Leto XXI., št. 281 Ljubljana, sobota 30. novembra 1940 Cena t Din Upravmatvu. Ljuoijana, Knafljeva 6 — Telefon Štev. 8122, 3123, 3124, 8125. 3126. fcseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui. — TeL 3492 tn 8392 Podružnica Maribor: Grajski trg §L 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: K.ocenova ulica 2. Telefon St 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana St 17 749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za Inozemstvo 50 din. (Jredniatro: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg St 7, telefon St 2455, Celje, Stro8smayerjeva ulica štev 1, telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Spremembe v tretjem taboru Razdelitev držav na tri tabore glede na sedanji oboroženi konflikt je že popolnoma prešla v mednarodnopolitično izrazoslovje naših dni. Zanimanje za razvoj borbe med obema vojujočima se taboroma je že zaradi razpleta vojne tako rekoč stalno v ospredju. Zanimanje za države izven vojne, torej za države v tako zvanem tretjem taboru, ki ga danes ne moremo več označiti samo z izrazom »nevtralno tabor«, pa se sproti spreminja v zvezi z vojnim, diplomatskim in splošnim političnim razvojem, tako da je sedaj ta, sedaj spet ona izmed teh držav bolj v ospredju mednarodne pozornosti, medtem ko se os;ale pogreznejo za nekaj časa v večje ali manjše zatišje, ki pa ni nikjer trajnega značaja. Po daljšem presledku, ki sega v pogledu razširjevanja sedanje vojne na države izven konflikta nazaj do zadnje velike nemške ofenzive na zapadu, zaključene s francoskim zlomom, se je vojna razširila med tem samo še na Grčijo, medtem ko so vse ostale države izven obeh vojujočih se taborov, v kolikor gre za same vojne operacije, še vedno v tako zvanem tretjem taboru. Drugačna pa je že sedaj ta slika, ako jo gledamo v zvezi z diplomatskimi akcijami zadnjega časa. V tem pogledu so se tudi v tako zvanem tretjem taboru izvršile pomembne spremembe. V razvoju zadnjega časa so se v tem tretjem taboru osnovale v glavnem tri posebne skupine držav. Tako imamo šo vedno skupino pravih nevtralnih držav, ki pa je že zelo majhna. Nadalje imamo skupino tako zvanih »nevojujočih se držav«, kakor na splošno označujemo stališče onih držav, ki formalno in dejansko niso več nevtralne, temveč se približujejo že možnosti neposrednega posega v oboroženi sponad. V kolikor pa se to približevanje pri nekaterih izmed teh držav vrši v smeri enega, pri drugih pa v smeri nasprotnega vojnega tabora moramo v tej skupini dejansko ločiti dve samostojni skupini, ki jih sicer skupno obeležuje stališče nevojeva-nja, ki pa se glede razvojne smeri tega nevojevanja bistveno razlikujeta. Na nekaj praktičnih primerih nam bo ta razdelitev takoj jasna. Tako vidimo, da se Rusija slej ko prej drži svoje »stroge nevtralnosti« in da se z nobenim izmed vojnih taborov ne želi zaplesti v konflikt. To ji nalaga zelo kočljivo nalogo, da se izogiblje vsem takšnim obveznostim na eno ali drugo stran, ki bi jo zaradi povezanosti z enim izmed vojnih taborov mogli spraviti ▼ oborožen spopad z drugim. V tem se trenutno izčrpuje vsa njena tako zvana »zagonetna politika« kot politika velesile, katere položaj med obema vojnima taboroma je hkrati ugoden in kočljiv. Na drugi strani pa imamo med nevo-jujočimi se velesilami Zedinjene države in Japonsko, toda njih nevojevanje služi različnim interesom. Medtem ko je Japonska glede na evropsko vojno prešla iz položaja nevtralnosti na stališče nevojevanja na strani velesil osi Rim-Berljn, so nasprotno Zedinjene države prešle v enak — ali vsaj podoben — položaj na nasprotni strani, na strani Velike Britanija Formalno so Zedinjene države sicer še nevtralne, toda dejansko pri njih o nevtralnosti ne moremo več govoriti, odkar odkrito podpirajo samo enega izmed vojnih taborov. Kakor vidimo, se je torej porazdelitev velesil v tretjem taboru na nazna-čene tri skupine dejansko že izvršila. A tudi pri manjših državah opažamo že približno isto razčiščevanje. Medtem ko nekatere izmed njih še vedno trdno vztrajajo pri svoji strogi nevtralnosti, ki je zaradi varovanja svojih neposrednih življenjskih interesov nikakor ne morejo spremeniti, so se druge že preusmerile na stališče nevojevanja, vendar tudi v različnih smereh. Med nevtralne države lahko štejemo v Evropi Švedsko, nekoliko manj jasno Finsko, v celoti pa Švico, ki svojo nevtralnost označuje kot »strogo« in »ču-ječo«; v glavnem gre pri vseh teh treh državah za tako zvano »nevtralnost s puško ob nogi«. Med izrazito nevtralne države se je mednarodna javnost — po vseh zgovornih dokazil od začetka vojne sem — že navadila šteti tudi našo državo. Mi smo prav v zadnjem času imel ponovno priliko, da naglasimo velik pomen tega našega nevtralnega za-zadržania ne le s stališča naših najožjih življenjskih interesov, temveč tudi s stališča potrebe po omejitvi vojnega požara na Balkanu v interesu vsega Balkanskega polotoka. O nevtralnosti Madžarske in Rumunije formalno ne more biti več govora, odkar sta se priključili trojnemu paktu, ki ni le organizacijski statut za bodočo ureditev sveta, temveč tudi prava vojaška zveza Med nevojujočo se državo na strani Anglije pa moramo za sedaj šteti Turčijo Njeno nasprotje na drugem koncu Sredozemlja je Španija, ki je povsem na strani velesil osi, dasi Rumumia preživra hudo krizo Krvavi obračuni legionarjev z nasprotniki njihovega pokreta groze upropastiti državo Bukarešta veliko vojaško taborišče — Danes bodo trupla ustanovitelja železne garde Codreana in njegovih tovarišev slovesno in na državne stroške položena v častno grobnico Bukarešta, 29. nov. p. Situacija v Rumuniji je še vedno zelo resna Izredni ukrepi, ki jih ie izdala vlada predvsem obsedno stanje, ki nai bi preprečilo še strahotnejše prelivanje krvi. so še nadalje v veljavi Verjetno ie. da bodo trajali izredni ukrepi do zaključka tedna, posvečenega Codreanu in drugim žrtvam Železne garde Jutri bo v Bukarešti svečan pogreb pokojnih ustanoviteljev Železne garde V prestolnico je prispelo že danes okro2 10.000 članov pokrajinskih odsekov Železne garde. Ker obstoja velika boiazen da ne bi nastali novi izgredi in nemiri, ie vlada v pretekli noči in danes izdala vrsto novih ukrepov. Med drugim so dobili poveljniki večjih oddelkov vojske ukaz da nai pošlieio nekai divizii vojaštva z dežele v prestolnico Več vlakov z vojaki v polni boini opremi ie prispelo že davi v prestolnico Spričo tega nudi Bukarešta sliko kakor da bi bila Rumuniia v vojni Mnogo trgovin je zapriih in vse kaže. da jih ne bodo odprli dokler ne bo v mestu vzpostavlien mir Oblasti prepričujejo s posebnimi proglasi prebivalstvo. da ie vse storieno za zaščito življenja državljanov Civilne oblasti so v tesnih stikih z vojaškimi oblastmi. Med tem se nadaljujejo zasliševanja in aretacije nasprotnikov režima. Po vseh cerkvah v Bukarešti, oa tudi oo deželi, prirejajo molitve za pokoi ubitih legi-onarskih voditeljev Znano ie da ie vsa cerkev na strani Železne garde. Trupla legionarskih voditeljev bodo pokopana v posebnem novem legionarskem svetišču v bližini Bukarešte. Davi so jih že pripeljali v cerkev Gorgani v predmestju prestolnice, kjer iih stražiio častni oddelki legionarjev, sestavljeni iz voditeljev posameznih pokrajinskih odborov pokreta Krste so ovite z legion^rskimi trakovi. Pogreb bo na državne stroške in sicer prav na drugo obletnico umora Codreana in njegovih 13 sodelavcev Udeležili se ga bodo tudi najvišji zastn tudi sovražne oklopnice same spremenile smer. Tedaj so angleške križarke znova pričelle zasledovati prej opažene italijanske križarke. Medtem so počasnejše edm?ee angleškega brodovja nekoliko zaostale. Oklopnica »Renown« se je poskusila zapusti c sovražnimi voinimi ladjam, v borbo, zaradi hitrosti sovražnih vojnih ladij pa to ni bilo mogoče. Ob 13.10 so angleške vojne ladje !■ prenehale zasledovati so^Tažnika. ker so bile tedaj samo še nekaj millj oddaljene od sovražne obale. Ob tem času se je bilo sovražno vojno brodovje pod zaščito oblakov dima že razpršilo. Ko se je nehalo zasledovanje, ni bilo mogoče na sovražnih vojnih ladjah opaziti še nobene škode. Poaneje pa so izvedla angleška letala izvid ruške palete nad sovražnimi vojnimi ladjami. Na teh poletih je bilo ugotovljeno, da so italijanske vojne ladje cd topovskih strelov angleških ladij pretrpele znatno škodo, preden so se pod zaščito oblakov dima umaknile do obale Ena križarka 2 8-palčnimi ropovi je na enem konca močno gorela. En rušilec razreda »Grecare« je bil močno nagnjen in se je ustavil Drugi rušilec je h'il malo nagnjen ter je izgubljal na hitrosti. V teku zasledovanja in pozneje so angleška mornariška letala z matične ladje »Ark RoyaS ponovno napadla sovražno vojno brodovje Eskadrfla le+al tipa »Sort-fish« je izvedla napad z zračnimi torpedi na sovražne oklopnice. En torpedo je zadel oklopnico tipa »Littono« Druga eska-driila letal Sortfish je napadlla tn sovražne križarke, opremljene z S-palčnimi topovi. En letalski torpedo je okcrro gotovo zadel zadnjo ladjo v skupini, 10.000-tonsko križarko tipa »Bolzano* Vodilna ladja v skupini je po napadu zmanjšala hitrost. Str-moglavci vojne mornarice tipa »Scuvar« so nato izvedli napad ns tri sovražne križarke razreda »Condottieri«, opremljene s 6-palčnimi topovi Dve bombi s»ta padli v neposredno bližino križark Ena izmed križark je bila zadeta Vsa angleška letala so se vrnila z vseh teb napadov. Edina škoda, ki jo je pri vseh teh operacijah pretrpelo angleško brodovje, obstoji v tem, da je bila angleška kriiarka »Bervvick« dvakrat zadeta od topovskih strelov, škoda na križarki pa je majhna in je ladja še vedno sposobna za borbo. En častnik in 6 mornarjev na »Bcrwicku« je bilo ubitih. Dva mornarja sta bila resno ranjena, 7 mornarjev pa je lahko ranjenih Sorodniki žrtev bode obveščeni, cion bo to mogoče. Ob 14.35 je 10 sovražnih bombnikov v spremstvu lovskih letal izvedlo napad na naše vojne ladje. Zaradi uspešne intervencije lovskih letal naše vojne mornarice pa ni bila pri tem napadu povzročena škoda na nobeni naši ladji. Ob 16.40 so sovražna letala zopet napadla naše vojno brodovie. Tokrat je izvedlo napad 15 bombnikov v treh skupinah Angleška lovska letala sc se zopet zapletla z njimi v borbo vendar je nekai sovražnim letalom kljub temu uspelo d« vršiti napad. Matična ladja za letala »Ark Royal«, v katere bližino je pad'o 30 bomb. je za trenutek za vodnimi stebri izgnila z vidika. Potem pa se je zopet pojav a na površini, streljajoč z vsemi topovi Ladia ni pretrpela niti škode niti ni bilo na njej žrtev. Dva italijanska hidrcplana med njimi eno trimotorno letalo sta bUa o priliki tega napada sestrefljena. Eno izmed angleških lovskih letal, ki so intervenirala proti sovražnim letalom, se ni vrnilo na svojo ladjo. Razen tega letala in poškodbe križarke »Berwick« ni angleško brodn-vie pretrpelo v tej bitki nobene škode in nobenih žrtev London. 29 nov s. (Reuter) Komunike admiralitete o pomorski bitki v Sredozemlju objavljajo davi vsi londonski listi v vefliki obliki pod največjimi naslovi. Listi smatrajo, da je angleška vojna mornarica ob tej priliki dosegla nov uspeh. Vojna v Afriki Rim, 29. nov. br (Štefani). V vzhodni Afriki je sovražnik napadel Tesenej, a brez učinka, el Uax, kjer sta bita dva moška ranjena in Komar pri Metenmaju, kjer sta bila dva vojaka ubita. odei» ranjen. Na Atlantskem oceanu je naša podmornica »Marconiv potopila neko angleško 10.000 tonsko polno natovorjeno 'adjo. Sovražna letala so skušala napadi mesti Brindisi in Tarantc Zaradi hude reakcije protiletalskega topništva, napada nista uspela, amo v bližini Brindisa so sovražna lletala odvrgla vrsto eksplozivn h in za-žigallnih bomb. ki pa so padle na nezazidan teren in v morje Kairo, 29. nov. s. (Reuter). Današnji komunike poveljstva angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja: Na nobeni fronti ni sprememb. London, 29. nov. a (ReuteT) Admiraliteta javlja: Vrhovni poveljnik angleškega vojnega brodovja v Sredozemlju andmirail Cunningham je pos.'al kratko poročilo, da so bombniki angleške vojne mornarice pod kritjem Iad;i vojne mornarice izvedli istočasno napad na pristanišče Port Laki na otoku Leros v Dodekanezu ter na Tripo-lis, v Libiji. V Portu Laki so bifle kljub sflabi vidnosti bombardirane mornariške ladjedelnice in drugi o-bjekti. Povzročenih je bilo več požarov. Napadena je bila tudi neka ladja, verjetno vojna ladja Eno angleško letalo se ni vrnilo « tega napada. V Tripolisu so bombe zadele pomole in neko ladjo v bližini. Izbruhnilo je več požarov, ki jih je bilo videti še eno uro po napadu 60 milj daleč. Vsa angleška letala so se vrnila s tega poleta. Letalski spopadi ob siamski meji Singapor, 29. nov. s. (Ass. Preas.) Tukajšnji siamski konzulat javlja, da je pet francoskih bombnikov napadlo slamsko ozemlje, vrglo dve bombi ln streljalo s strojnicami na siamska letala. Bombi sta med drugim zadeli neko policijsko postajo. Pet oseb je bilo ranjenih. V letalski bitki s siamskimi letali je bilo pet francoskih aparatov sestreljenih. Slamsko letalstvo je izvedlo zaradi tega dogodka represivne napade na ozemlje Francoske In-dokine. Dogodek, ld ga omenja to poročilo, je verjetno isti, o katerem je že včeraj poročal siamski uradni komunike. Bangkok, 29. nov. s. (Tass.) Agencija Domei javlja, da je vrhovno poveljstvo siamske vojske Izdalo na slamsko prebivalstvo proglas, v katerem pravi, da je Francoska Indokina Izvršila napad ca Siam in da mora zato siamska vojaka odgovoriti s protiukrepi. Holandskl krediti Angliji „Corriera della Sera" poroča, da se bo Anglija poslu-žila holandskega posredovanja v Ameriki za najetje : posojila Milan, 29. nov. j. (DNB). Kakor poroča »Corriere dela Sera« iz New Yorka, posvečajo v ameriških finančnih krogih največjo pozornost prizadevanju angleškega poslanika v Washingtonu, lorda Lothlana, da bi Zedinjene države preskrbele Veliki Britaniji nove kredite. V mnogih ameriških finančnih krogih izražajo sodbo, da je bila znamenita Lothlanova izjava ob priliki njegovega prihoda v New York zgolj poskusni balonček, s katerim je skušal dognati, v koliko je Amerika naklonjena finančni pomoči Angliji. V newyoršklh bančnih krogih opozarjajo, da bi se Anglija lahko poslužlla holand-ske vlade v Londonu, preko katere bi lahko prišla v Zedinjenih državah do novih velikih finančnih kreditov. Holandska namreč ni prizadeta od določb Johnsonovih aktov ln bi zaradi tega v Zedinjenih državah lahko najela velika posojila ter dobila kredite, ld bi jih potem lahko odstopila Angliji. Holandska vlada v Londonu je bila od ameriške vlade priznana, tako. da ji pritičejo vse pravice. Kot jamstvo za kredite in posojila, ki bi 1ih Holandska najela v Zedinjenih državah, bi dala lahko na razpolago del naložb privatnega holandskega kapitala v Zedinienih državah, ki se ceni na dve milijardi dolarjev. Bančna podjetja na Wallstreetu so mnenja, da bo Velika Britanija prej ko slej posegla po holandskem posredovanju, ker ne more pričakovati, da bi bili Johnsonovi akti v doglednem času toliko lzpremenjeni, da bi angleška vlada sama lahko najela v Ameriki nova posojila. Upravnik ameri- fikih zveznih posojil Johnes je Izjavil, da ureditev vprašanja finančne pomoči Angliji brez .tega posredovanja ni mogoče pričakovati pred pričetkom drugega leta. Pomoč Angliji — glavno vprašanje Amerike VVashiugtou, 29. nov. j. iE.euLer). Ako Je bil namen ameriškega poslanika v Londonu lorda Lothiana, opozoriti ameriško javnost na nujnost ameriške pomoči Veliki Britaniji, tako ugotavljajo v ameriških političnih krogih, pjtem se mu je ta namen v polni meri posrečil. Glavni predmet, s katerim se danes bavijo vse Zedinjene države, od službenih krogov pa do privatnikov, je pomoč Angliji. O tej pomoči se zdaj razpravlja tako med člani kongresa, kakor tudi v neslužbenih političnih in gospodarskih krogih. Listi vse Amerike se bavijo s tem vprašanjem v svojih uvodnikih in privatniki pošiljajo listom grmade pisem, v katerih obravnavajo to vprašanje ter stavljajo svoje predloge. Vsa ameriška javnost pozna danes kot glavno vprašanje »ameriško pomoč Veliki Britaniji«. Vojni material za Kanado in Anglijo New York, 29. nov. s. (Ass. Press). Po uradnih podatkih je Anglija v oktobru uvozila iz Zedinjenih držav za 21 milijonov dolarjev vojnega materijala, od tega za 8 milijonov letal. Kanada Je v oktobru prejela za 5 milijonov dolarjev vojnega materijala od tega za 2 milijona letal. Novinarski koncert bo v nedeljo ob 20. v veliki unionski dvorani. Ves program bo letos oskrbela Ljubljanska filharmonija v svoji najmočnejši sestavi pod vodstvom dirigenta DRAGA ŠIJANCA in s sodelovanjem rektorja Glasbene akademije ANTONA TROSTA. Izvajala bo simfonična dela Arniča in Škerjanca ter Dvoraka in Čajkovskega. Vstopnice od 40 din navzdol pri blagajni kina Union od 11. do 12. in od 15. do 21. Atentat na japonski službeni vlak Nad 1oo uradnih oseb mrtvih in ranjenih Sanghaj, 29. nov. j. (Ass. Press). Službeni vlak, s katerim so potovali v Nanking japonski in kitajski uradniki iz tistih delov Kitajske, ki je pod kontrolo Japonske, se je v bližini mesta Sučova ponesrečil. Kako je prišlo do nesreče, še ni točno ugotovljeno. Verjetno je, da je bila proga pod-minirana. Po dosedanjih vesteh je bila nesreča katastrofalnega obsega ter je bilo približno 100 potnikov ubitih in ranjenih. V japonskih krogih so mnenja, da gre za atentat, kl so ga organizirali kitajski čet-niki. Da gre za atentat, sledi jasno iz tega, ker so s ponesrečenim vlakom potovali v Nanking japonski uradniki k podpisu pogodbe o japonskem formalnem priznanju kitajske vlade v Nankingu. Podpis te pogodbe bi moral biti na svečan način izvršen jutri. Kakor se je naknadno zvedelo, je s ponesrečenim vlakom potovalo v Nanking tudi veliko število dopisnikov kitajskih, japonskih in tujih listov. Doslej ni bilo še mogoče zvedeti, ali je med ponesrečenci tu-, di kai Američanov in Evropcev. Pet železniških vagonov je pri katastrofi skočilo s tira in so se skoro popolnoma razbili. Promet med šanghajem in Nankingom je preklnlen. Janonska oblastva so uvedla energično preiskavo. Maršal Mannerhelm naslednik Kallia Helsinki, 29. nov. b. (Štefani) V tukajšnjih dobro poučenih krogih se zatrjuje, da bo po vsej verjetnosti maršal Maimerhelm izvoljen za naslednika prezidenta Kallia, ki je iz zdravstvenih razlogov odstopil. Zaprisega Vaugžingveja kot poglavarja Kitajske šanghaj, 29. nov. s. (Reuter). V Nankingu je bil danes Vangčingvej slovesno zaprisežen kot kitajski državni poglavar. Vangčingvej ima po ustavnih določilih popolno oblast tako v vojaškem kakor tudi v administrativnem o žiru, skoro brez omejitev. Letalska katastrofa guvernerja Sirije Pariz, 29. nov. j. (Ass. Press). Novi vrhovni komisar za Sirijo, Chiappe, kl ga je minuli teden imenovala francoska vlada, je z letalom odpotoval lz Marseillea v Tu-nis, odkoder bi moral nadaljevati potovanje v Sirijo. Po Informacijah iz Tunlsa pa je moralo v sredo letalo zadeti nesreča ter nI prispelo na cilj. Chiappe je pri nesreči izgubil življenje. Trgovinska pogajanja med Japonsko in Indokino Tokio, 29. nov, s. (Tass.) Agencija Domei javlja, da je podtajnik japonskega zunanjega ministrstva Suma sporočil danes na konferenci tiska, da prispe 10. decembra v Tokio francoska trgovinska delegacija, kl se bo pogajala glede trgovinskega prometa med Japonsko in Francosko Indokino. SUma je Izjavil dalje, da so v trgovinskih pogajanjih, kl jih vodita v Ha-noiu šef japonske delegacije in guverner Indokine Decoux, nastale težave in da je zato francoska vlada Izrazila željo, da bi se pogajala dalje direktno z japonsko vlado. Točen obseg pogajanj, H bodo v Tokiu, še nI znan. Gotovo je samo, da se bodo nanašali razgovori na gospodarska vprašanja in da bodo vpofitevane priprave, kl so bile v to svrho že dovršene v pogajanjih t Hanoiu, Italijanski poslanik pri Zagreb, 29. nov o. Danes dopoldne ob 10.30 je italijanski poslanik Mamelli v spremstvu generalnega konzula Gobbija obiskal podpredsednika viao? dr. Mačka. Ob 12. je na generalnem konzulatu sprejel člane italijanske kolonije Ob 13. je priredil ban dr. Šubašič na čas* italijanskemu gostu intimno kosilo, ki so se ga udeležili tudi podpredsednik vlad i dr Maček s soprog senatorja Košutič in Krnjevič, genett Ini konzul Gobbi ® soprogo, prof. dr. Ev gen M orel 1 i, generalni ravnatelj italijanskih zavodov v Jugoslaviji prof. Maver in direktor zagrebškega zavela prrj Mix. Zvečer je italijanski poslanik odpotoval nazaj v Beograd. Konferenca o občinskih aprevlzacljsh Beograd, 29. nov. p. V direkciji za prehrano je bila danes konferenca, na kateri so razpravljali o nagli izvedbi uredbe o oskrbovalnih ustanovah, ki se bodo ustanovile po vseh večjih občinah in podjetjih. Na konferenci so bili zastopniki direkcije za prehrano, ministrstev za trgovino, socialno politiko m notranje zadeve, inšpekcije dela, delavskih in gospodarskih zbornic, zveze nabavljalnih zadrug državnih nameščencev ter sorodnih korporacij in ustanov. V debati, ki je trajala 4 ure, so bila določena glavna načdla za hitro izvedbo omenjene uredbe. Naša trgovina z Hissijo Beograd, 29. nov. p. Trgovinski minister dr. Andres je sprejel danes novega sovjetskega trgovinskega zastopnika Borisa Martinova, ki ga je obiskal v spremstvu svojega pomočnika Valentina Ninajčeva. Minister dr. Andres je zadirža'1 ruskega trgovinskega zastopnika dalj časa v razgovoru, ki se je nanašal na trgovinski promet med Jugoslavijo in Rusijo. P&greb kanonika Koreniča Zagreb, 29. nov. o. Danes jc bil pogreb pokojnega zagrebškega kanonika Stjepana Koremca. Cerkvene obrede je opravit nadškof dr. Stepinac ob veliki asistenci duhovščine. Svečanemu rekvijemu v stolnici so prisostvovali poleg številne duhovščine tudi senatorji Košutič. Kmjevr<, Pernar in Vilder ter zastopnik* raznih organizacij in ustanov. Na grobu L skup. 4-1 na tehnični fakulteti v Lljublja-ni je bil imenovan inž. Franc Zelenko. višji svetnik ljubljanske železniške direkcije. Premeščen je bil pristav V*lko Zupanič iz Krškega v Celje. Obsojen židovski industrije« Bukarešta, 29. nov. AA (DNB). Židovski industrijec Hildermann, lastnik tekstilne tovarne v Moldaviji, je bil obsojen na tri leta prisilnega dela zaradi gospodarske sabotaže. Ugotovilo se je, da je Hilder-mann z davčnimi in drugimi operacijami oškodoval rumunsko državo. Vremenska napoved Zemunska: Hladneje bo Oblačno in megleno vreme. Tu pa tam lahen dež ali sneg. Maši kraji in ljudje Proslava 140 letnice Zanimive priprave pod Dne 3. decembra bo poteklo 140 let, odkar se je rodil slovenskemu narodu v Vrbi na Gorenjskem njegov največji pesnik, France Prešeren. Da bi naša javnost dostojno proslavila spomin enega največjih duhov, je sklenilo »Kolo jugoslovenskih sester« prirediti prejšnji večer, v ponedeljek, 2. decembra, v operi akademijo z naslovom :»lz Prešernovih dni« Spored obsega naslednje točke: 1. Prešeren in človečanstvo. (Govor like Va.šteto ve). 2. »Mali človekoljub«, prelog iz drame like Vaštetove, ki ga bodo igralU člani Šentjakobskega odra. 3. Uvod h »Krstu pri Savici«, recitiral bo govorilni zbor Jo- Prešernovega rojstva vodstvom like Vaštetove I ln tehtanje, kaj vse moram izpustiti, da ne bo delo preobteženo, in kaj vse uporabiti, da bosta prikazana Prešeren prav tako kakor njegov čas. enotno* »Prav kar je izdala Vodnikova družba vašo povest « Rožna devica*. Kako sodite sami o njej?« »To je zgodovinska povest iz zadnjega leta francoske okupacije Kranjske. V ljubljanskem mestnem arhivu sem našla zelo zanimive podatke o sporedu kronanja »rožne device*. To mi je dalo skupno z drugo snovjo pobudo za to delo. Francozi so uvedli namreč pri nas svojo navado, da je izbrala mairija (županstvo), dve revni nevesti, ki sta bili neoporečnega glasu in sta lepo skrbeli za svojo mater-vdovo ter ju vsako leto na Napoleonov god okronala z vencem iz rož in obdarila z mošnjo zlatnikov.« srpa Borka. 4. »Ukazi« m »Nezakonska mati«, Vidharjevi pesmi, ki ju bo pela soprani stka Ksenija Kušejeva, na klavirju jo bo spremljala prof. Silva Hrašovčeva. 5. »Zarjavela devica«, deklamacija kot prizor, izvajali ga bodo Tanja Holubova in člani govorilnega zbora. 6. »Luna sije«, plesna telovadba, ki jo je zložil dr. M urnik, izvajali jo bodo člani Ljubljanskega Sokola. 7. »Dohtar«, dialog kot prizor. 8. »Visoka pesem«, dejanje v dveh slikah iz drame like Vaštetove, igrala ga bo Borkova igralska skupina. 9. »O, Vrba!«, recitacija v senčni sliki 10. »Kam?« in »Mornar«, dve Viihar-jevi pesmi, ki ju bo peli basist Roman Pe-trovčič. Na klavirju ga bo spremljala prof-Silva Hrašovčeva, 11. »Pevcu«, recitacija z govorilnim zborom. 12. »Zdravljica«, izvajala jo bo ljubljanska omladima. Sestava sporeda je bila poverjena liki Vaštetovi, ki dela na dramatizaciji svojega romana »O Prešernu«. Med nama se je razvil ▼ zvezi s sporedom naslednji razgovor: »Po kakšnih vidikih ste sestavili spored za Prešernovo proslavo?* Želela bi v njem zajeti vso širino Prešernovega duha in dela, skratka njegovega velikega pomena kot pesnika in človečan-sko čutečega človeka. Slovenci ga še vse premalo poznamo. Evo primerov, kaj vi o njem naše doraščajoče pokolenje: Jeseni sem se peljala s tramvajem čez Ajdovščino mimo Figovca. Zraven mene so se pogovarjali trije srednješolci. Dijak in dijakinja sta bita očividno izletnika, drugi deček Ljubljančan. Dekle je pokazalo spremljevalcu nekdanjo Smoletovo hi!o z besedami: »Vidiš, to je Prešernova rojstna hiša!« Njen spremljevalec je vprašal tovariša-Ljubi jančava: »Ali res?« In ta je odgovoril: »Seveda, saj vidita tam na hiši spominsko tablo!« Drugič sem spet slišala v tramvaju pogovor med dvema 50-letni-koma. Prvi je dejal: »Saj ne vemo ceniti. kaj imamo, ko imamo mir. Ne vemo, kaj nas še čaka... »Drugi pa je potrdil: »Saj je že Prešeren pel: »O, Vrba ti nesrečna vas domača!« človeka zapeče taka kulturna sramota prav v živo« »Kakor vidim, delate diamatizacijo o Prešernu. Zamisel je posiečena in nadejate se lahko, da bo uprizoritev sprožila veliko zanimanje vseh kulturnih krogov. Ka-mu jo nameravate dati v uprizoritev?« »Šentjakobsko gledališče si je že v naprej zagotovilo igro, ki še ni do kraja iz-gotovljena.« »Kako vam gre delo izpod rok?* »Mestoma lahko, mestoma težko. Ponižati je treba mnogo dogajanja v enotne prizore, kar ni vedno lahko Torej mi tehnična zgradba drame zadaje glavno delo »Vaša pisalna miza razodeva, da ste zelo marljivi. Ali poleg dramatizacije snujete še kaj?* »Zgodovinski roman: »Krvavi časi*. Osebna doživetja moje prababice, o katerih mi je pripovedovala mati, so me napotila k pisanju tega romana. Ko so se za časa okupacije Francozi maščevali nad vasmi Bršljinovo in Prečno in hoteli požga-ti Šmihel ter krvavo kaznovati Novo mesto, se je skril neki preganjanec v hišo moje prababice. V novomeškem arhivu, ki je žal še neurejen, sem študirala francosko dobo in izpopolnila svoj študij v obeh ljubljanskih muzejskih arhivih.* »Sodeč po sporedu, ki ste ga zelo posrečeno sestavili in ki vsebuje nekatere najpomembnejše in najučinkovitejše Prešernove pesnitve, bo proslava našega pesnika prav zanimiva?* »Upam, da smo z naše strani storili vse, j da b< bil spored podan na čim bolj mnogo-stranski in pester način.* Maša SI — eva Konec selitve iz Besarabije Topla nemška zahvala našim oblastvom Beograd, 29. novembra Vodstvo nemške delovne službe, ki Je pri nas organiziralo začasno bivanje izseljencev lz Besarabije in Dobrudže, zaključuje svoje delo. V slovo je v četrtek obiskalo nemško pokopališče pri Beogradu, spomenik Neznanega junaka na Avali m kraljevsko zadužbino na Oplencu. Povsod je položilo krasne vence. Na nemškem pokopališču so se poleg nemškega poslanika zbrali številni drugi predstavniki, da počastijo padle vojake in posebej še tiste, ki so pri selitvi umrli na poti skozi Jugoslavijo. Med njimi so počastili nedavno umrlega šefa zdravstvene službe v zemun-skem taborišču, po čigar zaslugi je bilo Število smrtnih primerov v taborišču kolikor mogoče najnižje. Poveljnik izseljenskega tabora v Zemu-nu g. Toni Schnitzler je dal novinarjem naslednjo izjavo: »Skoraj štiri mesce že bivam v Jugoslaviji. V nekaj dneh prispe poslednja skupina izseljencev iz Dobrudže in v 10 dneh bo naše delo v Jugoslaviji popolnoma opravljeno. Moji pomočniki bodo odpotovali, jaz pa ostanem še nekaj časa, da obiščem okolico Beograda in prijatelje, ki sem si jih pridobil pa sem doslej imel zanje tako malo časa. Pred svojim odhodom lahko rečemo, da smo zadovoljni v vsakem pogledu. Vse delovanje z vašimi oblastmi je bilo kar najprijetnejše. Vaši uradniki iz notranjega in zunanjega ministrstva, s katerimi sem bil v zvezi, so bili več kakor ustrežljivi. Vse je delovalo, da ni moglo bolje. Pa tudi vreme je bilo ugodno. Prišli smo semkaj 9. avgusta. Prva skupina izseljencev je prispela 25. septembra z ladjami iz Besarabije. Do 16. novembra je šlo skozi taborišča v celem 42.000 izseljencev iz Besarabije. Iz Dobrudže je doslej prišlo 10.279 izseljencev, čemur je treba prišteti 2.416 izseljencev, ki trenutno še bivajo v taborišču. V nekaj dneh prispe še kakih 2000 izseljencev iz Dobrudže in ko jih odpravimo, bo delo preselitve rešeno. Zdravstveno stanje je bilo nad pričakovanje. V celoti je umrlo 45 oseb, večji del starčkov in otrok. Novorojenčkov pa je bilo 38.« Veselo žalostna zgodba o tem« kako v Tržiča preurejajo občinski vodovod N« dopis pod tem naslovom, ki je bil objavljen v »Jutru« 31. oktobra 1940, nam je uprava mestne občine Tržič poslala naslednji popravek: Ni T6S, da je občinska uprava počivala 2 leti, res pa je, da je občinska uprava intenzivno poleg drugega delala na pripravah za obnovo vodovoda. Ni res, da se ne bi iskalo vzrokov, zakaj primanjkuje vode, res pa je, da sta banovinska izvedenca g. inž. Šturm in inž. Kotlušek preiskovala vodovod in svoje ugotovitve napisala v tehnično poročillo Stavila sta predlog, naj se obnovi vodovod v tem obsegu, kakor se danes obnavlja. Ni res, da se je izbralo najpriklladnejši pisali in oddali potrebna dela, res pa je, da je banovina razpisala m oddala potrebna dela. Ni res, da sc je zbralo naj prikladnejši čas jesen, ko nastopi pri nas deževno vreme, res pa je, da so se vse predpriprave iz tehničnih in zakonitih ozšrov morale prej« izvršiti, predno se je moglo pričeti z delom Ni res, da je podjetie inž. Josip Dedek iz Celja prevzelo zemeljska. Ostrožnik iz Celja pa in-štalaterska dela, res pa je, da je vsa obnovitvena dela prevzelo gradbeno podjetje inž. Josipa Dedeka iz Ljubljane. Ni res, da ni nobenega upanja, da bo teh težav kmalu konec, pač pa je res, da je vodovod dne 26. oktobra 1940 že obratoval do polovice in dne 6 novembra 1940 na Glavnem trgu in po stranskih ulicah v veliko zadovoljstvo vsega prebivalstva. Ni res, da bi bila dela v tako velikem obsegu nepotrebna, res pa je, da je bilo poleg pločevinastega za mask a še polno drugih napak, kakor inkrustacija cevi, defekt-nost skoraj vseh hišnih odcepov itd. Ni res, da je predsednik občine in zadruge »Runo« sklical komisijo »nepristran- skih strokovnjakov« članov JRZ. 18 po številu, res pa je, da je predsednik občine in zadruge Rimo na željo podžupana nekatere prijatelje (5 po Številu) povabil v tovarno Runo, kjer so ugotovili, da ima obrat lastne sesalke za vse potrebe obrata (1600 litrov vode na minuto) in da sta iz občinskega vodovoda montirana le dve pipi za pitno vodo v pritličju in v I. nadstropju radi sanitarnih predpisov.« Uprava mestne občine Tržič, dne 27. novembra 1940. Predsednik: J. Majersič. Delovodja: Japelj, Konjiški srez potrebuje normalnotlrno železnico Konjice, 29. novembra Da so slabe prometne razmere velika ovira gospodarstvu, se posebno občuti v našem srezu. Konjiški srez ima 21 km dolgo ozkotirno železnico Poljčane-Zreče. ki ne ustreza gospodarskim potrebam. Srez ima mnogo pridelkov za izvoz. Pomembno je njegovo obilje lesa, granita, sadja, sena in živine. Pridela v srezu mnogo apna in oglja. V srezu so tvonrca usnja, premogo-kop in železo-industrijska tvornica. Prevoz in izvoz pridelanega blaga pa sta zvezana z ogromnimi stroški, ki še na rase jo zaradi prekladanja blaga iz ozkotirnih v normal-notirne vagone Pr> prometu ki stalno narašča, 9e ne da računati z norma!no-t»mirni vagoni na spccialnih podstavkih, ker ne bi zmagovali rednega odvoza v večjih jesenskih sadnih sezonah. Če bi imel okraj normalnotirno železnico, bi Lahko izvozil še enkrat toliko blaga i in tudi iz voz oglia in apna bi se močno j dvignil. Treba bo začeti akcijo za normal- j no tirno železnico, ki bi pomenila velikan- j ski gospodarski razvoj vsega »reza. Ojcuk^koh^ S Kdo bi tako kupoval, namesto da bi vprašal po kakovosti! Pri nakupu žarnic zahtevajte izrecno le kvalitetno TUNGSRAM-KRYPTON žarnico: Ista da več sončnim žarkom podobne svetlobe in porabi pri tem mnogo manj toka! BOLJŠA LUC, MANJŠI STROŠKI! Ljubljanskemu sokalstvu in sokolski Ljubljani Tudi letos bo ljubljansko Sokolstvo svečano proslavilo državni in sokolski praznik 1. decembra. Po sklepu seje meddrušt-venega odbora ljubljanskih sokolskih društev in na\>odilih Saveza SKJ bodo imela ljubljanska sokolska društva samostojne sokolske proslave in sicer: Na večer pred praznikom 1 decembra bosta imeli sokolski društvi Sokol I. Tabor s\-ečano akademijo ob 20.30 v dvorani na Taboru, Sokol Ljubljana 11. ob 20. v svojem domu v Trnovem. Na drža\'ni in sokolski praznik 1. decembra bodo imela vsa ljubljanska sokolska društva slavnostne seje ob 11 uri dopoldne:, Sokolsko društvo LJubljana lil. bo imelo . decembra ob 's* družabni večer, Sokolsko društvo L/ubtjana — Šiška in Ljubljana — Vič pa akademiji ob 20. v svojih domovih. Vabimo vse članstvo, naraščaj in deco, naj se vseh sokolskih svečanosti udeleže v polnem številu. Prav tako bratsko vabimo vso narodno javnost, naj se v čim večjem številu udeleži večernih akademij zgoraj imenovanih društev in slavnostnih sej. Pokažimo v teh težkih in resnih časih skupno povezanost za dobro kralja in močne Jugoslavije1 Zdravo! Ljubljanska sokolska društva Trboveljski slavčki nastopijo v Trbovljah in v Ljubljani Trbovlje, 29. novembra. Trboveljski slavčki bodo peli pri nas prvega decembra na slavnostnem koncertu, ki bo posvečen proslavi zedinjenja in visokemu odlikovanju, s katerim je naš mladinski pevski zbor evropskega slovesa bil deležen najvišjega priznanja. Naši Slavčki se pridno vadijo za nedeljsko prireditev in vse je pripravljeno, da bo zbor. kakor vedno, s svojim mojstrskim prednašanjem nudil poslušalcem res pristen umetniški užitek naše pevske glasbe Na koncertu bo zbor prvič sodeloval s trboveljsko delavsko godbo ter bo prednašal češko-slovaške plese Oš Šina, v katerih bosta hanaški in slovaški ples novost za Trbovlje. Prav ta- j ko se bodo sploh prvič izvajale štiri j pevske skladbe za mladinski zbor C. Pre- ! glja, Dragotina Cvetka, Osterca in L. M. j Škerjanca. Gdč. Koritnikova bo ob sprem- , ljevanju g. dr Danila Švare odpela samo- | speve Pavčiča, Fiajšmana in Ipavca. De- lavska godba bo odigrala sama tri znane slovanske skladbe. Vse se že zanima za koncertno prireditev, ki bo letos druga Slavčkova v Trbovljah. Kakor čujemo, bodo Trboveljski slavčki priredili 9. decembra jubilejni koncert v Ljubljani pod pokroviteljstvom generalnega ravnatelja TPD g. Skubica v imenu TPD, ki je za desetletni jubilej poklonila pevskemu zboru 10.000 din. Občinstvo opozarjamo, da so vstopnice za nedeljski koncert v prodaji v trgovini Delavskega doma. Pravi dom bratstva Slovenj Gradec še premalo poznamo in cenimo. To je eno izmed naših najzgled-nejših središč v bližini severne meje, ob vznožju Uršlje gore in Pohorja, v slikoviti dolini. Posebno delavno je tam Sokolsko društvo, ki si je s pomočjo CMD zgradilo svoj ponosni Dom kralja Aleksandra I. Vanj so vnesli vse narodno m obrambno delo. Dom je razpredeljen tako da je prostora ne samo za telovadbo, marveč ima tudi knjižnico, čitalnico, lutkovni oder, dramski odsek, klubsko sobe, restavracijo in kegljišče. Vse skupaj ima namen služiti prospehu društva. Dostop imajo ne samo člani, temveč vsi prijatelji sokolstva in v vseh odsekih je živahno gibanje. V domu vlada res pravo bratstvo, ki bi moralo biti v zgled ostalim domovom in društvom. Tu domuje ljubezen do dela, zato so uspehi vidni Podobno družabnost najdeš redkekje v naših domovih. Tu sta si brata milijonar in delavec in seveda tudi v ženskem svetu ne najdeš razlike. V večernih urah prihajajo bratje in sestre v dom, eni k telovadbi, drugi v odseke ali klubovo sobo in dosledno izvršujejo program tekočega leta. Da je v domu pravi duh bratstva, je gotovo največja zasluga staroste Ivana Rojnika. Dasi sam močno zaposlen pri obsežnem podjetju, je sleherni dan s soprogo med članstvom in daje vedno novih pobud Br. Kronovšek je na-rodno-obrambni referent, ki vodi CMD in SPD, zraven pa deluje za Sokola. Toda v celoti prav vsi bratje in sestre doprinaša-jo svoje deleže, ki so jim samo v čast. Je pač treba želeti, da bi v slehernem Sokolskem domu gospodovala enaka povezanost. Današnja svečana akademija z izbranim sporedom bo gotovo pritegnila v dom vse, kar čuti in misli s prireditelji. Zelja poznavalcev razmer v Slovenjem Gradcu jc, da narodna javnost moralno čim bolj okrepi nesebične pobornike in poboraice marljivega Sokolskega društva. - r-i-v 'V'? '-><• H*^ ...3; te?.: H-? *- T- ■ • Edinstven velefilm iz najburnejših dni ameriške zgodovine: od zastavo svobode (VIRGINIA CITY) Borba za zlato ... za ljubezen ... za čast. — ERROL FLYNN kot častnik severne armade in Miriam Hopklns — sta odličen filmski par! Istočasno predvajamo film o odkritju spomenika kralju Aleksandru v LjubljanL Cenj. občinstvu prosimo, da radi izredne dolžine filma zasede pravočasno svoja mesta. KINO MATICA, tel. 22-41. — Predstave danes ob 16., 19. to 21. - turni Ruska proslava v Ljubljani Genij Lomonosova V četrtek zvečer je priredila Ruska matica. v prostorih Francoskega instituta proslavo spomina genialnega začetnika ruske znanosti Mihajla Vasiljeviča Lomonosova, ki je umrl pred 175 leti. Prireditev, ki je zbrala predvsem tukajšnjo rusko kolonijo, pa tudi mnoge Slovence, zlasti še obiskovalce ruskih jezikovnih tečajev je otvo-ril v imenu Ruske matice nje predsednik, g. univ. prof dr. E. S p e k t o r s k i j. Zatem je povzel besedo g. univ. prof. A. K o p y 1 o v in orisal predvsem znanstveni pomen tega občudovanja vrednega poli-histora. Z zgoščenimi potezami je opisal težavno življenjsko pot leta 1711. rojenega sinu preprostega kmeta, Mihajla Vasiljeviča, ki se je z nenavadno silo volje, kakor je dejal Puškin, z ogromno nadarjenostjo in s spartanskim načinom življenja povzpel iz siromašnih razmer na eno najvišjih mest v vsej ruski kulturi. Tudi v drugih kulturah je malo tako univerzalnih ljudi, kakor je bil Lomonosov. Pod vplivom svojega študija v Nemčiji, kjer je bil učenec znamenitega filozofa Christiana Wolffa, je začel pisati ode, ki so mu prinesle slavno ime v tedanji mski družbi. Še važnejše mesto kakor pesnik je zavzel kot reformator ruskega književnega jezika. Največji pomen pa je ime! Lomonosov za rusko znanost. V tem pogledu so ga odkrila šele novejša raziskavanja, ki so poka- zala, ta koliko je ta genialni mož prehitel svojo dobo. Njegove zbrane znanstvene spise je izdala leta 1901 ruska akademija znanosti in tako omogočila študij razprav, ki so marsikje nakazale to kar so sto let pozneje prinesli drugi kot svoje odkritje. Lomonosov sam je bil prepričan, da je njegovo znanstveno delo važnejše od literarnega, sodobniki in Se pozneiše generacije vse do novejšega čara pa so bili drugega mnenja. Predavatelj je pokazal na celi vrsti primerov v koliki meri je Lomonosov, ta pionir ruske fizike in kemije, prehitel svoj čas. Sto let pred polnim razvojem fizike in kemije je razvijal znanstvene ideje, ki so prišle šele sredi devetnajstega stoletja do polne veljave. Splošno smatrajo Francoza Lavoisiera za enega izmed utemeljiteljev sodobne kemije. Toda Rus Lomonosov je že v času. ko se je ta Francoz šele rodil, proglašal nekatere principe kemije, zlasti še značaj in pomen kvantitativne analize, ki jih pripisujejo Lavoisiera. Lomonosov, ki j* imel prvi v Rusiji kemični laboratorij, se je odvrnil od zastarele alkimije ln poudarjal načelo, da moča kemija sloneti na strogi matematična podlagi. Prav tako je ta izredni novotar nakazal teoretične temelje fizikalne kemije, kakor se je šele v zadnjem četrtstoletju prejšnjega veka uveljavil« v svetu. Gojii jc ekspe- riment. Moderne kemične in fizikalne teorije in metode so v mnogočem potrdile pravilno, čeprav tako zgodnjo usmerjenost Lomonosova Pri njem se pojavlja tudi že atomska teorija. Prav tako jc njegova teorija o toploti dobila oblike, ki veljajo v splošnem se danes Odkritje zakona o ohranitvi energije prioisujejo Nemcu E. Maverju, toda Lomonosrv je že sto let prej spoznal bistvo tega zakena Fik/zofsko je bil ruski začetnik mehamstičnega svetovnega nazora. Zapisal je »Spoznavanje narave je težko, a priletno« Imel je velik vpliv na razvoj ruske znanesti, saj je tudi izde'a! načrt za univerzo v Moskvi in bi! steber Ruske akademije Čeprav se je povzpel v prve vrste učenjakov svojega časa, ga sodobniki vendarle niso razumevali, kar ni čudo, saj je bil duhovno tako daleč pred njimi. Njegove nazore so mnogi znanstveniki tedanjega časa napadali in odklanjali; priznal jih je šele novejši čas. Kako je mogoče, da se je ta kmečki sin povzpel v tedanji Rusiji tako visoko, to je in ostane skrivnost njegovega genija. Puškin je dobro dejal o Lomonoeovu, da je bil prva ruska univerza Njegov vpliv je čutiti v vseh ruskih eiksaktnih vedah, saj se ni bavil samo 9 kemijo in fiziko, marveč tudi t meteorologijo, geografijo, metalurgijo, mehaniko, astronomijo itd. Zato ga ruska nacionalna kultura po pravici šteje med svoje utemeljitelje. Po predavanju prof. KopVlova smo videli ceilo vrsto ilustrativnih dokumentov o tem ruskem enciklopedistu, čigar delo, kakor ga je lepo razložil ugledni ruski strokovnjak, nam je vzbudilo toliko občudovanja. Dve Lomonosovflji slikarski deli sta pokazali, da se je poskušal tudi v upodabljajoči umetnosti. . ________ ,___ Izvajanja prvega predavatelja je v marsičem izpolnil g. dr Nikolaj Preobražen s k i, ki je v svojem takisto zanimivem predavanju orisal z novimi podatki, težko, vendar pa zmagovito in dragoceno življenjsko pot genialnega kmečkega sina. Prikazal je vlogo ruskega severa, kjer kmetje niso živeli v tlačanstvu. in so se zato lažje razvijali tudi kulturno. Iz njihovih vrst je poteke! Lomonosov Predavatelj je povedal nekatere značilne podrobnosti izza časa Lomonasovijega študija na grško-latinsko slovanski akademiji v Moskvi, kjer »e je v dveh letih naučil toliko latinščine, da je pisal latinske verze. Podrobneje se je pomudil pri njegovem študiju v Marbur-gu in Freiburgu, kjer si je Lomonosov v največji meri izpopolnil znanje. Osebna tragedija tega genialnega človeka je bila v tem, da je za ce!o stoletje prehitel svoj čas. Bil je izrazit znanstvenik v modernem smislu, toda njegov čas in njegovo okolje nista imela razumevanja prav za ta najvažnejši in najdi agocenejši nagib njegovega življenja. Lomonosov je v svojem javnem delu največ zavisei od petrograj-skega dvora, kjer so pa bolj cenili njegove ode, kakor pa njegovo znanstveno prizadevanje. Po višjem naročilu je moral pisati reči, ki ga niso toliko mikale, kakor pri-rodne vede, vzlic temu je tudi tu opravil zaslužno delo. Tako ie moral spisati prvo rusko slovnico, kar pa je storil s tolikšnim znanjem in tolikšno prodornostjo da je ta slovnica ostala temelj vsega poznejšega dela na tem področju Njegov uvod v slovnico je združen z navdušeno hvalo ruskega jezika. Sodeloval je pri reformi abecede in pravopisa, prvi je opozarjal na važnost dialektologije. Bavil se je tudi z geografskimi deli in sodeloval pri izdelavi pr- vega atlanta ruske države. Njegove ode so izraz pesnikovega svetovnega nazora, ki sega k Wolffu in Leibnitzu. Živel in delal je v prehodni dobi, v procesu ruske evro-peizacije, kar v marsičem pojasnjuje značaj njegovega dela in pomen njegove osebnosti. Tudi to predavanje je vzbudilo veliko zanimanje m razširilo poglede v dobo, ko je Lomonosov v Rusiji odpiral duhovne vidike, ki so šele stoletje pozneje postali vidiki evropske kulture. Po predavanju dir. Preobraženskega so štiri gojenke ruskih tečajev g. Kuna čitale odnosno recitirale prozo in pesmi Lomonosova. Tako smo tudi Slovenci sodelovali pri ruski proslavi genialnega polihistora. Prireditev je zapustila najboljši vtis. — o. Slovenska komorna glasba (OB KONCERTU UJMA 2. XJL) Slovenci smo bili bogato obdarjeni z zborovsko glasbo že od časov našega največjega komponista Gallusa-Petelina- Temeljito. Do revolucije, ki jo je povzročil na koncertnem odru Lajovic, na opernih deskah Savin se je vse naše glasbeno hotenje izživljalo v zborih, deloma tudi v orgelskih skladbah. Na področju samospeva se je La-jovcu uspešno pridružil Pavčič, tudi Adamič je včasih vzel za spremljavo gornjega glasu mesto alta, tenorja in basa — klavir. Gojmir Krek je bil kot urednik »Novih Akordov« vsestranski in je tak tudi moral biti Razveseljivo je, da prav v poslednjih tednih slišimo poleg njegovih pesmi tudi dela za Instrumente. že pred zadnjo vojno se je začela slika izpreminjati. Nastajale so predvsem klavirske skladbe (Ravnik, Premrl, Pavčič :n drugi že omenjeni). Po vojni so člani oper. nega orkestra z Rihardotn Ziko na čelu 1©- Spoštovanim narednikom! Ker so bile priložene že zadnje dni novembra položnice, prosimo cenjene naročnike, ki jim je naročnina potekla, da jo nakažejo zaradi poslovnega reda v upravi takoj prve dni mesca decembra. Kdor je Se dolžan za nazaj, naj blagovoli poravnati tudi ves zaostanek, tako da bo imel naročnino za letos popolnoma plačano. To je upravi potrebno za zaključitev računov in knjig ter za sestavo letnega obračuna. Je pa tudi v korist naročnikov samih, ker si morejo le tako ohraniti pravico do »Jutrovega« nezgodnostnega zavarovanja v prid svojcem v znesku 10.000 dinarjev. Opozarjamo ponovno svoje drage naročnike na malenkostno povišanje naročnine od 1. novembra dalje: za »Jutro«, dnevno izdajo, od 25 na 30 din in za ponedeljsko izdajo od 4 na 5 din, pri prejemanju po pošti in od 5 na 6 din pri prejemanju po raznašalcih. Prosimo vse, da pri nakazovanju naročnine blagohotno upoštevajo povišanje, ki velja že od 1. novembra. Uprava Jutra" »** - s ■ J . ■ - _„jjjffijfch. v* % r * Vojvodinska vas Martonoš na madžarski meji je preteklo sredo svečano praznovala obletnico osvoboditve. Hrvatski ban dr. šubašič, ki je pred 22 leti s svojima četami kot častnik dobrovoljec vkorakal v to našo obmejno vas, se žal ni mogel zaradi prezaposlenosti udeležiti letošnje svečanosti in se je pismeno oprostil. Poslal je svoja dva zastopnika dr. Josipa Klinči-ča in dr. Matjašiča, generalnega ravnatelja Suzorja, ki je pred 22 leti kot podporočnik vkorakal z dr. šubašičem v Martonoš. Občina Martonoš je izvolila dr. Ivana šubašiča za svojega častnega občana. * Zveza kulturnih društev v LJubljani poziva članstvo svojih edinic, da se polno-številno udeležijo sckoiskih proslav 1. decembra. Odbor. Eleganca in moda za gospodei Modni salon S 0 0 V A N - C_0 Mestni trg 24 Kroji in izvedba na vrhuncu kvalitete! i-;'-^ V;"T^ '• i" ' "' ■*■■' * Deputacija mesta Bit°lja v Beogradu. V četrtek je prispelo v Beograd posebno odposlanstvo mesta Bitolja pod vodstvom župana Vladimira Rizeviča. Obiskalo je predsednika vlade, da se zahvali za pomoč mestu Bitolju, in še nekatere druge ministre. Nadalje je obiskala uredništvo »Politike« in je trem vodilnim urednikom, ki so priredili veliko res častno uspelo zbirko za žrtve bitoljskega napada, izročilo diplome častnih občanov mesta Bitolja. * Dar CMD. Vesela družba ob godova- nju ga. Adolfa Praha, industrijalca v Kranju, poklanja Družbi sv. Cirila in Metoda za obmejne Slovence izkupiček licitacije brčic g. Adolfa Klavore v znesku 316.75 din. Iskrena hvala! e vesti Promocija V torek ob 12. do promo-viran za doktorja prava g. Avgust Plajh z Jesenic. Čestitamo! Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani Ocvirk Martin od Sv. Lovrenca, M»rinšek Vinke iz Strahlnj pri Kranju, in Halik Tone lz Glamo6a. vr-baska banovina Čestitamo! * Nevarni predor, ki ga je napravila Sava na nasipu pri Črni Bari, so pretekli četrtek vendarle zamašili. Se vedno je na delu poleg pionirjev kakih 700 prebivalcev, ki neprestano utrjujejo nas.p. Obratuje še vedno 250 vozov. Zavoljo lepega vremena zadnjih dni je začela tudi Sava upadati in je nevarnost povodnji vedno manjša. V vrbaski banovini so se vse reke in potoki umaknili v svoje struge. Precej prebivalstva iz poplavljenih pokrajin, zlasti še iz Bosanskega Posavja, prebiva v županji, Babini Gredi ln v Slavonskem Samcu. To so večidel žene, otroki in bolniki, ki jih je vlačilec »Slovenec« neumorno prepeljaval iz poplavljenih krajev na varno. Povsod naokrog zbirajo živila za poplavljence, pa tudi s pristojnih mest prihaja potrebna pomoč. * Zastrupljenje. Pretekli četrtek se je rodbina Gabrijela Zilavca v Gornji Radgoni odpravila k zajtrku. Kmalu po zaužiti kavi je postalo slabo 751etni Mariji žilav-čevi, ki je pričela bruhati, da so morali poklicati zdravnika. še preden je ta prispel, je postalo slabo tudi soprogu Gabrijelu žilavcu in nato še služkinji. Ker pa drugi služkinji, ki je zajtrkovala samo mleko, ni bilo slabo, je bilo takoj jasno, da gre za zastrupljenje s kavo, kar je nato ugotovil tudi zdravnik. Vendar je Marija žilavec, ki je bila rahlega zdravja, kmalu nato Izdihnila. Tudi stanje soproga je resno. Uvedena je preiskava, da se pojasni ta nenavadno tragičen primer za-strupljenja. Smrt pokojnice, matere znanega usnjarskega podjetnika, je tožno odjeknila med vsemi, ki so jo poznali. ♦ Radi bi obdarili svoje otroke za Miklavža, a se ne morete odločiti, kaj bi jim dali Hočemo vam pomagati iz zadrege in vam priporočamo darilo, ki je najceneje in najkoristnejše. To je knjiga. Pojdite v knjigarno Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova uL 3., in oglejte si zalogo raznih knjig in slikanic. Izbera je velika in cene nizke. (—) ♦ Strojepisni tečaji, novi (dnevni in večerni) prično 2. decembra. Dnevi in ure pouka po želji obiskovalcev. Prospekt na razpolago. Cristofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska c. 15. Največja stroje-pisnica 50 strojev (Telefon 43-82). (—) * Zimski ribolov na Jadranu se je pričel te dni, vendar v zelo omejenem obsegu, kajti jadranskim ribičem primanjkuje petroleja za svetilke in nafte za pogon mo-tork. Jadranski ribiči moledujejo na pristojnih mestih, da se jim zagotovi dovolj obojega goriva, sicer bodo morali popolnoma ustaviti zimski ribolov, kar bi bilo v škodo vsemu primorju, čigar prebivalstvo tudi pozimi živi od ribolova. * Tat kljub visoki plači. V preiskovalni zapor v Sremski Mitrovici so oddali strokovnjaka zemunske tekstilne tovarne Vla-dislava Vakšelo, čigar aretacija je vzbudila pravcato senzacijo. Vakšela je bil po polomu Poljske prišel v naše kraje in dobil v Zemunu službo z mesečno plačo 5000 din. Pripeljal je s seboj ženo in dvoje otrok Kmalu pa se je zagledal v neko 19- Tajbistveni doživljaji v zapuščeni hiši, v kateri črna prikazen ogroža srečo ln življenje mladih ljudi! — Film močne in Izredno napete vsebine po znanem istoimenskem gledališkem komadu. — Bob Hope, Paulette Goddard, Douglass Montgomerj, Gale Sondergard. — Premiera danes — KINO SLOGA, teL 27-30 _ Ob 16., 19. in 21. uri. Danes ob 14.30 in jutri dopoldne ob 10.30 TARZAN V HAREMU Matineja P° znižanih cenah ČRNA MAČKA letno lepotico, s katero je začel veseljačitl. Ker mu je primanjkovalo denarja, je nedavno vlomil v kovčeg svojega sostanovalca ln tovariša iz tovarne Martina Gre-ša. Ukradel mu je 17.200 din gotovine, zlato uro in verižico v vrednosti 4000 din in nikljasto uro. Vse to je Izročil svoji iz-voljenki, ki je obe uri in denar skrila na gnojišču. ♦ Obsodba ubijalcev Milka Koraka in Dragana Nikoli ča. Poročali smo o razpravi proti Miloradu Radiču in Ljubomlru Slmoviču, ki sta iz političnih razlogov ubila Mirka Korača, uglednega trgovca ln delavnega socialističnega prvaka, ter Dragana Nikoliča, barvarskega delavca. Razprava se je vršila pred sodiščem v Valjevu in je zanimanje zanjo stalno naraščalo. Ko so v četrtek opoldne razglasili sodbo, je bila dvorana nabito polna. Mllorad Radič je bil oosoien na 12 let, Simovič pa na 8 let robije. Državni tožilec se bo pritožil. k n— Vstopnice za novinarski koncert se prodajajo pri blagajni kina Union danes od pol 11. do 12. dopoldne in od 3. do 6. popoldne, jutri, v nedeljo, pa od pol 10 do 12. dopoldne in popoldne od 2. naprej do koncerta. Najkasneje do jutri opoldne naj dvignejo vstopnice tudi orni, ki jih imajo rezervirane. Koncert bo v nedeljo ob 8. zvečer v veliki unionski dvorani Ves spored bo opravila celotna Ljubljanska filharmonija pod vodstvom dirigenta šijanca in s sodelovanjem rektorja Glasbene akademije Trosta. Na sporedu so simfonična dela Arniča in gkerjanca ter Dvofaka in Čajkovskega. Vsakovrstne IGRAČE ln primerna darila za vsakogar, brivske garnitvire manikire, razpršilce, družabne igre, šatulje itd. dobite še po stari ceni prt Foto Touristu Lojze Šnnicu, Ljubljana, Prešernova 9, poleg gl. pošte, kjer Imajo primerna darila za društvena MIKLAVŽEV ANJA »Maček v vreči«, ki stane samo Din 2.— v katerem je vrednost tudi do Din 10.—. u— Telovadna akademija, ki jo bo priredil v proslavo državnega in sokolskega praznika Sokol I drevi ob pol 21. v veliki dvorani sokolskega doma na Taboru, ima naslednji spored: 1. Sokolski pozdrav (godba) — prihod praporov. 2. Državna himna (godba) — dviganje državne zastave. 3. Preskoki čez miizo (moški naraščaj). 4. Dvanajstorica (ženski naraščaj). 5. Vaje na bradlji (člani). 6. »Lučke« (članice). 7. Skupine na obroču (moški naraščaj). 8. Vaje na dveh konjih (članice). 9. Vaje na drogu (člani). 10. Vaje na dvovišinski bradlji (ženski naraščaj). 11. Petorica (člani). 12. Devetorica (moški naraščaj). 13. Sedmorica (člani). 14. »Trobojka« (članice). 15. Državna himna (godba), snemanje državne zastave. 16. Sokolska koračnica (godba), odhod praporov. Društveno načelništvo si pridržuje spremembo ali izpopolnitev sporeda. Sodeluje godba Sokola L Pričetek bo točen. Vstopnina: sedeži po 15, 10 ln 8 din, stojišča po 4 din. Vsi Iskreno vabljeni. u— Vstopnice za proslavo 140ietnice Prešernovega rojstva, ki bo v ponedeljek ob 20. uri v opernem gledališču, že lahko dobite od danes dalje v blagajni opernega gledališča, o sporedu govorimo obširneje na drugem mestu in bo nedvomno vzbudil veliko pozornost. Zato toplo priporočamo, da kupite vstopnice vnaprej. u— Rezervne oficirje ln rezervne vojaške uradnike vabimo, da se udeleže službe božje v nedeljo 1. decembra ob 10. v stolnici ali ob 11. v pravoslavni cerkvi. Vabimo tovariše, da se zberejo ob pol 10. v pisarni pododbora, od koder bomo šli korporativno v cerkev. Udeležba v uniformi ali v civilni obleki z znakom. Hkratu vabimc vse člane na oficirski družabni večer, ki bo na državni praznik ob pol 21. v dvorani »Zvezde«. Udeležba v temni otleki. DANES ZVEČER NA TABORU telovadna akademija Pričetek točno, ob pol 21. uri. Predprodaja vstopnic v društveni pisarni od 17. do 20. uri. Na občnem zboru Akademskega kluba montanistov 23. t. m. je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Bizjak Mirko, podpredsednik Franc Vladimir, tajnik 1 Luthar Gustav tajnik H Lipužič Mirko, blagajnik Rogl Dušan, knjižničar Vuiovič Milutin, referent za prakse Kralj Janez, gospodar Vrečko Zvonko, arhivar Kocbek Anton, revizorja Marovt Lado in Cermelj Samo. »Iz Prešernovih dni« 2. decembra v operi u— Angleško društvo v Ljubljani sporoča vsem tistim, ki bi se hoteli učiti angleščine še v tem šolskem letu, da se bo 2. decembra pričel novi tečaj za začetnike. Prav tako se še vedno sprejemajo tečajniki za nadaljevalne tečaje in posebne tečaje za konverzacijo, literaturo, dramo in trgovsko-poslovno angleščino. Informacije in prijave dnevno od 17. do 19. v društvenih prostorih, Tavčarjeva ul. 12. u— »Dom meščanov« začno v kratkem zidati na Prulah na nekdanjem letnem te-lovadišču Sokola H. Dom bo obsegal dve poslopji, manjše dvonadstropno upravno poslopje ln veliko trinadstropno glavno poslopje za udobna stanovanja meščanov in raznih rentnikov, ki hočejo udobno preživeti starost. Zidarska dela, ki so že razpisana, bodo veljala okrog enega milijona dinarjev, a popolnoma opremljeni dom z vrtom bo brez zemljišča veljal 2.5 milijona dinarjev. Praktična Miklavževa DARILA štof za moške in damske obleke, barhente, divtine, moške srajce, kravate, nogavice, rokavice — dobite poceni v Modnem magacinu PREŠERNOVA ULICA 5 u— Koncert »Slovenske komorne glasbe«. Prijatelje naših izvirnih slovenskih skladb opozarjamo na koncert »Slovenske komorne glasbe, ki bo v ponedeljek, 2. decembra v veliki filharmonični dvorani. Klavirska tria naših priznanih slovenskih skladateljev: Švare, Skerjanca, Osterca in Arniča, bodo izvajali Ornikova, Sedlbauer in Lipovšek. Vstopnice od 25 din navzdol v Matični knjigarni. (—) u— D°stavljanje pokojnine. Uprava pošte Ljubljana I. objavlja: Dne 1. decembra bomo kljub nedelji in državnemu prazniku dostavljali pokojnine, ker bi drugače dostavljači v ponedeljek, ko se nabere tvarine od dveh dni, dostavo težko zmogli. Zato vljudno prosimo upokojence, naj v nedeljo 1- decembra počakajo dostavljate doma, da ne bedo prinašali nedostav-ljenega denarja in nakaznic pošti nazaj ter ji s tem povzročali nepotrebno delo in Danes ob pol 20. uri REDNA PLESNA VAJA Akademske Jadranske straže — Kazina ■pega ene ustanovili godalni kvartetni korpus, ki. je bil gotovo največja pobuda za ustvarjanje del te panoge. Začela sva midva s škerjancem, tedaj še oba zelena av-todidakta — Zikovci so nesli našo glasbo preko meje. To je bila injekcija, ki je rodila bogate sadove. Poleg kvartetov so nastajale sonate, tria, kvinteti — iz mene so Pražani izvlekli celo nonet. Z ustanovitvijo konservatorija ter z možnostjo nadaljevanja študij pri svetovnih mojstrih je skladateljska generacija naraščala — zborov in pevcev-solistov za vse je bilo premalo — hočeš nočeš: komorna literatura je naraščala in še narašča. Začeli smo se uveljavljati s skladbami te vrste v Pragi, Varšavi, Moskvi, Londonu, Parizu. Ko:anju, Firenci, Buenos Airesu, Brnu. Krakovu, na Dunaju, v Sofiji in še kje. Slovensko komorno glasbo smo spravili vsaj na isto višino, kakor je pri velikih narodih, (če mi kdo ne verjame, lahko vpraša »prizadete« avtorje: škerjamca, ši-vica. Lipovška žebreta. Pahorja, švaro, Leskovica, šturma — ki mu bodo z veseljem pokazali tudi kritike iz dotičnih krajev.) Da smo »zasedli« tudi Beograd in Zagreb, se razume. Poleg teh, v inozemstvu že izvajanih skladateljev, jih je še več takih, ki s svojimi najnovejšimi deli upravičeno čakajo, da bo vojna vihra končala in da tudi oni stopijo pred svetovni forum (Arnič, Premrl, Tome, Sancin šantel, Pre-voršek, Bravničar, Ramovš, Pirnik i. dr.) Kot stari »mednarodni lisjak« smatram za gotovo, da se bo to zgodilo — zlasti zaradi tega, ker smio m1 v Jugoslaviji izven vojne in lahko mirno in uspešno delamo ln tudi napredujemo. UJMA se je odločila, da prikaže slovenski javnosti dela svojih članov. S svojo prvo prireditvijo (koncert mladinske klavirske glasbe) je dokazala, da je k temu v polni mori upravičena in da je to tudi njena dolžnost. Vse kritike so ugotovile, da je bil spored izredno zanimiv in Izvedba na mojstrski stopnji. Pri vseh nadaljnih prireditvah bomo doseženo raven obdržali ali pa še stopnjevali. Prepričan sem, da bomo publike imeli čedalje več, ker nobena taka akcija ne more preiti v »-cecrescendo«. Na koncertu klavirskega tria (Ornikova, šedlbauer, Lipovšek) bomo slišali večja, zaokrožena dela skladateljev Arniča, švare, škerjanca in mene. Razen mojega tria, ki je bil z velikim uspehom izvajan na festivalu »Cvijete Zuzorič« v Beogradu, bodo vse skladbe doživele svoj koncertni krst. Prepričan sem, da bodo Arnič, švara in škerjanc prestali ta krst vsaj tako srečno kakor jaz v Beogradu, morda kdo od njih še bolj (Bog ne daj, da bi vsi!), kar jim iskreno želim. Imam pa še eno željo: da bi nam tudi Lajovic še kaj naredil! Slavko Osterc Zapiski nov zvezek »misli in dela« Pravkar Izlšla 10.—11. številka »Misli in dela« prinaša uvodnik: »Z mladino naprej!« V njem opozarja na posledice nezadržnega nastopa mlade generacije, ki začenja pri vseh narodih prevzemati krmila. »Tako terja tudi naš narod za novi čas. v katerega stopamo, mladih ljudi, ljudi novih pogledov, uspešnih metod in sveSih energij. Njegov klic ne bo zaman. Prepričani smo, da je že dozorela nova generacija v pravem spoznanju svojih nalog in v odločitvi, prevzeti nase tudi nujne odgovornosti.« Univ. profesor dr. Gorazd Kušej začenja objavljati izredno zanimivi, aktualni sociološko-filozofiski prispevek k problematiki naših dni z naslovom »Politične religije?« Razprava, ki sega v globinske plasti današnjih miselnih konfliktov, se bo še nadaljevala. Nadaljuje se prispevek častitljivega staroste slovenskih javnih delavcev in publicistov g. Ivana Hribarja »Velika neznanka«. So to razglabljanja o Sovjetski zvezi in o njeni današnji politiki, ki vzbuja toliko ugibanja in komentarjev. Kot donesek izkušenega poznavalca ruskih pro blemov k tej diskusiji o Sovjetski zvezi in njeni sedanji politiki so izvajanja g. Hribarja nedvomno zanimiva. Prav tako se nadaljuje geogra^sko-po-lltično in statistično utemeljena raznrava dr. ing. Črtomira Nagodeta »Go~po-darstvo Slovencev v jugoslovanski drživi pa v slovenski banovini«, prvi večji poizkus, da se naši bistveno važni problemi premotra s takega zrelišča, kakor ga zavzema ta znanstveni pisec. Razprava je opremljena z geografskimi skicami, ki po-nazorujejo našo poljedelsko in industrij-sko-agrarno produkcijo. Vsakdo bo s pridom prebral statistično podprta in pregledno obravnavana izvajanja, ki se bodo še nadaljevala. V Obzorniku zavzema — kakor vedno — prvo in poglavitno mesto zunzmiepoli-tični pregled lz peresa dr. Branka V r C o -n a. Preglednost v razpletu pojavov in dogodkov, zanesljivost dejstev, pogosti citati izjav in dokumentov z ene strani, z druge pa smotrnost in idejna poglobljenost gledanja dajejo tej diplomatski in vojni kroniki zadnjih tednov posebno tehtni pomen. P. P. objavlja celo vrsto krajših, za Informacijo ln orientacijo ne le zanimivih, marveč vprav važnih člankov m poročil, kakor so: »Zanimivo pismo Ric-ciottlja Garibaldija dr.ju TresIču-PaviCču 1. 1903«, »Nemško gospodarstvo v Jugoslaviji«, »Narodnostni problemi na Madžarskem«, »Nemški kolonisti v carski Rusiji«, »Handw8rterbuch des Grenz- und Ausland-Deutschtums«. Ivan Hribar se polemično oglaša H vprašanju sovražnosti med Sovjetsko Rusijo in Finsko in zavrača kritiko Historica v Času. »Misel in delo« izhaja v redakciji gg. dr. Stojana Bajiča, dr. Lava Cermelja. dr. Frana Spillerja-Muysa in dr. Alojza Zalo-karja in v tisku Narodne tiskarne. Italijanska bibli°grafiia jugosl<>vanske pravne književnosti. »Istituto Italiano dd studi legislativi« v Rimu objavlja že dolga leta Mednarodno pravno bibliografijo. Za Jugoslavijo je bil nekaj časa njegov bibliografski sodelavec g- univ. prof. dr. R. Sa-jovic in smo tudi mi ponovno zabeležili njegove bibliografske preglede. Sedaj je prevzel to nedvomno koristno nalogo g. dr. Rudolf Trofenik, čigar »Rassegna di litteratura gluridica jugoslava« za 1. 1935 je pravkar izšla v snopiču četrte knjige te mecnarcdne bibliografske izdaje. Bibliografija obsega v pregledni razvrstitvi vse pravne panoge in navaja poleg knjižnih izdaj tudi razprave v strokovnih časopisih. Knjige ali razprave so razvrščene po logični vrsti vsebine, ne pa po abecedni vrsti avtorja. Napisi posameznih oddelkov so večjezični; slovenščina je na prvem mestu za Italijanskim glavnim naslovom. Bibliografija je prav pregledna. Kozakova »Lepa Vida« v be°gi«jske«n listu. »Pravda« z dne 29. t. m prinaša daljše kritično poročilo g. Milana R a k o č e-v i 6 a o drami Ferda Kozaka »Lepa Vida«. Kritika je prav ugodna za to drama tako delo, ki je vzbudila ob nedavni premieri tako živahne odmeve v ljubljanskih listih. OUnko Delorko, eden najboljših hrvatskih pesnikov mlade generacije, je pravkar izdal v založbi Pododbora Matice Hrvatske v Zagrebu pesniško zbirko »Razigrani vo-doskcci«. O knjigi bomo Ae pisali. »Mertdfano dl Roma« je pravkar priobčil v prevodu Umberta Urbani ja dve pesmi Jovana D u č i č a. Prevajalec je opremil svoj prevod z beuežko o pesniku. spravljali dostavljače v nevarnost za po-greške pri manipulaciji z denarjem. u— Programska knjižica za jutrišnji novinarski koncert je pravkar izšla iin se dobi pri blagajni kina Union po 3 din. Delce prehaja obseg in vsebino običajnih koncertnih programov in ljubitelj glasbe ima priliko, da svojo knjižnico obogati s publikacijo trajne vrednosti, ki v okusno opiem-ljenl izfaji prinaša slike sodelujočih in izvajanih avtorjev pa strokovno napisana analize skladb, ki so na programu. Kako* ves prebitek koncerta, tako je tudi proda/-ja programa namenjena podpori siromašnih srednješolcev, zato upamo, da bo občinstvo z veseljem poseglo po njem. Šalfivi predmeti v veliki izberi v drogeriji Kane, Ljubljana Židovska 1. Ilustrirani cenik dobite brezplačno. u— V Šentjakobskem gleda!išču bodo ponovili šestič Senečičevo igro »Nenavaden človek« drevi ob 20.15 in jutri v nedeljo 1. decembra popoldne ob 15.15 kot popoldansko predstavo. Gledalci so skrcno pripravljeno igro sprejeli zelo toplo in so nekajkrat pri odprti sceni prekinili igro z navdušenim aplavzom. Ker je bila zadnja prec stava čisto razprodana in mnogo ljudi ni dobilo vstopnic, jih kupite že v naprej v Mestnem domu. Na nedeljsko popoldansko predstavo opozarjamo zlasti okoliško občinstvo. Miklavževa in božična darila za gospode, dame ln otroke boste najbolj praktično izbrali za vsako ceno pri G O K I C A R, Sv. Petra cesta. u— Nadaljevanje plesne vaje SK Svobode se vrše vsako soboto ob 20. uri v veliki dvorani Delavske zbornice. Družabne igre. (—) u — Miklavžev večer Vincencijeve konference M. O. za podpiranje siromakov dne 5. decembra ob 19. v frančiškanski dvorani bo prvovrstna prireditev, aranžirana z nežnim čutom za otroke in odrasle. Ker je čisti dobiček namenjen za božičnico ubožnih družin, sodelujeta iz prijaznosti virtuoz na kitari g. Stanko Prek in poznani šaljivec dr. Morello. Na sporedu je angelski nagovor, Luciferjeva uvertura, (kitara solo), Mefistov kuplet, slovesen prihod Miklavža in obdaritev. Cene sedežem so od 12 do 14 din. Miklavž bo obdaroval otroke po vrstnem redu, kakor bodo prihajali darovi, ki se že lahko oddajo v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži, kjer se tudi dobijo vse informacije. (Telefon št 43-63). (—) u— Nastop basiste. Lupše. Drevi bo v operi slavnostna preJstava »Gorenjskega slavčka«. Mlaufi basist Fric Lupši nastopi ob tej pffitki v vlogi krčmarja. Ostala zasedba je Eiana, prvovrstna. tK- Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal v soboto od 20. ure do rione-deljka do 8. zjutraj mestni višii zdravstveni svetnik dr. Mis Franta. Poljanska cesta 15/11, telefon 32-84. u— Vse prodajalce in proizvajalce m'la opozarja mestni aprovizacijski oddelek, naj mu najkasneje do 6. decembra prijavijo vse svoje zaloge mila, natsnčne količine in pa vrste mila, obenem naj pa zaprosijo za dovoljenje za nadaljnjo prodajo zalog onega mila, ki se po naredbi ministrstva za trgovino ne sme več dajati v promet. Opozarjamo, da ta uredba določa občutne denarne globe do 100.000 din in zaporne kazni do 6 mescev. u— Vse nezaposlene delavce vabi mestno cestno nadzorstvo, da se o večjem snegu javijo na delo ob 4.45 zjutraj na dvorišču nekdanje šempetrske vojašnice v pisarni mestnega cestnega nadzorstva na Vrazovem trgu. Enako so vabljeni tudi vozniki, ki so pripravljeni odvažati sneg s cest in ulic v Ljubljanico, naj se javijo z vozovi od 6.45 zjutraj pred pisarno na Vrazovem trgu. u— Starši, ki žele razveseliti svoje malčke z obiskom sv. Miklavža in njegovim spremstvom na domu v Ljubljani, naj čimprej sporoče svoj cenjeni naslov upravi »Jutra« zaradi dogovora. (—) u— Nov popkih v Tičistanu. Včeraj smo objavili poročilo našega prijatelja, da je v smrekah* pri Tičistanu v Tivoliju opazil zelo lepo belo kuno, ki sta jo opazila tudi dva druga gospoda. V strahu, da kuna ne bi v kratkem času preveč razredčila vrst naših gozdnih pevcev in ne bi veverice pred kuno vse zbežale drugam, kar se jih bo utegnilo rešiti, vabi naš prijatelj, naj se kak ljubljanski lovec potrudi, da postane lastnik njenega belega kožuha. Na to poročilo nas pa mestna vrtnarija obvešča, da bi rada imela tako edinstveno redkost in novost, kakršna bi bila bela kuna v Tivolskem narodnem parku. Zimsko obleko oblečejo pri nas planinski zajec, snežna jerebica in naša mična, koristila podlasica ali naš domači hermelinček. Lovec bi bil pa gotovo vesel navadne kune, temnorjave belice ali zlatice zaradi njenega dragocenega kožuščka, saj so že lani plačevali rjave kožuščke belic po 800 din, kožuščke zlatic pa po 1.500 din. To priredi Sokol v proslavo zedinjenja v soboto 30. t. m v S^kol-kem domu, da bomo skupaj proslavili naš veliki praznik in da boste videli uspehe sokolskega dela. Iz Maribora a— Bratje ln sestre! Bratsko Vas pozivamo, da se zanesljivo udeležite proslave 1. decembra, ki bo v nedeljo ob 11. uri v Sokolskem domu. Obenem Vas vabimo, da se na predvečer praznika zedinjenja udeležite telovadne akademije. Zdravo! — Uprava matičnega Sokola. a— Sokolsko društvo Maribor L opozarja članstvo, da proslavlja letos praznik zedinjenja skupno z matičnim Sokolom v Sokolskem domu s pričetkom ob 11. uri. Udeležba v civilu z znakom je za članstvo in ves naraščaj obvezna. Obenem opozarjamo na akademijo matičnega Sokola in svečani ples. — Uprava. a — Državni praznik v gledališču. Gledališka uprava je tudi letos omogočila za praznik zedinjenja mestnim revežem posebno razvedrilo z brezplačno popoldansko predstavo. Vprizori se Golarjeva vesela ljudska igra »Vdova Rošlinka«. Vstopnice je že razdelil mestni socialno politični urad. Zvečer se prvič ponovi znamenita Cankarjeva komedija »Za narodov blagor«. Veljajo izjemoma znižane cene. Sokolsko društvo Maribor-matica priredi v proslavo zedinjenja v soboto, dne 30. novembra 1940 ob 20 uri slavnostno TELOVADNO AKADEMIJO. — Vstopnina din 10.— do din 25.—. V nedeljo, dne 1. decembra 1940 ob 11. uri dopoldne SLAVNOSTNO ZBOROVANJE. V nedeljo, dne 1. decembra 1940 ob 20.30 SLAVNOSTNI PLES. Vstopnina din 15.—, Vse prireditve se vršijo v Sokolskem domu. slavnostni kroj, narodne noše, temna obleka. Predprodaja vstopnic pri Putniku. a — Prepričevalen uspeb komedije »Za narodov blagor«. Predsinočnja premiera Cankarjeve komedije »Za narodov blagor« je privabila številno občinstvo, ki je zasedlo gledališče do zadnjega sedeža. Stiki med odrom in občinstvom so bili ves čas zelo živi. Predstava, ki jo je zrežiral g. J. Kovič. je ena najlepših, kar smo jih videli na mariborskem odru. Vsi sodelujoči so svojo nalogo izvrstno opravili. Na nekaterih mestih je bilo vzklikanje zelo živahno. a— Namesto svetnega plesa, ki smo ga nameravali prirediti v proslavo zedinjenja ene 1. decembra zvečer v Sokolskem domu, bo družabni večer oficirjev mariborske garnizije. Pozivamo vse sokolske člane, vojne dobrovoljce ln rezervne oficirje, da se tega družabnega večera udeleže. Obleka kroj, narodna noša ali temna. Vstopnine ni! Začetek ob pol 21. uri. — Sokol Maribor-Matica, Združenje vojnih do-brovoljcev in Združenje rezervnih oficirjev. a— Diplomiran je bil na zagrebški univerzi g. Bogdan Jericijo za tehničnega ir.ženjerja brodogradnje. Prvemu diplomiranemu Mariborčanu v tej stroki iskreno čestitamo! ____ V PROSLAVO ZEDINJENJA bo v nedeljo, dne 1. decembra 1940 ob 20.30 v vseh prostorih Sokolskega doma SLAVNOSTNI PLES Vstopnina: Predprodaja din 10.—. Večerna Ooieka: kroj — narodne noše — temna, blag. din 15.—. a — Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem ima jutri, 1. decembra v primeru odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika dr. Hugo Veleker, Koroška cesta št. 10. a— Rajonacija Maribora na dimnikarske okoliše. V uradne svrhe potrebuje mestno poglavarstvo v Mariboru točne podatke. kakšne dimnikarske pristojbine plačujejo letno hišni posestniki dimnikarskim mojstrom za čiščenje kurilnih naprav. V ta namen bodo dimnikarji raz-nosili hišnim posestnikom posebne obrazce mestnega poglavarstva. a— Mamice, ateki! Opozarjamo na veliko tradicionalno Miklavževo prireditev, ki se bo vršila dne 5. decembra ob 16. uri v Sokolskem domu. (—) a— Starši! Najlepše Miklavževo darilo za deco bo otroška igrica »Miklavž prihaja«. Sokolski dom dne 5. decembra 1940 ob 16. uri. (—) „ a — Okraden dijak. Z dvorišča neke sole je izginilo kolo dijaka Jožefa Kokola iz Jelencev pri Pesnici. Iz Celja e— Sokolska proslava praznika zedinjenja. Sokolsko društvo Celje-matica priredi drevi ob 20. v Mestnem gledališču slavnostno akademijo. Jutra bo 10 minut pred 8. uro zbor članstva pred župno cerkvijo sv. Daniela, da se udeleži službe božje. Ob 10.30 bo v telovadnici v mestni narodni šoli slavnostno zborovanje. Bratje in sestre, ki imajo kroj, naj pridejo v kroju na akademijo, k službi božji in na slavnostni zbor. Novo članstvo opozarjamo na zaobljubo, ki jo bo polagalo v telovadnici. Bratje in sestre, izvršite vsi do zadnjega sokolsko dolžnost in poveličajte s svojo polnoštevilno udeležbo naš sokolski praznik. Zdravo! e —Službe božje na praznik zedinjenja. Jutri bo zahvalna služba ob 8 v opatijski, ob pol 9. v pravoslavni, ob 9. v evangeljski cerkvi in ob 9.30 v staro-katoliški kapeli. e— Koncert v proslavo praznika zedinjenja se prične v nedeljo ob 20. v gledališču Na sporedu so skladatelji Čajkovski, Dvorak Grieg Moniuszko. Ocvirk, Pavčič, Karlo Sancin. Mirca Sancinova. Risto Sa-vin, Tome in Vodopivec s svoiimi samospevi. arijami, skladbami za godalni kvartet, moškimi ženskimi in mešanimi zbori Spored bodo izvajali godalni kvartet G:,a>bene Matice. Celjsko pevsko društvo, »Celjski zvon« »Oljka« in celjski solisti, poleg teh bo pa nast< pil še tenorist Janez Lipu;ček iz Liubljane Obeta se lep umetniški užitek Zarad tega in pa zaradi namena koncerta bo občinstvo v nedeljo zvečer gotovo napolnilo gledališče Vstopnice so v predprodaji v Goričarjevi knjigar- ni e— »Zanimiva tokovna tožba«. Na beležko. ki smo jo objavili 17. t. m. pod tem naslovom, smo prejeli naslednji popravek: »Gosp Ivan Vanič, bivši uradnik Občanske hranilnice v Krhkem, je objavil letos 12 januarja v celjski »Novi Dobi« dopis iz Krškega pod naslovom »Gospodarstvo v Občinski hranilnici«. V tem dopisu je bilo navedeno da vodi občinski uslužbenec in gerent Občinske hranilnice v Kršk;m dr Julij M ur g! večletno neuspešno pravdo z uradnikom hranilnice m da je to prav-danje menda v zvez: z njegovimi zavlače-valn'mi nameni. Navedeno je bilo, da je hranilnica zaradi te pravde po nepotreb- nem utrpela ogromne stroške, ko ne more izplačati vlagateljem niti najpotrebnejših obresti in da vlagatelji upravičeno vprašujejo, kdo bo odgovarjal za tako upravo zavoda. Občinska hranilnica v Krškem je i zaradi teh izvajanj vložila tiskovno tožbo proti g. Ivanu Vaniču. Gosp Vanič se je branili s tem, da ni nameraval s tem dopisom žaliti hranilnice ali ji škodovati, temveč da je hotel kritizirati le postopanje gerenta dr. Murgla.« Pri glavni razpravi na okrožnem sodišču v Celju dne 8. 11. 1940 je obtoženec g. Vanič Ivan obžaloval, da je napisal žaljivi članek ter je na predlog svojega branilca podal in podpisal sledečo izjavo: »Izjavljam, da z inkriminiranim člankom nisem hotel škodovati tožnici v njenem gospodarskem kreditu, da z istim nisem hotel izraziti, da radi pravdanja ne more izplačevati vlog in obresti ;n ob?aid-jem inkriminirani članek v kolikor ga je mogoče razumeti v navedenem smislu, posebno ker mi ni znan nobeden Slučaj, da bi stranke, ki se vztrajale na zahtevi izplačila obresti po izplačilnem načrtu, »eh ne dobile izplačanih To svojo izjavo se za-vežem objaviti v tedniku »Nova Doba« do konca novembra t i oa lastne stroške. Za- vežem se plačati stroške po sodni odmeri tekom enega mesca po dostavit vi rešitve o odmeri istih pod izvršbo.« Sele na to izjavo, s katero je dobila isto zadoščenje, kakor s sodbo, je zasebna tožilka Občinska hranilnica Krško umaknila tožbo. e— Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel jutri zdravnik dr Josip Čerin v Prešernovi ulici. e— Življenja sta se naveličala. V ponedeljek popoldne s*» je poiavil neki 45-Ietni brezposelni slikarski pomočn k iz Celja pod električnim vodom pn Spodnjem La-novžu in si začel na vi »ar dolg. ž DEVIZE LJubljana. Of-cielni tečaji: New York 4425 — 4485. Curih 1028 64 — 1038 64. Tečaji na svobodnem trgu: New Ycrk 5430 — 5520. Curih 1271.10 — 1281 10. Curih. Beograd 10. New York 431 Pariz 9.10. Berlin 172.50. Madrid 40. London 16. Amsterdam 229 50. Bruseli 69.25. Milan 21.75. Kobenhavn 83.50 Ft ckhoim 102.75. Oslo 98 7^ Budimpešta 84. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote. Voi">a škoda —. 4°/o agrarne 57 den.. 4% severne asrrame 52 50 bi.. 6®/o begi ške 77 dn. 6% dalm. agrarne 70 — 70 50 (70). šumske 70 bi.. 7®/o stabiliz. 95 den 1% invest. 99 den.. 7°/o S^ligman 100 51 den.. 7°/o Blair 94 50 den. 8% B^air 100 d-n.; delnice: PAB 192 den.. Trb veljs'-3 365— 370 (365). S~če-ana Vel Bečk-rek 700 den. Beograd. Vojna ?k'da 445 d?n. 4°'o agrarne 58 den.. 4% severne a°ra"n» — (51.50). 6°/o beglu.sk? 77 (77). 6% dalm. agrarne 70 den. 6% šumsk^ 69.75 den.. 7% invest. 99.50 den.. 7°/o SeT^man 101 den. 1% Blair 95.25 — 95.75 (95.°51 (tf/o Blair 100 75 — 102 Narodna banka 6500 — 6600 (6500). PAB 196 d?n Blagovna tržišča ŽITO '+ NovosadSKa blagovna borza (29. t-m.) Tendenca nespremenjena Pšenica: za ošenicc veljajo ockupne cene oc uredbi Oves: bnškl, sremski 320 - 322.30. Rž: baška 340 — 342.50; ban. 335 — 337.50. Ječmen: baški in sremski 347.50 — 350; pomladmi 412.50 — 417.50. MOka: franko mlin v dunavski ban: krušna moka 353. OlrObl; franko mlin brez skupnega davka in vreč 180 Fiž°l- baški ta sremski beli brez vreč 435 — 437. Kinematograf? Sevalca. Zaradi slavnostne prvode-cembrske akademije, ki bo v nedeljo zvečer ob 20. uri v Sokolskem domu, ne bo ta teden filmskih predstav. (—) Jesenice. Zvočni kino Radio bo predvajal danes in jutra ob 20. (jutri tudi ob 15. uri) velefilm »Poročno potovanje«. V glavnih vlogah Theo Lingen in Paul Horbiger. Med dodatkih tudi kulturni film in vojni tednik. — Sledi »Bel Arni«. (—) Iz Litije i— Prasni zedinjen a pri litijskem Sokolu bo proslavljen zvečer 1. decembra s slavnostno akademijo. Za članstvo ta naraščaj je navzočnost obvezna. Vabljena je tudi vsa ostala nacionalna javnost. i— Porok*. V Ljubljani se je poročil tukajšnji trgovec g. M:lan Lombar z gdč. Milko Poepišilovo lz ugledne družine v Podpreski pri Gabru v banovini Hrvatski, Mlademu pa ru iskrene čestitke I Iz Krškega kr— Spominska svečan°st na G o? goto srbske vojske. Sokol v Krškem je v sredo zvečer priredil v svojem domu spominsko svečanost na veliko albansko tragedijo, strašno Golgoto srbske vojske, pred 25 leti. Predaval je vojni dobrovoljec brat Kru-lej Ernest iz Sevnice, ki se je sam udeležil umika preko Albanije. kr— Slavnostno akademPo v proslavo prvega decembra priredi Sokol v soboto 30. t. m. ob 20. člane pozivamo, da se akademije točno udeleže. V nedeljo 1. decembra ob 11. uri pa bo slavnostna seja, Iz Ptuja J— Zvočni kino bo predvajal danes ob 20. uri ta jutri v nedeljo ob pol 19. ta pol 21. uri komedijo »Junaki Arene«, v kateri nastopajo trije slavni bratje Ritz. Za dodatek filmski žurnal (—) j— Praznik zedinjenja proslavi letos Sokol prav svečano. Spored za 1. december: ob 10. služba bežja v proštijski cerkvi. Ob 11. slavnostna seja v Mladiki, popoldne ob 15. sokolska akademija v gledališču z zelo izbranim sporedom. Zvečer ob 20. pa priredita Sokol in oficirski zbor v Narodnem domu narodno slavje, na katerem bosta sodelovala orkester ln pevski zbor Glasbene matice. Sobota, SO. novembra LJubljana 7. Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Pisan venček (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Plošče. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: Z otroki kramlja Manica Komanova. — 17.30: Igrače na izbero (plošče)- — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalcu — 19: Napovedi, poročila, cbjave. — 19.25: Nac. ura. — 19.40: Citraši Igrajo (plošče). — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar). — 20.30: Od Rajbenburga do Podsre-de (rokopis: Davorin Petančič, Izvajajo domačini). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Beograd 19.40: Srbske vojaške pesmi. — 22.50: Vesela muzika. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Plašna muzika. — 20.30: Domači skladatelji. — 21: Lahka glasba. — Praga 18.30: Koncertni večer. — Sofija 20: Zborovski koncert. — 20.30: Jugoslo-venske pesmi — 21: Lahka ta plesna muzika- — 22.05: Bolgarska narodna glasbe. — Berlin 19.15: Odlomki zvočnih filmov. — 2115: Zabaven spored. — 23.10: Nočni koncert. — Rim 19.30: Koncert pevskih zborov ln orkestra. — 21.30: Vesela muzb-fca. Kako hitro reagiramo? Znanstvena opazovanja dokazujejo, da brzina misli ni neizmerljiva Italijanski bombnik v poletu nad grškimi planinami. Poleti t skalo vitem svetu so Izredno težavni Hčere imajo rajši kakor sinove. •• Nenavadni običaji na Kitajskem in v Afriki Ce se dotaknemo vroče skodelice, umaknemo roko na videz takoj, ln če nam obalne oko jarka svetloba, menimo, da smo ga zaprli Istočasno. Toda te trenutne reakcije so navidezne. Med dražljajem in reakcijo poteče neki določeni čas. V prejšnjih časih so mislili, da temeljijo vsi živčni učinki na skrivnostnih silah, ki se širijo »z neskončno hitrostjo«. Od tega prihaja tudi Izraz »hiter kakor misel«. Dejansko se pa da čas med dražljajem in reakcijo točno izmeriti. To dogajanje če še ne veš, zdaj izveš: da bo sovjetska vlada ▼ najkrajšem čar isu uvedla rubelj kot plačilno sredstvo v baltiških deželah; da bo prihodnje leto Izročen prometu prekop med Leningradom ln Moskvo. Po tej vodni poti bodo ladje prepeljale na leto lahko 2 milijona potnikov; da je neka kmetica v M on te Reyu na mehiškem ozemlju rodila petorčke; da so v Bolgariji ukinili zatemnitvene ukrepe; da je v Bruslju umrl general Gallet, blv-,51 šef belgijskega generalnega štaba; da je prefekt rhonskega okrožja v Franciji zaradi angleških napadov odredil popolno zatemnitev sebi podrejenega področja; da bodo v začetku prihodnjega leta ob 150 letnici Grillparzerjevega rojstva priredili Grillparzerjev teden na Dunaju; da je v Stockholmu ogenj uničil ondot-no tvornico valovite lepenke; da se je 60.000 francoskih prebivalcev Lorene izselilo ter se nastanilo v notranjosti Francije; da gostujejo na Nizozemskem nemška operna gledališča; da so kriminalna dejanja na Švedskem mogočno narasla; da so imeli na Japonskem te dni hud potres, ki je minil brez večje škode; da so na dan 85. obletnice smrti velikega poljskega pesnika Adama Mickievvicza otvorili v njegovi rojstni hiši v Novogo-rodku muzej. vodita dva živca, tisti, ki prenaša dražljaj, ln tisti ki sproži gibanje, vmes pa je osrednji živčni sistem, ki prenaša dražljaj z enega voda na drugega, čas, v katerem preteče dražljaj ta tako zvani »refleksni lok«, se da izmeriti z registrirnim instrumentom. Prvi, ki je Izvrševal takšne meritve, je bil Helmholtz okrog sredine prejšnjega stoletja. Na to delo se je spravil, ko ga je zvezdoslovec Bessel opozoril, da navajajo Letos bo manj božičnih daril Angleška vlada je izdala navodilo, v katerem opozarja svoje državljane, naj se letos po možnosti vzdržijo božičnih nakupov in daril. Opozorilo je v zvezi s predlogi za čim večjo štednjo, ki se v Angliji praktično izvaja v zadnjem času. CNSERIRAJTE V „ JUTRU"! opazovalci Individualno različne čase, ▼ katerih naj bi bila določena zvezda prešla nitkasti križ v daljnogledu. Te razlike pa so bile individualno vedno enake ln Helmholtz je iz tega sklepal, da ne gre za slučajne pomote pri opazovanju, temveč za razliko v prenosu dražljaja prt raznih opazovalcih. Tako je ugotovil »osebni čas« astronomov. Odtlej so se že mnogi raziskovalci bavlli z vprašanjem, kako hitro reagira človek na dražljaje. Tako so našli, da traja refleksni čas mežikanja na svetlobni dražljaj 0.05 do 0.2 sekunde. Ta refleksni, čas sestoji lz »prevodnega časa«, ki poteka med prenosom dražljaja skozi dovajajoče in odvajajoče živce, ter iz »latentnega časa«, ki preteče, preden »odgovori« mišica na živčni dražljaj, v tem primeru torej preden se veke zaprejo. Prevodni čas znaša ob brzini prenosa 30 m na sekundo prilično 0.01 sekunde, la-tetni čas približno Isto toliko. Za »preklopni čas«, ld se dogaja v osrednjem živčevju, ostane torej približno 0.03 sekunde. To je čas, ki se da brez težave Izmeriti, tako da vsekako ne moremo govoriti o kakšni neizmerljivi brzini mislL Univ. prof. Jorga bivši rnmunsk! min. predsednik, Id so ga podivjani legionarjl železne garde odpeljali iz stanovanja in ga nbili. Mož je bil star 70 let. Bil je Argentinec, ld je svet ln Evropo seznanil s tangom, ali prav za prav sin nekega španskega Baska, ki se je rodil v Argentini. To je bil Casimiro Aln. Oče A in je bil majhen mlekar in sin Kazimir je delal sprva kot nameščenec mestne uprave v Buenos Airesu. 2e tedaj, bilo mu je kakšnih dvajset let, je bol strasten plesalec. Navdušen je bil zlasti za tango. Kančruo se je domislil, da bi se odpovedal pisarskemu poklicu ln se posvetil ves samo temu plesu. Postal je plesni uči-* telj, ln sicer učitelj tanga, ki so se začeli tedaj zanimati mladi ljudje iz odlične družbe v Buenos Airesu, med tem ko so očetje teh mladih ljudi tango še zavračali. Kmalu pa je Ain spoznal, da Buenos Aires še ni pravo delovno področje zanj. Zapustil je Argentini jo, odšel je v Evropo ln učil tu novega plesa. Storil je to s tolikšnim uspehom, da je vEvropd tango prej postal goden kot družabni ples nego v svoji prvotni domovini. Aln je predvajal tango na prvi mednarodni plesni tekmi v Parizu, ob začetku našega stoletja. Pozneje je v tem mestu ustanovil kabaret »Gar-roai«, v katerem je dolgo nastopal ln kjer so nerdeki bogati Argentine! v svoje presenečenje odkrili, da je tango v elegantnem Parizu priznana stvar. »Kralj tanga« pa je kmalu nastopil tudi zmagovito pot skozi Evropo in Severno Ameriko, postal je učitelj vojvode Manchestrskega, lady Astorjeve, severnoameriške milijonarke, plesal je tango pred kralji in cesarji, učil je tudi Rudolfa Valentina, plesal je v Rimu, Šanghaju, v New Yorku, in e je po štiridesetih letih slave umaknil končno v svoje rojstno mesto. Novoporočenca pobegnila Iz cerkve Silen vihar, ki je bil v zadnjih dneh razsajal nad Dansko, bi bil nekega samca kmalu spravil ob zakon. Med poroko je veter v cerkveno streho napravil veliko luknjo. Z vsemi svati ln duhovnikom vred sta tudi ženin in nevesta pobegnila iz cerkve. Ker sta pa že bila izrekla svoj »da«, sta pobegnila že kot mož in žena. Na Kitajskem precenjujejo sinove, kar se da, tako da je usoda hčera pogostoma zelo žalostna, V mnogih delih Vzhodne Afrike pa si domačini nasprotno želijo prav mnogo ženskih otrok. Vzrok za to pa je poolnoma gospodarske narave. Dekleta so namreč pogosto največja glavnica, s katero razpolaga zamorski oče. Ko pričakuje novega otroka, sklene včasih že pred njegovim rojstvom z družino svojega bodočega zeta kupno pogodbo za primer, da se bo rodila hči. Zetova rodbina Izroči očeto često že kmalu po rojstvu bodoče snahe tele kot naplačilo, najpozneje pa vsekako potem, ko Izpolni deklica drugo leto. Ker plačujejo obroke v nadaljnjih letih običajno z največjo točnostjo, je umljivo, da je vsaka hči za zamorskega očeta vir znatnega dohodka ln da pazi zato nanjo skrbneje nego na sinove. Ge dekle umre. preden se poroči, mora nje oče namreč vsa naplačila vrniti in to mu povzroči lahko hude gospodarske težave. Posledica teh nenavadnih običajev je ta, da je umrljivost dečkov dosti večja nego umrljivost deklet. Ce zboli dekle, pride zamorec kmalu po belega zdravnika, ki se ga drugače Izogiba a če mu zboli sin, se običajno za zdravnika niti ne zmeni. Iz tega seveda ne smemo sklepati, da bi bili moški potomci za zamorca brezpomembni. Sin je nasprotno edini, ki lahko izvrši potrebne daritve svojim prednikom Postal je star mož, ni bil reč »kralj tanga«, temveč so mu dali ime »stari očka tanga«. Te dni je umrl. S težko poškodbo na nogi so ga oddali v bolnišnico in konično so mu morali nogo amputirati. Tri tedne po amputaciji je umrl kot tih mož, ki mnogi žalujejo za njim. i orientacijskim čutom V Jacksonvilleu v Floridi kaže lepa bul-doginja z Imenom »Monk« izredno sposobnost, da se znajde v vsakem terenu. Na nekem izletu v kraju, ki je 100 km oddaljen od Jacksonvilea, je lastnik psico izgubil in ta se je odpravila sama na pot domov. Dvanajst dni je iskala naokrog, potem pa je sama našla pot do doma. in s tem tudi svojemu očetu. Ker pa je med zamorci razširjeno mnogoženstvo in imajo tako vedno nekoliko sinov, je oča glede teh stvari brez skrbL Hčere pa mu večajo bogastva Smrt zavoljo starostne oslabelosti Ravnatelj patološkega zavoda vseučilišča v Filadelfiji dr. Karsner je po temeljitih raziskavah ugotovil, da je smrt zavoljo starostne oslabelosti izredno redek pojav. Po njegovih dognanjih se telesni stroj tudi v primerih, ko gre na videz za starostno oslabelost, ne ustavi dokončno zavoljo obrabe, temveč večinoma zavoljo poznih posledic nekdanjih infekcij. Te infekcije lahko zapuste svoje sledove še tedaj, ko je prava bolezen že davno ozdravljena. Desetkratna množina narkotika V neki zasebni bolnici so hoteli operirati nekega bolnika zavoljo želodčne otekline. Operater je uporabil najprvo no-vokain, da bi napravil operacijsko mesto neobčutljivo. Ker se je pa po začetku po-sežka izkazalo, da bo operacija trajala nekoliko ur, se je odločil uporabiti pantokain, ki omogoča dališe operiranie. Operacijska pomočnica Elizabeta R. je prejela nalog, naj pripravi raztopino te snovi, a ker ni imela nobene prakse za njeno uporabo, je sestavila pol odstotno raztopino, kakor je bila vajena za novokain. Ta raztopina ie pacientu čez kratek čas omrtvičila dihala, in navzlic takojšnjim ukrepom ga ni bilo mogoče rešiti smrti. Postani in ostani član Vodnikove družbe! DOTA Prof. Carl Froelich je sedel pri večerji v neki restavraciji. Nenadno ga je meni nič tebi nič nagovoril mlad Igralec, ki je bil videti precej afektiran. »' večer, gospod profesor,« je dejaL »Dober večer,« je odzdravil Froelich vljudno. »Nu, gotovo me ne spoznate?« »V tem trenutku .. na žalost ne.« »Moje ime je Miiller.« »Ah, seveda, seveda Vaše ime sem že pogostoma čul. Samo vaš obraz mi je tako neznan!« je odgovoril profesor vljudno in spoštljivo. VSAK DAN ENA »Gospod direktor, prisegam, da dobi žival vsak dan samo po dve jabolki...« (»Humorist« \ V NEDELJO, dne 1. decembra prične izhajati naš novi roman Izginuli radža izpod peresa Hulberta Footnerja. Mlad odvetnik dobi od svojega bivšega vseučiliškega tovariša Meddyja, sedanjega šlkharskega rad že, povabilo, naj ga za čas njegovega bivanja v Združenih državah spremlja kot svetovalec. Zares prijetna izprememba v enoličnem življenju mladega Imbrieja! Iz radževega državnega obiska pa se razvije drama, ki jo orientalske strasti In spletke ter zvijače ameriškega gangstrstva zapletajo v strahoten labirint. Luku Imbrlejn gre za srce lepe Diane; za kaj gre drugim: za prestol v daljni Indiji ali za dragulje v vrednosti 1,000.000 dolarjev, ne more nihče reči, dokler zasebni detektiv Lee Mappin ne razvozlja uganke izginulega radie. Delo je pisano s prijetnim humorjem In ponekod zabavno osvetljuje »svetovno« politiko velikih držav. POZOR NA ZAČETEK V »JUTRU, dne 1. DECEMBRA I Na levi Soboljev, prvi tajnik ruskega zunanjega ministrstva, ki je obiskal bolgarskega kralja in mu pojasnil ruske želje; na desni sovjetski poslanik v Sofiji Lavriščev Kdo je Dekanozov? Novi sovjetski poslanik v Berlinu je tudi Izvedenec vprašanja Balkana Na svoje novo službeno mesto v Berlin je prispel te dni novi poslanik sovjetske vlade. Dekanozov. Po pisanju ruskega tiska se zdi, da moskovska vlada ni razrešila Dekanozova dosedanje dolžnosti pomočnika sovjetskega komisarja za zunanjo politiko. Mogoče je torej, da bo Dekanozov tudi kot poslanik v Berlinu ostal prvi sodelavec Molotova ter Izvedenec za vsa vprašanja Balkana ln bližnjega vzhoda. Vladimir Georgijevič Dekanozov je po poreklu Georgijec kakor Stalin. Rodil se je v Bakuju ob Kaspiškem morju ter Ima zdaj 42 let. 2e v svoji mladosti je prišel v stik z raznimi narodi Bližnjega vzhoda in obvlada vse njihove jezike. Gimnazijo je pohajal v Tiflisu, potem je šel na univerzo. Svojo kariero je začel ▼ administracij republike Georgije, kjer je napredoval od uradnika do pomočnika komisarja in do namestnika državnega poglavarja. L. 1938 je prišel kot prijatelj komisarja za notranje zadeve Derija v Moskvo. Pozvali so ga takoj v komisarijat za zunanjo politiko, kjer je tedaj vedril ln oblačil Litvinov. Poverjene so mu bile takoj funkcije, ki odgovarjajo poslom državnega podtajnika. Glavno področje, kateremu se je moral posvetiti, so bila vprašanja Balkana ln Bližnjega vzhoda. Dekanozov je človek majhne telesne postave, smelega izraza v obrazu. Ima oster kavkaškl profil ter ostre živahne oči. Po svojih sposobnostih spada med prvake sovjetske države v diplomaciji. Za obiska Molotova v Berlinu je prisostvoval vsem sestankom Molotova z odločujočimi člnltelji Nemčije, zato pozna vsa vprašanja, o katerih so se razgovarjali. Prav ta njegova razgledanost mu je tudi odprla pot v Berlin, kjer zastopa zdaj veliko in vplivno Sovjetsko zveza Razbit avtomobil Enonogi kralj tanga Casimiro Aln, sin španskega Baska Pogled na Argirckastre, največje mesto ▼ južni Albaniji Pes z izrednim A N E K Ob umoru prof. Nikole Jorge Tragična smrt rumunskega znanstvenika in politika prof dr. Nikolaja Jorse, ki so ga prošli četrtek našli v obcestnem jarku izrešetanega od mnogih kroael meče pošastno luč na razvoj dogodkov v Rumuniji. Da pravilno p ecenimo globoko tragiko krvavega dogodka, ie treba imeti pred očmi. da je bil prof Jorga prav za prav idejni oče rumunskih nacion t list: v in da ie padel kot žrtev prav istih na i-onalistov. Pokojnik je v svojih mnogoštevilnih delih zadnjih 40 let razvil ideologijo rumunskega nacionalizma do vrhunca ter je pri tem v veliko škodo svojega učenjaške?a slovesa proglašal za runi un?ke vse kraje ki so prišli pod Veliko Rumunijo po versaiskem miru. ter štel med rumunske narodne junake vse one zgodovinske osebnosti, ki so kdaikoli v prešlih vekovih živele in delovale na tleh versajske Rumunije. Rodil se je 1. 1871. v Botošanih Usoda je hotela, da ie Jorga. zastopnik skrajnega rumunskega nacionalizma oo materi izhajal iz rodu gršk'h Argiropulov in slovanskih Dragičev. dveh starih bo^arskih rodov. Tako ie že njegovo ooko^nie zavračalo njesovo osnovno id°io o č:stem latinskem poreklu rumunskega naroda V njegovih delih se opaža otipljiva tendenca. zmanjšati delež slovanskega življa pri formaciji rumunskega naroda, v isti me- ri pa poudariti pretežno latinski izvor rumunskega ljudstva. Spisek njegovih znanstvenih del je zelo obširen, toda nekatera izmed njih močno kazi njegovo spoznanje slovanskih komponent ter hoteno zastiranje zgodovinskih dejstev V politično življenje ie prof. Jorga stopil 1. 1907.. ko je prišel kot poslanec v rumunsko zbornico, kole član ie ostal do najnovejših dni. Pri uvedbi avtoritarnega režimi 1 1931. mu ie kralj poveril predsedstvo vlade, toda na krmilu države se je vzdržal komai leto dni. Vzlic temu le ohranil svoj politični vpliv kot znanstvenik. kot član kronnkega sveta in kot izda jatel i nacionalističnega glasila »Neamul Romanesc« Bil je velik prijatelj italijanskega fašizma ter le v teku abesinsžke voi-ne objavil pismo duceiu v katerem ie odobraval nastop Italije Neposreden povod za umor prof Jorge je dala naibrž okoliščina, da 1e pred dvema letoma tožil zaradi klevete takratnega vodio Železne garde Codreana. ki ea je sodišče res obsodilo na šest m-scev zapora. Pristaš' Codreanovi so se zdai na tako krut način osvetili Jorgi. za katerim bo nedvomno žalovala vsa rTnunsk^ javnost. ki vidi v njem ne samo od'ičnega znanstvenika mar"*1- tudi poštenega ter nesebičnega domoljuba. ELE2KE Dr. Kraljevič o hrvatski politiki »Seljački dom«, službeno glasilo Hrvatske seljačke stranke, objavlja na uvodnem mestu članek glavnega tajnika HSS dr. Jurija Krnjeviča pod naslovom »Hrvatski narod v sedanjih burnih časih«. V članku pravi dr. Krnjevič med drugim; »Danes so prilike take, da smatrajo vsi veliki narodi za svojo glavno nalogo ustvariti čim jačjo notranjo slogo. Razvoj dogodkov dokazuje, da narodi, ki niso složni, ne zaslužijo, da bi bili gospodarji v novi Evropi. Tega se mora zavedati tudi hrvatski narod, ki ne sme biti nepripravljen na razvoj dogodkov. Hrvatski narod je postal šele z zmago politike pokojnega Stjepana Radiča toliko močan, da se je lahko pričel boriti za svojo svobodo in za socialni preporod svoje domovine- Tej politiki se moramo zahvaliti, da imamo danes svojo banovino Hrvatsko in odločilne položaje v državni skupnosti. Hrvatski narod se želi izogniti sedanji vojni. Predsednik dr. Maček se tega dobro zaveda in smatra za svojo glavno dolžnost ohraniti mir. Zaradi tega je nadvse modro postopal, ko je v zeri nove vojne sklenil sporazum, že danes dobro vidimo, kaj smo dosegli s sklenjenim sporazumom v naši domači politiki in v koliki meri nam omogoča svoboden razvoj našega narodnega življenja. Zelo enostransko pa bd presojali vrednost sporazuma, če bi ga motrili samo s stališča notranje politiKe. Sporazum je prav tako, če ne še bolj važen z zunanjepolitičnih vidikov, predvsem z vidika čuvanja miru hrvatskega in srbskega naroda. S sporazumom nismo rekli svetu, da so Hrvati ln Srbi ter Srbija in Hrvatska sporazumni že v vseh stvareh, še cela vrsta je zadev, ki čakajo na svojo rešitev. Toda sporazum je pokazal in jasno povedal vsemu svetu, da smo Srbi in Hrvati složni med seboj v osnovnih vprašanjih obrambe in čuvanja naše svojine in da ne bo mogel noben tretji izkoriščati za svoje posebne cilje Srbe proti Hrvatom ali Hrvate proti Srbom. S to dalekovidno politiko dr. Mačka smo ohranili mir tako Srbom kakor Hrvatom. Ta politika pa je tudi neprecenljive vrednosti v sedanjih mednarodnih prilikah.« Naert novega zakona o bolnišnicah »Vreme« poroča, da je pripravljen načrt novega zakona c javnih bolnišnicah Zar kon predvideva enotno ureditev vprašanja naših bolnišnic, češ da se je v teku zadnjih 20 let pokazalo da so se gradile pri nas bolnišnice vse vprek brez pravega načrta in medsebojne povezanosti. Posebno poglavje zakona tvori načrt za izgradnjo cele vrste novih državnih bolnišnic zdravilišč in umobolnic. Že obstoječe državne bolnišnice bodo spopolnjene z novimi oddelki ter prilagodene današnjim potrebam. Veliko pozornost posveča zakon tudi zdraviliščem za bolne na pljučih. Po ustanovitvi banovine Hrvatske ima država v svoji upravi vsega skupaj tri zdravilišča za trberkulozne in sicer v Topolšici. na Vencu na Fruški gori in v Surdulici Vse te tri bolnišnice imajo skapaj samo 600 postelj. Določena je zgraditev zdravilišč za tuberkulozne s po 300 posteljami za vsako banovino Po-leg tega bodo zgradili še posebno državno centralno bolnišnico za tuberkulozne na Avali. Imela bo 500 postelj. Izdelani so tudi načrti za zdravilišče srednješolcev. ki so bo'ni na pljučih. Po novem zakonu o bolnišnicah bo zgradila država v vsaki banovini po eno umobolnico ker je dosedanja njihova kapaciteta mnogo premajhna. Izključitev iz HSS v Splitu Poročali smo že, da je sreski odbor Hrvatske seljačke stranke za mesto Split Lik! učil iz stranke ter vseh njenih gospodarskih in kulturnih organizacij bivšega splitskega župana Marina šegviča in njegovega prijatelja Dvornika. V sredo je bila glavna skupščina splitske organizacije HSS. Na njej je bila potrjena izključitev obeh pred mesci še najbolj uglednih funkcionarjev HSS v Splitu. Izključitev je utemeljena s tem, da sta bila oba gospoda nedisciplinirana člana stranke in da sta razdirala slogo med pristaši HSS v Splitu. Blagoslov bit oljskih žrtev V beograjskem Narodnem gledališču je bila v ponedeljek svečana akademija, katere čisti dobiček je bil namenjen bitolj-skim žrtvam. Akademijo je priredilo »Društvo Južnosrbijancev«. Otvoril jo je predsednik društva Radoslav Dimič, ki je v svojem pozdravnem govoru dejal: »Reakcija na bitoljske dogodke je najboljši dokaz, kako usodno so povezani vsi kraji naše Jugoslavije. Klanjamo se spominu bitoljskih žrtev in jim istočafno izročamo pozdrave zedinjene in na vse pripravljene domovine. Jugoslavija je hvaležna bitoljskim žrtvam, ker je njihova krvava daritev zbudila v srcih vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev duh Miloša Obilica ln kraljeviča Marka ter jih zedinila v eni sami odločni volji, braniti vsako ped naše zemlje proti komurkoli. Južna Srbija je od pamtiveka zibelka naše nacionalne kulture in slave ter oni del naše skupne domovine, kii je orošen z morjem srbske krvi in srbskih solza. Južna Srbija je za vse nas sveta zemlja, ki krije v svojem krilu kosti naših največjih junakov. Za zopetno osvoboditev Dušanovega carstva so bile žrtvovane cele srbske in jugoslovenske armije. ki jih je tvoril cvet našega naroda. Krvave meje Južne Srbije so svete, kakor so svete tudi vse ostale meje naše domovine Jugoslavije. Nikdar še ni bil Triglav bližji Kajmakčalanu, kakor je v teh velikih in usodnih dneh. Nikdar še niso bili Srbi, Hrvati in Slovenci tako enodušni v obrambi svojega miru, svojih meja in svoje svo- Netočna vest v beograjskih listih V četrtek so objavi d beograjski listi vest, da je bil postavljen s kraljevim ukazom za podžupana beograjske občine Stevan Miiu-tinovič. Listi so objavili tudi Milutinoviee-vo sliko in več ali manj obširne življenjepise. Sedaj pa objavlja ministrstvo notranjih del, da vest o imenovanju g. Miluti-noviča za beograjskega podžupana ni bila resnična, kar je mogel vsak sprevideti še tudi iz tega, ker se imenujejo mestni podžupani z odlokom ministra notranjih del in ne s kraljevskim ukazom. Obsodba »Slovenskega doma" Zabeležili smo svoj čas napade »Slovenskega doma«, ki je dolžil februarja mesca tekočega leta »Jutro« in napredne ljudi. ki se »zbirajo okoli dr. Kramerja«, da »ne le vzdržujejo, marveč tudi vedno bolj odkrito poudarjajo svoje zveze s komunizmom«. 2e takrat smo dejali, da bo imel »Slovenski dom« priliko za svoje ob-dolžitve nastopiti tudi z dokazi. Ta prilika mu je bila dana v polni meri, ko je vložil dr Kramer proti njemu tiskovno tožbo zaradi te kleteve. Odgovorni urednik »Slovenskega doma« Je nastopil dokaz resnice Okrožno sodišče v Ljubljani je o obtožbi razpravljalo 12. junija 1940 in obsodilo odgovornega urednika, ki se mu dokaz resnice seveda ni mogel posrečiti, na 500 din denarne kazni, 500 din materialne odškodnine, na plačilo izterljivih stroškov kazenskega postopanja, na plačilo povprečnine v višini 500 din in na objavo sodbe na čelu »Slovenskega doma«. Sodba je sedaj postala pra-vomočna in jo je »Slovenski dom« objavil v četrtek 28. t m. Beležimo to obsodbo ne morda zaradi zadoščenja dr. Kramerju. ki mu zadoščenja za take nesmiselne očitke pač niti treba ni, temveč le v ponovno opozorilo naši javnosti, koliko so vredna sumničenja najrazličnejše baže, ki jih objavljajo gospodje okrog »Slovenskega doma« proti naprednim ljudem. Potres v Varaždinu Varaždin, 29 nov. o. Davi ob 1 30 se je občutil v Varaždinu in okolici laži* potres, ki je trajal več minut Po dosedanjih poročilih pa ni bilo nikjer nikake Škode. Ljubljanski mestni svet Zimska pomoč lani in letos — Koliko Je kdo prispeval Ljubljana, 29. novembra Nocoj je imel ljubljanski mestni svet zopet javno sejo, ki jo je župan dr. Adlešič otvoril kmalu po 17. Sporočil je, da je bilo na mesto odstopivših članov mestnega sveta imenovanih pet: odvetnika dr. Hacin Josip in dr. Leskovič Franc, trgovec s kurivom Čebin Dominik, urarski poslovodja Krvina Ivan in restavrater Dolničar Maks. Novi člani so takoj položili prisego. Nato se je župan v toplih besedah spomnil nedavno umrlih meščanov Engelberta Fran-chettija, prof. dr. Viktorja Peterliha in arh. Ivana Mathiana. Lanska zimska akcija Obširno je župan poročal o lanski zimski akciji, ki je zbrala 621.406 din. Mestna akcija z geslom »Počastite rajne z dobrimi deli« je zbrala 171458 din, tako da je akcijski odbor za zimsko pomoč dobil vsega skupaj 792.864 din. Pri navajanju pregleda darovalcev je župan med drugim navajal, da je 66 od 352 dobaviteljev mestne občine prispevalo 187.420 din. ostalih 286 mestnih dobaviteljev pa ni prispevalo nič. Denarni zavodi so dali 56.500, od zavarovalnic ena 50.000, vse ostale pa 47.000 din. Tovarne večje tvrdke in podjetja brez mestnih' dobaviteljev so podarila 113.050 din, združenje gostinskih podjetij je podarilo 20.000, razne oblasti in zasebniki ter majhni in neimenovani darovalci so pa dali 83.047 din. Od 105 ljubljanskih odvetnikov in notarjev je eden žrtvoval 10.000 din. vsi ostali pa skupaj 6.703 din. Ljubljanske lekarne so podarile 14.500, a vseh 200 ljubljanskih zdravnikov in zobozdravnikov pa skupaj 2460 din. Z zbranim denarjem je občina plačala brezposelnim za delo pri regulaciji Ambroževega trga, za ureditev koledarske poti na Celovški cesti, za pomoč pri regulacijah Tivolija in »Zvezde« ter za druga slična dela 481.376 din. Akcijski odbor torej ni porabil vse lani zbrane vsote ter je še na razpolago 140-030 din za letošnjo zimsko ; pomicč. Letošnja zimska akcija Tudi letos je o: bor za zimsko pomoč uvedel novo akcijo. Razposlal bo okrog 6.000 prošenj za prispevke. Tudi vlada je obljubila, da bo z vsemi močmi podprla to akcijo. Predvsem bo izdala posebno uredbo o pooblastilih občinam, da bodo smele po potrebi uvesti socialni davek za zimsko pomoč. Zato je samo od prostovoljne dobrodelnosti premožnejših slojev odvisno, če bo tudi ljubljanska občina prisiljena poslužiti se tega pooblastila ter morala uvesti poseben socialni davek. Slednjič je poudaril župan še obsežno akcijo, ki jo je uvedla Nj. ,yis. kneginja Olga za zimsko pomoč kot InlSTatorka ln pokroviteljica vse plemenite akcije v naši državi, ln je apeliral na vse Ljubljančane, naj se letos izdatno udeleže, vsak po svoji moči, te dobrodelne akcije. Tekoče zadeve Nato je mestni svet prešel na dnevni red in najprej na poročilo načelnika finančnega odbora rešil 22 zadev upravnega, gospodarskega in pravnega pomena manjše važnosti (odkupe manjših zemljišč za regulacije. odpise neizterljivih dolgov, ugovore proti predpisu mestnih davščin, itd.), na predlog predsednika gradbenega odbora pa nekatere prošnje za parcelacijo. Ugodeno je bilo 8 prošnjam za sprejem v ljubljansko občinsko članstvo, tri pa so bile zavrnjene. M. s. primarij dr. Meršoa je nastopil v obrambo zdravnikov glede na županovo poročilo o njihovih majhnih prispevkih za zimsko pomoč V Ljubljani je res okrog 200 zdravnikov in zobozdravnikov, a med pjiriii je le malo takih, ki izvršujejo privatne p-akso in ki imaio večje dohodke. Večina zgled od 10. do 15. Naslov vseh posl. Jutra. 32032-13 Razno Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlš! znesek 20 Din Žive kokoške kg din 17, v zabojih po 25 kom. in zaklane, oči ščene purane in kokoške po 10 kg din 195 — franko voznina razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 32054-37 IŠČE SE SADJAR-VRTNAR Potreben je kvalificiran praktik, samostojen voditelj poslov z manjšo rodbino. Prednost imajo, 2d so prosti vojaške službe. Zaposlenje: Beograd ali okrožno mesto v Srbiji. — Lastnoročno pisane ponudbe (priložiti prepise spričeval in referenc) nasloviti na Publicitas, Beograd, poštni pretinac 60, pod »Uspeh«. »□□□□□□□□□□uuuuaa^ Lokal na ulico i izložbenim oknom ter enim ali dvema stranskima prostoroma, ki bi mogla služiti za pisarni, IŠČEMO V LJUBLJANI, v centru prometnega dela Po možnosti od Gosposvetske ceste do Kongresnega trga ali pa od Aleksandrove ceste do Marijinega trga, pa tudi drugod v bližini centra. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Društvo za uvoz«. Stanovanja Beseda 1 Din. davek * Din za šUrc ali dajanje aasiova S Din Najmanjši znesek 20 Din Komfortno stanovanje štirih sob s pritiklinami se išče za takoj Naslov v vseh posl. Jutra. 32056-21 a Beseda i Oln davek --r>tn. za šifre ali lajanje naslova 5 Din Najmanlš) znesek 2C Din Opremljena soba lepa, velika, se odda v bližini banovine Naslov v vseh posl. Jutra. 32034-23 Opremljeno sobo in kabinet za dve (even-tuelno za tri) osebe s popolno oskrbo ali tudi brez hrane oddam. — Glince IV-4. telefon 3178. 31934-23 Opremljeno sobo strogo separlrano. oddam boljšemu gospodu takoj. Florijanska ul. 31-1. 32044-23 Živali Beseda I Din davek < Din za šifre ali dajanje naslova 5 Din Najmanlš' znesek 20 Oln Ilirskega ovčarja z rodovnikom prodam. — Franjo Kunovar. 8v Križ, LJubljana. 31999-27 TT? Beseda 1 Din davek Din za šifre ali dajanje naslova 5 Din Najmanlš' znesek 20 Din Jabolka kanada, mošanke, belf-ler itd din 10. 12 ln 14 kg zaboji, bruto neto razpošilja franko postaja kupca. Postržln. Maribor, Pobrežje. 31968-34 Beseda 1 Din. davek s Din za šifre ali dajanje aasiova S Din Najmanlš' znesek 20 Din Kupimo Dobrodelna ustanova kupi stroj za vrtanje zob na pogon z nogo kom pleten (Fussbohrmaschi-ne) in Vulkanisierkitel. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zobni ateller« 32043-29 Lokomobilo 80 HP kupim. Ponudbe pod »Lokomobila takoj« na ogl. odd. Jutra. 32028-29 Lokomobilo 150 HP kupim. Ponudbe pod »Lokomobila takoj« na ogl. odid. Jutra. 32029-29 polnilno pero — Vas vedno razveseli! Dva zavarovalna organizatorja- ''■Si* za bivšo ljubljansko ta bivšo mariborsko oblast SPREJMEMO za ljudsko zavarovanje. Podrobne ponudbe z navedbo zahtevkov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Podjeten ln zanesljiv zavarovalni organizator«. — Prednost imajo že izvežbani z dokazanimi uspehi. OTOMANE v veliki izbiri kupite ugodno pri R. RAOOVAN tapetnik Mestni trg 13. SREBRO, DRAG*. KAMNE ln vsakovrstno ZLATO kupuje po najvišjih cenah JOS. EBERLE, LJubljana, Tyrševa 2, palača hotela »Slon«. MODROCE patentne posteljne mreže nudi solidno in po nizki ceni R. RADOVAN tapetnih Mestni trg 13. Dopisi J-itilb oeseaa 4 Oln la rek 1 Din za aajanj» aasiova S Din, najmanj ti znesek 20 Din Lutz pečarji so se vrnili z orožnih vaj zato zopet lahko izvršujemo prezidave starih m dobave novih peči. Tovarna Lutz peči, Ljubljana, šiška, tel. 3252. 32062-24 • •••••••••••a • •••••••••••a Inserirajte v »Jutra«? »•••••••••••••••a ••••••••••••••••••••••• • ••••••••••••••»•»•••••••••••••••••••••••a EKSTRA TENKO V-:.;;1'•. -10 kom. Din 15,- • ' /•-i: -'>•.;.-... ; , .-..* > -.M. •■>'•.'*-. ': Varujte s« patvorb! NARODNA iSKARNA LJUBLJANA KNAFLJEVA 5 IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IN NAJFINEJŠE ' -'v*.. ZAHVALA v •_"«?• - - .Vs Ob prerani izgubi naše nenadomestljive Mile Dragocenosti Beseda 1 Oln. da»ek i Din. za šifre ali dajanje naslova 5 Din Najmanlš' znesek 20 Din Vsakovrstno zlato, briljante ln srebro kupuje po naj višjih cenah A B02IC Ljubljana. Frančiškan ska ul. 3. 238 36 se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, izrekli ustmeno ali pismeno sožalje, darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo konzorciju, uredništvu in upravi »Jutra« za vsestransko razumevanje in sočustvovanje in gg. zdravnikom, ki so storili vse, da bi ji ohranili življenje in olajšali trpljenje. Žalujoči ostali ■v Naše gledališče D B A M A Sobota 30.: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 1. decembra, <*> 15.: Mali lord. Mladinska predstava. Izven. Ob 20.: Cigani. Izven. Ponedeljek, 2.: zaprto. Pri predstavi Shakespearjeve tragedije »R°meo lit Julija« bo igrala vlogo Julije Levarjeva, ostala zasedba z Janom na čelu običajna. Opozarjamo na to klasično delo, ki je pesem zveste ljubezni ta očituje vse lepote Sha'kespearjevih umetnin. Delo je zrežiral dr. Bratko Kreft. Nedelja v drami. Zgodba o malem lordu je igra, ki močno zajame mlada srca in jih navda s sočustvovanjem do malega dečka ki p;stane na nepričakovan način bogat dedič. S sodoživljanjem njegovih plemenitih nagibov se navaja mladina k značajnemu mišljenju in čuvstvovanju. Naslovno vlogo v Burnettovi igri »M ali lord« bo igrala Stmčičeva. — Zabavi in oddihu ie namenjena Milčinskega burka »Cigani«, ki jo bodo pomorili v nedeljo zvečer. Opozarjamo na zabavno igro, ki je namenjena predvsem smehu in kratko-časju ta ki jo je napisal naš popularni humorist Fran Milčinaki. Burka ima tri dejanja. Režija obeh del je prof. šestova. K prvi letošnji uprizoritvi mladinske igre »Snegulčica« v stihih in priredbi Pavla Golie, ki Jo bodo igrali v četrtek 5. decembra ob 15., bo prišel sv. Miklavž s svojim številnim in lepim spremstvom ter bo obdaroval posebno pridne otroke z darili, ki bodo prispela v teku sreče in četrtka dopoldne k vratariu drame- Darila naj bodo opremljena z natančnim naslovom obdaro-vanca. V nedeljo 8. decembra pa še bo prišel sv. Miklavž poslovit k popoldanski predstavi Gclijeve mladinske igTe »Princeska in pastirček«. Starše in mladino opozarjamo na uprizoritvi teh dveh poučnih in na prizorih in na dogajanju izredno pisanih predstav. Priporočamo nakup vstopnic v predprodaii! OPERA Sobota. 30.: Gorenjski slavček. Izven. Slavnostna predstava v proslavo narodnega praznika. Nedelja, 1. decembra, ob 15.: Grof Luksemr burški. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 2-: Proslava 1401etnice Prešernovega rojstva. Dobrodelna prireditev Kola jugoslovenakih sester. Izven. Drevi bodo uprizorili v proslavo narodno-ga praznika A. Foersterjevo domačo opero »G^renj-ki slavček« pod muzi kalnim vodstvom dirigenta A. Neffata. Naslovno partijo bo pela Ribičeva, tenorsko Franci, nadalje bodo sodelovali španova, Anžlovar, Barbičeva, Dolničar, Zupan ta Modest San-cin. Ta prva letošnja uiprizoritev izvirnega domačega dela bo dobrodošla vsem ljubiteljem domače glasbe. Po besedilu Luize Pesjnkove komponiraiio delo ciha vso svežino in prisrčnost Gorenjske ta njenega življa ter se odlikuje z zdravo šegavostjo in prirodnim humorjem. Režiser D. Zupan. P. n. občinstvo opozarjamo, da bodo uprizorili v nedeljo popoldne Leharjevo opereto »Grof Luksemburški« s Franclom ta Ivančičevo v glavnih parti jah. Zgodba o tajno sklenjenem zakonu med groftem Luksemburškim in pevko Didierje-vo, vsebuje hvaležne pevske in igralske partije. V glavnih partija