GLAS SVOBODE
SDOVTONSKl TICDN1K
Kokiiti Dilatniua
Glas Svobode
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBODE
SLOVKNIO WEEKLY
ditdtid to tm» i«t«imw o« tm luoim olutn.
•OD BOJA DO ZMAGE"!
"KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
Štev. 42.
Chicago, 111., 18. oktobra 1907.
Leto VI.
naročniki in somišljeniki 'glasa svobode" pozor!
Vsa pismu in druge pofiiljatve, tičoče se našega lista, naslovite od sedaj zanaprej na sledeči
naslov:
Glas Svobode, 683 Loomis St., Chicago, 111.
Razgled po svetu.
RUSIJA.
plač. Stari Ladstaettwr in njegov zet Kurzthaler sta se. kakor pri-povedujo delavci, na njih zahteve, <ln naj se zvišajo plače, samo malo ponorčevala in trdovratno odklonila vsak poboljšek.
NEMČIJA.
Tretja duma bode carjevo "dele". Iz med "»Kil volilnih mož, kilteri HO že izvoljeni, je pretežna večina konservativcev, reakeijo-irarjev in takih, ki so na strani vlade in carja. Le malo število, okrog 500 elektorjev je opozieijo-ualeev, oktobristov in drugih privržencev desnice v prejšnji dumi. Kmetje, delavci in mali trgovci in obrtniki so pridobili jako malo Hvojih mož za volitve. Havno tako so v manjšini radikalne stranko, revolittcijonarci in .socialisti.
Vladne intrige med političnimi strankami, zlasti brutalne metode za omejitev volilne pravice, so se, kakor kaže. obnesle. Tretja duma bode nazadnjaškega značaja j o najbrž tako plesala, kakor e citrol očka car.
Dr. Karl Liobkneeht. znani socialističen agitator in pisatelj, je bil minoln soboto pred sodiščem v Lipskcm spoznan krivim "hujskanja proti državi" in za ta "zločin" obsojen v osemnajst-mesečni zapor, liiebkneqht je nedavno spisal in izdal pamflet o gibanju antimilitarizma, v katerem je pereče bičal sedanji vojaški sistem. In vsled te knjižice ga je vlada tožila. Liebkneeht je pri obravnavi očito pristal na vsaki stavek v svojem pamfletu in povedal sodnikom naravnost v (vb raz. iln on je bil in bode vedno za zrušitev militarizma in monarhije, kakoršna je v današnji formi. Državni pravdnik je zahteval kazen dve leti ječe in da se mu Odvzamejo zn pet let državljanske pravice.
Sodrug August Bebci, voditelj nemške socialne demokracij«', obišče prihodnjo spomlad Združene države. Bebci je že dalj časa gojil željo, da se seznani z veliko ameriško industrijo.
AVSTRO OGERSKO.
ITALIJA.
i — Cesar Fran Josip leži na smrtni postelji. Muči pa pljučnica in r^rzlica in v evropskih dvornih kropili vlada splošno mnenje, da ne okreva več. Zadnje dneve se bolezen obrača vedno na huje in v času, ko ta številka našega lista izide, bode cesar najbrž že mrtev.
—	Kriza na avstrijskem cesarjem dvoru nastaja ravno v odločilnih dneh, ko ogrski proletari-jat demonstrira za splošno in enako volilno pravico. Odpor ogrskih delavcev, kmetov in malih obrtnikov je velikanski. V' očigled temu bode akcija za splošno in enako volilno pravico brez dvoma uspela.
—	Pasivna resistenea železniških iwlui3bencev je še vedno v tiru.
lOGletni starec se je obesil.
V Saaitroaru ira Oprsikem se je obesil 106 let vtari po-estniik, biv-Ši čaHtn ilV. J žel" Baweka. Ni veli-val ne jo življenja.
lOOleten mož. V Slovenski Bistrici so pokopali gostača Matijo Perka iz Zgornje Bistrice, ki je bil star 100 let. Pokojnik je bil do zadnjega čil in čvrst ter zelo marljiv in delaven mož.
Aretirana nuna. V jezuitski cerkvi v Gorici so prijeli zaradi beračenja neko staro žensko v raztrgani frančiškanski kuti. Iz dokumentov je razvidno, da je 641etna Marija Uršula Uršič, ki je dobila dovoljenje, zapustiti samostan; a ker je brez sredstev, »e je preživlja z beračanjem.
V	Milanu je zavladal splošen št raj k delavcev, ker je vojaštvo streljalo na stavkajoče uslužbence plinarn, ko so se spopadli s skabi.
V	znak sočutja do štrajkarjev v Milanu je izbruhnil splošen štrajk tudi v Bologni. Osrednji italijanski delavski odbor namerava proglasiti generalni štrajk po vsej Italiji. V Milanu počiva ves promet, tudi časopisi ne izhajajo. Delavci paradirajo po ulicah in prepevajo revolucijonalne pesmi.
Vlada je,v skrbeh radi preteče delavske krize in pošilja velike množine vojaštva v strajkarske kraje.
t
Ameriške vesti.
hotela živeti takorekoč brez vsa-kepa dela, brez vsake skrbi za življenje! Jaz te seznanim z bogatimi, najbogatejšimi gospodi v mestu in imela boš krasne obleke, sijajen lišp, avtomobil, bogate sdbe, sploh kar boš poželela." — Nato je agent odprl niiz-nioo in dekletu pokazal vit erotičnih slik z besedami, da imela bo samo ta opravek, klkoršnega pokazujejo slike. Toda ta "gentleman" je slabo naletel. Dekle ga je na njegov velik strah pošteno oštelo in zbežalo iz urada.
Stvar je bila hitro naznanjena O. Brienn vodji detektivskega oddelka in detektivi 7x1 a j švigajo za "agenti", kateri lovijo suž-njice v zabavo velikim bogatašem.
Štrajk v tovarnah slamnikov v Domžalah. Iz Domžal se piše: V Lftdstaetterjevi in Kurzthalerjevi tovarni dUHim?kov so delavci 30. sept. začeli stavkati, ker jim niso hoteli zvišati sramotno nizkih
"Morala" v višjih kapitalističnih krogih.
"Nižji" sloji v Chieagi so do zda v poznali samo eden trg s človeškim mesom in.to je tako-z vatli " Ked Light District". Te ilni je pa "nesrečen" slučaj hotel, da se je razkrila ta sramot na trgovina tudi v nebosežnih palačah v glavnem delu mesta, kjer kraljujejo vclekapitalisti in drugi gospodje, kateri odločujejo z mestno postavodajo, politiko in javnimi varstnimi odredbami.
V uredništvo "Chicago Daily Socialista" je v pondeljek prišlo mlado in brhko dekle in z solznimi očmi povedalo dogodek, ki pa je doživelo malo prej. Peljala se je na vspenjači v enem iz med velikih poslopij na Dearborn st. in nek fino opravljen moški, ki se je vozil z njo. jo je vprašal, če gleda za delo. Ona mu je pritrdila. nakar jo je "gentleman" povabil v svoj "office" v 10. nadstropju. kjer da ji bode preskrbel službo. Ko sta bila notri, jo je on vprašal, če je stenografinja. "Ne." odgovorilo je dekle. — "Nič ne de," pravi on na to, "služba, katero ti jaz preskrbim, je lahka in mična. Gtej, ti si lepa. mlada in krepka; ali bi ne
Obravnave v Idahu.
Obravnava proti George A. 1'ettibonu, radi obtožbe umora eksgovernorja Steunenberga, je spet preložena in sicer na -8. oktobra t. I.
Proti Steve Adauutu se začne obravnava 22. oktobra.?
Kako deluje sistem.
.los. Wurzegger. brezposeln in telesno pohabljen delavec, v Milwaukee. Wis., se jo "postil" celih enajst dni. Ker le ni dobil nikjer jesti, je staknil nekje kiir-bolno kislino in se zastrupil. Pri sebi je pustil noto, v katerej pravi. da »i enajst dni jedri, a v si-rotnišnieo ni maral -iH^*
Štrajk — sodnikov.
V De.s Moines. I own,-štrajkajo štiri pokrajinski sodniki — ne radi višje plače niti krajšega delavnika. amjak radi — mraza (!) v sodni dvorani. V sodnijskem poslopju še ne kurijo in ker je sodnika James A. IIo\ve-ja minoli teden med procesom zeblo, je ta vzel klobuk in odšel iz dvorani z grožnjo, da se ne vrne več, dokler ne zakurijo. Z njim so po-tegnili tudi ostali tri sodniki.
Molijo za — roparja.
Ameriški baptisti na svoji konvenciji v Putnam, Conn., so te dni molili za William F. Walkerja. bivšega blagajnika haptistiske organizacije, ki je minolo zimo o-
kradel blagajno za $55,000 in izginil. Molijo menda za to. da bi bog pripeljal Walkerja na pravo pot, da bi se vrnil z ukradenim denarjem.
To, to so osli! —
j.: WitK Kri v. Ta je prišel kot. priča pred sodnika s takim ■čikotm v UNtih, d'a ni nrogcl gotvoriti; ob-enem ga je imel tudi precej pod 'kapo. Ko tnu je sodni'k mkaza!, da maj vrže eik iz nsi', g« je "-gospod policaj" zafrknil s ta'kiini besedami, da je sodniku kur slabo prišb,. Pflsleidiea je bila, d'a je Šal za dva dni v "jail" in olv vnem je zgubil službo.
Tretji vz< r-jHilicaj se itn« nuje Art hmai). Imel je priti 'kot priča k sodniji, toda on je raje šiu>>|>«nil v eni krčimnrski luknji. Sodui'k jo moral radi t■■ irn. 'ker ni bilo priče, oprostiti dva <ilrtoženda — a oh-fiM-tn je tudi priporoč?l, da1 »e opr.fsili policaj nintvreč policijske službe.
Vsa čast tinkim čuvajem javnega miru !
Ameriška svoboda govora.
Kakor v Chieagi, tako so tudi v New Yorku kapitalisti naščuvali svoje pse-policaje na soeijali-stične govornike. 15. oktobra je pred J. P. Morganovim uradom več sto glav broječi množici govoril sodrug Salomon Fieldman, stoječ tm svojem rdečem avtomobilu. Kar skoči policaj in pa vpraša, če mu je dovoljeno govoriti. "Jaz ne rabim nobenega dovoljenja." odgovori Fieldman. " Konstitueija te države mi jamči svobodo govora in obenem brani." — "Vi ste aretirani!" dejal je policaj in peljal govornika na policijsko postajo. Sodnik Walsh ga je obsodil na globe. "Ne plačam niti centa!" uprl si' je Fieldman "zaprite me raje v ječo."
Eksplozija dinamita.
V Font bundn, Ind., je 15. okt. trastala strašna Eksplozija v tvor-nici ai smodnik in dinmnit. Eksplodiralo je IO.imki s.»d kov snvodnika in p t deset ton dinamita. Posledica m/stinellu* je 40 ^isetb mrtvili in dlo <H>0 ranjenih Natančno število žrtev »e pa še no mor<» dognati, kajti isto narašča \salko uro, ko inn/.k ipavaij rnzva-line. Razstrelim je bila <tWko tno'*-tim. tki so se live milji na <&i.>p podrle \ s bi«'1. V ni »I -it I >an-villc, katero je od laljenu G0 milj vstran, so p. [ k; le v>v šipe. Skoda je ogromna.
Delavci! Od Min-
\
nesote proč! 17,000 rudarjev je se vedno na strajkn! Ne vrja-mite la/njivim kapitalističnim listom, ki poročajo, da je rudarski štrajk končan Ne poslušajte agentov, kteri so v slu/hi koinpanije in kapitalistov!
Rudarski štrajk v Minnesoti.
Zopet trije.
Pu ne kralji temveč "vsur-po-Pcaji" v Ohieagi. Keden je kot puča prišel pijani pred sodnika; druzega spbJli tja ni bilo, a tretji j, v pijanoHti streljal na ljudi in dve osebi brez -vzroka ardrral. Stvar je sledeča : IMlieaj Andrej Carl lev se je !•. ekt'obra, prigodam obletnice velikega chilkiaškiega p 'žara. — torej gotovo vs\il žab s t i tako ma-pil. da je meniiiičtebinič po;', p-ivi 1 revolver in pričel streljati pri heli*m d nevu, ko je bilo 1» I no ljudi na uliei. Krogle k »reči ni-o nikoigar zadale; Unl!a da |M»kaw HVdjo priikleto veljavo, ^n tiral je < iirrtlev brc/ vsakega vzrrtk« dva 'tnoSkia in ju i.dvlekel nm bližnjo |h»stajo. kjer sta biki ne veda takoj spuščena. OartfW se l>o moril ziagovnrjat i pri sodišču. Druga izvedla ohlkaske policije
Položaj na Me.saiba llanpe, kjin- št rajkajo rudarji že več me-seciev, je še vedno resen. F. S. slvci Co. nije na vse iwicine proti rud1,irski uniji in štrajkmrjem. Haune pr« palice v službi kompa-mije sei poSltiižujejo nagpriših sredstev, da bi razdrli štrajk. T upata,ni nastavljajo dinmnit, sji ao dni inrajo deteiktivi kaj povoda /a atretaieiijc n»ed rudarji. Toila vrli Š/tirajkiarji pogumno odbijajo vse te tcžkirČe in skuhajo vstn-ajali do zatlmjega.
lističnega agitatorja Ferdinand Lassalle-ja, ki je bil tam pokopan prisl 4'J leti. Na tisoče zavednih delavcev in delavk je obiskalo grob, katerega so okitili z rožami in venci z rdečimi trakovi.
— "VorwaerLs", glasilo nemške socialne demokracije, ima 150,000 naročnikov. Zadnje leto je imel list 170,682 mark čistega dobička, kateri je šel stranki v podporo.
—	Preti dvema tednoma se je vršil v Christ i an i j i. Norveško, sedmi kongres skandinavskih socialistov. .Navzočih je bilo 400 delegatov, ki so reprezentirali 450,000 socialistov in organiziranih delavcev iz Švedske, Norveške. Danske in Finske,
—	Socialisti v Budapest i so dne 10. oktobra priredili veliko poulično demonstracijo za splošno in enako volilnop ravico.
—	Danski socialisti so darovali svoto $8000 ruskim sodrugom, da zAinorejo le-ti nadaljevati boj za svobodo.
Socialisti v Cincinnati, O., so izrekli oster protest proti,obsodbi nad sodrugom Kari Lieb-kncehtom v Nemčiji in protest in tozadevno resolucijo objavili v vseh angleških in nemških strankinih listih v Združenih državah.
—	Slovenski dclavci v Cone-maugh. Pa., so organizirali svoj socialističen klub. Vpisalo se j» takoj L'l sod rogov, a to število —• kakor poroča sodr. Podboj - se bo kmalu podvojilo. Živeli vrli sodrugi. le tako naprej! Slovenski delavci po drugih naselbinah, posnemajte jih!
" Proletarec ". glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze v Ohieagi. 111., prične v kratkem izhajati kot tednik. V to s'vrho j)' socialistična zveza organizirala delniško tiskovno družbo, ki prične še te dni s prodajo delnic. List ho izhajal v |>ovečani obliki.
Lep katoliški detektiv.
V Pittshurgu. I'a . so zaprli detektiva Fr. Mangana, ker je oh-dolžen. da je okradel več pušie v katoliški cerkvi sv. Janeza. Mangan. kateri je "dober" katoličan, se izgovarja, da je kradel v - pijanosti.
SOCIALNI PREGLED.
— Spominski dati se je vršil 1. septembra v Brcalau (Pruska ftlezija) na grobtt velikega socia-
Lokalna vest.
Veselica slovenskega delavskega pevskega zbora "Orel" je zadnjo soboto prav dobro izpadla. Ker ni bilo v naši sredi že dolgo take veselice. N bila je dvorana primerno polna gostov. Vspored. ki je trajal blizo dve uri, bil je nad vse zanimiv. I zborno sta pela "Orel" in "Slovan" in postavili so se tudi bratje Hrvati in Čehi. Da ne pozabimo omeniti, ta veselica se je vršila prigodotn "Orlove" petletnice, kar je še poveličevalo veselico.
......
O LAB BVOBODE
Na devinski skali.
Zgodovinska povest.
Peti del.
(Nadaljevanje.)
V.
Juri in Ivam olj a slu se oborožila, potoetm pa šla iz gntudla po skrivnih stopnicah, ki so vodile naravnost: v HkrivnoBt.ni stolp. Tam je Juri v kleti odmiailcnil več kamnov, 'ki so zakrivaili -vfcod1 v vodnjak. Pri rdečkastem svitu plume-nioe je Koin'odja zaiglcdal mala železna) vrata, do kalteri'h je imel Juri ključ. Odprla, sta vrata in šla po tesnili stopnicah globoko doli v zennljo, dokiller nista prišla v prostorno dvora«« — naravno kapnieo. Iz stetue je tekla iz dosti velike cevi sveža čista voda in se odtakaLa v globino.
"O^loj si ta vodnjak," jc dejal Juri. bi prišli v zadrego, bi si lahko pomagalli. Zamašiti je treba samo jamo, >po kateri se odtaika voda in ,ta dvoroma bi bila kmalu polna, odtod1 pa bi vodo poltem iabko spravljali na dan."
Ogledala sta si vse natančno in prišla do spoznan ja, dia se želje ni bati, kler bi tu nabrana voda gotovo zadostovala za vojaštvo in za prebivalstvo.
Ko »ta prišla nazaj v grad, sta čula pred okni močan ropot in šum. Slutila sta, da «e je nekaj zgodik*. Juri je hitro odprl okno in zaklieal na Tomaža Rotin<kega, ki je po dvorišču razsajal.
"Ali smo nsapadlenit"
"Da. napadeni in sovražnik je že prišel čoz prvi nasip. Naša , vojska se je dobro držala iu hrabro odbijala prve napade. Ali kmalu so vojwki začinili mrmrati, da tebe, ki si njih vodja, ni nikjer videtS; tudi plemenitaši »o se zaceli jeziti zaradi bega in končno je zavladala taka nevolja, da je sovražnik srečno prišed čnetz prvi nasip. Zdaj brani vojaštvo drugi nasip. A povem ti, vse se togoti, da se ti zaklepaš v svoje s /bo na skrivnostne pogovore, meditam ko se morajo tvoji prijatelji in tvoji vojščaki sami za te vojskovati."
Juri se je teh besed tako prestrašil, d'a je ves pnebledel. V nekaj tre no tik ih je pritekel oborožen na dvorišče.
*' Koinol ja — vzami petdeset mož in pojdi na levo krilo, kjer f»o stroji. Pripravi vse, da bo mogoče vlivati na sovražnike vrelo olje in metati med nje gorečo smoilo. Potem pridi v središče, kjer bom jaz."
"To nespametno," se je jezil Tomaž Batinski. "Ti si najvišji poveljnik in se ne smeš po nepotrebnem jxxiiajati v nevarnost."
"Mxraim, Tomaž!" jc odgovoril Juri z največjo odločnostjo. "Moji vitezi in moji vojšoaki naj spoznajo, da se ne bojim borbo in da sem se le po m-sreenem slučaju doslej zamudil. ■ Komaj je Juri planil iz grada, je naletel na veliko množico svojega vojaštva, ki se je umikala pred sovražniki. Tudi drugi nasip so bili zavzeli patrijarhovi voj-ščaki. Nn drugem nasipu se je so bil boj.
"Za nvtmoj, prijatelji,*' je kričal Juri, ko je pregledaJ položaj. "Še ni»m zanagali sovražniki."
Ko so vojšoaki zagl-"diali svojega powljnika, so se hitro ustavili in se zbraili okrog njega. Nastal je molk in zdaj se je z nasipov slišalo vpitje vojskujočega se vojaštva in žvenkeit mečev.
"Za menoj, za menoj," je no-vič zakrieial Juri. Zapodil se je proti nasipu in vojaštvo, ki. je ravnokar še bežalo, mu je sledilo. Kakor vihar je pridrvela ta četa na nasip in se zagnala na patri-jarhonro armado. Juri je ostal ves čas na čelu in niapadal k>vražnike, kakor besen lev. Patrijarhovi voj-ščaki no bili že precej utrujeni in imeli so tudi že znatne izgube, a naval Jurijev jih jei »pravil
čea drugi nasip in se umaknili na ptvi nasip. Njih poveljniki so križajo urejevali vojaštvo roteč jih, da se n<* umaknejo. Poslali so iskat pomoč v taborišče, ali še p mino je ta prišla, je začelo brizgati na množico vrelo olje in so let ele medl n je keiwj goreče smole. Vse je odskajtovalo, da se umakne, nastal jiu nered in nakrat je vsa patirijarhova armada kriČaje zbežala z nasipa. Ves nasip je bil mvmreč pregftien na debelo s slamo im z listjem, potresen s smolo in namočen z oljem. Goreče kepe smole so vnele to prevleko. Kar m»enkrat je na vseh koncih udaril plamen kvišku, vojaštvo je vse zbegano odskakovalo in se spustilo v beg.
Plamen na nasipu jc razsvetljeval 'noč in s stolpa je Juri videl v taborišča svojih sovražnikov in je mogel gledati, kaka zbeganost je bula tam nastala. Gledal jo tu-d: na goreči nasip. Videl je, kako so njietgovi vojaki nbiitc sovražni ke nosili v ogenj in čudil se je, da je padlo toliko sovražnikov in da je njegova armada tako malo tir pela.
"Gospodi je 7. menoj," je dihnil Juri in opravil v naglici zahvalno molitev, potem pa se je šel za hvalit svojim vojskovodjem in poiskat tistega, ki je v boju odločil zmago — Komoljo.
Četa Otona Vipavskega je taborila pri l>< lenui vasi poleg Senožeč. Nekaj dni jhi odbitem napadu na SeiiKOTeče je prijezdil v Dolenjo vas goriški grof Mnjnhard z imenitnim sprniistvom. Maju hard in njegovi vitezi so se delali, kakor da so pri&ii samo gledat, kako iteče vojna, ali vzlic temu je slutil Oton, da so jih pripeljali drugi nagibi in je tudi kmalu imel priliko, jih izvedeti.
Sprehajajo se po taboru ge grof Majnliard tako mimogrede nietnil, da je patrijarh wn<Lar-le podcenjeval Jurja Devinski"r.
"In šc kako ga je podcouje val," je1 z nekim zadoščenjem pri tirjeval Oton. "Juri se je znamenito ob:uesel. N'.ijprej nas je za peljal, da smo naskakovaii De vin. imeli smo silne izgube in ko smo konf'iio zavzeli nasipe, smo izvedeli, da Jut j a sploh ni v De vinu in da je bil ves trud zaman. In tu nas je zopet zapeljali. S silnimi žrtvami smo zavzeli dva nasipa, že smo mislili, da smo zmagali, kar je prid rvel Juri. Zd'aj se je vnel nov ln>j in bili smo odbiti, a več sto naših ljudi je to plačalo z življenjem."
"To so hudi udarci za patrijaT-ha," je inenil Majnliard. "Ne vem, če se posreči Jurja premagati."
"Potrijarhov legat je krvoločen tiper in škofje ga še ščujejo," je dejal Oton. "Odnehal ne bode, do zadnjega trenotka ne."
"A kaj pravijo vitezi, saj imajo ti vendar tudi besedo."
"Za sltiridewit dni so vezani in s< morajo len-atu^pokoravat i. Toils Jurja spoštujejo zdaj l>olj ko kdaj; ti domišljavi Pur lani so zdaj spoznali, k«j je kraška pest in bi najraje šli d'otnov, če bi 'le mogli."
Majnliard je smehljaje prikimal in po kratkem molku rekel:
"Pel j i me pned legata; jaz sem prišel, tla posredujem med njim in med J ur jem; bolje časten mir kakor taka vojna,"
Oton Vipavski se ni potrudil, prikrivati svojetra veselja, tako mu je ugajal Majuhandov predlog in hitro je ustregel izraženi želji".
Majnhardov razgovor z lega-tom je bil prav kratek in soriški prof se je prepričal, da j« pooblaščena oglejskega pattrijnrha v resnici 'krvoločen tiper.
"Tudi jaz želim miru," je s sladkim ustiwvhm dejal legat. "Illaposlovljenee Gospodov sem in kot tak ne ljubim vojne/. Če jc Juri Devinski tako nedolžen, kakor pravite, če se kesa svojega nastopa, potem lahko dr seže mir. Idite v Senožeče, grof Majnliard, in sporočite mu nas«1 pogoj«."
"In kateri so Vaši pogoji?" je vprašal Majoihard radovedno.
"Juri Devinski mora obljubiti da prosi patrijarha odpiuščanja. V tem slučaju sme s petimi vitezi zapustiti Senožeče. Vse ostalo vo*-jaštvo i>a mora odložiti orožje in se nam vdati na milost in nemi-krt."
Majnliard jc vodel, da so patrijarhovi vojščaki pomorili vso dc-vinsko prebivalstvo in ni bil v dvomih, kaj bi se zgodilo senože-škim vojščakbm in' senožeškemu prebivalstvu, če bi so vcMo piutri-jarhovemu legatu na milost in nemilost. Toda bil je "zaščitnik o-glejske eterkve" in zato se jo moral udafti in iti sporočit Jurju pa-trijairhove po'gojc.
Z belo zastavo v noiki se je Majnliard bližal nasipu, ki je bil napravljen okrog Senožeč in zahteval, naj se pa popelje pred Jurja, ki so jc silno začudil, ko jo videl pred sal>o mog*>čiy?ga goriškega grofu kot patrijarhorvega pooblaščenca. Ko jc čul Juri le-gatove mirovme popoje, tedaj jo v njem vzkipela kri in ves iz sebe je klical svoje viteze in jim naznanil s plamitečimi besedami, dn se 1k) vogina nadaljevala, dokler ne pa<le zadnii mož.
"Pojdite grof Majiuhard nazaj v tabor moljih sovražnikov in povejte patrijarhovemu legatu in vsem tamkaj zbranim duhovnikom. dla otlklanjain njihov pred-l 'p z največjim zaničevanjem. Ali veste, vitezi moji, leak mirovni predlog mi je s[K>ročiI paitri-jarbov legat po protfu Majnluir-d'u 1 Meni in petim vitezom hoče pustiti življenje, časti in imetje, či mu na milost iu aeimiloat izro-eim vse vojaštvo in vse prebivalstvo. 1'ovejte, grof Majnliard, onim nevpcnlnim mašnilcom, da z zaničevanjem odklanjrin ta predlog. Hujši se dam trpinčiti in ži-vega sežgati, kakor da jim izročim le enega samega svojih ljudi." In obrnivši s« novič do svojih vofjšaaikov je Juri iadrl meč iz nožnice in oduševljen zaklicali "Pri vas ostanem, prijaltelji, dokler sem živ in noben-a moč na svetil me ne loči od Vas."
Oduševljen i so bili sjirioo take zvestobe t iuI i zbrani v itn 7. i in gro-movito je zjioril iz njihovih grl klic: "Vivat Juri Devinski — raje smrt kakor milost patrijarho-vih mašil ik o v."
(Dalje prih.)
Ali znate?
Koliko jih zna. da je štiriiu-dvajset vrst alkohola. Ljudje vedo povprečno, da alkohol jc alkohol, dasi je razlika med njim tolika, kakor je razlika med hrano in strupom. Najzelravejii alkoluol ustvari narava v grozdjui in ta ne Škoduje želodlou, temveč je polt ropčt»val««n. Vsletl tega se iz čistega .gi-oz<liui.tega vina izdeluje Trinerjevo zdravi lino grenko vino, •kateremu so primešana razna izbrana zelišča, znana kot vplivna na prebavijtaIme organe. Zguba aipetita, a»v®a žgočiea, glavobol, Itežko dihanje, nočist jezik, ska-ženo obličje in dlruga taka zna-menja slabe pi^bave, so odpravljena če se rabi to vino, katero je dober pomočnik zlasti v ždodČ-nih in črevesnih boleznih. Večkratni! požirdk dene dObro tudi tiajzdravejšemiu želodtu.
Dobila se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josipu Trincrju, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Naznanje Slovencem.
Cenjeni N. Y. Medl Institute 1
Jaz Vam odpovarjami nsi Vaše pisnto in s" Vam sivao zaihvalju-je<m za Vaša zdravila, ker sedaj sem popolnoma zdrav na očeh, tako, da ne potrebujem nobenih zdravil več.
Se Vam enknit zahvaljujem in vsakemu Vas priporočajem, 0-f-tajajoč Vam mlani prijatelj.
* John Polame, Hox 151, Itook Springs, Wyo.
Več kosov dobro ohranjenega pohištva je na prodaj. Kupci naj se oglasijo na 576 W. 21tih Str., Chicago.
O UR NIT K SK NA NAS, KER M K DO DRUGI VAM NKMO-POMAGATI, KAKOR SA-;,IO NASI ZDRAVNIKI IN -O ROS I ZDRAVILA",
Ali trpite na kostobolju? Imate morda Reumatizcm? Ste morda ijutraj trudni? Ali Bte nezmožni?
Vam postanejo roke, ali noge katerikrat
mrzle? Vam tolfe srce pravilno? Imate morda srčno napako? ju VaSa koža sutia ali svetla? Imate morda madeže na koži? Vas bolijo členki? Spite mirno ali nemirno? Hodite ponoči tudi na potrebo?| Imate kako oteklino? Jc Vafta narava pravilna? Vas boli morda glava? Se počutite potrtega? Morda n*£ko dihate? Lahko dihate skoi nos ali ne? Čutite /ama^ena ulesa? l'r]>ite morda ua lieuioroldah? Ali jilk imate pod ali nad kožo? Krvavite pri tej l>olc*ni? Zgublvate lase? Ali trpite na želodcu? Prebavljate lahko jedila? Imate kafielj?
Kafiljate ntorda zjutraj naj lmjAi? Trjiite na prsih? Imate kako bolezen na udu? Zgubivate morda seme? Čutite bolečine ko spuščate vodo? Je Va&a voda kalna? Trpite na kaki tajni boleini? Imate morda Silili.-? Ali ste znio':nl ^ polno občevati I! nef Imate lKilečine na plučima? Za žene: Ste imela že porod? Ste rodila v pravem času? Trpite morda na maternici? Imate beli trk aliflus? Imate red'-" mesečno perilo?
Rojaki! Na te vprašanja Vas jako opomnim«, ako ima kodo kako tu navedeno bolezen, ker te bolezni so od jako hudih posled-kov in zato vsakega bolnika opomnimo, tla se takoj na nas obrne.
Opišite natančno Vašo bolezen, brez sramovanja, in potem ste lahko gotovi, da bodete ozdravili, ker več zdravnikov skupaj se nemorejo /motiti in Vašo pismo pride pred celi zdravniški zbor, kateri Vam določijo zdravila, Mi nimamo ni-nikakoršnjega Medical Instituta. Mi imamo samo jako skusene zdravnike, po katerih dobivajo bolniki pe celem svetu slavna "OROSI ZDRAVILA".
N^^au^a^U^jnnl^^
Institutu, kateri Vas samo ob Vas
denar spravijo.

Ne zanuullte časa in pišite takoj, ter napravite natančno Va4 naslov.
Mnoga zahvalna pisma so pri nas vedno na razpolago.
Pišite na Slovenski oddelek:
America-Europe Company
(okosi) 161 Columbus Avenue, New York.
MATIJA KIRAR
(H),STILNIMA H
v Kenosha, Wis., 432 Middle S
Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo. naravno vino in pristno žganje. IzvrBtne smodke.
TELEFON ŠTEV.777
>
HT
£ wisconsin
phone 413 *
i x\s> R°<s> 5*-lo° slkuoo/v ^el :
m
J Dvorana za društvene seje J £ in veselice. Popotniki do- J 4 bro došli. Postrežba s sta- * It novanjem in hrano.	£
o«	?
24 Union Street.
i KENOSHA,	W1SC. j •
%	Jr'
llazdai rojaki!
Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo ^	urejeni
Saloon^
Točiva vedno sveže pivo in pri«-tne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Za obilen posetse priporočava
brata Košiček
590 S, Centre he. Chicago, III.
Kasparjeva držav-na banka.
623 Blue Island Ive. Chicago, III.
plačuje od vlog' 1. jan. pa 30 jun. in od 1. jnl. p« do 30Jdee. po H odstotke obresti. Hranilni predal za $.'5 na leto. Pošilja so denar na vse dele Bveta in prodaja se Imli vozne listke (šifkarte).
Denar se posojajo mv ix>sestva iu zavarovalne police.
Na.šizaHtopniki.
Za Newark in tlriavo New Jersey: Joe Mantony, 128 Stone id., Newai'k. N. J. Za Brooklyn, N. Y.: Joaip Ivan-šek, 102 Messerole street, Za Eveleth, Minn.: John Ro-žanc.
Za Calumet, Mich., in okolico: 1 Leo. Jaimko.
Za Chicago, 111.: Fran* Mladič, 587 So. Centre ave.
Za državo Wyoming: Lfenc Demsar.
Za La Salle 111. in okolico: Valentin Potisek.
Za Conemough. Pa.: /. Brxceij. s Za Johnstown, Pa. - M. Štrukelj• J
Za Cleveland. O.: A. Kttčnik. Za Colorado: Joe Dcbevc. Za Ravensdale. Wash.: C. Erme*c. Za Roslyn: Wash : A. Jch\alck. Za Milwaukee. Wise.: John Kahm. Za Joliet, 111.: AL Požek. Za Steelton, Pa.: Joe Majstlj. Za CI'nton, Ind.: John Kofer.
Opomba. — Cenjeni rojaki v nar vcden:h krajih se smejo 2 zaupa« njem obrnitr rra imenovale sodru-ge-iastopnike. bodisi t naicebo list ali knjige.

.v	- - w " ' ■ • '* ■ '
Sloyenci na kongresu svobodnih mislecev y Pragi 8. do 12. septembra t. 1.
Poro.a A, Aškerc v S. N.
II.
I >nci 8, «cpt*M ubrai dopoldne se je bil pkuveano otvioril k<«ngrei3. V tmcaiu tuavzoimh Slovencev in •viseli .•»ToV.\-.'i:vmise'uih. rojakov sem bil poadfwvil svetovni kongres r slovenskem jeziiku s temi besedami:
"Slanini kuvngmesl
Vaa ftvnopa, ,voa izobraženi svet s*1 ozira dane« v zlato Prago, kjer je učil svoje dni veliki Jan llu*. Ki wprma svobodomisleecv, tega niodt rntetga mednarodnega parlaniouta, se udeležujemo tudi mi Slovenci, kajti tudi mod nami je eimdalje več ItiaMh ljudi, ki vctLo etni'ifti avobktdo misli, vesti in prepričanja ter »vobodo besedi' ! Kakor solnce na (nebti oživlja vd prirodo, balk o oživlja in oplo-ja svobod« kutltniiro vsakemu narodu. To vemo .tudi mi in aalo smo prišli rui ta kongres.
V znartnenju stvete svobodne misli segamo tudi mi v bratov.ske roke vsem nafr. dom, zastopanim na tam znamenitem zborovanju. Dovolite mi, klavna gospoda, da Vnm izročim pozdrav v imeim vseli rojakov! Živela svobodna misel t Živela pa tudi zlata Praga. ki je -na« sjprejela .godtirIjuib-no!"
I>ne 11. aejptembra sem imel Jcot prvi yovortnrk na kongresu besedo iai »Hii podal naslednji referat:*)
&tirin.a<jntega ttoongresa svobodnih mislecev, ki sei vrši letos v zlati Pragi, se udeležujejo prvikrat tudi Slovenci. In jaz imam east, da gjovoriim na ti-m ,sijajnem svetovnem kongresu prvi v imenu svobodomiselnih Slovencov.
Ako pride kdo prvikrat v kako družbo, zahteva omika, da ae prxxlataivi. Zato mislim, da m- ram slav. mednarcKltnemu kongresu najprej predstaviti svoj narod: kdo je, kod prebiva in kakšni so njegovi kulturni uspehi. Slutim mvmrrč, da utegne biti med jntio-godteviPnimi delegati arvobodiraa misli i« vseh delov sveta tudi precej talkih, ki .so še malo ali ki nnrrda niso so celo ničesar slišali o nas ...
Slovenci smo panoga velike slov amske družine ter po plemenu in j<ezilkiu si rodni Ttwm, Poljakom. Cetotwlo.vajnwm, Srbo-IIrva-tom in Bolgarom).
Po geografski legi svoje domovine spaidaouo SI v nci'mel južne Slovane.
Stovnnci miho naseljeni v Avstriji po vi v dež lah. Na južnem Štajerskem nas je po zadnji štetvi 409.531; na južnem Koroškem 9(U9f>; m Ivranijskem 475,302} n« Primorskem (GoriSkta in Trst z okolico "ter po Istri) 212,978. Na zapadnem Ognskem ob Štajerski meji nas je okrni i 77.000, na Hrvaškem sploh s temi pmkmtrrski-mi vred okoli 1O0.000 SI-vemcev, in v Italiji, v V i domski (ITdine) provinci j i ob avstri.Hki roeji oko. li 40,000. V Ameriki živi nad 150,-00(1 Slovane«v. Ako bi iwis štel t prav i ono in objektivno, morali bi nas rnašteti blizu dva m id i j orna.
Slavnemm 1 iXi-gTesu sc<m pokazal torej Tiaiw "viziUnico", ki Vam priča, tla Slovwjei res Oksi-fcttfjemo. Ali slavna gospdda bi gotovo tudi radia vedela, loako živimo.
•) Oba vi jam tuikaj svoje poročilo ? celoti. Na kongresu sem bil izpustil sjiTTuo nebistvene starani. Poročilo v "Ča»n" je obširno pa j je vendar le izvleček iz mojega go
Ivalko pač na'j živi narod, ki ni sannsvoj,' ki nima svoje polLt ične avfloiuoauije, ki mi suveren v najlepšem pomenu besede?
JI i ne živimo po svoji volji, nego le v toliko, kolikor iiauu dovoljujejo Nemci, ki so v tej dtafcavi gospodujoči clomenit ali " He rr envoi k". člen 1!), atvatir. osnovnih zaltoniov zagotavlja tudi nam pravico nainodUo duševnega Živ-Ijenjia, da, celo eaaIkap*aivtnioett z vise m i drugimi nnuroklii v tej držjv-vi. Ta člefli 19. je naš paladij, ki nias brani in ki naim čivv« našo marotllno i ud i v id'u a law «t. Talko jo v teoriji,
V	praksi pa se mioraono za svojo narodino eksistenco še zaneTOm boriti, in ako hočete vedeti, koli-iko biroklraške samovolje mora prenašati miš umiti,d, črtajte protokole avstrijskega parlamenta, v k at or i h so vikrajižeme pritožbe naših jHislaincev, Vkljub splošni volilni pravici ,<imo Slovenci v Avstriji še zmerom narod tretje vrste. Vkljub zajamčeni enakopravnosti še Slovenci niti ma Kranjskem, kjer nas je 97% vsega prebivalstva. lito uživamo vseh tistih pravic, ki nam gredo po zakotni.
V	Avstriji še nismo itialko daleč, kaikor ,v Švici ali v Belgiji, kjer enakopravnost ni samo lepa beseda. aiintpalk j 1 uveljavljena v praktičnem življenju. Toda, 'k j ukor verujemo sami v sel* in v svojo življt iiskio moč ki (kakor verujemo \ napredek, uipaimo za trdno, da si priborimo z energičnim in vffltiraj-n i m delom respeikt in veljavo pri vladajočih krogih ter popolno pravico svojega narddtoega in kulturnega razvaja. Vladajoči fa'ktorji bodo morali čimprej spo. znati, da narodi niso iui svn-tu zaradi države in njenih vlad, Jicgo narotli tvorijo <?nžaivo in vlade so postavljene samaoi zato, da pospešujejo vsestranski svobodni razvoj posameznih ntnrortmv Država Lina <1h>I ziwxst, ila čuiva iwirmlnost-ne minoritete. To (iodsanost pa poklicani falktorji nasproti SLovencem cesto zanemarjajo. Najbolj kričeči slučaji Ikrivičliosti se mam goidtijo na Koroškem, kjer nns jo cki li'100,000 in kjer je naš jezik oficiwlno prizman deželni jezik. Ali kaj poreč* si. kongres, čc mu povem, dia je lani izišel z Dunaja Ukaz, j>o katerem je v Celovcu prepovedano -'ovensk itn a<l voka-to<m aagovon-jati sbrvenske stranke v slovenskem jeziku 1
Tu rej: tudi mi živimo in hočemo živeti. — Ker pa živimo v dobi znanstvenega svetovnega nazi-ranja, vinno, <1Vi je temeljni princip vsega življenja v pri rodi kakor v zgodtcivjni — borba za ob-Stoj. Darwinova teorija ne velja samo za posaimezne vrste v naravoslovju, nego raivmo talko med človeškimi plemeni in narodi. Vsa d. tedanja kuliliwa ni mogla v človeku1 zatrti i — zveri in živali. Močnejši hoee podjarmiti in premagati slabšega, če ne drugače |io vsaj na gospodiarskem pol j it. Po teoriji selekcij« so, ohranjajo \ Uj an dinar, dni in medipletmen-ixki borbi syi.tnim najsposobnejši in-d i vidui. To [mtrjuje svebovna zgodovina, ki ne pozna ni'lcaiMne I irske senti mentalnostl.
Se<lnrj bi moral podati slavnemu svetova 1 :uu kongresu sliko našega kulturnega razvoja z <"<zi-rom nn svobodno misel. Ako bi hote l biti temeljit, bi moral napisati o trm predimetu cdlo knjigo. Kaj takega slavni kongres gotovo ne pričakuje, ker mam je čas za zborovanje sknpo <wkn r.jen. Z;ito Vam podam simtio krotek referat, ki naj Vam pokaže v velikih Ipoti-ti.vah duševno življenje SI i vencev. v kolikor se /reali v tem življenju svobodna misel.
• • •
V kolo kulturnih narodov *ano utopili Slovenci v 16, stoletju, ko se nam je bila porodila naša književnost .
Leta 1550. je prišla na svetlo prva v slovenskem jeziku natisnjena knjiga. Hi leta 1584. smo dobili ves pievod biblije v slovenskem jeziku.
Ne bojite se, stavna go^cdia. dia bi Vas mučil z literarno zgodovino ali celo z bibliografskimi let-
nicami !
Povem Vam takoj, zaikaj sem moral omeniti ■začetclk naše lite-ratuire. Ali veste, kaj je bilo v IG. stoletju dvignilo Slovence v krog Bcu 1 turn i h narodov t
Svobodna misel!
SKtcibodna misel je 'bila nastopila. v 10. Stoletju v vlogi verskega reformatorja. AVicleff je rodil 1 Iusa, litis Luitiherja, a Luther je bil rodil Slovenca Primoža Trubarja in njegove tovariše.
rlovc3ki duh, ki so ga bili oplodili avobodomiweftni gn^ii in latinski klasiki v dobi reucsanee, ni mogel več prenašati jarma, ki ura ga je nalagal rimslki Poutifcx Ma-xinius. D o gm nt i eni absolutizem na eni strani, na drugi strani pa moralna pokvarjenost katol. klc-rusa samega sta iauala opozicijo in glasni klic po reformaciji, po prenovitvi v duševnem življenju, ki se je takrat osredOtoeeivaJo (knucontrovalo) v cerkvi.
Najnadarjenejši in obenem naj-energienejBi možje 15. in 1(5. stoletja so se uprli rimskemu diespo-tizmu, ki je s pra-zuovierjem stra-koval (terorizoval) ves svet.
Ti možje so bili za tiste ease «\x*bodomTsleei, ker sa bili odpovedali pokorščino Rimu ter začeli misBti s svojiuii glavami. Zgo-dovina tak oz van e herezije sploh ni nič dlmiigegoi nego zgodovina svcjbodnie misli...
Riiro se ni vdal rad. Preganjal je nepokarne duhove do smrti. Veliki Čeh Jain llus je moral u-rntvti na grmadi leta 1415. Luthra sto let pozneje že niso več seži-gali.
Vdlieaiitoa idfcja svobrxle, ki so si jo bili zapisali na svoj prapor reformatorji, našla je svoj pot tudi med Slovence, in prvi, ki se je je bil oklenil z vsem prepričanjem in z vsem južnim temperamentom, je bil slovenski katol. svečenik Primož Trubar.
Trubar je bil luteran, nasprotnik rimskega despotizma in v opoziciji proti Rimu je delal za slovenski narod in ga povzdignil med kulturne narode. In njegovi pristaši in sot rudniki so bili vsi v opoziciji proti Rimu.
Slovenski Melanehton, Jurij Dalmatin je prevedel vso biblijo leta 1584 na slovenski jezik. Tiskana je bila v Wittenbcrgu. In moč reformacijske svobodne misli jo bila tolika, da je potegnila skoro ves slovenski narod za se-boj.
Proti koncu 1(1. stoletja in v začetku 17, stoletja je bila ogromna večina Slovencev luteranska.
Protestanti, zastopniki svobodnega mišljenja, so bili edini, ki so skrbeli za prosveto mod nami. Samo njim se imamo zahvaliti za prve klasične začetke naše literature. Protestanti so ustanovlja-li med Slovenci Sole in knjižnice. Protestanti so bili ustanovili v Ljubljani prvo tiskarno.
Vse kulturno gibanje se je vršilo v opoziciji proti Rimu, v znamenju svobodne misli.
Ali ta zlata doba. ko je vladala med Slovenci reformacija, tii trajala dolgo.
Posvetna vlada so je bila zvezala z Rimom in meč in škofovska palica sta podjarmila Slovence. Proti reformacija je potisnila Slovence v staro'temo nazaj.
hi preteklo je skoro tristo let, dokler jo,zapihal preko naše domovine svobodnejši duh. Veliki sin francoske revolucije, Napoleon Bonaparte, je bil podjarmil tudi večino slovenske domovine.
Kulturo nam je bil prinesel Napoleon. Elastični duh galske kulture je oplodil tudi Slovence in jih vzbujal k delu. Genialni Napoleon je bil ustvaril "Ilirijo". Francozi so bili prvi, ki so uvedli v šole tudi naš materin jezik. V Ljubljani so bili ustanovili ta-kozvano "eeole centralo" — kar je toliko kakor univerza t Zato jo bil zapel slovenski poet Valentin Vodnik Napoleonu navdušeno odo.
Francoska doba je trajala na Slovenskem samo 4 leta. a osta-vila je med nami najlepšo spomine.	(Dalje pride.)
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie General© Transatlantiqiie
glavna prevozna dbl7zba.
yamasm xsmpz? i
New Vcrk v Avstrijo čez Havre Eased. Veliki in brzi parobrodi.
"La Provence.........HO.OOO HP
La Savoie............22.000 HP
La Lorraine..........22.000 HP
La Touraine.........15.000 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snaino postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jodila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE W. K0ZMIN8KI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St, Chicago, 111.
Frank Med os h, agent nn 9478 Ewing Ave, S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavi Sarič, agent nn 110-17. costn, St. Louis, Miasour.
f Slovenci pozor!	S
I -L--«
W Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge	0/
Vjz važno reči za možko — za delavnik ali praznik, tedaj se og-	J3L 6J lasito pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove	fif
~po —•■-—.vi-...:-■ -ypffl	vsi
jk najnovejši modi in nizki ceni. jt	fiL
fJUltU MAMEK, 581 8. Centre A v«.	jj?
blizo 18. ulice Chicago, III.	fit
<3>
O
M. A, WEISSK0PF, M, D.
-- zdravnik- in hanooelnik -
885 Ashland Ave., Chicago, III. tel. canal 470
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Piatt,
od 8, —10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.; od I. 3. ure popoludne in od 4.-5. popoludne.
od 6.-8:30 ure vočer.	Ob nedeljah samo od 8—10,
ure d jp ilr.dne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.

O
IJemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svo^e, mogočo še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vseloj dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Simonek
Zobozdravnik.
544
BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 438.
			
		1 'I	Piskarna 1
Glas Svobode
Vsem društvom in posameznikom se priporoča tiskarna -OLAS SVOBODE'" za nabav I jen jc vsakovrstnih tiskovin. Tiskarna je opremljena 7. najboljšimi stroji in najmodernejšimi Črkami
Tiskarna "GLAS SVOBODE" je unijska tiskarna, kjer se dela le osem ur na dan in se plačuje delavcem unijske plače. SodruKi, ki žive v mestih, kjer ni unijskih tiskarn, naj pišejo upravništvu za pojasnila. Tiskarna preskrbi tudi prevode iz tujih jezikovna slovenski jezik ali naobratno.
..... »Si
: . £ išaitkisi:, iiiaii - -

"Glas Svobode
[The voice op Liberty] WEEKLY
G83 Loom is St. Chicago, 111

Kut«rrd ki tb» 1'oit Offlcw »I ChIo*gOi 111., " Second Clkii Matter.
Subscription »1.50 ptr y««r.
Advertisement* on agreement.
frvi svobodomiselni list za slovenikt narod v Amerik'. "Qlas Svobode" liida "akt p«W* o velja za AMERIKO:
u colo lato................t1-60
ta pol leta ...J.............190
ZA EVROPO:
ca celo lato ..... ......Wron 1°
ca pol leta ......................
Naslov za dopise in pošiljatve jo k01iiw Svobode'
683 Loom is St. Chicago, III
Kaj pa je z Orehairdomt •
Na svdt.1i ni večjega "zločinu", ■kalkolr je revščina. Če si reven, obsojen si v trdo delo za eelo živ-fjenje.
Kristjani, ki koprnijo po nebesih, gotov« m* miislijo na M ji delavski sistemi. No, ee je ta sistem neželjen v nabeeith, čemu bi bil potem zaželjen. na zemlji T
Snov 'karikaturistu: Pnainc .ro-žef na smrtni postelji, btpod ka-ti-re šviga plamen — ogrske revo-diaei'je. Plaonein neti "rewrn hudič" v podobi -zatiranega ogrskega kmeta in dtetavea ...
"Prijatelji delaivrtva" se zopet nekaj spoti'kajo nad Western Federation of Minors. Pripisujejo jj oalo vrsto zarot z "bombami proti ■kapitalistom in politikttrjem v Coloradu. Ali ima Orchard mogoče še katerega brata 11
Sodnik Konwtaw Mountain (gora) Laniliis ni nilnakoaftna nepremična gora napram kapitali-stom. Uradnike Alton železnice je va rno skril pred — aaikoni, kakor jim je že obljubil mi»jvi$ji zvezni prosekutor, general Bona'[>art».
Socialistom se predbaciv«, tla rtomemvaljo raiadreti civiliaacijo. "Well, we plead; guilty". Razdreti nameravamo inštitute za otnškai dela; infltitute za prostitucijo, kriminologijo, graft itd., kar je teaneOj daiwiamyi "civiliwv c-iji". Pred vsem pa moremo jx»-dreta institucijo — kapitalizma.
Mula bnette, «lko se jo preveč obklada z delbni, in tako si pridobi rešpekt prod bossom. Delavec pa i>oltrpieeljivo prenašal vsako trpinčenje in vsled tega tudi nima nobeneiga rešpektla. Kaj. ko bi delavec enkrat ixwteno "brcnil", ali si* ne bi morda na ta način o-ibresel tmevxhie sužnopU ? Poskusite!
ceim. Z oderuškimi posojili, dobi-tfknmosnimi špekulaeijaand in visokimi .centa m i so iti d'judje o»le-pariii delavca in z njegovimi žulji napravili sebi kapital in [x>-sestva1. Pravi in strupeni sovražniki scciaiizm&v so torej — roparji dleliuvče ve ga prod u k ta.
O my ! tudi George Washington mi bil'-čist. Smrdelo, mu je baje plačevanje davkov in da se tega znebi. fafoifieiral je plačilno listino'in tudi prisegel am njo, da Sl) — d'aivki plačali i. Tako se glase no dm i nik'ti i/. 1. 1TW), ki spriču-jejo, da je Washington imel radi tega tudi s sodiščem opravka. Ulnogi GeorgeI Če jc tu« res, potent si bil law lik, goljuf in krivopri-sežnik —- tura j majprvo človek, potem dcbei (politik, bojevnik in prvi predsedWik republike.
Pri tem se. spominjamo na važni zgodovinski prizor: oesair Na-poleon Ilonaiparte, največji človeški kl'avec, se je pred sto let i pri prehodu če« Alpa izrekel. da za-naprej ne bo nobenih gora ve?. S t (Mil je hotted povedati: kada r to visoke guvre prekoračimo, potem smo i na varnem. Naš general Ho. naivurte je pa izjavil: k oprostitvi poslovnega osobia mri Alton žel«s-nici ne sine biti nobenih zaprek. Rečeno, storjeno, Bonapaftfe je brez vsakih <*vir prekoračil "goro" Kenesaiw Mountain fja-ndisa. Veliki gr.ifteirji s» zdfcuj na 'var-
iHin.
Soprogi jednega bog<aitiega ehi-kaslu'ga zlintarja, >kteu*a »ti mmli v bos Angles. OaJif., je nedavno zbo'd Žena je bi-ž najela |n>-m'Immi vBigon in v spivuiwlvu dveh stix'Z'kiiij in j»*dnega zdravnika sv j< pip« p«4jwl -čez kom tin en t v New York, kjer se nahaja jmisja bolnica, sove samo za pse bogatašev. Nesreča je pa luotxila, <l«i jt» p«^ na p«itu "umri". Z veliko slovea-nostjo »jo [Miltun v N«w Yoifltu pt>-kopadi pasje ostank*- na posebnem IHilcopališčn,	"ipočiva" že
vse polno ouokov, ki bili last ■bogat itimv. Saina truga /u\ tega psetia j«' .stmD«a Hiikašk-rga zlatnr-jii	čitaj Ln piši: |»<t-sto do-
larjef\'. Zares! — "grnat i^ this eoumtry" za [»j** b> gatašev"!
Uiradniki Biutte Min.r's Union opozarjajo* delavstvo široan Amerike, dla je v Mirtlte, Mont.. na ti-seče rudarjev brez <lela. Nihče naj tomj tu> bodi dela iskat v Birtte. — K tej notici nioratmo pripomniti, da tam mi itnajk. pač IKa so bust.nik i balknolcopov otlslo-vili rudarje na ailji» Copper trust ji, ki ima koirtrol'o čez te rudnike.
V J-oplinu, Mo., »o ne<lav«io z dinamit^mi ma »dejal i iiredniSki pro«stor nekega lista, katerega u-mlnik je obehslanil velik graft, storjen v imenovanem mestu. Sli-či-n slučaj S4> j<' malo |»i«zneje pri-petil v Sun Frameiseu. .Urediiik je komaj ušel linčanju, ko je odkril Skandlal v kapitalist ičnih krogih. 'Ho povo dovolj, kdo krši za'kone »n kdo so d i nam i ta rdi in ajniiirhist.i. IXtlwwi nis< temveč ka pitali isti — n »fw rj i delavcev.
Tisti, ki najraje kričijo, da bo socializem človeku odlvTel njegovo prem-ožeinje, so po večini lastniki velikih posestev, katera so indirektnim potom ukradli de lav-
Praviš, 1jc "my country" (moja 4 Jamov i na). Ako tako, zakaj |M»t«im ne \,wtaaieš in ne <h1-ločujes Iwxlisi o tem ali onem v svoji domovini? Ako jc tvoja "country", zaikaij se prit«>žujcš, da sc drugimi ljudem bolje godi, kwk<rr Hlebi f Ako je 1<> tvoja "country", zakaj ne prideš iji ne uživaš njenih pbrdiouiusnih sadov T Motiš se, kadar praviš: moja "country", 'kajti tvoja ni in tudi ne 'bode, dokler drugi posedujejo tvojo lastmino, r|Ji sicer pri-l>aKtaiš k "dkmwuvini", t.o*la ta "domovina" pripadli drugim — kapitalistom, kateri »o gitspodairji "d'oiiMwiiiM" in o-benem tvo*ji go-s[»odarji. Oe hočn-š toraj, da bo ta "couirt.ry" v resnici Ivoja do-in*»viiiia ali donnovinn tvojih o-trak, pridruži se socialmmn. So-cializom Bahteva, ila jc "country" Ir.Ntnimu vseh piN'bividtnev, ne {vi samo nekterih.
ni pijanci.
IFrano Jožef, ptJjdtt! — mir Ivi te ".klieeyo". Cesar Muilkšimilijain, (K-sa-rjevič Budolf m cesarica Bli-Kii^beta to željno pričakujejo. — Kolje jih de zavist, da l>oš ti edini, ki prineseš — celo kožo na "oni svet".
Amierišlki kapitalisti pravijo, da jc socializem tnjjetzeansfkia ideja, katera ne sme dobiti tal v Ameriki, če je tako, potem ne sme t i.di kapi tal izumi
imeti tal v Ameriki, ka>jti prišel je iz Evrope in oropal.prvotno rtločrikoKme prebivalce njih imetja. K'vropdkli kapitalist1) (Angtlc-ži in Spanci) so ukradli Imlijan-etim ■zemljo, pridelke, ru<U) — eelo Ameriko in končno njih svobodo ter proglasili ve*- za svojo last.. Potomci teh tatov, roparjev in morilcev imajo vzrolk ba<ti se socializma, kajti isti zahteva, da Indijancem uknatileoia zemlja in 'isariuvnia. ibognstva pridejo v last vsega IjukMva.
—Najboije. kar moreš storiti v intbret*'. je, dki storiš ono. kar moreš. Mogoče, da nimaš demur ja, nimaš izobnuzibe, nimaš one (XMljetimsti, s 'katero se jih tedko okoristi; — vendar storiš sam sebi dobro, ako na volišču oddaš ghas za'kandiduila. ki ti žeh storiti to. kar sami si ne moreš. (Masiij za svoj ilclavWki stan.
Hči D. M. Parry-ja, notorične-ga Ikapi'tnlista iu očitnega, na-sprotui'k'a delavske unije, je ])«<! kratlkim z svojim avtomobilom pov zi'a in usmrtili neko delavko. ki.se jc vračala iz fa'bri'ke. Ni ip:»sti toraj, da morajo delavke z svojim produkt' ju vidržaivati av-tomiibilo takim {postopač i njann, marveč <l«a/tl, morajo tudi svoj« meso iti Ikri za poulični tlak . .. Ali kaj se briga Parry za to! Qn jc sovražnik mtcialicama in I »oče, — da i Hlane vhc tako. kalkor je...
Sodnugi, iblrža se velika volilna •kampanj« /a generalne volitve. Socialistična stranka pojdic z vsemi močmii v boj; glejte, «1« vas ne pogrcS.a'mo v naših vrstah. Kdlor nima velillnega gi'ssu a je raizred-i1k>zbvoAm, naj gleda, dJa pridobi vi lilea1, ki še iii razredliwxzave<len.
Danes iuramo "ekoiwuurike" li-ste, kji-teri nanucNto o fižolu, bučah, ajdovici ru gniiliah pišejo r.izkottne osebne napade in wivi-.ja'nja. I>a taki listi ne "ronajo" z <htli<om časa. je aevipdla 'krivo t*». tker diJtični "etkouami" [»rakti-eirarjo unninv gortpodtrrstvo pri — glatžu in fraiklju. Ubogi t«)ki nomii! Vrzite krinlko vstran iu povejte. 'kaj da ste v resnici, če že silite v jwvnost. Ako imajo ruski berači že svoje glasilo, za k a.j ga oe bi imeli tudi — kmn'jski "ari-Stokratič-n i - akaidlenričnoissoibmže-
V New YoHkn jc mlad fant p" imenu Morgan pom>či vlomil v neki satom in odprl ledenico (iee k.j*'r se je nahajal "free lunch" Vesel je (km kruha in par 'kosov mesa ter šel veli. To je pa vidvl |X>licaj z imewim Me Oiioav iu skočil za fantom, iki j<' prestra-šen U'žid |m> ulici. Policaj jc I«)-tegnil revolver in streljal za bi'-gunoni : ikrogla je Morgana pogodila v levo rotke, nmlkar ji> ta obstal in se udal. Mo('n>w je ra-njenoa prijel za ovratnik, zavihtel svoj količ in neusmiljeno u-drihal |x> ilorgauovi glavi. "For fi«xl's salke!" prosil je fant. "ne tolcite im\ — samo nraLo "free itumiha" Mini vzel, ko nisem že tri dni nič jedel." Policw|j ga ni poslušal, temveč tolkel ji' naprej. Hrup iu Iclic trpinčenega mladeniča je privabil vsv jxdno ljudi na lioe mesta; tm4<li navzoči so prosili policaja, d« iWi'j ne te<pe famta. teinvo-e |HMlje naj ga v zapor, če re-s kriv. 'lVxJ'a zverina v plavi uniformi je reikla ljudem, da t<» ni njih bnsincsH iu kt>lie je padal dalje. Šele drugi policing je ■rešil .Morgana iz rok 'kru'te/.a1 in ga vsega, krvavega ter napol ne-zavestnega odbijal na policij.slko |K>stajo.	,
Reven fant je irkmslel kow-ek imaloVredoega "free lumeha". ker ni že cede tiri dni nič jel.
Dragi moj bralec, napravi si sodlH) o« tent sam.
POLITIČNI POGOVORI.
Katera) država je na'j'lxdja t
Država*, v kateri vbida ljudstvo, iki se zaveda svoje vlade in svolbodie.
Adi je naša republika, kjor tudi vladh Ijutlstivo, ta'ka držiaivaT
Ne! V naši repuiWiki ne vlada ljudstvo, marveč veSja dkrupina kapitalistov, trustov in |x> njih plačanih lx>ssov.
lAli vlada v talki formi ljudstvo kaj stanef
v Da! Stane ogromne svote denarja, (kateri se izpreSa iz ljudstva.
Kak< plačmje Ijudstt'vm?
Pradlnistvo vleče vi^k« plače; železnice, jiremog, elektrika in (fringe s.ično potiv-bne stvari se vpora'bljajo za profit (td.
Komiu koristi taka vlada? Ljudstvu ali onim, ki so na krmilu?
Kapitalisti, kateri i min jo v rokah naše vlado, ne storijo [x>pcl-liomaj mič v ko^rist ljudstva, pač pa vladajjo le v svojo korist-.
Toraj je resnica,' da ljudstvo pmljiira 'tU vladb v svojo lastno škodof
Rlesnic a!
Katko se maj toraj uvede vJada, ki bo imela jedilnike koristi za vse državljane?
Ljudstvo nuij prevzame vlado v s veje .roke; razlasti nsi;j kapitaliste, tniNte in druge velike korpo-raeije in vsa njih krivično pridobljena imetja pi-oglnsi kot. svojo lastnino t. j. lastnino vsega Ijud-st Vit.
Kako s.* lx» potem iiwmovala taka ljudska vlada?
Tlaika ljudska vlada lx*le socialistična vlada in ideja, ki s<> ima v tem smislu vresničiti, jc socializem.
ljindktvo za njegov i metek.
Ljudstvo nima do nikogar no-bonih dolžnosti, ikaukor edino do sebe in sicer v tem, da se kmalh otrese aibsoiMtiamia, amto'kraeije, kronance in 'ind^čneiga boga,
—k.
Rojak, kateremu si včeraj dal "Glas Svobode", da je čitaJ, je danes pripravljen naročiti se nanj. Pojdi k njemu in videl bos, da je res.
IŠČEM polnbrota z inw*nom Martin Dergane. Doma ji" iz dolenje Kranjskega in v Ameriko je prišel lansko zimo. Kdor ve »*i njegov naslov, prosim, da mi ga naznani, ali |xi naj se mi javi sc. ti i. Jothn Kaiser, B<« 58. IXiil-zell, 111.
Kaj smo dolini bogu in državi?
Kaj jc biJi! prej, ljudstvo ali država? Bilo je ljudstvo. Iz ljudstva ali narodov jc nastala država, nikakor pa ni Ijtidistvo nastalo iz države. Država je t raj iz ljiwfstva, sloni na Ijiwltrtvn in ^k-s is tira nadi ljudstva.
Kaj je potem ljudstvo dolžno državi?
('V je državji nastala iz iu radi Ijinlstva. ix^hiu nima iwdxMie pravice pripisovat i ljudstni kak dolg ali tirjati ga. Ljudstvo nima nobenih dolžnosti do države <»zi-roma <h ž-i> vnikov in ji- upravi ven o vBrtlk čas ilnžjcvo uravnaiti po svn-ji volji.
Država je vendar iz ljudstva iu v m' državno imetje »bodi lastnina ljudstva.
Kaj je pa z. dolžnostmi do bova? Kaj smo dolžni temu mitu i.Ii stvari, katenv ne moremo najii / vsemi človeškimi čuti? Ali je bog ustvaril Ijmdstvo, ali je djud-st\t> ustvairilo lx>ga? Kaj je bilo prej. Ixig ali Ijndstv<K? Novejša znianost je dokazala, da človek ni bil vedno te odidike, kakor&ne je dandanes, tiunvee ila s- jc razvil iz nižjidi bitij. Nauk o evoluciji ali razvoju m- ne naslanja samo i.iji človeka, mar\w na vse kar vidimo in čutinu. v naravi. Vse se
toraj razvilo, razvija in popol-njuje se še — ustvarjenega ni nič.
Kakor se je pa razvijal človek in njegov umi, ravno talko se je v j njegovi rast i h1 i fanttlastični <kwni-šljiji razvijal tudi |x>jein o bogu. Čimbolj je rast 1 a človeška d<»miši ji ja, temdxilj sc je lazvijal lx>g (sveto pismo so že najnmnj trikrat ali štirikrat popnavili oziroma prenovili). Ljiwlstvo toraj ni i7 .bmga, |>ač jni. je lx>g izšel iz. ljudstva. Ljudstvo je bilo prej, kakor bog, kajti kdo hi wdej o bogu. ako bi ne bilo ljudstva, O-trokii vbijejo boga v glavo sta-riši in p^wneje be<l«isii učitelji: ee bi se pa človek od gojil brez nrtulkov o bogu, bi ga tudi nikoli ne jHizmsil niti pojmil.
<Klg<ivor na vprašanje, kaj smo d<džui b< iru, je t<vraj kratek: Nič!
Bog je člo.vešlka ikmiišljija, raa-vita iz ijiKl^a iu če bi v rewnici eksistiral, bil bi on dolžan ljudstvu vse. kakor je dodžan ta ali oni eesaT ali kralj, ki je oropal
Boj proti trustom.
( Kotu1*',)
Zvezni komisar Smith, kateri navaja te številke, je prišel dre za ikljmčka, illa je Standard Oil Oo. v tem času mured i la najmanj 75)0 milijonov dolar.jev čistega dobička. Razumljivo je torejj, da bi Stamlaird Oil v New Jersey in India n i (podiružnriei petrolcj-skega tmistai( lahko plaeaiii globo skega traista (la.li.ko plačali globo iititil milijoov dOlaryev, nail ode-no išl zveznega so<liščai. Ali stric Sam lx> težko kedaj iztirjal tO e vodo.
Drugi dan >potem, Iko ji' smlnik ljandis raizglasil obs<Klflx>, rekel je predlstslnik trusta, stari John I). RockefeHer, d'a Land is ne dx> nikoli doživel duevgu iko Iki pliteaoa <iia kasseiiL Stari prefrigani kapi-•talist. je g« itovo dt^bro premislil, preden je kaj taieega jx>ve<lal javnosti, in mi mu verujamo; razlogov je dOvxdj.
Stamklard Oil (3o., 'Ittitera si je radii |irv>tizaJoimitega železniškega ritba'rta v za<lnjili petih letih nakopala nič unatfj kalkor okoli (i<Hi ■tožba, a tud.i \\se pogazila, je takoj |x> ziulnji razsodbi vložila pri-tožlno. Da' botle priifloižba uspela, o tem ni nobenega dvoma. V sln-čajju, <la sodišče pritožbo zavrne, bodo [mi prefrigani advokatje, 'ki jih najame trust, že našli sredstva, s katerimi se bo stvar vlekla, vlek£a iu — zavlekla. Med tem pridejo geuemlne v*i4itve in bo-i.Hoči pretlvsednik, pa najsi bo Roo*-sevii-lt laiii kdor že hoče, 'bodle vso kuj druzega [>o5el, kalknvr vodil lx)j preti irustemu V štiriletni predtsednišk i dulibi j.' vsakemu I'redsi'dniku "dmvolj", da- šelo zadnje leto začne z "ropotom" vodilne rekla me.
\' obrat nem slučaju pa, da so boj proti trustomi uahiljuji', — iw ta Isij nič driuzegai nego pesek v oči nezavednega ljudstva. Železniški kralj llarriman je nedavne rekel, da om zamore kupiti vsako pontar\odajo in vsa-ko sodJšde. In ikakor Ilflrrinwin doibro |HOTia "svoje" ljudi, tako dobro jih fKKam tuili miliQardar Roekefeller.
Thwt's aH'.
Sodrugi, somišljeniki! Najos-trejši meč, ki bode kapitalizmu in njega zavezniku, klerikalizmu usekal snytonosne rane, je soci-jalistično in svobodomiselno časopisje. K temu spada tudi "Glas Svobode". Segajte po njem! Širite ga med prijatelji, znanci in sosedi! Vsak nov naročnik je nov korak do zmage.
Ne trpite za reumatizmom.
Drgnite otekle in bolne ude z
Dr. RICHTERJEV1M SidroPainExpellerjem
in čudili se bodete radi hitrega ozdravi jen ja. — Rabilsem Vaš Pain Ki|>eller 20 let dru-god in tukaj zieliornimi vspe-hi v slučajih reumatizma ]»re-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega. ^ Rrv. H. W. FrtjUf, Hamcl, HL TV Na vsaki steklenici je 41 ♦naša varnostna znamka >1T "sidro".
25in50cent. v vseh lekarnah. F*. Ad. RICHTER A CO.
«15 Pearl St., Mew York.

m sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonich, 559 S. Centre Avo., Chicago, 111. Podprodsednik: Matija Strouen, 443 Main Str. Lu Sallo, Tli. Tajnik: Martin Konda, 669 Loom is St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 937 Blue Island Ave., Chicago, 111. Blagajnika Frank Klobučar, 9617 Ewing Ave., South. Chicago, 111. I Dan. Badovinac, Box 55, Du pue, 111. .,l.or' <{ John Verščaj, 1411 Clarence Ave. Chicago, 111. nlkl: ( Matija Strohen, 443 Main Str. La Salle, 111. n . I Martin Potokar, 564 S, Centre Ave., Chicago, 111. Pomožni 1 Mohor Mladič, 617 S. Centre Ave., Chicago, III. odbor: | Jakob Tisol,9Q02 Strand St. So. Chicago, 111.
D , .... t Mawtin Skala, Box 1056 Ely, xMinn. Bolmaki ) j08Ip Matko, Box 481 Claridgc, Pa. v™0*'- | Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa.
?8E DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljatve pa blagajniku Frank Klobučarju.
Osrednji od bor S. N. P. Jednote ima VBaki tretji čotrtek svojo redno mesečno Bejo. Opozarja se vsa društva, ki imajo vprašanja do odbora, du pravočasno dopošljojo svoje dopise jed notnemu tajniku.
iz Črne kronike.
Zopet nekaj o farjih! l)a, zopet nekaj. Toliko imamo tega, toliko najdemo v črni kroniki — v zgodovini krutega gospodstva črnili klcrusov o indeksih, prekletstvih. inkvizitorjih, o sramotnih delih erkvenih vladarjev in črne čete, tla je vredno in potrebno, da m« o tem ponovno piše.
Na katoliškem kongresu, ki se je pred kratkim vršil v Wuirzbur ^gu na Nemškem, je rekel neki profesor Meyenberg: — "Cerkev ni nikoli rabila sile ali odločevala s življenjem ali smrtjo. Ako so enkrat cerkveni organi prisilili državo, da je proti krivo-vercem nastopila z vso strogostjo zakona, bili so to le pojedini slučaji. Cerkev je vedno bila le za mir in ljubezen ..."
Tako "učeni" profesor. Zgodovina pa govori drugače:
Bernhard Guiidonis, rojen I. 1261 v Royeresu in 1. 1306 imenovan papeževim inkvizitorjem za Toulousu, je za časa svojega službovanja dal javno sežgati 637 heretikov, Gouidonis je bil inti-mus papeža Ivana XXII. Napisal jc knjigo "Practica impiisitionis haereticae pravitfttis" *
Poleg ostale vsebine je imela ta
nia je I. 161)3 v Rimu izdal knjigo "Sacro Arsenale" v katerej uči, kako se mora mučiti sumljive ljudi. tla priznajo krivoverstvo. Izmeti teli so glavne:
1.	Gole noge obtoženca se naj n amaze j o s svijsko mastjo in primaknejo žarečemu ognju. Ako mučenik hutlo kriči, porine naj se deska med ogenj in noge in se ga vpraša.' če prizna, da je kriv. Ako prizna, dobro je, če pa ne neČe, potem naj se odmakne deska in paljenje nog naj se nadaljuje.
2.	Obtoženi mora obuti železne čevlje, katere se mora z nalašč za to pripravljenimi vijaki toliko časa privijati, tla prizna.
Z vežejo naj se roke in med first e naj se vtaknejo koščki trst i-kc, nakar mora krvnik prste čvrsto stiskati.
4. Žrtva se mora privezati k stebru, in sicer tako, da se le s prsti na nogah dotika tal. Nato se naj tepe s šibami po golem telesu. dokler ne omedli.
Itd. Itd.
Ako so take nesrečne žrtve imele kaj premoženja, je po zakonih svete inkvizicije to premoženje zapadlo cerkvi.
Žrtve inkvizicije. Na starem inkvizitorskem poslopju v Sevilli na Španskem se nahaja napis z
knjiga tydi zakletev ali prisego
katero so morali pred papeževim letnico 1524 in se glasi inkvizitorjem izreči vsi posvetni "V letu Gospodovem 1481. ob in kraljevi uradniki. Glasi se: j času pontifikata Siksta IV.. krn-" Kol nemo se na sveti evange-jlja Ferdinanda in kraljice Iza-lij da hočemo čuvati in z vsemi j bele, začela je tu delovati inkv!-silami braniti vero Gospoda Jezu- zieija. Do 1. 1524 je bilo kazno-
sa Kristusa in svete rimske cerkve; kolnerao se. da hočemo lit
vatlih nad 20,000 nečistih krivo-vercev. Čez 1000 trdovratnih hc-
K\r; mnijt-imr •-><■. •»» • ........
retike in njih zaščitnike pregnati retikov je zgorelo na gromadah ali napasti, kjer bomo mogli; kol-!na ukaze papežev Inoeenta \ III
i vri i i; I.. VIT Lil i t
nemo se. da takim kužnim <we-bam ne čemo tlati nikakoršne javne službe; kolnemo se. da ne bomo sprejeli krivoverca v našo o-bitelj. naše društvo, niti službo; ako se pa to pripeti brez naše vednosti, preženemo ga takoj, kakor hitro nam to niiloži sveta inkvizicija. V tem in vsem, kar se tiče inkvizicijske službe, biti hočemo pokorni bogu. rimski cerkvi in inkvizitorjem. Tako nam pomagaj bog in ta njegov sveti evangelij."
Namen inkvizicije. Guidon is p iše dalje: "Namen inkvizicije je uničiti krivoverstvo. Krivoverstvo samo se pa ne more iztrebiti
Aleksandra VI., Pija 111.. Julija II., Leona X., Hadrijana VI., in Klementa VII Zapisano po Li-eencijatu de hi Cueva v I. G. 1524."
Ta napis torej dokazuje število žrtev inkvizicije v samo jednem kraju (Sevilli).
Španski kralj Ferdinand, imenovan tudi "katoliški", nastopiv-ši vlado 1. 147!). je do&il dovoljenje od papeža Siksta IV.. da imenuje inkvizitorje za Špansko. Kralj je to z veseljem storil in glavnini inkvizitorjem je imenoval znanega Tomaža de Torque-mado. Ta jc "deloval" od 1. 1481 do 14!)8. V tem kratkem ča-
si v o itniiiu .t" i'" ..................i	. .. ,„„ , . -i
ako se ne iztrebijo krivoverci in su je bilo 8800 oseb sežganih .n
njih zaščitniki. To se pa mora 90,00* oseb pregnanih ah kazno-zgoditi samo na dva način«: ali Ivanih z globami rad, kr.vover-da se jih obrne h katoliški veri. stva. S kratkim, premešaj aH pa da se jih tira preti sodnika vladala mkm.cja na Španskem ' " "" „	,in i. 1834. V tem času (14S1 —
'"pln^Gregor IX. jc izposloval 11834) je po zanesljivem poročilu smrtno kazen za krivoveree tudi |španska sveta inkv.zicija usmrti-v Nemčiji poti tnkratnim cesar- I a okrog 40,000 oseb. :om Friderikom II. (1208-1250). Poleg Španske. Runa m ostale t, dobe se se danes nahaja Italije je inkvu.cija razsajala tu-"bamberški pravilnik" škofa Ju- di ts> drugih državah. ...	130. teh pravil se Na Nizozemskem jo je na pa-
nM	peževo zapoved uvedel kralj Kari
"Jhii katerega duhovni sodnik V. (1519-1556). Tam je inkvi-soo/na heretikom (krivosereem). zieija zahtevala 56.000 ljudi. \ lina kaznovati s smrtjo na Franciji ni bilo n.č bolje I apez M j j "	j Itiocene III. je I. 1208 napovedal
^Mufllna sredstva. Dominiki-: "sveto vojno" francoskim AR>in-
nec in inkvizitor Tomaž Menfhi- j g«udm Papeževe čete so osvoj.-_1_
le mesti Beziers in Cargassone in inkvizitorji so ukazali pobiti vse prebivalce. V Ileziensru jc bilo poklanih 20,000 ljudi. Ker niso imeli Časa izbirati "nedolžnih" in 'pravovernih', zaukazal jc paper/.; "Pokoljite vse, bog bo že izbral svoje! Do 7000 starcev, žen in otrok se je zateklo v cerkev Marijo Magdalene, toda papeževa drhal je vlomila v cerkev in vse pomorila. Južna Francoska je takrat plavala v krvi; nebo je za-kril dim iz plamteeih grmad, kjer se je cvrlo človeško meso.
V Nemčiji se uničevali "krivoveree" že 1. 1051. Trierski unxl-škof je I. 1112 dal obglaviti /Iva duhovnika kot heretika. L. 11 Hi je bilo v Koelnu sežganih šest mož in dve ženi; zadnji sta bili sežgani kot "čarovnici". Papeževi križarji so I. 1234 v severni Nemčiji uničili jedno celo pleme, imenovano Steidingeri. Nad 6000 oseb jc padlo mrtvih na bojiščih samo zato, ker so bili "krivoverci". Breslavski škof Henrik je 1. 1315 ukazal 50 "sumljivih" naenkrat sežgati na grmadi. V Nuinbergu. Strassburgu in po vseh večjih mestih Nemčije so takrat pi am tele grmade. Dovolj!
Te sličice iz strašne drame " Inkvizicija" dokazujejo dosti, kako je bila katoliška cerkev "mirna" in "ljubezniva" z narodi. Da, to je bil mir. bila je ljubezen, ko se je stoletja na povelje papežev prelilo morje krvi in solz . . . Kadeče se grmade, opustosena mesta in ogorele človeške kosti označujejo [Mit, koder .je šla inkvizicija in koder jc hodila Kristusova katoliška cerkev.
In nemški profesor Meyenberg pravi, da so bili to le "pojedini slučaji"lil	S. R.
Štrajk telegrafistov
mora štrajik nadaljevati do skrajnosti. Sylvester J. Small, pred-sed'ni'k unije tek graf isitov, kateri jt. bil za to, da se operatorji pogodijo z tDružbami in dla se šfruijk končai, je bil ininolo soboto su-spendan. Vodstvo strajk« je zdaj prevzela vsa eksekutiva.
Orgai utirani diehrvei odobra-vajo sklep žtirajkarjev in mnoge unije no obljubile gmotno pomoč. Vodstvo organizacije United Mine Workers je ra/.piKilo na svoje člane poseben asesnuent v znesku ,tf)5,000, kmteri podeli št.ivvjkiu-jočim telegrafi.^toim.
ISuspendirani predsednik Small j« v ponvleljeik neznano kinm. zgi-nol.
Delavci! Pristopajte k delavskim unijam, kjer se nahajajo v vašem okolišču. Posebno veljaj to rudarjem v Minnesoti in dr&* god po zapadu, koder ima Western Federation of Miners svoj« lokalne unije.
Organizacija je moč, 8 ktero računajo vaši delodajalci.
ROJAKI, NAROČUJTE 81
"GLAS SVOBODE."
POZOR ROJAKI!
Slika predstavlja n»-o s zlatom pre-tegnjeno (Gold filled.) iu z dvojnim pokrovom. Size 16
JAMČI SE ZA 20 LET.
Ura ima kolesje najboljših ameri-kanskih izdelekov (Elgin, Walt-bam ali Springfield) ter ima 15 kamnov
Cena je sedaj samo
—$13.00—
Za obilno naročbo se priporočam spoštovanjem
Jacob Stonich,
72 E. Madison St.
Chicago, 111.
s** nadaljuje. Telegraf^ unije odobrile sklep eksekutivnega od-betra v Chicagi. ki se gtlasi, da se
Pozorl
Pozor!
Slovenci.
"Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM
Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače— najboljšo in najfinejše unijske smodke. Potniki dobe £edno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna.
Vseui Slovencem in drugim Slovanom se priporoča
Martin Potokar, 564 S, Centre Ave.
Rodovitna zemljišča..
v državi MICHIGAN. OGEMAW COUNTY,
PO
$6.00
AKER
Železnična postaja Beaver Lake je samo eno do tri milje od teh zemljišč oddaljena.
Ta zemlja je bila last lesne družbe in lastninske pravice so popol-noma neovrgljivo jasne.
Vsak kupovalec dobi tako lastninsko pismo, katero nobena postava na svetu ne more omajati.
Zemljišče jc lahko, brez velikega dela in stroškov mladega leso-vja, katero ga semtertje pokriva otrebiti.
Zemlja je jako rodovitna in rodi vsake vrste zrna, sočivja in sadja v obili meri.
Prvi naselniki na teh zemljiščih bodo vse prednosti povikšane eene zemljišč že v par letih uživali.
Iz pisem, katere sem prejel, sem raz videl, da se mnogo Slovencev želi v državi Michigan naseliti, — zato sem se poslužil prilike ter sem pridobil ta zemljišča tako u-godno, da jih morem za nizko ceno šestih dolarjev en aker prodajati.
Vsak kupovale« zemljišča plača po možnosti, nekoliko takoj, drugo v mesečnih obrokih — v svo-tah katere bo mogel lahko plače-
, vati.
Slovencem jc država Michigan dobro znana in oni vedo, da se v njej nahajajo vsi pogoji dobrega obstanka. Zemlja je rodovitna, kraj je zdrav, voda je dobra, proda se lahko vse, kar se pridela, in kdor ne more zemlje takoj plačati, dobi povsod dela dosti za dobro plačo, da jo polagoma v mesečnih obrokih poplača.
Ako hočeš pridobiti svoj lasten dom za mali denar, — zdaj se ti prilika ponujal
Dalje dajem na znanje, da imam v Michigan tudi že obdelane farme, na katerih se nahajajo vsa potrebna poslopja!
Cena teh farm je od šest ato dolarjev naprej; polovica kupnine se plača takoj, drugo pa v polletnih ali letnih obrokih,
To je posebno ugodna prilika postati samostojen kmetovalec 1
Vožnja iz Chicago, tje in nazaj, velja devet dolarjev 50 centov, in vsakemu kdor kupi zemljišče, bo ■ta strošek povrnjen.
Vsa pismena uprašanja o zemljiščih in farmah se bodo točno in obširno v slovenskem jeziku odgovorila.
John J. Pollak, B 534 W. 18th Street,
CHICAGO, ILL,
_

GLAS SVOBODE
Ponoven izkaz prispevkov za obrambni sklad s izkazom stroškov ob času zadnje Konda & Kaker afere.
Izkaz prispevkov, došlih na razposlani "Klic na pomoč", kateri je bil izdan 8. marca 1907 od sodr. Ivana Molek:
Društvo Triglav št. 2, La Salle, 111., $40. Posamezni člani istega društva $7.70. Mrs. M. Kambič, Ambridge, Pa., $1.50. Jolui Ka-lan. Milwaukee, Wis., nabral $5.75. -los. ČeSarek, Mohawk, Mich., nab. $1. John Kaiser, Dalzell, 111., nabr. $11.25: Dr. Slovenija, Chicago, 111., $16.36, Anton Duller. Chicago, 111., nabr. $38.75. John ZakrajSek $2. Jos. Kravatija $1 ; oba v Stippville, Kans. Dr. Bratstvo št. 6. Morgan. Pa., $15.45. John Teran, Ely, Minn., nabr. $7.05. Mart. Gorišek, Ilackett, Pa., nabr. $3. Martin Koeevar, Pueblo, Colo., nabral $17. M. Žugelj. Murray, Utah, nabr, $6.50. M. Peenik. Moyic. B. C„ $2. K. Mackovšek in V, Urban. Ilerrninie, Pa., nabrala $11. Jos. Kuneie. Collin-wood. O., 37c. A. Kužnik, Cleveland, O., nabr. $4.10. Jos. Debe-rec, Denver, Colo., nabral $3. S. ICraniaršič, Oglesby. 111., nabral $5. Math. Požek. Joliet, 111., $1. Math. Kirar. Kenosha. Wis., nabral $30. Dr. Narodni Vitezi št. 30 S. X. P. ,1. $16.80, — Skupaj -$247.58. To svoto je prejel sodr. Ivan Molek in jo dne 26. marca 1007 izročil začasno konstituira-nemu odboru, ki je sestal iz gg" Jos. VerSčaja, Ant. Dullerja in Karol Pelkota.
Ponoven izkaz prispevkov došlih na imenovani začasni odbor za obrambni sklad:
Izkaz v 01. Sv. (letnik VI.) v Ktev.: 14. $40.20; st. 15, $70.65; št. 16, $8.00; št. 17. $23.80; št. 18, $4.25; .štev. 19, $19.50; štev. 20. $11.00. — Skupaj $177.40
Svota na roki 26. marca t. 1. $247.58. — Odbor je torej prejel vsega skupaj $424.98.
Ponoven izkaz prispevkov, do-šlih na Slovensko Svobodomiselno Obrambno Zvezo:
6. maja t. 1. se je vsled nujne potrebe ustanovilo društvo iz več chikaških sodrugov pod imenom Slovenska Svobodomiselna Obrambna Zveza, katera je od ti-fite>ra dne prevzela vso skrb čez obrambni sklad in odvetnike, ki so zagovarjali tožene sodruge. Prejšnji začasni odbor se je vsled tega razpustil in izročil ostanek gori označene svote v znesku $38.36 Obrambni Zvezi.
Obrambna Zveza je prejela:
Izkaz v Gl. Sv. (letnik VI.) v štev. 23, $78.15; v št. 25, $54.80; v št. 20. $20.25; v št. 27, $24.65; v št. 28. $20.50; v št. 29, $5.90; v št. 30. $32.75; v št.. 31. $21.15; v štev. 33. $7.75; v štev. 34. $8.75; v ž t. 40. $1.37. Od nekod $17.43*) Obrambna Zveza prejela skupaj $293.95.
Skupni prispevki v obrambni sklad od 8. marca do 30. septembra 1907: <— Ivan Molek prejel $247.58. — Začasni odbor prejel $177.40. — Obrambna Zveza prejela $293.95. — Skupaj $718.93.
Izkaz izplačil in stroškov.
Odvetnikom se je izplačalo: Tj. Saltielu v zadevi Kaker 9. aprila t. 1. $50; istemu odvetniku 25. aprila t. I. $25. W. Kleinu v zadevi Konda 26. nprila t. 1. $100. L. Saltielu v zadevi Kakei 7. maja t. I. $100. Wm. Kleinu v zadevi Konda 24. maja t. 1. $50. h. Sal-
•) Pisno, v katerem je bila poslana svota $17.43 za obrambni sklad, se je.izgubilo in tako odbor Obrambne Zveze še danes ne ve, od kod je došla omenjena svota. Denar je sicer v blagajni, toda ker se ni vedelo za ime pošiljatelja. ni bila ta svota do zdaj izkazana. Somišljenik, ki je poslal omenjeni denar, je tem potom naproxen, da se oglasi.
tielu v zadevi Kaker 6. junija t. 1. $75. J. P. Gcetingu v zadevi Konda 7. jun. t. 1. $100. Saltielu v zadevi Kaker 8. jul. t. 1. $55 J. P. Gcetingu v zadevi Konda 17 avg. t. 1. $25. — Skupaj $580.00
Kazni drugi stroški: IJ. S District Clcrku za poravnavo denarne kazni, naložene Prank Pe-Iriču vsled motenja miru v stalni dvorani za časa Kakerjevc obravnave 13. jun. t. 1. $25. Ivan Ka-kerju 1. jun. t. 1. (za domače potrebe) $20. Pr. Klobučarju za zamudo časa in povrnitev stroškov ob času obravnav v Jolletu $25.
V	podporo Mrs. Josipini Kaker ob času zapora g. Iv. Kakcrja $30.
V	podporo Mrs. Mariji Konda ob času zapora g. Martin Konde $15. Tiskovine (cirkularji, Nabiralni listi in "Prošnje") $5.50. Vožnja M. Konde iz Chicago v Milwaukee in obratno iz Milwaukee nazaj v Chicago na agitatoričnem potu za obrambni sklad $4. Za menjanje čekov 26c.
Skupaj ...............$124.7(5
Skupni stroški in izplačila ................ 704.70
Prispevki.............$718.93
Izplačila in stroški .... 704.76
Preostanek v blagajni $14.17
Chicago, 111., dne 14. oktobra 1907.
.Toe Verščaj, predsednik.
Ivan Molek, tajnik.
Prank Mladič, blagajnik.
Pripomba. — Cenjeni sodrugi uarovalci naj nam oprostijo, da se je predloženi račun zapoznil. Iziti bi moral takoj po dokončanih obravnavah, kakor je bilo obljubljeno, toda vsled preobilega posla, katerega so imeli odborniki S. S. O. Z., zadnja dva meseca z drugimi kočljivimi stvarmi, se je zavlekel do danes.
Obenem naznanjamo somišljenikom. da so je z dnem oktobra t. 1. Slov. Ssvobodomiselna Obrambna Zveza razpustila. Preostanek v znesku $14.17 se je določil po previdnosti in potrebi porabiti v kako dobrodelno svr-ho.
Listnica upravništva.
Opozarjamo opetovano svoje cenjene naročnike, kt se preselijo, d.. nam poleg novega naslova naznanijo tudi stari naslov, kar jih ne sta^ ne mnogo truda, nam se pa dolgotrajno zamudno iskanje prihrani.
Pozor gostilničarji!
Ne plačujte za vino in viski previsokih cen, ker »e dobi to cenejše! Jaz, Vaš rojak, Vam jamčim, da prodajam boljše, korist-nejše in cenejše kakor vsak drugi. Proti direktnemu naročilu iti tnkojšnemu plačilu izdaten popust, ker si stem prihranim Čas, vozne in druge velike stroške.
Prodajam starokrajski brinje-vec, priznano zdravilo za vse trebušne in ledvične bolezni. -
"High Life Bitters" ali gren-čec je najkoristnejša pijača, kar jih je v Ameriki, ki prepreči vse želodčne nepravilnosti in čisti zlasti kri, ohranjuje 7xlravje in daja telesu moč.
Prodajam tudi "Old Country TreBter" ali tropinovec, kuhan iz pristnih in čistih tropin, — nadalje: zdravilno grenko vino, sli-vovico, konjak,. Old Tom, Gin, Iraeprial, Dry (lin, Bonded Rye, pristna kalifornijska in druge vrste vina, kakor: Riesling itd., — sploh vse pijače, ki jih mora imeti na razpolago vsak dober gostilničar.
Objednem izdelujem najboljše avstrijske viržinske po $24 tisoč komadov in razne druge smodke od $24 do $80 tisoč. — To vse "Union Made".
A. Horvat,
Cigar Mfg. & Wholesale Liquor Dealer,
600 N. Chicago at., Joliet, 111.
Brez Zdravja-ni Sreče.
The Collins New York Medical Institute.
V tem mnogo let obstoječem zdravniškem zavodu je na čelu zdravnik "Specialist", kateri ima veliko izkušnjo v zdravljenju vsakovrstnih boleznij. A v svoji mnogoletni zdravniški praksi, posvetil je največjo važnost zdravljenju. Akutnih kroničnih in zastarelih boleznij MOŽKIH ŽENSKIH IN OTROČJIH.
Iz vseh krajev širne Amerike že mu zahvaljujejo ozdravljeni bolniki za popolno ozdravljenje boleznij z mnogobrojnimi pismenimi zahvalami*
Kadi tega poživlja, da s«' obrnejo na njega Vsi, kateri so bolni slabi in nemočni in katere drugi niso mogli ozdraviti. Kakor hitro Vašo bolezen natanko pripozna — takoj se Vam v obširnem pismu v materinem jeziku naznami celokupno stanje VaSe bolezni — kakor tudi navodilo, kako se imate ravnati in zdraviti, da Čim prej popolnoma ozdravite, — ako je potrebno — pošle Vam tudi potrebna zdravila in sredstva s točnim navodilom, kako se morajo rabiti.
V dokaz njegove spretnosti nekoliko pismenih zahval in slik od ozdravljenih Imlnikov.
Oiilravljen od mnnuoletnega reu-iiiatliini, bolečin v kosteh in živčne bolernl.
Mike Noiak
mj3 Molilen Ave. Pneblo, Coin.
Slavni Medical Insliiuie ! ,
Slom platnom «e Vam ralivalju jem, ker Rte ozdravili moje dete telkfl notranja bolezni oteli mu iivljenje pomofjo Vaš i h dobi iti zdravil. — (tli toni pri mnogih zdravnikih in vsaki mi js rekel, da moje dete ne muie ozdraviti. Srčno«e Vam toiaj zahvaljujem in dovollmi d« »e to naliane v f aso-l>Ue, da vidijo rojaki, da »te Vi edini 'dravnik, kateri v resnici zamoril i>o,nogati.
Toliko na (nanje nallln rojakom v Ameriki. — llilef im se do |frot>a Van, hvaležni Sem Antullit no Washington Ave, Cnlumhiis O,
Jaz tu Vam lepo zahvaljujem, ker Me me ozdtavlli. da tedaj ihj-polnouiii dobro lliiiin, kakor da ne bi bil nikdar gluh.
l'iiporo£ain Vaa viem rojakom lirna Amerike kot najboljlega zdravnika ter Vas pozdravljam Peter Slkonllt lloi aHj Triinouiitaiu. Mich,
Vam naznanim, da s«in popolnoma ozdravila po Valih. Zdravilih ta ne finim nikake bolečine red, kar seVam srečno iHlivaljiiieiii, Cv hodem le kedaj bolan«, (e bodem >• vi dela kam obrniti in tudi drugim Vas luiinočaiii.—Vaa putiltavl-lam Vala. do groba Vam hvalelna Maria Ale »114, tlM Western Ave, Chicago Ills.
Ozdravljen bolezni nn očeh. glavobola In iumenja voleslti.
John' Pnlanc.
Hoi tj? Kock Spring*. Wy<i

Kojaki Slovenci 1 ako se v katerem koli slučaju obrnete na naš zavod — tedaj Želimo, da nam točno opi&ete Va?.o bolezen, koliko ste stari 't Koliko Časa traja bolezen ? in vse druge podrobnosti javite. Vsa pisma naslavljajte naravnost na :
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE

140 W. 34th St.,
Dr. R. Mielke, Medical Director.
Ncv. York, N. Y.
Ako osehno pridete, javite se v ofiisu našega zdravniškega zavoda, —ordinirajočemu zdravniškemu direktorju vsaki dan oil io ure do poludne do 5 ure popoludne* Ob nedeljih in pzaznikih oil 10 dopolnilno do 1 popoludne.


Slovencem in bratom Hrvatom v Chieagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in ta ko svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsom bratskim društvaui priporočam tudi mojo dvorano za društveno soje, svatbo, zabavno večere itd. — veliko dvorano pa za uaroduo iti ljudske veselice.
Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek.
fljr Potujoči rojaki, vedno dobro došll! ijbtl
I'riporočam se vsem v obilou poset.
Frank Mladič,
587 8. Centre Ave.
Chicago, III

PRIJETNO ZIMSKO IN
folnjo v Itillji In clruife krnjn oh adrljanakrm morju -am |.r«*nrlit tlaralikuXrn*
(JUNAltD LINE
PREVAŽA LJUDI IN BLAdO ČEZ OCEAN
GIBELALTAR, GENOVA. IMPEL ITD.
LBPI, VELIKI IN NOVI
PARNIKI NA DVA VIJAKA ••CARPATHIA"	13,600 ton.
"SLAVONIA"	10,600 ton.
"PANNONIA"	10,000 ton.
••ULTONIA"	10,400 ton.
Iz New Yorka odpi 11 jejo NARAVNOST V ITALIJO.
Obrnite se do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navoda bt o cenah in časti kodaj purniki odplujejo.
F. G. WHITING, .ravnatelj. f57 Dearborn Str,	CHICAGO
Nikkk mazač!
Dunajski zdravnik. | Hitro in gotovo ozdravljenje
vsakovrstnih boleznij, m to brajno, ne samo ca nekaj časa Zdravim temeljito razne tajne moške bolezni, zaslrupl-jenje itd. M qpge ljudi j prihaja k meni. ki so izgubili svoje zdravje v raznih tukajšnih klinikah in lekarnah in iskali pomoči pri takozvainh "profesorjih'" zdravilstva, ku-tori so pa na zdravljenje bore malo razumejo.
Obračajte se na
zdravnike, ki v svoji stroki res kaj razumejo.
Šolal sem sena dunajski visoki šoli, kije eno najglu-»ovitejiih vseučilišč. (Jbsežno zdravnispo znanje, ki sem si ga pridobil lin te šoli, kakor tudi 15 letna piaksa usposabljata me, da zastavim pot vsaki bolezni-
Jaz Vam pismeno jamčim, da Vas ozdravim temeljito in trajno.
Cene niske, vračunana so pri tem tudi zdraviln. Zdraviliški svet zastonj.
Onliiilram wl 0. ui* »jutra] do 8. uMJtefer. V nedeljah ud 0—12. un'dup. dunajski specialist
112 Clark in Washington ulica CHICAGO, ILL,
nil*1,lrnv Central Medical Institute-
ATLAS BREWING CO.
sinje nn dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
| LAQER | MAGNET j GRANAT |
Ha/vaza pivo v steklenicah na v«e kraje.
Kadar otvoris gostilno, tie zabi se oberniti do nas, kajti mi te bbdetno zadovoljili.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
Bodovice mineralno vodo iu drugih neopojnih pijač.
82-84 Fisk St, Tel. Canal 1406
Emil Baclmian,
580 S. CeHtre Are., Chicago.
Izdeluje društvene znake, gumbe, zastave in drugo potrebščine.
telefon CALUMET 1g7b
Najfinejše fotografije
izdeluje vendar Je satno
P. Schneider
FOTOOltAF
2222 State St., Chicago.
Cene zmerne—postrežba hitra.
11010917
18222109

RAZNO.
Severova družinska zdravila pronašejo pomoč zoper vhp bolezni, onim, ki jih rabijo.
"Materina zaloga zdravil.
99
Vsaka varčna gospodinja ima zalogo zdravil vedno pri roki, to so pa taka zdravila, ki so v rabi že lota. V tisočerih takih zalogah zaseda eastuo meslo tudi Severovo Olje sv. Gotharda, ker se jo v resnici izkazalo kot uspeono zdravilo zoper razno bolezni. «Je zdravilo za več bolezni kože in človeških udov,
Severovo
OLJE SV. GOTHARDA
se lahno dene na rane ter se riblje v itde. Ako se rabi po navodilih, odstrani vnetje; zdravi pretege rane, odgrnino in otekline zdravi tudi znsrupljenjo krvi, kožne bolezni ter okrepča otrpnele olenko; ozdrnvi tudi revmatične bolezni. Sukno namočeno v Severovo Olje bv. Gothnrda be ovije okoiu vratu in ozdravi kar čez noč nerede v vratu. Nobena hiša bi ga no Brnela posresati.
Cena steklenici 50c.
ilif

"liri
M
mjM '•li'j* . WifSj
S|
p
M i
Po sta rok rajskem časopisju jvo-snoinamo, da družba sv. Mohorja, Ita stara potneumuevalnica slovenskega. naroda, nazadnje v številu svojih članiov. V slovenskih deželah je letos odpadlo 306G starih udov. Med ameriškimi Slovenci jo pa družba pridobila 257 novih Čila nov. Zavedni rojaki v starem kraju diahko rečejo, da z ninogo-bnojnimi izseljenci se v Ameriko seli tudi — jw?umnost.

' '"K	ZTU
tmn !—
"imet P
"-"'I t*
; f. m»t <*■
i "•"rrr'l« p,«*««"*
Neredno bitje srca Ali Ste propadli in Pobiti?
povroči neredno rabljen je čaja, kave,"opojnih pijač in druge nezniernosti v jedi in pijači. To je dobro obvarovanje pred nevarnostjo. Zdravilo, ki okrepča sree in spravi v pravi
red je	.....
Severova Srčna Tonika
Cena $1.00
Pomatikatije spanja
in oalabelnost se lnko ozdravi po rabljenju
zdravila in to jo
Severovo Nervotno
ki j« najzauslivejša do danes svutu-znana za živco. Daje čist glas. dobro spanje in na ravno krepča živce. Je predučežno okrepči-lo teles n in dajo veseljo do življenja.
Dostikrase čuje pripovedovati "ta ali oni je propadel, ali da slabo izgleda" take besede povojo nekaj o človeku. Kakor teča na uri se človeška energijo izrabi, takrat ie Čae da bo začne rabiti
Severovo /ivljenski Halzani
Tako izvrstna Tonika je to, da ponovi in o-krepča tnoo ter uredi celi sestav, tudi okrepča zdravje.	Cena 75c
Ne obujte!
Jetikuni več dandanes neozdravljiva bolezen Pravilna hrana, sveži zrnli in rabljen j«'
Neverovegat Balzam za Pljuča
zdravi vse ako še niso preveč zastarane plju-čnoe bolezni, gamo je treba, da se začno zdraviti dokler še ni prepozno.
Prodaja se v vseh lekarnah. Zdravniški nasvet pošljemo na zahtevo vsakemu zastonj
Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da zamoremo vsluiiti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. VI lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vlojje sprejemamo od $1.00 naprej.
Pišite po navodila na
SOUTH CHICAGO SAVINGS BANK
278—92nd Street	Chicago, III.
MOČNO BLAGO.
Najbrže, da ste videli že kako oznanilo in si predstavljal, kako po ceni so blago dobi. Ali se spominjate, kako slabe blago sto dobili in si sami sebi rekli: "Nikoli veo tam niče-sar ne kupim". Večina nas ima tako skušnjo, in če je vi niste imeli, štejte se srečnim. Mnogokrat vidite take predmete oznamovane in tako lepo popisane, da sevam priljubijo in si jih bočote nabaviti. Grete in si jih ogledate in najdete, da niso niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opisano To ie glavni vzrok, da mi ne navajamo naših cen po o-ghisih. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega pred-meta je za polovico znižana. Mi tega ne storimo, kajti vsakdo
vč da nekaj dobička moramo imeti, ker Bicer ne bi mogli
eksistirati. Noša trgovina obstoji vie 15 do 20 let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in bi oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letne spodnje obleke itd.
Pridite in oglejte si naše vzorce za možke obleke.
R	79
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" . vodno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsaee-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tabl e). Solid Sna postrežba zagotovljena.
Za obilon obisk se vljudna priporoča:
MOHOR MLADIC
617 S. Centre Ave. blizo 19 alioe Chicago, III.
£5 _

Vreme o Božiču
naj bo že kakoršao hoče, zeblo te ne bode, ako si omisliš dobro zimsko obleko ali površnik, kate. ro ti naredi hitro in po ceni
Klerikalni "Slovenec" (Ljubljana) 7. veseljem poroča, da je neki dr. Alois Schmoeger sestavil za duhovnike prepotrebno knjigo v nemškem jeziku. "Was soli der Klerus uiber Wertpapiere, Spar-•knssen, Ranken umi Boeree wis-sen?" (K«|j 'inora duhoven znati •o vrednostnih papirjih, hranilmi-cah, bankah in borzah?) V resnici potrebna knjiga za farje! Far-ški prcfriganci dobro vedo, da postranski business je ravno tako dober — če nese! — kalkor pa business z mašami i, kirsti in kožjo (neumno I) besedoi. Upamo, da farji dobijo kmalu tudi knjigo — važno in prepotorefbno knjigo I — o ibabifltVu ali porodmUSarstvu.
Obravnava proti senatorju Bera liu se je končala, kakor je pri-eakoval Borah sam. Porota ga je enoglasno oprostila. Bonaih — zvezni senator, odvetnik, 'kapitalist. in odtprt. Bovnažmik delavskih organizacij, ni kradel zvezi n i h zemljišč, temveč umorjeni Steu-meuberg je bil tat. Borah in vsa njegova bandu so z vrgli vso krir-dlo glede goljufije s zemljiški na mrtvega Steunemberga. Z mrliči ae pm ne more p navdati, mrliči ne "kikajo" niti ne priznavajo krivde, rudi ttega je tudi cela zadeva o ukradenih zemljiščih — vržena v koš. Borah je nedolžen. Steu-fnenberg kriv; Bornih še živi — in imenitno živi! — tam v Boise, Idaho, « Steunenberg je v — grobu. V i vat justitiu!
Druga rusko-japonska vojna! (ieneral Linjevič. šefkomandaut sibirskih čet, poroča generalnemu štabu v Petnograd, da Japon ci delajo priprave v Mandžuriji za drugo vojno proti Rusiji. Japonci uvažajo velike množine streliva in kupujejo posestva v bližini strategičnih mest in "trdnjav. zlasti v bliižini Vladivosto-ka in Blagoveflčenska. Po sibirskih mestih mrgoli vsepoluo japonskih ogleduihov. Linjevič svari, <d!a naj Iwwlo v Petro gradu o-p rezin i, kajti japonsko gibanje' v Matadžuriji jo podobno istemu piwl štirimi leti, ko so Japonci začeli s prvo vojno.
Victor Volk & Co.
Izkušen krojač 838 1st St., La Salle, 111.
Ne samo na Brezjah in v Kankakee-ju, temveč tudi v slavni vi-slični Chicagi imamo i— čudeže. Ni diolgo tega, kar so delavci pri kopanju kanala na jiužnozapadni strani mesta, nfl&lii v zemlji zarjavel kovinski križec. Ta križec ali križ je priš*1! v roke nekim brum-nirn dušam, ki so hlastnile po njem, kalkor glodna koaa po prgišču soli, in raxsvpile "resnico", da je bil ta križ lastnina dveh misijonarjev, katera sta kot prva dva l>ela človeka stopila na tla, kjer j« danes mesto Chicago. Ker se pa nikomur rue ljubi pečati s to ma-lenkioHtljo, velja "resnica" o tem križu le za naše katoličane. •— Vse kaj druzega kot ta križ je pa duhovitost profesorja dr. Ol-af A. Toffteen z Western Theological Seminary, ki je pred p:ir dnevi izdal knijipo "Aneien't. (Iirono-lopy", s katero hoče zafrkavati stvarno a neljubo kritiko o bibliji, Veleueeni (!) profesor pravi, da »o dogodile v starem testamentu «vctega pisma popolnoma resnične (?) in podpira to svojo trditev z paanimi prazgodovinskimi izkiipinami v Palestini, Egiptu in v sosednjih maloazijaWkih in a-friških krajih. Da ustvari svojemu du novi temu delu prisin« lice. dmlal je dr. Tofteen mzaiim s\*eto-pisemfflum dogodikom tudi letnice. Po njegovem mnenju ie bil ve-
soljni potop 1. 3327 ijw. K. Abror ham (kateri >mu je ikrvoh^ni bog ukazal zaklati lastnega sina) jo bil rojen 1. 2164 in umrl 1990 pr. K. Jožef je bil prodam v Egipt I 1901 pr. K. iklL Kfij too rekeil "sveti" oče v Rimu, ko bo zvedel, da-se jo <lr. Tofteeu brez njegovega dovioljenja pietlrznil brskati po "svetem" pismu.
Francoski domobranski poročnik Duiville mora na odredbo vojnega ministra Pikvarta pred vojno sodišče. Pregrešil se je s tem, da se je kot pristaš aintimilitari-stiiSne propaganidte ustavil vzeti v roke franc oslici prapor. Oh, strašen zločin!
V Jloersu eb Reni (Nemčija) so imeli jnotljski rudarji shod, ki ga jc policija razgnala, Rudairji so se temu zoperstavili ter napadli policaje. \'jiel se je boj, v katerem sta bila dva rudarja ubita, dva policaja pa mvaroo ranjenia.
Dva milijona oseb je umrlo za lakoto v oaredhijem ,Kitaju od 1. januarja <lo julija tekočega letia.
Vandalizem v nemških kolonijah v Afriki.
V Berlinu se te <lni visi pred sodiščem glavna razprava proti bivšemu kolonijalnemu gubema-tor ju Sehi..idtu, kwteri je obdol-žen stirašnih zlbčinov, izvršenih nad afriškimi diamačini. Nad re-zulliati te ra-zprnve se more danes zgražati vsak kulturen čdurvek, a nemška diplomacija je zadobila s to razprave tako klofuto, da jo bode težko prebolela. Nemčija je \ rgln že milijone v žrelo kolonija luo ijwlfitike, dasi so ravno so-cialnpdemokratski zastopniki v držaivrnem zboru prot-estinuH proti moč inn te politike. Podt krinko civilizacije sr> natmestniki nemške vlade v Afriki padli uprav pod nivo vaaeega d i v j ak a- d oinačin a in v imenu "civilizacije" t.rpinčili uboge zamorsflie rodove, dia groza. Nabolj jjisno govori o tem razprava) protti guvernerju Setanidtu. Ta "kulturonoseo" je .v Atakpamc, kjer jr imel svoj sedež, počenjal reči, katerih je bil Kvojeoasn zmoaem ie kak prism u'kki jen i rimski imperator. Tako npr. je Schmidt izdal ukaz, da se v njegovem stamotvanju zbero lt!et.ne deklice, kar jih je v mestu (črne domačinke seveda) in pred njim plešejo. Po plesu je guverner in njegova handla deklice zlorabila. Proti temu zverinskemu činu se je pritožilo več mater nesrečnih deklet, toda Schmidt jih kaznoval s zjaporom. Vzdignili so se oretjtei in zah/leva-li odškodnino za zlorabljene hčere, toda "kulturonosec" Schmidt jih je kot upornike postavil pred svoje sodišče, katero jo izreklo smrtno obsodbo; 40 domačinov je bilo ustreljenih: njih \ m\ja je bil vržen pa v temnico- in tam na naj-prozovitejsi način rauwm do smrti. DaJje je Schmidt oIkIoIžcu, dk» je — da odgovarja dostojanstvu enega afriškega "vladarja" — imel harem. In v tem haremu je imel same nrliade deklice v starosti cd 12 do 14 let. Pri sodnijskt razpravi je Schmidt vse ob&odži-tve priznal. Najlepše je pa pri tem, da so v te afere zapleteni tudi — katoliški misijonarji. Neki "oče" Eraizmo je prodal vse cerkvene reči, samo da je mogel ugoditi svojim najnižjim instinktom.
Tako torej s pomočjo popov "civilizujejo" nemški birokratje afriškie divjake.
Delavsko in kmeHsko ljudstvo v Nemčiji pa tako "civilizacijo" podpira s svojimi krvavo prislu-žeuimi novci.
IŠČE SE PEV0V0DJA za prijazni kraj Mineral, Ivans. Tozadevne i>onudbe in informacije naj blagovolijo poslati na podpisanega.
Frank Zaman, Box 412, West Mineral, Kana.
ROJAKI, NAROČUJTE SI
**C LAt svosorK."
_________

VESTI II SM DOMOVINE IN iz jugoslovanskih pokrajin.
Mežnar — ubijalec. 30. septembra. «6 .pripeljali orožniki v zapor v Mokronog ubijulea Pun-gerčarja, ki je dan poprej ubil svojega soseda. Udaril ga je z vozno ročico tako hudo po glavi, da je mož se tisto noč umrl. Ubijalec je mežnar iz Gabrijel pri Tržišču, ki je vedno opravljal mežnam;k& cerkvena opravila in je bil navdušen klerikalec.
S procesijo ni hotel iti" v Terzu v Fnrlaniji 20letni Edvard Rihnr, ki jo je gledal odkrit. Ko je šel mimo smart onski duhovnik, ga je ozmerjal v oslom, ker ni hotel v vrste. Neki drug udeležnik procesije ga je tako udaril na vrat, da je skoro padel. Stvar je naznanjena sodišču. Kaj se vse stori za božjo east 1
Moderno poročno naznanilo. V
časopisu "Rus" je bilo nedavno citati sledeče naznanilo: Za družbo! Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo s tem, da sva se podpisana zediinila, brez cerkvenega obreda in brez civilnega zakona postati mož in žena. Prevzela sva medsebojne obveznosti, ki so v 'kulturnih deželah spojene z rodbinskim življenjem. V slučaju, da kateri izmed naju prekrši medsebojne obveznosti, pod-vrževa se razsodišču, ki si, ga sama izvoliva. .Marija Grigorjevna, Ogus. Aleksander Aleksandrovih Nestor.
Redar — tat. V Zagrebu je bil •J7, septembra obsojen v triletno ječo 32 lot stari rvda>r Anton Ma-tesič, ker jo v svoji slueJbi par nieseet v [mi no;"i vla-mljal v itves-imn> FY. Ibistijitnei'a in čevljarja l>aiča> ti r kia<M razno blago.
131etni deček morilec. Piše se: Dne 26. seph. .se je zgodila velika ic sreča v vasi Boričevec, občina Vrboveo. 13-letni deMc Tomo Jo-Stnibic se je igrml s štiriletno deikli-co Marijo t V g te. Med igranjem je skočil Tomo v s rbo in di ne^el s:t-iBtdkre«, kterega je poskušal. Nesreča je hotela. dia se je saimotkres sprožil in tla je 'kroglja nadela deklico v pr.si. SiHiriši »o jo <lidi I ren>esti v aagrebško" bolnico, kjer je ob eni |*opoJdtne uuvrl-i.
Korejska ustaja
Potniki iz V/jl«odne Azije izročajo o veliiki nstaji m Koreji proti Japoncem. V eeli državi vlad« popri mi anarhija. Po mnogih o-ik rajih se vrši girerillia-vojak«:. ki se vodino lw>lj nni"TŽi. Ije irhvnw Trues t o Seoul je mirno. Zaio so pa tembolj krvahri notranji lK>ji. Japonci poižigajo v poburnjeoih po-'lerajfnah vasi, ja|Muw?ki trgovci pa dražu žito.
Čudna pota uradniške modrosti.
Pivdsedni'k nekega francoskega <repat1cmenta ji* nftTe^i hvi jetrni soWijskeiimi tiai" luiku, da mu je vsakega prwga v nn seen vzdignil pri blagajni plačo franlkov ter tiru jih poslal. Bn-(krat pa je sekeijski naielnik iz-roe H' t'a {>o»el svjemu podrejenemu ttradtiiiknt. Uradnik pa denarja ni ivročil, teimič ga j' takoj prvo noč zaigral. Freds dnik j'1 zwhtevn'l od tuuVlnika d«na<r, češ, naj »e pri [tod'nejeisem uradniku <-d$k.oduj • k ik*>r h če, njemu (predsedniku) je le on (načelnik) i<llgovi»rt»n. In nweefoiilkiu ni drugega pneoBtaU), knlkor izplačati 3000 t nun kov iz svojih prihrankov. Ti da, 'kaj mislite, kaj se je zgodilo nepsien-ermi podtrnidni-.knf Dobil je si inž b--ni ulkuuz, da »i morai vsrak mesec tolik' in toliko dati odtegniti od ptoee, a <l»» »e je moglo to sUvriti 'uspešno, no mu — pflačo zvi&ali.
Lahek zaslužek.
O prazno ver jiu med nemškimi
boljšimi krogi priča nasled'nji dc-godek, ki se je pripetil v wetkem mewthi ob Renu. V pr uinožni hiši no obhajali gud. Gospodinja pa .se je liudb prestrašila, zapazi v.si pred) pričeti« mi, d« onega gosta ni, ter jiih sedi pri mizi 13, nesrečno Ktn-vila Gospodar si ni vedel I/omaga ti dru/gače, kakor da je I m > k 1 i c-411 v bližini stoječega post reščka ter ga povabil, naj je /. njimi juflvo. Med tem so, aupali, da .pride povabljenec. Ti da ni ga bilo. Treba je bilo prinesti dtrugo, trt'tjo jen na mizo, a postrtšedk si jo pridno Btregel. Ko je bila pojedina pri koneo, rokel je gos|xHl:ar postiieSčku: "No, inKXS, sedali pa že lafolkM ^rest,'.*' 1'ostrešček je v .-tal tV-r ]h>-n<olil desnim: " 1 Vtnoijst gmšev, gospod, aiko vami je prav. Cisto po tarifi za dve uri." Nič ni pom«/-galo (UgovTainjanje, pbičatti so mu morali po tarifi.
Delavec je opravičjn do vaega produkta, kar ga aaii produclra.
Čas in denar trositi
po mestu, pri tujcih se okrog ozirati, — to bi bilo pač nespametno, te se Ti ponuja prilika v soseščini med domačimi, — to moraš sam priznati, — ali ne! "Kaj pa to?"
Prav nie nenavadnega, in vendar za Tebe dosti važnega----
"Kaj neki!"
To-le: V staro domovino se hočeš vrniti, — iz stare domovine nameravaš dobiti brata, sestro,
ali nevesto--
"Res mislim to storiti!" — Tridi torej k meni, in dobil boS parobrodni listek za katerokoli progo in za najnižjo ceno, •
In še nekaj! — Ti denar domov pošiljaš t "Res je tako!"
Pri meni storiš to varno in ceno, — obišei me, in zadovoljen boš z mojo postrežbo.
Ne pozabi, da zavarujem proti ognju in na življenje, in vedi tudi, da prevzamem vsake vrste tožbe, ki jih izdelam za mal detiar s kolikor mogoče dobrim uspehom.
Notarjev je dosti, toda v postavah izkušenih malo. Če potrebuješ dobrega notarja, obrni se na-me.
Raztin zemljišč in farm v Michi-ganu (glej današnji oglasi) imam tudi v državah Alabama in Texas izvrstna zemljišča. Kdor se želi naseliti, naj mi piše. *
Obdelane farme po vseh državah in v Kanadi preskrbeti morem vsakemu v bližini njegovega bivališča.
Posredujem pri prodaji in zamenjavi raznovrstnih posestev in in zemljišč.
Lote, nove in stare hiše v vseh delih mesta Chicago preskrbim kupovalcem, — vse to storim točno, pošteno in v popolno zadovoljstvo naroČevaleev.	I
Mnogoletna izkušnja v teh strokah stavita me v prijeten položaj, da zagotavljam slehernemu, ki potrebuje mojega posredovanja v vseh navedenih zadevah, najboljšo postrežbo.
Tudi v sobotah popoludne in v nedeljah predpoludne j^sarna odprta.
Na-me se obrniti, pomenja
čas in denar hraniti!
JOHN J. POLLAK,
H V.U W. IS. Street Chicago, ill.
CENIK
knjig, ki se dobivajo v saloni "Glas Svobode":
Mali vitez I., II. in III. del . 3.50c
Kralj Matjas .. .. .. .. ..	50c
Preko morja ..........
Opatov praporiček........35c
Jama nad Dobrušo.. .. . ..	20c
Vrtomirov prstan........20c
Deteljica..............20c
May Eri..............20c
Tiu« LLng ., ........20c
Strelec................25c
Fran baron Trenk........20c
Poslednji Mehikanec......25c
Na preriji............25c
Naseljenci............25c
Za kruhom............20c
Kori>tka..............—40
Gozdovnik............—.50
Beneški trgovec........—4°
Viljem baron Tegetthoff ., —.3c Venec slovanskih povestij, zvezek IV., VIII. i v IX.,
vsak po............—.6oc
Za srečo, — povest......—.50c
Amerika..............—.20c
Spisi Andrejčetovega Joie-ta, — trije zvezki, vsa« zvezek ie celotcn iu sam za-se ter obseza vsak par krajših, mičnih pripovedk; zvezek po..........—.20c
Knjige pošiljamo poštnine prosto.
Kdor Imeti eno tih knjig, naj nam postnim potom pošlje naročnino.
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči In pohistio pri
r N A 8
Nota.
Za. vsebino oglasov v GI, Sv, ni odgovorno uredništvo niti uprav-ništvo.
O
Jas. Vasumpaur,
na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, III.
MED NAMA1
Ako hočeš imeti dobro fotografijo, pridi k meni.
Jaz se bavim s tem poslom že 25 let In moj delokrog seje med^l tem časom zel« razSiril. To pove dovolj. Pridi k meni in bodi prepričan, da ti izdelam po zmerni CNie fino sliko v uajboJjij Izdelovalnici fotografij, kar jih je na zapadni strani (Westj Side) mesta.
Izknsen fotograf-
391—393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAGO, ILL.
e8tabli8h 1883	phone canal 287
ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU
se uživa, ako sta mož in lena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrab, so vedno otnerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi
Trinerjevo zdravilno grenko vino,
ki pospešuje siast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v tele9u v čisto kri, ki je glavni pogoj Življenja.
Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo, da je edino pristno
Trinerjevo zdravilno, grenko vino
najboljši; domače zdravilo in namizno vino na svetu.
Dober tek.	Močni živci.
Izborilo prebavljattje. Trdno zdravje.
To je zdravilo, kakerŠnemu ni para na svetu. Ako ]e rabite, odvzamete mnogo bolezni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in čistilca krvi, branite bolezni.
Močne mišice. Dolgo življenje.
POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnib in slabih pijač.
• ♦ . *
V LEKARNAH
V DOBRIH GOSTILNAH
Jože Triner
799 So. \shland Ave.,	CHICAGO, ILLINOIS.
Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih speoielitet:
Trinerjev brinovec, slivovka, tropitijevec, konjak.
____
_
___
tm..... - i