FobHflhtftti>OfBcitf WimYori^M. T«Bjyordtf oftttPwritoil,g.B.Bortaic«^Pogfamfaff Oe^aL f 1 nT' A f*^ Tk T A Tk ^^V TV A i TheUr^st Slovenian ||| v Zedinjenih državah M M * I A ^^ l^tl ii I II MH M ii A < in the Unifrcd Statca> Jjl I v^,?"...^ m vXXjxjlO JL^I J^J^V^JL/xa. I ^szšhsi^ I Tjj Za po! leta......$2.00 jjj TIT SOjOOO Readers n ____tist slovenskih delavcev v AmerikL _ Telephone: OORTLANDT 4687. Entered ts Second Class Matter, September H, 1903, at the Post Office at Kew York, N. under the Act of Congress of Kerch 8, 1*79. Telephone: 8970 CORTLANDT. NO. 268. — ŠTEV. 268. NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 14, 1918. — ČETRTEK, 14. NOVEMBRA, 1918. VOLUME XXVL — LETNIK XXVL Avstrija in Nemčija __ . i NEMŠKA AVSTRIJA SE JE PRIDRUŽILA NEMŠKI REPUBLIKI. — PO CESARJEVI ODPOVEDI JE NEMŠKO-AVSTRIJSKA MEJA ZAPRTA. Kodanj, Dansko, 13. novembra. — Neko poročilo z Dunaja pravi, da je Narodni Svet razglasil nemško Avstrijo za del nemške republike. Avstrijsko-nemška meja je zdaj zaprta za potnike in trgovino. V odpovedi prejšnjega avstrijskega cesarja Karola vidi časopisje dogodek, ki bo imel za posledico zrušenje države, v kateri je dinastija Habsburzanov skozi mnogo stoletij držala skupaj več med seboj sovražnih narodov. "Matin" piše, da»se bodo zavezniki posvetovali o tem, kako stališče bodo zavzeli proti temu priklopijenju nemške Avstrije nemški republiki. Dalje pravi isti list, da mora Avstrija, ako se pridruži novi nemški republiki, biti deležna vseh odgovornosti Nemčije. Prejšnji cesar Karol je prišel s svojo družino v avtomobilu na grad Eckarstau ob Donavi blizu Požuna. Karol je izdal naslednji oklic: — Od časa, ko sem zasedel prestol, sem neprestano poskušal rešiti moje narode te strahovite vojne. Nisem odlašal, da bi uveljavil ustavne pravice in odprl narodom pot za narodni razvoj. Poln ne-spi emenjene ljubezni do mojih narodov ne bom s svojo osebo delal. napotja njibovmeu svobodnemu razvoju. Priznavam sklep nemške A vsi rije, da vstvari separatno državo. Narod po svojih pooblaščencih prevzel vlado. Opuščam vsako udeležbo pri vladi države. Odpustil sem tudi vse člane avstrijske vlade 7. njihovih mest. Naj bi narod nemške Avstrije uresničil harmonijo v novi državi. Sreča mojih narodov mi je bila cilj od početka. Gorečo željo gojim, da bi notranji mir zacelil rane te vojne. KAROL. Smrt Viktorja Adlerja na Dunaju je bila posledica kapi. Poročilo iz Trsta pravi, da vlada anarhija po vseh avstrijsko-ogrskih deželah, po katerih se vračajo domov vojaki z italjanske fronte. Vojaki so zapustili svoje polke in so se pridružili ljudski množici, ki požiga in ropa. Izvršujejo se vsakovrstni zločini. Boljševizem v Evropi PO CELI EVROPI SE NAGLO ŠIRI BOLJŠEVIZEM. — NA ŠVEDSKEM POŽIVLJAJO 80CIJALISTIČNI LISTI, DA SE V ! PELJE VLADA VOJAŠKIH IN DELAVSKIH DELEGATOV. London, Anglija, 13. novembra. — Najvažnejše vprašanje v Evropi v tej uri je, kako daleč je Evropa prevzeta od boljševizma. Poročila naznanjajo, da je nemška revolucija napravila globok utis na Švedskem, kjer so listi neodvisnih socjalistov objavili pozive, ki zahtevajo, da se vpeljejo vojaški in delavski sveti v namenu, da se postavi socjalistična republika. Zahtevajo tudi, da se armadi razoroži in vpelje osemumi delavnik. Iz Amsterdama se poroča, da vlada po celi Nizozemski splošno veselje nad tem, da se je končala vojna, toda to veselje presega bojazen, da bi se boljševizem razširili po deželi. Revolucionarna socjalistična stranka je že izdala pozive, ki j>e zavzemajo za ruske metode. Na Nizozemskem je nastala nova republikanska stranka, ki zahteva, da se odstrani dvor, anr.*daf mornarica in diplomacija. Tudi španski, nizozemski in celo norveški listi izražajo bojazen,; pred razširjenjem gibanja pod rdečo zastavo. Tudi nemiri v Švici povzročajo strah, kajti danes se je pričela; splošna stavka __ * BIVŠI NEMŠKI KRONPRINC USTRELJEN. Bern, Švica, 13. novembra. — Truplo Friderika Viljema, bivšega nemškega kronprinca so našli. Truplo je bilo vse pokrito z ranami, katere so povzročale kmglje in udarci t. bajonetom. Truplo so našli v nekem vopaškem vlaku, ki je bil namenjen proti nizobetmki meji. Pariz, Francija, 13. novembra. Ne>k oporočilo iz Rotterdama na-znanja, da je dospel veera popoldne bivši nemiki kronprinc v j Maastricht. London, Anglija, 13. novembra. Bivši nemški prestolonaslednik Friderik Viljem je bil umorjen v pondeljek zjutraj. Umorili so ga nemški vojaki, ko je hotel prekoračiti nizozemsko mepo. Tozadev. no poročilo eta dobila tukajšnja lista 'Times" in 4'Post" iz Amsterdama. Haag, Nizozemsko, 13. nov. — Tukaj se vzdržujejo vesti, da je bil nemški prestolonaslednik u-streljen v Belgiji, ko je skušarpri-ti preko meje. Njegov brat, print Adalbert, je ie pravočasno ušel. j Paris, Francija. 13. novembra j Ifaaški dopisnik nemške časnikar-i ske agenture v Monako vem je po-1 trdil poročilo, da j« bil nemški prestolonaslednik ustreljen. j Washington. D. C., 13. nov. —| Uradno ee izjavlja, da ameriška vlada nima b* nikakega potrdila u I amrti. bivšega nemškega prestoUv! aumlm»i »'tik* ^MMjaMBBBi 'WEaSaM Načrt za ,demobilizacd jo. - i Washington, D. C., 13. nov. —1 Kakor hitro se bodo vrnili naši fantje iz Francije, se bo začela i dcmobiilizacija. Najprej bodo odpuščeni oni. ki delajo v takih strokah, kjer se opaža največje | pomanjkanje delavstva. Načrt za demobilizacijo bodo sestavili de laviiki vojni in mornariški department ter vojno-ipdustrijski urad. Vojno-industrijski urad je že razposlal gospodarjem in tovarnarjem vprašal ne pole, katere mo-irajo izpolniti in povedati, katerih delavcev jim najbolj primanjkuje. Zaenkrat se še nič ne ve, koliko j ameriških vojakov bo ostalo za-! časno v Franciji, kajti najprej je treba preštudirati, koliko dela jih čaka v opustošenem ozemlju. -- Kasen za zločince. London, Anglija, 14. novembra.' !Neodvisni socijalni demokrati v ( novi nemški vladi so zahtevali, de js- aretirajo prejšnji mornariški minister admiral von Tirpitz j I predsednik nemške vojaške lige {generalni major Keim; predsednik domovinske stranke dr. Wolf-1 I gang Kap; prejšnji šef mornariškega generalnega štaba admiral! Holtzendorf in drugi ter, da se na^ Iwt/jwvi sodišče, ki bo sodilo vse. oeebe, ki so zakrivile, da se je na-1 daijovpla vojna in oviral mit. MOJA IZJAVA Pred približno štirimi leti sem stopil iz našega političnega življenja v pokoj. Vzrok tega sta bila deloma moja bolezen, deloma pa razoranost, ki je vladala tedaj na našem političnem polju. Stranke in strančiee so rasle kakor gobe po dežju, vsak je trdil svoje, svojega političnega nasprotnika ni nihče vpošteval, pač pa omalovaževal do skrajnosti in mu skušal škodovati, namesto, da bi ga pridobil za svoje mnenje in nazore. Ne trdim, da je bilo med nami kaj takih, ki so se hoteli povspeti iz sebičnosti na višje mesto v našem javnem življenju, kajti Slovence predobro znam in znam ceniti njihovo nesebičnost, kadar gre za narodno stvar. Vedno bolj pa prihajam do zaključka in do tega zaključka je moral priti vsak treznomisleč človek, da smo Slovenci ravno vsled prevelike ljubezni, ki jo gojimo napram naši domovin;, in ker je hotel vsak posameznik prodreti s svojimi cilji in idejami, svoji domovini največ škodovali s tem, ker smo se premalo brigali za organizirano delo, ker je bilo med nami premalo narodne discipline in ker smo smatrali vsakega, ki je res nesebično delal, za štreberja in človeka, ki se hoče pod krinko narodnosti izkoristiti na račun svojega brata. Vsledtega se nisem več mešal v javno politično življenje, pri tem sem pa natančno zasledoval ves razvoj in so mi splošne razmere zato veliko bolj jasne kot so jasne kateremukoli iz tega ali onega tabora. Prepričan sem bil še pred nedavnim časom, da sem rešil svojo nalogo kolikor mi je bilo najboljše mogoče ii sem prepustil vsledtega ugibanje o raznih političnih zadevah mlajšim močem. Kadar se jim niso obnesli njihovi nesebični napori, sem žaloval žnjimi vred, kadar so pa dosegli kaj, kar je bilo dobro za naš narod, bodisi tu, bodisi v starem kraju, sem se žnjimi vred veselil. Toda, kakor danes vidim, sem bil malo prezgodaj sklenil svoje politično delovanje. Nestrpno sem pričakoval konca vojne in žnjo vred odrešenja našega trpečega naroda. Novica o popolni samostojnosti in neodvisnosti Slovencev bi mi bila v največje zadoščenje za težko petindvajset let trajajoče delo in za vsa bridka razočaranja, ki sem jih doživel tekom petindvajsetih let. Toda te novice nisem včakal, pač pa neizmerno žalostno vest, da hočejo naši zapadni sosedje prikrajšati slovenski narod za najbolj slovenski del zemlje in ga tako izročiti neizogibnemu poginu. Telesna bolest me je prisilila pred meseci v postelj, toda moja duša je še redno tako mlada in čvrsta kot je bito v oni daljni dobi, ko sem se lotil najtežavnejšega poklica: učiti narod in mu svetovati. Tem potom pozivam vse, kar je slovenskega po Združenih državah, naj stopi na branik pravice, resnice in poštenosti. Vsak od prvega do zadnjega, ki ga je rodila slovenska mati. naj brani z vsemi silami tisto, kar nam je obljubil največji mož sedanjega veka — predsednik Wilson. Kdor bo sedaj v teh naj resnejši h časih naše zgodevine v prvi vrsti stran-kar in šele v drugi vrsti Slovenec, naj nosi sramoten pečat sovražnika naroda! Načrtov za našo bodočo borbo ne bom sestavljal. Sestavijo naj jih drugi, ki so mlajši, agilnejši in v večjem stiku z javnim življenjem kakor sem jaz. Zadam pa tempotom svojo pošteno in možko besedo, da se bom strinjal z vsem, kar bo v tej smeri dobro napravljenega, da mi ne bo nobena žrtev prevelika, ki jo bodo zahtevali od mene z ozi-rom na tako veliko in pomembno stvar kot je rešitev slovenskega naroda. Vsi na delo, vsi brez ozira na versko in politično prepričanje! Če bo naše delo uspešno, nas čaka bogato in najvišje plačilo, ki ga more biti deležen človek: hvaležnost naroda, kateremu so hoteli vzeti zemljo in prostost. Z iskrenim pozdravom Frank Sakser. Kaj bo z armado? Častniki in rojaki na fronti se vprašujejo, kaj ie bo zgodilo s ar. mado. — Kdaj bomo sli domov? Z ameriško armado ob Mozeli, 13. novembra. — Zaradi premirja so nastala med vojaštvom na fronti različna razmotrivanja. Vprašujejo se: "Kaj se bo zdaj zgodilo z našo armado t" "Kak delež bo imela ameriška1 armada pri okupaciji t" | "Kdaj bomo pričeli odhajati domov f " Danes so Nemci odhajali s fronte. Sto in sto jih je prišlo danes popoldne do ameriške črte in so Amerikancem čestitali, nato pa so | se napotili proti domu. Ameriške Čete so si napravile ndobno ob celi črti ter se razgovarjajo o bodočnosti Nikakega oficijelnega poročila ni o tem, kako delo bo imela v bodočnosti armada. Vse bodo odločili zavetniki in Amerikanci čakajo na povelje maršala Focha, Vsi deli armade so v vojnem stanju in so pripravljeni, da se takoj pni et ne j o naprej, ako pride povelje, da je treba zasesti izpraznjeno ozemlje. Ob celi črti so postavili mnogo barak za stano valila za ameriške vojake in nemške ujetnike. Pijo-Inirji razpenjajo brzojavne In telefonske «p% vojaški tovonu art* mobili pa vozijo namesto muni-cije hrano, les in obleko. I Amerikanci imajo še za več tednov dovolj municije, ako se tudi r prekine premirje. Cesta iz Verdu-na, po kateri so skozi leta vozovi J neprestano vozili municijo in dru- j gi vojni materij al je danes ravno tako polna prometa, kakor bi se ' vojna se nadaljevala. ^ Včeraj se je ves dan slišalo za y nemško črto močno razstreljeva-nje, kar je pomenilo, da so Nemci ( razstreljevali municijska skladi- ^ , šča. Po pogojih premirja je prepovedano ameriškim aeroplanom ( (poleteti nad nemško črto in ker I i se zdaj ujetniki več ne za jemlje jo, 'ni mogoče dobiti informacij o gibanju nemške arm aide. Od tedaj, ko je nastalo premirje. se je na fronti mnogo izpreme- j nilo. Samo eno delo gre naprej, . namreč nemški vojni ujetniki po- 1 pravljajo ceste, katere so razbili Nemci pri obstreljevanju franco- \ ske in ameriške bojne črte. ^ Velik požar t Pittsburghu. Pittsburgh, Pa, 13. novembra. V tovarni Eagle Lubricating Co.; ; na prvi Avenue je izbruhnil požar, ji ki se je hitro razširil na sosednja I poslopja Vsled ognja je nastalo i v poslopju tudi par eksplozij. BoljševiH v bU&ni VIborga. Stockholm, Švedska, 13. nov. — Poroča ee ,da prodira proti finski < meji nad osem tiaoč boljševikov. i Dospeli so ie v bližino Viborga. 11 Tozadevna vest je dospela is Hel-singfona, Ameriške žrtve. _ t Washington, D. C., 14. nov. — Tukajšnji dobro informirani krogi cenijo izgube ameriške ekspedicij-ske armade v tej vojni na ne več kot 100 tisoč; pri tem so všteti vo-! jaki, ki so padli v boju, ranjeni, umrli za ranami, vsled bolezni, po naključju ter pogrešani, katerih ne bo nikdar mogdče> najti. Nekateri, ki so zdaj pogrešani, se gotovo nahajajo v Nemčiji in $e bodo še vrnili. Predno bo mogoče dati natančni seznam izgub, bo poteklo še nekaj tednov. Skoro gotovo je, da izgube zadnjih bojev niso bile poročane. Dobiti se morajo tudi podatki o ameriških izgubah v oddelkih, ki so bili priklopi j eni' raznim zavezniškim armadam. Zadnji seznami so v zadnjih dneh prekašali okoli 1100 imen vsak dan. Vojni tajnik je rekel, da bodo zadnja poročila izdana, kakorhitro jih bodo mogli časopisi objaviti. Neoficijelen seznam, ki je bil objavljen 12. novembra, navaja (skupnih izgub 71,390 mož. Po sodbi častnikov seznami iz bojev zadnjih dni pred premirjem ne morejo vsebovati nad 30 tisoč mol. BooeeveH bolan. Bivši predsednik col. Roosevelt, o katerem je bilo poroČano, da je težko bolan ▼ bolnišnici, se nekoliko boljše počuti. Zdravniki pravijo, da je vaa nevarnost odstranjena* i Pomoč Amerike Jugoslaviji - Washington, D. C., 13. novembra. — Član Jugoslovanskega Odbora v Londonu dr. Bogumil Vošnjak je danes pri senatnem odboru sa zunanje zadeve vložil spomenico, s katero nujno prosi Združen3 države, da naj določbo politično usodo prebivalstva Trsta in ozem-I lja v njegovi okolici, katerega je sasedla Italija v soglasju pogojev > premirja. Rekel je, da žive v tem ozemlju v pretežni večini Jugoslo-| vaai ! Masaryk gre v Prago Washington, D. C., 13. novembra. — Prejšnji predsednik češkoslovaškega narodnega sveta profesor Tomaž G. Masaryk bo v pet odpotoval iz Washingtona da zasede mesto prvega predsednika češk.»-slvoaške republike. Spremljal ga bo njegov tajnik Jaroslav Cisar. ki i je živel kot begunec iz Avstrije zadnjih šest in pol let. 1 Lloyd George o ligi narodov i ANGLEŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK LLOYD GEORGE JE REKEL, DA SE MORA BALKANSKO VPRAŠANJE UGODNO REŠITI. - London, Anglija, 13. novembra. — V svojem govoru, ki -* trebna kot je bila kdaj prej. Razmere na Balkanu, ki so vladale pred vojno, uplivajo sedaj skoraj na celo Evropo. Veliko število evropskih malih narodov je do-j živelo preporod. Vsi ti bodo pa zahtevali ligo narodov, ki jih bo čuvala pred brez ve in poželjivimi sosedi '"^jSLnjegovi sodbi je liga narodov absolutno potrebna, da se vz bili vedno na strani in na ta način se je vstavila stara vladna ma-Šinerija. Pravzaprav smo imeli polno moč v svopih rokah še predno jo je ta sila daal iz rok. Nemška republika ne bo poznala nobene več časti kot če ji bo mogoče delati za mir. Ustavodajna skupščina nemške narodne republike bo vstanovila vlado, ki bo prea- stavljala narodovo voljo. Naša se danja zmaga je bila skoraj brez krvi. Skoraj bi rekel, da je bila lahka in popolna. Skoraj nerazumljivo se mi zdi, da bi se hotele stare sile še kdaj dokopati do moči Bodoča oblika Nemčije bo republikanska in Nemci bodo veseli in zadovoljni, ker bodo prost narod in enakopraven član legije narodov. Krnpp je pobegnil Kodanj, Dansko, 13. novembra. Poročnik Krnpp von Bohlen und Halbach. mož Berte Kruppove in ravnatelj Kruppovih tovarn, je pobegnil z bivšim cesarjem Viljemom na Nizozemsko. Neko porčilo iz Londona z dne 10. novembra pa se je glasilo, da so revolueijonarji, ki so gospodarji &Mna» aretirali Krnppa in njegovo te I PREDSEDNIK WILSON IN MI ROVNA KONFERENCA. Zavezniki ga silijo, da bi se udeležil mirovne konference, tudi če bi se vršila v Evropi. Washington, D. C., 13. nov. — Predsednik "Wilson je dobil iz odličnih zavezniških krogov brzojavke, naj se osebno ndele/i mi-i rovne konference, ki bo zakljuei-\a sedanjo vojno. Predsednik do-sedaj še ni odgovoril, in nihče ne ve, kaj misli ukrenit L Predsednikov kabinet je odločno proti temu, češ, da bi bila to preveč riskantna stvar. Člani kabineta pravijer, da lahko pre.lsc-il- • nik vse svoje posle na mirovni . konferenci izvrši potom pooblaščencev. Po njihovem mnenju bi tudi predsednik osebno ne mo^el oproviti onega, česar bi njegovi poblaščenci ne napravili. Kaj lahko se pa tudi zsodi. da se bo vršilam irovna konferenca v Ameriki in v tem slučaju je lahko osebno navzoč. „ Nobenih ustavnih ovir pa ni. da bi se predsednik ne smel uedele-žiti konference v Evropi. Predsednik Roosevelt je bil na primer v Kanadski zoni. predsednik Taft se je prepeljal preko reke sv. Lovrenca v Kanado, predsednik lie injamin Harrison se je pa peljal preko Rio Grande, da se je >estal , z mehiškim predsednikom Diazom. Prestoli se rušijo. i Basel, Švica, 13. novembra. — • Neko berlinsko poročilo pravi, da • je veliki vojvoda Viljem Ernst Saško-Weimarski odstopil, da prepreči državljansko vojno. Poročilo tudi pravi, da so bile razglašene' republike v TVuertem ■ bergu in v Heški. Nova badenska vlada je bila vstanovljena pod predsedstvom Jeissa. •-. | Bern, Švica, 13. novembra. — . Iz Berlina se poroča, da se je I princ Leopold Lippe-Detmold od-i povedal prestolu. Amsterdam, Nizozemsko, 13. no- ■ vembra. — Na Heškem so revolucionarji proglasili posestva veli- f kega vojvode za konfiscirana; od-i pravljeno je tudi dedno nasled- • stvo. Bavarska kraljica Terezija u-Jnira. GLAS XARQDA, 14. XQT. 1918. tcQLAS NARODA"! IIOEIM ftVB£I|HII9 lOHVIVJ mmZTZZm*'* m Umi ef ef Chn Mvpentfoi ud addnMi ot ibort gCflam ta Oortlandt fltieet Bowgfc «f M"^**««, New Tort City. N. T. fcnUUte vtfja Bal AmtQm ZmloMoa »eato New Torf |SJ» la M Z* pol leta ■ avto New Tort. M It pol late UIZtMit lete m nato New reci LfO le tetrt tate .-^^-.—-i U>Za tnofMttro » oaio 100 _HUB NARODA" lahaja mk dan ImemB nedelj to pnaltaf. "lit AB N&IODA" iTTMrtf tke FMVtaT X _ B»>»j day except Snndaye ui HM _Buhecrtpttcn yaarty $3^0.__ AtNrtiMMMl aB IpflMML SmS mimilZnin PoUatt po Hi MawyOiite ^^ *** mmmmi da hitreje najdejo naHomlka. j <6LU NABOB A* • ^rt^i__ __Telefoo; 2870 Oortlamu Kari Habsburg Poročilo. da je Karol, ogrski kralj in avstrijski cesar, sledil vz-ple neresnica, pomešana z lsiv.jo ekspanzivne italjan-ske politike, katera se trudi, da bi svet, prepričala, da na celi Jadranski obali živi samo italjansko ljudstvo. To početje italjanske politike nam daje jasno sliko o želji po najlepših delih naše Jugoslavije. Jugoslovani in ostali slovanski bratje, ne dopustite, da bi se t ali o početje še v nadalje vršilo. Soglasno povzdignimo svoj glas tako močno, la nas bodo čule vse zavezniške vlade, osobito ameriška: Da ne dopustimo osvojiti niti pedi zemlje ob tržaški, istrski, kvarnerski in dalmatinski obali, ker ta zemlja je naia in mora ostati naša! Jugoslovani, združeni v Slovenskem Republikanskem Združenju, Slovenski Narodni Zvezi, Hrvatskem Savezu in Srpski Narodni Odbrani ter v različnih ostalih društvih, skličite takoj shode, sestavite resolucije in proteste ter poplavite ž njimi Washington. Označite v njih krivico, ki jo hoče storiti Italjan našemu narodu. Odločno povejte celemu svetu, da ne odstopimo niti pedi svoje zemlje. Jugoslavija mora ostati cela — nedotaknjena. Jugoslovansko časopisje naj dela z vsemi močmi, da obelodani krivico, skuša naj pridobiti na sodelovanje ostalo slovansko časopisje, da se čimpreje razjasni svetu manipulacija nasprotnika Jugoslovanov. Andrej Vidricli. Rojaki, Slovenci Pogodba premirja z Avsetrij«. nas vse Jugoslovane zelo razočarala in užalostila. Sicer to še n; mirovna pogodba, temveč samo pogodba preeirja, vendar je hirali popolnoma opravičen, da se bode poskušalo od italijanske kralji j da Italija trajno zasede naše o-, zemlje. Res je, da mi zaupamo naši vladi in njeni pravicoljubnosti. vendar mi le predobro vemo. da ne bo samo Amerika sklepala mivu. temveč tudi zavezniške oblasti, med katerimi je tudi Italija. Neva mots je pa toli'ko večja, ko gresta kar dve komisiji iz Italije v Ameriko, med katerima je ena irredentovska. v kateri so sami avstrijski Italijani. Ti bodo v-o storili, da bi preslepili a meriš ko-javnost, da so te pokrajine indi jauska narodna pose>t. Zatoraj rojaki, na noge! . Odločilni trenutek je tukaj. Niti ene minute ne smemo izgubiti, še manj zamuditi. Stoletno gorje lahko odvrnemo od svojega naroda doma, ako sedaj krepko nastopimo. To j.1 sedaj bojni k lie za u:i? ameriške Jugoslovane. To je sedaj bojni klie za nas ameriške Jugoslovane. To je sedaj največji ifi najvažnejši trenutek naš» zgodovine, ker imamo mi Ameriški Slo-venei svojo provideneijelno nalogo in dolžnost. Zatoraj: V boj! V boji Mač i:', toka, bračo! 1- Jugoslovanski Narod Svet v Washington^, naj izdela takoj obširen in krepek bojni načrt, po katerem naj se cela akcija začne in vrši in sicer za vse tri narodne veje: Slovenec, Hrvate in Srbe. 2. Slovenska Narodna Zveza in SI. R. Združen jen a j ta skupen načrt spopolnita v posameznostih in primemo razmeram ter izpeljeta vsaka med svojim članstvom in v svojem okrožju. Kjer je mogoče, naj nastopijo društva obeh organizacij skupno, zlasti v manjših naselbinah. Cela ta akcija naj l>o obsegala: I 1. Velik vsesplošen protest vseh Jugoslovanov proti vsakemu po- Iskusu, da bi se naš narod okradel svojega ozemlja in sicer pri naši amerikanski vladi, t Londonu, Parku, Rimu in pri srbski vladi. Zvezdi in Združenje naj l>i vsaka v imenu svojih pristašev poskrbela za t«- kabelgrame. Ako le mogoče naj bi se te kabelgrame po-sialo tudi generalom Foehu, IVr sliingu in Diazu. j '1. Vsa posamezna društva in . vm' onrauizaeije. kakor tudi v>: -.'•.venski duhovniki v imenu svojih župnij, in vsi posamezni Klo-_ veuej, cele Amerike u«j pošljejo te proteste y obliki teb-grama ali pismero pretit ciniku Wiisonu. dr-žaviurau tajniku Latisiiijru, vsem ^-hntor.p m. zl:i>li vsak okraj svojemu. in pa vm m poslaništvom angleškemu, francoskemu, itall jaii-kemu in srbskemu. Kar de>;e-\;;ti mora teh protestov na te osebe in oblasti. V tem protestu naj bi se poseb no povdarjala velikanska vuebo-j vpijoča krivica, katera bi se > tem . naretliia popolnoma nedolžie-mu n; rodu s!ovenskemu, ki je /.e toliko pre-1 al. S tem bi >e kaznjevaj in unieil na Tu I rail i grehov njegovega največjega sovražnika. Ihti !je. )ia smo w ameriški .Jugoslovani pripravljeni »iti k<'t eji mož v boj za to naše ozemlje in da si nikdar ne bodemo dovolili. Akt l»i se res ta krivica zgodila, potem je s tem postavljena kal nove vojne. kajti jslovenci in vsi Jugoslo van i ne bodo mirovali, dokler ne bi osvobodili iz krivične sužnosti svojih obmorskih sobratov. I)a je Italija nasprotna Sloveiice-m jc pokazaal že s tem. tla je italijan skiui Slovencem vzela materin jezik iz šol. 4. V Vseh slovenskih naselbinah naj bi se prirejali veliki I j ud >ki shodi, na katere bi se po vsoti i povabilo če le mogoče senatorja in kongresmana ali župana in druge vplivne osebe prav gotovo pa vse reporterje vseh krajevnih listov. i Tam bi se izvršila slovesna prisega vseh Jugoslovanov do Ameriške Zastave, katera nas je spre-' jela tako materinsko, zlasti pa, katera je s toliko skrbjo poskrbela zn svobodo našega naroda v 'domovini, v znak naše večne hvalež-J tiosti in večnega prijateljstva med I Zdr. državami in Jugoslavijo. Ob ! enem pa bi obsegala ta prisega, daj nikdar ne bodo Jugoslovani do-▼oiHi, da bi ae jim vzelo Jadrijan-ako morja. . . „_ 1 6. Iz vsakega teh shodov naj bi^K se gotovo poslale izjave glede tega na vse zgoraj omenjena mesta. 6. Izda naj se takoj mala okroi-; in iiiea. največ na 4 straneh, kjer najjS] bode kratko izraženo naše mnenje'A glede Primerja. Ta okrožnica naj d; se v milijonih iztisov razstel je po di celi Ameriki. ja 7. V vseh naselbinah naj roja- P k» pazijo, kdaj l>o prišla v njih te mesto irridentovska nrisija. Takoj ko izvedo, naj s kličejo pro- jt testni shoj, naj opoz»>re na naše, v: kri\ice in to sporoee v kolikor'j« mogoče veliko pismih in izjavah j tj mestni oblasti, politikarjem in pa fi italijanskemu o- in v imenu francoske vlade po-| '.ura vim o Alzacijo in Lotaringijo." >i Razlegalo se je dolgo in glasno >- odobravanje, nato pa je ministi i- - ki predsednik zaklieal: <'I>aea.stimo vceliko armado, ki( j*4 umrla". _ Po teh besedah so prišle solze v oči skoro vsem poslancem, solze v spomin mrtvih. Poslanci iz Alzaci-je in Lf»taringije, ki so se nahajali v Franciji otl leta 1914 in so se :a rudi nekateri* borili na strani, e- Francozov, so bili burno pozdrav-' j- Ijeui. ko slomatična galerija je bila polna. Med navzočimi je bil tudi j n ameriški poslanik v Parizu Sharp, s- angleški poslanik ter poslanika, o- Španske in Italije, u- Prisotni so bili vsi poslanci;! jo prazni so bili samo s francosko in, I. črno zastavo oviti sedeži v znatne. | r- nje, da je poslanec, ki jep rej se- j m del na tem sedežu, žrtvo-val svoje o- življenje za domovino, i Ko je imela zbornica svojo se-, I jo, so veliki topovi neprestano gr-e- uueii, slaveč zmago. e- --- - h Enaka armada. o- -- ie. Peking, Kitajska. 12. novembra LU Prejšni vojni minister v Keren-! '' skijevem kabinetu general !iori.v Savinkov je odpotoval iz Šangha-L)" v Francijo skozi Sueški prekop a i kot načelnik vojne misije, katero je poslala nova vse ruska vlada. j ž Misija je o«frj>otovala iz Petro » si gradil začetkom julija, ko se j< f znižalo število prebivalstva ka armada 2-">0 tiso<" mož. ila ji !e pa manjka oprema ter bo naproti -il zaveznike, da ji dajo vojne p<. ! jf* Jrebščine. _ Prevažanje ameriške vojske, ■i Tours, Francija, 12. novembra, i V oktobru se je izkrcalo povpreč-. no vsak dan 7020 ameriških vo-jakov. Amerika je imela v Fran- i eiji 9 pristanišč za izkreavanje vojaštva. Rojaki naročajte se na "GLAS NARODA", največji slovenski dnevnik v Združenih drŽavah. | Previdne gospodinje pain-exFIller ZftL«mljiro W>aw»u » trtm j« ari nnutUaa fc.l.Hn.h, pnUHb. »».ilwljw^ ttC Jediae pravi s varstveee seaakaaMis. »e. mKc. r Uiwmk NBMt «4 F. AO. mm a oo. imu. M*» KRATKA ZGODOVINA ZDRUŽENIH DRŽAV. Leta 1492 je neki Italijan, po imenu Krištof Kolumb odplul iz Španske v zapadni smeri preko Atlantiškega oceana. Vrjel je v to g da je svet okrogel ter domneval.'n( da bo lahko dospel do Azije, če jadra neprestano v zapadni smeri. Po potovanju, kn je trajalo šest tednov, je razkril Ameriko. .. Prvi priseljenci —'Kakorhitrc!j. je povedal Kolumb v Evropi čudo-i i vito povest o novi deželi. Ameriki i j. •je poslalo takoj veliko narodov ^ J tjakaj svoje izseljence. Š|»an>ki. ' Truneoski in anglešlki pmlaniki »o j", j zapustili svoje stare domove v K v- ^ ; ropi ter se naselili v Ameriki. S«* ^ 1 pozneje so poslali tudi drugi naro-: !di svoje priseljence, ki >o našli tu - j ■kaj svoje domove. To je šlo na-,"-prej skozi skoro iri>to let, dokler ^ i ni kro«^- 177"» živelo nekako tri milijone ljudi ob atlantiški obali. l*o • številnih vojnah se je polastila An- ^ :?iiija skoro cele severne Amerik" | ter ustanovila ob atlantiški obali j trinajst kolonij. ', I Vojna za neodvisnost. — T» m kolonijam so vladali uradniki in ^ ; častniki .katere je poslal preko an r gleški kralj. Nekatere i/med po >Tav. katere s>» uveljavili kralj i t 1 ! . . 1 uradniki .pa so bile tako krivične ,j . :«la ?»«* jim naseljenci konce no nis.> ( i hoteli pokoriti. Po dolgi vojni i kolonije prisilile Anglijo, da jim! - je dala prostost. Veliko število vo ^ jdilnih mož v teb kolonijah je pod-f( -'pisalo izjavo, da naj bodo koloni-1 [ je neodvisne. To izjavo se je ime-j .! novalo Deklaracijo neo.! ljanska vojna je izbruhnila vsled ! je spora med severnimi in južnimi \ | državami glede vprašanja suženj, stva. Skozi več kot dvajset let r. je napenjalo vse ^ile od strani velikih mož tako na severu kot na jugu, da se prepreči izbruh državljanske vojne. Ti napori pa so bih ■brezuspešni. Po izvolitvi Abraha ;ma Lincolna predsednikom Zdru ženili držav, leta ] ^00, so -e južne . di "žave odločile od l ilije ter usta-^ novile svojo lastno vlado. Po -i gi vojni je bli sever uspešen. A bra ' p ham Lincoln, katerega smatrajo >f> številni za največjega A meri kan :«*a. kar jih je kedaj živelo, jc vo-Jdil severne države z veliko mo- \ jf | drost jo in močjo tekom celega kon- i ./flikta. Leta IftBo, v sredi vojne, je proglasil prostost sužnjev. Leta ,. iste, ko je bila vojna še skoro! jj končana, je bil umorjen od za } vratnega morilca. | Po Državljanski vojni__Po Dr žavljanski vojui sta sever in jug j pozabila na svoje spore ter s* ' j ztlružilu na veliko delo razvoja de-j j žele. Zgradilo se je iia tisoče mil j železnic. Nastala so velika mesta. a j Priseljene i so prihajali v Združene -. države iz vseh delov sveta ter po-> stali vredni in lojalni državljani, i. j Kratka vojna s Špansko ieta j. 11898 je imela za posledico nakup | Filipinov od strani Združenih dr - žav ter ustanovitev proste in neod-a visne vlade na Cubi. a' . « - .-- I Rojaki, naročajte se na "Gla« i Naroda", največji slovenski dne v. .nik v Združenih državah. Kaj bo z grofom I Hohenzollern? I ; Bivši nemški kajzer si je nadeJ 1 novo ime. — Angleško časopisje H zahteva, naj se ga izžene. London, Anglija. 13. novembra. ■ Nizozemska vlada bo lovolila \*i- I 11 je mu Hohenzollern bivati na ni- I izozein^ki zemlji podi ^limi pogoji 1 jkot drugim visokim nemškLm ča>t- H nikom. Sedaj »e jc začel imeno- I vati samega sel** "trrof Viljem H TJoiienzolern' in bo najbrže kupil H i kako pos#»tal na Ni- I zozem>kcm. List "Tele^raaf" pravT. da um H je bilo «lo vol jeiio vzeti z vlaka, ko H je «|o>pcl na Nizozemsko, saitm H "j* govo osebno lastnino, ».i«»«-im ^o i \ >e drugo, kar je imel s»»boj. o- H !l»la>ti koiifi^eiraie. Nekatera po- I ročila pa /opet pravijo, da je vzel I . >eboj \ ^e pohio li-tin in arhivov. I Angleški uradniki pravijo, da S bi bil«» treba sku|»nega delovanj^ H \-e velesil, če bi hoteli j»o>lali kit j- I jZerja na otok Klbo ali >v. llcleno I 'oziroma >'■>' 1 >i ga hoteli spraviti ■ pred sIi. da začel Viljem /.opet kalili ev- H ropski mir. To je* bilo nemogoče H I j vsled drastičnih odločb, ki so jih I I'Mlili zaveznvki Ni-iik-iji. ' | Skoraj \--i angleški 1-1 i so pri- I l - . občili članke, ki ve jrlase v tem I t-' - , smislu : — liodo.-nost civilizacije zalite- H jva ostro kazen za vse nemške av- { - ! • ..'toriteie od kajzerja navzdol, ki so '' naročile in dovolile kršenje po-■ g'^lb in fn>stav. t I'i»dobila resjilocija je bila po-slana tudi Lioydu CJeorgu in čla-,nem imrlamenta. . j filede nemškega kajzerja liodg . j najbrže razpravljali na iniro\u i konferenci, ki se bo vršila sko- II .. ... rajgotovo v \ ersaiiles. ^ Ljudje, ki so videli 'jrrofa Vi- . Ijema". ko se je pripeljal v Maar- sen, kjer je stopil v avtomobil: ,piavijo. da je jako prepade], ner- vozen in navidez izmučen. Oble- jčen je bil v civilno obleko in na J i vrvici je peljal svojega nerazdruž- Ijivega prijatelj;i — d;iJ račun. Kič zato ako v . j jo imate že dultroali pa ako »te jo Sele dobili, te j* I j kot tciK-na mraljot ali naduha, vi morate piaati - prosto poakušnio niu-t-^a načina. Ne oziraje am 11) , kjeiirite. k^j je vaš poael in »tarost. ako trpiU- u j navduhi. na. način «'r«..».e. da je ta novi način daloče ia o.l-'raniti takoj z« vnelej taiko dihanje. or«iča V- n j* :n enar.e na.llofre. Ta prosta ponudS-a c rabi le en sam dan. Pi te -edantrs :n prir-n.t«r s tem načinom takoj. Na a pošljite denarja. * ."a j bo lie je. če paaljet« spodaj kupi.r . Storit«* to danes. PROSTI IILPON ZA NADUHO. FRONTIFR ASTHMA CO.. liy: T >i ■ .Niagara and Huciron Sts.' Buffalo. N. Y, it ' 1'oiijite prosto io*ku£njo Ta&eita načina: 11 u- O- I ......I.'..........i' II-1----- Bulsarski krvni čaj |l> čuduvilo zdravilo. ,l kajti r;il»iti umre v>:ik Clan «lni-žiin- «hI otroka «!•> ^ture matere. V r- * -siki lii^i lii nmr:il liiti vsjjk »"-i^i. Ak.t (jr hneele pn^iati prehkul, ^a VKiuiitc M ! vro,*Sa |»riH|n« jri^-ste sjmt. iH'luje I k«»t uumtu'Iio. Napravi kri lMi^ato in jo jm-ii-ti: inlpruvi za[»rljV. ozilravi jclr.i, >0 olii^ti. (jroll in želMh*iie lH>lcčiue. a. | keKa zavitka lie (ztlravljenje za |»-f meswevi JNI |>O- o- I"' [Kivwlju in zavarovano j ali ."» mvitkor za $Ti.nil. 1'ošiljatno j»o t prejemu zneska. Ali vam [>u (nmIJ^-ly .nio j h i C. o. 1». za 10 centov več. Xa-lI' sloi-: II. II. Voli Slick. prei nCI ____________GLAS NARODA, 14. NOV. 1918. moMnlu ©iiiiiffimiiE Ustanovijena leto ltM, Otožni urad t ELY, mm. Inkorporirana leta 190*. GLAVICI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL BOVANŽEK, box 251, Conem&ogh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BAT. A NT. box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BBOZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih unrtnin: LOUIS COSTELLO, SaUda, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. V. GBAHEK, 843 E. Ohio St, NS. PitUburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽB, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Ave 4M', So. Ghieago, El. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, box 176, Black Diamond. Wash. LEONARD SLABODNIK, bos 480, Ely, Minn. JOHN RUPNIK, S. R. box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr. 432-7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVE EN, 624-2nd Ave., Duluth, Minn, MATT POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, HI, ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6026 St Clair Ave. N. E. Cleveland, O. FRANK SKRABEC, Stk. Ydi. Sta. box 63, Denver. Colo. GREGOR HREŠČAK, 407 - 8th Ave.. John*town, Pa. .Tcdnotino Glasilo: GLAS NARODA. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poiiljatve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na oaebna ali neu-radna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugo* Slovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fra tarnal Congress'* lestvici. V blagajni ima okrog $300.000 (tri-•totisoč dolarjev). Bolniških podpor, poskodnin in smrtnin je ie Izplačala do $1,500.000 (en miljon in pol dolarjev). Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opravifieh bolnik ai je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje. Društva Jednote se nahajajo po raznih naprednih slovenskih naselbinah. Tam, kjer jih se ni, priporočamo vstanovitev novih. Društvo se lahko vstanovi z 8 Člani ali članicami Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika. IZ URADA VRHOVNEGA ZDRAVNIKA JSKJ. Španska influenoa, ki je obiskala vsako mesto in skoraj vsako liiso, sc K. 2nd St Toliko v naznanje. kateri član hoče plačati y.a mesce november. Anton Hren. Rumunska je napovedala vojno Nemčiji. Pariz, Francija, 12. novembra Neko poročilo na Franfurter Zei-tung iz Budimpešte pravo, da je nova rumunska vlada napovedala Nemčiji vojno . NewyorSki časopis "World" je Foch naj pride ▼ Ameriko. zsčel veliko agitacijo, da bi New yoreani povabili maršala na obisl j v New Work. Za to idejo te po sebno zanimajo newyorski župan • governer Whitman in novoizvo - ljeni govemer Smith. VSEM JUGOSLOVANSKIM DRUŠTVOM (SLOVENCEV, SRBOV IN HRVATOV V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE. Gospodje: — Predsednik Združenih držav je odgovoril vladi Avstro-Ogrske na njen predlog, da zavezniki in Združene države pristanejo na premirje in pregovore za mir z značilno noto, ki «e glasi tako: j "Predsednik smatra, da mu je dolžnost izjaviti Avstro-Ogrski • \ladi, da ni v stanja sprejeti sedanje predloge te vlade z ozirom na izvestne dogodke največje važnosti, kateri so se dogodili po proglašen ju njegove adrese od dne 8. januarja tega leta, in ki menjajo stališče in Odgovornost vlade Združenih diržav. ! Med štirinajstimi pogoji za n»ir, ki jih je postavil predsednik ob onem času, nahaja se tudi ta: 10. Narodom Avstro-Ogrske, katerih mesto med narodih želimo videti zajamčeno in zasiguranc, naj se da najslobodnejša priložnost avtonomnega razvitka. Od časa, kadar je bil ta izrek napisan in javljen kongresu Združenih Združenih držav, je vladla Združenih držav priznala, da obstaja med Čeho-Slovaki in državami Avstro-Ogrske vojno stanje in da je Ceho-Slovaški Narodni Svet v popolnem smislu vojna vlada, ki ima popolno vlast, da vrši vojaške in politične posle Oeho-Slova kov. — | Ravno tako je vlada Združenih držav priznala v polni meri upra-vičenost narodnih aspiracij JUGOSLOVANOV za svobodo. ,[ Zaradi tega predsednik ni več upravičen, da sprejme avtonomijo . teh narodov kot podlago mira temveč je obvezan da vstraja na tem, da ti narodi in ne on presodijo, kak čin od strani AvstroX)grske vlade bode uresničil njihove aspiracije in njihove usode kot članov rod-lune narodov." Z ozirom na izredno važnost note, priobčujemo vam gornji od-I govor predsednika, da ga na prvi seji vašega društva prečitate in razjasnite članom. S spoštovanjem Peter Mladineo, Manager Jugoslav Bureau Committee on Public Information [ Washington, D. C. Internirani podmorski čolni. London, Anglija, 13. novembra. Iz Kodanja se poroča, da je v sredo prišlo v Landskron v južni Švedski 5 nemških podmorskih čolnov, katerih poveljniki so naprosili mornariške oblasti, da jih internirajo. Poveljniki so izjavili, da se ne marajo vrniti v Nemčijo. j Potres v Italiji. Rim, Italija. 13. novembra. — Danes se je poročalo o močnem potresu v Florenci in Fori i. Posebno močni potresni sunki so bili v Bagno di Romagna, Mordano in Santa Sofia, kjer se je zrušila cerkev in je bilou bitih 8 oseb. Varčevanje - - poglavitna naloga... Voditelji naše velike republike in njim na ftelu predsednik Wilson, so prišli do prepričanja, da samore edino varčevanje v vseli stvareh, varčevanje do skrajnosti, privesti to deželo h končni zmagi. In če bo zmagala Amerika, bo zmagal ves pošteni svet nad krivico, nepoštenostjo in barbarstvom. / Vlada Združenih držav zahteva od nas, ki smo ostali tukaj, najmanj, kar more zahtevati. 1 Od nas zahteva, da moramo varčevati; in da imamo od tega varčevanja v prvi vrsti mi dobiček in šele v drugi vrsti vlada S svojimi prihranki pomagamo vladi. Naši prihranki nam bodo dobrodošli v težjih časih kot so sedaj. E VKOPA JE IZČRPANA. . ' . _ Dala je vse, kar je imela. Dala je vse, kar je morala datL ' t Nam ni rečeno, da moramo, pač pa le, KAR MOREMO, čeravno v najvišji meri. Nemci morda mislijo, da je ta kampanja za vojno-varčevalne znamke nekaj neumnega. Naj mislijo, to je njihova stvar. — V najkrajšem času bodo izprevideli, da bo ta armada ravno tako pripomogla h končni zmagi kot armada na bojiščih v Franciji. Vaša patriotična dolžnost je v razmerju z denarjem, katerega zaslužite. Čimveč zaslužite, temveč morete in temveč morate vložiti v vojno-varčevalne znamke. NE POZABITE, da je vojakovo življenje odvisno od podpore ki mu jo dajejo ljudje doma. POMAGAJTE I Sttdite in kupujte vojno-varčevalne znamkel Sedaj lahko kupi vsakdo w. S. S. za nizko ceno: $4.22 BUY W. S. S. Leta 1923 bo vsaka posamezna w. S. S. vredna: $5.00 Ni dovolj razlagati, kaj so storili NemcL To Nemcev čisto nič ne boli. — Oni m čisto nič ne brigajo, kaj vi mislite o njih. ' Pomagajte svoji vladi, da jih bo premagala. To je edina stvar, katero marajo Nemci vpoitevati. Ce štedite in kupujete vojno-varčevalne znamke, zadenete Nemca na ono mesto, kjer je najbolj občutljiv. MI SE NE BORIMO ZATO, DA BI IZGUBIL* £0 VOJNO. Toda ali ate že pomislili, kaj bi se zgodilo, CE BI JO IZGUBJLIT * Hitrost zmage je odvisna od tega, kako znaš varčevati in kako znam varčevati Jas ter podpirati vlsido t finančnem ozira Kupujte vojno-varčevalne znamke ter povspešite ZMAGO! — Ali izpolnjujete tako vestno svojo nalogo kot jo izpolnjujejo sail fantje na fronti? r ' Nekdo je rekel: Ce bi se naši fanti tako dolgo vstavljali iti "over the top", kot m branijo nekateri ljudje kupovati vojno-varčevalne znamke in Libert* bon- de, bi prišli pred vojno sodišče in bi bili ustreljeni vsled strahopetnostL _ Pomisliti je treba, da bi tega denarja ne darovali vladi, pač pa samo poeodili, ter bi ga lahko dobili nazaj, kadarkoli M hoteli. • —— t?IiA3 SARODI. 14. ^0V. J91g _ Premodri piškur* Saltikov Ščedrin. Živel je nekdaj piškur. Imel je mob pamet. Koliko strahu j* on. stari piškur, takrat užil, ko so | ga vlekli po reki, — to se ne tla ; niti v pravljici povedati, niti s j peresom popisati: 1'utiš, Vsem je le eno šlo po glavi: — s smrt jc prišla. A kako je prišla s in zakaj je prišla, tli nihče vedel. < Naposled se je začela mreža zgri r njati. nato so jo zavlekli na breg 1 in začeli ribe i/, nje valiti na tra- , vo. Takrat je tudi on spoznal, kaj .« je juha : na pesku plapola nekaj rdečega sivi oblački l»eze nav/.- j gor, in taiko vroče je, da bi S' morili pri tej priči stopiti. Že na « suhi želji tu 11 je tako strašno so- « parno, a zdaj. glej, bo prišla š" i vrsta nanj. da pojde v "juho"... j Sliši "ogenj" govorijo. A na ognju leži nekaj črnega, v čemer se : strašno vrti voda. kakor v jez.*n> ob viharju. To je 'kotel' pravijo, ] n začno se meniti: 1 — Z riinabi v 'kotel', bo 'juha', i In na tak način prično naš rib- , ji narod valiti v kotle. Ribič je zapnal ribo v kotel. T.i ; se je naj prvo potopila, potem se ■ je kakor brezumna zagnala v , zrak. w zopet potopila V-v se u-mirila. i — Juho je poskusila, — pravi- . jo. — Valili, valili so sprva ribe brez , izjeme, a potem se je ozrl neki starček nanj in dejal: — Kaj bo zalegel malček v jubi'.i Naj v reki Š-* malo poraste! -j- Prijel ga je za škrge in ga spu- , stil v prosto vodo. On pa, ne bodi len, jo je pobral na vso moč domov. Pršiel je. domačiea ga je čakala v luknji komaj živa od strahu... Pa kaj t Na dolgo in široko je tacaa tazlagal starec, kaj je juha in ▼ čem obstoji. i vendar |xna ie dandanes v reki malokdo ■ . " a > zdrave pojme o juhi. i Xo, on, piškurjev sin, si je dobro zapomnil očetove nauke; zapisal si jih je na čelo. Treba je gledati na oboje, — je govoril sam sebi, — č ene, te enkrat zmanjka! In začel je živeti tako: — Najprej si j eizmislil takšno luknjo, da bi mogel zle«-tal, neprestano trepetal. Drugič pa toliko da se je vrnil še preti zoro v luknjo; ravno sladko zazdehal. kako bo lepo zaspal — pa glej! Bog sam vedi, odkod se je vzela: prav pred njegovo luknjo stoji ščuka in si brosi zobe. In tudi ta ga j'* ves dan oprezala, kakor da bi bila pri Samem pogledu nanj sita. On je pa z\ < tudi ščuko za nos: iz luknje 1 šel. pa je. A ne samo enkrat in dvakrat se mu je to primerilo; počastil ga je skoraj vsak dan kdo. In vsak dan je v trepetu slavil zmago. vsak dan je klical: — Slava tebi. Gospod, še sem živ!... Pa kaj če to! Piškur se tudi ženil ni in ni imel otrok, čeprav jo bil njegov prednik oče mnogo-brojne družine. On si je tako-le mislil: — Lehko j»- bilo očetu živeti! Njega dni so bile ščuke boljši, ill tndi okuni se niso pehali za nami. drobnjavo. In čeprav bi bi! nekoč kmalu prišel v juho. se je vendai\ našel starček, ki ga je rešil. A dandanes, ko so se ribe. v reki tako razplodile, so prišli tudi piškurji na vrsto. Tako se tu ne gre več za družino, ampak kako bi se vsaj sam preživel! In učakal je premodri piškur na ta način nad sto let. Neprestano je trepetal, neprestano. —j Imel ni niti prijateljev, niti sorodnikov; k njemu ni bilo nikogar in on ni hodil k nikomur. Kartal ni. vina ni pil. tobaka ni kadil, za lepimi ^dekleti ni hodil — samo trepetal je in eno samo tniscl ' mislil: — Hvala bogu, zdi se mi, da ' sem sefiv? i) Na sadnje so ga začele eelo Izborno mazilo. Ako vas tare revmatizsm. >retin in P nevralgija. potrebujete kako dobro olje, s katerim m mmžete zunanje. To zdravilo rabite morda ie takoj; poskusite ga in se boste prepričati o njegovi izbornesti. Ni vam treba odlašati. Vzemite Severa's Gothard Oil (Severovo Gothardsko olje), katero ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. To zdravilo se samo priporoča kot najboljši liniment za take bolezni. Izbcrno zdravilo, ako imate okorele mišice in sklepe, kake poškodbe, in vsakovratne druge bolečine na telesu. Vzemite ga, kadarkoli je vam treba kakega mazalnega krepčila. Prodaja se v vseh lekarnah. Cena SO in 60c. ščuke hvaliti: * — Lejte, lejte. ko bi vsi tako živeli — kako mirno bi bilo v reki!.ji Pa one so nalašč tako govorile;} so si mislile, da se bo piškur prevzel : češ. tu sem ! Potem pa bi ga ! J1 A on se tudi na to pretkanost i' ni ujel, in še enkrat je premagal ' s svojo modrostjo vse svoje zarotnike. Koliko mu je bilo črez sto let, 1 se ne ve; vemo samo. tla je začei premotiri piškur umirati. V luknji ' je lt-žal in si mislil; 1 — Hvala Bogu, jaz umiram na- ( ravne smrti, tako kakor sta umrla 1 "►»V in mati. In prišle so mu na misel besedo1 ščuk: — Lejte, lejte, ko bi vsi tako ( živeli, kakor ta. premodri piškur j živi... A prav zares: — Kaj bi bilo potem? Začel je razkladati svojo pa- * mot. katere je imel eel kup, in na- ] enkrat kakor tla bi mu bil nekdo ' zašepetal: -- Tako-le, ves piškur-: ski roti bi bil že zdavnaj v krto- ^ vi deželi! Drugega nič! Zato, ker ' je v ohranitev piškurskega rodu ' potrebna družina, on pa je nima. j Pa to še ni vse: za to, da bi pi-škurska družina proevitala in se 1 krepila, tla bi bili njeni udje — 1 zdravi ii» čvrsti, je treba, da se vz- 1 gajajo v svojem elementu, lie pa v luknjah, kjer je on oslepel od ' večne teme. Rilo bi necbhodr.o ' potrebno, da bi se piškurji pošte- 1 no izobraževali, da bi ne bežali iz družbe, ampak tla bi se drug v. ' druirim gostili ter da bi si posoje- ' vali kreposti in druge čednosti. 1 ker more samo tako življenje izpolnjevati piškurski narod in ga i varovati mebkužnosti in preživel ost i. i Oni sodijo nepravilno, ki mi- | si i jo. da se samo oni piškurji mo- < rejo imenovati pravi državljan«, j ki onemeli od strahu čepe v luknjali in trepečejo. Ne. to niso državljani. ampak popolnoma nepo trebiei piškurji. Nikomur ni od 3 njih ne gorko. ne mrzlo, nikomur . časti in nečasti. slave in nesla ve. Žive, po nepotrebnem zavzemajo prostor na svetu in po nepotreb- < nem uničujejo hrano. Vse to se mu je pokazalo tako : razločno iu jasno, da, s.1 ga je naenkrat polotilo strašno veselje: -— 1 zlezel bom iz luknje in pre plaval široko in moško reko! A komaj je to izrekel, je zopet zatrepetal od strahu In začel jo trepeta je umirati. Živel je v trepeti in umiral v trepetu. Celo življenje se mn je obrni-prt-d očmi. Kakšno veselje je užival v — njem ? Koga je kdaj utesil ? Komu i-prav svetoval ? Komu dal dobro besedo? Koga pod streho vzel. o-grel. varoval? Kdo je kdaj kaj zvedel o njem? Kdo je spomnil, da živi nekje piškur, on ? Na vsa ta vprašanja je moral odgovoriti: -— Nikomur, nihče! Živel je in trepetal — in to j" vse. Glej. eelo zdaj : smrt mu stoji že za hrbtom, a on še vedno trepeee, ne da bi vedel, Zakftj. V njegovi luknji je temno. tesOo. geniti se ni moči. Ne prikrade se solnem žarek in po toploti ne j "jzadiSi. "i In on leži v tej sivi megli bv-• ljav. strheU nepotreben, leži in — ' čaka. Kdaj ga vendar osvobodi 1 glad na smrt nepotrebnega življe-» nja — za vselej? r! Sliši, kako mimo njegove lulc-' ti j" švigajo druge ribe -— morebiti njegovi bratje piškurji — a no-1 ben se ne zpieni zanj. Nobenemu ne pride na vami: čakaj, nO » modrega piškurja mimogrede v- [ Vojno beda pri nas in drugod Znano dejstvo je, da so morale slovanske pokrajine, zlasti pa jugoslovanske, največ pretrpeti v sedanji vojni, in to v vsakem o-ziru. Od Slovanov se je zahtevalo največ žrtev, skrbeli pa so naj man je za nje, pobrali so jim eelo vse. kar so imeli, da so s tem odvzetim blagom preskrbeli Nemec in Madžare. Avstrijska aprovizaelja se ni brigala za slovansko prebivalstvo, če ima kaj jesti ali ne, pač pa je še gledala, da je ona sama povzročila še večje stradanje in lako to Ni čuda tedaj, da je ljudstvo umiralo gladu, proti čemur so iznašle avstrijske oblasti izvrstno 'sredstvo, to namreč, da so prepovedale objavljati take smrtne slučaje, cel narod kot tak pa naravnost strada še sedaj. V naslednjem priobčujemo čla-1 nek iz ljublj. "Domovine", iz katerega je razvidno, kakor je skrbela avstrijska aprovizaeija za (Gornje Avstrijsko in za jugoslovanske dežele, kakor je bilo to v letošnjem maju. "Domovina" piše: — Opravki so me zanesli v preteklem mesecu na Zgornje A-vstrijsko. Z živili je ta dežela od j vseh avstrijskih menda najbolje preskrbljena, zlasti južnozapadni dpi. kjer ni velikih tovarn. Do marca so dobivali tam vso množ>-110 kruha in moke na karte. — (Kruli je bil do konca maja iz či- i št- ržene moke ,zdaj je le polo- 1 viea koruzne zraven. Mesa se je ' do konca aprila dobilo, kolikor j'1 kdo hotel, od maja pa po mesar- ' je vi volji. Znanec mi je pripovedoval, da 1 je imel maja meseca pri mesarju ' nad 60 kron za tri odrasle osebe 1 in enega otroka, neka druga rod- ' bina pa za tri odrasle in dva o- [troka nad 184 kron. Ker je sta^ • govedina po šest kron, bi to bilo j! za prvo rodbino 10 kg, za drugo 1 pa okoli 10 kg 11a mesec. Zdaj se ' baje vpeljejo karte za meso in si- - cer 15 dkg na osebo za vsak mes- ' ni dan. torej le tri čet rt in ke kg na teden. Pri nas je odmerjeno meso ta- ' ko, da dobi 11a deželi ena oseba j en kilogram na mes**c, v Ljubljani pa na teden 25 do,30 dkg. Svinjetina se pri mesarju ne dobi, pač pa pod roko, pred veli- 1 ko nočjo še po 11 K, v rnajniku ' pa že po 22 kron. ' Za surovo maslo je najvišja c- 1 na (i kron. kdor ima dobre znanec na kmetih, je včasih tudi dobi pod roko po taki ceni, sicer pa mora 1 plačati več, tudi po 20 in 30 K, a dobi se še. Najbolj kvarijo cene - galieijski židi-begnnei. ki so bi!: ■ raztreseni po vsi deželi in vj"1i ' ruski častniki, ki se zadnji čas ' prašam. kako je prišel do umetnosti, živeti sto let, in ščuka ga r.i pohrustala. rak ga ni s kleščami 1 preščipnil in ribič ga ni dobil na svoj trnek. — Plavajo sami zase 1 mimo, morebiti celo ne vedo, — skončava-li tu v tej luknji premodri piškur svoj življenski vek! lu kar je najhuje: še slišati ni. da bi 11111 kdo rekel: Premodri piškur! Kar tako-le pravijo: — Ste li že slišali o tepčku, lii ne je in ne pije, se z nikomur ne shaja in z nikomer ne gosti, ampak vedno le svoje pulilo življenje varuje? A mnogi ga imenujejo naravnost bedaka in eApiwa. Čudijo se, kako more voda trpeti take božj-? volke. Tako je razkladal svojo pamet in dremal. To se pravi, dremal ni več, ampak prihajal je že v nezavednost. Po ušesih se mu je raz-leglo mrtvaško šumenje, po vsen telesu se mu je razlila nemoč. In zasanjal je zopet prejšnje varke sanje: — Kakor da bi bil zadel dvestotisoč, zrastel za pol vatla in je golti al ščuke. A med tem, ko se mu je to sa-i njalo, se mn je glava počasi in po malem vsa pomolilo iz luknje. In naenkrat je izginil... Kaj se je tu zgodilo, — ali ga je ščuka pogoltnila, ali rak n kleščami preščipnil, ali je naravne smrti umrl in splaval na površje, tega ni bil nihče priča. Najbrž, da ■ jte — sam umrl. Kakšna slast pa bi bila za šču-i ko, pogoltniti bolnega, umirajo-1 Šega piškurja in rtftntga ie —I 'Ipremodiega!.. FLU ■ Father Mol&nger m je 1891 boril proti inffaencL Njegov ton-devni predpis ae danes splošno zahteva. To je zdravljenje, ki se naslanja na razum inteligentnega človeka. §18 knjig originalnih receptov Father MotlingerjA i navaja tisoč! bolnikov, ki so ca- , četknm devettlesp- i till let zboleli na influeneL Svojim bolni- ! kom je na sveto- i val vzel t njegovo — zdrav Ho pri prvih ] znakih kašlja, . prehlada In inflnenee. Naroeal je. da naj vzamejo čajevo 1 žlieo njegovih 13 rastlin v CašU vrele votle in naj jo pijo, preti no gredo k ; počitku. Ako vzamete ta sloviti žell-Seini eaj. se ne Itodete potili. Odstranjuje strup in laj>a mrzlico. Zdravilo Father MoMhigerja proti 1 kaliju, prehladu in Influenei ter njegovi sloviti zeliščni eaj je čudovita zmes in na tističe ljudi j jih rabi v j Pittshurghu. kjer ima javnost, ki je poznala Father Mollingerja, ki ima zanpanje v njegove izdelke. Zdravilo Father Mollingerja prtrtl 1 kašlju, prehladu in influenei se posi- -!ja jHivs«»tl po pošti za $1.10. Njegov i sloviti zeliščni čaj $1.10. Popolno zdravljenje stane fc!.20. Pošljite na-rt«čilo še danes na: M0LLM6ER MEDICINE CO., ti MoUfngvr BuBdtng 14 East Park Way (N. S.) Pittsburgh. Pa. ( prosto pribijajo in kupujejo živila J za vsako eeno. , Ži«le ztlaj odpravljajo nazaj v , flalieijo iu /. njimi gredo polni ] vlaki raznega blaga. V nekem ? majhnem kraju sta bili tlve v • lovski rodbini, ki sta prišli tja < na enem vozu z vsem svojim imet-j I kom. ztlaj pa sta baje potrebovali .« 13 vagonov za svoje stvari. Kdor je videl nakladanje blaga na be- 1 gunski vlak. se ne eudi. da Je egip ] tovski kralj Faraon poslal eelo j vojsko za žirli, ko so odhajali i» ] Egipta, kajti gotovo so tudi takrat vzeli s seboj, kar so dosegli. Slučajno sem videl konje pri prebiranju. Tako lepi konji so { vidijo dandanes le še na Ogrskem.' Kemogoee se mi zdi. da bi bili tako lepi iu okrogli od — slame in \ od 1 leg ovsa na dan. I V krajih, ki so nad 10 km od-1 daljeni otl železnice, se živi eelo' dobro. l>ohi se tam v gostilni dobra peeenka. tudi izvrstna mo'*- j nata jed — brez karte za moko. ee primerno ,plačaš. Kmetje ži- j' v i jo zelo dobro, skoro kakor v — miru. 1 Ko sem se vračal iz teh kra- „ .lev, se in z nepopisno ogoreenost-! jo v kavarni v Solnogradu eital uvodni članek "N. Z. Zeltung" od i; 31. maja 191 S, kjer citira nemške : liste, ki pišejo, da v čeških deželah teče mleko in med, da se dobi . bela moka, gnjat. slanina in jaj- , ca. v nemških krajih pa vsled la- , kote legar pobira, kar je pustila , vojska, ki le otl njih in vedno zopet od njih zahteva — svoje žr-n t ve. Godijo se pa tudi na Zgornjem Avstrijskem razne nepravilnosti. Strogi komisarji nadzorujejo, da si kdo ne pritihotapi kakega jaj-ea ali košček surovega masla : neka baronica pa je odpeljala iz Dunaja s seboj več sto jaje in več kil surovega masla, komisar jo je zalotil in ovadil, toda baronica je dobila naknadno oblastno do\ oljen je. V zimi so v n°kem kraju rekvi-rirali, kar naenkrat živino za pet mesecev naprej. Kmetijsko društvo se je pritožilo zopet to, a do-1 bilo je odgovor, da se je --ekviri-ralo toliko naenkrat vsled pro- j rde dj^pv gu rdg gov gov o v o v ovj živino. Toda ni se moglo dognati, kdo je vložil prošnjo, najbrže kak na knpovalec živine, ki je hotel v enem mesecu pobasati dobiček od petih mesecev. Ameriška morairtoi j Washington, t). Č., IS. nov. — Če bo kongres odobril program glede Števila ladij, katere bo tre ba zgraditi, bo imela Amerika po vojni naj močne jSo m najmodernejšo mornarico na avetu. Danes je imel momatriiSki tajnik zelo značilen govor, v katerem je obrazložil "sedanje staliie« mornarice In izjavil, da mors kon-' gres na vsak način dovoliti v mor--1 nariake sv i tie i* Hitio iBi^joHtffr dO-larjev. V bodočih Štirih letih tilj ' f j NAZNANILO IN EAHVALA. Žalostnim srcem naznanjam sorodnikom. prijateljem in znanci m. 'da je moj ljubljeni soprog, oziro-i ina oče JOHN MOŽINA umrl 31. oktobra po krutUi pa mučni bolezni, previden s sv. z;i-kramenti /a umirajoče. Rojen je Ml v :Se!eih na Notranjskem, kjer zapušča brata in več sester, tukaj pa mene žalujoeo vdovo in 5 nedorasli ih otrok otl 4. do 12. leta. Tem potom se zahvalim društvom >:ev. 33 JSKJ. in štev. 102 ' v Trestle, Pa., ko so se v tako obilnem številu vdele/ila po- • greb.i; posebno se zahvalim (i. Oblaku. J. Stavorju. Fr. šifrnrju. L. Knafelcu. L Bergačn, J. Lav-ri'-u. -leriieju šubie, tlruzhu Fran ' Role v Rentami in -1. Fat ur v D«*l- 1 montu ter vsem, ki st^ me toWJli v usotlepolnih urah in ki so ga spremili 1: večnemu počitku. Tel.i, ljubljeni st>prog iu oče, pa 1 naj bo lahka ameriška gruda, v mini počivaj! * Žalujoči ostali: Agata Možina, soproga. Agrata, Frank, Ivana, Aleksander in Ivan, otroci. Tre>t!e, Pa., 11. novembra l!)18. ^HBHHHBHBBHBBHiHIHiBHBHBM ' ___.__( - - x i 1 T NAZNANILO IN ZAHVALA. j Tužnini srcem naznanjam sorod-! nikoii', znancem in prijateljem ža-'] lostno ve^t. da je moja soproga, oziroma mati ROZALIJA BKATONJA , premrnula v starosti li'I let dne t>. novembra 12duevni murni bo- . lezni pljučnici. Tukaj zapušča me ne žalujočega soproga in G nedo-rast lih nt rok, od katerih je najstarejši JO let, najmlajši pa 7 me secev; v Claridge, Pa, zapušča i eno sestro in drugo v Mineralu,!! Kansas; v starem kraju pa eno se stro in "enega brata ter stariše. Na tem mestu se prav torplo zahvaljujem vsem tistim, ki so mi pomagali ob času njene bolezni in; smrti ter jo spremili k večuelu počitku. Žalujoči ostali: Jožef Brat on j a, soprog. Jožef, Rudolf in Alojzij, sinovi, Jožefa, Marija in Milka, hčere. Slovan, Pii., 10. iov. 1918. (14-15-11) ---- ^Bk f NAZNANILO IN ZAHVALA. Žalostnim srcem naznanjam sorodnikom iu znancem, da j« po dolgotrajni in mučni bolezni, previden s sv. /akrsimenti. dne oktobra za veti no v iiospotlu zaspal moj ljubljeni mož JOŽEF STANIČ. Pokojni je bil s>.r 21 let. Rt .jen je bil v 1'odgradn na Primorskem. kjer zapušča mater, brata in dve sestri. Prisrčna hvala vsem sc*s?xlorii in ziumeem, posebno družinam Jagodnik. Ribarič iu Rozman, kateri so mi pomagali ob smrti mojega soproga, vsem skupaj za podarjp-ne vence, katere so darovali umr j lomu, kakor tudi vsem tistim, kateri so ga spremili k večnemu po ••itku in pogrebniku Grdini. Tebi pa, nepozabljeni soprog,' bodi lahka ameriška zemlja, počivaj v miru! Žalujoča soproga: Angela Stanič. Cleveland, < »hio, Ki7S K. 52. St. - Iščem svojega brata JOHNA KREJ VPP'. Pred tremi leti seje nahajal v "\V*»st Virginiji. Prosim sorodnike in znance, kateri zna za njegov naslov, naj r; i i ga naznani, ali naj se sam oglasi. — Stephen Kr-jačie, liox Melntire, Indiana <'ti., Pa. (14-16—11) i_- , ■ i> Zamorec lin čan. Shefield, Ala., 13. novembra. — Včeraj je ljudska množica vzela i iz tukajšnje ječe zamorca George Whiteside in ga obemla na bližnje drevo. Zamorca so bili vsled tega zaprli, ker je bil osumljen, da usmrtil nekega poHcmena. — Oblasti bodo uvedle preiskavo. Rdjski, ftartčajte s« na "CRa* NaMda", nAjvefcji alOTsnski dnev-nik v Združenih državah. bi *grnija Žužemberk. Dolenjsko. V Ameriki je biva! IG let. Tukaj zapušča žal ijočo soprogo in tlve hčeri, Terezijti iu Jo/lefo v starati S iu lu let. enega brata in eno s« strt». v starem kraju )>a dve sestri. S hvaležnim srečni zahvaljujemo Rev. Ji. Pouikvarja. ki m, i,e-pozidmejra rajnega sprevideli ter ■opravili pri njem pr-d smrtjo zadnje molitve- prisrčna hvala bratu m Franku Avsec, ki jo prilntel i/ Bndgcprrta, Ohio, k pogrebu. Iski-ena zahvala darovalcem kr.!>-oih vencev, ki so jili ,>olomili „„ -*tvenikoin, ki st> se vde-lež-ili pogi-eba, ter vsem ^.rijate-Ijem in znancem, ki so obiskali ljubljenega ranjkega v bolezni in na mrtvaškem odru. Iskrena hvala pogrebniku Mr. V. (Jrdini, ki je oskrbt-l tako lep sprevod. Kog povrni vsem skupni stotero! i\-bi pa. dragi Jožef, hodi lahka :i'neri^l:a "cmljica! Žalujoči ostali: Terezija Gorenčic, soproga. Terezija in Jožefa, li<"-eri. C!eveland: (Hiio. ">. «kt. 1918 NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam bra-: torn, prijateljem in znancem, tla je moj brat JOŽEF ZADNIK t umrl oktobt-a po l^tin^vni bolezni v starosti let. Tukaj za-I pušča m^ne sestro in "tiri brate, v stari domovini pa mater in tri st^stre, če so se žive. Tern i»«»t«ini se srčno zahvaljujem vsem onim, ki so uani poma-Jgali v bolezni in ob smrti mojega brata. Najlepša hvala sorodnikom i?i prijateljem za prekrasne vence. Obenem se zahvaljujem društvu -št. SDPZ. v Pittsiburghu, Pa., h kateremu je ran j ki ^padai. za prekrasni venec. Hvala vsem onim. ki ga spremili k zadnjemu [»očitku. Tebi. nepozabljeni brat, naj bo hii.ka ameriška zemlja, v miru počiva j! Žalujoča ostaja : Jožefa Mestek, rojena Zadnik, sestra. F. Mestek, svak. North Side, Pittsburgh. Pa, U7 ProgresN St. f NAZNANILO IN ZAHVALA. Tnžnim srcem naznanjam vsem /mtnet m in prijateljem žalostno 1 vest. tla je nemila smrt pobrala niojeira sina JOHNA ŽAUBL V najlepšem cvetu svt>jc nda lost i je moral zaustiti ta svet dne 2:5. oktobra ob minute do 12. ponoči, star 2G let. Rojen j« bil v vasi . Kranjobardo, fara Krašnja, okraj , Kamnik na Gorenjskem. V starem . kraju zapiuv a mater in 6 sester, j t;»kaj pa mene žalujočega očeta, , brata Franka in bratranca l^uko, kateri smo mu priredili dostojen pogreb. Pokopali smo ga 25. okt. na katoliškem pokopališču v Mor-gantownu. W. Vu. Pokojni je bil član dveh podpornih društev, ^Dl^. in se enega drugega. Iskreno hvalo izrekam vsem, ki i so mi kaj [»omagali ter ga spre-i mili k večnemu počitku. Tebi, dragi sin in brat, bodi lah-i ka žemljica, v miru počivaj! Žalujoči ostali: Jožef Žaubi, oče. Frank, brat. Luka, bratranec. MorgantOAvn, W. Va., Box 510. . ---f^B- Zakaj hočemo Slovenci demokracijo? Ker smo bili oA nekdaj - demokratični, ker ne poznamo med . seboj plemstva. — To je dokazano - v članka "Poglavje o start slovenski demokraciji", priobd&em v i i glovenako-amerukem KiMtfjn a tet* *r -C P L A g NAKOPA. ,14. NOT. Hindenburg Pel«]maršal von Ilindenburg. ki|j 7»laj \h;ai skupno s eta&rjem Vi-tj Ijemom in eelira svojim generalnim štalKHn in ki je še pre^l n**lav Tiim ji som obljubljal zmagovit i konec, j«- bil e«|en volilnih tuož v svetovni vojn*. Kakor večinoma : vsi Nemci. je tudi on stavil preveliko zaupanje v po« I morske čol- < ne in omalovaževal moč Ameri* < k»-, o kateri je trdil. «la ne bo nikdar Miopia postaviti na boj i šee dovolj močne armade in vojnega mate rjala. Totla ravno Aiuer»kanci so pri Chateau-Thierry zavrnili njego-ve najboljše e«-te in so izpreun*- « iiili vojni položaj .ia zapadli■ fronti, Kavno vsi.'d te«a pora>:a : je izgubil zaupanje pri svojih | vojakih in nikdar jja ni uiogel v*— dobiti nazaj. Ljubljene** nemškega narod ■ začetkom tega leta ni niti najina- | nje dvomil o tem, da bo 1 aprila imel svoj glavni stan v Parizu, ] mislil pa ni na to, da bo nekaj un-seeev pozneje zapustil svojo 1 armado ravno v trenutku, ko bi i se imela predat.i. 1 Pav^l Ludvik Anton von Be- < neckendorff in Iliiidenbnrg je < bil 22. avgusta 1*114 star bT let ko mu j«- eesar Viljem izroril vr hovtio poveljstvo tevtonskib ar- « mad v Kusiji. I Štiri leta je ž«* pr» j živel v p*o- . koju na svojem )MjKestvu v Ha- 1 novrn. (lovorilo se je, da je i/.- I stopil iz vojaške službe na zalite- i vo svojega gospodarja, ki se ni strinjal s I lindeiilmrgovimi teorijami o Mazurskih jezerih. II k*o I se j«- tudi, »Ia je moral iti v po- ] koj. Ui-r je pri manevrih prema pal armado, kateri je poveljeval ce- ? sar. I Xaj bo kar hoče, ko se je pričela svetovna vojna, je bil na — i smet um-u in nobeden njegovih ; prejšnjih tovarišev ni sanjal, da bo Hindenburg sedeui dni pozne- ] je, ko je prevzel poveljstvo nad < armado, postal ljubljenec nemške ] ga naro«la. i Nemška javnost in svet je izve- l del še-le po njegovem prvem \'s- . pebu pri Tannetibergn, |til njegov «»■"-.• !tfl let «"*astnik v ; n«^tuški arnuuli. da je bila njegova mati hči vojaškega zdravnika. da je kot deček sedel pri oknu, skozi katero je gledal na sla- i voo hoj Lši"«* v Wait beta tt v Slezi-ji. kjnr i«» imel Blu«*eber sv<0 glavni stan v bitki pri KatzbaeVu , v Napoleonovi vojni. ; Za ta dejstva s.' j«- izvedelo >e- . le pot -m. ko je postal slaven. 1 Predno se je to /godilo. so «a imeli za neznatnega moža, z za vi- , hanimi brkami in protinasto nogo. Rekli so o njem, ni vlak. tla pripelje , lliudenburga in prišel j- na rusko fronto naslednjega dne popoldne. Zmago avgusta so pripisoval naravnost njegovemu poznanju Mazurskih jezer. Ko je uveljavil svoje teorije, ki so bile tako l>odeč trn v oč njegovih tovarišev, je porazil rusk-armade in jih pognal v močvirja. iz katerih s«" niso mogle več izkopati. Hindenburg je tedaj poročal, da je v bitki pri Tannen bergu poginilo SO tisoč Rusov, ki^ so deloma bili ubiti, deloma pa so utonili v jezerih ali se pogreznili v m oe vi rje. Ta uspeh mu je pr'mefte! glas, da je največji nemški strateg. Hindenburg je pričel svojo vo-| jaško izobrazbo v šoli v G logov i. j kj-r so živeli njegovi stari«. Ko je tam končal svoje učenje, je bil poslan v vojaško šolo, ko pa j«4' izbruhnila vojna-4 Dansko, je bil I kadet v vojaški šoli v Berlinu. Ko. ie bil star 16 let. je dokončal vojaško šolo. i Bi) je še premlad, da bi .se mo- (gel vdeležiti danske vojne, poslan i pa je bil kot poročnik z nemško ; armado proti Franciji Boril se je i pri Metzu in se je-vdeležil sla\- / nega napa4la i a St. Private, kj v sta bila dva nemška bataljona \ skrajšana na petino svojega Š1 - : vila in je bilo ubitih tri četrtino I častnikov. Horil se je tudi }»ri S. - dann ter s*- j.- vdeležil obleganju ■ Pariza. ! i V tej vojni j.- dobil železni kri-« žee ill j.. I*»I. ko j«* bil Star .11 l.-t 1 po v i šil n za stotnika pri general- • nern štabu. Dve leti pozneje je po stal major, leta 1 pa je bil na- ' eelnik infanterijskega oddelka v 7 vojnem ministrstvu. l>9t» je l>il ' š'-f S. armadnega zbora. 1M0."{ pa ' poveljnik 4. armad nega zbora. Od ltHU do 1911. ko je bil upo- 1 k o jen. je bil general infanterije.1 \* naslednjem je povest nekega pisatelja o upokojitvi leta 1911:' — Hindenburg j.» na manevrih poveljeval armadi, ki j«- stala na- * sproti armadi, kateri je povelji- ' val eesar sam. Cesar je na čelu ko 1 njeniee sijajno vodil napad pre- ^ ko planjave. Ko je bil napad kon ! j.» jaluil k nindenburgn ga vprašal, kaj misli o tej akciji. — Kilo je zelo lepo, veličanstvo, je odvrnil Hindenburg, — toda. ako bi to bila dejanska vojna, y bi jaz s svojimi vojaki št-1 za«] 'j za vašim od«lelkom ui oni ki n«* t bi bili uj« ti. bi bili pognai?* v Baltiško morj«*. ako bi se bili obr-' nili v to smer. — ; 1 < esar s to kritiko ni bil zado- , volj n in kmalu pot«m j«- š< l von ' I liii'b nburg na svoje posestvo v 1 llanover. tt-m času j<- š«d Hirub'nbur.' \ skozi dobo svojega zivli'-nja. ki j" s bila najbogatejša iskušenj. Postal v j«- kot nekak jarem naroda in ime j no val i so ga '"starega moža ob ^ Mazurskih jezerih". — č t Mazurska jezera lež«* na meji med Rusijo in vzhodno Prusijo. 11 <> teh jezerih so v«'<" let razprav-,7 Ijali vojaški strokovrtjaki. Mlaj-ši lastniki so trdili, da jiJi ne bi ' bilo mogoče braniti v slučaju ru-skega vpada, to«la Ilindeuburg jo 1. veil no trdil. «la jih j«« mopoče bra- J niti. < >n se ni sat no držal t«'ga na zora z vso vstrajnostjo, t«-mv«-."- J j«- e«-!o t r« I i 1. da j«- to za Ruse — f1 smrtna past. , — Ta jezera, — je vedno r k.-I ! Hindenhurg, <— s«» v< «" vredna k«»t i LMM> .-«-vljcv vis«>k zid. Hiudenburg. "vjrjii.! k;ir jim ni pos*'hno ugajalo. j" \ sak«> l»-to »otnv«^a «ln»* šfl ' v Koenigsberg. kj. r j«* jir«»sil od » delek konj in vojakov ter je kazal svoje demonstracije okoli Mazurskih jezer. Konji in vojaki so bili po dokončanem «Mu utrujeni. Hind nhurg pa je bil vedno! <"il in s.- je zadovoljno smejal. j j In eesar s«, je spomnil llimb n-( luirga. ko s«' j.- skazalo, «la general von Prittu itz ni bil kos svoji L nalogi. ... 's Koj< Ilind«-nbnrg pn-vzel po- j v«-ljstvo. s<» bili Rusi razpostav- j Ijeni ob Mazurskih jezerih, ko«it»r j«* \odil vojaške učence. Rusom sta poveljevala general Samso- ' nov in general Renm-nkampf. IliiMb nbnrg j.- dokazal, da ;e ' , i imel prav«> miH-nje o Mazurskih | jezerih s tem. da je uničil rusko'i vojsko v t« j bitki in v dveh pri- L hodnjih, ki so sb«lil«' prvi ravno v tem kraju. Tri mesece po tej zmagi ga j" ^ «—var povzdignil v febhnaršala in j postal j«- ljubljence nemškega naroda. Po njeni s-o krstili otrok" j] in imenovali e. ste in trge. V Ti»-r-j* trartenu mu je bil postavljen le- * sen spomenik in ljudje so plače-j vali visoke svote za žeblje, katere' so vanj zabijali. To so d« lali t*-|l liko «"asa, da je ves pomenik iz-'] gl«tlal kot bi bil iz kovine in sc^ je svetil v sobičnem svitu. . N V-gova popularnost j.* rastla, 1 «la j" celo cesar p<»stid nanj Iju- „ boBumen. 1 Njegovi uspehi v kampnrgi na Poljskem so njegov glas tako po-vzdignili. «la se je slišala splešnn - zahteva, da mora biti imenovan I vrhovnim j jveljnikom vseh nemških armad. V tem času Je g°ne-ral Brusilov 191 vdrl v Galicijo ► in Hindenburg je bil imenovan za vrhovnega poveljnika vseh armad 1 proti Rusiji- ' j Njegova slava je malo zatemne- ► j^la, ker je predolgo zamudil z za- ■ | vzet jem Varšave, toda z nadaljni-' mi uspehi je zopet zasijala. V pr- ■ vem sunku prjati Vi&li so »e Rusi m« rali umakniti iz šlezije. potem pa jo korakal sredi skozi Poljsko in j«- s te«ri e 1 -rra.iil ncvar.a i zii Krakov. T; kuj ko je bil imenovan / \ vrl: vii -ga poveljnik.: ■ z::pa Ini frouti. j i r:."--! svoje p: o-iii auje, pr. t: P;.r: u. Spi.«"«'tmu je šlo V:.' tako ] /.«Si"<-«-|. «|j! i«* U'tOS v lini i l.abato i-c.n-1, i!;; no 1. s«pn .n v Pumu. i Toda njegova zvezda je zatem-nela. ko >o s- pokazali nri bojisi'o i»il«- nj«'go-ve armade vetlno i>otiskane nazaj in tb»živ«-l je poraz za por i zoiit. tako da je slednjič uvide!, «ia je poraz neizogiben in je si.j-liiotno zapustil vojsko in pobegnil na N izozemsko. i Jožef Habsburg. Bern, šviea. 12. novembra. — Listi iz Budimpešte prinašajo po 'pis zanimivih obredov, med kate rimi sta nadvojvoda Joef in nj««-gov sin .Jožef Fran«- prilegla na ogr-ko ustavo k<>t navadna «lr-žavljana z imenom Halvsburg. Tn j,- bilo j'o 400 letih prvikrat. «la se je kdo o« 1 po veda l svojim na sio\oin. Na sin ^Ja se odpovedala vsem predpra vieam. # Li^-ti tinli poročajo, da je imela tudi mala kneževina Liehtenstain svojo revolueijo. Princ Liehlen-slain j«' moral zbežati iz svoje «!«•-; žele. nakar j<* prevzel vlad«) i ne, moški odvetnik dr. Rit.ter. i Viljem je oviral mirovne delegate j Amsterdam, N izozemsko. 12. n<» v-rubni. — Iz zanesljivega vira se jei zvedelo, da je cesar Viljem v glavnem stanu storil vse, da bi preprečil nemškim mirovnim dele-galom pot «1otaruija. 12. nov , Ameriški konzulal je prejel poro- čilo, da so Turki v Ta.sy pomorili 1."» tisoč Armencev. —------c Šc ena odpoved. ________r Kodanj, Dansko. 12. novembra 1 ,Jz Berlina se por«w'-a, »la je odstopil pr.ne Henrik XXVII. von, ■ Keuss. i --- jt | Zakaj moramo biti prosti? — 1 .Odgovor na to najdete v Sloven x sko-ameriškem Koledarja za leto i 1919, v članku "JUGOSLOVAN 1 SKI PROBLEM". ' ' r " . ■ -_ ■ ■!■ 1 Cenik Knjig katere Ima t zalog! ( SLOVENIC riBUSULMj C OMPANY I SS Cart tanek SL. New Ymk. N. ¥. POUČNE KNJIGE: Ahnov neaiško aogl. tolmač vezan —JBQ DomaS adravnik mali «--2D Hitri račanar < aemjUto-aBCl. > team.n —JSC FolJeUeiJst»o ' —JO , Sadje reja t pugovorlh —J2S Slov. angl. ia angL aler. atorar $1X0 I Veliki »lov. ang. tolma« 12.00 ZABAVNE IN RAXNE DKCGI KNJli&E: Hlpnotlaem t—M i Dve fialoigri: "ČnrUjeva hiinf 1 ln "Trije ženini" M Postrežba bolnikom —.SO Trtna ni ln trtor^} —jo Vojna na Walk>aa 13 srca tLK BAZ6UDNHS Newyorfte, božične, velikonočna ln novoletna komad po —.08 ducat __c-js SEBCLJETHH: Avatro-Italljanaka vojna mapa f—-28 A.vstro-ogrski. veliki veaan —M OU avet mali —.10 Celi avet veliki —M Evrope veaan —JO ' Vojna rteaaka mapa $3.00 Vojni atlaa t-M 1 Vojni atlaa nov <—M Zemljevidu Atau Ari«.. Oolau GaL Itd. po ZdmSenih držav mmM i—JO MiiiBitk dritov veliki —M i ■■■■■■■■■■■■■■iH^HHI SLOVENSKO-<^AMERIKANSKI KOLEDAR^ SLOVENSKO AMERi::.. J SKI KOLEDAR ZA LETO 1919 je dovršen t2r se ga bo pričelo razpošiljali v teku aa^edcjfcga Lediia. Vseboval bo iy.vanredno bojrato zbirko najbolj različnih člankov po-ij. i i , a \. i ra/. -.drilne vsebine. Iziinil posiineznih razprav omenjamo kot posebno pouviub ' ' ei.; - . ko -e obeta slovenskemu narodu dolgozaželjena prostost, ono našega rojaka d i*. Vošnjaka. i;;.>i.>v: POGLAVJE O STARI SLOVENSKI DEMOKRACIJI. — V tej razpravi se opisuje eas. ko se je na i;osposvets!.-e!ii polju i ;. KoioŠk- ui u>tolieeva!o slovenske vojvixle v slovenskem jeziku. Povdarj.i ■e pom«-:; .lm pristno v< ,v obreda, ki j.' brez pri n v* re v ustavni zgodovini evropskih n aro« I o v. i o .i^io ieer;j< uaia da je znal eeniti slovenski narod i bila deležna tudi časti, zvezane s tem. Xa«l '-<■!», povesti leži «":ir i«alj.-.nskega kolorita. Xadaljna razprava se ti«"-.- moža. ki j- hotel zavojevati celi svet. Ta mož ni nihče drugi kot nemški kajzer. ki j«- seduj tako žalostno propadel. Dočim je mislil, da se nahaja na vrhuneu svoje «» Ustih Asakega. K«-r s.- bo ti kalo !«• one-j.-no šn vilo Koledarjev, je umestno, da ga vsakdo nemudoma naroči. CENA 40c. NAROČAJTE PRI: Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Močnik Skuhala je kuharica močnik in ga postavila na mizo. Gospoda j- močnik pojedla in zahvalila Koga. a otroei so si praske oblizali. l>ober je bil močnik, vsem je t«-knil. vsem zalegel. — Ah, kako slailck močnik! — Ah, kako mehek močnik! — Močnik pa tak! Kar besed niso mogil najti za močnik. — Kuhareia, g L" j. da bo vsak dan močnik na mizi! Jedli so ga sami, gostili 7. njim goste, naposled so ponudili tudi temu ali onemu, ki j«- prišel ;> > cesti, skledieo močnika. — Zajmite. čestita gospoda, močnika! Kako dobrega imamo!.... Jej: sam leze v usta! Le zajn«i-te š". le zajmite, močniku j.* to všeč! In vsakdo j«- pristopal, zajemal iz sklede z zlieo, jedel in si oti-raval Usta. Močnik je bil tako pokoren in mehek, da ga ni prav nič ženira-Jo, če s,. «ra j.- j. <||o. Ko j • slišni občne pohvale. j»- postal e«'l«» — mehkejši. Stoji na mizi iu sc nie-hurči, kakor da bi se uiti ne zme- nil. kaj bo z njim. — Menda sem dober, k«-r me go-* spoda tako ljubi4. Kaj se obotavljaš. kuha;;.-a. le nalivaj. -i>- i i to trajalo tlolg«» ali malo časa. ne vera; ampak kar naenkrat s«* je gospoda močnika pre-j najedla. Seveda je bila ta gospo-; neki na tem moč-j niku! Ali j«- t«> j-<1? Poskusite, kako j«- mehek. spo]zek in osladen ! — Dajmo, gospoda, močnik... svinjam; — poprime drugi best-do. — sami i»a pojdimo v tojilic«* na izprt hod. Ko*se našetamo. se vrnemo če je to neobhodno po- . trebno. zo]>«'t »lomov močnik jes*. Tako je! Torej svinjam — saj res; močniku je vseeno, kakšnega stanu oseba ga j«*. Da se ga Te j--. Porinila j«' svinja rib«, v močnik tja «lo ušes in napolnila eeio svinjsko dvorišče s emakanjem. C maka in pokruljuje: Kadar je kako drnStvo namenjeno knpttl bandero, aaatavo, regalja, fodbene lnitramente, kape iuk, aU pa kadar potrebujete ure, verižice, prlveaka, prstane lto«l gnoj-in z rilcem. ;«!a bi š»* kaj našla, j Jedla je in jedla svinja in na-'posled joiedla vse do poslednje j kapljice. j A gospoda so med tem še t ali in jšetali ter s«* naš-tali. XaSetali so s.- in r«*kli drug drugemu: — Setanja imamo zdaj dovolj; hajdmo domov močnik jest. Prišli so domov iu vzeli zliee v rt>k<*»— gledajo: toda od močnika so ostale samo osušene drobtine. In z« la j zavpijejo vsi — gospo-da in svinja na en glas: — Jedli smo močnik, a preskrbeli se nismo z njim! Od česa bomo zanaprej siti! Kje si. močnik, kje si. an!... Srbi na Ogrskem. London, Anglija. 13. novembra V nedeljo so srbske čete vkorakale v Vcršee na Ogrskem. 2-; milj severno od Donave ter so raz kropile zadnje oddelke nemških straž. Vplenili so mnogo topov In | drugi vojni materi jal. Srbi so t ud' j zasedli Xovisad. fllavno mesto Črnegore. t'etinje. j«- bilo tudi o-svobojeno. Princ Lvov v Ameriki. Princ Lvov, predsednik vseru skih zemstev in bivši prvi mtini-strski prcVlseulnik ruske provizo rične vlade, je prišel v ueko ameriško pristanišče ob Atlalmku ter je takoj odpotoval v Washing- j ton. Princ je priznan voditelj li- j beralne Rusije. Pozor! Pozor! Moški in ženske, ki trpe na k%-kršniMi zunanji ah krvni bolez-' ni, prirtiV) k nazm ali pa pišite; ne FEUX TASOTO DRUG CO., * Nova moč, , novo zdravje, nova čista kri za tri cente. Ako imate slalie živee, imate bolečine v ž<_'!od«-u iu v leilicah, ako ste slabi, bsčr|iaui, ne morete spati, ako se vudi /ji 11 i ra, nimate dobrega teka. ako trpite zaradi neprebave, ako iiuate l»ole- «I':ne v križu, ako vas im^usIo Ih>I1 kI*-va. ako j«' kri |iokvarjena, nt^ista, nikar ne trosite denarja zji /.»Iravila, kateri ne i»ozuate, temveč pošljite nam znamko za cente v pismu, na slur in mi vam bomo z obrano jwito povsem zastonj in brez vsake obveznosti od vaše strani poslali naše imijk>1do iz čistih, z«lravi!nih trav sestavljeno pri-rutin«'* z« I ra vila JUVITO Naslov: JtVITO LABORATORY, South Iiili Branch 5, I'lTTSBl RGH. PA. POZOR ROJAKI! sa Senaka laaa, kakor tali oa brado. Od tega mašila ara- dalb krami go- Wm krasni brki In brada ln ae booo odpadali ln oafrcil Hermattzem. kofd-bol ali trganj« v rokah, nogah bi v krilu, t osnih ineto popolnoma osdra-dm. rana opekline, bala, tore, krast« In griate, pote«, noge, kurja oOaaa. oah ! line t pgr dnevih popolnoma odstranim. Kdor hI mojp adravllo brc« napah« rabil na iamOm aa 9&00. PUlta tako) po cenik; ki ga takoj panjem sastoaj. JAKOB WAHCI0, Zakaj hočemo Slovenci demokracijo? Ker smo bili od nekdaj demokratični, ker ne poznamo med aeboj plemstva. — To je dokazano v članka "Poglavje o atari slovanski demokraciji", priobcenem v atovroriro araerižkem Kotedarj« si i leto ISX9. CLAS NAKOPA, 14. NOV. 1913. 1 i-( -jP SLOV, DEUYSKA PODPORHAŽVEŽA j" On>MTt)N« im* 16. tvp«* WW lakoryoriraM 22. aprila 1900 ^ wdrfaHFiis. ! j, Sedežs Johnstown, Pa. u GLAVNI URADNIKI: v Predsednik: IVAN PROSTOR, 1098 Norwood R'd., Cleveland, Ohio. j Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 2, Box 113, West Newton, Pa. Glsvui tajulk: BLAŽ NOVAK, 634 Main SU Johnstown, Pa. 1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVClC, 634 Main St., Johnstown, Pa. 2. Pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 30 Main Street, Coneirsu*h, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, «502 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. 1 Pom. blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2, Box 27, Bridgeport, Obla s NADZORNI ODBOR: Predsednik nadior. odbora; JOSIP PETERNEL. Box JH. TV 11 look. Pa. 1. nadKorulk : NIKOLAJ POVŠE, 1 Orab St., Numrej Hlll, N. S. Pitts- i burgb, Pa. 2. nadzornik: IVAN GROŠELJ, 885 E. 137th St., Cleveland, Ohio. t POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 72. East Mineral, Kaos. 1. porotnik: FRANC TEROPČIČ, R.l. B<»nonpa. Ark. 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St., Springfield. 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: t Dr JOSIP V. GRAHEK. 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. Glavni urad: <34 Main St., Jobnstawn, Pa. URADNO GLASILO: A "G I AS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York City. Cenjena dru&tva, oziroms njih uradniki so uljudno proSenl, pofflljatl i v* dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar I naj se pofllj« edino potom Pofctnlh, Expresnih, aU Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznic« naj ae j naslavljajo: Blai Novak, Title Trust & Quarantee Co. in tako naslov- j ljene poftiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika. V slučaju, da opazijo druStvenl tajniki pri poročilih glavnega taj- ( nlka kake i>on»anJklJivo!«ttf naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega , fnjiilka. da s** v prihodnje popravi. IM\ re dblne Maatberthier ! Spiral Jean Rameau. — Za "Glas Naroda" priredil J. T. i _ 1 ]0 (Nadaljevanje.) 3 Ničesar ni odgovorila in ga je gledala dolgo časa. ne tla bi i i- < pregovorila kake besede. 1 Prišla sta na rob jarka, kjer ga je bila pičila kača. Slednjič sta dospela do akacije, ki je bila obdana z železno ograjo. _ Poglejte, en » vet ima že — je vzkliknil tajnik in pokazal na : a < drevesce. Nini so se napolnile oči s solzami. — Stopila je k akaciji in od- J trgala cvet. Podala ya je Mihaelu, pokrila z rokami obraz in pobegnila proti gradu. Mihael je bil kar trd samega presenečenja. Stal je kot okarae- 1H-I in boječe g'.edal za njo. I — Gospodična Nina! — je zaklieal za njo. — Kaj pa gospod Sa verne T — Ali pa nočete videti t Ni in u odgovorila, ampak j<» bežala naprej in si brisala solze. _ Ne, gospoda Saverna noče videti. — Ne. s tem miljonarjem se noče poročiti, ker je zaljubljena v revnega mladeniča. — Oh, kako v,i se vsi njeni načrti razblinili v nič! — Moj Bog, moj Bog! Nina se jn vrnila v grad, zaprla se je v svojo sobo in jokala do večera. Osmo poglavje. Naslednjega dne ni šla gospodična Montberthier v gozd. Samo pri obed« je bila. sicer pa ni zapustila svoje sobe. Kljub vsemu, kar se je zgodilo, je bila pa prisiljena odpotovati, pa naj ji bo ločitev še tako težka. Oh, če bi ji bilo treba ločiti se sa rood od svojih dreves in svoje hiše! — Toda Mihael. Mihael Valin! Kaj če ne bo njega nikoli več videla? i £>e nikdar ni bila tako obupana kot tedaj. Bila je jezna in je samo sebe zaničevala, ker je tako slaba in: nepripravna. Ali ji ni rekel mladenič, da je reven! Zakaj se je pa potem zaljubila vanj 1 — Ali je sploh mogoče misliti si bolj neumno srce kot je njeno T Moj Bog, kako bo kaznovana za to svojo nepremišljenost ! Toda gozd je bil glavni zločinec! — On je vse zakrivil! — Kaj se je brigalo drevje, če je mladenič bogat ali reven? Žalostno je gledala skozi omrežje v gozd. — Kaj je z Valinomt Morda se klati krog grada? — Ali ni tam za onim grmom? Ker si ni upala iti pogledat, je vzela daljnogled in začela opa rovati okolico. — Toda ne. Valina ni bilo. Oni človek je biL vrtnar. Nekega popoldneva so pa psi močno zalajali. Na vsak način je bil torej nek tujec v gradu. Neumno Ninino srce je močno utripalo. — Oh, če bi bil to Mihael Valin — je pomirila in pri tej misli se ji je zvrtelo v glavi. — Oh, če bi ga zopet videla, njega in njegov zarjaveli obraz in njegove blesteče se oči! — Ali bi se mogla še kaj zadrževati? Ali bi ne razkrilila svojih rok in mu priznala svojo ljubezen? Potrkala je na vrata in Ana je vstopila. Toda obiskovaJec ni bi. Mihael, pač pa vaški župnik, ki je prišel vprašat grajsko gospodično, če bo prihodnji pondeljek. na praznik Matere Božje okinčala kot ponavadi križ v gozdu, kamor bo prišla procesija. Nina je bila zelo presenečena, kajti na ta praznik je bila čisto pozabila. Prejšnja leta se je na ta slovesni trenutek že dolgo časa pripravljala, letos se p® ni niti zmenila zanj. — Ana — je rekla slednjič — povejte gospodu župniku, da bo križ ovenčan kakor ponavadi in da bom tudi jaz navzoča pri blagoslovu. &e isto minuto se je začela Nina pripravljati na slavnost. — Sklenial je, da bo križ še lepš? ovenčala kot prejšnja leta. Takoj je poklicala dve dekli in odšla žnjima v vrt, kjer so potrgale vse cvetje. In ko je bil enkrat vrt čisto opustošen, so se odpravile v gozd in na polje ter natrgale cel voz cvetja in ga posule krog križa. Naslednjega dne je pa šla Nina sama na delo. Zgodaj zjutraj je račela delati in je bila šele v mraku gotova. Solnce se je žesnagibalo k zatonu, Nina je pa se vedno popravljala, tam nekaj pridjala tam nekaj odvzela. V bližini je bila akacija, s katere je bila pred kar dnevi odtrgala prvi cvet in ga podala Valinu. Sedaj je bila pa akaeija vse v cvetju io razširjala svoj vonj daleč naokoli. In ko je trgala i nje cvetje, se je mahoma pojavil ob njeni strani moiki. — Bil je gospod Valin. Ko ga je opazila, je pritisnila cvetje akacije na prea% Zdelo se ji je, da se bo zgrudila pred njim. — Dober večer, gospodična! — je rekel mladenič r. nežnim gla-eom. — Kako srečen sem, da sem se sestal z vami. — Vi ne veste, koliko časa sem vas ie iskal. — Kje ste bili ves ta Čas T Deklica ni odgovorila. Ko jo je mladenič cd bliža pogledal, je videl, da hna vse oči polne eolz. > — Jokate! — j« vprašal mehko — in >ri ten ste sklenili oro- ,pati akacijo za zadnji cvet. — O, gospodična, ali jo hočete uničiti? | Ona pa še vedno ni odgovorila, ampak je šla opotekajočih se : korakov in sklonjene glave proti križu. i — Ali ste žalostni? — je vpraševal Mihael polslišno. — Zakaj! (Povejte mi vendar, zakaj? — Prosim vas, povejte mi! Pridušeni stoki so bili njeu edini odgovor. — Tako sta dospela 1 i do križa, poleg katerega je bila klopica, vsa zakrita v cvetje. Se-Di 1 i je na klop in si pokrila obraz z rokami. — Odgovorite mi vendar, govorite z menoj — je prosil mladi mož in sedel poleg nje med rože. marjetice, klinčke, resede, tulpe in ' vse, kar sta premogla vrt in gozd. — Govorite, govorite z menoj — je prosil mladenič. — Gospo- : Ulična Nina, gospodična Nina. zakaj ste nesrečni? 1 — Zato, ker vas ljubim — je vzkliknila iz vse svoje duše. Zatem je vstala in bi najrajše pobegnila kot da bi napravila ve- ' lik zločin. Toda čutila je, kako jo je zadržala njegova roka in čutila je v svojem zapestju vroč poljub. — Tudi jaz, gospodična Nina, tudi jaz vas ljubim — so trepetale njegove ustnice. — Toda vsled tega nisem nesrečen. — Ne. ravno nasprotno. Ko je slišala te besede, se je gospodična Montberthier obrnila ter uprla svoje velike oči v Mihaela. — Kaj ste rekli i — je vprašala boječe. — Rekel sem vam, da vas ljubim, gospodična Nina. — Vi? — I)a, jaz. — Vi, gospod Valin?____Ne, ne, to ni lepo. — To ni lepo, kar; mi pravite----Tega ne morem v r jet i. — Zakaj ne? — Ker nisem dovolj lepa. gospod Valin. — To sama prav dobro vem. — — Da bi ne bila lepa, gospodična Nina?____ Ne. ne, človek b-1 vas oboževal. — In vi danes prav dobro veste, da so moje besede resnične. Tako velike resnice nisem še nikoli prej izpregovoril. —! Vi prav dobro veste, da je moje srce vaše, popolnoma vaše. — Težko se je dalo vjeti moje srce, toda vjelo se je v senci vašega krasnega drevja, a- odmevu vašega sladfcega glasu. Vjelo se je in vem. ua je za večno v jet o. — Ali še vedno dvomite o tem? — Ne. vi ne dvomite več, kajti v vaših očeh vam berem, da ne. — Hvala vam gospodična Nina. P-> teh besedah jo je pritisnil na srce in je vprvič poljubil njene lase :tjene svetle, s cvetj«mi posute lase. Nina je mislila, tla sanja, št1 vedno so ji vrele solze iz oči. toda njene oči .so postajale jasnejše, kot da bi v njih zasijalo zahajajoče; solnce. — O, Mihael, o Mihael! — je zajeeala kot da bi slišala skrivno razodetje. — Ne, — je odvrnila in odkimala z glavo. — Ničesar ne bom rekla, — kajti nimam besed, da bi izrazila svoje čustvo. — Sa iuo gledala vas bom----Oh, kako dobro je to, kako sladko!____ Zatem je pa umolknila. — Kljub temu se je pa pojavila od časa do v? H 1 lJOHN WKNZIL till WV't CM BL. QmM Ms. ŽENITNA PONUDRA. Vdovec, star 40 let, se želi se ziianiti s Slovenko, bodisi samit*«) a!i vdovo z en in! otrokom v stanji »hI do 40 I t. in sicer vi svrl;o £e:»:ibe. JSk imam lc*po do-j mafijo in lepo bodočnost. Katero! ye-eli. naj se oglasi na naslov: I Ženin K. K . e o Glas Naroda, 82 Cortland* St.. New York. N. Y. Rad bi izvedel za naslov A NT O NA PHJROVC in JOHNA KO-VACK \ Oba sta doma iz vasi Sni rje na Notranjskem. Prosim eenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da iri ga javi. najboljše pa zanju je. da se sama oglasita. — John Zidarič, Box 104. R. F. Co., Mavburg, Pa. • ((4-16—11) lldravim samo moške, j Iftr Koler Je najstarejši alovenikl adravnik. ipecjallat v Pltte- j lAo ln Ima 28-letno lakoto Jo v adravljenjn mofiklh bolezni. < K J^B^Mk, Žastrupljenje krvi edravl a ( TflitHBr^fiffi- tfovitlm 006, ki ga Je lamini j j^fflffiSp^tP pruteeot dr. EhrUch. Ako Imata ] ■■mHBBSB^ A v grlu. ako vam lipsisl« 1—Ja. J iSBS^ /HI ves bell v ka«teh, pridite In ttBHH UMI vam bm kri. Nikakor m ^KU^fivSw ^ tV tiskajte, kajti ta bolema as pre- j ll^KIL naprej. « Vao Izločevanje la kanala ae I B^^B \ lzpoAGanJe vode adravlm po naj- m ^^ noveJM metodi la v kolikor mo- I I Koče kratkem časn. Kadar apo- j | nate. da nimate več moSke mo8L ^^^^ iLh. ne čakajte, temveč pridite Is vrnil vnm bom nofto moč. j /i Kilo oedravlm v 80 nrab tnee I c ^^^ XX'V « \ \ \ Bolečine v mehurju, od če- j * ssr prihajajo T hrbte Slovenski zdravnik. la krilu, palenje pri BMkicnJa ' ln ostale bolečine te vrste adravlm a največjo gotovostjo. ketee belend ki nastanejo vsled aaHata krvi, oedravlm v kratkem ] Časa, da ni treba leiati. Uradae are: V ponedeljek, sredo la petek od 8. sjntraj do 0. po-pnMne. V torek, četrtek la soboto od & ajotraj do 0. srečar. V nade- \ !Jc «k> 2. popoldne. | Po polti ne delujem. Pridite oeetma Ne pomblte lom ln Btevflks Dr KOLER, 638 PENN AVE i PITTSBURGH, PA. I FTTTTTTTT T TTTt»fTTT»»TTT»f»rT»fT»T»I»»»Tf»T»»»«'T Kam se boste obrnili, kadar delate ugovor^ pogodbe, saprlseieao lsjavo ali razne drugi dokumente, U qadajo v aetankl poeaL Kdo Vam bode tolmačil aa aodniji, pri mirovnem sodniku ali drugod? Ako hočete pravilno 1»-povedatl sli pričati, potrebujete Sorska, ki je imofcn slovenskega te sngleikega Jezika. Obrnite ss v tem poglede vedno aa ANTON ZBAŠNIK, JAVNI NOTAB IN TOLMAČ (nagimi! Gout fin—) PITT8BUBGH, PA. TrieCim urada: Oauit MP. ' TSiafrm aa donaa: Flsk 1981 J. "" .......................................... t NAZNANILO IN ZAHVALA. Tnžnim srei*ni naznanjam žalostno vest. da je umrl moj edini ljubljeni sin FRANK ČAVKO v najlepšem cvetu svoje mladosti je moral zu pustiti ta svet dne 1-J. oktobra ob >-5. zjutraj, star 'Hi b-t. Pojen je bil pri Sv. Antonu na Sj». štajerskem. Umrl je za špansko influeneo; bolau je bil 6 dni. Spadal je k društvu sv. Antona Pad. št. H7 KSPJ. Tem potom se najesrenejše zahvaljujem vsem tistim, ki so ga obiskali na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem onim, ki so ga spremili k večnemu počitku. Lepa hvala tu'li vsem tistim, ki so da-I roval* prekrasne vence. Nadalje se zahvaljujem družini J os. Peniš ker so skrbeli ua njega v času njegove bolezni. Pokojnika priporočam v molitev in blag spomin. Počivaj v miru v tuji zemlji, nepozabljeni 1 sin! Žalujoča mati: Marija Kristan. Joliet, 111., 5. no . 11)18. (14-16—11) |c t J T 1 NAZNANILO. .j Z žalostnim sreeni naznanjam : I vsem prijateljem in znancem, da j je v začetku oktobra |>o .idnevni , . bolezni umrl naš dobri prijatelj | FRANK PETROVČIC, ( potlomače Prisega. Ranjki je bil Član SNPJ. V sta- , rem kraju zapušča tri .sestre in enega striea. tukaj pa enega bratranca. j Počivaj v miru. dragi prijatelj, ■n lahka naj ti bo svobodna ame-,, raska žemljica ! Žalujoči prijatelji. , Keitz, Somerset Co.. Pa. (14-15—11) --- t , NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjajo vsem i-oroilnikom, prijateljem in znan-' ieem žalostno vest, tla jc po kratki j in mučni bolezni v tiospodu za-. j spala moja preljubljena soproga, > oziroma mati MARIJA KERKOČ. Stara je bila 24 let. V Ameriki ie bila samo 4 leta. Umrla je dne 4. novembra in pokopali smo jo . 6 nov. na katoliško pokopališče ^ v F.lmhastu. 111. Mi smo se potrudili, kolikor je bilo mogoče, ali ža-^ libog ni bilo pomoči za njo; prišla je smrt in strgala nit življenja mladi ženi. Ranjka je bila doma iz Gojače, fara Cemiče na I*rimorskem. V stari domovini zapušča očeta, mater, eno sestro in štiri brate, tukaj v Ameriki pa enega braita in svakinjo ter mene žalujočega soproga in eno nedorastlo hčerko, katera je stara samo dve leti. Xajprvo se moram lepo zahvaliti svaku Mr. Rafaelu Rebek in posebno njegovi soprogi Ani Re-lielv: nadalje Mr. Franku Neato-vee za njegov trud; lepa livala ?udi družini Louis Cigojevi; nadalje se zahvaljujem vsem Slovencem iz Elmhursta za krasne vence, ki so ih darovali ter so do enega liili ob njenem grobu; zahvalju-jem; zahvaljujem se tudi Sloven-eem iz ilelrosc Parka za krasni venec, kakor tudi bratrancu Antonu Kerkoč iz Rockdale, kakor tudi vsem, ki so bili ž njim, za lope šopke, ki so jih darovali. Torej še enkrat lepa hvala vsem skupaj! Tebi draga žena in mati, naj bo lahka ameriška žemljica! Žalujoči ostali: Rudolf KerkoČ, soprog. Jennie, hčerka. Rafael Rebek, brat. Ana Rebek, svakinja. Elmhurst, 111., 10. nov. 1918. JOHX PELKO. doma iz Visokega, sedaj vojni ujetnik v Italiji, bi ; rad izvedel za naslov njegovega ; brata, ki se nahaja nekje v Ma-• drdu, Iowa. Naj se informira ! pri meni. Naslov: Frank Ovi-: jaeli, 1S40 W. 23. St., Chicago, : m. (13-15—n) ' ______ "Bela kuga" razsaja predvsem ; med delavskim narodom. Ali Jo 1 more podedovati otrok po svoji ! materi? — Odgovor nato najdete ! v SLOVENSKO - iSOUDABJU ® Irt® Itt^ t NAZNANILO IN ZAHVALA. Naznanjam, da je umrl za pljučnico j»o osemdnevni bolezni ANTON GORTJP. star let, doma iz Slavine pri očitku. Lepa hvala g. Že!etu. ki mu je priredil tako dostojen pogreb ier ga s^>remil na katoliško pokopališče. 7a njim žaluje njegov brat, ki . bil edini njegov sorodnik tu-jkaj. t^r cela družina. Naj v miru > jiočtva v ameriški zemlji! F. Gorup. t Cleveland. O.. 5003 St. Clair Av, t h NAZNANILO IN ZAHVALA. Piižnim srcem naznanjamo so-J rotlnikon1. pri ju »tel jem in znancem« žalostno ve^t. da nam je neljuba J i .smrt odvzela ljubljenega soproga.J" oziroma očeta ! MARTINA ČUK v starosti 29. let. Ranjki je bil rojen v Zapalni pri Vrhniki mi Notranjskem. Tem potom se iskretio zahvaljujemo ilruvtvn sv. Roka štev. !»4 JSKJ. in društvu Slo«ra SNPJ. za , darovane venee in obilno vdelež-Imi pri pogrebu. Nadalje se zahvaljujemo sii-ttii Rosie in bratu Franku Belec ter J. GostiŠa za darovane venee. Bila mu lahka črna cenilja! Žalujoči ostali: Katarina Čnk, soproga. Frances, Rosie, Arthonia, Elsie, otroci. North Chieago, 111. f NAZNANILO. Sorodnikom, znancem i prijateljem naznanjam želostno vest, da nam je po kiatki bolezni neizprosna smrt vzela očeta in soproga FRANKA URENJAK. Star je bil 36 let. V Ameriki je , bival 15 let. Umrl je 31. oktobra in pokopan je bil 2. novembra na katoliškem pokopališču v Clcve-i landu, Ohio. i Ranjki je bil član društva Dvor i Baraga št. 1317 Reda Katoliških ■ Borštnarjev in samostojnega dru-. Čtva Slovenije v Clevelandu. Tu- - kaj zapušC-a tri otroke, in sicer.j i Ivanko, staro 3 leta, Francko, i staro 2 leti. Franka, starega 1 me-; secc. , Bodi mu lahka ameriška zem-' ljica! Žalujoča soproga: j Ivana Urenjak, rojena Ormek, - 6021 Class Ave., Cleveland. Ohio, t Martin Grmek, njen brat. t Box 111. Masontown, Pa. 1 Iščem dva moja prijatelja IVANA ISKRA in GRGOTA MALO-i VAC. Prvi se nahaja nekje v Miehiganu. drugi pa v Taeoma, Wash. I>oina sta iz Sušaka, občina Jelšaine. Primorsko. Zgla-sita se naj na: Blaž Fidel, Box 1 71, Casselman, Somerset Co., Pa. ; (1315—11)_ ' Sedaj, ko ste zadostili svoji dol-[ inosti glede četrtega posojila svo-t bode, knpojte vojno-varčevalne SLOVENSKO-AMKRTKANSKI KOLEDAR. Naročnikom in prijateljem naznanjamo, ia bo tekom par dni izšel Slovenski Koledar. Cena mn bo 40 centov s poštnino vred. Za radi pomanjkanja raznih tiskarskih potrebščin, posebno pa zaradi papirja, ga bomo tiskali le omejeno število. Kdor ga hoče imeti, naj ga naroči takoj. Koledar bo predvsem velikega informativnega pomena in bo razen natančnega o-pisa vojnega položaja vseboval tudi veliko lepih povesti, črtic, go spodarskih in zdravniških razprav. Da ne bo manjkalo šale, slik in drugih drobnosti, je samopo-sebi umevno. Čitatelje bo gotovo zanimaj čla nek o stari slovenski demokraciji in temeljito razjašnjenje našega jugoslovanskega vprašanja. Uredništvo je v prvi vrsti skrbelo za to, da je letošnji Koledar splošen in namenjen delavskemu razredu. Z ozirom na sedanjo ve-jliko draginjo je cena majhna Za !I štirideset centov bo vsak dobil nekaj, kar je petkrat več vredno. Naročila sprejema: ; Slovenic Publishing Co. j 82 Cortlandt St., Nsw York City. Kad bi izvedel za naslov svojega sina JOHNA ŽELEZNI K. Doma je i/, občine Zaplana št. 2. Prosim, ako ve za njegovo bivališče. naj mi blagovoli naznaniti. ako pa sam bere ta oglas, naj se lili takoj oglasi. Moj naslov : Joe Zele/.nik, Sandcoulee Mont. (12-14—11) Kada bi izvedela za naslov inoje sestrične MARIJE ČANLTLA, omožene HELPER, doma iz vasi Orehka pri Postojni, kakor tudi za naslov moje prijateljice JOŽEFE I PAV EC, doma tudi iz < )rehka. Prosim cenjene rojake. ako kateri ve, tla mi naznani. za kar bom jako hvaležna, ali naj se pa sami oglasita. — Fanny Blažič, 73'J Grand A\e., St. Paul, Minn. (12 14—11) Rad bi izvedel za naslov JOHNA METELKO in TOMAŽA DOLENC. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi naznani, za kar bom zelo hvaležen, če pa sama bereta, naj se mi oglasita. Valentine Babich, Dunsmore, Burgettstovn, Pa. (12-14—11) ? Zakaj moramo biti prosti? — { Odgovor na to najdete v Sloven-i sko-ameriškem Koledarju za leto 1919, v članku "JUGOSLOVANSKI PROBLEM". i PRIUČITE SE DO- MAČEOA ZDRAVILSTVA Narava nam daje mnogo rastlin, s katerimi je mogoče zdraviti razne bo-* i lezni. Jaz imam v zalogi, prodajani •j ter razpošiljam raznovrstne suhe rast--.line, cvetja, korenine in jagode, tako, ki izvirajo iz vseh delov sveta. PlSi-. te po moj brezplačni cenik. Pri meni se dobi tudi knjiga "Mali domati zdravnik**. Ista obširno opisuje veliko število rastlin in daje nasvet, za katere bolezni in kako naj ae rabijo. Za ). samo 25 centov v poštnih znamkah lahko osrečite samega sebe ln svojo . družino s to poučljlvo knjiga MATH. PEZDIR t P. O. Box 772, City Hall Sta., New York, N. Y. V ____ Rad bi izvedel za JOHNA in v' MARY VIDMAR. On je doma '» iz Idrije, ona pa iz Gor. Logat-1' ca podoinače Zimovcova. Naha-L* jata se nekje v Clevelanuu. Ce-1 njeni rojaki so naprotieni, ako L kdo ve za njun naslov, da mi blagovoli naznaniti, ali ako sama bereta, naj se takoj oglasita, ker jima imam poročati nekaj h važnega. — Jacob Mihevc, Box 5 77. Forest City, Pa. f 12-14—11) | Dr« LORENZgl 644'Penn | ft KDINI SLOVENSKO (m * I GOVOREČI ZDRAVNIK EVCDDC { Moto^BOLEan J^^r Pittsburgh, Pa. Moja stroka J« adravijenje akutnih ln kronUdb boleanl Jaa mm le adzavlu nad 28 let ter Imam skušnje v vaeb bolesalh In | ker enam slovensko, sate vae morem popolnoma razumeti in spe* sna ti vaio bolezen, da vae oedravlm ln vrnem moč ln sdravje. Skoal 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri »dra-ljenju maiktk k ni* eni Zato ee morete popolnoma sanestl na mene, moja skrb pe K da vae poopoltwws oedravlm. Ne odlašajte, ampak pridite fta* Jaa oedravlm eeetrapUeno krt, menije la Uee po teleen. ke> leeal v grlo, lepedanje las, beriefine v kosteh, stars rane, BvCae fcnlsenl, oeiabeloet, boleenl v mehurju, ledlcah, Jetrak In lelodee, | fmenlcos rermatleem, katar, deto lilo, navdnho Itd. Pnfci ere ee: V ponedeljkih, čredah ln petkih od •. ert 1 efntraj do & popoldan. V torklli, Četrtkih In eobotah od 9. ve ejntraj do & vre srečer, ob nedeljah pe do 2, are popoldne^ — Fs I Pam ae adravlm. Pridite ooebna Ne pomblte tme la naslov: Dr. L0RENZ, 644 Psm avi., PHlsbarfh, Pa. Niketsrf dragi edravnlkl rabijo tnimaa* da vae imjt