narodna noša. ^mm^^M^mmmm^m^ R ED neštetimi drugimi lepimi narodnimi šegami in navadami, ki jih je moderna doba izpodrinila in nadomestila z drugis mi, manjvrednimi stvarmi, je tudi narodna noša. Poleg govorice edini znak, ki nas loči v vrsti drugih narodov. Danes je moda zabrisat la ta pečat naše narodne posebnosti, le ob svečanih prilikah jih še vidimo tu pa tam. Ne kom dokazovala, kakor je narodna no'a Slovenk lepa, med vsemi nošami najve= strejša in vendar ne kričeča. Ni je narekoval pariški krojač, ampak čist in nepokvarjen okus naših probabic. Ona je naša dragocena dedščina, na katero moramo biti ponosne; ona je zgodovina naše preteklosti, odsev na« še duše. Kadar vidim pred seboj skupino de* klet v narodnih nošah, se mi zdi, da stojim v duhu pod slovanskimi lipami, da se sprehajam po Gosposvetskem polju, kjer ustoličujejo vojvodo, da spremljam junake v boj za do- movino, proti Turkom in drugim tlačiteljem našega rodu, zdi se mi, da vidim umirati čet; vorico tolminskih puntarjev na Travniku. Ne samo belina fadosti je na naši narodni noši, tudi rdeča barva bridkosti jo diči, ona je spo- min na naše bolestne dni, a nam daje poguma in vero v zmago. Zato jo ljubimo! Dekleta, negujte narodno nošo! Mnogo govori zoper to, da bi jo mogle splošno vue; l jat i, a ob svečanih prilikah bodi naš ponos. Lepa je, spomin na našo preteklost leži na nji, ljubezen nam vžiga v prsih. Moramo pa paziti na to, da je narodna noša pravilna in enotna. Včasi je to težko, avlina Pajkova se je rodila dne 9. ma- lega travna leta 1854. v Paviji (Ita- lija), kjer je bil inaen oče- — Jože Doljak iz Solkana pri Gorici — svet- nik pri sodniji. Mati naše Pavline pa je biila hči pro- fesorja Milharčiča v Gorici. Ko je imela Pavlliina šest let, je oisaratela: izgubila je očeta in njen stric Matija Doljak (posestnik in župan v Solkanu) vzel k sebi, pogostokrat v danih razmerah celo nemo= g oče. Potruditi pa se moramo, da storimo vse, kar je'mogoče. Saj gre v prvi vrsti samo za pravilen kroj in barvo. Sitnosti so tudi radi enotnosti narodne noše. Saj narodna noša Slovenk že sama na sebi ni enotna. Le poglej* mo razliko med Ziljanko in Gorenjko, med Tržačanko in recimo Belo Kranjico. Najbolj* še in najlepše bi bilo, da bi gojila dekleta na* vodno nošo svojega okraja, svoje dežele. Vsa- ka ima svoje potrebne lepote in vsaka odgo= varja značaju na svoj poseben način. Kar pa vidimo tu pa tam ob raznih prili- kah, ne moremo odobravati. Pisano krilce in beli rokavci še niso narodna noša. Saj dekleta tega navadno niti ne vedo. Tega smo krive me, ki to vemo in bi morale ljudstvo o tem poučiti. Narodni noši več pozornosti! Saj po« gosto niti ne vemo več, kakšna sta pravilen kroj in barva narodne noše. Zato bomo na- rodni noši posvetili še večjo pozornost in pri* nesli opise in slike ob prvi priliki. Spregovorili bomo tudi še o »narodni noši«, ki jo nosijo dekleta radi praktičnosti vsak dan, to je takozvani »dirndU, nekoliko drugačnega so ga bili prekrstili v »dečvo«., a le na popirju. Ta noša je lahko priporočljiva in je tudi, a ni pristna slovenska narodna noša. Če povzamemo za enkrat vse, kar sem povedala: gojimo narodno nošo, ki naj bo pri- stna in enotna, da ohranimo veren izraz naše preteklosti in vzbudimo toplo ljubezen do rodu čigar hčerke smo in ostanemo! IVANKA S. mmmmmsmMm Vzgoja Pavline Pajkove v prvih letih je bila italijanska ; v hiši svojega strica - žu- pana je prišla šele mlada Pavlina — poznejša slovenska pisateljica — v prvo doti ko s sloven- skim narodom in slcivensiko govorico: talko se je Pavlina navzela slovenskega duha in mišlje- nja ter se kmalu priučilla slovenske materine be- sede. Na dom njenega strica Matija Doljaka so pogosto zahajali izobraženci, (stric je bil nam- reč gostoljuben); tako so ljudje blagodejno vplivali tudi na razvoj Pavline Pajkove. Ne dolgo potem je nastopala kot nadušena dekla- movalka na odru goriške in solkanske » Či- talnice«. Tako so pretekla leta naše mlade Pavline Doljakolve, dokler se na nekega dne spoznala s tedanjim urednikom leposlovnega in poučnega ZNAMENITE SLOVENKE: PAVLINA PAJKOVA.