Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraje Izdaja »Ptujski tednik« zavod s samostojnim fmansiranjem Direktor Ivan Kranjčič Cklgovorni urednik: Anton Bauman. Uredništo in upcava: Ptuj, Lackova 8 Telefon 156, čekovni račun pn Komunalni banki Maribcc podružnici Ptuj, štev 604-708-3-206. Rokopisov ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Celotna naročnina za tuzemstvo 750 din, za inozemstvo 1250 din štev. 11 Cena 15 din PTUJ, 18. marca 1960 Letnik XIM Zvezni izvršni svet, ki se je pod predsedstvom pod- predsednika ZIS Mijalka Todoroviča sestal 15. marca v Beo- jrradu, je sprejel poročilo ZIS za leto 1959, v katerem je pojasnjena splošna politika ZIS in dejavnost posameznih organov zvezne državne uprave v preteklem letn in ki bo poslano zvezni ljudski skupščini, nadalje poročilo o giba- nju gospodarstva ter vrsto zakonskih osnutkov, uredb in odlokov. Ko je ZIS obravnaval poro- čilo o gibanju gospodarstva za leto 1959, so ugotovili, da jc bila lani presežena proizvod- nja, predvidena z družbenim pianom v vseh panogah gospo- darstva in da so vse oblike po- trošnje in narodnega dohodka močno narasle. Povečanje na- rodnega dohodka za 19 odst. v primerjavi v letom 1958 je sad razvoja vseh gospodarskih pod- ročij, zlasti pa velike kmetij- ske proizvodnje. Lani se je po- večala tudi blagovna izmenja- va s tujino, kar je povzročilo znatno zmanjšanje deficita v plačilni bilanci. ZIS je sklenil po potrebi uveljaviti obsežne ukrepe, s katerimi bo omogo- čeno nadaljnje povečanje pro- izvodnje in zagotovljena iz- polnitev družbenega plana za leto 1960. NOVI ZAKONSKI OSNUTKI Osnutek zakona o gospodar- skih prestopkih, ki so ga spre- jeli na včerajšnji seji ZIS, do- loča, da so za gospodarske pre- stopke odgovorne vse pravne osebe, razen politično teritori- alnih enot in državnih organov, kakor tudi fizične osebe. Go- spodarski prestopki se bodo ka- znovali samo z denarnimi glo- bami. Z osnutkom zakona o sodnih taksah se takse pri rednih in gospoflarskih sodiščih določijo na enoten način. V primerjavi s sedanjimi bodo višje za pri- bližno 20 odst. Osnutek zakona o jugoslo- vanskih standardih predvideva, da bo izdajal standarde zavod za standardizacijo. Standardi bodo samo izjemno obvezni. Do- ločeni so posebni predpisi o ka- kovosti proizvodov, ki so ob- vezni za vse gospodarske orga- nizacije in pravne osebe. Razen drugih predpisov je Izvršni svet sprejel tudi spre- membe uredbe o družbenih in- vesticijskih skladih, odlok o posojilih iz sredstev splošnega investicijskega sklada za na- kup motornih vozil domače se- rijske proizvodnje v letu 1960. kakor tudi zaključne račune splošnega investicijskega skla- da za leto 1957 in 1958. Nadalje je ZIS sprejel odlok o ustanovitvi in delu svetov za turizem, kakor tudi odlok, s katerim bo dala federacija brez obveznosti glede povračila 500 milijonov din za zgraditev izle- tišč v okolici velikih mest in industrijskih središčih, kakor tudi za zgraditev, adaptacijo in opremo turističnih objektov s pogojem, da prav toliko prispe- vajo v te namene tudi repu- blike. Izvršni svet je sprejel tudi odlok o podaljšanju trajanja Tiandatov članov skupščin za- vodov za socialno zavarovanje do novih volitev, ki bodo iio Uveljavljanju novih predpisov o" organizaciji socialnega zava- rovanja. ZIS je sprejel tudi uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o položajnih plačah usl užbencev prosvetnih usta- nov. Po tej uredbi se zvišajo Pr»ložajne plače učnemu oseb- ju po zvanjih. in sicer: za uslnžbence v zvanju asistenta lektorja po 2000 din meseč- za uslužbence v zvanju do- ^Pfita, izrednega in rednega profesorja po 5000 din meseč- no. ^oložajne plače, predvidene ® to uredbo, se bodo izplače- vale od 1. januarja 1961. Pred- ^jdeno pa je. da lahko repu- bliški izvršni svet s svojimi Predpisi zviša sedanje položaj- J^e plače uslužbencev, na ka- se nanaša ta uredba, do peskov, predvid.enih s to ured- ^ tudi pred 1. januarjem 1961.2 Sprejeta je bila tudi ured- ba o spermembah uredbe o po- ložajnih plačah sodnikov in javnili tožilcev. Po uredbi znašajo položajne plače predsednikov sodišč, sod- nikov okrajnega sodišča in na- mestnikov okrajnega javnega tožilca do 6 službenih let 10.000, nad 6 let pa 12.000. pred- sednika okrajnega sodišča in okrajnih javnih tožilcev 12.000 do 14.000, sodnikov okrožnega rednega in okrožnega gospodar- skega sodišča ter namestnikov okrožnega javnega tožilca do 6 let službe 12.000, nad 6 let služ- be 14.000 din. predsednika okrajnega rednega in okrožne- ga gospodarskega sodišča ter okrožnih javnili tožilcev 14.000 do 16.000 din. predsednika okrožnega rednega sodišča in okrožnih javnih tožilcev na se- dežu vrhovnega sodišča 17.000 dinarjev. Tudi položajne plače, predvi- dene s to uredbo, se bodo iz- plačevale sodnikom zveznega vrhovnega sodišča in vrhovnega gospodarskega sodišča javnim tožilcem in njihovim namestni- kom od 1. aprila 1960, sodni- kom drugih sodišč pa od 1. ja- nuarja 1961 s tem, da lahko po- litično-teritorialne enote odre- de, da se položajne plače, pred- videne s to uredbo, izplačujejo sodnikom drugih spdišč prej. toda ne pred 1. aprilom 1960. Z odlokom o minimalnih in osebnih dohodkih delavcev go- spodarskih organizacij se zvi- šajo konkretni zneski minimal- nih osebnih dohodkov za sku- pine gospodarskih organizacij: industrija opeke, industriie be- tonskih polfabrikatov, industri- ja bitumenskili proizvodov in založniška podjetja. MILTTARDA ZA STANOVANJA RUDARJEV Z odlokom o višini sredstev splošnega investicijskega skla- da za graditev stanovanj za de- lavce in uslužbence premogov- kov je ZIS določil, da bo Ju- goslovanska inA'^esticijska b ka izločila iz tega sklada mi- lijardo dinarjev za nadaljeva- nje stanovanjske graditve v premogovnih središčih. Investi- cijska sredstva bo dajala iz- ključno tistim premogovnikom, katerih stanovanjska graditev se je finansirala v preteklih letih iz sredstev splošnega investicij- skega sklada. SPREMEMBE V OBDAV- ČENJU OSEBNEGA DOHODKA S spremembami, ki jih je predlagal ZIS v zakonu o dav- ku na osebni dohodek, je pred- videno, da se čisti dohodek do- sežen na podlagi avtorske pra- vice, kakor tudi od patentov, izumov in tehničnih izoopolni- tev, zmanjša za znesek stro- škov materiala, porabljenega pri izdelavi avtorskih del. pa- tentov. izumov in tehničnih iz- popolnitev, za znesek nagrade za delo drugih oseb. ki so sode- lovale v njihovi izdelavi, in drugili stroškov, nujno potreb- nih za pridobitev ustreznega dohodka se vračuna v čisti do- hodek davkoplačevalca. Na ta davek se poslej ne bo predpisovala še občinska do- klada. Med odloki, ki jih ie na vče- rajšnji seji sprejel Zvezni iz- vršni svet. sta tudi odlok o ustanovitvi sveta za turizem pri državnem sekretariatu za blagovni promet ter odlok o ustanovitvi našega konzulata v Aleksandri j i. HE Hojdoše v gradnji Delovišče HE Hajdoše je dnev no deležno občudovanja Ptuj- čanov in okoličanov, ki prihaj ajo ob nedeljah in v popoldne- vih občudovat gigantno delo žerjavov in buldožerjev pri graditvi nove začas ne struge Drave Veliko zadiužno zborc^ vanle v Halozah v nedeljo, 13. marca 1960, je bilo v viteški dvorani grada Bori v Halozah veliko zborovanje član- stva kmetijskih zadrug Zavrč in Cirkulane v zvezi z združitvijo KZ v novo veliko zadružno go- spodarsko organizacijo, ki bo skr- bela poleg Kmetijskega gospo- darstva »Haloze« za gospodarski napredek Haloz in za izboljšanje proizvodnje in proizvodnih odno- sov kmetijskih proizvajalcev v haloških predelih. Zborovanja se je udeležilo nad 420 odraslih, moških in žensk, ki so prišli od blizu in daleč in so skrbno poslušali domače zadruž- ne funkcionarje pa tudi goste iz Maribora in Ptuja, ki so se ude- ležili zbora. V imenu Okrajne za- družne zveze Maribor je govoril zadružnikom tov. Ivo Vabič o po- menu združitve zadrug tudi v ha- loškem predelu, o gospodarski okrepitvi združene zadruge, o njenem učinkovitem poseganju v proces kmetijske proizvodnje z organizacijo proizvodnje, z uslu- gami s sodobno tehnično opremo, semenjem, umetnimi gnojili in ostalim v okviru pogodb za sode- lovanje. V imenu Občinskega od- bora SZDL Ptuj je FKTzdravil nav- >če sekretar tov. Andrej Mršek. Na zboru je bil predlog o zdru- žitvi potrjen. Zelo zanimiva in plodna je bila diskusija članstva, ki so radi poslušali govornike iz svojih vrst ter odgovore navzo- čih predstavnikov oblasti, zadruž- nih in množičnih organizacij. Taiko številnega zborovanja v Halozah že dolgo ni bilo in je to zadnje med drugim pokazalo, da se haloški prebivalci zelo zanima- jo za razvoj kmetijstva, vino- gradništva. sadjarstva in živino-, reje v Halozah v sodelovanju s KZ, za poklicno perspektivo svoje mladine ter za njeno splošno in strokovno izpopK)lnjevanje, da bo lahko in uspešno izvrševala na- loge gospodarskega razvoja tudi v Halozah. Ude letujte se preda- Vijnj Delavske univerze Graditev elektrovoda Mraciin-Kidričevo Elektircgostpodarska skupnost Slovenije pripravlja vse potrebno za graditev elektrovoda 220 KV Mraciin—Kidi-ičevo, ki ga bo gra- dilo pjdjstje »Daleikovod« Zagreb po naročilu investitor.ja jugoslo- vanskega elektregospodatrstva. Na trasi, 'ijer bodo stali stebri elektrovoda, ki bedo medsebojno oddaljeni okrog 250 metrov, so že gotova vsa potrebna pripravljalna dela. merjenje in drugo. Te dnr je odobri! ObLO Ptuj upcrabo zemljišč na njegovem obrnočju med republiško mejo in Kridriče- vim za ta elektrovod, ki predstav- lja nov cbjekr za povezavo elek- troenergetskega sistema Jugosla- vije. Iz smeri Mraclina, Marije Bi- strice in Maclja bo potekal elek- trovod v območju občine Ptuj pre- ko Gručkovja po zahodni strani ceste Djurmanec—Macelj—Zakel in jo bo nekoliko severneje od odcepa ceste za Žetale križal ter se bo v ravni črti vzpel na Goli vrh in Jablovec ter Dežno, od tam na se bo spuščal preko Gorce v križanje z Dravinjo, presekal med Strmcem in Pristavo najožji pas gozda in severovzhodno od Apač zavije precej ostro proti Kridriče- vemu. Ko bo zgrajen še elektrovcd Šoštanj—Kidričevo in vod Hajdo- še—Kidričevo, bo Kidričevo važno vozlišče elektroenergetskega siste- ma Jugoslavije. Zdaj vodita v Ki- dričevo dva veda 110 KV iz Peker in dalje en vod v Nedeljanec. Naj- prej bo sedaj končan elektrovod Mraciin--Kidričevo. Delavska univerza Ptuj V dvorani Občinskega komiteja v Ptuju bodo v bodoče sledeča predavanja Delavske univerze, in sicer: 21. marca 1960, ob 19. uri bo predaval referent za upravno- pravne odnose pri Občinskem ljudskem odboru Ptuj tov. Frido Klančnik o »KOMUNI — OSNOV- NI DRUŽBENI EKONOMSKI CE- LICI«. 30. marca 1960, ob 19. uri bo predaval dr. Aleksander Poznik o temi »SOCIALISTIČNA REVOLU- CIJA IN SOCIALNI RAZVOJ ZAD- NJIH DESETLETIJ V SVETU«. O predavanjih so obveščene osnovne organizacije KZS. SZDL. "sindikati in LMS v Ptuju. Iz pisarne Delavske univerze Ptui Najnovejša razorožitvena konferenca v Ženevi, ki se je začela v torek, naj bi pripra- vila potrebno gradivo za sesta- nek na vrhu 16. maja v Parizu. Da bi vsaj delno našli kom- promisno rešitev in da bi imeli dovolj časa, so sklicali konfe- renco desetih že 60 dni pred sestankom najvišjih. Zato iuiij sedaj ne smemo nričakovafi zadnje besede, ker jo bodo pre- pustili štirim šefom. Sedanja razorožitvcAa priza- devanja so prišla v novo fazo, v kateri ljudje spoznavajo, da je nadaljnje tekmovanje v ob- oroževanju samo nevarnost za svet. Kopičenje orožja ne vodi nikamor in to vedo na Vzhodu in Zahodu. V tokratni komisiji je deset dežel, pet z Zahoda, pet pa z Vzhoda. Zahodni ta- bor predstavljajo Am 'ika, Ka- nada, Francija, Britanija in Italija, Vzhod pa zastopajo So- vjetska zveza. Poljska, Češko- slovaška. Romunija in Bolga- rija. Obe strani sta že pripra- vili načrte za razorožitev. Po vzhodnem načrtu naj bi v štirih letih preko treh, sto- penj povsem razorožili vse de- žele in na koncu ustanovili po- seben mednarodni organ, ki bi nato nadzoroval razorožitev. V prvi stopnji bi zmanjšali so- vjetske. ameriške in kitajske čete na 1,7 milijonov vojakov v vsaki deželi. Britanija in Francija bi imele armado po 650 tisoč vojakov. V drugi stopnji bi uničili odvisno orožje ter ukinili oporišča v tujih državah. V tretji stopnji bi končno uničili zaloge atomske- ga in raketnega orožja. Ko bi v štirih letih izvedli predvideni načrt, bi ustanovili poseben mednarodni organ, ki bi nad- ziral tiste vojaške sile, ki bi ostale vsaki deželi za njeno notranjo varnost. ZahfKlni načrt je prav tako predvidel tri stopnje, le da je vrstni red povsem drugačen. V prvi stopnji bi zbrali potreb- ne podatke o sedanji oborožitvi in tako bi že v začetku ustano- vili poseben mednarodni organ, ki bi nadziral razorožitev. So- vjeti predvidevajo takšen or- jjan za zaključek in pripisujejo mu tudi drugačno funkcijo. V drugi stopnji bi prenehali s proizvodnjo atomskega orožja, obenem pa bi že začeli upo- rabljati atomske bombe v miro- ljubne namene. SZ in ZDA bi imele vsaka po dvomilijonsko armado, medtem ko bi Britanci in Francozi zadržali pod orož- jem več ljudi kot 650 tisoč. Prepovedali naj bi izstreljeva- nje vesoljnih raket v vojaške namene. V tretji stopnji bi prepovedali proizvodnjo vsega atomskega orožja, uničili ra- kete in zmanjšali armade na stopnjo, ki zadošča za notranjo varnost vsake dežele. Na koncu bi ustanovili posebne medna- rodne policijske čete, ki bi pre- prečevale morebitne agresivne namene. Pri bežni primerjavi lahko spoznamo bistvene razlike med vzhodnim in zahodnim načrtom. Na Zahodu dajejo prednost kontroli in zato naj bi že v .za- četku ustanovili mednarodni kontrolni organ. Vzhod meni, da bi morale države same iz- peljati razorožitev, ker je tu- kaj tudi vprašanje notranjih zadev vsake dežele. Morda bi lahko nadzorovali razorožitev celo s posebnim skladom OZN za nerazvite dežele. Ce neka država ne bi vložila vsote, bi lahko takoj vprašali, ali ne po- trebujejo denar za oboroževa- nje. To je samo eden izmed -a- činov. Sedaj je vprašanje, do kakšne mere bodo našli kom- promis do sestanka na vrhu. napovedana zasedanla pienuma SZDL v Ptuju v času med 26. marcem in 25. aprilom 1960 bo v Ptuju štirikrat zasedal plenum SZDL ptujske ob- čine, na katerega bodo povablje- ni člani svetov, predstavniki go- spodarskih ter množičnih organi- zacij in društev, ki jih zanimajo vprašanja, o katerih bo razprav- ljal plenum. 26, marcs 1960 dopoldne bo razpravljal plenum SZDL Ptuj o turizmu, gostinstvu in družbeni prehrani v ptujski občini. Članom plenuma in predstavnikom sveta ter organizacij in društev bodo jKislana vabila na zasedanje. 2. aprila 1960 dopoldne bo ple- num razpravljal o vprašan.iu: »Aktivnost žena na vseh področ- jih družbenega življenja«. Članom plenuma in gostom bodo poslana vabila. 9. aprila 1960 dcP>oldne bo pred plenumom razprava o trgovini in njenih problemih v občini Etuj. 23. aprila 1960 dopoldne pa t>o plenum razpravljal o obrti v ptujski občini. Na vtprašanja bo odgovarjal predstavnik Okrajne obrtne zbornice. Vsem udeležen- cem bodo razposlana vabila. Praksa z zasedanji razširjenega plenuma SZDL, s povabl.jenimi predstavniki in gosti s^e je doslej dobro obnesla, zato se bo tudi v bodoče ponavljala. Plenum bo dajal Občinskemu ljudskemu odboru Ptuj tako pri- dobljene koristne pobude s tere- na in bo usmerjal {X)litične akci- je na območja in področja, kjer se bodo izvajale naloge po spod- budah plenuma. Pred vrm^ti turistične Program za nov hotel v Ptuju odobren Komisija za revizijo programov pri Izvršnem svetu LRS je na seji 9. marca 1960 odobrila program za graditev hotelskega poslopja v Ptuju na oglu Trstenjakove tn Ma- sarykove ulice (sedaj »Javorjevo« skladišče drv iij premoga). Po odobrenem p>rogramu bo za- čel ObLO Ptuj po vsej verjetnosti že letos proti koncu leta giraditi hotelsko f>oslopje s kapaciteto 60 postelj in 120 sedeži v restavraciji ter s 60 sedeži v kavami. Grad- beni objekt bo tako sestavljen, da bo možna poznejša povečava zgradbe. Z leti se bodo turistične Dotrebe Ptuja med drugim tudi glede na novo Hidro9"ektrarno Hajdoše ter novo kopališče s toplo vedo iz elektrarne ter glede na druge gospodarske in kulturne soremembe v Ptuju tako povečaie da kapaciteta sedaj zgrajenega hotela ne bo več za^:pščala. V družbenem planu občine Ptui ra leto 1960 je graditev hotela za ocdročje gostinstva in turizma mlavni investidiski obiokt. za ka- ♦^oreoa "»^edvidenih 45 miliion"'"- d'n3rio'- 1et"s jp predvifl-^n povečanje gostinsko - turističnih se%(!]>ne uslug v ptujski občini za sedem odstotkov glede na povečanje osebnih dohodkov prebivalstva in turističnega prometa. Graditev novega hotela najbolj cpravičuje perspektivni razvoj go- stinstva in turizma. Nasprotno bi sedanje stanje na tem fK>dročju razvoj zaviralo in bi Ptuj še dalje pomenil le mimobežno točko na poti Maribor—Zagreb. Z novim ho- telom bo imel Ptuj nove m-sžno^ sti, da se bodo v njem gost.ie ustavili m tudi zadrževali dalj časa ★ Tov. Janko Vogrinec je kot predstavnik Občinskega ljud- skega odbora Ptuj pred komi- sijo v Ljubljani zagovarjal idejni program novega hotela s porastom turističnega prometa v tem delu Slovenije in s po- trebami, ki nastajajo v zvezi s tem in so iz leta v leto večje. Kot dokaz nujnosti graditve hotela v Ptuju je tov. Vogrinec navedel med drugim podatke, da so leta 19"4 ptujska gostišča zabeležila skupno skoraj 11.000 (nadaljevanje 5 2. strani) STPAN t PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 18. MARCA 1900 Program za nov hotel v Ptuju odobren CNadaljevanje s 1. strani) nočnin ob takratni kapacitoti 130 postelj hotela »Osterterger« v Prešernovi ulici in v šestih gostilnah v Ptuju s skupno 82 ležišči. Ob sedanji kapaciteti Pensiona Grad Bori s 60 ležišči in gostišča >Beli križ« z 32 po- steljami v letu 1960 in prihod- nja leta v Ptuju nikakor ne bi moglo prenočevati skoraj 7500 gostov iz Jugoslavije in skoraj 1300 tujih turistov. Ptuj občuti, dft zasebniki glede na stano- vanjsko stisko ne morejo spre- jemati turistov na prenočeva- nje. Tak promet turistov je planiran za 1960. leto v Občin- skem družbenem planu, bo ;ia še verjetno znatno večji, ker prihaja iz leta v leto v Ptuj več poslovnih ljudi in turistov; mnogi pa se ustavljajo v Ptuju med vožnjo Maribor-Zagreb. 2e v predaprilski Jugoslaviji je bilo v Ptnju zabeleženih ve- liko poslovnih gostov. Teh je sedaj še znatno več, saj priha- jajo v TGA Kidričevo, v »Del- to« Ptuj, TAP Ptuj, Tekstilno tovarno, k »Slovenskim gori- cam« in k ostalim ptujskim podjetjem in se zadržujejo v Ptuju več dni. Muzej v Ptuju ima iz leta v leto več obiskov, enodnevnih in večdnevnih. 'Po- slovni ljudje in obiski Muzeja, ki svojih opravkov ne opravijo v enem dnevu, morajo preno- čevati nn Horlu, v Statenbergu ali Mariboru, če v Ptuju ni praznih mest. Lansko leto je nočilo v Ptujn 8048 gostov, od tega 1149 tujih turistov, k temu številu pa bi morali prišteti tu- riste, ki so nočili nn Horlu, v Statenbergu in v Mnriboru ali pa so odpotovali dalje. Z novim hotelom bo v Ptuju izboljšano tudi stanje glede se- dežev v restavracijah in ka- varni t(y gostilnah, ki jih je sedaj skupaj 2996. Ko bo imela hotelska restavracija 120 sede- žev in kavarna 60 sedežev, se bo število sedežev v restavra- cijah, kavarni in gostiščih ptuj- ske občine povečalo na 5176. Tov. Janko Vogrlnec in tov. Ivan Kranjčič, ki sta bila na seji omenjene komisije, sta imela s seboj še druge podatke v zvezi s turizmom in gostin- stvom v ptujski občini in sta jih tudi uporabila za zagovar- janje idejnega programa ho- tela. Komisija je. kot že rečeno, program potrdila. Tako bo do- bil Ptuj važno turistično-gostin- sko zgradbo, ki bo Ptuju v okras, turizmu in gostinstvu pa v olajšanje in povečanje pro- meta ter zadovoljitev potren iz leta v leto naraščajočega tu- rizma v naših krajih. Katere vrste kohoši bomo redili? Pomlad je tukaj, s tem za gospodinje čas, da svoje jate starih kokoši obnovijo in izpo- polnijo z naraščajem. Dobre perntninarke vedo, da kokoš prvo leto starosti znese največ jajc, v drugem manj, v tretjem letu pa nesnost tako pade, da kokoši ne plačajo več hrane. Zato izločijo dobre go- spodinje vsako leto nad dve leti stare kokoši in te nadome- stijo s podmladkom. Koledar- sko leto v kokošereji se vedno začenja in konča s 1. oktobrom. Izvaljeno pišče pride na svet z že nastavljenim zarodkom jajc, kolikor jih bo odrasla ko- koš znesla v svojem življenju. Ta lastnost ni pn vseh pasmali in tudi pri |)osameznih kokoših enaka, zato kokoši niso enake nesnice. Ce kokoši nudimo za- dostno in dobro hrano, iz ka- tere more črpati snovi za rast jajca, tedaj kokoš svojo zaloge nastavkov hitro izčrpa in v dveh letih se znese. Slabo krm- Ijene kokoši so slabe nesnice. zato pa se slaba nesnost očuva par let. Take kokoši nam de- lajo le izgubo. Pri izbiri pasme naše gospo- dinje cesto grešijo. Po dvori- ščih vidimo še vedno mnogo križancev, ki ne dajejo prave koristi. Za katero pasmo kokoši se bomo odločili, je odvisno od možnosti, ki jih imamo. Različ- ne pasme kokoši zahtevajo raz- lične pogoje za donosno rejo. Ker imajo gospodinje često na- pačna mnenja, navajamo glav- ne lastnosti pri nas razširjenih pasem. Zelo razširjena pasma je jerka, katero priporočamo go- spodinjam, ki imajo okrog svo- jega gospodarstva veliko pašo. V teh pogojih je ta pasma zelo gospodarna. Pri nas jo gojimo v dveh tipih. V bivšem ptuj- skem okraju imamo največ rjave štajerke. v drugih bolj hribovitih predelih pa se je razširila jerebičarka. Rjavka (pravijo ji tudi tež- ka) doseže približno 2 kg teže, posamezne pa tudi do 4 kg. Zne- se 160 do 220 ali celo več jajc letno. Na selekcijski postaji je rekorderka znesla celo 300 ko- madov. Zrnate hrane požre cd vseh pasem najmanj, ker si es dan išče hrano na paši. Pri pra- vilni prehrani in oskrbi je tudi pozimi dobra nesnica. .'^tajerk« na majhnem in omejenem pro- storu ne uspeva. Jerebičasta štajerka je manj- ša, nekoliko boljša nesnica, a tudi živahnejša, zato zahteva več prostora od rjave. Po nesnosti prekaša štajerko leghorn pasma, jajc te vrste kokoši imajo belo lupino. Sama si no poišče mnogo hrane v pri- rodi. zato pa je požre mnogo iz rok gospodinje. To je bolj farmska kokoš, ki se zadovolji z majhnim izpustom. Zaradi nizke teže jo gospodinje opu- ščajo. Rhode Island je temnorjave barve, prištevamo jo pa k sred- nje težkim pasmam. Priljublje- na je zaradi debelih jajc s tem- norjavo lupino. Na leto znese 80 do 120 jajc. Tudi ta pasma rabi precej zrnja. To pasmo zadnje čase izpodriva New- hempschire, ki je svetlorjave barve. Štejemo jo med srednje težke pasme. Po številu jajc je kmalu za Štajerko, le da je na splošno težja. Ce ima dovolj paše, si poišče tudi v nartivi precej hrane, zadovolji pa s« tudi z omejenim prostorom. Dobro nesnico poznamo po številu jajc, ki jih znese teden, sko. Spomladi naj znese naj. manj 6 jajc tedensko in to 5 do 6 jajc zaporedoma vsak dan, nato en dan preneha, nato pa zopet nese 5 do 6 dni. Nesnica, ki nese samo 2 do 3 dni zapo- redoma, nato pa en dan ali celo dva dni preneha, ne plača hrane. Naše farme redijo zadnje čase težke in hitro rastne pa- sme. katerih podmladke upo- rabljamo ])reclvsem za vzrejo }K)iiancev (brojlerjev). V dveh in pol mesecih imajo taki )o- hanci 1. 2 in več kilogramov. Za dobivanje konsumnih jajc te pastne ne ustrezajo, ker za- radi velike porabe hrane in majhne nesnosti niso gospodar- ne. Rejci, ki želijo piščance rediti za zakol, lahko enodnev- ne piščance takih pasem narobe pri valilnici. Valilnice za naš okoliš ima ^Jvinorejsko veterinarski za- vod v Ptuju, Ormoška cesta 28. Vsak torek in sredo razprodaja enodnevne piščance sledečih pasem: rjava štajerka in Rholde Is- land (Rodejland) 60 din, New-Henipschire in pasme za pohance 7Q din. Piščance lahko naročite pri svoji kmetijski zadrugi, lahko pa jih prevzamete tudi osebno. V naročilu navedite pasmo, kraj, zadnjo železniško posta- jo ter zaželeni čas dobave. Ce rejci prevzamejo piščance oseb- no. morajo priti po nje s svojo embalažo. Anton Lorger TRIKRATNI POPIS ŽIVINE NA OBMOČJU KU CIRKOVCE V smislu določil odredbe o določitvi skočnine za osemeni- tev goved je kakor vsako leto Obč. LO tudi letos izvršil popis živine na območju občine. Kon- trola, ki je bila za popisovalci, je odkrila vrsto pomanjkljivo- sti na območjih nekaterih kra- jevnih nradov. Na območju KU Cirkovce je bilo ugotovljeno, da je bil po- pis izvršen površno. Dogajali s<5 se primeri, da sta ostali ne- popisani dve, tri in tudi več krav in nad leto starih telic, ker so jih posamezniki skrivali' pred popisovalci in pred kon- trolorji, celo pustili na odprti prostor po pašnikih. Po ugoto- vitvah so morali popisovalci ponovno popisati živino in se je v odnosu na prvi popis po- večalo število plemenic za 90 komadov. Upravni organ ie imel pomisleke tudi v ponovni popis in je sklenil tretjič po- pisati živino z uslužbenci Obč. LO iz Ptuja, kar se je izvedlo 14. marca i960, in so popisovalci v Stražgojnci, Starošincih. Dra- g^Onji vasi, Mihovcih in Zg. Ja- blanah pri detajlnem popisu našli 170 nepopisanih krav in telic. Samo v Stražgonjci so na- šli 43 nepopisanih krav. Žalost- no je, da so posamezni kmeto- valci v omenjeni vasi pri obeh prvih popisih prikrivali živino. Tako je tudi pri tem popisu bilo najdeno več krav v po- možnih gospodarskih prostorih, kjer so bile zadevane a slamo, od koder so se same javljale popisovalcem. Kmetje omenjenih vasi o Eraševali, zakaj tretji popis. :ivda je samo pri njih, kajti če bi prvič popisovalcem pošte- no prijavili živino, bi ne bilo potrebno drugega, še manj pa tretjega popisa. Vsekakor se upravni organ ne bo zadovoljil z naknadnim popisom 170 kr >, temveč bo moral uvesti tudi kazenski postopek. Pogled na Zavrč s ceste proti Dubravi Kontrola sodov i. 1960 Kontrola meril in plemenitih kovin Maribor bo opravljala v le- tu 1960 preglede in žigosanje so- dov pri kontroli sodov na sedežu občine Ormož in občine Ptuj v sledečih dnevih 1960. leta: V Ormožu, Poštna ui.- 6, "za ob- močje Ormož: 7. aprila, 16. junija, 18. avgu- sta, 17. in 19. septembra ter 6. oktobra 1960. V Ptuju, EVistan 4, za območje občine Ptuj: 8., 9. in 11. aiprila, 16. in 17. maja, 17. in 18. junija, 18., 19. in 20. julija, 19. i,n 20. avgusta, 20. :n 21. septembra ter 7. in 8. akto- bra 1960. Objava o teh dnevih pregledo- vanja in žigosanja ter kontrole sodov bo razgilašenna na krajevno običajen način po cbčini Ptuj. Nesrečo ne počiva v zadnjem času so se zdra- vili ali se še zdravijo v ptujski bolnišnici naslednji ponesre- čenci: Anton Jernejšek, Mihovce 55, je padel in si po- škodoval glavo; Rudolf B u to- le n , Žetale 45, padlo mu je drevo na levo nogo; Milica 5 t e k 1, Rogoznica 2, podrl jo je avto. poškodba leve noge; Pepca K o v a č e C , Jesenje 64, je padla v gozdu in si poško- dovala hrbtenico; Jožef Pec, Kog 107, voz mu je šel preko telesa; Marija H a b j a n i č, M.y^et.lncj„ iQ padla in si poško- dovala levo nogo; Franc Bez- j a k . Ptuj, Ormoška cesta, je padel in si poškodoval glavo; Franc V o g r i n e c , Žetale 65, nekdo ga je udaril s kolom in mu poškodoval desno roko; Ignac Brenčič, Zabjak 36, je padel in si poškodoval glavo in desno roko; Mihael Petek, Falinič Breg, podrl ga je avto in mu poškodoval telo; Tončka V i m e r , Ptuj, Masarykova 5, se je popekla s kropom; Neža Bohi, Grajenščak 51, se je lopekla s kropom po nogab; igrane Arnuš, Podlehnik 81, pes ga je ugriznil in mu poško- doval glavo; Janez Vilčnik, Muretinci 20, si je z žago po- škodoval desno roko; Ivan Pucko, Ptuj, Zagrebška 54, je padel s kozolca in si poško- doval desno roko; Janez Kri- žan, Kukava 1, nekdo ga je napadel in ga poškodoval po telesu; Anton Že rak, Kidri- TRZNE CENE na ptujskem živilskem trgu v sredo, 16. marca 1960 PO VRTNINA: krompir 20. če- bula 40 do 50, česen 100 do 120, rdeča pesa 30, solata endivija 120, korenček 40 do 50, peteršilj 50 do 60, luščen fižol 50, kislo zelje 50, radič 150 do 200, motovileč 200, por 50, regrat 200, hren 100, zelena 50, čebuljček 200, špinača 140 do 200. SADJE IN SADEŽI: jabolka 40 do 80, suhe slive 70, orehi 200 do 220, med 300, suho sadje 50. ŽITARICE IN MLEVSKI IZDEL- KI: ajdova kaša 100, pšenica 30, koruza 30, proso 40, koruzni zdrob 50, ajdova moka 60, koruz- na moka 40, prosena kaša 80. MLEKO IN MLEČNI IZDELKI: mleko 30 do 35, smetana 160, sir 40 do 80, surovo maslo 500. PERUTNINA IN JAJCA: kokoši 400 do 600, piščanci 400—800, jajca 12 do 13 din za kos. čevo 55, si je pri delu poškodo- val desno roko; Josip P o n - g r a c , Lovrečan 72, si je pri delu poškodoval desno nogo; Franc Segula, Moškajnci 55, si je poškodoval z žago levo roko; Janez Horvat, Zabovci štev. 92, voz ga je podrl in ^a poškodoval po telesu; Marija E m e r š i č , Veliki Okič 50, je padla in si poškodovala levo nogo; Ivan Pongračič, Du- brava 14, podrla ga je krava in ga poškodovala po telesu; Stje- pan Hrenič, Cvetlin 18, je padel in si poškodoval desno roko. ROJSTVA, POROKE IN SMRTI na matičnem področju Ptuj ROJSTVA: dečke so rodile: Marija Ceh, Bišecki vrh 22 — Srečka; Milica Petek, Bresnica štev. 34 — Jožefa; Jožefa Lipič, Podlehnik 23; Barbara Žuran, Zasadi 6 — Srečka; Terezija Zemljarič, Spuhlja 52; Amaliia Lamberger, Mihovci 56 — Miro- slava; Marija Rogina, Selška cesta 24, Ptuj. Deklice so rodile: Roza Štra- fela, Markovci 71 — Marijo; Ljudmila Cvetko, Mihalovci 15 — Marjano; Ljudmila BrumCc, Mihovci 10 — Jožico; Marija Jurič, Sobetinci 23 — Zdenko; Neža Unuk, Slovenja vas — 1a- njo; Marija Cafuta, Gomilce 14 — Marijo; Alojzija Klanjšek, Ptujska gora 1 — Vikico; Aloj- zija Putora, Hrastovec 158 — Miliko: Ana Matjašič, Juršinci štev. 32 — Slavico; Josipa Hor- vat, Radobojski breg 48 — Šte- fico; Milica Bratušek, Paradiž štev. 36 — Zdenko; Terezija Ve- selic, Korenjak 56 — Minko; Marija Simonič. Dornava 5 — Marico: Ana Segula, Ptuj, Za- grebška 54 — Jožico; Antonija Vindiš, Dravci 2 — Jožico; An- g:ela Arnuš. Krčevina 125 — Mi- leno: Majda Kurež, Gorca 1 — Majdo; Angela Sakelšek," Gru- škovje; Otilija Vertič, Spuhlja štev. 57 — Kristino; Manica Ko- pitar, Ptuj, Miklošičeva 5; Ma- tilda Galun, Stogovci 12 Da- nico. POROK in SMRTI ni bilo. VABILO NA MATURANTSKI PLES V PTUJU Dijaki zaključnega razreda gimnazije v Ptuju vabijo na MATURANTSKI PLES ki bo v narodnem domu v Ptuju v soboto, 19. marca, pod pokro- viteljstvom tov. Janeza Petro- viča, direktorja KG >Haloze«. Ptuj. Za dobro voljo bo poskrbljeno. Vljudno vabijo maturanti. Naloge SZDL na podeželju v poročilu predsednika Obč. od- bora SZDL tov. Kranjoiča na ob- činski konferenci organizacije, je bilo med drugim obširno obrav- navano tudi vprašanje nalog So- cialistične zveze delovnega ljud- stva na podeželju. V zvezi s tem: vprašanji je tov. Kranjčič med drugim tudi dejal: »Vprašanje politične akcije na podr^ju kmetijske proizvodnje moramo obravnavati posebej za- to, ker je to eno najaktualnejših vprašanj, s katerimi se bo mora- la baviti večina organov komune, saj dela v kmetijstvu 71 % ak- tivnega prebivalstva in je tudi od skupnega števila osnovnih or- ganizacij SZDL v komuni 85 % vaških. Naši družbeni in operativni or- gani komune, ki se bavijo pose- bej z vprašanji kmetijstva, so storili doslej mnogo za dvig kme- tijske proizvodnje, tako na druž- benih posestvih, kot v kmetijskih zadrugah. V lanskem letu so do- segli proizvajalci na družbenem sektorju in tisti individualni kmet- je, ki so proizvajali v pogodbe- nem odnosu s KZ 100 do 150 % večje uspehe kot oni. ki so se za- našali. da bo šlo tudi brez pomo- či KZ, brez mehanizacije, umet- nega gnojila, boljših semen itd Naša usoešna praksa je za naše- na kmeta najmočnejši argument, če bi sumiraii vse pomisleke, k: so jib iznašali km-^M'? ob števil- nih razgovorih o prednosti po- godbenega sodelovanja s KZ, bi lahko vsa zreduciraLi le na eno bistveno vprašanje: ali bo lispeh, aU se bo dohodek resnično pove- čal, ali bo zguba. Kjer je bil eko- nomski račun kmetu dovolj ja- sen. tam tudi ni bilo težav. Ne- strpneži so često videli v takih vprašanjih, nadalje v kmetovih nezaupanjih do često površnih obljub zadružnih kadrov, ali vča- sih v povsem realnih pomislekih kmetov — znake slabe pvolitične situacije na vasi. Toda velika ve- čina naših kmetov je dobrih čla- nov ŠZDL, ki si želijo napredka, in lepšega življenja. To so doka- zali že, ko so množično krenili po Lackovi poti. to so v mnogih primerih dokazali v najtežjih si- tuacijah povojne socialistične graditve kot proizvajalci, kot čla- ni političnih organizacij, družbe- nih organov, člani ObLO in nje- govih svetov, prav tako pa potr- juje to tudi kmečka mladina na raznih deloviščih. v šolah, pred- vojaških centrih, v mlad nskih delovnih brigadah itd. S tem dej- stvom zanesljivo računamo, ko Dostavljamo nove naloge za hi- trejši in vsestranski razvoj naše 'comune. Razumljivo je, da so med ma- terialnimi interesi drobnih indi- vidualnih proizvajalcev in interesi širše družbe nasprotja, toda ta m- danes lahko že uspešno rešujemo v okvinj tjamp c^knnorp*''® r>rna- nizacije kmetov — v splošni kmetijski zadrugi, torej na po- dlagi ekonomsko-tehničnega so- delovanja, na področju kmetijske proizvodnje, v korist obeh part- nerjev. Poleg tega imamo danes nešteto činiteljev. ki povezujejo kmetijskega proizvajalca s ko- muno: 1 Dokaj naigel proces vključe- vanja članov kmečkih družin v razne službe in poklice v druž- benih obratih komune; 2. Vključevanje kmečkega pre- bivalstva v širok sistem izobraže- vanja kadrov in v sistem zdrav- stvenega zavarovanja proizvajal- cev in njihovih družinskih čla- nov; 3. Vključevanje KZ v sistem družbenega samoupravljanja, or- ganizacija sindikata kmetijskih delavcev; 4. Sodelovanje kmečkega pre- bivalstva v organih ObLO in Zbo- ra proizvajalcev; 5. Delovanje kmečke mladine v okviru mladinske organizacije in drugih organizacij, kot so mladi zadružniki, šolske zadruge, teh- nlčn; krožki i. p. Vse te raznovrstne oblike eko- nomskega in družbenega spajanja interesov in dejavnosti kmečkega prebivalstva v okviru komune, nam nalaga.io dolžnost., da v na- slednjem obdobju še bolj utrdi- mo politično vlogo osnovnih or- a;n zacij SZDL na vasi in da jih iic;nr>.cohimo za v.<;eh:n=ko in or- ganizacijsko kvalitetnejše delo. V preteklem mesecu smo znat- no razširili območja KZ tako, da se je skrčilo njihovo število od 25 na 12. Izkušnje so namreč po- kazale. da KZ v dosedanjem ob- segu niso bile sp>osobne organizi- rati sodobnejše kmetijske proiz- vodnje. Sredstva so se drobila, ni bilo možnosti za ustvarjanje last- nih skladov in tudi strokovni ka- dri v takih pogojih niso mogli uveljaviti vseh svojih sil in spo- sobnosti. Povečane KZ se bodo lahko tako hitreje materialno okrepile, to bo pa tudi podlaga za uspešnejše delo zadružnih sve- tov in upravnih odborov. Zdaj bo potemtakem na področju ene KZ več osnovnih organizacij SZDL. Prav v takem sistemu bo možno ob pomoči odborov osnovnih or- ganizacij SZDL sklicevati skupine Članstva KZ po krajevnih enotah v okviru katerih bodo morali usmerjati delo, tolmačiti, voditi razpravo ter navajati k enotne- mu in disciplinskemu izvajanju skupnih planskih akcijskih nalog. Osnovne organizacije SZDL so že ob volitvah zadružnih svetov tes- no sodelo^/ale z organi KZ. Ob- činski odbor SZDL je na nekaj svojih razširjenih sejah razprav- ljal o vprašanju kmetijske pro- izvodnje in razvijanju socialistič- nih odnosov na vasi in sprejel ustrezne sklepe. Taka posvetova- nja so ugodno vplivala na potek dela v KZ. vendar z rezultati de- la nismo povsem zadovoljni. Za poživitev dela na vasi samo po- svetovanja in sklepi še ne zado- stujejo. Za usoešno prakso ni do- volj le vedeti, temveč je treba tudi znati. Znat. je treba organi- zirati in voditi akcijo, pravilno u{>orabljati sredstva, rentabilno gospodariti, znati je treba prite- govati vse činitelje na vasi in najti najprimernejše oblike akti- vizaCije čim širšega kroga kme- tijskih proizvajalcev, usmerjati kritiko in na podlagi delovnih re- zultatov ustvarj^ati pK)zitiivno jav- no mnenje. Tako pa smo imeli zaradi šibkosti nekaterih kadrov pojave tehnokratskega predpiso- vanja in nato površnega, nepri- zadetega registriranja stanja, po- jave političnega pritiska na kme- te, ali vsiljevanja oblik, ne glede na F>ogoje. pa tudi neumestnega popuščanja pritisku zaostalosti in egoističnim težnjam posameznih kmetov. Vaški vodstveni kader bomo morali usposobiti, da bo znal najti načine za dosledno iz- vajanje nalog. Tudi kmetijski strokovnjak ne more biti le teh- nični usmerjevalec proizvodnje, temveč bo lahko delal uspešno le ob širši politični razgledanosti in ob DOtrebnem stiku z ljudmi. Pri sklepanju |x>godb za pro- izvodno sodelovanje se je doga- jalo. da so zadružni kadri sklepa- li pogodbe za sodelovanje tudi na parcelah, ki so imele manj pogo- jev za uspeh, samo da bi ustregli planskim zahtevam. Pri sklepanju pogodb moramo upoštevati pogo- je za usipelno sodelovanje in raz- likovati način sodelovanja, n. pr.. v Slovenskih goricah in Halozah ali v nižinskih predelih Dravske- na in Ptujskeoa polja. Vinograd- ništvo in sadjarstvo zahtevata zn0+;neiša investiciiska sredstva p p-, dai-jis rok dočim lahko dosežemo, v poljedelstvu in v živinoreji z mnogo skrom- nejšimi sredstvi ob smotrnejši strokovni službi neprimerno več- je uspehe. Hiperprodukcije se nam ni bati. Naš trg potrebuje več mesa. mleka, jajc in povrt- nin. z druge strani pa se nam tudi odpirajo vse ugodnejše mož- nosti za predelovanje kmetijskih pridelkov in za izvoz. V KZ ptujske komune je vklju- čenih 64 % kmetijskih gospodar- stev, 20 % je takih, ki niso vklju- čeni. vendar ne poslužuje.jo mož- nosti nakupa in prodaje preko KZ, ostali pa so taki, ki .jim kme- tijska proizvodnja ni glavni vir dohodkov, ali pa si dopolnjujejo dohodke z dejavnostjo izven kmetijstva. Naš cilj mora biti, da zajamemo v organizirano proiz- vodn,io vse kmeti.iske proizvajal- ce. Računati moramo s 34 tisoč ha obdelovalne zemlje, od te je 19 tisoč ha poI.iskih površin. 11 tisoč ha travnikov, po 2 tisoč ha pa odo&de na vinograde in sa- dovnjake. V zadnjem času se množijo primeri ponujanja zemlje KZ v zakup ali nakup. To je posledica odhajanja delovne sile iz vasi. Te parcele naj bodo podlaga za for- miranje zadružnih ekonomij, na katerih bo dobila zoposlitev sproščena delovna sila. Družbena kmetijska posestva imajo na po- dročju Slovenskih goric in Haloz nekaj odrečnih parcel. Kolikor teh posestva ne bodo mogla za- menjati. naj jih odstopijo KZ za 'formiranje zadružnih ekonomij.« PTUJ. DNE 1« MAP CA 1960 PTUJSKI TEDNIK STRAN 3 Ormož reorganizacija sindika- ta na kg jeruzalem- ormož Te dni so občni zbori novo ustanovljenih sindikalnih po- družnic obratov družbenega po- sestva Jeruzalem-Ormož. Do- slej ena sindikalna podružnica za celotno posestvo se je reor- ganizirala v 12 obratnih sindi- kalnih podružnic, ki bodo po- slej popolnoma samostojne. Za celotno posestvo bo obstajal le poseben sindikalni aktiv. Obratne sindikalne podružni- ce obravnavajo na svojiii zbo- rih lanskoletno delo na obra- tih, plan za leto 1960, organi- zacijo dela, sistem nagrajeva- nja ter naloge in pristojnosti obratnih sindikalnih p(Klružnic. ustanovitev društva inženirjev in tehnikov 5. marca 1.1. se je v Ormožu sestal iniciativni odbor za usta- novitev društva inženirjev in tehnikov. Ko bmlo končane vse pripra- ve — računajo, da bo to enkrat v mesecu aprilu - bo sklican ustanovni občni zbor. Predvi- deva se, da bo štelo novo dru- štvo okrog 100 članov, PRODAJA his SLP Na nedavnem plenumu občin- skega odbora SZDL v Ormožu je po obširni obravnavi prišlo do sklepa, da se predlaga ob- činskemu ljudskemu odboru razprodaja vseh enostanovanj- skih hiš splošnoljudskega pre- moženja interesentom in da se s tako zbranimi sredstvi podpre stanovanjska graditev. Na občinskem področju je precej takšnih hiš, predvsem nekdanjih viničarij, ki bi jih stanovalci oziroma drugi inte- resenti radi kupili. DilN ŽENA SMD PROSLA- VILI V MARKOVCIH v nedeljo, 13. marca, je prire- dila šolska mladina kulturni pro- gram za proslavo osmega marca: dneva žena Pevske točke je pri- pravil Štefan Vugrinec, deklama- cije, reotacije in telovadne točke pa druge učiteljstvo. O pomenu, važnosti dneva žena, njihovi borbi v preteklosti za ena- kopravnost in svobodo je gcvoriia Milena Kajžnik. Mladinke gospe- dinj.s.kega tečaja kmetijsko gospo- darske šole so povabile žene na pripravljeno zakusko in so jih po- gcsti.e ob veselem medsebojnem kramljanju. 2. F. 8. marec na Turnišču Terenska organizacija SZDL na Turnišču pn Ptuju je priredila v nedeljo, 6. manca, ženam svojega območja lepo prcslavo s ku turnim sporedom in z družabno prire- ditvijo. Pozdravni nagovor je imela tov. Lizika Lacko, ki je obenem prika- zala pomen praznovanja 8. marca ob letcišnji 50-Jetnici, odkar je 8. marec mednarodni prazni*, že- na. Kulturnoprosvetni aktiv SZDL Turnišče je pripravil nekaj posre- čenih folklornih slik. Največ reci- tacij je bilo iiz narodnoosvobodilne SINDIKATI SINDIKALNI koledar SINDIKALNI KOLEDAR Občinski sindikalni svet in upravni odbor Sindikalne poli- tične Ptuj vljudno \abita na izredno zanimivo predavanje, ki bp v okviru Sindikalne poli- tične šole danes, dne 18. marca 1%0, s pričetkom ob 16. uri v veliki dvorani komiteja ZKJ Ptuj, Miklošičeva ulica: »O so- cialno kadrovski službi in skrbi za delovnega človeka v podjet- jih.« Preilrival bo član predsed- stva Mei)iiltli?kega sveta ZSJ za Slovenijo, Hranko Rabič iz I .juhi jiine. Na prediiv-anje so vabljeni vsi sliiiatciji Sindikalne poli- tične šole Ptuj. ])redstaviiiki ZKJ. SZDL. I,MS. Občinskega ljudskega odbora in Zbora [)ro- izvajalcev. predsedniki in taj- niki sindikalnih podružnic, pred- sedniki delavskih svetov, sekre- tarji osnovnih organizacij /K] iz podjetij, direktorji gospo- darskih organizacij in \si ostali. * Jutri, v soboto, dne 19. marca 1960, ob 15. uri bo v Domu JLA redni letni občni zbor sindi- kalne podružnice Trgovskega podjetja »Izbira« Ptuj, ki se ga bo udeležil član plenuma Ob- činskega sindikalnega sveta Ptuj Milan Longhino. * 19. marca 1960 ob 16. uri bo letni občni zbor Sindikalne po- družnice Trgovskega podjetja »Les« Ptuj, ki bo v Ormožu, ker se pretežni del članstva na- haja na tamkajšnjem območju. Zboru bo prisosKoval tajnik Občinvkega sindikalnega sveta Feliks Bagar. ♦ V nedeljo, 20. marca 1960, ob 8. uri zjutraj bo v Kidričevem letni občni zbor sindikalne po- družnice Tovarne gll^nice in aluminija »Boris Kidrič« Kidri- čevo. Pričakujejo, da se bobči- nam. Zato ni potrebna še občinska doklada. ZIS je tudi predlagal, naj bi od letnega čistega dohodka državlja- nov, ki je podvržen obdavčenju, odšteli vsoto, porabljeno ?a nakup materiala ali za plačilo nag-ade drugi osebi. Zato bodo izdali po- sebne predpise, s katerimi ho do- ločeno. kako je treba ravnati s temi odbitki pri posameznih vr- stah dohodkov. borbe. Pevski zbor, ki ga je vodil tov. Rajko Purg, je zapel več bcr- bsnih pesmi. Prcs ave se je udeležilo nad 100 žena iz Turnišča in okolice. Po pros avi se je razvil prijeten dru- žabni večer ob petju in godbi. Proslavljanje 8. marca je posta- lo tudi za terenski odbor SZDL Turnišče tradicirnalno. Sindikalna organizacija PTT P tuj je že leta med zglednimi organizacijami v ptujski občini SKRITIH OKROG STO TISOČAKOV ž. R. iz Morja pn Framu je popravljal svinjski hlev. Pri razdiranju starih temeljev je opazil v starem stranskem zi- du majhno odprtino Iz rado- vrednosti je segel z roko v od- prtino in otipal neko škatlo. Potegnil jo je ven. Bila je za- prta pločevinasta škatla, v škatli pa je bilo nekaj zavitega v cunjo. Ko je razmotal zavi- tek, je zagledal kup tisočakov, ki pa so že strohneli, le po sredini so se videle številke 1000. Kdo je skril ta denar in za- kaj? Od tega denarja ne bc imel nihče več koristi. Ali ga ne bi bilo bolje vložiti v hra- nilnico, kjer bi se nabirale ob- resti in bi od njega imela ko- rist skupnost, saj bi denar krožil med ljudmi? Ljudje, ne bodite tako ne- spametni in ne uničujte de- narja na tak način' S. R. Trsne cepljenke In korenl^sike nudi po ugod- nih cenah kmetijskim zadrugam in vinograd- nikom trsnicn Kmeti fiospodarstva »HALOZE« v Pluju ŠPORTN'Kl POZORl v ponedeljek, 21. marca 1980. cb 17. uri bo v dvorani občinskega ljudskega odbora Ptuj, Mik'ošičeva ulica 14 OBČNI ZBOR športnega društva »DRAVA« Vljudno vabimo vse ljubitelje! ODBOR. »Dnevnik« v borbi proti rasni diskriminaciji Zahodnonemška vlada je skle- nila, da pokaže obvezni šolski mla- dini ameriški film »Dnevnik Ane Frank«, kot eno izmed orožij proti -asni diskriminaciji. Producent 20-th Century Fox je izjavil, da bo rad dal na razpolago kopijf filma za tako velik smoter. Sindllcalffo prvenstvo v šahu v polnem teku V okviru delavskih športnih iger je občinski sindikalni svet organiziral tudi sindikalno ekipno prvenstvo v šahu. Iz ožjega območja Ptuja so se prijavile številne sindikalne podružnice. Tekmovanje je razdeljeno v dve skupini in v "*'saki sodeluje po šest ekip. Že po prvih kolih je bilo priča- l^ovati. da bodo vse borbe zelo Zanimive in borbene. Vsaka ®kipa želi doseči čim večji Uspeh. Prijave sindikalnih po- •^ružnic še vedno prihajajo, toda prvenstvo se je že pričelo. y preteklem tednu se je pri- čelo prvo kolo obeh skupin. Rezultati prve skupine - Pfvo in drugo kolo: t, To«:arna avtoopreme : Ti- skarna 1:1, Obč. ljudski od- bor II. : Tov. avtoop. 2. KG Ptuj. polje : Obč. ljud. odbor II. 4:6, KG Ptuj. polje : Delta 0:5 (1). "5. Delta : Trg. podj. Izbira 2:2, Tiskarna : Izbira 3:1, Rezultati druge skupine ~ prvo in drugo kolo: 1. Trg, podj. LES : Obč, ljud, odbor I. 2:2. Obč. ljud. odbor : Veter, zavod 1,5 : 2,5. 2. Veterin, zavod : Gozd. po- slovna zveza 1Gozd. poslov- na zveza : Podj. za popr. voz 2:2. 3. Zavod za soc. zav. : Podj, za popr. voz 2:2, Zavod za soc. zav. : LES 1:5. V petek se prične naslednje kolo. 6,00—6,30 Jutranji pozdrav — vmes ob 6,05—6,10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar, 6,30 Vedri zvoki. 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame, 7.30 Radijski koledar in pri- reditve uneva. 7,35 Pihalne godbe v za- bavnem ritmu, 8.00 Mladinska radijska igra — Fiancoi.s Rabelais: Pogačarska vojna, 8.50 Zvonimir Cigllč: Suita v starem s'.ogu (Pianist Marijan Lipovšek), 9,00 Z glasbo v novi teden, 10,00 Se po»T!flite, tovariši . , , Drago Kumer: Ralali pod Mrzlico, 10,30 Zborovske skladbe Radovana Gobca i.n Danila Svare, 11,02 Priljubljene melodije s triom Pierie Dorsey. 11,20 Danilo Bučar: 2um- berška rapsodija, 11.30 Štefan Kuhar: Iz male^;a raste veliko (reportaža), 12,00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja- jo I, del. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda, 13,13 Obvestila in zabavna glasba, 13,30 Za našo vas. 13,45 Koncert pri vas doma (Gostuje orkester Raphaele). 14,15 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo II. del. 15,00° Napoved časa. poročila, vremenska napoved in obvestila. 15,15 Reklame. 15,30 Od Beethovna do Puccinija (poljudna operna m solistična glasba), 16,00 Humoreska tega tedna — Iz poljskega humorja. 16.20 Mednarodne koračnice. 16.30 60 minut športa in glasbe. 17.30 Radijska igra — M'athias Braun: Hiša pod žgočim soncem. Režija: Franc 2ižek, 18,19 Luigi Bccherini: Kon- cert za flavto in godalni orkerster, 18,35 Pod vaško lipo , , . (narodne in do- mače viže), 19,00 Obvestila, reklame in zabavna glasba, 19,30 Radijski dnevnik in ši>ortna poročila. 20.05 Izberite me- lodijo tedna! (Zabavnoglasbena oddaja z nagrado), 21.00 Slavni pevci — Vil, od- daja Zinka Kune in Boris Hristov. 22,00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in pregled sporeda za naslednji dan, 22,15 Zaplešite z nami! 23.00 Po- ročila in pregled tiska. 23,10 Znani pevci — znane popevke (Domenico .Modugno. Caterina Valente, Pat Boone, N'ella Co- lombo. Frank Sinatra in Dalida), 23.35 Uroš Krek: Mouvements comcertants (Ko- morni orkester RTV Zagreb dirigira An- tonio Janigro), 24.00 Zadnja i>oročila ir zaključek oddaje. KZ PoSenšak zelo aktivna Na Polenšaku so letos asanirani sadovnjaki, in to na celotnem ob- inMju zadruge. Sadna drevesa, k: so dotrajana in so suha ter tudi imoono cikužena po kaparju, je podkomisija obeležila za posek in so jih kmetovalci tudi že posekali. Očistili so še di'ugo sadno drevje. lif- Kmetijska zadruga je opra- vila pomladansko škropljenje sad-- nega drevja. Škropljenje je bilo dobro organizirano in so vse delo vodile škropilne ekipe ped nad- zorstvom kmetijske zadruge. Do- slej je bilo poškrcp'jenih 96 od- stotkov sadnega drevja. Slabo vre- me je škropljenje sicer nekdiko zavrlo. Kmetovallci so z opravlje- nim škropljenjem zelo zadovoljni. Pri zadrugi Polenšak se cglašajo ce o kmetovalci iz okdice Podgorc in Gorišnice, da bi jim ekipe s Polenšaka noškropile sadno drevje, ^ Po škropljenju na območju zadruge bodn šle ekipe škropit še na c.bmočje KZ Juršinc, ker tam- kajšnja zadruga nima dovolj škro- pilnic, da bi lahko sama poškro- pila na svojem območju. * KZ Polenšak je pričela s sklepanjem pogrdb za sodelovanje (kooperacijo) ,s hibridno koruzo in cistale spom adanske kulture. Do- sedanji uspeh je zadovoljiv. Po- godbe za kmetij.sko zadrugo skle- pa mladi sadjar .Tože Štebih, ka- teremu je uspelo lansko leto skle- niti pogcdbe za sodelovanje pri itplijan^iki pšenic; za 73 hektare v # Zadruga ima hleve, kjer bo pričela s 1, aprilom pitati teleta. V izmeni se bo lahko pitalo do 200 telet. Nujno bo potrebno se dogradit, hlev v Bratislavcih, da bi zadcuga lahko pitala dstočasno do 400 telet. Z-druga ima tudi svojo ekonomijo, kjer bo letos go- jila krmske ra.^itline. ^ Občni zbor zadruge, ki je bil v februarju, je bil dobro obiskan. Na zboru so največ razpravljali o združitvi zadruge. Sklenjeno je bilo, da se zadruga pripoji k za- drugi Juršinci :n je prtti temu glasovalo samo devet članov. Ti vsekakor niso bili dobro poučeni o pripojitvi. Prav tako je bil za- dovoljivo obiskan zbor volivcev, na katerem so občani razpravljali o krajevnem samoprispevku. Najbolj pereče je na Polenšaku stanje ob- činskih cest. ki so res potrebne popravila, ix>sebno cesta s Pclen- šaka v Juršince. J. H. HAJDINA V pret. tednu se je na Osnov- ni šoli Hajdina končal tečaj RK, ki se .je pričel 14. januarja 1960. Tečaj je bil 2 do 3 krat tedensko po 4 ure dnevno. Obiskovalo ga je 23 mladink, ki so z zanima- njem sledile predavanjem, prid- no diskutirale ter uspešno konča- le prv; in drugi letnik tečaja. Ob zaključku tečaja je bil za mladinke družabni večer, ob pod- pori krajevne organizacije RK, KZ Hajdina in odbora Vaške skupnosti Sp Hajdina. Golob Elizabeta Hajdina žlmnlce, posteljne vložke, otomone, kauče in fotelje vam strokovno m tx>cen obnovi tapetniška delavnica ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDNIH (N DRUGIH OSEB V PTUJU. DOMISLICE V trenutku, ko dosežeš zaželen cilj, bo le-ta spet samo etapa na poti k novemu cilju Prenekateri mladenič, ki je ho- tel zavojščiti svet, je naposled kot starec našel ta svet v vrtičku. HUMOR Učitelj ima v soli predavanje o -loveški glavi. Zdaj pozove učitelj učenca, naj naštejejo organe člo- veške glave. Janezek se oglasi: »Uho, tovariš učitelj!« »Dobro,« reče učitelj. »Mihec, še ti kaj povej!« »Uho, tovariš učitelj!« reče Mi- hec. »Saj to je pravkar Janezek po- vedal!« »Da tovariš učitelj, toda jaz sem mislil drugo uho!« se odreže Mih^j Volitve v OS še dva meseca in pol sta pre- ostala do dneva, ko morajo biti opravljene volitve v delavske sve- te podjetij in v upravne odbore podjetij z manj kot 30 zaposle- nimi. Rok so po sklepu Zveznega izvršnega sveta podaljšali za dva meseca — od konca marca do konca maja. To so storili izjemno, ker pričakujejo, da bo še letos Zvezna ljudska skupščina spre- jela nov zakon o gospodarskih organizacijah, ki bo med drugim uredi! tudi mandatno dobo DS, način in čas volitev v DS in upravne odbore. Dvoje značilnosti daje posebno obeležje letošnjim volitvam v or- gane delavskega samoupravlja- nja: najprej, da letos mineva de- setletnica delavskega samouprav- ljana v naši državi, in drugič, da so se v minulih dveh letih, kolikor je trajal mandat dose- danjih delavskih svetov, dogodi- le velike spremembe v gosijjodar- stvu, predvsem z uvedbo nove- ga načina delitve dohodka, in da se je še bolj okrepila samostoj- nost podjetij. V tem času smo bili tudi priče neverjetno burnega gospodarske- ga napredka, saj je naša dežela na vrhu svetovne lestvice glede dinamike gospodarskega razvo- ja. Z izkoriščanjem vseh možno- sti pa lahko upravičeno priča- kujemo, da bomo petletni plan uresničili že letos — leto dni pred rokom. Toliko uspehov ne bi mo- gli doseči, če ne bi pri uresničenju teh nalog sodelovali naši pro- izvajalci, od katerih je okoli 220 tisoč članov delavskih svetov in upravnih odborov. Analiza preteklega gospodar- jenja — v veliki večini zelo uspeš- nega — bo gotovo zavzemala osrednje mesto v poročilih, ki jih bodo delavski sveti predložili svo- jim kolektivom. Seveda se ne bo mogoče omejiti samo na gospo- darsko-proizvodne probleme, tem- več bo nujno treba obravnavati tudi druge vidike iz dela in živ- ljenja kolektiva-družbenoipolitič- ne probleme, odnose v kolektivu, odnos podjetja do komune itd. Nagrajevanje po učinku, uva- janje avtomatizacije in koopera- cije, pa so nadaljnje važne nalo- ge, s katerimi se morajo ukvar- .tati prav organi delavskega sa- moupravljanja, Tem problemom bi kazalo že v predvolilnih pri- pravah, posebej še nagrajevanju po učinku, posvetiti osrednjo po- zornost, ob izvolitvi novih delav- skih svetov pa smemo pričako- vati, da bodo ti problemi postali poglavitna skrb organov delav- skega samouoravl.ianja. Bilo bi v skladu z bogato tra- dicijo prvega desetletjia delav- skega upravljanja, če bi tudi za- četek drugega desetletja obele- žili novi delavski sveti s še več- jimi gospodarskimi uspehi, ki bodo pripomogli k zvišanju življentj- ske ravni delovnega človeka. STPAN 4 M-OJSKI TEDNIlC PI^. 18. MARCA" fEfe^ Cl^opliiov veCer v Plulu "N' čptrfck, 10. t. m., se je liidi ptujsko občinstvo oddolžilo spominu F. Cho))inn, ob letnici rojht\H lepa Aolilvaua med največjimi ustvarjalci glasbe. ( Februarja 1810. leta se je za- čelo vsega let trajajoče živ- ljenje. polno trpljenja, pre- gnanstva, hrepenenja po ilonni in domovini, nepotešene lju- bezni. tuberkuloze in ustvarja- nja. Njegova glasba, izvirajoča iz srca, udarja na sozvočnc strune v premnogih srcih iii je zopet enkrat osvojila gin jene po.slušalce. Majhna dvorana Glasbene šole, okrašena z njegovim por- tretom, je bila izjemoma poliui do zadnje;j"a kotička pozorne in hvaležne publike. Chopinove »'netnine nam je podalo pet nf»('?3rjen:fi mladih umetnikov, slušateljev Glasbe- ne akademije v IJiibljani. Iste- ga Chopina in vendar vsak po svoje, kot podoŽivljajoči umet- niki, so s lo raznolikostjo še povečali čar te znane drage in vedno nn novo ganljive glasbe, Acij Bertoncelj, že znana osebnost v našem frlasbeneni žirlienju, študent 4. letnika, je z njemu svojstveno izrazitostjo in indiriclualnosljo začel obse- žen spored. Obe mazurki in ba- lada v g-molu so se iskrili v pristni C.hopinovi plastičnosti. Najnilajša med njimi, Ih-letnu študentka I. letnika Marija Ko< jcfnčič. je z biseriiini mla- dostno meiikiiii doživljanjem odigrala Noktunio iti Berceiisc, kakor tudi 4 etudc in fantazije Korošec. štMžal izvajani Scher/o. An(lr(>j jfirc iz 2. letnika je moško (Kligral () prehidijev in polonaiso v As-duru. Tudi nie- g()\a spremljiivii " Cliopino\ili si){>v()v. ki jih je podala niezzo- sopran istkii \ ("ph K h-menšek, je l)ilga in p()Z(>rnega občinstva in v svoji mladostni Piizigranosti so odnesli lep spo- min na Mekate,r(! ptujske poseb- nosti. Sliiho vreme in kratko bivanje v Ptuju jih je oviralo pri obisku ptujskih /luimenito- s(i in tufli /iito so ol)ljul>ili. chi se bomo še srečali. X. P. ODSLEJ KINO PRI VELIKI NEDELJI Prebivalci N elike Nedelje in okoliškili vasi so z veseljem sprejeli novico, da bo sedaj vsako nedeljo ob 19. uri v Za- družnem domu kino predstava. Prvo |)re(lstav(> Ne čakaj na maj!« je gledalo prav lepo šte- vilo mlajših in starejših vašča- nov. Kino sekcija pri Ljudski univerzi občine Ormož ima na sporedu sam(> lepe in nairra- jene filme, ki jih bo |)osre(lo- vahi našim ljudem. V nedeljo gremo v kino,« se širi od ust do ust. Prostorna dvorana v Zadru/iiem domu se bo polnili! z ljubitelji filmske umetnosti, ki ima prav v pre- l)r()st(Mn kmečkem ljudstvu mnogo |)ristiiš(>v. Velikonedeljčani vemo, da smo dobili redne tedenske film- ske predstave s posredovanjem SZDL, ki dejansko kulturj» nudi ljudstvu. Želimo še to, da bi bil pred vsako pred^^^tavo tudi film- ski tednik, kjer bi lahko videli najnovejše dogodke doma in |)o svetu. Tudi dose/ki sodobne znanosti in tehnike, katere pri- kazujejo prav filmski tedniki, nas izredno zanimajo. Ker ni- mamo dovolj priložnosti, da bi si jih drugje ogledali in spo- znali, bomo filmskemu tedniku hvaležni, če nam jih bo prika- zoval in odkrival. -a isi iciSco naročite kup- iS ^r@š@riio¥s dražbe VLJUDNOST Vljudnost je poklon pred nena- pisanimi zakoni. Vljudnost je lahko izvrstna em- balaža za surove resnice. Vljudnost je često zadnja stop- nja ugasle ljubezni. Vljudnost ne stane več kakor malo samopremagovanja. Ne bodi za vsako ceno vljuden, na primer z,a ceno ponižanja. Nevljudni vstopi, ne da bi trkal, vljudni pa trka, ne da bi vstopil. Vljudni prid? brez vitriha v za- kl^snjeno srce. Vljudnost je celofan-prevleka civilizacije. Vljudnost je nenapisano pripo- ročilo. Vljudnih klofut ni. Dva se lahko ljubita in sta kljub temu lahko vljudna. Člane Prešernove družbe zbira- jo poverjeniki Prešernove družbe, ki so v voakem večjem kraju, v tovarnah pri sindikalnih podruž- nicah, v ustanovah, v šolah in po- dobno. Poverjeniki zbirajo tudi naročnike za »Obzornik« in ro- mane »Ljudske knjige«. Naročila za Prešernovo družbo prevzemajo tudi vse knjigarne. Vsakdo pa lahko naroči knjige in revijo tudi naravnost pri Prešer- novi družbi v Ljubljani, Erjavčeva cesta 14 a, ali pa na poštni pre- dal štev. 41 v Ljubljani. Vsa de- narna nakazila se pošiljajo na če- kovni račun Prešernove družbe številka 600-704/5-416. Reklama- cije in naročila lahko opravite tudi telefonsko na Ljubljana 21-048. Opozarjamo, da veljajo navedene cene samo za naročnike knjig in izdaj Prešernove družbe, medtem ko so knjigotrške cene posameznih knjig in revij za okoli 30 odst. višje. Zato priporočamo, da se naročite na vse izdaje, kar vam omogoči zelo ugodno odplačevanje ter udeležbo pri bogatih žrebanjih! 7 KNJIG ZA 600 DIN prejme vsak, ki se vpiše najkas- neje do 5. aprila 1960 v članstvo Prešernove družbe in plača najkas- neje do 5. julija 1960 vse obroke. Vsak tak član bo razen bogate in zanimive knjižne zbirke deležen še bogatega nagradnega žrebanja. VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE Vsak član Prešernove družbe bo prejel ob vpisu poleg »Potrdila o vpisu« še poseben kupon (srečko) brez vsakega doplačila. Po zaklju- čenem vpisovanju in vplačilu čla- narine bodo na te srečke izžreba- na naslednja darila: 1. Televizijski sprejemnik 2. Moped 3. Moped 4. Moped 5. Pralni stroj 6. Električni hladilnik za 60 1. 7. Moško kolo 8. Moško kolo 9. Žensko kolo 10. Električni sesalec za prah 11. Električni štedilnik s peč- njakom 12. Električni štedilnik s peč- njakom 13. Porcelanski servis za 6 oseb 14. Radij.ski sprejemnik 15. Zapestna ura 16. Električni brivski apart 17. Električni pekač na dva grelca 16. Električni brivski aparat torjem 19. Lonec »Ekonom« 20. Sokovnik Razen teh bogatih dobitkov bo izžrebanih še več sto knjižnih na- grad. Izid žrebanja bo objavljen v »Obzorniku« ter v vseh naših Šola m starše tudi v Markovdh Delavska univerza Ptuj je v izobraževalnem centru Markov- ci ustanovila »Šolo za starše«. Do sedaj je bilo že deset zdrav- stveno-vzgojnih predavanj. Pre- davali so zdravstveni (dr. Nada Pavličev, dr. Lado Pire in dr. Franc Raknša) in prosvetni (Ka- rel Šepec, Stane Horvat, Adal- bert Slekovec in Zora Krajn- čič) delavci iz Ptuja. V petek, dne 4. marca 1960, je predaval tov. Ivan Krajnčič, predsednik Občinskega odbora SZDL Ptuj, o vtisih lanskolet- nega i)otovanja ljudskih po- slancev po Jugoslaviji. Preda- vanje je bilo spremljano s predvajanjem zvočnega, barva- stega filma, iz katerega so bili razvidni giganti naše mlade i i- dustrije, ustvaritve in dviga kmetijstva po osvoboditvi. Predavanj se udeležuje po- vprečno okrog petdeset ljudi. Predavanja obiskuje prvenstve- no mladina s prevladovanjem ženskega spola. To je tudi po- polnoma pravilno, saj se ta mladina vzgaja in pripravlja za bodočega nosilca napredka in socializacije naše vasi. Za redno delovanje in celot- no organizacijo ima največ za- slug tov. Karel Šepec, okrajni prosvetni svetovalec, poleg tega i)a tudi občinski ljudski odbor in komite ZK Ptuj. ki nudita in omogočata prevoz predavateljev. ŽF Markovčani in okupator (Nadaljevanje) Osvobodilni fronti so v mar- kovski okanc Zetnljarič iz Hukovec: Jakob Plohi. Martin Obran in Jane/. Munda iz So- betinec; Zora Turk. I''rani- To- plak in Jakob Plohi iz Stojnc. Našteti so bili člani vaških od- borov OF. Le v Borovcih dolgo niso našli dovolj požrtvovalnih ljudi, ki bi lalik(> (lostali člani vašk(>K«t odbora OF. zato so ga tu naj|i()zneje osnovali, v drugi polovici leta 1044. Prvi odbor SKOJ je imel ustanovni sestanek na prostem v gozdu pri Mezgovcih decem- bra 194'^. Aktivistka iz mladin- skih vrst je bila šestnajstletna Sonja Fajs iz Stojnc, pionirki v mladinskih vrstah pred njo sta bili Bokša Milena-Boža in Zadravec Ida-Nada. KURIRJI T V POSTAJ Poleti 1944 so ustanovili v markovskem okolišu terensko vojaško postajo 14 TV. Menja- vala je svoje postojanke in je tako večkrat bila na terenu v Zabovcih, Novi vasi in Bukov- cih ali v okolici Gorišnice. Ku- rirji TV postaj so pošiljali vo- jaške novince preko Drave do Apač. Preden so odšli naprej, so jih skrivali pri Kostanjev- čevi tetki. Kokoljevih, Štum- bergerjevih. Peklarjevih. T.a- hovih. pri .Martinu Veršiču in Tomažu Kostanjevcu. Včasih so čakali po ves teden na ugodno priložnost za transport. Preko Drave so jih vozili Jože Lju- beč, Janez Kostanjevec in Mar- tin Štumberper ter Tone Kri- stovič. Čakali so vedno na trdo temo. da bi prevoza sovražnik ne odkril. Čolne so imeli zako- pane pri Dravi, ali pa so jih na ramenih prenesli na domove in jih skrili v listje. Pozimi so sledi zabrisali s konji, ki so jih peljali napajat v Dravo. Nemci so ])rehod čez Dravo prepove- dali dvakrat na teden že leta 1943, ker so imeli vojaki na desnem bregu Drave vaje. Spomladi leta 1944 so prehod preko Drave za stalno prepo- vedali. Kdor je imel dovolje- nje, se je smel zadrževati pri Dravi le z lučjo. Na poziv nem- ških straž pa se je moral legi- timirati. Včasih so prevozniki- kurirji a^so noč čepeli v dre- vesnih koreninah nad deročo Dravo, ki je nevarno naraščala. Za prevoz so imeli tudi gumi- jast čoln. Sedaj je v ptujskem muzeju. Dobili so ga novembra ali decembra 1944 iz Savinjske doline, kjer se je ponesrečilo zavezniško letalo. Da bi Nemci onemogočili par- tizanske vožnje nn Dravi, so že septembra 1944 pobrali vse čolne. Napravili so nov čoln v dveh dneh. COlni in tvegani prevozi pf> Dravi so bili naj- težji problemi kurirjev in čol- narjev. IZ.MAKMLl SO JIM ČOLN Nemška orožniška postaja je bila v pnišču. Ko so se par- tizani prvič pojavili v markov- ški okoliri, so Nemci zazidali okna v župnišču do polovice. Okrog /upnišča so napeljali bo- dečo ži(o. PoiuK-i so partizani mirno lio- dili tnimo orožniške postaje, saj se orožniki niso upali skozi okno niti pogledati. Zaplenjene čolne so orožniki shranili pri župniščti. Neke noči so naši iz- maknili Nemcem izpred no-a čoln. Odn(\sli so ga štirje na ramenih. V temi je bilo videti, kakor da nosijo krsto. Nihče jih ni zato motil. Čoln so nato pri Dravi navrtali in potoiDili z debelim kamnom. Drugi dan so ga orožniki zaman iskali vzdolž vse Drave. Zvečer so čoln zopet dvignili, žamašili luknje in še isto noč se je v njem i)eljal preko Drave ame- riški letalec, ki ga jc sklatil nemški flak. Prevoznik ilegalec bi bil Amerikancu rad povedal, da se reka imenuje Drava, pa ni ve- del angleški. Zato je zajel z rokama vodo, jo pokazal Ame- rikancu rekoč: >Drava«. Toda Amerikanec ni reagiral, a naš le ni izgubil poguma. Pokazal je z roko proti zapadu in de- jal: >Tam Misisipi — tu Dra- va.« Tedaj ga je Amerikanec razumel, vzel beležnico in za- pisal ime. Amerikanskega pilota so naši kurirji poslali do letalske baze v Črnomlju, od koder je spet odletel v svojo vojaško edinico. VALENKO PRIDOBI NOVI ČOLN Tgnac Valenko iz Zabovee je pri belem rlncvu ukradel čoln delavcem, ki so delali pri mo- stu v Ptuju. Opazil je, da se je čoln zibal tik ob bregu, e da bi bil priklenjen. Izrabil je priložnost, ko ni bil nihče po- zoren, se v legel v čoln, prej na ga še pognal s tokom reke. Ko je bil dovolj daleč od Ptuja, se je vzravnal in začel urno ve- slati proti Zabovcem. 14. marca 1960. leta je bil ^ Ljubljani sestanek odbora Klu- ba ptujskih študentov. Odbor- niki so na tem sestanku spre- jeli več pomembnih sklepov o bodočem delu, ki bo postavilo ptujske študente med najdejav- nejše v Sloveniji. Pomlajeni odbor je začel v letošnjem letu z načrtnim in požrtvovalnim delom in beleži uspeh za uspe- hom. * Prva naloga kluba bo orga- nizacija in sklicanje množične- ga študentskega sestanka, ka- terega naj bi se udeležili v i študentje, ki stanujejo na ob- močju nekdanjega ptujskega okraja. Sestanek in posebna anketa naj bi razjasnila social- no ekonomsko stanje ptujskih študentov. * K praznovanju 1. maja bodo tudi ptujski študentje prispe- Tali svoj delež. V času prvo- majskih počitnic bodo v Ptuju organizirali veliko športno tek- movanje. na katerem naj bi sodelovali študentski klubi iz Maribora, Ptuja in Prlekije, k udcjstvovanju jia bodo študent- je poskušali pritegniti še ptuj- sko garnizijo. gimnazijo in va- jensko šolo. Tekmovali bodo v šahu, namiznem tenisu in ko- šarki. Prvi dan tekmovanj naj bi bil v soboto, "^0. aprila, fi- nalne tekme pa v nedeljo, dne 1. maja. Organizacijski odbor bo izdelal podroben načrt tek- movanja, svojo ekipo pa bo tudi tehnično dobro opremil, saj bo kupil nekaj manjkajoče športne opreme. * Dan mladosti pa bodo štu- dentje tudi v Ljubljani dostoj- no praznovali. Pripravili bodo lastnV) ekipo za tek >0b žici okupirane t.itibljane«, ki bo S. maja 19.60. leta. ♦ Bodoča študenta akademije za upodabliajočo umetnost France Anžel in ^farjan Re- mec pa bosta v okviru Kluba ptujskih študentov pripf'flvila jamnstaino slikarsko razstavo. Če bo kritika? zadovoljiva, bo- sta rf0 aktualnih problemih -tuj- ske občine« — tako se bo gla- silo predavanje, ki ga bo v me- secu anrilu organiziral klub za svoje člane in nečlane. Preda- val naj bi j)redčivatelj iz Ptuja, ki bo s t(>mi stvarmi dobro se- znanjen. Vsekakor bo ta tema vsakogar zanimala. * Ena izmed najvažnejših na- log pa bo vsekakor delovna brigada, ki bo gradila smučar- sko skakalnico v Ptuju. Načrte bodo naredili ptujski študentje s pomočjo strokovnjaka iz Smu- čarske zveze Slovenije. Vsa po- trebna sredstva naj bi dala ob- čina. delali |)a bi študentje. Ta republiška iikcija bo enako- vredna oni v zveznem merilu, udele.^.ili pa so jo bodo vsi])tui- ski štipendisti ter sevofla ostali študentje. Delovna akcija bo združena s y)rijetnim taborje- njem, tako da bo zares zanimi- ve). Po delovni akciji pa bodo šli vsi udeleženci za nekaj časa 'na morje, kjer si bodo ohladili pridobljene žulje. * Vse študente je nekoliko pri- zadelo dej*tvo. da so se vstop- nice v vseh ljubljanskih kine- matografih podražib za celih dvajset dinarjev. To najcenejše razvedrilo je sedaj nekoliko iz- iTubilo na svoji voljavi. toda upajmo, da se bodo študentje hitro aklimntizirali na nove cene. «fij «n «ie raznim eksneri- mentoni /e dokaj privadili, na se bodo še temu. -tf Rimski saricofag nafden pri gradnfi ifanaiizacile Pred nekaj dnevi so se mimo- idoči ustavljali pri izkopu i napeljavo kanalizacije na T.ju- tomerski cesti. Pri kopanju so v globini več kot 3 m naleteli delavci na blok iz peščenca. Po nosredovanju sekretarja tov. Vogrinca so bili muzejski de- lavci pravočasno obveščeni in tudi dela okrog najdbe prav iz- vršena. Pod že večkrat nrekopanimi sloji zemlje so bili ostanki pV)/norimskega .srroba. nekako iz 4. stol. n. št. Pokojnik je bil pokopan v rakoA^ iz neščenca. Rakvi so ob rtoznejšili preko- pavanjih v teku stoletij odbili in odvzeli pt)krov in stene, v zemlji je ostalo dno. V preko- pani zemlji jo bilo tudi nekaj kosti, ki so verjetno sodile v ta grob, vendar z gotovostjo ni več mogcKe ničesar trditi. Ka- menita rakev-sarkofag je bila zelo preproste oblike, ni imela ne okrasa ne napisa, kot je bilo pač že v tem poznem času obi- čajno. Ostanek rakve smo zme- rili in opisali, nato ])a smo jo ])ustili zemlji, kajti fragmen- tirani sarkofag sam po sebi ne bi p()plačal truda ob dviganju. Najdba pa je vendar dala nekaj zelo pomembnih podat- kov za |)oznavanje razsežnosti starega Ptuja. Vemo, da je v rimskem času tekla med Pano- ramo in Gradom v smeri proti bolnišnici in Rogoznici cesta in ob njenih straneh je bilo po rimskem običaju pokopališče. Sedanja naidba nam potrjuie. da je grobišče segalo zelo da- leč onstran ceste. Ko jo vne- semo v arheološki zemljevid Poetovia. bo slika o tem rim- skem mestu snet nekoliko jas- ne i^a in plastičnejšff. Ob tej najdbi torej spet vi- dimo. kako le važno, da lego vsake navidez nepomembne najdbe izmeri in zabeleži stro- kovnjak. ki jo uporabi za iz- popolnievanio sliko o razsežno- sti nekega najdišča, pri naši najdbi trenutno rimskega Poe- tovia, pa četudi ostane najdba potem v zemlji in je niti ne j)repeljenio v muzej. 1. M. ANEKDOTE v letu 1912 je Edison nevarno zbolel, in ko ga je družina 'e pre- dolgo nadlegovala, je privolil, da so poslali po zdravnika. Zdravnik je prišel, ga pregledal in predpisa! zdravila. Edison je poslal recept v lekarno, zdravila pa nato zmetal skozi okno. »Kaj pa vendar delaš?« se je zgrozil znanec. »Ljubi moj,« je rekel tedaj Edi- son, »zdravnik hoče živeti in zato sem poslal ponj; lekarnar hoče ži- veti in zato sem naročil zdravila. Ampak jaz hočem tudi živeti m zato sem zdravila vrgel skozi okno.« Učitelj: »Janezek, razloži mi, kaj je mrežq,?« Janezek: »Mreža je veliko lu- kenj, ki so zvezane z vrvico!« ★ Matijček vidi pr/ič v življenju kačo, ki se počasi plazi proti gr- movju, in zavpije: »Glej, mama. tukaj Je rep, ki miga brez psa!« * »Kaj imaš nad seboj ob jasnem dnevu ?« »Modro nebo in sonce.« »In kadar dežuje?« »Dežnik.« Teta vpraša Marico, česa si že- li za rojstni dan. »Škatlo bonbonov.« »In ksj šp?« »Še eno škatlo bonbonov!« »Toliko bonbonov vpnd=ir n '••>r=»viš v svoj ž^lndč^^^k!-/ »Potem si želim še en želodcek.^^ Kako fe lisica prelisičila moža Nekoč je hotela lisica skozi plot, a odprtina je bila premajhna in lisica se je ujela, da ni mogla več ne naprej ne nazaj. Kaj naj stori? Začela je cviliti in jokati, kajti bala se je, da je ne bi kdo našel in ubil. Žalostna je zagledala nekega moža, ki je šel po isti poti, kot .je šla ona. Premišljala je. kako bi ga prelisičila, da bi jo rešil, kakšno plačilo bi mu obljubila. Ko se je mož približali, ga je lisica prosila, naj jo reši, in ob- ljubila mu je, da ga bo nagradi- la. Mož se je dal prepričati in jo je rešil. Spustil jo je iz rok in vprašal: »Kje je nagrada?« Odgovorila mu je: »v rokah si jo imel, zakaj pa si jo izpustil? Za mojO kožo bi dobil lepo nagrado!« Hrvaška ljudska pripovedka bilo izvoljeno delovno predsed- stvo.^člani so bili predhodno te- meljito seznanjeni z zadružnimi pravili, izvoljen je bil zadružni svet in upravni odbor. Navzoči predstavnik Kmetijske zadruge Moškanjci je zagotovil mladim zadružnikom, da bodo imeli na razpolago zemljišče pri Zadružnem domu v Dornavi. Po- moč bo nudilo šolski zadrugi tu- di Kmetijsko posestvo. Novi zadrugi so navzoči pred- stavniki želeli obilo uspeha v njenem delu. Nada Trtnik Zakaj se osel smeje Nekoč se osel ni smejal. Neke- ga dne je šel k tolmunu, da se napije. Nagnil se je nad bistro vodico, zagledal svojo smešno gla- vo in se začel smejati: »»Ha. ha. ha! Kakšna dolga ušesa! I. ha. ha. ha! Kakšen sme- šen gobec!« In kadar se osel spomni na to, dvigne glavo in se začne smejati: »Ha. ha. ha! I, ha. ha, ha!« Tudi v Domavi smo ustanovili šolsko zadrugo v zadnjih dneh so tudi pri šo- li v Dornavi ustanovili šolsko za- drugo. Zbralo se je 105 pionir.je v in mladincev ter nekaj tovarišev- predstavnikov krajevnega odbora, kmetijske zadrugre. P-^litičnih or- ganizacij v kraju in šolskega od- bora. Dogodek so naredlU še boli slavnosten s primernim kulturnim nrogram'>m. Ustanovit —> občni zbor je po- tekel po vseL predpis.h. Tako je Dvogovor Vera Albreht: Boš. m«ma. rmerom t mtno fi? Ko zraste ptiček, odleti. Kdo mu pokaže, kod in kim? Iz gnezda najde pot si sam. Ko pa .je toliko poti! So, sinko, so! Na vse strani. Kako bom n«šel pravo pot? Veš, sinko, človek je povsod. A če bom sam in bo tema? Prisluhnil glasu boš srca! fTOJ. DNE 18. MM«^ 1960 PTUJSKI TEDNIK stran: 5 narodi in nfifiove Arabska pisava sodi med naj- težje na svetu, ker ima vsaka črka posebno obliko glede na položaj v besedi, to se pravi^ če je v sredi, na začetku ali na koncu. Posebne težav6 So zaradi tega v tiskarnah, kjer morajo imeti črkovniki vsaj po 400 predalčkov za različhe ti- skarske znake. 2e pred dvajsetimi leti je egip- tovska jezikovna akademija meni- la, da je treba prenoviti arabsko pisavo, čeS da bi takšna reforma pospeševala arabsko kulturo. Ven- dar člani akademije takrat niso mogli prodreti s svojim predlo- gom, da bi arabske pismenke na- domestili z latinico. Pred kratkim pa sta egiptovska pisatelja Taha Hussein in Mahmud Timor ponovno načela to vpraša- nje. Egiptovsko prosvetno mini- strstvo je sestavilo posebno komi- sijo, ki je prejela doslej nekaj nad dve sto predlogov. Večina zago- vornikov reforme predlaga, naj bi doslej vezane arabske pismenke ločili, tako da bo mogoče uporab- ljati iste znake za določeno pis- menko ne glede na njen položaj v besedi, torej tako kot v naši pisa- vi. Vendar imajo pri izvedbi načr- tov za reformo arabske pisave ve- like težave in je tudi egiptovski prosvetni minister opozoril na šte- vilne ovire, ki bodo nastale zlasti zaradi tega, ker bo treba za re- formo pridobiti vse arabske de- žele, tako tudi Saudsko Arabijo in Jemen, ki se odločno zavzemata za prvotno arabsko pisavo, s ka- kršno je napisan koran. Nekaj podobnega so poskušali pred leti Izraelci s svojo pisavo, vendar ni bilo uspeha. Že pred de- setletji pa je to uspelo Turčiji in potem vzhodnoazijskim deželam, ki so tako odprle z latinico pišo- čim deželam vrata v svojo kultur- no zakladnico. Trenutno se z ob- sežno reformo pisave bavijo tudi na Kitajskem, kjer je pričakovati, da bo v nekaj letih vsaj mlajši ge- neraciji s pomočjo nove pisave od- prta prosta pot v svetovno kultu- ro. Na Japonskem pa je s 1. ja- nuarjem stopila v veljavo posebna vladna odredba, ki pomeni prvi korak na poti k splošni reformi japonske pisave. Sedanji predpis, ki velja bolj ali manj za uradne objave, sicer spreminja le obliko pisanja (doslej so Japonci pisali od zgoraj navzdol, po novem pa bodo kot mi pisali od leve proti desni), vendar je pričakovati, da bo v prihodnjih letih sledila tudi splošna reforma pisave, japonski jezikoslovci pa sploh govorijo o potrebi pK) novem jeziku. Tovarne na prostem Znani sovjetski strokovnjak ns področju avtomatizacije prof Aleksander Lerner meni, da bodo zaradi popolne avtomatizacije in- dustrijske proizvodnje tovarniške zgradbe povsem nepotrebne. Dra- gocene stroje bo lahko pred vsemi muhavostmi vremena varovala preprosta streha in barva, ki šči- ti kovino pred rjavenjem. Profe- sor je dejal, da to ni stvar dalj- ne prihodnosti, marveč da v Sov- jetski zvezi obratuje na ta na- čin že nekaj termoelektrarn. Stoletniki v Bolgariji Kakcr znano, ljudje v Bolgariji dočakajo zelo visoko starost. Leta 1887 je bilo v Bolgariji 3883 zelo starih oseb. Po štetju iz leta 192fi pa so imeli od 1776 oseb, starih nad 80 let 158 ljudi, starejših nad 100 let. Po zadnjem štetju iz leta 1956 pa izkazujejo v mestih 18.531 nad 80 let starih prebivalcev, od ka- terih jih ima 121 cd 100 do 119 let, na vasi pa je število nad 80 let starih 33.376 oseb, od teh 532 v starosti od 100 do 124 let. Raziskovanje pod vodstvom spe- cialnega statistika Vladimirja Par- tečeva navaja naslednje splošne zaključke: Ženske žive dalj časa kot moški. Poročeni moški dalj od neporočenih. Najdaljšo življenjsiko dobo dosežejo prebivalci na de^ želi, pastirji, abstinenti, veseli, brezskrbni ljudje in oni, ki uživajo pretežno vegetarijansko hrano. Uživanje česna in čebule tudi mnogo doprinaša k visoki starosti, jogurt pa imajo na prvem mestu. Tudi oblačenje igra važno vlogo. Sončni žarki ugodnp vplivajo na zdravstveno stanje ljudi, za ka- tere se posebej skrbi, da bi do- seali da'j,šo živJjenjisko dobo. (Iz »Nuntempa Bolgario« preve- del J. D.) Barvast kruh V nekem angleškem mestu so začeli peči zelen, rumen in vijol- čost kruh. Kupcem je novost uga- jala in pekarna si je izmislila še eno novest: začeli so peči kruh, ki diši po bananah, jagodah, siru ali čebuli, pač po okusu kupcev. Kako bi takšna moda uspela pri nas, je težko reči. Bržkone ne bi pa kruh, ki bi dišal po mortadeli, pr- šutu In po teranu, našel kar pre- cej hvaležnih odjemalcev. Atomska nevarnost poleti večfa »Atomske bombe so bolj nevar- ne poleti kakor pozimi,« je za- ključek znanstvene razprave, ki jo je napisala sovjetska znanstve- nica M. Ugodskaja. Z eksperimen- ti je namreč dokazala, da umori ista doza radioaktivnosti pri tem- peraturi od 25 do 30 stop. C 95 odst. laboratorijskih miši, medtem ko jih je pri temperaturi od O do 5 stop. C poginilo le 5 odst. Žepni televizor Neka tovarna v Chicagu, ki iz- deluje televizijske aparate, je ob- javila, da ji je uspelo izdelati te- levizijski aparat, ki ga bo člpvek lahko nosil s seboj v žepu Aparat bo vsega skupaj tehtal 435 gra- mov, stal pa bo 200 dolarjev. Ta- ke žepne televizijske aparate na- meravajo izdelovati serijsko. Alkolrol ifi slava Včasih kdo zagovarja alkohoJne pijAče, češ »vsi velilki možje so pšH«. Spet d-rugi, abstinenti, pa do- kazujejo. da so bili slavni Ijiudje sovražniki alkohola. V resnici pa najdemo pivce in abstinente med slavnimi možmi. GaMed in Newton sta bila skoraj pop>olna abstinenta. Največji nemški pesnik Goethe ni piJ niti čaja in kave; bil ne neka- dilec, pil p>a je vino. Ni bil sicer aBcoholik, vendar se sladkemu vincu ni nKjgel odi{>ovedati, čeprav bi se rad, kakor je ^apisal v svo- jem dnevniku. Med filozofi. je bil Kant popoln aibstinent, pra^v tako sta bila nasprotnika alkohoia Des- cartes in Pascal. Nletsche pa biJ c^lo goreč sovražnik allkohclnih pijač. Tudi Benjamin Franklin je bil abstinent. Nat^protno pa je dolga vrsta pri- jateljev alkohola med številnimi drugimi slavnimi možmi, zlaisti umetniki, kakršni so bili na pr..- mer Beethoven, Rembrandt, Gluck, Poe itd. Vendar življenjepise! velikih mož trdijo, da je večina velikih umet- nikov in znanstvenikov živela zelo zmerno v razdobju svoje največje tJstvarjalnosti. Jutrišnji vojak Ameriška vojska je razstavila v Washingtonu lutko jutrišnjega vo- jaka. Giblje se na letečem krož- niku. Okoli pasu ima rakete, ki ga odženejo preko reke, hriba ali po- dobno, ali pa mu omogočijo varen spust ob globoki prepadni steni. V Čeladi ima radijski sprejemnik in oddajnik. Gleda z daljnogledom na infrardeče žarke, da lahko vidi tudi ponoči. Ima tudi pripravo, s katero zaznava, če ga tudi sovraž- nik opazuje z enakim daljnogle- dom. Posebna maska, rokavice in škornji ga varujejo pred valom vročine v primeru atomskega na- pada. Oblečen je v lahek oklep iz nylona (12 plasti). Ta obleka je vendar tako močna, da lahko za- drži krogle In Izstrelke granat. S seboj nosi naboj razstreliva, s katerim si lahko hitro izkoplje obrambni jarek. Ta jutrišnji vojak je torej praktično neranljiv, zato pa ne preveč nevaren, saj mu za- upajo le eno puško, dokler pač ne bo dobil slovite »pištole na žarke«, ki bo pometla med staro železo vse dosedanje orožje. DomaČi avtomatski stroji V laboratoriju zagrebške tovar- ne »Prvomajska« so v začetku te- ga leta izdelali poskusno napravo za elektronsko-avtomatsko uprav- ljanje in kontrolo orodnih strojev, S pomočjo te priprave lahko de- la stroj povsem samodejno. Dovolj je, da napravi delavec na klasičen način le prvi komad. To delo si avtomat potem »zapomni« in po- navlja. Po svoji konstrukciji je avtomat boljši in enostavnejši od Inozemskih. Žival, ki ima 700 nog To ni ve5 stonoga — imenujejo jo »tisočncga«. Odkrili so jo v Ameriki na področju ob Panam- skem prekopu; to je žuželka, ki ima 700 neg. Trup sestavlja 175 obročkov, ki ima vsak po štiri no- ge. Vsak naslednji par neg se lah- ko premika hitreje ali počasneje kakor sosednji. Eva Lucija Cecllifii Viktorija Kraus Nekatere ženske so si utrle pot v zgodovino zaradi tega, ker so stale v senci slavnih mož in de- lile z njimi intimno življenje. Tako je postala slavna skciraj vsa mo- gočna Naipofleonova »ljubezenska klientka«. Eiia izmed njegovih lju- bic je bila tudi »naše gore Ust«. Imenovala se je Eva Lucija Ceci- lija Viktorija Kratiš, ki se je ro- dila 15. decembra 1785 v Idriji. Njen oče je bil nemec in rudniški mojster, mati pa domačinka. Leta 1805 je prišel Napoleon na Du- naj in tam mu je predstavil Krau- sovo njen varuh Filip Majnoni, ki je bil dvorni tajnik. Napoleon je bil nad njeno lepoto tako očaran, da ga je poslej Eva spremljala na vseh njegovih bojnih pohodih po Nemčiji, Španiji in Rusiji. Dal ji je tudi plemiški naslov: grofica von VVolfsiberg in naložil v neki bank: na njen račun 480.000 gol- dinarjev. Kljiub tolikšnemu pre- moženju je pa grofica p>o Na^po- leonovem polomu popolnoma obu- božafla. Kasneje se ji je menda cmračil um.; edino veselje je Imela z živalmi. Doma je redila opice, papige, 62 ptičev pevcev in 32 psov. Ljudje so jI zaradi tega pra- vili — »pasja grcfiica«. Živela je v tolikšni bedi da so ji del mena- žerije prodali celo na dražbi. Ne- kaj miloščiine ji je dal kasneje dunajski dvor, nekaj malega — 200 goldinarjev letne remte, ki j h je pa malo pred smrtjo poiklonila Napoleonova vdova Marija Luiza. Vendar pa je ves ta denar pora- bila za svoje živali. Umrla je leta 1845. Lepilo za zobe Kaže, da bodo mostički in zob- ne proteze nekega dne samo še hvaležni muzejski predmeti. Pred nedavnim so Pamreč odkrili »zob- no lepilo«. S tem lepilom je mo goče za stalno pričrvstiti zobe, umetne aH prave, v čeljust. Posku- si, ki so jih delali na psih, so prekosili vsa pričakovanja. Tvarl- na, s katero so zobe lepili, je se- stavljena Iz tistih snovi. Iz katerih so sestavljene tudi kosti: iz kalci- ja, fosfota in gllkogena. Stoletno spanje orhideje Po sto šestnajsti letih spanja je v botaničnem vrtu v Kobenhau- nu neka mehiška orhideja pre- krasno vzcvetela. To orhidejo je iz Mehike 1843. leta prinesel zna- ni danski fizik Hans Christian Oer- sted, ki je odkri; eJektromagnet:- zem in njego^?e zakone. V svoji domovini bi ta cvet cvete! vsako leto, toda v botaničnem vrtu v Kdbenhavnu je v razkošnem sve- tu, kot da bi zaspal — izumrlo vse življenje. Botaniki so bili prepri«- čani, da orhideja ne bo nikoli več vzcvetela, a se je zgodilo dbrMno, ovet se je »prebudil« in vzcvetel v prekrasnih barvah.. Goreča vodu Banatski Despotovec je miiogim znan po železnižki postaji z ne- navadnim vodnjakcm, v katerem »gcri voda«. Kadar namreč voda teče in se ji kdo približa z gorečo vžigalico, butne velik in taikrat izgleda, kakor da bi se vžga>Ia voda. V resnici pa takrat zagori plin, ki prihaja t vodo. Včasih se zgodi, da se potniki, ki ne verjamejo tega, kar fflripovedu- jejo o vodnjaku, skušajo prepri- čati, ko vlak stoji na pofita-ji. In po končanem poskusu ostanejo brez vlaka. Tudi to so rekordi Drvar Ray Youd iz TastrUtrUjč je dosegel svojevrsten rekord, ki ga ni doslej še nihče pr^egel: na ne- kem tekmovanju je s sekiro pre- sekal 40 cm debelo drevo v 1 mi- nuti in 46 sekundah! Rekord v hitrem žaganju dreves je med posamezniki dosegel 46- letni Paul M. Searls iz Seattlea (ZDA). Na tekmovanju je prežagal 80 centimetrov debelo deblo v 1 minuti In 26,4 sekunde, Svetovni rekord v hitrem zida- nju pa je dosegel Joseph Raglon iz St. Louisa (ZDA), ki je ob po- moči podajalca opeke vzidal v eni uri v steno 3.472 opek, t. j. 53 opek na minuto ali skoraj pO eno opeko vsako sekundo! Rudnik z en^m samim rudarjem V ZDA gradijo velikanski stroj, ki bo delo v rudnikih povsem me- haniziral Stregel mu bo ert sam človek. Stroj konstruirajo pred- vsem za premogovnike, in sicer za izkoriščanje tistih premogovih plasti, ki ležijo pregloboko, da bi jih bilo moč izkoriščati v dneV'' nem kopu. S to napravo bodo od- padli vsi stroški za vzdrževanje Povov in ventilacijo, ki so potrebni tam, kjer delajo živi rudarji. Na- prava bo pa kljub swji ogromno- sti tudi premakljiva in jo bo mo- goče seliti od ene plasti do drU" ge. Stroj je pravzaprav podoben stolpu, okrog katerega je pove" zanih več tekočih trakov. Njiho- va skupna dolžina je 500 m. Na kraju je avtomatičen kopač, ki ko?>lje premog in rije vzdolž žile. Kopač meče premog samogibno na tekoči trak, ki pripelje »<čmo zla- to« na rudniške hunte, le-ti pa v separacijo. DOMISLICE Tudi strupena drevja imajo lahko strupene sadeže. * Najlepša zelišča in cvetice ne dajejo zmeraj najboljšega sena. * Mali Marjetici se je zataknilo sredi pesmice, ki jo je še ravno- kar pogumno deklamirala — Veli- ka ali majhna nesreča? Velika: kajti pesem je bila njeno življenje. ♦ Slaba stvar razburi, dobra šproli mnogo kritike. * Srečen, kogar življenje je po- dobno potovanju? radosten start, krepek marš, tih počitek na viši- nah, zadovoljen povratek prijetno utrujenega v mehko temnino no- či... * Nobenega dne mladosti, ampak mladost si želimo nazaj. * Tudi najbolj kisel pot pade kot biser s čela. ANDRE MAUROIS Semenj v Nenllvlu Bonnivet je bil pet ali šest let starejši od mene. je pripovedo- val Maufrals, in njegova kariera tako bleščeča in strma, da sem 9a štel bolj za predstojnika ka- kor za prijatelja. Mnogo sem mu dolgoval. Kot novo imenovani mi- mister za javne zadeve me je poklical v svoje ministrstvo in ko je pozneje izpregel, mi je priskr- bel še sijajno službo v prefekturl. Znova je priplaval na površje In to pot prevzel ministrstvo za kolonije; tedaj sem imel dobro službo in prosil sem ga, naj me tam pusti. Najini stiki so ostali prisrčni m najini družini sta se pogosto sestajali k skupnim obe- dom bodisi pri njih ali pri nas. Nelly Bonnivet je bila še zmeraj čedna ženska okoli štiridesetih, jo je oboževal in kot mini- strica se je znala izborno vesti. sem že deset let poročen in veste, da sva bila z Madeleine vedno srečna. V začetku^ junija sta^ naju Bonnivetova povabila na večerjo v eno restavracij v Bois de Boulogne Vsega skupaj nas je hllo šest; proti polnoči nas še ni- ^kor ni mikalo, da bi se ločili. Bonnivet je bil sijajne volje in Predlaoal je, naj bi šli na sejem v Neually. Trije pari v starejših letih, ki se zaman trudijo, da bi ob otro- ških igrah našli tudi otroške ra- dosti, so bili kaj otožen prizor. Poskusili smo srečo pri različnih Igrah in zadeli sladkarije, ladjice iz pihanega stekla in živali iz ma- lega kruhka. Potem smo stopili h cirkuški železnici, ki je po dveh ali treh ovinkih na prostem vozila skoz predor iz šotorovinastih ponjav. Nelly Bonnivet je predlagala, naj bi se popeljali. V splošni gneči pred odhodom smo se ločili v dve skuipini. V oddelku sem se znašel sam z Nelly Bonnivet. Mali vlak je vozil zelo naglo in ovinki so bili urejeni tako. da je potnike zanašalo drugega v dru- gega. V enem takih trenutkov na- ju je predor zagrnil v temo in ne bi vam mogel popisati, kaj se je odigralo v naslednjih sekun- dah. Naša čutila često delujejo povsem neodvisno od nadzora za- vesti ... Začutil sem. da mi lež: Nelly na kolenih, in jaz sem jo božal, kakor nemara boža dvaj- setletni vojak svoje dekle, ko se vozita na vaškem sejmu. Iska! sem njene ustnice, a se nisem orav zavedal, kaj počnem; ko sem jih slednjič našel, ne da bi zadel na njen odpor, se je zasvetilo. Men- da sva ob isti misli nenadoma oba skočila narazen in se, zaslep- ljena od močne luči, prepadlo s|>o- gledala. Spominjam se, da sem skušal uganiti izraz na Nellynem licu. Uredila si je lase in me, ne da bi spregovorila besedo, resnobno pogledala. Mučni pogled je tra- jal le hip. Že je vlakec zavrl in malo za tem sva stala na okrogli ploščadi poleg Bonniveta Mi- deleine in drugih. »To je pa res malo preotročje za nas,« je zdolgočaseno menil Bonnivet »pojdimo, bi rekel, rajši spat.« — Madeleine se ga je opri- jela pod pazduho in odšli smo proti Porte Maillot kjer smo se ločili. Poljubil sem Nelly roko in poiskal njene oči. Veselo se je pomenkovala z Madeleine in se poslovila, ne da b! mi naklonila kako znamenje. Nisem mogel spati. Ta nepri- čakovana prigoda je zmotila tako popolno uravnano ravnotežje mo- jega življenja. Nikoli nisem bil ženskar in še celo ne po f>oroki. Madeleine sem ljubil iz vsega sr- ca in med nama se je splelo pri- srčno zaupanje, ki ni poznalo pridržka. Do Bonniveta sem go- jil naklonjenost in resnično hva- ležnost. Toda vrag je vedel, da me je pošteno imelo zopet sre- čati Nellv in pozvedeti, kaj je po- menil njen pogled. Naslednje jutro sem bil tako zaposlen, da sem komaj utegnil pomisliti o presenetljivem dogod- ku. Dan nato so me poklicali k telefonu: »Minister želi govoriti z vami... trenutek, prosim!« Ledeno me je spreletelo. §e ni- koli me ni Bonnivet osebno pokli- cal, o p>ovabilih in zmenkih sta se navadno dogovarjali najini že- ni. Nič drugega ne utegne biti. kakor ta neumni dogodek! »Halo!« sem takoj začul Bon- nvetov glas, »ste vi Maufrais?... Bi se lahko oglasili pri meni v uradu?... Da zelo nujno je... Brezp>oqojno moram govoriti z va- ni... Torej, kmalu na svidenje! Hvsila lepa!« Odložil sem slušalko... Nelly je torej ena tistih zlobnih žensk, ki zapeljujejo moške (kajti pr.- segel bi bil, da mi je onega ve- čera namenoma padla v naročje) in se potem pritožujejo svojim ,soprogom: »Veš, ne ravnaš prav, ko zaupaš Bernardu... Ni tak prijatelj, kakor misliš . ..« Te ka- nal je! Ves čas ko sem iskal taksi, sem premišljeval, kaj se utegne zgo- diti. Bonnivet m; bo slej ko prej dal vedeti, kako me zaničuje, in mi odtegnil naklonjenost. To po- men; konec dragocenega prija- teljstva in nedvomno tudi konec moje kariere, kajti Bonnivet je vsemogočen. In kaj naj porečem -Madeleine. kako naj ji razcžlm ta nerazumljiv: razdor? > Nekaj časa sem sedel v pred- I scibi, kjer so se mudili sekretarj: . in prosilci. Končno je sekretai : zaklical moje ime in dvignil seff 1 se. Vrata v Bonnivetovo sobo s< bila nasproti; naj mu dopustim da bo on prvi spregovoril, ali pa naj bi ga sam prehitel z izčrpne izpovedjo? Vstal je in mi ponudil roko. Prisrčni sprejem me je presene- til; ne mara .ie bil dovolj razsoden in je razumel, da sta rodila to mučno epizcdo samo naključje in nepremišljenost? »Predvsem bi se vam rad opra- vičil, da sem vas tako na hitro poklical k sebi,« je dejal, »toda videli boste, da se bova morala zelo hitro odločiti. Gre zato... veste, da se morava prihodnji mesec z Nelly odpraviti na daljše potovanje v Zah-dno Afriko... Zame je to uradna do.žnost, za- njo pa potovanje za zabavo m razvedrilo. Mislil sem, da ne bi vzel na pot Izključno uradnikov Iz ministrstva, ampak tudi nekaj časnikarjev ... Doslej vam nisem nameraval pripovedovati o name- ri, saj nimate kaj opraviti s kolo- nijami, niti niste časnikar. Toda Nelly se je domislBa, da najino potovanje sovpada z vajinimi po- čitnicami in da bi bila vaša so- proga .n vi zan.io boljša, prijet- nejša sopotnika kakcr naše urad- no spremstvo. Menila je. da b: vaju priožncst. videti Afriko v f-pk^ mednih o-VoMščinah, gotovo zamikala... Če torej sprejmete. da se bomo skupaj podali na ta križarski pohod ... Morate se pa cdločiti takoj, ker kabinet prav- Zahvalil sem se mu in ga za- prosil za nekaj ur premisleka, češ da se bom moral o tem posveto- vati z ženo. Prvi hip me je po- nudba zelo zamikala. Ko sem bil pa spet sam, sem se zavedel, ka- ko klavrno in sramotno bi se odvijal ta roman dveh mlačnih zaljubljencev pod čuječimi Made- leininimi pcgledl, ne glede na to, da b'l bil Etonnlvetov gost. Ne:iy je bila sicer lepa, toda obsodil sem njeno ravnanje. Med obedom sem povedal Madeleine o vabilu, ne da bi seveda omenil, da sem ga prav- zaprav povzročil jaz, in skupaj sva poiskala vzroke, s katereml bi vabilo zavrnila, ne da bi bila obenem nevljudna. Z lahkoto s: je izmis'i!a druge obveznosti in tako v Afriko potovala. Vem, da odtlej govori Nellv Bonnivet o meni 1« 'ronično, tem- več skoraj sovražno. Prijatelj Lambert Leclerc ji je naslednji dan omenil mene kot enega izmed možnih kandidatov za seinsko prefekturo. »Maufrais,« je dejala in se namrščila, »nikoli in nikdar! No. saj je mož na mestu, vendar nima nobene energije. To je Člo- vek. ki ne ve, kaj hoče!« Bonnivet je odvrnil: »Ne:iy ima Drav,« in niso me imenovali. Prevedel S. P. rabo vrtov v občini E*tuj 1. člen V odloku o določitvi osnov in meril za ugotovitev višine stana- rin ter odškodnin za uporabo vr- tov v občini Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, štev. 39-476/59) se 3. člen s|premeni tako, da se glasi: Pri ugotavljanju amortizacije stanovanjske zgradbe, oziroma stanovanja je kot dobo trajanja zgradbe jem^ati 100 let. Kot osnovo za amortizacijo je vzeti vrednost zgradbe, oziroma stanovanja, zmanjšano za; 1. vse hiše v naselju Kidričevo, Majšperk in Breg pri Majšperku za 20 %, 2. vse hiše v mestu Ptuju in vsa najemniška stanovanja v ostalih naseljih občine, razen na- selij iz 1. točke tega odstavka, za 15 %. 2. člen Ta sprememba, začne veljati z dnem objave v »Uradnem vestni- ku okraja Maribor«, uporablja pa se od 1. januarja 1960. kot dne- va, ko se je začel up>orabljati M- lok. Številka: 05/1-39-19/1-60. Ptuj. dne 7. marca 1960. Predsednik občmskega ljudskega odbora Lojzka Stropnik Po 120. členu zakona o stano- vanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, štev. 16-279/59 in 47-753/ 59) in po 2. točki 50. člena za- kona o občinskih ljudskih odbo- rih (Uradni list LRS, štev. 19- 88/52) je Občinski ljudski odbor Ptuj na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev, dne 7. marca 1960, sprejel ODLOK o delitvi dela stanarine med sklad za hišno upravo in sklad za hiš- na {»pravila 1. člen Na območju občine Ptuj se deli del stanarine, ki je namenjen za upravljanje in za popravila hiše, med sklad za hišno upravo in sklad za hišna popravila v raz- merju, kakor ga določi hišni svet z vsakoletnim predračunom do- hodkov in izdatkov hiše. 2. člen Sredstva fklada za hišno upra- vo in sklada za hišna popravila se smejo uporabljati samo za na- mene, določene v 122., 123. in 123/a členu zakona o stanovanj- skih razmerjih. Pri sestavljanju letnega pred- računa dohodkov m izdatkov hiše mora hišni svet gledati na to, da so zadovoljene potrebe, za ka- tere so posamezni hišni skladi namenjeni. Pri tem je dolžan glede na stanje hiše stremeti zlasti za tem, da se hiša v redu tekoče vzdržuje in da se v skla- du za hišna popravila nabere do- volj sredstev zia srednja ;n velika popravila. 3. člen Letni predračun dohodkov in iz- datkov hiš sprejme hišni svet in potrdi zbor stanovalcev v smislu 5. točke, 71. člena zakona o sta- novanjskih razmerjih. Letni predračun dohodkov in iz- datkov hiše mora biti potrjen od zbora stanovalcev hiš najkasneje do 15. januarja v letu. 4. člen K predračunu dohodkov in iz- datkov hiše, ki ga je potrdil zbor stanovalcev. mora dati soglasje izvršilni odb. stanovanjske skup- nosti, kjer te ni, pa krajevni od- bor oziroma za stanovanjske za- deve pristojni organ občinskega ljudskega odbora, in sicer v roku enega meseca od prejema pred- računa. Dokler hišni svet ne sprejme soglasja k predračunu dohodkov in izdatkov hiše, sme trositi sred- stva hiše le za najnujnejše in neodložljive izdatke, ki se krijejo iz skladov hiše in so predvideni v letnem predračunu dohodkov in izdatkov hiše. 5. člen Neuporabljeni del sredstev iz sklada za hišno upravo lahko pre- nese hišni svet na koncu vsakega leta kot dohodek v sklad za hiš- na popravila v naslednjem letu. Neuporabljena sredstva hišnih skladov lahko nalaga hiša pri banki kot hranilno vlogo. Neuporabljena sredstva hišnih skladov s stanjem 31. decem- bra 1959 se prenesejo na ustrez- ne hišne sklade, ki jih imajo hiše po novih predpisih, m sicer sred- stva sklada za hišno upravo in sredstva sklada za vzdrževanje hiše v sklad za hišno upravo, sredstva amortizacijskega sklada pa v sklad za hišna ix>pr^vila. 6. člen Za leto 1960 morajo hišni sveti sestaviti in zbor proizvajalcev I>otrditi letni predračun dohod- kov in izdatkov hiše, najkasneje do 30. aprila 1960. 7. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem vestniku« okraja Maribor, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Številka: 05/1-39-20/1-60. Datum, Ptuj, dne 7. marca 1960. Predsednik občmskega I,judskega odbora Lojzka Stropnik OBVESTILO živinorejsko veterinarski zavod Ptuj obvešča vse živinorejce, da bo od 1. aprila 1960 dalje nov čas osemenjevanja plemenic na slede- čih osemenjevalnicah: PROGA: SLOVENSKE GORICE Janežovci ob delavnikih ob 8.30, cb nedeljah in državnih praznikih ob 8. uri; Biš 9.00 — 8.15; Vito- marci 9.30 — 8.45; Juršinci 10.00 — 9.15; Dornava 10.45 — 9.45; Polenšak 11.15 — 10.00; Trnovci 11.30 - 10.15; Tomaž 11.45 - 10.30; Savci 12.00 — 10.45; Se- janci 12.15 — 11.00; Podgorci 12.30 — 11.45; Moškanjci 13.00 — 11.30; Markovci 13.15 — 11.45; Spuhlja ob 13.30 — ctb 12. uri. — Proga je do'ga 100 km. PROGA. DRAVSKO POLJE— VURBERK Hajdina cb delavnrkih ob 8.30 — ob nedeljah in državnih praznikih cb 8. uri; Slovenja vas 8.45 — 8.15; Zlato"ičje 9.00 — 8.30; Star- še 9.15 — 8.45; Lcka 9.30 — 9.00; M-klavž 9.45 — 9.15; Bchova 10.00 — 9.30; Orehova vas 10.15 — 9.45; Fram 10.45 — lO.OO: Rače 11.15 — 10.15; Trniče 11.45 — 10.30; Grajena 12.30 — 12.15; Vurberk 12.4.5: Podvinci ob 13.30 — ob 12.45 Proga je dolga 99 km. PROGA: HALOZE Sela ob delavnikih ob 12.30 — cb nedeljah in državnih praznikih cb 11.15; Videm 12.45 — 1L30; Lesikovec 13.15; 11.45; Podlehnik 13.45 — 12.15; Dolema 14.15 — 12.30: Maišoerk 14.4-5 — 12.45: Lovrenc 15.15 — 13.00; Cirkovci 15.45 — 13.15; Stražgojnca ob 16. uri — cb 13.30. Osemenievan.ie v osemenjeval- nici Živinorejsko veterinarskega zavoda E»tuj je ob delavnikih od 9. do 12. in od 15. do 16. ure; ob nedeljah in državnih praznikih od 10. do 11 ure. Dne 1. januarja. 1. maja, 4. iu- lija fn 29. novembra ni osemen.je- vania. Ži\dnorejsko veterinarski zavod Ptuj TRIDESET CEBELNIH DRU- ŽIN (Až, brez panjev) kupim. Naslov v upravi. TRI OMARE ZA OBLEKO in s predali kupim. Naslov v upra- vi. PRODAM 20 arov njive v Pod- vincih. Naslov v upravi. OTROŠ^CO POSTELJO in Šport- ni voziček prodam. Zagreb- ška 58, Ptuj. DVA VOZA SENA prodam. Na- slov v upravi. KUHINJSKO POHIŠTVO pro- dam. Naslov v upravi. ENODRUŽINSKO HIŠO z manjšim vrtom prodam. Vpra- šajte Vičava 51. VEČJO količino sena in otavc uprodno prodam. Ptuj, Zagreb- ■ ška 41. MALO POSESTVO pri hajdin- ski postaji prodam. Kelc, Sp. Hajdina 153. 24 AROV NJIVE v Tnrnišču pri Weisu prodam. Naslov v upravi. DOBRO OHRANJENO MO- ŠKO KOLO prodam ali za- menjam za les ali drva. Na- slov v upravi. Objava Vpisovanje šolarjev-novincev za osnovno šolo »Ivana Spolenjaka«, Breg, Ptuj, bo v tednu od 4. do 9. aprila 1960 v dopoldanskih urah v šolski pisarni. V poštev pride rojstno le+o 1953. VABILO Prosvetno društvo Rogoznica vabi k predstavi »Ljubezen v kleti«, drama, ki bo v nedeljo. 20. marca 1960, ob uri v dvo- rani zadružnega doma v Rogoz- nici. Predstavo je pripravila dram- ska skupina Prosvetnega dru- štva Rogoznica. TERENSKA SLUŽBA ZDRAVNIKOV Dežurstvo splošnih zdravni- kov se vrši od 14 do 7. ure po sledečem razporedu: 18. 3. dr. Slobodan Žakula 19. 3. dr. Emil Blagovič 20. 3. dr. Emil Blagovič 21. 3. dr. Ladislav Pire 22. 3. dr. Emil Blagovič 23. 3. dr. Franc Rakuš 24. 3. dr. Nada Pavličev * Pomožni dežurni zdravniki vršijo dežurno službo po po- trebi, in sicer od 16. do 20. ure po sledečem razporedu: 18. 3. dr. Fran Brumen 19. 3. dr. Ladislav Pire 20. 3. dr. Ladislav Pire 21. 3. dr. Emil Blagovič 22. 3. dr. Ladislav Pire 23. 3. dr. Nada Pavličev 24. 3. dr. Franc Rakuš * Pomožna ambulanta v Juršin- cih posluje vsako sredo in vsa- ko soboto od 14. ure dalje. * Pomožna ambulanta Podleh- nik posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. ure dalje. * Dežurstvo otroških zdravni- kov traja od 14. do 19. ure po sledečem razporedu: 18. 3. dr. Aleksander Poznik 19. 3. dr. Ljuba Neudauer 20. 3. dr. Ljuba Neudauer 2L 3. dr. Ljuba Neudauer 22. 3. dr. Ljuban Cenčič 23. 3. dr. Ljuba Neudauer * Vse informacije in naročila za hišne obiske sprejema de- žurni center Zdravstvenega do- ma Ptuj, številka telefona 70 in 80. Hišne obiske naročajte v do- poldanskih urah, pozneje naro- čeni hišni obiski bodo izvršeni samo v nujnih primerih. * Otroške posvetovalnice: 18. 3. 1960 v Ptujn od 14. ure dalje: 22. 3. 1960 v Polenšaku od 13.30 dalje; 24. 3. 1960 v Vitomarcih, Trnovski vasi, Mar- kovcih od 13.30 dalje. * Protituberkulozni dispanzer Zdravstvenega doma Ptuj po- sluje do nadaljnjega vsak dan od 7. do 13. ure razen torka. Rentgenski pregledi pljuč bol- nih na tuberkulozi in zdrav- lieniih sr vršijo v torek od H. do 18. ure, v soboto od 7. do 13. ure. V sredo od 7. do 13. uro so rentgenski pregledi pljuč zp vse ostale. Uprava ZD Ptuj Osebna ^ romka NOVI KRVODAJALCI Vsem krvodajalcem, ki so da- rovali kri 3. in 10. marca, se iskre- no zahvaljujemo, obenem pa tudi marljivim organizatorjem. Krvo- dajalci so: Drevenšek Ivana, Mere Terezija, Lesjak Marija, Mohorko Marija, Habjanič Julčka, Štrcvnik Marija, Kalnč Ana, Repec Nežika, Habja- nič Julijana, Cafuta Anton, Ovčar Marica, Perneik Jakob, Podgoršek Karel Cafuta Janez, Botolen Eli- zabeta. Bedrač Neža, Herega Alojz, Ribič Alojz, Gajšek Ju ijana, Ca- futa Zofija, Podgoršek Pavla, Ribič Rozal-.ja, Hliš Ivana, Kojc Rozali- ja, Drevenšek Ignac. Mohorko Ka- tica, Vindiš Ivan, Drevenšek Iva- na. Šegula Ivana. Kuhar Marjeta, Hrrvat Liza, Obran Marija, Arnejčič Krista, Forštnarič Ivana, Lešnik Marija. Bezjak Neža, No^vak Ana. Horvat Marija. Ramfl Marija. Lajh Marija. Prelog Lizika, Klinger Terezija. Bratec Angela, Muršec Olga. Mun- da Franc, Šterbal Anton, Munda Janez. Osimšič Franc, Ferčič Ma- rija, Turk Marija, Kosec Terezija. Muršič Elizabeta. Petek Marija. Štrafela Mariia, Cvetko Marija. 0?tali so še: Jeza Marija. Pro- seniak Neža. Brcdnjak Stanko. Benčič Mi'ka, Zmauc Vinko. Ve- demjsk Huno. HrQa Ana. Rdeči kriiž Ptuj Postaja za transfuzijo krvi Ptuj Mestni kino Ptuj predvaja od 18. do 20. marca ame- riški barvni film »Avtobusna po- staja« in od 22. do 24. marca do- meči f:!m »To ncč«. V filmu »To noč« v glavni vlogi Milanka Udovički Kino Svoboda Kidričevo predvaja 19. in 20. marca ameri- ški barvni film »Najhitrejši revol- veraš« in 23. ter 24. marca fran- coski film »Ljubimec gospe Le- ters«. Kino Majšperk predvaja 19. in 20. marca sovjet- ski film »Vasa Železnova«. Kino Murentinci predvaja 20. maja angleški film »Junaki sherwoodskega gozda«. Kino »Vedrost« Miklavž pri Ormožu predvaja 20. marca francoski film »Primer dr. Laurenta«. Člani stanovanjske zadruge »Gradldom« v Ptuju - pozor! Pred 14 dnevi .je upravni odbor Stanovanjske zadruge objavil, da bo občni zbor zadruge 20. mar- ca t. L, v Sindikalni dvorani že- lezničarjev. Ker je med tem časom ztKjIel predsednik zadruge in odšel v bolnišnico, je upravni odbor zgo- raj omenjeno objavo preklical in določil, da bo občni zbor dne 10. aprila t. 1., ob 9. uri v Sindi- kalni dvorani železničarjev v Ptu- ju. Vsa pojasnila v zvezi z delom Stanovanjske zadruge »Gradidom« in občnim zborom daje tov. Franc Rižnar, podpredsednik zadruge in tajnik Ribiškega in lovskega dru- štva v Ptuju. Vse člane Stanovanjske zadru- ge pozdravlja njen predsednik Franc čuček. OBJAVA v ponedeljek, dne 21. marca 1960. ob 19. uri bo v dvorani Občinskega komiteja Ptuj pre- davanje >KOMUNA - DRUŽBENO- EKONOMSKA CELIC.\« Predaval bo tovariš Klančnik Frido. L"dele/it»^ se predavanja v .im večjem številu 1 Prvi poiai Drave v letošnjem IfHu DRAVA—JEDINSTVO (Cakovec) 2:4 (1:2) V nedeljo, 13. marca t. 1., je bila odigrana prijateljska nogo- metna tekma med Jedinstvom iz Čakovca in domačo Dravo. Gost- je so prikazali lep nogomet in so se nekaj časa gostje igrali z domačini kakor mačka z mišjo. Ostro so napadah vrata domači- nov, toda stalno je bil vratar na svojem mestu in odklanja! nevar- ne prodore. Moštvi sta v začetku igrali nekoliko nervozno. Nepri- čakovano so prišli gostje v vod- stvo v 17 minuti igre. Nevarna žoga ja zadela pred vrati v blato in spremenila smer. Domačini so po sprejetem golu izvedli vrsto nevarnih najpadov, ki pa zaradi zadrževanja žoge v kazenskem prostoru niso dosegli svojega cilja. Nasprotno pa so gostje brez velikih težav priha- jali pred vrata domačinov in v 27 minuti povišali rezultat na 2:0. Po tem golu je bilo pričakovati, da bodo domačini klonili, toda moštvo se je še z večjim elanom borilo in nekaj minut pred kon- cem prvega polčasa zmanjšali re- zultat na 2:1. V drugem delu so domačini zo- pet prevzeli iniciativo, vendar je napad zapravil mnc-go prilik, ali pa so bili streli neučinkoviti. Na- padi domačinov so bili vedno po- gostejši in šele v 62 minuti sprejme nenadoma žogo v napadu Strehar, ki nepričakovano strelja ostro v mrežo. Pričakovati .je bilo, da bodo do- mačini brez velikih težav tako nadalievali in zmagali. Toda ni bilo dolgo, ko so gostje zopet bi*ez težave zadeli v mrežo in zo- pet povišali rezultat. Po tem golu so gostje nekaj časa bili v pre- moči in pet minut pred koncem povišali rezultat na 4:2. Sodil je pred 300 gledalci zelo dobro Klojčnik iz Maribora. Pa. ŠAH NA FTUJiiKI GI.N'N.\ZIJI Na zadnjem občnem zboru šl) Ptuj je bil med drugim govor o mladini na ptujski gimnaziji, med katero je mno- go šahistov. V prvih dneh po občnem zboru je mladin.ski predstavnik včlanil v ŠD Ptuj 26 dijakov. Na pobudo tov. Bo- haka je bil uveden na gimna- ziji turnir nekategornikov. Di- jaki so bili razdeljeni v <-'ve skupini: prva s 14, druga z 12 šahisti. Ker dobi po propozici- jah 4. kategorijo 50 " o šahistov, je doseglo v prvi skupini se- dem, v drugi pa 6 dijakov; lem trinajstim pa so se pridružili še trije, ki so le-to dosegli že prej. Vseh 26 dijakov 4. kategorni- kov se je zapletlo v maraton- sko tekmo za čimboljšo uvrsti- tev — za prvaka gimnazije. Po nepopolnem dvanajstem kolu je vrstni red tak: t. Habjanič 9!/.; 2.-3. Gergič in Nežmah 9; 4. Rupnik 714 (D, 5. Ročak 7 (1); 6.-7. Savec in Primorec (1) itd. Do konca turnirja so preostala samo še tri kola, toda kljub temu ne moremo določiti četvorice ozi- roma prvaka, ker bodo odločil- na srečanja v zadnjem kolu. Kratek opis nedokončanega turnirja: Presenečenje 14-letnega Hab- janiča (1. mesto!:'); njegovo na- sprotje pa je slaba uvrstitev Savca (6.-7.), kar je za tako na- darjenega šahista velik ne- uspeli; najsolidnejšo igro in do- bro pripravljenost je pokazal osmošolec Gergič, saj je vodil vse do dvanajstega kola (izgu- bil je z Vrabičem): veliko ni- hanje in nezanesljivost v igri je pokazal Koren. O končnem vrstnem redu in poteku odločilnih srečanj bomo še poročali. K. N. STRELSTVO Zimsko tekmovanje z zračno puško, ki se izvaja po programu SZS, je na našem območju uspešno. Tekmujejo deset-članske ekipe (mešan sestav) strelskih družin. Najboljše se uvrščajo v okrajno in končno v republiško tekmovanje. V peti okrajni zoni, ki jo tvori- jo strelske družine območja ptuj- ske občine, je po prvem tekmova- nju stanje naslednje: 1. SD Turnišče 1640 krogov (od 2.000 možnih) 2. SD Železničar 1614 krogov 3. SD Kidričevo 1583 krogov 4. SD TAP Ptuj 1560 krogov 5. SD Delta Ptuj 1491 krogov 6. SD Perutnina 1450 krogov 7. SD Drava 1446 krogov 8. SD Gorišnica 814 krogov (nepopolna ekipa) Od ostalih še ni podatkov. Ekipe so bile mešano sestavlje- ne. Od članov je dosegel najboljši rezultat Albin Vrbin (Tumišče) 178 krogov, cd članic Angela Vol- gemut (Perutnina) 160 krogov, v Kidričevem pa je 12-letni pionir Ludvik s 175 krogi prekosil vse starejše tekmece v ekipi. A. K. Uspeh pionirjev in mladincev v telovadnici I. gimnazije v Mariboru so se zbrale mnogo- številne ekipe raznih šol Ma- ribora in Ptuja. To tekmova- nje je bilo nekako nadaljeva- nje od prejšnje nedelje, ko so tekmovale ženske vrste. Mari- borska atletska podzveza je tekmovanje organizirala v čast dneva žena. Letos lahko prvič ugotavljamo, da so se ekipe iz Ptuja prijavile na takšna tek- movanja. Zelo .ie razveseljivo, da le prične tudi v tem kraju najlepša panoga športa, t. j. atletika, kar smo v zadnjih le- tih zelo pogrešali, čenrav ima- mo lep stadion z atletsko stezo in drugimi napravami. Skupaj je sodelovalo 46 ekip, med njimi je bila tudi ekipa iz Ptuja ter so skupaj sodelovale štiri ekipe. Atletski mnogoboj je vsebo- val panoge: tek 3x13 m. skok iz mesta, plezanje po vrvi in skok v višino. Rezultati posameznikov: mlajši pionirji: častno drugo in tretjo mesto se deli v teku 3x13 m Stropnik (I. o. šola), ki je dosegel zelo dober čas. Prav tako je dosesrel tretje i e- sto T skupnem plasmanu in je zbral skupaj 1138 točk. Starejši pionirji: v tej skupi- ni je sodelovalo 20 ekip iz ce- lega območja. V skupnem pla- smanu je nepričakovano za- sedla prvo mesto ekipa I. os. šole Ptuj, ki je zbrala skupaj 9965 točk. Posamezniki: V teku 3 X 15 m je zasedel 3 do 4 mesto Curin z dobrim ča- som; skok v daljino iz mesta: tretje mesto v tej skupini je dosegel Kranjc (L osn. šola Ptuj), ki je skočil 2.43 m. .Plezanje po vrvi: v tej sku- pini si zopet deli 2—3 mesto dijak I. osn. šole Bažič, ki je 5 m dolgo vrv preplezal v 5 se- kundah. V skupnem plasmanu je do- segel drugo mesto Kranjc, ki je nabral 2124 točk in tretje mesto Curin z 2088 točkami. SREDNJE ŠOLE Med 26 ekipami, se je ude- ležila tudi ekina Gimnazije iz Ptuja, ki ie v skupnem plasma- nu zasedla tretje mesto in je to zelo lep uspeh za Ptujčane. Med posamezniki imamo pr- vaka na 3x15 m v teku, ki ^e dosegel zelo dober in najbolj- ši čas 7.3 sek. dijak gimnazije Toplak. Skok v višino: med drugimi je zelo lepo preskvočil višino 165 v dvorani Gergič in zasedel 2 do 4 mesto. V skupnem plasmanu ie na- sedel prvo mesto Tonlak (Ptuj), ki je zbral 2509 točk. pa. VABILO Vabimo Vas na predavan je, ki bo v četrtek, 24. marca 1960, ob 19. uri v dvorani SZDL Breg — Ptuj, Zadr-žni trg. »O DRUŽBENIH SMOTR IH VZGOJE« bo predaval okrajni šolski svetovalec tov. Kari Šepec iz Ptuja. Pridite polnoštevilno, lasti starši in mladina. Imenovani predavatelj predava v okviru ciklusa predavanj >Šola -p Odbor «7DL R«-«-" — Ptui