fidini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. >
Velja za vse Mo.;. $3.00 -: Ima 10.000 imrocnikov :«
3t=3£

List slovenskih delavcev v Ameriki?
The only Slovenian ck*..., in the United States
Issued every day except yj Sundays and Holidays
T2LEFON PISAJLNB: M87 CORTLANDT.	Entered m Second-Clacs Matter, September U, IMS, at tke Fort Offiee at N«w York, K. mater the Act of Congress of March S, 187»,	TELEFON PISARNE:	4C87 C0RTLANB&
NO. 169. — ŠTEV. 169.	NEW YORK, TUESDAY, JULY 20, 1915. — TOREK, 20. julija, 1915.	VOLUME M	LETNIK TTTTTi
PRODIRANJE PROTI VARŠAVI IN RIGI.
SRBI BODO MORALI ZAPUSTITI DRAG.
DESNO KRILO HINDENBURGO VE ARMADE SE PRIBLIŽUJE VARŠAVI, LEVO PA RIGI. — NEMŠKE IN AVSTRIJSKE ARMADE SO POPOLNOMA NAVEZANE DRUGA NA DRUGO. — RUSI SO SE NA VEČ MESTIH UMAKNILI. — NA RUSKO-POLJSKEM IN V GALICIJI JE 48 AVSTRIJSKIH IN NEMŠKIH ARMADNIH ZBOROV. — POROČILA IZ GALIPOLISA SO ZELO NEJASNA IN POMANJKLJIVA. — GRKI V MALI AZIJI.
-o-
Položaj na vzhodnem bojišču.
Budimpešta, Ogrsko, 19. julija. Iz glavnega stana avstrijske armade mi danes sporočili, da so Rusi že začeli zapuščati Varšavo iti da spravljajo svoj vojni materija! v trdnjavo Brest--Litovsk. Kakor-iiitro preženeta zaveznika Ruse z Kiisko-Poljskega. jima je vsa pot odprta. Glavno ulogo bodo v prihodnje igrale tri armade: armada generala Hindenburga, gen
Zavezniške izgube.
London, Anglija, 19 julija. — V parlamentu je bila stavljena interpelacija, koliko izgub so imeli dosedaj zavezniki na Galipolisu in ob maloazijski obali. Ministrski predsednik je odvrnil, da so izgubili Angleži, odtakrat ko so izkrcali čete na Galipolisu pa do 15. tega meseca 4*J,4:{4 vojakov. Častnikov je padlo 1933, 6151 jih je
j ! bilo pa ranjenih. Ministrski pred-
.	* ■ i	sednik ni povedal, koliko angleških
jickcnsena in avstrijskega nad-i • , ■ , • ,, ,.
.	.'i i	i vojakov je sedaj na Galipolisu.
»jvode Josipa rerdmanda.	»	J	1
Desno krilo Hiodenburgove ar-iide se je skoraj že čisto pribli-lo Varšavi, levo je pa v Kurlan-.ji in je oddaljeno komaj trideset ilj od Rige. Mackensen se pri-
bližuje Ijiiblinii in železniški progi, ki veže Ivangorod in Cholm.
Londonska vest.
London, Anglija, 19 julija. —
Tukajšni vojaški strokovnjaki so mnenja, da je na Rusko Poljskem šest do sedem milijonov vojakov, ki bodo stopili v akcijo. Če ne bo drugače, bodo morali Rusi začasno zapustiti Varšavo in se umakniti za notranjo obrambno črto.
Nemški general Buelow, ki je še pred kratkim poveljeval neki f«r-madi na zapadnem bojišču, prodira z močno kavalerijsko kolono proti Rigi, med Njemnom in Vislo je pa pognal general Galhvitz na nekaterih krajih Ruse v beg. — I/. IVtrograda poročajo. <la so bili Rusi prisiljeni zapustiti nekaj j)ostojank. kljub temu se pa še vedno na vseh točkah ustavljajo sovražniku. V južnem delu Poljske oper i; a general Mackensen. Njegova armada je dobila povelje zavzeti del železniške proge pri Lu-blinu.
Rusko poročilo.
Petrograd, Rusija, 19. julija. —
Ruski generalni štab je izdal danes poročilo, v katerem pravi, da se je desno krilo armade generala*1 Hindenburga skoraj čisto prifoli-žmIo trdnjavi Novi Gcorgijevsk,I tod.j s tem ni nemški vojskovodja dosegel onega, kar je nameraval. Rnske čete na severu, ki so se začele v soboto umikati, so se zopet ustavile in stopile na nekaterih mestih v ofenzivo. Najvažnejše za Ruse je, da preprečijo sovražniku prehod preko reke. Nemške in avstrijske armade so navezane čisto druga na drugo, in ne more no-bena samostojno operirati. To je za Nemee zelo slabo, ker sia dve armadi popolnoma brez moči, ee je tretja poražena. Zaenkrat se še ne •'•isto nič sklepati, kako se bo
k 1
aj delne uspehe, bodo hoteli skle-j uiti z nami mir, s tem pa mi ne bo-j mo zadovoljni. Mi se bomo borili ( do zadnjega in konečno moramo zmagati.
Nemci in Avstrijci imajo sedaj v Galiciji in na Rusko Poljskem k;tkih 47 armad':ih zborov, to je okoli dva milijona mož. Sedem ar-madnih zborov je v Kurlandiji, sedem v okolici Orzyca, pet ob Njenimi, štirinajst med Vislo in Bugom, osem pa med Bugora in Dnjestrom.
Situacija na Galipolisu.
Berlin, Nemčija, 19. julija. — Ob Dardanclah vlada skoraj popo-len mir. Turki so zadnje dni par-krat obstreljevati sovražniške po-st o Janke in napravile precejšno škodo. Turški generalni štab na kratko poroča, da se ni na Galipolisu ničesar posebnega prigodilo t<-r da se situacija v Kavkazu ni nič izpremenila.
Atensko poročilo. London, Anglija, 19 julija. — Atenski dopisnik nekega tukaj-šnega lista je sporočil:
lVložaj na Galipolisu je za za-
'	iin .iivi' |mn. A d i\') sv. UO i
končala ogromna borba na Rusko j I'oljskem. Cc bodo imeli Nemci že
veznike zelo ugoden. Sedaj prodi-rajo na eeli fronti, težka francoska artilerija jih pa podpira. Zavzeli so več postojank, ki so zanje izvanredno velike važnosti. Po-drobnosti še niso znane.
Amerikanci so Turkom nevarni.
London, Anglija, 19 julija. — Neki tukajšni list je baje iz zanesljivega vira izvedel, da namerava turška vlada izgnati vse A-merikance, ker so prijatelji Angležev, Francozov in Rusov ter potemtakem Turkom nevarni. — A-ineriške misionarje so baje žc začeli izganjati.
Stališče Grške.
Atene, Grško. 19. julija. — Turške oblasti so zapovedale grškim prebivalcem v Avialiku in drugih maloazijskih mestih, da naj se takoj podajo v notranjost dežele. Grška vlada je vložila proti temu oster protest. Grških prebivalcev v Mali Aziji je kakih 25,000. Če protest ne bo ničesar pomagal, bo poslala Grška Turčiji ultimatum.
Rusko ministrstvo. Petrograd, Rusija, 19. julija. —
Reorganizacija ruskega ministrstva še dosedaj ni končana. Danes je bilo razglašeno, da je demisioni-ral justični minister Šceglovitov. Vojni minister Suhomlinov in notranji minister Maklakov, sta kakor znano, že pred več tedni odstopila.
Spor radi Albanije.
Ženeva, Švica, 19. julija. — Razvoj stvari v Albaniji je imei za posledico, da se je poostrilo razmerje med Italijo in Srbijo in v Rimu se na zelo neugoden način kritizira kampanjo, z katero so započeli Srbi v Albaniji. Ko je prišlo v Rim poročilo, da so zasedli Srbi Drač, je stavil italijanski zunanji urad na Srbijo zahtevo. da izprazni mesto. Srbi so se nato umaknili iz Drača. a srbska vlada je dvignila proti temu ume-šfcivanju Italije protest pri vladah Francije, Anglije in Rusije in srbske čete imajo zasedene strate-giene postojanke v bližini albanskega glavnega mesta.
Bulgarska zaprla meje.
V nekem poročilu iz Sofije se glasi, da je ustavila bulgarska vlada železniški promet s Turčijo. —
Upad Črnogorcev v Bosno.
Rim, Italija, 19. julija. — Črnogorske čete so zasedle kraj Ga-bela v Bosni po bitki z avstrijskimi četami, v kateri so ostali Črnogorci zmagoviti.
Z zapadnili bojišč, Naskoki pri Souchez.
Francozi so odbili nemške naskoke na fronti 1200 metrov. Novo utrjevanje Pariza.
IZ LOTARINGUE.
Francozi poročajo o bojih prednjih straž, ki so izpadli zanje ugodno. Mornariški topovi.
Pariz, Francija, 19. julija. — Francosko vojno ministrstvo poroča danes v svojem oficijelnem popoldanskem poročilu, da se je ostro obstreljevalo francosko pozicije pri St. Georges ter vas in cerkev v Boesinglie V Artois so vprizorili Nemci krog polnoči za-padno in južnozapadno od Souchez naskok na 1200 metrov široki fronti, katerega se je pa odbilo. V okolici .St. Hubert v Argon ih se je istotako izjalovil neki nemški naskok in pri Apremont so se vršili spopadi, pri katerih se je uporabljalo bombe.
Iz Lotaringije se poroča o bojih prednjih straž, pri katerih so bili Francozi uspešni.
V večernem poročilu vlade se glasi, da s*1 je vršila pri Souchez ostra kanonada. Na višinah pri Maas so vprizorili Nemci včeraj popoldne dva naskoka na francoske pozicije na obronkih pri Son-vaux, a se jih je odbilo. Neki francoski aeroplan je padel na tla vsled ognja nemških strojnih pušk, in sicer v nemške črte. Aeroplan je gorel in francoska artilerija ga je popolnoma razdejala.
Utrjevanje Pariza.
Razvoj stvari na Poljskem se zasleduje tu z veliko napetostjo in pred uradi listov se zbirajo velike gruče ljudi, ki željno pričakujejo najnovejših vesti z ruskih bojišč.
Tukaj krožijo vesti, da je obljubil nemški cesar maršalu Hin-denburgu poveljstvo na zapadu, če se mu posreči zavzeti Varšavo. Poročila iz Švice zagotavljajo, da je nemški cesar mnenja, da bi pregnanje Francozov iz Lotarin-gije napravilo slednje bolj unete za sklep miru, tudi če bi se v istem času vprizorjeno prodiranje proti Parizu izjalovilo.
Joffre pa medtem ni počival, temveč odredil vse potrebno, da se ustavi eventuelno prodiranje Nemcev. Pariz" je zavarovan z več pasovi novih utrdbenih črt in ludi Calais in druge točke ob o-bali so dobile nove utrdbe.
Mornariški topovi na zapadni fronti.
London, Anglija. 19. julija. — Angleške čete uporabljajo na zapadni fronti dvajset lopalčnih mornariških topov in dasiravno je to dejstvo v Angliji malo znano, se vendar zagotavlja, da je streljanje iz teh topov proti nemškim pozicijam zelo uspešno. Dva teh topov so posodili Francozi.
Carinska konferenca v Berlinu.
Berlin, Nemčija, 19. julija. — Dne 23. in 24. julija se bo vršilo v Berlinu posvetovanje, kojega predmet bo carinska zveza med Nemčijo in Avstrijo.
Belgijci ne smejo v vojno.
Bruselj, Belgija, 19. julija. — General v. Bissing, nemški general uj governor v Belgiji, je izdal danes proHamacijo, s katero se prepoveduje možkim v starosti od lt>—40 let oditi iz dežele ter služiti na kak način deželam, s katerimi se j-ahaja Nemčija v vojni. Prestopek se kaznuje z globo 10 tisoč mark ali zaporom do 5 let.
Natakar toži za odškodnino.
Ernest A. Lenz, ki je bil svoj čas natakar v newyorški restavraciji 'Kaiserhof' toži Bernharda Stahla za $10,000 ker j? zadnji izjavil, da je sprejel Lenz le onega natakarja v službo, ki mu je plačal najmanj $20.
Jeklarne zopetobratujejo.
Wheeling", W. Va . 19. julija. — Zadnje jeklarne v tem okraju, ki so še počivale, so pričele obratovati. Dva tedna bo treba, da se vse uredi ter sprejme na delo pet tisoč delavcev, ki so zadnjih 14 mesecev "počivali".
Italijanska križarka "Giuseppe Garibaldi" potopljena od Avstrijcev.
Neki avstrijski podmorski čoln je potopil italijansko križarko, vsebuj očo nad 7000 ton.
500 MOŽ POSADKE.
Iz italijanskih virov se poroča, da je položaj ob Soči ugoden za Italijane.
Rim, Italija. 19. julija. — V nedeljo zjutraj se je podala e-skadra italijanskih križark. ob stoječa iz bojnih ladij "Varese" "Francesco Ferruceio", '1 Giuseppe Garibaldi" in "Viktor Pisani" pred Kotor ter otvorila ogenj na avstrijske utrdbe.
Tekom operacij je zapazil italijanski poveljnik, da se nahaja v pristanišču večje število avstrij skill križark ter je sklenil radi-tega, da se umakne s svojim bro-dovjem (!) Dočim so se italijanske križarke odstranjevale, so jih napadli sovražni podmorski čolni in "Giuseppe Garibaldi" se je potopil. zadet od sovražnega torpeda. Večji del posadke se je rešil. —
"Giuseppe Garibaldi" je bila križarka. vsebujoča 72:i4 ton. Dolga je bila :i44 črevljev ter je bila zgrajena leta 1898. Posadka je obstajala iz 550 mož. *
Izguba avstrijskih podmorskih čolnov?
Pariz, Francija, 19. julija. — V nekem poročilu iz Rima se glasi. da je pribežnik iz Pulja izjavil, da se dva avstrijska podmorska čolna, ki sta bila odšla na poizvedovalno vožnjo ob italijanski obali, nista vrnila ter da se jih raditega smatra izgubljenim. Oba podmorska čolna sta baje imela na krovu gazolina le za štiri dni. (S to vestjo se hoče najbrž oslabiti utis potopa križarke i;Gari-baldi." — Opom. ured.).
Operacije na fronti.
London, Anglija, 19. julija. — Italijanski naskoki na utrjene avstrijske pozicije ob Soči tvorijo eno najbolj važnih operacij v sedanji vojni. Avstrijci imajo na svoji strani vse prednosti ter se nudijo Italijanom velikanske tež-koče pri vsakem koraku. Kljub vsem težkočam pa se je Italijanom že posrečilo prodreti avstrijsko bojno črto in sicer na štirih točkah, — pri Kobaridu, Tolminu. Plavi in Zagradu. Te štiri postojanke, ki tvorijo del avstrijskih utrdb so oddaljene druga od druge nekako dvajset milj.
Italijanska armada je popolnoma prepričana, da bo konečna zmaga na njeni strani. Isto je z italijanskim narodom, ki se danes zaveda, da ne bo vojna ne lahka, ne kratka (!)
Imel ženo štiri leta zaprto.
Policija je včeraj oprostila Mrs. Terezo Planata, katero je držal mož štiri leta zaprto v stanovanju. Blazna ljubosumnost je baje napotila moža, da je na tako nečloveški pačin postopal s svojo ženo. Okna stanovanja so bila zastrta in vrata zaprta z veliko ključavnico. Ženska je bila le površno opravljena ter je strašno izgledala. V zadnjih štirih letih je zapustila stanovanje le takrat, kadar se je selila in njena hrana je obstajala iz mrzlih spaghetti-jev, katere je prinesel mož domov. Po-tpm anonimne ovadbe je izvedela policija za zločin in okrutega moža se je zaprlo.
Kruppove naprave.
Ženeva, Švica, 19. julija. — Včeraj se je vršilo v Essenu posvetovanje med uradniki družbe in zastopniki delavcev. Glasom poročil, ki so dospela v Razel, se je tvrdka uklonila ter privolila v zahteve delavcev. V poročilu se pa glasi nadalje, da je mir le začasen, da so delavci. nezadovoljni ter da zapuščajo naprave.
Pogajanja v Cardiffu.
Uspeh posvetovanja je ostal strogo tajen, vendar se pa upa, da bo stavka kmalu končana.
Cardiff, Anglija, 19. julija. — Angleški municijski minister Llovd George je dospel danes semkaj iz Londona ter skuša poravnati stavko premogarjev, ki postaja z vsakim dnem večja nevarnost za deželo. V spremstvu municijskega ministra se je nahajal Walter Runciman. predsednik trgovske zbornice.
Na kolodvoru se je zbrala velika ljudska množica in prišla je delegacija uradnikov premogar-ske unije, da sprejme vladne uradnike. Minister in deputacija sta se podala s kolodvora takoj v Park hotel, kjer se je vršilo posvetovanje med premogarji. posestniki rovov ter ministri. Glede posvetovanja samega se ni ničesar objavilo ter se le ve, da je predložil Lloyd George konferenci pismo ministrskega predsednika Asquitha. V Cardiffu prevladuje mnenje, da se je situacija vsled konference izboljšala in da je pričakovati poravnave.
V nasprotju s tem- optimističnim naziranjem pa stoji opomba municijskega ministra, ki je baje odgovoril časnikarskim poročevalcem na vprašanje glede uspeha konference: — Situacija je zelo težavna in čim manj se govori o tem, tem boljše je. Vse. kar morem reči sedaj, je to, da upam na skorajšno poravnavo. — Minister je odklonil vsako nadalj-no obravnavo glede tega vpraša -uja.
Med premogarji samimi je vsaki dan opaziti močnejše gibanje za to, da prevzame vlada sama za časa vojne premogorove.
London, Anglija, 19. julija. — Tiskovni urad je objavil (lanes zvečer izjavo glede obiska Lloyd Georga v Cardiffu. V poročilu se glasi, da je opozoril municijski minister konferenco na resnost položaja in na slabe posledice, katere imajo stavke v sedanjem času. Izjavil je, da je nemogoče voditi uspešno vojno z stavko v deželi ter rekel, da ne more nobena vlada, ki nosi odgovornost za potek vojne, dovoliti, da bi spori med delavstvom in kapitalom ogrožali zmago.
Poslanik Page se posvetuje z Greyem.
London, Anglija, 19. julija. — Ameriški poslanik Page je imel danes popoldne v ministrstvu za zunanje zadeve daljše posvetovanje s Sir Edward Grevein. Domneva se, da je tvorila predmet pogovora poslanica Združenih držav, katero se je pred kratkim izročilo Angliji glede postopanja pred priznimi sodišči.
Stavka krojače v.
Včeraj je imel odbor "Amalgamated Clothing Workers of America" sejo, ki je trajala skoraj sedem ur. Navzočih je bilo tudi nekaj zastopnikov tovarn. Gotovo bi sklenili kompromis, če bi že proti koncu ne zahteval neki organizator, da mora* biti vsaka delavnica takozvani "closed shop" s čemur seveda niso bili zastopniki tovarn zadovoljni. Zastopnik neke tovarne je rekel: — Vi torej zahtevate da naj izženemo v teku 24 ur iz naših delavnic vse neunijske delavce. To nikakor ni mogoče. Če že ravno hočete, se bomo še jutri o tem posvetovali.
Ce se zastopniki delavske organizacije in tovarn ne bodo zedini-li, bo zastavkalo jutri v New Yor-ku 35,000 krojaČev.
Nova metoda.
V Christ Hospital Jersey City. N. J., je demonstriral profesor Hagland iz San Francisca novo metodo prenašanja krvi iz zdravega v bolnega človeka. Navzočih je bilo kakih dvajset zdravnikov, ki so se o novem izumu zelo pohvalno izrazili. /
Preveč narave.
Ker so se kopale v Adamovi obleki, so bile včeraj v Neposit, L. I., aretirane štiri osebe.
Carranzisti zapustili glavno mesto Metlike.
Revolucija v Vera Cruzu. — Car-ranzov general Calles je zavzel mesto Naco v državi Sonori. .
STRAHOVLADA.
Dosedaj se še ne ve, zakaj je odšel Carranza iz glavnega mesta
Mehike. Brazilijanski poslanik.
Washington, D. C., 19. julija. — Brazilijanski poslanik, ki zastopa interese Amerikancev v Mehiki, je danes brzojavil državnemu de-partmentu, da je Carranzov general Pablo Gonzales zapustil s svojimi četami glavno mesto Mehike, iz katerega je pred kratkim pregnal Zapatove pristaše. Dosedaj se še ni moglo dognati, kaj je temu vzrok. Nekateri pravijo, da se je to zgodilo iz vojaških ozirov, drugi pa iz političnih. Večkrat se je že dokazalo, da so vsi uspehi, ki jih imajo posamezni generali v Mehiki, le začasnega pomena. Kaj lahko je mogoče, da bo čez par dni zagospodoval v glavnem mestu Villa ali pa kak drug general, ki se bo pa za nekaj tednov moral u-makniti Carranzi.
V Vera Cruzu je izbruhnila ustaja. Najbrže je Carranza potreboval vojakov in jih je zategadelj odpoklical iz Mexico City. I'stajo vodi general Armanta, dočim ima general Salazar v rokah vojaško upravo. Oba sta najboljša prijatelja generala Vil le.
— Ameriški generalni konzul se je odpravil domov. Državni department ga je odpoklical, ker se ni mogel zediniti z brazilijanskim poslanikom glede razdelitve živil.
Douglas, Ariz., 19. julija. — Danes so zavzeli Carranzisti pod poveljstvom generala Calles mesto Naco v Sonori. Villova posadka se ni skoraj nič ustavljala. General Calles je odredil, da se mora zapreti vse ameriške igralnice, plesišča in gostilne. Po preteki: nekaj dni bo začel prodirati proti Noga-les, kjer ima svoj glavni stan Vil-lov governer Mavtorena.
Iz pisem, ki so dospela som, je razvidno, da so vladale v glavnem mestu Mehike, predno so ga zasedli konstitucionalisti strašne razmere. Vso oblast je imel neki odbor, ki je bil pod protektoratom generala Zapate. Odbor je dal najprej zapreti sto uglednih konservativcev in zapovedal, da se ne sme nikomur več reči "senor" (gospod), ampak samo "ciudada-no" (državljan). Pred narodno palačo je stala gilotina. £ele, ko je general Gonzales zavzel mesto, je bilo konec te strahovlade.
Odgovor pripravljen,
Odgovor Združenih držav na nemško poslanico bo odposlan še ta teden v roke nemški vladi.
Umor in samomor jetnika.
Reading, pa., 19. julija. — Frank Snavely je bil danes v Berks County jetnišnici umorjen od sojetnika Puttinger, ki mu je prerezal vrat. Puttinger je izvršil nato samomor s tem, da se je obesil. Paznik je dal ob 6. uri nož za zajutrek in pol ure pozneje se je našlo oba jetnika mrtva. Boj se najbrž ni vršil, ker niso jetniki v drugih celicah ničesar slišali.
IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA K. S. P. D. SV. BARBARE.
Forest City, Pa., 16. julija.
Na zadnji seji glavnega odbora združenih društev sv. Barbare, ki se je vršila dne 12. julija 1915, je bilo sklenjeno, da list "NARODNI VESTNIK" ne bo več naše glasilo, ker kot glasilo naše slavne organizacije ni dobro reševal svoje naloge.
Nadalje naznanjam, da je glavni odbor odločil, da bo zanaprej naše glasilo dnevnik "GLAS NARODA".
Prepričan sem, da bo s pomočjo celega članstva naša slavna organizacija dobro napredovala ter da bo v vseh ozirih skrbela za člane in članice, kakor tudi za udove in sirote.
Delajmo vsi za procvit in dobrobit K. S. P. D. sv. Barbare!
S sobratskim nozdravom
JOSIP PETERNEL, glavni predsednik.
Washington, D. C., 19. julija. Državni tajnik Lansing se je mudil včeraj več kot eno uro v Beli Hiši ter se posvetoval s predsednikom Wilsonom glede ameriškega odgovora za zadnjo poslanico nemške vlade.
Po posvetovanju se je z dobro ^formirane strani zagotavljalo, da sta si predsednik in državni tajnik edina glede glavnih točk odgovora in da bo odšla ameriška poslanica še tekom tega tedna v Berlin, na naslov nemške vlade. Slednjo se bo informiralo, da nočejo Združene države niti za las odstopiti od svojih pravic na morju. V bodoči poslanici se ne bo več razpravljalo v principijelnih vprašanjih, ki so tvorila predmet prvih dveh poslanic, pač pa se bo na povsem jasen način opozorilo Nemčijo na to. da ne bodo mogle Združene države še nadalje mirno gledati napadov na ne-oborožene lad i je. če bodo nastale pri takih naskokih za Amerikan-ce izgube.
Osnutek odgovora se bo najbrž že jutri predložilo kabinetu ter bo odgovor najbrž žc v soboto na poti v Nemčijo.
Vroči val v New Yorlru.
Sedem oseb je včeraj umrlo na posledicah velikanske vročine, petnajst jih je nevarno obolelo in pet zblaznelo. Med zblaznelimi je bil tudi kongresnik Parker devetega distrikta v New Jersey, katerega so morali prevesti v umobolnico, ker je grozil domačim, da bo vse ubil.
Obisk na Coney Island.
Coney Island, znano newyor-š/ko zabavališče, je obiskalo včeraj nekako :j.r>0.000 oseb.
Premog za Švedsko.
Berlin, Nemčija, 10. julija. — "Xorddeutsche Allgemeine Zei-tung" poroča, da je dovolila nemška vlada izvoz GOO.QOO ton trd eera premoga v Švedsko, potem ko je Anglija ustavila iz^-oz premoga v Švedsko. Vrše se pogaja-uja glede izvoza omejene količine barvil in zdravil v Švedsko.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni a Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE.
Dobili smo brzojavno poročilo, da se denarne pošiljatve kakor tudi pisma ne morejo več izročati naslovniku v južnih Tirolah, na Goriškem, Primorskem, za TRST, ISTRO in DALMACIJO. — Za KRANJSKO, spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor prej. I Od tukaj se vojakom ne mor« denarja pošiljati, ker jih vedno [prestavljajo, lahko pa se pošlje | sorodnikom ali znancem, ki ga o d-tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po " Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in on« osebe, kateri se ima izplačati.
Ceno*:
K	$	K	1
6____	.80 I	12	19.20
10....	1.60 1	130____	20.
15____	2.40	140....	22.40
20....	3.20	150....	24. OC
25....	4.C.0	160...-,	• "R.R0
30____	4.80	170....	27.2T
35....	5.60	180 ...	0
40----	6.40	130____	30.40
45., „	7.20	2r'0.,.,	32.00
50____	8.00	250 __	4»>. no
55....	8.80	3« H)____	48.OO
60 ...	0.60	350 ...	66.1 0
65....	1O.40	400....	61.00
70....	11,20	4r,o ...	72.00
75....	12.00	500....	80.CQ
80....	12.H1	600	0(J
85...	13.60	700____	112 00
oo ...	14.40	800____	128.00
	16.00	»00 ...	144.01
110____	17.60	1000____	160.00
Ker	se cene sedaj jako		spremi-
njajo, naj rojaki vedno gledajo na naš oglas.
TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortl&ndt St„ New York, N, Tj
=
GLAS NAKOPA, 20. JULIJA, 1915.
T-lAS NARODA"
^<»veo!c Daily.)
• •f&ed ud published by ft« BI<*vmii Publishing Cev
{m- cofporktioD.) - -* M'* 5AK8ER, President. LOUIS BENEDIK. Treaaorer. 4.
of Business of the corporation and
addresses of above officers : 9* Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
tm celo leto velja Ust za Ameriko in
Canado........................$3.00
~ »>J leta....................... 1.&0
" leto t a mesto New York........4.00
P' pol leta za mesto New York ... 2.00
Evropo za vse ieto...........4.60
> • " " pol leta ... fel
proga.
Raznoterosti iz Avstrije.
" fetrt leta.....
2.55 1.70
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan IzvzemSi nedelj in praznikov.
'"GLAS NARODA"
("Voice of the People") laaoed every day except Sunday and
Holidays.	«
Subscription yearly $3.00- v.
čotkoni pojavijo. Republikanci pa kajšnjim rojakom in rojakinjam, vedo iz skušnje, da se dajo širše!ki so se udeležili 13. julija pogre-mase preslepiti od takega preti- ba. Torej še enkrat srčna hvala ravanja.	j vsem skupaj. — Ivana Požun, so-
Kot gotovo je pričakovati, da bodo izpostavljene Združene države po končani vojni veliki gospodarski krizi, in sicer radi manjše kupne sile vseh dežel, tudi nevtralnih.
Razven visoke carine zahtevajo __	, v . .	. «
republikanci tudi druge postave, Umetno pedrazenje sladkorja? za razvoj, ne za uničenje velikih 1 .Avstrijski sladkorni tovarnarji, korporacij. Nadalje trgovinsko ^ so, kakor splosno znano veh-mornarico,' ki bi pa ne bila v vlad-. kacskl bogata«, bi radi sladkor nih, temveč v privatnih rokah ter |	podra.Z^A
dobivala od zvezne vlade le mastno subvencijo.
V podrobnosti glede tek zahtev se ne moremo spuščati, a vse ka-
AdvartiMmcnt on wreem«nt
Oop:ai bres podpira in osobr^osti se ne
pr>OD<hije;o.	——
'imuu- .mJ blagovoli pošnjat: po ^ •tfoney Order.	"*"""*
pri -premembi kraja naročnikov pro-RIC3, da be nam tudi prejinj« r*liiče naznani, da hitre,'® najdemo naslovnika.
Dopiscut in pošiljat vam naredite ta naslov: «*CI-Ai? NARODA"
*2 Cortlandt St., New York City
'niška skladišča so namreč polna
Za krmo.
Mleka primanjkuje v velikih mestih in kmetje sc izgovarjajo na pomanjkanje krmil. Da se preskrbi živini paša in krma, je predlagala uižje-avstrijska trgovinska zbornica, da bi se odprle kmetu v porabo doslej glede na lov ali druge koristi prepovedane hoste, planine in planinske seno-žeti. Seveda pod pogoji, da se ne poškodijo gozdovi.
Krušne karte na Nižje-Avstrijskem.
Namestništvo je dosrnalo
na
Lorain, Ohio. — Kakor sem že pred par meseci poročal, se je v tukajšnji naselbini ustanovil Slovensko Politični Klub, katerega
■ sladkorja, trgovcem pa je sladkor podlagi poizvedb m pojasnil, da mnogokje skoro popolnoma pošel. ,so privatne osebe v posesti večjih Posebno v velikih mestih je po-jz^og moke. Ukrenilo se je torej,
pod-7 kg bodo
pri železnicah vozov za razpoši- j dobile več krušnih kart in si bodo ljanje blaga. Konečno se je za-|inorali Peči kruh iz svoje zaloge, čela vendar tudi vlada zanimati ali pa dobe karte ter se jim od-za sladkorno kupčijo in je stvarjvzame in izplača. Kar imajo več natančno preiskala. Dokazalo se moke. je, da. je za razpošilajnje sladkorja bilo redno dovolj vozov naj Pcsušene kuhinjske cdpadke.
razpolago, a da tovarnarji vozov pG Dunaju bodo oobirali šolski sploh niso naročili. Izgovor to- otroci posušene kuhinjske odpad
se ne moremo spuseau, a a se k<i-	„0manikanio sladkorja želoda osebe, ki bodo imele na
že, da bodo prihodnje predsedm-	st*}° pomanjkanje sladkorja zeio -
' Vf / - v- ..V*	občutno. Tovarnarji so se izgo- M'1?1 svojega pojasnila se po ske volitve kaj živahne.	.. v * 1)ini.p 11(1 _ m tmt m	varjali zadnji čas, da ne dobijo j mose an žita na g^a\ o, ne
Dopisi.
poglavitni namen je: pomagati'varnarjev, da ni bilo železniških ke, spravljala jih bo dunajska ob-
._	..	_ .	__________ _ __J-N, 1 s-a	i rt	IA 1 fr + A I* O v *	*	• *1	1	1 "1	V * *
Telefon 4687 .Cortlandt,

Želje in upanja republikancev.
d t
Nt
elo leto nas loči od prihod-redsedniških volitev, a že ela republikanska stranka o premišljeno in zasnova-ilno kampanjo. V vseh li-čit at i dopise, članke in po-. ki se tičejo volitev in pri topa na dan buržuazijski te stranke. Napadi se obra-prvi vrsti j>roti nezinožno-lokratov, da vodijo upravo v "trgovskem smislu", — >eveda v smislu velekapita-<i "politični ekspert", kot <■ označuje sam, pravi v pogovo-11 z nekim zelo vplivnim trgovini, da se je na potovanju po ee-•m Zapadu prepričal, da bo pri-odnji predsednik republikanec. s;i vprašanje: kako? — pravi ta zvedenec, da je prišel narod v Združenih drža vali do prepriča-ija, da no znajo voditi demokrati • '»slov dežele. ""VVilsonov kabi-ict", pravi dobesedno, "se srna-ra za najslabšega, kar smo jih tueli v zadnjih letih. Olanotn iianjka potrebne rutine, da voditi tako velik "business" kot so »družene države."
■sli daje izraza Geo. Por-kom daljšem članku. On na Kažejo vse odločbe in po-e "NVilsonovc administracije, <"> so korporacij. tarifnega iŠanja in trgovinske mornari-na jasen način, da nima admi-raeija niti najmanjšega poj-o businessu. Business pa je re-likancem vse. Sedanji ugodni ►žaj industrije naj nas ne moti
Tst
ins

rojakom pridobiti državljanske listine. Takoj ob ustanovitvi je pristopilo precejšnje število roja-kov-državljanov. Tem potom se naznanja vsem pristopilim, obenem se tudi vljudno vabi vse o-stale rojake-državljane, kakor tudi one, ki imajo že prvi papir, da se udeleže prihodnje seje v nedeljo 25. julija popoldne ob 1uri v dvorani g. A. Viranta. Pri nas se dobe državljanske listine dvakrat na leto, maja in decembra meseca. Oni, kateri imate prve papirje že 2 leti, ne zamudite vložiti prošnjo za drugi papir do 1. septembra, ako hočete postati meseca decembra državljani najmogočnejšo ljudovlade na svetu. — Teta IŠtorklja je obiskala obitelji John Kumšeta ter ji prinesla zdravo hčerko, Jožefa Strolisacka pa je obdarila s krepkim dečkom. Iskrene častitke! Na iztočni 20. ulici se je dvignila iz t;il hiša rojaka Johna Om ah en a. Z delom se je pa v splošnem obrnilo nekoliko na boljše, vendar pa nobenega ne vabim sem, ker novinec, kateri ni še nikdar prej delal v tukajšnji jeklarni. dela sploh ne dobi ali pa zelo težko. — Rojaški pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam sirom Združenih držav! — Frank Petrič.
La Salle, m. — Ker je že nava da, da vsak dopisnik pričenja
vozov na razpolago, je že iz tega čina in jih bo predajala živino-razloga ničev, ker n. pr. ena naj- rejcem. Čisti izkupiček pride v
večja češka sladkorna tovarna, ki prid fondu za na bi bila "rada" poslala 98 vago-Judov invalidom, nov sladkorja na Dunaj, niti enega vagona ni naročila. V železniško ministrstvo pa meseca maja ni došla ne ena pritožba o pomanjkanju železniških vozov pri pošiljanju sladkorja. Cela zadeva je le nečeden manever sladkornih bogatašev, ki bi na vsak način radi sladkor podražili. Vlada izjavlja, da bo odločno nastopila zoper neopravičeno podraženje sladkorja. Najboljše bi bilo, da se sladkor uradno rekvirira in prodaja po kolikor mogoče nizkih cenah.
bavo umetnih
BOLEZNI:
Ali bolehate na kaki tej bolezni: Želodične, jetrne, ledične, pljučne, revmatične, kronične, mehurne, spolne in tajne, z?ubo moške moči, slabokrvnost, pešanje, kašelj, trudne roke, teške noge, boleč križ, zabasanost, zguha apetita. Z« vse te bolezni imuno dobra zdravi1«.
| Moč, volja in bogastvo je zdravje. 1
s
BOGAT JE ISTI,
ki je zdrav in krepak. Bolebni ljudje so pa žalostni, brez volje in moči. Zato pa mi vse bolne m s abotne opozarjamo na naša imenitna zdravila, ki nudijo bolnim zdravje in zadovoljstvo. Naša importirana evropska zdravila nudijo hitro in zanesljivo pomoč. To nam povejo vsi isti. ki smo jih mi trajno ozdraveli, ko nikjer drugje riso našli pomoči. Sedaj pa so zdravi in veseli. Zato ta zdravila vsem toplo priporočamo, ker le po teh je nujna pomoč in trajno ozdravljenje zagotovljeno. Ako pa bi radi kaj natančnega zvedeli o vaši bolezni, Jpotem pišite na nas, da vam isto razložimo in povemo kaj je vam storiti, da pridete hitro in poceni zopet V: zdravju. To vas nič ne stane. Pišite popolno zaupno, vsa pisma se drže v strogi tajnosti. Obrnite se do nas v vseh slučajih, posebno ako imate spolne nerednosti in bolezni. Mi varn hočemo pomagati. Vsa pisma naslovite
Dom. Lekarna E'm"9^, m,.
ZDRAVILA.
&li zdravimo vse navedene bolezni, posebno fina zdravila imamo za vse bolezni revmatizma, kronične želodčne bolezni; z našimi zdravil: se hitro in uspešno pozdrave spolne bolezni in pridobi zopet nazaj zgubljena moška spolna moč. Zdravita puliljatso po celi Ameriki in Caaadi.
i
hfi s s
K
tfi s if; s
ifi «
ifi bR

SLOVENKA!
veku. Ozdravljene konje pošiljajo potem nazaj na bojišče; če so nezmožni za to, pa jih odločijo za invalide, ki bodo opravljali lažja dela. Večina teh konj, ki so vihrali po polju smrti, bo vlekla odslej počasno plug in se bo sporni-	NAZNANILO, njala ob rahlem klicu kmeta go-; Prave kranjske kese spodarja morda na divji grom J pr;. Stephen Zgone.109 "W smrtnonosnih topov. Samo Dunaj,st.. Cliisholm. JNIinn
ima štiri velike bolnišnice za ko- —-------„
gradi se še peta. Na Dunaj 'ANTON ZUPANČIČ!
Ži-«ag2,aJ2S:[	. RESNICA JE,
Slovenkam a!i:K«j da dobite v južni Coloradi 160 ali
H^^in^nnro^^k^flHriHii'^rF^a' Še :320 akl'OV 1UI ]bol jš,- ZCUllje. ki Ste dines 10 naroči. Udprla li bo v marši- .	. .	. J
čem oči. Cena G ceitov, dva izveda •'»t1 kdaj videli. Pšenica gre do $1.00 Naroča ?e pri: Poučna Biblioteka, 40 bušljev na aker. Raste vse.
Box £03 Milwaukee, Wis.	i	* .')iVl ,

Ali bo vlada letošnjo žetev zaplenila?
Odsek trgovsko-politične komisije na Dunaju, ki ima skrbeti za preskrbo ljudstva z živili, jo imel nedavno sojo, v kateri se je raz-motrivalo o bodočih načrtih glede
Ali več pese ali več žita?
O toni so se pregovarjali dolgo som in tja. Zdaj so so odločili, da bodo posadili na Češkem in na O-grskem za 40 odstotkov manj pose kakor druga lota, ker pride žito takoj po žetvi lahko v prid ljudem, odpadki iz sladkornih tovarn pridejo pa mnogo pozneje v prid živini.
Italijani v Avstriji.
Po zadnjem ljudskem štetju živi v Avstriji 768.000 italijansko govorečih državljanov. Na Tirolsko jih odpade :J86.000. na Primorsko s Trstom 119,000, na Goriško 90.000 in na Istro 147.000. V zadnjih ?oh deželah so Slovenci r večini. Listi stavijo vprašanje, so Italijani in njih hujskači
preskrbe z živili. Z večino glasov jso banjam m njih hujskači je odsek sklonil, da se bo celotna kaJ nilsIlh odrešenje onih 300 trgovina z žitom preustrojila v tlS0^ Italijanov, ki živo v Švici.
trgovina z žitom j državno podjetje, to je žitna trgovina bo postala državni monopol. Vojno-žitni prometni zavod so bo temu primerno preusirojU. Sklenilo so jo, da .se cela letošnja žetev zapleni. K temu podjetju so bodo glede sodelovanja pritegnili z trgovci, kmečke organizacije in
delavskimi razmerami, sem se tudi jaz odločil razmere vsaj površno opisati. Tukajšnji preniogoro-vi obratujejo 3—5 dni na ted^n. Tovarne še precej dobro delajo, ali plača v njih je nesramno nizka. Zadnji čas sem imel priložnost priti v dotiko z rojaki vseh slojev. Tožilo se mi je, da je slabim delavskim razmeram kriva deloma demokratična administracije, deloma pa strašna evropska vojna. — Pred nekako tremi loti sprožila so je tukaj v La Salle plemenita ideja in to po zasluže-nju nekaj mož, da naj bi se organizirala in konečno inkorporirala družba "Slovenski Dom". Rečeno, storjeno. Kakor vsaka nova organizacija oziroma novo podjetje naleti takoj v početku na razne obstrukcije, tako je tudi naša družba "Slovenski Dom". Takoj početku so se dobili ljudje, ki
mlini. — Isti dan je na Dunaju pod predsedstvom slovenskega poslanca Povseta jmel sojo tudi odbor, ki ima nalogo, da vse potrebno ukrene glede nove žetve. Odbor je po daljšem posvetovanju v glavnem sklenil sledeče: 1. Da se prepreči škodljiva špekulacija, naj država letošnjo žetev zapleni. Od zaplembe se naj izključi samo žito, ki ga rabi kmečko prebivalstvo za svojo lastno uporabo. 2. Izvršitev zaplembe se naj izroči vojno-žitno prometnemu zavodu, ki se naj temu primerno izpopolni. 3. Kdor bo več žita rabil kot ga sam pridela, so mora po istega obrniti na vojno-žitni prometni zavod. 4. Obsojana zemlja in pridelek se naj čimprej natanko in podrobno popiše. 5. Vlada naj stopi v ožjo zvezo z Ogrsko glede uvoza žita v Avstrijo. 6.
ter na več kot milijon Italijanov ki so francoski podaniki. Zakaj so odrešenja potrebni zgolj v Avstriji živeči, italijansko govoreči državljani *'
Človek brez rok in nog.
Na kliniki dvori:cga svetnika prof. dr. Eiselsberga na Dunaju jo možki, ki ima umetno narejene roke in noge, ki hodi in dela, se giblje kakor vsak drug človek, ki ima svoje ude. Mož naredi po 16 kilometrov poti na dan. piše, je, pije, se slači in oblači. Na kliniki je pravi blagoslov za ranjence, katerim morajo odvzeti kak ud. ker vidijo, kako so da zdaj lahko nadomestiti ud, če je le človek živ. On kaže, kako &c more preživeti človek, ako ima dovolj energijo, tudi če nima roko in nogo. in pripoveduje svojo zgodbo: L. 1907 je zašel v Ameriki v tok, ki je bil močan 68,000 volt. Bil je tako poškodovan na rokah in nogah, da so mii morali odrezati roki pod laktom in nogi v mečih pod kolenom. Ko so se pozdravile rane, je začel energično gibati svoje pohabljene ude in dosegel
lo bo do poloma, ko se bo Vl najrajse uničili to akcijo. Dru-
končala ta vojna. Kot so stvari sedaj, smo prav tako nepripravljeni na takojšnji sklep miru kot na vojno. Čim dalje pa bo trajala vojna in čim bolj se bo omejevala industrija na produkcijo vojnega materijala, tem težje bodo posledice.
Kaj jo torej treba storiti, da se obvaruje Združene države bodočega poloma?. To pa izvemo na drugem mestu. Glavna ovira trajnega blagostanja dežele je baje — znižana carina. Kot so delali de-
Dosedanja uravnava uporabe žita'je, da je pisal s svinčnikom, ki jo in moke so naj obdrži in se naj bil privezan na desni laket. Ko je
onim ljudskim slojem (kmečkemu prebivalstvu), ki se hranijo večinoma s kruhom, določena množina moke ali žita poviša. 7. Naj se zagotovi, da bodo živinorejci dobili otrobe za svojo živinorejo.
Olajšava za kmečke mline.
Notranje ministrstvo je izdalo
mokrati o poziciji proti visokemu o delovanju te družbe! Za dru-carinskemn tarifa ta visoki tarif žbo "Slovenski Dom": Valentin
žba je pa trdno prestala ta boj. Da družba napreduje, je razvidno iz tega, ker se novi člani neprestano prijavljajo. Družba ima že 375 delničarjev. Na zemljišče, katerega je »kupila pred dvema letoma, je že plačala $4500. Če bo zanimanje v splošnem tako kakor sedaj, bo stavba 'Slovenski Dom7 stala gotovo prihodnje leto. Pri-hodnja redna mesečna seja se vr- ukaz' da oblastl ne sm°J° delatl ši v nedeljo 25. julija. Vabljeni soitežav kmečkim mlinom, ce dajajo na to sejo tudi taki, ki še niso del-strankam moko iz tistega žita, ka-ničarji. Pridite in prepričajte se tero so PreJeh od strank, da g*
so pripeljali že čez deset tisoč konj. Od 2500 ranjenih, ki so se zdravili v mestni šoli za jezdarje-n j o, jih je že ozdravelo več kakor polovica. Zdravijo zdaj konjske rano kakor se zdravijo človeške rane in uspeh je skoraj vedno dober; samo streli v prsi ali v trebuh, ki se zacelijo pri človeku _
lepo, so pri konju navadno P°-|i{ati gubni. Jako počasi se zacelijo ra- j ne v kopitu. Ko bože Rusi prod avstrijsko konjenico, nameČejo železne ostrine po tleh, na katere se nabodejo konji in čotajo. Treba je več mesecev negovanja, da so zaceli taka težka poškodba. Večina konj, ki pridejo v bolnišnico, je polna otisk od pritiska sedla. Iz tega so pozna, kaj je prestal jezdec, ki je sedel toliko časa na konju. Neki konj, ki je svoja bil v bolnišnici, je padel v vodo,! si raztrgal desno stran in razbil skoraj glavo, pa bo kmalu zdrav. | Jezdec je mrtev. Šantavi in zde-1 lani konji, invalidni vojaki bodo j spominjali ljudi še dolgo mučnih: naporov in grozoto modernih bitk.1
Doma je iz Lipoglava pri Smar-ji na Dolenjskem. Prod 2\ loti jo bil v Pueblo, Colo. Kjo se sedaj nahaja, mi ni znano. Zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj so pa sam oglasi.— A ana Rebol. 5003 St. Clair Ave. Cleveland, O.	(17-20—7)
__Vzel sem sam tam '20 akrov 15.
j julija. Sedaj je priložnost, ki se dobe Ue vrne nikdar več. Zemlja j«1 od Lake 1 3 miljo od železniške postaje. Blizu velikih mest. Prvi papir zadostuje. Voda in les na zemlji. Obrnite so takoj d,, mono, ker 3. avgusta se bo zemlja zopet dajala. Cona je on dola/ za aker.
Ignace Voi lačnik, 417 Fairfield Ave., Johnstown, (20-23—7)	Pa.
bi izvedel za ANTONA IjANGINO. Doma je iz vasi Za-: log pri Postojni. Prosim cenjene rojake, če kdj ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali naj se pa sam javi. — John Butala, Algier Camp, iUimestone, Mich.	(20-21—7) j
OGLAS NARAVNA VINA
Cenjenim rojakom priporočam
Švica prepovedala izvos zlata. Pariz, Francija, 17. julija. Švicarski zvozim svet je prepovedal izvoz zlata v katerikoli obliki. Tozadevno poročilu jo dobila lia-vsa ajrentura iz Pariza.
V A BILO na
DRUŽINSKI VEČER,
ki ga priredi Jugoslov. del. tamlniraški zbor
s sodelovanjem slov. pevskega društva "Slavec" v sebeto 24. julija 1915 v dvorani gg. Mrak <£ Kucler. 211 Graham Ave., cor. Stagg St.. Brooklyn, N. Y. Začetek točno ob S. uri zvečer. Vstopnina 1') centov. Tambura-nje. petje, prosta zabava.
Za obilno udeležbo so priporoča Pripravni odbor. 20-22—7
NAZNANILO.
Rojakom v državah Illinois in i Wisconsin naznanjamo, da jih bo-I de obiskal naš zastopnik
Nov parobrodni kartei. Hag, Holandska. 17. julija. -stanavlja se kombinacijo več
iz najboljšega grozdja.
Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Stiro rdeče vino Ziu fan d el 27 do 28 galon 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon družb, ki imajo v prometu prek-1 $12.50, 50 galon $22.50. — 100 atlantiške pam;kc. Zagotavlja se.1 proof močan tropinjevec 41/*: gal. da se jo sklonilo i'uzijo. da so o j a- j $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih či npliv teli družb po zavrženi cenah je vštet tudi vojni davtk vojni.	| za vino. — Potovalni agent je ro-
Pomiloščenje.	jak M. Žugel.
Predsednik Wilson je pomilosii! I S spoštovanjem nekega Uicksa iz New Yorka, ki	S JACKSE	-	,, , ., . .
je pred 12 leti pobelil i, ječe ter w	' ' Si H.lena. (V, j	** «!»» N"rof»1 m'2
bil pozneje posestnik tiskarne. I---da3atl pravoveljaraa potrdila. Ro
—-----------— Za r»ebino oglasov »i odgovor-
V.r. FRANK MEH
kateri je opravičen pobirati naroe-
IISP POZOR!
nn rta nredniit.vn -a« TJr>T«-»"ni5t.-»-n
jakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda'.
Čitateljem in naročnikom nazna-1 njamo, da nam je pošla zaloga j Slovensko - Amerikanskega Kole- ; dar j a za leto 1915.
Namesto Koledarja, dobi vsak nov naročnik eno izmed letošnjih Mohorjevih knjig.
Uredništvo Glas Naroda.
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA GRIIUL
POUK V ANGLEŠČINI'!'
To je gotovo lepa prilika, kakor tudi v korist nam tujcem. Pise se lahko za brezplačna pojasnila na:
Slovensko korespondenčno šolo,
6119 St. Clair Ave., Cleveland, O.
odgovornim za vse, tako izjavljajo republikanci, da je znižani tarif korenika vsega zla. Le izbruh vojn© jo baje preprečil p iplavo dežele s cenenim evropskim blagom ter s tem omejitev glavnih industrijskih panog v deželi. Pomnoženi uvoz pred vojno in po-
J. Bergles, tajnik.
Radley, Kansas. — Podpisana naznanjam rojakom in sorodnikom Sirom Amerike, da je moj soprog George Požun po pettedenski bolezni dne 12. julija za večno zaspal. George Požun je bil 12 let naročnik na list Glas Naroda
• i	, ,	it,	....	. .	jiauicinia	i
manjkanje dela vsied tega naj bi in je bival v Ameriki 12 let in 6 delskim po^ožnim delaV4 služila kot svarilna znamenja. mesecev. Star je bil 45 let. V sta- niso v bojni M dovoliti Vse to je velikansko pretirava- n domovini zannšč* v Sevnici na	______________
je velikansko pretirava- j ri domovini zapušča v Sevnici na nje, tako glede uvoza kot glede (Spodnjem Štajerskem očeta, dva
brata in tri sestre, tukaj pa ženo
brezposelnosti. Odkod pa prihaja1
sedanja brezposelnost, kljub malemu uvozu in pomnoženemu izvozu? Kapitalisti, ki zagovarjajo visoki tarif, zamolče, da se produkcija kake dežele kmalu prilagodi nižjemu carinskemu" tarifu in celo prosti trgovini in da se s
in štiri nedorasle otroke. Podpisana se zahvalim društvam D. K. U. V. in S. S. P. Z. £t. 122 za krasen venec in polnoštevilno udeležbo pri pogrebu. Posebna hvala g. Johnu in Mariji Markovič za
zmeljejo proti plačilu, kar pa mora biti dokazano; to velja tudi v tem slučaju, če se nahajata mlin in stranka v raznih političnih o-kra jih.
Vojaški žetveni dopusti.
Poslanec Wagner piše v "Grazer Volksblatt"-u, da je poljedelsko ministrstvo odredilo, da se namerava posestnikom in polje-
cem, ki 14dnev-
ni ali kvečjemu tritedenski dopust za čas žetve.
f slovensko-hnraškl koloniji.
preteklo pot leta po nezgodi, mu je napravil amerikanski bandažist umetni roki in nogi. ki mu nadomestijo zelo dobro izgubljene ude. Mož se je vrnil v Evropo, se je oženil in je prevzel trafiko v mestecu na Moravskem. Na kliniko dr. Eiselsberga je prišel, da bi mu popravili tam nekaj na njegovih umetnih udih. Profesor ga je, predstavil seji c. kr. družbe! zdravnikov. Najbrž bodo pošiljali! tega moža, ko mu popravijo, kar j mu je treba, po bolnišnicah hudo j Ako želite kopiti farmo ali zemljo za
ranjenih, da bo žalostnim ranjen- f&rmo-nf kuJ)"lte Pre£? dokler se n* , .	. . , ,iT .	(prepričate, kakšna prilika se vam nud,
ceni v tolažbo m zgled. Interes-j v slovensko-hrvaski koloniji v okolici
santes P>latt*' prinaša sliko tega Ashlanda v državi Wisconsin. Ta kolo-
/anintiveo-., m,»?a "Prva slik-.	nijaobstaja sedaj že šesto leto ter je v
zanimivega moza. Ii\a slika kaze n je j kupilo farme že 150 slovenskih in
pohabljenca. Na drugi sliki ima hrvaških družin.
umetne ude in pleza z lahkoto po! Slovenci in Hrvati, ki so naseljeni i A • X- , ,."1-1- - - , '. tukaj, imajo razna gospodarska društva, lestvi. .Na tretji sliki ga je videti kojih namen je, da pospešujejo blago-na sprehodu. — Tudi v Radoviji- Stanje in napredek slovenskih in hrva-
en -ie bil r> viiel nekne A meri en n ških f»™nerjev v oni okolici. Zato je co je oil p use l neko c American, dandanes lahko vsakemu našemu člove-
ki je imel vstavljeni obe nogi ta- ku pričeti tukaj z gospodarstvom in to ko umetno, da je hodil po njih,'»"»jhnim den^jem Pišite po naš lwt j , ,	, *	.	"Good s Colontstkjer lahko podrob-
kakor vsak drug ciOvek po svo- neje čitate o teh kolonijah. Pošljemo
ga vsakemu zastonj, brez razlike, ako želi kupiti farmo ali ne. Naslovite:
Proiaja belo vino po................ 7f)c gallon
orno vino po................ 50c. ,,
Drožnik i pallone za .................... $11.00
Brinjevec 12 stekltnic za................ ?12.00
4 gallone (sodček) za.......... $16.00
Za obilno'narofbo se priporoča	(
Marija Grill,
5308 Si. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio f
| Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost jf^ pri 28 palcih. Cena 15 centov.
jih zdravih udih.
Belega kruha še ne bo.
Listi so poročali, da se bo koncem junija zopet pekel v Avstriji beli kruh. Kakor pa se je izvedelo na merodajnem mestu, je bilo veselje prijateljev belega kruha
Invalidni konji.
Zdravniška veda dela v vojni i prave čudeže nad ranjenimi vo-'Dep. 54
jaki, pomaga pa tudi vojakovim
venec in vso pomoč za časa nje-'prerano, ker se tako dovoljenje
Thi James W. Good Company
Ashland, Wis.
^k ^A A^A A^.	Afc jJftfc Ak
zvestim tovarišem, ranjenim ko- \.____
njem.. Strel usmiljenja ni zdaj ROJAKI NAROČAJTE SE NA več tako v navadi. Žival se ob-j "GLAS NARODA", NAJVEČJI veže in odpele v bolnišnico, kjer SLOVENSKI DNEVNIK V ZDK.
-	-- — --I--—--— ----- kj ~	—" ?	"V	-IAU . vijvujv j '	AH uupoyc > UV-llllUim/U, "JVi--— • ----- ---
čusom premaga motenja. Use pri- gov© bolezni, hvala tudi vsem tu-1 V Mi^njem času ne bo izdalo, ^ jo lečijo in ji strežejo kakor člo- DRŽAV AIL
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka državm, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani jZjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije n Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite na5
Slovemc Publishing Company,
82 Cortlandt Str eel	Ntw York, N. Y.
—
GLAS NARODA, 20. JULIJA. 1915.
Slovenske Benetke na Pruskem.

Spisal Janko Mlakar.
(Konec).
Žalostni časi/pa napočijo spomladi, ko se začne tajati led ni kopnneti sneg. Ledeno polje se zopet izpremeni v umazano valovito jezero, na katero se malokdo upa z lahkim in plitvim čolnom. Pogosto so posamezne vasi in celo gospodarji ločeni po cele tedne od sveta. Voda trga tudi cele kose zemlje in jo izpodkopljuje, kar je posebno občutljivo za kmete, ki imajo na svojem otoku le malo prostora. Marsikomu je voda že odnesla toliko sveta, da mu je zmanjkalo prostora za hlev. Toda umnega Srba to ne moti dosti. Hlev postavi kar na plavu ali pa na dveh čolnih in ga priveze 1< liiši. Ima potem vsaj to dobroto, da pelje živino kar v hlevu na semenj ali na pašo. Zlasti svinjake grade na ta način prav radi.
V senci košatih jelš in bukev plujetno po lehdeškem "Canal-grande." Bele vodne rože nam padajo v čoln ter na s opominjajo, naj oddamo davek malim paglav-eem. ki na ta način tirjajo svoj "bakšiš." Na koncu "lagun" se lahko peljemo v vas Leipe in odtod po glavni vodni eesti "Muel-spree v (irod. Toda naredimo rajši majhen ovinek in si oglejmo še nekatere zanimivejše točke.
Po prekopu, ki veže Veliko Mut-nieo in lehdeško jrrohljo, pridemo skozi gozd do lepega letovišča — Vodšovske. Hiša je zgrajena v švicarskem srogu. Napol skrita med mogočnimi hrasti in jelšami dela kaj ljubek vtisk. — Mnogokaj velikomestnih ušes se v tem tihem kotičku odpočije od svetovnega šuma. Zalibog. da je takih velikomestnih ušes, ki iščejo miru, včasih zopet malo preveč. Pogosto se pripelje cela vrsta gostov, in potem nastane \ senčnatem parku tak krik, kakor da !>i se pol Berolina pripeljalo iskat počitka in miru." Ob delavnikih je še nekako mirno, ker vznemirja gozd le nekaj letovi-ščarjev in slikarjev, ki slikajo štore in druge v mestih redke reci : tuintam se pripelje mimo tudi par turistov, ki si mimogrede ogledajo zanimivo deželico.
Ob nedeljah in praznikih je seveda vse drugače. Vse gostilne od Ljtihina do Groda so napolnjene. Posebni vlaki pripeljejo radoved ne Pruse, zlasti Berolince, ki glu-še napolnijo trate in gozde s svojim kričem, da čaplje, race in druge povodne ptiee beže na vse strašno iz bližnjih borovih gozdov, če ni. Celo jeleni pogledujejo tu pla-jim morda ne gre za kožo. Samo štorklja se ne da spraviti iz ravnotežja. Mogočno koraka ob vo-postoji na eni nogi. ogleda se prezirljivo po zijavih ljudeh, poklepeta s kljunom, seže v vodo, privleče iz nje kako žabo za zadnji krak ter jo použije z veliko slastj<> v grozen strah nežnih go-spodičen, ki pri tem prizoru padajo v omedlevico.
Najlepša vožnja v celem Spre-<waldu je po Veliki Mutnici iz ^ odšovske do gozdarske hiše Ei-ehe. Skoraj med vso vožnjo nas varuje košato drevje vročih soln-čnih žarkov. Tudi zloglasni spre-eualdski brenelji nas ne nadlegujejo preveč. Na levi se nam izgubi pogled v zeleni goščavi, na desni pa vidimo, kako na travnikih marljive Spreewaldke v prelepih narodnih nošah suše seno. Na široki Mutnici se ziblje več • ■olnov, ki se zvečer z dišečim senom obloženi v prijetnem hladu
vračajo domov.
Od Eeiche nas kmalu pripelje plitva Milanka v Bnsehmuehle. Tudi ta kraj je nekak Eldorado za nemške turiste in slikarje. Ne-kdaj se je tu razprostiral velikanski gozd. od katerega pa dandanes vidiš kaj malo. Le tuintam eaka še kak listnat velikan smrti za starostjo. Prusi jih seveda m I lin občudujejo ter hodijo gledat od blizu in od daleč. Mi smo pa že kaj lepšega videli kakor par napol strohnelih hrastov; zato se v njihovi senei pomudimo samo toliko, da se^malo od poči jemo od dolge vožnje. Potem jo pa mahnemo kar po suhem v Grod.
Pota nam vodotoki ne ovirajo preveč. Ako je voda plitva, jo kar prebredemo; na globočjih mestih pa pridemo črez po znamenitih mostovih, ki se imenujejo "Banken." Narejeni so v visokem loku, da morejo pod njimi pluti najbolj obloženi čolni. Zato moramo po stopnicah zopet doli. Posebno trdni niso ti mostovi; za-
to jih mnogokrat vzame votla. — Ljudje jih potem polove in prilepijo zopet na staro mesto, ko upade voda.
Pot po zelenih tratah je jako prijetna. Daleč druga od druge stoje majhne hišice, takozvane " Kan pen." Pruski kralj Friderik Viljem je tu naselil doslužene vojake. Kdor je črez noč postavil hišo, je d^bil svet brezplačno. Možje pa niso bili v zadregi. Zbili so drugod leseno bajto, prenesli jo ponoči na določeno mesto, in zjutraj se je že kadilo iz nje. Hiše so zgrajene na umetnih kupih, katere imenujejo "Kaupen" in zato se imenuje celo naselbina "Kaupengemeinde."
Koncem XVIII. stoletja je prišlo mnogo naselnikov tudi iz Gorenje Avstrijske. Češkega, Slezi-je, da, celo iz Ogrskega, ki so se ustanovili okrog Groda. tako da so bili Srbi popolnoma obkoljeni od tujcev. Gotovo so imeli pruski vladarji pri tem naseljevanju namen. ves kraj ponemčiti. Toda zgo dilo se je popolnoma narobe. Večina nemških priseljencev se je posrbila. V najnovejšem času je nemški živelj prišel zopet na vrli.
Kmalu zapustimo steze in lepa široka cesta nas pripelje v Grod. Ako smemo nemškim zgodovinarjem verjeti, je stala tu že v prazgodovinski dobi germanska naselbina. Slovani so pa pregnali Germane in v obrambo postavili na nizek grič grad, od katerega nia še dandanes ves kraj svoje rae. Od gradu ne vidimo več ve-iko. Dobrih deset minut od cer-vve nam kažejo ostake trdnjavice. Grič je izginil skoraj popol-loma, ker so pridni poljedelci •ijegovo prst prenesli na močvirje travnike.
Vas Grod ima dandanes popol-loma drugačno lice kakor pred <to leti. Široka cesta se vije mimo 'epih zidanih hiš in nedaleč v itran drdra tudi železnica. Z blagostanjem vred se pa širi tudi lemštvo. Se par desetletij, in zadnji Srb bo v Grodu legel v grob. r<e sedaj se ne sliši na cesti srbska beseda in treba nam je dolgo povpraševati, da pridemo do človeka. ki zna in tudi hoče govoriti srbski. Za silo se ž njim razume •no, ker je jezik precej podoben našemu. On nas ima seveda za Poljake, ker za dru^e Slovane sploh •ie ve. Vas je popolnoma luteran-■ika. Notrajšeina precej prostorne •erkve se nam zdi čudna, ker je popolnoma nabasana s klopmi; kjer je le kak prostorček, stoji v njem tudi sedež. Nikakor ni torej čudno, da v ladji niso mogli lobiti prostora za prižnico. Postavili so jo zato kar na oltar, kjer je stal nekdaj tabernakelj. ko je bila cerkev še katoliška. Po klopeh leži mnogo molitvenikov. večinoma nemških ; vendar je tuli več srbskih vmes. Toda tudi ti >o tiskani z nemškimi črkami.
Tudi v cerkvi bo kmalu odklen-kalo srbskemu jeziku. Sedaj se še ;ttrpi" ena srbska pridiga, toda dolgo ne bo. ko bode tudi ta nemška.
Lep spomenik poleg cerkve nas spominja v zadnji nemško-fran-eoski vojski padlih Srbov, ki so prelili slovansko kri za nemško o-holost.
Najzanimivejše v Grodu je narodna noša. ki se je tu bolj ohranila kakor drugod. Kaj slikovita je in lepa. Srbkinje to vedo dobro, in zato se je tudi krčevito drže. Se celo tiste je ne opuste, ki ne znajo več niti besedice srbski. Malo čudno se nam zdi, ko nas pozdravi dekle s snežnobelim po-krivalom v pristnem berolinskem narečju "juten Mojen", in sicer naj bo že jutro, poldne ali večer. —
Običaji pri pogrebih, na ženito-vanjili in drugih enakih znameni-tejših dogodkih človeškega življenja so zelo podobni našim. Tudi ob Sprevi zapirajo fantje svatom pot in vsak ženin se jim mora odkupiti. Kadar leži mrlič na mrtvaškem odru se prav nič ne manjka pitja in petja, kakor tudi ob osmini ne. Ko pa vzdignejo krsto hitro prevrnejo klop. na kateri je stala krsta, sicer bi moral po nji hovi veri vsakateri umreti, ki bi sedel nanjo. Tudi zimske večere si krajšajo z raznimi zabavami, katerim se čudijo njihovi nemški sodeležani. Srbske šege in navade so se pa ohranile tudi pri onih. ki so že davno pozabili svoje slovansko pokolenje.
Črtica.
Spisala Lea Fatur.
Klobuk v zatilniku, v roki zeleno knjižico, je stal Očenaščev. Ivo med železniškimi zatvornica- i mi. Čuvajevi otroci so bili odšli z očetom v mesto k veliki maši. žena v hiši je kuhala in kašljala. Mir je zavladal okrog čuvajnice, obdane od košatih hrušk, jablan in sliv. mir je ležal po lepi. rodo-1 vitni krajini in zlato solnce se je vozilo nad njo. Zelenele so gore in gorice, šume logi in gaji. Po hrvoljevem klancu se je zibalo morje cvetočega lanu, zelenega žita. Vršiči mlade koruze so se pripogibali, šepetali. Zaklicala je prepelica v žitu, dletoper je u-daril po deblu, šoga je zapela v koruzi pod čuvalnico, sinice in pastirice so ščebljale med vrb jem. lastovice in vrabci so krožili o-koli gnezd pod čuvalniško streho, piščeta. purice. kokoši so počivale v visoki travi pri vrtu.
Ivo je pogledal po cesti. Od Brežic prihaja, vodi v ljubke Ze-pelevce. v vinorodni Bizelj in še dalje po prelepi štajerski zemlji. Tam pri Selili se odcepi in vabi v krasno hrvaško Zagorje, v kraljevi Zagreb. Ivo je vzdihnil in pogledal s ceste vzeleno knjižico. V njej so črne pike, težke nemške besede — železniška znamenja in predpisi. Teh se uči na pamet, ker se bliža poskušnja, in Ivo. ki zdaj nadomestuje čuvaja jo mora prebiti, da se popne sain na to visoko mesto. Ubogi Ivo! Da bi pri napornem učenju vsaj ne bilo — zmotnjav.... Ali kaj ! Od črnih pik mu bega pogled zopet na cesto proti Zagrebu. Tamkaj biva ona — Lašičeva Ančka... O. da se mu že skoro izpolni sr čna njegova želja! Tukaj, v rodnem. milem kraju mu bo gospodinjila. Pri mizi pred čuvalnico bo sedevala. šivala in pletla. na gredi bodo dehtele vrtnice in rezeda. kokoške bodo čepele ob zidu. Z dreves bo padal zreli sad. na vrtu bo zorelo, v hlevu mukalo.... On bo vzel eitre v roke. zaeitral in zapel — pa je polahko. da se ne predrami beloglavo dete v zibe-li.... Lepo bo — ali ta skušnja! Da bi se vsaj utegnil hitreje učiti ! Toda kdaj naj se uči čuvajev namestnik, razen ob nedeljah? Črez teden mora pleti železniški tir, navijati vijake pri tračnicah, raznašati avize. Zapirati mora za-tvornice, spremljati vlak. čistiti orodje. In kadar je odpravil vsa službena dela, mora pomagati čuvaju pri domačem pravilu. V rodovitnih krajih je čuvaj lastnik repa. ripca. kosa škarpe, njivice. Treba je pomagati obdelovati.
Ubogi Tvo! Rad bi se v nedeljo malo zavrtel v gostilni, zaeitral. zapel — pa se mora učiti in čakati vlaka. A tako težko je učenje — ne pojde... . Kdo si je izmislil vse te pike, črke. znamenja! In če ne bo nič s skušnjo — nič s čuvalnico.. ..
Ali mu je treba .tega, ko bi bilo lehko drugače, samo če bi hotel____
Mladenič je vrgel knjigo na rampo in se ozrl preko potoka in ceste v hišo. ki je stala kakih tristo korakov od zatvornic. Bila je lesena, čedno ometana in pobeljena, ljubka kmetiška hiša. Glavo ji je pokrivala slamnata kapa. čelo ji je venčal niz zlatih koruznih strokov, iz oči so ji visele modre fuksije. — Pred hišo trata in vrt. Po vrtu robijo nežni binkoštni klinčki gredice, zelenjava vseh vrst. prežiljka in baba pur j i nos. fižol-prekljar in zgodnji grah, mačeha in orešek, česen in čebula polnijo lehe. — Za hišo je ulnjak, hlevi, skedenj, kolarna, slivnjak. Za njim se razteza lepa koruza, rdeča detelja, cvetoči krompir. In vse je v redu v hiši in okoli nje. v hlevu in na oolju. Premožna je pravzaprav 'astnica vsega tega mlada vdova Mica. -
Glej. tam sedi pred hišo in pestil je edino dete. Pisana jata kokoši. ponosen petelin brskajo po trati pred njo. Bela mačica, tigrasti pes, ležita pri njenih nogah in ji gledata v prijazno lice. Pri hiši je le lilapček in stari oče rajnega moža. Brhka mlada vdova pogreša gospodarja, in pogosto ji uhaja pogled k čuvalnici do lepega Ivota---- Če bi pozabil — Lašičeve Ančke____Lahko
bi bilo drugače____
Ivotova mati se ustavi večkra-tov pri mladi Frančački, govori o živadi, o gospodinjstvu. Tudi Ivotov oče hodi od maše s starim Frančakom in ta si prižiga pipo z ognjem iz Očenašceve. . .. Kai je treba skušnje za čuvaja, Ivo?
. ,	I	N	!
Pri Frančačku ni dolga, polja usta. potegnil iz kupice in cmoknil
dosti, gorica je rodovitna---- |z jezikom. Nato je segel za tram
Od Brežic, črez gaberniški most nad svojo glavo in izvlekel pise je razvil po cesti dolg. pisan'po____Tačas je nalila Očenaščev-
trak. Ljudje so se vračali iz eer- ka vina, otroci so čakali željno, kve. Dekleta v vezenih rokavcih, da pride kupica do njih. Pa mati širokih krilih, v visokih punču- jo je postavila pred starejšega, bih. šopek v nedrih, molitvenik Ivo ni segel po njej, gledal je podili belo ruto v roki. Fantje na iz-j kobalčeno.... Vsi so čakali, da, bor. smodke v ustih, pušelc za izpregovori.
klobukom. Žene v dolgih koče j — Hej, fant! — je rekel Oče-majkah. možje v kamižolah. fan- našč in udaril sina pa rami. — tički bosi, črevljičke v roki. kar odloči se, pa stopim v Bra-
Vlak je prišumel, hitel mimo. Fantje so vriskali, vihteli klobu-
taniču po plašč, Starčič bo starešina — imeniten ženin boš....
ke, deklice pozdravljale z ruto. | Francek bo lahko za hlapčka, — Tudi iz vlaka je zavihralo v po-j Rezka za deklo, tako pomagamo zdrav. Mladi, veseli obrazi so se [drug drugemu — pili ga bomo pokazali pr ioknih in izginili z pa vsi. Živijo. Ivo! vlakom....	Izlil je kupico na dušek. Ivotu
Ivo je obesil lopar na zid Čuval- pa se je pristudila žeja in lakom-liice. pozdravil v okno. se ozrl še nost. ki je gledala vsem iz oči. — enkrat na hišo mlade vdove in Francek mu je šepetal: — Železni-stopal počasi po stezi proti domu. j čar je cigan.... — Janže je pri-
Skozi laneno morje, žitno polje, stavil: — In berač.... po trati mimo jat velikih gosi. — Molčita! — je zakričal Ivo, mimo lepo pisanih hiš, pod senč- udaril na desno in levo, odhitel iz natimi orehi, pod vrsto dreves, ki hiše na vrt in legel pod visoki
Slovens ko katoliško
podp. društvo
svete Barbare
so metala nezreli sad na cesto, je prišel domov.
pokazali pri oknih in izginili z
oreh. Iz hiše se je slišal jok, hu-dovanje in tolaženje.
Ivo je gledal v oreh. Tukaj je
debelim prtom domačega dela po- hilo---- Crez ta plot je zvenel
kriti mizi kisla juha s piščancem.
—	Čudno. — si je mislil Ivo. — da je zaklala mati piščanca, ko znosi vse tako rada v Zagreb. — A' gornjici je slekel praznično o-bleko in se vrnil v hišo. kjer je sedel oče v platnenih, širokih hlačah in robači, v kotu. prav pod podobo sv. Trojice. Okoli velike, pisane sklede so ležale lesene žlice, očetovo delo. Mati je prišla, je sedla k očetu, petnajstletna Re-zika, mali Francek in Janže so prihiteli z vrta. Odmolili so in zajemali. Mati je rezala od ogromnega hleba iz zmesne moke. oče je govoril o pridigi, o novicah iz mesta, otroci so bili našli srako-perjevo gnezdo. Rezika je silila, da jedo hitro, ker je hotela k ve-černici. Ivo je zajei^al, molčal. Zdelo se mu je. da leži nekaj v zraku....
Bil je vajen domačih neviht. Kar sta sklenila Ivo in Ančka, da se vzameta, je bilo večkratov slabo vreme pri Očenaščev ih in Lašičevih. Ti niso marali, da vzame Ančka fanta, ki ima toliko zemlje, da jo preredi; oni niso hoteli, da vzame Ivo dekleta, ki ima le tristo dote. Kar je pa bila Frančačka vdova, se je pri Oče-našČevih zgostilo slabo vreme v nevihto, ki je izbruhnila v vsakem hipu, o vsaki priliki. — Sita domačega prepira, je zapustila Ančka svoj dom. V Zagrebu je dobila dobro službo, tam je hotela o-stati, dokler ne dobi Ivo mesto čuvaja.
Malo bolj mirno je bilo, kar je šlo dekle Očenaščevim s poti. — Vendar je čutil Ivo. da deluje mati na skrivaj. Tuintam ga je uščipnila beseda, opomba. Prenašal je molče —, saj ne bo vedno tako. Vendar je bilo mehkosrčne-mu fantu težko gledati neprijazni obraz materin. Vse bi storil, da jo razveseli; Ančke pa ne more pustiti.
Mati je prinesla skledo krompirja in latvico kislega mleka, potem velikih sirovih štrukljev. Rezala je. delila in mislila oči-vidno na nekaj druzega. Največji kos je dala Ivotu in ga pogledovala zvedavo s sivim očesom....
—	K štrukljem se prileze vino,
—	je rekel oče in privlekel izpod postelje sodček.
—	Oho. oče, — se je začudil Ivo, — kje ste to izteknili?
Stari je natakal z zadovoljnim nasmehom, ki je blažil trde črte obritega lica, in odlašal z odgovorom.
Rezika se je nasmejala glasno, mala fanta sta se sunila.... Ivo je gledal v očeta, jeza se je obujala tam v skritem kotu srca.... Mati si je obrisala nagubano potno čelo z belim predpasnikom in pogledala moža. ki je pokušal, pil in molčal.
—	Povej .oče — če ne, bom pa jaz. Veš, Ivo, oni dan sem šla k mladi Frančački po jajca. Pa mi je dala kozarec vina, da me je kar segrelo — in mi je kar sama od sebe rekla, naj pride še oče. ki ga je tudi potreben. In. glej. napolnila mu je ta sodček. Dobra ženska je to, Ivo____
—	Cvrtje mi je napravila, — je posegel oče navdušen vmes. — in belega kruha mi je dala. Klobaso je vzela iz zaseke in nabrala solate na vrtu. Dobra je zares. Ivo, ne bodi sovražnik sebi in nam.... Privošči svojim starim
veselo uro____Govorila sva z Mi-
co in s starim.... Ne sili v revščino, v svet, ko sediš lahko v hiši, in piješ vino iz svoje gorice. Pusti Ančko — Mica bo srečna, če jo vzameš!
Mož je porinil med važnim govorom poslednji kos štruklja v
veseli Ančkin smeh poletu, je od mevala pozimi njena pesem iz hiše. ko je obračala kolovrat pri peči. Otroka sta se igrala, v šolo sta hodila skupaj. O ljubezni nista govorila, a vendar sta kmalu začela umevati. da ne moreta živeti drug brez drugega.... X: Rokovo ji je kupil veliko medeno srce. Čudne rože. kakršnih ne vidiš nikjer, so cvetele okrog zrcala na tistemu srcu.
—	Te ali nobene! — je .potem prisegel nekoč.
—	Tvoja ali nobenega' —- je rekla ona odločno.
In zdaj mu snubijo starši kalna svojo roko brez njegove besede in volje.... Noč in dan ga bodo ujedali, govorili o otroški dolžnosti, o roditeljskem blagoslovu. grozili s kletvijo — radi gorice in kmetije....
O gorica, goričiea! Ti romantična zelena tolažba Dolenjca, koliko zakonov si že sklenila in razdrla ... . Hodil je Ivo v službo, delal in skušal učiti se. Ali v črne pike in paragrafe je donelo petje, žvenkljanje kozarcev.... Tako se nazdravlja, pije v gorici, samo v gorici, pod zelenim trsjem....
Tudi Ivo je bil Dolenjec. Veselila je tudi njega gorica in nje poezija. Sveže mračno je jutro. Vrsta deklet v pisanih krilih, be-lorokavili fantov, stopa pojoč proti gorici, motiko na rami. Ptički so prebujajo, trava zažari v rosi. vse dehti, se veseli. O gorica, goričiea. Dolenjčeva ljubica! Radost je vsako delo v tebi. Od oko-pavanja koreničja. rezve mladik — do privezovanja in trgatve in stiskanja grozdja samo veselje, sam pesem. ... Ni se še našel Dolenjec. ki bi obdeloval molče gorico. ki ne bi zavriskal na dan trgatve.
In kmetija. Slika za sliko se je predstavljala Ivotu. Veselo oranje. upapolna setev, radostne ža-njiee, objestni mlatiči. zabavijivi kosci.... Lepota je v kmetiškem življenju, pristna, živa lepota.
A pri železnici! Premišljeval je rvo, primerjal. Enostavno je življenje čuvajevo. Vendar se ne trudi v vročini po polju, toča mu ne pobije, voda mu ne odnese. Mesec za mesecem dobiva pičlo, a stalno plačo. V starosti mu ni treba kota. ne milosti hude snehe. Tudi pri železnici je lepo. Ne po velikih šumnili kolodvorih, kjer se shaja in loči ljud sveta, ne po ogromnih skladiščih, ne v obširnih delavnicah, kjer se giblje sto in sto rok. Poezija, lepota pri železnici se je skrila v majhne s cvetjem in zelenjem pokrite postaje, kjer gledajo zjutraj zaspana otročja očesca na brzovlak, ki biti mimo in se ne ustavi, ker je postaja premajhna, preuborna. .. .
Mislil je Ivo in se ni odločil nikamor. V Zagreb je pisaril pisma polna lepih besed, Frančački pa je pri studencu pomagal zadevati škaf na glavo.... Očenaška je nosila suho meso od Mice, oče sodčke. Ivo je bil povabljen na nedeljo v gorico....
Kar pride glas. da ' je prišla Ančka. Ker ni marala domov, se je ustavila pri Borštnarju na postaji ostala tam v službi. Železni Ski delavci in čuvaj Novak so se ustavljali redno tam. ji pravili o Ivotu, nosili njemu in Mici pošte od nje. Ivo ni hotel do nje. Jezilo ga je. da je prišla, in sram ga je bilo na tihem.___
Ta skušnja in potlej čuvajnica — tam udobna posest brez posebnih skrbi:— ali ni to tudi prava skušnja 1
Ali Tvo jo je dobro prebil. Dejal je nekega dne. da gre po slovo k Ančki, pa ni bilo res. Fran-
ZA ZED1NJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERXKL, Box !»5. Willoek. Pa.
I.	podpredsednik: KAROL ZALAIt. Box .">47. Forest City. 1'u.
II.	podpredsednik: ALOJZ TAVČAR. 2t)9, X. Cor. 3rd St., Kock .Springs,
Wyoming.
Tajnik: JOHN TELBAX. Box 707. Forest City. Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIN. Box 4512. Forest City. Pa. Blagajnik: MARTIN MI HlC, Box 537, Forest City. Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZA LA It. 1004 North Chicago St., Joliet, III.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN 1VEC, 900 Chicago St., Joliet, Hi.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: lONAC PODVAKXIK, 4784 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
I.	nadzornik: JOHN TORINO. Box 622. Forest City. Pa.
II.	nadzornik: FRANK PAVLOVOlO. Box 70."». Conemangh. Pa.
III.	nadzornik: ANDREJ SLAK. 771:: Issler Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREZAN. Box 72. East Mineral, Kans. I. porotnik: MARTIN ŠTEFA.vOlO. Box 7K. Franklin, Kans.
H.	porotnik: MIHAEL KLOPOlO, 52S Davson Ave., It. F. D. 1. Green-
field, Detroit, Mich
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR. It. F. I >. No 2. Box l\\t£, Bridgei>ort, O.
I.	upravnik: ANTON DEMŠAR. Box 1 :;,">. Brought on. Pa. II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, III.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707. Forest City, Penna.
Društveno glasilo : "G LAS NAROD A."
čačka je videla, da je Ivo med zatvornicami zopet pridneje gle dal v knjižico s črnimi pikami in čudnimi znamenji. — in nazadnje S<1 ujezila. — Čakaj, pokažem ti! —
Prišli so snuboki k mladi vdovi, pili in jedli. Mica se je roko-jvala z znanci, ker je jemala slovo od vdovskega stanu. Zavrtele so se kuharice po pobeljeni veži. o-koli peči. Pa ulicah v čumnati so stale potice, raznolika pečena ži-vad je polnila jerbase. sklede so bile polne bobov.
Harmonike so evilile. svat je tikali. napleteni konji so dirjali. Nevesta se je jokala po prvem možu — in morda še po kom....
Svatov pisana družba se je shajala. Starcjšina je posajal vsakega po svoji časti okoli mize. Mož je pazil na sorodstvo, sosedstvo in stan — vendar se je zameril marsikomu do smrti....
Svati in družice so zabavali proste. Stoloravnatelj je pazil, da so bile kupice vedno polne, da jo je dvignil vsak pri zdraviei in tudi izpraznil. Sicer 11111 je naložil kazen. Teta je tolažila molčečo nevesto poleg postarnega ženina.
Godci so sedeli okoli peči. O-troci so se gneli na peči, požirali z listini in očmi ostanke. Stare babnice so škilile radovedne skozi mala okna na svatbo in opazovale nevesto. Voglarji so vriskali okoli oglov....
Prišla je grozna £ruša", ki požre vse svate, če ne dobi vina, prišel je Hrvat s prašičem, prišle so 11a vrsto vse običajne godčeve burke. Nabirali so 'Marino" za kuharico in godce. se zavrteli po tesnem prostoru.... Vse se je vršilo v lepem redu. po starih navadah. V jutranjem mraku so zapeli fanti tljutranjico*\ prosti so polegali, ali odhajali oblažni z velikimi culami....
Očenaščev Ivo je bil prav dobre volje na Micini svatbi. — Nevolja njenih ljudi mu ni kalila veselja. Plesal je, citral 111 želel novoporočencema dolgo življenje. Kmalu po svatbi je delal skušnjo za čuvaja.
Izpolnila se mu je želja, da je dobil res mesto v tisti čuvajnici, kjer se je vadil, kjer je ljubil in dvomil.... Lepo sta si uredila z Ančko. Predstojniki so veseli za-kotske čuvajnice, in jo stavijo drugim za vzgled. Ob potoku skačejo beloglavi otroci, love ribice, dražijo žabe in stavijo mlinčke.
Mlada Frančačka ni prihajala več po vodo. ne z ročkom ne s škafom. Pestovala je po drugem možu, urejala hišo in polje na vso moč lepo. Vse ji je uspevalo, mož je bil dober — vendar. . . .
Vendar je potožila prijateljici, da jo izzivata Ivo in Ančka, ko pojeta letne večere pred hišo, v spremstvu citer, same pesmi pomladne sreče.
Na gospesvetskem polju.
Pogum.
— Slišite, kakšen pa je ta vaš novi prijatelj. Ali je to pogumen človek.
= Pa še kako! Le poglejte njegovo ženo!
Zložil Jož. Vandot.
I11 jaz stojim tu in vas kličem, iz temnili kličem vas grobov, kot zadnji sin na zemlji sveti, na grudi rodni kličem vas. ®
Noč dala je mladiko skrivno, da grobe tihe z njo odprem, da vstanete iz sanj pokojnih kot kralji solčnih naših dni.
•Taz kličem vas.... z obrazom rosnim
doteknil sem se svetih tal. da gledal bi kraljestvo zlato, da čul bi davnih dni šepet....
In glej, razgrnile meglice, na polju so se širnem tam in prestol sivi obsvetilo je solnce z žarki rožnimi.
In spletlo krono je demantno na glavi kneza sivega, a žezlo težko so mu stkali srebrni žarki jutranji.
Od neba modrega na zemljo je padel švigajoči blisk in žezlo se nagnilo težko, nagnile kralju se oči.
In vstali so kot hrasti trdi, iz mrtvih vstali so grobov, in prestol sivi. kameniti oklepov je zakrilo sto.
Zalesketali so se meči kot bliskov živih milijon, kot morje šumno zašunielo, je črez zeleno, širno plan.
— Te zlate sade dni jesenskih in mir grobov nam vzeli so — o bratje — naših mečev ogenj razsvetli nam pravice vse....
Sumi črez polje v dalje sive, črez polje rožno grom buči, a kralj na prsi nagne glavo, z roko zakrije si oči.
In vtihne grom.... In grob za grobom z dehtečim cvetjem se zapre in spet zakriva polje megla, kot smrti večnomrtvi prt. —
Kot zadnji spomenik življenja na plani prestol tam molči in zadnji sin na grobu plaka, poljublja svetomirna tla....
Zaradi psa.
Lexington, Kv., 19. julija. — Žena Roberta Hensona je imela dva psa. ki sta cele noči lajala, vsled česar so se sosedje nanjo jezili. Ko ji je danes zjutraj rekel sosed Robert Henson. da bo psa zadavil. je potegnila iz žepa revolver in soseda ustrelila. Policija jo je aretirala.
Ogenj n? bojni ladiji 'Oklahoma'.
Philadelphia, Pa.. 19. julija. — Na bojni ladiji "Oklahoma", katere še ni prevzela vlada, je izbruhnil danes ponoči požar, katerega so pa delavci kmalo pogasili. Oblasti so uvedle strogo preiskavo, ker so se po mestu razširile govorice, da je položil ua bojno la-dijo neki neznanec bombo.
GLAS NARODA, 20. JTJLUA, 1915.
ti-.
IZVBŠEVALNI ODBOBl Bakser, predsednik, 82 Cortlandt St, New York, N, Z« Tajniki i
Edward Kalish, 0110 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Badolf Trošt, 303 W. Central Park, New York, N. X.
rjjr.
Mu Jazer, blagajnik, 0241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn,
Denar, kolikor ga podružnica sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati glavnemu tajniku. Vsaka vplačana svota bode potrjena po tajniku ln raz-jriašt?ua i*> slovenskih listih. Istočasno naj tudi obvesti gl. blagajnika, koliko denarja so poslalL
Pozor I — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige I
Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve.
Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige.
Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se cenj. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige.
EDWARD KALISH, glavni tajnik. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Vse iztise Pravil Slovenske Lige smo poslali glavnemu tajniku Slovenske Lige, Mr. Edvardu Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Oni, ki nimajo Pravil, naj se obrnejo naravnost nanj. — Vse p<K trebne informacije daje glavni tajnik.
Uredništvo 6. N.
Sijajna svatba,
Napisal: Franc Bregar.
v	0
<"	(Nadaljevanje.)
Baštja ni dokončal, kajti naprej j«> droben glas zacvilil, potem za-ihtel.... ihtol na tej veseli svatbi. da se je človeku sree trgalo
v prsih. Ali. kak tepec sem! Šele sedaj sem se spomnil Pavleta, ko sem naštel vse druge brezpomembne svate, ko je z jokom iti solzami terjal, da ga omenim. A ni ga bilo težko prezreti. Tam zravem očeta, ženina, jo sedel nem in miren med hrupno gostijo, dvanajstletni, nerazvit, tesnoprsen, vrat nekoliko zvit na levo stran in glavo nenaravno stisnjeno od desne. Na nesrečen dan ga je mati rodila. .. . Ni še odprl ust. odkar sedi tu pri bogati mizi, in oče ga je moral pr isliti. da se je dotaknil potice in se napil vina. Sedaj, ko se je blebeta-i Baštja spomnil matere, mu je drobno sree prekipelo. V trenotku se je zavedel o-nega dne (in bil je zadnji), ko ga jemati poklicala k svoji postelji.
—	Kako je. Pavle?
Govorila je že zelo tiho in roka ji je bila na dlani pekoča in potna. V sobi je bilo vroče in ne-broj muh je letalo krog materinega obraza.
—	Pasel sem. mama. Ali veste, kako ime sem nadel sivkinemu teletu '
—	Kako, Pavle?
—	Miha mu pravim, — se je nasmejal Pavle, kajti zdelo se mu je n se k one no smešno, da bi bilo teletu ime Miha.
—	Xi prav, Pavle, drugače mu boš moral reči, — jela ga za glavo z vroeimi dlanmi in jo prislonila k svojemu obrazu. Pavletn je bilo čudno pri srcu. a ko je začutil materine solze na licih, tedaj j«' zaslutil, da ne bo dobro ne njej. ne njemu.... Z vso silo se je oklenil tega bolnega, onemoglega telesa, in ko je začutil v materinih prsih naglo, tiho lirope-"j.e g'1 je obšlo ne kakor brezmejna žalost, temveč kot onemogla. obupna jeza in zajeeal je, ne. zatulil je kot brezumen. Tedaj je stopil hlapec Matija v sobo in ga hotel dvigniti s postelje, a Pavle se je vrgel po tleh in kričal, kri-čnl. ... in nato zbežal iz izbe in se zaril v dehteče seno....
Tega se je spomnil Pavle, ko je na piva 1 Baštja nevesti, in je zajokal. Vsa svatba se je zmedla. — Baštja je utihnil, nevesta, ki je držala Grofa za roko, se je zdrznila in roko naglo umekuila, možje so se spogledali, žene so se splašile. Grof se je nagnil k Pavletu (nerodno um je bilo tu pred ljudmi in z otroki se sploh ni znal veliko ukvarjati) in ga je pobožal s svojo veliko roko po licu ter mu šepetal v uho, da sam ni vedel kaj. To.'- 1'avle mu je odrinil roko. mu umikal obraz in začel joka je cepetati z nogami po tleh.
Bog ve, kako bi se svatba bila končala, da se ni tedaj god^e spomnil pametne. Zopet ti moram reči, harmonika: da bi te zlodej!
Trezen človek se upijani poleg tebe, pijan podivja, pameten znori. blazen zbesni, kadar te sliši, pleše pa vsakdo. Najprej se je dvignil navihani Prelovšek, ustavil se sredi sobe, razširil roke in dejal:
—	Kar je. pa je. Katera gre?
Potem so vstajali pari drug za
drugim, harmonika se je komaj še slišala, ko so zacepetali težki škornji po tleli, plesavei so se kakor pod težo maio sklonili, pobe-šali in dvignil glave, dekleta in žene so si popravljale potne lase in si lovile krila, ples je zdivjal, kri se je razvnela — in sedaj naj se vdore strop nad glavami ali pod pod nogami, naj se prevrnejo polne mize, godec naj od truda pri tej priči izdihne, naj narasla Savinja odnesle vse žage in ves les, i Bog naj pokliče k sodbi. Savi-njec bo plesal, in kdor mu stopi | na pot. ga bo prevrgel in pohodil; : zemljo bi dvignil zdajle iz teča-1 jev. -e bi mogel, in jo sunil v brez-danje prepade svetovja, zvezde bi I pomedel z jasnega neba. vse svet naj se podere in on naj konča z njim. ampak sedaj pleše in kaj vse drugo?
Z eno besedo: bila je res sija j-!na svatba.
Pavle je bil utihnil in je topo zrl po sebi. Grof je važno in počasi nekaj razlagal nevesti, pari so se sukali kakor v velikem vrtincu. tisti pa. ki so sedeli pri mizi. so trkali s kozarci in se pomenkovali bogvekaj. Zunaj se je bilo : že popolnoma znočilo, droben je-i senski dež je začel curljati po o-jknih, a v svatovski sobi je tem | prijetnejše. Vse je dehtelo po močnem, naravnem vinu. po sve-;ži, mastni pečenki, mehki dim citrar. ki so jih kadili skoro vsi svat-je. kajti pipa je bila prišla pri ; mlajših precej iz navade in je le j tuintam v kakem kotu tlela z zo-i prnim duhom, je pronieal v oble-j ko. ovijal z vonjavo meglo obraze in poglede, se vpijal v misli, ki so postajale sladkolene in mirno-i vesele.
Ko so mladi tako rajali sredi so-j he in stari modrovali pri mizah, I so se naenkrat vrata odprla na-stežaj in dva močna fanta sta pripeljala med svate človeka, ki .....
; zelo čudnega človeka. Na glavi je imel okroglo, dalmatinsko kapo, i lasje so mu bili ponarejeni iz preje. izpod košatih obrvi mu je str-! melo dvoje ostrili, sivih oči, brki ■ in brada so mu bili obilno potreseni z moko. lica nabeljena in pobarvana. suknjič se mu jo tesno spenjal krog koščenih prsi, lilaec-so mu bile utaknjene v črevlje in na hrbt u je nosil visoko krošnjo prstene posode.
Ples je nenadoma obstal, ko se je znašel čudni tujec med svati, harmonika je vtihnila, gostje so vstali izza miz, dvignila sta se celo ženin in nevesta ter gledala radovedno in smehljaje preko glav, ki so se stikale krog krošnjara. j Tujec je stal tam med veselimi i svati in ni vedel kaj. Tedaj sta zakričala fanta, ki sta ga bila prignala :
—	Kje je župan?
Baštja se je prerinil med svati in je dejal: —Kaj bo?
—	Tegale moža sva dobila na cesti; lonce je pokradel po vasi in zdaj pravi, da so njegovi.
j Baštja se je široko razkoračil pred krošnjarjem, ga sumljivo o-pazoval izpod čela, sklenil roke na hrbtu in vprašal:
—	In kaj ti praviš, hm?
Krošnjar ga je začudeno pogledal in rekel:
—	Ne bodi siten, Baštja! Kaj meni mar vaši lonci. Jaz sem pošten človek in zato me pustite, da grem po svojih potih!
—	Le potrpi, prijatelj! Sedaj hoče biti pošten že vsak cigan!
Svatje so se gromovito zasmejal i. (Danes je svatba, se pije. danes se smeje, danes se mora smejati.)
—	Odkod si doma, prijatelj, in I »o kakem opravku si prišel k nam ?
Krošnjar se je ujezil in iztegnil svoje dolge roke proti Baštju:
Ne šali se, Baštja, s poštenim človekom! Kaj si vest zapil?
—Ah, na mojo vest ne da oštir niti poliča vina! Kaj bo znjo, ko ima še s svojo same težave?
Gostje so hoteli popokati. Eli. naš BaŠtja!
Krošnjarju je bilo liudo med razposajenimi svati in začel je prositi:
—	Pusti me, ti pravim, Baštja. prestar sem za norčije!
—	Tako se je izgovarjal tudi tatinski Hrvat, ko so ga peljali na vislice, pa so ga le obesili.
Možje so pometali cigare iz ust in rok ter se začeli tolči po kolenih, ženske so se dušile od smeha, sam Baštja se je moral zadovoljno nasmehniti; obračal se je semin-tja med svati, stegoval roke od sebe in vpraševal. — I. kaj pa! Kaj se boste smejali? Saj je res.
Le krošnjar ni bil zadovoljen. Krotke sive oči so mu začele bliskati izpod obrvi, potem je jezno zamahnil z roko. zamrmral: — En. kaj boš z norci! — ter se obrnil proti vratom. Toda urni Baštja ga je prijel za roko. potegnil zopet v sredo in dejal :
—	Saj se še nisva pobotala, prijatelj ! Vidiš, tale dva fanta pravita, da si kradel po vasi, in jaz moram skrbeti, da se pri nas ne ugnezdijo potepuhi. Ali imaš kake pop i rjo pri sebi ?
Krošnjar ni več odgovarjal, a Baštja mu je sam odpel suknjič, segel v notranji žep in potegnil iz njega polo mastnega popirja, na katerega je bila nevešča, okorna roka napisala s svinčnikom sledeče besede:
Ta mož je pravi hrvaški tat in je pokradel
mnogo velikih in malili loncev in zaslužil batine.
Ko je Baštja glasno prebral te preproste, komaj smešne vrstice, so svatje utihnili ni oči so se jim zaiskrile. kajti približal se je najveselejši trenotek svatbe. Beseda "batine", precej tuja in nenavadna. je veliko obljubljala in delovala kot skrivnostno bajilo.
Krošnjar je stal kakor obsojen. Baštja se je bil razkoračil pred njim, pogledoval zdaj na popir. zdaj nanj in sldenjič spregovoril začuden:
—Tako-o. prijatelj!? Zdaj se poznamo! Torej — se ozrl na nestrpne svate, zapovedujoče iztegnil roko proti krošnjarju. se še enkrat ozrl in počakal ter nenadoma ukazal: -— Batine!
Ko* bi trenil, je pograbilo ubogega krošnjrja deset rok. ga položilo na tla. posoda se je do zadnje razbila, črepiuje so zletele po tleh, v istem trenotku je zavri-skala harmonika, pari so se zasukali. razposojeno teptajoč in drobeč črepinje. smeh in krik je odmeval iz slednjega kota____završalo je po sobi kot vihar____Eh.
Savinjei se znajo zabavati!
Krošnjar je* obležal, kakor je bil padel. Kapa mu je odletela z glave, lasulja se mu nagnila na levo in prikazali so se polsivi, — kratki, ščetinasti lasje. Tako je ležal na črepinjah, oprt na komolec in topo gledal v ta plešoči vrtinec krog sebe. Ženske so šumele mirno s krili, ozirale se nanj in se mu smejale:
—	Vstani, Matija zdaj je konec !
A on se ni ganil.
Tedaj se ga je usmilil Baštja, ki ni toliko maral za ples, in mu je ponudil roko:
—	Glej ga. Matija ! Kaj boš ležal kakor Job na gnojišču?
Matija se je" oklenil Baštjeve roke in se dvignil. Toda ko je stopil na noge, mu je levq odpovedala. nagnil se je naprej, se ujel za stol in omahnil nanj ter mirno in hladnokrvno rekel:
—	Nogo si mi zlomil. Baštja!
Baštju je hipoma izginil smeh
z obraza, ozrl se je okrog ter zav-Piij
—	Grofovemu Matiji ste zlomili nogo, ljudje!
Svatje so se ozrli in zavpili drug drugemu:
—	Matija si je nogo zlomil!
Vsi so se naenkrat zbrali krog
njegovega stola, vstal je celo ženin. dasi bi ne bil smel, in Baštja mu je začel odvezovati črevelj. Ko ga je sezul. se mu je pokazalo, da je krog gležnja noga nenavadno debela.
Tedaj se je spomnil Prislan in je rekel:
—	Baštja, ti si beštja! Verjemite mi. da sta zmenjena z Matijem !
Svatje so se zasmejali:
—	Glej ga, Baštja! Da bi ga zlodej! Zmenjena sta! Še drugi črevelj naj se sezuje!
Baštja je začel drugi črevelj 0(1 vezovati in se je na tihem veselil: — Kaj. če bi druga noga bila ravno taka? Mislili bi, da sem jim res nalašč tako naredil!
Tod a druga noga je bila tanka in gibčna v zgibu: Baštja se je obrnil svatom in se ujezil:
—	Kaj bova zmenjena ? Saj ni, da bi se človek z nesrečo liorče-
al! Na. zdaj sami vidite! Izkazalo se je, da noga ni zlomljena, temuč samo izpahnjena in <la ne bo posebnih sitnosti z njo. Toda Grofu je vendarle bilo nerodno, da se je morala ta nesreča goditi ravno njegovemu hlapcu in ravno na njegovi svatbi, in ni mogel, da bi ne rekel:
—	Čemu ste ravno tega starega medveda izbrali za šemo, ko je ves trd in okoren kot tnalo! — Vina se napij. Matija!
Matija je moral izpiti kozarec in potem so mu začeli nogo zvijati. sukati in vleči, da je od bolečin s tiskal zobe; toda noga se ni hotela vravnati. Več mož in fantov je poskusilo, Matija je moral izpiti mnogo kozarcev vina. a kost je štrlela iz zgiba in noga je ved-!io bolj otekala. Ko pa je prijel močni hrust Mozetič, da so kosti zaškripale, je Matija zakričal in sunil z zdravo nogo.
—Bodi pameten. Mozetič! Kaj nimate vesti, ljudje?
Tedaj je smuknil med svati k ljemu Pavle, ves bled in preplašen. Ko je zagledal njegov izmučeni obraz, popačen od bolečin in potu in muke, so se mu zaiskrile solze v očeh in vprašal je boječe:
—	Ali te hudo boli, Matija?
—	Saj je Jezus tudi trpel, Pavle — je odgovoril Matija in skoro la se je nasmehnil.
Pavlo- ga je začudeno pogledal, se tesno pri vil k njemu, se ozrl po svatih in zašepetal:
—	Pojdiva domov, Matija! Kaj bova hukaj ? Pojdiva rajši domov !
Ob istem času se je oglasil tudi Grof:
-	Na preži konje. Znoj. da spravimo Matija in Pavleta domov. Ali bi ti vozil. Kovačev?
Kovačev se je ozrl na dekleta, s katerim je bil že ves večer plesal. in si je mislil: — Glej ga. šmenta! — Rekel pa je:
—	Bi že. Grof. ampak pot je grla in jaz nisem navajen Znoje-vih konj.
-	Kaj bi tisto! — se je nasmejal Grof. — Saj te Reza počaka.
-	Mara Reza zame! — se je branil Kovačev in skrivaj pogle-lal tja k njej. — No, pa grem. Ia ne boš rekel. . . .
Matija je bil tačas obul en črevelj, drugega pa je nesel v roki in se je napotil proti vratom. Pod levo pazduho ga je podpiral Kovačev. desnice pa se mu je oklepal Pavle.
—	Zbogom. Matija, pa ne za-n.OT?' — so zavpili tisti svatje. ki še niso sedeli pri mizi.
—	Kaj bi zameril? — se je o-zrl Matija in milo se mu je storilo. — Ampak ni prav, kar delate ! Kaj so vam bile na poti moje stare noge? — Ko se je pa spomnil krivice, ki so mu jo bili storili, se je nenadoma ujezil in začel mahati s črevljem. ki o-a je držal v roki. — In če bi se že veselili. kakor se spodobi, bi člo vek nič ne rekel---- Ampak Čemu razgrajate pozno v noč, ko bi se morali jokati? — Čemu se sladkate Grofu, ko pijete njegovo vino. in se lilinite skupaj z
njim, licemerci?____ Ne jokaj.
Pavle!---- Glejte, zamera gor
ali dol. po pravici vam bom po vedal: Ti Grof in vsi drugi z njim----
—	Domov pojdi. Matija, in ne sitnari! — je za vpil Grof izza mi ze in obraz mu je podplula krepka rdečica.
—	Prav praviš, gospodar, — ie odgovoril Matija in je odšel s Pavletom in Kovačevim skozi vrata.
Mat ia je odšel, harmonika je ■ (zaigrala, toda svatje so obstali in obsedeli ter; se skoro šepetaje me-.
L _
nili. In šele ko je Baštja glasno izpregovoril: — Ah, pijan je! — in ko so tudi drugi pritrdili: — Pijan je Matija ! — in se oddeh-nili. se je nevesta zopet nagnila h Grofu, so kozarci zopet trčili, je zopet zašumelo veselje po svatovski sobi, zašumelo in bučalo celo noč in naslednji dan in še eno noč do belega jutra, ko so se muzikantu napravili žulji na palcu in so gostje pospali po klopeh
in za mizama.
* *. .*
Pavleta so zavili v odejo in ga položili na slamo zadaj, — da se naspi, revček, — kakor je dejal Matija, ko je sedel na vozu, in voznik je pognal. Bila je deževna jesenska noč. Poletni dež je prijeten: izza dušeče sopare se nagrmadijo na nebu oblaki, potem začne padati v redkih, debelih kapljah, nato se vi i je, da kar zašumi pod črnim nebom, in čez nekaj trenotkov posije solnce, vse sveže in skoraj še mokro, kakor bi se ravnokar bilo dvignilo iz mrzle jutranje kopeli; vse naokrog zadiši s sladkim vonjem vlažnega prahu, travnik zazeleni in gozd, cesta je izprana in dom. po jarkih pa bega obilna poletna
voda---- Toda jesenski dež je
zopern in težak. V neštetih drobnih kapljicah polzi z neba in se vpija v obleko in kožo in kakor da si išče poti prav do srca, kajti človeku je strašno v tem neizmernem morju dušeče mokrote, pogled mu blodi po medli, blatni pokrajini, prenasičeni od vlage, misli se mu pletejo v bolnih, neiz-raznih oblikah kot jesenske megle. . .. dež pa prši. . . . prši. . . . do blaznosti.
(Konec prihodnjič.)
njega mazal "Roastbeef" z gorčico. On je smatral to za neumno in neprimerno in če bi imel oblast, bi izdal postavo, s katero bi se prepovedalo uživati "rosatbeef" z gorčico. A tudi če bi bilo to ne-
primerno, ali bi to upravičevalo prepoved ?
Isto je s pivskim vprašanjem in mi sedimo in gledamo, kako se iz-podkuje tla osnovnim prineipijem prostosti.
Osebna svoboda.
Louis N. Hammerling.
XXX V111.
Boj proti tiranstvu ali boj za pijačo? Soglasno s splošno razširjenim mnenjem je boj proti tiranstvu in za osebno svobodo boj za "pijačo". Posledica tega pa je da stoji veliko ljudi, ki so mnenja. da nimajo s tem nobenega direktnega opravka, na strani ter pusti sovražnikom prostosti pro sto pot. Vsled domnevanja, da st gre le za pijačo in proti pijači, pa pride do tega. da se pozablja na osnovne principe osebne svobode, katero se spravlja s tem v veliko nevarnost.
V tem leži največja nevarnost celega problema osebne svobode. Dr. Howe iz New Yorka, načelnik People's Institute, je pred nekaj časa opozoril na čudni prizor, da se nekateri naših najboljših državljanov tujega izvora spuščajo v politične zveze s slabimi, pokvarjenimi in celo hudodelskimi elementi v občini, da branijo svo jo osebno svobodo in navade, zvezane z uživanjem opojnih pijač, ker so jih do te nenaravne zveze prisilili sovražniki prostosti.
Na drugi strani pa so ljudje, ki uživajo splošen ugled in katere se smatra splošno za najboljše, v tajni zvezi s sovražniki prostosti. To pa ne iz prepričanja, temveč iz napačnega občutka sramu.
To stališče pa je povsem n&pač-lio. Prvič ni boj proti tiranstvu boj za pijačo, dasiravno je res, da so opojne pijače in navade, zvezane z zavživanjem, predmet tiran-stva, kateremu nasprotujemo. Ako bi bil drugič boj proti tiranstvu v resnici le boj za pijačo, bi ne bilo to ničesar grdega s tega ali onega vidika, kajti zmerno zavživa-nje opojnih pijač ne vsebuje ničesar grdega ali nasprotovanja vrednega.
Tretja stvar pa je ta. da bi bil. tudi v slučaju, da so opojne pijače škodljive, nezaslišan napad, na pravice naroda prepovedati mu to potom postave razven v obsegu, da se ne omejuje drugih državljanov v mirnem uživanju njih prostosti.
Tretja točka je najbolj važna. Navajati ljudi na pametno in zmerno življenje, je stvar poduka in vzgoje. Mi bi prav tako lahko uveljavili postave, da mora dati vsak človek gotov del svojega zaslužka v hranilnico kot ga prisiliti. da ne sme piti piva ali jesti čebulo ali češenj. Nekateri ljudje sbvražijo češenj, drugi ga pa smatrajo za delikateso in neobhodno potrebnega pri kuhi. Ali so oni, ki ne marajo češnja, upravičeni misliti, da so bolj pametni? In če se celo prizna, da so bolj pametni, ali imajo pravico prepovedati u-porabo češnja ? Pisec teh vrst je videl nekoč v gostilni nekega človeka, ki je ogorčen vstal ter šel k drugi mizi3 ker je sosed pj^leg
iCENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
MOLITVENIH]	
Duhovni boj	t—.60
Evangeljska zakladnica	t—.50
Gospod usliši mojo molitev	
z posebno velikimi črkami $1.00	
Ključ nebeških vrat	:—.50
Jezus in Marija	«—.40
Marija Varhinja	—.60
Marija Kraljica	r-.60
Skrbi za dušo	—.60
Vrtec nebeški	—.40
rOUCNZ KM/I1S:
Abecednik »lovenski, 7*zan —.24 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	i—.60 Angleško-slovenski in slo-
vensko-angieski elov&r —.40 Berilo prvo, vezano	—.30
Berilo drugo, vezano	»—.40
Berilo tretje, vezano	—.40
Cerkvena zgodovina	—.70
Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači živinozdravnik r—.50 Evangelij	—.50
Fizika 1. in 2. del	■—.45
Eitri računar, vezano »—.40 Ktekizem vez. veliki	—.40
Katekizem vez. mali	—.15
nemščina brez učitelja, 1.
in 2, del, vezano	$1.20
Občna zgodovina	$4.00
Pesmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo	—.50
Popolni nauk o žebelar-
stvu, vezan	$1.00
Postrežba bolnikom	—.20
Sadjereja v pogovorih —.25 Schimpffov nemško-sloven-
ski slovar	$1.20
Schimpffov slovensko-nem-
ški slovar	$1.20
Slovenski pravnik	$2.00
Slovenska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	—.150
Slovensko- angleška Blovni-
ca, vez.	$1.00
Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, brosir. —.80 Trtna uš in trtoreja	■—.40
Cfmna živinoreja	—.50
Umni kmetovalec	—.50
2iirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.60
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk	.—.20 3elgrajski biser	—.20 Beneška vedeževalka	—.20 Bitka pri Visu	i—.30 Bodi svoje sreče kovač	—.30 Boj s prirodo	—.15 Božični darovi	—.15 Burska vojska	— 25 Cerkvica na skali	—.15 Cesar Jožef IT.	i—.20 Ciganova osveta	—.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Cvetke	—.20 Don Kižot	—.20 Dobrota in hvaležnost	•—.60 Evstahija dobra hči	—.20 Fabiola	—.35 George Stephenson, oče železnic	v—.20 Grizelda	;—.10 Grof Radecky	—.20 ETedvika, banditova nevesta —.20 Hlapec Jernej	■—.60 Hubad, pripovedke, 1. in I.
zvezek po	>—.20 flustrovani vodnik po Gorenjskem	—.20 Izlet v Carigrad	—.20 Tvan Resnicoljub	•—.26 Izanami, mala Japonka	—.20 Tzidor, pobožni kmet	■—.20 •lama nad Dobruio	—.20 J aromil	i—.26 Jeruzalemski romar	—.4$ Kristusovo življenje in smrt
vezano	$3.0G
Krištof Kolumb	—M
Križana umiljenost	■—.41 Kaj se je Makaru sanjalo? —
Lažnjivi Kljuke«	>—.20
Leban, 100 beril	—JU
Maksimilijan L	>—JM
Marija, hči polkova	■—.20
Mati, socijalen roman.	$1.06
Malomestne tradicije	<—.25
Miklova Zala	—.35
Mirko Poštenjakovii	■—.23
Na divjem zapadu, ve*.	«—.66
Na indijskih otokih	t—.86
' Najdenček	,_
i Na jutrovem	_
Na krivih potih	,_.30
Na različnih potih	_
Narodne pripovestl, |.
in 3. zvezek po	,—,J§
Naseljenci	_.jfl
! Na valovih južnega morja	—.16
I Nezgodan a Palavanu	^—.26 'Nikolaj Zrinski
j O jetiki	i—-.18
I Odkritje Amerike, vcj.	—.86
I PrihajaČ	,—.30
1 Pregovori, prilike, reki	—.21
Pri Vrbčevem Grogi	—.2f
Prst božji	—jeg
Randevouz	—.M
Revolucija na Portugalskem	— Senila ,lf
Simon Gregorčiča poezije	■—.49
Stanley v Afriki	i— Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. arvezek po	—.86
Sveta noč	»—
Srečolovec	j—.2$ Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov	$5.66 Strelec	—.26 Sanjska knjiga, velika Štiri povesti	—.16 Tegetthof	,—.5» Turki pred Drina j eni	—.3^ Vojna na Balkanu, 13 zvez.	$1.85 Zlate jagode, vez.	—.89 Življenjepis Simon Gregorčiča	r—.m življenja trnjeva pot	—.36 Znamenje štirih	i—.39 Za kruhom	i—.36 Življenje ra avstr. dvorn aH Smrt cesarjeviča Rudolfa
.TI
»PILMANOVE POVESTI;
1.	zv. Ljubite hvoje sovražnike
2.	zv. Maron, trsčanski
deček	r-
4. zv. Praški judek	—
6.	zv. Arumugan, sin indijskega kneza	>—
7.	zv. Sultanovi sužnji —
8.	zv. Tri indijanske povesti
9.	zv. Kraljičin nečak —
10. zv. Zvesti sin	t
U. zv. Rdeča in bel* vrtnica	;
12.	zv. Korejska brata t
13.	zv. Boj in zmaga
14.	z v. Prisega huronskega glavarja
15.	zv. Angel j sužnjev	.
16.	zv. Zlatokopi	;
18. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev	r 19. jrv. Mlada mornarja *
T ALU A i
Zbirka gredaližkih tgar.
.i« M
JI
.21
M
M .99
Jtm .3* .3*
M
.36
JI
.39
Brat sokol Cigani Dobro doili Pri puščavnik* Putifarka Raztresene* Starinarica Zupanova Micka Idealna Tašča
M
-M -M
-.26 -.90
-.20
■Razglednice .*
Ner»yorške, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po	—
ducat po	—J5S
Z slikami mesta New Yorka
po	—.3f
Album mest New Yorka a krasnimi slikami, mali —.58 veliki	i—,ff
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrske mali,	—.18
Združenih držav, mali —.15 veliki	—.23
Balkanskih držav	—.18
Evrope, vezan	—JSB
Vojna stenska mapa	$1.50
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po	^—.28
Opomba: Naročilom je prilož iti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poitnih znamkah. Poftnina je pri v»eM Anah is zEs&mraii	___ ______
/
OliAS NARODA, 20. JULIJA, 1915,
B	-
Jugislovanska
B	:
:0
Katol. Jedneta
B
Bu-
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. •LAVNI URADNIKU
Predieanir: ST. A. GEAtf, 607 Cherry Way or bo* BT.grtd
dock, Pa.
Podpredsednik: AliOIS BALANT, 112 Sterling Ave^
berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, lfirm Blagajnik: JOHN GOU2E, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, M«, j
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, DL
NADZORNIKI:	t
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mlek. PETER ft PEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Sails, 111. JOHN Al SEC, 5427 Homer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6. St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, W^sh.
POMOŽNI ODBOR:
101EPH MERTEL, od društva sv Cirila in Metoda, »tv. 1,
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva «▼. Srca Jeruaa, itv. «, Bly, Minn.
JOHN GRAHEK, it., od druitvi Ilovene«, Itt, 114, By, Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tndi denarne poli-ijatre naj se poailjajc na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se n« bode tiralo
Društvene glasilo: "GLAS NARODA".
Zdravilo zoper vse bolezni, mazilo zoper vse rane je po mnenju mnogih ljudi še vedno alkohol. Zato oni, ki imajo svojce pri vojakih
KOROŠKO.
Prestolonaslednik na obisku.' PisatelJ ^ organizator. Moral je Nadvojvoda Karol f ranc Jožef je takoj v vojake. 19. junija obiskal koroško deželo.1 Nadvojvoda Ludvik Salvator,
med ranjenci, ne vedo tem reve- Najprej je izstopil v Št Vidu ob kl blval v Gonci .cel° leto> je žem prinesti nič boljšega, nič Glini, kjer so bili navzoči deželni 1>red kratkim zapustil mesto, ljubšega, nič slajšega, nič drago- predsednik grof Lodron-Laterano!	se posinovljenec nad-
cenejsega, kakor alkoholne pija- s presidialistom dr. Kometterjem, ,klirJa^ Jožefa Mittererja iz Go-če: vino in tudi-žganje. Na, tu zastopniki Rdečega križa knez rice' sedaj v Diva«> kl ^ pobeg-imaš, privošči si ga malo! Pijača Rosenberg-Orsini s soprogo in ml s svo-jo drug0 mater3°* Deček.-, te bo potolažila, pijača te bo raz- dvorni svetnik Pipitz okrajni se Ant011 Horvat, je rojen 14.|J J veselila, pijača te bo — ne vem giavar vitez Franc Šiller pi. Gam- sveSana 1903» Je precej velik, sulijjp
kaj še vse! Zato pa vidimo po bolo s SOprogo, občinski zastop.......
ljubljanskih cestah tolikokrat ža- št._vidski in več gospa Od cer-lostne in sramotne prizore: guga- kvenife zastopnikov je bil navzoč joče se "junake \ Vojaška oblast knez in gkof dr> Hefter, št.-pavel-jzabranjuje vojakom alkohol — a'ski prelat dr. Odilo Franki, tan-;njih domači in prijatelji tiščijo zenberški opat Bonifa« Ecker in Od vseh Strani vanje s pijačo, ka- dekan Waleher. Prestolonasled-
kor da je v pijači vse zvehčanje llik se je da]je c.asu razgovarjai ___________________________
za ta m oni svet! Alkoliol-slepar,1 s knezoškofom in je obiskal tudi je nahajal nekje izven Bosne in! kako dolgo boš ljudi še slepil in bolnišnico usmiljenih bratov. V Hercegovine, ter ga pripeljali
Ivanko Derenčinovo. Ženin je vrl| HfiKffiffifH^^
1
i
in izgleda slabotno.	j J j
Prestopili so v katoliško Cerkev 1 j
.............."......... i |
i
v Solkanu trije protestantje, sicer mati s hčerko in sinom.
in
BOSNA.
Aretirali so bivšega bankirja
DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
kakor DELAWARE, CATAWBA in CONKORD prodaja
JOSIP SVETE
17SO-82 E. 28th St.,	Lorain* Ohio.
CONCORD RDEČE VINO I CATAWBA BELO VINO 60c. galona.	|	80c. galona.
Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan.
Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je treba pridejati denar ali Money Order.
milijonarja Ješua D. Salom, ki se'
delal neumne?!
I hotelu Stern je bil dine, nakar se Sarajevo v zapor. Zaprt je tudi
ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE!
Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno
priobčeno.
Uredništvo G. N.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
progah Nabrežina-Kriiiiii in Trst-
do 1 gld. 70 kr., kost run 2 gld. do 2 gld. 20 kr.. funt mesa ogrskega vola 41 kr., funt mesa domače živine :'l kr., zajec 45 kr. kokoš 15 do 24 kr.. 12 jajc 45 kr., ščuka 15 do .'JO kr.. 12 polžev 5 do 6 kr., slanik 3 kr., 1 funt kruha 1 kr., štrih ovsa 51 kr.
Vojno posojilo. Kamniški meščani. združeni v meščanski kor-poraciji, so podpisali 10,000 kron drugega vojnega posojila.
Za vojnega kurata je poklican Izidor Cankar, urednik "Dom in Sveta" v Ljubljani. Moral je takoj odriniti na bojišče.
Umrl je v Stari Loki Fran Šolar. duhovnik v pokoju.
Opasno obolel je na Sinkovem turau Janez Tavčar, župnik v pokoju.
Ponesrečil se je 411etni železničar Matevž Rozman na železniški postaji Javornik na Gorenjskem. Bil je doma z Bleda.
Potrjen zakon. Cesar je sankci-joniral od kranjskega deželnega zbora sklenjen zakon glede uprave vodovoda v Zgornjem in Sp. Logatcu.
Kolekcvanje vlog na deželni odbor. Na vprašanje, če je treba kolekovati tudi vloge na deželni odbor, se odgovarja, da se morajo vloge privatnih strank na deželni odbor v zasebnih zadevah kole kovati s kolekom za 1 krono. Pritožbe zopet razsodbe občinskih odborov, cestnih okrajnih odborov, zdravstvenih zastopov in sploh drugih, deželnemu odboru podrejenih korporacij se morajo kolekovati za prvo polo s ko-
shržni križec zakonski dvojici, ki tudi trgovec z železom (!) Alta-iina osem sinov v vojaški službi, rac Abraham Majer — torej sami
I),
KRANJSKO.
Padel j.- glasom uradnega po-|Nabrt?žin« Je ustavljen celokupni j lokom za 2 K. za vsako nadaljno .čila na severnem bojišču Fran !,r0mpt\ ^ ]'dk; vozlj° začasno do p0l0 pa s kolekom za 1 K. Proš-
\0.1)11 Nabrežine. Kit se
j južno od Št. Petra na 'najbližjem času uvede
vo-
za progo Krasu v leeritima-
> i sta. Vse moje prizadevanje je zastonj. Koncem maja sem
»ila
nje v ubožnih zadevah so koleka
proste.
Za konjerejo. Ker je žrebčar-ska uprava odpeljala vse plemenske žrebce iz dežele Kranjske, dal je posestnik Fran Bohinc v Trbo-jah pri Kranju svojega mladega pinegavskega žrebca Anwalt li-concovati ter je ta žrebee sedaj za kobile konjerejcev na razpolago na postajališču Voglje pri posest-
—- — ...	.	. ....... niku in oskrbovalcu državnih
Silm-iie l.Umn /1.. in. V»M postni 111 anroVlZaCllskl vlaki v,.„v „ TT	ur 1-	.
miuuje piMiio, <ia je uu 1	*	. J	zrebcev r rami Molju. Omenjeni
j. u m ujet in da je zdaj zdrav, "a progi /agreb-Zidam most. žre,bec hm je bilo pisano dne 12. mar- Črnovojniki z zastarelimi na-< '••/ devet mesecev se je torej membnicami morajo takoj k svo-i>»il moj mož Jožef DajmočJj'"1 četam. Ker so se prigodili ija Daj moč, Schiiren, Vest- slueaji. da nekateri črnovojniki — 1/. Koprivnika v Bohinju vsled tega niso odšli v vojaško »čajo: (iosp. župniku je pisal službovanje, ker imajo namemb /. K"i'i»šetr vuliro Zir. Koroši- "ice z opazko: "Čakati na vpo
irovcc, c. kr. avskultant v m mestu, doma iz Ločne. \ ški službi jo bil poročnik.
V ruskem ujetništvu. L ju bljan- K'liska dolžnost, se smejo izdajati i "Domoljub" je prejel sledeči vozni llstkl le do Petra na ;.is: Prosim, da bi dali v list te,Kn,su- Dalje "stavljen celo-Nliee V tolažbo vsem onim že-jknPni l,romet na P1'0^ Ljubljana iti, ki ne dobijo od svojih možj" k.-Bubnjarci in postranskih so v vojni, nič poročil. Moj ah- Na P™gi Ljubljana g. k-ž je zadnjič pisal dne 28. av-
zacijski vlaki brez legitimacijske dolžnosti. Ravnotako so začeli vo-
ijati
blizu Kurama v klicanje v kraju bivališča" (Ein- Štajerskem.
je zelo močne in pravilne rasti ter je imel skozi dve leti od ministrstva vzrejevalno premijo.
&TAJEBSXO.
Krušne nakaznice so vpeljali _1 dne 13. junija po vseh občinah na
Sibiriji: " X;iznanjam Vam, da herufung i m Domizile abwarten), sem v Sibiriji pri nekem kmetu dotični opozarjajo, da se te na-ter um nekoliko delam. Zdrav membniee kot zastarele niso od--'■m. Na svidenje!" To je bilo ve-, vzele in da imajo brez odloga ta-s. 1 i;i doma, zakaj že nad šest me-! odriniti v vojaško službova-s.cev .si ni oglasil.	nje k svojim četam.
Vojni kurat obolel. Fran Kren.! Ugcdnosti za vpoklicane vajen-V 'jjii kurat infanterijske <livizije | ce. S cesarsko naredbo z dne 17 -t. 22, je nevarno
Skrb za begunce. Poročali smo, da se je goriški deželni odbor preselil na Dunaj. Deželni glavar monsignor dr. Faidutti se je liej-prvo ustavil v Lipnici pri Gradcu. kamor spravljajo begunce iz Goriške. V Lipnici se je otvoril poseben urad deželnega odbora,
IJ.TRU lil t l/.IJ' ----lini ' I.IJV7	UKK	I	------
obolel in leži maja 1915 se odreja, da se ima ki nadzoruje prihod in razdelitev -■daj v Košieah na severnem O-' izdati vajencem, ki so bili pokli-!doSIih beguncev. Posebno skrb pa g1 ■ s k e i u. Prepeljali ga bodo v sa-'eam v črnovojno službo, predno °brača deželni odbor na to, kako
.i. /.' od jeseni jo bil na bo- so dokončali učno dobo, izučna vse begunce preskrbeti z živili, .sen.	j spričevala, oziroma izučna pisma, j Več medu. V času splošne skrbi
ako so se učili obrti vsaj že dve za živila se mora skrbeti tudi za leti: onim pa, ki so že uspešno važno živilo in zdravilo — med. napravili pomočniško izkušnjo, je Jako umestna je prepoved okraj-izdati pomočniška pisma. Izučna,'nega glavarja v Lipnici, da ne oziroma pomočniška pisma se sme nikdo v njegovem okraju tr-
Za slepe vojake. Med invalidnimi vojaki bo treba gotovo naj-večjo skrb obrniti na morebitne slope vojake. To je čutil tudi župnik V. Vonlrašek iz Podbrezja, ki je izročil uredništvu ljubljanskega • Domoljuba" 300 kron v podporo onim vojakom Slovenci in. ki bodo izgubili v tej vojni vid. ka :
imajo izdati z dnem, ko vajenec, oziroma pomočnik odrine v črnovojno službo. Človekoljubnost domačega pod-blagodušno darilo župni- Jetja. V dobi sedanje hude dragi-t j- opremljala plemenita že-|nie Je svojim uslužbencem na lep lo pomaga, če se kdo krega radi <, bi našel med Slovenci , posnemanja vreden način pri-(pošte, ker pisma rabijo 4 do 5 dni, 111:; < ► _r <» posnemalcev. Naj omeni- skočila na pomoč Kolinska Lovar-' predno pridejo n. pr. iz Maribora ' > to, da je župnik Vondrašek na kavnih primesi v Ljubljani.lv Celje ali narobe. Pismo, ki je
gati cvetja in vejic dreves in grmičevja, da bodo imele čebele dovolj paše in da bodo nosile svoj plen mirno domov.
Poštne razmere. Sedaj zelo ma
Dovolila je namreč vsem svojim bilo pisano in oddano v Celju 10 uradnikom in delavcem, in sicer junija, je prišlo v Maribor šele eisto iz svoje volje, desetodstotno 15. junija. Bolj redno pošilja po draginjsko doklado za čas seda-'šta časnike.
nje draginje. Ta plemeniti čin'
Pravica do podpore. Štajersko
določil nadaljuih 200 kron za sle-p<' vojake Cehe, ki so njegovi ožji rojaki.
Zastave so razebesili na javnih poslopjih v Ljubljani, ko je Italija napovedala vojno Avstriji in j priljubljenega domačega podjetja | namestništvo razglaša, da do pod-< 1 onega časa vihrajo naprej. zasluži popolno priznanje in že-'pore imajo pravico tudi žene in
Železniški promet na jug ome-|l«**> j«1 l*1. <la bi Kolinski tovarni otroci onih delavcev, ki jih je vojen. Obratni inšpektorat južne že-jblodila tudi druga podjetja.	oblast poklicala v vojno slu-' leznist v Ljubljani javlja^ . Na , Alkohol. "Domoljub" ~ piše: žbo, četttdi ne nosijo orožja.
V Celovcu je obiskal bolnišnico ; Rdečega križa v Marijanišču, kjer se je Ijubeznjivo razgovarjai z bolniki, nakar se je odpeljal naprej iz Celovca, ki je bil v zastavah.
V ruskem ujetništvu. Dr. Janko Kotnik, poročnik 4. bos.-herc. polka, piše celovškemu "Miru" iz ujetništva iz Ugliča na Volgi z dne 17. maja: "Danes ravno po 8 mesecih dobil prvo pismo iz domovine. Sem zopet zdrav, hvala Bogu. Pošiljam vsem dragim in znancem najsrčnejše pozdrave iz daljne Rusije." Dopisnica je potovala iz Ugliča do Celovca ravno mesec dni.
Ranam podlegel je črnovojniški pešec Jožef Poselil iz Koflaclia, ki je prišel v Celovec s prevozom ranjencev. Umrl je na zastrupljenju krvi.. Mrliča so prepeljali v domovino.
Prevoz ranjencev. Dne 17. junija so odpeljali iz celovških rezervnih bolnišnic v rezervne bolnišnice v Gospa Sveti, Trgu in Pliberku 200 mož, ki so prišli v Celovec. Dne 17. junija je dospelo v Celovec mnogo ranjenih in obolelih. Dan poprej so pripeljali v Celovec mnogo ranjencev in bolnikov, med njimi 20 ranjenih italijanskih vojakov, med temi 2 častnika. S tem prevozom je dospel v Celovec tudi Valentin Per-hinik iz Strajivasi. Dne 20. junija dopoldne je bilo iz Celovca odpe-Ijanih 400, popoldne 93 mož, povečini Ogri, Hrvati in Cehi, na Dunaj itd. Istega dne je dospelo v Celovec mnogo ležečih in sedečih ranjencev. S transportom ranjencev so došli v Celovec 20. junija pešec Lovro Glančnik, pešec Karol Hobl ter Val. Frank in Jurij Lickenstein. Dne 21. junija so odpeljali iz Celovca v rezervne bolnišnice v drugih krajih 59S ranjencev in bolnikov, ki so prišli v Celovec z bojišča od 5. do 18. junija. Ranjencev in bolnikov v poslopjih rezervne boLnišniee št. 1 v Celovcu je bilo dne 20. junija 25 častnikov iu 1307 mož in v rezervni bolnišnici št. 2 dne 21. junija 18 častnikov in 601 mož.
PRIMORSKO.
Premetena in skrajno predrzna tatica. Iz Gorice poročajo: Pred kratkim je neka prebrisana ženska na Jesenici pri Orehku na Cerkljanskem ponoči ukradla v neki hiši vola. Ženska je baje doma iz Kanala in govori več jezikov. Da je spoznala razmere v vasi, je tam prej nekaj dni dnina-rila. Tisti večer je celo najela v vasi nekega fantiča, da bi ji pomagal gnati vola v Hudajužno, češ, da ga je kupila v Ravnah pri Cerknem. Ponoči je kar odšla v dotični hlev in s fantom odpeljala voda. V Hudijužni ga je skušala spraviti v kak hlev, a ker so ljudje še spali, ga je gnala h "Kovaču", kjer je mesniea za vojake. Kovač je takoj dal poklicati domačega mesarja Mihaela Zgaga, ki pa je takoj sumil, da je stvar nepoštena. Na vprašanje, kje je Vola kupila, pravi, da v Rameh, kjer pa je Zgaga dobro znan. Ker ni imela živinskega potnega lista, jo pošlje Zgaga ponj, rekoč, naj vol ostane tačas tam. In ženska gre naravnost v Orehek k podžupanu, ki ga pa ni bilo doma. Pod-županova žena je rekla, da se na to ne razume. Kratkomalo sede tatica in sama spiše potni list za vola. Ko pride župan domov, hiti za njo in jo doide vrh Jeseniee. Zahteva od nje potni list nazaj. Ona mu pokaže revolver. V tem pa pride že avizirana orožniška patrulja in odvede žensko v Cerkno.
Poročil se je v Gorici odvetni-|ki kandidat dr. Iir£ Čfi^uk z gdč.
židje. Vzroki zapora so, kakor izvemo, sledeči: Dobavljali so za vojaštvo čevlje, ki pa so bili vse poprej, kakor pa čevlji. V zvezi s temi so aretirali v Budimpešti solastnike trgovine vojaških oblek tvrdke Buchler & Raussnitz, ker so dobavljali vojski slabo blago. Pri hišni preiskavi enega solastnika so našli ** njegovi sobi 140.000 K, katere so zaplenili.
dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije.



ZAHVALA IN VABILO.
Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem onim darovalcem, ki so prispevali z darovi za slovensko cerkev sv. Antona na Elv. Minn. Pripomniti moramo, da je bilo nabiranje v početku jako te-. ža\ no, toda v kratkem se je odprlo rojakom radodarno srce in nabiranje je postalo lahko. Še enkrat lepa hvala vsem darovalcem !
Zajedno pa naznanjamo rojakom na Ely. Minn., in okolici, da bomo priredili dne 25. julija zani-j mivo igranje TOMBOLO v stari cerkveni dvorani. Cisti dobiček je namenjen za cerkveni sklad, j Začetek je točno ob 1/-.,2. z nago-j vorom in potem bo pevski zbor. zapel par slovenskih pesmi, nakar, se sprične tombola za lepe do-j bitke.
Tem potom vljudno vabimo vse. lu in v okolici bivajoče rojake in i rojakinje, da se zagotovo udeleže, in s tem pomagajo k boljšemu1 uspehu. Med dobitki je tudi žepna ura, vredna $25.
Torej na svidenje dne 25. julija v stari cerkveni dvorani! (19-21—7) Cerkveni odbor.
NAZNANILO.
Rojakom v Lorain, Ohio, in o-
kolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
JOHN KUMŠE, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Glas Naroda.
S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Pena-sylvaniji sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik
Mr. ZVONKO JAKJBHB,
ki je pooblaščen pobirati maro& nino in izdajati tozadevna potrdila.
Sedaj se uradi v Pittsburgh, Pa., in okolici.
Upravništvo	Narodi".
HARMONIKE
T 9e*r»TS MM-H IU 1( XMla tt Mlil ▼ «r»-»09raT«k nun
PIŠITE PO ILLSTROVANI CENIK!
"I Z V R S T N O!"
Tako se je 3e vsak Izrazil k<lor rabi brivski aparat, kar je pa tudi res, kajti s tem aparatom se zelo bitro in Cisto obrijete in glavno je to, da se ne morete raniti.
Najbolj v rabi so aparati, kot ca vidite na sliki, stane samo SI .00 s poštnino. V liCni usnjati škatlji je pole:; aparata tu<ii asclein najfinejših klin, ki so Izdelane iz najboljšega jekla. Denar pogljite po Postal Money Orderu ali gotov denar v resist rirunem pismu. Naroča se pri:
Alois Adamič & Co.,
P. O. Box 1581,	New York, N. Y.
PIŠITE PO ILUSTROVANI CENIK!
'KRACKERJEV' BRINJEVEO
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
Cena ia "BRINJEVEC" Je: 0 steklenic $ 6.59
12 steklenic 13.00 . V ZALOGI IMAMO
tudi Cisti domači TROPIN JE VEC In BLIVOV-KA kuhana v na5i lastni distilerijl.
Naše cene so sledeče:
Troplnjevee per gal. $2.25, $2.50, $2.75 ln $.'1.00
Slovovitz per gal.................$2.75—$3.00
Tropinjevec zaboj .................... $ 3.00
Sllvovitz zaboj ...................... $i:i.00
••66" Rye Whiskey 5 let star, zaboj____ $11.00
RndeCa Ohio vina. per gal.....55c., 60c., 63c.
Catawba in Delaware per gal.......75c.—80c.
Za 5 in 10 gal. posodo računamo $1.00, za 25 gal. $2.00, za večja naročila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order In natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Go.
6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0,
JOHN WENZEL. SSUftftM. ffimM

Kaj pravijo pisatelji, učenjaki In državniki o knjigi Berte pL Suttner
"Doli z orožjem!"
Lev Nifeolajevič Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim užitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga eelo vpliva na človeka ln obsega nebroj lepih misli....
Friderik pl. Bodenstedt: Odkar je umrla madama Stael nI bilo na svetu tako slavne pisateljic« kot je Suttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, d« Be bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajše poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem io prebral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Krieglacb in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem !" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jlb kdaj bral____
C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so Jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir.___
Hans Land tna shodu, katerega je imel leta 1800 v Berlinu) : Ne slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom ponudil. Naj bi tudi ta Hijiga našla Bvoje apostolje, kl bi šli žnjo križemsvet in učili vse'narode....
Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-6ki strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pl. Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA 50 CENTOV.
Naročajte jo pri:
Slovenic Publishing-Co.,
82 Cortlandt Street, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI ZDB, DRŽAVAH. NABOCITE SE NANJU
DNEVNIK H
Gib AS NARODA, 20. JULIJA, XOlo.
časa
roman iz Časov napoleona l
Angleild spisal Robert Buchanan. — Za Glas Narod* prevel G. P.
(Nadaljevanje)
—	T« je vojna! — je rekel korporal ter flegmatično kimal z glavo, kot da je vajen takih prizorov.
—S tiso« i drugih vred sem koneeno prišel v Pariz. — je nadaljeval mojster Arfoll, — ter ostal tam tekom celega obleganja. To so bili dnevi groze! Dočim so stali branilci mesta ob zakopih, je hodila po ulicah razcapana množica ter zahtevala hrane. Kadar je ni dobilo, so bili uboji na dnevnem redu. O Bog! Ljudje so zblazneli vsled gladu! Videl sem mater, zblaznelo vsled pomanjkanja, ki j.- udarila glavo deteta ob tlak, da so se razsuli možgani! Koneeno pa je bilo vse končano in zavezniška armada je prikorakala v mesto. Ljudje so t>i 1 i vsi iz sebe ter objemali vojake. Nekatere ceste so bile celo pokrite s cvetjem!
—	Kanalje! — je siknil korporal skozi zobe.
—	Ubogi reveži ko in ne vedo boljše. Ce pa niso imeli prav, jim bo Bog odpustil. To pa ni še vse, kar sem vam hotel povedati. Nekaj je, kar vas bo bolj zanimalo. Videl sem Cesarja, — v Font-ainebleau! —
Cesarja! — je ponovil korporal Derval s tihim glasom, ne da I i dvignil pogled, liil je zelo bled v obraz in teko mopisovanja obleganja je le težko prikril svoje razburjenje. Vsa ta žalost in vse to razdejanje je pomenilo zanj le eno, — da je bil njegov idol strmoglavi jen. 1'hod zaveznikov v Pariz, svečan sprejem od strani prebivalstva, vse to je bil le zadnji dokaz človeške perfidije, vero-lomnosti, — narodnega izdajstva nad največjim in najplemenitej-šim bitjem. Vse je odpadlo od "Malega korporala", vse, razven onih ki mu, kot korporal Derval, niso mogli pomagati. A solnce vedno sije, še vedno se proži modro nebo in zeleni trava! In tam — o Bog vojnih trum! — razobešajo zastavo lil je, odurno 1' 1 e u r d č Ly s!
V tem času je tudi Marcela sedla poleg korporala ter obračala svoj pogled napol poželjivo, napol proseče proti mojstru Arfollu. 'listi dan ji bila v resnici lepa, nekoliko bleda in vitkejša kot one-ga dne, ko je pred letom dni slišala izpoved ljubezni. Tudi ona bi rada izvedela od očividca o njeni, katerega je še vedno oboževala.
—	Bil je znamenit dan. — je rekel mojster Arofll, — dan njegovega slovesa od Stare Garde____
Prestal je za trenutek ter zamišljeno zrl v smer proti morju. Srce korporala pa je pričelo burno utripati kot ob času, ko je za-dori. la bojna tromba. Ime Cesarske garde je otvorilo studenec solza, ki je bil globoko skrit v njegovem srcu. Zardel je v lice in ustnici sta se mu tresli. Mirno, skoro nevede, je položila Marcela svojo roko v njegovi ter ju držala.
Povedati vam hočem resnico, korporal. Ko sem zagledal Cunjo. pozvano v vrste, sem bil žalosten, kajti nudila je kaj slab pogb-d. Nekateri so bili popolnoma razcapani, drugi bolni in oslabeli. Postavilo se jih je v vrste prav pred palačo in dolpro so čakali, predno se je prikazal. Koneeno je vendar prišel, na konju, s hrabrim Macdonaldom ob svoji strani in številnimi generali, ki so mu sledili. Ko se je prikazal, je nastalo upitje in kričanje, da se je skoro podrlo nebo. Prijaha! je počasi ter stopil s konja. Nato je dvi-nil roko in nastala je smrtna tišina. Lahko bi slišali iglo pasti na tla. Nosil je svoj stari površnik in potlačen klobuk. Takoj bi ga spoznal, ker sem izn videl neštetokrat na slikali.
Kako je izgledal? — je vpraševal korporal. — Bolan? Bled? — Pa saj je bil vedno tak!
Bil sem prav poleg njega in razločno sem videl njegov obraz. Bil je popolnoma rinen. lici sta 11111 viseli navzdol in pogled je bil žalosten. Ko pa se je približal vrstam, se je nasmehnil in človek si je rusilil. da je ves njegov obraz en solnčni žarek. Nikdar preje nisem videl takega smehljaja. — bil je naravnost božanstven ! To vam rečem, dasiravno ni bil nikdar moj uzor. Nato je pričel govoriti in glas je bil ubit in solze so mu tekle po licih.
—	In kaj je rekel T — je vprašal korporal presekano.
Kar je rekel, ste morda čitali v časopisih, a besede ne morejo oponašati pogledov, tona. Rekel je. da si je Francija izbrala
—	Njegove misli so daleč proč, — je pripomnil mojster Arfoll. — Morda je boljše tako!
Šli so naprej brez odmora, dokler niso dosp li do hiše korporala. Vstopili so ter posadili korporala na velik naslonjač, v katerem je sedel kot človek, ki sanja. Dočim je odhitela udova po je-sih, da mu zmoči sence in roki, se je obrnila Marcela proti mojstru Arfollu ter rekla:
-— Nekaj je treba takoj storiti, drugače nam umre.
—	Le ena pot je, — je rekel učitelj. — Treba mu je spustiti kri. —
Deset minut pozneje je pritekel mojster Plouet, ki je opravljal poleg posla brivca tudi onega ranoeelnika. Odprl je žilo ter govoril pri tem:
—	Vedno sem rekel, da je korporal preveč polnokrven. Raz-ventega je razburljivega značaja in razburjenost stopi v glavo. Pa glejte! Že se pregiba!.... In res, predno je poteklo dosti krvi, je korporal globoko vzdihnil ter se ozrl naokrog s popolnoma drugačnim izrazom in spoznavajoč situacijo. S pomočjo mojstra Plou-eta se ga je spravilo v posteljo in tam je kmalu padel v globoko spanje. —
—	Ne motite ga, — je rekel Plouet predno je odšel. — Čim globlje spi, tem boljše zanj. Jutri bom zopet prišel.
*	-Sr
*
— Srce mu je počilo. — je kričala Marcela ter skrivala obraz v naročje matere. — Umrl bo!
—	Preveč misli na Cesarja, — je rekel Gildas, — a Cesar bi se ne brigal zanj! To vam rečem. Cesar ali kralj! To je meni vseeno. Jaz sem pa vedel, da je vse končano, ko je izgubil maršala Ney! —
Bili so sami v kuhinji ter govorili s pritajenim glasom. Noč je padla na zemljo in zunaj, na gričih, so prižigali vaščani velike kresove v znamenje splošnega veselja. Niso imeli prižgane svetilke, kajti korporal je ležal v postelji v kotu in bali so se, da bi ne padala luč na lice korporala. Zunaj je bilo čuti polno krika in jasno je bilo, da vlada povsod veliko razburjenje.
Kmalu je Gildas odšel iz liiše in Marcela in udova sta ostali sami poleg bolnega korporala, ki je mirno spal. Kmalu se je dvignila tudi Marcela ter rekla :
—	Ne morem počivati. Ne boste me potrebovali, mati, ter poj-dem pogledat, kaj delajo.
Ogrnila si je površnik, se še enkrat ozrla na spečega strica
ter nato odšla v temno noč____
(Nadaljuje se).
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Michi-ganu, Wisconsinu in Minnesota sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik.
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽ1TE TA KUPON)
Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako s« ga predloži skupno * devetdesetimi (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kald n* iih HASSAN PREMUSKIH POSTAJ ali pri
THE AMERICAN TOBACCO CO, PreElnm Dept. 490 Broome St., New York, N. 1. (Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915.) m

PHONE 24«
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Frank Petlcovšek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKEOAN, ILL.
PRODAJA fina vina. Izvrstne molke, patentirana! zdravila.
PRODAJA vošna listka vseh prekoasor-
skih črt.
POŠILJA denar ▼ atari kraj saneiljlvc
in pošteno.
UPRAVLJA vsa v notarski posel spada-joča dela.
poljnbd pač Stokrat.... Korporal! Moje sree je bilo izpre,nenje-no v istem trenutku in čutil sem, da bi dal življenje, samo da bi mi, mogel služiti. U -rl Garde pa se je dvignilo plakanje in vsaki obraz je od moker od solz. Stari možje so jokali kot majhni otroci in nekateri so se vrgli na kolena ter ga prosili, naj ne pozabi nanje. \ rs te pa so se gibale kot morski valovi. Maršal Macdonald je pokril obraz z obema rokama ter skoro naglas ihtel, dočim so ostali generali potegnili meče ter kričali kot obsedeni- — Vive
1 Km p ere ur!---Vse to je trajalo le nekaj časa. potem
je bilo vsega konec. Stopil je zopet na konja ter molče odjahal. Mojster Arfoll je dostavil s svečanim glasom:
- V isti noči je zapustil palačo, da se nikdar več ne vrne Nastal je molk. Marcela, ki je kot začarana poslušala, pa ie naenkrat divje zakričala, z očmi obrnjenimi z grozo na strica — vsakega znaka ali besede je namreč pobesil korporal glavo na prsi in padel naprej na obraz____
—	Mrtev je! Mrtev! — je kričala Marcela, ko je dvignil moist.t Artoll s tal nepremično telo. In zares! Senca smrti je ležala na licih korporala in poteze so bile bolestne kot v zadnji' a-oniii Mareela se je vrgla na tla, prijela korporala za roki ter ga pričela strastno klicati po imenu. Poteklo je več minut predno je bilo i.-ogoee opaziti kako izpremembo. Konečno se je zganil, bolestno vzdih nil ter odprl oči. Pogled pa je bil prazen in bil videti kot človek, ki govori v sanjah.
Kap ga je zadela. — je rekel mojster Arfoll. — »Skušati morava. <la ga spraviva domov.
... T Kd? tu? — mrmral stari mož. ki je pričel govoriti — Ali si ti, Jaques? — Nato pa je govoril kot sam s seboj: — Povelje^ esarja je! — Jutri odkorakamo!
Počasi pa je prišlo nazaj spoznanje in zastonj je skušal sto p.i na noge. Ozrl se je divje naokrog ter zapazil obraz Mercele.
—	Ah si ti. Mareela T — je vprašal. — Kaj pa je?
TJ r TNir'! ~~ Je °(1-ovorila Marcela. — Le slabo vara je bilo. ji vala Hogu, sedaj ste boljši! Mojster Arfoll, pomagajte no£»e' —
Najmodernejša.
TISKARNA
"GLAS NARODA'*
iz vri oje vsakovrstne tiskovine po nizkih
Mo okisat._lxiTi«je prehode ? 4n# UnQako organiziran*. Posetaost m dnftvaa* pravih, okmtskaT
mu na
noge!
S težavo se je spravilo korporala na noge in da ni bilo mojstra Arfolla, b« se bil opetekel ter padel. Vsega zmešanega in nk-pol nezavestnega sta ga povedla po griču navzdol, proti hiši, ki na srečo m bila daleč. Ko je šel navzdol, mu je zopet zadonelo na uho upitje. Obstal je ter prisluškoval.
—	Kaj je to? — je vprašal ostro.
—	Nič ni. — je odvrnil mojster Arfoll.
^ __ Sovražnik je pričel z naskokom. — je rekel korporal s tihim glasom. — Slnšajte!
—	Stric! Stric! — je zakričala Marctla.
Tsa naročila pofljits'wg
Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N- Y.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS -NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
Mr. OTO PEZDIR,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda".
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"Tfci Bureau of Imdnstrlse am4 Immigration" sa državo New York varuje ia pomaga priseljea-cem, ki so bili osleparjeai, oropani ali s katerimi se je slabo rav-aalo.
Brezplačno se daje nasvet« priseljencem. kateri so bili oslepar-jemi od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalce? parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostila.
Daj s se iaformaeije v aatnraii-eaeijsldh sadevah: kako postati državljan, kjer ve oglasiti sa državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s priseljene! na ElUs Islamdn ali pri Barge Offiee.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT
(State Department of Labo»7
BUREAU OP INDUSTRIB« AND IMMIGRATION.
Urad v mestu New Torku: M East 29th St., odprt vsaki dam od 9. sire zjutraj do 9. popoldne in 7 aredo srežer od 8. do lt. iN.
»Veliki vojni atias
vojskujočih se evropskih držav in pa kolooij-skih posestev vseh yelesiJ,
Obsega 1 3 raznih zemljevidov.
20 ti h straneh in vsaka stran je 10i pri 134 palca velika; Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
obsega devet raznih zemljevidov „
M 8 straneh, vsaka stran S pri 14' palcev.
Cena samo IS centov. ▼■I semljevidi so narejeni v raznih barvah, dase viak lahko spozna. Označena bo vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo poBameane države.
Pošljite 25c. ali pa lBc. v znamkah in natančen naslov Ib mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri več j eat odjema damo popust;
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.
® <3> O) 9)
NAJBOLJŠA
O) O) ® <S)
SLOVENSKO -ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s bo-delovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena v platna vezani $1.00. Rojaki ▼ Cleveland, 0. dobe isto t podružnici Fr. Sakeer, 1604 St. Clair Ave., N. E.
rOZOB ROJAKI!
Najbolj u-■poftno mazilo za ženske in moške lase. kakor tudi z a moške brke in brado. Ako se rabi to mazilo. zrastejo v 6 tednih krasni, gosti in dolgi lasje. kakor tudi mofekim krasne brke in brada in nebo-do odpadali in ne osiveli. Revmatizem. kostibol ali trganje v rokah. nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture. kraste in irrinte. potna nope. kurje oči. bradovice. ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brfz uspeha rabil, mu jamčim za £5.00. Pilita takoj DO cenik in knjižico, pošljem zastonj.
JAKOB WAHČIČ,
giiiape generale ftansadantipe
francoska parobrodna družba.}|
Dlriktn* trta do Havn, Pariza, Švice, Inoimta !d Ljubljane
i*

M dr« rij«ka
'L A S A VOli" •a vijak*
•l A LOCK UKfH
"lrAl«AHCfi» iMfctfrftrfJab.
1192 E. «4th St„
Cleveland. Ohla.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NAROD4". NAJVEČJI SI jO VENSKI DNEVNIK V ZDA DRŽAVAH.
"Chieago", "La Toiraine", "Roc&ambeaa" in "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
•orasr Paarl it., Bks s*krongi Xmttdia*. PsfftnJ parnlki odplajejo vadaa »fe sraUk ka prictasli&f
*7, M. B.

Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
XJ t*
Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta9 da potre« bujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $16.00 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.