Št. 55. V GonVi, duo 10. jiilija 1900. Letnik II. Izhaja vsak torck in p<*t«'k v U'diiu ob 11. uri prodpoldiic /.a nit'sto I« r ob H. uri popoldnc z'A deželo. Slant' po pošti pn'jciiian ali v Gorici Hit doni po.šiljan cclolclno 8 K.. polletno i- K. in iM'trtlt'tno "2. K. I'ntdnju si' v (Joiiei v loliakarnah Sell war/, v Šolskili ulicah in .1 r I- lersilz v Nunskili ulicah po 8 vin. GORICA (ZJiitranje iztfaujV.) I'reduistvo in upruvuištvu se nahajata v «Narod ni tiäkarni», iilica Vetturini li. St. 9. Dopiso jo nasloviti na urmlniätvo, ogliiso in narocnino pa na upravništvo «üorico». Oglasi m- raeunijo po petit- vrstah in sicor ako so tiskajo l-kmt po Hi vin., 2-krat po \i vin., B-krat po 12 vin. Ako so vočkrat tiskajo, raču- tiijo so po pogodbi. lzdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maru&č). Zaupanje — dobra stvar. Bližnjik, katoroniu n;ij zaiipam. mora moje zaupanje popolnoma zasluzili in niora biti istega v vsakem oziru vreden. Le en oblaček prevare no sine skaliti mojega zaupanja, siccr jc proc ž njini. Že v na.šem vsakdanjoin življenju je tako; a koliko več volja isto v jav- nem delovanju, ali celo v narodnih receh. Tu pa je zaupanje že celo zlata in dija- mantov vredna stvar. Narodno delo je posebno delo. V narodnem delu, to jo v delu za blagor ljudstva, morajo imoti vedno nekateri izined naroda, tako rekoč : p o- sainezniki, vodilno besedo. Ti posa- inezniki so potern — voditelji na- roda in so navadno narodna inte- I i gene a. Ta inteligenca ali ti voditelji inorajo toraj v prvi vrsti nataneno po- znati naroda potrebe, duševne in gmotne, a poznati tudi prava sredstva, s kate- rimi je odpomoči tem potrebam. Toda iii 3e to vse ; voditelj naroda niora inieti za ta narod tudi sre e, v katereni je za narod tolika ljubezen, da bi bil pripravljen žrtovati tudi svoje živ- Ijenje za naroda srečo. To so svojstva, katera niora imeti pravi voditelj naroda. Ali ta svojstva so združena v tako inalo katerem človeku, da niorarno priznati, da so redko? redko sejani oni niozje, kateri so poklicani biti voditelji naroda in katerim naj narod zaupa, tako, kakor zaupa otrok svojemu dobrernu roditelju, katerega so oklepa z vso ljubeznijo, z vso gorečo in otroško udano.stjo. Kajli tal< pravi voditelj bode vodil narod tako, da ga uikdar ne zadene prevara, da nikdar ne izgine iz naroda zaupanje do svojega dobrotnika, če tudi bi ga pri narodu V tako lioteli crniti ali v nič devati. Ali, v koriiur niso združena vsa gorenja svojstva, ki so: natančno po- znanje naroda in njega potreb, natančno poznavanje sredstev, s katerimi se more pomagati, in nad vse to najčistejša lju- bezen do naroda, ne more in ne — sine biti voditelj naroda, kajti ako po- soduje le eno teb svojstev, a je broz druzih, bode varal svoj narod v teni ali onem, prej ali sloj, in tudi izgubi zau- panje naroda prej ali slej in bo polem- takem pripravljal lo škodo narodu, mesto korisli. Bilo jo pa in je so mo/, v nasem narodu, kaleri so botoli biti ali so tudi postali voditolji naroda, katerim ni bilo vsob teh svojstev; — ali kaj jo moral naposled narod spoznati v njiliV To, da jim ne more za vodno zaupali. Neka- teri takib mož poznajo pač svoj narod, ker so izrasli iz njoga in so živeli ves čas ž njini, — toda vkljub tomu niso spoznali naroda potreb in sredstev v njib odpomoc. Drugi zopet poznajo po- trebe in sredstva, a jim ni z m o ž n o s t i in ne pravega p o g u m a. v p o r a b i 1. i ta sredstva, tako, da bi bilo v basek narodu. Zopet so drugi, ki razpolagajo z vsemi temi svojslvi, katerim pa ne plamti sree v pravi ljubezni do naroda. Ako pa, kakor rečeno, ni 1 j u 1- e z e n do naroda, tedaj tudi ne hasni vse delo za narod; in narod, ki je bilza en trenotek zapeljan do zaupanja po zvijačnih besedab, varljivih dejanjih ali tudi po samib ob- lj a h a li kakega človeka, ki je hotel biti njegov voditelj, bo to/.il o bridki prevari prej ali slej. Voditelj naroda brez lju- bezni za svoj rod je zapisal na svojo zastavo narodnega dela besede : narod, daj meni ti, ako hočeš, da dam tebi jaz! Tak voditelj pozna naj prej svojo korist, katero najprej zahteva od naroda, potem Sele, okorištSen po narodu, morda vrne narodu nekaj malega v delih. Tak voditolj pa mora zadeti ob odpor pri na- rodu prej ali slej, in prej ko zadene, boljso za narod. ,,l)aj, da ti da in!" je bila nje- gova deviza in ž njo je varal, kajti na- rod mu je dal, a on — so ni vrnil nicesar. In v tern tiei razloček mej pravim in nepravim voditeljem naroda. V kaj pa naj zaupa narod? V blesteče besede, v visoko kipece obljube, ki kipijo v nebo kakor lope peneV Pravi voditelj in do- brotnik naroda ne bo mnogo obetal, ne bo mnogo kazal s prslom na to in ono, ne bo babato rekal: ,.to in to hocem storiti za te, narod, ako mi hočes zau- patr' in kakor so prisegali rimskemu ljud- stvu sleparski konzuli. da jih je ljudstvo povzdignilo do časti, ki pa svojib obljub niso držali in jib je ljudstvo, sleparje in požeruhe, zopet vrglo se stola. — Pravi voditelj in dobrotnik izvrši na tihem, kar jespoznal zadobro, z goto vim uspehom slopi prod narod in s torn si pribori na- roda zaii|janje in sree. Najpn;j uspeh, potem zaupanjo, a no nasprotno ! Poznamo pa ljudi, o ka- terih smo prcpričani, da bi se niti najmanje ne ponašali z voditeljstvom narodnim, ako bi ne iineli in ne priča- kovali od naroda najprej svojih koristi. Prav muogo se dela v poslednjem času od izvestne strani med narodom na Gorižkein. Tu krožijo okrožnice, tu se razpošiljajo agentje, tu se dela v javnib glasilili na način, kakor dela glumač, ki vabi nevedno ljudstvo v svojo, z zlato peuo in bliščečimi podobami našeinljeno kolibo ler predrzno kriči: „Le notri, le notri! Staue le 10 noveev I1' Ko pa ljud- stvo položi svoj obolus na rudečo mizo in stopi v kolibo, pa h krati spozna, da je bilo — nesramno prevarano po I a č n o m g 1 u m a č u, kajti od vsega, kar je obetala vnanjost kolibe, ni notri ne duha ne slulia. Komedijant se smeje, da se mu je tako posrečilo oskubsti ljudstvo, a le-to obžaluje, da ni slo raj^i, mesto h kome- dijantii — v cerkev, ali na polje, gledat, kako :>.ito zori. Stranka koniedijasev z bobnom in zlato peno na Goriškem pa se äe babato trka na prsa, da je narod na Gorižkein na njeni strani ter da uživa p o p o I i) o zaupanje tega naroda. Mi ponavljamo : zaupanje je dobra stvar, toila spomniti rnoramo glumače na resnieo : slab Olovek ali pa novednež je, kdor zaupa glumačem. Le enaki drži z enakim, ter mu za- upa. Ali bi bilo mogoče, da naž narod, že tako kruto izkušan po svojem poli- tičnern drugorodnem sovražniku, bi za- upal predrznim komedijantom ? S tern bi narod le javno pokazal, da je zlezel že globoko v mlakužo moraine razdrapa- nosti, U'.v da je zrel za — juda. Ali to moramo odločno zanikati. Naž narod bo vedel zbirati se okoli voditeljev; kateri so že dali tisoč dokazov, da hoßejo le s r o č o naroda. Nas narod ni padel še tako glo- boko, kakor bi hoteli neki ljudje, katerim je „narodno delo" le „hetz", v svrho pobijanja njihovim sebičnim na- črtom nasprotujočih ljudij. Ako ima stranka preklinjačev na svoji strani pri- staAev iz vrst labkomišljenikov in zasle- pljencev, naj jih ima; v ^ast svojemu rodu na Goriškem moremo reči, da je njih ^tevilo zelo majhno in da postane manjše od due do dne. O nas naj se piäe, kar se hoöe, naj se nam podtika, kar se hoče, to mirno zavest imamo, da se ne more kazati na nas, ako se svari slovenski narod, naj varuje svojo duSo pred hudiöem in svoj žep pred — tatovi. Mi smo temveč označili svoje delo ilovolj, ako smo povedali, da smo prevzeli narodno dedščino po najboljäih možeh nasega naroda, ter da hočemo po.teh možeh zapričeto delo nadaljevati, delo, kateremu so se izneverili baš oni, ki imajo za naa le kletev in grde priimke, pridüäanja in podtikanja najnižje vrste. To so ljudje, od katerih bi se v grobu ohrnili oni prvi možje, ki niti sanjali niso o izkori- šeanju ljubljenega naroda, martfeö, ki so bili vedno pripravljenižrtvovati syojß moöi in svoje imetje v korist milega; naroda. Naše prizadevanje je in bode, da ae takih rnož izkažemo vredne io ker to h o č e m o, imamo tudi popolno prepriöa- nje, da nam bode narod še nadaljeskazoval svojo zaupanje, ne da bi nam trebalo za to se posebe trgati se s komurkoli. Vojna in krvavo klanje na Kitajskem. Kitajska vlada je napovedala vojno trem delom tega sveta; Evropi, Aziji in Ameriki. Ta napoved vojne se ni sicer izvrSila tako, kakor je v navadi pri kul- turnih narodih, namreč, da sovražna dr- žava izroči poslaništvu tuje države vse diplomatske spise ter diplomatom tuje države sanüin veli odpotovati domu, ne LISTEK Velikan - nepoznan. Ruäki: A. Cehov. Doäel sem uprav na dan konkurza (stečaja) za ono delo, in imel sem gospod moj, to zadoščenje, da sem proslavil tü zmago: moje delo je dobilo prvo darilo! Živio! Drugega dne grem na Nevski (prospekt) in kupim za sedemdeset ko- pejk raznili öasnikov. Pa hitirn v svoje stanovanje, ležem na blazinjak (divan) in — tresoč se radovednosti — jamem brati. Pregledarn en časnik — nič! Vza- mem drug — nič! Naposliid, v cetrtem zadenom na to sporoeilo: „Vceraj je prišla z nagličem v Petrograd neka de- želna umetnica, dovolj znana Petrograj- cem se svojimi lanskimi uspehi na po- zorišču nekega kluba. Se zadovoljstvom opažamo, da je južna klima blagodejno delovala na naso znanko"... Ne pomnirn, kaj je bilo dalje! Mnogo niže pod tern sporocilom je stalo tiskano z najmanj- šim tiskom: „Včeraj je dobil na tem in tem konkurzu prvo darilo neki inženir". Samo to! In naposled so mi popačili š« priimek; namesto Krikunova so napisali Kirkunov. Tu imate zdaj mnstveno sre- dišče! Nekoliko let po tem sem bil v Moskvi. Tja me je bilo pozvalo lastno- ročno pismo mestnega načelnika radi dela, o katerem upije Moskva v časnikih uže nad sto let. Med delom sein imel tarn v nekem muzeju pet javnih preda- vanj v dobrodejen namen. Mislil bi: to je dovolj, da bi postal poznau v mestu, vsaj za tri dni, kaj neV Ali kaj äe! Niti eden moskovski list me ni omenil z eno besedo. O požaru, oporeli, spečih odbor- nikih, pijanih kupeib — o vsem tem da; ali o mojem delu, projektu, preda- vanjih — niti erke. Lepo obeinstvo to! Nekdaj sem se peljal na tramvaju. Vagon je bil prepoln : Tu so bile tudi dame in vojaki in dijaki in drugi — vsakib nekaj. ..Priivijo, da je meslni svel pozval nekega inženirja za tako in tako delo!<: rečem sosedu tako glasno. da j(i mogel sližati ves vagon. — „Ali veste, kako je ime tega inženirja?'' Sosod odkima, da ne ve. Üstalo obeinstvo nie pogleda brzo in v vsob oceh sem bral : ne vom!*' „Pravijo, da ima nekdo pn;davanja v torn in tern muzeju!" s<; obrnem spet do občinstva, želeč, da bi se razgovor razvnel. Pravijo, da je zanimljivo." Nikdo ni zganil z glavo. ücividno, da niso slišali vsi o tob predavanjih, in gospe niso vedele niti tega, da obstoji ta muzej. Ali vse to bi še ne bilo nič. Ali mislite si, gospod moj, na enkratpo- skočijo vsi ter derö k oknorn. Kaj paje? Zakaj gre tü? ,.Lejte, lojte! potrka mi sosed na ramo. „Ali vidite tega zagorelca (bru- neta), ki seda v ko6ijo? To je znani hi- truhodec King!'' In ves vagon se je razvnel ter jel govoriti o hitrohodeih, ki so zanimali tedaj moskovske glave. Sližal sem tü ne le pluje priimke, nego tudi ruske. Labko bi navedel še mnogo drugih zgledov; ali menim, da je že teh dovolj. Kecimo zdaj, da bi se jaz motil, kar se tiče mene samega, pa bi bil bahač in nezmožen. Ali poleg sehe bi mogel po- kazati tudi mnogo svojih sovrstnikov, ljudij, važnih po zmožnosti in delavnosti, ali vendar so umrli nepoznani. Vsi ti l-uski mornarji, kemiki, liziki, mehaniki, selski posestniki — ali so morda popu- larniV Ali so našim razumnikom poznani ruski umetniki, kiparji, književnikiV Kak stari lileraturni robotar — delaven in zinožen, je gulil morda tri in trideset let uredniSki präg, in popisal vrag vedi ko- liko papirja — kakih dvajsetkral imel tožbo zaradi obrokovanja — in vendar ne pride dalje od svojega mravljišča! Ime- nujte mi le enega imenitnika naže lite- rature, ki bi bil znan, predno se je raz- noslo, da je bil ubit v dvoboju, da je znorel, ali da je bil poslan v pregnau- stvo, da ne kvarta posteno ... Potnik prvega razreda se je razburil tako, da je vzel smodeico iz ust in se dvignil. „Da, gospod", nadaljeval je divje — in v paralelo tem ljudem vam navedem sto vsakovrstnih pevk, glumaöev in nor- cev, ki so znani že dojenčkom. Dät gospod!" üuri zaäkripajo, veter potegne in v vagon stopi oseba, ömernega po^leda, v l'raku, s cilindrom in sinjimi naočniki. Oseba si ogleda sed^že, se namrSči, pa gre dalje. „Ali veste, kdo: jp toV zasliši se boječe sepetanje iz1 dal njega kota v va- gonu. — To je N. N., znani tulsk-i sle- parski igralec. Sodnija; ga je prijela za- radi I.-vega banka". „Glejte! zasmeje se potnik prvega raz- reda. Tulskega sleparja pozna; vprašajte ga pa; ali pozna Semiradskegft^ :Čajkov- skega, ali filozoi'a Solovjevä, —• pa Vam takoj odkima z glavo. Svinjarija P' •. Minule so bile tri minute..":"'-1 „Dovolite, da vas vpražam p'a jaz od svoje strani, se boječe odkaSlja vis a vis — ali vain je znan priimek Pu&kov?" „Puškov? Hm... Puškov... Ne, ne vein, no poznam ga". „To je moj priimek'... nasmehne se vis a vis v zadregi. Torej ne poznate ga? Nu, in vendar sem že 35 let profe- sor nekega ruskega vseučilišč-a... član akademije znanosti, gospod in rnoja dela so bila večkrat natisnjena..." Potnik prvega razreda in vis ä vis se spogledata, ter se začneta krohotati 1 da bi se jim storilo kaj žalega, — marveč, Kitajska vlada je napovedala vojno mej- narodnini velesilam na ta način, da se je oficijelno vojaštvo dovoljenjern vlade udeležilo z boksarji vred umorov na inozemskih naseljencih na Kitajskem ter da so bili v Pekingu pomorjeni vsi za- stopniki mejnarodnih velesil. To km to razžaljenje dostojanstva civili/ovanih ve- lesil je bila Kitajska napoved vojne. Kaka usoda uaka Kitajske na vse to, si je lahko predstavljati. Mejnarodne oblasti sic or ne bodo poSiljale niti enega milijona vsega vojaštva na Kitajsko, toda zadosto- valo bode nekaj slo tisoč vojstkov, da ukrote štiristomilijonsko držuvo, katera bije v obraz evropski civilizaciji. Kitajskä sicer dobro ve, kaj je čaka, toda izkoristiti hoce za enkrat ugoden trenotek. ki se jej nudi ob nesoglasju mejnarodnih velesil. Le te se namreč ne morejo zjediniti v teni, kornu bi poverile vodilno nalogo nastopanja proli Kitajski. Angležka hoče da prevzame to nalogo Japonska. ker pa bi bilo to na skodo Rusiji, se poslednja kakor mnogo uio- gočuiša in civilizovanejsa država teniu upira; njej se pridružuje tudi Francozka in — morda le na videz — tudi Nemcija, in tako še vedno ni prišlo do pravega sporazumljenja. Mej tern pa morijo Ki- tajci, tako boksarji, kakor cesarske eete, tujce in so jih do danes pomorili že " Veliko Ü9oc. Kitajski vojaki, katere so že mnogo let vežbali ruski in nemski čast- niki, se uspešno vstavljajo mednarodnirn četam, ka:terib dosedaj še majhno število še izgubi v morju kitajskih sil. Kakor se • poroča, so stopili boksarjem na čelo tudi vsi členi kitajske cesarske rodbine in se vde- ležujejo niesarskega klanja inozeincev v Pekingu, Tientsinu in po vseb krajib žirne Kitajske. -M , Vsej gonji proti Evropejcem na čelo pa se1 je postavil nad vse kruti princ Tuari. Le-ta je s strupoin odpravil cesarja in cesatico, se polastil cesarskega prestola in izdal ukaz, da se imajo tujei v celem cesarstvu neinudoma poklati. N'aravnost strabovit je nacin, kako izvršuje kitajsko vojaslvo to povelje Tuanovo. Tuari sarn si je odhral 10.000 naj- surovejSih elernentov ter jih oborožil, tej t>eti je dal ime „družba tigerskega duha' in na 6elu tej krvoločni dru/.hi se je podal na poboj iiutzeincev, da poinori do zadnjega vse. Poleg tega je na krvaveni delu še mnogo tisoc drugih Kitajcev, ki na svojo roko more in uganjajo grozo- dejstva. Uprav strasne so novice, ki pri- bajaje o teb grozodejstvih preko l.on- dona, Berolina, Dunaja in Pariza. Najbujse se godi v Pekingu. Undi drvijo Kitajci z brušenimi dol- rj?i«ni nožmi, sil aim krikom po cestab in ulicah ter vlomijo v vsako hiiSo, kjer slu- tijo kakega inozenica. Ko pa katerega ujamejo, pasejo na njem svojo zversko . strast. Mesarijo in trpinčijo, bodisi možke, ženske ali otroke, na strabovit nacin. Še Kitajslri otroci se udeležijo klanja. Mrtva trupla pa potern pomeeejo v goreča po- slopja ali v reke. Tako je v ognju velik del ineata Pekinga in v plainenu teb po- slopij gore mrtva trupla kristijanov. Okoli mesta Tientsina pa leži vse polno po- inorjenih kristjanov in po reki, ki teče skozi Tientsin, plava polno trupel, ki z svojo krvijo rudecijo valove reke. JNajgrozneje pa se je zgodilo v an- gležkem poslauistvu minolo nedeljo 1. julija v Pekingu, v tern poslaništvu, ki je je bilo dolgo casa edino zavetje mnogiin odličnim Evropejcem. Poslopje so oblegali Kitajci in neprestano skusali udreti vanje. A Evropejci so brabro odbijali napad, dokler da jimje zmanjkalo streljiva. Zdaj pa so bili izgubljeni. Kitajci ho najprej ray,- kopali zid, potein pa udrb v poslopje ia tu we je začelo stnišno klanje. Besni krik Kitajcev in obupno ječanje žensk in otrok Evropejcev se je razlegalo iz po- »lopja. Videvše smrtno nevarnost so po- padale žene i» hčere Evropejcev pred »voje luože in očete, proseč jib, da jib postrele, ter njibove otroke, da jib obva- rujejo Kitajske besnosti, na kar se je zgodilo. Kitajci pa so potern mesurili mej možaki, da pero popisati ne more. h poslopja je tekla v curkih evropska kri na ulico. — Nadalje se poroča, da se šin uevarnoät tudi ua druga kitttjsktt mesta, koder je bilo dozdaj še mirno. Vse po konci je tudi že v pokrajinab i^antung, Šangaj, Yangtse. \ručang, Nanking itd. Ta dejanja Kilajcev klic'ejo po krvavem ina- si'evanju padlili žrtev. Evropske velesile in Amerika se morajo odločiti za skupen nastop, naj pride potein kar boče, sicer bi bilo sramolno za F "opo. V rešnici je že določeno, tla Japa m Rusija pošljela 100.000 vojakov na Kitajsko, Nemcija. Angležk:i in Ki-uncozka pa pošljcjo po 20.000. Huski car je zapovedal povelj- niku kvanlimgskega podrocja, da pokliče pod orožje vse taino^nje mošlvo. Velikan- ska nevarnosl pa naslane še le, ko se zanese boj na južni del Kitajske, kjer se nabajajo vsa trgovinska središča inozem- cev in kjer so Kilajoi do sedaj mirovali. Ako velevlasti pravočasno ne posežejo vines, pade nanje odgovornost, ki se ne da vec izracunati. D o p i s i. lz t*i sv. treh Ki-iz.il). Ta se je prav izvrstno drzala. Hodisi da ji» ludi jii/ni veter nekoliko pomagal. vendar je i-es- nica, da se je bud a ura odtegnila j)i-oti severu. O tej resnici priča sledečo. MimI sv. Kri/.em in St. Florjanom je toca ne- kemu kinelii lako strašno potolkla vino- grad in vse, da se ne dobi zelenega pe- resa vec nikjer. zlasti pa ne na trlab. To je bil začetek. Zdaj pa v odl(»cilneiu trenotku, videvše preteco nevarnost, po- dvojile in potrojile so prej omenjene pevmske postaje svoje streljanje. Odli- kovala se je posebno postaja g. Figelna v bitrem streljanju, enako ona v Oslavju, ki je Kigelnovi izvrstno pomagala. Ti dve postaji in pa tudi zvonovi cerkvice sv. Mihela so pridno dajali znamenje ostalim postajarn, da je sila blizo in res. vse postaje so to znamenje dobro ra- zuinele. Skupnemu prizadevanju vseb postaj se je posrečilo rešiti več vinogradov vsaj to usodno popoludne. Cast jim in livala ! Kak ucinek inia streljanje in kako nujno je to naprav.» Ir«»!>:i priporočati, v to služi naj — opa/.ovanje nas vseh omenjenega popoludne. \' daljavi kakega kilometra od gori omenjenega pobitega vinograda smo opazovali, da nevibta der<» proti vzbodu, to je čez Oslavje proti St. Mavru. Ker pa so omenjene postaje tako hitro streljah» in se držale tako čvrsto in hrabi'O, so potisnile budo uro v stran, da se je »üiiaknila čez Podsabotin na Kanalsko. Ali kjer je toča padala, po- bila je tako strašno, da najstareji ljudje ne pomnijo kaj tacega. Te vrstice sem m.p'sal v svarilo vsem oniin, ki kriče v enomer: proo s topiči! 1'roc s streljanjem ! Jaz bi bil tudi za klic „proč stopici!" toda s ta- kimi, ki ne streljajo, ki ne delajo! Čemu pa bodo, ako se jih ne rabi, ka- dar je čas in sila? Kako jib je rabiti, o tern naj piše spretniše pero kakor je moje. Jaz in kar je mojib somišljenikov — in upam, da jih je v Brdih in okrog Pevme še več — kadar se bliža strašna ura, smo na straži pri kanon.u in tu streljamo, nič ko streljamo in to pomaga. Prihodnjic naj bi se v tej zadevi Se kdo drugi oglasil in Kaj poroeal. Škodilo ne bi. Politični pregled. K |juEožaju. Torej do jeseni nic novega. Tako poročajo listi. \'l;nla je baje ludi že opu- stila misel gleile oktroiranja novega je- zikovnega zakona in pa glede oktroiranja novega državnozborskega opravilnika. V jeseni pa skliče zopet državni zbor. da poskusi se jedenkrat ž ujini svojo srečo. Govori se sedaj, da se snide v avgustu ceški deželni zbor ter da pride pri tej priliki do neobveznili pogovorov ined českimi in nomškiini poslanci. Kdor ui bas prevelik optimist, si, seveda malo obela od teli |)ogovorov. — Glede spo- jenja nemške katoliške Ijudske stranke z nemskinii krsčanskimi socijalisti v jedno stranko, so tudi zelo potihnili gla- sovi. Glavna ovira je tičala in s> tiei, narnrec v tern, da se naliaja rued kr- seanskiini socijalisti tudi mnogo prole- stantov. Poleg l.(\u:a pa zahhfvajo nemski krščanski socijalisli, da se jim katoliska Ijudska stranka uda povsod in v vsem. Pa do jeseni preostaje se precej casa — in v tern času se znajo te dve stranki |iremislili se v inarsieeiii. Volitev predsednika v Amerlki. V združenib državah Severne Anie- rike se bodo vršile drugi torek nx'seea septembra volilve za novega pretlseiluika. ker poteče letos doba sedanjega pred- sednika. Mepublikanska stranka kandi- duje zopet sedanjega predsednika Mac Kinley-a, a demokralje so na shodu v Kansas-City postavili kandidata Hryana. Ta stranka je jednoglasuo obsodila po stopanje vladine politike na Kubi in Fi- lipinah iov zahteva neodvisuost teb oto- kov p presvetli cesar poila- ril 5000 kron in vlada je tudi obljubila 10.000 kron. Za „Šolski Dom". Kol vslopnino k slavnostni veseliei dne 8. julija po- slal je društvenemu predsedništvu dr. Jos. Abratn, deželni poslanec in odbornik v Gorici. 10 kron; Ferdinand Carli v Go- rici I K. Anl. Fon v Gorici I K. Za „Solski Dom" so daroyali: g. prol'esor Plohl v Gorici 4 K; g. Kuštrin Anton, trgovec v Gorici 10 K; c. gosp. Ludovik Kumar, zupnik v Miljani 10 K: c. g. Josip Cigoj, župnik v Ajdovsčini 10 K. SkU'p solske^a leta. — Učni zavodi drustva ,,&olski doinu sklenejo solsko lelo v cetrtek due 12. t. m. Ob 8. uri zjutraj bo zahvalna peta maša v župnijski cerkyi sv. iguacija naTravniku. Po maši se razdele spričevala in se od- pre razstava de.ške obrtne nadaljevalne sole, dekliske obrtne in Ijudske sole. Razstava bo odprta od cetrtka do ne- delje predpoludne od \)—12., popoludne od 8—5. ure. Kdor se zanima za napre- deb teh sol, vabljen je, da si razstavo ogliida. „Veselica v Solskem Dotuu". \r nedeljo popoludne se je vrsila v „Šol- skem domu" lepa veselica v proslavo ^ti- ristoletnega pripadanja naše dežele k Avstriji. Vdeležba je bila sicer dobra, a Se boljša bi bila. da ni začelo popoludne deževati, vsled cesar jih je mnogo v mestu in v okolici menilo, da se vese- lica sploh ue bo vržila. Občinstva je bilo iz vseh slojev in vsake starosti sloven, mestnega prebival- stva in kakor po nävadi, bile so tudi pri tej priliki v prav lepem stevilu zastopane naSe slovenske gospe in gospodične. Ve- selico sta počastila s svojo navzočnostjo tudi c. kr. dvorni svetnik gosp. vit. Bo- sizio in pa c. kr. okrajni komisar gospod Polley. Da se je priredila ta lepa vese- lica, je v prvi vrsli zasluga gosp. Klav- žai-ja. I.etos s«1 je uvel v ,.Solskern domu'1 ludi pouk v deklainovanju. katerega so se udeleževale iičenke viših razredov „Šol- skega doma", pouceval je g. Klavžar. Vcerajšnja veselica je bila torej ob jed- nem tako rekoč ludi nekaka presku^nja v deklainaciji. ki se je v vsakem oziru tudi v resnici prav dobro obnesla. Gosp. Klav/.arju ne more nikdo odrekati niti osolme spretnosti. nili velikih zaslug, ka- terib si je stekel na (ioriskem, bodisi kot režiser, kakor ludi kot izboren igralec in deklamator, ali pa tudi kot govornik. Za to si roko ni na Goriskem. to smemo reci, nikdo — toliko /rtvoval, kakor on in da je bilo v Gorici in okolici prireje- nib mnogo prav lepib gledališcnih iger in deklamacij, k temu je on v prvi vrsti naj vec pripomogel. l)a bi se pa ta lepa umetnost še globlje ukoreninila ined nami, vsprejel je drage volje pouk v deklainovanju ter lepem kretanji in govoru tudi nu nasein „Šolskem domu;'. Nedeljska veselica pa je pokazala. da se ni trudil zanian, da ni gubil časa, temveč vzbujala ga je lahko k nadaljnemu delovanju na teni hvaležneni umetniskein polju. Veselica je pričela s slavnostnim go- voroin, katerega je govorii gosp. Klavžar. V svojem govoru je naOrtal v kratkih potezidi zgodovino naSe goriski» dežole v miiiuIih stiristo letih ter povdarjal. njen razvoj v dobi. odkar je zasedel prestol nas presvitli cesar Franc Josip 1. Govoru je sledila cesarska pesem, katero so za- pele učenke. Potem so pa sledile druge točke prograina, ki so se vse izvršile v sploSno zadovoljnost zbranega obcinstva. G.dične: Šlelanija Legovič, Antonija Ci čigoj, Pa via Praprotnik, Olga Božič, Er- nesta Navel, Pavla Makuc in Avgusta Michel s svojimi deklamacijami prepri- cale so nas, da uam v Gorici ne nedo- staje dobrih deklamovalnih močij. Čisto in razločno izgovarjanje, pravilno na- glasanje besedi ter istotako tudi pra- vilno in vmerjeno kretanje rok, ki 'je spremljalo govor, k čemer se je pridru- zilo tudi moduliranje glasu, izrazujoče tu milobo, tu strah, tu zopet nado, ogorče- nost., veselj«», vse to nam je pričalo, da so rnlade deklamovalke irnele svojega spretnega ucitelja. Pa tudi lepega in pravilnega petja nv smemo pozabiti, ki se je vrstilo z deklamacijami. Lepi vspeh bodi g. Širci v plačilo za njegov trud. Zadnja tocka vsporeda je bila burka: ,.V posredovalnici", katero je po nem- škem izvirniku prav spretno posloveuil ter za to priliko priredil gosp. E. KI. Igra je v jednein dejanju, ter ima dovölj zdravodovlipnih niomentov, ki so priSli tudi do primernega izraza. Posebuo ugo- den ulis je napravil na občinstvo odlocen nastop igralk — ki so se inenda v nodeljo v prvic sukale na odru. Tudi smo si» prepričali, da so jmele igralke dobrega ucilelja, a ttjdi i|čitelj dobre ucenke, posebiio glede ua pravilijo kre- tanje. Na kratko: Gospod Klav/ar nam je pripravil s svojimi učenkaini v nedeljo popoludne par prav prijetnih ur, pre- skusnj«; so pa prestale njegove učenke s prav dobrim vspehom, ki je njeinu in njim v cast, a njemu v posebno zado- ščenje za njegov izreden trud. Uceca se mladež Šolskega doma je pa s tern sebi priinerno praznovala štiristoletnico pri- padanja naše dežele pod žezlo Habsbur- žanov — pokazala je namrec, da napre- duje v lepem in dobrenj. ({olhujska Acle/nica. Dnevi za polilitMii ogled železnične črte od Jese- nic do Cjorice so že določeni. Une 22. julija se zbere koinisija v Gorici. Dne 2H. vožnja iz Gorice do Tolinina. Üne 24. vo/.nja do Podbrd(!ga, kjer se začne ko- misijsko pn^gledovanje. lstega due se ho vrsiio do Sv. Lucije, 2^. pa od tain do Gorice: 2G. se sklene komisijski zapisnik v Gorici; 27. pa bode sklepno posveto- vanje in se sestavi vkupno meneuje o celi črti od Jesenic do Gorice. Komisijo bode vodil c. kr. namestnižtveni svetnik g. Alojzij Fabiani. Po nasirtu bode Bo- hinjska ž(deznica — glayna železnica \. vrste. ülladi tatifi. Na Gradu je včeraj po- licija prijela žtiri inlade fantiče v starosti od 10—13 let, ker so v drzavni dreves- nici pri mestni bolnisnici vkradli jednq nilado amerikansko breskev. Zima v iiu'secii juliju! V nedeljo večer in v pondeljek t. j. 8. in 9. t. rr|. bilo je pri nas tako mrzlo, da sn^o yi- deli po inestu vse polno oseb v povrhnih suknjah. Res čudna prikazen to v nie- secu juliju! V Sovodnjah se je vrsila v ne- deljo slavnost z odkritjem spoineuika štiristoletnega pripadanja naše dežele k Avstriji. Slavnosti se je udeležilo več gospode iz mesta. Videli smo tamg. dvor- nega svetnika vit. Bosizio, nadkoniisarja Polley-a in polkovnika v Gorici garnizujo- čega c. in kr. pospolka st. 47, z mnogimi častniki. pripadajočimi raznim oddelkom gorišl.e posadko. Tudi eksoelenea ield- cajgmajster v. p. grol' Dogonlold je po- častil slavnost s svojo navzočnostjo. Pri odkritju spomenika je svirala popolna vojaSka godha iz Gorice. Govorili so gg. baron Bianchi nemški. dvorni svetnik vit. Bosizio slovenski in nemski. Seveda le slovenski sta govorila č. g. Jožef Fer- lolja, kurat v Gabrijah in pa g. nadučitelj lvaii Bonko. — Ker je popoldne. baš ko je imela pričoli tombola, deževalo, se ni tombola sponesla posebno dobro. Zivah- nejše se je pa razvila vosolica proti mraku in je bil hlndni /rak /lasti ple- salcom po volji. — Ne siihmho po/abili omeniti našega pravega niojslra v umet- nib ognjih, pirotelmika g. Makucn. ki nas je kar presenelil s svojimi ognji. Toroj piihodnjo uodoljo vsi v Šl. IVter! Kakor smo že poročali. pri- redi v nedoljo dm» 15. t. m. bralno in pevsko drušlvo „Slovenska Zveza*' v Sl. Petru javno tombolo v korisl ,.Šolskemu domu", ,,Alojzijeviščir' in „Delavskemu društvu". Kakega pomena so za vse go- riške Slovence ta društva, nani pač ni treba se posebo omeniti, kajti o njili važnosti je prepričan ze vsak Slovenes, v katerem bijo le še količkaj rodoljubno srce. /,ategadelj je pa tudi dolžnost vsa- kega zavednega Slovenoa, da jib po svo- jib moeeh podpira. To in pa nainen, da pokažemo svo- jim n.arodnim nasprotnikom, da so za- vedamo goriski Slovenci svojili narodnih dolžnosti, nas kliče v nedeljo v Št. Petei\ Zatorej pa klič-omo so jedenkrat: V ne- deljo due If), t. rn. vsi v Št. Peter! Toi'a. — V nodoljo popoludno, tako so nam pripoveduje, jo napravila toča v Šempasu jako mnogo skode, po- sobno v Ozoljanu, pravijo, da jo hudo razsajala. Kupnja s svilodi Do včeraj so prodali na goriskem trgu 728 kv. in 7 kg. svilodov. Cena jim je bila najnižja 2 kroni in najvišja 330 K. si-odnja cena 2 98 K. Pra/novanje sv. 4'irila in Hle- toda v Himu. Due 5. t. in. se je na j grobu sv. Cirila v Riniu praznoval na posebno slovosen način god slovaitskih apostolov sv. Cirila in Motoda. ,,(_)bzorir' poročajo, da je bila glagoljska sv. maša in lepa bi-vatska propoved. Pri sloves- nosti so bili navzoči skoro vsi v Rimu ta dan bivajoei Hrvali in tudi škol' du- brovski. S to slovesnost.jo podano je h»l>o /.adoščon.jc pravici do glagoljskoga bogoslužja ondi, kjor j«' ukoroninjona žo od pamtivoka v narodu. Odvciniski ijiit. Odvotniški kon- cipijont gospod di .lanko Broje v Trstu jo napravil odvotm.ški izpit z odliko. KricH'^a krivica. V sv. Križu pri Trstu jo to dni povozil avtomobil noko dekletco. Na vozu jo sodola gosposka druščina iz Trsta. Avtomobil jo podrl dokletoe na tla in kolosa so so zavrtila čoznjo, potom pa jo voz z isto bitrostjo di-dral naproj, kakor bi se no bil kron na loto. Naroca so pri urodništvu v Ljubljani. ,.l); Nomcev 10,r>(i9.:">71; Mad- jarov 7,437.000. V lostranski državni po- lovici je Nerncev vseb skupaj 8,4(il.88O ; Čehov" f),472.870, Poljakov 3,461,880; Ru- sinov 5,105,000, Slovoncov 1,445.308; Hr- vatov 644,929, Rumunov 209,000. Vse avstrijsko probivalstvo razun Ogorske ;5teje 23,473.0(30. Nemci ima jo saino okoli ene trotjino vsoga .stevila in vender hoč#ejo biti oni gospodarji Avstrije. Sestaiiek eesarjev. „Daily Tolo- grapb" poroča iz Poli-ograda, da so ruski car v kratkem snide z innnškim ce- sarjoin in cosarjem Francoui Jožeibm 1. Kraj sestanka so ni znan. Povod toga sestanka so dogodki na Kitajskem. Ai^leška „kultura". SoMisče v Harnburgu je te dni nasproti predlogu državnoga pravnika. ki jo zahteval šest inosecev ječe, obsodilo William Jobna Stock na 1000 mark denarno kazni, kor jo trpincil Kitajca na svoji ladiji. Prvi podčastnik doticne ladijo jo naroü! drugi božični dan minologa leta nekemti pod- častnikii nižjo vrste, rodom Kitajcu, noko dolo, katori pa ni izvnil takoj na mestu in dobil vsled toga kropko zaušnico. Ki- lajec se je takoj pritožil pri imenovanom kapitanu, ki pa ga jo s pomočjo podčast- nika takoj zvezal na brblu. privozal k stebru in tako dolgo nabijal po vsetn to- losu z dobolim jerinonotn, doklor ni Ki- tajoc popolno onomogel in prosil, naj ga vržojo v morjo, da bo resell groznib inuk. A kapitan hotel si je samo odpočili, tor jo potem so z vočjo bosnostjo nadaljoval svojo dolo, dokler so Kilajoc ves v krvi ni zgrudil na tla in imol le so toliko rnoči, da so je priplaz.il do roba ladijo in so prevrnil v morje. Pri zaslišanjuje Anglež priznal, da je veokrat tako ravnal s Ki- tajci. ker ga sicor niso umoli. Za to so Kitajci lahko hvaležni. Huska podjetnost v Ivitajski. \' severni Kilajski, v takozvani Maml- zuriji j(» slavni ruski rodoljub kn(>z Ksper Uhtomski dobil od kitajsko vlade zelo razsežne koncosije (dovoljenja) za ustanovitov volikib gospodarskib pod- jotij z ruskini kapitalom. V prvi vrsti so nanasajo to koncesij«1 na izkopavanjezlata, platine in drugih drago.cein'h rudnin, potom pa vstanovitev plodonosnib indu- strij, lovarn itd. — Ta podjotja so pro.šinjona izrecno slovanskim narodnim duhoin in udelež- niki istih so sarni odlicni ruski rodoljubi. Tornoljna glavnica jp za vprvo 3,000.000 rubljev, dolnic jo bo. sodaj 12.000. Knez Ubtomski je jeilon prvib Rusov, ki so začoli vrosnicovati v gospodarstvu n a- r odno načolo in odstranjovati od slo- vanskih podjetij ^kodljivi intornacijona- lizem, ki je namonjon le ugonobljenju s 1 o v a n s k o g a blagostanja. Tako bi morali zacoti vsi Slovani in v tern po- snomati Neince, kateri tirajo v gospo- darski podjetnosti, zlasti v industriji brozobzirno narodnostno politiko noin^ko. Proti sežif;anju mrlieev. Krogi. kateri so odločno proti sežiganju inrličov, ti modorni, a no krsčanski upeljavi, so joli protrosovati to zadovo tudi s prakticnega slali.šča. Noki slovoči keinik in prolosor dr. Kloinent Wiuklor jo namroc zračunil. koliko bi se požgalo — promoga, al?t) bi se upeljalo sožiganje po colem svolu. Ta učor.jak pravi : Od 1550 — KiOO milijonov probivalc(?v, katerih stojo naša zomlja, umrjo jib na loto okoli 31 milijonov. Ako bi se botolo na loto teb • 31 milijonov inrličev sežgati, pokurilo bi se , v ta namon okoli 1 i,849.00l) ton premoga [vivd tona je 100 mot. stotov) ali okroglo 15 milijonov ton. Toda na splošno vpe- ljavo s(»žiganja inrličev pac še dolgo ni misliti, marvoc omojiti bi se zamogli v prvi» na saina poglavilna inesta. Takib iik^sI je po najnovojsi statistiki na zomlji 160, katera štejejo po nad 100.000 pre- bivalcev. Skupno probivalstvo teb 160 poglavilnib most nase zomlje znaša 92,000.000 v katerib umrje povprec.no na loto 1,61-0.000 oseb. Ako bi b:lo so/.iganjo mrlicev vpeljano v prvo le za ta mesta, bi trebalo žo na loto 785.560 ton pre- moga. Sipido oproscon. Kakor smo svo- jocasno porooali, izvrsil se j<^ prod ne- katerimi meseci na neki postaji belgijske žoleznico napad na princa Waleskoga, sina angležke kraljioo Viktorijo. Napada- lec je bil mladi kloparski pomočnik 16 letni Sipido, katrri je ustrelil skozi ok no vagona., v kalerem so je naliajal princ Wales s soprog:). Duo 4. t. in. pa je bila pred kazenskim sodi.ščom v Brusolju raz- prava proti Sipidu in nekaterim njego- vim sotrudnikom pri atentalu. Na raz- pravi je Sipido izrekel, da ni anarbist tor da je ravnal po navodilu svojib sta- rojib tovarisev. Sodišce jo Sipida opro- stilo, kor da je so promlad, a nahajal se bode pod policijskim nadzorstvom do 21. lota. Tudi tovariši njegovi so oprosceni. Pod/emsko elektricno žele/nico grade v Kondonu. Prodori leže vočinoma pod najbolj živahnimi ulioami, povpreöno 65 čevljev globoko. pa nekod celo 96 covljev. \'laki se bodo vrstili vsake 21/ minute. Vsak vlak ima joden stroj in so- dom voz za 336 oseb. Vsa vožnja bode trajala 22 minut hi bodo mnogo conojša kakor vožnja na omnibusib. Pri gradnji niso smeli ovirati cestnega prometa ; no- številno smradotočev, vodovodov, telofo- ničnih in brzojavnih zvoz so prelagali tako, da se ni motil promet ni ti najkrajsi čas. Gradnja z vso opromo bodo stala 4 inilijoiie liintov slerlingov. Dra^o spalnico ima Amerikauec S. Marcband. katoro si je naročil v Pa- rizu za malenkost 4,882.200 frankov. Sa- mo za postoljo, na kateri so jo delalo 21/, leta, ki je iz ebenovine, zlata in slo- nove kosti, mora plačati poldrugi inilijon, stoli slanejo 2'/2 mil. mizica 200.000 frankov. Nrir<)(Iu() Los|x)(larstvo. Sre.lstva \ prospeh sadjarstva. (Dalje) Res je, da suho sadjo nima ravno sigurnib kupcov, toda ko bi naši sadje- rcyci umno in pravilno sušili sadje, nažli bi tudi za subo sadjo kupcev, in lu bi pač gospodarskim zadrugam živo pripo- ročal osobito za bogate sadne letino, ka- kor upamo z Božjo pomocjo, da bo !e- tošnja letiiu obilna, skrbeti zi\ skupno napravo pravilnih sadnih sužilnic po amerikanskem zistomu. Lepo sušeno, ne v diniu kajeno, sadjo so lahko proda, vsaj jo lota 1892, znasal nas izvoz suhih oespelj Ui v Nemoijo 252.017 kvin. v vrod- nosti blizo 8 mil. kron. Sadja todaj ima Avstrija dovolj in tudi lopoga, pa treba se drugib srodstev, da postane sadjoreja pravi blagoslov av- strijskemu kmetijstvu. K temu pa je med drugim v prvi vrsti treba boljših razmor za izvoz transport na>5oga sadja. To vpraša- nje pa ni v rokah sadjerejcev, lomveč v oblasti raznih transportnib podvzetij — osobito železnic, in na te vplivati, da tudi one po zgledu železnic v drugih dr- zavab z umno in prirnerno določenimi transportnimi tarili posiiešijo nas izvoz, bodi po želji pododsoka posebna skrb državni vladi. Kot najvažniše zahtc^ve sadjerejcev niorejo veljaii : 1. Znižati je tarif za cele vagone, napolnono na prosto s sadjoin, in ki so namenjeni v NemciJQ. 1 hid Lokmec našerim sadju na Nem- skomv trgu je Švica, katere državna uprava na Svicarskib železnicab zabtova zolo ugodno, nizke tarit'o za sadj, izdelujo najzanesljivejfte in najlnijiirjšc» izdehino pohisivu |>o zinonii, |)ošl.(.Mii, d(ili« povsem vroclni mii. Posebno priporoča opravo za spalne in jedilne sobe za salone in pisarne. i Kupujc oreliova l», j>rud;ij;i orchove obklsulke (i'imese) itd. itd. ilil. | l^odni pliicilui |M>uoji! , Vsaka naročba se izvrši v najkrajšem času. | *Prva slovcnska trgovina. z žolezjom v (iorici' : Konjedie & Zajec : ^ (prej (i. Harbo) < pred nadškofijo hiš. štv. 5. Podružnica konec Raštela hiš. štv. 2. Zaloga v uliei JVCorelli št. 12, v (^osposki ulici št. 7 v posojilnierci hisi. ^ Pnjjoi'ocu |)(» najnizjili crnuh svo.jo Imi^uIo zalo iiajboljso^a Štajer- * > skega železa, železne, cinkaste, pocinjene in niedene ploščevine, i orodja za razne obrti in poliišnega, štedilna ognjišča, peči, cevi .in predpečnike, nagrobne križe.- Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za > vsakovrstne stavbe in druga podjetja. < G-lavna zaloga za Gorico in okolico > izdelkov c. kr. privilegovanih livarn.! y Fripoznano najboljsih paU'iitovanili kotJov ^ospoila Nnssbannt-a v < 'Ajdovščini po tovarniškili ceuah. > '" ' Edina zaloi;a < > siSjl>oljš«§a koroške§a AcaJoa In Brescian-jekla, < > ^aloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev i/. pi-vih lovai n. < . (Ha staro / v dnvrSt'iiili pnti/.vodih in / jamshoin. Do si'daj s<* j»* ra/poslah» liJ'j st«»l|»nili ur v popolno /Mdovoljstvo. Pi-oi-ačuni atroškov brezplačno. Anton Pečenko VHiia ulira S <,OK1( A Via Giardino 8 ijripoi'oca pristna bela inčrna vinaiz vipawskih, furlanskih, briskih, dal- matinskih in isterskih v i nugradov. l)i)sta\lja na tlotn m r;/.jiošilja po fcoh'Z- uii:i na vsc kiajc avstro-c^crsko inonaihijc v sodili (id 5(5 litniv naprcj. i\Ta. zahtovo pošilju tltdi n/.dicc. Cene zmerne. Postrežba poštena- Centraina posojilnica, registrovana zadruga z omejeno zavezo, v Gorici, v ulici Vetturini St. 9. (Šolski Dom). Sprejoinu- ilonar: 1. öd iuIov mr d e 1 e že -w a) glavne deleže po 200 K. b) opravilne deleže po 2 K. K^P*" Laslniki «.'Javnili tloležev plačajo vpisninc \- \\, laslniki upm- vilnili di'li'/cv plarajo vpisiiin«4 I K. Dclc/iic knji/iiicc vrljajo 80 helerjev. '2. öd iidov in iH'udov wmr hranilne vloge -•¦ katere obrestuje po 41,.>% in plača sama rentni davek. Obresti so nu'iuiijo le zii cclr mcsccc. za vlo^e vložeiie po l.em (lnovu iiH^ecsi ali vz00 K po onoinosoriii odpovodi, do 2000 K po li'iinosooiii odpovi'dj. vooji znoski po šeslniesečni odpovedi. Laslniki hranilnili vlog niso odgovorni za inorobiliio izgubo. Vso odgo- vornosl iinajo izkljuriio laslniki (hiložev. IP Centralna Posojilnica daje posojila. ~W! 1. na vknjižbo po 51 >; 2. na menice in sploh na osebni kredit po 6 . 3. na tekoči račun po pogodbi. Oniralna I'osojiiuioa jc zv^/a in siMMlišfM1 i;'(>spo