulturnim nagovorom in programom so nastopajoči izrazili svojo mladost, svojo pripadnost naši družbi n njenim vrednotam, najprej pred kolektivom Zdravstvenega doma, nato pa še v Kovinarski. Vsekakor hvalevredno dejanje in potrditev navzočnosti aktivne mladine v naši skupnosti. Takih in podobnih proslav, akcij, srečanj in dogodkov se v naši občini gotovo zvrsti še zelo veliko. Zal, tako kot smo za ti prireditvi mladih izvedeli povsem slučajno, za mnoge sploh ne izvemo ali pa vsaj ne pravočasno. Organizatorjem vseh teh dogodkov niti ne smemo preveč zameriti, če ob vsem ostalem delu na pravočasno sporočilo INDOK centru preprosto pozabijo. Toliko prej in raje pa ONI zamerijo NAM, češ: »O nas pa niste nič pisali!« Nismo, tovariši! Nismo pisali, čeprav so vaša prizadevanja vredna, da jih predstavimo javnosti. Samo vedeti morate, da je INDOK center občine Krško namenjen delegatskemu obveščanju in takemu načinu dela je tudi prilagojena njegova kadrovska shema. Vse preveč napora in časa terja od nas že redno in pravočasno zbiranje informacij od tistih, ki nam jih morajo poslati, ker so zadolženi za obveščanje delegatske baze. Zavedamo pa se, da je za vse nas zanimiva tudi kratka informacija o življenju, delu in prizadevanjih v vseh delih in skupinah znotraj naše občine. Če že mi nimamo možnosti, da bi prišli k vam, poiščite vi nas. Če v vašem kraju, krajevni skupnosti, društvu ali organizaciji združenega dela ni nikogar, ki bi bil pripravljen pisati, nas o vsem obvestite po telefonu (71-786). Pokličite nas PRAVOČASNO, povejte nam osnovne podatke, ostalo pa bo naša skrb. Končno je samoupravni delegatski sistem zasnovan na aktivnih ljudeh. Zato, spoštovani toavriši, izkoristite to svojo pravico in dolžnost, da ste subjekti naše družbe. Veterinarski zavod ČIŠČENJE PARKLJEV JE GOSPODARNO Veterinarski posavski zavod, delovna enota Brestanica je razširil obseg svojih dejavnosti s čiščenjem govejih parkljev. Zaradi nenehnega bivanja v hlevih se namreč parklji ne obrabljajo in tako narastejo, da ovirajo krave. Zaradi nenormalne lege nog živina trpi in se tudi ne hrani tako, kot bi se sicer. Posledica tega je tudi do pol litra manjša dnevna proizvodnja mleka na glavo živine. Enota v Brestanici je zato nabavila posebno prikolico, ki jo pripeljejo veterinarji k naročnikom korekcije parkljev na dom, kjer poseg tudi opravijo. Strokovnjaki trdijo, da bi morali lastniki zagotoviti čiščenje parkljev pri svoji živini 1 — 2-krat letno. Za korekcijo parkljev se lahko lastniki domenijo po telefonu (79-116). Najstarejši udeleženec IV. proizvodno-delovnega tekmovanja kovinarjev obalne Krško je Ml'FRANC UNDORFER (levo) iz Kovinarske. V disciplini ročno obtočno varjfer)Je' se je uvrstil na iš. mesto. ; ... STEKLINA! Veterinarski inšpektor Medobčinskega inšpektorata je Izvršnemu svetu SO Krško poslal poročilo o poteku boja proti steklini na območju naše občine. V njem je poudarjeno tudi, da delavci Posavskega veterinarskega zavoda, delovne enote Brestanica vsak petek med 7. in 8. uro cepijo pse proti steklini. V dosedanjih 6 mesecih, kolikor se steklina širi po krški občini, je bilo ubitih 47 steklih lisic in dihur. Doslej je zavod prejel skupno 172 pobitih lisic. Večina občanov, ki so lisice oddali, pa je že prejela tudi predvidene nagrade v višini 1.000 dinarjev, medtem ko bodo ostali ta sredstva še prejeli. Izvršni svet SO Krško je letos namenil za boj proti steklini okrog 300.000 dinarjev in iz teh sredstev je bila nabavljena tudi puška za veterinarske higienike. Iz poročila lahko preberemo tudi, da je bilo doslej v krški občini ubitih 22 psov in 5 mačk zaradi dokazanega stika s sumljivo ali steklo živaljo, medtem ko je 10 psov moralo zaradi Istega vzroka za 3 mesece v karanteno. Lastniki 5 psov so za ubito žival prejeli tudi odškodnino (800 — 2.000 din), ker so ti bili privezani, pa vendar okuženi s steklino kljub cepljenju. Doslej stekline še niso zasledili na desnem bregu Save, na levem bregu Save pa so najbolj ogrožene KS Brestanica, Rožno-Presladol in Senovo. Doslej je zaradi stika z obolelimi živalmi bilo proti steklini cepljenih 12 občanov. STRAN 14 »NAS GLAS« 3t. 6 — maj 1982 Podelitev najvišjih priznanj občine Krško za leto 1982 Silvu Gorencu »Veliki znak občine Krško« Dobitniki »Znaka občine Krško«: Delavski pihalni orkester »Svoboda« Senovo, Godba na pihala tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško, Leo Koman in Silvo Mozer Dobitniki »Priznanja občine Krško«: Prostovoljno gasilsko društvo Malo Mraševo, Vid Budna in dr. Rudi Malavašič. Za 3. sejo skupščinskih zborov je komisija za odlikovanja in občinska priznanja SO Krško pripraviila »Predlog o podaitvi najvišjih priznanj občine Krško za deto 1082«, o katerem naj bi delegati izrtek-M dokončno besedo. Ob letošnjem občinskem prazniku bodo prvič podelijena priznanja, predvidena z novim odlokom o priznanjih din znakih po-žorniosfti občine Krško: Veliki znak občine Krško, Znak občine Krško to Priznanje občine Krško, pri čemer naj bi bil Veliki znak občine Krško »naslednik« prejšnjega Valvasorjevega priizraantja. Dobitnik »Velikega znaka občine Krško«: SILVO GORENC, v. d. glavnega direktorja Tovarne celu-oze din papirja »-Djuro Salaj« Krško, bo na predlog sedanjega predsedstva skupščine občine Krško prejel »Veliki znak občine Krško« za izjemne rezultate ma področju družbenega razvoja občine Krško in uspešno opravljanje funkcije predsednika občanske skupščine V Obdobju 1976-1982. Povzemamo utemeljitev komisije za odlikovanja din občinska priznanja: »Tovariš Silvo Gorenc se je takoj po prihodu v občino Krško aktivno vključil v družbenopolitično življenje dn pri-zadevanija za hitrejši družbenoekonomski razvoj občine. S prerwzernam dolžnosti predsednika občinske skupščine januarja 1976 se Je izjemno angažiral raa razvoj samoupravnih sOriaMsitičnih odnosov. S svojimi bogatimi življenjskimi izkušnjami, pridobljenimi v celotnem povojnem političnem dedu lin opravljanju zelo odgovornih funkcij v SR Sloveniji ta federaciji, je zelo uspešno deloval na področju uveljavljanja in kvalitativnega razvoja skupščinskega sistema na delegatskih osnovah in njegovega povezovanja z republiško skupščino. Njegova izjemna politična aktivnost je najtesneje povezana z vzpodbujanjem iniciative in prizadevanj vseh družbenih dejavnikov za hitrejši in skladnejši družbenoekonomski razvoj in krepitev materialne osnove občine ter za njeno povezovanje v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru. S svojdimi poglobljenimi ocenami in zelo preudarnimi predlogi za pravilne odločitve o razvoju usmerjanju delovanja na družbenoekonomskem in političnem področju ter z njemu svojsko zavzetosluo in angažiranjem je izjemno veHIko prispeval k haitrešamu napredku in razvoju ter na mnogih področjih pustil trajne sledove svojega neumornega dela v občimi Krško.« Dobitniki »Znaka občine Krško«: Na predlog predsedstva skupščine občine Krško oziroma predsedstva OK SZDL Krško bodo »Znak občane Krško« prejeli: Delavski pihalni orkester »Svoboda« Senovo ob 54-letni- ci uspešnega delovanja, širjenja glasbene kulture dn prispevanja k družbeni aktivnosti mladih. Godba na pihala Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško ob srebrnem jubileju zelo uspešnega delovanja na področju glasbe in za velik prispevek k družbeni aktivnosti mladih. Leo Koman iz Krškega, dolgoletni tajnik Občinske gasilske zveze, za neumorno delo pri razvoju te humanitarne društvene organizacije, ki ima izredno velik pomen in zasluge pri širjenju varnostne kulture med občani ter zaščiti družbenega in zasebnega premoženja. Silvo Mozer iz Brestanice za požrtvovalno in nesebično družbenopolitično angažiranje pri uresničevanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v naši družbi dn še posebej na področju družbenega planiranja in razvoja občine Kriška Dobitniki »Priznanja občine Krško«: Na predlog KK SZDL Pod-bočje, Občinske zdravstvene skupnosti Krško in OO ZSS v Zdravstvenem domu Krško bodo »Priznanje občine Krško« prejeli: Prostovoljno gasilsko društvo Malo Mraševo Ob 30-tetni-cd ustanovitve za uspešno delovanje .na področju požarnega varstva in preventive ter splošno družbeno aktivnost. Vid Budna s Senovega za uspešno opravljanje funkaiije delegata Občinske zdravstvene skupnosti Krško, predsednika zbora izvajalcev Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto v I. mandatu dn predsednika Občinske zdravstvene skupnosti Krško