št. 32	PTUJ, dne 13. avgusta 1965	Din 40	Letnik XVIII.
•Tednik« izhaja pod tem tkrajSa-
nlm tmenoro od 24 nov 1961 da-
lje na predlog Občinskih odborov
SZDL Ptuj in Ormož - Izdaja
zavod »Tednik« Ptuj — Odgovor-
ni urednik: Anton Bauman —
Uredništvo In uprava Ptuj. Lac-
kova 8 — Tel. 156 — St. tek. ra-
čuna: NB Ptuj 604-19-603-72 —
Tiska časopisno podjetje »Mari-
borski tisk« — Rokopisov ne vra-
čamo — Celoletna naročnina za
tuzeiTistvo 2000, za inozemstvo
3000 din
Sedmi praznik abčine Ptuj
Osrednja proslava u Kidričevem
Praznovanje letošnjega, sed-
mega občinskega praznika je
bilo v Kidričevem. Dopoldne je
bila v veliki dvorani restavra-
cije slavnostna seja občinske
skupnosti Ptuj, po seji pa je bil
predan kidričevskim malčkom
novi otroški vrtec.
Popoldne je bila vrtna veseli-
ca v gostinskem obratu Kidri-
čevo,	I
Poleg prireditev v Kidriče-
vem so bile prireditve tudi po
drugih krajih v ptujski občini.,
V Ptuju so odprli umetnostno
galerijo in glasbeno zbirko na
gradu, mlada slikarja -Milan
Strelec in Iztok Kukovec sta
odprla razstavo na magistratu,;
na predvečer občinskega pra-
znika je na rokometnem stadio-
nu gostoval tamburaški ansam-
bel »Tamburitzans« iz Pitts-
burgha (USA). V nedeljo so bi-
le še mnoge športne prireditve.
Slavnostna seja občinske
skupščine
v nedeljo, 8. avgusta, je ob
pol desetih dopoldne predsedni-1
ca občinske skupščine Ptuj'
Lojzka Stropnik odprla slav-
nostno sejo občinske skupšči-
ne. Po pozdravu so odborniki z ^
enominutnim molkom počastili;
spomin padlih ■ borcev proti |
fašizmu, ki so na ta dan pred '
triindvajsetimi leti bili pri Mo-
stju junaški boj proti premoč-
nemu sovražniku. Bili sta izvo-
ljeni dve delegaciji, ki sta pone-
sli vence na spomenike v Cir-.
kovce in Majšperk.	j
Pionirke iz kidričevske osnov-,
ne šole »Borisa Kidriča« so po-
zdravile odbornike in predale
predsednici zelo lep šopek rož.
Iz govora predsednice Lojzke j
Stropnik povzemamo:
TOVARISICE IN TOVARIŠI
ODBORNIKI, SPOSTOVANI
GOSTJE!
Znova smo se zbrali predstav-
niki komnne. da bi proslavili
praznik naše občine- Ta nas spo-
minja na herojsko borbo junaka
in rojaka Jožeta Lacka in njego-
ve čete, da bi se spomnili naše
borbene preteklosti in razmotrili
dolžnosti In obveznosti, ki smo
jih prevzeli kot predstavniki de-
lovnega ljudstva. Današnje ožje
praznovanje se vključuje v obu-
janje spominov vseh delovnih
ljudi Jugoslavije, na čas pred 20.
leti, ko je povila pri nas in v
Evropi zadnja puška proti silam
fašizma. Ta je hotel zadušiti po-
rajajoče se sile družbenega napred
ka, potem ko je materialna moč
floveštva, vključno z '^scmi že ;
doseženimi in še predvidenimi'
tehničnimi pridobitvami toliko j
napredovala, da je postala pol v
socialistično družbo razvojno nuj-
na.
Naše ljudstvo jugoslovanskih
narodov je ustvarilo novo družbo '
med NOE, ki jo je idejno in ma- '
terialno bogatilo že 2 desetletji
>n je tako popolnoma preobrazilo
lice naše države, hkrati pa je
ustvarilo zavestne delavce za šei
hitrejšo dosego smotrov in idea-
lov sodobnega sveta. Jugoslavija,
sicer majhna država, je dosledno
sledila tem ciljem znotraj domo-
vine in na mednarodnem popri-
šču. Aktivno se je angažirala v
boju proti blokovski ureditvi, ,
proti silam mračnjarstva in netil- i
cem vojne, proti neokoloniallwnu
in proti vsem drugim oblikam, |
ki še tarejo človeštvo. Kot po-
budnik aktivnega miroljubnega |
sožitja med narodi je med prvimi |
proklamirala blokovska neveza-
nost, kot glasnik miru, kot zago-
vornik pomoči nerazvitim in v
razvoju, je nakazovala smer po-
litičnega, družbenega In gospo-
darskega razvoja v svetu.
Naša pot 20 let od osvoboditve
dalje je bila skrajno naporna,
pospešeno smo gradili vse in po-
vsod, dn bi dohiteli druge, ki so
na boljšem.
Veliko smo se morali žrtvovati,
da smo se povzpeli iz kmetijsko
zaostale dežele, v Industrijsko-
kmetijsko, toda vsi ti napori so
bili prav zaradi socialistične za-
vesti naših proizvajalce/ krona-
ni z uspehom. Ugotavljamo lahko,
da smo že prispeli do takšnega
stanja, da naša pot v bodoče ne
bo več težka in povezana 3 toli-
kimi napori. Ne bi posebej ome-
njala pridobitev, v naši občini, saj
jih vsi prav dobro poznamo in se
zavedamo njih pomena.
Prej manj pomembno središče,
znano ne le po trgovini z vinom,
se je v povojnih lefih uvrstilo
med razvite občine z industrij-
skimi objekti od bazične do pre-
delovalne industrije, v zadnjem
časa pa je pridobilo še sodobne
kmetijske farme- Vse to Je omo-
gočilo, da so lahko te tovarne
prevzele odvišno delovno silo in
da se je življenjska raven naSe-
ga prebivalca ob povečanem na-
rodnem dohodka občutno dvigni-
la.
Tovarišice in tovariši odborniki,
naša nadaljnja pot v graditvi so-
cializma doživlja te dni in v bo-
doče bistvene gospodarske spre-
membe.
Krepko smo začeli z gospodar-
sko reformo, katere namen je, da
dosežemo ob večidel novih gospo-
darskih objektih še večjo proiz-
vodnjo s povečano storilnostjo, z
boljšo kvaliteto, skratka, da od-
pravimo v naši proizvodnji še ti-
ste pomanjkljivosti, ki so nastale
prav zaradi dosedanjega hitrega
razvoja- Ne glede na prve ukre-
pe, ki so poirzročlH sicer znatne
podražitve najvažnejših življenj-
skih potrebščin, zaupamo v pred-
videne spremembe, ker moramo
doseči v naši materialni rasti ra-
ven, ki jo zahteva današnji teh-
nični napredek, da se bomo lahko
v večji meri vključili v medna-
rodno delitev dela, in z delom,
toda z manj investicijami dvignili
naše narodno bogastvo.
Bolj kot kdaj koli doslej bo
prišel do izraza posameznik kot
proizvajalec ne glede na tp, ali se
uveljavlja kot delavec ali za-
sebni kmetovalec, kot uradnik aH
prosvetni delavec, strokovna fn
delovna kvaliteta z ustvarienim
delovnim učinkom bo odločala o
večjem ali manjšem standarda
posameznika in s tem cclotne
družbe.
Ne smemo omahovati pri tem,
ne dovolimo Izkrivljanj, ki bi se
nam hotela prikradli v to izvaja-
nje, zavestno se moramo vklju-
čiti In izpopolnjevati vse reforme
napore.
To nam bodi naSa naloga v pri-
ho'lnje, saj se bomo tako naj-
bolje oddolžili Srtvam, ki so dale
svoje življenje za naš lepši ju-
trišnji dan.
Tovarišice In tovariši odborniki!
Čestitam vam In prek vas vsem
občanom k prazniku občine z že-
ljo, da tudi v bodoče kot doslej s
svojim delom vestno Izpolnjuje-
mo svoje dolžnosti.
MALČKOM NOV VRTEC IN JASLI
Stavba novega vrtca v Kidričevem
Po svečani seji so se odborniki
in veliko prebivalcev Kidričeve-
ga zbrali pred novo stavbo otro-
škega vrtca. Predsednik krajevne
skupnosti Kidričevo Franc Kranjc
je pozdravil ibrane goste in med
drugim dejal:'
»Danes, ko prebivalci naže ob"
čine praznujemo občinski praz-
nik, 8. avgust, se mu Že posebej
pridružuje Kidvičcvo, kjer je le-
tos osrednje praznovanje. V zad-
njih letih je prav na tem območ-
ju mnogo zgrajenega; šola preure-
jena je dvorana, obnovljen je ki-
no, letno kopališče in sedaj tmvo
zgrajena var.stvena ustanova.
Vloženih je okro.i 400 milijonov
dinarjev.
Vzgojno varstvena ustanova je
bila v Kidričevem nujno potreb-
na, saj je bila do sedaj več kot
deset let urejena le začasno v
bloku 3 in 12. V varstvu so otroci
predvsem tistih starSev, kjer sta
zaposlena oba. Velikemu številu
prosilcev je bilo treba varstvo
odkloniti, ker je bilo premalo
prostora.
Svet stanovsnjske skupnosti je
bil prisiljen predložiti delavske-
mu svetu TGA projekt za CO mi-
lijonov. TGA je sprejela sklep, da
se dodeli 50 Vo potrebnih sred-
stev za gradnjo vrtca, ostalo pa
sta prispevala občinska skupščina
in republiški sekretariat za soci-
alno varstvo. Gledo na podraži-
tev gradbenih storitev je Svet
stanovanjske skupnosti odločil, da
bo novi varstveni objekt montaž-
nega sistema, ker je gradnja ce-
nejša in hitrejša.
Vrtec je zgradilo podjetje lesne
Industrije »Krivaja«, ZavJdovičL
Bil je zgrajen v 84 dneh kljub
deževnemu vremenu v zgodnjem
poletju. Objekt ima SJiO kvadrat-
nih metrov koristne površine in
100 kvadiratnih metrov pokritih
teras.
Fo krajšem govoru je predsed-
nica občinske skupščina Ptuj
Lojzka Stropnik pradala vrtec in
jasli kolektivu šole Kidričevo, ki
bo upravljal r vrtcem. Nato so
cicibani nastopili z recitacijami in
pesmicami. Jtoogo malčkov, ki
bodo deležni gostoljubja v novem
vrtcu, je po tem programu veselo
zasedlo lične stolčke v novih, mo-
derno urejenih prostorih.
ODPRTI STA UMETNOSTNA GALERIJA
IN ZBIRKA GLASBIL NA PTUJSKEM
GRADU
V čast občinskega praznika
so na ptujskem gradu odprli
7. avgusta umetnostno galerijo
in zbirko glasbil. Direktor ptuj-
skega muzeja Vida Rojic je če-
stitala vsem prisotnim ob ob-
činskem prazniku in pozdravi-
la prominentne goste: univer-
zitetnega profesorja Subica,
rektorja likovne akademije v
Ljubljani, dr. Sergeja Vrišerja,
direktorja pokrajinskega muze-
ja v Mariboru, ravnatelja umet-
nostne galerije v Mariboru Ru-
dolfa in ptujske družbeno poli-
tične delavce: predsednico
Stropnikovo, podpredsednika
dr. Vrečka, tajnika Raua, po-
rnočnika Vodo, sekretarja ob-
činskega komiteja ZKS Bračka
in predsednika občinskega sin-
dikalnega sveta Pešca. Direk-
tor muzeja Vida Rojic je ori-
sala nastajanje zbirke in se za-
hvalila vsem, ki so kakorkoli
sodelovali in pomagali pri ure-
ditvi.
Že leta 1957 je moral muzej
zapreti galerijo slik, ki jo je
odprl leta 1952. V stropu med
prvim in drugim nadstropjem
so se pojavile namreč nevarne
poškodbe. Dr. Iva Curk, ravna-
teljica muzeja v zadnjih dveh
letih, si je zelo prizadevala, da
bi strope čimprej obnovili in
znova uredili drugo grajsko
nadstropje. Z deli so pričeli la-
ni v pozni jeseni. Zadnja dela
— polaganje parketov, so kon-
čali pred dobrim tednom. Ku-
stos kulturnozgodovinske zbir-
ke v muzeju Mana Mirkovič je
uredila umetnostno galerijo po
načrtu, ki ga je že prej pripra-
vila. Glasbeno zbirko je uredil
Drago Hasl, ravnatelj študij-
ske in ljudske knjižnice v Ptu-
ju-
Po nagovoru je kustos kul-
turnozgodovinske zbirke na
(Nadaljevanje na 3. stran:)
Posnetek iz umetnostne galerije
Zastoj v Ženevi
Na razoroži t veni konferenci v
Ženevi še vedno, ni nobenega
napredka. Konferenca je po-
dobna številnim prejšnjim.
Vzhod in Zahod se obmetavata
med seboj z očitki in drug dru-
gemu dokazujeta, kdo je kriv
sedanjega zastoja.
Amerikanci še vedno nočejo
storiti tistega, kar Sovjetska
zveza tako vztrajno zahteva. Ni-
kakor se nočejo odpovedati
namreč večstranskim jedrskim
silam ali atlantski jedrski sili,
v kateri bi sodelovala tudi Za-
hodna Nemčija. Dokazujejo, da
je ravno to edini način, kako bi
onemogočili Zahodni Nemčiji,
da ne bi začela sama izdelovati
jedrskega orožja. Toda Sovjet-
ska zveza na sedanjem ženev-
skem zasedanju ponovno po-
udarja, da je to diseminacija in
da Zahodna Nemčija tudi na ta
način utegne postati jedrska
nevarnost.
Sicer pa nekateri sodijo, da
ne gre samo za jedrsko oboro-
žitev Zahodne Nemčije, ampak
za celotno nemško vprašanje.
Bonn se boji, da bi ZDA uteg-
nile popustiti glede večstran-
skih jedrskih sil, zato je hitro
poslal v Ženevo svojega velepo-
slanika Schnippenkotterja, da
bi vplival na ameriške pred-
stavnike, naj ne pustijo, in če
je treba, da bi tudi izsiljeval.
Kakorkoli že, res je vsekakor,
da razorožitveni razgovori v Že-
nevi niso dosegli doslej nobene-
ga napredka. Postali so prizori-
šče diplomatskega menueta v
stilu političnega ravnotežja iz
prejšnjega stoletja. Pri tem pa
nevarnost širjenja jedrskega
orožja postaja iz dneva v dan
vedno večja, če ne najdejo iz-
hoda iz sedanje slepe ulice, je
očitno, da svet čaka mračno
obdobje, odstotnost sporazuma
o prepovedi širjenja jedrskega
orožja pa bo pomenila veliko
nevarnost. Pritisk jedrskih sil
se bo nadaljeval in v nekaterih
primerih mu bo izredno težko
kljubovati. Tembolj, ker v bliž-
nji bodočnosti nameravata tudi
Francija in Kitajska izvesti
eksplozijo svojih velikih jedr-
skih. bomb.
Pred petimi ali desetimi leti
bi sicer bilo laže doseči spora-
zum o prepovedi jedrskega
orožja, ker je proizvodnja
atomske bombe bila takrat še
izredno draga in zamotana. To-
da moderna tehnologija je omo-
gočila pr^rostejši proizvodni
proces pri občutno nižjih stro-
ških. Toda kljub temu je tudi
danes treba vedeti, da če se
zdaj ne sporazumejo o pr^o-
vedi širjenja jedrskega orožja,
da potem tega verjetno ne bo-
do mogli nikoli več storiti, člo-
veštvo pa se bo znašlo v obdob-
ju nepredvidenih težav in ne-
varnosti.
Upajmo torej — vsem zasto-
jem in protislovjem navkljub
— da bo tokrat v Ženevi ven-
darle zmagal razum!
Ostali dogodki
Minuli teden je bil bogat tudi
drugih zunanjepolitičnih dogod-
kov, in sicer prijetnih in nepri-
jetnih.
—	Med prijetne prav gotovo
moremo prištevati jugoslovan-
sko-madžarski sporazum o ma-
lem obmejnem prometu. Prebi-
valci v 15-kilometrskem pasu
na obeh straneh bodo smeli v
bodoče dvakrat letno brez vi-
zuma in samo s propustnico
prestopiti drža:vno mejo. V iz-
rednih primerih, kot so smrt,
rojstvo, poroka itd., bodo lahko
celo večkrat koristili to ugod-
nost. Predvidena so tudi sku-
pinska potovanja članov gospo-
darskih organizacij, kulturno
umetniških in športnih društev.
—	V raketnem oporišču v
Little Rocku v ameriški zvezni
državi Arkansas je pred dnevi
izbruhnil požar in zahteval 52
človeških življenj. Posadka kon-
trolne postaje je ob izbruhu po-
žara izgubila glavo in zaprla
vse izhode. Tako je žrtvovala
52 delavcev, ki so opravljali v
podzemeljskem skladišču re-
konstrukcij ska dela.
Izhode so zaprli zaradi tega,
ker so se zbali, da bi se vnelo
raketno gorivo in tako sprožilo
veliko medkontinentalno bali-
stično raketo Titan II., ki more
ponesti jedrsko glavo tudi do ci-
lja, ki je oddaljen do 10.000 km.
Raketa je usmerjena v vnaprej
določen cilj, ki ga ne pozna niti
posadka kontrolne postaje. Za-
mislimo si, kaj bi se zgoc iilo. ce
bi se raketa res sprožila, če-
prav so že pred šestimi tedni
odstranili njeno jedrsko glavo.
Na kakšen cilj in kam je
usmerjena, ni težko uganiti. Po-
sledice bi utegnile biti katastro-
falne.
—	Singapur je pred dnevi iz-
stopil iz Malezijske federacije
in postal samostojna, suverena
država. Ta izstop je povzročil
v Londonu precejšnje razočara-
nje, saj pomeni določeno osla-
bitev Velike Britanije na azij-
skem jugovzhodu, hkrati pa tu-
i di začetek postopnega razpada
j britanske umetne tvorbe — Ma-
lezijske federacije.
Novo singapursko vlado in
državo so doslej že priznali In-
dija, Kambodža, Velika Brita-
nija,. Nova Zelandija, Avstralija
in ZDA.
—	V nemirnih predelih na pa-
kistansko-indijski meji, in sicer
v pokrajinah šrinagar in Punč
so zopet izbruhnili težki oboro-
ženi spopadi med pakistanski-
mi diverzanti, ki so jih poslali
v indijski Kašmir, in med red-
nimi enotami indijske armade.
Poročajo, da je v treh dneh
spopadov padlo 150 Pakistan-
cev, devetnajst so jih ujeli in
tudi indijske enote so imele 29
mrtvih.
S sedanjimi spopadi so se zo
pet zaostrili odnosi med Paki-
stanom in Indijo, ki ves ča«
prikrito tlijo zara^ nerešenega
kašmirskega vprašanja.
— Grško prebivalstvo, pred-
vsem še prebivalci glavnega
mesta Aten še vedno demon-
strirajo proti politiki dvora in
zahtevajo, naj kralj Konstantin
ponovno zaupa mandat za se-
stavo nove vlade bivšemu pre-
mieru Papandreuu. Toda vse
kaže, da kralj ni za takšno reši-
tev, ampak namerava sestaviti
vlado iz izvenstrankarskih po-
litikov, ki naj bi potem dobili
zaupnico v parlamentu.
Na atenskih ulicah je vedno
pogosteje slišati vzklike »Dol s
kraljem!« in »Dol s fašisti!« Gr-
ške demokratične sile so tokrat
— tako vsaj kaže — strnile svo-
je vrste in ni izključeno, da se
bo prejkoslej v določnejši ob-
liki pojavilo tudi vprašanje na-
daljnjega obstoja monarhije v
tej balkanski deželi.
Na Kubi - smrt za
diverzonte
Na Kut>i so včeraj usmrtili tri
diverzante, za katere je radio Ha-
vana poročal, da jih je poslala na
Kubo ameriška obveščevalna služ-
ba. Ko so vse tri aretirali, so pri
njih nažli večjo količino subver-
zivnega materiala in tujo valuto.
Pri preiska,vi so ugotovili, da je
bila glavna naloga te trojke pri-
pravljati sabotaže na ladjah ku-
banskega trgovskega ladjevja.
Uragan ubil 30 ljudi
30 ljudi je izgubilo življenje v
katastrofalnem uraganu, ki je pu-
stošil v mnogih krajih Cila. Po-
močnik ministra za notranje za-
deve Hamiiton je dejal, da cenijo
škodo na sedem milijonov dolar-
jev in da je močan veter poško-
doval mnoge komimikacije in mo-
stove.
Nastop tamburašev iz Pittsburga
v soboto, 7. avgusta, je na
asfaltnem stadionu ob Ormoški
cesti nastopila tretja generacija
jugoslovanskih izseliencev v
Ameriki.
Tamburaški ansambel »Pitts-
burgh Junior Tamburitzans« je
v imenu občinske skupščine in
vseh gledalcev pozdravil pod-
predsedindk občinske skupščine
Ptuj dr. Vrečko.
Za topel in prisrčen sprejem
se je v imenu mladih Američa-
nov v sloveinskem jeziku zahva-
lila vodja Violet Ruparcich, na-
kar je orkester pod vodstvom
Johna Gregoricha zaigral vrsto
prikupnih orkestralnih in ljud-
skih skladb. Poslušalci so bili
posebej navdušeni nad drugim
delom programa, v ka.terega so
tamburaši vložili nekaj starih,
lepih slovenskih melodij in po-
peljali poslušalce z glasbo po
celi Jugoslaviji. Pestrost progra-
ma so povečali narodni plesi in
nekaj veselih glasbenih vlož-
kov. Posebej močan aplavz je
sprejela Violet Ruparcich za
svojo interpretacijo slovenske
pesmi in lastno spremljavo na
harmoniki.
Na koncu programa je celoten
zbor zapel tri ameriške narodne
pesmi.
Dr. Vrečko se je na koncu za-
hvaJil za prijeten, poldrugo uro
trajajoč program, ptujske mla-
diin.ke pa so predale šopke rož.
Okrog 500 gledalcev je še en-
krat pozdravilo vsakega nasto-
pajočega posebej.
stran 2
»►TEDNIK« — petek, 13. avgusta 1965
Stran ^
% zdravstvenem skladu
je 47,308.000
primanjkljaja
v letošnjem prvem polletju je Komunalni zavod za socialno
zavarovanje v Ptuju zabeležil mnogo večji porast izdatkov od
. dohodkov v zdravstvenem skladu. V letošnjih prvih šestih me-
secih je bilo mnogo več nesreč pri delu od istega obdobja lani.
Več je ambulantnih in specialističnih pregledov. V dveh bolniš-
nicah se je v tem obdobju število oskrbnin povečalo napram
lani za 3670. V zdravstvu še neizkoriščene notranje rezerve.
Kako bomo v bodoče varčevali?
Pred kratkim je bilo v Ormo-
žu posvetovanje zdravstvenih
delavcev, ki so se ga udeležili
direktor Komunalnega zavoda
za socialno zavarovanje Ptuj
Adi Šarman, ravnatelj ptujske
bolnišnice dr. Mitja Mrgole in
Anton Valentin. Iz občine Or-
mož so pVisostvovali predsednik
Občinske skupščine Ormož
Franček Novak, sekretar Občin-
skega komiteja ZK Drago Pin,
tarič, predsednik Občinskega
sindikalnega sveta Alojz Ba-
lažič, predstavniki zdravstve-
nih zavodov iz občine in pred-
sednik Občinskega odbora SZDL
Vlado Ožbolt, ki je vodil posve-
tovanje.
Namen posvetovanja
Namen posvetovanja je bil
poiskati vzroke za kritično sta-
nje zdravstva in zdravstvenega
sklada v občini. Znano je, da se
v zdravstvu vsako leto pojavlja-
jo večji ali manjši finančni pro-
blemi. Zdravstveni sklad je za
območje občine Ormož pasiven
in to zahteva ustrezne ukrepe.
Direktor zavoda za socialno
zavarovanje iz Ptuja Adi Šar-
man je govoril na posvetovanju
o stanju zavoda, o skritih re-
zervah, o zdravljenju in o pre-
malem varčevanju v zdravstvu.
Komunalna skupnost za soci-
alno zavarovanje v Ptuju poslu-
je za zavarovance občin Ptuj in
Ormož. Na posvetovanju je tiilo
ugotovljeno, da se sklad za
zdravstveno zavarovanje v ob-
čini Ormož hitreje troši, kot do-
tekajo dohodki. Delno je to ra-
zumljivo, ker hodijo pacienti na
specialne zdravniške preglede v
Ptuj ali pa v Maribor in so pre-
cejšnji stroški s temi potovanji.
Zdravstveni sklad občine Ormož
je mnogo nižji od sklada občine
Ptuj, to pa zato, ker so tudi do-
hodki zdravstvenega sklada ,v
Ormožu mnogo nižji od dohod-
kov sklada v Ptuju. Ptujski
sklad za zdravstveno zavarova-
nje ima več dohodkov tudi za-
radi višjih osebnih dohodkov
zaposlenih. Komunalni zavod za
socialno zavarovanje v Ptuju je
v letošnjem prvem polletnem
obdobju zabeležil 47,308.000 di-
narjev primanjkljaja. Od tega
primanjkljaja odpade na občino
Ptuj le približno 8 milijonov di-
narjev, na občino Ormož pa
39,900.000 dinarjev.
Namen posvetovanja je bil
ugotoviti dejansko stanje v
zdravstvu in ukreniti vse po-
trebno za znižanje stroškov
zdravstvenega zavarovanja.
Vplivati je treba uamreč na zni-
žanje stroškov socialnega zava-
rovanja, v prihodnjem obdobju
letošnjega leta pa ne dovoliti,
ila bi se izdatki zdravstvenega
sklada večali v takem obsegu
in širini kot v letošnjem prvem
polletju.
V rezervnem skladu zavoda za
socialno zavarovanje je toliko
denarja za kritje primanjkljaja,
toda to ni cilj pametnega go-
spodarjenja. Rezervni sklad ni
lamenjen za kritje takih pri- '
nanjkljajev in izgub, temveč za
razna investicijska vzdrževanja.
Na primanjkljaj zdravstvene-
ga sklada občutno vplivajo niz-
ci osebni dohodki zaposlenih.
!;e, primerjamo, da znašajo po-
/prečni osebni dohodki na za-
joslenega v občini Ormož 49.134
linarjev, v občini Ptuj 52.201,
maša republiško povprečje
»3.590 dinarjev. To je eden iz-
ned bistvenih razlogov, zakaj je
/ občini Ormož tako velik pri-
nanjkljaj v skladu zdravstve-
lega zavarovanja. Na drugi
itrani pa so izdatki na enega
aktivnega zavarovanca v občini
Ormož mnogo višji kot v ptuj-
ski občini. V občini Ormož zna-
šajo povprečni izdatki na aktiv-
nega zavarovanca G5.279 dinar-
jev, v občini Ptuj pa 52.769, re-
publiško povprečje pa je 54.475
dinarjev. V občini Ormož so iz-
datki na enega aktivnega zava-
rovanca mnogo višji od republi-
škega povprečja. Bistvenih raz-
logov za večje izdatke na enega
aktivnega zavarovanca v občini
Ormož ni. Delno so razlogi ob-
jektivni in tudi upravičeni v po-
gledu potnih stroškov, ki pa
predstavljajo v skupnem znesku
sklada le minimalno postavko.
Največje izdatke predstavljajo
nadomestila v času staleža,
zdravila in ambulantna zdrav-
ljenja.
Po analizi posameznih zdrav-
stvenih storitev je moč ugoto-
viti, da so ponekod v zdravstvu
notranje rezerve, da obstajajo
možnosti za znižanje stroškov
sklada in drugo.
Število ambulantnih pregle-
dov v letošnjem prvem polletju
se je le minimalno zvišalo glede
na isto obdobje lani. Letos je
bilo mnogo več zdravstvenih
storitev, in sicer 8063. V zobo-
zdravstvu je to povečanje ra-
zumljivo. Tu so se povečale ka-
pacitete in število zobozdrav-
stvenega kadra.
^eč oskrbnih dni v t)beh
bolnišnicah
V ormoški in ptujski bolniš-
nici se je število oskrbnih dni
povečalo letos napram lani za
J670. Letos je bilo izdanih 5058
več receptov in opravljenih je
bilo 669 specialističnih pregle-
dov več. Letos so zdravstvene
storitve znatno porasle. Stalež
šolnikov je povsem ustrezen.
Slabemu finančnemu stanju
sdravstvenega sklada ni vzrok
v staležu bolnih, temveč v pove-
danih ambulantnih uslugah.
Na območju občine Ormož se
Dpaža, da je še vedno precej ne-
sreč pri delu. Temu je kriva
;laba in nedovoljna higiensko
:ehnična zaščita na delovnih
nestih. Obveljalo bi naj, da je
jreventiva boljša in gospodar-
iko upravičena. V občini Ormož
ie 0,73 "/o nesreč pri delu, v
)tujski pa 0,49 ®/o. Po posamez-»
lih gospodarskih dejavnostih je
noč opaziti, da narašča stalež v
ilektroindustriji in v živilski in
obačni industriji. Bolniški sta-
ež je nekoliko manj porastel v
lasebni obrti in v železniškem
»rometii. V novnrečiii ie stalež
normalen. Vedeti Je treba, da
nesreče pri delu ne povzročajo
samo trenutnih izdatkov z de-
narnim nadomestilom, hranari-
no, ambulantnimi pregledi, v
izpadu od dela in podobno.
Marsikatera nesreča pri delu
povzroča večje stroške pozneje,
če nastopi invalidnost, nespo-
sobnost za delo, čut manjvred-
nosti in drugo. Stroški zaradi
nesreč pri delu naraščajo. Inva-
lidnost nastopi leto dni po ne-
sreči, potem mora biti denar za
rehabilitacijo, za razliko nižjih
osebnih dohodkov na drugem
delovnem mestu, nadomestila za
krajši delovni čas in podobno,
cic
Več pozornosti higienski
zaščiti
Kaže, da bo treba posvetiti
več pozornosti higienski zaščiti
zaposlenih na območju občine
Ormož. Naloga sleherne gospo-
darske organizacije je, da de-
lavca na delovnem mestu za
ijegovo delo primerno higiensko
opremi in da skrbi za njegovo
zdravje.
Postavlja se vprašanje, kako
kriti primanjkljaj sklada za
zdravstveno zavarovanje in ka-
.co preprečiti nadaljnje narašča-
nje izgube.
Vsa ta in podobna vprašanja
ter probleme so navzoči na po-
svetovanju temeljito in vse-
stransko preanalizirali. Ob za-
ključku posvetovanja so sprejeli
nekatera stališča. Obveljalo je
splošno mnenje, da je treba var-
čevati tam, kjer so za varčeva-
nje dani pogoji. Znižati je treba
stroške sklada za socialno zava-
rovanje, ne da bi pri tem utr-
peli škodo bolniki. To je povsem
jasno, saj je treba bolnikom nu-
diti vse potrebno, kar je za
zdravljenje potrebno. Toda v
zdravstvu se bo moralo spreme-
niti tudi to, da bodo aktivirane
vse notranje rezerve, da bomo
zmanjšali nepotrebne ambulant-
ne in specialistične preglede,
neupravičene vožnje z rešilnimi
avtomobili in podobno.
Najvažnejša stališča, sprejeta
na posvetovanju, so:
—	da mora biti v bodoče večje
prizadevanje sindikalnih po-
družnic in delovnih organizacij
za izboljšanje higiensko tehnič-
ne zaščite delavcev na delovnem
mestu;
—	da naj Občinska skupščina
Ormož na eni izmed prihodnjih
sej razpravlja o stanju v »Spe-
cialni bolnišnici za pljučno tu-
berkulozo« v Ormožu. Ugotov-
ljeno je namreč bilo, da ima
bolnišnica precej neaktiviranih
rezerv;
—	v kratkem bo sklicano po-
svetovanje zdravniškega kadra
s predstavniki komunalnega za-
voda za socialno zavarovanje.
D.R
Na cestah ormoškega
območja 38 milijonov
dinarjev škode
Poplave so v občini povzročile približno 100 milijonov dinar-
jev škode. Zasebni kmetovalci so vložili za znižanje davka in
prispevkov 200 prošenj. S cest je voda odnesla 1600 kubičnih
metrov gramoza. Škoda v kmetijstvu še ni ocenjena.
DINAR DO DINARJA
(Pojasnilo)
Takoj po izidu objave naše
akcije v ptujskih trgovinah, je
poslovodja trgovine »Hrana«
prišel v naše uredništvo in dal
pojasnilo glede kupljene moke
in cene v tej trgovini. Med pro-
dajalko in avtorjem članka je
prišlo do nesporazuma. Tako
kupljena moka ni bila pšenič-
na moka tipa 600 temveč ržena
moka, za katero pa cena 172 di-
narjev ni proti predpisom ob-
činske skupščine Ptuj.
Za ptujske gospodinje pa še
tole: Uredništvo je uspelo najti
v Ptuju isto rženo moko pn
»Zlatorogu« ne po 172 dinarjev
kot pri »Hrani«, temveč po —
138 dinarjev —, tudi to ni proti
predpisom! Gospodinje raje
dvakrat poglejte vse trgovine,
kot da se pozneje jezite, da ste
kaj dražje kupile, kot je bilo
notrebno.
V prejšnji številki »Tednika«
smo že poročali, da so poplave
napravile na ormoškem območ-
ju za 50 do 60 milijonov dinar-
jev škode. Vode ^o se razlile iz
svojih strug in so poplavile
skoraj vsa nižinska kmetijska
območja. Drava je poplavila
vsa nižinska območja na levem
obrežju. Pri tem pa ni prizane-
sla kmetijskim kulturam, odne-
sla je nekaj lesa, poškodovala
ceste, izpodkopala nekatere mo-
stove, odnesla brvi in rodovitno
zemljo. Vdrla je v dvorišča in
kleti, da so morali ponekod
ljudje zapustiti svoje domačije.
Iz svojih strug so se razlili Dra-
va. Pesnica, Sejanca, Trnava in
pušenski ter pavlovski potok.
Skoda po poplavah je v ormo-
ški občini ocenjena na 37,900.000
dinarjev na cestah od prvega do
četrtega reda. Pri tem pa še ni
upoštevana škoda, ki so jo po-
vzročile poplave na poljskih
cestah. Na cestah četrtega reda
so poplave povzročile 18,200.000
dinarjev škode. S cest je voda
odnesla 1600 kubičnih metrov
gramoza. Precej poškodovana
je cesta Ormož-Središče in Or-
mož-Ljutomer. Precejšnjo škodo
so od poplav in naliv6v utrpele
: ti: nega reda. Voda je na
cestišču skopala jarke in jame
in tako je nekatere odseke cest
onesposobila za nemoten pro-
met. Te ceste so po poplavah
cestarji popravili, kar je zahte-
valo precej dela. Precej so bile
poškodovane naslednje ceste
tretjega reda: Savci-Tomaž. Ra- j
domerje-Ivanjkovci, Središče-
Štrigova, Stročja vas-Središče,
Vuzmetinci-Pavlovci, Radomer-
je-Jeruzalem, in Jeruzalerti-
Ivanjkovci. Neprevozna cesta je
bila v Pušencih in še nekatere
druge, kjer so se zaradi precejš-
njih nalivov vsuli plazovi.
Nastala škoda zaradi poplav v
kmetijstvu v občini še ni oce-
njena, ker zasebni kmetovalci
še vlagajo prošnje za ocenitev.
Pri Občinski skupščini Ormož
je bilo v teh dneh od poplav do
danes vloženih 200 prošenj za
znižanje davkov in prispevkov.
Letošnje poplave so bile na ob-
močju občine Ormož tako hude,
kot jih ljudje ne pomnijo.
Nekatere stanovanjske in go-
spodarske zgradbe so tudi utr-
pele precejšnjo škodo. V Cvet-
kovcih in v Trgovišču je voda
oblila nekatere zgradbe. Neka-
tere slabše hiše so morali pod-
preti, da se niso porušile. Precej
družin in živine je bilo evaku-
iranih in tako odstranjenih s
poplavljenih področij. Po dose-
danji oceni je moč sklepati, da
so poplave na ormoškem območ-
ju napravile približno za 100 mi-
lijonov dinarjev škode. Nepre-
cenljiva škoda je tudi na otavi,
ki jo je voda zblatila in skoraj
na vseh poplavljenih področjih
dobesedno stlačila v zemljo.
Voda je tudi poškodovala
cvetkovski most, da ni sposoben
za težji promet. Poplave so na-
pravile veliko več škode, kot je
sedaj ugotovljeno, saj bo konč-
no stanje mogoče ugotoviti šele
v je.seni, ko bomo pospravljali
krompir in ostale kmetijske
kulture.	D. R. |
Zaposlenost in osebni doliodki
u ptujski občini
Ptujska občina se Je iz 5xrazito
kmetijske občiii.3 razvila v indu-
strijsko kmetijskD občino. Struk-
tura zaiposlenosti se v zadnjem
letu čmi ni mnog.> spremenila.
Lani je bilo prvem poUe^J"
povprečno zaposleno v gosipodar-
stvu 10.394 ljudi, v negospodar-
skih dejavnostih pa 1800. V letoš-
njih prvih Šestih mesecih je po
podatkih oddelka za statistiko pri
občinski skupščini b lo zaposle-
nih v gospodarstvu 10.823 oseb, v
negospodarstvu pa 1705. Po pano-
gah je bila v letošnjem pollelju
povprečTia zaiposienost (v oklepa-
ju primerjava z istim lanskim
obdobjem) v gospodarstvu: indu-
strija 4528 (4450)j kmetijstvo 2103
(1861), gozdarstvo 249 (196) grad-
beništvo 903 (1029). promet 546
(563), trgovina 741 (625), gostin-
stvo 231 (200), obrt 1243 (1225) ko-
munala 279 (245;; v negospodar-
skih panogah: osnovne šole 434
(401), nižje strokovne šole 22 (21),
srednje šole 48 (45), kulturno
prosvetna dejavnost 4? (42),
zdravstvo 540 (494), socialno var-
stvo 171 (153), družbene organiza-
cije 38 (38), finance 104 .108), so-
cialno zavarovanje 29 (25), pravo-
sodje 39 (43), dejavnost oblasti
233 (230).
Podatki kažejo, da ni bilo več-
jih premikov v strukturi zaposle-
nosti. Edino v kmetijstvu je v
letošnjem letu precej več zapo-
slenih kot lani j vzrok pa je ver-
jetno v razširitvi dejavnosti
ptujskega '»Kombinata«. Povpreč-
ni osebni dohodki zaposlenih so
se glede na lansko leto dvignili,
kar je raziumljivD, saj so se tudi
življenjski stroški z veliko nagli-
co večali. Tudi produktivnost Je
zrasla. Tako je v prvain polletju
letošnjega leta skupni fizičrj ob-
seg industrijske proizvodnje po-
rasel za 27,7 o/o v primerjavi z
istim obdobjem preteklega leta.
Od trinajstih industrijskih podje-
tij jih samo štiri ni doseglo lan-
skoletne proizvodnjo. Glavni
vzrok nižje proizvodnje v teh
podjetjih je pomanjkanje repro-
dukcijskega materiala. V posa-
meznih mesecih je proizvodnja v
primerjavi z .stimi meseci prejš-
njega leta rastla: januarja je pad-
la za 9,8 ®/o, februarja je bila že
višja za 14,7 O/o, marca za 43,3 0/0,
aprila za 55,1 o/,, maja za 34,1 o/o,
junija za 32,40/0.
Povprečni osebn\ dohodek v
gospodarstvu se je povečal od
35.875 din v lanskem letu na
47.639 din v letoi^njem polletju, v
negospodarskih dejavnostih pa od
45.891 din na 62.727 din. Potrebno
pa je poudariti, da so tukaj na-
vedeni povprečni osebni dohodki,
v katere so vračunana tudi nad-
ure. Tako je v negospodarskih de-
javnostih mnogo vi.^ji osebni do-
hodek kot v gospodarstvu Tudi
kadrovsko strukturo je potrebno
upoštevati pri komentiranju tega
poja'wa. V negospodarskih dejav-
nostih je neprimerno več zapo-
slenih z visoko šolsko izobiazbo.
Po gospodarskih delavnostih so
se povprečni osebni dohodki
dvignili v industriji od •10.351 din
v lanskem polletju na 52.078 din
v letošnjem polletju, v kmetij-
stvu od 32.683 din na 45.9^7 din,
v gozdarstvu od 30.872 din na
40.862 din, v gradbeništ\M od
29.405 din na 35.171 din, v prome-
tu od 33.432 din na 16.493 din, v
trgovini od 38.127 din na 50.262
dim, v gostinstvu od 36 203 din na
45.943 din, v obrti od SO.-^^GS din
na 43.159 din, v komunali od
36.094 din na 48.158 din. V nego,
sipodarstvu so bili osebni aohodki
v letošnjem polletju mnogo višji,
kot lani; osnovne šola 33.820 din,
lani 46.034 din, nižje strokovne
šole 79.363 din, lani 5S.746 din,
srednje šole C1.221 din, lani 61.176
dinarjev, kultui-no prosvetna de-
javnost 60.604 din. lani 43 221 din,
zdravstvo 68.0.33 din, lani 49.226
dinarjev, socialno varstvo 43.087
dinarjev, lani 32.074 din, družbene
organizacije 64 067 din, lani 42.804
dinarjev, finance 63.3t)2 din, slani
43.415 din, socinlno zavarovanje
65.168 din, lani 53.565 din. pravo-
sodje 68.673, lani 52.236 daii, de-
javnost oblasti 55.7(58 din, larj
43.567 din.
Sorazmerno visoke povprečne
osebne dohodke so imeli v ^olah.
Vendar to še iie pomeni, da .ge je
finančno stanje ?,ol toliko popra-
vilo. Visoki osebni dohodek gre
predvsem na rova« nadur, .saj bi
sicer znašal v osuovnih šolah sa-
mo 52.474 dinarjev, v nižjih stro-
kovnih šolah 5R 325 dinarjev in v
srednjih šolah 65.0.55 dinarjev. In
spet ne smemo pozabiti, da je.
posebej na sra^injih šolah, veči-
noma kader s fskultatno izobraz-
bo, da so individualni osebni do-
hodki glede tia i.^^ti strokovni ka-
der v gospodarskih par^ogah le
znatno nižji.
Navedeni povprečni osebni do-
hodki še ne morejo dati prave
slike o dohodkih v ptujski občini,
vendar lahko vsaj v glavnih čr-
tah pokažejo primerjavo mea raz-
nimi dejavnostmi v Ptuju in oko-
lici.
ORMOŽ
Občani razpravljajo
o gospodarski reformi
Prejšnje dni so bila v kra
jevnih centrih na območju ob
čine Ormož predavanja o nov:
gospodarski reformi. Teh pre
davanj, ki so jih organizirale
krajevne organizacije SZDL, se
je udeležilo precej ljudi. Namer
predavanj je bil občane sezna
niti s pomenom in važnostjo
nove gospodarske reforme ir
ugotoviti, kako se novi ukrepi
odražajo v vsakdanji praksi,
Nove gospodarske ukrepe sc
v krajevnih centrih tolmačili
družbeno-politični delavci z ob-
čine. Po povprečni oceni je moč
ugotoviti, da so bila vsa preda-
vanja številno obiskana, da se
občani zanimajo za spremembe
v gospodarstvu, postavljali so
vprašanja, nakazali probleme,
pomanjkljivosti in slabosti ter
drugo. Iz razgovorov z občani
je moč sklepati, da ti redno za-
sledujejo dnevno časopisje, po-
slušajo radio in gledajo televi-
zijo, tako da so na tekočem s
celotnim gospodarskim in druž-
beno-političnim dogajanjem pri
nas. To je tudi razumljivo, saj
se novi gospodarski ukrepi do-
tikajo slehernega državljana ne
glede na zaposlenost in poklic.
Občanom so bile pojasnjene
vse nejasnosti, namen reforme,
vzroki in drugo. Vključevanje
našega gospodarstva v medna-
rodno delitev dela pomeni za
naše gospodarstvo precejšen
napredek. Vsako napredovanje
ima svoje pozitivne in negativ-
ne posledice, ki se odražajo v
praksi. Občani s podeželja so
se zanimali za tiste novosti, ki
jih zadevajo. Gospodarska re-
forma postavlja kmetijstvo v
boljši položaj in daje večjo
možnost za rentabilno gospo-
darjenje.
Vključevanje našega gospo-
darstva v mednarodno delitev
dela predstavlja eno izmed
pomembnih pridobitev za naše
gospodarstvo. S tem bo omogo-
čeno realno vrednotenje naših
izdelkov, pridelkov in polizdel-
kov na zunanjem tržišču. Vred-
nost izdelkom bo dalo šele zu-
nanje tržišče, zato morajo biti
izdelki kakovostni in po taki
ceni, po kateri vrednosti jih bo
priznalo zunanje tržišče. Vsaka
nekvalitetna in nerentabilna
proizvodnja bo odpadla. Renta-
oilnost bo obveljala kot sploš-
no merilo za hiter razvoj naših
gospodarskih organizacij. To pa
zahteva specializacijo proizvod-
nje, zniževanje stroškov, uvaja-
nje nove tehnologije v proces
proizvodnje, izkoriščanje notra-
njih rezerv, boljšo kadrovsko
zasedbo, mehaniziranje proiz-
vodnje in drugo.
Novi gospodarski ukrepi bo-
do prisilili delovne kolektive.
da bodo pričeli razmišljati o
načinu boljšega in smotrnejše-
ga gospodarjenja, da bodo pro-
izvajali in pridelovali tiste iz-
delke in pridelke, ki so na tr-
žišču iskani. Gospodarska re-
forma je postavila naše gospo-
darstvo na zdravo osnovo, ki
bo omogočila, da se bo hitreje
razvijalo. Nova gospodarska re-
forma, ki jo nekateri imenuje-
jo devizna reforma, je uredila
tudi devizni sistem.
Na predavanjih o novi gospo-
darski reformi so se navzoči
občani dotaknili vprašanja no-
vih cen. Iz diskusij na nekate-
rih predavanjih je moč povzeti,
da so nekateri kmetovalci gra-
jali preveliko zvišanje cen me-
su. To so utemeljevali z odkup-
no ceno živine, ki ni usklajena
s ceno mesa.- Menili so, da je
meso predrago in da bi bilo bo-
lje, da bi manj zaslužili posred-
niki in več proizvajalci.
Opaža se namreč, da so še
vedno posredniki glavni zaje-
dalci v našem gospodarstvu. Za
svojo posredniško dejavnost
zaračunavajo visoke marže in
tako vplivajo na nepotrebno
zvišanje cen. To zviševanje pa
gre na račun potrošnika, kate-
rega je že itak prizadela gospo-
darska reforma pri zvišanju cen
ob istih osebnih dohodkih.
Kmetijski pridelki, ki niso bi-
li dovolj vrednoteni pred spre-
jeto gospodarsko reformo, bo-
do sedaj dobili boljše mesto.
Višja cena kmetijskim pridel-
kom bo zainteresirala zasebne
kmetovalce, zadruge in kombi-
nate, da bodo pridelovali več
kakovostnih izdelkov. Čeprav
so se podražila umetna gnojila
in stroški obdelovanja zemlje,
so se na drugi strani mnogo
višje povečale cene kmetijskim
pridelkom. Zadruge in kombi-
nati ter nekateri zasebni kme-
tovalci dosegajo zadovoljive in
celo rekordne uspehe, povečati
pa bodo morali hektarske do-
nose tisti kmetovalci, ki je bila
doslej njihova proizvodnja eks-
tenzivna.
Na predavanju so se občani
zanim^i za nekatera občinska
vprašanja in'probleme, za dav-
ke in prispevke, za gospodarski
razvoj v občini, za novograd-
nje, za delo in perspektivni
razvoj kmetijskih zadrug, za
odkupovanje zemlje, govorili so
O pomanjkljivostih po krajev-
nih centrih, zavzemali so se za
reševanje krajevnih problemov,
opozorili so na neurejene ko-
munalne naprave in drugo.
Občani so nadalje razpravlja-
li o škodi, ki so jo povzročile
letošnje poplave na območju
občine, škoda znaša približno
100 milijonov dinarjev in je
prizadela vsa rodovitnejša kme-
tijska področja, škode še ni
moč povsem ugotoviti v kmetij-
stvu. V poljedelstvu bo mogoče
popolnoma oceniti škodo šele v
jeseni, ko bodo pospravljali
krompir in ostale kmetijske
kulture.
Kaj Je
odveč?
NEPRIMERNO VISOKE CENE
BREZALKOHOLNIH PUAC na
mladinski prireditvi na rokorri.et-
nem stadionu. Da bi poskrbeli za
osvežitev mladih plesalcev, so T-C-
stavili na rokometnem stadiomi
paviljon, kjer je mladina organizi-
rala svoj prvi ples na asfaltu. Če-
prav so imeli stroške s postavlja-
njem paviljona (ki je stal sicer tn-
di ie nekaj dni prej na športni pri-
reditvi), je 100 din za limonado v
steklenicah le preveč. V ptujskih
gostiščih .prodajajo isto limonado
po 70 do SO dinarjev.
PONOVNO PRISLANJANJE
KOLES ob pločnik v Lackovi ulici.
Kljub temu, da je na začetku u2i-
ce jasen in čitljiv znak, da je pri-
slanjanje koles prepovedano, se po-
javljajo vedno znova kolesa pred
i Merkurjevg prodajalno m pred sla-
ščičarno. Posebno v dopoldanskih
urah lahko preštejete tudi do pet,
šest koles. Nediscipliniranih kole-
sarjev nikdo ne posvari ali kaznu-
je.
NAPISA A AR A in NO STOP-
Prvi na vratih v kavarno v ptuj-
skem hotelu »Petovio«, druqi nad
vrati trgovine Zlatorog. Ostale čr-
ke v besedah KAVARNA in NON
si lahko obiskovalec teh lokalov
kar sam predstavlja. Verjetno so
ti rebusi bolj malomarnost kot po-
treba ali veselje do ugankarstva.
LUNINE SPREMEMBE
IN VREMENSKA NAPOVED
Lunine spremembe in vremen-
ska napoved za čas od nedelje,
15., do nedelje, 22. avgusta 1965
Zadnji krajec bo v petek, 20 av-
gusta, ob 4.50.
NAPOVED VREMENA- spre-
menljivo vreme bo. Okrog
avgusta bodo nevihte. Nato dva,
do tri dni lepo vreme. Proti koH'
cu tedna bo deževno vrem®-
Dnevne temperatura bodo v za'
četku tedna 20 stopinj C, v sredi-
ni tedna, do 28 stopinj C, in
stopinj C ob koncu tedria. Pred
izdatnim padom temperature ^
soboto ali v nedeljo. 22. avgusta-
so možne močnejše nevihte
Alojz Cesuiik
stran 3
»►TEDNIK« — petek, 13. avgusta 1965
Stran ^
Za dosledno uresničenje ciljev
gospodarske reforme
v sindikalni šoli »Franc Kramberger« je 9. avgusta 1965
zasedal XIII. redni in razširjeni plenum Občinskega sindikal-
nega sveta Ptuj, na katerem so sodelovali tudi čSani občinskih
odborov sindikata, STANE MARINIC, sekretar komisije za go-
spodarstvo pri RS ZSJ za Slovenijo, in sekretar Občinskega
komiteia ZKS TONE žAfiAR.
Plenum Občmskega sindikal-
nega sveta Ptuj je zelo kritično
ocenil negativne pojave, ki so
se pokazali v prvih dneh izva-
janja gospodarske reforme,
predvsem na področju formira-
nja cen in povečevanja osebnih
dohodkov, ter sprejel zaključke,
s katerimi poziva vse člane sin-
dikata v boj za dosledno ure-
sničitev ciljev gospodarske re-
forme.
Začetek izvajanja naše gospo-
darske reforme je nakazal po-
trebo po intenzivnejši politični
dejavnosti družbenih in politič-
nih organizacij, ki je zdaj še
bolj potrebna kot doslej, zlasti
sindikatov, v konkretnem tol-
mačenju ukrepov gospodarske
reforme in bolj demokratičnem
ravnanju pri izdelavi odlokov
važnih samoupravnih organov
v delovnih skupnostih in v ko-
muni. Vzporedno s tem pa tudi
večjo politično in družbeno od-
govornost vseh tistih subjektiv-
nih sil, ki odločajo o uveljav-
ljanju osnovnih ciljev gospo-
darske reforme.
Pred vse sindikalne delavce,
člane sindikata, občinske odbo-
re sindikata in izvršne odbore v
delovnih skupnostih, predvsem
pa pred člane plenuma Občin-
skega sindikalnega sveta Ptuj
se postavlja naloga, da se ak-
tivno vključijo v to politično
akcijo ter pomagajo tolmačiti
ukrepe gospodarske reforme
ter se zavzemati za njeno do-
sledno izvajanje.
V	nasprotju z duhom refor-
me so se tudi v ptujski občini
pojavile ponekod težnje po ne-
upravičenem dviganju cen nad
dogovorjeno raven.
Neutemeljeno visoke cene ru-
šijo predvideno razmerje med
cenami, kupnimi in blagovnimi
skladi, ogrožajo življenjski
standard delavcev in iiresniče-
vanje ciljev gospodarske refor-
me. Nekatere delovne organiza-
cije so pretirano zvišale cene
svojih proizvodov ob začasnem
večjem povpraševanju po posa-
meznem blagu ter si tako ho-
tele pridobiti večji dohodek
brez večjih naporov in boljšega
gospodarjenja.
Odločno je treba obsoditi vse
tiste delovne organizacije in po-
sameznike, ki si hočejo na ra-
čun pretiranih cen pridobiti do-
hodek, ki ni zaslužen z delom.
Prav tako je treba obsoditi na-
čin, kako so ponekod za zaprti-
mi vrati urejevali poviševanje
cen brez izdelanih ekonomskih
analiz in brez sodelovanja ce-
lotnega kolektiva.
Vse tiste kolektive in posa-
meznike, ki hočejo izrabiti re-
formo za ozke, sebične koristi,
proti interesom delovnih ljudi
in širše družbene skupnosti, je
treba najstrožje kaznovati. Na-
ši delovni ljudje nikakor ne
smejo dovoliti, da bi imeli po-
litiko cen v rokah brezvestni
posamezniki.
Vsi družbeni faktorji so dolž-
ni pokazati s prstom na tiste,
ki se nočejo podrediti splošnim
težnjam/ gospodarske reforme.
Izvaja naj se množična kontro-
la nad cenami. Važna je ugoto-
vitev, ali je bilo zvišanje ute-
meljeno in katera višja cena je
špekulacija in zloraba, o tem
pa naj se javno razpravlja.
V	novih pogojih gospodarje-,
nja ie lahko realno samo takš-
no povečanje osebnih dohod-
kov, ki bo temeljilo na večji
produktivnosti dela in boljšem
gospodarjenju, škodljivo je
vsako linearno zviševanje oseb-
nih dohodkov, ki bi vsakemu
zagotavljalo povečanje zasluž-
ka v enakem odstotku, ne gle-
de na njegov delovni uspeh, kot
so to že naredile nekatere de-
lovne organizacije.
Ker je proces sprejemanja
pravilnikov o nagrajevanju po-
gojen z daljšim postopkom, naj
delovne organizacije pričnejo v.
avgustu z izplačevanjem akon-
tacij na osebne dohodke in si-
cer v višini, ki jo bodo v novih
pogojih lahko dosegle. Pri tem
je opozoriti na trezno presoja-
nje o možnosti v sleherni delov-
ni organizaciji, kako bodo lah-
ko ob novih pogojih gospoda-
rili in delili dohodek, zato je
nujno, da si delovne organizaci-
je izdelajo temeljite ekonom-
ske analize. Zelo napačno bi bi-
lo namreč izplačevati visoke
akontacije, pozneje pa jih ob
obračunu vračati, zato velja
upoštevati rezultate, ki jih bo-
do pokazale ekonomske analize.
XIII. plenum Občinskega sin-
dikalnega sveta Ptuj poziva vse
člane sindikata v ptujski obči-
ni, da se resno zavedajo svojih
odgovornih nalog, ki jih imajo
na vseh področjih kot proizva-
jalci, upravljavci in potrošniki,
predvsem pa v svojih delovnih
kolektivih ob izvajanju gospo-
darske reforme, kajti le od do-
slednosti vseh naših delovnih
ljudi zavisi njena uresničitev.
Ptuj, 9. avgusta 1965.
XIII. PLENUM OBČINSKEGA
SINDIKALNEGA SVETA PTUJ
Pesnica je postala podivjan
hudournik
Se nikdar doslej ni bilo v strugi
Pesnice toliko vode kakor letos,
ko teče, kot mogočna reka. Te
velike količine vode, pa odnašajo
z ogroženih področij mnogo ro-
dovitne zemlje.
Od izvira'pa do izliva dobiva
Pesnica številne večje in manjše
pritoke, ki ji dov/ajajo velike ko-
ličine vode. Predvsem pa se vanjo
Izlivajo veliki pritoki v njenem
srednjem toku, t. j. od Lenarta
do Moškanjc.
V gornjem delu Pesnice, pred-
vsem tam, kjer je še ni načela re-
gulacija, se bohotno razliva čez
ogromne površine travnikov in
njiv, ki jih onesposablja za obde-
lavo, kajti tam je -emlja mastna
in težka, vrh tega pa so tudi
spravljanje krme ponekod sploh
ni mogoče.
Pesnica povzroča letos veliko
škodo delom pri regulaciji. Več-
Arat so na nasipih nove struge
mnogi stalno poplavljeni in
morali popravljati nasipe, ker jih
voda neprestano spodjeda ter od-
naša prod in tudi obloge -- trav-
no rušo, kamenje in dračje, s ka-
terimi se najprej zavarujejo na-
sipi v vodni strugi. Letos kakot
da se je Pesmica postavila po ro-
bu regulaciji. Težki bagri često
obstanejo, ker jih krog in krog
obda tudi nad meter visoka dero-
ča voda. Tedaj morajo tudi šte-
vilni buldožerji na varno Nič bo-
lje ni z njenimi na novo zregu-
liranimi pritoki. Tudi ti so stalno
v nevarnosti prod poškodbami.
Letos je največjo škodo uti,pel na
novo zregulirani potok iz Jurši-
nec. Tega so že parkrat lepo ure-
dili in ga je voda, predvsem pa
zadnje poplave, hudo zdelala. Ta-
ko je znova odnesla velike s
travno rušo in kamenjem urejene
površine in sedaj je že petič po-
stal kot pravo razdejanje. Tako
si lahko že na oko izračunamo,
koliko denarja stane to dalO; ker
ga je treba vedno ponavljati. Na-
vadne struge je še mogoče popra-
viti, drugače pa je s kamenitimi
oblogami na najbolj kritičnih me-
stih, ker tudi le voda uniči, iz-
podkoplje ali prevrne in odkotali.
Tako je torej ta mala rečica
postala hudo škodljiva, predvsem
za naše blagajne.
BJ
S prirodo k novem človeku
Ptujskii taborniki so si letos
postavili poletni tabor pri Banjo-
lah pri Puli. Poldrugi kilorneter
iz Banjol, v borovem gozdu in ob
lepi plaži so se zasvetila šotor-
ska krila. V prvi izmeni je tabo-
rilo 47 tabornikov, od tega je
bilo sedem odraslih, ostalo pa so
bili otroci stari od 8 do 16 let.
Bili so iz odreda »Lackova četa«
iz Ptuja, iz čete »Dravs'kii bro-
darji« iz Vidma in taborniki .iz-
Hajdine. Spremljali so jih staro-
sta Korbar Vlado, kuharica,
zdravnica, pedagoški vodja in
dva učitelja.
Dnevni red taborjenja je bil na
pol vojaški. Dan se je pričel z
jutranjo telovadbo, dviganjem
zastave, pospravljanjem tabora in
s programom iz taborniškega
življenja. Mladi taborniki so se
učili o prvi pomoči, o zdravilnih
rastlinah, o Istri... Po teh kraj-
ših predavanjih so bili prosti In
so se lahko kopali. Po obedu je
bil dve uri obvezen počitek. Po-
poldan so se spet vsi kopali. Ob
večerih so ptujski taborniki obi-
skovali še druge tabore in se
spoprijateljili s tovariši iz drugih
mest. Obiskali so tudi prireditev,
ki so jo orgainiizirali v svojem ta-
boru francoski skavti.
Vsi dnevi taborjenja so bili
polni vsebine, disciplina pa na
višini. Med seboj so organizira-
li tekmovanje v pospravljanju
šotorov, zmagovalec pa je spre-
jel nagrado — veliko čokolado.
22. julija so ptujski taborniki
položili na spomenik p^lih bor-
cev v Banjolah venec, ki so ga
sami spletli. Enkrat so bili tudi
v Puli. Ogledali so si areno, od
zunaj pa tudi ladjedelnico. Naj-
več zanimanja so vzbudile sla-
ščičarne in sladoled.
Glede oskrbe se ni nihče pri-
toževal. Kuharica je bila odlična,
hrana razinovrstna. Taborniki so
dobili tudi pomoč od ptujskih
podjetij: »Samopostrežbe«, »Pe-
tovije«, »Perutnine« in ZK »Ha-
loze«.
Vsi taborniki, ki so tokrat le-
tovali, so se obvezali, da bodo
tudi med šolskim letom aktivno
delovali. Starejši bodo prevzeli
vode »Medvedkov« in »Čebelic«,
najmlajši pa se bodo redno ude-
leževali vseh vod&vih sestankov.
Cilj taborniške organizacije ni
samo organiziranje taborjenja,
čeprav je to osnovna dejavnost,
temveč tudi marljivo delo pri
učenju, pogozdovanju in čuvanju
naravnih lepot.
27. julija je odšla v Banjole še
druga izmena 40 tabornikov, ki
pridejo nazaj 11. avgusta. V tej
skupini so večinoma starejši ta-
borniki, ki so tudi obljubili, da
bodo sodelovali septembra na
seminarju za taborniške vodiče.
ODPRTI STA UMETNOSTNA GALERIJA
iN ZBIRKA GLASBIL NA PTUJSKEM
' GRADU
(Nadaljevanje s 1. strani)
ptujskem muzeju Mana Mirko-
vič popeljala prvih 60 obisko-
valcev skozi galerijo. V galeriji
je okrog 100 slik in skulptur v
devetih dvoranah, materiala pa
je od 13. do 20. stoletja. V pr-
vih dveh prostorih, ki je ne-
kakšen uvodni del, so vedute
Ptuja zadnjih štiri sto let. Sledi
dvorana z gotsko umetnostjo in
z najstarejšim ohranjenim kul-
turnim spomenikom iz leta
1260—70. To je freska Kristusa
na križu, ki je bila preje v mi-
noritskem samostanu. Ostalo je
iz 14 stoletja — kip sv. Jurija
iz proštijske cerkve, nekaj skul-
ptur je tudi iz 15. stoletja. V
naslednjih dveh dvoranah in
hodniku je baročna umetnost
17. in 18. stoletja. V glavnem so
tukaj slike italijanskih, nizo-
zemskih in avstrijskih moj-
strov. V prvi sobi je cerkvena
umetnost, v drugi pa posvetna j
— pokrajinske, orientalske te-i
me, mitološke teme in slike iz ,
življenja. Na hodniku je razvoj I
baročnega portreta. V sedmi
dvorani je razstavljena umet-
nost 19. stoletja; klasicistični,
bidermajerski portreti in ro-
mantične pokrajine. V zadnjih j
dveh dvoranah je moderno sli-
karstvo, v glavnem domačih av-
torjev in avtorjev, ki so obdelo-
vali v olju, akvarelu in grafiki
ptujsko tematiko. Tukaj je tu-
di Lackov portret, ki ga je na-
slikala ljubljanska akademska
slikarka Cita Potokar. To sliko
je muzeju ob otvoritvi pokloni-
la občinska skupščina.
V zbirki glasbil je razstavljen
material iz starega Ferkovega
mestnega muzeja, grajske zbir-
ke, velik del pa je zbirka Draga
Hasla in narodnega heroja Du-
šana Kvedra, ki je prispeval
orientalske instrumente. Glas-
bila so razstavljena v dveh dvo-
ranah. V prvi so orientalski, in-
dijski instrumenti, v drugi ljud-
ski instrumenti iz okolice Ptu-
ja in stara glasbila od baroka
naprej.
Ni potrebno posebej poudar-
jati, kako veliko kulturno na-
logo bosta izpolnjevali obe zbir-
ki. Predvsem šolska mladina bo
lahko spoznavala likovno umet-
nost. Umetnostna galerija pa
ima tudi širši pomen, saj je
ptujski muzej po številu obi-
skovalcev na tretjem mestu v
Sloveniji.	dč
Padla sta z motorja
Ko sta se pred kratkim pelja-
la z motorjem MS 10-261 Alojz
Markovič in njegov sopotnik
Roman Veimiler iz Miklavža
proti Ormožu, sta bila nekoliko
vinjena. Zaradi prevelike hitro-
st; nista mogla zvoziti ostrega
ovinka, kjer je motorista s so-
potnikom zaneslo in sta padla
po cestišču. Po padcu je moto-
rist obležal nezavesten, sopotni-
ka pa je vrglo na travnik čez
cestni jarek. Pri nesreči se je
motorist huje poškodoval, nje-
gov sopotnik pa je ostal brez
poškodb.
Ta nesreča ponovno dokazuje,
da je alkohol česti vzrok ce-
stno-prometnih nesreč. Morda bi
bilo prav vinjene šoferje strožje
kaznovati in tako vplivati na,
zmanjšanje prometnih nezgod.
Gradnja bloka
pri Tomažu napreduje
Gradbeno podjetje »Ograd«
Ormož gradi pri Tomažu blok
za potrebe učiteljev in milični-
kov. Gradnja hitro napreduje in
je pričakovati, da bo zgradba
še letos služila namenu. Blok
je zgrajen v surovem stanju in
bo dokončno zgrajen veljal pri-
bližno 30 milijonov dinarjev.
Z zgraditvijo tega objekta pri
Tomažu bo rešena stanovanjska
stiska učiteljev in miličnikov.
Zaradi pomanjkanja stanovanj
za učitelje in miličnike pri To-
mažu je bilo doslej precej te-
žav, kar pa bo rešeno letos, ko
bo blok predan namenu.
Kdaj bo dobil Ormož
javno stranišče?
Znano je, da pridobiva Ormož
na gospodarskem pomenu, kar se
predvsem odraža v novogradnjah,
v razširitvi mesta in s tem tudi
v povečanju števila prebivalcev.
To vse nalaga, da se mestu po-
sveča vedno večja skrb. To ie
seveda povezano s precejš/njimi
izdatki, ki so potrebni za ureje-
vanje in gradnje komunalnih
naprav. V Ormožu je med dru-
gim predvsem potrebno javno
stranišče. Občani često prihajajo
po opravkih na občinsko skup-
ščino v Ormož ali po drugih ter
se pritožujejo zaradi pomanjka-
nja javnega stranišča.
Ormož ima približno 1200 sta-
novalcev, avtobusno postajo,
več trgovin, gostiln, precej de-
lovnih org,An.izacij, odkupne po-
staje in drugo. Vsak dan je na
ulicah precej ljudi, predvsem s
podeželja, ki prihajajo nakupo-
vat v trgovine in po drugih
^opravkih. Javno stranišče je po-
trebno v naseljenem kraju ali v
mestu, katerega gradnja pa ni
povezana s tako visokimi stroš-
ki. Ormož ima vodovod in bi bi-
la gradnja in poznejše vzdrže-
vanje stranišča toliko cenejše.
Komunalno podjetje Ormož bi
naj ta problem v Ormožu rešilo
in zgradilo javno stranišče.
Ustrezne lokacije ne bo težko
najti.
Ormoška vinska klet bo
letos sprejela prvi mošt
čeprav gradnja vinske kleti
v Ormožu hitro napreduje, do
letošnje trgatvene sezone ne bo
povsem dograjena in notra-
njost usposobljena za svoje
predvidene kapacitete. Klet bo
letos delno vključena v prede-
lavo grozdja, razen treh etaž
cistern, ki do tega časa ne bodo
dograjene in urejene za spre-
jem mošta. Investitor nove vin-
ske kleti v Ormožu je Kmetij-
ska zadruga Ormož, ki ima
največ skrbi in težav z uvozom
potrebne opreme in ustreznega
izolacijskega materiala. Za izo-
lacijo cistern bodo v kratkem
prejeli izolacijski material iz
Italije. Ostalo opremo za novo
vinsko klet bo zadruga prejela
iz Avstrije. Kolektiv Kmetijske
zadruge Ormož pričakuje, da
bo prihodnje leto klet v celoti
služila svojemu namenu.
KDAJ BO REGULIRANA PESNICA
V SPODNJEM TOKU?
Vsakoletne poplave Pesnice
nas resno opozarjajo, da bo
treba reko v najkrajšem času
regulirati in s tem preprečiti
; vsakoletno škodo, ki jo povzro-
i ča Pesnica s svojimi pritoki. To
i je tudi eden izmed pomembnih
^ predlogov Občinske skupščine
Ormož, ki se vsestransko zavze-
ma za reševanje tega problema.
V spodnjem toku štirikilo-
metrski odsek Pesnice ni regu-
liran, kar vsako leto povzroča
v jeseni in spomladi ob večjih
nalivih poplave, te pa napravijo
mnogo Škode. Vode se izlijejo
iz svojih strug, odnašajo rodo-
vitno zemljo, poškodujejo ce-
ste, mostove, odnašajo brvi, les,
pokošeno seno in drugo. Največ
škode napravijo na poljedelskih
kulturah, predvsem na ozimi-
nah, krompirju in koruzi. Vsa-
ko leto Pesnica poplavi nad 300
ha kmetijskih površin.
Poplave Pesnice so ob spod-
njem toku najhujše. To je tudi
razumljivo, saj je Pesnica v sre-
dini in ob zgornjem toku regu-
lirana in voda hitreje teče v
, večjih količinah v neregulirano
: strugo. Ta ne more požirati ta-
I ko velikega dotoka vode in ta
' se razlije po njivah, travnikih
in pašnikih.
škoda, ki jo vsako leto po-
I vzroča poplavljena Pesnica, je
' precejšnja in jo je težko oce-
! niti. Poplave pa ne delajo ško-
^ de samo zasebnemu sektorju,
temveč predvsem družbenemu,
saj ima Kmetijska zadruga Or-
mož na področjih, ki jih Pesni-
ca poplavlja, nad dve tretjini
obdelovalne zemlje.
Bogato bi se obrestovala re-
gulacija Pesnice ob spodnjem
toku, saj bi tako vsako leto ob-
varovali tiste milijone škode,
I ki jih vsako leto napravijo po-
! plave. Za. regulacijo Pesnice ob
I spodnjem toku je Občinska
i skupščina Ormož uredila vse
; ustrezno, toda pristojna vodna
i skupnost odlaša z delom. To je
j neodgovorno in nepremišljeno.
Vprašanje ostane. Kdo bo od-
govoren za prihodnje poplave
in kdo kril nadaljnjo škodo?
Vsekakor bo treba tako po-
membna gospodarska vpraša-
nja reševati bolj preudarno in
brez odlašanja skrbeti, da se
realizirajo.	D. R.
VČERAJ PIONIRJI, '
DANES MLADINCI
v petek, 30. julija, so sprejeli
v mladinsko organizacijo v Ro-
goznici 29 pionirjev. Sprejem
je bil še posebej svečan zaradi
dvajsetletnice osvoboditve.
Poleg tega so v Rogoznici or-
ganizirali 18. julija prvo izmed
predavanj, ki jih imajo mla-
dinci v načrtu. Prvo predava-
nje je bilo posvečeno ideolo-
škemu delu: »O socialistični
vzgoji mladine«. Mladinci upa-
jo, da bodo uspeli organizirati
še več s ličnih predavanj in pri-
tegniti k sodelovanju čimveč
mladincev.
Obisk v pionirski knjižnici v
Ptuju je tudi med počitnicami
kar precejšen. Posebno ptujski
pionirji se še vedno zelo radi
oglase in si med knjižnimi po-
licami poiščejo počitniško za-
bavo. Najraje segajo za knjiga-
mi Karla Maya in Sienkiewicza,
pa tudi pravljice najmlajši zelo
radi berejo.
Manj so zadovoljni starejši
pionirji in mladinci od 14. do 18.
leta, ki v pionirski knjižnici
težje najdejo primerno knjigo.
Knjig za te bralce bi lahko bilo
več, vendar finančno stanje
knjižnice tega ne dovoljuje. Tu-
di naše založbe nekoliko zane-
marjajo izdajanje dobre mla-
dinske literature. Izposojeval-
nina je v pionirski knjižnici res
samo simbolična, povprečno 5
din za eno knjigo.
Med počitnicami prihaja
mnogo bralcev v čitalnico, kjer
so na voljo vsi važnejši sloven-
ski časopisi. V čitalnici se je
popravila tudi disciplina, tako
da si nihče več časopisov ne
»izposoja« domov.
Zlorabljena gostoljubnost
v Opatiji so aretirali šest tuj-
cev — 4 Italijane in 2 Nemca —
in jiii postavili pred sodnika za
prekrške zaradi nedostojnega ve-
denja in poskusa, da bi nezako-
nito spravili jugoslovanske držav-
ljane čez mejo. Tujci so prispeli
v Jugoslavijo s potnimi listi in s
potnimi dovoljenji.
V Opatiji so &tirj3 fantje iz ita-
lijanskega mesta Como 4. avgusta
zvečer korakali po mestu, prepe-
vali fašistične pesmi in pozdrav-
ljali s »Heil Hitler«. Vse štiri so
aretirali.
Emil Brunner in Anton Flelmas
iz zahodnonemškega mesta Niim-
berga sta skušala 5. avgusta ile-
galno spraviti v Av.strijo 4 naše
državljane. Obmejni organi so jih
aretirali v stometrskem obmej-
nem pasu.
FILATELISTICNA ZANIMIVOST
Na prvi balkanski filatelistični
razstavi v Varni je mnogo zani-
manja za pismo, ki je bilo posla-
no na pošto iz Aleksandrije v Be-
netke leta 1348. Prav tako vzbuja
posebno pozornost zbirka Bojana
Pečarja Obtožujem iz Jugoslavije,
Pečar razstavlja znamke z žigi
koncentracijskih taborišč, medtem
ko Dimitrije Janičevič, prav tako
iz Jugoslavije, razstavlja pisma in
znamke z žigi, ki so jih uporablja-
li na jugoslovanskem osvobojenem
ozemlju.
JUGOSLOVANSKI FTLMI NA
FESTIVALU V VARNI
Na prvem balkanskem filmskem
festivalu v Varni je bil včeraj dan
jugoslovanskega filma. Na tiskov-
ni konferenci so predstavniki ju-
goslovanskih filmskih podjetij se-
znanili časnikarji z jugoslovansko
filmsko proizvodnjo. Nato so urad-
no predvajali filme Voda, teci
navzgor. Krava na meji. Peti in
Radopolje.
Zvečer je v kinu Lenin občinstvo
pozdravilo člane jugoslovanske de-
legacije. Predvajali so kratkome-
tražne filme Solza na licu. Meja,
Dekleta brez fantov, Metamorfoza,
Pot v vsemirje in igrani film Člo-
vek ni ptica.
V prvih štirih dneh prireditve
je predstave balkanskega festivala
gledalo okrog 80 tisoč ljudi.
Alaloge sindikalnih organizaci; pri
izvajanju. gospodarske reforme
Na plenumu občinskega sindi-
kalnega sveta Ptuj, ki je bil pred
kratkim, so po referatu in ob-
sežni razpravi o izvajanju gospo-
darske reforme sprejeli določene
zaključke in smernice ?a naloge
sindikalnih organizacij pri tej
akciji. Po teh zaključkih bi naj
delovne ljudi v gospodarskih or-
ganizacijah temeljito seznanili z
osnovnimi smernicami in cilji
gospodarske reforme. Osrednje
službe delovnih organizacij naj
bi izdelale temeljite analiz« sta-
nja gospodarske organizaciie m
na tej podlagi bi naj organizira-
ne sile v podjetju mobilizirale
vse delovne ljudi za dosledno iz-
vedbo gospodarske retorme.
V tej dejavnosti bi naj sindi-
kalni svet in občinski odbori
sindikata zag>tov3li sindikalnim
podružnicam vso možno pomoč in
podporo. Člani plenuma oi naj bi-
li v stalnem stiku s člani sindi-
kalnih podružnic ter jim pomagali
pri tem delu.
Delovne organizacije bi morale
v svojih analizah predvsem pri-
merjati stanje svoje delo^me orga-
nizacije z drugimi organizacijami
iste ali sorodne dejavnosti. Glede
na rezultate, ki jih bodo dobile, bi
naj organi upravljanja v delov-
ni organizaciji ukrenili vse po-
trebno. da bi se tudi njihwa de-
lovna organizacija nribližala ni-
voju primerjane organizacije, ki j
dosega boljše poslovne rezultate-
Vse sile bo treba vložiti v to, da
v naših delovnih organizacijah
preidemo v intenzivno gospodar-
jenje in povečano produktivnost
dela.
Delovne organizacije bi morale
posebno skrbno izdelati programe
za moderrlizacijo proizvodnje in
realizacijo teh zagotoviti pred-
vsem iz lastnih sredi5t<5v, to je na
podlagi lastnih poslovnih uspe-
hov.
Edini izvor sredstev za večje
osebne dohodke je v povečanju
produktivnosti, zato bo to prva
skrb delovnih organizacij.
Delovne organizacije bodo slej
ko prej (čim preje — tem bolje)
začele proučevati proble-me poslo-
vanja administracije- Strokovne
kadre, ki delajo v ad-ninislraciji,
bodo pritegnile nazaj v proizvod-
njo, sploh pa bodo temeljito pro-
učile celotno organizacijo admi-
nistrativne službe. V administra-
ciji delovnih orgamzadj inamo
posebno na območju ptujske ob-
čine še mnogo zaposlenih z nizko
šolsko izobrazbo, kar ima za po-
sledico nizko produktivnost in
slabo kvalite^D, slab odnos do
strank, to stanje pa zahteva tudi
veliko ševilo takšnih neustreznih
uslužbencev.
Sindikalne organizacija se bodo
zavzemale za odločna zmanjšarje
administracije Vsekakor bo po-
trebno v vsaki delovni organiza-
ciji temelji^ preučiti, kolikšno
število in kakšnih Ijadrov je po-
trebnih v tej službi, ki jo je po-
trebno čim bolj poenostaviti in
mehanizirati.
Delovne orjanizacijo bodo tudi
temeljito analizirale stroška poslo-
vanj a in ugot-ovii\'e njihovo upra-
vičenost. Vsekakor pa se bo po-
trebno zavzeti .^a zmTinjšanje ma-
terialnih stroškov, kot so potni
stroški, dnevnice, nadomestila za
prevoze, darila, reprezentanca,
itd.
Glede na povečanje življenj-
skih stroškov bodo delovna orga-
nizacije morale skrbno ugotoviti
možnosti za povečanje osebnih
dohodkov. To bodo opravljale sa-
mostojno, glede na svoje možno-
sti. To jih bo napotilo k iskanju
notranjih rezf^rv. Strokovne ka-
dre bodo v delovnih organizaci-
jah morali spodbudno nagrajeva-
ti, v skladu z uspehom ricla. Si-
stem delitve bo moral biti takšen,
da bo vsak delavec z delom
vplival na višiUD svojega osebne-
ga dohodka.
Posebno ozornosf bo potrebno
v bodoče posvečati vpra.šanjem
zaposlovanja. V delo>/nih organi-
zacijah bodo ob stremljenj-j po
visoki produktivno.sti dela 7asle-
slenih- Ob ugotovitvah vi5kov
dovali ustrezno strukturo zap^*-
delovne sile bodo morah bil; ze-
lo obzirni in ob vsakem ptimeru
preiskati vse molne rešitve, pre-
den bi prišlo do odpusta
Stran 4
TLDNllv« — petek, 13. a\gus.la 19^5
•^Jriifi i
Ptujske žene
na braniku svobode
6
Seki-otarka SKOJ za ptujski
okraj Anica Kaučevič je bila v
OsvobcKiilni fronti med prvimi !
mladiiikami, tedaj stara 17 let. 1
Delala je v knjigoveznici pri ,
Blankeju v Ptuju. Oče je bil
oskrbnik na Ornikovem posestvu j
v Ptuju, tam so tudi stanovali, j
Anica je hranila na svojem domu
v Volkmerjevi ulici vojaški ma-
terial, hodila je na sestanke v
Šentjur ob Voglajni, odkoder je
prinašala navodila za terensko <
delo in partizanski tisk. Leta 1942
je bila tesno povezana s parti-
zani v Slovenskih goricah. Po
aretaciji lilda Murna, bilo je av-
gusta 1942, so prijeli Anico ge-
stapovci na kurirski poti v Šent-
jiu-ju, jo odpeljali v Ptuj in ho-
teli iz nje iztisniti važne podatke
o OF, o ljudeh, ki so delali za
svobodo. Anica se je junaško dr-
žaila. Prenašala je strašne udar-
ce. Pravijo, da je padla šestaiajst-
krat v nezavest. Zlomili so ji
desno roko, a Anica ni izdala ni-
česar. Decembra 1942 so jo od-
peljali v Maribor, od tam pa v
poliicijske zapore Rosaliengelen-
de rta Duinaj, nazadnje pa v Os-
wieczim, kjer je od gorja in te-
lesnih poškodb umrla 7. avgusta
1943. Tudi njenega očeta je oku- j
pator mučil in ga nato ustrelil
med talci 4. 11. 1942 v Mariboru,
njeno mamo pa poslal v tabori-
šče.
Med prvimi organizatorkami
upora proti okupatorju je bila
Ptujiianika Tončka Sagadin-2en-
ka, mizarjeva žena, ki je stano-
vala s svojo družimo na Vražo- i
vem trgu v Ptuju. Njen sin
Zvonko je bil že pred vojno sko- ^
jevec in se je leta 1941 uvrstil
med prve organizatorje OF v
ptujskem otkolitšu. Sagadinovi so
se pred aretacijo najprej umak-
nili v Jiirovce k Vidovičevim.
Zenka je hodila k znancem po
vsem pbtii^kem okraju in jih po-
vezovala v osvobodilino gibanje,
zbirala je tpotrebščine za parti-
zame na Pohorju, za zapornike na
Borlu in šiirila osvobodilni tisk.
Baze osvobodilnega gibanja v
raznih krajih okraja, ki jih je
postavila Zenka, so veliko pome-
nile v razvoju osvobodilnega
gibam;ia v ptujskem okolišu na-
sploh. L-eta 1942 se je Zenka po-
vezala tudi s partizani Slovenj e-
,^ri§ke čete, kjer je bil njen sin
'politični komisar. Okupator jo
je aretiral 22. julija 1942 in jo
poslal 25. septembra v ptujsko
bolnišnico, ker je v zaporu zbo-
lela. od tam pa je pobegnila in
pozneje nadaljevala svoje poli-
tično delo.
Podrobnosti iz delovanja tov.
Zenke niso znane, k^r muzeju ni
izročila svodih memoarav. Muzej
se opira pri svojih izjavah le na
izpovedi njenih sodelavcev, se-
stre Flore in Erike, ki sta delali
za OF v ptujski bolnišnici, Mihe
Vidoviča iz Tržca, Antona Gola
iss Oirfculan, Nežke Kramberger-
jeve iz Nove vasi pri Ptuju, Pi-
žekove iz Lovrenca in drugih.
Med najmlajšiima sodelavci v
Osvobodilni fronti v Ptuju je
bila leta 1941 Slavica Žemljic,
uradnica, stara 17 let. Stanovala
je v Prešernovi ulici. Pred izbru-
hom vojne je bila naraščajnica
pri Sokolu. Rada se je pridruže-
vala narodnoobrambnim akci-
jam, ki jih je prirejala zavedna
slovenska mladina pod vodstom
Komunistične partije. Nemcem
je že tedaj padla v oči, zato so
jo dali na spisek aretirancev po
prihodu okupatorja. Slavico so
aretirali aprila 1941 in jo pre-
peljali maja iz ptujskih zaporov
na Bori. Tam se je seznanila med
jetnicami z ženo dr. Jožeta Po-
trča, ki ji je govorila o potrebi
organiziranega upora proti oku-
patorju. Ker je Slavica v zaporu
dobila plj-učnico, jo je okupator
poslal domov. Ze čez nekaj dni
jo je na domu presenetil Štefan
Kuhar-Boris, nekdanji ptujski
dijak, ki je bil sekretar okrožne-
ga komiteja KP v Ljutomeru.
Povezal jo je z OF. Slavica je na-
vezala stike s sekretarko SKOJ
Anico Kaučevič in dijakinjo
Hildo Podgoršek, z Lackom, Ke-
renčičem, Mileno Bokšo in dru-
gimi aktivisti. Slavica je odslej
mnogo potovala kot kurirka OF.
Vozila se je v Gornjo Radgono
do Zorke Kovačec, v Središče k
Mileni Berce, na Kog h Keren-
čičevim.
Po navodilih Jožeta Lacka so
organizirali leta 1941 proslavo
rusko oktobrske revolucije, Sla-
vica in dijakinji Milena Boksa,
Hilda Podgoršek in vajenka Ani-
ca Kaučevič so trosile še z neka-
terimi mladinci letake in male
slovenske zastavice po ptujskih
ulicah. Slavico so S'prejeli v
SKOJ na sestanku KP- septem-
bra 1941 na Kogu skupaj z dija-
kinjo Heleno Boksa, kurdrko he-
roja Kerenčiča. Slavica in Boža
sta pomagali pri begu nekega do-
litičnega zapornika vz ptujske
bolnišnice.
Slavica je nosi'a denar OF dru-
žini dr. Spindlerja v Juršince,
katerega so Nomci zaprli na kon-
cu avgusta 1941. Novembra pa je
morala zapustiti Ptuj, ker so za-
njo oprezovali. Najprej se je
umaknila v Gradec, od tam pa je
Odšla v Zagreb, kjer je kmalu na-
šla pot v hrvaško osvobodilne gi-
banje in k partizanom.
Se več žena In deklet je v Ptu-
ju pomagalo OF s prispevki za
partizane, s prenašanjem pošte
in s pomočjo akfvisl^om, kakor
Štefka Berlinger." Katica Kojc,
Ana Pauko in druge Leta 1942 je
zelo okupator razredčil aktiviste
in sodelavke v Ftuju, ko je po
bitki pri Most j a žačel z množič-
nimi aretacijami in je mnoge že-
ne poslal v taborišča.
Žene v ptujskih
predmestjih
Med prvimi požrtvovalnimi so-
delavkami OF v ptujskem pr^-
mestju — Novi vasi je bila Neška
kramberger, ',ena komuaista v
železniških delavnicah v Ptuju.
Ze maja je sprejcl-a pod .svojo stre-
ho mladinskega aktivi^ča OF, Ru-
dija Finžgarja iz Celja, ki je pri-
nesel s seboj tiskarski stroj, da
bi pri Krambergerjevih ustano-
vili tiskarno. To se ni posrečilo,
ker stroja niso mogli popraviti.
Pri Krambergerjevih so se sha-
jali razni aktivisti na sestanke.
Slavica Zidanšek je prinesla iz
Maribora radiuaparat, last knji-
ževnika Ivana Pocrča. Tedaj je to
veliko pomenilo na postojanki
OF. Ko je julija odšel Fin>:gar k
partizanom, je čez nekaj tednov
našel pri Krambe'-gerjevih svoj
dom ilegalec Jože Mam iz Trbo-
velj, partijski funkcionar, ki je po-
slušal vesti zavezniških pe?taj in
jih pisal na lističe; ti so krožili med
sodelavci OF. Nežka jes kuhala in
prala za ilegalce in opravila več
kurirskih pot}. Njona hčerka
Štefka Kramuerger, stara 17 let je
bila Lackova kurirka Hodila je v
Maribor po ilegalni tisk in pošto
OF in KP. Decemb.-i 1941 so ge-
stapovci aretirali Nežko in Štef-
ko ter prijeli tudi Marna. Njega
so v Mariboru ustrelili, Nežko in
Štefko pa so poslali v taborišče.
2e leta 1941 sta pomagali osvo-
bodilnemu gibanju delavska vdo-
va Antonija JUrenig in njena hči
Marija Peršon, poročena s komu-
nistom Francem Peršonom, mi-
zarskim pomočnikom, ki je odšel
k partizanom že julija 1941, Sta-
novali sta v Stukih. Okupator je
oktobra 1941 ustrelil sina Antoni-
je, obe ženi pa je leta 1942 are-
tiral in ju poslal tabori.šČe. kjer
je Antonija umrla, hčerka pa hu-
do zbolela in se je bolna vrnila
domov.	I
Med prvimi mladimi sodelavka-
mi OF leta 1941 je bila tudi Mili-;
ca Vučak, šiviljska pomočnica«
doma v Stukih. Leta 1942 se je
povezala s Slovenjegoriško četo.
V Novi vasi orl Ptuju je heroj
Lacko povedal v OF svojo ženo
Jožefo in hčerko Marijo. Tudi
hčerka Lizika, stara šele 13 let, je
morala biti pripravljena, da pre-
nese kakšno sporočilo za OF.
Lacko Jožefa, Lizika in Marija
so morale v laborišče, kjer je ma-
ti umrla 16. dece^mbra 1942 od la-
kote in gorja. Tako jo končana
sopotnica in pomočnica revolucio-
narja, narodnega heroja Jožeta
Lacka.
(Drug.č o upornicah v
Slove.askih goricah)
V. R.
Uspešno delovanje sindikalne
šole »Franca Krambergerja"
v Ptu u
Letos praznuje sindikalna šola »Franca Krambergerja« v Ptuju
S-letnico obstoja, V tem obdobju je to šolo z uspehom končalo
250 članov sindikata z območja Ptuja in Majšperka, ki se pri-
pravljajo na skupno srečaiaje, ki bo konec oktobra tega leta.
Vsi, ki so uspešno končali šolo, zelo uspešno opravljajo odgo-
vorne naloge v sindikalnih podružnicah, v delavskih svetih in
drugih samoupravnih organih. Mnogi izmed njih se bodo letos
v jeseni pomovno vpisali v na novo ustanovljene oddelke, v
katerih si bodo izpopolnjevali svoje znanje.
Občinski sindikalni svet in svet sindikalne šole »Franca Kram-
bergerja« v Ptuju pošiljata vsem absolventoip in občanom občine
Ptuj iskrene čestitke dn najboljše želje za občinski praznik —
8. avgust.	F. G.
DELA PRI PREUREDITVI PTUJSKEGA GLEDALIŠČA SO
SE Z.\VLEKLA
Po začetnih predvidevanjih bi se morala preureditvena
dela v ptujskem gledališču končati do srede septembra. Ven-
dar so se dela zavlekla, predvsem vodoinstalaterska in elek-
trična. Računajo, da bo gledališče popravljeno do konca ok-
tobra. Poleg gradbenih in odrskih novosti, bodo v preureje-
nem gledališču tudi novi. z usnjem tapecirani sedeži.
Strelec in Kukovec razstavljata
V soboto, 7. avgusta, sta na
ptujskem magistratu odprla svo-
jo razstavo mlada ptujska sli-
karja. Uvodno besedo in razlago
je imel akademski slikar Luga-
rič. V prvih dveh dneh je raz-
stavo obiskalo že nad sto ljudi.
Razstavljenih je 30 slik, od tega
11 oljnatih, 5 akvarelov, 2 gvaša
in 12 študij Ptuja.
Kukovec je mlajši in slika šele
dobro leto. Razstavil je več skic
s ptujskimi motivi in nekaj olj-
natih slik. Najbolj uspela je
»Pri delu«. Vendar je še plah v
svojih potezah.
Drugi slikar Strelec se je v
Ptuju predstavil tudi že z bolj-
šimi slikami kakor tokrat. Pri
njem se pozna, da je dve leti
miroval. Razstavlja poleg oljna-
tih slik več akvarelov s ptuj-
skimi motivi, v katerih se pa po-
zna močan Mežanov vpliv.
Oba mlada slikarja sta poka-
zala veliko željo in voljo, ve-
liko požrtvovanja, zato lahko
njuno razstavo v celoti pohva-
limo in jo lahko postavimo za
vzgled mnogim, kako se je treba
lotiti dela. Sama sta razstavo
aranžirala, sama sta dala pobu-
do. Zal sta pri ZMS naletela na
bolj malo razumevanja in pomo-
či. To se je pokazalo tudi na
otvoritvi, ki so ji prisostvovali
večinoma starejši ljudje. Edino-
le »Izbira« je z odkupom neka-
terih slik finančno podprla in
dala vzpodbudo mladima umet-
nikoma.
Vsekakor bi jih moral nekdo
še dalje spodbujati in jima nu-
diti možnost izpopolnjevanja v
likovni umetnosti.
Otrok v trgovini
Delovna vzgoja Je zelo važen
pogoj za pravilno vzgojo otro-
ka. Ze v predšolski dobi mora-
mo razvijati in krepiti otrokove
delovne navade, ki bodo spod-
budile otrokovo ustvarjalnost in
samozavest v lastne sposobno-
sti. Ce bomo zamudili z delovno
vzgojo v rani mladosti, bomo to
kasneje težko nadomestili.
Delovna vzgoja otrok je po-
trebna tudi zato, da opravljajo
gospodinj sika opravila vsi člani
družine, posebno tam, kjer sta
oba starša zaposlena. Zato po-
gosto srečujemo otroke na trž-
nici, v trgovinah in ostalih pro-
dajalnah mesa, sadja, zelenjave
itd. Kaj rado se zgodi, da otroka
zapostavljamo kot kupca, ne
spoštujemo njegove otroške
osebnosti. Otrok vstopi v trgo-
vino, čaka na vrsto, starejši,
med njimi tudi matere, ga kar
naprej potiskajo nazaj. Tudi
otrok ima svoje delovne obve-
ze, tudi njegov čas je zlato. Se-
veda, otroci so potrpežljivi in
čakajo. Trgovci se kaj malo
zmenijo za želje malega kupca.
Žalostno je in graje vredno, da
otrokom prodajo večkrat gnilo
sadje, neuporabno zelenjavo,
slabo meso itd. Potem res ni
čudno, ko tolikokrat slišimo:
otroka ne moremo poslati ne po
meso, ne po kruh, ne po sadje
itd. Čas je že, da bi tudi sta-
rejši z lastnim vzgledom in kul-
turnim obnašanjem vzgojno
vplivali na mladi rod.
Otrok v gostilni
Spomnim se pisma poslušalca
Radia Ptuj iz Hajdine, ki je na-
pisal, da se v hajdinski gostilni
najdejo otroci tudi ob 10. uri
zvečer. Otroci niso za gostilno,
to bi morali v prvi vrsti vedeti
staiši, pa tudi gostilničar. Zelo
žalostno je tudi to, da v neka-
terih gostinskih lokalih dobijo
pijačo tudi otroci, ne samo mla-
doletniki. Glavno je, da plača,
nI pa važno, kdo je in kakšne
bodo posledice.
V takem primeru, ko starši ne
poznajo svojih dolžnosti do svo-
jih otrok, gostilničarji pa ne
upoštevajo predpise, da se mla-
dini izpod 16 let ne smejo točiti
alkoholne pijače, bi moral za-
veden občan iznašati pripombe
na kraju samem. Dostikrat z le-
po besedo ali svarilom veliko
dosežemo. Prekasno je zvoniti
po toči. Zavedati se moramo vsi,
da vzgajamo vsi in vsepovsod s
svojim lastnim vzgledom in ob-
našanjem.
A. Z.
»Mladi« iz Zagreba
v Ptuju
v Ptuju Je gostoval ansambel
»elektrikarjev« »Mladi« iz Za-
greba. »Mladi« iz Zagreba so
najvernejši pasnemalci »Beatle-
sov« in najboljši jugoslovanski
električni sestav. Njihova zani-
mivost in posebnost Je električ-
ni harmonij.
Skoraj 1000 obiskovalcev so
Zagrebčani presenetili s svojim
vedenjem. Verjetno so vsi pri-
čakovali domišljave posnemalce
»zloglasnih« Angležev. Vendar
njihovo vedenje ni bilo ekscen-
trično. Pokazali so tudi veliko
požrtvovalnost, saj so zaradi ne-
sreče na poti prišli kar na ne-
kem kamionu. Po nekaj skladbah
programa sp zaprosili prisotne
za ples. Ce Je bilo vedenje iz-
vajalcev znosno, pa Je neprijet-
no pozornost vzbujala skupina
Mariborčanov, ki so se že ob
zadnjem plesu, ko feo igrali Va-
raždinčani, neprimerno obnašali.
Baje so to neki mariborski
»elektrikarji«, ki jih grize, da ne
morejo igrati v Ptuju. Vsa sre-
ča, saj je bilo še te iz Zagreba
bolj težko poslušati, pa čeprav
je nekaj mladoletnic navdušeno
poskakovalo po asfaltu.
JAROSLAV HASEK:
Zaroka moje sestre
z našo najstarejšo hčerko Lid-
ko snK) imeli zmerom veliko skr-
bi, saj je že nekajkrat ostala čez
noč na izletu. Nekoč jo prišel go-
spod Syrovatko, uradnik, zelo po-
šten in trezen mož, ter zaprosil
mamo in očeta, naj pustita Liciko
z njim na izlet. Neprestano je
smrkal in go^'oril, da je pošteri in
značaj en človek. Mama je rekla, j
da jo lahko vziime s seboj, am-
pak da mora biti vsaj do osmih
zvečer don>a, ker ne bo dvakrat
grela večerje in da se ne spodob/
pozno prihajati domov. Gospod
Syrovatko je nato začel srnrkati
in vzklikati, da je pošten človek
in ne lopov. Očka je dejal: »Lo-
pov sem, lopov tja, samo pripelji-
te jo nazaj celo in v redu« Kaj
je pa mogel storiti, zakaj če ma-
ma nekaj reče, moramo vsi z
očetom vred molčati, četudi bi
imeli prav.
Tako je gospod SyvDvatko Lid-
ko odpeljal. Mama ;o je prekri-
žala, gospod Syrovatko pa mi je
dal groš. To je bila nagrada za
tisto, kar je napravil
Bilo je že pol devetih, a Lidke
nikjer, pa je našli deset, enajst.
Mama je jokala, očka pa je po-
spravi] Lidkino večerjo, hcdil je
jezen po stanovanju in rohnei, da
ga bo, gosipoda Syrovatko. pokli-
cal na odgovor, ;n da bo šel jutri
v urad. Mama je tarnala, da se
jima je gotovo kaj zgodilo in da
si je Lklka v^aj nogo zlomila, ali
bi bilo bolje, da sta oba utonila,
kamor da je zgubila listo naj-
dražje, kar ji je ostalo od matere.
Vprašal sem. kaj je to, toda
očka mi je dal po glavi, mama pa
je rekla, naj raje molim. Dejal
sem, da bo angel varuh z Lidko,
ker sem videil takSno sliko, kako
angervaruh spremlja slepo dekli-
co s košaro cvetlic čez brv nad
prepadom.
A očka je godrr.jal, da je sedaj
gospod Syrovatko Lidkin angel
varuh in če bi bil on dekle, bi ne
želel, da ga Syrovatko vodi pono-
či z izleta.
Prišla je dvanajsta ura in ma-
ma ni več govorMa: >Moja zlata
Liduška«, marveč: »Poteper.uka«»
oče je pa rentačil; »Tolikšna ra-
zuzdanost, človeic se mora danes
bati, da bi šel s kom na izlet.«
Nismo zaspali do treh ponoči.
Ob dveh je nekaj zaprasketalo v
omari in mama se je prekrižala
in rekla: »Kor.ec je! To je bilo
znamenje!« Mlajša sestra je bila
tega vesela. Ker je bila nekoč te-
pena, ko je prišla domov ob pol
devetih namesto ob sedmih.
Ob treh je očka izpraznil ste-
klenico ruma in dejal: »Kar je, je,
sedaj se ne da več popraviti, ju-
tri mu bom polomil noge, po-
tem se pa ob33il i:: vas vse po-
bil.« Zasinrčal je 7- \-rT\zQ in ma-
ma je ugasnila luč, da bi se rum
v očetu ne vžgal. Sli smo spat in
spali do sedme ure Ob pol deve-
tih so se nenadoma odprla vrata
in noter je stopil gospod Syrovat-
ko ter nam takoj velel: »Ne ustra
šite se, gospodična Liduška si ne
upa domov.« Očka sede na poste-
ljo, pljune in reče:
»Prišli ste iem Jn jo odvedli na
izlet, sedaj jo pa vzemite in hajdi
zbogom!«
Mama je bila v spodnjem krilu,
udarila je z nogo ob tla in rekla
očetu, naj molči in naj ga ne bra-
ni, pa je šla sama proti gospodu
Syrovatku, ki je smrkal m govo-
ril, da je povsem pošten človek
in da ju je zal^iitl vihar, nevihta
in toča, da je odneslo most In ker
ni bilo nobenega vlaka več, sta
morala čez noč ostati v hotelu.
Da je tam majhen hotel m da je
hudo drag.
Mama je začela vpili: »Jezus,
Marija, vi pokvarjenec, vrnite mi
jo tako čisto, kot je bila.« Go-
spod Ssnrovatko je trepetal in jec-
ljal, da se je Liduška med potjo
zablatila in da v hotelu ni bilo
nobene sobarice ne ščetke.
Očka je kričal .s postelje: »No,
to je lep hotel!« Mama je nepre-
nehoma jokala in govorila o beli
liliji, gospod Syrovatko pa je po-
navljal: »Milostiva gospa, pomi-
rite se, jaz sem spal drugje.« Ma-
ma ga je zagrabila, stresala m
vzklikala: »O poznam to. imam
izkušnje!« Gospod Syrovatko je
samo smrkal in govoril, da je to
bila zgolj prijateljska naklonje-
nost. ki ju j-^ spojila fia ulctu;
takšno majhno prijataijstvo ka-
kor na primer med njim ih nje-
nim očetom. Očka je zakričal s
postelje, da se zahvaljuje za nje-
govo prijateljstvo. Mama je spet
rekla očetu, naj molči, in zahte-
vala od' gospora ??yrovatka naj
priseže pred nedolžnim otrckom,
to je pred menoj, da bo Liduško
vzel, in me je za uho privlekla
pred gospoda ,Syrovatka, ki je za-
čel rdeti in govoriti, da Liduške
ne more vzeti, ker je že oženjen.
Ko je oče to slišal, je zaklical,
naj mu dajo pištolo, ker hoče iti
v ječo. Mama se je držala kot
okamenela, gospod Syrovatko sa
je pa grizel brke in takrat je pla-
nila med nas Liduška, vsa blatna
in objokana, poklekiula pred oče-
tovo posteljo in rekla, da je to
prvič in zadnjič storila in da je
gospod Syrovatko pošten človek
in je spal v sosednji sobi. Gospod
Syrovatko je nato rekel: »Imate
čisto prav, gospodična, na to niti
pomislil nisem. Jezus, Marija, mi-
lostiva gospa, tam je bilo tolike
stenic, poljubljam roko.«
Brž ko je to izgovoril, je vzel
klobuk in izginil v veži. Liduška
je hotela zbežati za njim, ampak
mama jo je ujela in jo plosknUa
kakor včasih očeta in ji rekla, da
je mrcina in da je osramotila
vso družino; da naj si poišče že-
nina in kako bo to sedaj težko,
ko se bo to zvedelo.
In tako je Liduška iskala ženi-
na in si našla enega — kakor je
teta rekla — naivneža. No, bil je
prefrigan možak in se je pisal
Vavrovšek. Nosil je nanosnik na
črni vrvici m ss .:merom pn ras
nažrl kruha, da je malone pnčil.
Nekega dne is prišel in zaprosil,
da bi Liiduška šla z njim v nede-
ljo na izlet. Očka ni ničesar re-
kel, marveč je samo zažvižgal,
mama je pa pomembno namigo-
vala na Liduško in rekla, da Li-
duška ne hodi rada na izleta, to--
da Liduška je prosila, da še nI
bila v Ričanih in da bi enkrat
rada šla tja.
No, mama je veliko govorila o
poštenju, tako, da je gospod Vav-
rovšek vzel robec iz žepa in za-
čel smrkati prav tako kakor go-
spod Syrovatko ter govoriti, kako
je pošten človek Hi zlat značaj.
Slišal sem, kako je očka mrmral:
»Oi4 nam je rekel, da je srebrn,
ta pa da je zlat, no, bog poma-
gaj!« Vendar smo ju pustili, da
gresta, ker je očka dejal, da je
gospod naivnež, le to smo jima
rekli, naj bosta do pol devetih
doma, da ne bo spet treba pogre-
vati večerje.
Da, pa je že desec, in pol enaj-
stih, mama se vrti na stolu ter
veli: »Samo, da ne bo spet kot
zadr.jič!« O polnoči je očka držal
v roki vozni red in na pamet re-
kel: »Poslednji vlak iz Ričanov
ob enajstih, počakajmo še pol
ure, potem bom pa skočil skozi
okno!« Odšel je v kuhinjo in iz-
pil ves rum, ob enih je pa iriačel
peti. Mama ga i.ili poklicala m,
samo jokala je, rta se bo z Lidu-
ško slabo končalo Očka se je
spravil v posteljo in lakoj za-
smrčal, mi smo pa tudi legli Pre-
den je zaspala, je mama rekla:
»Jima bom že jutri povedala'«
Zjutraj ob devetih sta se srečno
vrnila. Tisti naivnei je držal Li-
duško za roko in dejal: »MJosti-
va gospa, jaz sem zlat značaj in
pošten človek. Proti moji voJji se
je utrgal oblak, nastal je silen
vihar, vsula se je toča, bliski so
treskali in strele udarjale na levo
in desno, pa sva morala prespati
v hotelu, ampak vse je bilo po-
šteno, ker sem jaz spal na levi,
Liduška pa na d?sni.^
Očka ni mogel več vzdržati, da
bi tako dolgo molčal, vzdignil se
je v postelji In rekel: »Gotovo sta
bila spet v tistem mizernem ho-
telu, kjer je bila Lidka zadnjič z
gospodom Syrovatkom.« Mama je
skočila na očeta in ga začela davi-
ti. Lidka je stopila k vratom, go-
spod Vavrovšek pa je vzkliknil:
»No, v lepo družino senn pri.šel!«
in je izginil skozi vrata. Lidija se
je nato drla celih štirinajst dni
in nihče ni govoril z njo. .camo
očka je rekel: »Jaz ti bom našel
ženina.« Tekal je sem ter tja. do-
kler m nekega dne prišel domov
in dejal: »Naposled sem našel že-
nina, ki potrebuje vrlo gospodi-
njo.« Očetu so se pri tem bleščale
oči. »To je zelo dober človek Pri-
šel je v Prago in tako sva se dogo-'
vorilo, da ga bom jutri, v nedeljo,
pripeljal domov, pa bomo prazno-
vali zaroko. Speci petelina, jaz se
bom pa za korajžo malo napil,«
I Tako ga je pripeljal, sedli smo
! k mizi in čakali na Lidko ki si je
I delala novo frizuro Potlej pride
i Lidka. ženin jo pogleda in o.ia
j njega, ona prebledi a on tudi. pa
' pograbi klobuk In izgine skozi
vrata. Bil je plačilni natakar v
hotelu kior je vedrila z gospodom
Syrovatkom.
stran 5
»►TEDNIK« — petek, 13. avgusta 1965
Stran ^
Z Ožbaltovega sejma
v četrtek, 5. avgusta, je bil
velik živ-žav po ptujskih ulicah.
Okoliški prebivalci, pa tudi
mnogo Ptujčanov je prodajalo
• in kupovalo na Ožbaltovem sej-
mu.
Že zgodaj zjutraj se je pričel
ta direndaj, svoj višek pa je
dosegel okoli devete ure. Ne sa-
mo na živilskem trgu, tudi po
ulicah, posebej v Miklošičevi in
v parku je bilo zelo mnogo lju-
di. Na trgu so poleg kmečkih
ženic postavili in razstavili svo-
je izdelke medičarji, čevljarji,
ogromno prostora so zavzeli
prodajalci vsemogočega kiča;
prstanov, zapestnic, ogledal, sli-
čic. Bilo je tudi mnogo proda-
jalcev domačih vezenin.
Ob parku so prodajali od že-
lezniškega mostu tja do ostan-
kov bivšega cestnega mostu
stare obleke in že deloma ob-
rabljene stvari. Na tem delu
sejma je bilo več prodajalcev
kot kupcev.
Zelo živahno je bilo v Miklo-
šičevi ulici. Tu so svojo robo
razkazovali sodarji in ptujski
sitar Tone Pintar. Najbolj vese-
lo pa je bilo pred stojnicc^ mo-
žakarja, ki je bil zelo glasen s
svojo harmoniko. Na stojnici
je bila suha roba. S svojirn
igranjem in duhovitimi dovtipi
je zabaval vse, ki so stali ob
njegovi suhi robi. To je bil An-
ton šile iz Jurovskega dola v
Slovenskih goricah. Z nasmeja-
nim obrazom je povedal:
Smo trije bratje Franc, Jože
in jaz. Vsi prodajamo na tem
sejmu suho robo. Smo štajer-
ski Ribničani. Vsi smo se ro-
dili v Ribnici. Od svojega šest-
najstega leta se že ukvarjam z
izdelovanjem suhe robe. Začel
sem v Ljubljani, potem pa sem
se izučil v Avstriji. Pozneje sem
se preselil v Slovenske gorice.
Sedaj zalagam s suho robo celo
Slovenijo. Preje sem robo raz-
važal s konjem, sedaj pa s kom-
bijem. Vse, kar lahko nosi ime
suha roba, se lahko pri mem
kupi. Ce vem kaj zanimivega?
Seveda vem, pa ne smem pove-
dati. Lahko pa vam zaupam. Če
ne bi bila moja roba suha roba,
bi bila pa mokra. Pri tem se je
nasmejal in že hitel streči novi
stranki.
Veseli Ribničan
Temperature, ki čcrkojo
astronavte
Eden Izmed velikih problemov
bodočih vesoljskih poletov je
toplotna izolacija astronavtov.
V vesolju vladajo temperature,
ki se zelo razlikujejo od tem-
perature na Zemlji. Približna
povprečna temperatura Zemlje
je 7° C. Temperatura Merkurja,
ki je bližji Soncu, je 77® C. Pla-
net Uran, ki je 30,1-krat dalje
od Sonca kot Zemlja, ima po
izračunih temperaturo —222° C.
To je že tako nizka temperatura,
da j.e kisik v obliki kristalov kot
kakšna sol. Središče vidne po-
vršine Meseca je 120 ur obsi-
jano s sončnimi žarki in računi,
ki to upoštevajo, dajo za obsija-
no površino temperaturo 122° C.
Temperatura v prostoru v našem
ozvezdju je verjetno —270° C, V
prostoru med galaksijami je
temperatura verjetno še nižja.
Kako nizke so te temperature,
se zavemo, če se spomnimo, da
je teoretično najnižja možna
temperatura —273,15° C.
DOMISLICE
Iztegnjeni jeziki še ne pomenijo
koncepcije.
it
Kdor si noče opeči prstov, naj
pazi na svoj jezik.
-sir
Energija je to, kar pri drugih
imenujemo brezobzirnost.
Kibernetika in avtomati
Mlada veda kibernetika se
ukvarja z vprašanji, kako je
človek prišel do stroja, ki zanj
»misli«, kj opravlja najbolj za-
motane račune mnogo hitreje
kot človek. Najvažnejše vpra-
šanje je: V čem je bistvo delo-
vanja teh naprav?
2e pred drugo svetovno vojno
in posebej še med bombardira-
njem Anglije so znanstveniki
poskušali izračunati točen čas in
mesto, kjer bi se sešla sovražna
letala in protiletalski projektih,
S tem v zvezi je nastal kompleks
problemov, ki zahtevajo splošne
zakonitosti in analogije med
človekom in mehanizmom. Nji-
hova rešitev je zahtevala vklju-
čitev elektronike, matematike,
matematične logike, psihologije
pa tudi jezikoslovja. Novemu
pK)dročju raziskovanja, ki je vse-
bovalo podatke mnogih ved, ki
se ni dalo vključiti v nobeno
izmed poznanih znanosti, so dali
ima kibernetika. Kibernetika kot
tudi filozofija torej potrebuje
ogromno znanja z različnih pod-
ročij in potem mora ta znanja
združiti v popolnoma novo kva-
liteto.
Omejil bi se na eno področje
kibernetičnega raziskovanja —
avtomate.
Prve avtomate, slične sedanjim
prodaj alnim avtomatom za ciga-
rete, je skonstruiral že dve sto-
letji pred našim štetjem alek-
sandrijski matematik Heron. V
srednjem veku so imeli avtoma-
te za hudičevo delo. Cerkev je
preganjala švicarskega urarja
Droza, ki je sestavil mehanič-
nega risarja, pišočega dečka, in
pianistke. Velik uspeh so žele
tudd mehanične živali. Znana sta
»pojoči kanarček« moskovskega
mehanika Djumolina in »leteča
raca« francoskega mehanika Vo-
cansona. Znani avtomati so tudi
šahovski avtomati, najvažnejši
pa so razni elektronski računski
stroji. Poleg teh avtomatov je
zelo veliko zanimanje za jezi-
kovne prevajalne avtomate in za
razne robote.
Tudi v Jugoslaviji je nekaj
dobrih kibernetikov. Znana je
skupina zagrebških strokovnja-
kov na filozofski fakulteti, ki so
skonstruirali prvo kibernetično
žival pri nas in beograjski znan-
stveniki, ki so prvi pričeli s
konstrukcijo velikih prevajalnih
naprav na svetu.
Vsekakor pa kibernetičnih na-
prav ni mogoče niti danes niti
v bodoče istovetiti s človeškimi
možgani. Zato kibernetična na-
prava ne more imeti najvišje
stopnje materije — zavesti. Ker
stroj ne more imeti zavesti, ni
mogoče reči, da bi stroj mislil
v smislu človekovega mišljenja,
zato se kibernetiki tudi ne
ukvarjajo z ustvaritvijo »elek-
tronskega človeka«. Njihov cilj
je samo ustvariti čimveč pomoč-
nikov v razvoju človeške druž-
be.
—	Kaj pa pelješ?
—	Dobili smo kibernetični stroj.
Nočno zmrzovanje
Telo, ki se ponoči nahaja pod
vedrim nebom, lahko s svojim
sevanjem izgubi toliko energije,
d=i se ohladi pod temperaturo
zraka. Zato so termometri me-
teoroloških postaj vedno v po-
sebnih lesenih hišicah. Rastline
se lahko ohladijo tudi pod 0"C, in
zmrznej o, čeprav temperatura zra-
ka ni tako nizka. Takšno zmrzo-
vanje rastlin lahko preprečimo z
dimljenjem. Dim absorbira seva-
nje, ki prihaja s tal in ga deloma
vrača proti tlom. Ta pojav se
mnogo bolj uporablja pri toplih
gredah. Steklo za šipe prepušča
vidne žarke, medtem ko toplot-
nih, infrardečih ne prepušča.
Rastline v topli gredi neovirano
sprejemajo svetlobno energijo
skozi stekla, toplotna energija,
ki jo rastline same sevajo, pa ne
more ven, temveč se na steklu
reflektira.
Praktični
Eiasveti
Preudarno kopanje
Kopanje je potrebno in osvežu-
joče, zato se kopajmo kadar koli
utegnemo, toda ne kopajmo se
predolgo. Bolje da skočimo vsake
pol ure za deset minut v vodo,
kakor da ure in ure brodimo po
vodi. Zračna kopel je skoraj še
bolj zdrava kakor kopanje v vodi.
Ce oboje pametno menjamo, bomo
prej in bolj enakomerno porjaveli,
kakor če se po krokodilje pražimo
na vročem soncu. I.judem, ki ima-
jo skrbi s pljuči, krvnim obtokom,
ščitno žlezo, živci ali srcem, je
sonce nevarno.
Kopalne obleke, ki jih uporab-
ljate na morju, izperite na koncu
kopanja večkrat v sladki vodi, da
preprečite učinek morske soli na
tkanine.
Led brez ledenice
Led brez ledenice ohranimo po-
leti več dni takole: manjšo koli-
čino ledu, ki ga potrebuje malo
gospodinjstvo, stolčemo s kladi-
vom v vrečici ali krpi iz močnega
blaga. Potem postavimo na porce-
lanast krožnik navaden glinast
cvetlični lonec, ki drži dva litra.
Cez tega napnemo in ob robu pri-
vežemo kos belega flanelastega
blaga, ki visi v obliki lijaka v
cvetlični lonec, ne da bi se do-
tikal dna posode. V flanelastem
lijaku se ohrani led po več dni.
Opekline
Opeklina, ki poškoduje le ne-
znaten del telesa, ni nevarna, lah-
ko pa je usodna, ako zavzema več
kot šestino telesa. Nevarnost nam
izdaja vročica, blsdenje in sploh
znaki hujšega notranjega obole-
nja: nezavest, krči in podobno,
Dasi so opekline pogoste, ljudje
navadno nimajo pripravljenih
sredstev, ki bi jih morali vedno
imeti v domači lekarni. Pri manj-
ših opeklinah je prvo sredstvo
mlačna voda 27 do 30 stopinj C, v
katero pomočimo opeklino in jo
pustimo v nji tako dolgo, da bo-
lečine prenehajo. Nato namažimo
opeklino s čistim olivnim ali lane-
nim oljem, ki ublaži bolečino in
prepreči nastajanje mehurjev,
čiščenje kravat
Kravate se rade zamastijo, kjer
jih zavezujemo. Zamazano mesto
položite na svileni papir in preli-
kajte. Ponovite večkrat, in če ma-
dež še ne bi izginil, ga zdrgnite
z bencinom, potresite s smukcem
in skrtačite z mehko ščetko. Ka-
dar likate kravate, izrežite poprej
obliko kravate iz lepenke in jo
vložite v kravato. S tem pre-
prečite, da bi se poznali robovi na
nasprotni strani.
Ceneno kurivo
Premogov prah lahko s pridom
uporabimo za kurivo, če ga navla-
žimo z vodo. oblikujemo kepe in
jih zavijemo v časopisni papir.
Taki briketi dajo dovolj toplote in
jo drže po nekaj ur. Lahko pa
pomešamo premogov prah tudi z
žaganjem, ga zgnetemo z namo-
ečno ilovico in s tekočim premo-
govim katranom. Iz te gmotfe na-
pravimo opeke, ki jih posušimo,
pa imamo ceneno in zelo izdatno
kurivo.
domislice
Spoznavanje tujih dežel Siri vi-
dike in krči žepe.
★
Bil je tako discipliniran, da je
plačeval davek tudi za ponarejeni
denar.
it
Kdor nič ne zna, mora vse ver-
jeti.
»V siiho dero ne gremo več«
Pokrajina naših vzhodnih Slo-
venskih goric med Ormožem in
Ljutomerom zbuja v čustvenem
človeku ob vsaikem letnem času
prijetno pesmiško razpoloženje.
Naj omenim le bogasitvo barvnih
odtenkov naših vinogradov, goz-
dičkov, trat in cvetočih ajdovih
njiv v jeseni. Škoda, da tega bo-
gastva ni kdaj prenesel na svoje
platno naš slavni impresi'0<nis.tič-
ni slikar Jakopič. Ali pa tople po-
letne noči, ko »čriček prepeva, ne
more več spat«. Koliko sentimen-
talnih priznanih in nepriznanih
pesnikov je ob tej čričkovi pesmi
sanjalo lepe sanje!
Toda naš viničar in težak, ki
sta v stari Jugoslaviji te gorice
obdelovala, nista občutila te le-
pote, nista slišala čričkove pesmi.
Podnevi sta morala trdo delati,
če sta si hotela prislužiti svoj kos
kruha, zvečer pa sta trudna za-
spala. Poezijo teh krajev je smel
uživati le »gospod«, ki je prišel
včasih na izlet, in si je pred svojo
udobno zidanico v prijetni druž-
bi in pri kapljici dobrega jeru-
zalemca ogledoval si.^oje skrbno
obdelane gorice. Te gorice so mu
obdelovali najeti težaki pod vod-
stvom viničarja. Ti težaki so pre-
jemali za svoje delo po 7 do 8 .di-
narjev na dan, in to navadno »v
siiho dero", to se pravi: brez hra-
ne. Za južino si je delavec prine-
sel s seboj kos koruznega kruha
in glavico luka. Nekateri »go-
spodje« so privoščili delavcem
tudi malo jabolčnice ali šmami-
ce. Lastniki naših najlepših vi-
nogradov so bili v stari Jugosla-
viji premožni meščani, največji
pa so bili last inozemcev iz Av-
strije\
Tudi Jože Kerenčič ni nič mi-
slil na poezijo in čričke, ko je
malo pred vojno napisal knjigo
»Zemljiški odnosa v jeruzalem-
skih goricah«. Statistične tabele,
ki jih je skrbno sestavil po zem-
ljiški knjigi, nam jasno povedo,
kdo so bili lastniki vinogradov
»tam okrog Jeruzalema«. 3ogati
trgovci, obrtniki., bančni direk-
torji, milosti j ivi gospodje iz
Gradca so imeli po teh krajih
najlepše vinograde in zidanice,
Viničar je poljubljal njihove ne-
govane roke. Nekdo od teh ino-
zemcev je bil tako »lojalen«, da
je imel v svoji zidanici celo sliko
»njegovega veličanstva kralja
Aleksandra«. Toda ko je nekoč
med popivanjem nekdo to sliko
»slučajno« obrnil, se je pokazala
na nasprotni stfani podoba »pre-
svetlega cesarja Franca Jožefa
prvega«. Tega Franca Jožefa je
v zadnjih letih pred vojno nado-
mestil inozemski gospod s Hitler-
jem.
Vse vinograde, kjer so obstaja-
li polfevdalni viničarski odno-
si, je odvzela agrarna reforma ie->
ta 1946. Nekaj let pozneje so bili
po istem zakonu podružbljeni tu-
di vinogradi domačih kmetov.
Večino teh vinogradov ima da-
nes kmetijski kombinat Ormož-
Jeruzalem, ki jih obdeluje na
najsodobnejši način (žična vzgo-
ja, mehanizacija), zato je tudi
pridelek mnogo obilnejši in kva-
litetnejši kot pri zasebnih vino-
gradnikih, ki obdelujejo svoje
gorice še na »klasični« način.
Delavcem v družbenih vinogra-
dih ne ukazuje več milosti j i va
gospoda, saj so solastniki teh le-
pih goric in živijo človeka vred-
no življenje.
Danes je že zelo malo zasebnih
vinogradnikov-nekmetov, ki ob-
delujejo svoje vinograde z naje-
timi delavci. Neki zasebni vino-
gradnik (njegove gorice merijo
20 a) je izdal letos za rez, dva-
kratno kop, šestkratno škroplje-
nje, vez, pletev, gnoj in drugi
material že 150.000 din. Delavca
je bilo treba plačati po 1.200 do
1.500 din na dan, razen tega pa
ne gre danes noben težak delat
»siiho der6«. Treba mu je dati
najmanj dvakrat na dan izdatno
južino in pijačo. »Ne, v siiho dero
pa ne gremo več,« pravijo ljudje,
»to je bilo nekdaj, danes pa ni
več,« Zasebni vinogradi se danes
ne izplačajo, če jih ne obdeluje
domača družina.
V. Klemenčič
^^ckiilml^osti
MUCENCI BREZDELJA
Brezdelje nikoli ni bilo poseb-
no dobro plačano, V vrsti po-
skusov, izvedenih v nekem
ameriškem laboratoriju, pa so
obilo nagradili prostovoljce-štu-
dente zato, da niso nič delali.
Zleknjeni na udobnem divanu v
tihi, mračni sobi, kjer jim je
bil edino razvedrilo obrok hra-
ne, ki so ga pa morali kar se
da hitro použiti, so zaslužili po
približno deset tisoč dinarjev
na dan. Poskusi so pokazali, da
je takšno stanje nevzdržno celo
za študenta, ki ima »stalno su-
šo v žepu«, in da se že po 12
urah začno pojavljati čustvene
motnje. Kaže, da nobeno člo-
veško bitje ne more vzdržati te-
den dni v takem stanju. Vse po-
skusne osebe so pozneje mnogo
raje sprejele zelo trdo težaško
delo, ki je bilo plačano trikrat
slabše,
MOŽGANI UPRAVLJAJO Z
UMETNIMI ROKAMI
Skupina ruskih znanstveni-
kov je izdelala protezo, ki delu-
je po poveljih, ki jih dobiva iz
možganov. Pohabljeni človek,
opremljen s tako umetno roko,
jo premika in giblje z njo brez
posredovanja kakega drugega
sredstva, ampak s samo misli-
jo — natanko tako, kakor bi
ravnal s pravo »živo« roko.
»Mišice« te umetne roke so
električne, kar ni nikaka tehnič-
na novost. Presenetljivo pa je,
da jih upravljajo »biološki to-
ki«, torej slabotni električni
sunki, ki prihajajo iz možga-
nov in na katere umetna roka
pravilno reagira. Možnosti upo-
rabe bioloških tokov v prihod-
nosti so velike: stroji bodo
ubogali naravnost na misel, ne
da bi jim bilo treba mehanično
posredovati povelja.
MODERNIZIRAN ŠAH
Nekdo je napravil zabavno, si-
cer ne preveč izvirno primero
oboroževalne tekme med Sov-
jeti in Američani z veliko ša-
hovsko partijo, pri kateri so fi-
gure medcelinske rakete, jedr-
ska razstreliva, sateliti, šahov-
nica pa ves svet z vojaškirni
oporišči in vplivnimi področji.
Ameriški umetnik Arthur Elliott
je to primero uporabil in izkori-
stil — »moderniziral« je staro
kraljevsko igro. Stare figure je
nadomestil z raketami, radar-
skimi stolpi, balističnimi med-
celinskimi izstrelki, vesoljskimi
ladjami in satelitskimi opori-
šči. Igralec se tako lahko znova
spomni, da je šah, ta prefinje-
na in zamotana igra, le poeno-
stavljen odsev večnih človeko-
vih borb.
DESET MILIJARD DINARJEV
ZA STO MILIJONOV
(STOPINJ)
Angleška Atomic Energy Au-
thoritv bo zgradila najmočnejšo
in najdražjo jedrsko toplotno
napravo na svetu. ZETA II bo
proizvajala temperature okoli
100 milijonov Celzijevih sto-
pinj, izgradnja pa bo veljala od
5 do 10 milijonov funtov šter-
lingov. Kaže, da si prizadeva
Anglija ohraniti prvenstvo v
tekmi za »udomačitev« jedrske
energije.
Več sto znanstvenikov in teh-
nikov pod vodstvom dr. Petra
Thonemanna se bo lotilo dela
čez nekaj mesecev Ko bo na-
prava stekla, bo nedvomno ena
izmed najtoplejših točk veso-
lja (šestkrat toplejša kakor
središče sonca!).
ReBiorden obisic na prireditvi
,,Poletna noč^^ na Ijutomersiiiii
ribnikih
Modna revija in zabavna prireditev lepo uspeli, gostinci pa so odpovedali
Na pravkar minuh poldni noči
na ljutomerskih ribnikih je bilo
po ocenitvi udeležencev med 3.000
in 4.000 ljudi. Program prireditve je
bil zelo dobro pripravljen, tako
modne revije In tudi zabavne na
vodi, Prlekija skozi stoletje, plov-
ba na otok skrivnosti in dnigo.
Izvolili so tudi najprikupnejšo
dekle večera pod naslovom »PO-
LETNA NOC in sicer Danico
Smolkovičevo. Udeležence je tudi
zabavala znana »Prle.^ka Micka«.
Vse je bilo prav dobro, kljub
temu, da je bil celotni program
nekoliko pradolg. Sprijaznili se
ne moremo s tem, da je bilo pri-
pravljenih sadežev le komaj za
nekaj nad tisoč, drugi pa so mo-
rali stati. Tudi pri točilnih mizah
je nastajala gneča. Gostinci torej
niso bili pripravljeni na tako ve-
lik obisk. Propagandaširompo na-
ši republiki in sosedni Avstriji,
ter lepo vreme so privabili slaro
in mlado na Ijucoirerske priredit-
ve na vodi.
Prireditelji zagotavljajo^ da bo-
do že na prvi naslednji prireditvi
vse to popravili, t, j„ da bodo za-
gotovili sedežev in vse oskrbe za
5.000 udeležencev, da ho urejena
posebna razsvetljava z reflektorji
nad ribniki, ki je bila tokrat pre-
slaba.
TISOČI VESEL DOGODEK
V PTUJSKI BOLNIŠNICI
v soboto, 7. avgusta t. L, je v
ptujski bolnišnici zagledal luč
sveta letošnji tisoči novorojen-
ček.
Njegova mati je Elizabeta Pr-
ša, gospodinja, doma iz Kur-
šinc št. 40, pošta Bučkovci. De-
te je fantek, težak 3220 g. Ime-
na še ni dobil, ker se bo mati
najprej posvetovala z njegovim
očetom Milanom, delavcem pri
»Kmetovalcu« v Ljutomeru. Je
drugi otrok in drugi fantek v
tej družini. Mati in dete se po
porodu dobro počutita.
Najprikupnejše dekle	NOGI, 65«.
Foto. S. FeuS
stran 6
»►TEDNIK« — petek, 13. avgusta 1965
Stran ^
Prehodni pokal »Vinka Reša« Partizanu Desternik
Sindikalna podružnica »Vinko
Reš« v Ptuju le organizirala no-
gometni turnir, ki so se ga udele-
žile štiri nogometna ekipe. Tur-
nir je bdi v počastitev padlega
borca Vinka Reša Bil je 7. in 8.
avgusta na igrišču NK »Drava«.
Udeležile so se ga ekipe »PE>
KAR«, »TAP«, »PARTIZyVN« Ro-
goznica in »PARTIZAN« Dester-
nik.
Zreb je odločil, da sta se srečali
v soboto ekipi »Partizana« Dester-
nik in TAP, Boljši je bil Dester-
nik, ki je zmagal z 3:2 (1:2). Sle-
dila je tekma ttogoznica : Pekar.
Partizan iz Rogoznice ]e bil imo-
go boljši in je omagal z 8:1 (4:0).
V nedeljo sta se srečala Partiza-
na. Zasluženo je zmagal Parti-
zan Iz Destemika s 3:1 (1:0). Tiet-
je mesto je žreb prinesel TAP,
četrto Pekarju.
Ekipa Partizana iz Destemika je
zasluženo osvojila prvo mesto, saj
se je zelo trudila.
Med posamezniki so se izkazali
Zlender (Rogoznica), s 4 zadetki;
Zafošnik (Rog.) s 3. Ljubeč (TAP),
Hrusti in Mlakar oba Desternik
z dvema zadetkoma. Sodniška
trojka Vogrinčlč, Kekec in Kola-
rič je svoje delo opravila zado-
voljivo.
NEUSPEL ROKOMETNI TURNIR
v nedeljo, 8. avgusta, je ro-
kometni klub »Drava« organizi-
ral rokometni turnir, na katerem
sta sodelovali dve ekipi zvezne-
ga ligaša Rudarja iz Trbovelj in
ekipa ptujske Drave. Obetal se
je enkraten rokometni užitek za
ptujske ljubitelje športa. Ven-
dar so bili gledalci razočarani.
Ze pred koncem zadnje tekme
je večina gledalcev zapustila
igrišče, deloma zaradi nezanimi-
ve slabe igre, deloma zaradi
pozne ure. Vsekakor bo treba
drugič misliti, da je ob osmih
zvečer za začetek rokometnega
turnirja le pr^ozno. Mogoče bi
v popoldanskih urah bil turnir
mnogo bolj zanimiv, igralci pa
bolj resni in bi bolje zaigrali.
To velja predvsem za ekipi zvez-
nega ligaša Rudarja. Drava se je
še malo trudila, da so dosegli
častne rezultate, čeprav bi lahko
zaigrali bolje.
DRAVA : RUDAR-modri 10:18
(3:6).
RUDAR-modri : RUDAR-rdeči
lOtig (4:8).
PRAVA : RUDAR-rdeči 13:16
0:9).
Zmagala je rdeča ekipa Ru-
darja pred svojo modro ekipo in
domačo Dravo.
Pri Dravi ni noben igralec iz-
stopal.
ŠAH
Podkrajšek se na šahovskem
prvenstvu Slovenije dobro drži.
Ptujski mojstrski kandidat je
na letošnjem republiškem pr-
venstvu v izredno močni konku-
renci odlično star tal. Doslej je
premagal dva favorita; medna-
rodnega mojstra Puca (!) in
mojstra Longerja. Le proti mla-
demu upu slovenskega šaha
Planincu, ki pa je slabo začel,
je nepričakovano izgubil.
V sedmem kolu je preložil
partijo s Šiško. Lestvica po sed-
mem kolu: Kržišnik 5 (—), Gu-
zel 4,5 (—), Mali, Penko in Juc
4,.5, Podkrajšek 3,5 (1,—), Iva-
čič 3 (1, —), Longer in šiška 3
(1), Furlan 2,5 (—), štrajher 2
(1), Cizelj 2 (—), Planine 1,5
(1, —), Bukovac 1 (2), Ristič
0,5.
ROJSTVA. POROKE IN SMRTI NA OBMOČJU MATIČNEGA
URADA PTUJ
Rodile so: Ema Kolarič, Lac-
kova 11 — Zlatka; Marija Kor-
par. Globoko 45, Ljutomer —
Stanka; Barbara Zuran, Zasadi
5 — dečka; Katarina Kokol,
Turški vrh 12 — Branka; Štefa-
nija Miklošič, Tomaž 35 — de-
klico; Marija Jazbec, Vičanci 82
— Darka; Danica Poherc, Dra-
ženci 15 — dečka; Ana Puhar,
Glavni trg 6, Ljutomer — Lilja-
no; Elizabeta Gajski, Lackova
20/c — Igorja; Elizabeta Ga-
brovec, Gorenjski vrh 59 — Mi-
lana; Marija Kuhar, Sovjak 11
— Ivana; Terezija Milošič, Tru-
barjevo naselje — Mirana; Ma-
rija Svenšek, Ložine 9 — Stani-
slava.
Poroke: Ferdinand Kraner,
Dalmatinska 42, Maribor, in
Veronika Golob, Ptuj, Lackova
5; Simon Zaje, Njiverce 38, in
Marica Weiss, Njiverce 38.
Kino Tomaž pri Ormožu
predvaja 15. avgusta 1363 ame^
rišfcl (cinemascopa) barvni film
»JUPITROVA I.JuBICA«.
A N I iV| I V O S T I
VRTANJE Z OGNJEM —
STOKRAT HITREJŠE
Ognjeni curek, ki izhaja iz ra-
ketne šobe, ima silno visoko
temperaturo, ki utegne preseči
3000 Celzijevih stopinj. V nače-
lu gre tu za cev, v kateri se
dva plina (komburent in kar-
burant) mešata in izgorevata.
Pred nedavnim so to načelo
uporabili v Sovjetski zvezi za
zemeljska vrtanja. Napravo, ki
je sestavljena iz šobe, izdelane
iz specialnega jekla (v tej izgo-
reva mešanica petroleja in ki-
sika) ,in oklepa, hlajenega z
vodo, so izdelali v Baumanovi
tehniški visoki šoli v Mo^vi.
Plini, segreti na 3500 stopinj,
izhajajo iz šobe pod pritiskom
20 do 25 atmosfer. Kamenine, ki
jih ta curek zadene, se spreme-
ne v prah. Premer te vrtine je
odvisen od hitrosti plinskega
curka. Hitrost vrtanja je seveda
različna glede na različne last-
nosti kamenin, je pa zmeraj
približno stokrat večja, kakor
pri navadnem mehaničnem vr-
tanju. »Ognjeni sveder« na pri-
mer prevrta v eni uri 24 me-
trov debelo plast rdečega gra-
nita. Novi način vrtanja že upo-
rabljajo v rudnikih in pri geo-
loških raziskovanjih.
ATOMSKO SEVANJE
POVZROČA...
STARANJE VINA
Radioaktivno sevanje so med
drugim uporabili tudi za kon-
zerviranje različnih vrst hrane.
Mnoga živila namreč med obi-
čajnim postopkom (kuhanje
pod visokim pritiskom) zgubi-
jo mnogo redilnih snovi in vi-
taminov. Strokovnjaki so našli
v sevanju gama (oddajajo ga
nekateri radioaktivni izotopi)
preprosto in učinkovito sred-
stvo za konzerviranje takšnih
živil.
V ameriški zvezni državi Ge-
orgiji so opravili poskuse z raz-
ličnimi vrstami presnega sadja,
sadnih sokov, sočivja in tudi
alkoholnih pijač. Ugotovili so,
da obsevanje z gama žarki znat-
no izboljša okus mladega vina
kakor madeirskega in portske-
ga vina. Določili so tudi naj-
ugodnejše doze sevanja, ki
zboljšajo lastnosti mladega ko-
njaka. Ce se bo ta postopek ob-
nesel in se razširil, bomo ne-
mara že v bližnji prihodnosti
brali na etiketah naših buteljk
ne samo, koliko procentno je
vino, ampak tudi koliko miliki-
rijev sevanja je prejelo...
JERRY PILOTIRA BREZ
OBEH ROK
Jerry Leavy, doma iz Santa
Clare v Kaliforniji, je izgubil
roki, ko mu je bilo 13 let. Pro-
tezi, ki so mu jih namestili, je
tako dobro obvladal, da sta mu
popolnoma nadomeistili izgub-
ljena uda. Z neverjetno vztraj-
nostjo se je naučii celo piloti-
rati letalo.
Jerry je sedaj trgovski potnik,
ki z letalom obiskuje stranke
po vseh Združenih državah.
Podjetje Hosmer-Dorrance, ki
ga zastopa, izdeluje... proteze,
prav take, s kakršnimi sam pilo-
tira običajno serijsko letalo
brez kakih posebnih komand.
Nedvomno sijajen dosežek, ki
pa je hkrati tudi močan adut
pri njegovih kupčijah.
STO SLONOV NA ENEM
SAMEM ČLOVEŠKEM LASU
Pol grama težko violino, se-
stavljeno iz 54 delcev, in trak-i
tor, izdelan iz polovice žitnega j
zrna, je napravil Edvard Kazar-
jan, godbenik armenskega sim-
foničnega orkestra. Rog, na ka-
terega je igral, mu ni ustrezal.
Ko je bil star 16 let, si je izde-
lal novega, boljšega. Od tedaj
jih je napravil že cel ducat.
Mimo rednega dela je Kazarjan,
ki je sicer dober glasbenik, na-
šel pravi poklic v izdelovanju
drobcenih predmetov, ki jih je
moč videti le pod mikrosko-
pom.
Po znani ljudski pripovedki o
repi, ki je ded ni mogel izvle-
či iz zemlje, je izdelal miniatur-
no skupino. Osebe je izdelal iz
16 različnih vrst lesa — od de-
da do miške, ki je končno po-
magala izruvati repo.
Sedaj pripravlja darilo za v
Indijo: karavana stotih slonov
stopa v predor — prevrtan člo-
veški las — in na drugem kon-
cu spet izstopa. Slone je prav
tako izdelal iz lasu, vendar še
tanjšega kakor las-predor.
S kakšnim orodjem »ustvar-
ja« Kazarjan? S tankimi dlet-
ci, ki imajo samo pod mikro-
skopom vidna diamantna rezil-
ca. To orodje si izdeluje sam.
Pri delu si pomaga z izredno
močnim dvolečnim po\ečeval-
nim steklom. Natančnost je
prav neverjetna. Ce začne vleči
z dletcem po obdelovanem kosu
črto, jo mora tudi končati. Ako
mmreč sredi črte odneha, ,se
mu več ne posreči nameriti ko-
nice na tisto mestu.
DOMISLICE
Formalizem je način, kako se
rešijo problemi, da ostane vse po
starem.
Kozmetika je plomba za zob ča-
sa.
Doslednost je zameriti odmevu,
ker nima lastnega mišljenja.
Neprijetnost je izgubiti ključ od
zadnjih vrat.
Pogum je posaditi slivo in <^e2
mesec dni poklicati prijatelje na
slivovico.
Provokacija Je biti polž z na-
pisom »preizkušnja« na hrbtu.
Pomanjkanje izkustva: izgubiti
dobro voljo in jo potem iskati v
uradu za izgubljene stvari
Preklinjanje: najiskrenejše be-
sede v življenju.
Obžalovanje: kasnejše strahopet-
stvo.
(Iz češkega tiska)
Iz razprave o cenah
pred ormoško
skupščino
(Nadaljevanje)
Nekaj pomembnej-
ših ugotovitev iz diskusij posa-
meznikov:
Drago Pintarič, sekretar Ob-
činskega komiteja ZK Ormož, je
v diskusiji med ostalim dejal,
da si morajo gospodarske orga-
nizacije ob novi gospodarski
reformi ustvariti pogoje za ob-
stoj in perspektivni razvoj. To
pa ni tako lahko, saj pri tem
gospodarjenju morajo sodelo-
vati vsi zaposleni in se nenehno
zavzemati za večjo produktiv-
nost dela, za izkoriščanje no-
tranjih rezerv in za vse tisto,
kar je naprednega. Ustvariti je
treba take gospodarske pogoje,
da se bodo sposobne gospodar-
ske organizacije vključile v
mednarodno delitev dela.
Boris Gerlovič, komercialni
direktor Kmetijske zadruge Or-
mož: Nova gospodarska refor-
ma je povzročila v občini Or-
mož pravo revolucijo v gospo-
darstvu. Treba je pridelati čim-
več visokokakovostnih kmetij-
skih pridelkov, in v promet da-
jati mesnato živino, ki je na
zunanjem tržišču iskana. Kvali-
tetno govejo živino bo zadruga
kupovala od individualnih kme-
tovalcev v sodelovanju po 600
dinarjev. Kritična je v občini
živinoreja, ki še vedno stagnira.
Matija Ratek, direktor Kme-
tijske zadruge Ormož: Kmetij-
ska zadruga Ormož letno izva-
ža približno 90 govedi in 80%
pridelanega vina. še bolj se bo-
mo morali zavzemati za izvoz.
Govoril je tudi o vinski kleti v
izgradnji in sploh o kmetijstvu
v občini.
Z zvišanjem cene svežemu
mesu, mesnim izdelkom in dru-
gim živilskim artiklom so do-
ločene tudi višje odkupne cene
živini in kmetijskim pridelkom.
Odborniki Občinske skupščine
Ormož so izglasovali, da se bo
živina in kmetijski pridelki od-
kupovEila po naslednjih mini-
malnih cenah: kg žive teže go-
vedi 500 din, telet 650 din, prvo-
vrstna pšenica 100 din in pšeni-
ca druge kategorije 90 dinar-
jev. Pri teh odkupnih cenah si
bo zadruga vštela še manipula-
cijske stroške in bo kmetova-
lec prejel nekaj manj od pred-
videne cene.
Cene kruhu, moki, olju, kme-
tijskim pridelkom, sladkorju in
drugim prehrambenim predme-
tom so iste kot v Ptuju in v
Ljutomeru. To je tudi povsem
razumljivo, saj so vse tri obči-
ne pretežno kmetijske in. pre-
bivalci iz vseh treh občin živi-
jo približno pod istimi pogoji.
Na zadnji seji Občinske skup-
ščine Ormož so odborniki spre-
jeli odlok o spremembi odloka
o občinskih prispevkih in dav-
kih občanov.
Tako spremembo obdavčeva-
nja so občani predlagali na le-
tošnjih spomladanskih zborih
volilcev. Proporcionalno obdav-
čevanje je najpravilnejše in
ugodno vpliva na hitrejši gospo-
darski razvoj. O davkih in pri-
spevkih občanov bomo podrob-
neje poročali v eni izmed pri-
hodnjih številk »Tednika«.
Po daljši in temeljiti razpra-
vi so odborniki sprejeli odlok
o povračilu potnih stroškov za
službena potovanja, in za druge
stroške, ki nastanejo pri izvrše-
vanju službene dolžnosti. Od
dosedanje dnevnice 2500 din so
glede na višje stroške dnevnico
zvišali na 3000 dinarjev in spre-
jeli odlok, da se povrne za nuj-
na službena potovanja z avto-
din in za peš hojo 15 dinarjev
po kilometru.
Fižol 200, kumare 200, ohrovt
130, paradižnik 200, paprika 330,
peteršilj 300, sveže zelje 80, če-
sen 350, čebula 180, krompir 86,
korenček 200, rdeča pesa 190,
koruza 100, fižol tetovec 230,
fižol prepeličar 230, fižol eno-
barvni 200, kislo zelje 160, ra-
denska 86, slatina Donat 90,
breskve 280, grozdje 350, hru-
ške 250, suhe slive 390, limone
420, radgonski biser 615, kapelj-
ski biser 600, jajca 37.
S PTUJSKEGA TRGA
V zadnjih dneh sta se na ptuj-
ski tržnici pojavila zelo lepa
zelena" paprika in paradižnik.
To zelenjavo je pripeljalo v
Ptuj zagrebško podjetje Voče
iz Djurdjevca. Kljub visokim
cenam: 500 din za kg pajjrike in
300 din za kg paradižnika je bi-
la pred prodajalcem vedno dol-
ga vrsta ptujskih gospodinj.
LETALSTVO
Tudi letos se na letališču v
Moškanjcih zbirajo mladi fant-
je, ki bi radi poleteli. Začetna
šola za jadralne letalce je pri-
čela z delom 27. julija in bo
trajala tri tedne. Sodeluje pet
fantov in eno dekle. Doslej so
opravili že okrog 40 poletov z
učiteljem Korparjem in bodo
sedaj kmalu poleteli sami. Vsi
so s ptujske okolice. Do konca
tečaja bodo opravili okrog 30
samostojnih poletov. Novost je,
da je uprava šole odstopila od
klasičnega načina šolanja na
vitlu. Tako bodo mladi letalci
poleteli prvič sami v aeroza-
pregi.
Mladi talentirani ptujski pa-
dalec Vaupotič sodeluje na
mladinskem padalnem držav-
nem prvenstvu v Vršcu od 3.
do 8. avgusta. Pričakuje se do-
bra uvrstitev.
Ccfnu oMifiMe^
zvezdam ali svojim sposobnostim?
OVEN	Potrebno vam je več miru in notranjega za-
21.3.	—20.4. dovoljstva. Izogibajte se sporov, zlasti bo vam
bolj koristilo sporazumevanje. Sledi razveseljiva
pošta, nato pa v-kratkem obisk.
bik	Preudarno pretehtajte vesti, ki^vas preseneča-
21.4.-20.5.	jo. Veseli boste uspehov pri delu in v kratkem
vas bo nekaj presenetilo. S prizadevanjem in
vztrajnostjo obrnete marsikaj v svoje dobro. Va-
ša želja se vam bo uresničila.
DVOJCKA	Bližajo se vam mirni, vendar zelo veseli dnevi.
21.5.	—22.6. Malenkosti vam ne morejo zasenčiti cilja. Imate
posluh za dobre nasvete, pa tudi sposobnost za
žavljenje po lastnih izkušnjah. Ne smete vsega
zaupati svojim znancem in prijateljem.
RAK	Lahko ste zadovoljni, da se vam vsi načrti
23.6.-22.7.	uresničijo. Nič vas ne preseneti, ker o mnogočem
razmišljate. V ljubezni imate srečo. Včasih ste
velikodušni takrat, ko od vas tega ne bi nihče
pričakoval.
LEV	Vaša skrb za druge je dobrohotna In nevsi-
23.7.-22.8,	Ijiva. Najljubši so vam odkriti odgovori brez ob-
ljub in pretiravanja. Vedno ste pripravljeni po-
magati človeku v stiski. V kratkem boste prejeli
ponudbo, ki vas bo razveselila in jo boste ures-
ničili.
DEVICA	Ni še čas, zato potrpite. Uresničile se bodo
23.8.-22.9.	vaše želje glede zaposlitve. Za zaslužen denar
boste prejeli presenetljivo priznanje.
TEHTNICA	Vaša pota se bodo križala z ljudmi, ki so vam
23.9.-22.10.	storili več dobrega kot slabega. Vaši prijatelji vas
bodo v nepravem času presenetili z obiskom.
Ostanite objektivni, čeprav to ni vedno lahko.
ŠKORPIJON Srčne želje se vam bodo izpolnile. Ves leden
23.10.	— 22.11 boste pričakovali važno pismo. Nova odločitev
vas sili, da mnogo razmišljate, kaj bi storili. Ne-
pričakovan dogodek bo preizkusil vašo iznajdlji-
vost.
STRELEC Odločno se boste lotili nalog, ki jih vaši bližnji
23.11.	— 20.12. odlašajo. Izognili se boste nekaterim nevšečno-
stim, ki bi vara povzročile tudi nekaj neprijetnih
ur in stroškov. V ljubezni prijetno presenečenje.
'KOZOROG	Izpeljali boste svoje zamisli in vaše želje bodo
21.12.-20.1.	uresničene. Vaše zamisli so zasnovane na pleme-
nitosti in odkritosrčnosti. Morate imeti več za-
upanja v svojo bodočnost, ki si jo boste sami
uspešno izoblikovali. Prisluhjndte svarilom, ki vas
opozarjajo na večjo previdnost v vožnji.
VODNAR	Zelo ste natančni in dosledni. Vaše ravnanje
21.1.	— 19.2. s soljudmi je vedno prisrčino. Presenečenje vas ne
bo spravilo iz ravnotežja.
20.2.	— 20.3. V sporih se preveč razburjate. Na sodišču ni-
RIBl	mate sreče, čeprav jo vi želite tudi svojemu naj-
hujšemu nasprotniku. Radi imate družbo. Sosedje
niso preveč z vami ljubeznivi. Tudi v ljubezni
nimate dovolj sreče.