ILUSTRIRANI LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8'-, ZA DIJAKE KRON 6-; POSAMEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10-, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13- LASNIK SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA UREDNIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATOLIŠKA TISKARNA. :::: NAROČNINA, REKLAMACIJE IN INSERATI NA UPRAVNIŠTVO LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI LETNIK 2. * 13. APRILA 1916 IZHAJA VSAK ČETRTEK STEV. 33 Iz bojev pred Ver dimom. iiiiiiiiiiittiiiiiiiifitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiliilliilillfillliiilliiliitilitiitiiiliililllliilliliiiiliiliiiH Opazovalci na tirolskem Oi (Razvaline svetogorske cerkve Qi 0iša pri Podgori & Padli Gi Strel ponoči Q$ Prizor iz Sofije in nove meje Of Srbska ciganka <3$ bolgarski car .....IIIIIIIIIIlllllllllllllll.....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................IIIIIIIIIIHUI fllllllt 11*11IIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllfllllllllllllVIIIIIllllllllllIIIIIMIIIIItIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIW% 4llllllllllllll1IIIIIIHIIII«llllr.. 325 STRAN «.................... I ■ blizu pristave. Hiša se je stresla in šipe na oknih so zaplenketale in popadale, »Hitro, hitro, vsak hip so lahko granate tukaj,« vpije polkovni zdravnik. »Rusi so namerili svoje topove na našo pristavo, ponoči morda ne vidijo na njej bele zastave, naprej, naprej!« Še zadnji voz stoji pred vrati, že skoro poln ranjencev, »Ali so vsi ranjenci tukaj ?« vpraša zdravnik sestro Jadvigo, »Jezus, Marija!« zakriči sestra in skoči v pristavo pod streho, kjer je ležal še njen zadnji ranjenec, »Dragi, hitro, sovražnik je tukaj.« Ogrne ga s kocem, prime ga pod pazduho in vleče, pravzaprav nese po stopnicah. »Ah, pustite me, da v miru umrjem,« stoka vojak, »Ne Vi ne boste umrli sedaj, Vi se morate rešiti in pozdraviti,« Sveta gora. Ruševine: kraj spovedovanja za velikim oltarjem. (Od zunaj.) Hvala Bogu, sestra Jadviga je s svojim ranjencem prišla do vrat, dva sanitejca ga ji urno vzameta iz naročja in ga ne- seta v voz. Sestri Jadvigi pa so se tresle noge, pot ji je tekel po obrazu. »Hitro, hitro, sestra, kaj premišljate, mi odhajamo, zadnji čas.« — V tem pa trešči druga granata ravno v pristavo. Vsa pristava je bila razvalina in v njej je bil skopan grob za sestro Jadvigo. Zadnji voz je med tem oddrdral in polkovni zdravnik je začutil v očeh nekaj vlažnega. »Uboga sestra Jadviga !« vzdihne zdravnik. — »Zame je darovala svoje življenje,« reče vojak z ranjeno glavo , . , Voz je hitel naprej, pristava je gorela in izpod strehe ni bilo več videti bele zastave s krvavo-rdečim križem, v Črednik. (Iz Bele Krajine, — Spisal Stanko Bor.) I. Ko je prišel z juga na lahnih krilih vriskajoč klic pomladi, so se zbrali vaški gospodarji, da se pomenijo o čredniku. Lipa, pod katero so zborovali, je dehtela v opojnem odetju, od njiv jim je velo nasproti veselo in radostno. Prevzel jih je klic pomladi. »Ali ostane ?« je rekel eden in se zazrl v vejevje lipe. »Jaz bi rekel ne?« je rekel drugi in se pripravljal, da podpre svoj ugovor s tehtnimi besedami. »In zakaj ne!« »Ker je prestar, ker je bolan, ker ima bolno nogo, ki razširja neprijeten duh!« »Saj je tudi prejšnja leta imel bolno nogo!« »Pa ni bila rana tako velika in ne tako razjedena; sicer pa je bilo že lansko leto težko prenašati duh njegove rane !« »Revež!« »Tisto je res!« »Kaj storimo ž njim, če ne bo črednik?« »Usmiljenja je vreden! V koči naj ostane; da ne bo lakote poginil, bomo že skrbeli!« »Ali brez dela. . .« »Hudirja, če pa ne more! Bolan je. Z bolnikom usmiljenje in potrpljenje — in Bog nam bo plačal v nebesih! Črednik pa ne bo!« »Hudo mu bo, če ne bo, ker je že vajen!« »Hudo gori, hudo doli! Že lansko leto smo morali imeti toliko obzirnosti ž njim, kakor je črednik ne zasluži! En teden ga imej pod streho, pri jedi sedi pri mizi, za peč ga ne moreš gnati; ti pa sedi poleg njega, si lačen in bi rad jedel, a kako boš, če kar naprej onegavi duh rane, . .« »Tisto je res ! Ni prijetno !« »No, vidiš! Torej naredimo tako in mu povemo: Bolan si, Jure, noga ti je vedno bolj razjedena; ne moreš biti več naš črednik; ali ker si bil toliko let, ti moramo biti hvaležni; ne bomo te podili iz koče; ostani do smrti v njej in jed ti bomo tudi pošiljali v kočo. Tako mu povemo in hvaležen nam bo.« Sveta gora. Pogorišče samostana, drugo nadstropje od zahoda proti vzhodu. »Kam bomo pa dali novega črednika ?« »I, če bo mlad, bo poletje lahko prespal po kozolcih!« Kresalo duhov. Roman iz irskega življenja. Angleški napisal P, A. Sheehan. — Prevel Davorin Ciuha. (Dalje.) Gospod Outram je bil v veliki zadregi. Kako naj odpravi to deklico z žarečim pogledom, z žilavo odločnostjo, s fanatizmom Jutrovca? »Satara,« je dejal s pritajenim, mehkim, skoraj prilizljivim glasom. »Nekoč si me rada imela. Bila sva prijatelja, ali ne?« »Ne, ne!« je odvrnila. »Ne prijatelja! Suženj ni prijatelj gospodu svojemu, častilec ni prijatelj Brahme.« Gospod Outram je uvidel, da je vsak nadaljni trud brezuspešen. Iz hotela so migljale luči. Moral je domov in s tako spremljevalko! Poizkusil je še enkrat, da bi se je otresel. »Pojdi z menoj!« je dejal in peljal deklico po stezi skozi grmovje do izkrceva-lišča, kjer je bil privezan majhen čoln, Odvezal ga je in stopil vanj. Ko ji je zapo-vedal, naj mu sledi, se je zdrznila korak nazaj. Toda on je ponovil povelje z laska-jočim glasom in jo opomnil, da sta samo na jezeru varna pred nepoklicanimi ušesi; kajti mora ji stvar še bolj obrazložiti, ker tako počasi doumeva. A ona se ga je bala. Opazovala ga je s svojimi velikimi očmi in natančno motrila njegov obraz, da bi zaznala njegove namene. Nazadnje je postal nestrpen. Zvil je vrv, sedel in odrinil od brega. Deklica je vzkliknila strahu, da bi ji ne ubežal, ter razprostrla roke. Veslal je nazaj, pomagal ji v čoln, in ko je sedla, odveslal na jezero, Mesec je ravno vzhajal za mrežastim paj-čolanom oblakov ter lil slaboten srebrn blesk na drevje in grmovje, na jezero in gorovje. Sivkasti oblaki so viseli na nebu; črni bori so stali kakor samotne straže ter so si dajali z vrhovi znamenja čez jezero. * Ravnoisti večer je bil šel Darby Leary med prostim časom, ki mu je ostal po gospodovi večerji, proti jezeru, da bi nalovil za svojo Noney par postrv in ščuk. Razvil je vrv s trnki in se zabaval med tem časom s cigaretnim vonjem in dimom, Z rjavim papirjem se ni več zadovoljeval; z ozirom na število najmočnejših cigaret je bil gospodu kos. Nekoč je bil po nesreči iztaknil nekje cigaro in ta je njegov okus tako pokvarila, da je vsled te izkušnje ponižnejšo in drobnejšo cigareto užival vedno z nekim omalovaževanjem in občutkom razočaranja, Toda Darby ni bil mož, ki bi se kregal z usodo; užitke je sprejemal, kakor so mu prišli, in je samo tupatam sanjal o boljših stvareh. Udobno je ležal na resju in pra-protju ter se ravno potapljal v sladko pol-spanje, ko ga je zbudilo ploskanje vesel. »Kdo, za vraga, se vozi ob tem času po jezeru?« je dejal, »To mora biti kdo, ki tudi na skrivaj lovi ribe. Gospoda je zdaj pri večerji. Vsaj trnkov da mi ne zamota.« Potisnil se je nazaj in vzel cigareto iz ust, da bi ga dim ne izdal. Trenutek nato je videl v mesečini, približno sto metrov ••■•■■■■■ilitiif ■(■■((((■(■•■•■((•■■■■■•(■•••■■■••••■•■•(•(•ttiitittiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiatiiaiiaiiiaatf ■■■*ai*«*iiiS(ii*ii*it*(«**at»a*aa«i*iaaaati«»aiaaa(iiiaaa*a»a*tiBaaa STRAN 326. ILUSTRIRANI GLASNIK 33. ŠTEVILKA uihmiiihmihhi In odločili so, da ne bo Jure več vaški črednik, da pa ostane vkljub temu v čredniški koči in da ga prehranijo do smrti, ker ne gre, da bi ga podili na stare dni izpod strehe, ker so usmiljeni in vedo, da je treba z bolniki imeti potrpljenje. Za novega črednika pa so določili mladega fanteta, še ne dvajsetletnega, ki je bil v daljnem sorodu tistega vaščana, ki se je najbolj potegoval, da se skaže revnemu in bolnemu Juretu usmiljenje. Jure ni čutil žgoče rane na nogi, ko se je vzbudila pomlad v deželi. Zaprl je skrinjo, stopil k mizi, brez palice je stopil k mizi in se pripravljal, da pristavi rog na usta in zatrobi. Ne! Na Jurjevo jutro se bo prvič glasil rog! Na Jurjevo jutro bo naznanil vaščanom, polju, loži, živini, da se začenja doba Juretova. Vsako jutro bo potem dvakrat donelo v vas, v polje, v ložo; in kadar bo treba iti s paše, bo donel rog in klical živino skupaj; in kadar*bo popoldne čas za na pašo, bo donel in opominjal vaščane, naj priženo živino; in kadar bo ob večerih solnce zahajalo in bo treba iti s paše, bo donel in klical živino; takrat in tolikrat na dan Ruševine na Sv. gori. VELIKONOČNE RdZQLEbNICE ki so pravkar igšle v elegantni in moderni izvršitvi ter po naših lastnih narodnih virih in so delo domaeih umetnikov, pošljite vsem svojim dragim na bojišče in drugam, ki jih bodo gotovo veseli, prikladne so ga vsako priliko. Razpošilja: Upraua Ilustr. Glasnika. bo pel rog, ali nikdar tako ko zjutraj, ko bo klical iz spanja. Jure je stal pri mizi na obeh nogah, tudi na bolni, in ni čutil, da je bolna, niti opiral se ni na mizo — in vendar se rana ni zacelila. Nežno je položil Jure rog na mizo in začel nanj pripenjati konopno vrv. Kar mu pade v glavo, kako je bilo druga leta na Jurjevo, ko je prvič gnal na pašo : Bogato okrašen z zgodnjim cvetjem je bil rog in konopna vrv. Pa naj letos ne bo tako? Jure je odložil rog in se začudil, kako more na kaj takega pozabiti. In je stopil k okencu — prav tako je stopil kakor da nima razjedajoče in žgoče rane na nogi, brez palice je stopil k okencu — da pogleda naokoli za cvetjem. Ko pa se je sklonil skozi okence, je videl, da se bliža njegovi koči neko mlado fante z raztrgano srajco in luknjičastimi bregešami; obotavljal se je, nezaupno in bojazljivo je gledal čredniško kočo. Ko pa je zagledal Jureta, je obstal in strahoma pogledal nazaj po poti, po kateri je prišel. »Kaj bi rad?« je vprašal Jure. »Rad bi. . .« »No, zini!« »Rad bi ... da bi ... če bi hoteli...« »Reci no, fante ! Kaj se ti jezik zapleta pred menoj ? Nikomur nisem še lasu skrivil, pa ga tudi tebi ne bom! Stopi bliže in povej!« »Saj bi stopil, pa se bojim!« »Kaj se boš bal, šleva neumna! Mene se boš bal?« Fant je naredil par korakov. »Ali me res ne boste ? Tudi če Vam povem, po kaj sem prišel me ne boste ?« »Tak zini nože enkrat! Kaj bi rad?« »V vasi so rekli, da Vam bodo dajali zastonj hrano in stanovanje. , ,« »Zato ti ni bilo treba priti! To je čredniška koča — moje stanovanje ; črednik sem — vsak teden hrana pri eni hiši! Nič novega nisi povedal!« »V vasi so rekli , . .« »No ? Ali da naj pridem v vas, da se domenimo glede letošnje moje službe ?« Fant je odkimal, »Kaj je tedaj ?« se je razjezil Jure. »Rekli so, da dajte, ne, če bi dali rog . . .« Jure je pogledal fanteta s čudnim pogledom. »Kakšen rog?« »Čredniški rog 1« Hiša pri Podgori; skozi klet vodi] zveza s strelnim jarkom. daleč, beli blesk ženske obleke in spredaj temno postavo moža, ki se je pri veslanju sklanjala naprej in nazaj. Zavel je lahek veter, nagrbančil vodo in zabrisal senco bele ženske postave. »Nebo mi nocoj ne bi prav ugajalo,« je dejal Darby. »Če bi jaz bil onadva, bi šel domov,« Čoln je zavozil v senco dreves in obstal gugaje se na lahnih valovih. Darby se je sklonil naprej, da bi ujel kakšno besedico med pogovorom. Toda nobenega glasu ni bilo do njegovih ušes. Samo videl je, kako je mož mahal z rokama. Enkrat se je razlegel rahel vzklik ženske postave čez vodo. Zavpila je bila, ker se je čoln tako silno zibal, da se je morala držati. »O, glej no, to sta pa gosposka človeka,« si je dejal Darby. »Pa zakaj se ravno ob tem času vozita po jezeru? To je pač čudno. No, delajo pač drugače kakor navadni ljudje. Vendar mislim, da ni vse prav po božjem.« In ob tem je moral misliti na svojo ženico doma, in nehote je mrmral: »Noney, tebe ni mogoče plačati z zlatom!« Preteklo je pol ure. Rahli veter je popolnoma ponehal, dvignil se močneje, pomiril se spet ter nato z viharno silo izbruhnil čez jezero, da so brizgnili peneči se valovi Darbyju do nog, »Pri moji veri,« je dejal Darby, »jaz ju moram svariti. Če ne prenehata s svojim čenčarjenjem, jima utegne slaba presti.« Položil je roke na usta in zavpil čez razburkano valovje. »Prišel bo močan veter, čoln se bo prevrnil!« Očividno ga nista slišala, Zavpil je še enkrat z višjim, za to priliko bolj prikladnim glasom: »Halo! Vidva tam v čolnu! Halo!« In slednjič se je odzval šibak »Halo!« »Ali sta pijana ali pa prismojena?« je dejal Darby in zavpil še enkrat z rokama na ustih: »Pojdita domov! Ali ne vidita valov? Veslajta, veslajta, sicer se vama čoln potopi!« Zdelo se je, da je ta klic slednjič zbu- dil veslača. Obrnil je čoln in veslal proti bregu. Toda ko je dospel v odprto valovje in se je čoln začel silno gugati in zaleto-vati, se je poizkušal vrniti nazaj. A ni šlo tako lahko. »Proti severu!« je vpil Darby. Prestrašeni veslač je poizkušal in gnal čoln z močnimi udarci skozi razburkano valovje. A veter in valovi so bili premočni. Jesenski viharji, ki se nenadoma dvignejo nad gorskimi jezeri, kakor tudi naenkrat utihnejo, razburkajo jezero v močne, suvajoče valove, ki često zagrnejo čolne s šestimi, da, z osmimi možmi. Lahki čoln je bil potemtakem že vnaprej predan poginu, četudi je imel veslača, ki mu je obup podvojil moči. Veslal je na vso moč, ker je izprevidel, da je zanj up na rešitev izgubljen v hipu, ko čoln le za trenutek postoji. A narava, ali, kakor je sam mislil, Neme-sis, je zmagala. Misel na žilavo trmoglavost deklice, ki mu je sledila čez pol sveta, da se maščuje nad njim, ker jo je zavrgel, se mu je družila s prepričanjem, da bi talisman spet imel, če bi ne bil zamudil prilike. Obe misli sta mu jemali moči. Z obupnim 4miiiiiliiiiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii ••■tu«* ttitiiiiii i tu im ■ 1111 mi mi i n nt n n 11 ■ 1111111111 min............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................iiiiiitiiiiuiiaMtitittkMM ŠTEVILKA 33. ILUSTRIRANI GLASNIK 327 .....................................................................(lit ...................................................................................................................1111M11111 >• •■ It III ■•■ IIII •IHIIU*»«Ma«ll*ll*ll (I I ■ III111II11111111 (11 • 111 < • I • 11111.....llllllllltltllllllllllMlllltllllllimlllHHIIinillllllllimm>»l ttlllHIMHMMIUIIIIIIHIIMItl STRAN iih—iiiiiiihii:iihiwkwiiii Karol Lukovnjak rojen pri Negovi v Slov. goricah, se pogreša od 16. maja 1915. Če tukaj ne, pa na svidenje pri Bogu! Leopold Merhar iz Blat pri Dolenji vasi, topničar, bil je na gali-škem in laškem bojišču ter umrl doma. Počivaj v miru v zemlji domači I W f Pavel Jakoš član Orla v Sostrem pri Ljubljani, je padel na laškem bojišču; pokopan je na Mirnu. Spavaj v Gospodu! Ladislav Mahnič iz Grahovega brda pri Sežani, ozebel v Karpatih in umrl 3. maja 1915. Gorela mu večna luč f Peter Nardin pri 27. domobranskem pešpolku, se pogreša od 26. avg. 1914; bil je na gališkem bojišču. Naj svidenje ne izostane 1 Valentin Žgank iz Št. Pavla v Savinjski dolini, padel je pri Doberdobu dne 16. februarja 1916. Na svidenje nad zvezdami ! »Fante, kaj si znorel ?« »Tako so rekli v vasi.« »Kdo je rekel? Nihče ni tega rekel, razumeš, nihče!« »Moj stric je rekel in vsi drugi so rekli! So rekli da dajte rog meni!« »Rog tebi, rog tebi! Fante, koliko si pa star? Da bi taka deca mene za nos vodila..(,« »So rekli v vasi, da Vam bodo dali zastonj hrano in stanovanje, rog pa meni izročite, ker bom jaz letos črednik!« Jureta je zabolela v tem hipu rana na nogi kakor da se je kdo pritaknil z razbeljenim železom, spreletelo ga je po vsem telesu, obraz se je nabral v bolestne in neizrečeno bolečino izražajoče gube. »A-as, . .« se je krčevito izvilo iz Ju- Razsvetljava vsled strela iz našega možnarja ponoči. retovih prsi. Fant se je tako prestrašil, da jo je v hipu popihal proti vasi, Jure pa je omahnil za hip, se prijel za okno, privzdignil bolno nogo in se mukoma privlekel po eni nogi ob steni do peči, vzel z nje lonec z jazbečevo mastjo, odtrgal kos hodnične krpe, jo namazal z mastjo in si jo pritisnil na rano. Pri tem delu se je vsedel na tla, in ko je bilo delo že končano, je še vedno sedel na tleh in zrl na bolno nogo, zrl topo in nepremično, obraz pa mu je izražal neizrekljive muke. (Konec prih.) Svetovna vojska. 31. marca. Rusi so prenehali s svojimi napadi. — Pri Verdunu zahodno od Moze so nemške čete vzele francosko vas in utrdbe Malancourt in ujele 400 sovražnikov. — Angleži so izgubili pri Arrasu troje dvokrilnih letal. Poročnik Immelman je sestrelil tukaj že 13. sovražno letalo. 1. aprila. Na laški fronti so bili pri Tolminu in na Tirolskem hudi topniški boji. — Pri Oliki so naše čete Rusom razrušile njih kritja in jih zasule. — Rusi so na severu proti Hindenburgu napadali močni 500,000 mož od 1. do 28. marca. Tem napadom je prisojalo rusko vojno vzdihom je spustil vesla in trmasto prekrižal roke. Kakor bi trenil, se je čoln okrenil, zaplesal je vrh valov in se prekucnil. Gospod Outram in deklica sta se zagnala v valove. On se ni poizkušal rešiti. Iztegnil je roke in se potopil kakor kamen, Sataro je še nekaj hipov vzdržala obleka na površju. Toda tudi ona je kmalu omagala; kajti v skupni smrti je videla svojo usodo. Takrat si je sekala robata postava s kuštravo glavo pot skozi valove in prhaje vodo iz ust vpila: »Držite se še! Toda ne obešajte se name pretrdo!« Ona je v svoji indijski mirnosti ubo- gala. »Tako,« je dejal Darby, »zdaj se pri-mite moje rame, toda ne obešajte se pretrdo!« Ubogala je in on jo je vlekel na breg. Ko jo je izvlekel iz trsja in ji pomagal na noge, je bil, kakor bi bilo treščilo vanj. Črnopolti obraz, črni lasje, ki so ji viseli razkuštrani na prsi, bela obleka z rdečim pasom — vse to je bila prikazen, kot je še ni videl v življenju. Deklica je globoko di- hala in strmela vanj. Ko je prišla k sebi, je dejala: »Hvala! Hvala lepa!« in odšla; od obleke so ji curljali majhni potočki. Darby je bil preveč presenečen, da bi ji bil sledil in jo kaj vprašal. Napravil se je domov, da bi se osušil. Na začudena vprašanja svoje ženice je vedel le tajnostni odgovor: »Kaj takega še svoj živ dan nisi slišala. Toda, tiho, preden ne govorim z gospodom!« XXXVII, Neodkrita skrivnost. Ko je Darby spet prišel pred gospoda, je skrivnostno molčal, kar je včasi gospoda razburilo do obupa, sedaj mu je bilo samo v veselje, »Kje si bil sinoči, Darby?« ga je vprašal, »Po večerji te ni bilo k meni,« »Da, gospod, kaj takega!« »Veselje domačega življenja in Noney vplivata nate, kot se zdi, z nepremagljivo privlačnostjo?« »Gospod, kaj takega niste še v svojem življenju slišali!« »Če ne boš boljše izpolnjeval svojih dolžnosti, ti bom odtegnil od plače,« Na ta način opozorjen na resnost življenja, je slednjič začel s svojo povestjo. »Šel sem v pobožni molitvi po hribu navzdol — Noney se namreč zmerom pritožuje, da molim tako dolgo, da se jed shladi. In naenkrat sem zapazil na jezeru čoln, Kdo je ob tem času na jezeru? sem si dejal. To morajo biti čudni ljudje, ki veslajo ob tej uri okoli! Oprezoval sem, in pri moji veri, ne zaman.« Gospod Maxwell je postal pozoren. Kar mu je Darby pripovedoval, je bilo zelo podobno onemu, kar je nekoč doživel sam in kar je dalo njegovemu življenju povsem drugo smer. »Na!« je dejal in vrgel Darbyju cigareto, kar je njegovo pripovedovanje znatno pospešilo. »Bila sta gospod in dama. On je veslal, ona krmila. Peljala sta z odprtega vodovja na globočine, kjer sta ulovila lososa.« Gospod Maxwell je prikimal. »In tam sta stala in klepetala in klepetala in nista pazila na veter, ki je butal .......................iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii............................................................illllllllllll........................................................................... iiiiiiiiiikiiiihiiii lllll lllll STRAN 328. ILUSTRIRANI GLASNIK 33 ŠTEVILKA ..........................................................umi.......imun.........iiiimuiui.......................„1....................um.......mi.......i..........i...................mu.........„.,.....................imiiiiitmi.....n.....................................................................................mi.... napada. Letala so se vsa vrnila nepoškodovana. 2. aprila. Danes zjutraj so laški letalci metali bombe na Postojno. Ubita sta dva vojaka od godbe, več je ranjenih. 3, aprila. Nemško mornariško brodovje je v tretjič napadlo angleško obal in sever-novzhodni del: Edinbourgh, Newcastle, 3. aprila. Na Nizozemskem se pripravljajo za vojsko ; zbornica zboruje, vojaki se kličejo z dopusta. Poroča se, da je ententa na posvetovalnem sestanku v Parizu govorila o napadu na Nemčijo za hrbet skozi Nizozemsko. Ententa seveda to taji, vendar se položaj še ni pojasnil. 4. aprila. Brodovje deset pomorskih avstrijskih letal je napadlo Ankono, kjer so obstreljevali kolodvore, plinarno, ladjedelnice in vojašnice in povzročili več požarov. Dve letali sta bili obstreljeni in poveljništvo veliko važnost. Ker je bil čas vsled topljenja snega v močvirnem ozemlju zelo neugoden, sklepa se, da so Rusi napadali zato, da razbremene Francoze pri Verdunu. Rusi niso nič dosegli s svojimi napadi, pač pa so izgubili najmanj 140.000 mož, deloma v bitkah, deloma v močvirjih. 1. aprila. Nemško brodovje mornariških zrakoplovcev je napadlo London in kraje na angleški jugovzhodni obali. Metali so bombe v središče mesta na most čez Dover, londonske ladjedelnice, taborišča čet, vojne tvornice. Napravili so ogromno škodo. Od letal se je eno »L 15« potopilo, zadeto od sovražnika. Več mož je utonilo. 2. aprila. Nemški zrakoplovci so včeraj ponovili svoje napade na angleško obal. Požari in razstrelbe so kazale velik uspeh Častnik kupuje okrepčila od srbske ciganke. sta morali na morje, a drugi naši letalci so rešili na svoja letala vse ljudi, letali so pa razstrelili. Tako so se vsi letalci vrnili. — Na laškem bojišču topniški boji pri Doberdobu in pri Naborjetu. 4. aprila. Hudi boji med Angleži in Nemci pri St. Eloi. — Pred Verdunom so nemške čete zavzele utrdbe in obrambne naprave v gozdu Cailette, ujele so 800 mož in zaplenile osem strojnic. 4. aprila. Ponoči od 3. na 4. aprila so nemški pomorski zrakoplovi metali bombe na južnovzhodnem angleškem obrežju, in sicer na utrdbe pri Great Yarmouth. Zadnji čas so listi mnogo pisali, da se tudi Nizozemska prav živahno pripravlja za vojsko. Ker baje hočejo Angleži čez Nizozemsko vdreti na Nemško sovražniku v hrbet. Nizozemska pa, ki pozna, kaj je trpela ob enakem slučaju Angleške, se hoče temu upreti z vsemi silami. Seveda pa te sile niso velike. Vojakov ima ta državica v mirnem času 35.000 mož, 3000 konj, največ zbere lahko do 150.000 vojakov; dalje 14 oklopnih ladij, 8 torpednih rušilcev, 10 vojnih ladij, 47 torpedov, 13 polagalcev min, 10 podmorskih čolnov, skupaj 102 ladij (77.300 ton) in 455 topov. Glavna trdnjava Ho-landske je Vlisingen; poleg tega ima važne utrjene postojanke Amsterdam, Rot-terdam, Volkerak, Wester-scheide, Utrecht, Jissel in na otokih Teksei, Boorne. Od 1. 1913 je ta dežela mnogo izdala za utrjevanje in druge vojne priprave, tako da je za svoje razmere pripravljena za vsak slučaj, da brani svojo neodvisnost in da odvrne, če mogoče, krvavo bojišče od svojih meja. — s hriba in burkal valove. Jaz sem jima vpil: Halo! — toda nista slišala. Tako sta bila zamišljena. In zavpil sem jima še enkrat: Halo! — Slednjič je vendar gospod zapazil nevarnost in veslal naprej. Toda veter in valovi so bili premočni, Ali mi daste ognja, gospod?« Gospod Maxwell mu je vrgel škatlo voščenih vžigalic in čakal. Vedel je že iz izkušnje, da je popolnoma brezuspešno Darbyja siliti, Darby je počasi prižgal in nadaljeval; pri vsakem potegljaju in vsakem oblaku dima je prenehal, »Toda, pri moji veri, veslati je znal dobro. — Jaz sem mu zavpil, naj krene proti severu. — Čoln je namreč plesal kakor zamašek. — Ubogal je — toda sunil je veter — tako močno kakor iz kovačevega meha, — Gospod je vzpel roke kvišku — in se potopil kakor krogla iz topa!« Gospod Maxwell je moral par hipov počakati, da je spet kaj prišlo. Sicer se je pa čuval, da ni pokazal nestrpnosti ali pa zanimanja, »Dama s svojo belo obleko, ki se je razprostrla okoli nje kakor jezerska roža, se je s plavanjem obdržala na površju. — Pri moji veri, jaz nisem mogel drugače — skočil sem oblečen v*vodo — Noney me je že pošteno zdelala raditega — in plaval proti nji. — Vraga, niti ganila se ni. Samo plesala je gorindol, — Držite se, — sem zavpil — a ne dotikajte se me! — ženske se oprimejo, če se potapljajo, tako trdo človeka — da ga potegnejo s seboj. Toda, ona, pri moji veri — tako rahlo je položila roko na mojo ramo, kakor bi šla plesat — in jaz sem jo srečno spravil na breg.« Gospod Maxwell je postal skrajno radoveden. Toda ni si upal reči besedice. Po dolgem premolku je Darby zopet začel, »In nato je prišlo najčudovitejše. Ko sem ji namreč pogledal v oči, je bila — če že ne sam hudič v ženski postavi — pravijo sicer, da se tudi tako često prikaže — vsaj njegova stara mati. Bila je črna kakor zamorec — imela je zlate obroče na rokah in v ušesih. — »Hvala! Hvala lepa!« je dejala in odšla kakor kraljica iz Sabe! — Otrok bi me bil takrat lahko prekucnil!« »Zato ti tiče usnjata medalja, Darby,« je dejal gospod Maxwell. »Toda resno: Kako prideš do tega, da mi natvezeš toliko laži naenkrat? Kaj ne, kavelj, pri prepovedanem ribarenj u si padel v vodo?« »Gospod, jaz lahko prisežem, da je vse res,« je dejal Darby. »In povrhu tega mislim —« In je prenehal. »Kaj misliš?« je nestrpno vprašal gospod Maxwell. »Jaz mislim, toda prav prepričan nisem, da je bil gospod isti, ki me je bil vrgel v vodo. Topot je pa njega zadelo.« Gospod Maxwell je planil kvišku. »Outram? Ali misliš gospoda Ou-trama?« »Pri Bogu, jaz ne vem, kako mu je ime. Toda mislim, da je bil on.« »Zakaj? Iz česa sklepaš? Saj ga nisi videl?« »Mesec je svetil. Četudi ga nisem videl v obraz, vendar se mi je zdelo, da sem ga spoznal na njegovih gibljajih, in njegove močne, lepe udarce z vesli poznam.« (Dalje.) ŠTEVILKA 33, •iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiHiHi ILUSTRIRANI GLASNIK 329. STRAN ..................................................................................................................................................................................................................................................................................... RAZNO Roparice v naravi. Marsikdo se je že vprašal, kak pomen imajo v naravi roparice, čemu živi lev, tiger, lisica in kuna na zemlji, čemu jastrebi, orli v zraku, čemu somi, ščuke r itd. v morju. Bili so celo ljudje, ki so dejali, da nimajo take živali nobenega namena v naravi, da torej narava od Stvarnika ni smotreno u-stvarjena. Radi bi se bili ti bistri duhovi, ki pa ravno tako malo poznajo Boga-Stvarnika, kakor naravo, poslužili levovih zob in tigrovih krempljev, da bi bili zadali smrtni udarec smotrenosti v naravi in s tem podrli vse nauke vere v Boga-Stvarnika. Take vrste ljudje namreč ne poznajo važnega zakona ali pravila v naravi, ki ga učenjaki imenujejo zoiško ravnotežje, to se pravi, ravnotežje življenja, da se namreč preveč ne razmnoži ena žival ali ena rastlina na stroške drugih, in se zabrani, da kaka vrsta popolnoma ne izgine in izumrje. — Roparice so torej nekaki regulatorji za razširjanje živalstva, delajo, da se ena vrsta preveč ne razpase, druga pa ne omaga. Zajec je lepa, urna živalica in strašno rodovitna. Radi ga imajo lovci, manj radi pa kmetje. In" veliko vojsk je bilo že pri razpravah o lovskem zakonu po raznih zbornicah, toda lovskega zakona ne bo nikoli takega, da bi ustregel lovcu skrbe lisice, dehorji, podlasice itd., ki si privoščijo prav mnogo zajčje pečenke zlasti iz gnezdov. Enako je z mišimi in sovami, z gosenicami in tiči. Koliko je tožba o gosenicah na zelju, na repi, pri zelenjadi in pri vrtovih. Šmeil nam v svojem naravoslovju o živalstvu pripoveduje to-le: V prejšnjem stoletju so v okolici pri Haman Bolgarija: Pogled iz Soiije na okolico. in kmetu j toda narava je poskrbela sama, da je zajcu postavila gotovo mejo, zato j«. Balkanska mesta: Pokrajine, ki tvorijo novo mejo med Bolgarijo in Turčijo. posekali star, velik hrastov gozd, kjer so se v drevesnih votlinah nahajali tisoči in tisoči netopirjev; ko so ljudje drva žagali in klali, je poginilo nebroj teh živali in tudi za množenje niso imele več v tem kraju varnega zavetja. Nasledek je bil, da so se v prihodnjih letih silno razmnožile gosenice posebno vrste, katere netopirji uničujejo, tako da so morali ljudje cele oddelke hrastovih načetih gozdov posekati. Ista je z lubadarjem, ki v smrekovih gozdih napravlja tako škodo. Roparice pa tudi delajo na to, da se ohranijo razne vrste živali. Roparice namreč v upravi narave vrše nalogo zdravstvene policije. Kaj je bolj žalostnega kakor stara, onemogla žival? Ako prijatelj starega psa misli, da kdo1* e kako ljubezen do njega kaže, ako ga popolno oslabelega še vedno vzdržuje, se zelo moti; rajši nego med prijatelje živali, bi takega naznanili društvu za varstvo živali kot mučitelja živali. Žival naj je zdrava ali naj je ni. Tu imajo svojo nalogo roparice; vse, kar se ne veseli vseh svojih moči v naravi, mora poginiti. Obstreljena srna, ki ne more bežati, kako prav je, da jo roparica hitro umori in ji prikrajša neznosno življenje. — Kjer ni roparic, tam se tudi bolne živali razmnožijo, in od teh pride bolan rod, ki stavi v nevarnost obstoj cele vrste. Tako je ponekod z gamzi; ker so vse jastrebe postrelili, se je plodila tudi bolna žival, in tako zanesla bolezen v cel rod; ko bi bili jastrebi in orli poskrbeli, da se taka žival pravočasno odstrani, ohranila bi se bila v tej vrsti živali čista kri. In kadar ljudje govorijo o roparicah, tedaj večkrat čujemo besede, kako grozna, kako krvoločna je narava, O krvoločnosti sploh ne more biti govora, ker ta je le tam, kjer se bolečine delajo samo zato, tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimrtmiiiiiiiuiii STRAN 330. ........................................................................................................................................................................................................ ILUSTRIRANI GLASNIK III lllllllllllllll IIIIIIIIMIMIIIIIIIIIHIIIIII......llllllllliiliiiilll III llllllll lllilll IIIIII1111111111111111111111111 IMUlIMin da boli; žival nima nikoli tega namena. Tega je vajen samo — človek, — Kako lepo poskrbe, da so bolečine pri živalih, od katerih žive roparice, kolikor moč majhne- Kako nadkriljujejo roparice one živali v moči, v zobovju, v krempljih, v spretnosti in naglici! Preden se zajček zave, da ga je zgrabila lisica, že je po njem. Nikjer ne opazimo v naravi, da bi roparice mr-cvarile in mučile živali, ki jih ulove. Narava je za ta smrtni pot tako izvrstno poskrbela, da bodo ljudje imeli še mnogo posla, da bodo na tak hiter in bolečin in muk skoro prost način spravljali druge s tega sveta, kakor to delajo roparice. Sploh pa, kadar govorimo o bolečinah, tu ne smemo za živali imeti istega merila kakor za ljudi. Kaj prenese star, tovoren konj, in vendar je zadovoljen, da ima le dovolj jesti, dokaz za to, da se toliko časa ohrani. No, pa saj še pri vseh ljudeh ne smemo glede bolečine rabiti istega merila; kako vse drugače se to kaže pri zdravih ali pri nervoznih ljudeh. Ravnotežje v naravi se torej povsod ohranjuje, in temu zakonu primerno delujejo tudi roparice. Kjer se krši ali maje to ravnotežje v naravi, tega ni kriva narava, tega je kriv človek, ki v svoji nadutosti brezmiselno posega v življenje narave, pa ne pozna zakonov, ki skrbe, da gre v naravi vse v redu naprej. Roparice bomo torej tudi vselej lahko porabili kot zgled in dokaz, kako smotreno, namenu primerno in modro je vse od Stvarnika uravnano v naravi. Bolgarski car v pogovoru s stražo. je poslal danes po deset funtov soli, pa jaz mu je ne prinesem in ne grem na noben na- prešič, stara gospa ga je nasolila in kuhala vsak dan družini. Potem je poginila koza; stara gospa jo je nasolila in nam kuhala vsak dan dokler ni pošla. Dva meseca je od tega kar je poginila krava, in stara gospa jo je nasolila in nam jo kuhala skozi pet tednov vsak dan. In sinoči je umrla stara gospa. Davi me pa pošlje gospod po deset funtov soli, pa jaz mu je ne kupim in se ne vrnem k njemu, meni je tega mesa res že preveč.« Res preveč. V Kaplandu je prišel zamorec k farmerju in ga vpraša če nima nič dela zanj. Farmer ga vpraša, kje je bil dosedaj. »Teh deset mesecev sem bil pri starem Sturmerju onkraj reke,« reče nevoljno zamorec. »Pa zakaj ste šli iz službe?« vpraša farmer pozorno. — Zamorec je govoril odločno: »Stari mož me Častnik - letalec Immelmann z redom pour le merite, ki je razbil trinajst sovražnih letal. čin k njemu.« — »Pa zakaj vendar?« — »Poglejte, gospod, jaz ne morem več vzdržati pri taki hrani. Poslušajte: v začetku leta je poginil Raztreseni profesor. Gospod in gospa Kleše prihajata iz trgovine. Na ulici začne gospod ogledovati dežnik in se razburi: »Vranic ti, zdaj sem vzel namesto svojega novega dežnika tega-le starega, oguljenega.« — Gospa Kleše je vz-dihnila: »Peter, ljubi moj Peter, ukradel si dežnik, ti nisi imel dežnika pri sebi, ko sva prišla v trgovino.« Pesnik postane. Mesar-debeluh je že skoraj plešast. Kupuje vsa mazila za lase, hodi okoli vseh brivcev in mazačev, pa ne pomaga nobena ,žavba'. Nekoč sedi v brivnici in toži o svoji nesreči. Njemu nasproti se vsede mlad gospod z bujnimi lasmi. Mesar pravi: »Zakaj ima pa ta-le tako lepe lase?« — Brivec pojasni: »To je pesnik, ti imajo vsi take lase.« — »Če je tako,« pravi mesar-debeluh, »potem začnem tudi jaz pesnikovati, morda bo to kaj pomagalo.« Drugikrat. Mož, ki posojuje zvezdogled za denar, nagovori priletnega kupca: »Ta komet, ki se vidi zdaj tako jasno skozi moj zvezdogled, prihaja samo vsakih stoinpedeset let. Nocoj se ga vidi pa zadnjič, gospod, poslužite se prilike, saj stane samo dvajeset vinarjev.« — Kupec: »Pa drugič!« Skrben fantelin. Kmet je dobil na jablani dečka in se je zadri nad njim: »Kaj delaš tu gori, cigan?« — Deček se zareži: »Par jabolk je bilo na tleh, pa jih hočem nazaj privezat.« | Gospodarska zuEza j I centrala za skupni nakup in prodajo v LMani j registrouana zadruga z omejena zaueza I Dunajska CEsta [uradni prost I. nadstr.] j priporoča svojo j zalogo vsakovrstnega kolonijalnega in speče- \ rijskega blaga; j zalogo najboljših mlekarskih izdelkov: sira, ; masla, kondenziranega mleka; = zalogo zajamčeno pristnega vina iz Kranjske, [ Štajerske, Ogrske, Hrvatske, Istre in j Dalmacije, najboljše domače slivovke, j tropinovca, konjaka in ruma. (Kleti j v Spodnji Šiški št 152); j zalogo vsakovrstnih kmetijskih strojev. Stroj- j nik vedno na razpolago; j zalogo raznih močnih krmil, gnojil in modre i galice. y 11 wmwi mi wwiii wnniimitimii iimiihibmiimi whiii>iiii>Bi wiiwtiii' rAL©JZIJ TRINK* | STAVBNO IN POHIŠTVENO MIZARSTVO | I LJUBLJANA, LINHARTOVA UL. 8 1 i-■ {j SE PRIPOROČA CENJEN. OBČINSTVU V LJUBLJANI gj M IN NA DEŽELI ZA IZVRŠITEV VSAKOVRSTNIH DEL 1 IZDELOVANJE ŽNIDERŠIČEVIH PANJEV ...........I,........UMIH.........IMIIIIIIIIIII.....(lili.......Milili............................IMIIIMIIIIIII.IIIMIMMIIIMIMM.......H...................................................Illlllllt Milili............................................................................................................................................111III Mil 11II11.......MINI ŠTEVILKA 33. ILUSTRIRANI GLASNIK 331. STRAN IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIJIIIIIIIIIIIIIIIIIII.....................................Illll........................................................Illlllllllllllllllllllllllll.......UMI.....Illllllll.....lili........................................................................................................................................lil IIIII11* 11 > II11111111111II11111111111II« ae oš