GOSPODARSTVO
LETO XVIII. ŠTEV. 480
CENA LIR 35
POST. PLAČ. V GOT.
PETEK, 3. APRILA 1964
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Pred pogajanji med Italijo in Jugoslavijo
Ugoden razvoj izmenjave v letu 1963 Italija je uvozila zlasti mnogo živil
Jutri se v Beogradu prično pogajanja med Italijo in Jugoslavijo glede trgovinske izmenjave v letu 1964. Dosedanji dogovor je namreč veljal do 31. marca. V zvezi s temi pogajanji priobčujemo pregled trgovinske izmenjave med sosednima državama v preteklem letu.
Italija že več let zavzema eno izmed najpomembnejših mest v jugoslovanski zunanji trgovini. Ona je na prvem mestu v jugoslovanskem izvozu, na drugem pa v uvozu, takoj za Združenimi ameriškimi državami in mnogo pred drugimi industrijsko razvitimi deželami, iz katerih Jugoslavija največ uvaža.
Naš pregled zunanje trgovine med Italijo in Jugoslavijo za leto 1963 se nanaša na prvo le-
to po podpisu trgovinskega sporazuma, s katerim je Italija priznala Jugoslaviji ugodnosti glede sprostitve uvoza, ki jih uživajo držace OECD (tabela A-import). Sprostitev uvoza je omogočila hitrejši razvoj izmenjave med obema državama in tudi potrdila, da je pospešitev izmenjave v korist obeh držav. Celotni obseg italijansko - jugoslovanske trgovine je dosegel lani naj višjo raven po drugi svetovni vojni, in sicer 170 milijard (v obeh smereh), medtem ko je leta 1962 izmenjava znašala 125 milijard. Znatno se je povečal jugoslovanski izvoz v Italijo, in sicer od 60 milijard v letu 1962 na 99 milijard v letu 1963; hkrati se je povečal tudi jugoslovanski uvoz iz Italije od 65 na 71 milijard lir.
(v milijardah lir):
Jugoslovanski izvoz v Italijo Jugoslovanski uvoz iz Italije SKUPAJ
NE V	ZADNJIH PETIH			LETIH
1959	1960	1961	1962	1963
36	46,7	43,4	40,3	99
40	59,5	82,3	65,2	71
76	106,2	125,7	125,5	170
Lani je Jugoslavija v trgovini z Italijo prvič dosegla prebitek, in sicer v prvi vrsti zaradi povečanja izvoza živine in mesa. Jugoslovanski izvoz v Italijo je tudi lani ohranil pretežno klasično sestavo, v kateri prevladujejo kmetijski prehrambeni proizvodi in surovine, med temi zlasti govedo, meso, konji, les
in koruza. Na italijanskem trgu so to konjunkturni artikli, ta klasična sestava jugoslovanskega izvoza je torej še vedno donosna na tem trgu.
Navajamo podatke o izmenjavi med obema državama v zadnjih dveh letih, da jih bo bralec laže primerjal, in to v milijardah lir.
IZMENJAVA PO ARTIKLIH (v milijardah lir)
— SESTAVA IZMENJAVE
Živila
Pijače in tobak Surovine
Goriva in maziva
Rastlinska olja
Kemični proizvodi
Polizdelki in reprod. material
Stroji in oprema
Končni izdelki
Razno
SKUPAJ
1962	1963	Razlika
24,2	52	+ 27,8
0,7	1,3	+ 0,6
22	26,7	+ 4,7
0,5	0,7	+ 0,2
—	0,1	+ 0,1
0,7	1	+ 0,3
10,2	15	+ 4,8
0,3	0,7	+ 0,4
1	1,2	+ 0,2
0,4	0,3	— 0,1
60,0	99,0	+ 39,0
Znatno se je povečal izvoz reprodukcijskega materiala in raznih polizdelkov, pa tudi izdelkov obdelave višje stopnje, kakor strojev, raznih aparatov za elek-tro- in tele-naprave ter aparate za proizvode široke potrošnje. Te proizvode so izvozili sicer v manjših količinah, vendar je značilno, da so se sploh pojavili na italijanskem trgu; tako Ustvarjajo pogoje za večje razpečavanje.
Povečal se je tudi jugoslovanski uvoz iz Italije, in sicer za 6 milijard lir. V sestavi uvoza je prišlo do določene preusmeritve, v smislu povečanja uvoza proizvodov kemične industrije, reprodukcijskega materiala in posameznih strojev in opreme. Močno je popustil uvoz kompletnih oprem, ker so bili izčrpani krediti, s katerimi so Jugoslovani lahko poprej uvažali takšne opreme.
SESTAVA UVOZA V ZADNJIH DVEH LETIH (v milijardah lir)
	1962	1963	Razlika
Živila	0,5	1,2	+ 0,7
Pijače in tobak	0,03	0,008		
Surovine	1,7	3	+ 1,3
Goriva in maziva	0,6	0,7	+ 0,1
Rastlinska olja	—	—	—
Kemični proizvodi	7,6	12,9	+ 5,3
Polizdelki in reprod. material	15,9	27,6	+ 11,7
Stroji in oprema	36,6	23,6	— 13,0
Končni izdelki	2,1	2	— 0,1
Razno	0,04	0,006	
SKUPAJ	65,0	71,0	+ 6,0
VLOGA OBMEJNE TRGOVINE	vina med obmejnimi področji je lani dosegla vrednost 15 mi-		
Ameriški listi pišejo, da še nobena naravna nesreča ni v eni izmed držav Amerike povzročila takšne škode, kakor potres, ki je obiskal Aljasko pretekli petek ob 17. uri 37 minut po krajevnem času (od 4. uri 37 minut po pariškem). Kaže, da je najbolj prizadeto mesto An-chorage, ki 'šteje približno 50.000 ljudi. Po zadnjih ugotovitvah znaša število mrtvih okoli 180, število ranjenih pa okoli 50. Škodo cenijo na 350 milijonov dolarjev. Da ni bilo spričo tako hudega potresa še več človeških žrtev, pripisujejo okolnosti, da je prebivalstvo redko naseljeno.
Skoraj vse železniško omrežje je neuporabno. Prav tako letališče v Anchorageu. Močno je trpelo tudi vojaško oporišče v bližini Anchoragea. Iz nekaterih krajev so izselili vse prebivalstvo.
V zadnjem času so zaznamovali več potresnih sunkov tudi drugod, tako tudi v Skopju, kjer pa ni bilo ne žrtev ne posebne škode; potres je tudi bil v Nicastru pri Ca-tanzaru v Italiji. Isti dan, to je 31. marca so čutili potres tudi v iranskem mestu Astara ob Kaspijskem morju, človeških žrtev ni bilo.
Državni udar konservativcev proti Goulartu
Brazilski konservativci hočejo preprečiti izvedbo agrarne preosnove - Predsednik Goulart odstopil
Brazilski predsednik Jango Goulart je pričel izvajati odločne gcspodarsko-socialne preosnove, in prav v tej okolnosti je treba iskati razloge za nove poskuse državnega prevrata proti sedanji vladi .Njegovi najnovejši ukrepi kažejo tudi po komentarjih ameriškega tiska odločen preobrat na levo. Na glavnem trgu Plaza v Riu de Janeiro ie Goulart n red velikansko množico poslušalcev izjavil, da je današnja struktura brazilske republike zastarela in da prav zaradi tega ni mogoče doseči rešitve iz sedanje gospodarske krize. «Ne bojim se obtožbe revolucionar-stva. a ko proglasim pred vso domovino, da je treba revidirati ustavo», je vzklikoval Goulart.
V resnici je Goulart dobro uro pred tem zborovanjem podpisal odlok, s katerim so bila nacionalizirana vsa zemljišča z nad 500 hektarov površine, ki se razprostirajo v pasu 6 milj ob zveznih glavnih cestah, železnicah in rekah (prekopih). Hkrati je bilo podržavljenih
Ustanovitev Južnoevropske unije za električno energijo
Ustanovni sestanek v Ljubljani - Sodelujejo Italija, Jugoslavija in Avstrija
V sklopu splošne trgovinske izmenjave med Italijo in Jugoslavijo igra pomembno vlogo tudi obmejna trgovina, ki se razvija na podlagi posebnih trgovinskih sporazumov na področju Trsta in Gorice. Ta trgo-
lijard lir, kar predstavlja 9 odstotkov celotne italijansko-jugo-slovanske trgovinske izmenjave. (O razvoju obmejne trgovine v lanskem letu glej članek v ((Gospodarstvu)) z dne 20. marca 1964.)
Tuje mnenje o Italiji
Ameriška tedenska revija «Newsweek» poroča pod naslovom ((Konec čudeža« o naj novejšem gospodarskem razvoju v Italiji, časopis meni, da je podelitev mednarodnega posojila, ki presega 1 milijardo dolarjev, Italiji, znak zaupanja v Morovo vlado. Toda poleg gospodarske mora Moro biti tudi politično bitko v notranjosti.
že lansko poletje so gospodarstveniki Evropske gospodarske skupnosti svarili Italijo zaradi inflacije. Italijanski gospodarski «čudež», ki je več kakor Podvojil dohodke, je bil v nevarnosti; kajti cene in plače so se silno dvignile. Trošiti denar je postalo narodni šport. Povečal se je Zlasti uvoz avtomobilov, medtem ko se izvoz ni raz-Vil vzporedno z uvozom. Posledica je bila tale: Leta 1959 je italijanska plačilna bilanca izkazovala še prebitek 850 milijo-hov dolarjev, v letu 1963 pa je Prišlo do primanjkljaja 1,2 milijarde dolarjev. Že vlada G. Leone j a je pričela štediti, Banca dTtalia je skrčila posojila ter Uvedla 15-odstotni davek na di-vidende. Toda poslovni ljudje rajši pričeli nositi denar v tujino, predvsem v Švico, kakor da bi se podvrgli davku. Nekateri cenijo, da je tako pobegni-1° iz Italije za 3,4 milijarde do-isrjev kapitala.
Niti Morova politika ne zadovoljuje poslovnih krogov. Mo-
f je opozoril, da je fašizem ,trfk inflacije ter je pozval ; a‘ijane k večji štednji. Uvedel j, ^šji davek na bencin in na-avtomobilov ter omejil 1, dajo na obroke. Velika to-arna fiat, v kateri dela 50 Cls°č ljudi, je skrajšala delovni Urnik za 4 ure na teden.
vladna politika prikrajšala. Sicer je osrednje vprašanje: Ali bo Nenni ostal v vladni koaliciji. Neki visoki italijanski funkcionar je nedavno izjavil: Ako on ostane z nami, potem bomo s kreditom 1 milijarde dolarjev lahko zadihali; skrčili bomo primanjkljaj v mednarodni trgovini in se tako rešili iz sedanjih težav.
Dne 22. in 23. aprila se sestanejo v Ljubljani predstavniki elektrogospodarstev Italije, Jugoslavije in Avstrije z namenom, da ustanovijo Južnoevropsko unijo za koordinacijo proizvodnje in prenosa električne energije pod imenom SUDEL. Poleg predstavnikov elektrogospodarskih organizacij se bodo ustanovitvenega sestanka udeležili tudi predstavniki javne u-prave omenjenih držav, pristojne za vprašanja električne energije. Iz vsake države bodo pri ustanovitvi sodelovali po štirje predstavniki.
Iz Italije je najavljen prihod centralnega direktorja ENEL iz Rima dr. ing. Piera Facconija, generalnega direktorja ENEL-SADE iz Benetk dr. ing. Roberta Marina, direktorja ENEL-SELVEG iz Trsta dr. ing. Gio-vannija Zamblerja ter svetnika-ENEL iz Rima dr. ing. Franca Ariattija. Jugoslovansko elektrogospodarstvo bodo zastopali generalni direktor Skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva JUGEL ing. Radivoje Markovič in direktor iste skupnosti ing. Dušan čučkovič, zastopnik Elektrogospodarske skupnosti Slovenije ELES ing. Vekoslav Korošec in svetnik Zveznega sekretariata za industrijo ing. Vladimir šlebinger, avstrijsko elektrogospodarstvo pa generalni direktor Avstrijske elektrogospodarske delniške družbe inženir Franz Hintermayer ter direktor iste družbe ing. Aleksander Kothbauer, svetnik ministrstva za železnice in elektrogospodarstvo ing. Rudolf Exner ter direktor Avstrijskih dravskih elektrarn ing. Erich Werner.
Namen SUDEL je raziskovati najboljši način izkoriščanja obstoječih sredstev za proizvodnjo in prenos električne energije ter sredstev, ki jih je treba v ta namen šele ustvariti v omenjenih državah. V prvi vrsti bodo v okviru SUDEL raziskovali, kako bi se dala najbolje izkoristiti prelivna energija, člani se bodo nenehoma medsebojno obveščali o razpoložljivi hidravlični energiji, predvsem o stanju akumulacij. Prav tako se bodo obveščali o razpoložljivi termični energiji. Prizadevali si bodo doseči olajšave za izmenjavo^ električne energije med udeleženimi državami ter izmenjavo tudi razširiti. Unija sama ne bo sklepala pogodb, ker je to stvar elektrogospodarskih or- j
ganizacij.
člani SUDEL so predstavniki velikih podjetij za proizvodnjo in prenos električne energije a-li združenj takšnih podjetij, in to po tri iz vsake države. Poleg tega pa ima vsaka udeležena država pravico določiti kot četrtega člana po enega predstavnika javne uprave, pristojne za vprašanja električne energije.
Tako določa predlog statuta, o k&terem so se udeleženci že predhodno sporazumeli. SUDEL bo tesno sodeloval z organizacijo UCPTE, to je z Unijo za koordinacijo proizvodnje in prenos električne energije, ki ji prj. padajo Italija, Avstrija, Švica Zahodna Nemčija, Francija in dežele Beneluksa. Takšno sodelovanje, kot je predvideno med organizacijo SUDEL in UCPTE že obstaja med Francijo ter Španijo in Portugalsko pod i-ffienom ((Francosko - iberijska unija za koordinacijo proizvodnje in prenosa električne energije — UFIPTE« ter med Zahodno Nemčijo in nordijskimi državami pod imenom NORDEL.
V	tej skupini se poleg Zahodne Nemčije nahajajo Danska, Švedska, Norveška in Finska.
Sodelovanje med UCPTE in omenjenimi skupinami se izvaja tako, da vse skupine pošiljajo svoje predstavnike v organe NCPTEI kakor tudi v posebne studijske skupine, kar je velike važnosti glede na vedno več-J,e.Povezovanje prenosnega električnega omrežja v Evropi. Posebne študijske skupine UCPTE so tri; za študij hidroloških raz-meri za termoelektrarne in za Pogon elektrarn. Ker imata Ita-aja in Avstrija že svoje strokovnjake v omenjenih študijskih skupinah kakor tudi v organih CJCPTE, pridejo s posredovanjem SUDEL v omenjene organe še predstavniki Jugoslavije in to za skupščino dva titular-na člana in dva namestnika, ki bodo zastopali Jugoslavijo tudi v razširjenem odboru UCPTE.
V	študijske skupine pa pride šest jugoslovanskih strokovnjakov.
Na dnevnem redu ljubljanskega ustanovnega sestanka SUDEL je še izvolitev predsednika in podpredsednika SUDEL, določitev sedeža sekretariata in imenovanje sekretarja. Predlog statuta predvideva, da se sedež sekretariata menja vsaki dve leti ter je sedež vedno v državi, ki ji pripada predsednik. Predsed-
nik se prav tako voli za dobo dveh let. Predsedniku sledi v funkciji vedno podpredsednik, tako da bosta na ljubljanskem sestanku izvoljena predsednik in podpredsednik, na naslednjih pa samo podpredsednik. Verjetno bo prvi predsednik Jugoslovan.
Enako kot UCPTE ima tudi SUDEL veliko praktično vrednost, kajti računati je z vedno večjo meddržavno izmenjavo e-nergije in v bližnji prihodnosti tudi s paralelnim obratovanjem, to je več ali manj stalnim obratovanjem prenosnega omrežja, ki povezuje udeležene države. Medsebojno obveščanje o razpoložljivi energiji ter. urejanje frekvence in napetosti bo v bodoče zelo olajšano, kar vse bo pripomoglo k večji varnosti pri oskrbi potrošnikov z električno energijo.	R. K.
Stavka državnih
nameščencev
RAZDOR MED SINDIKATI Osrednje sindikalne organizacije so doslej v glavnih vprašanjih, ko je šlo za zboljšanje prejemkov, nastopale enotno. Ob vprašanju ureditve položaja državnih nameščencev, in sicer vprašanju vključitvi trinajste Plače med redne dohodke, pa se je ta enotnost razbila. Najmočnejša osrednja sindikalna organizacija CGIL (Confederazione generale Italiana del Lavoro, v kateri so včlanjeni zlasti socialistično in komunistično misleči delavci), je odbila sporazum z vlado, na kakršnega so pristale druge osrednje sindikalne organizacije, in sicer CISL (Confe-derazione Italiana Sindacati Li-beri), UIL (Unione Italiana del Lavoro) in avtonomni sindikati. Po sporazumu s temi sindikati bo vlada v teh treh letih potrošila za zboljšanje prejemkov državnih nameščencev in delavcev 360 milijard lir (v letu 1964 95 milijard, v letu 1965 132 milijard in leta 1966 128 milijard). .Sindikalna organizacija CGIL je zahtevala izboljške za skupnih 560 milijard lir, torej 200 milijard več kakor ostali sindikati, vendar bi se ti izdatki porazdelili na štiri leta. Vlada ni pristala na to zahtevo, zato je CGIL napovedala dvodnevno stavko vseh državnih nameščencev in delavcev, ki naj se začne v četrtek ob 21. uri.
sedem zasebnih petrolejskih čistilnic. Goulart je množicam obljubil, da je to samo začetek; v nekaj urah bo podpisal še, tako je dejal, odlok, ki urejuje vprašanje rent in v 60 dneh se bo pričela delitev nacionaliziranih zemljišč med kmete brez zemlje.
Pozneje so bile še zvišane plače javnim uslužbencem, in sicer za 100 odsto, glede na zvišanje življenjskih stroškov. (Gl. zadnjo številko ((Gospodarstva«). Po ameriških poročilih iz Brazilije je napoved teh preosnov predstavljala nevarnost, da izbruhne državljanska vojna. Še preden je prišlo do teh vladnih ukrepov, je guverner države Guanabara, v kateri stoji Rio, Carlos Lacerda zagrozil, da se bo takšnim preosnovam uprl s silo. Ko je Goulart govoril na glavnem trgu v Riu je bil trg zavarovan s tanki in z oboroženimi četami sploh. Goulartov sorodnik, poslanec Leonel Bri-zola je dejal: «Ako pride do nasilja, bomo odgovorili s silo«. Prav tako je guverner države Sao Paul o pretil, da bo dal ukaz vojaštvu, da nastopi, ako bi se Goulart upal zaseči zemljo v državi Sao Paulo.
ODPOR KONSERVATIVCEV
Povsem naravno, da so gospo-darsko-socialne reforme predsednika Goularta zaostrile staro nasprotje med njim in konservativci. ki se zlasti opirajo na admiraliteto in da je ta gnala na ostrino spor, ki je nastal med vlado in višjimi oficirji v vojni mornarici zaradi milega ravnanja vlade nasproti upornim pomorščakom. Tik pred velikonočnimi prazniki se je namreč v Riu de Janeiro okoli 1500 pomorščakov in podoficirjev uprlo (brez orožja) proti prestrogi disciplini v mornarici, oziroma proti reakcionarnim višjim oficirjem s podrejenim moštvom. U-porniki so zahtevali naj minister za vojno mornarico admiral Silvio Motta izpusti nekaj njihovih tovarišev, ki jih je dal aretirati nekaj dni poprej.
Vlada se je v tem sporu naslonila na vojsko na kopnem, a je hkrati poslala popularnega polkovnika Venturala, ki je med moštvom zelo priljubljen, da bi vso zadevo rešil v neposrednem stiku z mornarji. Polkovnik je tudi v tem pogledu uspel, a minister vojne mornarice Silvio Motta je moral odstopiti in na njegovo mesto je bil imenovan aomiral Paulo Mario da Cunha Rodrigues, ki je na glasu odločnega, a hkrati tudi človeško dostopnega oficirja. Novi minister ima polno zaslombo v Goulartu, pa tudi pri «ljudskih» admiralih Aragao in Susano. Konservativni admirali so se uprli premilemu postopku z uporniki in zahtevali od vlade in še posebno od novega ministra vojne mornarice, da odločno nastopi in strogo kaznuje upornike. Goulart se je z glavnega mesta Bra-silia medtem nenadoma vrnil v Rio de Janeiro, da bi neposredno posegel v vso zadevo zlasti, ker so tudi nekateri višji oficirji iz vojske na kopnem — med njimi tudi predsednik oficirskega krožka Maggesi — za-
htevali, da se v vojski obnovi stroga disciplina. Minister vojne mornarice je obljubil, da bo dal zadevo preiskati.
Vsekakor se je trenje med Goulartom in admiraliteto, ki nastopa v imenu konservativcev, povečalo. Konservativci o-čitajo Goulartu, da se je povsem naslonil na ((ljudsko fronto«, ki je bila pravkar ustanovljena z njegovim pristankom, in na delavske sindikalne organizacije. Te so zagrozile s splošno stavko po vsej državi za primer, da bi konservativci poskušali izvršiti državni udar in vreči Goularta. Kriza bo gotovo prišla do izraza tudi pred Kongresom (parlamentom).
KRUZEJRO ZGUBLJA NA VREDNOSTI
Vrednost kruzejra na prostem trgu je v začetku prejšnjega tedna zelo padla. V Riu de Janeiro npr. so prve tri dni plačevali za dolar kar 1730 kruzejrov. (Teden poprej je dolar veljal 1440 kruzejrov). Poslovni ljudje so opazili, da ni narodna banka Banco do Brasil niti posredovala z namenom, da bi zavrla
takšen razvoj, čeprav bi to v začetku ne bilo tako težko. Četrti
dan je nastopila precejšnja pomiritev, verjetno tudi zato, ker je prišlo do stavke zaposlenih pri družbi za vzdrževanje telefonskih kablov in so bili tako o-nemogočeni stiki med poslovnimi ljudmi. Tako naglo upadanje vrednosti kruzejra pripisujejo deloma tudi reakciji, ki jo je izzval med poslovnimi ljudmi in konservativci Goulartov govor na trgu Plaza v Riu de Janeiro, s katerim je predsednik o-čitno stopil na stran sindikalistov in napovedal odločne preosnove v brazilskem gospodarstvu.
Upor guvernerjev in oficirjev
ni
ob-
po-
Po naj novejših vesteh predsednik Goulart mogel vladati notranjepolitičnega loža j a. Upor proti njegovi politiki se je začel v državi Minas Gerais. Njen guverner Pinto je v posebnem proglasu naznanil ljudstvu, da ne priznava več osrednje oblasti (Brazilija je zvezna država). Z njim so pa potegnili tudi guvernerji nekaterih drugih držav, med temi tudi države Sao Paulo. Guvernerjem so se pridružili tudi višji vojaški poveljniki. Vojaštvo ni hotelo nastopiti proti upornikom. Goulart je odstopil in predsedstvo države je začasno prevzel predsednik zvezne zbornice Raniero Mazzilli. Zvezni minister za pravosodje Abelar-do Jurema, ki ga imajo konservativci za glavnega pobudnika socialnih reform, je bil aretiran. Do splošne stavke, s katero je grozila osrednja delavska zveza ni prišlo, pač pa so novi oblastniki dali zapreti vse prostore delavskih sindikatov in ustavili izhajanje levičarskih listov.
Po poročilih iz Washingtona ni ameriška vlada preklicala podelitve kredita 80 milijonov dolarjev Braziliji.
Carine EGS, ZDA in Anglije
Primerjava med enotno carino v državah Evropske gospodarske skupnosti na eni strani in carinami v Združenih ameriških državah ter Veliki Britaniji na drugi kaže, da je med carinami teh držav precejšnja razlika. Enotna carina v EGS (pravimo ji tudi TEC) je najnižja, pa tudi najbolje urejena, saj predvideva manjše število
II.
PRAZNE FARMARSKE HIŠE Velikopotezno kmetovanje zahteva čedalje večje investicije kapitalov in vse večje površine. Zaradi tega so farme neprestano rastle po obsegu in vrednosti, a njihovo število je upadalo. Leta 1935 je bilo 6.800.000 farm, leta 1959 se je njihovo število skrčilo na okoli 3.700.000. Povprečno je vsako leto izginilo 129.167 farm, 10.764 vsak mesec in 359 sleherni dan. Le popeljite se nekoliko naokoli po katerikoli avtomobilski cesti v ZDA in se boste o tem prepričali: prazna farmarska poslopja in skednji, nekdanje male farme, ki so jih združili v eno samo veliko farmo. Prof. R. H. Blosser na državni univerzi v Ohiu je ugotovil, da znašajo povprečno stroški za pridelovanje žita na hektar 61 dolarjev na 160 hektarov veliki farmi, a le 54 dolarjev na hektar na 640 hektarov veliki farmi. To uničuje enega, a drugi pa si vtakne dobiček v žep.
Tehnološka^ revolucija v ameriškem kmetijstvu
Mora napadajo tudi komuni-?ri, ki vidijo v gospodarskih te-zavah Ahilovo peto vlade; tudi sindikati se boje, da jih bo
ALI JE DRŽAVNO PODPIRANJE EKONOMSKO UTEMELJENO?
Nasproti mogočnemu valu kmetijske revolucije imamo pa politično orientiran popolnoma neznanstven program podpiranja. Ko je Kongres prvič pretresal zakonski predlog za zvez-
no podpiranje na trgu kmetijskih pridelkov že leta 1922, je predsednik Calvin Coolidge vložil svoj veto z naslednjo pripombo : «Ako enkrat začne vlada določati cene, ne bo iz tega nobene prave pravice in ne bo to nikdar nehalo«. Toda kmalu so upravitelji farm le prišli do svojega cilja. Odtlej je davčni zavezanec, ne glede na. stranko, ki je bila na vladi, moral plačevati čedalje večje podpore.
Izdajanje denarja, ki je začelo kot začasna pomožna zamisel, je začelo teči in postalo tretja največja postavka v zveznem proračunu, ter sta bili od njega večji le postavki za vojsko in izplačevanje obresti za dolgove. V desetletju 1952-1962 je celokupna izguba denarja na programih za pridelke znašala 22 milijard dolarjev. Samo v letu 1961 je znašala izguba 5,2 milijarde dolarjev. Leta 1963 je znašala skoraj 5 milijard dolarjev.
V ČIGAV ŽEP GRE DENAR?
Leta 1963 je znašala državna podpora za bombaž 31,7 centa za funt, za žito 1,25 dolarja za bušel, za koruzo 1,25 dolarja. Te podpore, temelječe na zahtevah nesposobnih farmarjev so bile okroglo vzeto dvojne od
proizvodne cene sposobnih farmarjev, ki množično proizvajajo. Takšne visoke podpore na cenah privabljajo nove kapitale iz drugih virov v kmetijstvo in tako pomagajo ustvarjati prebitke.
In v čigavem žepu konča ta denar? V večini primerov v žepih tistih, ki ga najmanj potrebujejo ; skupina 296 velikih pridelovalcev bombaža je prejela več ko 30 milijonov dolarjev v obliki državnih posojil za vzdrževanje cen za njihove pridelke v letu 1960 — povprečno 100.000 dolarjev na vsakega. Proizvajalec Delta in Pine Land Co. iz Scott (Missouri) je prejel 1 mi-lij°n 236.048 dolarjev in se je povrhu še kvalificiral za 11.409 dolarjev iz državne podpore za skrčenje obdelovalnih površin s koruzo. To je dohodninska podpora za enega izmed najnaprednejših in naj bogatejših sektorjev narodnega gospodarstva.
ZA MALE FARMARJE NI IZHODA?
A po drugi strani imamo pa obubožane farme z majhno proizvodnjo. Dejansko ni nobenega pravega načina, da bi dvignili njihove dohodke, ker njihov delež na trgu stalno pada. Držav-
slitev. Pravzaprav je najbolj kritičen problem današnjega časa
__________ pomanjkanje delovnih mest v
mestih in ne prebitek kmetij-ni program za vzdrževanje cen ske proizvodnje, pridelkov s podporami in za'
nadzorovanje obdelanih površin ne more donesti pomoči tistim farmarjem, ki nimajo dovolj zemlje, kapitala in poslovne sposobnosti, da bi plavali na valu tehnološke revolucije.
Kakšna naj bo torej rešitev? Nobena, ki ne bi prizadela določene vrste farmarjev, a koristila drugim. Mi sicer lahko simpatiziramo z ljudmi, ki nimajo dovolj kapitala, da bi napredovali na svojem posestvu, ki pa se kljub temu oklepajo zemlje «zato, ker radi kmetujejo in ne znajo drugega delati«. Toda zašli so v zagate, iz katerih jim noben «farmarski program« ne more pomagati, da bi zlezli na zeleno vejo, in večina njih to ve.
Rešitev je dvojna: Prvič, prenehati moramo z vsemi načrti za vzdrževanje kmetijskih cen, za utrditev cen, za enake dohodke, za proizvajalne podpore in za kmetijsko banko. To nam bi obnovilo svobodni trg za kmetijske operacije.
Drugič, mi moramo pomagati obrobnim farmarjem, da se u-sposobijo za delo v industriji; to pomeni, da moramo spodbujati rast industrije, da bi ti mali farmarji dobili v njej zapo-
DOHODKI
IZ NEKMETIJSKIH
VIROV
Tretje — razredne ((farmarje«, ki jih je 1.600.000 in ki imajo povprečno 13-krat več dohod-kov iz nekmetijskih virov, kot, pa iz «kmetovanja», bi morali črtati iz seznama pravih farmarjev. Ideja, da jih izločimo iz uradne kmetijske skupnosti, ni tako brezsrčna. Te ljudi tako in tako imamo le za to, da pri popisih kmetijstva dajejo večje številke. Za večino teh malih farmarjev je kmetovanje postransko delo. So le redki, ki jim je res do zaposlitve ter bi se bolje počutili v industriji, kjer bi mogel kdorkoli dati kapital, da bi ustvarili ugodno priložnostno delo.
Ako nehamo z brezsmiselnim dajanjem podpor in nadzorovanjem, prihranimo ameriškim davčnim zavezancem več ko 5 milijard dolarjev na leto. S tem bi razbili dve iluziji: prvo, da je moč s podpiranjem cen resnično pomagati malim posestnikom; drugo, da javnost izve, da je konec koncev ameriško kmetijstvo postalo polnoletno, to je krepak in samostojen činitelj v ameriškem življenju.
visokih in nizkih tarifnih postavk. Tako zajemajo carine, ki so nižje od 25 odsto, v EGS samo 5 odstotkov carinskih postavk, medtem ko zajemajo v ZDA 28 odstotkov, na Angleškem celo 30,75 odstotka. Razen tega je samo 0,55 odsto postavk enotne carinske tarife TEC nad 35-odstotno carino, vtem ko presega to raven v ZDA 10,4 odstotka in v Združenem kraljestvu 1,8 odstotka carinskih postavk.
Za uravnovešen je razlike v carinah EGS, ZDA in Velike Britanije bi lahko znižali vse carine za 50 odsto; toda potem ko ameriške carine ostale še vedno visoke, a enotna carina TEC (držav EGS) bi bila nezadostna. Zato strokovnjaki Evropske gospodarske skupnosti niso naklonjeni povprečnemu znižanju carin, češ da bi ta ukrep močno škodoval gospodarskemu razvoju evropske skupnosti in bi še povečal trgovinski primanjkljaj šesterice nasproti tretjim državam. Hkrati bi znižanje carin preusmerilo na Evropsko skupno tržišče tudi množičen izvoz blaga iz držav z nižjimi carinami.
POVPEČNE CARINE EGS ZDA IN ANGLIJE (v odst. po vrednosti blaga)
Povprečje (indu-	EGS	ZDA	VB
strij. proizv.)	11,7	17,8	18,4
Rude	1,8	7,8	6,7
Kem. proizv.	12,9	16,2	21,6
Papir	11,1	10,8	11,2
Tkanine Navadne kovine	13,6	26,0	21,1
in proizvodi	9,6	15,3	13,4
Stroji	12,0	14,6	18,7
Prevoz, sredstva	12,8	13,2	20,1
Razni proizvodi	14,0	29,6	29,1

mm
Čampo Romano na našem Krasu
Čampo Romano! To mora i-meti v ušesih tržaških mestnih očetov poseben prizvok. Via Flavta, Via Fabio Sever o, Via Virgilio, Via Cicerone in še drugi spominčki iz rimskih časov očitno še ne jamčijo za uspeh te izvirne kantate, najnovejšega proizvoda glasbene renesanse na Tržaškem. Orkestru je bilo treba še dodati pozavno, ki jo lahko skrajšaš in nategneš, kakor zahtevajo note — Čampo Romano!
Da se v teh revolucionarnih časih še najde takšna klasa glasbeno nadarjenih političnih klasikov! Mar ni to znamenje vitalnosti današnjega pokole-nja, ki hoče v Julijski krajini ostati verna izročilom Julija Cezarja in drugih rimskih imperatorjev
Od kod tako globoka inspiracija? se upravičeno vprašujejo neuki ljudje z našega Krasa, ki se vozijo z openskim tramvajem mimo na novo prepleskanega tramvajskega vagona s tem izvirnim napisom, ki je brez koles obtičal med križiščem sežanske in avtomobilske ceste ter Obeliskom. Čampo Romano na našem pristnem Krasu!
Taborišče rimskih vojakov? Že dvatisoč let jih ni več tod, a liktorski snop in sekiro so pokopali v osvobodilnem boju. Kaj potem tiči za tem napi som na tramvaju, ki naj bi bil po zamisli direktorja prometnega urada tržaške občine tramvajska postaja? Skozi borov gozd izza obnemoglega tramvaja te pelje steza do resničnega Čampa Romana, do naselbine, ki so jo za časa zavezniške vojaške uprave postavili za družine ameriških vojakov tam zadaj za elektrarno, a so zdaj vanje vselili priseljence iz Istre. Pod vojaško upravo seveda so bile to še Opčine, a zdaj naj bo priseljencem, ki sicer niso čiste kri latinske, novo ime v opozorilo, da bodo na Krasu zvesti rimski vojščaki pred barbari, ki ogrožajo «Ter-geste» z Vzhoda.
To lepo sliko iz davnih slavnih rimskih časov moramo na žalost pokvariti s prozo iz leta 1963, ko se morajo preprosti ljudje in drugi, ki nimajo avtomobila, voziti v mesto s tramvajem in ga tudi pošteno plačevati. Tisti tramvaj brez koles — torej tramvajska postaja, čaka zaman potnike prav na tistem mestu, kjer so ga lahko krstili s tako zvenečim rimskim imenom, medtem ko se na križišču med avtomobilsko in sežansko cesto potniki močijo — pozimi so pošteno zmrzovali v vetru in snegu — pod milim nebom. Tu niso spustili na tla obnemoglega vagona, da bi se vanj zatekli potniki, pač pa prav tam, dobrih petsto metrov pred Čampom Romanom. Pravijo, da tu na križišču obeh o-menjenih cest, kjer vsakokrat vstopi v tramvaj vse polno ljudi, ni za postajo, niti za takšen vagon brez koles, pravega prostora. Odrezati bi morali nekaj metrov vrta sosedne vile. V resnici gre res za dobrih deset kvadratnih metrov, nekaj metrov za postajo bi namreč lahko vzeli od ceste, ki je tu za vozila zaprta. Zakaj tega prometni odsek občinskega urada ne naredi?
Morda pa je vmes visoka politika? Morda se ne upajo razlastiti nekaj kvadratnih metrov vrta, in to še v kotu, kjer bi ga prav nič ne pokvarili? Kako težko se tu odločijo! Ko pa je treba razlastiti 100.000 kvadratnih metrov zemlje naših kmetov, je odločitev tako lahka!	— ib —
Še kratek «postscriptum Denar za postavitev takšne i gonske postaje na vrhu škor Ije, kjer je potnikov še ma kakor na postaji Čampo E mano, so našli. Pa še rožice posadili okrog vagona, da privabile vsaj kakšno sentime talno dušo zdaj spomladi.
GLEDALIŠČE IN ČLOVEK
O proslavi 3. svetovnega gledališčnega dne (23. marca ’64) sta Laurence Olivier in Jean-Louis Barrault napisala poslanico o vlogi gledališča. Iz te navajamo nekaj misli:
Naša umetnost je predvsem magnetičen pojav. Ne zadene samo očesa in ušesa, temveč tudi druge čute. Kar gleda oko, vidi in sprejema tudi duša, nakar zapopade tudi razum. Ta umetnost je poetična, kajti o-brača se vedno na čute.
Velik gledališčnik je bil vselej priča svojega časa. Končni smoter gledališča je pravičnost. Na odru se borijo morilci in žrtve, na njem vidimo napad in obrambo. Vsak gledalec je porotnik. Nad tem obračunavanjem plava močno in izenačeno življenje... Naloga gledališča je, da odstrani to. kar loči ljudi:	razlike plemena,
verske in politične vzgoje in jezika. Na drugi strani opleme-njuje vse. kar je ljudem skupno: smeh, jok, veselje in žalost, srečo in trpljenje, kratko vse, kar pripada področju srca. Gledališče osvetljuje vsem ljudem skupno srce in postaja tako učinkovit pobudnik miru.
Petek, 3. aprila 1961
MEDNARODNA TRGOVINA
PREDSEDNIK VLADE MORO POVABLJEN V AMERIKO Ameriški predsednik Johnson je s svojega doma Johnson-City, kjer je prebil velikonočne praznike, sporočil, da je povabil predsednika italijanske vlade Alda Mora, naj obišče Ameriko v času od 7. do 8. julija. Tudi predsednika zahodnonemške socialdemokratske stranke Willyja Brandta je Johnson povabil, naj obišče Washington 18. maja. O-ba obiska bosta napol zasebna, torej ne uradna. Brandt bo 15. maja govoril pred člani Združenja za zunanjo politiko v New Yorku
KRŠČANSKA DEMOKRACIJA IN KOMUNISTIČNA STRANKA. V zadnjem času je zahodni tisk zlasti v zvezi z zborovanjem komunistične stranke v Neaplju pisal, da se hoče voditelj komunistične stranke Togliatti »vključiti« v sedanjo vladno kombinacijo. Glavni tajnik krščanske demokratske stranke Rumor je v svojih zadnjih govoril odbil vsako sodelovanje s komunistično stranko. Rumor jev nastop je to liko bolj zanimiv, ker je na drugi strani predsednik vlade Moro povabil tudi osrednjo sindikalno organizacijo CGIL na nekakšno premirje. Sindikalne organizacije naj bi ne postavljale novih zahtev glede na sedanji gospodarski položaj v Italiji. Nastop glavnega tajnika krščanske demokracije Rumor j a je v političnih krogih zbudil toliko večjo pozornost, ker prevladujejo v tej najmočnejši sindikat ni organizaciji komunisti; ostali člani pripadajo socialistični stranki
ZA SPRAVO MED VSEMI KRISTJANI. Papež Pavel VI je v svoji velikonočni poslanici voščil še posebej vsem ločenim kristjanom (tudi v ruščini) in protestantom ter izrazil željo, da bi prišlo do zbližan j a med vsemi krščanskimi veroizpovedmi. Hkrati je tudi omenil, da so tudi iz drugih veroizpovedi vstale velike pobude.
OB OBISKU PREDSEDNIKA HRUŠČOVA NA MADŽARSKEM. Predsednik ZSSR Niki ta Hru-ščov je prispel v Budimpešto na večdnevni obisk. Kako gleda realistično na gospodarske^ in socialne razmere, je Hruščov pokazal z naslednjim stavkom v svojem nagovoru v tovarni Tungsram: nimamo tudi takšne komuniste, ki ne dajejo nikakš-ne važnosti gmotni blaginji in hočejo delati revolucijo. Jaz pa mislim: Ko bi bil Lenin pozval delavce in kmete, naj delajo samo revolucijo in bi jim ne obljubil, da se jim bo bolje godilo bi delavci in kmetje zmajevali z glavami. Odgovorili bi: Dragi Lenin, mi bi radi vedeli, ali bomo lahko imeli dober golaž, dobre knjige, dobra stanovanja in dobre bolnišnice. Resnica je, da ljudje morajo dobiti več stanovanj, več golaža, več knjig. Zato se je treba boriti«.
ALEKSEJ ADŽUBEJ V PARIZU. V Pariz je te dni prispe’ glavni urednik «Izvestij», Aleksej Adžubej, ki je, kakor znano, zet predsednika Hruščova. Francoski listi pripominjajo, da je Adžubej prispel, da bi prisostvoval sestanku predstavnikov kulturnih združenj, ki si prizadevajo, da bi med državami prišlo do čim tesnejšega kulturnega sodelovanja. Dne 10. aprila naj bi na sedežu Unesco podpisali sporazum o kulturni izme-
akaj se je kava podražila
Združenje industrij cev za živila v Milanu je izdalo posebno poročilo, v katerem pojasnjuje, zakaj se je v zadnjem času podražila kava. Poročilo naglaša, da so privedli do tega številni činitelji, v prvi vrsti suša, velikanski požari (na področju Parana v Braziliji), siloviti cikloni (na Haitiju), bruhanje ognjenikov (lava je uničila dragocene nasade San Joseja v Kostariki), splošne vremenske neprilike (v Aziji in Afriki), pa tudi politični nemiri državah Srednje Amerike. Predvidevalo, da se bo pridelek v sezoni 1964-1965 znatno zmanjšal. zaradi česar se bo kava spet podražila (na raven iz leta 1957). in sicer za 200 do 300 lir pri kg; to pa bo po vsej ver-; etnosti privedlo obdelovalce do novih investicij za razširitev nasadov. V zadnjih mesecih se je cena kave dvignila v Združenih ameriških državah za 60 odsto; zato se je finančni parlamentarni odbor ameriške zbornice odloči! za širokopotezno poizvedovanje o vzrokih naraščanja cen in njegovih posledicah.
DOVOZ KAVE V TRST
V	minulem januarju so pripeljali v Trst 56.133 vreč kave po 60 kilogramov. Od tega jih je dospelo 14.766 iz Brazilije, 2.450 iz Kameruna, 7.233 iz bivšega belgijskega Konga, 9.566 s Slonokoščene obale, 1.533 iz Etiopije, 4.716 iz Kolumbije, 1.900 iz Dominikanske republike in 9.153 od drugod.
NOVA TOVARNA ZA PREDELAVO KAVE
V	TRSTU
V	industrijski coni pri Žav-Ijah gradijo novo tovarno za predelavo kave tržaškega podjetja «Illy Hausbrandt«. Njena površina bo.zajemala 30.000 kv. metrov površine, od tega 6.000 na pokritem. Dograjena bo -• prihodnjem letu.
IZVOZ MASLA NA ANGLEŠKO
Velika Britanija bo uvozila velike količine masla iz najrazličnejših držav. Angleži bodo nabavili 10.220 ton masla v Argentini, 66.700 v Avstraliji, 1.830 v Avstriji, 215 v Bolgariji, 98.420 na Danskem, 12.370 na Finskem 1.720 na Madžarskem, 12.905 na Irskem, 1.830 v Keniji, 15.060 na Nizozemskem, 168.000 v Novi Zelandiji, 1.830 na Norveškem, 17 tisoč 210 na Poljskem, 325 Romuniji, 2.150 v Južnoafriški republiki, 4.850 na švedskem in 215 v Urugvaju.
EGIPTOVSKI RIŽ
ZA ITALIJO
Neka italijanska tvrdka je kupila v Egiptu 2.000 ton polsuro-vega riža. Tega bodo v Italiji najprej predelali, nato pa spet izvozili.
Cene zdravilom na italijanskem trgu
Povpraševanje po zdravilih je zadovoljivo, razpoložljivost tudi Cene so nestalne. Navajamo cene nekaterim zdravilom za kg (ako ni označeno drugače) dne 21. marca.
Zanimanje za V. lesni sejem|RP7(>rvf> emisijskih ZUVOdOV pretefflOVZMU
OClll	v	----—	----------
n javi. Toda z druge strani sprav- \ Acetilfenetidin 1250-1300, ace-ljajo njegov prihod v zvezo z j tilsalicilna kislina 900-1000, die-zadnjimi obiski važnih sovjet- * s kih osebnosti, kakor podpredsednikov Rudneva in Podgorni-ja. Poleg tega je treba omeniti obisk bivšega ministrskega predsednika Edgarja Faura v Moskvi. Vsi ti stiki morajo imeti pač določene politične namene in odpirajo verjetno pot k zbližan ju med obema državama.
FRANCO ZA «SOCIALNO MONARHIJO«. Na Španskem je vrhovni poglavar države hkrati predsednik vlade. To je Franco.
Ta je izjavil monarhističnemu dnevniku ABC, in sicer ob priložnosti proslave 25-letnice, odkar je prenehala državljanska vojna — da vlada pripravlja novo ustavo. Po njegovem mnenju je monarhistični sistem najbolj prikladen za Španijo; oziroma najbolj jamči za izvajanje načel, ki jih zagovarja sedanji režim. Pri tem ne misli »demoliberalne monarhije«, pač pa »socialno monarhijo«.
tilbarbiturična kislina 3500-3800, mlečna kislina 90 % 550-730, salicilna kislina 700-750, aloa 550 do 580, karbonijev bizmut 3400 do 3600, kalcijev glicerofosfat 2200-2400, kafra v prahu 1450 do 1700, žveplan kinin 11.000-11.500, kalcijev bromur 500-580, natri-ev bromur 500-580, nitratov strihnin 30.000-35.000, vitamin B1 9-11 za g, vitamin B 2 19-21 za g, vitamin B-12 krist. 4.600 do 5000 g, vitamin C 3300-3500, vitamin D 2 240-260 g, vitamin E 37-42 g, vitamin HI 3200-3400, navaden sulfamid 1150-1300 in piperazin 1250-1500.
NOVE NALOŽBE TUJEGA KAPITALA
V februarju so izvršili tujci v Italiji 17 investicij v proizvodna podjetja. Najavljena vrednost teh investicij znaša približno 2 milijardi lir. Švicarji so izvedli pet investicij, Nemci tri, Belgijci, Kanadčani in Američani po dve, Avstralci, Argentinci in Francozi po eno. Investicije zadevajo elektromehansko, živilsko, kemično in zdravilsko ter oblačilno industrijo, turizem, gradbeništvo in kmetijstvo.
Vrednost investicij v obliki posojil in pooblaščenih financiranj je dosegla 50 milijard lir. V januarju in februarju skupaj ; e znašala vrednost tujih investicij 3,9 milijarde lir, tako razdeljenih (v milijonih lir): turizem in hoteli 950, gradbeništvo 650, petrolejska industrija 609, kovinska in železarska industrija 390, elektromehanska 306, kemična in zdravilska 268, lesna 200, živilska 261, industrija papirja 127, tkalstvo in oblačilna industrija 82, kmetijstvo 29 in drugo 56.
POCENITEV AVTOMOBILOV «ALFA ROMEO« V ANGLIJI
Angleški listi poročajo, da je družba Alfa Romeo na Angleškem znižala ceno avtomobilu Giulia 1600 Spider za 102 funta šterlinga, 14 šilingov in dva penija na 1.396 funtov, 3 šilinge in 9 penijev. Ta tip avtomobila vozi s hitrostjo 110 milj na uro. Tudi skupina Lambretta-Troian je znižala ceno vozila Troian 200 (na treh kolesih) za 40 funtov na 329 funtov, 17 šilingov,
6 penijev. Znižanje cene pripisujejo težnji, da bi čimbolj dvignili izvoz iz Italije.
Več italijanskega vina v Nemčijo
Minister za zunanjo trgovino Mattarella je imel v Bonnu razgovore z nemškim kolegom Schwarzom. in zveznim mini-gaLkmetijstvo. Z njima je proučil" vprašanje trgovinske izmenjave med obema državama, ki je za Italijo pasivna. Italija hoče zboljšati plačilno bilanco z Nemčijo, kakor tudi z ostalimi državami Evropske gospodarske skupnosti, in sicer s povečanjem izvoza' vina ter južnega sadja. V ta namen bodo imenovali dva posebna odbora, eden bo skrbel za okrepitev italijanskega izvoza vina v Nemčijo, drugi pa za povečanje izvoza italijanskih agrumov. Danes nabavljajo Nemci 70 odstotkov vseh uvoženih agrumov v Španiji, a le 10 odstotkov v Italiji. Poleg tega bo spet pričel poslovati mešani italijansko -nemški odbor. Lani je znašal primanjkljaj italijanske trgovinske bilance z Nemčijo 240 milijard lir.
VELIKO ZANIMANJE ZA MEDNARODNI LESNI SEJEM Ljubljana, aprila — Po dvoletnem presledku bo od 6. do 14. VI. na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani spet tradicionalni V. mednarodni lesni sejem. Zanimanje za letošnjo prireditev je tolikšno kot še nobeno leto.
VSI PROSTORI ŽE ODDANI Peti mednarodni lesni sejem bo pravzaprav po obsegu največja sejemska prireditev v letu 1964 v okviru programa Gospodarskega razstavišča; saj bodo za sejem zasedene vse pokrite in nepokrite površine. Že februarja so bili praktično oddani vsi razstavni prostori. Gospodarsko razstavišče bo moralo za ta sejem nekaj zunanjih površin opremiti z nadstrešnicami, pod katerimi bodo razstavljeni večji stroji.
Do sedaj so se za ta sejem prijavili razstavljavci iz 11 držav, in sicer: iz Avstrije, Italije, Poljske, Švedske, Velike Britanije, Vzhodne Nemčije, Zahodne Nemčije, ZSSR, Francije, ČSSR in Jugoslavije.
RAZSTAVA
MODERNIH STROJEV ZA LESNO INDUSTRIJO Značilnost letošnjega sejma je v tem, da bodo razstavljavci (skupaj nad 50) prikazali v glavnem najsodobnejše stroje in o-rodje. Tuji proizvajalci bodo pripeljali le take, ki jih jugoslovanska industrija še ne izdeluje, a so lesni industriji v Jugoslaviji nujno potrebni za dvig proizvodnosti in racionalizacijo proizvodnje sploh. PROIZVAJALCI POHIŠTVA IZ VSE DRŽAVE Razen proizvajalcev modernih strojev in orodja za lesno industrijo bodo pomembno mesto na tem sejmu zavzeli tudi izdelovalci pohištva. Na letošnjem sejmu bodo zbrani vsi pomembnejši proizvajalci pohištva v Jugoslaviji. Poslovna združenja in nekatera večja trgovska podjetja bodo razstavljala izdelke pohištvene industrije; ta pa bo v nekaterih primerih tudi sama razstavljala. Ob takšnem načinu razstavljanja — namreč v okviru večjih poslovnih združenj ali preko velikih trgovskih podjetjih pride po navadi do izraza pestrejši asortiment razstavljenih izdelkov.
TUDI STANOVANJSKE HIŠE Medtem ko bodo proizvajalci pohištva in proizvajalci specialnih strojev in orodja zavzeli
nutno interesira. Po drugi strani pa želi domača pohištvena industrija pokazati koliko je v zadnjih dveh letih napredovala, obenem pa si na sejmu ustvariti še boljše možnosti za povečan izvoz. Letošnji pohištveni izdelki bodo vsekakor že prilagojeni novim modernim stanovanjem, ki jih danes gradimo. Seveda pa bo sejem prinesel nedvomno tudi marsikatere novosti, o katerih bomo še poročali.
G.R.
POMORSTVO
POLJAKI IMAJO VELIKE LADJEDELNICE V petnajstih letih so v poljskih ladjedelnicah zgradili 700 ladij s skupno tonašo dveh milijonov ton nosilnosti. Lloyd’s Register of Shipping je že leta 1961 uvrstil ladjedelnico v Gdansku na peto mesto med velikimi ladjedelnicami na svetu. Poleg tega obstojita še ladjedelnici v Ščečinu in Gdinji. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje —
Bengalski zaliv: »Dinara« 6. aprila;
Proga Jadransko morje —
Indija in Daljni vzhod: »Jesenice« v začetku maja; Proga Jadransko morje —
Daljni vzhod: »Triglav« 15.-20. aprila;
Proga Jadransko morje —
Perzijski zaliv: »Vojvodina« 10.-15. aprila;
Proga Jadransko morje —
Južna Amerika:	»Bohinj«
danes, 3. aprila.
Prihodi v Trst
»Uljanik« (Daljni vzhod) 5. a-prila; »Slovenija (ZDA) 6. aprila; »Trebinje« (ZDA) 15. aprila; »Risnjak« (Izrael) 4. aprila; »Plavnik« (Izrael) 6. aprila; »Šibenik« (Zaliv ZDA) 22. aprila. LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja »Bled« je zasidrana v Piranu zaradi popravil. »Bohinj« je 24. marca zapustila Dakar, namenjena proti Trstu, Reki in Benetkam, kjer se bo zasidrala 15 aprila. »Bovec« pripluje danes v St. Vincent, nakar bo odplula proti Genovi in jadranskim pristaniščem. »Dubrovnik« prispe danes v Trst, potem pa bo odpotovala proti Benetkam in Anconi, kjer bo pristala 11. aprila. «Ze-lengora« je na poti iz Teme v Abidjan, kjer se bo zasidrala 6. vse pokrite prostore, bo odprti I aprila. »Kraljeviča« je 29. mar-prostor namenjen nekaterim več-1 ca zapustila Conakry, namenje-
se povečale v letu do konca sep-tembra 1963 za 959 milijonov dolarjev. Od tega je 383 milijonov prišlo iz Združenih ameriških držav in 576 iz drugih virov, kakor od nove proizvodnje zlata, sovjetske prodaje itd. Zlato v ZDA so kupovale predvsem Francija, Španija in Avstrija; Francija je kupovala v rednih presledkih vsako četrtletje, zlato je uporabljala tudi za vračanje kreditov Združenim a-meriškim državam. Julija 1963 je predčasno vrnila 162 milijonov dolarjev, v letu 1962 pa za 469 milijonov dolarjev posojil.
Zlate rezerve v Združenih a-meriških državah so se nekoliko povečale z nakupi zlata v Veliki Britaniji. V prvem tromesečju so v trgovini z zlatom nastale manjše motnje zaradi negotovosti v zvezi z neuspehom akcije Velike Britanije za pristop k Evropske gospodarski skupnosti. Velika Britanija je prodala za 107 milijonov dolarjev zlata za utrditev funta; v tretjem četrtletju se je položaj funta šterlinga močno okrepil. Lani je Velika Britanija prvič po letu 1939 objavila natančne podatke o svojih zlatih in deviznih rezervah.
DENARNE REZERVE
VEČINOMA V ZLATU
Večina evropskih držav ima denarne rezerve pretežno v zlatu. To nam pokaže tudi posebna preglednica, ki jo objavljamo nižje. V Veliki Britaniji npr. predstavlja zlato 92 odsto vse denarne rezerve (septembra 1963). To razmerje je povsem v skladu s tradicionalno težnjo Velike Britanije, ki hoče ostati
HI.	finančno mednarodno središče
Zlate zaloge v tujini (izven j ter prav zato uporablja zlato za Združenih ameriških držav) so svojo rezervo. V zadnjih letih ni
bil odstotek rezerve v zlatu nikdar znatno izpod 90 odstotkov; denarne rezerve v tujih devizah so se le začasno in izjemoma dvignile, ko je Velika Britanija najela posojilo pri Mednarodnem denarnem skladu.
Francija je svoje zlate rezer-i znatno povečala z nakupi zlata, tako so se njene denarne rezerve v zlatu ustalile septembra 1963 pri 70 odstotkih. V preteklosti je bil odstotek rezerve v zlatu še višji. V Zahodni Nemčiji je odstotek rezerve v zlatu precej nižji; tudi večina drugih držav ima denarne rezerve pretežno v zlatu. Južna Afrika ima 90 odsto denarne rezerve v zlatu, medtem ko znašajo te v Kanadi samo 30 in 15 na Japonskem. Izven Evrope in Zahoda, to je predvsem na Vzhodu, pripisujejo zlatu v tem pogledu manjšo vlogo.
ODSTOTEK ZLATA NASPROTI CELOTNI DENARNI REZERVI (V ZLATU IN DEVIZAH)
Švica	1960 dec. 94	1962 dec. 93	1963 sept. 93
Vel. Britanija	87	92	92
Juž. Afrika	73	82	88
Nizozemska	83	91	85
Belgija	82	84	78
Francija	79	72	70
Italija	72	65	67
Portugalska	70	59	63
Zah. Nemčija	44	57	55
Španija	30	43	53
Avstrija	42	43	43
Kanada	48	28	30
Švedska	35	24	24
Japonska	14	16	15
Do leta 1961	so	bile v	ZDA
nes so deloma tudi v devizah. Do sedaj ni bilo možno med
jim lesno predelovalnim stro jem, kakor tudi podjetjem, ki izdelujejo lesene montažne stanovanjske hiše, vveekende itd. Tu bodo zastopani z raznimi svojimi proizvodi mariborski »Marles«, škofjeloška »Jelovica«, Lesni kombinat-Ljublj ana, »Lesnina«, »Edilit« in drugi. Nedvomno bo prav ta del sejma za širok krog obiskovalcev še prav posebno zanimiv in privlačen.
Zaradi izrednega zanimanja, ki ga kaže že zdaj tako lesnopredelovalna, strojna in pohištvena industrija za ta sejem, smo lahko prepričani, da bo sejem poslovno zelo živahen. Domača lesna industrija je po eni strani močno zainteresirana za uvoz nekaterih specialnih in modernih strojev, ki jih še ne izdeluje. Ker so ustrezni organi že dali inozemskim razstavljavcem določene namige, kakšne
na proti Takoradiju, Apapi in Temi, kamor bo priplula 13. a-prila. »Pohorje« je na poti iz Kazablanke proti zahodnoafriškim lukam.
TARIFE V JAVNIH SKLADIŠČIH NA PREJŠNJI RAVNI. Vodstvo Javnih" slciadiŠČ je ukinilo začasno povišane tarife za pristaniške usluge, in sicer za ravnanje z žitaricami in množičnim . blagom. Ta ukrep gre pripisati normalizaciji vskladi-ščenih količin žitaric in množičnega blaga. Tako bo zdaj spet v veljavi običajna tarifa 7,40 lire za 100 kg vskladiščenega blaga na teden.
NOV VOZNI RED. Od 1. aprila je začel veljati nov vozni red za potniški promet po morju med Reko, Dalmacijo, Trstom, Benetkami, Ancono in Barijem. Na progi Benetke-Dubrovnik bo vsak teden plula ladja Partizan. Ob koncu maja bo začela pluti
stroje bi bilo umestno razsta- na progi Benetke-Dalmacija-Pi-viti na sejmu, lahko upamo, da rej (Grčija) luksuzna motoma bo jugoslovanska lesna industri- ladja Jadran, kasneje pa še Ju-ja videla asortiman, ki jo tre-1goslavija.
Zanimivosti iz južnotirolskega procesa
V zvezi z velikim milanskim procesom proti južnim Tirolcem, ki so obtoženi atentatov ali vsaj sodelovanja pri njihovih pripravah, ni polemika med italijanskim in dunajskim tiskom več tako ostra, kakor je bila v začetku. (Proces se je začel že 9. decembra 1963; doslej je bilo na njem zaslišanih že več kot 470 prič.) Le izjave predsednika odbora devetnajstih, ki je dolgo proučeval južnotirol-sko vprašanje in v katerem so sodelovali tudi južni Tirolci, Rossija, da že od nekdaj živijo Italijani in Nemci na Južnem Tirolskem1 pomešano, je naletela na ostro kritiko dunajskega tiska. Predsednik Rossi je tudi pripomnil, da so na Dunaju že davno imeli Bočen za italijansko mesto.
Na procesu je bil zaslišan kot priča tudi ravnatelj avtomobilske tovarne «Lancia«. Ta je povedal, da dela zdaj v tovarni 2700 delavcev; od teh je 180 Nemcev. Dodal je, da Nemci neradi zapustijo svoje kmetije in da jih ni bilo mogoče spraviti na delo v tovarno niti s tem, da je podjetje hotelo organizirati njihov prevoz od doma do tovarne. Na vprašanje branilca obtožencev je ravnatelj podjetja odgovoril, da ni v upravi to varne nobenega Nemca.
Zanimive so bile izjave poslanca v rimskem parlamentu Diet-la, ki pripada k desnemu krilu Južnotirolske ljudske stranke.
Dieti je tudi obtožen, da je leta 1961 na zborovanju stranke predlagal popravek k resoluciji o zahtevah južnih Tirolcev v smislu, da ti zahtevajo samoodločbo, kar naj bi pomenilo odcepitev od Italije. Ko bi njegov predlog prodrl, bi lahko tudi avstrijska vlada takšno zahtevo postavila pred organizacijo združenih narodov. Predlog je bil odbit s 119 glasovi proti 38, 15 Nemcev pa se je glasovanja vzdržalo. Dieti je sodišču obrazložil, da se je njegov popravek skliceval na listino Združenih narodov, ki govori o samoodločbi. Priznal je, da je večkrat nastopil kot govornik na raznih zborovanjih organizacije Berg-Isel-Bund v Innsbrucku, vendar je vedno nagla-šal, da se je treba za uresničenje političnih ciljev boriti z zakonitimi sredstvi.
Pred zaslišanjem poslanca Dietla je moralo sodišče sklepati o vprašanju, ali obtoženci pred sodiščem lahko govorijo v materinem jeziku, čeprav znajo italijansko. Sodišče je razsodilo, da v tem primeru morajo govoriti italijanski. (Do takšnega zaključka je večkrat prišlo tudi tržaško sodišče.)
državami doseči sporazuma, da bi določili enotno raven, izpod katere naj bi se ne znižale rezerve v zlatu.
ZA BANKOVCE NE DAJO ZLATA Danes ni več navada, da bi emisijske banke za predložene baiikovce izplačale v zlatu; ta obveznost ne obstaja niti formalno po zakonu, edino za ameriško Federal Reserve velja obveznost, da mora imeti v rezervi toliko zlata in tujih deviz, kolikor znaša vrednost bankovcev v obtoku in vlog, ki jih banka prejme. Po večini so to obveznost drugod po svetu, tako tudi na Angleškem, odpravili v času raznih kriz.
Ni slučajno, da igra zlato takšno vlogo pri ustvarjanju denarnih rezerv. Eden izmed razlogov je tudi ta, da se zlato laže ohrani, da se ne pokvari in obrabi, kakor velja to glede papirnatega denarja; na drugi strani pa še danes ljudje po vsem svetu zlato zelo cenijo, zlasti še zato, ker so v novejšem času doživeli že toliko inflacij in razvrednotenj denarja.
Razvrednotenje funta šterlinga v letu 1931 je močno zadelo tuje emisijske banke, ki so v svojih denarnih rezervah imele tudi funte šterlinge. Pred avgustom 1949, to je pred razvrednotenjem funta šterlinga in mnogih drugih deviz, so zlate rezerve v ZDA bile na vrhuncu; saj so znašale 24,8 milijarde dolarjev, to je 70 odsto vseh denarnih rezerv na svetu. Po letu 1958, ko so se začeli v Ameriki veliki primanjkljaji v plačilni bilanci, so se ameriške zlate rezerve pričele krčiti ter so do konca septembra 1963 upadle za 7,4 milijarde dolarjev. V istem času so se rezerve drugih držav povišale za 1,8 milijarde dolarjev. Ob koncu septembra 1963 so se ameriške rezerve v zlatu sukale okoli 15,5 milijarde dolarjev, kar ustreza 37 odstotkom celotnih denarnih zlatih rezerv na svetu. Po mnenju finančnih strokovnjakov je takšna razdelitev zlata ustrezna. Raven ameriških zlatih rezerv je približno ista kakor pred 30 leti.
Strokovnjaki si danes postavljajo vprašanje, ali bo prirastek zlatih rezerv ustrezal pospešitvi gospodarskega razvoja in svetovnim potrebam? V zadnjih petnajstih letih so se uradne zlate zaloge povečale za 1,3 od-
Sporazum Jugoslavija-Avstrija
V Beogradu so se pretekli teden uspešno zaključila pogajanja z Avstrijo glede trgovinske izmenjave v letu 1964. Avstrija je pristala na sprostitev uvoza raznih vrst jugoslovanskega blaga (210 postavk). Pogajanja za nadaljnjo sprostitev bodo ob koncu leta 1964. Jugoslavija bo prešla k multilateralnemu plačilnemu sistemu; uvoz bo plačevala v zamenljivih valutah. Med pogajanji so se sporazumeli tudi glede industrijskega in tehničnega sodelovanja v določenem okviru. Možno bo tudi sodelovanje med bankami obeh držav. Glede carin so sprejeli določbe Splošnega sporazuma za carine in izmenjavo — G ATT. Med predstavniki Gospodarske zbornice SR Hrvatske in avstrijsko zbornico za Gradiščansko (Burgenland) je prišlo do sporazuma glede posebne izmenjave, katere vrednost bo znašala 10 milijonov šilingov. V Jugoslavijo bodo zlasti uvažali tkanine iz gradiščanskih tovarn.
Gospodarski strokovnjak Georg Wedensky ugotavlja, da so lani v Sovjetski zvezi zgradili vsega 700 novih obratov, velikih tovarn in proizvodnih naprav, vtem ko so jih bili dovršili v prejšnjih letih 800 do 1.000; vendar so leta 1963 izdali za nove gradnje 31.5 milijarde rubljev, to je za 11 odsto več kot leta 1962. Zmogljivost industrijske proizvodnje se je lani povečala za 8.5 odsto. in sicer glede izdelave proizvodnih sredstev za 10 odsto in na področju blaga splošne potrošnje za 5 odsto. Tudi med lanskim letom se je bolj širila težka kot jpa lahka in živilska industrijska proizvodnja. Kemična industrija ni utegnila opravičiti pričakovanj niti glede količine niti glede kakovosti svojih izdelkov.
V letu 1963 je začelo obratovati 14 (od vsega 20 predvidenih) velikih kemičnih tovarn. Gre namreč-za: tovarno za izdelovanje sintetičnega kavčuka v Omsku, tovarno tako imenovane sa j a ve črnine v Sisra-nju, kemično tovarno v Kasa-nju, petem za tovarno dušičnega gnojila v Grodnu; nadalje za skupino tovarn kalija v Soligors-ku, za rudnik fosfo-rita v Kingisepu (Estonska), tovarno umetnih vlaken v Dau-gawpilsu (Letonska), za tovarno kromovih spojin v Novo Troizku (Južni Ural) ter v okvi-ru skupine tovarn rudarske kemije za novo tovarno čiščenja rudnin. Poleg tega je začelo obratovati še 100 velikih proizvodnih skupin raznih kemičnih strok.
Dogradili so tovarne umetnih gnojil s skupno zmogljivostjo 7,4 milijona t. Razširili so proizvodnjo obratov lahke industrije v Engelsu, Balakovu, Bar-maulu, Černigovu. Čerkasi.ju in Saratovu za izdelovanje nekaterih novih vrst umetnih vlaken; nekatere tovarne so obogatili z napravami za proizvod-
Prednost kemični industriji v ZSSR
Novi obrati v letu 1963 - Velikopotezno izkoriščanje zemeljskega plina
njo žveplene kisline.
ŽELEZO IN JEKLO
SE UMIKATA
Industrija železa in jekla je morala odstopiti svoje prvo mesto kemiji. Niti ena treh visokih peči, ki jih je predvideval načrt za leto 1963 v ždanovu, Magnitogorsku, aziroma za topilnico v Zahodni Sibiriji, niso dovršili ter so gradnjo preložili na leto 1964, Dograjeni veliki Martinovi livni peči kombinata livarn Orsk-šalilovo (Južni U-ral) in mogočnim kisikovim spremin j e valnikom v topilnici Novo-TagijBka (Srednji Ural) in topilnici Iljič v ždanovu na Azovskem morju se je treba zahvaliti, da je proizvodnja surovega železa dosegla leta 1963 58,7 milijona ton (prej 55,3 mil. t). a proizvodnja jekla 80,2 mil. t. Vendar niso utegnili dograditi ostalih 5 Martinovih peči, kot so jih bili predvidevali.
Prav tako, kakor proizvodnja surovega železa se je dvignila tudi proizvodnja valjanega jekla v letu 1963 približno za 5 (v prešnjih letih 8 do 10) odsto. V minulem letu si imel vtis, bolj kot kdaj poprej, da so delali v sovjetski industriji železa in jekla brez pravega načrta. V letu 1963 so pridobili okroglo 137 (128) milijonov t železa, Lani so začeli obratovati:	kombinat rudnih čistilnic
z letno zmogljivostjo 8.25 milijona t železne rude v Kačkana-ru (Ural), tovarna za čiščenje rude z letno zmogljivostjo 11,6 mil. t železne rude v okviru kombinata Sakolovsko - Sarba.j-skoe (Kazakistan), nadalje dnevni kop ležišča železne rude z letno zmogljivostjo 6 mil. t, in sicer na področju rudnih
čistilnic na severu ter vrsta drugih industrijskih naprav. »NAFTOVOD PRIJATELJSTVA«
SE PRIBLIŽUJE URESNIČITVI
Orjaški naftovod iz Baškirije vse do Amgarska (pribl. 4.500 km dolg) je skoraj dokončan. V nekaj tednih bi moral dobaviti petrolej novi čistilnici v Angarsku. Tudi »naftovod prijateljstva« je napredoval in je že blizu svojega cilja v Evropi. Nove zmogljivosti nastajajo tudi v petrolejskih čistilnicah v Novo-Jaroslavlu (ob gornjem toku Volge), v Rjasa-nju in še v Angarsku in Potočku. Sedaj polagajo daljnovod za petrolej in petrolejske izdelke iz Potočka do Wentspilsa, kar bo moglo pospešiti in poceniti sovjetski izvoz petroleja v Zapadno Evropo in Skandinavijo. Pridobivanje zemeljskega plina je naraslo na 9,5 (75,2) milijarde kub .cm.
Leta 1963 so na splošno pospešili gradnjo plinskih daljnovodov, na primer daljnovodov: Igrim-Serov (Zahodna Sibirija-Ural), potem Taas - Turnus -Ja kut sk - Pokrovsk in Oha (Sev. Sahalin - Komsomolsk na reki Amur. Razen tega so začeli obratovati prvi odsek, oziroma vod plinskega daljnovoda Buhara - Ural in Ordžonikidze - Tbilisi. Več sto kemičnih tovarn so tako priključili na glavne plinske vode. V deželi Krasnodar (nič manj kot 400 milijard kub. cm), in sicer v njenem severnem delu, potem v Severnem Kavkazu in v Vzhodni Ukrajini na Krimu in v Turkmeniji so’ odkrili 130 novih najdišč podzemeljskega plina.
GRADNJA JEDRSKEGA ENERGETSKEGA SISTEMA
Iz premogovnikov so lani izkopali vsega 532 (predlanskim 517) milijonov ton premoga. V elektrarnah so namestili nove naprave s skupno letno zmogljivostjo had 10 milijonov kW, katere so tudi začele obratovati. Tako je narasla skupna energetska proizvodnja na 412 (predlanskem 369) milijard kilovatnih ur. V največji elektrarni sveta Bratsk so namreč namestili vseh 20 agregatov, po 225.000 kW vsak, s skupno preračunano zmogljivostjo 4,5 milijona kWh, medtem ko so pod Uralom in na področju Vo-roneža začele obratovati elektrarne na jedrski pogon z zmogljivostjo 210.000, oziroma 100 tisoč kW.
Zlasti strojna industrija je močno občutila škodljive posledice dejstva, da proizvodnost se ni tako povečala, kakor je bito predvideno po načrtu. Ker so morali izvoziti dve visoki peči. s koristno prostornino po 1.700 kub.om vsaka, v Indijo, niso utegnili dobaviti sovjetskim obratom potrebne opreme za visoke peči. Prav tako se je zgodilo glede dobav opreme za topilnice in naprav petrolejske industrije. — Avtomobilska proizvodnja je dosegla s 587.000 (prej 578.000) zgotov-1 j enimi avtomobili neznatno zvišanje 2%; traktorjev in kme. tijskih strojev so vsega skupaj izdelali za 13%, oziroma 17% več kot v letu 1962. — Industrija cementa je izdelala skupno 61 milijonov ton. Vrsto njenih obratov niso dogradili.
PROIZVODNJA BLAGA
SPLOŠNE UPORABE
ŠE NE ZADOŠČA.
Tekstilne obrate so razširili s 700.000 vreteni in s 13.000 statvami. Začele so obratovati tovarne česane volne v čemi-govu in Frundeh kakor tudi kombinat pamuka v Baranovi-čih (Belorusija). Ker niso dozidali tovarniških poslopij, so sovjetske čevljarne zvišale svoje izdelke le za 7 milijonov parov čevljev v primerjavi 20 milijoni v letu 1962. Tudi naložbe v živilsko industrijo so ostale le skromne.
Katastrofalne vremenske razmere so občutno poškodovale žitarice in druge pridelke. Le deloma so mogli obvladati posledice ostre zime in suše zgodnjega poletja, katere so uničile nad 40 odsto zimske in letne setve. Na podlagi podatkov o proizvodnji lahke in živilske industrije ni moč trditi, da se je zboljšala oskrba prebivalstva Sovjetske zveze, ki je lani morala računati s povečanjem prebivalstva za 3 milijone ljudi; sedaj šteje 226 milijonov ljudi.
VAS NAPRODAJ «Vas naprodaj», tako se glasi reklamni napis ob vhodu v majhno špansko vas Lizaso v dolini Vizama, 22 kilometrov od Pampelune.
Šestnajst lastnikov posestev in hiš te vasi, ki zajema okoli 15 hektarov, se je odločilo, da prodajo vse svoje imetje za 50 milijonov pezet. Zakaj so storili ta nenavaden korak?
Mladina zapušča vas in odhaja v mesta. Tako so ostali stari kmetje sami v Lizasu ter ne morejo več rediti 200 glav živine. Upajo, da se bodo našli ljudje izven te vasi, ki bodo pokupili njihova posestva in hiše ter si tam uredili lepa letovišča...
Pristojna oblastna se bojijo, da bo ta zgled potegnil za seboj še druge kmete v tej dolini. V resnici so prebivalci 14 drugih vasi sledili zgledu Lizasa.
stotka na leto, in sicer zaradi nove proizvodnje in prodaje sovjetskega zlata. To pomeni, da ne naraščajo posebno hitro. Izvedenci so prepričani, da se bodo zlate rezerve emisijskih bank hitreje dvigale, ko se bo zaupa: nje v valute posaifležttPThdržav povečalo. Tedaj bo emisijskim bankam na voljo več zlata, ker ga ne bodo zasebniki kopičili v takšni meri. (Po mesečnem biltenu ameriškega denarnega zavoda First National City Bank).
Na tone sovjetskega zlata
Dne 27. marca je sovjetsko le-talo Tu-104 pristalo na letališču Le Bourget pri Parizu z velikim tovorom sovjetskega zlata. Policija je poostrila nadzorstvo na letališču. Z letala so raztovorili 135 zabojev, v katerih je bilo 8,5 tone zlata. Zlato so takoj odpeljali v prostore Francoske banke. V zadnjih mesecih je Sovjetska zveza prodala velike količine zlata v Parizu in na drugih zahodnih trgih.
ZSSR PRODAJA
MANJ PLATINE
Iz Frankfurta poročajo, da je še lansko jesen gram platine stal 11,40 nemške marke, v januarju pa že 12,75 do 13,75 DM. Platina se je podražila, ker jo čedalje bolj uporabljajo v industriji, na drugi strani pa je tudi Rusi manj prodajajo. Po vsej verjetnosti potrebujejo več platine za zgradnjo nove kemične industrije. Svetovno proizvodnjo cenijo na 37 ton na leto. Proizvodnja je približno enaka v Kanadi Južni Afriki in v Sovjetski zvezi. Kot vidimo, je platina silno dragocena kovina, saj stane 1 kg 2.158.000 lir.
SPORTHOTEL «P0KLJUKA»
(BLED 1250 m) Moderno urejen hotel s tekočo toplo in hladno vodo, centralno kurjavo in dvigalom. Restavracija z domačimi in tujimi specialitetami, kavama z glasbo in plesom
Železniška postaja Lesce-Bled, Bled-Jezero. Stalna avtomobilska zveza.
Obiščite nas, zadovoljili Vas bomo!
HlEe
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P A. - D. D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT.. 10 TELEFON ŠT, 38-101, 38-045 BRZOJAVNI NASLOV* BANKRED
Na političnem obzorju
KANDIDATI KOMUNISTIČNE STRANKE. Na listi komunistične stranke Italije za deželne volitve, ki bodo 10. maja, katere nosilec je dr. Paolo Šema, je tudi več Slovencev, katerih i-mena navajamo po vrsti: Dušan Furlan, Gabrijela Grbec, Marij Grbec (neodvisen), Dušan Lovriha, dr. Karel šiškovič. To velja za Trst. Na goriški listi sta tudi Jože Jarc in Edo Sfiligoj ; na listi za videmsko okrožje je Izidor Predan.
LISTA SLOVENSKE SKUPNOSTI. Med predstavniki Slovenske skupne liste, ki je doslej nastopala na Tržaškem pri pokrajinskih in občinskih volitvah, in Slovensko demokratsko zvezo v Gorici (v katero so vključeni tudi pristaši Katoliške skupnosti), je prišlo do sporazuma glede skupnega nastopanja na volitvah v deželni zbor. Predstavniki sveta Slovenske liste (Katoliške skupnosti, Slovenske krščansko - socialne zveze in Slovenske demokratske zveze ter neodvisnih) in omenjeno goriško organizacijo so sestavili skupno listo Slovenske skupnosti. Dogovorili so se, da bosta v deželnem zboru izmenoma zastopala te politične skupine enkrat tržaški kandidat, drugič goriški. Zdi se, d.a bo nosilec liste dr. Teofil Simčič, sedanji občinski svetnik v Trstu, ki pa bi se v primeru izvolitve odpovedal v korist dr. J. Škrku, ki naj bi bil drugi na listi. Nadalje so na listi dr. Rudolf Marc, dr. Mitja Bitežnik, dr. Milan Starc, dr. Anton Kacin (za Gorico), dr. Jože Terčon (Nabrežina), Stanko Kos-mina (Nabrežina), Sosič Zoran (Opčine), Danilo Lovrečič (Trst), Marij Zahar (Boršt) itd.
KANDIDATI SOCIALISTIČNE STRANKE. Tudi na listi tržaške federacije italijanske socialistične stranke je več Slovencev. Lista je bila objavljena po abecednem redu. Navedli bomo samo nekaj bolj znanih osebnosti: A. Pittoni, prof. E. Apih, Sabina Benedetti, A. Catanzaro, S. Colja, Nadja Pahor, A. Gerli, Ks. Giacchetti, prof. Medani, M. Val trič (Gorica).
KANDIDATI KRŠČANSKE DEMOKRACIJE. Nosilec liste krščanske demokratske stranke na deželnih volitvah je dr. Doro Rinaldini, ravnatelj pokrajinske turistične ustanove. Pokrajinski tajnik Botteri pripominja, da so z izborom kandidatov hoteli poudariti enotnost katoliške demokratske stranke. Na listi krščanskih demokratov ža videmsko okrožje je tudi Prof. Ciril Jussa iz št. Petra Slo veno Vi ki se ima za Slovenca.
Davek na zazidljive parcele v Trstu
Nov udarec naši zemljiški posesli
Razstava avtomobilskih karoserij
V soboto, 28. marca, so odprli v turinskem muzeju avtomobilov «Carlo Biscaretti di Ruf-fia» 3. razstavo italijanske karoserije. Najboljši italijanski izdelovalci karoserij prikazujejo vrsto izvenserijskih avtomobilov. Med razstavljenimi avtomobili sta tudi športna avtomobila Ferrari 500 Super Fast (Pinin-farina) in spider 150 - Rivolta «Grifo» (Bertone), ki so ju razstavili prvič na mednarodnem avtomobilskem salonu v Ženevi. %a razvijata po 400 konjskih sil in sodita med najhitrejše na svetu. Pininfarina razstavlja še Chevrolet Corvette Rondine, Ferrari 330 GT, Fiat 2300 S »Lausanne 1964» (tak je bil avto, ki je prvi zavozil čez predor pod Velikim Sv. Bernardom), Lancia Flaminia coupe in Lancia Flavia coupe. Touring razstavlja Sunbeam «Venezia», Ale-mano A.T.S. 250 GT coupe, Bo-neschi spider Fiat 2300, Ghia Fiat 2300 S coupe in Moretti Ca-briolet Fiat 2300 S. Razstava se zaključi v nedeljo, 5. aprila.
O zakonu za posebno obdavčitev zazidljivih parcel, ki so pridobile na vrednosti v zadnjih letih smo že precej obširno poročali v času, ko je bil zakon še pred parlamentom, že takrat smo izrazili svoje pomisleke proti zakonu (številka 246 z dne 4. aprila 1963) v prepričanju, da bo njegova nepravilna uporaba zadela zlasti naše Iju-di,_ ki imajo svoja zemljišča v tržaški občini, in še posebno v neposredni bližini mesta. Trst se, kakor druga mesta, čedalje širi in nove hiše se po večini gradijo na parcelah, ki so bile doslej last naših ljudi. Po regulacijskem načrtu je površina tržaške občine sicer razdeljena na več pasov, kakor v zazidljivega, nezazidljivega itd., toda kljub vsem tem omejitvam je upravičen strah, da se bo ta zakon nepravilno izvajal prav na škodo naših ljudi. Ta naš strah je toliko bolj upravičen, ker nima naš človek nikakšne besede pri tržaški občinski upravi. Zakonodajalec je s tem zakonom hotel zadeti predvsem špekulacijo — tako npr. ljudi, ki so prekupčevali s parcelami — toda določbe niso povsem jasne. Iz ust nekaterih občinskih svetovalcev smo sicer slišali, da bo občina prizanesla zemljiščem namenjenim za obdelovanje, toda izkušnja z razlaščevanjem opravičuje naš dvom za vse te lepe besede. Ni dvoma, da bo vrednost zazidljivih parcel zaradi novega davka padla in da bodo zaradi tega trpeli škodo vprav naši ljudje, ki so lastniki teh parcel.
V naših pripombah k temu zakonu naj spričo izglasovanja njegove uporabe tudi v tržaški občini še omenimo, da se je o
Tn%t2enf
NOVA LADJA ZA ((JADROLI-Nijo». V puljski ladjedelnici Uljanik so zgradili za družbo ^Jadranska linijska plovidba« hovo 3.200-tonsko ladjo »Dalmacijo« za prevoz potnikov in blaga. Dolga je 116,80, široka 16,50 in visoka 7,60 m, njen ugrez Pa znaša 5,10 m. Opremljena je z dvema motorjema Sulzer A. G. vrste 10 TAD 48 (zgrajenima v tovarni Jugoturbina), ki razvijata 3.750 konjskih sil in bosta dajala plovilu hitrost 19,9 milje na uro. «Dalmacija» lahko sprejme 229 potnikov.
PRVI TURISTI V TRSTU. Za velikonočne praznike so prispeli iz zaledja prvi letošnji turisti; zaradi slabega vremena pa ni bilo po mestu toliko tujih avtomobilov kakor druga leta.
DRAGINJA OVIRA TURIZEM V ITALIJI. Center za stanovske statistike v Florenci je izvršil zanimivo poizvedovanje o tem, koliko denarja potroši povprečen letoviščar v 43 različnih državah, kjer je turizem ena najvažnejših postavk trgovinske bilance. Statistike kažejo, da Je med vsemi državami naj dražja prav Italija. Turist potroši tu vsak dan povprečno 14,69 dolarja (za hrano, stanovanje, prevoze in drugo), med tem ko zapravi v Avstriji le 10,17 dolarja, v Nemčiji 14,33, ,y Švici 13,82 in v Združenih ameriških državah 13,97 dolarja. Milanski lise «U Sole» naglasa (zlasti spričo dejstva, da so živ-1 jenski stroški pri nas višji kot v ZDA), da je tolikšna draginja v Italiji povsem neupravičena. V zadnjih dveh letih se je sicer turistični dotok povečal, vendar v manjši meri kot drugod. To je treba pripisati zgoščenemu prometu zaradi tega je letoviščarjem vedno teže najti zaželeni mir. Res je tudi, da pogosto domačini izkoriščajo tujce. Zaradi draginje se tuji, pa tudi domači turisti vedno bolj odhajajo v Grčijo (tu znaša povprečna dnevna potrošnja turista 9,48 dolarja), v Španijo (8,79 dol.) in v Jugoslavijo (7,38 dol.). Clankar zaključuje s črnogledo ugotovitvijo, da bodo, ako se položaj ne zboljša, italijanski turistični centri ostali prav kmalu prazni, domače valutne rezerve, ki že tako m tako pojemajo, pa se bodo močno zmanjšale.
PRVI TURISTI
NA JUGOSLOVANSKI OBALI
V Portorož so ob velikonočnih praznikih prispele prve skupine letoviščarjev iz tujine. Gre za kakih 1000 turistov iz gvice, Nemčije, Avstrije in Italije. Nastanili so se v hotelih Central, Palače in Metropol; nekaj jih je odšlo tudi v Piran. Tudi hotel »Belvedere« nad Izolo je sprejel več turistov.
Dubrovnik se vneto pripravlja na turistično sezono. Računajo, da bo že v prihodnjih dneh prispelo okrog 3500 letoviščarjev iz Italije, Švice in Nemčije. Cikali 700 turistov se je z vlakom pripeljalo do Trsta, od tod pa jih je 15 avtobusov podjetja « K v amer-Expr ess » odpeljalo na Kvamer.
uporabi določb novega zakona v mestu Bočen na Južnem Tirolskem vnela prav ostra razprava. Položaj v Bocnu je podoben položaju v tržaški občini. Tudi Bočen je obkrožen s parcelami, ki so lastnina tamkajšnjih Nemcev. »Zuercher Zeitung« poroča, da bo davek na zazidljive parcele v Bocnu zadel 70 odsto nemško manjšino in 30 odsto italijanske posestnike, čeprav so danes v samem mestu Nemci v manjšini in so Italijani zaradi doseljevanja dosegli večino v mestu, ki ga tudi upravlja italijanska večina. Predstavniki nemške manjšine so se z vso silo uprli novemu davku prav iz tega razloga, čeprav jim je skrajni socialist Tinaglia očital nazadnjaštvo. Vodja južno-tirolske skupine v občinskem svetu Ebner je poudaril, da se z vprašanjem uporabe davka na zazidljive parcele postavlja klasičen primer dobre volje in pogojev za mirno sodelovanje. Toda vprašanje je, kako se bo ta zakon uporabil; kajti nepravilna uporaba bi pomenila razla-ščevanje posesti nemške manjšine. Nemci so se tudi upirali zlasti retroaktivnosti tega zakona, ki daje občinam pravico, da obdavčijo parcele kar za 10 let nazaj. To je sicer samo njihova pravica, kajti zakon določa za obdavčenje najkrajšo dobo treh let, medtem ko prepušča občinskim svetom, da sami odločijo ali se bo davek pobiral za vseh deset let ali manj.
Med razpravo o uporabi zakona v tržaški občini je prvi govoril dr. Simčič, ki je zlasti
Viljem Nanut
Preteklo soboto je v goriški bolnišnici Sv. Justa po daljšem bolehanju umrl Viljem Nanut, kulturni in politični delavec na Goriškem. Rodil se je leta 1899 v štandrežu. Maturiral je na učiteljišču v Gorici ter služboval v domačih krajih in v Piemontu, kamor je bil premeščen. Pridružil se je narodnoosvobodilnemu boju, a fašisti so ga ujeli in odpeljali v taborišče na otoku Rabu. Po padcu fašizma so ga med borci na Notranjskem ujeli Nemci in odpeljali v Dachau. Po vojni je bil v vodstvu demokratične fronte Slovencev, pozneje je postal tajnik Socialistične fronte Slovencev, nato tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze na Goriškem, a štiri leta predstavnik Slovencev v goriškem pokrajinskem svetu. Rajni je bil dober govornik in splošno v javnosti zelo priljubljen, zaradi svoje domačnosti. Pred pogrebom je bila na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Gorici žalna sejo, ki jo je sklicala Slovenska kulturno-go-spodarska zveza in začel njen podpredsednik Boris Race. V Gorico so prišli poslovit se od rajnega predstavniki slovenskih organizacij s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije. Pokojnega so pokopali v ponedeljek dopoldne na pokopališču v Štandrežu.
kultura in zivjjenje
Se vedno polemika o Hochhathovem «Namestniku»
UMRLI SO; V Trstu 67-letni Andrej Curk, 81-letni Franc Bizjak, 85-letna Ana Valenčič por. Meste, 72-letni Franc Urdih, 82-letni Ivan Batič, Tereza Bobek roj. Prelc, 88-letna Marija Širca por. Koblar,
,	_	_____ .	. 6 mesecev stari
izrazil svoje pomisleke proti te-1 Claudio Sabadin (zaradi pljuč-mu, da bi se davek pričel pobi- niče) in Ana Savarin roj. Pro-
rati retroaktivno, to je za 10 let nazaj. Izjavil je, da bo glasoval proti tej določbi, medtem ko se bo glede splošne uporabe zakona glasovanja vzdržal.
Predlog občinskega odbora naj se davek pobira za 10 let nazaj, je bil izglasovan, in sicer so za uporabo zakona v tem smislu glasovali svetovalci štirih strank levega centra (krščanska demokracija, socialistična stranka, socialna demokracija in republikanci), dalje svetovalci komunistične stranke, medtem ko so glasovali proti neofašisti, liberalci in svetovalec Tolloy, pripada indipendentistom.
SKLEP NABREŽINSKO—
DEVINSKE OBČINE
Na seji občinskega sveta Nabrežini so sklenili, naj se davek na zazidljive parcele prične pobirati od 1. aprila dalje. .
Kmetje zapuščajo zemljo
čeprav ni Osrednji statistični inštitut v Rimu še izdelal podatkov o zadnjem ljudskem štetju iz leta 1961, pa so na podlagi neke študije istega statističnega inštituta o zaposlitvi delovne sile, s precejšnjo točnostjo ugotovili, kako velik je bil odhod kmetov med dvema štetji-ma 1951 in 1961.
V	videmski pokrajini je število zaposlenih v kmetijstvu padlo od 137.926 na 87.000, na Goriškem od 9.781 na 3.000, na Tržaškem od 2.896 na 2.000. V odstotkih bi to znašalo takole:
V	Furlaniji je število ljudi zaposlenih v kmetijstvu padlo od 39,8 odsto na 25,7, na Goriškem od 17,6 odsto na 5,3 in na Tržaškem od 2,2 odsto na 1,6. Ako primerjamo te podatke s splošno italijanskimi in povrhu še slovenskimi pa dobimo naslednjo sliko:
V	Italiji je bilo po štetju 1961 še zaposleno v kmetijstvu 29,5 odsto, torej nekaj več kot v Furlaniji, v Sloveniji so tudi leta 1961 prišli že izpod 30 odsto.
V	treh letih po ljudskem popisu iz leta 1961 je pa število kmetov v treh pokrajinah nove dežele^ Furlanija - Julijska krajina še bolj padlo. Računati torej moramo, da je že zdaj v novi deželi še komaj ena petina kmetovalcev, v Sloveniji pa ena četrtina, a v bližnjem Venetu tudi le še ena četrtina.
NAJVEČ LESA ČEZ TRST IN TRŽIČ. Trst in Tržič sta glede lesnega prometa na prvem me-stu med italijanskimi pristanišč- _Y minulem letu je šlo čez tržaško luko vsega 212.350 ton rezanega lesa, hlodovine, celuloze m plutovine, čez pristanišče v Tržiču pa 374.000 ton. V obeh pristaniščih skupaj je dosegel lesni promet 586.350 ton.
Sreni infarkt danes laže_ zdravimo
Kako bolnika zopet usposobimo za delo
čedalje več ljudi umre za srčnimi boleznimi v najboljših letih; premnoge zadene srčni in farlct med 45 in 55 leti staro-sti predvsem moške. Zaradi naraščajoče mehanizacije se premalo gibljemo, a smo umsko Preveč zaposleni in duševno Prenapeti v vsakdanjem vrvežu mestnega življenja, dela in skr-m. Nekateri uživajo tudi premastno hrano. Srčnega infarkta se najbolj varujemo, če se izogibamo prezaposlenosti, razburjanju, pretiranemu kajenju J1 Uživanju drugih strupov ter Pazimo, da po možnosti zadosti fPihio in počivamo. Vsekakor je tudi važna zmernost v prehra-m- Zdravniki priporočajo nada-redno telesno gibanje v obliki telovadbe, športnega udejst-v°vanja ali dnevnih daljših sprehodov. Napačno pa je, če se °mejimo samo na to, da ob nedeljah prekopavamo vrt, kajti
tem sodelujejo tovarniški zdravniki, bolniške blagajne in seveda sami delodajalci.
Cim se bolniki opomorejo od napada srčnega infarkta in zapustijo bolnišnico, se želijo ta-prevelika obremenitev telesnih koj vrniti na svoje običajno
moči v daljših presledkih bolj škoduje kot pa koristi zdravju.
Srčni infarkt zdravijo s raznimi zdravili, ki pospešujejo krvni obtok, krepijo srce, 'kot je naprstec (digitalis), in s raznimi sodobnimi sredstvi proti krvnemu strdku v srčni žili, katere je treba jemati dalj časa. Napredek zdravljenja je v zadnjih 30 letih znižal odstotek umrljivosti zaradi srčnega infarkta od 50 na 25 odsto.
Kljub temu narašča še število infarktnih obolenj. Po statistikah uradov za delo so na primer v Zahodni Nemčiji med 40 in 60 leti starosti glavni vzroki nesposobnosti za delo in invalidnosti delavcev previsoki krvni pritisk, ki ima za posledico tudi srčni infarkt. Zato morajo sistematično skrbeti za ponovno usposobljenje prizadetih oseb za poklicno delo. Pri
delo, ker se počutijo kar dobro; to pa ne pomeni, da so za delo zopet sposobni, če nočemo, da se infarktni napad ponovi, moramo skrbeti, da čuvamo dalj časa rekonvalescenta pred vsakim naporom. Tudi razburjanje in celo sama okolnost, da povemo bolniku, da ni sposoben za delo, lahko povzročita ponovni napad.
Ne poprej kot po štirih mesecih lahko začnemo s primernimi telesnimi in duševnimi vajami, da ponovno usposobimo bolnika za njegovo prejšnje ali kako drugo poklicno delo, kar zahteva veliko spretnost in obzira. Prizadeti delavec se mora le postopoma zopet privaditi svojemu delu, in sicer pod nadzorstvom zdravnika. Le tako lahko zopet popolnoma usposobimo tiste, ki jih je zadel srčni infarkt, za poklicno delo.
dan (zaradi bolezni); v šempo-laju Amalija Zavadlav roj. Kos-mina; v Vižovljah 65-letni Josip Legiša; v Gorici Gabrijela Faj gel j roj. Pavšič iz Pevme (zaradi bolezni) in na železniški Progi med Rubijami in Gorico 28-letni Artur Jarc, katerega je povozil vlak (bolehal je na pljučih).
V TRŽAŠKEM ARZENALU. V zadnjih dneh marca je bilo zasidranih v Tržaškem arzenalu precej ladij zaradi popravil; tako italijanski »Andrea Mante-gna» in «Pacinotti», albanski ba-ger in tovorna ladja »Partizani®- turška «Amasya» in liberijska liberty «Constructor». V ladjedelnici Sv. Roka je bila na pregledu ribiška motorna ladja «Astra», na pristanek pa je čakala «Marechiaro». V teh dneh pričakujejo prihod naslednjih ladij: »Ornella Prima», »Elena Cosulich«, »Palladio«, »Carlo Ca-sale» (vse italijanske), nadalje (Alnasseria« (Egipt), »Hazan« (Madžarska) in »Cap. Vassilis« (Grčija).
Mednarodna polemika okoli gledališkega dela «Stellvertreter» (Namestnik) Nemca Rolfa Hoch-hutha je dosegla višek, ko so 9. decembra to dramo pod naslovom »Le Vicaire« (v prireditvi Jorgea Sempruna) uprizorili v Parizu. »Namestnika« so igrali že po Zahodni Nemčiji, v Švici, na Norveškem, v Ameriki in drugod po svetu. Francoska strokovna kritika je delo v bistvu odklonila, češ da je poleg vsega tudi dolgovezno, pač pa je zbudilo veliko zanimanje vprav v svetovni javnosti, ker je pisec postavil na oder papeža Pij a XII in kritiziral pasivnost cerkvenih krogov nasproti grozodejstvom Hitlerjevih pomagačev nad civilnim prebivalstvom., oziroma nad Židi. Pierre Leuziger, ki je prisostvoval pariški predstavi, je v švicarskem listu »Tribune de Gene ve« zapisal, da igra — vsaj v prireditvi J. Sempruna — ni naperjena neposredno proti papežu Piju XII, tudi ni po svojem bistvu antiklerikalna, pač pa je Hoch-huth izbral papeža samo kot simbol, da bi kritiziral tisoče tistih, ki so pasivno stali ob strani, namesto, da bi Hitlerjeve zločine obsodili. Seveda je razumljivo negodovanje katoličanov že samo zaradi tega, piše Leuziger, da je pisec postavil na oder papeža, čeprav v simboličnem smislu. (Pariški nadškof kardinal Feltin je uprizoritev »Namestnika« kritiziral, češ da je delo žaljivo za katoličane).
Hochhuth ni Žid, kakor so nekateri domnevali, temveč kristjan, Po prvih uprizoritvah se je oglasilo mnogo vplivnih židovskih osebnosti (tudi rabinov), ki so kritizirali delo in naglasili zlasti, kako so v Vatikanu za časa vladanja Pij a XII rešili mnogo Židov, ki jih je pričela preganjati Hitlerjeva policija po vsej Italiji leta 1943. Pija XII je branil tudi sedanji papež Pavel VI ob svojem prihodu v Izrael, kjer so ga izraelski državniki svečano sprejeli.
Po uprizoritvi »Namestnika« v Parizu je rimski dopisnik švicarskega lista »Journal de Ge-neve« M. I. Cary poročal, da je Pij XII, ko so oktobra 1943 začeli z deportacijo Židov iz Rima, dal nalog redovom in verskim kongregacijam, da je njihova dolžnost, da sprejmejo begunce. Cary pripominja, da je bil Vatikan tedaj v težkem položaju: Ako bi bil javno obsodil nacistične zločine in izobčil

NOVA DELOVNA POGODBA ZA GRADBINCE. Spor med zvezo industrij cev in delavci gradbene stroke .se je zaključil. Sporazumeli so se namreč za obnovitev pokrajinske dopolnilne pogodbe, ki velja od 1. marca dalje- V pogodbi je zapisano, da pritiče letos gradbincem proizvodna nagrada v višini 5 odsto, a v prihodnjem letu 6 odsto o-snovne plače in draginj ske doklade za dejansko opravljene delovne ure. Proizvodna nagrada velja tudi za uradniško osebje. Do konca tega leta bodo delali gradbinci po 46 ur na teden, v prihodnjem letu pa 45 ur, kar pomeni, da bodo imeli ob sobotah prost popoldan. Prispevek za stanovsko blagajno bodo zvišali na 0,15 odsto.
NOV BIFE V FERNEČAH. Na obmejnem bloku pri Ferne-čah na italijanski strani so odprli nov bar-bife. Njegov lastnik je lastnik tamkajšnje kavarne Gregoretti. Otvoritvi lokala so prisostvovali med drugimi tudi župan repentaborske občine z nekaterimi svetovalci in obmejni funkcionarji. V novem bifeju bodo stregli tudi s pristnim pršutom in teranom.
IZREDEN TEČAJ NA TRŽAŠKI UNIVERZI. Na tržaškem vseučilišču se je začel mednarodni tečaj o uporabi umetnih satelitov pri študiju geodezije. Predavatelj je predsednik odbora za umetne satelite pri mednarodnem združenju za študij geodezije dr. A. H. Cook. Med slušatelji so docenti avstrijskih, jugoslovanskih, belgijskih, danskih, nemških, grških in švicarskih vseučilišč, pa tudi profesorji in študentje univerz v Bologni, Milanu, Bariju in Florenci.
OBRAT ZA RAZKUŽEVANJE SADJA V TRSTU. Vodstvo Javnih skladišč je dalo zgraditi v stari prosti coni našega pristaj nišča obrat z najsodobnejšimi napravami za razkuževanje sadja in zelenjave in za njuno dozorevanje. Za sedaj delujejo samo naprave za razkuževanje, ker celice za dozorevanje še niso dokončno urejene; podjetje, ki je zgradilo obrat je namreč zašlo v stečaj. Kot smo poročali že svoj čas, pripravljajo v stari prosti coni tržaške luke tudi posebno skladišče za banane, in sicer v hangarju št. 3; tu bo zasebna družba Frigoriferi Generali namestila naprave za ohranitev banan ob primerni temperaturi na površini 1.400 kv. metrov. Do konca junija bodo tudi povsem obnovili hladilne naprave na pomolu Fratelli Bandiera, ki so last omenjene družbe. Tu bodo lahko vskladi-ščili velike količine sadja, zelenjave, rib, mesa, masla, perutnine in zmrznjenih proizvodov.
STAVKA PRISTANIŠKIH DE-F AVČE V. Včeraj in predvčerajšnjim je bila v vsej Italiji 48-urna stavka pristaniških delavcev. Napovedovale so jo sporazumno vse tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL v znak protesta proti ravnanju industrij-cev, ki so na lastno pest uvedli in jo zdaj hočejo še razširiti tako imenovano »funkcionalno avtonomijo«. Prešlo je namreč že v navado, da se nekatera podjetja in družbe za manipuliranje svojega blaga v lukah ne obračajo več na pristaniške delavce, ampak se v ta namen poslužujejo lastne delovne sile. Pri tem jih baje podpira celo ministrstvo za trgovinsko mornarico, ki jim daje na razpolago pomole z ustreznimi napravami. Pristaniški delavci zahtevajo, da se to početje neha. Zaradi stavke v Trstu je obtičalo delo na 26 ladjah. Motorna ladja «Sonia» je del svojega tovora (južno sadje) odpeljala v Koper.
HUDA LETALSKA NESREČA PRI NEAPLJU. V soboto zvečer se je pripetila v bližini Neaplja letalska nesreča, pri kateri je izgubilo življenje 45 oseb, od tega 40 potnikov, po večini tujcev, ki so prihajali v Italijo praznovat veliko noč. Letalo družbe Alitalia je med običajnim krožnim zaviranjem pred pristankom treščilo v vrh Gresta del Gardo na Vezuvu. Doslej so identificirali le kakih 25 trupel.
Hitlerja, bi še bolj škodoval preganjancem, na drugi strani pa je na vatikansko politiko vplivalo mnogo nemških osebnosti (msgr. Kaas, bivši vodja nemškega katoliškega centruma, patra Leiber in Hentrich, osebna tajnika Pija XII, benediktinski vrhovni opat von Stotzin-gen, škof Hudal, rektor nemškega papeževega kolegija (Germa-nieum?), p. Pfeiffer in drugi. Ti so bili sicer odločni nasprotniki nacizma, niso pa zagovarjali popolnega poraza Nemčije, ker so se bali prodora Sovjetske zveze v Zahodno Evropo. Kurija je tedaj bila 90 odsto v rokah Italijanov, ki niso radi mnogo razpravljali o napakah Reicha, zaveznika Italije. Že iz davnih časov se je v Vatikanu čutil vpliv Nemčije in upali so tudi, da bodo katoliški voditelji v Nemčiji zopet prišli na vplivna mesta, kakor hitro bo konec hitlerjevskega poganstva.
Hochhuth pripravlja že delj časa novo delo pod naslovom »Arbeitgeber« (Delodajalec), v katerem hoče kritizirati današnjo javno upravo v Zahodni Nemčiji.
Tisserantovo pismo kardinalu Suhardu
V arhivu pariškega nadškofa kardinala Suharda je Hitlerjeva policija med hišno preiskavo našla pismo kardinala Tisse-ranta, tajnika kongregacije za vzhodne cerkve, ki ga je ta pisal Suhardu 11. junija 1940, dan potem, ko je tudi Mussolini planil na Francijo. Po umiku Nemcev iz Francije je Gestapo odnesla s seboj tudi to pismo. Pismo je odkril dr. Eberhard Ja,eckel, profesor na univerzi v Kielu, ki proučuje arhiv bivše nemške vlade oziroma policije. V izvlečkih je to pismo objavil že rimski list «11 Mondo«, nato pa v celoti pariški »Le Monde« (26. marca).
Kardinal Tisserant piše med drugim, naj si Francozi ne vdajajo utvaram: to, kar hočejo doseči njihovi sovražniki (Hitlerjeva in Mussolinijeva vojska), je njihovo uničenje. Italijanski listi so polni Mussolinijevih gesel: Mi se plodimo in hočemo zemljo To pomeni, da hočejo zemljo brez prebivalcev. Nemčija in Italija si bosta torej prizadevali, da uničita prebivalstvo sosednjih krajev, kakor so to storili Nemci na Poljskem. »Namesto da bi umrli na bojišču, naj torej Francozi umirajo polagoma, možje ločeni od svojih žena; le otrokom bodo morda prizanesli, da bi postali sužnji zmagovalcev, kajti to je v očeh naših sovražnikov vojno pravo. Naši vladarji (vladujoči) nočejo razumeti narave pravega konflikta in trmasto vztrajajo pri domnevi, da gre za vojno, kakršne so bile v prejšnjih časih. Toda fašistična in hitler-, jevska ideologija sta izpreme-nili zavest mladih in tisti izpod 35 let so pripravljeni izvršiti vse zločine za dosego namena, ki jim ga je postavil njihov šef. Že od začetka decembra sem vztrajno prosil sv. očeta, naj pripravi encikliko o individualni dolžnosti poslušanja glasu vesti, kajti to je življenj, ska točka krščanstva, medtem ko mohamedanstvo, ki je služilo za vzor Hitlerjevim teorijam — po zaslugi Hessa, sina muslimanke — nadomestuje individualno zavest z dolžnostjo sle-
Burgher & C.
Soc. a r-1.
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZI
Sedež: TRST, Via Milano 4 Telefon 61.573 Filiala: Milan, Via Filzi 27 Telefon 61-573
DIREKTNI PREVOZI S TOVORNJAKI IZ IN V JUGOSLAVIJO
adriaimpex
S. p. A.
TRST, Via della Geppa, 9 Tel.: 38-770, 29-135
IMPORT - EXP0RT industrijskih proizvodov
Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM, RIV v Jugoslavijo
TRANS-TRIESTE *l
TRST - TRIESTE, Via Donota 3 - Tel. 38-827, 31-906, 95-880
UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije.
IZVAZA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele . Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
pe pokorščine ukazom Profeta ali njegovim naslednikom. Bojim se, da bo zgodovina očitala Sv. stolici, da se je odločila za politiko lastne komodnosti in za nič več«. Nato pravi kardinal Tisserant, da so v Rimu splošno prepričani, da ne bo Rim trpel, ker je bil proglašen za odprto mesto.
Kardinal Tisserant je svoje poglede glede tega pisma razložil predstavnikom ameriških in in angleških obveščevalnih a-gencij, nato še predstavniku a-gencije France-Presse. Kardinalu Suhardu je pisal v posebnih okoliščinah (ko je Italija napovedala vojno Franciji. Prip. ur.). Papeževo ravnanje, pravi kardinal Tisserant, je bilo od te dobe izven diskusije in moje pripombe se ne nanašajo na njegovo osebo, temveč na nekatere člane kurije. V veliki dramatični vojni dobi je Pij XII. vodil Cerkev z nepremagljivo silo ter dvignil ugled Sv. stolice, ki si ga je pridobila že za časa prejšnjih papežev. To je zaključek, ki ga je treba napraviti z zgodovinskega gledišča po proučitvi papeževanja Evgena Pacellija. Kardinal je še razložil, da se njegovo pismo ni moglo nanašati na preganjanje Židov, kajti tedaj se njihov genocid še ni začel. Kardinal Tisserant je še dodal, da je Pij XII. že v svoji encikliki Šummi Pontificatus naglasil, da mora človek prej ubogati Boga oziroma svojo vest, kot ljudi. Pij xn. je rajši pomagal žrtvam nacizma na tihem, da ne bi še poslabšal njihovega položaja. Papež Pacelli je obsodil vsako napadalno akcijo pa tudi rasno teorijo v Nemčiji in Italiji ter pogosto naglašal, da imajo vsi ljudje enake pravice, pa naj bodo tega ali drugega porekla. »Ko bi posledice javne obsodbe preganjanja Židov padle samo nanj, je izjavil Papež Pij XII., bi se zato prav nič ne zmenil«. Kardinal Tisserant pravi dalje, da je Pij XII. tudi izjavil, da je pripravljen oditi v koncentra-
cijsko taborišče, ako bi bilo treba (Avtor življenjepisa, mgr. Giovanetti omenja, da je Pij XII. to izjavil ob sprejemu Di-na Alfierija, ko je bil imenovan za italijanskega poslanika v Berlinu, ko se je prišel dne 13. maja 1939 poslovit od papeža. Mgr. Giovanetti tudi pripominja, da je Pij XII. tedaj izjavil, da mu je samo žal — ako bi moral kaj obžalovati — da ni dovolj jasno obsodil nacistično politiko proti Poljski.
V zadnji številki tednika «E-poca« brani Augusto Guerriero papeža Pija XII. pred očitki avtorja drame »Namestnik«, češ da izvirajo iz pomanjkanja možatosti pri Nemcih, ki nimajo poguma prevzeti odgovornosti za Hitlerjeve zločine in to znašajo na druge; drugi naj bi bili krivi teh zločinov, ker niso proti njim nastopili pravočasno. V svojem članku navaja Guerriero tudi izraelski list »Jeruzalem Post«, ki se ne strinja s Hochhuthom.
GLASBENA MATICA V TRSTU
priredi v torek, 7. aprila ob 20.30 v dvorani na stadionu »I. Maj»
Glasbeno akademijo
Sodelujejo: orkester Glasbene Matice s solisti: Nedoh Danijela klavir; Cesar Vojko, fagot; Hrvatič Žarko, vijolina in Zupančič Aleksander, vijolina.
Dirigent: Oskar Kjuder.
Vstopnice bodo na razpolago od. ponedeljka dalje v Tržaški knjigami in eno uro pred nri-četkom predstave pri blagajni dvorane.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
V	TRSTU
V	nedeljo, 5. t.m. ob 17. uri
v dvorani na stadionu «1. maj»
Dario F6
« D V E PIŠTOLI V ROKAH,
PA Z BELIM IN ČRNIM GLEDA«
RI JEK A • Jugoslavija
Za časa bivanja na jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite Izletov z ladjami Jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete. Ta potovanja bodo obogatila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale. Za informacije obrnite se na agencije Jadrolinije v vkrcnih pristaniščih ali pa na potovalne agencije.
Gestisce i servizi merci e passeggeri sulle linee:
ADRIATICO — NORD EUROPA (servizio celere ed esprešso) partenze da Rijeka ogni 7 giorni ADRIATICO — NORD AMERICA (North ot Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICO — SUD AMERICA
partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — LEV ANTE
partenze ogni 7 giorni ADRIATICO — IRAN — 1RAQ
partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — INDIA - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — ESTREMO ORIENTE
partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — GOLFO MESSICO
partenze ogni 20 giorni
con 52 modeme e rapide na vi, 530 cucette e 350.000 B.R.T.
La »JUGOLINIJA« accetta il trasporto di merci anche In porti fuori delle linee regoiar'
TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA
— «JU GOL INUA» ■ RIJEKA ____________
InhteuMfia ffofuA,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 - TELEX= 03-517
*
Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet lz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem vagonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in uskladi-ščenje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
FILIALE:
Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor, Sarajevo, Sežana, Subotica, Novi Sad, Zrenj anin,
Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu. Ploče-Bar.
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 - Tel. 37-823
Stran 4
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
Po velikonočnih praznikih so se kupčije na italijanskih trgih umirile in zavzele svoj običajen tek. Na zelenjavnem trgu je položaj sicer še vedno zadovoljiv, tako glede sadja kot zelenjave. Trg z žitaricami je zmeren, pšenica in moka gredo dobro od rok, nekoliko slabše se prodajata koruza in riž; cene otrobom še vedno rastejo, saj znašajo novi poviški že $00 lir pri stotu. Kupčije s klavno govejo živino se razvijajo ugodno, medtem ko so zmerne kupčije z živino za rejo, slabe pa kupčije s prašiči. Trg z mlečnimi izdeUci se je umiril, saj so dosegle cene maslu v tem tednu običajno raven. Povpraševanje ■po perutnini se še ni poleglo, a jajca so še vedno poceni. Na trgu z oljem prevladuje ponudba, ker zanj sploh ni zanimanja. Kljub praznikom se kupči je z vinom niso zboljšale; navadno vino sploh ne gre od rok.
ŽITARICE
MILAN — Cene veljajo za stot, brez embalaže, trošarina in prometni davek nevračunana. Fina domača mehka pšenica od 7600 do 7800, dobra merkantile 7400-7500, merkantile 7150-7250, trda domača pšenica merkantile 9300-9600, uvožena pšenica Ma-nitoba 9400-9700, Plata 8800-9100, pšenična moka tipa «00» 10.600 do 12.000, krušna moka tipa «0» 10-10.300, tipa «1» 9500-9600, moka za testenine 9500-9900, fina domača koruza 6550-6650, navadna 4650-4750, uvožena koruza od 4825 do 4875, koruzna moka 6400 do 6600, uvožen ječmen 4600 do 4800, domač oves 5400-5700, uvožen oves 4350-4450, uvoženo proso 4350-4450; neoluščen riž Ar-borio 8000-9200, Vialone 10.500 do 11.500, Carnaroli 10-10.700, Vercelli 8700-10.000, R. 3. 8700 do 9500, Rizzotto 8400-9500, P. Rossi 9300-10.000, Maratelli 8800 do 9700, Ardizzone 8100-9800; oluščen riž Arborio 16.300-17.400, Vialone 22-23.000, Carnaroli od 19.500 do 21.000, Vercelli 19.300 do 19.800, R. B. 15.900-16.200, Rizzotto 15.800-16.200, Maratelli od 16.800 do 17.100, Ardizzone 14.400 do 14.600 lir za stot.
MLEČNI IZDELKI
MILAN — Cene veljajo za kg, trošarina in prometni davek nevračunana. Domače maslo 840, lombardsko maslo 810, maslo iz centrifuge 880 lir za kg. Sir grana proizv. 1961 1080-1130, proizvodnje 1962 1060-1120, proizv. 1963 920-1000, grana svež (1 do 30 dni) 700-720, uležan (30 do 60 dni) 720-780, sir sbrinz svež 680-720, uležan 760-800, Emmen-thal svež 680-710, uležan 780-790, provolone svež 700-720, provolo-ne uležan 750-780, gorgonzola svež 380-400, uležan 620-670, ita-lico svež 500-540, uležan 630-670, taleggio svež 440-460, uležan 600 do 640, crescenza svež 410-430, Uležan 520-550 lir za kg.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN — Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Jabolka različnih vrst 30-60, renette I. 70 do 100, extra 100-120, delicious 130-200, I. 70-140, Imperator 35 do 60, morgenduft 45-70, hruške 80-140, rumene pomaranče 75-90, rdeče 120-170, taroki 130-250, limone 35-65, mandarine extra od 180 do 230; suh česen 50-150, pesa 10-40, rdeča pesa 35-70, kar-čofi 40-80 (lir za kos), cvetača 30-90, olupljene čebulice 60-100, zelje 15-35, korenje krajevnega pridelka 20-35, od drugod 30-70, dišeča zelišča 220-350, rdeč ra-dič 40-200, solata Trokadero 15 do 100, solata 60-100, paradižniki 150-300, peteršilj 29-130, zelena 20-60, špinača 50-130 lir za kg.
PERUTNINA IN JAJCA
970, uvoženi zmrznjeni zajci z 3 do 4 leta stari 515-555.000 lir ; Suhe tropine 2200-2250, koruza
za par, voli 4 do 5 let stari od j 5300-5400, riž 4300-4400; Surova
glavo 700-750, brez glave 650-700 lir za kg. Sveža domača jajca I. 19,75-21,50, II. 18,75-19,75 lire za jajce.
KAVA
TRST — Navajamo cene za kg ocarinjene kave. Brazilska kava: Pernambuco 3, 17/19 1400, Santos Fancy 18 1520, Viktorija V 18/19 1390; Srednjeameriška kava: Ekvador extra superior 1390, Haiti naravna XXX 1410, Kostarika 1510; Arabska in Afriška kava: Gimma 1420, Moka Hodeidak št. 1 1430; Indonezijska in malajska kava: AP/1 1310, AP special 1340, Rob EK/1 3—5 odsto 1310, Rob EK/1 special 1320, Rob EK/3 10—12 odsto 1320; Slonokoščena obala 1290 lir za kilogram.
LES
TRST — Cene veljajo za avstrijski les, dostavljen na mejo, neocarinjen. Jelov les: I-II širok 33-35.000, 0-III širok 29.000, 0-IV širok 28.000, III 27.000, IV 21.00, les krajših mer od 2 do 350 17-19.500, tramovi «po običaju Trst» 14,500-15.500; Maces-nos les: I-II 38.500-40.500, I-II in III 28-29.500, III 20.000; Borov les. I-II 31-33.000, I-II-III 25-26.000, III 18-20.000 lir kubični meter.
GRADIVO
MILAN — Polna opeka tipa Milan 6x11x23 cm 17.500-19.000 lir za 1000 kosov, opeka tipa UNI 25x12x11 cm 36-39.000, opeka 6x11x23 cm 26-28.000, votlaki 8x12x24 cm 15.500-18.000, votlaki 4,50x15x30 cm 21-22.000, strešniki marsejskega tipa 50-55.000 lir za 1000 kosov; gašeno apno za gradbeništvo 850-1000 lir za stot, boljših vrst 1100-1300, hidravlično apno 550-580, belo apno v kosih 750-1000 lir za stot; cement tipa 730 1050-1080 lir za stot, cement tipa 600 895-925; pesek 1300-1450 lir za kubični meter, droben pesek iz Ticina 1500 do 1600, prod 750-800 lir za kubični meter.
ŽIVINA ZA REJO
IN KLAVNA ŽIVINA
FLORENCA — Goveja živina za rejo in vprego: Teleta in telice do 1 leta stare 150-200.000 lir za glavo, 1 do 2 leti stare 210-240.000, junci 2 do 3 leta stari 445-495.000 lir za par, voli
545.000 do 595.000, 5 do 9 let stari 445-495.000, krave 3 do 4 leta stare 545-595.000 lir par, 4 do 5 let stare 525-575.000, krave 5 do 8 let stare 425-475.000 lir par; goveja klavna živina: ne-odstavljena teleta 590-640 lir za kg žive teže, junci 455-475, voli 340-380, krave 260-340, debeli prašiči 330-350, suhi prašiči 440-460, neodstavljeni prašiči 580-620, jagnjeta in koze 600-640, debele ovce 200-240, suhe ovce 120-140 lir za kilogram.
KRMA
MANTOVA — Seno majskega reza 2700-2800 lir za stot, II. reza 2600-2700, III. reza 2500-2600, detelja I. reza 2300-2400, II. reza 2200-2300, slama 1500-1550, sestavljena krma za krave mlekarice 5800-6000, krma za suhe prašiče in svinje 6000-6300, koruzne krmne pogače 5300-5500, krmne pogače iz pese 5500-5700, koncentrirana krma za govejo živino 6400-6700, za prašiče 9200 do 9400 lir za stot.
VINO
MILAN — Rdeče piemontsko vino 9-10 stop. 720-780 lir za stop/stot, Barbera superior 12 do 13 stop. 950-1130, Oltrepo pa-vese 8-9 stop. 690-740, mantovan-sko rdeče vino 8-9 stop. 720-770, Valpolicella Bardolino 9-11 stop. 790-860, Soave belo 9-11 stopinj 829-890, Raboso 9-10 stop. 745 do 795, Merlot 10-12 stop. 795-905, Reggiano 9-10 stop. 770-820, mo-densko vino 9-11 stop. 770-890, belo vino iz Romagne 9-10 stop. 670-700, rdeče 9-10 stop. 690-710, bel mošt 9-10 stop. 665-695, klasični toskanski Chianti 12-13 stopinj 455-495 lir toskanska steklenica, navadna toskanska vina 8-10 stop. 640-740, Aretino belo
8-	10 stop. 620-710, belo vino iz Mark 9-10 stop. 680-700, rdeče
9-	10 stop. 580-710, Barlettano 12 do 13 stop. 725-785, Sansevero belo 10-11 stop. 725-775, Riposto
10-	11 stop. 720-780, Pachino 12-14 stop. 830-910, Vittoria 11-12 stop. 800-840, Alcamo 11-12 stop. 640-680, belo vino s Sardinije 10,5 do 11,5 stop. 715-735, rdeče 12-13 stop 795-885 lir za stop/stot.
OLJE
MILAN — Cene veljajo za stot, fco Milan, za takojšnjo izročitev in plačilo, brez embalaže, trošarina in prometni davek nevračunana. Oljčna semena:
olja: iz zemeljskih lešnikov od
31.600	do 31.800, iz koruze 27.200 do 27.400, iz soje 28.600-28.800, iz tropin 27.200-27.300, navadno olje iz kokosa 22-22.500, laneno olje za industrijsko porabo od
22.600	do 22.800, ricinusovo olje za industrijsko porabo 33.400 do 34.200; semensko jedilno olje 34.800-35.000, semensko jedilno olje I. 33.500-33.700; oljčno olje: «lampante» 44-44.500, retificirano 50-50.500 lir za stot.
Nove cene zmrznjenega mesa Italijanski medministrski od-gor za cene je določil nove maksimalne cene za prodajo zmrznjenega mesa brez kosti. Cene, v katerih so všteti tudi davki, veljajo za vso Italijo. «Filet» 1.300 lir kg, izbrano meso (ledja, ramenske mišice, rebrni zrezki itd.) 1.100 lir kg, navadno meso 700 lir kg.
mm KMEČKE ZVEZE
Težave naših kmetov
Vprašanje odkupne cene mleka - Domačemu vinu treba dati prednost
MILAN — Zaklani piščanci I. 720-730, II. 670-680, zaklani uvoženi piščanci 500-600, žive kokoši I. 400-410, II. 250-260, zaklane kokoši 500-600, žive domače kokoši 750-800, zaklane domače kokoši 1000-1100, uvožene zmrznjene kokoši 500-600, žive pegatke 1150-1200, zaklane pegatke I. od 1400 do 1500, II. 1300-1400, uvožene zmrznjene pegatke 550-650, uvoženi zmrznjeni purani 550 do 650, žive domače gosi 600-650, zaklane domače gosi I. 750-850, II. 550-600, uvožene zmrznjene gosi 380-400, zaklani domači zajci s kožo 810-860, brez kože 860 do
VALUTE V MILANU	
24.3.64	31.3.64
Amer. dolar	624,85	624,85
Kana J. dolar 578,20	578,05
Nem. marka	157,21	157,185
Francoski fr.	127,52	127,49
Švicarski fr.	144,38	144,37
Avstrijski šil.	24,19	24,19
Funt št. pap. 1748,60	1748,55
Funt št. zlat	6350,—	6350,—
Napoleon	5900,—	5900,—
Zlato (gram)	722,—	729,—
Dinar (100) — Trst	
drobni 75-77	debeli 70-72	
BANKOVCI V CURIHU	
31. marca 1964	
ZDA (1 dolar)	4,30
Anglija (1 funt št.)	11,95
Francija (100 n. fr.)	87,25
Italija (100 lir)	0,6960
Avstrija (100 šil.)	16,60
CSSR (100 kr.)	13,—
Nemčija (100 DM)	108,—
Belgija (100 b. fr.)	8,53
Švedska (100 kr.)	82,75
Nizozemska (100 gold.)	119,—
Španija (100 pezet)	7,10
Argentina (100 pezo v)	2,75
Egipt (1 eg funt)	5,60
Jugoslavija (100 din)	0,55
Avstralija (1 av. funt)	9,50
MEDNARODNA CHICAGO		TRŽIŠČA 17-3-64 24.3.64 31.3.64		
Pšenica (stot. dol. za 60 funtov)	{• 1»	196,—	195 3/t	204 3/s
Koruza (stot. dol. za 56 funtov)	► t	119 Vi	120 7/s	121 V%
NEW YORK				
Baker (stot. dol. za funt) . . .	p >	32,—	32,—	32,—
Cin (stot. dol. za funt) . . .		135,62	134,50	133,37
Svinec (stot. dol. za funt) . . .		13,-	13,—	13,—
Cink (stot. dol. za funt) . . .		14,—	14,—	14,-
Aluminij (stot. dol. za funt) . .		23,50	23,50	23,50
Nikelj (stot. dol. za funt) . . .		79,—	79,—	79,—
Živo srebro (dol. za steklenico)		273,—	273,—	273,—
Bombaž (stot. dol. za funt) .		35,45	35,45	33,45
Kava »Santos 4» (stot. dol. za funt) .		49,-	49,—	49,-
LONDON				
Baker (funt šter. za d. tono) .	, ,	270 Vi	280,—	286,—
Cin (funt šter. za d. tono) . .	, ,	1075,—	1062,—	1052,—
Cink (funt šter. za d. tono) . .	, ,	99 3A	102,—	102 Vi
Svinec (funt šter. za d. tono) .	• .	80 V«	82 V*	82 3/s
SANTOS				
Kava »Santos D» (kruzejrov za 10 kg)		2324,—	2364,—	2392,—
V preteklem tednu so na mednarodnih trgih s surovinami zabeležili nazadovanje kakava, kave, sladkorja in cina; tečaj se je dvignil bakru, cinku, platini, kavčuku, pšenici in koruzi, nespremenjen pa je ostal svincu, aluminiju, niklju, živemu srebru, bombažu, juti in kavi.
KOVINE
Po negotovem nihanju zaradi rudarskih stavk v El Salvadorju (čile), se je tečaj bakra proti koncu preteklega tedna spet u-trdil. Na terminskih trgih pa še ni ustaljen. Nedavna podražitev bakra v Združenih ameriških državah ni negativno vplivala na povpraševanje po njem. Zaloge prečiščenega bakra znašajo 61 tisoč 62 ton in zadostujejo le za kaka dva tedna. Ameriški predelovalni obrati so prodali v minulem februarju 145.225 ton bakra proti 134.149 tonam v prejšnjem mesecu in 113.658 tonam v februarju 1963; nabavili pa so 143.895 ton surovega ba kra proti 143.757 tonam v januarju 1964 in 108.115 tonam v lanskem februarju. Britanske zaloge cina se zaskrbljivo krčijo. V kratkem bodo spet odprli trg za terminsko prodajo v New Yorku, ki je prenehal poslovati leta 1959. Ne vedo še, kdaj bo začel mednarodni svet za cin posegati na omenjenem trgu. Tečaj cinka in svinca je trden. Tečaj platine se je po poročilu ameriške Merril Lynch na new-yorškem trgu dvignil, kar pripisujejo nenadnemu povečanju povpraševanja; zaradi tega so na trgu v New Yorku zabeležili pretekli teden rekordno število kupčij.
KAVČUK
Politični nemiri v Indoneziji in v Malaji še vedno trajajo in negativno vplivajo na tečaj kavčuka na londonskem trgu. Na terminskih trgih je cena gumija ustaljena in odvisi v glavnem od položaja na trgu v Singapuru. Industrije! predvidevajo, da bodo do konca meseca junija lahko že pokrili potrebe in nagla-
šajo, da bo to leto prineslo tovarnam pnevmatik veliko zaslužka. Na evropskih trgih je tečaj kavčuka nekoliko narasel.
VLAKNA
Na britanskih trgih so tečaji vlaken ustaljeni. V Liverpoolu je veliko povpraševanje po sudanskem, egipčanskem in pakistanskem bombažu. Zakonski o-snutek o gojiščih volne — katerega še niso mogli pravočasno aplicirati, da bi ugodno vplivali na letošnji pridelek — ni učinkoval na tečaj volne. Zaradi nedavnega padca tečajev na avstralskih in novozelandskih trgih se je povpraševanje po volni na trgu v Bradfordu močno skrčilo.
ŽIVILA
Povpraševanje po kakavu je na londonskem trgu slabotno, tečaj pa je nazadoval; navzlic temu je še vedno razmeroma u-staljen. V Združenih ameriških državah se cena kakavu še ni dvignila, čeprav naraste vsako leto ob tem času. Zahodnoafriški trgi razpolagajo še s 65.000 tonami kakava, ne obetajo pa se tako ugodne kupčije kakor prejšnja leta ob tem času. V Londonu je cena kave še kar trdna, vendar se kaže težnja navzdol. Tečaj sladkorja je spet nazadoval, drugod pa se ni bistveno spremenil.
ŽITARICE
Ameriško trgovinsko ministrstvo je izdalo dovoljenje za izvoz žita v Sovjetsko zvezo v vrednosti 5.155.000 dolarjev. Tako se je vrednost žita, za katerega so ameriški trgovci pooblaščeni, da ga prodajajo Sovjetom (vsega približno 4 milijone ton) dvignila že na 316 milijonov dolarjev (vštevši stroške za prevoz). Do sedaj so Američani dejansko izvozili v Sovjetsko zvezo samo 1.700.000 ton žita. V ameriških vladnih in trgovskih krogih menijo, da Sovjeti ne bodo več kupili tolikšnih količin žita v tujini.
Več konfekcijskega blaga v tujino
| Italijanski izvoz napravljenih oblek se je povečal v enajstih mesecih lanskega leta za približno 20 odsto v primerjavi z razdobjem januar - november 1962; dosegel je vrednost 49,6 milijarde lir proti 40,9 milijarde v prejšnjem letu. Napredek v izvozu, do katerega je prišlo navzlic povečanim proizvodnim stroškom, je treba pripisati v prvi vrsti zboljšani proizvodni organizaciji v tovarnah. Italijanski konfekcijski izdelki so v zadnjih letih prodrli na številna nova tržišča v tujini in se tam uveljavili.
Pri nekaterih vrstah oblačil so sicer zabeležili nazadovanje. Tako pri spodnjih in kopalnih hlačkah za moške in dečke, katerih so izvozili od januarja do novembra lani za 168 milijonov lir, v istem času leto poprej pa za 198 milijonov, in pri perilu za novorojenčke, katerega izvoz je dosegel 50 milijonov lir (leto prej 80 milijonov), šalov, ovrat-nih rut in prepasnic so izvozili za 10,6 milijarde (januar-novem-ber 1962 10,5 mrd.), kravat pa za 1.345 milijonov (1.438 mil.). Nekoliko je narasel izvoz ženskih in otroških spodnjih hlačk in kopalk, in sicer na milijardo lir (863 milijonov), ženskega perila na milijardo (882 mil.) in životkov, modrčkov ter podobnega 112 milijonov (88 milijonov). V večji meri se je povečal izvoz moških oblek, in sicer od 4.935 milijonov (januar - november 1962) na 6.331 milijonov (januar - november 1963), ženskih oblačil od 8.492 mil. na 9.632 mil., moških dežnih plaščev od 4.891 na 6.019, ženskih dežnih plaščev od 6.242 na 8.286 in žepnih ter drugih robcev od 1.091 na 1.346 milijonov lir.
Med oblačili iz vlaken so izvozili največ tkanin iz umetnih in sintetičnih vlaken, in sicer za 25 milijard lir, volnenih oblačil za čez 10 milijard, precej pa tudi svilenih in bombažnih.
čeprav je vrednost uvoza precej manjša od vrednosti izvoza, se je uvoz v zadnjem času povečal, in sicer v enajstih mesecih minulega leta za 50 odsto. Na vprašanje, kaj misli o nadaljnjem razvoju konfekcijske industrije, je predsednik italijanskega združenja te stroke Ghoe-ring naglasil, da bo v bližnji prihodnosti ta zastala in da bo treba medtem skrbno proučiti celoten položaj, posebno glede na zmanjšano povpraševanje na domačem trgu in glede na slabost razdelilnega aparata.
V	zadnjih časih se zmeraj več govori o problemih kmetijstva in to bolj ali manj v vseh državah. Kmečko delo sodi gotovo med najtežja, zato je razumljivo, da se tudi kmetje borijo za boljše delovne pogoje, predvsem pa za primeren odkup pridelkov po primernih cenah, za mehanizacijo obdelovanja ter za znižanje davkov. To so vprašanja, ki zadevajo kmete vo vsem svetu, zato tudi naše kmete na Tržaškem in Goriškem.
V	naših krajih je podlaga kmetijstva živinoreja, ki pa tudi iz leta v leto propada, če propade še ta, potem smo lahko gotovi, da bo našega kmetijstva konec. Kaj naj storimo, da rešimo našo živinorejo? O tem smo že pogosto razpravljali tei se vedno vrnili k vprašanju cene mleku.
Zdaj oddajajo kpietje na Tržaškem po večini mleko podjetju, ki ga pobira po vaseh in plačuje po 60 lir liter. Le malo je še mlekaric, ki nosijo mleko neposredno potrošniku v mesto in ga prodajajo po sto lir liter. Seveda je treba upoštevati, da imajo mlekarice precej stroškov s prevozom in da je njihovo delo zelo naporno. Cena, po kateri prodajajo mleko naše mlekarice, je nekako še sprejemljiva, a cena, po kateri odkupuje naše mleko podjetje, je absolutno prenizka. Prav na tem področju bi bilo treba nekaj ukreniti v korist našega kmeta.
Vprašanje je, ali bi se dala cena mleku zvišati v mlekarnah in v skladu s tem zvišati tudi ceno za odkup pri kmetu. Res je, da ima mleko v raznih pokrajinah različno ceno. Tako ga prodajajo na primer v Rovi gu po 120 lir liter v Gorici gre po 110 lir. Toda iz krogov blizu oblasti na Tržaškem se čuje ugovor, da ne kaže danes višati cene pri potrošniku, ker si oblasti zdaj prizadevajo, da bi se cene ustalile zlasti živilom in nujnim življenjskim potrebščinam. Podražitev bi prizadela delavski sloj in vse potrošnike.
Druga rešitev bi gotovo bila bolj preprosta in učinkovita. Dala bi se namreč kmetu plačati višja cena in odščipniti nekaj dobička podjetju. V tej zvezi naj omenimo, da so v nekaterih pokrajinah, kjer so odkupna podjetja spravili pod strožje nadzorstvo že dosegli lep uspeh v korist kmeta. Tako na primer podjetje v Modeni plačuje kmetu mleko po 75 lir liter, v mestnih mlekarnah pa ga prodajajo po 100 lir. Kmet je tako bolje poplačan za svoj trud.
Drugačen je problem vina, ki tudi tare kmete v tržaški okolici. Nekateri imajo še polne kleti vina, ki ga ne morejo prodati po primerni ceni. V zadnjih letih se je razširila navada, da gostilničarji rajši kupujejo tuje in večkrat nenaravno vino kot pa naše naravno in dobro vino. To pa zato, ker dobijo taka vina dosti bolj poceni in je njihov zaslužek večji. Tej že zelo razširjeni navadi bo težko kljubovati. Dala bi se stvar rešiti tudi na drugačen način. Meščani _ večkrat povprašujejo po domačem vinu, a le redkokdaj najdejo neposredno pot do kmeta proizvajalca. Prav tu je treba nekaj ukreniti. Kmetje naj odpirajo osmice, oblasti pa naj naše vino čimbolj valorizirajo s primerno propagando, ki naj bi
obsegala vinske sejme, razstave in podobno. Krajevni listi pa bi morali priti kmetu nasproti tako, da bi brezplačno objavljali oglase o osmicah; v resnici so nekateri slovenski listi to že storili.
Naslednji nujni ukrep v prid našega kmetijstva pa bi bilo priznanje našemu področju pravice gorskega področja. Tako bi bili naši kmetje deležni posebnih olajšav in znižanja davkov. Tudi to je problem, ki ga je treba nujno rešiti, če nam je res pri srcu napredek kmetijstva.
S. Š.
Propaganda za večjo porabo krompirja
Ministrstvo za kmetijstvo je sporazumno s proizvajalci, trgovci in potrošniki sprožilo širokopotezno propagando, s katero hoče prepričati prebivalstvo, naj uživa več krompirja. Propaganda se je začela 15. marca in se bo zaključila 30. aprila. Vrši se na dveh poljih; na eni strani s splošnimi reklamnimi sredstvi (oglasi), na drugi s posameznimi pobudami krajevnega značaja. Natisnili so tudi ilustrirano brošuro v milijonu izvodov, v kateri se gospodinjam razlaga hranljiva vrednost krompirja. Brošuro je dalo ministrstvo za kmetijstvo razdeliti med pokrajinska nadzorništva za prehrano, ta so jih izročila trgov-
Kako krmimo pravilno piščance
Uvoz maščob v Italijo povečan
V lanskem letu je Italija znatno povečala uvoz rastlinskih in živalskih maščob, zlasti olja in masla.
Uvoz oljnatih semen in sadov je znašal lani 7,5 milijona stotov ali 18,70 odstotka več kot v letu 1962, ko je dosegel 6,3 milijona stotov (leta 1961 5 milijonov, leta 1962 5 milijonov stotov). Med oljnatimi semeni in sadovi so uvozili največ olupljenih zemeljskih lešnikov, in sicer 1.733.300 stotov (leta 1962 774,500), mnogo pa tudi semen sončnic, in sicer 621.000 (1. 1962 322.300) in semen sezama 325.000 (206.900). Uvoz olivnega olja je dosegel 1.284.431 stotov (od tega 491.874 v začasnem uvozu), predlanskim pa 1.144.663 stotov. Uvoz živilskih maščob se je dvignil od 1,6 milijona stotov leta 1962 na 1,8 milijona stotov v minulem letu. Od tega so uvozili 393.000 stotov masla (1962 279.900 stotov), 30.500 stotov slanine (180 stotov), 1,1 milijona stotov loja (1 mil.) in 107.000 stotov masti pridobljene iz kosti (58.100).
Največ olupljenih zemeljskih lešnikov je kupila Italija v A-friki, in sicer 808.000 stotov od skupno 1,7 milijona stotov; v Nigeriji jih je nabavila 342.000 stotov, v Sudanu 242.000, Rodeziji in Njassalandu 143.000 in v republiki Južna Afrika 134.000. Repico (ogrščico), kolerabo in podobno je uvozila Italija predvsem iz Kanade, Francije, s švedskega in z Danskega. Soje
je uvozila vsega 3.347.953 stotov, od tega 3,124.332 stotov iz Združenih ameriških držav. Hranilnega olivnega olja so uvozili 1.144.752 stotov, in sicer 462.000 stotov iz Španije, 187.000 iz Tunizije, 186.000 iz Turčije, 81.000 iz Maroka, 79.000 iz Sirije, 44.000 iz Argentine, 30.000 iz Libanona,
27.000	iz Alžira in 14.000 iz Grčije. Od skupno 30.460 stotov slanine so uvozili 24.593 stotov iz Francije. Uvoz masla je znašal 392.964 stotov proti 279.889 stotov v prejšnjem letu; 92.000 stotov so uvozili iz Francije,
52.000	z Nizozemskega, 42.000 iz Združenih ameriških držav, 41 tisoč iz Romunije, 38.000 iz Poljske, 23.000 iz Madžarske, 22.000 iz Irske, 21.000 iz Bolgarije, 12 tisoč iz Avstrije, 11.000 iz Avstralije, 11.000 z Danskega, 10 tisoč s Švedskega, 8.000 iz Belgije in Luksemburga in 2.000 jz Češkoslovaške. Poleg tega so uvozili še 262.900 stotov drugih maščob, tako prekuhanega olja, mastnih kislin, glicerina in podobnega (leta 1962 221.400 stotov).
CENE MAŠČOB V GENOVI
Cene nekaterim maščobam težijo na domačem trgu navzdol. Navajamo cene v Genovi: enkrat destiliran glicerin 28 be 250-260 lir, živalski olein 110-115, ameriški loj vrste Fancy 110-112’ domači loj v kislini 104-105, stearin pod dvojnim pritiskom 158-163 in stearin pod trojnim pritiskom 168-173.
PRENOVLJENI
Hotel POŠTA
TRG OBERDAN 1- Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah
Dvigalo — Centralna kurjava
Prehrana naravno izvaljenih piščancev ne povzroča kokoše-rejcem posebnih preglavic, posebno če imajo ti na voljo primerno velik pašnik. Na pašniku iztaknejo namreč piščanci obilo hranljivih snovi, tako rudninskih, beljakovinskih in vitaminskih. Prehrana umetno izvaljenih piščancev pa je vprašanje zase. Rejec mora nabaviti primerno krmno mešanico, ki vsebuje večji ali manjši odstotek maščob, beljakovin, vitaminov, rudninskih snovi in drugega. Priporočamo mu zlasti krmno mešanico v prahu, mešanico v obliki zrn pa mu odsvetujemo, ker se v tem primeru' piščanci pri zobanju dolgočasijo, postanejo nervozni in tako pride do puljenja perja in do kanibalizma. Rejec hrane ne sme ovla-ževati, saj zaužijejo piščanci mnogo več hrane, če je ta suha in pri tem pijejo vodo. Vlažna krmna mešanica je tudi nevarna za širjenje raznih bolezni, posebno kokcidioze (kokcidije — vrste praživali, ki se naselijo v črevesni sluznici). Zato naj rejec hrani mešanico na suhem prostoru, da se ne pokvari, prav tako ne sme z njo hraniti piščancev več kot dva meseca, ker izgubi med tem časom mešanica precej svoje krmne vrednosti.
V prvih sedmih dneh je piščance treba hraniti s posebno začetno mešanico, dalje do starosti 42 dni jim dajemo tako imenovano vzgojno mešanico za pitanje. Začetno mešanico pričnemo dajati že enodnevnim piščancem (najkasneje 48 ur po izvalitvi), ki imajo v začetku še okrog 48 odsto izvirne moči jajca ali približno 20 gramov. Krmno mešanico jim dajemo na papirju ali na jajčnih lupinah, da se naučijo jesti. Drugi dan jo lahko že potrosimo v koritca ali pa v pločevinaste odnosno lesene posodice, katerih stranice so visoke največ 2 centimetra. Lahko jim postavimo tudi že posodice z vodo. Praviloma morajo piščanci izprazniti koritca vsaka 2 ali 3 dni, šele nato jih spet napolnimo. Ko se vsi naučijo jesti iz njih, odstranimo papir in jajčje lupine. Rejcem priporočamo, naj prvi in drugi dan po izvalitvi krmijo piščance z zdrobljeno koruzo in pšenico, da na ta način preprečijo kanibalizem. V koritca smejo potrositi tudi nekaj kremenčastega peska.
Potrošniki gledajo pri piščancih v prvi vrsti na barvo kože in masti, ki naj bo lepo rumena. Tako barvo imajo naravno izvaljeni piščanci, primanjkuje pa je umetno izvaljenim piščancem. Tudi glede tega si more rejec sam pomagati, in sicer takole : Nekako 10 dni pred prodajo piščancem naj jim postopoma zamenja krmno mešanico s koruzo v zrnju in z zdrobljeno koruzo (razmerje zdrobljene koruze in zrnja 70:30). Koruza, kakor tudi nekatere dru-
ge rastline vsebujejo namreč naravno barvilo ksantofil, ki o-barva kožo in maščobo piščancev. Največ ksantofila vsebujejo mlade koprive, pokošene pred cvetenjem in posušene v senci. Zato jih uporabljajo tudi v tovarnah krmnih mešanic; 1 kg mladih kopriv vsebuje 1000 mg barvila (1 kg zelene trave 60 mg, 1 kg posušenega korenja 10 mg, 1 kg rumehe koruze pa 3,5 mg ksantofila). Najbolje se rejec odreže, Če pripravi 1 kg krme s 50 do 80 mg tega barvila.
Velikega pomena je tudi napajanje piščancev z vodo. V napajalnikih mora vselej biti dovolj vode. Enkrat dnevno jih izpraznemo in umijemo s čisto vodo. Enkrat v tednu pa jih razkužimo z 0,2 odsto posebnega razkuževalnega sredstva, ki je naprodaj v vsaki trgovini za semena, krmo in druge poljedelske potrebščine. Voda v napajalnikih ne sme biti prehladna.
Km. gl.
cem, a ti jih razdelijo odjemalcem. Priredili bodo natečaje za najbolje urejene prodajne mize (krompirja) na veselicah in za najboljše poslastice s krompirjem v javnih lokalih.
Dovolj"eno naj nam bo vprašanje, zakaj niso dale naše o-blasti natisniti reklamne lepake in obeske tudi v slovenščini. Zakaj niso natisnili propagandne brošure tudi v našem jeziku.
Novo cepivo
proti slinavki
V zooprofilaktičnem zavodu v Benetkah so menda odkrili novo učinkovito cepivo proti slinavki, ki naj bi zamenjalo dosedanje Walmannovo cepivo. Izvedenci za živalske bolezni v Benetkah se že od leta 1961 ukvarjajo s poskusi za ustvaritev posebnega virusa, pri tem pa se uporabljajo goveje ledvične celice.
..GOSPODARSTVO"
Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9. tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir - Pošt. tek. rač. »Gospodarstvo« št. 11-9396 - Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač. 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva-« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst, Ul. Montecchi 6
URARNA IN ZLATARNA
MI KO LJ KAREL
TRST
Čampo S. Giacomo 3. tel. 95-881
Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
A. POŽAR
TRST — VIA BOCCACCIO. 3 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
aAa splošna plovba
PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN - JUŽNA AMERIKA - VIA ZAHODNA AFRIKA (Rijeka - Split . Neapelj - Genova - Marseille • Casablanca - Dakar - Conakry • Tacoradi - Tema. Rio de Janeiro . Santos - Montevideo • Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo - Indonezijo - Japonskb '■ ZDA - Zahodna afriška obala - sredozemske luke)
IN NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOŠNA PLOVBA«, Piran, Župančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, telexi: 035-22, 035-23, telefoni: 72-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIA NA
Gorica Via D. d’Aosta N. 180 - Tel. 28-45, 54-00 Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
S. P. A.
Tb*iinssulria
IM PORT - E X P O R T
TRST Ul. Cicerone 8-11 Tel. 30-214
Skladišče: Scalo Le "na mi
Vse vrste lesa . eksote . furnirje
poliest ere-dekorativne plastične profile . laminate
stroje in druge artikle za lesno industrijo
Konfekcijska trgovina
* FIMAR
TRST Corso Italia 1 Telef. 29-043
Izbrana eleganca linije FIMAR za moške, ženske in otroške obleke navdušuje vse. Te so neuničljive in narejene kot «po naročilu».
OBIŠČITE TRGOVINO FIMAR!
IMPEXPORT
UVUZ - IZ VIJ/ /ASI UPS j VA
TRST, Ul. Cicerone 8 Telet 38-136 - 37-725 Oddelek zb kolonialne blago Ul. del Horco 20 Tet. 50010 lelegr-: lmnexpnrl - Trieste
U VAa A:
VSAKOVRSTEN LES . CEMENT IN GRAD. BENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO
IZVAJA.
TEHNIČNI MATERIAL . RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO
Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
FIOKILI	NADALOMKO
TRST - TRIESTE, ulica XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, telef. 35-740	
ftlcvune	Pohištva dnevne sobe oprema za urade • vozički - nnsleljiri:
	Razstave: Ul. Valdirivo, 29	Ul. F. Filzi 7