p 4 r » Ma « /C O ' : i -J / | Po naših slovenskih hišah in cer= kvah smo tolikrat videli naslikano božje oko. Marsikomu je bilo'to zares samo okras, ginogi pa so se še zavedali globokega pomena in resnice, skrite v upodobljenem očesu božjem.Kako resno, pa obenem očetovsko skrbno in dobrotno je gledalo «.za nami povsod, kjer smo bili, V nase'skrite misli je prodi* ralo, pri vsakem koraku nas spremljalo. Tako nam je to božje oko res preprosto pa tako lepo in živo postavljalo pred oči veliko re= snicoj Bog je povsod pričujoč in zato vseveden. Sv, Pavel je, to ta= kole zapisal* V Njem živimo, se gibljemo in smo. Neskončen je, povsod je, vse napolnjuje. Ne^da se to ne povedati, ne opisati, samo ponižno verovatijjtaga si naš borni razum ne more predstavljati, ker spoznava le stvari, ki imajo določeno višino, širino, težo i.t.d. Ta povsod pričujočnost božja pa ni nekaj mrtvega, brezbriž= naga. Je kakor skrb predobre matere, ki vedno čuječe spremlja otroke in jih varuje, kakor skrb mojstra, ki neprestano gleda na. učence. še več je. To je pričujočnost Stvarnikova, ki nas nepresta* no vsaS:o sekundo ohranja, da ne razpademo v nič. Stalno je pri nas, pri vsakemu posamezniku, zanima se za vsako naše delo in ga spremlja, ne uide mu nobena misel, ne želja, ne sodba, ne sklep. - Velika dela so storili svetniki ob zavesti na pričujočnost božjo. Nobeno delo jim ni bilo preneznatno, nobeno preveliko, nobeno pretežko, ker so hoteli počastiti Boga, ki je pri njih, ker so se zavedali, da je Njegova skrb in pomoč stalno z njimi. Noben napad hudobnega duha in sveta jih ni moge 1 premagati. V zavesti, da jih spremlja Bog, so se vojskovali, trpeli, umirali, ker so vedeli,da se z njimi vojskuje Bog in da je'zmaga .gotova* Tudi nam naj’ bo ta zavest velika tolažba in spodbuda.Kot je bil z nami v miru in v sreči, tako je z nami tudi v -nesreči, v begunstvu. V Njegovi pri čuječnosti smo božali, v Njegovi pričujočno* sti živimo v begunstvu« On nas spremlja, nam hoče pomagati, lajšati težave, od Njega nas nihče ne more odtrgati. V tej zavesti nam bo vse sladko in lahko. ”Moj jarem je sladak in moje breme je lahko'*” Ker je povsod z menoj, ne bo nič pozabljenega, nič nepo* plačanega. Vsaka minuta bridkosti in trpljenja je' zapisana v Vse=' vednosti božji. „ Zato ni na mestu obupavanje ampak krščanski pogum in za= upanje. Ge ne bi bil nihče z nami, On je vedno, podnevi in ponoči, v vsaki še tako veliki stiski. Bojmo se le enega* Da bi tega pre= dobrega spremljevalca in pomočnika našega od sebe z grehom ne odbili. Štev. 2., Leto II. 2 13, julija 194-7« Držimo se Njegovega opomina, ki ga je dal Abrahamu* Hodi v moji pričujočnosti in bodi popolen, ppm !i\/ AODDU Ciril, Metod, ki vere luč sta nam prižgala in v sveto Cerkev slovenski narod pripeljala, odprla mu srce brezmadežne Device odkrila mu zaklade življenja in resnice, v nevarnosti je spet naš rod. Brezbožna noč naš narod je objela, peklenska moč se vsa je razbesnela, Boga napada ? svetišča naša ruši cvet verskega življenja umira v strašni suši. Vsa naša domovina je strašno pogorišče, naš narod razvalina, oskrunjeno svetišče. Dve leti smo begunci, ker vero smo ljubili in domovini svoji v nesreči smo služili. V nevarnosti ge njiva, katero sta sejala, v nevarnosti je vera, ki nam sta go prižgala, Ciril, Metod,, spet na zemljo stopita, naš narod, domovino brezbožnosti rešitaI Tl A DUUOVNP NtVEA (Misli ob posvečenju letošnjih slovenskih novomašnikov) V teh dneh so v raznih .najih naši slovenski bogoslovci prejeli sveto mašniško posvečenje. Postali so maziljenci Gospodovi in prejeli čudovito moč nad Jezusovim resničnim in skrivnost nim te= lesom.."Kako se je to zgodilo?” se sprašujejo verniki in novornašni ki sami, da se v njih rokah Sin božji znova učlovečuje. Cerkev od= govarja, kakor je angel odgovoril Mariji* "Sveti Duh je prišel nanj in moc Najvišjega jih je obsenČila," Duhovnikovo poslanstvo,. Kako veliko je duhovnikovo poslanstvo, pove sveta vera. Štev« 2., Leto II. 2' 13. julija 194-7« mo re. ka; je duhovnik in kakšno j o slane tv o. duhovnikovega. Neverni svojim duhovnikom skazujejo tako Zgolj naravni človek se slutiti n: moč ima. Razum ne more razložiti j svet se čudi, kako to, ca verniki visoko spoštovanje« Posvetni izobraženci so strmeli ob sprejemih slovenskih novomašnikov, ko so po svojem posvečenju prihajali v rojstne fare 0 še knezov ljudje niso sprejemali s tako častjo, kakor so sprejemali tiste svoje sinove, ki so po polaganju škofovih rok •postali duhovniki Kristusovi,. Odkod to spoštovanje? ”Glej na oltar”, je pridigal preprosto pa tako zgovorno sv eti ar ški župnik« "Glej na oltarju kruh in«, vino« Naj stepajo okoli tega ol= tarja vsi*nebeški svetniki, vsi angeli iz raja, da sama Mati božja* kruh bo ostal kruh in vino bo ostalo vino. Go p-e. pristopi k oltarju zadnji duhovnik sveto Cerkve in izgovori posvetilne besede* glej, pod podobo kruha je sedaj Lelo Jezusovo. Kristusova« To je poslanstvo, to delajte v moj Zj e 6'lejj pod podobo vina je Kri je dostojanstvo-duhovnikov;. "To spomin", eno dušo, li, nebesom ves vas svojo kri, ki ste jo'prelili zc puščav, spokorniki vseh samost ki je izgubila- božjo milost,, ponuditeaposto= u z { to zašlo O.U30 trud, mucenci, ponudite Ec ve:;o v Kristusa} puščavnlki vseh ^ov, oonudite nebesom no stvar svojo trdo pokoro, r ne more dati odpuščanja. Ce pa nad skesanim grešnikom besede o: j vsem mu /0 z v očetovo naročje., zgubljena drahma spet pride glejte, v božji hlev, poslanstvo, je Tolik piuzn dostojen tem ve uit e, da približa , se iz e sp e t n- Lk je to za v v o duhovnikov! za to zadolže= vse to grešniku aunovnik m izgovori eni sin spet vrne na, blodeča ovca nebesaj To, .jjunovnui j okrona prerojenega v krstni vodi} duhovnik moki posveti dušo proti večnemu o potnico n še nesmrtnosti« tisti, ki sprejme v Cerkev in izroči-Cerkvi vom pri in V ^ - cilju tisti, ki z :.blagoslo= s sv o t im ma z il j en j em s 1 eiici tri st us ov i, Kot delivec božjih skrivnosti je duhovnim poslanec Kristu« sov. "Pojdite ir učite vse naroda J" Oznanjevalci božje besede so, ki jo morajo ljudem posredov- ti z besedo in zgledom in jo čuječe va= "Govoric bodi pri lično ali nobrilično' rov ati. svoje g ali ne. učiti v templju, če sme .izgnati proca čudeže in odpuščati grehe. Ti vprašal bodi pri 1 ično ^ali učenca, da naj ljudi uči v JeZus ni šel vprašat'kralj opominja c-; ce bo sibal vedel, da je njih. napake in hinavščino, to volja božja, n mor e- k ne za Njegovo delovanje." .Delati mora . Moj nauk ni moj nauk, ampak Tistega, ni odgovoren oblastnikom na zemlji, njih voljo in njih posvetne želje, a ostre, trde besede, ki gredo'kot meč iti zato v ječo, čeprav je zato pr ga poguma, velike požrtvovalnosti, popolnoma pozabiti, Danes imajo duhovniki opraviti z vplivi satanovimi, ki se skrivajo raznih borbenega brezboštva in v pohlepe sv, Pavel s božji nauk, Če je ljudem všeč, oda za dovoljenje, če sme lee iz terapija, če srne delati farizejev, Če jim bo všeč, ampak storil je to, ker je Ta volja nebeškega Očeta je bila merilo e la o is tega i me ki DS- me je poslal, poslal. Tudi duhovnik ne sme se ozirati na c sin dolžan povedati v globino duš, pa čeprav mora anjan« Teko delo zahteva velike« i more .imse in na svoje koristi v velikanskimi demonskimi oblikah novega poganstva, drugače, kakor z molitvijo in-p at as tv a. Ta rod se ne prežene •vom, je opozoril apostole Gospod Duhovniki.sami s - svojimi člcvc škimi močmi, brez pomoči ostale 'erkve, brez pomoči vernikov tega strašnega boja ne zmorejo. Kakor Cerkev opominja bogoslovce, da hej se le s svetila strahom in resnično pripravljeni bližajo k oltarju, na. sveto goro duhovništva, tako ena* ko opominja tudi vernike, naj z molitvijo in postom (za .ojačanjem) lp, julija 1946. Štev, 2., Leto II. -,4 ~ skrbe, da bodo le poklicani prišli med pastirje Jezusove črede.Še več* v Cerkev pričakuje, da bodo verniki z molitvijo in postom tako* rekoč prisilili božje Srce Jezusovo, da bo razlilo na duhovnike polnost svoje božje milosti, da bodo postali zares sveti duhovniki, ki bodo mogli k svetosti voditi tudi sebi izročene duše. Naši slovenski bogoslovci so prejeli to veliko odliko in moč duhovništva Kristusovega« Kakšno ogromno in odgovorno delo jih čaka, koliko duš, ki so mrtveV/irovega življenja. Cerkev Kristu= sova med našim narodom pričakuje v njih novih neustrašenih borcev. Zato, da bodo vse to zmogli, storimo tudi mi svojo dolžnost« Naše molitve in žrtve naj jim od Večnega Velikega Duhovnika Kristusa izprosijo potrebno milost, moč, blagoslov in vztrajnost, da ne ope= šajo. Krasno slavlje smo obhajali slovenski begunci na praznik sv. Petra in Pavla. Od sv. očeta nam beguncem dani vodnik za težke čase, je praznoval med nami svojo srebrno mašo* Bog naj mu poplača njegov trud in mu da zadoščenje, da nas kmalu pripelje v boljše čase. ' . v A (ob srebrni maši g. dr. Jožefa Jagodica, nar.delegata v Spittalu dne 29 . junija 1947.) Bogu hvalnice prepeva danes verna množica, mašnik si četrt stoletja in duhovnik Jezusa. Jezus Bog je s Tabo hodil, Tvoja pota, dela vodil* Bog naj po Mariji Te v službi sveti varuje! Tvoje najsvetejše službe petinav ajsetletnica z Bogom in s Teboj združuje, srca‘ljudstva vernega. S Tabo Jezusa slavimo, blagoslova Ti želimo„ Jezus naj na Tvojo pot siplje milosti, dobrot* Za begunce danes prosi, ki po domu hrupe ne ^ Jezusu jih priporoči, naj otira jim solze« Tvoje,se srebrne maše veselijo duše naše* Srečni hvalimo Boga • za srebrnpmašnika! - 5 l 1 Leto II. 13 c julija f|% /Uh JU. II \v ror jr- L j w v r c mi j! j lil \ r^UlilL \ mn iiiiii i]ii n k ni Jezusov v .,šŽž, Minila bodo stoletja, ni sestavljajo trajanje tega sveta. Stopimo v oni trenutek, ki bo ločil čas od večnosti. Najvišji sodnik bo sedel v senci odrešilnega znamenja. "In zbrali se bodo pred njim vsi narodi, in ločil jih bo narazen, kakor loči pastir ovce od kozlov, in postavil bo ovce na svojo desnico, kozle pa na svojo levico. Tedaj poreče kralj tistim, ki bodo na njegovi desnici* ”Pridite blagoslovljeni mojega Očeta,prejmite kraljestvo, ki vam je pripravljeno god začetka svetal Zakaj lačen sem bil in ste mi dali jesti? žejen sem bil in ste mi dali pitij popotnik sem bil in ste me sprejeli? nag sem bil in ste me oblekli? bolan sem bil in ste me obiskali? v, ječi sem bil in ste prišli k meni.: "Tedaj mu bodo pravični odgovorili: "Gospod, kedaj smo te videli lačnega, in smo te nasitili in žejnega in smo ti dali piti? Kdaj smo te videli popotnika in smo te spreje= li ali nagega in te oblekli? Ali kdaj smo te videli bolnega ali v ječi in smo prišli k tebi?” In kralj jim bo odgovoril: "Resnično povem vamtKar ste storili kateremu iz= med teh najmanjših bratov, ste meni storili. "Takrat poreče tudi tistim, ki bodo na levici: ” Proč izpred mene, prekleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hu= diču in njegovim angelom. Zakaj lačen sem bil in mi niste dali je= sti j žejen sem bil in mi niste dali pitij popotnik sem bil in me niste sprejeli? nag sem bil in me niste oblekli? bolan sem bil in v .ječi in me niste obiskali.” Tedaj mu bodo odgovorili‘ti: M Go= spod, kdaj smo te videli lačnega ali žejnega ali popotnika, ali nagega ali bolnega ali v ječi in ti nismo postregli?” Tedaj jim bo odgovoril: ''Resnično povem vami česar niste storili kateremu izmed teh najmanj= š i h, tudi meni niste storili” (Mt 25, 31-46)» Te Gospodove besede zopet osvetljijo nauk o skrivnostnem bi v en ju Kristusovem v nas. Kristus jasno pove, kaj je posledica tega bivanja: "Karkoli ste storili kateremu izmed teh najmanjših bratov, sre meni storili." Naše razmerje do Kristusa je tako, ka- Štev* 2,, Leto II l^. julija 194 — 6 — kršno je naše razmerje do ‘bratov in sestra, v katerih živi Kristus, P a krščeni t ki so brez milosti božje? Mnogi krščeni so Kristusa iz sebe izgnali s smrtnim gre= hom. Kristus dejansko »v njih več ne živi, a od njega niso popolno^ ma ločeni. S Kristusom jih družita verain upanje. In tisti, ki niso krščeni?_ Danes taki več ne žive samo v poganskih deželah, temveč tudi sredi med kristjani. Brez Kristusa so* A nas mora spremljati zavest, da dokler žive, lahko vedno postanejo udje Kristusovi. Naša dolžnost je, da jim do te sreče pomagamo. Tudi oni morajo biti deležni sadov našega živ—ljenja s Kristusom, predvsem ljubezni ki nam jo daje Kristus. Življenje s Kristusom nas nagiba, da v duhu vedno gledamo Jezusovo presveto kri, ki je tekla tudi za njihove duše. V (Nadaljevanje). ”Potem , vi gospodična, gotovo mislite, da ima• Devica,ki je dala Odrešeniku sveta človeško telo, v nebesih samo toliko ve= Ijave, kakor jaz ali vi - ali kravja dekla, ki tamle na paši kra= ve pase?” ”Saj je to vendar vseeno” pravi Lavretka in v zadregi lista dalje. ”No, potem pa je Odrešenik zelo nehvaležen otrok, če pri Njem Njegova mati ni nič več kot kaka kravja dekla”. Lavretka strmi začudeno z odprtimi očmi. vanj.- ”Poglejte vendar,gospodična! Kaj vse je storila Marija za Jezusa. Grela Ge. je, ko Ga noben človek v mrzli zimi ni maral pod svojo streho. Tešila mu je lakoto, s svojimi nežnimi rokami mu brisala solze - oblečico mu je šivala in postiljala posteljo dolga, dolga leta. - In za vse to, gospodična, naj ne bi Marija nič več veljala v nebesih kot vi ali jaz? - Vedno Jo je ubogal, vedno, zdaj v nebesih pa naj Mu ne bi smela reči nobene besede več?... Kaj mislite, da Ji Njen Sin ne da v nebesih včasih tudi svojega žezla v roke?” ”Samo - čujte, puščavnik .... kje pa je to zapisano v sv. Pismu? Kje pokažite mi, da je Marija v nebesih kaj več, kot drugi! Krištof je šel k oknu, kjer je imel debelo knjigo. To je vzel in jo prinesel Lavretki. Bila ja nemška prestava sv. Pisma Martina Lutra. Krištof jo je izprosil od starega gospoda župnika za pomoč pri svojem delu. Odprl je Lukov evangelij in je pokazal evangelski deklici neko mesto. ”Tule berite gospodična” jo je bodril Krištof. Lavretka hoče imeti gotovost. Poišče naslovno stran in beret Štel/i 2., Leto II - 7 - _ ■ • 13. julija 194 7, . *- ■ B i b 1 i a to je celo sveto Pismo Nemško. Doct. Mart* Lutk* Lavretka sedaj ni' imela nič proti tej knjigi. Poiskala je'mesto, ki ga ji je pokazal .Krištof in brala* " ... in angel je : prišel k'Njej in Ji .rekel: Zdrava, mi= .losti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami." "Še-tukajle, draga gospodična!" "Blagoslovljena si.med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa." "Pa še tukaj"! "Glej, odslej me bodo blagrovali vsi;rodovi. Ker velike reči mi je storil On, ki je mogočen in je Njegovo ime sveto." Napeto so visele Krištofove oči na mali nevestici. Lavretka je tiHo obsedela. Nobena mišica ji ni zatrepeta^ la.'Zamišljeno je gledala skozi okno v sinjo daljavo. Le kaj se je dogajalo v mladi, mali duši? - Moj Bogi Saj je’vendar vse tako jasno v sveti knjigi..* Gotovo! K nam nikoli ni prišel noben angel ... in če je' za Odrešenika tako lepo skrbe = la! Gotovo, Marija mora biti več... saj je vendar Njegova mati... Moj Bog, le kako je mogel dr, Luter...saj je vendar prestavljal sv, Pismo J...in če je tako, kakor pravi sv. Pismo, potem je v resni ‘ci Kraljica,- kakor .jo imenujejo rimski.,. in potem... Nenadoma sta se zasvetili^v modrih dekličinih •očescih dve veliki solzi. Zdihnila je z jokajočim glasom in proseče' gledala prijatelja iz svojih otroških let. "Pekli ste.,.,-, rekli..,..da sem jaz izgubljen otrok...." Krištof je čutil, da se ne more več zdržati, da bi ji rad s poljubom obrisal solze z lic, pase je le zadržal. "Gospodična, draga gospodična! Dajte'vendar, da vas najde 'Marija... toliko časa išče vsako dušo, dokler ni prepozno!" - "Kako naj to storim? Kako naj se -ji dam najti?" "Molite vsak večer preden zaspite tole molitvico,. gospo= dičng.,, tole molitvico... Saj je bil angel prvi, ki jo je z njo pozdravil* Zdrava, Marija, milosti polna.... Ali boste,' gospodična? . "Vi,bi me radi napravili za rimsko?" "Rad bi vas pripeljal v naročje,, velike Kraljice, da bi bila tudi vaša mati!" ,'/ "Pa vseeno bi me* radi naredili za rimsko,.. 0 kaj sem vam jaz pravzaprav mar? Zakaj ste gosjemu pastirčku naročili, naj za= me"moli?" "Gospodična, ali vi ne bi bili radi med tistimi, ki Jo časte, kot jo je angel počastil? Ali mislite, da to ne bi-bila lepa družba za vas. Le molite Zdravo Marijo in Marija vas bo našla!" , "Da, to mislim narediti!"^ "Potem pa", nadaljuje Krištof in prime dekle za roko, ki je bila od solz vsa mokra^ "potem pa nikar ne recite več samo Ma= rija! 9 "Kake pa naj drugače rečem?’*"Sveta" ji pravijo rimski". Silno globoke korenine je pognala luterska vera v tej čisti duši - , "Pa kaj zato? Ali mar ni res, da je velika in mogočna pri svojem božjem Sinu, da je. mogočna Kraljica?" "Hm.-..* če je pa le res Kraljica,,'....'je boječe, poskušala lavretka.... oSlišite puščsvnik... rada bi vas nekaj prosila... ali me boste uslišali?" Krištof je prikimal. Štev. 2., Leto II 8 •*" 13. julija 19^7. ^ "Vi ste bili v vojski?" je boječe začela. "Da, gospodična!" v ; "Daleč po svetu? Z Ligo proti Švedom kajne? "Da z Ligo," v. "Ali nista morda prišla kdaj-skupaj s Krištofom?" Krištofov pogled je od ginjenosti postal negotov: "£ Kri= štofom?" "Da, s Krištofom!, Ahj puščavnik, veste bil mi je'tako. . drag, ljub tovariš.ga je šel iz našega.** iz svojega gradu... med Švede, pa se id ve c vrnil..." "Krištof?" je spet zamišljeni/ponovil mladenič, kot bi se kotel nečesa '..domisliti, - "Poznal se: nekega Krištofa, .drag pri j atolj mi je bil." "Poznali ste ga, puščavnik?" jo veselo vzkliknila, Sko= čila je pokoncu in kar strmela vanj. •’ "Ne vem,-če je bil to tisti,- ki ga'vi mislite.-V našem bojnem tatoru sem ga večkrat videl*. Pripovedoval mi-je, da je zapustil doma staro mamico in da se bosta v njegov grad, -če se on ne bo več vrnil, vselila prijateljica iz njegovih, otroških-.let in njen oče. la dva sta pa oba prestopila v novo verh. Ker je;.-pa- : deklico tako iskreno ljubil, je. šel z Ligo v vojsko, da bi ji s svojo krvjo izprosil-nazaj milost prave .vere. - "Kaj?" je razburjena in znenadeha vprašala Lavretka" radi. mene -je-šel Krištof na bojno polje smrti naproti, da bi mene spet naredil"rimsko" in vi ste z njim-govorili?" -/■ - : : "Ali je bil to vaš Krištof, na katerega sem v v-ojski- nale*= tel?" ... • "Da, da, dal Vse se č-isto natančno ujema. Moj Bog, kako je vendar to mogoče? - Vi ste ga videli - Kje je sedaj —kaj vest" o njem?" • • - "Prišel je v švedsko ujetništvo", je rekel-Krištof zamišlje no "potem pa o njem nisem 'zvedel ničesar več-*"- "Torej še živi? Pa, radi mene je ■ šel v vojsko, da bi posta^ la spet "rimska". "Gospodična, Krištof vas je moral imeti -zelo rad." . ••*' - V modrih dekličinih očeh so se zasvetilo biserno solzo. Dala je rokot svojemu Krištofu* "Zdaj vem, puščavnik, da niste nikak zločinec. Kdor je bil s Krištofom v družbi, ne*more biti slab clo= vek]... Prosila-bom Mater,Gospodovo, da, ga pripelje naza j- v dofirbv, " potem ga bom pa naredila ža •dobrega evangeličana... veste, nedo^ povedijivo rada ga imam..* o puščavnik..-*- on torej le še živi?" "Prav mogoče." • , "Kdaj ste-ga zadnjič videli? Kje je bilo-to? Je bil zdrav, ali je kaj mislil name : ?" '■ - • -• • "Pri Donauworthu je bilo, gospodična.. • zdelo se mi 'je-,da živi samo za vas!" ' . ? - "Kako pa, da ste-prišli prav v njegovo domovino?" < "Saj vendar n-isem mogel niti slutiti, da- je tu doma." "Kaj mislite, če me Marija usliši in se vrne domov - ali mislite,tda bo postal iz ljubezni do mene evangeličan?" "Gospodična", pravi Krištof in prav celo njegovo srce je v teh besedah, "kdor je za dušo ? ki jo je imel rad, storil toliko- kot vaš’ Krištof, vendar mora pričakovati, da pride ona k njemu." "Mislite?", pravi Lavretka - zadelo jo je to. - Povesila je plavc glavico, ko se je-poslovila od, prijatelja svojih mladih let, Krištof je gledal-za-ljubijenim bitjem, dokler-je videl plapolati njeno svetlo naramno ruto. Kako globoko,, globoko-, • je vendar zakoreninjena lutrovska vera v njeni mladi Čuši - (Dalje -prihodnjič.)