/
l6'8 c
Slovensko slovstvo.
K \ I/VCIEAL
\ irmm-iii!
Iz Spominice
„Zlati vek."
V Ljubljani.
Natisnil Jožef Blaznik.
1863.
Sveto pismo in slovensko slovstvo.
Spisal J. Mara.
H
M® Bil je en jezik med ljudmi, ker bili so en narod; ali ^ pregrešili so se, in stopil je Bog med nje ter jim zmedel | njih govor, in — spočelo se je več jezikov, več narodov , kteri so se razšli po vsem svetu.')
Bilo je več narodov, več jezikov, kar pride sv. Duh in poslanci njegovi gredo križem svet, govore vse jezike, da bi učili vse narode ter jih zbrali v eno izvoljeno ljudstvo Božje.2) Ustmeno in pismeno oznanujejo sveto vero in razglasujejo slavo Gospodovo. Po Kristusovi veri se spoznavajo narodje za sinove enega Očeta, ter se sklepajo v veselem upanji in v sveti ljubezni. Po tej sveti veri se je pričela vzajemnost raznih narodov, in sveto pismo je naše pervo pismo, naše pervo vzajemno slovstvo.
Iz pervotnega hebrejskega in gerškega jezika je zgodej prešlo sv. pismo v latinski, germanski, slovanski jezik in v njegove narečja. Po njem so jih jeli učeni razlagati in primerjati; po njem seje tudi nam Slove 11 om porodila vzajemna književnost.
Prihajali so oznanovavci sv. vere k našim prednikom od treh strani: iz Rima čez Oglej in Salono, iz Solnograda,
') I. Mojz. 11, 1.. Dj. ap. 2, 1..
in iz Carigrada. Pervi nam Slovencem, kolikor se dozdaj zna, niso zapustili nobenega pismenega spominka. — Drugi so nam izročili predrage karantanske ali brizinške pismen-stva. Te so prav za prav naše pervo, naše naj starše pismo. Hvala za to pismeno draginjo gre katoliški cerkvi. Po nji nam je došlo verstvo; po nji nam je došlo slovstvo, in sicer pervotno v nekaki latinski pisavi. — Od tretje strani pa smo dobili vzajemno slovstvo slovansko; to sta nam dala verska poslanca iz Carigrada, solunska brata ss. Ciril in Metod.1) Da je sv. Ciril sostavil slovensko azbuko ali abecedo, da je pisal slovenski, kakor tudi brat njegov sv. Metod, to je gotovo; ni pa gotovo, ktere knjige so Cirilove, ktere Metodove, ktere in koliko sta jih spisala. Sploh se jima pripisuje prestava poglavitnih bukev, ktere so bile potrebne pri službi Božji.2) Že sv. Ciril je poslovenil mnogo svetopisemskih bukev, nekaj sam nekaj s svojimi učenci; od sv. Metoda pa se bere, da je s svojimi učenci, med kterimi se zlasti imenujejo Klemen, Na um, Angelar, Sava in Grorazd, poslovenil še druge in doveršil tako slovensko prestavo celega svetega pisma v ,'r. 870.3 •
Radostni so bili Sloveni, pravi Nestor4), ko so slišali veli-častva Božje v svojem jeziku; kolikanj radostni so bili še le takrat, ko so dobili celo sveto pismo v svojem domačem jeziku! Sej je v nekem pomenu tudi sveto pismo nam pot, resnica in življenje.5) Po njem so se spoznali slovanski rodovi; po njem se je bila pričela vzajemna slovanska književnost. Bilo je to že v IX. stoletji in imenovali so nekteri tisti čas zlati vek. Toda bila je tedaj, kakor Kopitar veli,1')
') Kyrillos, Kiril, Cyrillus, Ciril, (Öarha, p. Marcus), in Metho-dios, Methudius, (Strahota, ametus non a methodo! j>. Marcus), Methodius, Metodij, Metudi, Metud, Metod, rod. Metorfya, Metoda, Metoda itd. se različno sem ter tje bere. Ker sta pa oba a) svetnika katoliške (latinske) cerkve in b) svetnika slovanska, torej smo se nekako sploh poprijeli pisanja Ciril in Metod — po latinski obliki in domači navadi — kakor p. Anton, rod. Antona. Tako pravimo tudi Cirilica, ne pa Kirilica ali Kyrullica itd. Sicer pa primeri Kyrillos in Dominieus.
2)	Safarik i. d.
3)	ßily Cirili a Method p g. 78—82.
4)	Schlözer. Miklosich Chron. Nestor, pg. 13.
s) Jan. 14, 6.
6) Gramm, d. Slav. Spr. 1808.
le j utre nj a zarja, ktera je pa brez belega dne, brez zlatega solnca le prenaglo potonila. Kakor so preganjali Cirila in zlasti Metoda, tako so preganjali njune učence in njihove spise. Pobegniti so mogli že učenci v druge daljne kraje : pobegnili so z njimi tudi spisi in knjige njihove. Kam je prešlo sveto pismo slovensko — kdo vé? Ali ga je dobil slovanski jug ali ga je dobil sever slovanski? Mnogo svetopisemskih knjig se je že našlo ; celega svetega pisma pa vendar še doslej niso mogli dobiti. Morebiti je prišlo na Rusovsko s keršanstvom vred 1. 988? Pa celô Rusi nimajo zdaj staršega svetega pisma v slovenskem jeziku, kakor je Ostroško, po LXX natisnjeno rpa^yfc 0CTp0B'ku (v gradé Ostrozé) 1. 1581 :
EHMÏiï GHPtiHii KHHrTil
BETXArO MNOBiM'O 3ABt'rA [10 KV3XIK8 CAOBEHCKtf.
Kakor učeni in veljavni možje') terdijo, je bil jezik, v kterem sta Ciril in Metod govorila in pisala, ravno nekdanji ali stari slovenski. Kazalo je tedaj, da bode slovenski jezik se povzdignil v občnoslovanski knjižni jezik; pa to se ni spol-nilo. Kakor so se Metodovi učenci razkropili, tako so bili razkropljeni tudi Sloveni2), in niso ga dobili vzajemnega knjižnega jezika. Slovanske narečja so se čedalje bolj ločile in po notranjih in vnanjih okolišinah različno razvijale in likale. Jeli so slovanski rodovi pisati vsak svoje narečje, in tako je nastalo več slovanskih knjižnih jezikov. Miklošič jih šteje X.3)
Nemila je bila osoda Slovanom sploh, pa morebiti naj bolj Slovencem. Malo, silo malo se vé torej od njihovega književnega napredovanja od IX. do XVI. veka. — V tem času se je bila začela nova vera na Nemškem in segla je tudi na Slovensko. Pridobila si je tod nekoliko deležnikov, kteri so jo potem dalje razširjevali. Da bi svoj namen lože dosegli, so jeli, kakor nekdanji pravi oznanovavci v IX. stoletji, razširjati jo ustmeno in pismeno.4) Kakor nekdaj Ciril, je osnoval sedaj Truber slovensko abecedo ter jel s svojimi tovarši pisati
') Kopitar, Miklošič itd.
■) Bily Cirili a Method. pg. 77.
3)	Vergl. Gramm. der slav. Sp. 1852.
4)	Dobrovsky Slavin. Kopitar Gramm. d. slav. Sp.
bukve pervikrat, kakor pravi, v slovenskem jeziku. Toda, ako se pogleda pri tem na staroslovenšino ali vsaj na brizinške spominke, se ta reč pokaže od prave strani.
S Truberjem vred so delali takrat na Slovenskem Juri Dalmatin, Adam Bohorič, Sebastijan Krel. Vse te je podpiral Hans Ungnad.') Kakor nekdaj so sklenili tudi sedaj na svetlo dati celo sveto pismo, in dognal je to prestavo Dalmatin. Štajerski in kranjski stanovi so zahtevali, da pregleda slovensko prestavo poseben odbor in da se potlej še le da na svetlobo. Bil je v tem odboru Adam Bohorič, ki je nekaj tudi v ta namen spisal pervo novoslovensko slovnico, in iz Štajerskega dr. Jeremija Homberger.2) Ker se pa novo, toda po Lutrovem poslovenjeno sveto pismo ni smelo tiskati ne v Ljubljani ne v Gradcu, sta šla Bohorič in Dalmatin po volji deželnih stanov na Nemško, in ondi na Nemškem je prišlo na svetlo slovensko sveto pismo:
Biblia, tv ie, vse svetv pifmv,
¡tariga inu Noviga Teftamenta, Slovenfki tolmazhena, fkusi
IVHIA DALMATINA.. Wittemberg anno MDLXXX1UI.
V predgovoru pripoveduje skorej tako, kakor Bohorič v svoji slovnici, kako se je sv. pismo prestavljalo v mnogotere jezike, kako so ga na zadnje Nemci po M. Lutru, Slovenci pa zdaj po njem dobili v svojem jeziku. Koliko so mu že imenovani pisavci pomagali, se ne ve: še manj pa, koliko so se tega res znamenitega dela vdeležili tedanji bližnji slovanski knjižnilti, p. P. Vergeri, St. Konsul, A. Dalmatin, M. Popovič, J. Male-ševac, J. Jurišič ali Jerišic, L. Merčerič itd.3)
Ker se sveto pismo po J. Dalmatinu imenuje, je mogel res on posebne zasluge imeti. V jezičnem oziru ima prestava njegova za tisti čas svojo veljavo ; v verstvenem pa je silo popačena, pokvarjena,"z razno ljuljko zoper katoliško vero in sv. cerkev pretresena. Torej ni čudo, da so Dalmatinovo prestavo sv. pisma po Slovenskem sploh prepovedali. Le skrivej so se pošiljale z Nemškega na Slovensko; toda, kar so jih dobili, so jih
') Dobrovsky. Kukuljevic Arkiv.
') Dr. Robitsch Gesch. d. Protestantism. in d. Steierm. 1859. 3) Dobrovsky. Kopitar; Mitth. d. hist. Ver.
požgali ali sicer pokončali.') Le sem ter tje se je ktera ohranila po očitnih pa tudi samitnih knjigarnah. Kolilcanj potrebna pa je bila slovenska prestava svetega pisma, se vidi iz tega, kar nam Valvazor pripoveduje. Ob njegovem času so si duhovni prosili posebnega privoljenja, da so smeli brati Dalmatinovo prestavo in se prebiraje slovensko sveto pismo kolikor že vaditi slovenskega govorjenja in pisanja, ker pripravnih knjig sicer niso imeli.2)
Potreba je prihajala zmiraj veči in, dasiravno so posamesne bukve, svete evangelije in druge celo starega zakona imeli, celega katoliškega sv. pisma v novoslovenslci prestavi vendar ni bilo. Torej sklenejo v XVIII. stoletji, zlasti po prizadevanji iskrenega slovenskega pisatelja Japelna nekteri rodoljubi posloveniti celo sveto pismo. Pričela sta to delo Juri Japel in Blaž Kumerdej 1. 1784; doveršili pa so ga 1. 1802:
Svetu pifmu noviga teflaiiiciita.
Id est:
Biblia sacrn novi testamenti . . in Slavo - Carniolicum idiorna translata per Georgium Japel, Par. et Dec. ad S. Cancianum in Jeshza prope Labacum . . et Blasium Kumerdey, Caes. lie<j.
Circuli Cetejen/is Commiffarhim I. L. Eger 1784 etc. ..
Pridobila sta si Japel in Kumerdej nekaj pomočnikov, med kterimi slovijo A. Traven, J. Skrinjar, M.Sraj, J. Rihar in M. V o 1 f. Ravnali so se tudi po staroslovenski Ostroški prestavi, po Huterjevi 1. 1599 v 12 jezikih, med kterimi ste tudi češka in poljska prestava, in po nekterih druzih dobrih in imenitnih razlagavcih. — Kakor Dalmatinovo je tudi Japelnovo sveto pismo pregledoval poseben odbor, v kterem so bili razun teh vzajemno tudi A. Jevnikor, Fr. Paradiso, dr. J. Zupan, Seb. Zupan, dr. J. Sorčan, J. Zerer, H. Vadlav, J. Miklavčič, J. De-bevc, in sem ter tje V. Vodnik.3) Delo to je dobro in za tisti čas vse hvale vredno.	,
Vsi veseli in hvaležni tega dela so bili Slovenci in kmali je pošlo, nekoliko celo po drugem natisu, in ker se je sloven-
') Valvasor. Robitsch.
2)	Cf. Kop. Gramm. d. Slav. Sp.
3)	Cf. Predgovor. Imena so silo popačene, p.: Traun, Schkriner, Wolff,
Sortschan itd.
sina vmes zlasti v sedanjem stoletji čudovito zboljšala in olikala, so želeli vsi verni rodoljubi imeti sveto pismo primerno poslovenjeno. Že je hotel to delo pričeti ranjki Slomšek ter ga, kakor si bodi, s pomočjo društva sv. Mohorja spraviti na svetlo; vendar strašijo ga preveliki stroški. Posvetuje se torej o tem z veljavnimi možmi, in kakor slovar, sklene tudi sveto pismo dati na svetlobo A. A. Wolf, knez ljubljanski, in sicer na svoje stroške. Vredovanje preimenitnega dela izroči duhovnemu vodniku, sedanjemu kanoniku J. Volcu 1. 1856, kteri ga je s posebno pomočjo L. Jerana in A. Zamejca, in nekterih druzih slovenskih pisateljev, kakor so v predgovoru imenovani: Dr. A. Cebašek, J. Grabnar, P. Hicinger, M. Hočevar, O. Pl. Javornik, A. Lesar, J. Marn, Fr. Metelko, A. Mežnarc,1 A. Pintar, M. Potočnik in M. Ravnikar — srečno doveršil ravno letos (1863), za vezilo vsim Slovencem, v spomin ss. Cirila in Metoda o tisučnici slovanski. Ali se more lepše vezilo misliti? Naslov, iz kterega se tudi virniki spoznajo, se glasi:
Sveto pismo stare in nove zaveze
z
razlaganjem poleg nemškega, od apostoljskiga Sedeža poterjeniga sv. pisma, ki ga je iz Vulgate ponemeil in razložil Dr. Jožef Prane Allioli.
Natisnjeno po povelji Gospoda Gospoda AlllOIlil Alojzja, Ljubljanskima Škofa. I. V Ljubljani. Blaznih. 1857
Ker se v pretresovanje ali primerjanje slovenske pisave po tej ali uni prestavi spušati ne morem, naj podam vendar nekaj verstic I. iz Volcovega, H. iz Japelnovega, III. potem iz Dalmatinovega, in na zadnje IV. iz staroslovenskega sv. pisma po Miklošičevi3) pisavi, da se v slovstvenem oziru vsaj nekoliko spregleda razlika in cena omenjenih prestav slovenskih.
I. (L Moj z. 1, 1.) V začetku je Bog vstvaril nebo in zemljo. 2. Zemlja pa je bila pusta in prazna, in
') Cf. Sv. pism. IV.
2)	Vid. Kirchliches Verordnungs-Blatt fiir d. Laibach. Dioee. 1863. III. Ondi
je povedano, da celo sv. pismo v VI. zvezkih skupej velji 10 gl. a. v.
3)	Chrestomathia palaeosloven. Vindob. 1854. Evang. s. Matth. palaeosloven.
Vindob. 1856. Fr. Miklosich.
tema je bila nad breznam, in duli Božji se je sprosteral nad vodami.
II.	V' sazh^tki je B6g ftvaril Neb^fsa inu semlo. 2. Semla pak je bila pufta inu prašna, inu tkmmfi je' bild zhes fliirjavo tiga bresna; Inu Duh Boshji je bil fproft&rt zhes vod§.
III.	V sazhetki ie Bvg stvaril Nebu inu Semlo. Inu Semla je bila pufta tkr prašna, inu je bilu temnu na globokofti, inu Duh Boshji fe je refproftferl zhes vodi.
IV.	Hc [lpXBA CXTB0pH G0TX NEKO h 3EMAhtt. 3EMAKV JKE K-b NEBM^HMA H NEOyCTpOI€NA. H ThMA BpXX0y KE3/\XNXI. H <\0yXX koikmm NOlilAALUE CA BpXX0y B0ftXI.
I.	Psalm XLL (42.) 2. Kakor hrepeni jelen po stu-denčni vodi, tako hrepeni moja duša po tebi, o Bog! 3. Mojo dušo žeja po močnim, živim Bogu; kdaj bom prišel, in se perkazal pred Božje obličje?
II.	2. Kakor hrepeny j ¿len p<5 mferslih vodah: taku hrepeny moja dufha po tebi o B6g! 3. Mojo dufho slieja po mozhnim shivimB6gu: kkdaj b<5m kje prifhal, inu fe pred Boshjim oblizhjam p&rkasal?
III.	Ps. XLII. Kakor Ielen erjove po frishki vodi: taku vpye moja Dufha, 6 Bug, h'tebi. Mojo Dufho slieja poBugi, po tim shivezhim Bogu: Kadaj jeft tjakaj pridem, de bom Boshji obras gledal?
IV.	ITc. MA. HM!wK£ 0GpA30Mh JKEAAIfTh l€AENh NA hctom h— NMKXi B0^kNXI»A, CML^E JKEAAliTh ^OyilJA MOtA KX K0r0y Kp'fenX-KoyoyMoy h ?KHBoyoyMoy. Kxrj\A nphh^ h tABAts ca AHijoy kožkhio;
I.	(Mat. 6, 9.) Oče naš, kteri si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime. Pridi (k nam) tvoje kraljestvo; zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji. Daj nam dans naš vsakdanji kruh. In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpušamo svojim dolžnikam. In ne vpelji nas v skušnjavo; temuč reši nas od hudiga. (ker tvoje je kraljestvo, in moč in veličastvo vekomej). Amen.
II.	Ozhe nafh, kir fi v'Neb^fsih, pofvfezhenu bddi tvoje im§. Pridi k' nam tvoje krajl^ftvu. Isgodi se tvoja
v<51a, kakor na Nebi, takii na semli. Daj nam danas nafh vfakdajni kruli. Inu odpufti nam nafhe dolg^, kakor tudi my odpufhamo nafhim dolshnikam. Inu ne vpeli nafs v' fkufhnjavo. T&muzh r^fhi nafs od hudiga. (Sakaj Tvoje je krajleftvu, inu mogdzhnoft, inu zhaft na vekomaj). Amen.
III.	Nafh Ozlia, kir li v' Nebefsih, Pofvizhenu bodi tvoje Ime. Pridi tvoje krajleftvu. Isidi fe tvoja vola, na Semli kakor v' Nebefsih. Nafh vfakdajni kruh daj nam danas: Inu odpufti nam nafhe dulge, kakbr my nafhim Dulshnikom odpufzhamo. Inu naf ne vpelaj v' ifkufhnjo: Temuzh nas refhi od slega. Sakaj tvoje je krajleftvu, muzh inu zhaft vekoma. Amen.
IV.	OTME h a lil k HfKE l€CH na HEKECE)(x,	CBATHTh CA HMA TB0I€, ¿A npHH^ETk IJ-feCApkCTBHli tbok, ¿A KtfftETk BOAIA TBOIA IAK0 NA NEKECH H NA 3EMAM. KX naluh N AQ\UJThNXI AA/K^K NAMZ ^hNkCK, H OCTABH NAMX NAU1A IAK0/KE M MZI OCTABAlAliMS <yVX/KhNMKOMX NAUJHM&, H NE BXBE<yi NACX BX HCK0\-11JENHI€, NX H3KABM NACX 0TX A^KABAArO, fAKO TB0t€ liCTh 4"kCApl\CTB0 H CHAA H CAABA BX B^KZ! AMMNX.
I.	(Mat. 7, 24—27.) Vsak tedej, kteri sliši te moje besede, in jih spolni, bo podoben modrimu možu, kteri je sozidal svojo hišo na skalo; in ploha se je ulila, in
rišle so vode, in vetrovi so pihali, in so se v tisto išo vperli, in ni padla, zakaj vstavljena je bila na skalo. In vsak, kteri sliši te moje besede, in jih ne spolni, bo podoben neumnimu možu, kteri je sozidal svojo hišo na pesek; in ploha se je ulila, in prišle so vode, in vetrovi so pihali, in so se v tisto hišo vperli, in je padla, in njena podertija je bila velika.
II.	Vfakat§riga t^daj, kateri flifhi let^ moje befs^de, inu jih dop&rnefse, b(5mjeft enakiga fturil enimu modrimu mdshu, kateri je sydal fvojo hifho na fkalo. Inu ena ploha je padla, inu fo prifhle der^zlie vod§, inu vetr<5vi fo pihali, inu fo na toifto hifho planili, inu ona ny padla: sakaj ona je bila vftanovlena na fkalo. Inu vfakat^ri, kateri flifhi let^ moje bef^de, inu jih ne do-pernefse, b(5 enaki iiturjen enimu nevumnimu moshu, kateri je sydal svojo hifho na p%ji£k: Inu ena ploha
je padla, inu fo prifhlč der^zhe vod^, inu vetrovi so pihali, inu fo fe v' toifto hifho vp&rli, inu ona je padla, inu nj^ podertia je velika bila.
III.	Satu, kateri lete moje beffede fliflii, inu je ftury, tiga jeft pergliham enirau modrimu Moshu, kateri je fvojo Hifho na eno Skallo sydal: Kadar je vshe ena Ploha deshja padla, inu ena Povudnja prifhla, inu fo Vejtri pihali, inu fo nad toifto Hifho padli: inu ona nej padla; Sakaj ona je bila gruntana na Skallo. Inu kateri lete moje beffede flifhi, inu je neftury, ta je raunu kakor en nepameten M6sh, kateri je fvojo Hifho na pejfek sydal. Kadar je vshe ena Ploha deshja padla, inu ena Povudnja prifhla inu fo vejtri pihali, inu fo nad to Hifho padli, inu ona je padla, inu nje padez je velik bil.
IV.	filiCAKX 0yK0 HJKE CASUUHTk CAORECA MOIA CM H TBOpHTk
ia, ovno^oKAhK H oy M^po^, HJKE CX3^A ^PAMHH/R CBOKK
HA KAMENH. H CXHHj\E A^A1* H npHHAOUJA p'l\KXI ti AKXH;RmA RkTpH II NAMA^OUIA NA XPAMHN'ft i H ,IE nAAE CA- OCNOBANA KO Kt HA KAMENll. M BkCAKX CAXILUAH CAOBECA MOIA CH H NE TBOpA «Xx 0yn0A0KHTK CA M<fiffiOy K0VW, ll?KE CX3(5,A XpAMHH<T»
CBOIS HA nkcx4'b. H cxhmae A^A*1 h npRH^oiiJA pkKxi H AXXHAUJA B-bTpH H onpkiiJA CA BX XPAMHH,i> T<K H nAAE CA< H Kt nAAEHHli l€IA BEANIi.
--S^Č^S5iS-
Staroslovenšcina.
Spisal P. Ladislav H rov a t.
Predgovor.
?B^edaj da bi bili prišli Slovani v naše kraje, o tem so |zgodovinarji različnih misli. Surovicki pravi, da so Slovani °pervotni stanovniki (uralte Bewohner) v Evropi, zato ker ni mogoče, da ne bi se vedilo, kedaj je prišel tako silno velik narod, in ravno to je dokaz njih starodavnega prebivanja v Evropi. On terdi, da bili so tu že ob času Mojzesa. Toliko je gotovo, da so v 7. stoletji prebivali Slovenci od jadranskega morja do Donave, od virov Mure in Drave, od rek Salce in Ina do iztoka Drave v Donavo. Tudi Bistriška dolina (Puster-thal) na Tirolskem je bila od Slovencev naseljena.1) In Paul diakon naravnost imenuje Karniolo domovino Slovanov, ki so z Longobardi in Avari vred Italijo napadali. Da pa niso ostali posamezni oddelki zmiraj na enem mestu, lahko si je misliti pri tedajšnjem gibanji in preseljevanji narodov; tako nam priča zgodovina, ko so se okoli 1. 568 Longobardi v Italijo vlekli in Avari v Panonijo pritisnili, razprosterli so se Slovani čez današnje Stajarsko, Kranjsko in Koroško;2) ravno tako seje umaknila Avarom druga četa proti Koroškemu okoli 1. 592. Naj važniše je preseljevanje v 1. 892, ko so divji Magjari pritisnili na oserčje Slovanov, ko so namreč poklicani zoper Slovane od kervoločnega Arnulfa v Panonijo prihruli. Lahko si je misliti, da so premagani Slovani obernili se od premagovavcev proč, ter se podali proti jugu in zatoku za drugimi sorodniki,
') Safr. II. 338. r) II. 453.
ne pa derli sovražnikom naproti; kakor je bilo nekdaj pri mongolskih napadih, tako tudi sedaj. Nekaj Slovanov je ostalo doma v Panoniji ter so se podvergli premagovavcu, nekaj se jih je umaknilo proti severju v tatranske gore, nekaj pa jih je šlo po sedanjem Stajarskem in Kranjskem in ob jadranskem morji, in so se pomešali med prejšine stanovnike sorodne; in v tem smislu ima Safarik prav, če pravi, da sedanji Kranjci so neposredni nasledniki (descendenten) starih Panoncev. To priča pa tudi še dandanašnji podobnost našega slovenskega jezika in pa Slovencev o blatenskem jezeru, kakor tudi slovaškega. Verh tega tudi to, da so Slovenci in Slovaki, ki se med Požunom in Komornom strinjajo ter vežejo južne in severne Slovane, splošno ime (Slovenci-Slovaki) ohranili, med tem ko so drugi sprejeli razne posebne imena: Hervatje, Serbi, Rusi, Poljaki idr. Naravno je, da so vzeli seboj naj dražji zaklad, namreč svojo govorico. Naj si bo, da vzamejo narodu vse, kar ima, naj ga izženejo iz domačih pokrajin v daljne puščave, pa materni jezik bo nesel seboj, domača govorica pojde ž njim v puščavo. Saj žeHerodot') piše, da pešica sužnih Eritrejcev iz Eubeje, kijih je Darij ob času druge perzijanske vojske preselil blizo Suze, da ti naseljenci med čisto ptujimi narodi govorili so še o njegovem času gerški jezik, zakaj ko je Herodot ondi potoval, govoril je ž njimi gerški. Toliko ložeje so ohranili Slovenci svojo govorico, ker prišli so k sorodnim bratom, se ve, da se je sčasoma marsikaj premenilo, po daljavi krajev, po gorkejem ali merzlejem podnebji, zakaj tudi to ima vpliv na omehčenje ali kerhkobo jezika, in pa kakor so prišli v dotičje z raznimi mejaši. Ali v bistvu pa je jezik eden, zatoraj kar velja od panonskih Slovencev, velja tudi od noriških; kar so imeli Panonci, je bila lastnina tudi Noričanov; stari slovenski cerkveni jezik si oboji prilastujejo z enako pravico; če ni pridigoval Metod Panoncem, pa jim je pridigoval v jeziku, ki je bil tudi noriški. Priča nam so frizinški odlomki, ki so gotovo iz Korutana doma, in njih beseda se čisto vjema s cerkvenim jezikom; kdor ne verjame, naj primeri le skla-njanje samostavnikov in sprego glagolov, in pa večino prirečji (adverbia), in prepričal se bo, da je temu res tako. Ce pa besede in pomeni niso čisto enaki, temu se nihče čudil ne bo, kdor pogleda malo okoli sebe današnji dan, saj tudi imajo sedaj
') VI. 119.
po raznih krajih razne izraze. Stari so prešli, govorica se je spremenila tu, kakor tam, toda umerla pa ni, po raznih uimah se je razno prevergla, toda zato nasledniki pa niso zgubili pravice do detinstva svojih očakov. Noben velik narod, ki je bival v zavezi s sorodnimi narodi in ki je imel izobražen jezik, ne zgine tako, da bi ne bilo sledu za njim; nasledniki starih Pa-noncev in Noričanov so sedanji Slovenci in deloma Hervatje, kar priča jezik sam; kakor sedaj, bili so tedaj politično razkosani in pomešani z druzimi narodi, toda narod je bil eden, govoril en jezik, če tudi po narečjih malo različen. — Pa tudi na to ni gledati, kako' imenujejo zgodovinarji raznih časov posamezne oddelke Slovencev; kajti tu si je misliti, da bili so pisatelji ptujci ter niso poznali naroda po notranji korenini. Popisovali in imenovali so jih po političnih razmerah K ar ne (Koruntane), Norike, Panonce, čeravno je bil v bistvu en narod. Ce nas deli politika in pisatelji, nikarmo se deliti sami; poznajmo svoj živelj, in staro vez, ki nas veže nerazruš-ljivo že od starodavnih časov, namreč svojo govorico. Med vsemi pisatelji jo je naj bolj zadel naš slavni Kopitar, ki je po živelju posnel ter eno ime rabil za Slovane od Soče do Donave, namreč ime Gorotani (Carantani), kar mi po naše pravimo „Slovenci.".
Po tem takem menda ni treba prašati, če smemo mi krajnski Slovenci vdeleževati se tisučletnice Metodove ali ne. Kar velja od štajarskih Slovencev, velja tudi nam in Hervatom. Ni treba diplomatično dokazovati, do ktere meje je prišel Metod, kje je pridigoval; dosti je, da je govoril našim očakom, ali vsaj bratom naših preddedov in sicer v jeziku naših očakov. Kaj moremo zato, da smo mejaši ali Krajnci, da so nas na kraj potisnili, od naroda se zato vendar ločili nismo. Le nerazrušljivemu jedru slovenščine imamo zahvaliti, da je mnoge uime niso zaterle. Krajnska dežela je cesta v Italijo, pred so derli Rimljani po njej v podonavske okrajine, potem pa drugi narodi v Italijo, in teptali po njej. Kaj čuda, da se je marsikaj spremenilo, ali jezik in narod je ostal slovenski kot „monumentum perenne."
A. Slovenščina obredni jezik.
Na južnih pokrajinah Donave prebivajo trije slovanski narodi, namreč Slovenci, Hervatje in Serbi. Hervatje in Serbi so prišli ob pričetku 7. stoletja v kraje, kjer stanujejo še sedaj. Prihod Slovencev pa spada v prejšne starodavne čase; zakaj že v pervi polovini 6. stoletja so se razprostirali na zahodu od virov Drave ob Salci in Inu do Donave, in ob Donavi do čer-nega morja na vztoku. Ta širni narod so razkrojili najpopred Hervatje in Serbi, ki so prišli od severa ; še bolj pa so ga preklali pozneji Magjari. Zatočni oddelek, mejaš z Nemci, prejel je nemško kulturo ; vzhodni del pa, ki je segel do Carigrada, dobil je gerško. Zatočni oddelek Slovencev imenuje Kopitar Karantane, ki se še dandanašnji imenujejo Slovenci in stanujejo po zatočnem Ogerskem, Stajarskem, Kranjskem, Koroškem, na Primorji in deloma na Hervaškem. Vzhodni oddelek se imenuje bulgarski, odkar so se pomešali z uralskimi Bulgari, ki so sprejeli slovenski jezik tako, da imajo le kake dve kopi čisto bulgarskih besed; zato tudi ni prav jezik ju-trovih Slovencev imenovati po neslovanskem narodu. Srednji oddelek, ki je bival v Panonii, so skor čisto zaterli; le nekaj jih je ostalo doma in nekaj se jih je pomaknilo proti zatoku. Da so bili ti trije oddelki ena celota, vidi se iz splošnega imena Slovenci, ki ga zatočni del še sedaj ima, in so ga pred tudi panonski in bulgarski Slovani imeli, kakor je povzeti iz životo-pisa sv. Klemena. Jezik vseh treh oddelkov imenovali so slovenski, kar priča omenjeni životopis. Ondi namreč je brati: „Narod slovenski ali Bulgarov — slovenske pismenke — Gorazd, ki je doma iz Moravije in ki je izversten v obeh jezikih, slovenskem in gerškem." ')
Sloveni so bili pervi slovanski narod, ki je prišel v dotičje z izobraženimi narodi, in tako je prišlo, da se je njih jezik najpred izobraževati jel. Kot izgled in podlaga bil mu je gerški jezik, kajti bili so z Gerki kot sosedje v vednih dotičjih po kupčiji in vojskah. Bilo je pa takrat ložeje, ker Sloveni so bili vkup, imeli enake običaje, enako govorico, se ve da po raztegnjeni širini nekoliko različne narečja; v širjem pomenu bi znali ločiti panonski, noriški in bulgarski dialekt. Ce tudi
') Miki. Grub. Encykl.
nekoliko različen po narečjih, bil je pri svoji obilnosti korenin in pri svoji gibčnosti zmožen sprejemati gerške lepote in delati nove oblike in izraze. In tudi to priča o izobraženosti slovenskega jezika, da so ga sprejeli Bulgari kot zmagovavci, zakaj sicer je navadno, da premagovavci vrinejo svoj jezik premaganim narodom. Celó Nemci priznajo, da je med novimi jeziki najpred slovenski jel se izobraževati. Učeni Schlozer pravi o prestavah : „Ko sem bral legende in prestave cerkvenih očakov v slovenskem jeziku, stermel sem nad bogastvom, krasoto in krepkostjo njegovo v glasu in izrazih." Ni še davno, kar je slavni Herman rekel v graškem zboru pomenljive besede: „Že ob času sv. Cirila in Metoda je bil južno-slovenslti jezik tako čudovito izobražen, tako doveršenih oblik, da je že tedaj stal na enaki stopnji z latinskim in gerškim; drugi evropejski jeziki so pa še le začenjali bivati jeziki." Nar tehtnisi dokaz zmožnosti slovenskega jezika pa je ta, da sta mogla sv. brata Ciril in Metod v njem sv. pismo prestavljati in obhajati cerkvene obrede, zakaj ko bi ne bil jezik imel sam na sebi že nekake izobraženosti, gotovo bi ne bilo mogoče porabiti ga za tako važne reči. In ravno zato je težko verjeti, da ne bi Slovenci že pred znali brati in pisati, ali vsaj so imeli pripravo za to, naj si že bodi tako ali tako.
Slovenci so bili pa tudi pervi slovanski narod, ki so prejeli sveto keršansko vero vsaj kakih dve sto let pred Metodom, po misionarjih iz Akvileje (Ogleja) in Solnograda, deloma tudi iz Carigrada. Tako so imeli že besede za verske zaumene, ko jim je zasijala luč nove dobe; ko sta prišla dva naj veča dobrotnika slovanskemu narodu, sv. brata Ciril in Metod, po kterih so dobili Sloveni v svojem jeziku že v 9. stoletji sveto pismo, ki ga drugi narodi še sto in sto let pozneje v domačem jeziku slišali niso; po kterih je bil slovenski jezik celó v cerkvene obrede vpeljan, česar se drugih novih evropejskih narodov nobeden hvaliti ne more.
Perva in naj veča čast, ki je došla slovenščini, bila je ta, da je bila vpeljana v sv. obrede in kot liturgični jezik potcr-jena od rimskega stola, kakor priča pismo papeža Janeza VIII. 1. 880 do Svatopluka. V tem pismu stoji med drugim to-le: „Dalje pismenke slovenske od nekega Konstantina (Cirila) filosofa iznajdene, s kterimi bi se Bog, kakor se spodobi, hvalil in
') Ima jih 1605.
častil, po vsej pravici hvalimo ter ukažemo , da bi se v tistem jeziku Jezusa Kristusa, gospoda našega, slava in dela pripovedovale.] Tudi ni pravi veri in uku nasprotno, ali maše peti v tistem slovenskem jeziku, aH sveti evangeli in pa berila novega in starega zakona dobro prestavljene in razložene brati, ali vse druge duhovne molitve opravljati; zakaj on, ki je vstvaril tri glavne jezike, namreč hebrejskega, gerškega in latinskega, vstvaril je tudi vse druge za čast in slavo svojo." — Rimski papež je tolikanj raji dovolil slovensko liturgijo, ker so Slovenci v nevarnosti bili,, da bi bili odpadli od rimske cerkve. Greršlci car Basilij (867—886), ki je bil rojen Slovenec iz Macedonije doma (tudi Macedo imenovan), prizadeval si je vse Slovence si pridobiti. In res s svojim šuntanjem zoper frankovske gospodarje je toliko opravil, da so Primorci in Dalmatinci k njemu pristopili in tudi se od rimske cerkve ločili. Papež Janez VIII. jih je pridobil nazaj, in toliko ložeje, ker jim ni branil slovenskih obredov. Zakaj papež je poterdil obrede samo za Metodovo škofijo, ki pa ni segala v Dalmacijo, toda obredi so segli kmali čez mejo , Dalmatinci so se jih že za časov Metoda po-prijeli, česar Metod ni mogel braniti. ') — In potem, ko so Magjari prihruli, ko so slovenske obrede po Panonii zaterli in duhovne slovenske pregnali, in ko so le-ti bežali v Bulgarijo, bila je slovenščini tam domovina. Z veseljem so sprejeli svojo sestro sosedni Slovani, Bulgari, Serbi in na zadnje tudi Rusi, ter jo vpeljali v službo božjo, in še dandanašnji jo rabi kakih 50 milijonov Slovanov; dalje je došla v Rusiji slovenskemu jeziku ta čast, da so ga v pisavo vpeljali, kajti do Petra Velikega je bila ta navada, da so govorili ruski, pisali pa po slovenski.
Tako je postal cerkveni jezik, ki ga imenujemo „Sta-roslovenščina", občno blago vsih slovanskih narodov. — Ce prav ime staroslovenščina ni tako razumeti, kakor da bi bila mati vseh slovanskih narečji, ampak je sestra drugih, zakaj Slovani so se razkrojili že v starodavnih časih, in ne še le v 9. stoletji. Staroslovenščina je eden tistih oddelkov; se ve da so takrat posamezni oddelki še bliže vkup in si bolj podobni bili.
Slovenci so bili pervi kristjani med Slovani, so imeli naj pervi pisavo, slovenščina je nar pred izobražena sestra. Njeni naj starji spomeniki segajo v 10. stoletje, med tem, ko imajo Cehi
') Metelko Mitth. d. hist. V. 1858.
naj starje spise iz 13. stoletja, Poljaki iz 14., drugi iz 15. in 16., Rusi še le iz 18. veka. Zato je slovenščina segla tako po širokem, in pa ker dialekti takrat niso bili tako različni, kot sedaj. — Ko bi bila mati vseh narečji, morali bi jo zvati sta-roslovanščino (altslavisch mesti altslovenisch).
Ako vzamemo za „staroslovenščino" jezik celega slovenskega naroda, kije prebival v Panonii, v Noriku in po okrajinah okoli hemonskega ogorja (Haemos), imenujemo po vsej pravici sedanjo slovenščino hči staroslovenščine. Ako pa vzamemo za jjS t a roslovenščino" samo cerkveni jezik, ki je bil le en dialekt vesoljnega slovenstva, namreč panonski, tako pa izvira naša slovenščina iz nekega bližnjega, unemu prav podobnega narečja, je toraj hči sestre. Zakaj jezik se je bil že pred nekoliko razkrojil. Šafarik pravi, da je bil panonski nekako v sredi med bulgarskim in noriškim. Noričani so berž ko ne že v 9. veku izgovarjali na priliko c, j; Bulgarci pa št, '/.ti (B. so naredili |,j = št; (l,j — ¿(1; N. pa I j — c; in pri dj so (1 izpahnili). Ali pa so Panonci izgovarjali Št in Žd; verjetno je, dokazano pa ni, zakaj naj starji spomeniki, če tudi v Panonii doma, prepisani so od Bulgarcev, ki so jih utegnili nekoliko spremeniti. Ce toraj ni znano, kteri jezik, bulgarski ali noriški je bil bliže panonskemu, vendar je bolj verjetno, da noriški je bliže v žlahti, kajti še dandanašnji se jezika nju potomcev celo malo ločita; dalje pričajo to tudi tiste beseda na 'k'rH (eti), ktere so si Magjari od starih Panoncev sposodili, post.: beszed - KEcbftA, cserep - Mp-bnz, csev - ifkBK, ebed - OG-b^z, lep - A-bna, M-bp (mer) v Bogomer, Kazmer, Ladomer — sedanji Slovenci in Magjari izgovarjajo v teh besedah e tako, da je slišati neki glas med e in i; Bulgarci pa imajo v naglašenih zlogih "bA (ea), sicer pa "b (e). — Naj že vzamemo tako ali tako, staroslovenščina je lastnina celega naroda, kajti del (dial. pan.) spada k celoti. Čeravno je faktično prišel le en del ali eno narečje v pisavo, druga dva imata pravico do lastnine, in korist se je sprostirala na obadva.
Da je slov. cerkveni jezik bil jezik panonskih Slovencev v 9. stoletji, ne pa bulgarskih, kakor so terdili pred učeni (Do-brovsky, Vostokov, od kraja tudi Šafarik , kar pa je pozneje preklical), tega ne more tajiti nobeden. Priča temu so legende, pisma papežev in spreobernjenje Karantanov. Domovina teh Slovencev se je razprostirala med Donavo in Dravo, proti za-
toku je segala do Ptujega (mesto), njih središče je bil sedež Kocelna na iztoku vode Szala v Blatensko jezero, kjer je sedaj Szalavar. Tudi so bili različni od Moravcev, ki so spadali k Češkemu narodu. Nektere je zapeljalo ime „V£lika Morava" k misli, da so Panonci in Moravani jeden narod. Toda pod tem imenom se ne sme zastopiti cela moravska deržava, ampak sama Panonija do Drave, ki se je po sedinjenji z Moravo imenovala „Velika Morava". ')
Razun omenjenih vnanjih prič naj navedemo še nektere notranje dokaze, da je cerkveni jezik res panonski (v širjem pomenu: karantanski). Taki so: a) Jezik v naj starjih spomenikih je naj bolj podoben tistemu, ki se mu še danes pravi „slovenski"; to bi se vidilo še bolje, ko bi imeli v originalu knjige, ki so bile pisane v Panonii, kajti sedaj imamo samo prepise, b) Več besedi je, ki so v navadi le pri Slovencih na nemški meji, in sicer zato, ker Slovenci so dobili keršansko vero že pred po nemških misijonarjih in so sploh z Nemci obhajali; take so: KoyKXi, KoyKXBM (čerka)-buoh (Buch); Bpt^X - unwerd; KXHAgh. (knez) - kuning (konig); MXNMXX (mnih); munih (Monch); nocTX - fasta; hhaa - fila (Feile); 11ena3k - phe-nig ; 4pHKKA-Kirche; KptCTHTH - christen. — Te besede so povzete po staronemščini; nahajajo se pa tudi take, ki niso vzete iz nemškega, vendar pa narejene po nemškem, post.: NEflpH— i A3 h h - unholda ; fikkax peklo (pekel) - paech (infernus), cpfefta-Mittwoch. — So dalje zopet druge besede, ki so vzete iz latinščine , take so na priliko: kaaeffih - calix; kx MOTpx - compater (boter); KXMOTpA - commater (botra); KpHffih - crux. Te in take besede so latinsko-nemška terminologija za keršanske reči pri Slovencih; po pravici jih imenuje Dobrovsky „predcirilične", kajti te besede so vpeljali nemški misijonarji med Slovence in Ciril jih je pri Panoncih že dobil, ter raji porabil, kakor pa nove kovati ali gerške vrivati. Ker pa so jih Bulgari večidel zamenili z gerškimi, ter pisali na priliko: monap mesti MXNH)(X, nAnA mesti riAnE?Kh, mepEH mesti nonx, ahaboax mesti ne-npHiA3Ht: gotov je dokaz, da šla je pisava od tukaj doli, ne pa prišla od ondi gori; kajti nemško-latinske besede gotovo niso doma v kraji, kjer gerščina obvlada, marveč take primitivne besede kažejo v kraje, v kterih se je bil vkoreninil
') Miki.
nemški živelj in latinski obredi, to je, v Karantanijo. — Zadnjič naj omenimo še to, da imajo tudi Magjari za verske zau-mene besede, ki so gotovo vzete iz staroslovenščine, in ki pričajo, da so Sloveni pomagali Magjarom h keršanski veri, post.: csotortok (četertek), kereszt (križ), malaszt (milost), oltar (altar), p6ntek (petek), pokol (pekel), szent (svet), szerede (sreda); Balaton (blatensko jezero), dorong (drog). ')
Ce se vpraša, kakošni obred ali liturgijo je vpeljal Metod, gerško ali latinsko, odgovorimo z Ginzel-nom, da je rabil rim-sko-slovenski obred, ne pa gerško-slovenskega. Cela zgodovina o Metodovem škofijstvu priča, da je bral sv. mašo v slovenskem jeziku po latinski liturgiji. Sv. brata sta našla pri Slovencih že keršansko vero v rimskem obredu vpeljano; kot modra človeka in goreča duhovna sta gledala le na to, kako bi več storila in jih ložeje podučavala; prenaredila sta le toliko, kolikor je treba bilo, to je, jezik sta spremenila, družili novarij nista vpeljavala. Ko je bil Metod posvečen za višega škofa, prisegel je na vero rimske cerkve, in pa, da bo varoval in ohranil edinost vsih cerkvenih naprav, toraj tudi edinost litur-gije. — Ko so ga zoperniki tožili pri papežu, očitali so mu le spremembo jezika, in gotovo ne bi bili zamolčali, ko bi bil tudi liturgijo spremenil. In ravno zato mu je poterdil papež slovenski jezik, da ne bi odpadli Slovenci k Gerkom, gotovo bi mu ne bil poterdil gerške liturgije. — Pomenljivo je tudi, kako sta se sv. brata zagovarjala pred papežem: „Siquidem si qui-vissemus illi populo aliter aliquando cum ceteris nationibus sub-venire in lingua Graeca vel Latina, omnino quae reprehenditis non sanxissem. Sed quia idiotas viarum Dei totaliter reperi, et ignaros, solum hoc ingenium almiflua sancti Spiritus gratia cordi meo inspiravit, per quod etiam innumerum populum Deo aquisivi." 2) Tu govori Metod samo od jezika, iskal je le po-močkov, da bi jim ložeje pomagal. Če so že tako bili „idiotae viarum Dei" in pa „totaliter ignari", gotovo bi jih še bolj zmedel, ko bi bil nove obrede vpeljal.
Sv. brata sta našla Slovence pod rimsko oblastjo, zato sta prestavila Hieronymovo sv. pismo, ki je veljalo v rimski cerkvi in bilo v navadi. O tem piše Daniel Pabebrochius to: „Cyrilli
') po Miki.
') Farlati 111. sacr. III. 91.
versio facta est secundum vulgatam , probatamque in Patriar-chatu Romano Hieronymi versionem latinam; licet enim Graecus esset Cyrillus, Slavoniam tarnen, in qua praedicabat, sciebat an-tiquitus juris esse Romani: adeoque Ecclesiae Romanae aptare se voluit, quatenus poterat, eidem redditurus gesti a se muneris rationem." ') Te besede pričajo, da sta se podvergla v vseh rečeh rimski oblasti. — Da so bile slovenske knjige osnovane na podlagi rimskega obreda, kaže tudi to: V Ostromirskem evangelji je pridjan kalender ali zapisnik praznikov čez leto, in ondi stoji praznik sv. Silvestra papeža na 31. dan decembra po latinskem kalendru, ne pa na 2. dan januarja, kakor ga imajo Gerki. 2) — Naj očitniši dokaz je zadnjič ta, da so cerkveni obredi v Primorji, kamor so prišli že ob času Metoda, še dandanašnji rimsko-slo venski, taki kakoršne je vpeljal Metod.
H koncu spisa o slovenskih obredih naj pridenemo še to, da slovenski obredi so bili poterjeni od papeža tudi pozneje. — Slovenske obrede so sprejeli Slovani z velikim veseljem in se jih terdno deržali, kamorkoli so prišli. Ali zadeli so obredi na mnogo in močnih nasprotnikov, kakor v začetku, tako tudi pozneje. Bili so jim sovražni Nemci, pa tudi med domačinci ni manjkalo sovražnikov. V Dalmacii so jih prepovedali in odpravili na treh cerkvenih zborih v Splitu, naj pervo že 1. 925, potem 1. 1059, in zadnjič 1. 1064. Cerkve so zapirali in pod ojstrimi kaznimi prepovedovali, ne rabiti slovenskega jezika pri službi božji. Za nekaj časa je omolknilo slovensko petje po cerkvah, toda ljudstvo si ni dalo vzeti prijetne besede domače; duhovni so bili prisiljeni vdati se želji ljudski ter sčasoma jeli so na novo pevati mašo v domačem jeziku. Tako je nastalo mnogo in sitnih pričkarij. 3) — V taki zadregi je mogel biti 1. 1248 Senjski škof, ki je prosil papeža Inocencija IV., naj bi dovolil obravnavati službo božjo v domačem jeziku. Papež mu je odgovoril tako-le: „Porrecta nobis petitio tua continebat, quod in Sclavonia est littera specialis, quam illius terrae Clerici se habere a B. Hieronymo (sic) asserentes earn observant in divinis officiis celebrandis. Unde ut illis efficiaris conformis, et terrae consvetudinem, in qua existis Episcopus, imiteris, cele-
') Farl. 89.
3) Kop. Glag. 32.
3) Farl. 128 sqq.
brandi divina secundum praedictam litteram a nobis licentiam postulasti. Nos igitur, attendentes quod sermo rei, et non est res sermoni subjecta, licentiam tibi in illis dumtaxat partibus, ubi de consvetudine observantur praemissa, dummodo sententia ex ipsius varietate litterae non laedatur, auctoritate praesentium concedimus postulatam." *)
B. Glagolica in Cirilica.
Slovani imajo že od starodavnih časov dve pisavi, Glago-lico in Cirilico. Cirilica je sedaj v rabi pri tistih Slovanih, ki imajo za službo Božjo gerike obrede. Glagolica pa je le še po nekterih krajih na Primorji in bližnjih otokih. — Kakor ste dve pisavi, tako govori sporočilo tudi od dveh početnikov, ali prav za prav od treh. Da je sv. Ciril zložil neko pisavo za Slovene, to priča zgodovina že tisuč let, in sicer učeni so bili dolgo dolgo te misli, da je sedanja Cirilica njegova znajdba. O Glagolici pa so bili raznih misli ; nekteri so terdili, da so imeli Slovani Glagolico že pred Cirilom, med južnimi Slovani pa je ust-meno sporočilo pripisovalo Glagolico sv. Hieronimu. Pozneje so prišli na dan spisi, kteri pričajo tudi o sv. Klemenu, ki je bil Metodov učenec in potem škof v Velici na Bulgarskem, da je zložil abecedo ali pisavo za Slovane. In tako prilagajo učeni sedaj eno pisavo Cirilu, eno pa Klemenu. — Da bodo Slovenci, kteri ne umejo nemški, ali kteri nimajo pri rokah dotičnih bukev, vidili, kako se trudijo učeni možje že zdavno za pojas-njenje slovenske zgodovine in literature, sestavili bomo tù plode in resultate njih prizadevanja ter jih podali Slovencem v domačem jeziku, naj bi iznajdbe posameznih došle v prid in korist narodu in postale občno blago. — Lastnih preiskav tù nimamo, povedali bomo, kar smo se naučili pri drugih. — Bukve smo rabili te: Kopitar: Glagolita Clozianus, Prolegomena k Texte du Sacre ; S a fa r i k : Pamâtky, Ursprung und Heimat des Glagolitismus ; Miklošič: Slav. Bibliothek, spis o Glag. v Gruberjevi Encyclop. ; Talvj: Slav. Literatur.
I.
Med učenimi je bil Gelazi Dobner pervi, ki je s tehtnimi razlogi dokazoval, da je Glagolica stareja kot Cirilica.
') Farl. 89.
Njegova razlaga je nekako taka-le: Odkler ste znane obe pisavi glagoliška in cirilska, imeli so glagolico za starejo; nekaj zato, ker se je menilo, da jo je zložil sv. Hieronim in pa ker so jo rimski papeži poterdili, še bolj pa, ker njene neprilične in težavne čerke, ki jih nobena druga pisava nima, kažejo, da so zdavna in originalna znajdba. V Cirilici pa so gerške čerke, kakoršne je rabila Gerščina v 9. veku. Glagolica je bila znana ob času Janeza VIII. in sv. Metoda, toraj gotovo stara. Glago-lica je enotna in vsa enaka; Cirilica pa ima med gerškimi pis-menkami še druge, ki niso gerške. Tudi ime „Glagolica — bukvica" kaže, da izvira iz starih časov. Dalje priča tudi ta okoliščina, da so Rusi, ki Cirilico rabijo, keršansko vero prejeli sto let pozneje, kakor Sloveni, kteri rabijo Glagolico. K temu imajo Glagoliti neki spis iz leta 1222, in iz tega spisa je viditi, da je bila Glagolica že ob Metodovem času sploh v rabi. Neki duhoven namreč, Nikolaus iz otoka Rab, pravi v predgovoru k temu glagoliškemu psalteru, da ga je prepisal 1. 1222 pod papežem Honorjem, Friderikom rimskim, in Robertom vzhodnim cesarjem iz nekega veliko starejega psaltera, ki je bil pisan na povelje in stroške salonskega škofa Theodora. Ker pa je gotovo, da je bil tisti Theodor nadškof v Saloni pod papežem Janezom VIII., tedaj v 9. veku, gotovo je tudi, daje bila Glagolica v 9. veku znana, in to je tista, ki sta jo sosta-vila slov. aposteljna Ciril in Metod. Ako bi kdo utegnil ugovarjati, da ste takrat morda obe abecedi bile v navado prišle, reči se mora na to, da bi nespametno bilo, sostavljati težavno in okorno Glagolico, če je bila že znana, lahka in umevna Cirilica. — Dalje še to: Cerkveni zbor v Saloni 1. 1061—1072 je zavergel Metodovo pisavo. Ko bi bila ta pisava sedanja Cirilica, ne bi jim bila neznana, ker je podobna gerščini, in toliko bolj bi jo bili poznali, ker je salonska škofija na severno in juterno stran mejila na Gerke; oni pa je niso poznali in imeli so jo za gotiško pisavo, kar se vidi iz teh besed: „dicebant gothicas literas a quodam Methodio haeretico fuisse inventas." Iz tega pa je razvidno, da je zbor imel v misli Glagolico. Tudi anonymus (neimenovan pisatelj) o spreobernjenji Karantanov govori od „noviter inventis litteris slavinis" (na novo iznajdenih slovenskih pismenk). In papež Janez VIII. pravi: „litteras scla-viniscas a Constantino quodam philosopho repertas jure lauda-mus." Po nobeni viži pa ne bi mogli reči ti možje, da je Ciril
nove čerke iznašel, ko bi bil tisto sedanjo Cirilico, ki je čisto gerški podobna, porabil za slovenščino. — Toraj notranji razlogi in pa vnanje priče silijo k tej misli, da Ciril je zložil Gla-golico. Cirilica pa je pozneja.
II.
Tej misli Dobnerjevi se je operi učeni Dobrovsky in terdil, da je Glagolica pozneja kakor Cirilica, da toraj Ciril ni zložil Glagolice. On deva začetek Glagolice v enajsto stoletje, ali celó v trinajsto. Postavil je Dobrovsky hipotezo, da bi pokazal začetek Glagolice, in opira svojo hipotezo na zgodovino tako-le: Ko je neki škof norenski, Gregor po imenu, slovenske duhovne drugih škofij posvečeval ter tako v pravice druzih škofov segal, zbrali so 1. 1060 v Splitu (Spalato) cerkveni zbor (synodo) in prepovedali slovenske obrede, ne vedé, da jih je že papež Janez VIII. bil poterdil, Metoda pa so kot krivoverca izobčili (in forma qua auctorem) skor 200 let po smerti, in za-vergli njegovo pisavo. Sklenjeno je bilo, da se ima opravljati sv. maša samo v latinskem in gerškem jeziku (tum inprimis proscripta fuit atque interdicta liturgia Slavonica, et gravissimis poenis interpositis cautum est, ne quis in posterum alia lingua, nisi aut latina, aut graeca ad rem divinam faciendam, preces-que publicas Deo divisque adhibendas uteretur, neve ullus Sa-cris Ordinibus initiaretur, quin alterutram linguam caleret. ') — Ker pa se je ta sklep Dalmatinom preoster zdel, in ker niso hotli opustiti domačih obredov pa tudi ne zaverženi biti zavoljo pisave ali odcepiti se od rimske cerkve, zmislil si je neki duhoven pobožno zvijačo, ter ponaredil in spremenil Cirilico tako, da je bila podobna koptiški pisavi, in tako je postala tista „Glagolica". Da pa bi imela nova pisava večo veljavo, rekli so, da izvira že od sv. Hieronima; in to mnenje je bilo tako vterjeno, da nobeden drugače mislil ni. In celó rimski papeži so verjeli temu ustmenemu sporočilu, kar se vidi iz pisma Ino-cencija IV., ki je 1. 1248 senjskemu škofu pisal tako: Porrecta nobis petitio tua continebat, quod in Slavonia est littera specialis , quam illius terrae Clerici se habere a B. Hieronymo as-serentes earn observant in divinis officiis celebrandis. 2) — Da
') Farlati Illyr. sacr. III. 129. ') Talvy, 32. Kop. Glag. Cloz. II.
je ta hipoteza puhla, vidi se ji na pervi pogled; zakaj sama pre-memba čerk bila bi malo pomagala, ker so prepovedali slovenski jezik za cerkveno rabo, ne pa pisave. — Tu je pomniti ge to, da so bili slovenski obredi overženi že dvakrat pred, 1. 928 in 1059, obakrat v Splitu; toda Slovani so se deržali starega sporočila in treba je bilo novih sklepov in ukazov.
Več verjetnosti bi imela druga hipoteza Dobrovskega, ko bi jo zgodovina poterdila, namreč: Ker so po odpadu (schisma) Latinci čertili Gerke, in ž njimi vred vse druge narode, kteri so v domačem jeziku vpravljali službo Božjo; dalje, da ne bi bil zaveržen jezik zavoljo pismenk, ali pa, da bi Slovence od-derževali od Gerkov: premenili so dalmatinski duhovni Cirilico, ki je pisana z gerškimi čerkami, v tako imenovano Glagolico. Da bi imela nova pisava večo veljavo, rekli so, da jo je zložil sv. Hieronim, ki je bil rojen Dalmatinec (1. 420).
III.
Dasilih so Dobrovskega hipoteze puhle, veljale so vendar pri vseh in nobeden ni mislil drugače, tudi Kopitar je bil od kraja te misli. Kar je naenkrat zagromelo, ko je prišla na dan neka glagoliška knjiga — Glagolita Clozianus — ki jo je imel grof Cloz (Klotz) na Tirolskem. Kopitar je namreč dobil v roke ta kodeks, je jel premišljevati in preiskovati, leta 1836 ga je preobčil in celemu svetu oznanil, da glagolica je veličastna in stara, stara je toliko, kakor cirilica če ne starji. Slavni kritikar opira svoje misli na te razloge: a) „Glagolita Clozianus" je bil pisan v 10. ali 11. stoletji, kakor priča pisava in jezik, in spada k tistim rokopisom, ki so bili pisani v Bulgarii od Metodovih učencev in njih naslednikov precej po prihodu v Bulgarijo, ali pa k tistim, ki so bili prepisani iz pervih pisanih še v Panonii. Ta knjiga je toraj toliko stara, kakor naj starji cirilska namreč „Ostromirovi Evangelji," ki so pisani 1. 1057. b) „Abecenarium bulgaricum," ki je v Parizu, ima imena pismenk pisane z latinščino, in to latinščino devajo Maurinski Benediktinarji v 9. ali 10. stoletje (850-950) in Kopitar pravi, da ni pozneji kot iz 11. ali 12. veka. c) Neki ci-rilski psalter — Codex Bononiensis — ki je pisan ob času bul-garskega kralja Assan, okoli 1. 1185 ima sred cirilske pisave tri verste pisane z glagolico. d) Naj starji knjige cirilske imajo perve čerke (initiales) glagoliški pisane, na priliko, psalter iz
11. veka, ki ga ima Eugeni v Kiev-u; glagoliski spisi pa nimajo cirilskih pismenk.
Po teh razlogih je dokazano, pravi Kopitar, da je Glagolica toliko stara, če ne starji, kakor Cirilica. — Pa kdo bi bil zložil Glagolico, Kopitar ni določil; postavil je dve hipotezi v tej zadevi, pervič: Kaj ko bi bili Slovenci imeli Glagolico že pred Cirilom, če ravno ne od sv. Hieronima? Ker pa obredov službe Božje niso opravljali v domačem jeziku, tudi svoje pisave niso rabili za verske reči; ko pa sta ss. brata slovenski jezik vpeljala za obrede, vzela sta iz stare pisave 12 čerk k gerški abecedi, namreč za take glase, ki jih gerščina nima, in tako pisala v sedanji Cirilici, Slovenci pa so se raji deržali stare pisave, ker so je bili bolj vajeni in so tudi sv. bukve ž njo spi-sovali — ali pa, drugič: Kaj ko bi bil Ciril celo glagoliško abecedo sostavil, iz tega namena, da ne bi Latinci čertili gerške pisave, in ž njo vred Slovencev; kajti Gerke so sovražili zavoljo razkolništva? — Toliko je gotovo, pravi Kopitar dalje, da nekdaj je bila Glagolica sploh v navadi pri Slovanih takraj Donave kot zgolj slovanska, in sicer za oba obreda. Potem pa, ko je gerška cerkev čisto odpadla, so Rusi in drugi narodi gerške vere se poprijeli sedanje Cirilice, ker jim je ložeje bila; Glagolica pa je ostala Slovanom rimskega obreda, vsaj deloma.1)
IV.
Kopitarjevo misel, da je Glagolica toliko stara, kot Cirilica ali pa še stariša, poterdil je Šafarik, in ž njim Miklošič in drugi učeni. Šafarik je šel naprej in s tehtnimi dokazi razložil, da je Glagolica stariša od Cirilice; zakaj Kopitar je to reč s svojim bistroumom bolj — divinando — uganil, kot dokazal, pravi Šafarik, ker važniši in dokazljivi spomeniki so pozneje na dan prišli, ki jih Kopitar ni imel v rokah. — Učeni možje stavijo svojo terditev na notranje in vnanje razloge; perve so posneli iz pisave same, druge jim dajo historični spomeniki in dokazi. Naj važniši razlogi so ti-le:
1. Nekaj glagoliških čerk je odpertih na levo, cirilske, go-tiške in latinske pa so na desno obernjene; une na levo ober-njene izvirajo iz tiste stare dobe, ko so še pisali od desne na levo.
') Kop. Glag. Cl. ni. Xm. - Slav. Bib. I. 72.
2.	Kakor je bila v starih časih navada, da so rabili čerke za števke (Zahlbuchstaben), tako je tudi v slovenščini bilo. In glagoliške čerke imajo kot števke tisto veljavo (Zahlenwerth), kakor stoje v abecedi; cirilske pa imajo številni pomen gerških čerk; tudi se ravna Cirilica pri zaznamovanji števk včasi po Glagolici, nikdar pa ne Glagolica po Cirilici, in to priča, da je Cirilica mlaji.
3.	Kakor ima koptiška pisava razun gerških pismenk ne-ktere egiptiške, in kakor je vzela gotiška 3 čerke iz rimske abecede, tako ima Cirilica med gerškimi čerkami nektere glagoliške. Za take glase namreč, kterih gerška nima in toraj tudi pismenk ne (š, č, ž), ima Cirilica glagoliške ali vsaj po njih posnete pismenke, kar ne bilo mogoče, ko bi Glagolica bila izcimila se iz Cirilice.
4.	Kdor primeri in na tanko pregleda glagoliško in cirilsko pisavo, vidil bo, da ima vsaktera svoje prednosti, pa tudi napake. Vendar pa je Cirilica bolj izverstno izpeljana, ter kaže, da je tu nekaki napredek v pisavi, in da je Cirilica le popravljena in olajšana Glagolica. To je razvidno posebno na tistih čer-kah, kijih imate obe pisavi za ene in iste glase, t. j. kjer rabi Cirilica glagoliške pismenke; na priliko za naš c ima Glagolica svoje znamnje, iz kterega je polagoma nastalo cirilsko. Lahko je viditi, kako izvira ena čerka iz druge, in da je Cirilica posnela po Glagolici, toda lepopisno popravila, tako da se vidi nekaki napredek v pisavi. Toraj je to živa priča, da je Cirilica pozneja od Glagolice.
5.	Kakor je cirilska abeceda bolj doveršena od glagoliške, tako je tudi s pravopisjem in slovniško skladbo (Stil). Glago-liška skladba je nekako pervotna in primitivna, Cirilska pa je že bolj oglajena in omikana. To se vidi na tem: a) Glagoliška prestava Psaltera in Evangelja, ktero Cirilu samemu pripisujejo, ima veliko več neprestavljenih gerških besed, kakor Cirilska. In to je naravno, zakaj znano je iz zgodovine prestav, da je pervi prestavljavec svetih bukev velikrat primoran, da vzame nekaj besed neprestavljenih iz originala v prestavo. Take besede popravijo nasledniki, ter jih domestijo z domačimi, in tako postane prestava še le sčasoma popolnoma in čista. Tega si še misliti ne moremo, da bi bili pozneji Glagoliti gerške besede vcepili, kajti živeli so na zatočnem in bili vdani rimskemu papežu. — b) Glagoliška prestava ima veliko pomot in ndpak
prestavljenih besedi, v Cirilski pa so popravljene. Vzrok tega lahko razvidimo, če se spomnimo na stare čase in njih spise, kjer so tudi naj izverstniši prestavljevavci mnogokrat se zmotili, zlasti kedar so prestavljali v jezik, kteri se slovstveno izobražen ni bil. In ravno to je bilo pri Cirilu; kajti on in njegovi poma-gavci so delali med narodom, ki literature se ni imel; delali so v deželi, kjer se je strinjalo troje narečje, bulgarsko, slovensko in moravsko; njegovi pomagavci so bili deloma Bulgarci, in tako so se lahko vrinile pomote posebno pri takih besedah, ki več pomenov imajo; dalje je tudi to, da je Ciril premalo časa živel in delal, da bi bil zapazil in popravil napake, moral je izročiti delo manj zmožnim možem. Toraj, ker so cirilske prestave bolj proste pomot, kot glagoliške, gotovo so glagoliške stareje; zakaj ko bi bilo iz perva vse prav prestavljeno, pač ne bi si nobeden upal pozneje pokvarjati, ali vsaj drugi ne bi mu pustili pačiti, posebno duhovni ne, med kterimi je bilo mnogo učenih. — c) V glagoliških rokopisih se nahaja veliko „arhaizmov" t. j. zastarele besede in pa zastarele oblike. Take arhaizme popravljajo cirilski prepisovavci s tem, da jih namestujejo z novimi besedami in oblikami, ali pa pristavljajo k starim nove izraze, da bi jih bravci ložeje razumeli. — Vse to kaže na nekaki napredek in izviranje Cirilice iz Glagolice, ter po tem takem priča, da je Glagolica starji; zakaj naravno je, da se tamne reči pojas-nujejo, in da se mlado razvija iz starejšega.
6.	Več cirilskih rokopisov je, ki so prepisani iz Glagolice. To pričajo posamesne glagoliške čerke, ki se nahajajo sem ter tje v cirilskih spisih, pa tudi cele verste po glagoliški pisane so v njih. Glagoliškega spisa pa nobenega ni, ki bi se moglo dokazati o njem, da izvira iz Cirilice.
7.	Tudi se dobijo „Palimpsesti," v kterih je Glagolica zbrisana, in po njej je pisano s cirilskimi pismenkami. Takih pa ni, da bi bilo poverh Cirilice pisano glagoliški.
8.	Dalje se dajo navesti historični spomeniki, ki pričajo, da je Glagolica stareja. Naj starji dokument slovanske pisave je neki podpis na Atoški gori. V kloštru Iweri namreč imajo neko gerško pismo (Urkunde), ki mu je letnica zapisana 982, in v tem pismu je ime duhovna „Juri iz Hierisa" glagoliški podpisano. — Druga priča sopražki odlomki(PragerFragm.) Letnice sicer nimajo, pa so gotovo prav stari. Safarik sodi, da izvirajo iz dobe sv. Wenceljna, okoli 1. 862—950, ter kažejo
starost Glagolice. Tu se nahajajo štiri besede, ki so le glago-liškim spisom lastne, namreč kpnikk, ¡a^po, okh^o, 3AKONO-npECTOriNO; mesti teh besedi rabijo Cirilski KpbCTK, CKOpO, OEH^OLUE in KE3AKONKNO. Naj stareji cirilski spisi pa ne segajo čez 11. stoletje (1047) nazaj, kolikor je znano iz zgodovine.
—	Naj pridenemo še to-le: Leta 1047 je prepisal v Novgorodu duhovnik Upir Lichyj za vladika Vladimira Jaroslaviča bukve „prerokov" v sedanji Cirilici, in konec spisa pove razločno, da je pisal iz nekega starega rokopisa, ki je bil pisan s Kju-rilico — is Kurilovice. Safarik pravi, da ta Kurilica je sedanja Glagolica, ker a) neki prepis tega spisa (iz 14. — 15. veka, v kloštru „Lawra" na Ruskem) ima nekaj glagoliških besed, in mnogo glagoliških čerk, ki so čisto podobne čerkam „pražkih odlomkov;" b) ko bi bilo to prepisano iz cirilskega rokopisa, bila bi ta opazka nespametna in brez pomena; ako pa jo vzamemo tako, ima pravi pomen, namreč, da „Kurilica" je cirilova pisava, t. j. Glagolica; zakaj pisatelj gotovo ne bil tega omenil, ko ne bi bila pisava originala različna od njegove pisave.
9.	Ker je gotovo, da so imeli panonski Slovenci v 9. stoletji svojo pisavo in pa da je šla ta pisava še pred koncem omenjenega stoletja z Metodovimi učenci vred k slovenskim Bulgarcem, nastane prašanje, ktera pisava je bila ta, Glagolica ali Cirilica?
—	Ni misliti, da bi jo bili spremenili v nepriročno Glagolico, ako je bila pred Cirilica; zakaj nobeden ne bi jemal Glagolice mesti zložniše Cirilice, naj si bo izobražen po latinski ali po gerški. Verjetno je tedaj in čisto naravno, da je v hemonskih deželah Cirilica spodrinila Glagolico; temu toliko berž, ker ljudje v ondotnih pokrajinah bili so izobraženi po gerški, ter jim je bila Cirilica bolj zložna in umevna. To poterdi tudi zgodovina, neka legenda namreč o sv. Klemenu (umeri 916); ta pravi, da je Klemen vpeljal to popravo; ta legenda naravnost pove, da je zložil bolj umevne pismenke, kakor so bile Cirilove. Te pismenke ne morejo biti druge, kakor sedanja Cirilica, kajti gerški izobraženim Slovanom je bila Cirilica gotovo bolj umevna, ker je sostavljena iz gerških čerk, kot pa stara Glagolica.
10.	Safarik derži posebno veliko na to, da se dokaže domovina Glagolice, češ dokaz za domovino je tudi dokaz za starost. Ta dokaz pa nam podajo pred vsem naj bolj gotovo
besede, ki se nahajajo v starih spisih različnih po različnosti krajev, iz kterih izvirajo; zakaj naravno je, da so jemali pre-stavljevavci izraze in govorice tistega naroda, med kterim so živeli in za kterega so delali prestave. — Safarik dokazuje tako: Legenda pripoveduje o sv. Cirilu, da je v Carigradu zložil abecedo in pričel prestavljati Evangelje sv. Janeza, — „v začetku je bila beseda itd.;" — prestavil je le evangeljske berila za nedelje in praznike, dalje psalme in cerkvene pesmi. Da bi bil vse to že v Carigradu doveršil in potem v Panonii nič delal ne bil, tega si misliti ne moremo; marveč verjetno je to, da je pred le prestavljati poskušal, in potlej v Panonii z domačimi sodelavci delo izpeljal. Ciril je delal za narod ter jemal besede iz njegove govorice, toraj moramo tacih doka-zavnih besed iskati v Panonii; zakaj historično gotovo je, da je bival Ciril pred odhodom v Rim pri Koceljnu in je imel 50 učencev domačih, ki jih je podučeval in prestavljal ž njimi, pozneje je tudi Metod dvakrat ondi bival. Res je sicer, da so Magjari Panonce zaterli, in ž njimi je zginil tudi jezik, toda noben narod, ki je izobražen in literaturo ima, ne zgine tako, da ne bilo sledu po njem. Tako je bilo tudi s Panonci. Zgodovina priča, da jih je šlo nekaj k Hervatom in Bulgarcem, nekaj jih je šlo proti zatoku po Kranjskem, nekaj jih je ostalo doma ter se podverglo Magjarom. Zatoraj je treba iskati sledov njih pri sosedih, sorodnikih in naslednikih, in tu so v pervi versti Slovenci in pa Hervati. Taki sledi so tiste besede v gla-goliških spisih, ki so analogične jeziku in pisavi v karantanskih odlomkih, in ki nikjer drugej niso razumljive in v rabi, kot pri naslednikih in sosedih panonskih Slovencev, to so pravi Pano-nizmi. Take besede so priča, da so glagoliški spomeniki v Panonii doma, da izvirajo iz 9. stoletja, da se je toraj že takrat glagoliški pisalo. In ravno iz tega je pa tudi razvidno, da je Glagolica stareja od Cirilice, kajti to ne gre misliti, da bi bili imeli Slovenci ob enem dve pisavi.')
Tu naj sledi nekaj takih besed, ki jih je nabral Safarik po glagol, spisih. Zapisali bomo tiste, ki so v navadi na Slovenskem, ali ki se nahajajo v karantanskih odlomkih (Freising. Fragm.J Pod abreviaturo Cir. bomo dodjali dotični izraz cirilski, da se razvidi različnost obeh pisav.
') Šafarik, Ursprung und Heimath des Glagolitismus; Miklošič, Grubers Allg. Encykl. 51,
IlATpoyTH, n a t r o v i t i, cibare, nutrire — nasitovati. O t r o v a (otrov) pomeni j edilo in strup, ker jed nezmerno vžita zna biti strup. Na tr o vi ti = nasititi; otrovati — zavdati.1) Nahaja se v karant. spom. II. 45. „Oni bo lačna natroveho — oni so namreč lačnega nasitovali. Je tedaj panonizem. — Cir. naiihtatm.
OKpMUJAX, tabernaculum, šotor; ovčarski stan. Planinski stani (na staneh), kjer ovčarji poleti bivajo pri čedah; in od tod imajo planine včasih to ime kot priimek. Okresel se zove neka gora v Sulčavi (Sulzbach), izpod ktere Savina izvira.
—	Cir. ctanä.
Jokba, pluvia, imbres, dež; lat. lacus. — Od tod veliko imen vasi, n. pr.: Lokve pri Černomelu; Lokve pri Trebnem; Lokvica pri Metliki; Loke na Tuhinskem. — Cir. taha.
Otokz , insula. Ta beseda je lastnina Slovencev po Kranjskem, Stajarskem in Koroškem, drugi Slovani imajo ostro v. Od tod veliko priimkov krajev, n. pr.: Otok na Gorenskem; Otok, (Maria-Wörth) na Koroškem; Otočec, Wörthel pri Novo-mestu; Otočac na Hervaškem.
Emu, balovanie, medicus, medicina. — Ker je brati ta beseda v karant. spom. II. 90. „Kristus iže jest balij teles naših — ton poslednje balovanje posledje postaviv kazal je idr. — Kr. ki je zdravnik naših teles — ko nam je to poslednje zdravilo poslednjič postavil, pokazal je" idr., priča je to, da je bila nekdaj pri nas v navadi. — Cir. BpAHb, vračevanije.
IJtcTA, platea; sedaj tako po slovenski, hervaški in češki.
—	Cir. ct&rNA. (Pri Naklem je neki klanec, ki se mu pravi „stagne." (Nota Terani.)
XpAEpx, bellator (po slov. je hraber — fortis L.). Cir. KopELjh, pAThHHKX; ratnici imajo Oakavci.
Xpii3MA, unguentum, ¡a.vqov- v Cir. A\ypo. — Znamenito je to, da ima rimska cerkev „chrisma," gerška pa „ruyron," kajti potem se vidi, da Ciril je bil rimskega obreda. Dandanes je slov. „krizma;" herv. „križma;" češki „kfižmo."
IpljßAHii, calceus; slov. črevelj — čevelj; Cir. CAiiorx.
IA3BHNA, latibulum; v Bosnii imajo „jazvina," na Kranjskem „jazbina," od tod tudi jazbec — der Löcherbewohner; in na Tuhinskem je senožet, ki se ji pravi „jazbeljne," — kraj je grapast — L.)
') Metelko.
la^px., u j e d r i t i, celer, accelerare; od tod jadro, j a d -rina, das Segel, jadriti, segeln, jadern, eilfertig. — Cir. CKOpx, uskoriti.
KxMOTpA, commater, KXMOTpX, compater; tako imajo Slo" vaki, Moravci, Cehi in Poljci, mi imamo botra, boter,—vse to kaže, da je ta beseda po latinskem posneta in pa da je ka-rantanska.
Kocteak, turris, prav za prav po lat. ca ste llum. Nemcem je Kastel = Schloss; na Krajnskem je pomenila ta beseda to, kar je sedaj „terg." (Na Metliškem je fara, ki se ji pravi „Kostel.") — Pomniti je to, da v strsl. se je a večkrat pre-menil v o, n. pr. so tona. — Cir. ctaxiix.
RpMJKK, crux, že v pražkih odlomkih je brati KpHffiXNXMX. Da je ta beseda na zatočnem doma, priča to, ker je še dandanes v rabi pri Slovencih, Cehih in Poljakih. — Cir. KpKCTX.
Mmax, miserabilis, miseratione dignus. V friz, odlomkih stoji: teh grehov se tebč mil tvorju."1) „mhax ie,\\8 gxictx — misericordia motus est." V Slov. pomilovati (milo se mi stori).
Mhca (miza), patina (skleda). Tako imajo sedaj Slovaki, m Čehi. Na Slovenskem je miza mensa. Cir. kaio^o.
Mxito, praemium, filaO-o?, pecunia,	; — pri Slovencih
je mita to kar nemški Pachtzins, Mauthzoll. — Cir. MG3(\A.
HEfipH-bteak, inimicus. — Pri Slovencih in Hervatih je beseda še v navadi; Cir. BpArx.
Og-bTh, votum (obljuba). — V friz, odlom, je brati obeti, oblationes, (darila); v Cod. suprasl. obe š ta ti (obljubiti). — Cir. moamtba.
SvrpoKA uterus; slov. otrobi, otrobje — ajdovi, pšenični — die Hülle. L.)
no^XK-brA, no^xntrA, uxor dimissa. — Da je ta beseda prava domačinka slovenska, priča to, ker se nahajajo še po Slovenskem priimki „Podpežnik."
Gkaaa, lapis (kamen). V prav starih glagl. se bere: skali se bise glagolali — lapides haec clamassent. — To besedo imajo le Slovenci, Cehi in Poljaki, drugim je neznana.
Tpo^XTX, nummulus. „iiOCA^iiiih, Tph)(i»Tha)—ultimum num-mulum." — Slovenci imajo še troha r. drobtinca (priimki Troha so v Idrii. L.) — Cir. AvbßkNHLjA.
') Ev. Luk. 15, 20. ') Krylos. Ev. Luk. 12, 59.
TßOpHTH, CÄTBOpHTH, facere; ker se nahaja ta beseda tudi v karantanskih spisih, post.: trebö tvorim (sacrificare); ježe jesm stvoril zla; ker je v navadi pri Slovencih „storiti," thun, in ker je beseda s tvoriti, tvoriti v naj starjih bukvah, namreč v evangelji, v apostelnu in psalterji skoz in skoz v rabi, vse to kaže, da je panonska.
ßfcKO, (dual) ß-fcut, palpebrae (obervi). Slovenski je sedaj véka — bavtara (Fallthür). — C ir. BtffiAM.
ß'bprY» hätm, credere; v glagol, in starjih cirilskih spisih se nahaja ta beseda, novejši cirilski imajo „verovati." V slovenskem je sedaj beseda sostavljena, verjeti, verjamem.
ß&CAtnAift, B&CA-bnATH, salire. Ta beseda se rabi v glag. spomenikih od izvirajoče vode (vervrati, sprudeln). ,-HcTOMh-NHKh B0/\H BkCAMÍIAÍOL(JEE BÄ IKHB0TÄ B"feHkNM — studenec Vode izvirajoče v večno življenje."') —Korenina je CA&iiNtf, od tod v slov. slap (Wasserfall). S la p y vas na Češkem. (V tuhinskih planinah na sedlu je vas Slope; na obeh plateh izvirajo pod vasjo močni studenci, eden teče na Krajnsko, drugi na Stajarsko; tuje raztočje (Wasserscheide); Krajnski je močan, da žene malin z 1 kolesom; kedar velik pribobni v deževji, pridejo bele postervi na dan. — Na Dolenskem pri Šmarji je vas Lupa (vélika, mala), blizo nje izvira voda, in iz jam ondi v deževji voda nastopi. Morda je tudi to ime ostanek stare besede? L.) Cir. HCrfeKATH.
Sakaommth, claudere; friž. odi. II. 50. „v železnech vožih vklepenych posečachu — v železnih sponah vklenjenih obiskovali." — Slov. zaklepati, zaklep, zaklepa (Gesperr); herv. za-klopiti, zaklop (claustrum). — Cir. BATKOpHTH.
Pahhth, velle; pri belih Krajncih še v navadi, „ako se ti rači — wenn es gefällig ist." — Cir. kaatoboahth. — Skrina, arca; skrinica, marsupium. — Cir. kobmetkkijh, kobhetä.
Pristavimo še, kar pravi Šafarik k sklepu te razprave: „Menim, da sem dokazal, da je večina naj bolj dokazljivih besed in izrazov, po kterih se ločijo glagoliški spisi od cirilskih, v rabi in doma pri tistih Slovanih, ki so naj bližnji sosedje in sorodniki, in pa deloma nasledniki ali potomci nekdanjih Pa-noncev. Ker so po tem takem te besede in izrazi morali biti v naj starjih glag. rokopisih; ker je glag. tekst sploh bolj star in
') Jan. 4, 14.
primitiven, kot cirilski; ker veči del apostelske delavnosti sv. bratov Cirila in Metoda spada v Panonijo, kjer jih je Kocel rodoljubno sprejel že ob času pervega popotovanja v Rim, kjer sta podučevala v slovenski pisavi lepo število mladih mož, in vpeljala slovenske obrede: gotovo je, daje Kocelnova dežela ali stara Panonija tisti kraj, kjer so dobile tri prestave Cirilove, Evangelj, Apostel in Psalter, glagoliški značaj." ')
V.
Ker je razvidno iz tega, kar smo rekli doslej, da je Gla-golica stareja od Cirilice, da je v Panonii doma in da je z domačim jezikom vred vpeljana bila v cerkvene obrede ali litur-gijo, gotovo je tudi to, daje Cirilova pisava „Glagolica," kajti Ciril in Metod sta pričetnika slovenskih obredov in slovenske pisave; zatoraj kar se govori od Cirilove pisave, velja od Glagolice. — To misel poterjuje tudi zgodovina druge slovanske abecede, namreč sedanje „Cirilice." Kakor imajo Slovani dve lastni pisavi, tako govori zgodovina o dveh pričet-nikih, Cirilu in Klemenu. In v življenji sv. Klemena, ki je bil Cirilov učenec in pozneje škof na Bulgarskem v Velici in Ohridi (916), stoji določno zapisano: ¿ffocpianro de mi %ao(txxriQ(tq ¿reoovc ygafipatcov ngbg to ampsirrtQnv fj ni g i^evoiv o aocpog KvgiXXog
—	excogitavit etiam alias literarum formas, quae praeberent majorem perspicuitatem, quam quas sapiens Cyrillus invenerat.5)
—	t. j. izmislil je druge oblike pismenk, ki bi bile bolj določne, kot jih je iznašel modri Ciril."3) Ta poprava ne more nobena druga pisava biti, kot sedanja Cirilica, zakaj sv. Klemen jo je vpeljal za tiste Slovane, kteri so bili spreobernjeni po Gerkih in po gerški učeni, ki so med Gerki živeli ter gerški jezik in gerško pisavo umeli. Zato je osnoval svojo pisavo tako, da je večidel čerk geršltih, in te so bile za ljudstvo bolj umljive, lože pisati in brati, kot stare glagoliške; opomniti je tudi to, da Klemen je vzel le gerške čerke, imena pa po Glagolici. To misel podpira dalje tudi to, če pomislimo osodo obeh pisav. Ciril namreč je vpeljal svojo pisavo pri Panoncih po navadi vzhodnih keršanskih narodov; zakaj bila je navada na jutrovem,
') Glag. 45.
3) Curtius.
3) Vita Clem. 14.
daje imel vsak verni narod lastno, svojemu jeziku primerno pisavo, in po tej pisavi seje podučeval v kerianstvu, tako na primer Gerki, Kopti, Etiopi, Syri in drugi. Ko pa so zaterli slovanske obrede, osahnela je tudi Glagolica. Cirilici pa je pripomoglo veliko to, da so kmali po njeni vpeljavi bili Rusi h keršanski veri spre-obernjeni, in sicer po Gerkih. — Olga L 955, Vladimir in ž njim ves narod okoli 1. 988. — Tako je prišla Cirilica na Rusko. In kakor deleč je segala bizantinska oblast, povsod je bila vpeljana Cirilica. Glagolica pa je ostala samo v nekterih pokrajinah rimske oblasti. Ko pa je nastopilo razkolništvo, ste se pisavi čisto ločile. Med tem ko so se Glagoliti starega deržali in nič ne prenarejali, začeli so ciriliti, ki jih je bilo veliko več in zmož-niši, prestave popravljati in zboljševati, tudi nove delati. In tako so nastale dvoje poprave (recension), glagolitiške incirilske; une so ostale v bistvu pri starem, polne zastarelih besed in oblik, te pa so se spreminjale in dalje razvijale. ')
Naj pridenemo še stavek iz Hrabra. Mnih XpAKpX je živel ob času cara Simeona (okoli 927), in pravi, da so takrat še bili ljudje, ki so vidili Cirila in Metoda. O Cirilu piše tako-le: „H CXTBOpH HMX RHCMEHA TpH <\ECATE H 0CMX1 0BA °YK0 n0 xIHH0y rpXMIiCKXIXX IIHCMEHS , OBA TKE no CAOB-kNkCT-bH p-bMh — t. j. sestavil jim je 38 pismenk, nektere namreč po redu (ordo) gerških pismenk, nektere pa po slovenski besedi (glas)." — Ta stavek so pred obračali na Cirilico in ž njim dokazovali, da je Ciril zložil sedanjo Cirilico, češ, ker je v nji nekaj gerških čerk, in za zgolj slovenske glase (č, ž, š) pa so druge. Toda če se besede prav vzamejo, povedano je samo to, da Ciril se je deržal pri vredovanji svoje abecede reda gerških čerk, in da je rabil za oboje glase, (ki jih imata oba jezika in pa ki jih ima slovenski sam), nove pismenke, ter slovenske glase vredil med gerške. Zakaj beseda MHNX pomeni red, ordo (Reihen-folge); in pomniti je to, da XpAKp& rabi besedo riHCMA (pismena) v pomenu glas (Laut), ne kakor mi pismenka — Buch-stabe. In ta izraz ne moti tolikanj, saj tudi v druzih jezikih pravijo: ta čerka je mehka, ta terda, to je, glas je mehak ali terd ne pa oblika. Če toraj pravi XpAKpx: „24 pismenk je podobnih gerškim, 14 pa jih je po slovenskem jeziku (no CAO-
') Šafar. GI fig.; Hanuš-Mikl. SI. B. II. 210 f.
a
BtNhCKoy A3XiKoy),u kaže pristavek „A3aiK0y,u da beseda „nHCMAu pomeni glas, ne pa vnanje oblike ali čerke. Da misli XpAKpx res tako, priča sam; kajti v svoji razpravi primerja nadalje gerške čerke s hebrejskimi ravno zato, ker Gerki pričenjajo svojo abecedo z alpha, kakor Hebreji z aleph. In če pravi XpAKpX: „T-bMX KO nO^OKli CA CBATXIH KupHAX CTBOpH npXBOE il H CM A A3X, t. j. te posnemaje naredil je sv. Ciril (glas) A3R," ■— hoče s tem povedati to, da je Ciril postavil svoj A3X tje, kamor so de vali Hebrejci svoj aleph in Gerki svoj alpha, t. j. na pervo mesto v abecedi; in ravno to je priča, da Hrabru je „flHCMA" = glas, ne pa oblika čerke, kajti hebr. aleph in gerški alpha nista enaka. — Dalje je v tej razpravi večkrat govorjenje o razločku med gerško in slovensko pisavo, kar pa ne bilo mogoče, ko bi bila slov. pisava sedanja Cirilica, ki je prava Gerščina 9. stoletja. Tudi to je pomenljivo, da na neko ugovarjanje, češ da slovenske čerke niso Bogu prijetne, odgovarja XpAKpx s tem, da so slovenske svetejši in bolj častitljive, ker jih je zložil sveti mož, kakor pa je gerščina, ki izhaja od nevernikov gerškili ; zakaj to kaže na Glagolico, ki je imela čisto nove čerke.1) —Posrednje priča tudi odloka Synode v Splitu (1059), da Cirilova pisava ni bila sedanja Cirilica, ker Synoda govori od gotiških čerk. Glagolico so deržali za gotiško pisavo, kar ne bilo mogoče, ko bi bila sedanja Cirilica, kije večidel gerška. — „Dicebant enim (pravi Thomas Archid.) Gotthi-cas litteras a quodam Methodio (sic) haeretico fuisse repertas, qui multa contra Catholicae fidei normam in eadem Sclavonica lingua mentiendo conscripsit."2)
VI.
Po vsem tem nastane vprašanje, je li Ciril sostavil slovensko abecedo čisto iz novega, ali so morde Slovenci čerke že pred imeli? in če že pred pisali? — Safarik pravi, da pisave za bukve niso imeli, pač pa so rabili tako imenovane „rune," t. j. čerte in rise, ki so jih v les zarezovali ali zaznamovali ž njimi števila in druge izraze. Ciril bi bil tedaj vzel nekaj teh „run" za svoje pismenke, nekaj pa bi jih posnel po feniškem, hebrejskem (Aleph, He, Jod, Tsade, Kopli, Schin),
') Šafr. Glgl. 36; Hanuš v M. SI. B. II. 207.
2) Farlati Illyr. sacr. III. 130.
samariskem in drugih, ter zložil abecedo čisto iz novega. Učeni mož opira svojo terditev na zgodovinske dokaze : a) Mnih Hraber piše v svojem spisu o slov. pisavi: „ilp^/K^E 0yE0 gaob-fene nehmap. knhtx (literas), Ntf NpXTAMH H p^amm HkT-bx-R H TATAAX*, t. j. nekdaj Sloveni niso imeli pismenk, ampak s čertami in zarezami so šteli in vedežvali." b) V živo topisu svetih učenikov, ki gaje napisal berž ko ne sv. Klemen, je brati: Ulh^t ;ke (j)MAococj) no nphBOMoy oehmaio ha moamtkjr CE HAAOÎKH h CX hn^mh nOCntlUNHKH. ßh CKOpE !ke ¡e \m0\ KOrh ¡abu, nOCAOyWAÎE MOAHTBff. CB0iH\'K pAKK. H AKIHE CA0ÎKH nHCMEHA
HH NAHETb KECEß^ ilHCATH EBAHI'EAhCK/¥v : «3 npkBA E-fc CAOBO -
idr. t. j. šel je filosof, po stari pobožni navadi se oberne k molitvi s drugimi pomočniki. Kmali pa mu Bog razodene poslušaje molitev svojih služabnikov. In berž zloži pismenke, ter prične pisati besedo evangeljsko : V začetku je bila beseda, idr. ') c) Cesar Mihael piše Rastislavu: Eorx KHtyfeBK ßtp*. t bow. h riO^biii-k, CTBOpH NXINÎA BK MANIA A'k'I'A. (ABAK EOyKBXI KK KAÜJK ¡A3XIKK. ¡ErO/KE HE E*k HCIlpKBA EXIA0, NX ThKMO KK HpKKAA AETA, H BXI npHHbTETE CE BEAHKXIXX iA3XI4'bxX, t. j. Bog viditi tvojo vero in prizadevanje, storil je sedaj v naših časih, česar ni bilo pred, ampak samo v pervih časih (très linguae sacrae: hebraica, graeca, latina), je razodel pismenke v vašem jeziku, da tudi vi bodete prišteti velikim narodom.®) d) V hvalnici na Konst. in Met. se bere: ..He na toyîkemh ocnobanhh CB0ÎE AEAO nOAArAWlJJA, NX M3NOBA I1HCMENA BXOEpAÎKlillJA , H cxBphuiHCTA BX '1A3XIKX N0BX, t. j. ne na ptujo podlago opiraje delo svoje, ampak pismenke iz novega izobrazivša doveršila sta delo svoje, e) „Anonymus Carantanus" pravi: „Usque dum quidam graecus, methodius (sic) nomine, noviter inventis sclavinicis Uteris, linguain latinam doctrinamque romanam atque literas auctorales latinas philosophice superducens, vilescere fecit, f) Papež Joan VIII. piše Svatopluku (1. 880): „Litteras denique sclaviniscas a Constantino quodam philosopho repertas, quibus deo laudes debitae resonent, jure laudamus."3) — Vendar vsi ti dokazi spričajo samo to, da je Ciril pervi začel slo-
') Žit. Konst. XIV. 5) Žit. M. V.
') Glag. I. 8; Anm.; Pam. XVI.
venski pisati, ne pa tega, da ne bi imeli Slovenci že pred ne-kakošnih čerk; zakaj če pravi Hraber, da Slovenci pred niso imeli pisave, zna se to tako vzeti, da niso pisali na pergament, ampak le v les zarezovali. In tudi na besede v hvalnici, da sta iz novega izobrazila pismenke, ni ravno preveč staviti, saj povejo le t6, da Ciril ni cele ptuje abecede vzel za slovensko pisavo. — Dalje tudi to se ne strinja s Cirilovim značajem, kar pravijo, da bi bil posnel po feniskem, hebrejskem, sama-riškem, češ ker je umel vse juterne jezike, ter sestavil za Slovence novo abecedo; zakaj ni zapopasti, kako je to, da bi taki mož delal tako mešanico, in da nebi raji vzel gerške abecede, ki jo je imel pri rokah, glase, ktereimata oba jezika, in le za čisto slovenske glase bi pridjal nove čerke, ako res Slovenci niso imeli nikakoršne pisave. Ker pa tega ni storil, mora biti gotovi vzrok; sama baharija, in pohlep po novosti takega svetega moža nista vodila. Pridenemo še to, da je Ciril vpeljal domačo besedo v obrede, daje toraj porabil tudi vse pomočke, ki jih je bilo najti med narodom. Vse to sili k misli, da Slovenci so imeli že pred pisavo, kakoršno koli si bodi, ali vsaj nekaj pisave, in da sveti možje slovijo kot stvarniki ali pričet-niki pisave zato, ker so jo vpeljali v djansko rabo za domačo in sveto reč, kajti vpeljava v porabo je poznejim znajdba. — Abeceda ne nastane na enkrat, ali da bi izmišljava bila enega samega moža, ampak po poskušnjah in popravah več stoletij se razvije in ostane na zadnje na imenu takih mož, ki posrednje ali neposrednje jo vpeljejo v splošno porabo; in taki možje so njeni stvarniki ali pričetniki. Miklošič je te misli, da Grlago-lica spada k tistim pisavam, ki so se razvile iz feniških pis-menk, in ki so se razširile po celi Evropi. Po tem takem bil bi Ciril pismenke pri Slovencih že našel, in porabil za cerkveno pisavo. — Utegnilo je pa tudi tako biti, kakor pravi Hanuš,') namreč: Sloveni so imeli že v ajdovskih časih svoje „rune;" ko so postali kristjani, naredili so s časoma iz teh run „runske abecede" (Runenalphabet), ki jih učeni imenujejo „Futorke," po redu pervih čerk f, u, (ll, or, k. Ciril je poznal tiste „Futorke," vzel jih je za podlago svoje pisave, pomnožil, dal imena novim čerkam, pri runah je pustil stare, in vse vredil po glasih gerške abecede (no HHNoy rpbHhCKXixx nHCMEN»),
') M. SI. B. 220, 224.
—	Naj si že bode tako ali tako, v vsakem obziru je Ciril po-četnik slovenske pisave; Slovenci pa so imeli čerke že prej, ali vsaj podlago za čerke, če ravno knjig pisali niso.
VIL
Ime „Hieronimova pisava" je dobila Glagolica v Dalmacii še le okoli 1. 1248. Dobner pravi, da bi bilo to takole prišlo: Znano je, da je bilo pod papežem Aleksandrom II. (1061 do 1072) v sinodi v Spalatu sklenjeno, da se ne smejo sv. obredi in sv. masa opravljati v slovenskem jeziku; sv. Metod je bil 200 let po smerti za krivoverca spoznan, njegova pisava in prestava ste bile zaveržene; ta sklep je poterdil papež. Slovenski obredi so bili toraj odpravljeni. Temu pa so se ustavljali domači in jeli slovensko prestavo preiskovati, in primerjaje jo s prestavo sedemdeseterih (Septuaginta) našli so, da je dobra. Ker pa vendar je „Septuaginta" na več krajih različna od Hieronimove prestave ali Vulgate, bilo je zapovedano, da se ima slovenska prestava popraviti po Vulgati. To popravljeno prestavo so imenovali „Hieronimovo." In ker je bila takrat slovenska zgodovina tako malo znana, prišlo je, da so mislili, da je sv. Hieronim sam prestavil sv. pismo po slovensko, temu toliko več, ker je sv. Hieronim v Dalmacii rojen bil, ker Dalmatine imenuje svoje rojake (linguae meae homines) in pa kar sam pravi, da jim je prestavil sv. pismo (hunc librum — Ezechiel
—	etiam linguae meae genti dedi J. Pozneje se je ta pomota razprosterla tudi na slovensko pisavo.
Kedaj so začeli to pisavo imenovati „Glagolica," se ne da določiti; menda pred 16. stoletjem ne. Tudi slovenski pomen „Glagolica" ni za gotovo znan. Nekteri pravijo, da je od besede „glagol" (verbuin, littera), toda „glagol" ne pomeni nikjer litter a. Če vzamemo končnico i c a kot kolektivni sufiks, pomenila bi beseda Glagolica zbirko ali množino besedi, kakor je izpeljana beseda „bukvica" iz KoyKXi, KoyKXBh ~ pismenka (littera) in množ. bukve (liber). — To pa ni verjetno, kar terdi Dobrovski in za njim Kopitar, da so dobili Glagolitje ime od besede „glagola" (dixit); ko so namreč sosedje, ki so imeli latinske obrede, hodili k glagolitom v cerkev, slišali so pri vsakem evangelji besede: „V ono vreme glagola Isus (in illo tempore dixit Jesus), in ker so jim bile druge besede znane,
glagola pa nenavadna, rekli so jim zato Glagolitje. — Reklo se ji je tudi vprednih časih Cirilica, kakor je že bilo povedano. — Med vsemi imeni naj stareje je ime „Slovenska" (CAOB"kNliCKx), kajti v življenji sv. Klemena je brati a-O-lofovmct yQfi/xfiata (slovenske pismenke); in papež Janez VIII. pravi „litterae sclaviniscae." — Naj pa še kdo reče, da je ime slovenski-a-o novo izmišljena reč!
C. Knjige (codices.)
Ko so hude nevihte zaterle slovenske obrede po Panonii, podali so se slov. duhovni, kterih je bilo nad 200, vBulgarijo, Serbijo in Rusijo ter odnesli slovenske bukve iz njih perve domovine. Delali in pisali so v novi domovini Metodovi učenci, med kterimi so naj slavniši bili Klemen, Sava, Naum, Gorazd (namenjen naslednik Metodov) in Angelar. Sosedni bratje so z veseljem sprejeli izobraženo sestrico Slovenščino, ter jo vpeljali v sv. obrede. In tako je prišlo, da so se razkropile slovenske bukve na vse vetrove, le doma jih ni nič ostalo. — Učeni možje razdelujejo slov. bukve v 3 verste, a) ki so bile pisane v Panonii, b) prepisane in na novo izdelane v Bulgarii precej po prihodu, c) horvaške in ruske. Kar jih je bilo pisanih v Panonii pogubile so se vse, ali pa morde še ktere kje v kakem samostanu tičijo pozabljene; utegnilo bi jih kaj biti na atoški gori, kjer je še čez 400 slovanskih spisov, kakor pravi Porfir Uspen-skij, ki jih je vidil 1. 1846. Naj stariši knjige so toraj razun karantanskih spomenkov bulgarske, in iz teh izvirajo ruske in horvaške. Tu naj navedemo nektere bolj znanih in starih. Za nas zelo važni so karantanski spomeniki ali
Frizinški odlomki.
Ko so bili 1. 1803 na Bavarskem samostane odpravili in njih dragocenosti v Monakovo odnesli, jeli so preiskovati tudi književne zaklade. Pri tej priliki so dobili med knjigami fri-zinške bukvarnice tudi 3 slovenske spomenike. Našli so namreč tri slovenske spise v nekih duhovnih bukvah (Vademecum) škofa Abrahama, ki je bil Slovenec po rodu in škof v Frisingu (Freising) 1. 957 — 994. — Zapopadek pervemu in tretjemu spisu je očitna spoved, kakor se moli pred spovedjo in po spo-
vedi; drugi pa je nagovor in opominovanje pred spovedjo ali kratka pridiga za pripravljanje k spovedi. — Knjižničar Bern-hart v Monaku (Munehen) jih je dal natanjko prepisati in prepis izročil Kopitarju. Ta jih je prestavil v latinski jezik in pa komentiral ter natisnil v svojem Glagol. Cloz. Preobčil jih je tudi že pred 1. 1827 učeni Rus Vostokov s cirilskimi čerkami. Original je bil pisan z latinskimi pismeni, pa Kopitar je dokazal, Itako malo izdatna je Latinsica za slovenski jezik, ker nima dovelj pismen za naše glase; tako n. pr. je pisano za naš s - z, s, sz, zs, sc, zz; za š - s, ss, z; za C - c, s, cs, z, tz, ts. Zatoraj je vzel Kopitar za glase, ki jih nima Latinščina, cirilske čerke in natisnil zraven originala v zložnisi pisavi; pridjal je tudi Vostokov natis, ki pa je malo po Ostromirovo zabernjen.
Kar se tiče starosti teh spisov, gotovo je, da izvirajo iz 10. stoletja, ko je bil Abraham škof v Frizingu, in berž ko ne jih je zapisal škof sam, zakaj v ravno tisti knjigi je neka naprava bavarskega kneza Henrika o poslih (Constitutio vene-rabilis ducis Henrici), ki velja tudi za Slovence; pisava naprave in omenjenih spomenikov je taka, da izvira od ene osebe, ali vsaj iz enega veka. Ker pa je resnično, da je pisal Abraham tisto „Constitutio," sklepati smemo, da so tudi ti spomeniki njegova pisava, ali vsaj kacega njegovih učencev. — Ce se praša dalje, kje je njih prava domovina, rekli bomo, da je Karan-tansko (v širjem pomenu). Zakaj zgodovina pravi, da so takrat segali Slovenci čez reko Salco po Bavarskem, da so hodili bavarski misijonarji v naže pokrajine, da so imeli frizinški škofje posestva na Kranjskem, tako na pril. Skofjo Loko, Klevevž (Klingenfels še 1. 1483). Po tem takem lahko si mislimo, da si je duhovnik potrebne reči napisal v svoj „Vade-mecum," da jih ima pri roki za potrebe. Ravno to pa tudi kaže, da je bil slovenski jezik že izobražen, zakaj ptujec je zapisal to, kar je našel, in s čemur si je mislil pomagati. Toraj, če niso te reči še stareje, na tem je težko dvomiti, ker ti spomeniki nam pričajo le čas zapisave, ne pa časa pričetka. In tu zna Kopitar prav imeti, če pravi, da pervi in tretji spomenik je iz 8. stoletja, to je, sega še v predcirilove čase nazaj, in le drugi (pridiga pred spovedjo) je Abrahamovo delo. Una dva bi bil škof samo prepisal.1)
') Kop. Glag. Cloz. Metelko, Mitth. d. h. V. 1856.
Tu naj pridenemo to le: a) ker so frizinški odlomki gotovo iz Karantana doma, smemo Slovenci ponosni biti, da med vsemi Slovani naj stariii spomenike imamo, kar je priznal učeni Do-brovski, ki je Kopitarju pisal: „Gratulor vobis Kranjciis, quia antiquissimum manuscriptum habetis." b) ker je gotovo, da je Cirilova pisava bila Glagolica, in da je jezik v glagoliških spisih bolj podoben Karantanskemu (v friz, odi.), priča nam tudi ta okolišina, da sta si bila jezika, panonski in karantanski prav blizo v zarodu, toraj da sta pisala sv. Ciril in Metod govorico naših očetov, c) Ako pomislimo, kako neugodna in okorna je Latinšica za slovenski jezik, kakor so nam priča le-ti spomeniki, lahko razvidimo, kako moder je bil Ciril, daje berž spoznal narodni značaj in njegov jezik, ter vpeljal posebno pisavo, d) So pa tudi ti mali pa dragi spomeniki živa priča, koliko je terpela Slovenščina že kmali po Metodovi smerti, — kaj še le potler!
Natisnila sta te spomenike Metelko in Janežič. M. ima I. v slovnici že pred, II. III. pa je dal na svitlo L 1848, s Kopitarjevim lat. prevodom in komentarom vred in prestavil jih je v sedanjo slovenščino, le škoda da ni vzel Cirilice za slovenske glase, za ktere latinščina nima pismen, kakor je storil Kopitar. J. pa je vzel Vostokovov natis, ki pa je po Ostromirovo zasukan.
Glagolita Clozianus.
Med naj stariše spise spada Glagolita Clozianus, ki se imenuje po sedanjem lastniku grofa Cloz iz Trienta. Kopitar pravi, da je pisana bila ta knjiga v 10. ali 11. stoletji in sicer v Panonii ali pa kmalo po odhodu slovenskih duhovnov v Bulgarii, kakor je soditi po pisavi in jeziku. Sedanji Glagolita ni cel, ampak je le odlomek velike knjige, ki je bila lastnina g. Frangepana na otoku Veglia. Imamo sedaj 14 listov te knjige, in sicer 12 listov z 956 verstami je dal na svitlo Kopitar 1. 1836; 2 lista s 157 verstami pa je preobčil Miklošič 1. 1860. Bila sta dva šopka po 4 pole ali 8 listov, toda cel je bil le drugi šopek, od pervega pa so bili listi 1., 2., 7., 8. in te je izdal Kopitar. Miklošič je dobil 3. in 6. list, tako da sedaj še manjka srednjih dveh. —Zapopadek teh listov je: a) Govor sv. Janeza Chrysostoma na cvetno nedeljo, pa je le sreda, začetka in konca ni. b) Govor sv. Janeza Chrys. na veliki četertek o iz-
dajstvu Juda Iškar. V Kopitarjevih listih je bil sam drugi del, v Miklošičevih je začetek tega govora, toda, ker manjka še dveh listov, govoru manjka srede. — c) Govor sv. Janeza Chrys. na veliki petek, ta je cel. d) Govor sv. Epiphania, vel. škofa na Kypru, na veliki petek, o pokopu telesa našega Gospoda J. Kr., tega govora je samo pervi del, konca ni.
Osoda tej knjigi bila je ta: Joanes de Frangepan, posestnik otoka Veglia, je imel celi kodeks z zlatom in srebrom kovan kot dragoceni spomenik (pro reliquiis venerabatur). Ko pa je umeri v Benetkah Joan Frangepan 1. 1482, raznesli so njegovo bogastvo in premoženje, in tudi tiste bukve kinča oropali, ter berž ko ne bukve razdelili kot spomenike. Kos te knjige je dobil neki duhoven iz Veglie Lukas de Reynaldis, in ko je 1, 1487 prišel v Benetke avstrijanski general Marquard Breisacher kot poslanec nadvojvoda Sigismunda (miles et tunc temporis cae-sareus orator), dobil je od LukaReynalda dva šopka te knjige v spomin in darilo (mihi dono dedit L. R.). Breisacher je imel grad Maria Ste in pri Kufstein-u na Tirolah; ta grad je po smerti Br. 1.1509 prišel s knjižnico vred v last grofa Schurff-a; sedaj pa ga ima grof Pariš Cloz iz Trienta, in po njem se zove kodeks Glag. Clozianus. — Kopitar je to dragocenost prav slučajno zasledil. Bil je namreč kupil od bukvoveza Drexler-a za dvorno knjižnico prav stare nemške bukve — vetustissimum cornitatus Tirolensis urbarium — in ker je vedil, da so te bukve važne za tirolsko zgodovino, naznanil izverst-nemu zgodovinarju D i Pauli a Treuheim-u. Ta pa iz hvaležnosti njemu naznani, da je v Clozovi knjižnici neki prav star slovanski. Tako ga je dobil Kopitar v roke 1. 1830. Prestavil ga je v latinski jezik in ga natisnil s Cirilico, ker bi glagol, čerke predrage bile in le malokdo jih brati znal, pridjal mu je tudi gerški original in pa rečnik, ter dal na svitlo 1. 1836. Cela ta knjiga obsega 122 strani, in je zelo važna za Slovane, kajti tu se nahajajo bistroumne razprave o staroslovenščini, o Glagolici in Cirilici; pridjani in razloženi so tudi „karantanski odlomki," in pa „spreobernjenje Karantanov" solnograškega Anonyma, — dalje primerave južno-slovanskih narečji; tu naj opomnimo le to, da ima evangelje na velikonočni pondelek 24krat natisnjen po raznih narečjih in natisih. — Una dva lista ki ji je Miklošič preobčil, sta v Innsbruku v Ferdinandeumu. Oudi namreč je knjiga, v kteri so nabrani razni odlomki iz
raznih časov in jezikov. Nabral jih je slavni zgodovinar Resch neki v ta namen, da bi učil svoje učence, kako morajo brati in tolmačiti stare spomenike; in v tej knjigi sta tudi ta dva gla-goliška lista. ') — Misliti je, da tudi srednja dva lista v kakem kotu na Tirolah tičita; Bog daj, da bi s časoma na dan prišla!
Ostromirovo Evangelije.
Naj starji do sedaj znana knjiga pisana s Cirilico je Ostromirovo Evangelje. Prepisal ga je neki diakon Gregory za Ostromira vojvoda, in od tega ima knjiga svoje ime. Konec bukev Gregori sam pove, da je pisal (¿3 TpEropHH ^makon nacihca^ ebanteahe ce) od dne 21. oktobra 1056 do maja 1057. Ostromir je bil sorodnik kneza Izaslava, ki je vladal v Kiev-u, in v Novgorodu je vladal mesto njega Ostromir. — Zapopadek knjigi je, kakor že ime pove, sv. Evang.; toda ni vse, ampak le berilo za nedelje in tudi vversteno po nedeljah. Kar se tiče jezika, ima dokaj rusinizmov, kakor Rusi sploh stare bukve po rusko obračajo. In na to menda merijo besede Gregorjeve, ki prosi bravce, naj bi ga ne kleli, ampak naj popravijo in potem bero (MOAHfcK me RC£\ nONHTAiifilfJH)( n£ mc^tte kaeth, Nrfi hc-npABEAUiE (lOMHTAiTE.) — Za te bukve se pred ni vedilo, še le po smerti ruske cesarice Katarine II. so jih našli v njeni knjižnici, in Aleksander I. jih je dal javni knjižnici v Petro-gradu, 1. 1844 jih je pripravil Vostokov za natis. Drugič jih je dal na svitlo Hanka v Pragu 1. 1853. On pa je vverstil berila po evangelistih, ne po praznikih, kakor so v originalu.
Sazavo-Emauskoje svetoje blagovestvovanje. (Codex Eniautinus sive Remensis).
Emautinsko evangelije se imenuje po kraji, kjer je poznej bil, tudi kodeks Remski. Obstoji iz dveh delov; pervi je pisan po cirilski, drugi po glagoliški. Starost glagoliškega oddelka je znana, zakaj zapisano ima letnico 1395. Cirilski je stariši, pa za koliko, se ne ve gotovo. Karl IV. ga je kupil prav drago, ker se je mislilo, da je rokopis sv. Prokopa (umeri 1053). Prokop je bil pervi opat v samostanu Sazava, ki je bil zato vstanovljen, da so službo Božjo po slovanski opravljali; terpelo
') Kop. Glag.; Miki. z. Glag.
je to od 1. 1030 do 109P. Pripeljal je tje slovenske menihe iz Ogerskega ali pa iz Bosne, ki so prinesli Cirilico seboj. Imeli so toraj to evangelije za dragoceni ostanek in spomenik sv. Prokopa; kritika sedanjih časov pa je pokazala, da ni toliko star, ampak da izvira iz 13. stoletja. Karl IV. je sozidal 1.1347 samostan imenovan Emaus pri Pragi, je poklical Benedik-tinarje iz Dalmacije in dobil od papeža Klemena VI. privoljenje, da so v Emausu po slovenski sv. obrede opravljali. Tem menihom je daroval uno knjigo, in oni so pridjali še glagoliške liste in evangeljske berila, lepo okinčali, ter rabili pri službi Božji, kedar je opat imel slovesno mašo (sub infula). Toda to ni dolgo terpelo, v husitiških homatijah namreč so Emautinci odpadli k Utrakvistom, in samostan je bil razdjan. Od tistega je imel emautinski kodeks čudno osodo.
Naj pervo je prišel Husitom v roke, ki so ga imeli kakih 40 let, pa hranili so ga bolj zavoljo kinča, kot za starosti radi. Potem so ga poslali v Carigrad gerškemu patriarhu v poklon, češ, da bi jih raji sprejel v gerško cerkev. Ali patriarh starega spomenika ni kaj veliko čislal, več mu je bilo za denar, ker je bil kodeks z zlatom in srebrom okovan. Pošlje ga toraj 1. 1546 na prodaj v Trient, kjer so bili zbrani kat. škofje. Kupil ga je škof iz Rema (Rheims). Ondi so bukve še bolj okinčali z biseri, platnice z zlatom prevlekli, in pridjali relikvije, ter rabili zato, da so francoski kralji prisegali na nje pri kronanji. Francozi so jih imeli v velikem spoštovanji (un des plus precieux monuments de notre histoire nationale ■— Silvestre), ali vedili pa niso, v kterem jeziku so pisane, mislili so, da je indiška pisava ali sanskrit, imenovali so jih texte du sacre. Ko pa pride 1. 1717 ruski car Peter I. na potovanji v Rem ter pregleduje on-dotnje dragocenosti in lepote, med temi tudi tiste bukve, poznal je Cirilico in pa Francozom povedal, da imajo slovensko evangelije, Glagolice pa ni poznal. Leta 1789 jih je ogledoval učeni Anglež Lord Hill, in ko potem na Dunaji glagoliške knjige vidil, povedal je, da je una pisava, ki je Peter car ni poznal, ravno taka. — Ko pa se je vnel francoski punt in ko so zatirali vse, kar je opominjalo kraljeve vlade, zadela je nevihta tudi svete bukve. Vse je mislilo, da so jih sežgali. Dobrovski obžaluje terdo osodo važnega evangelja in pravi : Evangelia slovenica lingua exarata, religiose Remis servata, quae reges Galliae co-ronandi praestando jusjurandum tangere solebant, furor tumul-
tuantium, proh dolor! igni tradidit. Tudi Kopitar, ko je Glag. Cloz. razlagal, žaloval je, da se je zgubil, pa vendar obupal ni; mislil si je, da so ga oropali kinča in vergli bukve v kaki kot; prosi francoske zgodovinarje, naj bi iskali drazega spomenika med zaverženimi papirji. In res, kakor je rekel, bilo je. Previdnost je čula nad evangeljem. Napoleoni., ko je konsul postal, ukazal je vse stare pisma v remsko knjižnico znesti, in med temi zaverženimi rokopisi je bil tudi ta kodeks, se ve da kinča oropan. Učeni Rus Turgenev je 1. 1838 pervi razveselil Slovane z važnim naznanilom, da so bukve najdene. Ruski car Nikolaj jih je dal na lastne stroške natisniti v Parizu 1. 1843. Drugič so bile natisnjene v Pragu 1. 1846. — Jezik je čisto slovenski, nima rusinizmov, kakor Ostromirov, ali v slovniškem oziru je Ostrom, bolji.')
Supraselski kodeks.
(Codex Siiprasliensis.)
Imenuje se supraselski po kraji, kjer so ga našli. Bil je namreč v samostanu Basilijanov v Suprasl pri Bialystok-u na Ruskem. Pisan je na koži s cirilskimi pismeni. Brati ga je težko, ker so ločivne pičice napačno postavljene in tudi tekst je pokvarjen, jezik mu je čisto slovensk. Cela knjiga obstoji iz 285 listov, pa začetka in konca ni, tudi po sredi je odpadlo nekoliko listov pri posameznih šopkih. Pervih 118 listov imajo v Ljubljanski knjižnici, kamor so prišli s Kopitarjevimi bukvami; tudi je ondi celi Kopitarjev prepis (apographum) tega kodeksa. Kje pa je drugih 167, se ne ve. (Mladi Rus For-tunatov mi je rekel, da je neki ruski literarni časopis 1. 1857 naznanil, da je na Ruskem, pa kje in kdo ga ima, ni vedil povedati ; zgubljen toraj ni. — L.) Kdo da bi bil prinesel ta rokopis v Suprasl, ni znano; misliti je, da berž ko ne Aleksander Iwa-nowicz Chodkiewicz, ki je vstanovil tisti samostan 1.1533. Tudi to ni sporočeno, kdo ga pisal; toliko pa je gotovo, da ni bil pisan ne v Rusii, ne v Serbii, ampak v domovini Staroslo-venščine, v Panonii. Po tem takem ga smemo šteti med per-vake cirilskih rokopisov pisanih doma, kar je soditi po besedah, oblikah in podobah čerk. Morda je celo starji, kot Ostromirovo Evang.; prednost daje temu samo to, da ima letnico zapisano, supraselski pa je nima. — Zapopadek tej knjigi je: 24 življenj
') Kopitar, prolegom. Metelko, Vorl. hist. Ver. 1856,
svetnikov, in sicer meseca marca od 4. dne do 31.; 20 homilij sv. Janeza Chrysostoma, 1 od patriarha Focija, in 1 od kipri-škega škofa Epifanija (NB. Ta govor Epifanijev ima tudi Glag. Cloz.; toda tam ga je le toliko, kolikor obsegajo tu 3 listi; po S up r. je še 7 listov govor dolg; jezik je malo različen, samo v nekterih besedah se ločita; pisava pa se loči dokaj; berž ko ne sta zajemala oba iz enega vira, pa vsaki je po svoje zavil. L.) — Rokopis Supraselski je natisnil Miklošič 1. 1851. (Po njegovih prolegom. so posnete te verste.)
Kodeks Assemanianus.
Knjiga je pisana z Glagolico na koži in obstoji iz 159 listov, zapopadek ji so evangeljske berila za celo leto po ger-skem obredu. Dobil jo je 1. 1736 neki Asseman v Jeruzalemu pri gerško-slovanskih umihih. Sedaj je v Rimu na Vatikanu in še ni natisnjena. Da je bila pisana po letu 916, viditi je iz tega, da je škof Klemen, ki je umeri tistega leta, v pridjanem ka-lendaru že med svetniki omenjen.
Dalje so omeniti še: Čvetero evangelije, ki ga je dobil Grigorovič na atoški gori in ga ima sedaj v Kazan-u; pisan je glagoliški na kožo in obsega 172 listov v četverki. Dva lista, ld ju je manjkalo, ko ga je Grig. dobil, ima Mi-hanovič v Carigradu. — Cvetero-evangelije v kloštruZo-grafos na atoški gori iz 12. stoletja; kalendar je cirilski pisan. — Palimpsest najden v Bojani, sedaj ga ima Grigorovič v Kazanu, obsega 109 listov na koži, zapopadek je tudi evangelje. — Oddelek evangelija na 2 listih, ki ji je prinesel Vik. Grigorovič z atoške gore. Kakor pravi Safarik, sega berž ko ne čez 11. stoletje nazaj. Kos tega je natisnil Miklošič Slav. Bibl. I. 262. Znamenito je to, da je pri gerški besedi hO-oargcorov na robu zapisano: „caob-bncksi (po slovenski) kamenoe ncMOUJTE-NK ;u beseda „slovenski" toraj ni ravno sedaj izmišljena reč. — 13 homilij sv. Gregorija Nazianskega, ki jih je prepisal boje neki Rus v Moskovi iz glagoliškega rokopisa po cirilski. Sedaj so v Petrogradu. — Zavoljo starosti važni so „Pražki odlomki" (Prager Fragm.). Našli so namreč v Pragi 1855 v knjižnici stolnega kapitola 2 lista pisana na koži z glagolico; jezik je čisto slovenski le malo po češki zavit, zapopadek jima je o liturgičnih rečeh; Safarik ju je razložil in preobčil in pravi, da izvirata iz Cirilove dobe (862-950).
Nestor, rusko-slovenski letopisec.
Spisal J. Mam.
JfT¿-©r-
¿gXVonec XI. in v začetku XII. stoletja (1056 -1116) je živel Kievu na Rusovskem mnih, Nestor po imenu. Le-td I je jel spisovati zgodbe domačega mesta Kieva ter vpletati v svoje letopisje zgodbe ruskega in sploh slovanskega naroda. Kmali so zasloveli njegovi letniki, in res imajo v sebi toliko zanimivega blaga, da bodo sloveli vedno in sicer tem bolj, čim bolj jih bodo poznali. Brez njih bi od ljudstev, ki so pred XII. vekom po severnih deželah stanovale, malo ali skoraj nič ne vedili. Prepisovali so Nestorove letnike pozneje mnogi pa tudi mnogotero. Cesar niso umeli, so po svoje, po tedanji govorici, spreminjali. Naj starši znana prepisatev je knjiga lavren-cijeva (codex laurentianus), ki jo je napravil mnih Lavrenci 1. 1377 za velikega kneza Demetrija, sina Konstantinovega. V našem stoletji jih je dal na svetlo Schlözer 1. 1802-8 v Göt-tingen-u; v Moskvi Timkovski 1. 1824; v Petrogradu Pogodin 1. 1844, in znanstvena družba 1. 1846. Vidi se že iz tega, da so Rusje čislati jeli Nestora, očeta svoje zgodovine.
In res, imeniten je Nestor za Slovene sploh in za nas Slovence posebej.
Za Slovene sploh, ker je a) p er vi letopisec ali zgodovinar; b) ker je pervi slovenski zgodovinar; c) ker je ohranil nam vsim tolikanj zanimivo povest o prihodu ss. Cirila in Metoda med Slovene; d) ker pravi, da so Sloveni poprej se imenovali Norici (Nopmju) po pervem ali Ilirici (llMOpHLjH) po drugem berilu in so bili po tem takem pervotni stanovavci po teh krajih (llopMKX - HuopHKž).
Za Slovence posebej, ker je a) ravno Slovenec pervi našel v Moskvi Nestorovo letopisje, pokazal Rusom ter razglasil
njegovo vrednost po zahodnjih krajih. Bil je to slavni baron Žiga Herberstein, rojen v Vipavi 1. 1486. V deržavnih opravilih je bil v Moskvi 1. 1517 in 1526, in še le iz njegovih popisovanj (Commentarii de rebus Moscoviticis) so zahodnji narodi nekoliko bolj spoznali vzhodnje Ruse; in b) ravno Slovenec je, kteri je sedanji čas jel vednostno preiskovati Nestorovo leto-pisanije ter v pervotni obliki njegovo ceno razglaševati po naših krajih. In to je slavni dr. Fr. Miklosich, kteri je že 1. 1860 dal na svetlo pervo knjigo (Chronica Nestoris textum russico-slovenicum) in hoče še dati drugo z latinsko prestavo in slovarjem (versionem latinam — glossarium) s potrebnimi opombami vred. Vidi se iz tega, da imamo tudi Slovenci nekaj zaslug za Nestora, pervega slovenskega letopisca ali očeta slovenske zgodovine. ')
Torej mislim vstreči Slovencem, da o tisučnici pridam spominski knjigi v čast ss. Cirila in Metoda povest o njunem prihodu med Slovene, kakor jo je nam zaznamnjal Nestor, rusko-slovenski letopisec, po Miklošičevi pisatvi pg. 13—14:
XX. GA0B"feH0MX }KHBOyipEMX Kp£lJJENOMX, KNIA3H «XX1 PACTHCAABX h GbIAT0I10AKX h KoIJEAZ. nOCAAUJA KX l^bCAplO Mh-XAHA0y, TAArOAlOljJE: 3EMAta NAIJUA KpELJJEHA, A n"feCTh 0y NACX OyHHTEAtA, M TKE KXI NZI HAKA3AAZ H fl00yMHAX NACX H npOTOA-K0BAAX CBIATXIIA KNHrXI, ME pA30yM'fel€MX KO nh rpEWB0y IA-3XIK0y nh AATHNhCKOy, ONH KO HXI HNAKO OyMATh, A /\p0y3HH HNABO, TijMbiKE HE pA30yMtl€MX bnh/KhNArO 0KpA3A NH CHAZI
hx&: aa noca^te nxi oyhhteara, h?ke nzi MoroyTk cxka3ath
knhmhnala caobeca h pA30yMZ hxx. ce CAXIUJABX LJ-feCAph Mh-xahax CX3BA (j)haoco(j)XI bkcta, h CXKA3A hmx p"feMH bhcfa cao-BIbNBCKXIXX kn(A3h. h ptuJA (j)haoco(j)H: l€CTb M0y?kb bx Ge-a0ynh, hmenemh iIhBX, h C0yTb 0y neto CXIH0BE pA30yMHBH
tA3xiKoy CA0B"bNhCK0y, xXITPa ABA CXINA °Y NEr0 H 4)HA0C0(t)d-
CE CAXIUIABX 4-bCApK ilOCAA nO NIA BX GEA0yNli KX jlbBOBH, TAA-
roAra: nocAH kx namx bx CKop-b cxina cboia, Meao/^hia h
KoCTIANTHNA. CE CAXIUIABX /IhBX BX CKOpt ilOCAA (A, H npH^OCTA KX 4'liCApEBH . H pEHE HMA: CE, ilpHCAAAA CtA KX MXN'fe CAO-B-bNKCKAta 3EMAIA, npOCIAlJJH OyHHTEAlA CEK-b, HJKE EXI M0TAX HMX npOTOAKOBATH CBIATXIIA KNHTXI, ČETO KO /KEAAlOTb. H 0yM0-AEHA KXICTA l^-kCApEMb,. H IlOCAA (a BX CA0B"bNliCK0yi0 3EMA(0 KX Pa-
') Cf. Kopitar O ram m. der Slav. Sp., Mitth. <1. liist. Verein., Miklosich
Chronica Nestoris. Vindob. 1860. Prolegomena.
CTMCAABOy h GßlATOnOAKOy h KoLIEAOBH. cuma AÏE npHliJkAXUJEMA NAMACTA CXCTABAIATH HHCiWEHA A3XKOyKOBKNAIA CAOB"bHkCKXI , H npfcAOffiHCTA AflOCTOAX H tíyANTEAMIf. H pAßH KSI LUA GAOB-bNH, Ia KO CAXHJUALUA BEAMM WA koîkhia CBOHMh IA3XIKOMI1. nO CEMb ¡KB np-fcaoíkhcta nCAATXiph H O^TOHKÄ H fipOMAtA KNHTXI. wfel^HH ¡KE NAMAUIA XOyAHTH CAOB'bNKCKXIIA KNHTXI, rAArOAIOlJJE : IAKO NE ftO-CTOHTh NHKOTOpOMOyfKE tA3XIKOy havfeth KOyKXBX CBOH^X pA3B"fe ÍGap-kÑ h rpEKX H /IaTHNX, no ÜHAATOBOy nHCANHW, h6ît\Ë NA KpECT-k rOCflOßhNH NAÍ1HCA. CE ÎKE CAXIWABX ilAflEîKh pHMKCKXIM no\oyAH T-bx&, hîke pxnxijJKTh na knhtxi caob^niiCKXiia, pEKXi : {\A CIA HCnOANHTK KNH?KhNOI€ CAOBO, iako BXCXBAAIATk EoiW BKCH ia3xi4h; Apoyroi€ ¡kb: bkch bx3taatoaiotk ia3xikxi pa3ammknximh BEAMHHIA KO/KHIA, IAKOÎKE ßACTK HMX GBIATXIH ^Oy^X OTBfclJJA-BATM. AA AljJE KXTO X°YAHTl1 CAOB"bNKCKOyKJ TpAMATOy, ßA KOy-ßETK OTXAOyHENX OTX IJEpKXBE, j\ONk<\E CIA HCnpABHTk ; TH GO COyTk BOAIJH, A NE OBbl^A, IAÎKE ßOCTONTh 0TX HAO^A 3natm, XPANHTH CIA HXX. BXI 3\E. MAßA K07KHIA, IlOCAOyiUAHTE OyHENHIA, H NE OTpHN^TE naka3anhia IJEpKXBhlIArO, IAKOÎKE BXI naka3aax MeAO^HH, OyHHTEAK BAWk. KoCTIANTHNX ÎKE BX3BpATHBX CIA BXCniATh HßE OyHHTX KOATAphCKATO ia3xika, A MeAO^HH OCTA BX MopAB"fe. nO CEMh ÎKE KoiJEAX knia3i» flOCTABH MeAO^HIA EnHCKOytlA BX ÜANONHH NA CTOAt CBIATATO ÎlNX^pONHKA aí10-CTOAA, të^HNOrO OTX .0., OyMENHKA CBIATATO AI10CT0AA IIaKKAA. Meao^hh mt nocA^H ¿ba nonA CKOponMCkijA 3^0, h np'bAoaui BkCIA KNHTXI NCflOANK OTX rpEMKCKA IA3XIKA BX CAOB^NhCKX UJECTHK» M-bCIAl^li, NAMkNX OTX MApTA AVfectALlA , fr0 ßBOlO AE~ CtATOy H UJECTH ßkNh OKTIAKpIA ArbciAIJA. OKONhHABX ÎKE ßO-CTOHNoy xBAA0V H cAABoy Eoroy bx3aactii, ^AioijjEMoy TAKoy KAATOßATk EnHCKOynOy MeAO^HIO, NACTOAhNHKOy ilNXApONHKOBOy. T-kMkîKE CAOB-bNhCKOy tA3XIK0y OyHHTEAh l€CTh iluXßpONHKX AnO-CTOAX, MopABXI KO AOX°AHAX : H AnOCTOAX IlABhAX OyHHAX Toy, Toy ko iîctk Hawphkx, itroîKE ^oxo^max anocTOAX Habkax, Toy KO K-bllJA GAOB-feNH IlEpB'bie. T^MlifKE CAOB^NhCHOy IA3XIKOY OyxIH— TEAh liCTh HABKAX, OTX NETOÎKE IA3XIKA H MXI téCME , PoyCb,
TtMhaîE h NAAAX PoycH oy^iHTEAh liCTk IIabbax AnocTOAX, no
HE/RE OyNHAX IfCTh IA3XIKX CAOB"bHKCKX, H nOCTABHAX l€CTh EI1H-CKOynA H NAM^kcTKNHKA nO CEK-fe ílNX^pONMKA CAOßi\NbCKOy IA3XI-KOy. A CAOßtNKCKX IA3XIKX H pOyCbCKXIH l€ßHNX , OTX ÊAplAI X KO np03KAUJA CIA PoyCHW, A nEpB"kl€ E'kllJA GAOB-kNE-, Al|IE H IIoAlANE 3BAX0y CIA, NX CAOB'feNhCKA p^Mk k"k : IloAlAMH ?KE npO-3BAINA CIA, 3A NEiKE BX NOAH C^IAXOy, A IA3XIKX CAOBtNhCKXIli HMX liftHNX.